Izhaja ob 4.
Leto VIII, š«. 216
Ljubljana, torek 13. septembra 1927
Čena 2 Oin
Stane mesečno Oin as*—; s zcmstro Din 40neobremo.
Oglasi po tarifo.
Uredni£tvo 1
Ljubljana, Knaflova ulica štev. s/L Telefon St. 2071 in »804; ponoči tndi it 2034.
Rokopisi se ne miajo.
Dnevnik
u prosveto in politiko
Upravaiitve: Ljubljana, Krešernova ulica it. s*. — Telefon »t. 1036.
iDseratoi oddelek; Ljubljana, Prciei-nova ulica it. 4. — Telefon it. 140*
Podruinid: Maribor, Aleksandrova It. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Rabin pri postnem ček. zavodu: Ljub-iana it. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105^41-
Ljubljana, 12. septembra.
Spomladi smo čuK, da je skupščina (azpuščena tudi zato, ker volitve leta 1925. baje ni9o bile dovolj svobodne. Treba da je doznati za pravo voljo naroda.
Danes pa je nesporno prepričanje vse javnosti, da so bile volitve 11. septembra 1927. najmanj svobodne, odkar smo osvobojeni in ujedinjeni. Ne govorimo o Južni Srbiji, kjer so vladni radikali pustili le mal kos papirnatega plena demokratom in dali izvoliti 34 »poslancev®. Bosna, Vojvodina, Dalmacija in znaten del Hrvatske so to pot občutile strahovit pritisk vlade, ki se ni ustrašila zapirati ne kandidatov, ne čuvarjev, ki je blokirala volišča ter pustila na volišča samo vladne zastopnike 5 predsedniki vladnih «radikalov».
Medtem ko je Radičev teren užival relativno še dosti svobode, je za SLS in za NRS v Sloveniji bil na delu ves vladin in cerkveni aparat. Kakor nekdaj v Avstriji sta politikujoča cerkev in državna moč tekmovali, da ljudstvu izsilita kroglice za SLS, oziroma oplašita vse, kar bi moglo kdaj občutiti njuno osveto.
Kljub temu pa je g. Vukičevič doživel neuspeh. Danes se več ne ve, s koliko glasovi on razpolaga. Očito on sam tega ne ve. Oiicijelno se sicer razglaša, da je izvoljenih radikalov 109 (plus 3 na: cijonalni Madžari), torej za 33 inanj nego jih je bilo v stari skupščini, a obenem se zatrjuje, da je med izvoljenimi radikali 30 do 40 pašičevcev. ki nikakor nočejo z Vukičevičem. Vukičevič se more zanesti le na malo četo vernih, ki pa bodo z isto vernostjo na razpolago drugemu mandatarju krone, oziroma ministru notranjih del. Za Vukičevičeve vladno kombinacijo bo torej komaj nekaj nad 70 poslancev, seveda pod pogojem, da dobi delovni mandat. S klerikalci skupaj to ne da niti 100 in tudi če bi v Davidovičevi demokratski stranki kdo poskusil kako revolto, se moč take «4. stranke« ne more razširiti preko 130 poslancev.
Demokrati vseh grup s 102 poslanci so moč, preko katere nihče iti ne bo mogel. Naravno je, da bo preteklo še par dni, predno se bo izkristaliziralo na podlagi izida volitev, v kakih smereh pojde demokratska politika. Danes je razburjenje v teh vrstah radi terorja pri volitvah tako ogromno, da obstoji razpoloženje za parlamentarni blok, ki bi hotel revidirati volitve v tem smislu, da odkloni verifikacijo mandatov, ki se je zanje na nedopusten način eksponi-rala vlada, kjer se je vršilo zapiranje in izključevanje čuvarjev in so se presi-pavale kroglice. V tak blok bi šli poleg demokratov vseh frakcij i zemljoradni-ki i radičevci, na kar bi se sondirala tudi možnost nadaljne parlamentarne koncentracije teh grup po možnosti z onim delom radikalov, ki je res od naroda izvoljen. Taka formacija je predvsem odvisna od aktivnosti in držanja stranke g. Davidoviča, ki stoji pred težko odločitvijo, ali hoče odobriti volitve, ki jih sam opisuje kot zločinske in roparske ali pa popustiti in biti izpostavljen, da gre kolo drugič preko njega. Vsekakor se danes iz okolice g. Davidoviča ve, da on vedno ostrejše obsoja Vukičeviča in zdi se, da se mu je pridružilo tudi mnogo onih demokratov. ki so sami ustvarjali koalicijo z Vukičevičem. med njimi bivši poslanec Ljuba Mihajlovič, ki je za zahvalo za ves ta svoj trud izgubil mandat v korist Nemcem v Južnem Banatu.
Ako pa bi po prvem razburjenju obvladalo razpoloženje za milejšo taktiko, toliko je povsem sigurno, da se je gospod Vukičevič z volilnimi nasilji toliko kompromitiral, da se 5. oktobra ne more pokazati pred Narodno skupščino. Ostavka g. Vukičeviča je vprašanje prav bližnje prihodnosti, ko se za kulisami stvori glavna odločitev v novi kombinaciji. Vukičevičeve volitve so pred vso Evropo pritisnile pravi žig sramote na našo državo, ki je tako potrebna ugleda zapadne demokracije.
Situacija v Sloveniji pa bo odvisna od preokreta občega položaja v državi. Dasi je SLS uspelo pod vladnim okriljem držati pozicije, je podvojitev števila naših zastopnikov poln dokaz o življenski sili narodnih in naprednih elementov v Sloveniji. Poraz g. Korošca v Ljubljani je najhujši udarec za ugled SLS in se v vsej državi pozdravlja z velikim zadoščenjem in, to se lahko reče, pri vseh strankah brez izjeme. Izid volitev, ki prinaša silno oslabitev g. Vukičeviča. ne bo izbrisal s pozornice le njega, ampak tudi blejski pakt. V bližnjih tednih je pričakovati velikih izprememb v naši notranji politiki, sprememb, ki so se zdele do pred meseci še nemožne in neizvedljive. A dogodki so jih omogočili in pospešili. V njih bo odločilno držanie jugoslo-venske demokracije.
Povratek zunanjega ministra
Beograd, 12. septembra, p. Zunanji mi« r.istcr dr. Marinkovič se vrne v sredo v Beograd. Mesto njega bo odpotoval v Že» nevo na zasedanje Društva narodov kot r»3 prvi delegat dr. Kosta Kumanudi.
Uradna poročila o izidu volitev
Vlada je izdala več različnih poročil. — V vsakem je bilo manj opozicijonalnih in več vladnih poslancev. — Kako je padla SDS
od 32 na 23 poslancev
membe na korist pristašev ministrskega predsednika 2. Vukičeviča, kar daie njegovim nasprotnikom povod za sumnjo, da so
Beograd, 12. septembra p. Notranje ministrstvo je izdalo danes popoldne svoj četrti in kakor zatrjuje, končni komunike o izidu volitev. Po tem komunikeju so dobili: radikali 112, demokrati 61, dr. Spaho 18, SDS 23, Radič 60, SLS 20, zemljoradniki 9, HPS 1. Nemci 6, Hrvatski blok 2, črnogorski federalisti 1, socijalisti 1, SKS 1. Skupaj 315 poslancev.
Med 112 radikalov je treba računati 3 Madžare in veliko število pašičevcev. Po zatrdilu pašičevcev samih je izvoljenih 33 izrazitih pašičevcev, ki v nobenem slučaju ne bodo šli z Veiio Vukičevičem.
Beograd, 12. septembra, p. Umevno ie, da je zanimanje vseh političnih krogov osredotočeno na izid včerajšnjih volitev. Vlada je izdala o njem že celo vrsto poročil, ki so javljala vedno drugačne rezultate. Značilno je, da gredo skoro vse spre-
se rezultati še naknadno »korigirali«. Naravnost drastičen je v tem pogledu primer s poročili o številu poslancev SDS. Prvo snočnje poročilo iz notranjega ministrstva je javilo to število z 32, kmalu po polnoči ga je reduciralo na 30, pri čemer je ostalo do danes zjutraj. Opoldne pa je komunike navajal samo 23 poslancev SDS.
Število demokratskih poslancev je bilo na enak način reducirano od 68 na 61, zato pa je naraslo število radikalov od 105 na 112. Koliko je med njimi pašičevcev vlada noče objaviti. Pašičevci sami zatrjujejo da iih je najmanj 35. da pa se jim bo pridružilo še mnogo takih, ki so bili izvoljeni na vladnih listah. Njihova vodstvo bo prev zel g. Nastas Petrovič, ker g. Marko Trifkovič ni bil izvoljen.
Kako so se vršile »svobodne« volitve
Strahovite obtožbe proti vladnim radikalom. — Somborski veliki župan obtožuje vlado volilne goljufije--Tudi demokratski
ministri tožijo o nasiljih in prevarah. — Pred odločitvijo davidovičevcev
Beograd. 12. septembra p. Izid skupščinskih volitev se živahno tolmači v vseh političnih krogih. Velja Vukičevič in radikalni ministri izjavljajo, da so izredno zadovoljni, češ, da so volitve najbolje pokazale, kako je radikalna stranka močna in kako je nihče ne more zlomiti. Vse ostale stranke in skupine in tudi demokratski ministri sami pa se pritožujejo in govore o strašnem volilnem terorju, ki je brez primere v naši državi. V Dalmaciji so bili odstranjeni z volišč ne samo čuvarji skrinjic, temveč tudi predsedniki volilnih odborov, da so mogli na ta način vladni komisarji »delati« v korist vladnih kandidatov. Zlasti pašičevci so silno ogorčeni nad postopanjem g. Vukičeviča. katerega dolže, da jim je ukradel mandat g. Marka Trifkoviča.
Za dokaz vladnega terorja navajajo poslanci značilno izjavo somborskega velikega župana g. Lukiča, ki jo je dal beograjski »Politiki«. Lukič priznava kot veliki župan, da so se vršile strahovite zlorabe. Volilne skrinjice niso imele predpisanih ključavnic in kroglice so se kradle in presipale kar na debelo. Vse to se je po izjavi velikega župana Lukiča vršilo po direktivah g. Velje Vukičeviča.
To priznanje velikega župana, torej vladnega organa samega, je katastrofalna obtožba proti g. Vukičeviču. Pašičevci čakajo sedaj na prihod svojih tovarišev v parlament, da podvzamejo
potrebne korake. Danes samo izjavljajo, da ne bodo v nobenem slučaju ostali v radikalnem klubu v družbi z Vukičevičem in da bodo v verifikacijski debati podpirali vse stranke, ki bodo nastopile v zaščito svobodnih volitev.
Hude obtožbe proti Vukičeviču in radikalnemu delu vlade navajajo ž njima koali-ranj demokrati. Davidovičevci trde, da so jim vuMčevičevcj ukradli okoli 20 mandatov. Ne pritožujejo Pa se samo ožji pristaši g. Davidoviča, ampak celo demokratski mi nistri. Tako navaja minister dr. Šumehko-vič z ogorčenjem slučaj, ki se je pripeti! v njegovem volilnem okrožju, kjer je bila postavljena tudi lista vladnega radikala. Ta baje ni dobil niti polovico kroglic, potrebnih za količnik. Po volitvah je predsednik volilnega odbora pobegašl v družbi z vladnim radikalom v avtomobilu in odnesla sta s seboj volilni zapisnik. Ko sta se vrnila, je bil zapisnik popravljen tako. da je bil radikalni kandidat izvoljen na škodo demokratov.
Tudi Ljuba Mihajlovič, intimni prijatelj dr. Marinkoviča, se pritožuje da je bil v Vojvodini demokratom ukraden mandat na korist Nemcem. Vprašanje nadaljnega obstoja Vukičevičeve vlade je zato prvo, ki bo v naši notranji politiki prišlo na dnevni red. Davidovičevci čakajo samo še na povratek dr. Marinkoviča iz Ženeve, nakar bodo sklepali o svoji taktiki. Splošno se zatrjuje, da so vsi demokrati na strani g. Davidoviča, kj zahteva takojšen izstop iz vlade.

Davčni vijak po volitvah zopet na delu
Beograd, 12. septembra, p. «Pravda» po« roča, da je finančno ministrstvo naročilo podrejenim finančnim upravam v celi dr. žavi, naj zaostale davke nemudoma ekse« kutivnim potom izterjajo. Ni baš slučaj, da je ta vest beograjskega lista izšla ravno dan po volitvah ...
Iz letalskega sveta
Tokio, 12. septembra (be) Letalo »Pride of Detroit« je pristalo v Omuri v bližini Nagasakija.
Tokio, 12. septembra (pa) Brock in Schlee sta pristala na otokih Kiušu.
London, 12. septembra s. Kakor poroča Reuterjev urad iz Halifaxa, je dobil francoski generalni konzul v Montrealu od francoskega zunanjega ministra brzojavko, po kateri se je pri izlivu Gironde našla steklenica s sporočilom Collija in Nunge-serja, da sta dospela 20 mili od otoka Sabley. Nungessefjeva mati je spoznala pisavo svojega sina. Kanadske oblasti so pričele s poizvedovanjem. Vladni uradniki v Halifaxu menijo, da nc verujejo v resničnost te vesti.
Pariz, 12. septembra (pa) Parnik Kyle je ves dan brezuspešno iskal v Novi Fundlandiji ostanke letala »Old GIory«.
Dvoboj zaradi usmrtitve Sacca in Vanzettija
Rim, 12. septembra, o. Poslanec Farinacci je pozval soravnatelja «Impera» SettimellU ja na dvoboj. Povod k temu je pisanje fa* šističnega tiska povodom usmrtitve Sacca in Vanzettija. Farinacci je očital fašistič* r.emu tisku, da se po nepotrebnem zavzema za Sacca in Vanzettija, ki sta bila običajna anarhista.
Mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca
Rio de Janeiro, 12. septembra, (be.) Med rarodna parlamentarna trgovinska konfe= renca je zaključena. Prihodnja konferenca se bo vršila I. 1928. v Parizu.
Fašistično nasilje se nadaljuje
Trst, 12. septembra, 1. Oblasti so razpustile še naslednja slovenska društva: Bralno društvo «Stol» v Srpenici, Mladinsko društvo v Kobdilu, Bralno in pevsko društvo v Štandrežu in Športni klub Concordia v Skednju pri Trstu.
Z zasedanja Društva narodov
Ženeva, 12. septembra s- Na današnji seji Društva narodov se je izročila holand-ska resolucija glede razsodiščnega postopanja, varnosti in razorožitve komisij za razorožitev. Zborovanje je nato vzelo na zr.anjc, da je skupina ameriških državljanov darovala Društvu narodov dva milijona dolarjev za ustanovitev velike knjižnice Pri nadaljevanju splošne debate o poročilu delovanja Sveta Društva narodov je Švicar skj predsednik Motta čestita! nemškemu zunanjemu ministTU dr. Stresemannu k izjavi, da bo Nemčija v bodoče priznala obli-gatorično razsodiSčno postopanje haaškega razsodišča za vse spore. Rumunski minister Lupu je apeliral na zborovanje, naj nadaljuje s svojim delovanjem za mir, da se prepreči katastrofa ponovne vojne.
Ženeva, 12. septembra (pa). Ministrski predsednik Poincarč je zunanjemu ministru Briandu brzojavno čestital k njegovemu sobotnemu govoru.
Nova velika letalska nesreča
Sarajevo, 12. septembra.
Podporočnik Marinovič in narednik Ha-džič od zrakoplovne komande sta dobila nalog, naj poletita iz Rajlovca v Banjaluko :n nazaj. Pri Oriovici sta opazila, da jima primanjkuje bencina in sta se zaradi tega hotela spustiti na zemljo. Pred tem pa se jima je že motor ustavil ler je letalo treščilo z višine .">00 metrov na tla. Letalo se je popolnoma razbilo, oba letalca pa sta obležala mrtva.
Združena demokracija naijačja politična sila nove Narodne skupščine
Svetozar Pribičevič o pomenu izida volitev. — Ali se hočemo popolnoma balkanizirati, ali pa stopiti v kolo zapadne demokracije
Beograd, 12. septembra, p. Posl. Svetozar Pribičevič je nocoj podal Vašemu dopisniku naslednjo izjavo:
Volitve so se izvršile pod nečuvenim terorjem, kakršnega še ne pomnimo v naši državi. Vsak dostojen človek se mora sramovati, da eo take razmere v naši državi sploh mogoče. Vsled tatvine in presipanja kroglic zlasti v srednji Dalmaciji, Bosni in drugih krajih države, je dobil radikalski del Vukičevičeve vlade 30—40 mandatov več, da ne govorim o neoviranih in kaznivih zlorabah, ki so jih vršili državni organi v korist kandidaturam policajekih radikalov. Dovolj je prečitati, kaj pravi o tem v današnji <Politiki> demokratski veliki župan v Somboru, Lukič, kateremu je na njegovi iskrenosti in hrabrosti le čestitati. Nadaljno gradivo o tem se bo predložilo v Narodni skupščini povodom verifikacijske razprave.
Sedaj je položaj naslednji: G. Vukičevič ima v smislu parlamentarnega predpisa predložiti ostavko, da bi krona mogla dobiti svobodne roke in proučiti razpoloženje nove Narodne skupščine in z ozirom na to sestaviti novo vlado. Sedaj je odvisno od demokratov, ali bo policijski koruptni del radikalne stranke še nadalje paševal v državi, ali pa se bodo združile vae moči, ki so za parlamentarizem in demokracijo, da bi našo državo obvarovali, da ne postane ori-jentalska barbarska država. Ako se bodo združile vse demokratske sile, se bomo razvijali v smeri zapadne evropske demokracije. Demokrati se sedaj nahajajo pred odločitvijo, ali ostanejo v koaliciji z Vukiče-vičevimi radikali in sankcijonirajo vse brutalnosti Vukičevičeve volilne vlade, ali pa izvajajo konsekvence. V prvem slučaju bi se pokazalo, da nima naš narod ničesar do-
brega pričakovati od srbijanskih strank. Jaz sem prepričan, da demokrati ne morejo in nočejo več s poiicajskimi radikali. Tem manje, ker je združena demokracija jačja » Narodni skupščini, kakor pa Vukičevičevi radikali in njihovi zavezniki. Kar se tiče nas samih, smo čvrsto prežeti z idejo o potrebi združitve demokracije.
Na vprašanje, kako si misli združitev demokracije, je Pribičevič odgovoril: Govoril sem o tem že na svojih 3hodih. Ne mislim samo na one 6kupine, ki nosijo demokratsko ime, temveč na vse skupine, ki so iskreno za demokratično politiko. Z ozirom na nečuveni pritisk, ki smo mu bili izpostavljeni, da smo se morali pri volitvah boriti z državnimi in občinskimi oblastmi, da je bilo na stotine in stotine naših prijatelja* poslanih v zapore, da je bilo na stotine naših prijateljev uradnikov premeščenih ali odpuščenih, da nam je bilo na tisoče kroglic ukradenih, ako upoštevamo, da nam je vlada napovedovala redukcijo na 12 poslancev in je tudi vse storila, da ta cilj doseže, potem moremo biti na rezultat volitev ponosni. Saj smo sedaj v opoziciji, kljub ne-čuvenemu terorju, ki se je v glavnem izvajal nad nami, dobili 23 mandatov, dočim smo pri volitvah 1. 1925., ko smo bili na vladi, dobili le 20 mandatov. Vsi nasprotniki so govorili, da brez oblasti sploh ne moremo živeti in da nas bo v opoziciji zmanjkalo. Dokazali smo nasprotno. Preko nas nihče več ne more.
Vprašanje je postavljeno sedaj tako-le: ali hočemo v novi Narodni skupščini žago toviti zmago parlamentarizma in evropsk« demokracije, ali pa se hočemo popolnom.i balkanizirati. To je sedaj izključno odvisno od demokratov.
Beograd se raduje napredne zmage v Ljubljani
Zanimive slike beograjske volilne nedelje. — Pivo in vino v kavnih in čajnih skodelicah. — Siromaki v avtomobilih. — Borba s plakati__«Živeli mrtvi!» — «Dole kundak — živel kun-
dak!»
nejši Beograjčan včeraj ni hotel hoditi peš. Ako se ne popelje z avtom na dan volitev, kdaj naj se potem! Često sta po istega volilca prišla hkrati avtomobila obeli konkurentov, radikalski in demokratski. I11 potem se je začela borba, kdo ga bo naložil. Neki premeteni žid je spretno izkoristil to priliko in izjavil, da gre volit le. ako naložijo v avto celo njegovo familijo in jo peljejo
Uredništvo beograjske «Politike» je v nedeljo zvečer objavljalo rezultate volitev s projekcijskim aparatom na svojem poslopju v Poincarejevi ulici, kjer se je pozno v noč prerivala množica mnogih tisočev ljudi. V svojem poročilu o tem piše «Politika» med drugim doslovno:
«Ko je bilo na platnu objavljeno, da je g. Korošec doživel v Ljubljani neuspeh in da je v slovenskem glavnem mestu zmagal samostojni demokrat g. Kramer, se je publike prijelo pravo oduševljenje. Viharni klici «Dol Korošec!« «DoI klerikalci!« in burno ploskanje so vedno znova odmevali v množici.«
*
Zanimive so tudi druge slike, ki jih objavlja «Politika» o volilni nedelji v Beogradu. V nasprotju z mirno Ljubljano in skoro mrtvim Mariborom je bila prestolnica na dan volitev izredno živahna. Nedeja je bila eden največjih pravoslavnih praznikov Obglavljenje Janeza Krstnika, a kljub temu so bile cerkve prazne, zato pa prenapolnjene kavarne, kjer so množice nervozno disputirale o volitvah.
V	kavarnah so točili skoro izključno «belo kavo». Tujec se je moral gotovo čuditi treznosti beograjskega prebivalstva, ki ves dan ne pije drugega kakor «belo». Začudo pa so se od te bele kave mnogi opijanili do nezavesti. Po Beogradu je bilo v nedeljo mnogo več pijancev kakor ob dnevih, ko se sme alkohol točiti neovirano. Kakšna svoboda naj bo to, ako svoboden državljan ne bi smel piti baš na dan. ko je pozvan, da manifestira svojo svobodno voljo! In zato so se v nedeljo napili mnogi, ki jim drugače ni do pijače, beograjski kavarnarji in gostilničarji pa so si razlagali alkoholno prepoved na ta način, da je prepovedano samo točenje v čašali. Servirali so zato vse v skodelicah; zmede ni bilo. ker je bila terminologija točno opredeljena: bela kafa = pivo, ladan čaj = vino. melanža — brrzganec, črna kafa = žganje itd.
V	večji beograjski kavarni je naročil bela kavo starejši gospod. Natakar mu je prinesel, a ko jo je gost pokusil. je planil kvišku kakor bi ga pičil gad. Natakar je pač, kakor vsem drugim, tudi njemu prinesel močno pivo. A gost je bil predsednik ene najstarejših beograjskih abstinentskih organizacij in je bil ves iz sebe. da ga je natakarjeva prevara zapeljala v «greli». «Lopov!» je razsaial nad natakarjem: «kar živim, še nisem pokusil alkohola, a ti mi ga hočeš po''vliti! Pred evangelijem sem se za-kijl. dne bom jiil alkohola.»
Avtomobili so igrali seveda tudi v Beogradu veliko vlogo. Niti najsiromaš-
najprej na sprehod po mestu.
Vehementna je bila borba s plakati. Vsak hip so se pojavili novi, deloma duhoviti, večinoma pa polni srditih napadov na nasprotnika. Tudi mistifikacij ni manjkalo. Tako je 11. pr. popularni pašičevski vodja Miloš Bobič na velikih plakatih pozival radikale, naj volijo vsi Božo Maksimoviča. poleg njih pa so kričali plakati istega Bobiča, da je Maksimovič ubijalec Nikole Pašiča in grobokop radikalne stranke, zato naj vsi radikali volijo Davidoviča. Seveda g. Bobič ni izdal ne enega ne drugega plakata, ampak sta bila oba mistifika-ciji.
Takoi zjutraj so se začeli radikali pritoževati da se vrše na voliščih sleparije. Demokrati so se jim smejali, češ: <Ko gubi. ima pravo i unapred da se ljuti.» Obenem so navajali s svoje strani sleparije radikalov. Glasovali so tudi mrtvi, odsotni in celo aretiranci. seveda ne sami. ampak po nepooblaščenih zastopnikih. Viharen smeh je vzbudil med publiko star, malo vinjen oča-nec, ki je prišel z volišča in veselo zakričal: <Živeli mrtvi! Glasoval sem za pokojnega deda: Bog mu daj dobro.*
Na nekem volišču je vprašal predsednik volilca, kako se piše. Volilec mu je pomolil listek, a ko je hotel predsednik le tudi od njega zvedeti ime. je prišel v zadrego in začel jecljati: »Pozabil sem, kako so mi rekli. Petrovič. Petko-vič ali tako nekako. Nisem pismen, pa ne znam prečitati. Kar sami prečitajte. pa mi dajte kroglico.*
Za agitacijo so porabljali tudi otroke, ki so hodili v gručah po ulicah in agitirali s klici ti za radikale, oni za demokrate. Skupina demokratskih malih agitatorčkov je dobro instruirana vedno znova vikala: «Dole Boža kundak!« Ko pa so zagledali, da prihajata proti njim dva žandarja. so si hipoma premislili in spremenili svojo devizo v «Živel kundak!«
V splošnem so v Beogradu potekle volitve mirno in brez večjih incidentov.
Letalska nesreča v Italiji
Rim, 12. septembra, o. Včeraj dopoldne ^ta nad Brescio trčili dve letali. Štirje pi» loti so bili v težkem stanju prepeljani v bolnico. Prvo letalo sc je vnelo in je po» gorelo.
Uradna proglasitev izvolitve dr. Kramerja
dami volilni odbor je včeraj izdal dr. Kramerju poslansko po-verilnico, —r Protokol o izvolitvi dr, Kramerja je Ul podpisan tudi od klerikalnih prisednikov. — Kaj trdijo klerikalci in kaj javijo uradne volilne komisije
V smislu volilnega zakona se je včeraj dopoldne ob 9. sestal glavni volilni odbor za mesto Ljubljano pod predsedstvom preds. apelacijskega sodišča v Podgorici g. Gregoriča, da uradno ugotovi rezultat skupščinskih volitev ter dožene ali se niso vršile nerednosti in nepravilnosti. Kot člani so prisostvovali seji predsednik dež. sodišča v LJifbHani g. Rekar, zastopnik mestne občine upokojeni dv. sv. Janko Kre-menšek. za listo SDS dr Rape in Majcen, za listo SLS dr Jerič in šol. ravnatelj v p. Jeglič, za socialistično listo dr. Jelene in Kopač ter za komunistično listo dr. Letnež.
Takoj od začetka so poskušali klerikalci, da bi glavni volilni odbor razpravljal o njihovih »pritožbah«, a predsednik odredi, da se predvsem iz uradnih volilnih protokolov ugotovi, ali je volitev v redu in pravilno potekla. Ci-tajo se protokoli. Iz teh protokolov sledi, da so se volitve izvršile v popolnem redu. Konštatiranih je nekaj slučajev kršenja volilne tajnosti, od katerih je najinteresantaejši ta, da je iz SLS izključeni voditelj kršč. socijalcev dr. Stamovnik na volišču XVIII. vidno vrgel kroglico v klerikalno skrinjico, ostale skrinjice pa je ignoriral. Pri tem je izjavil, da ima svoje vzroke za tako postopanje. Na enem volišču prvotno ni bil pripuščen k volitvi neki Janez K., ker je bil vpisan kot Ivan K. Na treh voliščih (VIII., XI. in XIV.) se Je izkazalo, da so bili trije notoričnj napredni volilci (gg. Anton O., Ivan C. in Boris H.) okradeni za svoje glasove. Drugih važnejših ugotovitev v volilnih spisih sploh ni. Pred volilnimi komisijami ni bilo nobenih pritožb SLS in zlasti ne omenja volilni protokol komisije trnovskega volišča niti besedice o »za-mašenj skrinjici«. Tudi klerikalni čuvar skrinjice je podpisal, da se je vse vršilo v redu.
Nato so klerikalni člani ponovili zahtevo. da glavni odbor sklepa o njihovih pritožbah.
Ta zahteva je bila od vseh ostalih članov glavnega odbora, katerim se je
pridružil tudi zastopnik občine dv. sv. Kremenšek. odklonjena ter je bilo zastopnikoma liste dano na prosto, da svoje pripombe glede veljavnosti volitve podasta na protokol. To sta tudi storila. Izjavila sta, da smatrata volitev za neveljavno ker so očividno drugi volili za sledeče voliice: 1. za Frana Umeka. ki se je 1. marca 1927 odpeljal v Ameriko, 2 za F. Remca, ki ga od 27. marca 1927 ni več v Ljubljani, 3. za Stanka Krulca, ki je v Zagrebu, 4. za Bena Pezdirja, ki je umrl. Nadalje, da volilec Ivan Polajnar ni mogel voliti, ker je že nekdo drugi zanj volil. Te »primetbe« so izzvale splošno muzanje med člani glavnega odbora, ki so si postavljali uganko, za koga so bili ti glasovi oddani. Izgledalo je, da je bil celotni glavni odbor v tem oziru precej enodušnega mnenja . . . Nadaljna pritožba se tiče dveh nadaljnih ljudi, ki sta prišla baje z izkaznico demokratske stranke (!) volit za druge, a svojega namena nista mogla izvršiti, Nadalje da je glasoval neki Miklavčič, ki bi ne smel. ker služi pri vojakih. Končno sta klerikalna zastopnika dala na protokol, da se je na trnovskem volišču ugotovilo, da je pri klerikalni skrinjici nekaj časa neka trščica ovirala, da bi kroglice padale v skrinjico. (Kakor navajamo na drugem mestu, uradni protokol tega volišča o tem nič ne ve. Op. ur.) Konično se pritožujeta, da so pred XV. voliščem (pri Češnovarju) napredni volilci z »neprimernimi klici proti dr. Korošcu plašili klerikalne voliice . . .« in pa da je neki Srpan nekemu MizeritžU izjavil, da voli za druge in dobi za vsako kroglico po 100 Din . . . Vse to je bilo spisano na protokol, nakar sta oba klerikalna zastopnlika, gg. dr. Jerič in Jeglič z vsemi ostalimi Slani glavnega odbora podpisala zapisnik In pooblastilo, s katerim se proglaša dr. Albert Kramer za izvoljenega poslanca volilnega okrožja Ljubljana mesto.
S to ugotovitvijo je bila seja glavnega odbora končana, nakar je predsednik da! pooblastilo takoj dostaviti dr. Kramerin.
Definitivni volilni rezultati v Sloveniji
A.)	VoHIno okrožje Ljubljana-Novo
mesto.
Volilnih upravičencev 107.644. volilcev 72.729. Glasovalo: za Puclja 9900, za dr. Korošca 47.369. za dr. Žerjava 10.136, za dr. Likarja (soc.) 1820 in za inž, Gustinčiča (komunist) 3505 volilcev.
Izvoljeni so: dr. Gregor Žerjav, Ivan Pucelj, od SLS pa dr. Korošec, dr. Ku-lovec, Štrcin, Škulj, Brodar, Sušnik, Smodej in inž. Sernec.
B.)	Volilno okrožje Maribor-Celje.
Volilnih upravičencev 151.323, volilcev 94.267. Glasovalo: za dr. Korošca 54.289, za Radiča 4577, za dr. Pivka 12.820, za dr. Miihlersna (Nemec) 5752, za dr. Ravnika (radik.) 4883, za Pete-jana (soc.) 6294. za Moderndorferja (komunist) 4409. za Zagorskega 417 volilcev.
Izvoljeni so: dr. Ljudevit Pivko. Ivan Urek, Petejan. od SLS pa dr. Korošec (odstopi mandat Tratniku). Klekl. Že-bot, Hohnjec, dr. Gosar, Vesenjak, Pušenjak. dr. Hodžar, Bedjanič, Vrečko, Falež in Jerič.
C.) Volilno okrožje Ljubljana (mesto).
Volilnih upravičencev 15.126. volilcev 10.101. Glasovalo: za dr. Korošca 45S1, za dr. Kramerja 4604, za Kitaka soc.) 438 in za dr. Lemeža (kom.) 478 volilcev.
Izvoljen je dr. Albert Kramer.
Sestava parlamentarne delegacije SDS
Sestava parlamentarne delegacije SDS
Prj nedeljskih skupščinskih volitvah so bili po uradnih podatkih vlade izvoljeni naslednji poslanci SDS:
I.	in 2. Svetozar Pribičevič, ličko-kar-bavsko in banjaluško okrožje.
3.	Dr. Srdjan Budisavtjevič, modruško-reSko okrožje.
4.	Sava N. Kosanovič, modruško-reško okrožje.
5.	Dr. Djordje Brankovič, ličko-karbav-sko okrožje.
6.	DuSan tvančevič, ličko-karbavsko okrožje.
7.	Bdo Lukinte, zagrebško okrožje.
8.	Valeriji« Pribičevič, zagrebško okrožje.
9.	Adam PrJbKevič, zagrebško okrožje.
10.	Dr. Milan MetikoŠ, zagrebško okrožje
II.	Dr. Hfnfco Krizman, varaždlnsko okrožje.
12.	VečeslaV Vflder, bjelovarsko-križeva ško okrožl«.
13.	Juraj Demetrovič, požeško okrožje.
14.	Dr. Svetislav Popovič, sfetnsko okrož}«.
15.	Dr. Mflan Kostič. sreOSko okrožje.
1(5. Dr. Nftola RadoievK, sremAo okrožje.
17.	Dr. Crkva.
18.	Dr. Crkva.
19.	Dr.
20.	Dr. mesto.
21.	Dr.
22.	Dr. Dubrovnik
23.	Ivan dr. Pivka
Dašan Popovič, Pinčevo-Bela
Nikola Dragičevič, Pančevo-Bela
Albert Kramer, mesto Ljubljana. Gregor Žerjavi Ljubljana-Novo
Ljudevit Pivko, Maribor-Celje. Prvislav Grisogono, Kotor-Split-
Urek, ki je bil izvoljen na listi in bo vstopil v klub
Porast naprednih glasov na Štajerskem
Zanimive številke iz maribor-sko-celjskega okrožja
Dočim je zunanja statistična slika nedelj skih volitev v ljubljanskosnovomeškem VO* lilnem okrožju v primeru z volitvami leta 1925. prilično neizpremenjena, kažejo izidi na štajerskem zanimive strankarskopolitiČ* ne činjenice. Zabeležiti je treba predvsem ogromni napredek glasov, ki jih je doseg* la lista dr. Pivka, Napredni blok je v ne* deljo dobil 12.820 glasov napram 9370 leta 1925. Napredek znak skoro 3500 glasov. Samo 180 glasov bi bilo še treba, pa bi do* bil Napredni blok tri mandate.
Tudi število glasov SLS je narastlo, če. prav ne v tolikem obsegu kot število na* prednih glasov. SLS je dosegla 54.289 gla« sov napram 52.687 1. 1925. Njen napredek gre v prvi vrsti na račun radičevcev v Prek raurju. Iz Prekmurja je prinesla precejšnji povišek glasov tudi NRS, ki sicer nima za* slombe na Štajerskem. Svoj uspeh so de* segli radikali s tem, da so pritisnili na pO* litično še nezavedne in nezrele voliice v Prekmurju z vsem državnim aparatom.
Nemci so dosegli 5752 glasov, 1. 1925. so imeli 4347. Socijalisti so poskočili od 4098 glasov 1. 1925 na 6515. Komunisti so imeli 1. 1925. samo 1405, pri nedeljskih volitvah sq zbrali 5164 glasov. Ako bi šli vsi mar« ksistični delavci skupaj, bi dobili dva man» data.
Katastrofalen udarec je zadel Radičevo stranko. Še 1. 1925. je nabrala na Štajer« skem 20.012 kroglic, v nedeljo pa so krog. lice RadiiSevih skrinjic skopnele na 4377 glasov. Nekdanji radroevski volilci so se razdelili največ na radikale, klerikalce in Nemce, deloma pa tudi na sooijaliste obeh struj.
Porast socijaJističnih glasov v Maribor« samem je važen političen pojav, zlasti z ozirom na tamošnje lokalne razmere. Ma* ribor bo imel še letos tudi občinske volitve. Klerikalci 90 upali, da bodo obdržali obči« no s pomočjo radikalov in Nemccv v svo. jih rokah, nedeljske volitve pa so pokazale, da imajo te tri skupine le 2671 glasov na« pram 2927 glasovom naprednjakov in obeh delavskih skupin, tako da je že danes go» tovo. da bodo klerikalci vodstvo občine iz« gubili.
Sloga jaci, nesloga tlači
Kaj pravijo številke o izidu nedeljskih volitev v Sloveniji? — Ako lri se napredne stranke za Volitve koahrale, bi že sedanji njihovi razcepljeni glasovi pri skupnem nastopu reducirali klerikalce za 4 mandate
Nedeljske volitve v Sloveniji so zopet nepobitno pokazale, da živi klerikalizem največ od nesloge naprednjakov. Že sartie suhe Številke volilnega rezultata pričajo, kako odločilno pomaga razcepljenost naprednih glasov po-večavati število klerikalnih mandatov.
Na Kranjskem (volilno okrožje (Ljtib-Ijana-Novo mesto) je SLS dobila pri nedeljskih volitvah 47.369 glasov, vse rteklerikalne stranke skupaj pa 25.360 glasov. SLS ima 8 mandatov, a proti-klerikalne stranke 2. Za izvolitev ene-ga klerikalnega poslanca je torej zadostovalo že 5921 glasov, dr. Žerjav je bil Izvoljen z 10.136, g. Pucelj pa z 9.900 glasovi. 14.518 od 25.360 oddanih naprednih kroglic je bilo torej proč vrženih.
Že sama volilna koalicija SDS, NSS in stranke g. Puclja bi zadostovala, da bi bila na Kranjskem dosežena kar dva napredna mandata več. Dr. Žerjav in g. Pucelj sta dobila skupaj 20.036 glasov. torej samo 310 glasov manj, kolikor bi jih zadostovalo še za en mandat. Teh 300 glasov bi nedvomno dal skupni nastop, dali bi jih pa tudi lahko razkropljeni pristaši NRS. ki v nedeljo niso volili. Razen tega mandata, ki bi ga dobila volilna koalicija, bi pa dobili en mandat Še socijalisti. četudi brez količnika.
Na Štajerskem (volilno okrožje Ma-ribor-Celje) bi bile razmere za napredno stvar še ugodnejše. SLS je dobila pri nedeljskih volitvah 54.289 glasov, protiklerikalne slovenske stranke skupaj pa 32.983 glasov. SLS ima 12 man-
datov. protiklerikalne stranke pa 3. Za izvolitev enega klerikalnega poslanca je torej zadostovalo že 4S28 glasov, dr. Pivko in g. Urek sta bila izvoljena z 12.820 glasovi, torej vsak z 6.410 glasovi. Socljalfst g. Petejan je bil Izvoljen s 6.294 glasovi, za te tri poslance bj bilo po klerikalnem ključu potrebnih le 13,584 kroglic, iz česar sledi, da je bilo od 32.983 slovenskih neklerikakrih glasov zavrženih 19.399!
Volilna koalicija SDS, NSS In SKS bi zadostovala, da bi bil na Štajerskem dosežen vsaj en mandat več; kajti ta koalicija bi imela skupaj 17.397 glasov, kar bi značllo za dosego tretjega mandata še 2440 glasov preveč. Ako bi pa v napredni volilni koaliciji sodelovali tudi radikali, bi bil klerikalcem odvzet tudi Še četrti mandat, odnosno peti. če se upošteva socijallstičnl mandat.
Številke zadnjih volitev torej govore, da bi s skupnim nastopom dr. Žerjava in g. Puclja lahko dobili v Sloveniji napredniaki vsaj trt mandate več (SDS. stranka g. Puclja 111 socialistična stranka vsaka po eden), ako bi pa to volilno koalicijo podpirali še slovenski radikali, bi mogli naprednjaki na Štajerskem dobiti še en mandat, klerikalci pa bi bili reducirani na 16 mandatov. Nesloga v naprednih vrstah je, žal. tudi pri teh volitvah zagrešila, da klerikalizem ni potisnjen v meje svoie prave moči.
Zopet nova trpka izkušnja je za nami. Vprašanje jc Ie, če je že prišel čas. da nas bo vsaj ta izkušnja spametovala.
Klerikalna sleparija z zamašeno skr niico v Trnovem
Poparjeni in depremirani klerikalci sedaj iščejo za sebe in svoje razočarane pristaše najrazličnejših tolažilnih sredstev. «Slovenec» je serviral svojim bralcem klerikalni poraz v Ljubljani z obvestilom, da je napredna zmaga «pri-goljufana* in da je dr. Kramerjev mandat »sporen®.
Seveda je bilo treba to čudovito iznajdbo nekoliko utemeljiti, kar ni bilo baš lahko, ker je tako rekoč cela Ljubljana gledala, kako so pri včerajšnjih volitvah terorizirali in sleparili ravno klerikalci. A «Slovenec» se je korajžno lotil posla. Objavil je, da so naprednjaki na volišču v Trnovem zamašili klerikalno skrinjico ter v ustju te skrinjice nabrane kroglice (60 do 70!) prenesli v napredno skrinjico! Konstatiralo da se je to v «agitaoijski pisarni SLS» pripoveduje klerikalni list in svet se je začudeno vprašal: zakaj pa ne pri uradni Volilni komisiji. Ali so bili tam sami Sleparji, ki so s čuvanjem klerikalne skrinjice vred sodelovali pri tej goro-staSni goljufiji? In zakaj ni «agitacijska pisarna SLS* takoj zahtevala ugotovitev dejanskega stanu ter je vso afero rezervirala za uredništvo «Slovenca»? Iz spodaj navedenih izjav predsednika volišča ds. sv. dr. Avseca in pripovedovanja čuvarja napredne Skrinjice je razvidna vsa smešnost klerikalne izmišljotine.
Ravno tako Zlagane so seveda tudi, kar se naprednjakov tiče, trditve, da so napredni volilci sleparili s tem, da so po dvakrat glasovali. Ze sedaj se je izkazalo, da se je res zgodilo nekaj slučajev dvakratnega glasovanja, a vselej na škodo napredne liste. Razni indicij kažejo. da so klerikalci res sistematično poskušali korigirati volilni rezultat s svojimi «dvoglasl», neobičajno veliko število njihovih glasov bi se dalo na ta način najbolje razlagati. Popolnoma v duhu klerikalne morale pa je, da svoje lastne grehe skuša naprtiti nasprotniku, od katerega je bila tepena. Na drugem mestu objavljamo, kako so klerikalci pri seji glavnega volilnega odbora skušali napraviti iz svojih izmišljotin afero in kako je ta akcija končala. Glavni odbor s klerikalnimi prisedniki vred je podpisal protokol, da je bil dr. Kramer s 23 glasovi večine izvoljen za por slanca.
Stvar z «zamašeno» klerikalno skrinjico pa je pojasnil sam predsednik volilne komisije ds. sv. dr. Avsec, ki se je napram uredniku <S!ov. Naroda» izjavil tako-le:
Izjava predsednika volilne komisije dr. Avseca.
»Kmalu po pričetku volilnega akta, med 8 in 9. uro zjutraj, sem zapazil, — pripo« veduje g. dr. Avsec — da je meni osebno znani g. Martin Dolenc naglih korakov pri« šel od zunaj, skozi izhodna vrata, v volilni lokal naravnost k g. Logarju, kateri je se« del z* f, skrinjico kot njen predstavnik. G. Dolen. je nekaj na naglo govoril z go« podom Logarjem, očividno nekoliko razbur jefio, nakar j« g Logar vstal izza skrinjice iti se podal pred njo pogledat. Nato se je zopet vrnil na svoje mesto, g. Dolcnc pa je takoj Odšel iz lokala. Ves prizof je tra« jal kvečjemu mmuto.
Jaz sem medtem ravno nekaj vpisoval v zapisnik, in ko sem tik pO Dolenčevem od« hodu zapisovanje končal, sem LogaTja vprašal, kaj sta z g. Dolencem imel«. Go« spod Logar mi je čisto mirno in ležerno od govori: <rEne šprenei0 je b'la. <*,a so se tri kug/ca zataknile.» Jaz sem zato takoj sto« pil k prvi skrinjici in >>ree'c(iai nično Usfjc ter se m< nriča:. d" je ttrp^nn in da v od--petini nt videti nobene kroglice niti »tpreni gle» in tudi ničesar drugega ter da le od> prtina prosta.
Ker -> nato v«topiIi nekateri volilci, smo opravili z njimi volilni posel, in ko amo
bili zooet sami, sem vprašal g. Logarja: «Knko na je g. Dolenc to izvedet?» G. Lo* gar mi je odgovoril: «Volilfec N. N. mu je tO povedal v naši agitacijski pisarni.« Do« tičnega voKka je po imenu imenoval.
To je vse. Spominjam se, da je bila do takrat, točneje do po maši, volilna udelež« ba v splošnem zelo pičla.
Ob 18. uri smo na predpisani način po vrsti izpraznili in prešteli vse skrinjice in se vsota ujema s številom oddanih kroglic. Z oz/rom na zgorajšnje sem kot predsedi nik še posebno pozorno pregledal l. skrinju co, če se v njej ka) nahaja, kar ne bi v njo spadalo, in ravnotako Je v moji prisotnosti za menoj to skrinjico pregledal njen pred't slavnik g. Logar, ter sva oba soglasno kotu statirala, da ni sledu ne o *iigrengti», pa tudi o nobenem drugem nedostotku. Tudi sicer ni niti komisiji niti njenim članom ni* kdo nič takega naznanit niti O tem govoril in ie manj se pritožil in tudi ni bilo nobe» nih takih pomislekov, katero stanje je za> to tudi razvidno iz zapisnika, podpisanega po preeitanju od vseh predstavnikov in sptoh članov odbora, brez razlike stranke.»
Kaj pravi varuh napredne skrinjice g. Lovša
Na «Slovenoevo» pisanje o volilni ium« pariji v Trnovem navajam kot varuh 2. skrinjice sledeča dejstva: Kmalu po začet* ku volitve Okrog 8. zjutraj je volil stud. iur. g. Avg. Novak, vodja in duša SLS v Trnovem, ki je še na predsednikovo opozo« rilo, da naj drži kroglico v desni roki, opomnil, da ni mogoče, ker so skrinjice ob levi in je nato izvršil volitev. Ta go* spod ni ugotovil, da bi bila luknja zamaše* na. Ni pa preteklo četrt ure, ko prihiti na« mestnik varuha 1. skrinjice g. Dolenc in pripoveduje zadaj za skrinjico sedečemu varuhu g. Logarju, da je luknja v 1. skri* njioi zamašena. G. Logaf je nato pogledal skrinjico in rekel proti meni, ki sem se za stvar začel Zanimati, da je bila baje v luk« nji trščica in da so bile baje tri kroglice zgoraj, ker niso mogle pasti v skrinjico, tiste trščice pa ni bilo. ni je vzel ven, in še manj jo pokaral, pa tudi volilni komisiji ni nič o tem omenil. Istotako ni opomnil g. Logaf, ko se je volilni akt podpisoval na koncu volitev, kljub opozorilu in vpra« šahju, če je kaj pripomniti radi ev. nered« r.osti, z nobeno besedo o kakšnem zama« šenju luknjicc pri njegovi skrinjici. To so dejstva, ki jih bodo v tem pojasnilu ime« novani gospodje potrditi morali. — Josip Lovša, varuh 2. skrinjice v Trnovem.
O «zamašeni» luknjici
«Slovenec» je obupan in ves iz sebe, ker nad Ljubljano plapola čista bela narodna irt napredna zastava. «Slovenca-» in klen* kalne blagajne, ki se najbrže tudi ne pol* ni jo z zlatom, ki bi v obliki mane padal iz neba, boli, da je iz njih šlo tako ogrom* r.o denarja za — nič. Duše Ljubljančanov se ne dajo kupiti. Zmaga Ljubljane je nad vse sijajna: SLS s celim ogromnim de» narokn in agitacijskkn aparatom, radikali, Nemci, mlačneži in laži«naprednjaki, vse to se je zbralo k skupnemu napadu na na« predno Ljubljano. Pomagali so oni, ki » ostali doma ali šli iz Ljubljane. Vsa ta pi« Sani družba je bila poražena!
Da SLS in njeni prijatelji mačka lažje prespe in ozdravijo, je treba kislih kumare. Ena teh kumare je «zamašena» luknja, ka« tero naj klerikalci pojedo, da jih ne bo več glava bolela. Kakor posnemamo iz pro« tokola tajnega detektiva agHacijake pisar* ne SLS g. Janeza Bufflfa, je bila cela stvar takole organizirana:
Takoj Zjutraj ob osmih je prišel junaški SDSar. pogledal ostro volilno komisijo, (ta jc iz strahu povesila oči, v desno roko je sprejel po volilnem komisarju mu ponude* no kroglico, nato je iz levice v desnico dal zamašek, z zamaškom zaprl pn o klerikalno skrinjico, kroglico pa nesel v drugo. Ker je bilo zgodai zjutraj je bila komisija še vsa znspafla, rfa ni ničesar zapazila.
Ko Je bila klerikalna luknja tako zama* šena, je odšel junaški ŠDSar ven pred vna*
ta in na volišče ni spustil nikogar drugega, kak<?f same voliice SLS —= 60 po številu, enega za drugim. Volilcem ostalih strank je ta brezdušni SDSar rekel, naj pridejo lopet čez dve uri, k«r je najpreje treba, da SLS pred zaffiašeno luknjo nanese 60 glasov. Vsi volilci so Odšli, kar je naravnost flečuveno in iOpet le dokazuje, kako straš« no ima SDS volikev vseh strank v rokah.
TočaO po 60. volilen SLS je zopet vsto* pil SDSar vzel v desno roko od komisarja kroglico in z njo segel v kup kroglic pred zamašeno klerikalno luknjo, vzel je v svo« jo orjaško pest kar vseh šestdeset kierikal« nih kroglic in jih nesel v SDS skrinjico. Nato pa je zopet odšel. Ker so SDSarji iz« računali, da potrebujejo ravno 60 prizama« šenih kroglic, pozneje lukenj niso več ma« šili in so volilci mogli voliti po vrstnem redu, kakor so prihajali in iz vrst različ* nih strank.
Ko klerikalni štab to kumarco poiteno poje, bo zdrav m Ljubljana bo gla svoje napredno življenje naprej.
Atentat na italijanskega konzula v Parizu
Konzul umri na posledicah revoiver-skih strelov. — Atentator neki italijanski emigrant
Pariz, 12. septembra, s. Na italijanskega vicekonzula grofa Nardinija je bil danes izvršen atentat. Neki Italijan je oddal več strelov, ki so težko ranili grofa Nardinija, ki je kmalu po atentatu umrL
O atentatu se izvejo sledeče podrobno* sti: Ob 9.30 dopoldne je prišel na italijan« ski konzulat neki moški, ki je zahteval po« govor z vicekonzulom. Ker konzul ni bil prisoten, je neznanec čakal, dokler Nardi« nt ni prišel. Stopil je v njegovo sobo ter oddal nanj dva strela iz revolverja. Vice* konzul je bil ranjen na desni roki in na levi strani prs. Atentator je skušal pobeg« Riti, vendar pa se je dežurnemu policijske« mu uradniku in osobju konzulata posreči« lo, da lo ga prijeli. Ko so atentatorja za« sllševali, je odklanjal vsak odgovor. Niti svojega imena ni hotel povedati. Govor; se, da je izvršil atentat iz maščevanja, ker ni mogel dobiti potnega lista ra svojo ženo. ki je bila v Italiji.
Ko so morilca pripeljali na policijski ko* misarijat, je dobil živ5ni napad ter so ga morali prepeljati v bolnico, kjer ga pa. službujoči zdravniki niso hoteli sprejeti. Dali so mu samo injekcijo morfija. Ko so ga zopet prepeljali na komisarijat, je po« nov no dobil živčni napad. Pri njem so na« šli več dokumentov, med njimi abonma za italijanske železnice, vendar pa so bili oseb ni podatki izradirani.
Italijanski očitki dr. Stresemannu
Rim, 12. septembra, o. Politični krogi so želo zamerili dr. Stresemannu, da ni -pri« sostvoval govoru italijanskega delegata, se« natorja Scialoja na seji Društva nArodOv. »Giornale d' ltalia» piiše, da je ravnanje nemškega zunanjega ministra v Ženevi ime« lo demonstrativen značaj in pravi:
«Je zares značilno, da ostaja nemški zu* nanj i minister tako rekoč program atičrio odsoten, ko sev rši kakšna manifestacija, ki se tiče Italije. Kaj hooe s tem pokazati? Mar poseben način razumevanja medna« rodne uljudrvosti ali pa poseben namen oči« tovati svoje nesoglasje z italijansko zuna« njo politiko? Ni nobenega povoda, da bi se mučili z rešitvijo tega osebnega vpra« šanja dT. Streseirtanna. Zadostuje ugoto« viti, da je bila njegova ponovna odsotnost opažena tudi v Italiji. K temu nimamo si« cer nič drugega pristaviti.*
Neznanec najden umirajoč od lakote
Vače pri Litiji, 12. septembra.
V	okolici Zgornjega. Loga, občina Hotič, srez Litija, s^ je potikal zadu;e dni ntzn;m moški, star 60 do 65 let. Iz opazovanja se je dalo sumiti, da mož ni več v popolnoma normalnem staaju. Ker se je hranil samo s sadjem, ki ga je pobiral ob poti l<;r s komadi ruha, ki mu ga je nudila dobra roka, je razumljivo, da je bil radi tega fizično zelo izčrpan. Na pripombo, naj gre v vas, kjpr bo bolje postrežen, je zmedeno odgovarjal: «Ne vem za pot.>
V	arboto pa je neznanec ves izčrpan poiskal pred va«jo neko zavetišč«. Nekdo izmed mimoidočih je zapazil, da se nahaja beanik v zadnjih žiihljajih. Ko je prišla do neznanca patrulja orožniške postaje iz Vač. ki je bila 0 umirajočem obveščma, je bil neznanec že — mrtev. Truplo liszaanesa berača so odpeljali v mrtvašnico rta Vače, kjer ga bodo pokopali.
Pri neznancu niso našli nobenih listin, iz katerih bi se dalo skleipati na njegovo identiteto. Tudi ni nobenih znakov, na t>o<l!.-i<ri katerih bi se dalo z gotovostjo sklepati, kdo bi bil pokojnik. Nezuanec je bil bos in 90I0-glav, oblečen pa je bil v cajgaste hlače in enak telovnik, imel pa je se kos črnega suknjiča. Prava slika bede!
Njegovi lasje so bili sivi, istotako brke in brada. Opis neznanega oajdenca M razposlali na vse pristojne oblasti in na v«e r.n.4-aiske stanice in je na ta način upati, da bo<lo našli sled o identiteti neznanca.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za torek: Slabo vrane; temperatura bo pedla, na go« rah snežni viharji, vreme se bo le počasi izboljšalo.
Tržaška vremenska napoved za torek: Zmerni vetrovi in deloma burja, nebo oblač no; temperatura 06 14 do 20 stopinj, morje razburkano.
Darujte za spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju!
(Mašo BDfjpr^dbo sO®w<§(fi)§lko p@sfli)(n)€o
z
Dr, Albert Kramer
(mesto Ljubljana)
Ernest Vargazon
namestnik poslanca dr. Kramerja
Dr. Gregor Žerjav
(okrožje Ljubljana * Novo mesto)
Josip Omiadič
namestnik poslanca Iv. Ureka
Dr. Ljudevit Pivko
(okrožje Maribor « Celje)
Ivan Urek
poslanec (sreza Brežice in Celje)
pa je podrtih gotovo 15, med njimi mostovi čez Soro v Veštru, Balantov in Pamerjev most, Dolenjcev most pod Hrastnikom, most pod Golico in drugi, — tako, da je tudi zveza levega brega z desnim v Selški dolini popolnoma pretrgana.
Uničujoče vodovje je ob 10. dopoldne alarmiralo gasilno društvo v Stari Loki in začelo je biti plat zvona, ker je voda preplavila in vdrla v hiše v Stari Loki, pod pokopališčem, med Strahlovim gradom in Ber-gantovo trgovino, ki je bila v trenutku čez 1 meter pod vodo. Ob 11. dopoldne je šlo škofjeloško gasilno društvo ljudstvu na pomoč, ker je tudi poljanska Sora strahovito naraščala. Z največjo požrtvovalnostjo so gasilci reševali pohištvo ogroženih hiš ob Selščici in Poljanščici v Škofji Loki sami. Predmestje Studenec je bilo v največji nevarnosti in tu so se gasilci še s posebno vnemo vrgli na reševanje. Komaj pa je bilo pohištvo rešeno, je selška Sora začela zopet naraščati in gasilci so morali hiteti na pomoč k vodnim napravam gospe Komatar-jeve, kjer je bilo vse pod vodo. Voda je pretrgala ni06t tudi tam. Ogromno lesa je bilo odneseno. Vodne naprave pa so le deloma porušene. Največja nevarnost je pretila veliki električni centrali, ki daje moč in luč okolici tja do Kranja. Voda je, že vdrla v centralo. Most se je že nagibal in le pred-ostrožnim meram zares požrtvovalnih gasilcev pod vodstvom gosp. Kavčiča in Blaznika 6e je posrečilo, da ni danes široka loška okolica brez luči in električne moči.
Pri reševanju električne centrale je gasilstvo zadelo na silne ovire, ker je med Škofjo Loko in Vincarji vincarska grapa preplavila pot, da je bila pomoč s te strani onemogočena.
Tudi s hribov Sv. Jošta in Planince so potoki Sušica, Žabnica in Starološki potok tako narastli, da je polje preplavljeno in
Sledeče srečke so izžrebane:
kupljene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z., v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19.:
Po Din 1000: št. 40.595, 71.879, 99.581, 110.717.
Po Din 400: št. 120.194, 20.252. 34.093, 58.031 70.223, 70.277, 87.120, 110.732, 122.764, 14.115,' 76.731, 15.457, 15.471, 15.472, 15.474, 15.499. 30.901. 30.915. 30.924 40.534. 53.490, 76.638. 91.709, 8060. 8.068. 9.717, 9.763 11.527, 11.586, 11.592, 23.468 34.127. 34.130, 34.134 47.704. 47.740, 47 784, 48.573, 60.844 70.223. 70.277. 71.825. 71.830, 83.269. 86.372. 96.926. 95 985. 06.907. 110.154, 111.169, 71.825 71.S30, 73.660, 82.505.
nasipi ob železniški progi pri Rdeči poti ter pri Žabnici pod vodo.
Škofja Loka je zopet v žalosti. Popravljena ni niti najmanjša škoda, ki so jo povzročile poplave, katere so dve leti zapored uničile blagostanje v Poljanski dolini tja do Zirov. V Škofji Loki trepetaje čakajo na vesti in poročila iz Selške in Poljanske doline, odkoder ni mogoče dobiti nobenih sporočil, ker so vse vezi pretrgane. Ocena škode je nemogoča, pomoč nujna.
Strašna poplava v Celju in spodnji Savinjski dolini
Celje, 12. septembra.
V	noči od nedelje na pondeljek se je utrgal oblak v okolici Vitanja. Celje je bilo obveščeno o preteči nevarnosti. Vse je pričakovalo, da bo čez par ur prihrumela narastla Hudiaja in Voglajna kakor predlansko leto. To pot se je izlil oblak v območju Pake, ki je narastla v par urah v pravcati veletok. Paka je preplavila na daleč svoje bregove in ta voda je pritiskala z veliko naglico v Savinjo. Vsi mlini in žage ob Paki in Savinji so p« škodovani, voda odnaša plotove, cele skladnke drv in desak, kakor tudi tramov-je. Po Savinji so že y dopoldanskih urah plavala cela izruvana drevesa. Vsi vrtovi in polje okrog Celja ob bregovih Savinje so globoko pod vodo, ki dere preko njih, očnaša zemljo in nanaša kamenje.
Celjski park, ki je bil letos s težkimi žrtvami obnovljen in ki je bil re6 lepo urejen, je popolnoma preplavljen. Voda bo naredila ogromno škode. Veliko cest in ulic v Celju je ob 6 zvečer pod vodo, a Savinja še neprestano narašča. Ves dan je bilo hudo deževje, kakor bi lilo iz škafa. Bati 9e je najhujšega.
V	popoldanskih urah je odnesla Savinja nekje višje jez; dva splava, ki sta bila privezana nasproti mestnega kopališča, sta se odtrgala in zadela ob cjoho* novega mostu pri mestni vrtnariji. Nedolgo in spodneslo je leseno joho in most se je v sredini upog-nil. Ako bo voda le še malo narastla, bo dosegla mest in ga odnesla.
V	veliko kleteh je že sedaj voda, bati se je, če bo povodenj trpela dalj časa, da bodo vse kleti pod vodo in škoda bo, kakor lansko le! o, tudi letos neizmerna.
Zopet se vidi, da je temeljita regulacija Savinje nujno potrebna. Treba je, da se gre že enkrat na delo brez velikih komisij in pisarij, katerih je bilo že toliko. Z malenkostnimi zneski se tukaj ne da nič napraviti in je škoda vsakega denarja, ako se ne opravi temeljito regulacijsko delo.
Huda povodenj v gornji Savinjski dolini
Mozirje, 12. septembra.
V	noči na pondeljek so se zgrnili nad gornjo Savinjsko dolino masivni temni oblaki, ki so se razbili v vrhovih planin, nakar se je vlila silovita ploha. Deževalo je sicer tudi že popoldne, vendar je vsakdo menil, da na večer odjenja. Zgodilo pa se je ravno narobe in je šele ponoči prišlo do naravnost strahotnega naliva.
Dež je vršal na zemljo vso noč. Potoki so jeli naraščati in v zgodnjih jutranjih urah je voda že drla čez bregove. Savinja je naraščala od ure do ure. Že tekom dopoldneva je narastla 3 metre nad normalo. Čez bregove so se razlile silne mase vode in drle čez polje. Najhujše je bilo pri Mozirju, kjer je voda vdrla tudi v hiše, kjer je stala ponekod do 1 metra visoko. Pri Kaaverju je Savinja razdrla most. Voda je plavila s seboj silne množine lesa ter poljskih pridelkov. Po vodni katastrofi so silno prizadeti lesni trgovci in kmetje. Med Ljubnom in Lučami je voda raztrgala cesto in je vsak promet otežkočen.
Najhujše je prizadeta dolina nizdol ob Dreti, kjer je voda odnesla vse brvi, jeze ter mostove. Gornji grad je bil nekaj časa popolnoma odrezan od sveta.
Voda je v popoldanskih in večernih urah jela padati, vendar pa se ljudstvo boji še novih nalivov.
Napad planinskega orla na petletnega fantka
Sv. Peter pod Sv. gorami, 11. sept.
Minuli petek se je v naših krajih pojavil redek gost. V Srebrniku so prebivalci ugledali visoko v zraku krožiti velikansko ptico. Krožila je dalje časa v Velikih lokih, v precejšnji višini. Naenkrat pa eo bistre oči velikanske ptice ugledale na zemlji plen in kakor pšica se je žival pognala z višine navzdol k hiši posestnika Josipa Juraka, kjer se je na trati igral njegov petletni sinček.
Videti je bilo, da se velika ptica hoče lotiti nič hudega slutečega otroka. K ereči se je v bližini nahajal otrokov oče, ki je
EVELIN HOLT EVELIN HOLT EVELIN HOLT EVELIN HOLT
EVELIN HOLT EVELIN HOLT EVELIN HOLT
je nova nemška filmska zvezda, ki igra v veiefilmu svetovnega slovesa:
Ljubimkanje
(Liebelei)
po znani istoimenski tragediji ARTURJA SCHNITZLERJA. Premijero za Jugoslavijo pripravlja
Kino «Ljubljanski dvor»
Samo še danM ob 4., pol 6., pol 8 in 9. uri. Film naravnih lepot in krasot
Naciste gorski velikan
Senzacijonalnl pustolovni roman ki se odigra na veličastnih planinah, večnega snega in ledu	Telefon 2730
KINO «DVOR»
seveda takoj uvidel pretečo opasnost. Skočil je po puško, pomeril iu ustrelil krvoločnega gosta. Ustreljena orjaška ptica je planinski orel (belec), ki je po zračnih višinah zabredel v naše vinorodne kraje. Žival ie bila jako izstradana, tehtala je 8 kg ter meri z razpetimi perotmi 2 m 60 cm.
Senzacijonalna aretacija na ljubljanskem gl. kolodvoru
Radj raznih poneverb je bil pred odpot®. vanjem v Italijo prijet bivši borzni s en zal Pavle Cvenkeli.
Ljubljana, 12. septembra
Na glavnem kolodvoru so danes akro« 12. ure izvršili detektivi semzacijonalno aretacijo. Na peronu se je že okrog 11.30 pojavil bivši borzni sonzal Pavel Cvenkelj v potni obleki, s potnim kovčegom. Cvenkelj je bil videti močno razburjen ia je očividno nestrpno pričakoval vlajta. Stopil je še za hip v kolodvorsko restavracijo, nakar je nadaljevali z nervoznim stopicanjem po peronu. Nenadoma pa se mu je približal policijski agent ter ga povabil s seboj na kolodvorsko stražnico.
Cvenkelj je takoj razumel situacijo. Pre-bledel je in pokorno sledil detektivu.
Na stražnici so Cvenklju kratko pojasnili, da mu je napovedana aretacija radi poneverbe. Tedaj Cvenkeli sploh ni nadalje povpraševal, marveč se je udal v usodo. Aretiranca so eskortirali na policijsko direkcijo, kjer so izvršili telesno preiskavo. Zaplenili so mu veliko vsoto denarja, potni fst in druge dokumente.
Aretirani Pavle Cvenkelj
je v Ljubljani, pa tudi drugod na deželi, zlasti med trgovskim svetom znana osebnost. Svoječasno se ie bavil s prekupčevanjem lesa in je imel samostojno trgovino, pozireje pa je bil sprejet kot senzal k borza, kjer pa je bij radi nekaterih nerednosti nedavno odpuščen.
Živel je preko dobodioov in je kmalu zabredel v dolgove. Svoio vilo. Id jo ima v Streliški ulici, je obremenil z visokimi hipotekami. LahkomiSHeni način življenja ga je spravil pozneje v Se večje za&rege, iz katerih si je hotel pomagati s sleparijami. Te je izvedel na izredno rafmiran način. Nefksje je že v februarju izvohal stranko, ki se je zelo interesfrrala za trgovski lokal pod semeniščem na Vodnikovem trgu, oziroma v Šolskem drevoredu. Nekega <tae V imenovanem mesecu je Cvenkelj pribite! v stanovanje dotščne stranke in se ponudil, da ji pridobi ta lokaj, čeS, da je to zaoi igrača, ker ima v semenišču odnosno pri škofijskem ekonomatu sijajne zveze. Stranka mu je bila za njegovo uslugo seveda izredno hvaležna in je takoj z največjim veseljem pristala na njegove ponudbe.
Goljufije na ime knezoškofljskega ordina. rljata.
Dva dni zatem se je Cvenkelj pojavil zopet v stanovanju svojega protežiranca in mu v važnih besedah pojasnil, da je zadeva že popolnoma urejena, da pa je kme-z o škofi j ski ekonomat v denaraij stiski in nujno potrebuje predplačila.
S tem trikom se je Cveaiklju posrečilo izvabiti od stranke 22.000 Din. Naslednjega dine sta odšla s stranko ogledat lokal, ki je bil že dalje časa radi korikurza prejšnjega najemnika zaprt, nakar je Cvenkelj vodil stranko tudi po semenišču, kjer se le obnašal, kakor da ie doma: odpiral je razna vrata in povsod vzklikal: »Ah, saj ga ni notri!« . . . namreč njegovega prijatelja, ki ima pri oddaji lokalov v knezoško-fijskih poslopjih glavno besedo.
S svojim sigurnim nastopom je Cvenkelj svojo žirtev popolnoma premotil čutil se je tako sigurnega, da se je po nekaj dnevih zopet pojavil pri svojem »proteži-rancu* ter mu z lahkoto izvabi] zopet ca. 28.000 Din na račun lokala.
Cvemklju pa ta denar še ni zadostoval Na približno enak način je ogoljufal tudi branjevko Frančiško Čižman iz Taona pod Šmarno goro z^ okrog 45.000 Din. Sposfv dil si je denar tudi od nekega mesarja iz Hradeckega vasi ter mu pod pretvezo, da mu preskrbi na trgu prostor in pravico za postavitev stojnice izvabil več tisočakov.
čas je med tem hitel naprej in vsaka stranka je zahtevala od Cvenklja, da ji izpolni dane obljube. Vendar si je znal Cvenkelj pomagati fn ljudi vleči dalje za nos. Slednjič pa so se ti njegovih obljub vendarle naveličali in ga prijavili pristojni oblasti.
Cvenkelj. ki je bil še vedno na svobodi, je živel še naprej zelo potratno. Pred par dmevi pa se je hvalil v neki gostilni v Kopitarjevi ulici da
se namerava odpeljati v Italijo,
kamor da on lahko pride tud; brez potnega lista Vendar pa Cvenkelj ni odpotoval, marveč si je danes zjutraj preskrbel — potni list in odhitel na kolodvor, da jo pobriše čez mejo v blaženo Italijo, kjer bi pričel novo življenje. Načrt pa so mu prekrižali o tem obveščeni varnostni organi ta ga vtaknili v hiknlo.
Slučaj Cvenkelj bo ena najzanimivejših porotnih razprav v zimskem zasedanju Kakor splošno znano, je bil Pavle Cvenkelj član klerikalnega tkzv. »Gospodarskega sveta« in eden najagilmejših pristašev SLS v Ljubljani.
Veike poplave š rom Slovenije
Nalivi v noči od nedelje na pondeljek so povzročili poplavne katastrofe na Gorenjskem in Štajerskem. — Zopet je najstra-šneje prizadeta Poljanska in Selška dolina. — Poplave v gornji Savinjski dolini in v okolici Celja
Minula noč od nedelje na pondeljek je v nekatere dele Slovenije prinesla katastrofo z novimi velikimi poplavami. Dočim jev Ljubljani tekom noč; sicer izdatno, a precej mirno deževalo, se je v nekaterih predelih na Gorenjskem in na Štajerskem mokri element znesel s hudimi nalivi. Vode so prestopile bregove in začele rušiti mostove in poli, vdirati v naselja in odnašati imovino. Čeloma škoda se ne da zaenkrat niti približno oceniti. Posebno tragična so poročila. da je poplavna katastrofa zopet prizadela Poljansko in Selško dolino, odkoder posebno iz gornjih predelov ni. možno dobiti nikakih pedirobnih poročil, ker so vse zveze pretrgane. Iz Železnikov smo prejeli kratko brzojavko, ki javlja, da je povodenj silno razdejala dolino. Voda je odnesla velikanske množice lesa. Železniki So še vedno v vodi, škeda je ogromna, a
Prekrasna am.riška f lmska diva igra glavno vlega v 'ntere antni drami
Američan v Par zu
Premijera danes cb: 4, pol 6., pol 8. in 9. ur.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
deževalo je tekom dneva neugnano dalje. Vode so jele danes po nočnem nalivu naraščati tudi v ljubljanski okolici. Ljubljanica se na Barju že sumljivo dviga k bregu. Barjanske vasi so v stataj opasmosti, da jih zalije voda, ki ponekod že stoji čez pokošene travnike. Ako ne preneha deževati, je katastrofa neizogibna, ker je narastla tudi že Gradaščica, ki je sprejela vase velike množine vode s polhovgrajskih hribov.
Posebno visoko je narastla Sava, k- se je začela ponekod že tudi razlivati preko bregov. Njeni umazani valovi prinašajo z Gorenjske velike množine hlodov, drv i;n iz-ruva.nega drevja. Kakor nam poročajo iz Litije, je Sava ob 18. zvečer bila 2.70 m nad normalo, a še neprestano in rapidno narašča. O poplavah v Sloveniji in naraščanju voda sta obveščena lučka kapeta-nija v Beogradu in hidrotehniani oddelek v Zagrebu Dolžnost vlade pa je, da težko prizadetim poplavljencem olajša bedo z izdatno takojšnjo pomočjo.
Nova katastrofa v Poljanski in Selški dolini
Škofja Lcka, 12. septembra, škofjo Loko sAširoko okolico je zadela zopet silna katastrofa. V minuli noči se je proti jutru utrgal oblak nad Blegašem in Poreznom in grozne mase vode so se razlile nad Selško in Poljansko dolino. Vode so naraslle tudi v Bohinju, vendar ni prišlo do večjih katastrof. Javljajo nam samo o raztrganih potokih. Najhujša škoda je prizadela Poljansko dolino, kjer je silno narastla Ločnica, ki priteče iz Javorja v Poljane. Kakor v Tavčarjevih povestih opisano, j; napolnila dolino do cerkve v Poljanah. Poljanska Sora sicer ni jemala mostov, pač pa je radi nalivov vsedla cesta na več krajih, da je promet s Poljansko dolino delno zaprt. Tudi iz Lučine je pot zaprta in so morali kmetje čez Polhov gradeč, Čeplje in Št. Vid v Škofjo Loko.
Grozna je katastrofa v Selški dolini. Srednji del Železnikov je bil še popoldne pod vodo ter so med Škofjo Loko in Selško dolino pretrgane vse zveze. Radi tega je tudi nemogoče konštatirati stanje in posledice. Vsi vozniki so ostali v Škofji Loki, ker so mostovi podrii. Na deželni cesti je odnesla Selščica most na Praprotnem (5 km od Škofje Loke proti Železnikom). Manjših mostov
Domače vesti
*	Z ljubljanske univerze. Profesor aa III. realni gimnaziji v Lfabljta) dr. Atttoii Me* lik je imenovan za docenta geografije na filozofski fakulteti ljubljanske univerze.
*	Imenovanje v državni službi. Magister farmacije C»H Gartug je imenovan za §efa lekarne državne bolnice v Ljubljani v 6. skupini I. kategorije.
*	Imenovanje. Brat g. sodnega svetnika Alojzija Gradnika g. Vladimir Gradnik, pod poročnik pri konjiči kraljeve garde v Beogradu je bil povišan za poročnika.
41 Novi slušatelji vlile vojne akademije.
Z odlokom ministra vojske fn »omarice Je v vKjo šoto vojne akademije sprejetih 16 kandidatov, med njimi: konjiški kapetan 2. razreda Miroslav Nežmah in artfljertjski poročnik Marian Žmavec.
*	Žensko gibanje. Zveza ženskih pokre-tov pripravlja sa mesec oktober pred otvo ritvijo skupščine v v«eh večjih krajih naše države manffestaciJSke shode ta žensko volilno pravico.
*	Podpore za nčtteiHščafte. Za podeljevanje podpor siromašnim učencem in učenkam učiteljišč je za tekoče šolsko leto pred vMettft v budžetu samo 1 milijon dinarjev. Zato se bodo podpore letos podeljevale sa* mo onim učencem in učenkam, ki bodo izkazali prav dober uspeh, to je ottf, ki bodo imeli čiste četverke ali pa raVflo totflco trojk kakor petič, tako da bo aritmetična sredina 4.
*	Frekvenca naših učiteljišč. Po vesteh, ki »h je prejeto ministrstvo prosvete, |e bilo v jagoslovenska učiteljišča letos nanovo vpisanih 1700 učencev in učenk v celi dr* žavi.
*	Naši železničar}; na poučnem potovanju. Včeraj opoldne se je iz Ljubljane odpeljala večja skupina uradnikov večinoma prometne stroke iz območja ljubljanske železniške direkcije na poučno potovanje v inozemstvo. Proučevali bodo predVSeni moderne železniške naprave v Srednji Evropi in ogledali si razne pokrajinske in mestne zanimivosti. Ves aranžma za bivanje naših železničarjev v Pragi ie prevzela organizacija češkoslovaških železniških uradnikov. Razen Prage si izletniki ogledajo tudi Škodove tovarne v Hznu ter obiščejo tudi Draždane in Berlin; ogledajo si med drugim zrakoplovne naprave »Lufthansa« ter Lipsko in njegov kolodvor, ki je največji v Evropi. Iz Monakovega se ekskurzistt vrnejo preko Solnograda v Maribor.
*	Smrtna kosa. V nedeljo je umrla v mariborski bolnici gfc. Josipina Križ, roj. Sttppan, vdova učitelja, v starosti 35 let. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice na pobreško pokopališče.
—	V Ljubljani je včeraj po daljšem bolehanju umri g. Pete t P i c e i i, pekovski mojster m hišni posestnik v Rečni ulici 3. Pogreb se bo vršH jutri ob 15. uri na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnima blag spomin, žalujoči® naše iskreno sožalje!
*	Povečanje naše trgovinske mornarice.
Dubrovačka porobrodarska plovitba je te dal kupila v Glasgowu nov parnik z 10.000 brnto register tonami, ki bo krščen na ime »Sveti Vlahot in bo ia patnlkbm »Nikola Pašlč« druga največja ladja omenjene druž be.
*	Poročila sta se včeraj na Brezjah g. Franc Veršnik, mesar, gostilničar in posest nik v Oot. gradu z gdč. Fani Pergerjevo iz Braslovč. Novoporočenemu paru iskreno čestitamo!
*	Tenorist Rijavec je nastopil svoj an-gažman v Berlinu, kakor javljeno, 3. sept. Pel je Manrika v Trubadurju v nemškem jeziku z zelo dobrim uspehom. 15. t. m. poje v novo naštudirani in novo inscenira-ni »Cavalleriji rusticani« partijo Turida. Za 8. oktobra pripravlja berlinska opera senzacijonalno noviteto »Jony spielt auf« od Ernesta Kreneka. V tej operi poje g. Rijavec glavno tenorsko partijo komponista Maksa.
*	Plesi v nov j plesni sezi£. V maju t. 1. se je vršil v Parizu kongres plesnih učiteljev, na katerem je bilo določeno, kateri plesi bodo veljali v novi plesni seziji. Tudi naši plesni učitelji so imeli pretekli teden v Somborju svoj kongres, da se v podrobnosti seznanijo z novimi in modificiranimi starimi plesi. Kot sestavni del tega kongresa, ki je trajal 9 dni se Je istočasno vršila tudi višja akademija plesa, na kateri je sodelovalo 40 naših profesijonalnih plesalcev. Za novo plesno sezijo prihaja v prvi vrsti v poštev blek-botom in sicer ameriški blek-botom, ki naj zamenja čari-ston. Glede čarlstona se je ugotovilo da ne more biti salonski ples. Metanje nog, zvijanje telesa, vse te posebnost; čarlstona stopijo v ozadje. Karakteristika novih plesov pa je fini in galantni tempo z malimi koraki.
*	Odkupne pošiljke v prometu % Nun* čijo. Po sporazumu z nemško poštno upravo se je uvedel s 1. septembrom med našo državo in Nemčijo vzajemni promet z odkupnimi priporočenimi pismi in paketi. Izterjanj odkupni zneski se bodo vplačevali v naslovni državi na čekovni račun, katerega bo označil pošiljatelj odkupne pošiljke Pomniti je treba: 1. Pošiljatelj odkupne pošiljke iz naše države v Nemčijo, ki želi, da se izterjani odkupni znesek vpiše v korist čekovnega urada, mora na pošiljko —
—	pri paketih tndi fla spretttnico — napisati odkupnino v markah. 2. Poleg tega mora PoSiljatelj na poSiljko in ha spretnni-co pod odkupnim zneskom napisati, na kateri račtril naj se Izterjani Odkupni znesek vplača in sicer tako-le »A porter au crtdit du compte de ehčgues de...: ali v nemščini : Zur Outscbrlft auf PostsdieMcoftto.. (mesto čekovtoega urada) Nr... (Številka čekovnega računa) des.. (ime lastnfta račofia) Hi ... (bfvaKSče imetn&a računa). 3. PoSDitcAj mor* plačati razen O^uMRi
pristojbin (težna pristojbina, priporočnina, Prt paketih tudi vrednostna pristojbina) še posebno pristojbino v znesku 1 dinarja. Ta pristojbina se zaračuna prav tako v znamkah na pismu oziroma na spremnici. 4. Nemške pošte bodo od izterjane odkupne vsote odbijale stalno pristojbino 20 pfeni-goV in nakazniško pristoibino, ki se ravna po znesku odkupnine. 5. Najvišja odkupna vsota za Nemčijo je 800 mark.
*	Starodavni čoln izkopan na ljubljanskem barju. Kakor nam poročajo iz Matene pri Ljubljani, je tamkajšnji posestnik Martin Sterle pri obdelovanju barja naletel te dni 1.60 m globoko v šoti na starodaven čoln, katerega so pod nadzorstvom višjega sodnega svetnika v p. g. Ivana Modica previdno izkopali. Čoln je devet metrov dolg, 1 m šlrpk ter Je izgotovljen iz enega hrastovega debla. Domneva se, da je Čoln iz predrimske dobe. Sedaj se ta čoln nahaja na vrtu najditelja in vzbuja pozornost številnih ogledovalcev.
*	Zbirališče narodnih noš za revijo na pokr*Jb>ski razstavi dne IS. septembra Je med pol 15. to 15. uro pri paviljonu »K« pred vesefičnlm prostorom. Točno ob 15 uri obhod, za tem ocenjevale noš in razdelitev pohvalnih priznanj. Narodna noša velja obenem kot izkaznica za prost vstop na Pokrajinsko razstavo.
*	Uprava »Zborov. Javlja svojim c. naročnikom, ki celoletne naročnine ali za
drugo polovico Oulij-december) še dosedaj misO poravnali, da jim prihodnjega zvezka (9. 10) ne bo več poslala. Storite torej čimprej sVčio dolžnost!
*	MOčan potres. V nedeljo zvečer, 11. t. m. je seizmdgraf v Zavodu za geodina-miko na univerzi v Ljubljani zaznamoval precej močan potres ob 23.19.05 na razdalji 1070 km. V pondeljek zjutraj so mu sledili še trije manjši sunki ob 0.53, 4.25 in 6.42. Maksimalno gibanje zemlje Je znašalo pri prvem potresu okrOg 400 mikronov
*	Tolpa volkov raztrgala 50 glav živine. Iz Mostarja poročajo, da se pojavljajo v okolici vedno večje tolpe volkov, ki povzročajo veliko škodo hercegovskemu se-Ijaku. Te dni ie navalila velika tolpa volkov na selo Zahumlje In raztrgala okoli 50 glav živine. Seljaki so ostali napram volkovom brez moči. Po pokol ju so volkovi izginili brez sledu.
ITO — zobna pasta najboljša!
+ Vas, ki ]e zaptta VSo plenica V vasi Gabeli v Hercegovini je pred leti zelo razsajala malarija. Seljaki So še pričeli bra niti pred njo z alkoholom. Ko Je malarija ponehala, so še vedno številno obiskovali vaške krčme. Letos jim ie pšenica zelo bogato obrodila. Namesto da bi jo shranili kot prepotrebnj živež za zimo, so Jo prodali ter znesli ves izkupiček v krčme. Zanimivo je, da vlada v vseh vaseh okoli Gabele velika treenost
*	človeško okostje na železniški progi. Železniški čuvaj Ivan Pleše v Jastrebar-skem je predvčerajšnjim približno 150 korakov oddaljeno od svoje čuvajnice št. 15 našel na progi človeško okostje, na katerm je bilo le še malo mesa. Domneva se, da so truplo oglodale divje zveri ali psi ter pustili ob progi skoraj golo okostje. Identitete mrtveca ni mogoče ugotoviti.
*	Kurdistanski princ z Bleda v beograjskem zaporu. V beograjski glavnjači Imajo zaprtega zagonetnega moža, o katerem pridno poizvedujejo ali Je zares kurdistanski ptinč Mohamed Abduran, kakor sam na vaja, ali pa je samo brezmejno drzen pustolovec svetov, kalibra. Tekom poletja se je mož zadrževal na Bledu, kjer ie ženski svet pridno norel za njim, končno pa se je detektivom le zaždel sumljiv. Ker nima verodostojnih izkazov, so ga odgnali z Ble da v Beograd, kjer ga zdaj držijo, dokler se ne prouči njegova identiteta.
KUŠAKOVIČA KALODONT
najboljša pasta ra sobe;
*	Grozna nesreča pr] delu. V soboto popoldne je v tovarni cementa »Dalmacija« V Sučurcu pri Splitu na grozen način ponesrečil delavec Josip Miletič. Zgrabila ga je transmisija ter ga popolnoma zdrobila. Obležal je na mestu mrtev.
*	Zagoneten umor v Stupniku. Kakor poročajo zagrebški listi, so naši; v Stupniku v zagrebški okolici v petek ponoči v bližini tamkajšnje cerkve seljaka Imbra Lopuha mrtvega. Domneva se, da so ga ubili pijan; seljaki, s katerimi še je Lopuh v gostilni prepiral zaradi političnih diferenc. Sodna ko®i9ija iz Zagreba se je v soboto dopoldne podala na kraj nesreče in bo — kakor je upati — dognala, da-1; gre za umor iz političnih nagibov ali pa za navaden pretep med pijanimi kmeti.
*	Tatinska konjunktura ob volitvah. V nedeljo v času volilne nervoznosti So v Zagrebu neznani lopovi vlomili v stanovanje tovarnarja Rudolfa Boleta v Imbrisinovi-čevi ulic; št. 7. Odnesli so več dragocenosti v vrednosti 23.000 Din. Na balkonu vile so- si pripravili tudi več oblek. Ker pa so bili pri svojem poslu bržkone moteni, so Jih pustili na mestu In pobegnili.
*	Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo rabo pol kupice prirodne grehčice »Franz-Josefc. Strokovni zdravni ki za motenje prehranjevanja hvalijo vodo »Franz- Josef« ker vzpodbuja delovaflje že lodca In črevesa, poživlja prestavljanje, poživlja kri iB omitfuie razdražlifvost živcev, Dobiva se v vseh lekarnah, drogeriiah in Špecerijskih trgovinah.
*	Tkanina »Etermun, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, tnaiiufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.	95
*	Volno, bombaž za strojno pletenje In ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 In Židovska rilca 4.	93
iz Ljubljane
u— Proslava spomina na proboj solunske fronte. V četrtek obhajamo 9-letnico velike zmage jugoslovenskega in zavezniškega orožja na solunski fronti. Ta dan ostane zapisan z zlatimi črkami v zgodovini Jugoslavije. Kajti na solunski fronti se je v veliki mer; odločila usoda našega tro-imenega naroda. Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov je naročilo vsem pododborom, naj na skromen način proslave spomfn na ta zgodovinski dogodek. Liub-ljanski pododbor proslavi 9-letnico proboja solunske fronte z mašo zadušnico, ki se bo vršila ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi. Ob 20. zvečer priredi v restavraciji »Zvezda« prijateljski večer s petjem in godbo. Opozarjamo javnost, zlasti narodna društva, da se po svojih zastopnikih udeleže maše zadušnice za padle bojevnike in s tem pokažejo, da znajo ceniti zasluge onih ki so žrtvovali na solunski fronti svoje življenje za naše osvobojenje in ujedinjenje u— III. drž. reaL gimnazija v LJubljani. Pouk na Vrtači se bo slej ko prej vršil dopoldne ker je odredba glede popoldanskega pouka razveljavljena.
u— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani! Deljene pevske vaje se vršijo ob torkih in četrtkih za sopran in tenor, ob sredah in petkih za alt in bas, vedno točno ob 20. za vse glasove. Odbor.
u— Orkestralno društvo Glasbene Matice pričenja v koncertni sezoni 1927-28 z rednim delovanjem pod vodstvom dirigentov profesorjev gg. Škerjanca in Adamiča, ter vabi v orkestralni glasbi primerno iz-vežbane ljubitelje glasbe, ki imajo resno voljo sodelovati pri društvu, da pristopijo kot novi člani. Prva skupna vaja se vrši v petek, dne 16. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Glasbene Matice. Pri tej vaji se sprejemajo tudi novi člani. Koncertni program objavimo v prihodniih dneh.
u— Lydla Wisiakova In Vaclav Vlček otvorita s 1. oktobrom šolo baleta in umetniškega plesa. Prijave kakor tudi tozadevna pojasnila dnevno od 2. do 3. popoldne v dramskem gledališču.	1366
u— Za čas poprave uradnih prostorov ravnateljstva mestnega dohodarstvenega urada se uraduje za stranke od 8. do 10. dopoldne.
u— Vidovlčev klub poziva lanskoletne obiskovalce večernih tečajev, da se udeleže članskega sestanka, ki se bo vršil jutri dne 14. t. m. ob 8. zvečer v zadnji sobi Narodne kavarne. Poročalo se bo o dopisu našega vodje g. Milenka Vidovi č a in še druge važne zadeve radi česar je udeležba dolžnost. Istotam morejo dobfti novo-priglašeBci za poset večernih tečajev še eventuelno potrebne informacije. Ker je še nekaj prostih mest, sprejema odbor prijave še na tem članskem sestanku, pismene prijave pa najkasneje do 20. t. m. Točni začetek večernih tečajev se bo objavil v listih. Odbor. 3	1375
u— Samomor v Dravljah. Truplo vrtnarja Antona Vrhovca, ki se Je v samomorilnem namenu pognal v soboto zvečer v Dravljah pod vlak, ki ga je strahovito raz mesaril, je bilo ponoči po komisijskem ogle du prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu Kaj je nesrečnega, 62 letnega Vrhovca gnalo v smrt ni znano, ker v poslovilnih pismih ni navedel nobenega vzroka.
u— Policijski drobiž. Policijska kronika na dan volitev n; beležila nikakih posebnih dogodkov. Policiji so bili prijavljeni samo naslednji dogodki: 2 tatvini, 1 popadljiv pes, I telesna poškodba, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 prestopek trpinčenja živali in 1 prestopek obrtnega reda. Aretovana je bila samo neka vlačugarica.
DOXA
URA
Ploščata oblika
F. ČUDEN.
Ljublja' a, Prešernova ulic«
a— Prijeta vlačugarica in tatica. Pred-šnočnjim Je detektiv ustavil v Kolodvorski ulicj mlado dekle, ki se mu je zdelo sumljivo. Na vprašanje, kam gre, ni dala ni-kakega odgovora in se je hotela izmuzniti kar se ji pa n; posrečilo. Detektiv jo Je povabil s seboj na policijsko direkcijo, kjer so spoznali v njej 18 letno JuIIJano D. iz Godiča pri Kamniku, že dolgo zasledovano tatico in kljub njeni mladost; že znano vla-čugarico. Pred kratkim je navihana Julka služila pri posestniku Janezu Marinu v Suhem dolu pri Kamniku in ukradla srebrno uro ter razno obleko. Ob isti priliki Je okradla tudi svojo soslužkinjo Angelo Podobnikovo in je torej oba oškodovala za okroglih 1700 dinarjev. Nevarno dekle je bilo po temeljitem zaslišanju predano državnemu pravdništvu in odpeljano v sodne zapore.
u— Zopet tatvina v vlaku. V vlaku iz Celja do Ljubljane je neznan žepar ukradel predvčerajšnjim posestniku Antonu Rozmanu iz Velike Peresnice srebrno moško uro ter srebrno ploščato verižioo s srebrnim tolarjem v skupni vrednosti 300 Din. Tatvine je osumljen neki okrog 35 letni velik človek ki se je prav podjetno smuka! tudi okrog drugih pasažiriev.
u— Številne poljske tatvine. Na moščan-skem polju so poljske tatvine na dnevnem redu. Ljudje so nekaj tatov, ki so kradli krompir in druge poljske pridelke sicer opazili in izročil; policiii, tatvine pa se nadaljujejo. Zadnje čase kradejo posebno zelj-
Najcenejše
ni najboljše tnodroce, spalne divane, otomane, žimo dobite pri tvrdki
FRAN JAGER, tapetnih,
Ljubljana, S«. Petra nasip št. 29 pri
Zmajskem mostu.
nate glave. Oškodovanih je več posestnikov.
u— Drobne tatvine. V noči na 10. t. m.
je bila z nekega kola na Stari pot; ob ženski bolnici ukradena svarilna svetilka vred na 50 Din. — Mariji Malenškovi na Zato ški cesti 1 je nekdo ukradel 9. t. m. izpred stanovanja nov okrog 100 Din vreden dežnik. Tatvine je osumljena neznana okrog 40 letna beračica. Na Krekovem trgu je v soboto neznan tat izmaknil kmetici Terezi Keršič z vozička 120 Din vredno konjsko odejo.
u— Zlato zapestnico s perlo, izgubljeno v bližin; glavne pošte in najdeno po navidez-znani osebi — prosim proti dobri nagradi oddati na polic, ravnateljstvu.
u— Zamenjan dežnik. Kdor je v nedeljo že bolj pozno zvečer iz srednje sobe tajništva SDS v Kazini, morda pomotoma Odnesel dežnik, se naproša, da ga istotam vrne.
u— Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo In soboto ob 8. do 9. ob nedeljah od 8. do 12- Vhod nasproti vojašnice.
u_ Stenico! najboljše sredstvo proti stenicam v zalog; drogerije A. Kane, Židovska ulica.	1006
Iz Maribora
a— Z orožniki grozil) volilcem. Veliko število glasov, ki so jih ponekod dosegli klerikalci, posebno v mariborski okolic; pri nedeljskih volitvah, se nam je zdelo čudno ob apatiji, ki jo je kazalo kmečko ljudstvo zadnj; čas v politiki. Bito je jasno, da so moral; klerikalci izvajati posebne vrste teror, nad svojimi ovčicami. Polagoma prihajajo z dežele vesti, ki to domnevo potrjujejo. Tako so nam sporočili nedeljski izletniki sledeči dogodek iz Rošpaha pri Mariboru. Tam je sedel v gostilni v družbi kmetov posestnik, ki še ni volil. Naenkrat so prihrumeli klerikalni zaupniki z vozom, in planili na kmeta, češ, naj gre takoj volit. Kmet se je izgovarjal, da noče voliti. Ker vse prigovarjanje ni imelo uspeha, so začeli klerikalni zaupniki groziti neubogljivemu kmetu z orožniki, češ, da ga bodo oni odpeljali, ako ne bo šel. Priprosti možakar se Je res prestrašil in se dal z vozom odpeljat; na volišče. Pa še pravijo klerikalci, da ni bilo terorja!
a— Nemšk) mrtveci na volišču. Tudi nemška lista je hotela pomnožiti svoje malo številne voliice po zgledu klerikalcev na ta način, &a so volili celo mrtvi. Med drugimi je izvršil v nedeljo svojo volilno dolžnost nemški obrtnik Makotter, ki je že pred dvema mesecema umrl. a— Makedonske metode v Dol. Lendavi
V	nedeljo ie dobilo demokratsko tajništvo v Mariboru krog poldneva brzojavno vest iz Dol. Lendave, da tamošnji gerent Szabo protizakonito nastopa na samem volišču, kjer pred volilnim lokalom med volilci agi-tira za radikalno stranko, iih potem sprem IJa na volišče ter tam posluša, če res vržejo kroglico v radikalno skrinjo. Vsi člani volilnega odbora so proti temu nastopan.ru radikalnega eksponenta protestirali pri volilnem komisarju sodniku Tomšiču, toda brezuspešno. Poslanec dr. Pivko je takoj po prejemu brzojavke stopil k velikemu žu panu in zahteval odpotnoč napram temu volilnemu nasilju. Veliki župan ie odredil, da se je moral gerent Szabo odstraniti in volilni komisar napraviti zapisnik. Zadevo bo obravnaval glavni volilni odbor.
Iz Celja
e— Skupščinske volitve v Celju. Hvala Bogu, volilna nedelja ie za nami. Je bila to nedelja velike grdobiie, nedelja podkupovanja in nasilja, da kmalu ne tako. Edina demokratska stranka se je obnašala po vsem dostojno. Brez velikega hrupa so opravili njeni pristaši in somišljeniki svojo volilno dolžnost. Nobenega tekanja nj bilo po mestu, ker se je vodstvo popolnoma zaneslo na svoie voliice. THdi klerikalna stranka se je to pot vedla še precej lepo; se vidi, da ni bilo doma njenega zloduha. Najhuiše so se pehali za voliice Nemci in radikali, ki so odvzemali glasove drug drugemu. Nemci so se zelo Jezili na radikale, ki so pozabili na še nedavno zavezništvo pri občinskih volitvah in skušali na vse načine odvzeti Nemcem kolikor mogoče volilcev. Polje je bilo za obojne enako, ker imajo na razpolago materijal, ki bi se vsaka druga stranka in njeni agitatorji sramovali. Vsa nekdanja celjska fakinaža ie bila na prodaj. Kdo da več? Treba Je Mo le iti po mestu in opazovati ljudi po nekaterih lokalih. Taki volilci pač niso z nobenimi idejami prožeti in vsaka stranka, ki naslanja svoio moč na število tako pridobljenih glasov, ne more biti ponosna. Stranka, Id na tak način lovi glasove ne dela vzgojno In ne zasluži, da bi prišla kjerkoli v poštev. Za Nemce ie bito oddanih v Celju najmanj 200 slovenskih glasov. Za nje so glasovali vsi slovenski uslužbenci in hlapci nemških trgovcev in podjetij. Ko Je bil znan izid, je marsikdo, ki je prerokoval demokratom občutno nazadovanje Imel povešeno glavo, ko je videl, da so ti vzdržali svoje število. Danes se vse smeji našim radikalčkom, ki so s pestrimi plakati napovedovali njihovo zmago in popoln krah demokratov. Največ smeha povzroča njih barka, ki so Jo tako imenitno zafurali, da je obtičala na pečini sred; morja. Posad ka gleda žalostno v pričakovanju nujne pomoči in ne ve, ali bo prišla ta pomoč od Vukičeviča aH pa od kod drugod. Mislimo, da bi bilo najboljše, da se potopi z barko VTed.
e— Veselje v Cefti. Ko je bil znan izid volitev v Ljubljani, je završalo po vsem mestu. Ščurki so se nenadoma poskrili.
V	mestnem kinu so bili sproti javljeni vsi izidi. Ko je prišel na vrsto izid Ljubliane, ie nastalo spontano tako frenetično ploskanje, da ni bito čuti godbe. Žalostno so prisotni Nemci in njih pomagači opazovaH koliko idejnih somišljenikov in prijateljev imajo demokrati zlasti med ženstvom in mladino. To je veselje, ne pa uspehi, ki slonijo na nasilstvu in podkupovanju.
Iz Laškega
Volilcem sreza Laško
Skupščinske volitve so končane. V našem srezu mi je dalo 1200 volilcev zaupanje. Dosegli smo krasen napredek, kar mi na* laga častno dolžnost, da interesom okraja povečam svojo vztrajno skrb tudi v bc* dočnosti in da zlasti budno pazim nad de: lovanjem in nehanjem našega političnega življenja, ki bi se dotikšk) interesov defsi>« cev, zlasti rudarjev in kmetov, kateri mo' rajo imeti zavest, da izkazano ml zaupanje ne ostane nepovrnjeno. Izrekam van svojo globoko zahvalo, uspeh volitev nam je vsem jamstvo in dokaz, da pošteno delo tn tiud vedno zmagujeta.
DR. JOŽA BOHINJEC.
Iz Kranja
r_ 701etnieo rojstva je praznovala dne 11. septembra v ožjem domačem krogu gospa Ljudmila JSger, mati kavarnarja in posestnika v Kranju, še na mnoga leta!
1373
r_ Še o nedeljskih volitvah. Dejstvo, da
so volili tukajšnji malkontenti dr. Korošca, je vzbudilo v vseh tukajšnjih naprednih krogih odločno obsodbo in ogorčenje. Mal-kontentski generalni štab je bil v nedeljo popoldne v permanenci in je dajal strikten ukaz svojim volilcem, da volijo klerikalno skrinjico. Ta ostuden korak je vzbudil tuii v njihovih vrstah odločen odpor, da so se raje abstinirali od volitev ali pa storili svojo dolžnost po doslednosti evogh naprednih načel. Toda slednjih je bilo malo. Topot ni pokazal malkontentski štab usmiljenja niti pucljevski skrinjici Daleč so padli kranjski malkontenti v svoji brezuačelno6ti, čeprav se trkajo na svoja <napredna> čela. Značilno je, da so pred tednom na seji občinskega odbora podali slovesno izjavo, da so gospodarska stranka in da nimajo interesa za politične volitve, kakor so nedeljske, da so pa v nedeljo ravno obratno dokazali in pokazali svoje pravo kopito. Zato pa je klerikalcem tako kislo to <napredovanjei> njihovih glasov!
r— Jesensko deževje. Volilna nedelja je bila Se v korist volilne udeležbe solnčna in lepa po vsej Gorenjski. Šele v večernih urah se je vreme spremenilo v silovite nalive z viharjem in močnim bliskanjem. Tudi ves včerajšnji dan je močno deževalo, tako da je bil kranjski tržni dan izredno slabo obiskan od deželanov. V planinah močno sneži in v dolino je pritisnil občuten mraz.
r— Kdor se zanima za francoski krožek, naj se udeleži današnjega občnega zbora, ki bo ob 5. popoldne v Kocbekovi sobi Narodnega doma. Na dnevnem redu je Vprašanje pokrenitve društvenega gibanja v letošnji sezoni.
r— Intimno slavje" pri msgr. lomu Zupanu. V prijaznem gradiču monsignora Toma Zupana, znanega pobornika naše Ciril - Metodove družbe na bližnjem Okroglem, se je vršila v nedeljo intimna, prisrčna slavnost. Posebna deputacija kranjske ženske podružnice Ciril - Metodove družbe je izročila monsignoru lep lovorjev venec s spominskim trakom. Slavljenca je pozornost našega narodnega ženstva toplo in prijetno izne-nadila. Delegatinje so bile slovansko pogoščene. Msgr. Zupan jim je razkazal veleza-nimivo Prešernovo sobo, govoril z njimi o današnjih razmerah in vprašanjih, zlasti slovenske kulture. Pri slovesu jim je izročil za razstavo, ki jo bo priredilo slovensko ženstvo na jesenskem ljubljanskem velesejmu, nekaj bogatih predmetov in vzorcev iz svoje dragocene zbirke narodnih ročnih vezenin.
r— Kino v Narodnem domu. V torek in sredo kulturni velefilm <Čudeži vesoljftva . z dodano smešnico cKitajec bree kito. Pred stave ob 5. popoldne in ob pol 8. zvečer. —
Svetovni patent ..ZEPHIR"
Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo
Traja večno 1 — Večletna garancija 1
Kurjava z lesom je naipriietnejša in najcenejša s .ZEPHIR"
z 10 kg drv ogreva sobo
skozi 24 ur
najštedliveiše in najbolj zdravo izdeluje: ..ZEPHIR" tvorniea peči
BARZEL d. d., Subotica 33.
Zahtevajte cenike! Zastopstva v vseh večih mestih!
„1fan Kaster"
je ime katero Vam jamči za najboljšo kakovost holandskega kakao-a. 4

najboljše,, na/trp«in«j zato najcenejše
s z.
Hali volitev v voli
Srez Brežice
Volišče	Volilnih upravičencev	Otaso- n valo |	SLS 1.	HSS 2.	SDS 3.	tati 4.	NRS 5.	Soc. 6.	Kom. 7.	Zuvslu 8.
1. Artiče	406	236	113	26	67	6	—	22	—	2
2. Bizeljsko I. \	829	( 226	145	24	40	1	2	8	5	1
3. Bizeljsko II. j		[ 116	55	30	26	1	—	2	—	2
4. Blanca	748	360	269	5	46	1	—	12	26	1
5. Brežice	771	473	210	21	150	37	3	46	5	1
6. Dobova	745	426	167	135	86	3	—	29	6	—
7. Globoko	303	263	50	—	210	—	1	—	2	1
8. Gorica	122	107	98	—	6	—	2	1	—	—
9. Kapele	435	210	108	7	85	1	5	2	1	1
10. Pišece	516	342	134	17	125	1	2	60	'2	1
11. Planina	168	123	96	21	5 K	—	1		E	—
12.	Rajhenberg 13.	Sevnica	oo4 787	<Jo4 424	čU4 224	6	OD 140	2	1	is 2	47	2
14. Sromlje	296	176	122	25	23	2	1	—	3	—
15. Videm	523	302	198	16	60	1	2	17	8	—
16. Zdole	216	174	119	1	54	—	—	—	—	—
17. Zabukovje	404	191	64	4	119	—	—	1	2	1
18. Senovo	482	348	127	1	112	4	1	97	2	4
19. Vel. kamen	372	215	128	4	28	1	—	53	1	—
Skupaj	84Š7	4976	2631	334	1418	61	23	369	115	16
		Srez P		rev<	alie					
Volišče	Volilnih upravičencev	o o (O — m 6>	SLS 1.	HSS 2.	SDS 3.	Htnti 4.	NRS 5.	Soc. 6.	Kom. 7.	Žagarski 8.
1. Črna I.	427	J 514	81	15	105	14	12	71	212	4
2. Črna II.	399									
3. Koprivna	99	89	65	—	7	—	7		8	2
4. Dravograd	501	229	74	3	29	30	14	12	67	—
5. Guštanj	671	586	117	1	201	37	7	103	114	6
6. Kotlje	177	142	118	2	5	1	—	2	14	—
7. Libeliče	234	137	110	1	8	8	5	1	4	—
8. Mežica	809	597	111	—»	62	3	U	47	360	3
9. Prevalje	661	756	395	5	61	16	31	177	68	3
10. Fara	549	322	228	4	10	—	10	32	38	—
11. Sv. Danijel	196	145	121	4	2	1	15	—	2	—
Skupaj	4723	3517	1420	35	490	110	112	445	887	18
! Srez Maribor, levi breg										
Volišče	Volilnih upravičencev	Sa s s o	SLS 1.	HSS 2.	SDS 3.	taci 4.	NRS 5.	Soc. fl.	Kom, 7.	hivski 8.
1. Cerkvenjak v Slov. gor	685	•»96	442	4	45	2	—	3	—	—
2. Črmlenšak	330	240	231	1	7	M—	—	—	—	—
3. Gočova	173	138	113	—	24	1	—	—	—	—
4. Jarenina	595	409	327	23	37	12	1	8	—	i
5. Kamnica	635	386	269	3	5	35	12	36	23	3
6. Krčevina	553	255	109	1	34	20	22	60	8	1
7. Lajtersberg	524	277	87	2	26	27	11	105	18	1
941
9.	»	II.	. 896
10.	»■	III.	580
11.	»	IV.	726
12.	»	v.	876
13.	»	VI.	562
14.	i	vn.	760
15.	»	vin.	910
16.	*	IX.	754
17.	b	X.	620
18.
XI.
571
5750 1505
63 1Č38 Š57 309 1527 412
39
24. Sv. Ana
738 506, 413,
62
24
1 _ _
25. Sv. Barbara
558. 387 334.
11
30
6 —
26. Sv. Marjeta ob Pesnici 429 601 ..254
27
2 —
27. Sv. Trojica v Slov. gor. 528 399 334 .... 4 , .
56
— 1
28. Sv. Benedikt
485 397 373
1
20
— — 2
29. Sv. Duh na Ostrem vrhu .291 122
85
12
16
30. Sv. Jakob
.748 605 593
— 4
31. Sv. Jurij ob Pesniei _	297	178	112	27	31	5	1	—	1	1
32. Sv. Jurij v Slov. gor.	734	603	555	3	38	2	—	2	1	2
33. Sv. Križ	250	197	174	...2	9		12	—	—	—
34. Sv. Martin pri VHrbergu 454 341 318
13
T" r—•-. r
35. Sv. Peter	360	248	196	2	23	1	—	23	3	—
36. Sv. Rupert	.254	207	185	—	18	1	—	—	i	2
37. Št. Ilj	413	311	.246	... 5	24	24	—	2	10	—
38. Sv. Lenart v Slov. gor.	444	„332	184	—	138	5	1	3	1	—
39. Zg. Sv. Kungota	327	.232	,154	.JI?	,36	8	3	7	5	1
Skupaj	21.173	14.607	8479	233	1858	i 173	386	1892	499	67
Srez
Volišče	iti I3*	H B es o>	SLS i.	HSS 2.	SDS 3.	taci 4.	NRS 5.	Soc 6.	Kom. 7.	Zimski 8.
1. Čadram	668	431	334	0	25	11	1	58	1	1
2. Hudina	234	120	111	2	3	4	0	0	0	0
3. Kebelj	207	160	146	1	5	1	1	5	0	1
4. Konjice I	560	340	230	7	9	64	6	18	2	4
5. Konjice II	585	370	170	3	55	132	4	5	0	1
6. Loče	562	366	207	5	43	99	0	10	2	0
7. Prihova	363	278	260	1	7	8	0	1	0	1
8. Stranice	172	98	57	10	8	10	0	12	1	0
9. Sv. Kunigunda	290	181	186	1	1	4	lv	0	1	0
10. Sv. Jernej	244	187	158	3	5	17	0	4	0	0
11. Špitalič	344	205	150	0	36	14	0	2	1	2
12. Vitanje	443	226	172	6	24	23	0	1	0	0
13. Zreče	337	211	158	6	9	11	4	20	3	0
Skupaj	4909	3178	2331	45	230	398	17	136	11	10
Srez Celie
Volišče	JO .J. > !Š58 1 a.s 2® o >5	o o (O a «s e *	SLS 1.	HSS 2.	SDS 3.	Htnti 4	NRS 5.	Soc.	Kom. i.	Zapiski s.
1. Brasiovče	73?	500	244	. 33	148	Ž	—	1	72	—
2. Breg I	619	443	214	19	75	29	23	61	19	3
3. Breg II	312	239	143	4	33	i3	14	21	10	1
4. Gabrje I	489	35?	70	5	6?	54	23	127	8	3
5. Gabrje II	308	215	79	11	19	28	6	66	6	—
6. Celje I	799]	1286	243	6	362	303	245	95	28	4
7. Celje II	767,									
8. Dobrna	446	344	321	11	1	3	1	5	—	2
9. Dramlje	434	250	128	78	40	—	3	—	—	1
10. Frankolovo	293	174	152	8	14	—	—	—	—	—
11. Gomilsko	240	141	76	4	53	—	—	1	1	—
12. Griže	502	313	163	24	46	8	4	47	21	—
13. Kalobje	385	195	123	64	6	1	1	—	—	—
14. Nova cerkev	448	187	136	30	13	4	—	—	3	1
15. Petrovče	600	311	193	45	17	2	3	9	41	1
16. Polzela	446	349	299	4	37	3	—	1	5	—
17. Št. Jurij ob j. ž. I	185	134	72	1	22	1	32	3	3	—
18. Št. Jurij ob j. ž. II	514	311	217	26	10	2	8	11	34	3
19. Št. Jurij ob j. ž. III	417	254	200	25	6	1	9	2	9	2
20. Sv. Jurij Ob Taboru	442	263	181	64	13	—	1	4		—
21 Sv. Lovrenc p.Prožinom	271	173	124	8	4	T-	•P—?	5	29	3
22. Sv, Pavel pri Preboldu	667	404	173	31	131	-	5	49	1*	2
23. Sv. Peter ob Savinji	361	252	182	10	46	8	3	—	a	1
24.	ŠkOfja vas I 25.	ŠkOfja vas II	567 418	| 529	270	115	19	2	a	108	f	2
26. Šmartno v Rožni dolini	297	233	211	3	3	10	i	3	i	i. »i h
27. Teharje	563	381	207	5	17	15	$	45	83	4
28. Vel. Pirešica	734	305	263	7	27	—.	T*	—	Z	1
29. Vojnik	335	215	144	8	26	34	2	1	—	—
30. Vransko	696	424	262	40	99	1	3	—*	18	1
31. Žalec	519	278	152	75	43	1	—	1	6	—
32. Št Rupert	5J0	377	337	29	3	2	1	1	—	4
Skupaj	15.321	9743	5579	793	1400	512	395	659	364	39
Srez Maribor, d										
					esni ores					
Volišče
S M >
O
SLS
1.
HSS r
SDS
3.
IM
4.
NRS
5.
Soc
6.
Kom.
7.
1. Cinžat
147
85
43
2. Črešnjevec
399 230 107
25
20 41
1
— 11
13
39
3. Dogoše
413 235
69
15
24
46
71
4. Fram
432 192
88
31
32
12
12
5. Laporje
395 258 218
15
6.	Lehen
7.	Linibuš
129
42
10
17
517 254
42
48
3 7 10
13
«« 5
94
13.	Ražie
14,	Ruše
314 170
792 537
74 162
59
19
11 105
15.	Slivnica
16.	Slov. Bistrica
6117 332 219
18
40
25
775 554 271
143
80
17.	Sp. Hoče
18.	Sp. Ložnica
591
313 182
12
13
15
60
26
257
176 153
— 6
19., Sp. PoIskaVa
331
208
78
26
35
12
J_ 6
40
20. Sv. Marjeta na Dr. ftolju 294 125
67
14
37
21.	Sv. Lovrerič na Pohorju 645 358 151
22.	Studenci I.
32 110
23. Studenci II.
1101
775 106
10
53
28
27 397
24. StudeSnice
347 268 219 —
16
10
20
25. šmiftno
425 144
83
21
32
4 —
26. Tezho
850 435
75
29
31
8 214 13
27. Tinje
298
150 128
11
28.._Zg„.PolskaVa
312 125
86
14
Skupaj 1Ž.T70 7458 3515 230 g#5 4ŠŠ 16Ž 1532 599
Zaprski
8.
1
2 2
5 —
14
2 -
2 -
51 —
19. Nova cerkev	525	312	189	7	22	89	2	1	—	2	8. Makole	394	295	275	6	6	4	1	—		3
20. Selnica ob Dravi	743	306	162	24	15	10	2	84	7	2	9. Pečke	356	273	262	2	7 _	—	1	. ~	O	1
21. Selnica ob Muri	398	323	257	1	41	16	—	8	—..	—	10. Pobrežje	896	461	79	2	60	14	16	256	30	4
22. Sp. Sv. Kungota	261	147	115 _	1	23	J	—	6	1	—	i i. Podova	239	128	64	7	13	5	2	14	22	1
23. Svečina	245	.202	163	3	19	14.	1	—	—	2	12. Poljčane	520	335	199	3	53	39	3	34	1	3
219 27
16
45
11
li -
- - 4
54 —
149
1 —
_1 4
5 —
6 —
42
Srez Ptuj
Volišče	Volilnih upravičencev	Glasovalo	SLS 1.	HSS : 2.	SDS 3.	Urad 4.	NRS 5.	Soc. 6.	Kom. 7.	Zapiski 8.
1. Breg	563	369	160	1	34	105	7	33	27	2
2. Cirkovce	534	249	182	16	7	9	5	22	1	7
3. Domava	476	249	192	36	4	4	2	5	5	1
4. Gradišče	189	105	33	5	26	19	22	—	—	—
5. Jiršovci	317	203	175	5	5	3	1	—	13	1
6. Krčevina	350	239	140	3	46	28	3	10	9	—
7. Leskovec	538	354	249	63	19	21	1	1	—	—
8. Nova cerkev	712	278	105	11	12	144	2	1	—	3
9. Polenšak	325	162	135	23	3	1	—	—	■ —	—
10. Ptuj I.	524]	650	116	3	169	270	14	47	29	2
11. Ptuj II.	491J									
12. Majšperk	315	170	118	8	7	33	—	3	1	■ - —
13. Ptujska gora	471	229	124	54	45 .	2	1	1	1	1
14. Ragoznica	491	263	173	9	17	15	15	14	20	—
15. Sela	544	232	131	14	14	67	1	3	2	—
16. Sv. Barbara v Halozah	560	227	113	37	36	28	6	—	5	2
17. Sv. Marjeta niže Ptuja	531	414	386	3	14	4	2	4	1	—
18. Sv. Andraž v SI. goricah	295	234	198	21	15	—	—	—	—	—
19. Sv. Lovrenc na Dr. polju	421	248	158	60	20	4	1	4	1	—
20. Sv. Lovrenc v Slov. gor	679	427	377	25	11	2	—	—	3	9
21. Sv. Marko	641	460 -	395	3	29	30	—	—	1	2
22. Sv. Urban	288	167	134	17	—	5	—	—	10	1
23. Sv. Vid	380	243	83	16	31	111	—	2	—	—
24. Trnovska vas	316	191	172	5	11	1	—	1	—	1
25. Vurberg	338	249	238	—	6	2	—	1	2	—
26. Zavrč	500	278	250	3	3	7	11	1	1	2
27. Zlatoličje	721	376	268	59	5	10	2	25	6	1
28. Spuhla	344	236	215	7	5	4	1	3	—	1
Skupaj	12.864	7502	5020	507	599	929	97	181	138	36
	—	i. f								
	Srez Ltutomer									
										
					SDS 3.		NRS 5.	Soc 6	Kom 7.	Zagorski 6.
Volišče	•p > <u J5 « o = £ e | 3 o	Glasovalo	SLS i.	HSS 2.		Kemci 4.				
1. Apače	586	416	37	1	10	360	2	6	—	—
2. Cezanjevci	350	375	228	119	3	23	2	. —	—	. —
3. Cven	271	234	204	14	14	1	1	—	—	—
4. Drobtinci	441	249	16	—	15	214	3	1	—	—
5. Gor. Radgona	- 637	489	363	15	66	21	17	2	2	3
6. Negova	604	426	373	17	27	4	—	1	3	1
7. Ključarovci	432	301	248	18	28	1	1	—	—	5
8. Ljutomer	483	312	133	43	119	7	6	—	2	2
9. Mala Nedelja	608	372	220	97	54	—	—	—	1	—
10. Murščak	338	215	187	13	11	3	—	—	1	—
11. Okoslavci	213	157	118	31	7	—	1	—'	—	■ —
12. Orehovci	413	275	208	30	30	2	4	—	1	—
13. Lomanoše	383	228	141	12	5	63	4	1	1	1
14. Presika	424	261	237	10	10	2	1	—	1	—
15. Kapela	522	333	265	10	54	3	1	—	—	—
16. Stara cesta	189	118	84	—	30	—	1	1	—	2
17. Stara Nova vas	316	232	198	11	19	2	1	—	—	1
18. Videm	788	464	368	79	12	2	1	—	2	—
19. Vrže j	377	302	202	13	83	2	1	—	—	1
Skupaj	8380	5748	3830	433	597	710	47	12	14	16
Srez Murska Sobota										
Volišče	Volilnih upravičencev	O O a K o>	SLS i.	HSS 2.	SDS 3.	Renti 4.	NRS 5.	Soc. 6.	Kom. 7.	Žagarski 8
1. Bodonci	655	333	46	32	79	6	150	13	5	2
2. Cankova	590	331	233	7	43	20	23	2	1	2
	356	182			23					1
3. Domanjšovci			3	3		9	143	—	—	
4. Fokovci	902	285	29	65	42	23	119	2	2	3
	331	236	180	3	29	3	17	2	1	1
5. Gederovci										
6. Got. Lendava	902	362	201		126		11			
				9		7		6	—	2
7. Gor. Petrovci	893	494	32	6	369	10	72	4	—	1
8. Krog	660	479	444	3	15	2	14	—	1	—
9. Kupšinci	393	257	144	2	4	1	106	—	—	—
10. Kančovci	331	115	20		3	1	87			1
				3				——	1 '	
11. Križevci	611	356	2	3	8	1	335	5	2	—
12. Kruplivnik	458	223	88	17	17	5	90	6	—	—
13. Kuzdoblanje	713	335	127	1	163	15	22	4	2	1
	447	186	79	3	37	6	58	1	i	1
14. Markovci										
15, Martjanci	794	384	173	33	23	7	140	3	4	1
16. Moščanci	» 324	142	11	23	67	4	29	7	1	—
17. Murska Sobota	1003	540	202	33	75	12	191	20	2	5
18. Pečarovci	579	360	133	18	20	11	156	16	4	2
19. Pertoča	778	447	312	12	48	58	10	6	1	—
20. Predanovci	367	257	11	9	81	4	152	—	—	—
21. Pucinci	569	372	27	28	6	1	303	6	—	1
22. Sv. Jurij I.	176	91	62	1	19	8	—	1	—	—
23. Sv. Jurij II.	850	489	196	11	87	175	14	1	2	3
24. Šalovci	730	268	18	9	65	13	257	4	1	1
25. Tišina	421	208	242	1	50	1	4	—	—	—
Skupaj	14733	7922	3015	335	1499	403	2503	109	30	28
Srez Laško
Volišče	Volilnih upravičencev	go O >	SLS 1.	HSS 2.	SDS 3.	liemci 4.	NRS 6	Suc. 6	Kom. 7.	Zagorski
1. Dol pri Hrastniku	277	220	78	3	101	l	1	7	26	3
2. Jurklošter	524	218	158	21	34	0	1	2	1	l
3. Laško	285	222	42	2	156	13	6	0	3	0
4. Loka I.	464	264	195	2	50	1	1	5	10	0
5. Loka II.	449	271	105	2	83	0	13	7	60	l
6. Marija Gradec	723	615	564	4	35	0	4	4	4	0
7. Sv. Jedert	432	245	114	2	116	0	3	1	9	0
8. Sv. Krištof	588	397	292	3	60	1	1	1	37	2
9. Sv. Štefan	457	254	162	4	47	2	0	7	34	1
10. Št. Lenart	175	129	79	42	8	0	0	0	0	0
11. Trbovlje	4212	3173	485	15	509	26	79	488	1533	38
Skupaj	8586	6008	2274	100	1199	44	109	522	1714	46
. , »	Srez Siovengradec									
Volišče	jz.i > _ - (O ~ 2 c £ 3	g o eC cc o >	SLS l	HSS 2.	SDS	Nemci 4	NRS s	Soc. 6.	Kom. 7.	Zagcrsk' 8.
1. Brezno	209	80	47	—	6	15	—	4	8	
2. Gortina	229	75	40	1	4	28	1	1	_	
3. Kaplja	267	152	137	1	4	4	1	—	5	—
4. Marenberg	509	232	28	2	32	83	27	55	5	
5. Muta	420	297	51	_	10	34	1	193	7	1
6. Pameče	156	141	137	—	2	1	—	—	1	
7. Podgorje	334	216	172	3	30	4	1	3	3	
8. Razbor	157	121	102	1	8	2	—	2	6	—
9. Remšnik	311	145	91	24	9	10	—	6	5	
10. Ribnica	573	247	115	1	47	26	3	22	32	1
11. Slovenjgradec	562	374	200	6	74	66	6	6	16	
12. Stari trg	381	235	215	2	6	1	—	1	6	4
13. Sv. Andraž pri Velenju	234	177	157	2	13	—	1	3	_	i
14. Sv. Anton na Pohorju	132	55	8	1	41	1	—	3	1	
15. Sv. Primož na Pohorju	100	67	40	—	2	23	1	1	_	_
16. Sv. Vid nad Valdekom	147	94	53	37	—	1	—	—	3	—
17. Št. TI j nad Velenjem	209	177	147	1	9	—	1	4	15	
18. Št. Ilj pod Turjakom	607	361	256	13	22	—	1	1	66	2
19. Št. Janž na Vinski gori	333	155	124	10	4	—	—	1	16	
20. Št. Janž pri Dravogradu	384	233	162	2	15	12	—	15	25	2
21. Škale	457	314	179	3	10	—	1	4	109	8
22. Šmartno pri Slovenjgr.	418	197	163	4	17	—	—	—	12	1
23. Bele vode	206	120	98	4	3	1	1	11	_	2
24. Šoštanj	892	561	213	2	122	100	3	103	18	_
25. Topolščica	311	211	120	31	14	1	—	34	8	3
26. Trbonje	163	82	33	—	5	5	—	35	4	
27. Velenje	766	512	232	4	44	12	2	17	C 194	7
28. Vuhred	113	87	10	—	60	—	1	13	2	1
29. Vuzenica	413	217	60	26	27	44	7	47	6	_
30. Sv. Florijan	235	136	103	28	3	1	—	—	1	_
Skupaj	12.028	6071	3493	209	643	475	59	585	574	33
		Srez Ormož								
Volišče	Volilnih upravičencev	2 o n — •3 CQ o>	SLS 1.	HSS 2	SDS 3.	Rmci 4.	NRS 5.	Soc. 6.	Kom 7.	Zagorski 8.
1. Brebrovnik	263	214	193	1	20					
2. Hardek	295	237	217	5	7	3	—	3	—	2
3. Ormož	601	423	252	10	136	14	3	6	1	1
4. Savci	437	283	264	2	11	3	—	1	1	1
5. Središče	623	517	227	72	209	1	—	4	3	1
6. Svetinje	495	343	266	1	72	1	—	—	—	3
7. Sv.Lenart pri Vel. Ned.	657	374	339	5	21	3	4	1	—	1
8. Sv. Miklavž	292	239	200	9	27	—	1	2	—	—
9. Sv. Bolfenk pri Središču	477	335	260	32	34	2	1	1	5	—
10. Sv. Tomaž	383	249	219	—	26	—	—	2	1	1
11. Vel. Nedelja	677	457	321	6	65	5	53	3	2	2
Skupaj	5200	3671	2758	143	628	32	62	23	13	12
Srez Dolnia Lendava										
										
Volišče	Vo ilnlh upravičencev	go a to O*	SLS :' 1.	HSS 2.	SDS 3.	Rnti 4.	NRS 5.	Soc. 6.	Kom. 7.	Žagarski
1. Beltinci	870	588	484	24	58	4	13	1	0	4
2. Bogojina	817	562	493	4	18	6	37	1	0	3
3. Bratonca	554	428	407	2	15	0	3	0	1	0
4. Čentiba	640	357	27	26	37	120	118	15	13	1
5. Črensovci	1129	862	810	3	18	8	14	2	5	2
6. Dobrovmk	769	373	115	10	106	28	108	2	3	1
7. Dol. Lendava	719	501	64	30	42	29	306	27	1	2
8. Gabrje	809	431	204	25	52	61	77	9	3	0
9. Gomilica	479	366	321	2	24	2	13	1	0	3
10. Kobilje	491	263	91	17	58	62	32	2	1	0
11. Odranci	623	470	422	4	36	3	4	0	0	1
12. Turnišče	910	413	307	5	3	4	89	5	0	0
13. Vel. Polana	460	312	313	5	7	9	23	3	0	2
Skupaj	9270	5976	4058	157	474	336	837	68	27	19
T' B -
Torek 13. IX. 1927,
Srez Gornji grad
Volišče	Volilnih upravičenčev	ir a >	SLS -1.	HSS 2.	SDS 3.	lfefflci 4.	NRS S.	Soc: 6.	Kom. 7.	Z»fl«rskf 8.
1. Bočna	579	234	189	18	19	0	1	3	3	1
2. Gornji grad	176	115	43	0	34	1	2	32	1	2
3. Nova Štifta	225	182	101	17	6	0	2	4	1	1
4. Kokarie	375	190	183	1	6	0	0	0	0	0
5. Ljubno	635	312	182	87	27	0	15	0	1	0
6. Luče	417	178	145	4	18	2	3	3	2	1
7. Mozirje	720	346	302	5	35	0	1	1	0	0
8. Rečica	659	318	271	12	29	1	1	2	2	0
9. Solčava	213	160	139	10	7	2	1	0	1	0
10. Šmartno ob Pate	490	323	243	5	42	0	17	14	1	1
Skupaj - •	4489	2308 Src	1798 iz!	159 ima	223 rje	6	43	59	"14	6
Volišče	'S > •» .2 « u ■ g M	o O S M O	SLS 1. !	HSS 2.	SDS 3.	Nemci 4.	NRS 5.	Soc. 6.	Kom. 7.	Zagorski 8,.
1. Buče	315	223	202	14	3	■ —	1	—	1	2
2. Dofcje	384	206	180	16	5 2		2	1	—	—
3. Koprivnica	91	61	29	18	8	2	—	4	—	'; -i
4. Kostrivnica	346	257	231	15	3	5	1	1		1
5. Kozje	408	361	143	77	34	2	1	4	—	.- —
6. Križe	184	84	79	1	4	—	—	—	—	
7. Lokat	298	141	99	34	—	2	—	1	5	■
8. MestjnJe	602	306	228	45	28	2	—	2	1	. —
PUštauj	490	262	163	93	5	_	X	—	—-	
10. Podčetrtek	411	181	123	20	36	2	—	—	—	
11. Podsreda	277	142	89	13	37	2	1	—	—	r
12. Ponikva	735	288	219	62	24	7	1	28	43	4
13. Prevorje	278	179	131	35	10	—	2	—.	. gm	1
14. Rog. Slatina	462	265	157	29	39	10	14	11	2	3
15. Rogatec	649	662	332	132	23	80	67	17	7	4
16. Sedlarjevo	262	147	76	60	8	2	1	—	—	—
17. Slivnica	399	180	100	63	13	1	—	—	1	2
18. Sv. Ana	281	138	113	11	10	2	1	■ —	—	1
19. Sv. Florjan	220	133	87	34	—	12	—	-..	—	—
20. Sv. Križ pri Slatini	583	338	262	51	10	7	6	. —	2	—
21. Sv. Peter pod Sv. gor.	693	358	130	50	154	1	- —	1	21	1
22. Sv. Štefan	277	183	167	7	7	—	—	..	• i	1
23. Št. Vid pri Planini	315	225	209	11	3	—	—	1	—	1
34. Št. Vid pn Ponikvi	244	62	29	2	17	1		8	■ 3.	2
25. Šmarje I.	179	.123	76	1	43	1	2	—	—	. -—•
26. Šmarje II.	697	299	322	37	25	—		5	9.	•:" 1
27. Žeiale	561	283	178	51	45	4	3	—		2
28. Stoprce	195	148	143	•':" 1	3	1	—		......—.	
29. Zibika	450	244	175	25	35	1	—	7		i.....4r
Skupaj	11296	6579	4472	1008	632	149	104	91	96	-27-
Svetovnoznane
LDTZOVE PEČI
in emajltabiice 2 napisom
ima v zalogi od 1. oktobra 1$27 inž. MATE GUŽEU, LJUBLJANA = SISKA, Jemejcva cesta 5 (tik stare cerkve).. — Naročila se že zdaj sprejemajo.	204
baiin
OALIN, najboljše oglje za likanje, prodaja Jos. Šerec v Mariboru.
Samoprodaja za S. H. S
Za jesensko saditev
krasne sive in srebrnemodie jelke, c presse različna drevesa za oRras in du vorcde. o<tr >ele iri rdeče čVžloči akacije, lipe, javor, eseri, divji košfafij, idžče Dukve itd., raz ično < ;iasno gr-movte, grinovie ža žive meje, ple/a;ke, bufctuš itd. v lazi či i i velikoiiili po zmernih cenah. Uprava »eepesestva Ta Sina, poš'a: Bankovci Prekniurje). 9795 a
«»MM>t>l>ll>H>MHHM»»WWWTt»rt>i*>
Obiaoa.
Uprava Državnih Monopola raspisuje pivu oiertalnu licitaciju za nabavkii jednog dlžel-motora od oko 120—123 konj. sn. sa odgovarjaiučim električnim generatorom i drugim materijalom za Državnu Markarrticu u Beogradu za proširenje njene električne centrale.
Ličitacija če se održati u subotu 22. oktobra 1927. godine u 11 časova u kancelari.ii Upravnika Državnih Monopola.
Uslovi i planovi inogu se dobiti u kance-1 ariji Industrijskog Odelenja Uprave Državnih Monopola od 8—12 časova svakog radnog dana.
Svaki nadmetač dužan je da položi kau-ciju u Depozitnu Blagajnu Uprave Državnih MonopSla najdalje do 10 časova odredje-rišg dana -ža licita-ciiu. Za državljalle kraljevine SHS. kavcija iznosi 5", a za strance ldl% od penudjene sume.
Iz kančelarije Industrijskog Odelenja Uprave Državnih Monopola I. M.
Br. l,l.?45od 22. avgusta 1927. .godine. .
CSBOBCSBOBCDiCDtCDiOiOBCS
Starejšo žensko
sprejmem tikoj za VodatVo konfekcijskega oddelka za kravate. Tovarna JOSIP BtJIfO & Eomp., Ljubljana,
Poljanski nasip Štev. 40	9814
Knjigama Tiskovne Zadruge v Ljubljani
priporoča
Br. Ivani Tavčarja zbrani spisi
Urejuje dr. Ivan Prijatelj.
iV. zvezek: Grajski pisai, 4000. V Zali. izgubljeni Bog. Broširano Din 84'*-, v platno vez. Din 100*-^, polfranc. Din 106--*.
V.	zvezek; Izza kongresa, Broš. Din 84--»-, platno
Din 1004—, polfranc. Din l06-—.
VI.	zvezek: Cvetje v jeseni. Visoika kronika. Broš.
Din 72--, platno Din 86--, polfr. Din 92-'
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znanem tužno vest, da je naša nadvse ljubljena hčerka, sestra, tčtka iii svakinja, gospa
Jdslpbia Križ roj. Suppan
učiteljeva vdova
<'ne 11 septembra 192? ob pol 17. uri, v 36. letu starosti, po dolgi, hi lični bolezni, pfžvidčna s sv. zakttmMti ffllfno v Gospodo zadala.
Pogreb naše nepozabne pokojnice se bo vršil 13. septembra 1927 ob 16. tiri iz mrtvašnice splošne bofiilte v Mari-boru na pokopališče v PoBtežj«.
Šv. maša zadušnica se bode darovala v Magdalenski c rkvi dne 14 septembra 19^7 ob 7. ud.
V Mariboru, dne 12 septembra 1927.
Žalujoča rodbina Suppan, Navarinl In ostali sorodniki
»J*	Hestnl pogrebu nm
Potrti gldboke žalosti naznanjamo pretužno vest. da je naš dobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Peter Plceli
p huuski Maister la blSni peseslnlk
dne 12. t m. po daljši, ffiukepolni botežrti, previden s 'olažili s V. vere, mirno v Gospodu zaspal Pogfeb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredj, l4. t. m. ob 3. pop. iz hiše žalosti, Rečna ulica 3, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani d«e 12. septembra 1927.
Žalujoči ostali.
Šport
Ilirija : Bora« (Split) 4 s 1 (1 :1)
Zaslužena zmaga Itlrlje. — Nedisciplinirani nastopi Borca.
V revaažni tekmi, ki je za Borca konča« la z zasluženim p&rasom, so se Spličani po* kazali t popolnoma druge strani. T>očim mj v prvi igri igrali dovolj lepo in zelo di* scipKnirano, so v nedeljo nastopili kmalu, ko se je tehtnica nagnila na stran domačih, skrajno nedisciplinirano ter spravili igro na zelo nisek nivo/V tem pogledu sta bi* la najslabša desni branilec in leva zveza Bego, ki ju je moral sodnik radi ponovnih prestopkov poslati z igrišča. Nastopom go* stov je kmalu pričel sekuadirati tudi del publike, ki je še poslabšal vtis prireditve. Čudno je, da se gotovi obiskovalci šport« nih prireditev ne morejo držati mej dostoj* noiti in tako posredno podpirajo nekvalifi* cirane nastope slabih športnikov. Pravi športnik mora prenesti tudi — poraz!
Ilirija je za revamž postavila vse kalibre. Napadalna vrsta je nastopila V sestavi Ja* n iz, Šiška, Verovšek, Oman in Doberlet, dočim je v obrambi debutiral Jenko, kot desni krilec pa Volkar. Igra napada je v celoti zadovoljila. Posebno efektno stapro* drrala Janez in Šiška, ki pa je igral prese« bično. Verovšek je lepo vodil svojo vrsto; njegovi predložki na krila so bili naravnost vzorni. Oman z Doberktom ni prišel do popolne veljave, ker je bil slednji, ki je tudi sam preoster, kmalu «pleziran» in je pozneje več ali manj statiral. Krilska vrsta je vzdTŽala do konca; Volkar je zaostajal v igri ž glavo. Ožja obramba ni imela tež* kega poste in ga je- vrgla sfcoraj brez po* grešk. Vodilno vlogo je imel napad.
Borac je nastopil v isti postavi kot v so* boto. Moštvo ni pokazalo boljših potez kot v soboto; odlično se -je udejstvovat srednji krilec Serdellč. V napadu je ostal miren in premišljen Stakid v desni zvezi. Ostali so več ali manj igrali na moža. Bra* nilca imata lepe odbojne udarce, vendar igrata preveč robustno. Vratar je igralec odličnih zmožnosti m je med drugimi ne* varnimi streli ubranil tudi Ostro plasirano enajstmetrovko. Da ni moštvo podleglo še v hujšem razmerju, gre zaatugi vztrajnosti kril ske vrste. Proti koncu je moštvo priče* Io bagatelizirati igro in sodnikove odločbe, kar mu, ako dela pri vsakem porazu tako, gotovo ne obet« nogometne karijerc.
Igra sama. je potekala v premoči Ilirije in že v 13. min. zafcije Šiška iz gneče 1 : 0. V 19 min. zruši branilec Verovska, enajst* metrovko brani vratar. Pri prodoru Borca v 30. nun. zadene Jenka žoga v roko in Sta* kič izenači 1 : 1. Do polovice nespremenjen no Že v 12. min. zabije Verovšek krasen goi ter zviša na 2 : 1. Gol visi v zraku in v 24. min. plasira Doberlet mimo vTatarja v levi kot. 3 : 1. Ilirija je v stalni premoči in iz upravičene enajstmetrovke postavi ši*
ška v. 36. min. končni 4 : L Koti 10 : 1 za Ilirijo.
Sodnik g. Vodišek ni bil na posebni Viši* ni; iihel pa je radi nediscipliniranosti go* stov in dela publike precj otežkočeii posel. Publike — za nedeljo — malo.
Kot predtekma se je vršila finalna tek* ma za mladinski pokal Ilirije med mladin* ekima moštvoma:
SK Ilirija : SK Maribor 3 ; 2 .(0 : 0)
Tekma je nudila posebno s strani mladih Mariborčanov prav dober nogomet. Gostje pa so imeli precej smole, da niso mogli svo je delne premoči izraziti tudi v številkah, kar je z ozirom na važnost prireditve tem* bolj usodno. Juniorji Ilirije so si s to ztna* go definitivno osvojili triletno prehodno darilo, mladinski pokal Ilirije, kj jifn je bil izročen na prosto.-u,
Dopoldne sta se vršili drugorazredni pr* venstveni tekmi: Krakovo ; Natakar 14 : 0 (7 : 0) in Svoboda : Psnpnija 3 : 1 (1 : 1). Tekmi sta nudili povpre*6sn šport.
Ostale nogometne tekni A,
ZAGREB: Tekme za fond dr. Šuklja: Derby : GrOatia 1 : 0 (0 : 0); Želježnioaf : Concordia 3 : 2 (0 : 0), Hašk : Gradjanski 3 : 2 (0 : 21).
DUNAJ: Rapid : WAC 4 : 1 (1 : 1), Adrnira : BAC 2 : 0 (0 : 0), Sportklub i Hakoah 2 : 2 (0 : 0). Hertha : Slovan 2 : 1 (0 : 1). Austria vodi!
PRAGA: Slav i a : Sparta 2 : 1 (1 : 1).
Seja upravnega odbora JH&a se vrši v sredo, dne 14. t. rit. ob 20. zvečer v Emo» ni. Gg. odborniki se naprošajo, da se seje zanesljivo polnoštevilno udeleže. — Tajnik.
Sokol
Sokol Slov. Bistrica vabi članstvo in občinstvo, da poseti mestni kino dne 13. in 14. septembra t. 1. ob 8.45 zvečer, ki predvaja veličastni film Vsesokolskega zleta v Pragi za 1. 1926. Dne 14. septembra še predvaja film za deco po znižani ceiii 3 Din ob pol 3. popoldne. Čisti dohodek je namenjen gradbenemu fondu. Zdravo! 1374
Slike V. pokrajinskega zleta t Ljubljani 60 izdelane. Naročniki jih dobe v pisarni Sokola I. na Taboru med uradnimi urami vsak dan od 4. do 7. zvečer. Vsi, ld so naročili slike, naj jih čini prej dvignejo.
Nedeljski izlet Sokola i. t Ljubljani. Prosvetni odbor Sokola I. priredi prihodnja nedeljo, dne 18. septembra ob ugodnem vremenu celodnevni nedeljski izlet k Sv. Lovrencu pod Storžcem. Odhod iz I.iublia-ne z jutranjim vlakom ob 6.20 do Kranja, odtod peš. povratek v L;uWiano r vlakom ob 9. zvečer. Hrapo morajo vzeti izletniki 6 seboj.
Gospodarstvo
= Hmdljarjfcfn. Msdiiarodna konferenc« srednjeevropskih hmeljarjev,-ki se je vršila 8. t. m. v Žatcu (Češkoslovaška), je prišla do prepričanja, da so letošnje manj ugodne cene za hmelj povzročali deloma tudi hmeljarji sami, in sicer: 1.) z nadležnim ih rppotrebmm ponujanjem pridelanega blaga, iii 2.) z brezmernim-širjenjem hmeljskih nasadov. Konferenca je nadalje naročila vsem hmeljarskim organizacijam, da delujejo na tO; da se odpravita gori navedena hedosfatka in da =>i hmeljarji prizn-devajčl, pridelsvatl te hmelj najboljše kakovosti. Upoštevajte torej vestno in dosledno dafie vam nasvete!
= Položaj na hmeljskih tržiščih. Na niirn-berškem hmeljakem tržišču je pretekli teden znašal dovoz 2150 hal, prodanih pa ie bilo 950 bal. Promet je bil slab. Pri znatnem dovozu in nezadostnem povpraševanju so cene srednjim in slabim vrstam hmelja popustile. Kdilcem tedna je noliral prvovrstni tržni hmelj 200—230 mark. srednji •f40 «■ 100. slabi 110 — 130. gorski hmelj 240 -- 250, prvovrstni liallertauški 230 do 260, srednji 160 — 220, slabi 120 — 150, hallertauški signiran 230 — 270, viirtšm-berški prvovretni 230 — 270, srednii 160 do 220, slabi 120 ^ 180 mark ža 50 kg. Koncem tedna Je bila tendenci mirna pri tlačenih cenah. — Iz Žatca poroeajd, da je bilo tamkaj zadnje dni živahno nakupovanje. Dnevno se je kupilo po 3000 — 4000 starih centov po 56 kg. Gene so malo popustile in se je letošnje blago prodajalo po 2000 do 2300 Kč za 50 kg (67.50—77.50 Dih za ks). Lanski hmelj pa je dosegel cene med 1850 do 1950 Kč. flmeljarji se nizkim renam odločilo upirajo, pri čemer se ravnajo po smernicah, ki jim jih je dil srednjeevropski hmeljarski kongres. Kakor pravijo zadnja vesti, močno kupujejo žlahtni hmelj nemški in drugi inozemski interesenti. Hmeljarji pod nobenim pogojem ne dopustijo, da bi šle cene izpod 2000 — 2300 Kč za 50 kg, zaradi če?nr so kupci prisiljeni ustreči tem cenam.
Veleprodaja sčdi. Kakor nam poročajo iz Beograda, je bila prošlo soboto v urrravi državnih monopolov podpisana pogodba z zagrebško tvrdko Vlado Radan, s katero se omenjeni tvrdki daje v zaknp velepro-daja soli za zagrebško, ljubljansko, mariborsko in osiješko oblast. Po pogojih podpisane pogodbe otvori tvrdka Radan v vsakem okraju, v katerem ni monopolskega skladišča soli. po eno veleprodajo soli, kjer se bo prodajala sol za predpisano rtonopol-sko ceno, torej za ceno, za katero so je že doslej prodajala v monopolnih skladiščih.
t= Lcimbardiio poslovanje DrfaTiie hipotekarne banke. Državna hiptfekarna tanka bo na podlagi tozadevnega sklepa upravnega odbora v kratkem pričela lombardirati r>ža<:he vrednostne papirje. Posojila bodo šnielii znašati največ 80 ^ tečajne vrednosti ddtiiŠBega papirja, pri čemer se bo
upošteval srednii tečaj zadnjih 20 dni. Državna hipotekama banka ne bo dajala takih lombardnih posojil pod 5000 Din. Obresti ža ta posojila bodo znašale 90 c/o in se bodo plačevale tromešečno vnaprej. Posojilo se bo moralo vrniti v teku enega leta na ta način,- da se vsako četrtletje odplača ena četrtina zneska.
= Vinarstvo in kletarstvo bo na letošnji pokrajinski razstavi v LjubUani prišlo v nolni meri na svoj račun. Razstavljena Bodo najboljša softna vina. polee tega pa tudi razni kletarski aparati in pripomočki za čiščenje vina. za merjenje sladkorja, alkohola in kisline v moštu in vinu. naprave za žvepljanje sodov.' Dalje razne grozdne sti-skalniee,- ihreže za refeliaiije, kipne vehe. sterilizaforii za ohranienie zdravega vina itd. Vsak naš vinogradnik in kletar imata torej dovoli povoda, da si ogledata raz-
St3l0'Vftnarska razstava. Pokrajinska razstava ^Ljubljana v jeseni?, (17. do 26. t. m.) bo nudila mnogo lepih stvari. GtrfOvo najlepša pa bo vrtnarska razstava <Cvetje v jeseni>. Priredili jo b»io ljubljanski vrtnarji, ki se zanjo najživahneie pfipravljajo.-Littbitelji cvetja bode videli, kako velik napredek so dosegli naši umni vrtnarji v enem letu. Med drugim bodo gotovo vzbujale največjo pozornost različne sijajno ofcrašene mize, ki bodo kazale, kako jih treba opremiti ob raznih slavnostnih prilikah.
Bopze
12. septembra.
Na ljubljanski devizni borzi je bi! danes promet živahnejši. Narodna banka je intervenirala v davizah na Curih in London. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. Deviza na Trst je bila nekoliko čvrstejša. V devizi na Dunaj pa je bila tendenca mlačnega: zaključena je bila po 8.0075. dočim je "v Zagrebu tekom borznega sestanka popustila od 8.01 na 7.99 ter =e je ob Zaključku zopet dvignila na S.00.
zagrebškem efektnem tržišču se je tečaj Vojne škode pri razmeroma majhnem prometu ponovno dvignil za 2.5 dinarja na 364.5 (za promptno in kasa). Tudi ostali državni papirji so bili zelo čvrsti. Investicijsko je Bilo zaključeno po 57. agrarne obvež-niee pa po 52. Med bančnimi papirji je bila Narodna banka dalje čvrsta: med industrijskimi papirji je bil zaključen Gtttmaftri po 250, Drava pa se ie pri krepki tendenci trgovala po 550 — 552.5.
Derii« in valute.
Ljubljana. Berlin 13.515 — 13.545 (13.53), Curih 1094 - 1007 (1095.5), Dunaj 7.9925 do 3.0225 (8.0075). London 275.85 — 276.65 (276.65) Newyork 56.65 — 5355 (56.75). Pa-i '"z 222.25 - 224.25 (223.25), Praga 168.10 do 16S.90 (16Š.50). Trst 307.75 — 309.75 ^308.75); avstrijski šilingi 0 — 8.
Zagreb. Amsterdam 22.765 — 22.825. Dunaj 7.9857 — 8.0157, Berlin 13513 — 13.543, Budimpešta 9.955 — 9.985, Italija 307.89 do 309.89, London 275.85 — 276.65, Newyork 56.65 — 56.85. Praga 168.05 — 168.86, Curih 1094 — 1097; ameriški dolar 56.175 do 56.375.
iieograd Pariz 222.91 — 223.91. Newvork 56.62 — 56.82, Milan 308.43 — 310.43, Praga 168.1 — 168.9, Dunaj 7.995 _ 8.025, Budimpešta 9.945 — 9.975.
Trsf. Beograd 12.47 — '.2.51, Berlin 168.43 — 168.93, London 34.4325 — 34.5325, Milan 3853 — 38.63, Newv0Tk 708.05 do 710.55, Curih 136.53 - 137.03.
ftnnaj. Beograd 12.47 12.51, Berlin 168.43 — 168.93, Bukarešta 4.3750—4.3950. London 34.4325 — 34.5325, Milan 38.53 do 38.63. Newyork 708.15—710.55, Pariz 27.7550 do 27.8550, Curih 136.53 — 137.03.
Curih. Beograd 9.1325, Berlifl 23.3125, Nevvvork 518.525, London 25.21, Pariz 20.33, Milan 28.20, Praga 15.37, Bukarešta 3.18, Dunaj 73.10.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska Kreditna 140, Merkantilna 0 _ 75, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0. Vevče 135 — 0, Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska 0 — 383. Stavbna 56 — 0, Strojne 0—80, ftešir 104 — 0.
Žigreb. Vojna škoda promptna 364 do 304.5, kasa 364 — 364.5, za oktober 0—370, investicij«! 87 — 87.5, agrarne 52 -- 52.5, Bskomptna 91 — 92, Kreditna 91 — 32, Hipo 56 — 57, Jugo 91—92, Ljubljanska kreditna 110 — 0. Narodna 4950 — 5100, Giit-mann 250 — 200, Slavonija 12 — 14, DrSva 565 — 570, Šečerana 5o0 — 552, Vevče 135 do 140, Trbovlje 460 — 475.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blafovna borza (12. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključen 1 vagon tramov merkantilnih, fco vagon naklad, postaja po 250. Deželni pridelki: Tendenca mirna, zaključkov ni bilo.
NOtosadsk« blagovna b*rfa (12. t. m.) Pšenica: baška, 78/79 kg 297.5 — 300; sremska, 78 kg, 293 — 297.5. Turščica: baška in sremska 192.5 — 195, banatska 190 do 195. Moka: baška «0g» 427.5—440; baška <2> 407.5 — 4lo; baška <5. 380 — 390. baška '&» 327.5 — 337.5.
najpopolnejše čistilno i i poiiino sredstvo za Bsn]e, pe&iftfVO, »nMHobn« in Stehkealoe.
J. O. Curwood:	59
preganjana žena
Roman. '• .
»Tako srečna sem,« je šepnila, ko jo je za trenutek stisnil k sebi, preden sta krenila po stopnicah nizdoli. »Če pomislim na to, kar se je zgodilo snoči, se mi zdi, da sem sanjala zle sanje. Morala bi biti v skrbeh zastran Peggy, John. Da, morala bi. Ne razumem, odkod jemlje njen mož pogum, da jo izpostavlja takim surovostim. Po tem, kar se je zgodilo, me ne zapustiš, jeli da ne?« In ko je tako vpraševala in so se njegove ustnice pritiskale na njene, je bil Aldous trdno uverjen, da v svoji notranjosti niti malo ne dvomi o pravem vzroku nočnega napada.
Naj si je bila tega v svesti ali ne, vsekako mu je skrivala svojo tajnost ves tisti dan. Ostavila sta Tete Jaune še pred vzhodom solnca — s karavano, ki jo je bal Mac Donald skrčil na šest konj. Jana se je izprva začudila temu majhnemu številu, zakaj Aldous ji je bil rekel, da vzamejo s seboj dvajset živali. Pojasnil ji je, da bi večje število konj otežkočalo potovanje in oviralo hitrost pohodov; ni ji pa povedal, da s šestimi konji namesto z dvajsetimi lahko potujejo manj sumljivo, da se laglje skrivajo neprijateljem in da lahko, ako bi bilo potreba, hitreje uidejo ali hitreje preganjajo nasprotnika.
Zvečer so se utaborili v majhni dolini, ki je izvabila Jani vzklik radosti inn občudovanja. Dosegli so bili vrhnjo mejo gozda in dolinica je bila s treh strani obdana po gorskih stenah, na katerih ni
bilo več ne grmovja ne dreves. Sredi doline je bilo jezerce, napajano po ozkem potočku, ki je v bobnečem slapu padal neposredno iz višine tisoč čevljev s snežnih vrhov nad njihovimi glavami. Nizke skupine smrek so bile razsejane po dolinici; nebo nad njo se je bočilo v safirni sinijni in pod nogami se je širila mebka travna preproga, posejana z drobnimi spominčicami in divjimi astrami.
»Nikoli še nisem videla ničesar, kar bi bilo le količkaj tako lepo kakor tole,« je vzkliknila Jana, ko ji je Aldous pomagal s konja.
Ko so se njene noge dotaknile tal, je pridušeno vzkriknila ter brez moči omahnila v njegovo naročje.
»Hroma sem — hroma za vse svoje življenje!« se je zasmejala s pritvorjeno veselostjo. »Ne morem stati, John, res ne morem!«
Old Doland je stopil k njima, muzaje se v brk.
»In vendar še niste tako hromi, kakor boste jutri,« jo je potolažil. »In jutri ne boste niti pol tako hromi kakor pojutrišnjem. A sčasoma se privadite tudi temu, Miss Jana.«
»Mrs. Aldousova,« je nežno popravila. »Ali pa samo Jana.«
Aldous se je zdajci zavedel, da jo stiska premočno; toliko da je še sopla.
»Nikarite, prosim vas,« je rekla očitajoče. »Vaše pesti so strahovito krepke, John!«
Mac Donald, še vedno nasmejan, je odšel in je začel skladati tovore. Jana je pogledala okoli sebe in naglo nastavila usta. Aldous jo je poljubil; ko pa je hotel nadaljevati, se mu je naglo izvila, stopila k Pintu in jela odvezovati lonec, ki je bil pritrjen na vrhu njegovega tovora.
»Na delo, John Aldous!« je ukazala.
Mac Donald je že preje taboril v tej dolini in drogovi za šotor,
lahki in suhi kakor les za užigalice, so bili tu že pripravljeni. Jana ju je opazovala pri postavljanju šotora in ko je bil gotov in je pogledala vanj, je radostno vzkliknila:
»To je najprijaznejša hišica, ki sem jo kdaj imela, John!«
Način, kako se je lotevala dela, ga je navdajal s čedalje večjim veseljem. Najpreje si je ogledala lonce, koze in kotle. Ni se mudila s tem, da bi zbujala v Aldousu in Mac,Donaldu dojem, kakor da hoče biti, med tem ko ju spremlja na potovanju, glavna oseba v taboru. Ko sta urejala zavoje, skopčavala konjem prednje noge in kuril ogenj, je ona iztikala po jerbasih in pregledovala njihovo vsebino. Mac Donalda je komandirala tako očarujoče, da je bilo starcu od radosti gorko. Do komolcev si je zavihala rokve na belih lakteh in je delala suharje namestu ječmenovega kolača, med tem ko je Aldous nosil vodo iz jezera in je Mac Donald cepil drva. Obraz ji je cvel od rdečice. Sreča in veselje sta se smejala v njenih očeh. Mac Donaldu je bilo, kakor da se je pomladil za mnogo let. Poslušal jo je kakor deček in Aldous ga je po naključju zalotil, ko je zrl na njo tako, kakor da se z vso dušo spominja dni, prežitih pred mnogimi, mnogimi leti — v drugih taborih in zdrugo ženo, ki je bila podobna Jani.
Mac Donald je že pred odhodom mislil na ta prvi odmor — zato so našli med njegovimi zalogami tri velike beefsteake za večerjo, ki jih je bil vložil v kotel z ledom, da se ne bi pokvarili. Ko so sedli k jedi, se je Jana ozrla na snežni greben, ki se je črtal na daljnem obzorju, in poslednji žarki solnca, ki so se odbijali od skalnih sten na iztoku, so ji s polno svetlobo ozarjali rjavožolte lase. Ugašali so že, ko je uprla oči v oddaljen snežni hrbet. Aldous je zdajci opazil v njenem pogledu čudno napetost. In že ie pokazala v tisto smer.
Naroalo, ui> ura. dopise*, tičoctsjc malih, oglasov, jt, posiah, na, Oglasni od, daUk -Jalra,' JsuM/aJia,. PrtJtrnsnM2,+.J*u It. 2fpZ	frffiTftff)i /rj j j		V j t- pristojbina, jo, uposLcu li obaJuvn.z n£uočlu>m,,su-otrn oglasi mi. priobcacr. čtkovru, račun, poibu, ha,-rulnico CpiM^ana.št. 11842.
JLalJ, oglasi,, hi- slu ižjo v posrt/loijalnA' in, socijal,' na, ruutuuvt, obcirudoa,. vsaka, bas&da, tfo pcuy. ~Af°J' mxuyši zsmsak Vin, 5—. Pristojbina, za, sifro iJut,j^.		žmiilot,f dopisovanja, uu oglasu trgovskega. aJU, mklajtuicgcl značaja,', vsaka. btst/La/Din, — nanj K zsveseh. Vin, to-. "Pristojbina, za, s i/rt? ])in, 5*-.	
Pljuča!
Zdravniški zavod (Anstalt) dr. Pečnik-a za pljučne bolezni, na gori Janina, občina Sečovo, pošta Kogaška Slatina. — Prospekt 3 Din.
24953-a

Trgovci
Volnene pletenine vam izdela naglo in reelno po naročilu, Gorenjska pletilnica »Triglav«. — Volno dobavite sami. Cenjene naročbe poslati na oglasni oddelek Jutra za Ple-tilnico Triglav. 25939
Snežne čevlje
in galoše
popravlja Avgust S k o f, Borštnikov trg 1. 25793
Vulkaniziram
m vrste avtogume ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa in motorje. P. Škafar, Ljubljana, Rimska cesta li.	12
F. N.
Radi zaključka sezije prodamo ostalo zalogo motornih koles po znatno znižani ceni: 350 ccm ev. i elektr. razsvetljavo namesto 16.600 I>in samo 14.900 Din; 500 ccm ehv namesto 19.200 samo 17.900 Dn. Isto kolo t prikolico namesto 31.000 samo 28.900 Din. Zastopstvo H. Kenda, Ljubljana, Mestni trg 17.	25278
BSA motor 500 cm
skoraj nov, poceni prodam. — Ka ogled v Mariboru, v mehanični delavnici Dadieu pri Narodnem domu. 25775
Avtomobili
B. S. A. motocikli, svetovno
znani, za ture; «TATRA* AVTOMOBILI ta v kvaliteti iu za slabe ceste brezkonkurenčni; VSI REZERVNI. DELI za zsorajšnja vozila v zalogi DELAVNICE za vsa motorna vozila, strokovnjažko delo in solidne cene; GARAŽE vedno na razpolago;
BENCIN iz leealke — tudi ponoči — po konkurenčni dnevni ceni. JUGO-AVTO, d. i o. t. Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 36. — Telelon 2236.
178
Douglas motor
malo vožen, v izvrstnem stanju, skoro nov, model O. C. 1926, 600 ccm, ft—17 HP (Obengesteoert), brzine preko 130 km, sposoben za dirke, poceni proda z ali brez prikolice R. S v i n t, Zagreb. Boškovičeva ulica št. 34/11.	'-5935
Učenca
sprejmem za sedlarsko obrt Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«.	26007
Stavbenega polirja
zanesljivega, ki je absolvi-ral srednje tehnično šolo, 6 prakso v izpeljavi stavb in zmožnega v risanju sprejme takoj v Etalno 6lužbo stavbno podjetje Mart;n Hočevar v Novem mestu.
25932
4 mizar, pomočnike
siprejme takoj Valentin Pin-tar, mizar. Zgornja Loznica - Žalec.	25885
Klobučarja
dobro izvežbanega v dam-skih filc klobukih in slamnikih, z večletno prakso in dobrimi spričevali sprejme takoj tvrdka Maison Zora, salon &ešira, Zagreb, Juri-šičeva ulica 7.	25887
Starejšega hlapca
'.a poljsko delo in b konjem iščem za takoj. Cen], ponudbe na oglas, oddelek •Jutra« pod »Vesten 60».
25780
Pošteno dekle
staro 14 let, z dobrimi spričevali, iz dežele, sprejme Ljudevit Cahun, Zlatar — Bistrica.	26022
Čevljarja
starejšega, ki zna meriti čevlje, siprejmem za izdelo
___: „ _____;. .. j.lnr J..]!,,
vanje gornjih delov čevljev Plača po dogovoru. Kol-šek, Celje, Kralja Petra
St. 27.
28702
Kuharico
samostojno, sprejme takoj Betka H u 11 e r, Maribor, Trubarjeva ulica 5 a. 28709
Gospodinjo
varčno, starejšo in mirne narave, sprejme vpokoje-nec brez otrok. Dopiee na ogiasni oddelek .Jutra« pod šifro »Gospodinja 12».
28712
Kuharica
začetnica, za restavracijo, čedna, marljiva in poštena, dobi službo v fini restavraciji v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 28716
Šiviljsko vajenko
poštenih staiSev takoj s/prejmem. Naeiov v oglu. oddelku »Jutra*. 25818
Prikolico
nro.la za 600 Dta Pintar. Planina pri Sevnici. 28707
Brinja
proda več vagonov Karlo
Sosif, Cosina d' Istria pri Trstu.	25819
Nudim
lep gorenjski krompir in zelje v vsaki množini po najnižjih dnevnih cenah. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zelje in krompir«.
25904
Mlinarja
dobro izvežbanega, samskega, sprejmem s 1. oktobrom v navadni mlin e 3 pari kamnov in stopi. Pla. ča po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
26082
Brivskega pomočnika in vajenca
sprejme Josip Raier v Hrastniku, s hrano in stanovanjem v hiši. 26099
Za izdelovanje Kneipove kave
sprejmemo mojstra. Ponudbe na Tvornico »Gajret*. Zemun.	26098
Trg. pomočnika in prodajalko
ne nad 25 let staro, oba iz-učena v mešani stroki — sprejme s 15. oktobrom Adam Kinel, Št. Jurij ob južni žel.	28747
Več zidarjev
dobrih delavcev sprejmem Delo oddam tudi v akord. »Gradidom*, Ljubljana — Pražakova ulica Stev. 3.
28741
3 kroj. pomočnike
prvovrstne, sprejmem takoj za velika fina dela. Predstaviti ee osebno pri Miloiu SkerbiS, Trbovlje H. 28744
Učenko
za papirno in galanterijsko trgovino takoj sprejmem. Hčerke železničarjev, močnejše postave, imajo prednost. Oskrba v hiši. Josip Hočevar, Krško. 25781
Vezenino
belo in barvasto izvršuje po nizki ceni gospa. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
Šivilja
oblek, plaščev, kostumov in perila pride po nizki ceni na dom šivat. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
28714
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvorniea pijač. Ponudbe pod šifro ♦Zanesljiv 28» na oglasni oddelek »Jutra*. 28749
Boljša šivilja
gre na dom šivat obleke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28728
Notarski kandidat
z notarsko-odvetniško prakso, želi premeniti mesto. Gre tudi kot odvetniški koncipijent. — Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Samostojen*.
25898
Absolventinja
drž. dvorazredne trg. Sole želi službe v trgovini ali pisarni V začetku gre tudi zastonj. Ponudbe na oglas, oddele k »Jutra* pod Šifro »Praktikantinja 627».
25627
Učenko za trgovino
pridno in vajeno kuhe ter drugih hišnih del, zeli kamorkoli v službo k manjši, dobri družini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Poštena 26». 26019
Mladenič
star 29 let, ki govori slov., italijansko, hrv. in nekoliko nemško, želi službo sloge ali gre v skladišče. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28740
Absolventinja
ženske obrtne Sole žeji službe pri boljši Šivilji ali v trgovini. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* j)od značko »Absolventinja*.	28718
Čevljar, pomočnik
dober, poSten in priden delavec, želi službe v Ljubljani, v svTho obiskovanja obrtne šole. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 26091
Gospodična
z enim otrakom, Seli službe kot gospodinja pri boljši družini ali gospodu. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Gospodarica*.
26094
Mlada hišnica
oženjena. z enim otrokom, želi službo hišnice v Mariboru ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra,.
28753
Prodajalka
pridna in vestna, želi premeniti službo v trg. mešan, blaga. Naslov v oglasnem oddelk '	----
delku »Jutra*.
28745
Kyffhauser-Tehnika
Frankenhausen
(Nemčiia)
Inž. Šola z* »trojno in avtomobilsko gradnjo — poseben elektrotehnični oddelek za polzedel&tvo in aerolthniko 56
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorija po znižanih cenah v Studen-tovski ulici št. 9/1. 24705
Učne tečaje
francoščine, nemščine, angleščine in ruščine otvori-mo s 15. t. m. v poslopju 3. drž. realne gimnazije v Bethovnovi ulici. Vpisovanje, pojasnila, itd. v knjigarni Kleinmtyer & Bam-breg, Miklošičeva cesta 15, ali: Orthaber, Sp. Šiška, Knezova ulica 32/1. 25815
Pouk živih jezikov
francoščine, angleščine, nemščine, italijanščine — po praktični Berlitzovi metodi v majhnih skupinah in za posameznike. — Vpisovanje vsak dan do 17. t. m. od 6—7 zvečer v Beethovnovi ulici 7, pritličje, levo. — J. S. Jeras, prof. 26036
Balet
ritmično gimnastiko in ples
poučujeta s 1. oktobrom t. i. Lydia Wisiakova in Vaclav Vlček, prva plesalca Nar gledališča v Ljubljani. Prijave kakor tudi tozadevna pojasnila dajeta vsaki dan od 2.-3. ure v dram. gledališču. 25897
Lekcije
na kontrabas
po prof. Simandlovi metodi Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Fundamental instructions*.
26093
Šivilje
dame, gospodinje, uradnice itd., ki se želite izobraziti za lastno izdelavo oblek in nimate časa za skupne tečaje, za Vas se vrši pouk v popoldanskih ali večernih urah od 19. septembra naprej. Honorar znižan. Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. 26100
Abs. konservatorija
daje pouk v violini. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
25719
«r»T»
Narodne noše
nekaj komadov proda Marija K u r n i k, Ljubljana, Pražakova ulica S. 25821
Železna peč
Phoebus St. 84, skoro nova, poceni naprodaj na Sv. Petra cesti 24/1. Na ogled med 8.-9. in 1.—2. uro.
25814
Peč za kopalnico in banja
poceni naprodaj v Gregorčičevi ulici 30. — Na ogled med 8. in 6. uro. 25813
Ovčje volne
prodam vsakovrstno množino po Din 35 kg. Istotako
1 vagon krompirja
po Din 2 kg. Naslov pove oglaeni oddelek «Jutra».
25795
Skobelnik
(Shaping), vrtalni stroj in stružnico proda Norton — Ljubljana-Siška, Jernejeva št. o. Na ogled dopoidne od 11—12 in popoldne od 5—6.	28719
Trafika
specerija in deiikatesa, na prometni točki v centru Zagreba po nizki ceni radi bolezni naprodaj. Ponudbe na naslov: Trafika, Kuko-vičeva 26. Zagreb. 28703
2 lončeni peči
ia šivalni stroj za krojače
naprodaj na Mestnem trgu št. 13/11.	26009
Pletilni stroj
S/:)6. izvrsten, proda Spunt, Slomškova ulica štev. 27. dvorišče.	28727
Drva
hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki ceni dostavlja na dom parna žaga V. Scagnetti — Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom.	36
Pletilni stroj
nov, naprodaj. Naslov.pove oglasni oddelek »Jutra*.
28732
Moške obleke
ponošene — čevlje, perilo, odeje, preproge itd. kupujem. Dopisnica zadostuje, da pridem Da dom. Jurečič, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 27.	25999
Marmornate plošče
in stebre v raznih velikostih, rabljene, tudi nekoliko poškodovane kupim. — Ponudbe z opisom velikosti na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marmornate plošče».
25812
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljubljana. Wolfova ul. 3.
38
Srebrne krone
kupuje in plača dobro F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1.	238
Auto
štirisedežen. kupim. Ponudbe pod »Dober 51» na ogl. oddelek «Jutra». 26051-a
Opravo
za Specenj. trgovino kupim
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Takoj 15*.
Ročne pletiL stroje
(Flachstrickmaschinen) razdelitev ' 10—80 cm širine, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Pletilni stroji*. 25707
Modele
železne, za izdelavo cementnih cevi kupi Rihard To-lazzi, Cakovec.	28708
Vvftft
Josest"
Realitetna pisarna
družba z o. z.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
proda:
HIŠO, visokopritlično, no-vozidano, 4 stanovanjski, prostori, elektrika, vodo< vod, vrt, Trnovo — D& 65.000;
HISO, pritlično, v centru Ljubljane — z vpeljanim vinotočem (tekom 1 , [eta
iztočenih 150 hI vin.") _
zraven trg. lokal J Din 100.000; i HIŠO. pritlično, 3 sofce, pritikline, hlev, gospodarska poslopja, vrt, (dvorišče, Krakovo, 110.000;. HISO. pritlično, 4 /.'0l>e, pritikline, 2000 m "vrta. blizu KarlovskegA mostu. 80.000 Din: ) HISO, enonadstroano. 3 tta_ novanja po 3 parketirane sobe, pritiklin;,,, elektrika in vodovod. ' pr; tobačni tovarni — 2?)0.0n0 Din; HISO. prenovljeno, 5 sob, velik vrt, Ltožna dolina. Din 8o.000;| Poleg tega ' Tečjf število hiš, vil v. Ljubljani, na deželi, stafvbišča. raznovrstna posestva itd.
y	28734
Hiša
zidana in z opeko krita, pri kolodvoru Podplat, ob cesti blizu Rog. Slatine, z vrtom in njivo naprodaj za 25.000 Din. Dopise na naslov: J. Rešek, Podplat, via Grobelno.	28713
Trgovsko hišo
skoraj novo, z gospodarskim poslopjem, veliko stiskalnico, trgovski, gospodarski živi in mrtvi inventar, 16 oralov dobre zemlje pri hiši, vinograd, velik sadonosnik, njive, travniki, gozd za izsekati prodam. Trgovina obstoji že 50 let, in je ob cesti na deželi. Ana Kurbos ali pa Slivar, Ljutomer štev. 80.
28706
Srednje posestvo
pripravno za trgovino, kupim v Sloveniji. Ponudbe na podružnico cjutra* v Maribo-ru pod «Posestvo».
28754
Gostilno
restavracijo ali hotel v večjem kraju blizu cerkve ali kolodvora, event. s prostorom za kleparsko delavnico, vzamem na račun takoj ali pozneje. Položim tudi kavcijo. — Ponudbe do 15. septembra na podružnico «Jutra> v Mariboru pod
«Zmožne roke».
26081
Vinotoč
ah pa majhno gostilno vzamem v najem v Ljubljani ali pa bližnji okolici. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Ermin*.
26030
Gostilno in trgovino
v Zg. Šiški štev. 40 — pri Črnetu — oddam pod zelo ugodnimi pogoji na račun.
26095
Črn pianino
vzamem proti mesečni odškodnini v najem v suho in snažno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod značko «Pianino 51».
28751
Lokal
za branjarijo in mlekarno, po možnosti s kuhinjo in spalno sobo želim v izbijam ali bližnji ok'jci. — Dopise na ogUafii oddelek »Jutra* pod »Branjarija*.
26029
/Mlin
z go;po»farsti0i [»oslopjem in zemlji;,-™ _ 0b .talni vodi, 5 /minut od okrajne ceste, inl v dobrem stanju, radi prey.e]itve ugodno n.i-prodaj. L Pojasnila daje Franc I#0lc. .luirenca. pošta Radeče / [lrj Zidan, mostu.
28701
posest"
Realitetna pisarna
družba z o. z.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
odda v najem stanovanja:
5TIRISOBNO, pritikline, vila pri obrtni Soli, 2200 Din;
DVOSOBNO, pritikline — elektrika in vodovod, Sp. Šiška, 800 Din: DVOSOBNO, pritikline — Stari Vodmat. ionu Din: DVOSOBNO, pritikline. vila
Trnovo .Din 1000: TROSOBNO, pritikline, lik šišenskega kolodvora — Din 1100; DVOSOBNO, pritikline. su-terenske. pri tramvaju — 600 Din; Več stanovanj v novih hišah. nekaj stanovanj tudi za november, sredi mesta 287:15
Stanovanje
sobe in kuhinje želi zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasndi oddelek »Jutra* pod »Solid*.	28726
Stanovanje
fmansrirdno) sobo. kuhinjo in pritikline oddam 10 minut oddaljeno od gl. pošte. Vatlov v oglasnem oddelku »Jutra..	28748
»Posest"
Realitetna pisarna
družba z o z.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
sprejema prijave in posreduje pri oddaji stanovanj, trgovskih, obrtnih lokalov za oddajalca brezplačno.
Nudi prevzemnikom veliko izbiro 6tanovanj, sob, trgovskih in obrtnih lokalov, po nizkih pristojbinah. Za od-dajalce najboljša prilika oddaje stanovanj — ker brez vseh stroškov.	195
Dijaška stanovanja
Dijak
išče stanovanje s hrano. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Soliden '87*.
28724
Sobo
oddam dvema dijakoma. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.	28736
Dijaku ali dijakinji
oddam sobico z zajtrkom. Naslov v oglasnem oddelku « Jutra*.	26097
1—2 dijaka
sprejme boljša rodbina na stanovanje in hrano r Dalmatinovi ulici štev. 10 — pritličje, levo.	28742
Dva dijaka
6prejmem na stanovanje z ali brez hrane. — Istotam oddam lepo, zračno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
28750
Dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje poleg obrtne šole v Ljubljani. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod «3333».	28752
2 opremljeni sobi
lepi, s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo oddam takoj al is 1. oktobrom 3 gospodom ali gospodičnam v Novem Vodmatu, 2 minuti od elektr. železnice. Naslov v oglasnem oddelku « Jutra*.	26087
Prazno sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v novi vili oddam. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra».
25827
2—3 gospodične
ali 2 gospoda sprejem' na hrano in stanovanje. Naslov pove, cglisni oddelek <j ^tra*.	25872
Na stanovanje
in hrano bi šel vpokojenec k starejši vdovi ali samostojni gospe. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro «Vpokojenec 11*.
28711
Sobico
oddam gospodu z vso oskrbo v bližini kavarne «Ev-ropa*. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 28743
Sobo
prazno ali opremljeno želim v bližini Tabora. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>.
28717
I.epo sobo
s posebnim vhodom in elektriko oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
20085
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvptfjavo oddam takoj «qli s 15. septembrom v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku « Jutra«.
26080
Prazno sobo
separirano. s telefonom, na Mestnem trgu takoj oddam za pisarne.
Naslov v oglasnem oddflku cjutra*.	26088
2 osebi
želita «obo s kuhinjo, »v. 2 prazni sobi v me«tu aM v oko'ici. Ponudbe na otrlos O^elok «Jutra» pod šifro <Mirni osebi*.	28729 i
Opremljeno sobo
oddam 1 ali 2 gospodoma s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
Lepo zračno sobo
s separatnim vhodom ii električno razsvetljavo oddam mirni stranki, oziroma 2 solidnima visokošolcema. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*.	25980
Sostanovalko
boljšo, ves dan odsotno gospodično siprejmem. Na ogled od 10.—12. ure dop. v Florijanski ulici št. 39/1.
28715
Prazno sobo
želim. Ponudbe pod Šifro ♦Separatni vhod* na oglas, oddelek *Jutra». 28731
Družabnika
s ca. 200.000 Din kapitala sprejmem k dobro vpeljanem podjetju v Ljubljani. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod <Kapital*.
25955
Družabnika
s kapitalom od 50.000 Din naprej sprejmem za mešano trgovino ca prometnem kraju v Ljubljani, ozir. tudi prodam trgovino z vsem inventarjem. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro cTakoj 867».	28723
Trgovcu posodim
denar brez obresti, da dobim opremljeno sobo. Ponudbe na oglasni oddelek « Jutra* pod «London*.
28738
um
Franja 72/1
Dvignite pismo v inserat-nem oddelku »Jutra*. Dober tovariš.	28739
Opremljeno sobo
elegantno, v sredini mesta, s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo in event. klavirjem, h gospodu dovoljen obisk, želim. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jntra* pod .Elegantno*. 26092
Gdč. Nado iz Litije
prosi gospod v drap obleki, da pošlje cenj. naslov na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Gorenje 218». 2S704
2. septeinber
Dvigni pismo v oglasnem oddelku »Jutra*. Odpiši takoj. Foljube Tvoj. 28746
n*
Citre
poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
28737
Kdor je našel
aa poti med Radovljico iu Otočjem futeral avtomobilovega krova, je priazno povabljen, da ga odda ali naznani upravi <Ju-tra> proti primerni odškodnini za trud in izeubljeni čas. 30533
Zlato zapestnico
s perlo, izgubljeno v bližini glavne pošte in najdeno po navidezno znani osebi, prosim proti dobri nagradi oddati na polic, ravnateljstvo 28733
Ročno torbico
z nekaj denarja sem izgubila 11. t. m. od 10—Ui«. Poštenega najditelja naprošam, naj torbico odda sa oglasni oddelek »Jutra* — ker mi je ista drag spomin. Denar lahko obdrži kot nagrado.	28725
K potovanju
z avtom
se želi pridružiti potnik čevljarske stroke, najra potniku z majhno kolekcijo — Tura: Hrvatska, Hrvat. Primorje in Dalmacija. — Plača po dogovoru. Fn-nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dalmaciia 87» '28720
Preklic
Podpisani nisem plačnik t* dolgove, ki jih napr.v i moja žena. Ant. Topolčnik.
26« 19U
Stare kovine
baker, med, svinec cink iverje od rredi, aluminij, nikelj, ploče akumulatorja, svinčeni pepel, stare sifo ske glave, črke Kupuje vsako količ no in plača najDolje ,Calin< k. d , Zagreb, Ma' dal čira 1
Razpis.
Županstvo Sv. Pavel pri Preboldu razpisuje stavbo župnijskega gospodarskega poslopja - v Sv. Pavlu pri Preboldu in druga popravila.
Natančni pogoji in načrti so razpoloženi v občinski pisarni ob uradnih dnevih v ponedeljek in četrtek od 8. do II. ure dopoldne in od 14. do 18. ure popoldne.
Ponudbe je poslati do 24 septembra t 1. županstvu	9512
Zahvala.
Za mi ob priliki prebridke izgube nfše male
TAT3ANE
od prijateljev in znancev izraženo sožalje, za podarjeno nagrobno cvet e. kakor zadnjo popotn co moji mali, izrekam lem potom svojo najpnsrčnejšo zahvalo.
Ormož, dne 10 septembra 1927.
Rado Polak z obiteljo.
Urejuje dr. Josip Blrsa. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribaik&r. Za Nerodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran JczeršeL Za inseratid del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi » Ljubljani.