Socialistična zveza delo^^nega ljudstva FliRJ je tista politična organizacijci, ki utrjuje pot so- cializmu — družbeni ureditvi naše st\'^amosti, ki temelji na čim pra\ičnejših odnosih med državljani. Socialistični družbeni razvoj postavlja pred SZDL nepresta- no nove naloge. Reševanje teh nalog pa pomeni rast socializ- ma, pomeni izboljševanje ravni našega življenja. Med konkretnimi nalogami SZDL je formiranje stanovanj- ske' skupnosti, ki bo ustanav- i^ia uslužnostne obrate v po- moč gospodinjstvom. Ti obrati ne bodo trgovski ali obrtniški, zato bodo oproščeni javnih da- jatev. grn^E NALOGE STANOVANJ- SKE SKUPNOSTI Stanovanjska skupnost bo usmerjala delo po svojih last- mh potrebah; na deželi stojijo pped njo drugačne naloge, v mestih sf>et drugačne. V Ptuju bo Qiena naloga ureditev kana- feacije, vodovoda, po-spešitev tlakovanja cest; vpliv na ko- munalno ustanovo za redna čistilna cestna dela, škropljenje cest, vpliv na podjetja za do- stavljanje mleka na dom, za higiensko prodajanje kruha itd. STANOVANJSKA SKl FNOST V POMOC DRUŽINAM Delo stanovanjske skupnosti ■v pomoč družinam pri gospo- f^njstvu rešuje jponekod s servisi, ki so lahko po svojem trstrcju trojnega značaja. Prvi nudijo gospodinjstvu delovno ^io po potrebi z aparati. Go- spodinja naroči servisu, da želi v določenem dnevu in uri sna- 3iH?o. Sersns jo pošlje z apara- ^nm za »biksanje«, Cistilka očisti di/e- do trisobno stanovanje s knhinjo v dveh do treh urah, zsi kar plača fc;ospodinja 40 do 60 din. Prav tako naroči gospo- rak — m svet bo zdrvel v novo voj- no,« je pred dnevi opozorila h»r- ntansika vlada. Tega mnenja so vsi, ki jm» je mir pri srcu. .Ju- goslovanska vlada je v poslanici, ki jo jc i^TOičila vsem članicam OZN. predložila, naj Hi sklicali izredno za5edatije C»enera*fte skupščine. Sedaj, ko so ameri.ške in britanske čete že na tlečih tleh, je nevtirnost toliko večja. Kdo lahko jamči, -da britanske čete ne bodo našle primernega razloga ter oh ameriškem biago- slovTi vdrle v Irak,- da bi znova pripel.jalc na o*>la.st sile, ki so podpirale britan.sko politika na Srednjem vzhodu? Uradna ^jam- stva-« v Londonu in \\-ashingtonu so le pesek v oči, .saj jih lahko vsak trenutek umaknejo. Več kot razumljivo pa je, da Irak ne bo ostal osamljen. Račurra lahko na pomoč ZAR — v tem smislu sta .se obe vladi žc sporazumeli —, pa tudi na pomoč z Vzhoda.^ Položaj je torej dovoli jasen in prav zaradi tega toliko bolj eksploziven. Varnostni svet ga ni mogel rešiti, ker visi nad njim pravica >vveta«. Gla-vni tajnik Hammarskjdld bo nadaljeval evo- je delo, kot je sam izjavtl, ter skušal z večjim številom opazo- valcev opraviti najogo, katero mti je zaupal Varnostni svet. Toda ta se nanaša le na Libanon. O tem, da .»e v libanonske notranje zadeve niso vmešavali krogi ZAR, je danes objektivnim opazovalcem jasno. O tem niso prepričani edi- no tisti, ki so pripeljali ameri- š^ke vojake na Hhanonska tla in ■=;e s te*ii na najbolj grob način ?ami vmešali. ,. Indiniskri predsedna« N^hru se je pre^ iine-vi obrnil na Hrusčeva z žel^o, naj bi se vanj SZ rzdr- ža*a vsakega nepremišljenega de- janja. Kot kaže, so v Moskvi oporonlo tudi pravilno dojeli. Predložili so rahodnim velesUam posebno konferenco predsednikov ^^ad, ki bi bila posvečena samo .Srednjenru vrhodu. Na njej naj bi B3Šh primemo rešitev. Na Za- hodu so odgo^"ori3i, da bi v tako konferenco lahko privolili le v okviru Varnostnega sv««^«, ker se ta tako ukvarja z libanonskim vprašanjem. Kazalo je. da .skušajo s tem minirati predlog. Toda kmalu je sledil sovjp+^ki odgovor. Moskva je pripravljena poslati svo^^a ministrskega predsednica v New York, če to store tudi britanska, francoska in ameriška vlada. Zia- hteva le, naj bi povabili tudi Nehruja, znanega borca za mir, kot predstavnika .Azije, ter pri- zadete arabske dežele. Kaže, da so zahodni krtjgi se- daj nenadoma p^;esenečeni zaradi sovjetske odločitve. V Washing- toTOj se neuradno spotikajo ob tem, da bo v Varnostnem svetu poleg rednih članov — petih stal- nih in šestih. nestalnih -— preveč povabi jenih gostom. V Parizu pra- rijo, da bi bila primernejša kon- ferenca T^petih« za zaprtimi ^-rati, kjer je pač mnogo laže — trgo- vati. (Najbrž se boje, da bi v jav- ni ra^ravi kdo »nehoteažnosti, ki jo imn dxig produktivnosti dela na go- spodarski razvoj, Zvezna ljudska skupščina in drugi za to pokli- cani organi stalno zasledujejo to vprašanje. Zvezna ljudska skupšči- na je obravnavala poročilo o do- .'sedanji.h rezultatih v izpolnjevanju letošnjega driAŽbenega plana kot deta Perspektivnega plana za čas od leta 1957 do 'lObl. V zvezi z u.^)esnim. izpolnjevanjem planskih nalog je tudi odlok Zveznega iz- vršnega sveta, s katerim so de- lavski svet pooblaščeni odloča- ti o tudi večjih nsebnih dohodkov, kakor so bili izplačeva- m po doslej x>eljavnih predpisih, prav tako pa so ustvari ene olaj- šave pri izplačevanju premij. Znjot- no je, da so doslej gospodarske organizacije lahko izplačevale de- lavcem največ do 10 % iznad do- ločenih postavk v tarifnih pravil- nikih. Ta omejitev je sedaj odpad- la. Ko je v decembru preteklega le- ta Zezna ljudska skupščina spreje- la zakon o delovnih odnosih je bi- lo podčrtano, da tvori ta zakon celoto z zakonom o sredstmh go- spodarskih organizacij. Podčrtano je tudi bilo, da je ta zakon ve- likega pomena zaradi tega, ker razširja pravice delavcev, jih učvrščuje w postavlja na stabilnej- šo podlago. Iz teh predpisov je razviden socialistični značaj de- lovnega odnosa v pogojih druž- benega in delavskega sam.ouprav- Ijanja v nosi državi. Po zakonu o delovnih odnosih gospodarska organizacija samo- stojno odl.oča, koliko sredstev bo porabila od stvarnega dohodka, potem, ko odvede svoj delež za splošne družbene potrebe za oseb- ne dohodke delavcev in koliko .bo odvedla v svoje sklade. Go- spodarska orgnizacija tudi samo- stojno postavlja osnove za dolo- čanje osebnih dohodkov. V tem duhu je bil tudi sprejet odlok Zve- znega izvršnega sveta o poobla- stitvi delavskih svetov, da lahko izplačujejo letos večji osebni do- hodek, kakor je bilo preje predvi- deno, RazumJ.jivo je, da morajo organi npravljanja v gospodarskih or- ganizacijah budno zasledovati gi- banje, produktivnosti dela, da bi prrtinlno nagrajevali in sei:eda tu- di samo gibanje proizvodnje, da bi vid^'J kxiko vpliva višina nagraje* vanja na storilnost dela. MLADI PTUJCANI na avtni cesti Tudi ptujska mladina se je ude- ležila velike mladinske delovne akcije na Dolenjskem. V nedeljo zjutraj smo se od- peijah iz Ptuja. Mahanje, stiski rok, solze slovesa, smeh, lopu- tanje z vrati in naše staro mesto je i#:gini}o izpred oči. Priključili smo se Celjanom. Na vlaku je vladal smeh mladih, ki se je meša! z melodijami vesele- ga Zi/kovega kvinteta. Tudi ta je namreč z nami in skrbi za ve- selje in ples. Polja, vasi in griči so hiteli mimo oken. Kntalu smo bili v No\'em mestu. Tam so nas čakali stari brigadirji s riarmo- mko in pesmijo. .S kamioni so nas utrujene odpeljali v naselje Vranduk, 5 km od Novega mesta. Pokazali so nam naš tabc«r. Pnznam, da smo bili vsi močno razočarani. Saj je bila sama bo- sta. Toda zgrabili smo za delo m k-ma!u se je bosta spremenila v enega najprijetnejsih taborov v naselju. Gredice mahu, brinje, poti posute z belim peskom, ma- keta Triglava, s katero je naš Sergej rešil vprašanje, kam s ska- lami, vse to vzbuja d<«načnosst. V sredo smo začeli z rednim delom. Delamo na useku za novo, lepo, široko cesto, ki bo kmalu vezala naše najjužnejše in naj- severnejše kraje. Mlada telesa so se zagrizla v lepljivo, težko ilovico. Roke, vajene peresa in svinčnika so km.alu dobile žulje. Toda nisnto klonili. Ne! Volja, močna volja mladih, da nekaj narede. je spodbujala utrujene roke, da niso klonile. Vedno več je bilo žuljev na nežnih rokah. Toda tudi nakopane zemlje je bilo vedno več. To vzbuja pogum. Zadoščenje. Ponos. Gledaš v to zemljo rn pozateljena je žeja, vročina in prelit znoj. Sonce je izgmilo za hribi in tudi našega delo^Tiika je bilo ko- nec. Čeprav utrujeni, smo vendar odkorakali s pesmijo in v sprem- stvu harmonike. ■ No. prvi dan je bila norma presežena za 25'''p, Precej hudo je vstajati že ob štirih zjutraj. Toda dosti boljs je delati v hla- du kot pa v \Tocini, Takrat pa se potegnem.o v kakšno senco in kaj zapojemo. Delamo šest ur, potem urejamo tabor, prosti čas pa pre- bijejo nekateri na igrišču, drugi v senci s knjigo v roki, nekateri pa hodijo na tečaje LT. Okoli sedme zvečer je zbor za večerjo, potem je večerja, po večerji pa je največja slovesnost — spušča- nje zastave in proglasitev naj- boljših brigadirjev. Če nismo preveč utnijeni, ple- šemo. Pa tudi kmo imamo. Tako, da nam pravzaprav ni dolg čas. Vsi imamo enotne uniforme. Nekaterim je dal ekonom malo prevelike, drugim premajhne, ta- ko da so nam povprečno vsem prav. Na rokavih imamo prišite celjske embleme. Škoda, da ni- mamo domačih, ptujskih. Smo najmlajša brigada v na- selju in zato nam pra\njo sloven- ski pionirčki. Nič zatol Mislim, da bomo \'sem pokazali, da lahko tudi ">p!onirčki« nekaj narede. Povsod nas poznajo. Posebno pa pa plesu zvečer. Našo muziko bi morali posojati vsak dan. da bi vse zadovoljili. Prvi v naselju .smo priredili brigadni večer. Vse smo lepo pri- pravili in povabili kcanandante vseh brigad. Zvečer snvo prižgali taborni ogenj in v noč je zapla- vala lepa slovenska pesem. Naš pevski zbor je zapel še nekaj partizanskih, komandant Emil pa je dokazal, da ni sanK> dober komandant, temveč tudi dober recitator in harmonikar. Publika je bila precej »mednarodna«. Bili so fantje iz Ohrida, pa iz Sibeni- ka, pa Beograjčani in Trbovelj- čani. .Ni čudno, če smo tudi mi dali eno ^mednarodno« točko. Celjan Jure in Boštjan iz Ptuja sta v duetu zaigrala nekaj naših lepih narodnih viž. Za konec pa so .jo vrezali še fantje od Žižko- vega kvinteta in vsi so priznali, da smo tudi po kulturni plati iz\Tstni. Ogenj je pojemal. Tudi tabor s G je umiri!. Na jamboru je pla- polala naša trobojnica. iz šotora naših muzikantov pa se je ogla- sila pritajena pesem »Lepo J8 v naši domovini biti mlad«. Plavala je med šotori in drevjem in pri- stala nekje v srcu mladih. PiB Strelst¥0 m dun vsiaje Občinski stre^lste odbor je or- ganizira) v torek na prostona pri pošt; ja-,ino streljanje z zračno puško. Poleg članov' strelskih družin so se udeležili streljanja tu d; nečlani. Organizacija je bila dctora, "endar se ni pa-ičakovalo toiakšnaga odziva, saj je zmanj- kalo tarč m nabojev. Streljalo je preko 400 .strelcev. Tudi rezul- tati so bili prav dobri. Z-načko dobrega stnelca je osvojijo 60 čla- nov SD in se nekaj nečlanov. Najboljši .strelec je bil Marjan Konsitek s 45 krogi (Železn čar), .-^ledijo Rimele, Korenjak (Breg), Laiura (Že!.), Vidovič (Draiva) in dva nečlane s 44 kroga. Po pripadnosti članst^/a so do- segli] značko: Tumišče 20, Želez- ničair 15, Drava 8. Delta 6, Breg 6. Remont 5 značk. Stretetvo je priljuMjen šport, zato bi kazalo večkrat pKsnoviti tadcšno streljanije. Z I Zadovoljni Avstrijci Dunaj, 21. jul. (Tan,jug). Av- stnijsk: tisk poroča, da je av- strijska vladna delegacija, ki se m?ad: na uradnem obisku v ZSSR, zadovoljna z razgovori s sovjet- sk:m. predstavniki. Uradno vlad- no glasiilo »Wtener Zeiixmig« piše, da je kancler Raab zado- vc^Ijen ji da upa. da bosta obe delegaciji lahko že danes obja- vili skupno poročijo o razgovorih. Uprava m uredništ^^o Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156. Komun, banka Maribor. Podružnica Ptuj številka 804-708-5-206. — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik .Anton Bauman — Roko- pisov ne vračamo — Tiska Mari borska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev. stran f PTUJSKI TEDNU PTIU. DNE 25. JULIJA IP^S iisnuiaoija Pesnice v petrfc, 18. t. m. je obiskala gradbišče na Pesnici pri Forminu skupina predstavnikov Okrajnega ljudskega odbora iz Maribora in gospodarstvenikov in se prepri- čala, da dela pri regulaciji Pesni- ce na tem sektorju dobro napre- dujejo in da bodo tukaj uporab- ljala sredstva dobro naložena ter v prid celotne Pesniške doline, od izvira do iztoka Pesnice. Po ogle- du so se gostje, med njimi j>od- predsednik Tine Lah, o organiza- ciji dela in o uspehih ter izkuš- njah pri regulaciji Pesnice zelo pohvalno izrazili, obenem pa za- gotovili, da se bodo dela na Pes- nici tudi drugo leto v nezmanj- šanem obsegu nadaljevala, da bo končno dolina Pesnica najrodovi- tejša dolina v tem delu Slovenije. Letos marca so se nadaljevala dela regulacije Pesnice na nje- nem spodnjem koncu, pri izlivu in .so sedaj že pri forminskem mostu. Področje Cvetkovci—Oslu- ševci je že gotovo. Čez to 3,4 km dolgo področje se mimo pretaka Pernica« v široki strugi s širokim obrežjem, ki je sposobno sprejeti velike koucme Pesnice ob nalivih. V Cvetkovcih še morajo zgraditi železobetonski most razpe|ine 42 in širine 4 metre. Dela so že v teku. Do konca leta bi moral biti gotov še železobetonski most na Forminu. Zaposlenih je 235 de- lavcev, predvsem iz Haloz in oko- liških vasi, nekaj tudi iz Sloven- skih goric in iz Hrvatske. Delajo v eni izmeni. Pri najtežjih delih jim pomagata žefjav in buldožer. Doslej so že premaknili nad 59.000 kubičnih metrov zemlje. Na delovišču so zlasti ob gornjem delu celi hribi navožene zemlje, ki imajo celo svoja imena. Tekom *etošnjih del bo gotovo 2,900 km »truge z obrežjem in oba mosta, t. j. v Cvetkovcih in na Forminu in s tem bodo tudi izčrpana za letošnja dela določena sredstva. Tekom avgusta bo v EVornavi pri mostu Dornava—Polenšak zgrajen razbremenilni kanal, da zlasti ob deževju ne bo odvisna voda na večjem kolenu nad mo- -stom silila čez obrežje. Tega več niso utegnile napraviti miadjnske delovne brigade, ki so pred leti širile strugo in gradile obrežje na 1.200 km dolgem pasu v Domavi, Ko bo tekom prihodnjega in na- slednjih let stekla Pesnica po no- vi strugi od Domave do izfiva v Dravo, bodo bližnji travniki in njive brez nevarnosti pred popla- vami, nakar se bodo za prebival- stvo ob Pesnici začeli boljši časi ob dobri zemlji in visokh hektar- skih donos il^. Y. Š. Hnbi zemlje pri širjenju struge Peaiice na Fonninu. 5 novih skupnosti Zadružna poslo\'na zveza Ptuj pripravlja s tehnične strani vse potrebno za ustanovitev sadjar- sko-vinogradniških skupnost; v Zetalah. Podlehniku, Cirkulanah, Vidmu in Muretincih. Na vsakem izmed teh področij je pod nad- zorstvom kmetijskih izvedencev izkopanih nekaj 1,20 do 1,50 m globokih profilnih jam za prouče- vanje sestave zemlje in potrebe po agrotehničnih ukrepih. Isto- časno zbirajo kmetijski izvedenci vzorce zemlje na vseh navedenih področ'jih za analizo. Predvidoma bodo v enem me- secu gotove vse tehnične in ostale priprave za ustanovitev skupnosti in za sklenitev pogodb med člani skupnosti in zadrugami, ki bodo podprle ustanovitev in prožnejše delovanje skupnosti. Ceste so popraviti v krajevnem odboru Gabernik — Kukava so .še vedno v sredi- šču pozornosti občinstva in kra- jevnih odbornikov krajevne ce- ste, ki jih domačini sami poprav- ljajo, deloma pa s sredstvi iz sklada za ceste. Med cestami, ki so bile najbolj potrebne popra- vila, so bile ceste Gabernik—Gra- dišak, Gabernik—Mostje in cesta v vasi Kukava. Te ceste so že deloma poprčkvljen*. Krajevni odbor Gabemik-Kuka- V« je sklenil, da bi cesto v vasi Gabernik vzdrževal začasni ce- star, ki bi delal do 1. novembra tedensko enkrat na cesti. SkleniH so tudi stopiti v stik z občino Ptuj zaradi morebitne občinske finančne pomoči za iz- boljšanje cest na tem področju korenskih gode. NAD 300 ŽRTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV * PRIOBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA Kokolj Ivan se je rodili 16. 11. 1909 v Juršincih. Bvl je edimi sin v družini madega posestnika. Po- leg domačega dela se je zaip>os- Ijevasl tudi priložnostno. V dob: okttpacije se je kma^lu {»vezal z Jožetom Lackom in pristopni k OF. Okupator ga ^je aretiral z že- no vred 26. 8. 1942. Poslali so ga v mariborske z-a^pore. Ženo so pomiilost. njega pa obsodi'li na .s-mrt in ustrelili v Mariboru dne 2. 10. 1942 kot tailca. Kramtoerger Franc se je rodil 7. 1. 1894 v Krče vini pri Ptuju. Po pokliicu 'je bil železničar v ptujskih delavnicah. Stanoval je v Novi vasi pri Ptuju. Njegova hisa je staila na položnem groču, na samem, zato je bila kaj pri- merna za tajne sestanke, na ka- (■ere so prihajali dr. Potrč, Ivan Spolenjak, Jože Lacko in drugi vodiiini komuinisti. Po prihodu okuipatorja je vsa Kramibergerje- V« družim začela sodelovati v narodnoosvobodillni borbi. V nje- govi hiši so se še naprej shajali komumis*!. organizatorji OF pni nas. Sam Kramberger se je ude- leževali sestarvkov, ki so utrjevaili pot OF v ptujskem okra .tu. Dne 7. 12. 1941 .so ptujski gesta.povci s .sanom kilj(učaolju. Po poklicu je bdil poljski delavec in >mmjer« pri Ornjku v Ptuju. Po svoji hčerki aiktivistki Anici Kaučevič je do- bili zvezo z Lackovo skupino. Ve- del je za delo aiktiN^stov in jih je tudi materialno pKxipira;l. Pri njem so se shajali leta 1942 na stanovanju. Ker so ga domači izdajalci javiOi gestapu, so pnšlii fKvnj, ga zaprli in zverinsko miu- čiK, Dne 2. oktobra 1942 so ga po dveh mesecih trpljenja ustre- lida kot talca v Manboru. KAUČEVIČ ANICA se je rodi- la 1. V. 1924 v Ptuju. Bila krrjd^ goveška vajenka v Ptuju. Po pri- hodu nemških fašistov je sodelo- vala' z brati Reši v OF. Najtesne- je je bila povezana z Vinkom Rešem, po katerem je prevzela tudi funkcijo sekretarke SKOJ za ptujski okraj, ko je odšel kot prvoborec v I. Slovenjegoriško četo. Anica je hranila doma vo- jaški m.aterial za prvoborce. Ho- diila je na sestanke k Št. Juriju ob Voglajni. «d koder je prina- šala direirtiive za terens4ev9jo na naiših veči- noma prodnatih, na odprtem le- žečiih ter obiilnega gnojenja po- trebnih njivah poleg že udomače- nih sort Vi m bavarska kraljac« itailiijanske sorte R 37, Produto- re, Autonomia in San Marino. S sorto R 37 iimaijo v Kidričeve*« že dveletne iziki^je. Obaikrat je daila dober pridelek, je pa občut- Ijiiva na hude zime, ko la-hko po- zebe. in zahteva gosto setev (200 kilogramov na hektar) na njivah v zaivetiju. Sorta Produtore zaiite- va gJobako humusnato zemljo. Sorta Autonom-ia je sliična naši sorti Ul, ima pa genetsko večjo rodovitnost in je manj od.poma proti rjii. Sorta San Marino se je na splošno naj,bolj uveljaiviila in je tudi najbolj odporna proti po- zetoi in giKaničnim boleznim. Poleg lastnosicim zemilje in semena je n»a ietošnij; pridetek KG Kidričevo kot n« večdno pridelka ostalih pridelovalcev žitaric n»očno vp>li- vaila stiša, S380er bi bW ob gnoje- nju s povprečno 1250 kg ttmetnSi g^noji'! na hektar pridelek znatno večji. Sorta Pix7d'Utore je daila 55 stotov na he4o semens'k)i rži od 'Uvoženega se- mena, ki jo lahko pridelujejo na večjih kompleksih KG Kidričeve ločeno od n.jiv z rž jo cstalh pri- delovailcev rži in brez bojazni za pomešanje kvailitete. Semensikii pridelek pšenice bo koristen vse- Sloveniji, sa^j je letos znatno več- je zan-menje za sejanje pšenic^ i'ta!lijanskiih sort kot prejšnja leta saj so 7 njimi tudi že dosežen' ugodne izkušnje. G. V Simodolke Kmetijskega gospodarstva v Kidričevem na paši. Novi krvodajalci Kolar Mihael, Središče ob Dravi 95; Pečuh Marija, Bot- kovci?; Slodnjak Jožef, Rotman 8; Slodnjak Frančiška, Juršinci 45; Sovec Franc, Rucmanci 36; Horvat Roza, Trojane 11; Zu- panič Neža, Zgor. Hajdina 47; Cafuta Nežika, Skorba 6; Mla- kar Marija, Slovenja vas; Inti- har Ivan, Gerečja vas 70; Vogri- nec Ivan, Gerečja vas 70; Ga- šperšič Marija, Sp. Hajdina 24; Krajnc Ana, Babinci 18; Kirbiš Angela, Zgor. Hajdina 68; Jeza Marija. Sp. Hajdina 61; Pani- kvar Marija, Gerečja vas 27; T-umšek Blaž, Gerečja vas; Zlahtič Štefan, Vintarovci 64; RuflliJf Ivan, Sp. Hajdina 41; Fruk Mirko, Apače 128; Podpe- čan Vlado, Ptuj, Murkova 5; Soštarič Franc, Drago viči 3; Bombek Dragica, Ptuj, Kremp- Ijeva 5; Njivar Tončka, Ptuj, Zagrebška 13; Skolnik Drago, Cvetlin 9: Skolnik Minka, Cvet- lin 9; Mlinaric Rezalija, Maci- nec 82; Stopar Marija. Ptuj; Tušek Alojzija, Pobrežje 42; Kampl Anton, Zgor. Hajdina; Veselic Matilda, Ptuj, Vičava 14. Rojstva, poroke in smrti na področju matičnega urada Ptuj Rodile so: Marija Stumber- ger, Cirkulane 5? — Elizabeto; Milica Sitzcnfroi, Nova vas '74 — Romana; Marija Špoljar, Sp. Hajfdina 25 — Janeza; Marija Majcen, Hranjigovci — Mirka; Angela Breg, Grajenščak 68 — Alojza; Ema Vogrinec, Skorba 60 — Ivana; Ana Skledar, Ptuj- ska gora 30 — Janka; Milica Pravdič, Hrastovec 28 — Ro- mana; Katarina Harlamov, Kr- čevina 43, roj. 1895 umrl 7. ju- Cuš, Dornava 4 — Ano; Marif ja Vrabl, Markovri 5 — Jane- za; Danijela Muhič, Ptuj — FuLnca. _ _ ______ Poroke: Aflton Friegl, Ptuj, Masarvkova 1 — Marija Puc- ko, Ptuj. Novo naselje 1; lli- ja Ceranič. Sisak — Hedvika Koser, Grajska 1, Ptuj. ^nHi: Matevž Vidovič, Kr- čevina 43, roj. 1895. ttmrl 7. jo- Ijja 1958: Ana Zavec, Vareja 15. roj. 1895. umrla 7. julija 1958; Jožef Breznik, Ptuj, Ob Dravi 3. roj. 1911. Mmrl 8. ju- lija 1958: Anton Bračko. Ro- goznica 13. roj. 1902, amrl 1. julija HVALA VSEM! z nedeljsko tombolo, 20. t. m., je Ptujsko turistično in olepše- valno društvo izpolnilo eno svo- jih največjih skrbi in nalog, spre- jetih na občnem zboru ob razu- mevanju in podpori ptujskih go- spodarskih organizacij in ustanov ter številnega občinstva od blizu in daleč, ki je odkupilo skoraj 17.000 tombolskih listkov, da bi P(.*fl ogenj lokalizirati in zadušiti. Zaradi p>omanjkanja vo- de iz bližnjih Studencev ostale gasilske edinice niso mogle mno- go pomagati. Pri Turkovih je bila v času požara doma le bolana gospodinja. Požarni zid je nekaj pripooK>gel, da ni zgorelo tudi stanovanjsko poslopje. Ob letošnjem tretjem požaru pri lx>vrencu bodo morala vašča- ni temeljiteje razmisliti, kaj bo v bodoče z njihovo odmrlo gasil- ske četo. ki bi naj bila budna nad premoženjem vaščanov in ki bi .skrbela za požarno varnost na vasi. Pri Kfasinčevih v Zlatatičju |e gorelo v pptek zver-er 18. julija 19.")6 okrog polnoči so se pripravljali pri Klasinčevih v Zlatoličju na mlatev z mlatilnico na električni pogon. Ob poskusnem pogonu so ugasnile na gospodarskem poslopju luči in kmalu za tem je izbruhnil na tem poslopju požar, ki je kma- lu uničil ostrešje in lesene stene pa tudi sosedovo drvarnico. Pripravljeni mlatiči so se takoj lotili reševanja živine in gospo- darskega orodja, voz in vsega, kar se je rešiti dalo. Na pomoč je pri- hitelo 8 aH 9 gasHskih enot iz bli- žnjih gasilskih čet, ki so požar lokalizirale. Koncem aprila letos je gorelo pri 4 Klasmčevih sosedih, ker je p»hal ob požaru močan veter. K sreči tokrat vetra ni bile. sicer bi nesreča zadela tudi Klasinčevpga soseda, ki ima prav tako kot Franc Klasinr gospodarsko po- &lop.)€ pokntn s slamo. PTL-J. DNE 25. JUU3.\ 19?^ PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Vedno več bralcev Ko oh polletjn potega Mesena knjižmca m ntalnira Ptuj obra- (Hin sTojegfa deia, je prav, da se tudi javnost .seznani z uspehi in neospehi, problemi in težavami, ki jih ima ta pomembna taikur- noprosvetna ustanova v naši ob- čim. Iz leta v leto. od polletja do polletja počas-i, a vztrajno raste obisk bralcev. Tako so v minu- lem f>olletTU olMskali bralci odde- lek za odrasle 4310-krat (472 obiskov več kot lani v istem raz- dobju) in .si spasodili 7340 knjig (447 več kot lani). Pri bralcih prevladiijejo nameščenci, gospo- dinje in dijaki, premalo je kme- tov in delavcev. Najzvestejši obiskovalec je sod- nik Anton Kancler, ki se je vpisal 11. IL 1946 (3 dni'po usta- novitvi knjižnice) in a že več kot 12 let rediK) sposoja knjige. In se eno moramo imenovati: vsem za zgiled naj bo preprosta baloska kmetica, 60-letna od de- la in le* upognjena Nežka K 1 a- n eč e k nr Sedlaška v Halozah, ki ji tri ure dobga peš hoja ni pre- wč. da si pride v mesto po knjiga m jih tudi redim) vrača (ko bi jo t zadnjem posnemali še vsi ptnjslri braitci!). Na«! člani se včasih pritož«je- jo, da jim nndi Imjižnica prema- lo izbire; zlasti razočaramo trste, ki iščejo predvsem novih knjig. Te namreč nabavljamo le v 2—3 izvodih, ker po določeni dobi pr\'atno zanimanje za knjigo uplahne in bi nam bili od-višni i^^K^ le mrtev kapital. Odločilno .je seveda ttrdi finančno stanje. Zaradi vi.soke cene knjig in za- radi velikih osebnih in operativ- nih izdatkov ostane za nakup knjig le manjši dei proračunskih sred- stev. Poleg vsega tega pa mora na.ša ustanova kot občinska (to- rej pomembnejša) knjižnica, če hoče izpolnjevati .svoje kiilturno poslanstvo, kupiti vsako pomemb- no slovensko knjigo ne glede na to, ali bodo povprečni bralci spra- ševah po njej ali ne. Tako pri- haja na naše police in tam več ali manj obleži poučno-politična literatura, leposlovno-esejnistična deda in pesniške zbirke. Tudi v mladinskem oddelkii se je obisk v primeri z lanskim le- tom dvignil. \' 1. polletju so mla-^ di bralci obiskali knjižnico 3852-' krat (3fi4 obiskov več kot lam) in si sposodili 6570 knjig (373 več knt lani). V tem oddelku je naj- starejši bralec učenec Boris G o - r u p iz Ptuja, ki je prebral že vse knjige in jih že drugič ozi- roma tretjič jemlje v roko. Povezani prostori obeh oddel- kov, predvsem pa ena sama či- talnica, ki jo uporabljajo odrasli in mladina, znižuje.io knjižni pro- met in obisk odraslih v čitalnici. Zato si uprava knjižnice in Dru- štvo prijateljev mladine v Ptuju že od lani prizadevata urediti v sosednih prostorih mladinsko knjižnico z lastno čitalnico. Kljub finančni pomoči 614.000 din, ki so jih v ta namen prispevali Obč. l.iudski odbor Ptuj. Zveza prijate- ljev mladine Slovenije v Ljublja- ni in bivši Okrajni odbor Društva prijateljev mladine v Ptu.ju, so ostala vsa prizadevanja brez- uspešna, ker se je v že obljub- ljene prostore vselilo trg. pod- jetje »Izbira«. Po zagotovilu pred- stavnikov Obč. ljudskega odbora Ptuj in stanovanjske uprave, da se bo »Izbira« avgusta izselila, pa sedaj trdno upamo, da bomo lahko še pred koncem leta ure- dili mladinsko knjižnico In čital- nico. Obvestilo fJralcp obveščamo, da bo za- radi pregleda knjižnega fonda knjižnica od 25. do vključno 30. avgusta zaprta in jih obenem pro- simo (zlasti zamudnike), da pred pričetkom inventure (do 23. av- gusta) vme.jo izposojene knjige. In še nekaj prosi uprava bralce: Pazite na knjige, ker so naša skupna last! Zato: 1. Vzemite knjigo le t čiste roke in jo položite na čisto podlago! Nezavito knjigo do- ma ovijte! Ne pišite in ne čečkajte po knjigah, ne tr- gajte listov in ne izrezujte slik! Ne upogibajte listov! 2. Vračajte knjige redno! Ne delajte nam in sebi nepotreb- nih stroškov! 3. Pomagajte nam z nasveti in opozorili, ker bomo lahko le s skupnimi močmi ohranili naš knjižni fond! Priletni, vendar pretesni prostori ptujske knjižnice in čitalnice VfESTNI KINO PTUJ predvaja od 25. do 27. julija sovjetski barvni film »ARENA SMELIH« in od 29.' do 31. ju- lija sovj. barvni film »OBAD«. KINO MURETINCI predvaja 26. in 27. julija ame- riški film »NA MORILČEVI SLEDI«. KINO MAKOLE predvaja 26. in 27. julija fran- coski film »JULIETTE«. LJUBLJANA NEDELJA, 27. JULIJA 6.0O—7.00 Veder nedeljski jutranji pozAtvi — vmes ob 6.05—6.10 Porodila )■ vremenska napoved. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in »btava dnevnefia sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- t«. 7.35 Za ljubitelje pihalnih godb. R.OO Hladinska radijska igra — Fried- rkh Feld; Almazarski vodnjak. 8.30 Fi- lip Bernard: Rapsodično kolo (Orkester Radia Ljubljana). 8.40 Vedri zvoki. 9.00 Orkestralni odlomki iz oper in baletov. 9.25 Kar radi poslušate (vrsta domačih pesmi in napevov). 10.00 Se pomnite, to- variši — Partizanski skladatelji pripo- vedujejo. 10.30 Počitniške razglednice — Jože Zorn: (jozdovi pojo (Mfed Mozirjem in Logarsko), 11.30 Matineja z zabav- nim orkestrom Radia Ljubljana. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo — 1. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 13.45 Za našo vas. H. 15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Godala v ritmu. 15.45 Zvone Kržišnik: S poti po Srbiji (reportaža). 16.15 Glas- beni mozaik. 17.15 Radijska igra — Hans Ditlev: Kapitan balon (ponovitev). Režiia: Tugomir Torv. V glavni vlogi: Jurii Součck. 18.14 Klavir v ritmu. 18.25 Gustave Charpentier: Vtisi iz Italije (orkester pariške opere). 19.00 aZbavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Variete na valu 327,1 m. 21.00 Zabavni potpourri. 22.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. 22.15 Športna nedelja. 22.45 Nočna melodija. 22.55 Poročila. 23.00— 23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). Prvi prapor Rdečenn križa Orgamzacija Roecega kriza Trmski vrh je pripravila za nede- lj, 13. julija t. I., posebno slo- vesnost z razvitjern prapora Rde- čega križa in veselico s srečo- lovom. Dobiček prireditve je na- menila za graditev studenca v Drenovcu. Funkcionarji organizacije RK Turški vrh so imeli mnogo skrbi in potov zaradi nameravane pri- reditve, ki bi naj bila v spodbudo vsem ostalim organizacijam RK na področju bivšega ptujskega okraja. S prireditvijo je želela organizacija pokazati svojemu članstvu in gostom od blizu in daleč, da je sposobna organizirati prireditev, ki bo ostala vsem v spominu. Na Turškem vrhu so se prvi v Halozah in na področju bivšega ptujskega okraja domis- lili razviti prapor Rdečega križa kot simbol mednarodnega dela za dobrobit človeštva. Slovesnost so dobro pripravili in na vabilo so se ljudje radi odzvali. Predsednik tov. Kotolenko se je v preprostih besedah zahvalil članstvu za vso pomoč in udeležbo in je pozval vse navzoče, naj bodo še vnaprej tako naklonjeni tej mednarodni humani organizaciji. Prapor je razvil tov. Ivan Nasko kot pred- sta^vnik občine Gori.šnica in je imel ob tej priložnosti tudi kraj- ši nagovor. Po slovesnosti so ljudje ostali na veselici s srečo- lovom, ki sta se končala s finanč- nim uspehom. Prireditelji prireditve RK na Turškem vrhu vsekakor zaslužijo priznanje, ki so jim ga izrekli domačini med drugim tudi z že- ljo, da bi bilo na Turškem vrhu več tako domačih in prijetnih pri- reditev kot je bila slednja. Okrajni ljudski odbor jim je izrekel priznanje Okrajni ljudski odbor Maribor je izrekel na skupni seji obeh zborov 8. julija t. 1. priznanje vsem delovnim kolektivom iz ma- riborskega okraja, ki so lansko leto dosegli uspehe pri razvijanju proizvodnje in pri povečanju na- rodnega dohodka. V zahvalni okrožnici, poslani vsem občinskim ljudskim odbo- rom v okraju je med drugim re- čeno, da lani doseženi uspehi predstavljajo še večji doprinos k stabilizaciji enotnega jugoslovan- skega tržišča. Raziskovanje rudarskega podzemlja se nadaljuje Geološki zavod v Ljubljani že od letošnjega aprila dalje z vr- tanji raziskuje zemeljske plasti v bližini rudnika premoga Šega pri Makolah. Pod strokovnim vod- stven rudnika VelCTije pa se na«; daljujejo tudi jamska razisko- vanja pla.sti premoga, kar pa ne ovira kopi premoga za dobave v Avstrijo in Kidričevo, ki sta glav- na odjemalca visokokaloričnega premoga iz Šege. Le manjše ko- ličine vzamejo kovači. Novi naročniki »Ptujskega tednika« Toplak-Sagadin, Splošna bolni- ca Maribor; Konrad Kodrič, V. P. 1202^8, Travnik (Bosna); Ožbald Štrafela. Markovci 23: Venčeslav Stmad, V. P. 5925,1, Visoko (Bos- na); Jakob Mlakar, Majski vrh 46, Videm; Neža Pepelnjak, Zetals. Ljudje umirajo zaradi najraz- ličnejših botiezn;, od dojenčka, ki je komaj zavekal pa do onemo- glega in izčrpanega starčka; pač umirajo, ker je to zakon narave, kateremu se ne more izogniti nobeno živo bitje. Nekateri umre- jo mirno, ne da bi smrtni boj pu- stil na njihovem obrazu kake posebne sledove, za nekatere pa je »poslednji boj« zelo težak in neredko se zgodi, da kateri otrp- ne s široko razprtimi usti, iz katerih se je izvil še zadnji bo- lestni vzdih. Pogled na takega od bolezni izmozganega mrliča, ki mu iz razprtih ust štrle orume- neii zobje ali le še škrbine, vzbu- ja marsikomu grozo. Zato obi- čajno takemu, ko ga p>olagajo na mrliški oder, usta zaprejo in mu glavo prevežejo s pripravno ru- tico ali ustreznim ovojem, podob- no, kakor se nekateri obvezujejo ob zobobolu ... Nekateri, predvsem podeželski ljudje, imajo pred sodiščem pre- cej strahu. Posebno ni lahko pri srcu človeku iz kake zakotne va- si, ko je prvič pozvan v ta viso- ki hram pravice, bodi.si kot ob- dolženec ali samo kot priča. Na- vadno taki novinci iščejo nasve- tov pri starih, izkušenih znancih sodišč, da jim pojasnijo, kako se je tam treba vesti, kako odgo- varjati, da ga sodnik ali nasprot- nikov advokat s svojimi navzkriž- nimi vprašanji ne spravi iz tira in v protislovja. Posebno aktivni • pa so v dneh pred razpravo taki obdolženci ali tožeče stranke, ki bi radi na sodišču dosegli »svojo pravico«, dasiravno je dejansko resnična pravica na nasprotniko- vi strani. V takih primerih ne manjka instruktaž in obljub: »reci tako in tako, povej, da sf videl ali da nisi videl, saj ti ne bo za- stonj« in podobno. Če pa kljub temu priča pove po svoje, t. j, po resnici, je zamera do groba in povrh še očitek, da ga je na- sprotna stranka pvodkupila. Vča- sih so tudi uspešne grožnje na- sprotnikovim pričam in še vrsta drugih stvari, ki se jih poslužu- jejo nekateri, kj imajo opravka s sodiščem. To dvoje, kar sem napisal, ni- ma dejansko nič skupnega in tu- di nikoli ne bi imelo, ako bj ne bilo Tevžeka in morda še kate- rega njemu podobnega, ki veruje in se še v sedanji atomski dobi poslužuje vraž. za katere je pre- pričan, da mu pomagajo priti do »pravice«. Tevžek je kmet, sicer delaven, skrben, če ne celo škrtav, vendar skrajno prepirljiv, zato tudi med sosedi ni priljubljen. V svojem četrt stoletnem gospodarjenju je precej prigospodaril, mnogo od tega pa tudi zapravil po sodiščih in pri advokatih. V svojem živ- ljenju se je že mnogo pravdal, tožil je druge aH drugi njega za- radi dajanja preužitka staršem, zaradi izterjave dediščine, več krat zaradi spornih mejnikov, zaradi škode, ki jo je napravila sosedova živina, zaradi pravice do uporabe ceste itd. Večino teh pravd je navadno dobil in le red- ki so bili primeri, ko mu je spod- letelo. Ljudje o njem govore, da je v pravdah izveden kot lisjak pri kurah, vedo tudi povedati, da je takrat, kadar mu je v kaki pravdi posebno trda predla, po- klical na pomoč tudi župnika s tem. da je plačal slovesno mašo v »dober namen«, ta dober na- men pa je bi! zanj srečen iztek pravde. On sam pa je bolj kot v vse drugo veroval v moč obveze. s katero mrliču zavežejo usta. Ta rekvizit je imel vedno pri ro- ki, zakaj rad je pomagal tam, kjer so imeli mrHča, če ga niso povabili, se je sam ponudil za nosača in ob polaganju mrliča z odra v krsto je tista obveza spretno izginila v njegovem žepu. Kadar pa je imel opravka na sodišču, si je namesto obujke ovil nogo s to obvezo in kadar je pred sodiščem govoril njegov nasprotnik ali nasprotnikova pri- ča, je z vso težo svojega telesa pritiskal obvezo ob tla, ker s tem je nasprotniku »mašil« usta in res se je pK>gosto zgodilo, da se je nasprotnik zmedel in nič pametnega in konkretnega ni znal povedati. (V primerih, ko sta ne- izkušen nasprotnik ali priča do- bila tremo.) To ga je še bolj utr- jevalo v veri o čudežni moči te obveze. Ni mi sicer znano, koli- ko časa je držal tak rekvizit in kdaj ga je bilo treba zamenjati in ali je bil uspešnejši od otro- škega ali odraslega mrliča, ker to je Tevžekova skrivnost. To svojo skrivnost pa je pred nedavnim hotel prenesti tudi na svojega sina, ki je bil pozvan na sodišče zaradi povzročitve in ak- tivne udeležbe v pretepu, pove- zanim s telesnimi poškodba.mi. Ko se je sin odpravljal na sodi- šče, je moral obuti visoke čevlje, ker se v nizke čevlje, ki jih je navadno nosil, ni dalo stlačiti precejšnje »obujke«, ki mu jo je vsilil oče skupno s kopico »prav- nih« nasvetov. Kljub temu pa je sin bil spo- znan za krivega in obsojen .., Po njegovih izjavah sodeč ga je ta »neuspeh« streznil in je upati, da ne bo nadaljeval oče- tove tradicije. Franc Fideršek Dobremu učiteiju In tovarišu v siovo Naš kraj, Cirkulane,' zaipuišča zopet človek, ki ga bodo starejši kaikor mladina občutno p>ogrešailii. Tov. Kari Kordež, dober vzgoj:- te^lj, pol'itični delavec in tovariš odhaja na novo službeno mesto v Ruše pr: Mariboru. Odhod tov. Kordeža iz našega kraja pomeni hudo izgubo. Akti- ven je bil v telovadnem dnjštvu, bi! .je član upravnega odbora ■p zadruge, udejstvoval : >vsod. V krat)v na- šem mesti do malo malo sim- pathie našli, veliko več med Ijiidstvom, če bi vtegnili po kraetih potuvati. Na nas Slo- Tudi ^Novice« ^oročajo dne 10. maja 1848, da je bilo za slo- vensko prošnjo, da bi bili »ze- dinjeni v eno politiško telo« — zbranih na Štajerskem 11.000 podpisov. Prav tako so začeli zbirati podpise, da bi se slo- venski del sckovs-kc škofije pri- ključil k lavantinski in da bi se sedež škofijo prestavil v Celje, Maribor ali pa na »P uje«. Ka- kor znano, je škof Slomšek leta 1859 prestavil škofijski sedež v Maribor in s tem rešil velik del Slovencev nadaljnjega ponemče- vanja. O slovenski zastavi v Ptuju o narodnostnem prebujanju v Slovenskih goricah govori še nek- drugo poročilo v '-Slove- niji« iz leta 1848. Dopisnik opi- suje primicijo 6. avgusta pri Sv, Rupertu v Slov. goricah, ki je potekala či?+n v narodnem n*vdulenju ob plo^jolanju slo- venskih zasta\', dokaz »da je v teh krajih ptujščini i to rlovo dalox. V mraku so »djaki ali visokošolci z mnogimi drugimi s val i na 1'^dini kolo i-^rali«. Popevalo . i se je »po sloven- sko ino ilirsko«. 23 di^?.kov je sklenil razviti zasta-. .-a Ostrovcc- v šenturbanski fari. Sli kozi Ptuj in se ustavili pred stanovanjem D. Trslenja- ka, ki ga pa ni bilo doma. Ptujski me 'ani ao aovorili, češ da .so hoteli dijaki dati zastavo Trstenjaku blagosloviti. Pravili so tudi, da so. dijaki hoteli priti do ključev od stolpa, kjer bi raztrgali nemško in razobesili slovensko zastavo. Iz Ptuja so dijaki krenili proti Urbanu in razvili zastavo .::a namenjenem kraju. Ptujske meščane je ta sprevod zelo bodel v oči. Eden od narodnih stražarjev je ob pogledu na sprevod celo rekel: T. Jaz sem Slovenec, pa nečem Siov.uec biti.« Ban Jelačič v Ptuju Njegove ime se pogosto ome- nja v dnevih oktobrske revo- lucije na Dunaju, ko se že tretjič dvignejo delavci, študentje in del meščanstva v obrambo svojih pravic. Kot vemo, so vstali ti nižji sloji v revoluci.jskem letu 1848 meseca marca, maja in se- daj oktobra, toda tokrat zaman, revolucionarne sile so bile pre- magane, vlada je izdala 7. III. 18-19 oktroirano ustavo, ki pa jo je ukinil 34. dec. 1851 Bachov abso- lutizem. Ban Jelačič se je v revolucij- skih dneh boril za koristi dunaj- skega dvora. Dunaj ga je anga- žiral v bojih z Madžari, ki so podlegli avgusta 1849 združenim avstrijsko-ruskim silam. V nemirnem letu 1848 se f>o- javi ban Jelačič tudi v Ptuju, kot nam to poroča »Slovenija«. Na poti skozi Ptuj se je ban Jelačič ustavil s dvojim spremstvom pri »gostivniku gostivnice Zlatega je- lena, kteri Njih Excel. ni hitro spoznal, ali po berkih ino jeziku si mislil, da so to gospoda iz Hervatske«. Gostilničar je izra- zil proti banu svoj strah, češ da s bodo »Kroboten« in Ogri spo- prijeli, kar bi bilo nevarno za ob- mejni Ptuj. Toda ban ga je p>o- tolažil, da do tega ne bo prišlo. Drugič je dospel v Ptuj ban Je- lačič 2. avgusta 1848, in sicer ob treh popoldne s poštnim vozom. Vojaštvo mu je pripravilo slove- sen sprejem, tudi trideset pri- padnikov mestne garde ga je po- zdravilo na Florijanskem trgu. Ban je stopil iz kočije in pozdra- vil navzoče v nemškem jeziku ter se zahvalil za pozornost. Po- udaril je, da nima še nikakih za- slug, boril pa se je z besedo in dejanjem vedno za svobodd. Hrvatje se ustavijo na Dravskem polju Neki dopis od Drave v »Slove- niji« z dne 28. oktobra govori najprej o bodoči usodi južnih Slavjanov, za katere ne preosta- ne drugo »kakor da iščejo svoje odrešenje, kjer je naravno in najbliže«. Korošci naj se pridru- žijo Kranjski, cela Slovenija pa naj se nasloni na »Hervatsko«. Poročilo govori dalje, da so 20. IT) 21. oktobra počivali na Drav- skem poiju (pri Hajdini) »bratje Horvati«. Bilo jih je okoli 16.000. »Red so deržali verlo dobro, pla- čali pošteno. Terpeli nezmerno dosti od hladnih noči in deževja. Ptujčani so se, ko povsod nepri- jatelji Slavjanov. tudi pri Herva- tih skazaH in vojakom clo za dnarje ne kruha dali, ali pa si drago plačati pustili. Vemo za tukajšnje peke in mesare. ktenm je ubogi Hervat |>oloyico m sf vj^ čez navadno ceno reči plačati mogel... Na vogersko hervatski meji je vse živo. G. Nugent ope- rira z vojsko od 8000 ljudi okoli Ormoža in Središča. Vdor Madžarov proti Ormožu »Slovenija« poroča, da so 8. no- vembra 1848 zjutraj prodrli Ma- džari preko ljutomerskih goric, čez sv. Miklavž, Bolfenk, Svetinje proti Ormožu, kljub zatrjevanju madžarskega poveljnika Perczela. da Ic-ti nimajo ničesar proti Šta- jerski. Med njimi in avstrijskimi vojaki je prišlo do spopada na ne- kem hribu na cest: med Vel. Ne- deljo in Ormožem. Po treh urah so se Madžari morali umakniti iz Ormoža in Središča. »Ormož je narbolje terpel« — pravi dopis- nik. »V školi, kjer so vojniki konak imeli, je bilo vse skervar- jeno, vrata sp>osekane, in verlimu učitelju vse popleneno in pokvar- jeno; in tako se je godilo tudi pri več drugih hišah. Na Humu je bila ustreljena neka 18 let sta- ra Marica Masten.« Strah pred Madžari je imel ve- like oči. Tako so trdili nekateri, da so videli Madžare že na Polen- šaku. zato je vojaštvo zasedlo PTUJSKI TEDNIK ptuj, dni; 25 juoja TS^^'- Razprodaja parcel na Mesecu Dva nenavadna dogodka, o ka- terih bomo pisali, kažeta, da je precej ljudi po svetu zajela ne- kakšna epidemija medplanetamih potovanj. Tako je že v začetku septem- bra 1955 generalni direktor špan- skega turističnega urada prejel prošnjo, naj dovoli ustanovitev potovalne agencije za medplane- tarne polete. Prošnjo je podpisal novinar Jose Maria Bajon, stro- kovnjak za astrona\^iko. Tedaj je bil videti Bajonov predlog smešen. Toda španski no- vinar je imel na razpolago dokaj zanesljive podatke. Ko se je mu- dil v Parizu, je namreč obiskal znanega francoskega strokovnja- ka za p>olete v vesolje prof. Ana- nova. Ta je mladega novinarja prepričal, da ni daleč dan, ko bo- do ljudje lahko poleteli v vesolje. Takoj po povratku domov je Bajon začel široko akcijo za pro- dajo voznih listkov za polet v ve- solje. V kratkem času so prodali nad 3000 voznih listkov z datu- mom »Dan X leta 1974«! Ko sta umetna satelita začela krožiti okrog zemlje, je Bajon pozval »potnike«, naj gredo na specialni zdravniški pregled, da bi tako ugotovili, ali so sposobni za polet v vesolje. Kaže, da se je temperamentni Spanec malo prenagnil — pred- vsem zato, ker je datum odhoda še vedno daleč, pa tudi zato, ker mu španske oblasti niso dovolile ustanoviti agencije za medplane- tame polete. Kljub temu pa je Bajon že dal tiskati prve f>otne listke za polete v vesolje! Robert Coles, bivši ravnatelj newyorškega planetarija, pa se je pokazal ne samo kot dober po- znavalec nebesnih teles, marveč tudi kot dober psiholog. Domislil si je, da" ne bi bilo napak izko- ristiti človeško nečimrnost in la- komnost in tako je začel proda- jati — parcele na Mesecu. V čas- nikih so se pojavili oglasi, v ka- terih je pisalo, da je naprodaj zemljišče okrog žrela ugaslegs vulkana Kopernik, k; leži na se- verovzhodni strani Meseca. Zem- ljišče je bilo poceni — dva dp- larja za hektar, \Th tega pa je »zemljiška listina« dala »lastni- ku« pravico do izkoriščanja vseh rudnin in naravnih bogastev (vštevši kopanje urana, pa tudi pravico do lova in ribolova!), ka- kor do drugih turističnih atrakcij. Coles je dal celo natisniti zem- ljevid ognjenika Kopernik z vse- mi podrobnostmi... Čeprav je vsakomur jasno, da gre bodisi za posrečeno šalo ali prevarantstvo, se je vendar že pred dvema letoma našlo v Ame- riki nad 4000 ljudi, ki so za »mal* denar« kupili dobro zemljišče na Mesecu. Podjetni gospod Coles pa S-: je sezidal udobno vilo — toda ne na Mesecu, marveč v New Yorku. Ko pa sta jela okrog Zemlje švigati umetna satelita, so se »lastniki« parcel na Mesecu zbali, da bodo Rusi prej prišli tja kot Američani. In tako so se obrnili na svoje advokate, češ da jih je Coles speljal na led ,.. Eiiiimi?osti iz FroEGlie Po zadnjem popisu prebivalstva v Franciji (leta 1954) je razvidno, da tvonjo žene 52,1% vseh prebi- valcev. V glavnem mestvi Parizu je to razmerje še višje: 55,8%. Od 19,220.000 delavcev je 6,680.000 žena, to se pravi več kot tretjina. Statistika pripominja, da vlada to razmerje v Franciji že 50 let, toda zadnje čase se je raz- širil krog ženine zaposlitve. Zdaj ne dela več predvsem v tovarnah, ampak tudi po uradih in v šolah. Zanimiv je tudi podatek, da imajo žene štiri ure na teden krajši de- lovni čas kot moški. V industriji in trgovini je 858.000 žena lastnic, delavk je 1,459.000, ladjarjev je 900, žena- astronomov 33, žena-šefov postaj 952, 2 ženi pa sta nadzornici vin- skih kleti. V prosveti najdemo med učnim osebjem licejev in srednjih šol 13.850 žena (proti 15.650 mo- škim), 296 žena je predavateljic na višjih šolah. Med študenti pa je takole razmerje: na pravu je 24,6% študentk, pri prirodoslov- nih vedah 26,2% in na filozofiji 57,3%. Od 35.000 zdravnikov v Fran- ciji je 5.000 žena (ali 14%). Med diplomiranim m.edicinskim oseb- jem pa je odstotek višji (17%). Ko je Napoleon III, postal fran- coski cesar, je dal tiskati nove bahkovce, na katerih je bila nje- gova slika. Na bankovcih je bil še napis: »Vsako ponarejanje se bo strogo kaznovalo«. Bakrorezec pa je na bankovcu za 100 frankov urezal na cesarjevem plašču tele besede: Cesar je mrtev, naj živi republika! Te besede so bile ta- ko skrite, da jih ni nihče opazil. Tudi ni nihče opazil tistega »ne«, ki ga je bakrorezec vpletel v sta- vek: Ponarejevalec »(ne)« t>c strogo kaznovan. Ko je bila prva serija bankovcev v prometu, sc odkrili ukano. Začeli so iskati bankovce s tem napisom. Razisko- valci so kcKično ugotovili, da je bil bakrorezec navdušen republi- kanec in da se je hotel iz cesarja temeljito ponorčevati. Krivca ni- so mogli poklicati na odgovor- nost, kajti o pravem Času je po- begnil v .Anglijo. Kljub vztrajne- mu iskanju pa francoskim bankir- jem ni uspelo, da bi našli vse bankovce. Danes se prav gotovo nahajajo v posesti vnetih zbiral- cev, kajti njihova idealna vTed- nost je neprecenljiva. Bankovce so v tistih časih imenovali »non bankovce«. »Da bi te koklja, kaj si spet tako nerazpoložen?« sem reke! Tonču, ko sem ga dohitel v Pre- šernovi. »Kaj grtmtaš? Ah na se- stanek na najvišji ra^mi?« Obhodila sva križem vse me- sto. Za tak obhod m treba mno- go časa; EHuj je majhno mesto, z ribniško reto bi ga pokril, če bi biila le mailo večja. Mimogrede sva opazovala, kako so jKrnekod kopali .jarke za kanalizacijo, dru- god tlakovali že utrjeno cestišče, urejevali lokad za novo slaščičar- no, za novo prodaja'lno čevljev, dokončavali dela v novi lekarni. Šla sva v park, od koder sva opa- zovala gradnjo novega mostu ter ujela nekaj kritičnih opaizk upo- kojencev, ki so modrovali na klopi. Še po Rogozniški cesti sva jo mahnila, kjer zidajo nova skla- dišča, domov grede pa sva šla mimo novih blokov pri bolnišnici in se nazadnje povzipela celo na grad, kjer urejajo novo restaa šlo, zdaj sta se malo razgitela, zdaj bo šlo zares. Bil sem kar navdušen. Naenkrat; stop! (Pogledam na \vro: 14 mi- ntJt sta delala.) Prenehata in s! Drižoeta cimarete. Eden Dravi: .Včeraj so potegnili iz Drave ne- ko žensko. Sd kaj siltšal? Meni je pravila sosede.' Ta dogodek sta obravnavala, dokler nista poka- dila cigaret. (Sedem miinut.)« »Ali se ti Ijtrbi, Tonč!« ga pre- kinem. »Sedeti v senci, opazovati delavca in z uro v rok-i zapiso- vati nj-une odmore. Saj človek vendar ni stroj. Kaj si pa ti de- lal? v senci si sede!.« Tonč se je nasmehnil: »Počasi, prijatelj. Prvič, jaz sem upoko- jenec in sem pošteno delal 40 let. Ne talko kakor ta dva. Drugič: če kaj delam in koliko delam, ja moja stvar. Da člo-v'ek ni stro;i, j« res. Vendar poskršaj moja opa- zovanja do konca. Poglej ta li- stek! Na njem je izračunano čr- no na belem: 60=120. Delavca sem opazoval dve uri, to je 120 minut. V tem času sta detela na- tanko 60 minut, zapisano pa ima- ta 120 in tudi plačana bosta za 120, to je za dve uri. Reci kar hočeš, to da misliti. Ne trdim, da je .povsod tako, zHasti nd tako po tovama4i in ix>vsod, kjer je delo organizirano. A izjem je mnogo in preveč. Tako je, moj dragi Nanta. Zapiši!« Nanta Kukec Mm mt avlooioliiiov Na sestanku predstavnikov ita- lijanske avtomobilske industrije v Turinu so ugotovili, da se je proizvodnja avtomobilov v letu 1957 v primerjavi z letom 1956 zvišala za 11 odst. Leta 1957 je italijanska avtomobilska industri- ja izdelala 350.000 avtomobilov, od katerih so jih izvozili 120.000, to- rej 34 odst. celotne proizvodnje. Značilno, da so največ teh avto- mobilov uvozile Združene države Amerike, čeprav njihova domača avtomobilska proizvodnja daleč presega potrebe. Ob koncu leta 1957 je bilo v Italiji registriranih 1,650.000 vo- zil, kar pomeni, da je prišel 1 av- tomobil na 30 prebivalcev. V letošnjem prvem četrtletju je proizvodnja a\'tomobilov spet močno narasla, namreč za 26 odst. v primerjavi z istim obdob- jem leta 1957. Od januarja do marca so izdelali 99.602 vozil, in sicer 91.507 osebnih avtomobilov, 5357 tovornikov, 604 avtobuse ter 2134 raznih drugih vozil. Izvoz italijanskih avtomobilov je v pr- vem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem leta 1957 narasel za 67,4 odst. ter dosege! 37.5 odst. proizvodnje, kar pomeni nov rekord v italijanskem izvozu avto- mobilov. Cvetje, ki ne usahne Tirolski učitelj Pa-ul Sappl se že več let ukvarja s poskusi, ka- ko bi odrezano cvetje ohranil vedno sveže in cvetoče. Zdaj mu je končno menda uspelo. Notarju v Kufsteinu je čzročil zapečaten zavoiče-k s tremi prepariranimi; telohi in narcisami, ki so taki kot bi bili pravkar odrezani. In kako to nepravi? S prepa- ratom, ki ga je po dolgih posku- sih in iskanju iznašel, namaže cvet na hrbtni strani, nato pa ga pasiplje s pudrom. To traja sicer le nekaj minut, v seri.ji pa je le zamudno, zato bo dosedanji po- stopek nadomestil z bolj praktič- nim opraševanjem- Kdzvof tefev!rl|e v ZSSR Ministrstvo za komunikacije napoveduje, da bo v ZSSR do konca letošnjega leta že 20 tele- vizijskih središč. V dveh letih pa bodo imela vsa glavna mesta in industrijska središča tele\nzijske centre. Okoli teh centrov pa bodo zgradili avtomatske relejne po- staje. V evropskem delu ZSSR bodo uvedli emisije na ultrakratkih va- lovih, na področjih Daljnega vzhoda, Sibirije in srednje Azije pa bodo zgradili oddajne postaje na srednjih \^lo\nh. Leta 1960 bc imela SZ 75 središč za televizijo Med njimi jih bo tudi več zs barvno televizijo. POZABLJENI SLOVENSKI PREGOVORI Česar ne vidi oko, srce ne po- želi. Česar v glavi ni, peta nado- mesti. Dobremu vmu vode ni treba. Dckler je protje mlado, viti ga je lahko. Kruh za trebuhom ne hodi. Kar se pri igri dobi, to se za uho p>oloži. Kdor veliko pije, naglo spije. Kdor preveč leži, ga rada glav- boli. Kobila rita ovsa sita. Kratka večer.ja, dolgo življenje. Moker se dežja ne boji Od šale glava ne boli. Ovca sita, volk sit, skup ne more bit'. Pij, toda um.;a ne zapij! Sklonjenih glav sablja ne seka. Snočnje vode ne izlrij, doklcT današnje še ni. Starec — dvakrat otrok. Svet vseh ljudi dom. Ta pade, ki si upa vstati. p«w^n b''=''man?5^^'"^fi »U« Burmanska imena so cesto zelo nerazumljiva za tujce. Imen Bur- manci ne podedujejo iz roda v rod. Tudi jM^ročene žene ne pre- vzamejo vedno imena svojih mož. Mnoga burmanska otroška imena pomenijo na primer dan otrokovega rojstva. Pošt&vale niti se ne bo nanje odgovarjalo. Delavski svet •Tpekame Žabjek pri Ptuj« Razpisna komisija pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj i razpisuje po členu 53. in 37. zakona o javnih uslužbenc. h i (Uradni list FLRJ, št. 53/47) | MESTO UPRAVNIKA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE IN'\'"ALIDNIH IN DRUGIH I OSEB, PTUJ. i Pogoj; popolna ekonomsk.a srednja šola. i Pravilno kolkovane pismene pontidbe z dokazih o kva-j lifikaci.ti ter s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih: zaposlitev pošlj-te v 15 dneh od objame razpš&a na naslov.- Občinski ljudmi odbor Ptuj. razpisna komisaja. ^