Pevski zbor UJU učiteljstva. TEŽAVE PEVSKEGA ZBORA. (M. Bajuk.) III. Nadaljnja težava je prenočnina. Člani so ponajveč izven Ljubljane nastav* ljeni in le malo jdh ima v Ljubljani svojce. kd bi pri njih mogli prenočevati. Kaj sedaj? Upali smo in bili prepričani, da prevzamejo kljub stanovanjski bedi ljubljanski tovariši po enega tovariša, po eno tovarišdco za cno noč pod streho. O tem smo bdli prepričani. Napisali smo nad 200 okrožnic (prošenj) "n jih raznesli na vse ljubljanske osnovne in meščanske šole. Uspeh: na ponudbo smo dobili d v a alužbena ddvana v šolskih pi^ sarnah. Pa smo mislili kako drugače. Prosili smo drugod. Akad. kolegij nam je nekate* rikrat odprl gostoljubna vrata, če je le imel praznih sob na razpolagO'. Toda to je bilo mogoče dvakrat trikrat v letu, ko ni bilo dijakov tu. V Mladiki so našle proti mali odškodnini za per!k> zavetja naše pevke, dokler je bilo mogoče. V zadnjem letu nam pa tudi tam več ne morejo postreči. Ni nam preostalo drugega, kot da smo prosili ma: gistrat za odpis 30% davka na hotelska pre= nočišča in nastaniilj v hotelu pevce, ki ni= majo nikogar v Ljubljani. To pa stane sil= no veliko denarja. IV. K občutnim denarnim žrtvam pri* pada tudd voznina. Nekaterd člani se vozdjo od daleč z izredno občutnimi izdatki. Pri« dejo v Ljubljano in morajo plačati tudi pre« hrano, ki jo Jmajo doma v urejenih. razme^ rah gotovo ceneje kot v gostilnj v Ljubljand. Odbor ne more trpeti, da flbi člani, zlasti oženjeni s številno družino trgali sebi in svojd družini občutne zneske od itak pičlih dohodkov, ki jih dmajo posamezniki. Zato bo moral odbor skrbeti, da bo tudi tu pomogel. Če bodo društva vplačevala podpornino redno, mu bo rnogoče zmagati tudi to oviro, sicer ne ve, kako dn kam. Čland,, posebno naše članice, so dosedaj že prenesli v tem ozlru neizmerne žrtve, ki pa postajajo od meseca do meseca 'O.bčutnejše, ker se naš položaj v splošnem še ne boljša. V. Naj navedem še eno težavo, ki tvori za razvoj zbora izredno oviro, to je neza= upanje tovarišev in tovanišic. Saj je res: vsaka stvar ima v začetku nekaj gledalcev, ki gledajo in zmigujejo z ramami. češ, saj ne bo nič. Saj je celo neki dnevnlk čutil potrdx> pristavdti našemu prvemu oklicu o ustanovitvi zibora, da v realiziranje tega na* črta ne veruje. Tovariši in tovardšice pa bi smeli dn smele imeti več zaupanja do stvari, ki se je lotijo tovariši s tako vnemo in s takdmi žrtvami. Ti ljudje, ki za pesem to« liko žrtvujejo, dragi mojd, ti ljudje ne bodo prijelj stvari samo lahkomiselno, samo za kratek čas, z močno potezo,, ti so zgrabili z vso roko, objeli idejo z vsem srcem, ogreli se za njo z vso idealno dušo. Da ste videli, kako so neomajni prd vsaki zapreki, kako so odločno pozitivni pri vsakem vprašanju, kd jim ga stavi odbor. Pa ne samo nezaupanje, celo na&prot= stvo se je razvilo. Tega ob začetku ndsmo prdčakovali v taki merd. Seveda so tu naj« večkrat vzrok gnile osebne mržnje. A tako lepa stvar bi morala zatemniti vsako oseb« nost in združiti vse, ki dmajo za to smisel in zmožnosti. In je žalostno dejstvo, da so nam navadno ravno oni najbolj nasprotni, ki mislijo, da imajo največ vpliva na tova* riše pevce. Žal, dmajo uspeh, delovanje zbo* ra zavirajo, a ga ne bodo nikdar več zavrli. Seveda je tu posegla vmes tudi politična razcepljenost učiteljstva, in je prebila z raz* kolom v naših vrstah, toda zbor je zgrajen na solidni podlagl dn more preboleti tudi kakšmo osebno marnjo, ki jo hdtro izreže in ozdravi. VI. Prostord niso zadnji, kar nam je delalo skrbi. Zaupali smo dn se ndsmo varali. Glasbena Matica nas sprejema pod svojo streho in nam daje na razpolago, kolikor sob rabimo, če le nima sama pouka. Tako je mogoče, da vežbamo obenem v več od* delkih (po glasovih) im gre stvar hitreje iz= pod rok. Kaj nas torej trenotno najbolj boli? a) Veliki stroški in oddaljenost članov. Gle= dati bo trdba da prddejo sča&oma vsi člani, kar mogoče blizu železnice in kar mogoče blizu Ljubljane. S tem bodo zmanjšani tro= ški vaj in zbor bo mobilnejši. Naš dlj je ustvariti razmere. da bi se mogel zbirati' zbor ob malih troških vsako soboto in ne^ deljo, da ne ibi motil pouka z dopusti, dobil več časa za vajo in več razmaha za napre* dek; pri tem pa znižal tekoče stroške zboru jin članom. Potem mu ne bo treba več trkati pri tovariših b) Nasprotstva in nezaupanje pri tovariših, kd še tu pa tam zbadajo člane zbora, kadar gredo k vajam. To naj neha! c) Težave s prenočišči. Ko bi nam mogel vsaj vsak 10. toVariš in vsaka 10. tovarišica iz Ljubljane prenočiti za vajo po enega čla* na bi sd prihranili veliko truda in neizmerne stroške, ki jih požre hotel. A nas tudi te, danes še nepremagane težave ne plašijo. Nekaj bo ozdravil č a s, nekaj bomo odpomogli pa mi s pridnim d e 1 o m.