UGODNA PONUDBA POSOJIL Gorenjska^* Banka Banka «s posluhom *£o XLX - ISSN 0352 ■ 6666 - št. 22 - CENA 130 SIT Kranj, torek, 18. marca 1997 Prvi glas Gorenjske 97 HaMnaBerceizKrope i Med, 18. marca - Občinstvo v do zadnjega kotička polni Festivalni korani na Bledu je ie z tPtavzom po odpeti pesmi Jhink Tmce, v originalu 5 Prepeva Celine Dion, j?/o vedeti, da se je odlo-c,'o za prikupno mlado Pevko iz Krope. Enakega Mnenja je bila tudi strokovna iirija, ki je se prav J8*© odločila, da je bila tokrat med dvanajstimi Pekami in dvema glasbe-1l*na skupinama najboljša kabina Berce. •M.A.,foto.Tlna Doki Ses se začenja s«jem AA SeJmublJ?na'18- marca • Po Sedai „ pe Adria - Dom je JNnarni *rsti seJem 36-Sporu • seJem turizma, Adria in- Umetnosti Alpe 0<1Pr] HoJem Je sv°Je duri s°bote >?8 in 00 traJal do tUristi«nl marca- V okviru °,Wz?ra Alpe Adrie sta tudi fot°8raf- *Nov^0t08tik in sejem .v ln lov. • s. Š. i^odicahjimje Jim bo uspelo Občani Pomagajo, 5a v občini delajo P° Predpisih ^32» Ponovni zapleti v kranjski Planiki Direktor Starman grozi z odstopom Kranjska občina minuli petek blokirala Planikin račun s približno 46 milijoni tolarjev, zato je vprašljivo izplačilo plač. Kranj, 17. marca - Direktor kranjske Planike Bojan Starman je danes poslal ministru za gospodarske dejavnosti pismo, v katerem pravi, da bo odstopil, če ne bodo takoj uskladili interesov, ciljev in obveznosti, ker je sicer ogroženo odgovora. Olje na ogenj problemov pa je minuli petek prilila blokada Planikinega računa s strani kranjske občine, zato je vprašanje, ali bodo lahko do 21. marca izplačali plače. "Po odzivih sodeč ni nikjer prave uresničevanje sanacijskega progra- pripravljenosti za sodelovanje. Ker ma. Konec februarja je namreč potek snacije še zdaleč ni končan, je državne organe, upnike in sindikat nujen takojšnji dogovor vseh pnza-seznanil s problemi sanacije, vendar detih o dosedanjem poteku sanacije doslej ni dobil nobenega pravega ter definiranju nadaljnje usode pod- jetja. V kolikor ne bomo mogli uskladiti interesov, ciljev in obvez takoj, v podjetju ni več možno zagotoviti osnovnih pogojev za poslovanje in nadaljnjo izvajanje sanacijskega programa. Brez kvalitetnega, za vse obvezujočega dogovora, pa sporočam, da moram kot direktor odstopiti in prepustiti svoje mestu drugemu, ki bo lahko zagotovil boljše poslovne rezultate in normalno poslovanje podjetja. Pri tem poudarjam, da so bili pri poslovanju doseženi bistveni premiki, pri finančni konsolidaciji podjetja pa v letu dni ni bilo realiziranega skoraj nič," je v današnjem pismu ministru za gospodarske dejavnosti Metodu Dragonji zapisal Bojan Starman. • M.V. STRAN 13 Bodoči srednješolci so oddali prve prijave Najraje bi frizirali in rožice sadili Do 13. marca so morali kamor se želijo vpisati Ta teden bo šolsko ministrstvo mlade obvestilo o številu prijav na posameznih šolah, do 3. aprila pa se imajo osmošolci še čas premisliti in prijave prenesti na drugo šolo. Sodeč po prvih prijavah so nekatere šole oblegane čez vsako mero, medtem ko bodo v drugih s težavo napolnili osmošolci oddati prve prijave na srednje šole, v novem šolskem letu. kov, turističnih tehnikov in kuharjev-natakarjev, medtem ko so mladi, sodeč po letošnjih prvih prijavah, v veliki meri izgubili interes za tekstilne, kmetijske, gradbene in kovinarske poklice. • D.Ž. razpisane oddelke. Prijav na gimnazije je ravno prav, smo slišali dan potem, ko se je iztekel rok za prve prijave, za ostale gorenjske šole pa veljajo že znana dejstva. Kar preveliko zanimanje vlada za šolanje ekonomskih tehnikov, frizerjev, cvetličarjev, medicinskih sester, avtomehani- STRAN 3 V Planici boj s snegom še traja - Oči ljubiteljev športa, še posebno smučarskih skokov, bodo te dni prav gotovo uprte v našo Planico, kjer se bo s finalom svetovnega pokala v smučarskih poletih končala letošnja skakalna sezona, v kateri ima največ možnost za skupno zmago prvič naš tekmovalec, Primož Peterka. Organizatorjem pa vreme že dolgo ni naklonjeno, saj visoke temperature sproti topijo sneg, ki ga blizu sto delavcev z lopatami, stroji in helikopterjem nanaša na letalnico. Ta naj bi bila danes na red, saj v Planici pričakujejo delegata FIS, že jutri in v četrtek pa naj bi prenovljeno napravo preizkusili skakalci. Organizatorji vsem, ki se odpravljate konec tedna v Planico, svetujejo, da greste od doma pravočasno in da vstopnice kupite že v predprodaji ali na poti do Planice na bencinskih servisih. Več o prireditvi in vseh podrobnostih bomo zapisali še v petkovi številki. • V. Stanovnik, foto: T. Doki V četrtek, 20. marca, ob 14.55 se bo začela tudi koledarska pomlad. - Foto: Tina Doki .0.0. 4260 KRANJSKA GORA SAVSKO NASEUE J J teL/Fax:064/M I -910, 881 -484 , UGOONE CENE OGLAŠEVANJA NA , VyiDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOmJ , / KABELSKA TV 1 \y-/r—- KAMNIK - DOMŽALE 'y ? ' ' Maistrova 16, Kamnik 0GLA*in«r. telefon: 061/817-313 7aLV,NAŠEM programu -£AD0V0UNI BOSTE! ^ČUNAU//^ PROGRAMI KRANJ • tabore, Ljubljanska c.21, tel. 22 33 73 OlgttoHogk: t i GOSTIŠČE TAVLHNA f -i K\.K( iuS D I POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA tel.:0641491-068 del. čas od 12h do 01 h PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENCI NA KOROŠKEM Občinske volitve na Koroškem Uspeh slovenske liste V občinskih svetih 24 južnokoroških občin bo sedelo po novem 56 svetnikov, slovenska Enotna lista pa je dobila tudi štiri podžupane. Kranj, 18. marca - Občinske volitve na Koroškem so bile za slovensko Enotno listo in za samostojne liste uspešne. Število mandatov iz leta 1991, ko jih je bilo 50, se je tokrat povečalo na 56, slovenske liste pa so dobile blizu 800 glasov več. Slovenci imajo štiri podžupane: Bernard Sadovnik je prvi podžupan v Globasnici, Nanti Olip je ostal podžupan v Selah, Joža Habernik je novi podžupan v Žitari vasi, Franc Jožef Smrtnmik pa se je zmagoslavno povzpel na podžupansko mesto v Železni Kapli. Po takem volilnem uspehu pričakuje Enotna lista samostojno mesto v kanclerjevem sosvetu za Slovence, Franc Jožef Smrtnik, zmagovalec volitev v Železni Kapli in novi kapelski podžupan. -Slika Naš Tednik pa tudi argumentov za samostojni slovenski mandat v koroškem deželnem zboru je sedaj več. Slovenske liste so največ pridobile na Djekšah, v Dobrli vasi, Globasnici, Pliberku, Železni Kapli, Bilčovsu, Bistrici v Rožu, Škofičah in Borovljah, nazadovale pa so v Hodišah, Selah, Straji vasi in v Šentjakobu v Rožu. Čeprav nazadovanje ni bilo nikjer katastrofalno, se kaže zamisliti nad izgubo mandata v Bilčovsu in dokaj pičlo glasovanje za selškega podžupana Nantija Olipa, ki je tudi predsednik narodnega sveta koroških Slovencev. V Železni Kapli je Smrtnikovi enotni listi manjkal le en mandat, da bi imela v občinskjem svetu absolutno večino, ki jo imajo sedaj socialdemokrati, za župana pa je dobil zadovoljivo večino dr. Peter Haller. Tudi v Selah imajo že župana. To je dosedanji župan Engelbert VVasser. V Borovljah je volilna skupnost dobila dva odbornika, to sta Melhior Verdel in mag. Peter Waldhauser. • J.Košnjek Slovenski krščanski demokrati Peterle ostal predsednik Ljubljana, 18. marca - Glavna tajnica Slovenskih krščanskih demokratov Hilda Tovšak je povedala, da je zavrnitev ponujenega odstopa vodstva stranke in predsednika Lojzeta Peterleta znak treznosti in želje po prenovi stranke. 24 članov sveta stranke je bilo proti odstopu, 15 pa za. Prenova se mora začeti takoj, v njej pa naj bi sodelovali tudi nekdanji strankini politiki. Vsem je Peterle poslal poziv k sodelovanju. Aprila naj bi bila letna konferenca, datum kongresa pa še ni določen. Devet regionalnih odborov je terjalo sklic kongresa, kar pa je po statutu premalo. • J.K. Slovenska ljudska stranka Dosledno pri svojem programu Ljubljana, 18. marca - Prvič po vstopu v vlado se je zbral vrh Slovenske ljudske stranke, vključno z župani, poslanci, ministri in svetniki. Poudarili so, da bodo v vladi odločno in dosledno uresničevali program stranke in da ne bodo ponavljali napak SKD in SDS, ki sta bili v vladi. Stranka se bo zavzemala za enakomernejši regionalni razvoj, za zaščito ogroženih območij, za plačilni red in disciplino, za sanacijo bank, za preprečevanje dela na črno in za vključitev Slovenije v Nato že v prvem krogu. Tudi v pravosodju mora zapihati nov veter in nastati nove boljše razmere, ki jih imajo sodniki, če terjamo njihovo neodvisnost, pravico zahtevati. • J.K. Demokratska stranka Slovenije Zloraba proračuna Ljubljana, 18. marca • Demokratska stranka Slovenije je presenečena zaradi napovedi, da bo proračun države težko sprejeti pred jesenjo in da bo zato treba sprejeti poseben zakon, ki bo omogočil večje financiranje od zdajšnjega, po dvanajstinah. Demokrati so presenečeni zato, ker so pred volitvami napovedovali, da je predlog letošnjega proračuna v glavnem pripravljen, sedaj pa od tega ni ne duha ne sluha. Takšno ravnanje povzroča resne dvome o upravljalcih javnih financ, ki bi si radi z nekim vzporednim zakonom zagotovili razporejanje proračuna. To je presenetljivo tudi zato, ker nova koalicija prisega na spoštovanje pravne IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Odločitev parlamentarnega odbora za gospodarstvo Gospodarski zakoni na aprilsko sejo Državni zbor naj bi sprejel začasni zakon o financiranju iz proračuna, ker naj bi letošnj' proračun sprejeli šele jeseni. Ljubljana, 18. marca • Državni zbor na marčni seji ne bo sprejemal tako imenovanih interventnih gospodarskih zakonov, ki bi zboljšali položaj gospodarstva. Gre predvsem za dokapitalizacijo Sklada za razvoj in Slovenske Seja državnega sveta Volitve naj bodo še po starem Ljubljana, 18. marca • Pretekli teden so državni svetniki predlagali državnemu zboru, naj podaljša veljavnost sedanjega zakona o državnem svetu, ki je bil sprejet leta 1992 in je bil upoprabljen za volitve sedanjega državnega sveta. Ker tega leta lokalna samouprava še ni bila izpeljana, je bilo 22 predstavnikov lokalnih skupnosti na osnovi prehodnih določb tega zakona izvol-jenih neposredno, na naslednjih volitvah, torej letos, pa naj bi bili izvoljeni posredno. Ker tudi sedaj lokalna samouprava še ni po-polna kljub naročilu ustavnega sodišča, da morea-jo biti napake odstranjene, (manjka regionalna oziroma pokrajinska organiziranost), naj bi tudi letos državne svetnike volili po starem. Zato pa bi moral državni zbor do junija podaljšati veljavnost sedanjega zakona. Državni svetniki menijo, da morajo v prihodnje sami predlagati višino proračuna, ne pa dopustiti, da jo določajo drugi. • J.Košnjek izvozne družbe. Zakone bi moral sprejeti že stari parlament, pa jih ni, zato je bil sprejem pod novo vladno koalicijo načrtovan ta mesece. Kot je povedal po seji odbora za gospodarstvo in finance minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, bodo šli nekoliko spremenjeni zakoni na aprilsko sejo. Nekateri ukrepi niso več potrebni, pa tudi položaj izvoznikov ni tak kot je bil lani: predvsem položaj dolarskih izvoznikov se je zbolj-šal. Kakšen je položaj gospodarstva bodo povedali zaključni računi konec marca. Na splošno pa se po ministrovem mnenju položaj gospodarstva zboljšuje. Finančni minister Mitja Gaspari, najodgovornejši za proračun. - Slika G. Sinik Poseben problem je pro^' čun. Novega še ni in za'° teče začasno financiranje- Tj> je do nekaterih proračunsP porabnikov krivično, zato $ bi državni zbor po hitreI" postopku sprejel zakon 0 začasnem financiranju. Velf naj bi pol leta, do takrat ? naj bi bil pripravljen ^ sprejet letošnji proračun. y da goji ambicije, da bi i sprejeli za dve leti: za *et* in prihodnje leto, tako,}° ravnajo v Avstriji. Min'*^ Dragonja je tudi povedal, * bodo k oceni gospodars^ ukrepov in gospodarske lf finančne politike povabljefr tudi predstavniki nekatefl"1 drugih ustanov, predvsefj Banke Slovenije. • J.KošnF Vlada predlaga državnemu zboru za omejevanje plac Ljubljana, 18. marca - Vlada je pretekli prihodnjih tednih. Omejitve naj bi bi^ teden predlagala zakon, ki naj bi ga državni uvedene tudi pri nekaterih drugih prejeD^" zbor sprejel po hitrem postopku in po kih: regresih za letni dopust in prehran0* katerem naj bi zamrznili plače funkcionar- jubilejnih nagradah in dnevnicah v neg08' jev. Glavni razlog za sprejem takega zakona podarstvu. V državnih in javnih ustanoven je sorazmerno hitra rast bruto plač, tudi v naj bi regres zadržali pod 102.000 tolarje^ gospodarstvu, vse plače funkcionarjev pa so Vlada je obravnavala tudi problemau* odvisne od povprečja teh plač. Zakon naj bi usklajevanja slovenske zakonodaje z evroK bil uvod v splošno umirjanje na tem ko. Okrog 150 zakonov je že usklajenih^ področju, zato bo vlada podobno ravnanje jih je v postopku, deset pa jih je že v vlao^ predlagala tudi stanovskim organizacijam, proceduri. Kar 80 zakonov ni skladnih nit« delodajalcem in menedžerjem, katerih plače ustavo, kaj šele z evropsko zakonodajo- * so se zadnje leto hudo povečale. Prihodnji so večinoma še zakoni bivše skupne držav > teden bo o tem govora tudi na začetku ki pa jih uporabljamo. Položaj na te pogajanj o socialnem sporazumu za leto rx>droČju po mnenju direktorja službe *jj 1997. Vlada pripravlja širši nacionalni zakonodajo Lojzeta Janka ni tako dober,* program varčevanja, ki bo predstavljen v ga prikazujejo nekateri. • J.Košnjek I!1 STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOV Kongres Združene liste socialnih demokratov Stranka ostaia leva in socialdemokratska Ljubljana, 18. marca - Novi predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor, ki so ga pred kongresom in tudi na njem nekateri imeli za preveč sredinskega in popustljivega politika, ki utegne stranko zapeljati v naročje Liberalne demokracije, je z 179 glasovi od 301 oddanega prepričljivo porazil druga dva kandidata za predsednika: dr. Matejo Kožuh - Novak (72 glasov) in dr. Rada Bohinca (44 glasov). Kocijančič je bil ob slovesu deležen velikega aplavza, saj je vodil stranko od leta 1993 dalje. Pahorje po mokratsko usmeritev stranke, da je za vsestransko varno in napredno Slovenijo, in da so kompromisi, če so dobri za državo, nujni. Devet poslancev ne more sprejemati bistvenih odločitev. Zavrnil je očitke o naklonjenosti liberalni demokraciji. Dušan Kumer bo še naprej glavni tajnik, čeprav so nekateri temu oporekali (skoraj 100 delegatov ni soglašalo z njim), Aleksander Ravnikar pa je bil z 288 glasovi za od 300 možnih izvoljen za predsednika nad- izvolitvi ponovil svoja stališča, Kil^^^^^^ijiiijiiiin. rik da prisega na levo in socialde- r H sred»ni, da je zgubila soj I članstvom, predvsem s osj ki so jo doslej volili, da m%: dovolj prepoznavna in 0\ sama vase in ni znala za .i dober program navdušiti JJ > Strel v prazno so bil neka predvolilne poteze, na dvignjeni sredinec, %cD ;< kvote, v sami stranki P» , bilo preveč različnih P°&\ibet na iste probleme. Tako u ^ alizem in nacionaldefflojou ja po imenu sorodne su sta nevarna, Cerkev pa *V biti ločena od države. ' ,i dvsem pa je bila dvyt graje nestanovitna > stranke, ko je šla v vladOy je bila potem izigrana. t** jf je dejal dr. Vasilij Cer** p bodimo cipe, Jutri v hotelu Creina Srečanje s poslanci Kranj, 18. marca - Lokalna pisarna liberalne demokracije za Gorenjsko prireja danes, 18. marca, ob 19.* uri v banketni dvorani hotela Creina v Kranju pogovor s poslanci Liberalne demokracije, ki so bili izvoljeni na Gorenjskem. Na pogovor so povabljeni Darja Lavtižar - Bebler, Jelko Kacin in Masimilijan Lavrinc, ki prevzema poslanski mandat po Zoranu Thalerju, ki je bil izvoljen za ministra. zornega odbora. Sobotni kongres Združene liste je minil predvsem v znamenju ugotovitev in očitkov, zakaj je stranka zgubila na volitvah in z dobrimi devetimi odstotki zdrknila na peto mesto med parlamentarnimi strankami. Delegati so ugotavljali, da stranka ni zagovarjala svoje socialdemokratske in leve usmeritve, ampak je tonila v ki dajej> užitka, bodimo kurbe-jt,jj jejo za denar. Strankana^ pod novim vodstvom;^ socialdemokratske in v ^ ---ter dobila mmm^iM glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ meritve ter godu« -■ ^ei patizerje tudi zunaj se° j,p vedno ožjega kroga^py novi predsednik Boru* • J. Košnjek UredniSka politika: neodvisni nestrankarski pohtično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega svet* Ivan Bul 5,^0, Marko Valjavec hOdgovorna1 urednica: Leopoldina Bogataj / Novtoarll in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej,VUg ^ ^TCX?,Sal'f&ct° ZaPlotmk' Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava ar^ffi^ie> Tlak: DELO - TCR, Tisk Časopisov in revij d.d Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, teleW064/223-lll, telef«: 064/222-917 / ^S^t^s^ 064/223-444 obračun - individualni naročniki imajo 20'^totkov popusta. Za tujino:TetnaTartfninVi40 MMrbgTas'nrstoritve! p^ časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CfcNA IZVODA: 130 SIT (ion: U04/2Z.V 111, teietax: uo*"*-" »• • _xnina: JJJl , / Časopis izhaja ob torkih in petkih. NfV^totk0* ceniku. Prometni davek po stopnji 3 w» Bodoči srednješolci so oddali prve prijave Šolskih klopi ponekod premalo, drugod preveč Prvo dejanje vpisnega postopka za šolsko leto 1997/98 je mimo: osmošolci so do 13. marca vložili prve prijave na želene šole. Kažejo se prvi obrisi, kako bodo te zasedene jeseni. Za /generacijo, ki z osnovnih šol prehaja na srednje, je kar je l Poskrbljeno? saJ Je vsako leto razpisanih več mest, kot L*jjndidatov za srednješolske klopi. Toda želje in zanimanja l*azijirftl0.ddelka- Tudi v (28 prijav), za konfekcijske H* Mak?«ke8icent™R^ tehnike (prišlo je le 9 prijav, ^d°bno ]sf? 1v«.Kamn,.ku jj razpisali pa so dva oddelka) S1 "naio t- a • razP.lsanin in za skrajšani program po- hS*»h ctia£ x, ?-lv.° možne šivilje (prijavilo se je razpisanih programov je nam-m ei^^ov. V isti šoh je Ig kandidatov iz osnovnih šol reč doslej prišlo 67 prijav. V šoli pravijo, da bodo na jesen najbrž sestavili štiri oddelke in jim je žal, da je med mladimi tako malo zanimanja za gradbene poklice, me- industrije ludi razumeti. Na nekaj več učencev računajo v diferencialnih programih in v programih po načelu 3+2 (po triletnem jec), le 6 pnjav za kmetijskega tehnika in 10 prijav za živilca - mlekarja, čeprav je za te poklice razpisala po en oddelek. Pravijo, da se bodo ta mesta ob prenosu prijav verjetno zapolnila, saj je sodeč po zanimanju mladih na informativnem dnevu tu še nekaj rezerve. Veliko bolj pa mlade mikata vrtnarski in cvetličarski poklic, za prvega so prejeli 19 in za drugega 42 prijav, za vsakega pa imajo predviden po en oddelek. Tudi lani je bilo zanimanja zanju preveč, vendar vpisa niso omejevali, temeč do zadnjega kotička napolnili razrede. Še en program razpisujejo, namreč za Živilskega tehnika, kjer je za zdaj 28 prijav, razpisana pa sta dva oddelka. V gradbenih oddelkih še dovolj prostora Tudi gradbeni poklici ne vlečejo, je videti po stanju prijav na Srednjo gradbeno šolo Kranj. Zidar, tesar, pečar, pleskar, slikopleskar in črkopleskar (vsi triletni programi) imajo še dovolj prostora, enako dveletni programi, v katerih šolajo tesarje opažev, zidarje za zidanje in ometavanje ter polagalce keramičnih oblog. Za vseh šest i|ve spi osne vablji St»iešole d(*aj "SP*? š°le veljajo eni gubljene, saj'so ?m0Pn5!!! dovolj splošne, da in 8 iz šol s prilagojenim programom). Za obutvene programe tudi letos ni nobenega zanimanja, kar je ob položaju gorenjske obutvene straruJS!Jene' 5 >gočai uc. 2 i« vsi jWvnSi"eanJa « f^nj £a?ministrativna šola > taSramih' Ali oo tudi V litta čas še težko Nske 5leh oddelkih eko- dtem ko so potrebe delodajalcev po teh poklicih vse večje. ž7°gocaio št„P SplTe'. da P° Štirih 11 • P° drugI pa nacciu j-r^. \i>v uuetu P°klic 7fJJ letl.n šolanja dajo poklicnem šolanju dijak. <. nanje' v ar° ni čudno, če je dveletnim dodatnim izobra- Javal. Sreidhi'-let-0 Precejšen zevanjem pridobijo srednje- precejšei. 'Ja ekonomska in zevanjem pridobijo srednji šolsko izobrazbo). Sicer pa so Vw°J Je lanT""",""uvna soia se v kranjski tekstilni šoli že L* ProcratL?16^13 vPis na lani srečali s podobnim Stanič Ali bo tudi jem, vendar so kasneje nekako napolnili nekatere razpisane oddelke. Mladi pridejo najkasneje avgusta, ker drugje zaradi uspeha nimajo možnosti, šola pa presežke v nekaterih programih in pok- S°H ITČ*1* (°d lani d^avljenih eka P°skusno) je s)Sornskih\ZLa 4 oddelke rLCj 156 „ ?hmkov je do- J^usmJrrg' L-hko. Pametno Osulo se je zanimanje za kovinarske poklice Zelo neenakomerni so kupčki s prijavami v tistih šolah, ki imajo pod isto streho različne izobraževalne programe. Tako je denimo v Srednji šoli Jesenice, kjer šolajo medicinske sestre, poslovne tajnike in kovinarje. Na zdravstveni smeri je že sedaj preveč prijav (lani so omejili), za program J^e^n"; na druge pro- SriPpJav ( "lka Je Prispelo Pnd,elka) li fndva razpisana tuH^Ra t?pa,je P"Javza HrazpfsalitaJnika> kjer so H,sal> dva oddelka. vpis omejili), za . podjetniškega poslovanja je licih tja do jeseni tudi znotraj za dva razreda prijav, kolikor enakomerneje porazdeli. so jih tudi predvidili, za strojne tehnike je zaenkrat ., , 4„„«#nil>i no io prijav (lani se je do jeseni Mizarji da, tapetnikii ne prvem krogu še ne pove veliko. Tudi Srednja šola Domžale ima pod eno streho "vse živo": prodajalce, finomeha-nike, avtomehanike, avtokle-parje, monterje in upravljalce energetskih naprav, kovinarje, strojne mehanike, usnjarje... Najslabše so zasedeni slednji programi, medtem ko je za avtomehanike, kleparje in kovinarje nekaj več zanimanja, z več kot sto prijavami doslej pa prednjačijo prodajalci. Srednja elektro in strojna šola Kranj ima bogato ponudbo programov in poklicev, zaenkrat pa vlada zanimanje le za nekatere med njimi. Tako je za dva razpisana oddelka elektrikarjev -elek-tronikov 32 prijav, za en oddelek elektrikarjev energe-tikov 10 prijav, za tri oddelke elektrotehnikov elektronikov 72 prijav, za elektrotehnike energetike le 3 prijave (en razpisan oddelek), za dva oddelka računalniških tehnikov 58 prijav, za troje poklicev (finomehanik, oblikovalec kovin in strojni mehanik) za dva oddelka le 7 prijav. 21 prijav je prispelo za poklic strojnega tehnika (razpisana sta dva oddelka) in 10 prijav za obdelovalca kovin (razpisan je en oddelek). V Srednji kovinarskia in cestnoprometni Šoli v Skorji Loki pravijo, da imajo domala poln že oddelek obdelovalca kovin, pa en oddelek strojnih tehnikov (razpisali so dva). Prazen je še oddelek oblikovalcev kovin in monterjev energetskih naprav (slednji v obrtnem izobraževanju) in če bo ostalo pri tako majhnem zanimanju, ju utegnejo jeseni združiti. V dveh odeelkih za mehanike vozil je še prostor, prav tako je še premalo prijavljenih bodočih avtokleparjev (v dualnem sistemu), medtem ko je avto-mehanikov že dovoli. Računajo, da bodo oddelke, kjer jim sedaj manjka kandidatov, še zapolnili, saj jih mladi poiščejo, ko odpadejo iz štiriletnih srednješolskih programov. V tej šoli pa vlada precejšnje zanimanje za diferencialne programe (strojni tehnik). Obe Škofjeloški strokovni šoli (od gorenjskih pa še šola v Domžalah) sta zajeti v poskusni program šolanja po dualnem sistemu, ko se vajenci razen v šoli učijo tudi pri delodajalcu. Na žalost v zvezi s tem obstaja še vrsta nejasnosti, saj niti šote niti obrtniki natanko ne vedo, kaj dualni sistem sploh pomeni Ta čas pa ene in druge najbolj skrbi dejstvo, kje so učne pogodbe. Učenci naj bi jih namreč predložili ob prvi prijavi. ko leto prosijo za omejitev vpisa. Letos je za enega že 10, za drugega pa 30 prijav. 67 prijav je prišlo za mizarja (dva oddelka v klasičnem izobraževanju), 84 pa za mizarje, ki jih bodo šolali po dualnem sistemu (3 oddelki). Manj zanimanja je za poklic tapetnika, saj je za klasični oddelek prišlo le pet, za obrtni pa celo le ena prijava. Resda potreb po tapetnikih ni veliko, toda škofjeloška šola je edina v Sloveniji, ki izobražuje za ta poklic, zato so pričakovali nekaj več zanimanja. Za lesarskega tehnika je 32 prijav, trikrat več pa jih je za isti poklic v sistemu 3+2 (ko se dijaki s triletno poklicno šolo še dve leti šolajo, da pridejo do naziva tehnik). S pladnjem in kuhalnico Srednja gostinska šola Bled je ena tistih, ki mlade najbolj privlačijo. To je videti tudi po 13. marcu, saj so kandidati na to šolo oddali 54 prijav za dva oddelka na programu gostinski tehnik, 66 si jih je izbralo kuharski poklic (sprejeli jih bodo za tri oddelke), za en oddelek v poklicu kuhar -natakar pa je že sedaj preveč prijav. 35 mladih je namreč oddalo prve prijave za ta novi program. Za natakarje bosta odprta dva oddelka, prispelo pa je 25 prijav. Lani so morali za kuharje in gostinske tehnike vpis omejiti, kako pa bo letos, je še težko reči, saj prijave še kar prihajajo. D.Z.Z!ebir GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Tokrat so morali delavci AMZS z gorenjskih cest s pomočjo njihovih vozil odvle-či 16 zaletenih avtomobilov, devetim pa je zadostovala strokovna pomoč. GASILCI Člani PGD Selo so pogasili manjši travniški požar na Selu J>ri Bledu, gasilci iz Radovl-ice in Lesc pa travniški požar v Radovljici. Jeseniški gasilci so opravljali dela z magirus lestvijo, vozili vodo za Gradiš za dela v Soteski pri Bohinju, imeli gasilsko stražo v železarni in v gledališču Tone Čufar, njihov pirotehnik pa je pohitel v Skorjo Loko, kjer je nekdo najdel naboje za strelno orožje ter jih nato prepeljal v skladišče na Jesenice. Zagorelo je na Prešernovi ulici in sicer zraven zapuščenih objektov Vatrostalne Jesenice, požar so jeseniški gasilci pogasili. Pogasili so tudi požar trave na Selu pri Žirovnici, kjer k sreči Škode ni bilo. O požaru ob cesti v Kranjski Gori pa so obvestili gasilce iz Kranjske Gore, ki so ga uspešno pogasili. Poleg tega so jeseniški gasilci opravili 2 prevoza obolelih z njihovim rešilnim avtomobilom, prejeli so obvestilo o požaru v stolpnici na Titovi 53 b. S sreči je do njihovega prihoda lastnik stanovanja, v Katerem je gorelo, požar pogasil že sam, kajti dovozna pot do stolpnice je bila zaprta. Pogasili so tudi požar gozda nad Razgledno potjo. Gasilci Iz Gorenje vati so pogasili tamkajšnji gozdni požar, kranjski gasilci pa so v minulih dneh pogasili dimniški požar na Jezerski c. 94, fozdni požar na Mlaki pri Iranju, večji požar stanovanjske zdradbe in gospodarskega poslopja v Britoiu Št. 102, kjer je pogorelo ostrešje in hiše m gosp. poslopja, zaprli so vodo in posesali vodo po poplavi na Trgu Rivoli 5, po nesreči, ki se je pripetila na cesti Poldjubelj -Tržič, pa so na cesto pomagali potegniti avto, ki je zdrnil 80 metrov po strmim, voznik pa se je do njihovega prihoda rešil Že sam. „ NOVOROJENČKI V Kranju so bile mamice tokrat zelo pridne, saj so povile kar 17 novorojenčkov. Rodilo se je 9 deklic in 8 dečkov. Najlažja deklica je ob rojstvu tehtala 2.730 gramov, najtežji dežek pa 4.450 gramov. Na Jesenicah so se tokrat rodile 4 punčke, najtežja ie tehtala 3.490 gramov, najlažja pa 3.300 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na kirurgiji 189 bolnikov, ki so urgentno potrebovali zdravniško pomoč, na internem oddelku 62, na Pediatriji 15 in na ginekologiji SNEŽNE RAZMERE Na Voglu je snega do 30 cm, vozijo vse napave, razen dvosedelnice Zadnji Vogel in sedežnice Šya, zaprt je seveda tudi Žagarjev graben. Tudi na Soriški planini je snega do 30 cm, tekaške proge so urejene, obratujejo vse vlečnice; na Pokljuki je snega še 10 cm, urejene so tekaške proge na Rudnem Polju; Na Krvavcu pa od 15. marca naprej veljajo posezonske cene. Vse glavne proge so zasnežene in žičnice tam obratujejo. Na velikonočni ponedeljek bo vsak dvajseti obiskovalec dobil celodnevno brezplačno smučarsko vozovnico. Raje kot kmetovali bi rožice sadili Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj je v prvem krogu dobila eno samo prijavo za program kmetovalec ta oddelek zlagoma napolnil), za različne kovinarske poklice pa je doslej prišlo nekaj posameznih prijav. V šoli povedo, da so takšne slike vajeni in da situacija po Les "postaja za mlade sila zanimiv, vsaj tako bi sodili po zanimanju za lesarske poklice V Srednji lesarski šoli v Škoiii Loki za dveletna programa obdelovalcev lesa vsa- POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 01 V bohinjski občini Nadomestilo realno enako lanskemu Bohinjska Bistrica - Na nedavni seji občinskega sveta so določili tudi novo vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Za občane je točka vredna 0,02718 tolarja za kvadratni meter, za podjetja in ustanove pa do velikosti 600 kvadratnih metrov 0,02718 tolarja in za razliko (nad 600 kvadratnih metrov) 0,007 tolarja. Nova vrednost točke, ki je osnova za izračun nadomestila, je realno enaka lanski, sicer pa je višja za lansko inflacijo (za 8,8 odstotka). LIP -tovarna Bohinj naj bi letos za 35.131 kvadratnih metrov stavbnega zemljišča plačala 2,1 milijona tolarjev nadomestila, Gradbeno podjetje Bohinj za 3.311 kvadratnih metrov 313 tisoč tolarjev, osnovna šola dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici za 2.735 kvadratnih metrov nekaj manj kot 122 tisoč tolarjev - in tako dalje. • CZ. Jubilejno leto Pangerščica, 17. marca • Na rednem letnem srečanju so se v Lovskem domu na Pangerščici zbrali člani krajevne organizacije združenja borcev NOV Gorice, ki ima na območju Goric, Golnika, Tenetiš in Trstenika 97 članov. Pregledali so enoletno delo. Ugotovili so, da so se udeleževali spominskih NOB prireditev na Gorenjskem, urejali grobišča, obiskovali člane po domovih upokojencev in sodelovali pri praznovanju krajevnih praznikov pod Storžičem. Tudi organizacija ZB NOB je sporočila dobrodošlico ob lanskem obisku papeža, kar pa zadeva volitve v državni zbor, so poudarili, da so se Slovenci lani spet razdelili v dva tabora. Ob vzdrževanju in urejanju grobišč ter grobov so po ogledu vseh Štirih krajevnih skupnosti vključili v program tudi sanacijo centralnega spomenika. Letos bo jubilejno leto. Na Gorenjskem sta bila pred 55 leti ustanovljena Gorenjski in Kokrški odred. Jubilej bodo proslavili 30. avgusta na svečani proslavi v Skorji Loki. Na letošnjih volitve predsednika države in članov državnega sveta pa bodo člani ZB NOV podprli tiste kandidate, ki bodo priznavali upravičen protifašistični boj slovenskega naroda. • A, Ž. Krajani Otoka zahtevajo razpis referenduma Bo Otok samostojna krajevna skupnost? Radovljiški župan Vladimir Černe predlaga občinskemu svetu, da sprejme sklep o referendumu za izločitev naselij Spodnji in Zgornji Otok iz krajevne skupnosti Mošnje in za ustanovitev nove krajevne skupnosti Otok. imeti za kraje Mošnje, Glo- da je svet sestavljen iz Štiijjj boko ter za Spodnji in Zgorn- članov iz Mošenj ter po ener ji Otok eno volilno enoto, v iz vasi Globoko, Spodnji »j kateri bi volili vseh sedem Zgornji Otok. Statut naj tiL članov sveta KS; to pa naj bi ne bi bil veljaven, saj m J? Radovljica - Če bo občinski svet na jutrišnji seji tak sklep sprejel, se bodo krajani Spodnjega in Zgornjega Otoka 27. aprila letos na referendumu odločali o izločitvi iz KS Mošnje in za ustanovitev KS Otok, ki naj bi jo sestavljali naselji Spodnji in Zgornji Otok. 84 krajanov, ki so podpise overili pri notarju, je prvega februarja letos na podlagi statuta občine in krajevne skupnosti Mošnje vložilo na radovljiški občinski svet zahtevo za razpis referenduma. Statut občine določa, da lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb novo krajevno skupnost. Občinski svet razpiše referendum, če to zahteva deset odstotkov volivcev krajevne skupnosti. (V krajevni skupnosti Mošnje je 470 volivcev, tako da število podpisnikov predstavlja 17,8-odstotni delež.) Referendum je veljaven, če se ga udeleži najmanj polovica volivcev z območja, za katerega se oblikuje nova krajevna skupnost. Čeprav zahteva za razpis referenduma ne vsebuje razlogov za to, jih je mogoče najti v pismu, ki ga je podpisalo 34 krajanov Spodnjega in Zgornjega Otoka in ki smo ga v sredini lanskega decembra objavili tudi v našem časopisu. V njem lahko preberemo, daje na krajevnih volitvah 10. novembra lani za člane sveta KS Mošnje kandidiralo tudi pet krajanov Spodnjega in Zgornjega Otoka, vendar nihče ni bil izvoljen. Krajani ne oporekajo legitimnosti volilnih rezultatov, ampak predvolilnim postopkom. Svet krajevne skupnosti Mošnje je - kot pišejo v pismu - obvestil občinsko strokovno službo, da želi bilo v nasprotju s statutom krajevne skupnosti, ki določa, objavljen v Uradnem vest"1 ku Gorenjske. • C.Z. Seja radovljiškega sveta šez.dnjičo.bčtoskemglasU«? Radovljica - Občinski svet se bo jutri sestal na 24. redni seji. V osrednjih toČK^ dnevnega reda bo obravnaval predlog odloka o občinskem glasilu ter spremembe » dopolnitve prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana«! katere naj bi vnesli izjemne posege na prvo območje kmetijskih zemljišč, posege na drug° območje, v nekaterih primerih pa naj bi načrta le uskladili z dejanskim stanjem. Svet v° obravnaval tudi osnutek odloka o financiranju izgradnje plinovodnega omrežja * Radovljici, zaključni račun proračuna občine za lani, sklep o razpisu referenduma izločitev Spodnjega in Zgornjega Otoka iz krajevne skupnosti Mošnje in za ustanovite nove krajevne skupnosti ter informacijo o občinskih prizadevanjih za rešitev prostori problematike Alpskega letalskega centra v Lescah. • C.Z. Tržiški svetniki o spremembi načrta mestne obvoznice Mostova stojita, napak pa ne želijo ponavljati Občinski svet je zahteval prenehanje veljavnosti dela odloka o lokacijskem načrtu tržiške obvoznice, ki ureja bodoče gradnje do naselja Ravne. Tržič, 14. marca - Zaradi neupoštevanja vodnogospodarskih ureditev ni ustrezen višinski potek obvoznice prek naselja Balos, zato so nastali tudi nepotrebni stroški s poglabljanjem struge Mošenika, je že lani ugotavljal odbor za okolje in prostor. Sedaj je predlagal prenehanje veljavnosti dela odloka za bodočo traso obvoznice, da bi preprečil morebitne podobne napake. Občinski svet je sprejel osnutek spremembe odloka, čemur je nasprotovala občinska uprava, ki tudi ni želela sodelovati na seji. Odbor za prostor in okolje pri tržiškem občinskem svetu je prejšnji mesec sklical kor-espondenčno sejo, na kateri sprejemu odloka storjena napaka, saj pripravljalec lokacijskega načrta le-tega ni pripravil strokovno. Med drugim namreč ni upošteval določila zakona o urejanju naselij in ostalih posegov v prostor, ki zahteva prikaz potrebnih vodnogospodarskih ureditev v prostorskem izvedbenem načrtu. Kot je odbor ugotavljal že lani, so zbori nekdanje občinske skupščine v Tržiču sprejeli neusklajen odlok o lokacijskem načrtu mestne obvoznice. Zato je višinski potek obvoznice prek prvih dveh mostov neustrezen, nastali pa so tudi nepotrebni stroški s poglabljanjem struge Mošenika. Odbor ni videl druge se je odločal o predlogu za poti, kot da zahteva preklic prenehanje veljavnosti dela veljavnosti odloka, ki ni v odloka o lokacijskem načrtu mestne obvoznice. Člani odbora - razen vodje občinskega urada za prostor in okolje Ignaca Primožiča - so se strinjali s predlaganim odlokom, je v nadaljevanju 19. seje seznanil svetnike predsednik odbora Rajko Premrl. Pojasnil je tudi ugotovitve odbora, da je bila pri VABLJEMI V R*Z#|RJE«E PROSTORE FRIZERSKI SALON DONNA DARINKA OVIJAČ Ručigajeva 2,4000 Kranj, tel.:064 242 700 skladu z zakonodajo. Potreben pa bo sprejem novega odloka, ki bo upošteval tudi vodnogospodarske ureditve na bodoči trasi obvoznice. Pri nadaljevanju prekinjene seje ni sodelovala občinska uprava, zato je predsednik občinskega sveta Peter Smuk prosil njene predstavnike, naj pridejo v dvorano. To se ni zgodilo, svetniki pa so vseeno razpravljali o problematiki obvoznice. Nekateri so opozarjali na nepotrebne stroške pri dose- danji gradnji, ob tem pa ugotavljali, da bi ob upoštevanju pripomb občinskih svetnikov s porabljenim denarjem lahko naredili še več. Drugi so se spraševali, ali bo spreminjalnje odloka povzročilo dodatne stroške in zadržalo nadaljevanje nadaljnje gradnje. Zlasti predsednik KS Tržič-mesto Ciril Markič je kot gost na seji poudarjal, da je obvoznica za ohranjanje mesta življenjskega pomena. V gradivu je bilo tudi tolmačenje ministrstva za okolje in prostor glede prenehanja veljavnosti dela odloka, po katerem to pomeni spremembo prostorskega izvedbenega akta, zanjo pa so potrebni z zakonom določeni postopki. Čeprav so nekateri svetniki razmišljali tudi o možnosti, da bi veljavnost omenjenega odloka iz- Bodbijali s presojo na stavnem sodišču, bodo to možnost še proučili. Zaenkrat so svetniki z večino glasov podprli sprejem osnutka odloka, s katerim se razveljavi del odloka o» lokacijskem načrtu obvoznice od uprave SGP Tržič do naselja Ravne. Kot so sklenili, bo treba do priprave predloga novega odloka uskladiti stališča občinske uprave in strokovnjakov. • Stojan Saje Sporazumno o kulturnem domu Kamnik-Duplica, 17. marca - V krajevni skupn^ Duplica v občini Kamnik so uspeli, da bodo vsaj A kulturnega doma oziroma prostorov obdržali. Po\dv6$ razgovorih, ki jih je imelo vodstvo KS oziroma komisij* predstavniki podjetja, je prišlo do sporazumnega dogodi oziroma pogodbe o neodplačnem prenosu med StoW d.d., in občino Kamnik. Na občino naj bi tako Stol pre°6^ kinodvorano s prostori (garderobe, sanitarije), dva V*?\ tora za krajevno skupnost, prostor, v katerem ie knji»°Jg in v prvem nadstropju balkon ter projecirnico. Po P°8 naj bi občina prenesla to posest s parkirnim prostora, pred domom v brezplačno uporabo krajevni skupn^V Duplica. Krajevna skupnost pa bo skrbela za vzdrževat in za poravnano obratovalnih stroškov. Sicer pa naj oi ■ zgradbi z zdaj ravno streho zgradili tudi mansardo in y»u uredili stanovanja in *had celotnim objektom uredili nrj ostrešje s kritino. Preostanek doma pa naj bi Sto^ strinjanjem občine prodal najugodnejšem ponudniku* w* seveda moral sanirati stavbo. Občina pa naj blty>ti soglašala s prodajo dela nepremičnin Balinarskemu ki,u Virtus in dela kletnega prostora občinski strelski z*e% Pod besniško voščenko Harmonika in običaji , Besnica, 17. marca - Prizadevni turistični delavci v B«* • predsednikom Miho Sušnikom in neumornim organiz*1 glasbenih in še posebej harmonikarskih prireditev ^^vij labijanom, so v soboto zvečer že šestič zapored P.nyj«'1,' prireditev Pod besniško voščenko. Začetnik te P^'J^JcJ prireditve, saj so obiskovalci napolnili dvorano v Besnici do zadnjega kotička, pa je bil takrat zdaj Že Franc Fabijan, ki je sobotno prireditev tudi simbolično harmonikarskim nastopom. rt$' Letos so se na prireditvi poleg harmonikarjev iz Be. jjjjjj doline predstavili mladi domačini tudi s predstavitvijo ^0 pod naslovom po tolar. Po scenariju predsednika * stin^ Sušnika so prikazali, kako poteka obisk fantov na neve j domu, ko pridejo k ženinu po tolar (denar). Program popestrila tudi pevka in saksafonistka Marta Zore. 0$ Na prireditvi, kjer je za izredno kvalitetno ^ interpretacijo vseh nastopajočih iz novega m?nj:ij t»' vozila poskrbel domačin Dare Novak, so .P°r „a si priznanja za najlepše urejene domačije v dolini m za urejena avtobusna postajališča. • A. Ž. Mestni svet jutri spet o pokopališču nemških vojakov Debata nepotrebna? V tem smislu je na zadnji seji občinskega sveta mestne občine Kranj odgovoril župan na Ravnikarjevo vprašanje, zakaj problematika nemškega pokopališča v Kranju ni uvrščena na dnevni red. zaprosil, naj posreduje pri kranj županu. . -trstv*! Ta je decembra lani minis^j odgovoril, da bo mestna ob5»n* ve|e' sama urejala zadeve z nemškim j{V« poslaništvom do dokončne t pokopališča, za kar posrednika. To je na občinskega sveta pred zadnji m tremi t«,) Kranj, 18. marca - Podlaga za Ravnikarjevo vprašanje je bilo pismo državnega sekretarja Janka S. Stuška z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki ga je 6. februarja letos naslovil na kranjski občinski svet. V njem državni sekretar kronološko opisuje potek urejanja pokopališča nemških vojakov od decembra 1992 do danes. Posmrtni ostanki nemških vojakov so bili po številnih peripetijah in prepovedi kranjskega župana na poko- pališču na Planini sicer ponovno pokopani 2. julija 1995, potem ko je občinski svet konec maja istega leta za to zadolžil javno podjetje Komunala. Pri pokopu pa je zadeva tudi ostala, vojaško pokopališče še vedno ni dokončno urejeno v skladu z Ženevskimi konvencijami in običaji kraja. Na to je oktobra lani opozoril predstavnike naše države tudi nemški zunanji minister dr. Klaus Kinkl, nemški veleposlanik v Sloveniji dr. Seibert pa je ministrstvo ponovno župan ponovil, ko je dejal, daf ^ sekretar Janko S. Štušek (prot W p je občina izgubila tožbo »raoi ^ tatvine in poškodovanja tuje siv p na Višjem sodišču v Ljubljam; občinskemu svetu, kot da ne ^ vseh dejstev. Po županovem je s Qti v pismu zamolčal, da je a°&enlt* veleposlanikom Nemčije J*ragart Zato, je menil Gros, tega n> j6 ___' J u:_____xx_i ~n ,wvni reo * 'd sam ne bi uvrščal na dnevni rc ^ No, jutri bodo svetniki Vffitfm govorili o ureditvi nemškega v . pokopališča na Planini, jw pjSj) gradivom za sejo prejeli gtU$* državnega sekretarja JanKa • H. Jelovčan Spomini in prijetno srečanje Spet so se zbrali najstarejši Organizacija Rdečega križa Primskovo je v soboto popoldne že trinajstič pripravila prijetno Jecanje s kulturnim programom in veselico za najstarejše domačine, invalide in krvodajalce. J^mskovo, 17. marca - Da J"Pravijo takšno srečanje s (uTturnim programom in bo J»tim srečelovom, ko je bilo todi letos točno tisoč nagrad, Ve,ja vse priznanje 24 članom Jdbora Rdečega križa na *«mskovem. Še več kot na-P*ae in program pa je šte-*'lnim najstarejšim J°mačinom, invalidom in podajalcem iz Gorenja, "imskovega, Klanca in Plašne m pomenilo srečanje. Program, ki ga je povezo-Vala Slavica Bučan, je ob Vstopu šolarjev, gorenjskega S^aka na harmoniki Dejana prireditvijo enkrat leto združimo najstarejše, letos pa smo tudi invalide in krvodajalce." Jože Košnik, Ručigajeva: "Prvič sem bil na tem srečanju pred petimi leti. Všeč mi je bilo in od takrat pridem vsako leto. Prirediteljem gre priznanje, da jo pripravijo vsako leto. Škoda bi bilo, če bi to tradicijo opustili, saj nas je kar precej, ki smo se nanjo navadili." zagovarjal, kot obvezno nalo-o v organizaciji RK Prims-ovo." Jože Košnik Ozara /p*loi;ne skuPine ki se je začelo sredi popold-JBSJ Pekovega, pevca neva m tem t alo £0£no v CL?arja m- član°V noč, obudil prijetne spomine C! iop/r' pn p/en.e- na mlada leta na ponovna Žr^ 6nCU srečanja; srečanja po letu dni ali še več. Prirediteljem so letos pomagali še posebej KS Primskovo in Mesarija Čadež, Petroll, Mesarija Arvaj, Merkur, Pekarna Kranj in Živila ter Papirna galanterija Gruden. Pokrovitelj prireditve pa je bil tudi letos Gorenjski glas. Stane Kalan, predsednik osnovne organizacije RK Primskovo: "Zahvala gre vsem, ki so pomagali in tudi vsem, ki so podprli naše tradicionalno srečanje; še posebej krajevni skupnosti Primskovo in Mesariji Čadež. Vesel sem, da s to ^ Kalan Milka Krmelj Milka Krmelj, Oprešniko- va: "Dolga leta sem sodelovala pri organizaciji te prireditve in vem, koliko dela in truda je bilo tudi letos treba med člani odbora, da so jo pripravili. Tel za krvodajalce. Na tem Hvaležna sem vsem, ki nadal- srečanju pa sem letos prvič, jujejo s srečanji, ki jih je že pokojni Jože Eljon vsako leto • A. Zalar Leon Kern Leon Kern, Kurirska: "Kri sem do zdaj daroval 65-krat. Nagovoril pa me je k temu pred 20 leti, ko sem bil star 18 let, oče. Vesel sem, da je med krvodajalci na Primskovem toliko mladih. Radi pa gredo z nami tudi Kranjčani. To je vsekakor pohvala za organizatorje krvodajalskih akcij na Primskovem. Rad pa bi se zahvalil tudi za izredno razumevanje, ki ga ima moja delovna organizacija Iskra- °nos kranjskogorskih lovcev je gams w J----o--------— • j o----- Lova malo, več dela v lovišču P • Itaj vjs°kogorskih pašnikih je vedno manj kmetov in živine, zato lovci ročno kosijo, urejajo luze in studence. Precejšnja škoda zaradi povožene divjadi. Gamsje garje v Belci. Kr ^Teoha/,Jska Gora, ki šteie 62 članov, °^em \}cu minulega tedna zbrala na tojtov!? -iz"oru •« pregledala delo, se *kfL:°n,a O nroblemih in nadaliniih &ska Gora, 17. marca - Lovska nad?118 Kranjska Gora je lani avgusta r^Ts« slovesno praznovala 50-letmco: z »C?0 razstavo in enem najboljših oblirkov' W so v Sloveniji izšli ob *Ck2! l.ovskih družin- Lovska dru* obi ^^ostih ° proDlemih in nada,JnJin imajf.I;0Vski družini Kranjska Gora *a Drj.?va Pravnika in dva kandidata sta tuHavnika ter dva starejša člana» ki druži" 1 „Ustanovitvena člana Lovske stran"e:. Mihaela Kersnika st. iz Moj-G0z51 j^jjjjetni Karla Okretiča iz sta^gf^-^užino Kranjska Gora vodi se doo Minae' Kersnik, s katerim smo ^anUpVariali o delu in problemih «< vsJ08orskih lovcev. °hrajIJ2f eni ,ovišču je bilo za varstvo in deljj. divjadi opravljenega veliko Nbe dojovoru s kmeti smo čistili Pfog^P^me na območju Belce, po Nnike zavoda za gozdove smo čistili Mihael Kersnik »amsjih garij v LD Dovje, tako da garij preko leto nismo zaznali. Srnjad! imamo manj, verjetno zaradi sušnih poletij in slabših pogojev za pašo, v lovišču pa so tudi svizci, ki jih seveda nadzorujemo. Eden hujših problemov je povožena divjad na cesti, saj magistralna cesta skozi Dolino dopušča precejšnje hitrosti. Srnjad in jelenjad spomladi prehaja iz Karavank v Julijce in se jeseni seli nazaj, škoda za Lovsko družino pa je precejšnja. Menimo, da je divjad državna lastnina in odklanjamo vsako odškodninsko odgovornost - škoda zaradi divjadi bi se morala reševati na zavarovalnici. Povsem tudi razumemo, da ljubitelji narave prihajajo v naravo s psi, vendar je neustrezno obnašanje psov v lovišču obremenitev krajine in lovišča - še posebej pozimi, ko pobeg divjadi pred psi onemogoča visok sneg. Imamo tri lovske koče, za katere smo si prizadevali urediti lastništvo: na Brvogu, za Lepim vrhom in v Železnici . Še posebej pa smo zadovoljni, ker smo v zadnjem času našli dovolj razumevanja in dobro sodelujemo s kmeti, z Zavodom za gozdove, s TNP in drugimi, s ..... smo ugotovili žarišče «av|iaij"feJa,> kaluže in studence, Belci in takoj ukrepali, skupaj s sosednjo katerimi se srečujemo v lovišču. Ne i .. ***** ste-«« nazadnje se lahko tudi zahva- Jimo občini Kranjska Gora, ki je ob našem jubileju prevzela pokroviteljstvo in nam je vedno pripravljena pomagati." • D.S. - Foto: J. Pelko SIffeHif „;°!e rožno k°simo na višjih h?an« vižl vsem 2ato> da d«vjad >'eč ii8je. v gorah. Naše mnenje 2?*»je v i moramo divjadi, ki se 1?sorskeI J-V,sčih nad 700 metrov L8* torei »S,ne' Pomagati s krmišči da s.trinJamo s tistimi, ki Mu so tdlrjadi ne k™«. V našem S**- Kal.,Frenudi' Pretrd* naravni «Wi keMe ki? ftudence smo ureJaK CJ * včasih km.etov in živine veano ^Pa ^ shtSe°mt0 de,a« fcmetje, razen ^J.«a. s tem ohrani tudi kulturna i^8vl0i-aJ hilomal V; i m . veliko več 10vi§ču drugega dela. V SdS naveS biU lovc' vsa Mletja Pravno^ na, gamsa- diviad- ki ^S-e škode' vendar so ga gamsje garje. Lani januarja Korošci odstreljujejo ruševca V Sloveniji je ruševec še vedno zaščiten in zaradi te omejitve prihaja na meji s sosednjo Koroško, na Karavankah, do absurdnih razmer. Na Koroškem, tik ob meji lovci ruševca lahko nemoteno odstreljujejo, na naši strani pa slovenski lovci tega ne smejo. Razumljivo je torej, da sosednji lovci v revirju ob avstrijski men odstreljujejo tudi slovenske ruševce... Ze pred dvema letoma naj bi pristojno slovensko ministrstvo dovolilo odstrel ruševca, saj je stalei velik - ruševca se ne nazadnje varuje tako, da se opazuje stanje, starost in prilagodi odstrel, ne pa da se odstrel enostavno prepove, nato pa ga odstrelijo sosednji Korošci! Morda bo zdaj kaj bolje, kajti pripravlja se sporazum med Slovenijo in Avstrijo o skupnem gospodarjenju v Karavankah in tedaj naj bi tudi pri nas sprostili lov na ruševca. D O B R 0.1 /1 it i SIR O fi\ Šolarji so napolnili skrinjico za Janeza Otroci iz podružnične šole v Žabnici dokazujejo, da anekdote o skopih Žabničanih ne držijo. Žabniški šolarji so napolnili skrinjico za Janeza. Žabnica, 18. marca - Na prav ostalih razredov." Ni toliko prisrčen način so se pridružili pomembno, koliko je kdo pris-naši dobrodelni akciji, v kateri peval, valno je, da so vsi zbiramo denar za nakup posebnega invalidskega vozička za Janeza Čarmana iz Reteč, pe-tošolca v osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati. Pobuda je prišla iz tretjega razreda, kjer se letos v okviru projekta Vevertiek posebne sorte pogovarjajo o drugačnih otrocih. Podobno kot veveriček Copko, ki zaradi krive tačice ni mogel skakati z veje na vejo, je tudi Janez drugačen od vrstnikov. Da bi mu čimbolj olajšali življenje z njegovo drugačnostjo, zbiramo za voziček, s katerim bo lahko premagoval tudi stopnice. Učiteljica Majda Kalan nam je povedala zgodbo o Janezu, ki jo je prebrala v časopisu in slišala na radiu," so povedali žabniški tretiešolci. "Potem je predlagala, da bi tudi mi nekaj prispevali za Janeza, našo iep-nino ali pa denar, ki smo ga dobili, ko smo za pusta kot maškare hodiU okrog. Naredili darovali z dobro voljo in se v korist svojega vrstnika odrekli iepnini, prihranku, priboljšku... Tudi starši, ki jih je učiteljica na roditeljskem sestanku seznanila z akcijo, so bili navdušeni. Kako tudi ne, saj humano dejanje ne koristi le tistemu, ki mu je nemenjeno, temveč tudi onemu, ki daje. V žabniški šoli (eni od podruinic šole Lucijana Seljaka iz Straiišča) veliko dajo ne samo na izobraževanje, temveč tudi na vzgojo otrok. In vzgojno je tudi dejanje, namenjeno drugačnim otrokom. Žabniški šolarji o teh veliko vedo: o tistih, ki jih je cerebralna paraliza priklenila na invalidski voziček, o slepih, gluhonemih, vseh, ki življenja ne morejo zajemati z vsemi čuti. Vedo, kaj tem ljudem lajša življenje, zato tudi ni bilo treba veliko pojasnjevanja, ko so zbirali za Janezov voziček. Zanj so žabniški osnovnošolci skupaj s svojimi učiteljicami in starši zbrali 31.500 tolarjev. Sicer smo posebno skrinjico, na kateri pa denar zanj še vedno zbiramo je pisalo, da zbiramo za inva- na računu Rdečega križa Škof/a lidski voziček, potem pa smo Loka 51510-678-80807 (sklic na vanj dajali denar. Dale so tudi številko 00- 1997 -1). • učiteljice, za nami pa še učenci D.Z.Žlebir Akcija TD Mengeš Nobena hiša brez rož Mengeš, 17. marca - Delovno in zanimivo je bilo v občini Mengeš tudi lansko turistično leto. Tako so ocenili na občnem zboru društva minuli teden. Posebej pa je predsednik društva Franc Zabret poudaril, naj v Mengšu v prihodnje ne bo nobena hiša brez rož« Posebej pa se je za podporo društvu zahvalil tudi županu oziroma občini. Društvo, ki bo letos od 21. marca do 5. aprila organiziralo čistilno akcijo, je lani z različnimi prireditvami in sodelovanjem na njih doma in po raznih krajih predstavljalo Mengeš. Tako so bili na predstavitvi v Kamniku, se bogato predstavili doma med občinskim graznikom in takoj nato junija tudi na obrtnem sejmu v >omžalah. Pozornost so vzbudili na Dnevu narodnih noš v Kamniku in na Mihaelovem sejmu v Mengšu. Sodelovali so na kolesarskem maratonu Alpske ceste, na sejmu Gost tur v Mariboru, predstavili kmečki turizem Blaž na Dobenem in ob novem letu na skupni prireditvi z Mengeško godbo podelili priznanja za najlepše urejene domačije. Lani so izdali več razglednic Mengša, v pripravi pa je ulična karta Mengša. Največ težav v občini je zaradi prometa, mladi pa je pogosto v napoto drevored. Skupaj z drugimi društvi v občini si bodo zato tudi turistični delavci prizadevali za čimbolj bogato in turistično zanimivo predstavljanje občine Mengeš izletnikom, turistom in Sloveniji nasploh. Pridružujejo se tudi geslu Leto kulturev turizmu in s tem v zvezi ohranjanju kulturne dediščine. V programu imajo Še naprej skrb za spomenike, kolesarjenje, pohodmštvo, razvoj gostinstva in turizma ter sodelovanje z drugimi društvi in občino. • A. Žalar SALON \ POHIŠTVA \ KRANJ, PREDOSUE 34 /v—T (KULTURNI DOM) 'A|)|( 7EL:24f- f ^~ ' ' Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA VEČINO POHIŠTVA IMAMOVZALOQI! wwwwwwvwwuww NIŽJE CENE SEDEŽNIH GARNITUR ZELO UGODNO GARDEROBNE OMARE z drsnimi vrati Vodice Na Gorenjskem pa tudi sicer v Sloveniji so Vodice ena najmanjših občin. 3.500 prebivalcev ima, pogoje za občino tudi, saj so na primer le nekdaj bile Vodice tudi občina. Komunalnih problemov imajo danes Vodice toliko, da jih tudi veliko večja, da ne rečem, kar največja občina v Sloveniji, ne bi mogla rešiti naenkrat in čez noč Že ime pove, da so Vodice na vodi oziroma, da vode pod Vodicami ne manjka. Vendar pa bi bili v Vodicah v trenutku brez vode, če bi se prišlo do okvare na krvavškem vodovodu. Še več V občini Vodice so prvi in najdlje brez vode, če se kaj nepredvidenega dogaja na krvavškem vodovodu, čeprav le-ta povezuje in oskrbuje z vodo poleg Kranja tudi Mengeš, Domžale in deloma tudi del občine Kamnik. Naš obisk v soboto pa smo pripravili v Tenis klubu Kubu v Vodicah. Postregla nam je prijazna Ivana Sovine, mama Braneta Sovinca in tašča Branetove žene Mire, ki sta lastnika kluba tn lokala. Menda so včasih Braneta klicali sovrstniki okrajšano Kubu, ker je hišno ime pri Kublu. Tako so pred sedmimi leti, ko je nastalo igrišče, dali ime zdaj že pravemu rekreacijskemu centru Kubu. Poleg tenisa je tu balinišče, igrajo pa lahko tudi košarko. Tudi fitnes tn savno ima lokal In za okrepčila je poskrbljeno. Prijeten prostor za Ljubljančane in Gorenjce za piknike je tu. Odprto je vsak dan od 14. ure do enih ponoči, ob sobotah pa odprejo že ob 10. uri. Postrežeta vam pa prijazni in simpatični Beti iz Voklega tn Romana iz Trboj. Gorenjski glas na Hotavljah Tokrat se bo izjemoma, ker se Hotaveljčani nameravajo v soboto množično podati v Planico, ekipa Gorenjskega glasa oglasila na obisk na Hotavlje v Poljanski dolini, v petek, 21. marca. O tem, kaj načrtujejo na področju turizma, kjer so zelo aktivni, kaj v izgradnji opreme vasi, kjer se nanovo organizirajo, kako jim bo pri tem pomagala občine, vse to so le nekatera vprašanja, o katerih se bomo pogovarjali med 16. in 18. uro v gostišču Lipan. Na pogovor vabimo vse, ki jih razvoj kraja zanima, pa tudi tiste, ki nam lahko še kaj zanimivega povedo. Vsi naši naročniki, ki se bodo srečanja udeležili z naslovljenim izvodom časopisa, bodo dobili Glasovo majico in sodelovali v zanimivem žrebanju. Obisk bomo predstavili v Gorenjskem glasu v torek, 25. marca. • š. Z. Izdelovanje PE vrečk VIKTOR KONJAR s.p. Skaručna 15,1217 Vodice tel./fax: 061/823-880 UMI V II Jegriše 28 1217 VODICE tel/fax: 061/824-377 mobitel: 0609/650-235 Iz nejravečin materialov vam izdelamo: • opremo lokalov, objektov, stanovanj (ograje, podeste, stopnišča, vetrolove...) • rezervoarje in bojlerje iz našega programa ali po naročilu • opremo po naročilu DUTO dn.o. AVTOMEHANIKA Anton Čuk Selo 20/a, pri Vodicah tel.: 061/823-188 V Vodicah jim je in jim bo uspelo Občani pomagajo, da v občini delajo po predpisih Tisto, kar bi recimo normalno lahko trajalo od začetka do konca dve leti, bo v Vodicah p*1 rekonstrukciji 900 metrov dolge regionalne ceste gotovo v dobre pol leta. Vodice, 17. marca - V enem letu je Aleksandra Velkovrh, ki je svetovalka za področje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter okolja v občini Vodice omaro v pisarni zapolnila z okrog 40 "fascikli" (mapami za spise). To pomeni, da je v občini Vodice, čeprav je med najmanjšimi občinami v Sloveniji dela veliko, čez glavo, bi rekli, in več. Lep primer so Vodice, da je včasih v manjši občini, na katero je nekdaj Ljubljana - Šiška gledala bolj mačehovsko, problemov komunalnih in drugačnih še veliko več. V Vodicah je tako in Aleksandra Velkovrh bi imela dovolj dela že samo z investicijami v šolstvo, z različnimi Aleksandra Velkovrh, svetovalka v občinski upravi. Župan Anton Kokalj Predsednik občinskega sveta Alojz Kosec. področij. Vendar pa Aleksandra skrbi tudi za vse, kar je v podrobnostih povezano s sedanjo rekonsturkcijo regionalne ceste skozi Vodice. Od oktobra lani do maja letos naj bi trajala rekonstrukcija 900 metrov dolge regionalne ceste skozi Vodice. koncesijami, z vsem kar se nanaša na varstvo okoja, z geodetskimi izmerami, mejnimi zadevami, vzdrževanjem komunalne infrastrukture, s pripravo projektov (recimo za kanalizacijo), s pripravami na spremembe dolgoročnega plana, s strokovnimi posvetovanji v Mestni občini Ljubljana, z nasveti in pogovori z občani, ogledi na terenu... Našteli smo le del nalog in Oba, svetovalka Velkovrho-va, kot župan Anton Kokalj se strinjata in poudarjata, da občani "pridno" skrbijo in pomagajo, da v občini delajo vse natančno po predpisih. Se pri stvareh, kjer ne gre drugače, so pritožbe, ki jih potem rešujejo, kot se pač pritožbe rešujejo. Župan je še posebno slabe volje, ko je beseda o delitveni bilanci. Bolj ali manj osamlje- Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v VODICAH in med drugim je naša komercialistka Pegi Berce v Klubu KuBu delila tudi oštevilčene reklamne čepice. Marčevsko sončno sobomo dopoldne smo še dodatno ogreli s priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska in našim sogovornikom smo v VODICAH razdelili 21 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic Z vsake čepice smo kupon odtrgali, vseh 21 včeraj dali v boben za žrebanje in izžrebali: kupona 010919 In 010926 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet, za eno osebo, v letu 1997); kupona 010911 in 010930 (nagradi: Glasova reklamna majica). Vodtčanke in Vodičank če je med štirimi izžrebanimi številkami katera s Vaše reklamne čepice, ki ste jo v soboto dobili v Klubu KuBu, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223 - 111, in nagrado oziroma darilno pismo Vam pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo najkasneje do tega petka, 21. marca, do 14. ure. Zaradi tekmovanja v Planici v tem tednu izjemoma ne bomo pripravili obiska na soboto, temveč že v petek, ko bomo na HOTAVLJAH pripravili nekaj priložnostnih akcij za bralke in bralce Gorenjskega glasa in vse ostale, ki se boste pridružili terenski ekipi! BA/EK MIRAN s.p. POPRAVILO GO APA 1% 1217 Vodice tel:0609)'648-680 »i..«#»*«(«.ii.»«.^i#,1,jl^^i< ...... ni "bojevnik" je v centru, ki že včasih ni veliko mislil in skrbel za Vodice in kraje v današnji občini, zdaj pa bi tudi rad vse sam obdržal. "Pa vendar, trdim, da občani Medvod, ki so bili v občini Ljubljana • Šiška včasih bolj gor vzeti, niso nič več vredni od občanov občine Vodice." Da je živahno v občini, se strinja tudi predsednik občinskega sveta občine Vodice Lojze Kosec. "Veliko energije smo sicer pripravljeni porabiti za razpravljanja o lokalni samoupravi, o krajevnih skupnostih, vendar se tudi komunalni problemi rešujejo. Vaščani Skaručne bi radi obnovili streho zadružnega doma. V dveh letih pa se je potrdilo, da občino želimo in potrebujemo, posebno, ko nekdo nekaj potrebuje ali želi, mu je prva pot na občino." "Vsaka hiša v Vodicah 1 regionalni cesti na Kanuu*: mora dobiti tri priključke. " meteorno in fekalno kanal'*' cijo in vodovod. Razen teg* r je pod cesto še elektri^ napeljava. Nanovo bodo & jeni pločniki, dobili bomo $ prehoda za pešce, dve avtob* ni postajališči, glavni sem* in semaforja na tipko. programu bomo morali p0$j\ beti za meteorno in ,! kanalizacijo; za slednjo " potrebna najbrž čistilna nftpjl va. Ljudje se že jezijo, * nenehno nekaj kopljemo,ye dar poznavalci oziroma st > kovnjaki vedo, da drugače Pj ne gre. Uspel pa nam svojevrsten rekord, da sm° dogovorili z Darsom ja bomo uspeli vse narediti oktobra doma maja letos. J V občini načrtujejo tu/1 spremembo dolgoročnega P na, iščejo lastne vodne letos posebnih komunali" vesticij ne bo, vzdrževaliu1 { nih odlokov. NajpomeniD1"'j1| ^ na, o/ii olj< vse letos posebnih komunalija vesticij ne bo, vzdrževali ^rj, gozdne ceste, prihodnje ' pa se bodo lotili javne nj vetljave, v pripravi pa je L vrsta komunalnih in ure*' ( ih odlokov. NajpomemP11 r a je, da morebitni očitek o po ureditvi ceste jft i Vodice večji promet dr** toliko, da bodo Vodicam^« bili za to vsaj urejeno c&m pločnikom, semaforji, p°/L no komunalno infrastruK* v njej. Če pa se za to 0 odločili, bi se promet * Vodice vseeno povečal. Društva, podjetniki, občani Veliko zanimivega in tudi nerešenega Med našim obiskom v Tenis klubu Kubu v Vodicah je Jf sobotnim dopoldanskim opravilom kar nekaj domačinov P ^ z naslovljenim Gorenjskim glasom in nam povedalo kar ; zanimivosti. Skoraj dve uri je trajalo pomenkovali domačini. Prišli so tudi župan Anton Kokalj, Pre°J ' občinskega sveta Alojz Kosec in svetovalka za P°°L komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter 0 . Aleksandra Velkovrh, ki so odgovarjali na vprašanja uA Ivana Sovine iz Tenis kluba fc*Ljij Vodicah: "V Tenis klub Kubu dom^Jjđ izletniki radi prihajajo. Posebno dela ^ balinarji, priljubljeni pa so tu. L# pikniki. Radi bi, da bi s skupnim'-J* A položili tudi asfalt do igrišča. Če bi^se ^ primaknila občina, bi uresničili." Tine Hočevar, podpredsednik balinarskega Kubu iz Zapog: "Tri leta že obstoja naš klub in kar prizadevni smo. 32 članov ima naš klub in kar nekaj nas je upokojencev. V Kubuju smo vedno lepo sprejeti. Podpiramo prizadevanja, da bi tudi cesta do kluba dobila asfalt." Anton Čuk, avtomeha-nik iz Sela pri Vodicah: "Začel sem pred nedavnim kot pod) lakho rečem, da ni enostavno. Oo&». kolikor pač lahko, pomagala nua» ^ jetnikom oziroma začetnikom. v energije pa se izgublja v polemiki o krajevni samoupravi (KS), namesto da bi bili enotni." Viktor Konjar, zaseb-"Dela sicer ni malo. Izdelujem namreč vrečke, vendar pa je plačevanje naročil zelo neredno. Ob veliki konkurenci, država podjetnikov sploh ne ščiti. Za podjetništvo pa sem se moral odločiti, ker sem bil tehnološki višek." nik s Skaručne: Na obisku v Vodicah smo bili novinar A^Mad* fotoreporterka Tina Doki In komercialistka rtg"^ % F F 1 Poskusimo _ še mi Pohana piska" je le od nekdaj PjVem kuhinjske dobrote in °Mostanja slovenskega člove-Vedno znova si piščanca ^telimo na mizi— Ocvrti piščanci Po florentinsko {.Piščanec^ marinada iz soka in ""one, 2 ilici olja, sol, poper, "f česen, drobno zrezan zelen yter$ilj, roimarin lovorov list, I^ci, Hica moke, olje za ffcnie. Očiščenega in razrezanega r^nca položi v dobro pološ-?JJ° posodo, polii z mannado, ustavi ga v hladilnik in večk-:at obrni. Po dveh urah ga daj jedilo, osoli, povaljaj kose v ^°ki in jajcu, stepenim z Jpo, in ocvri v vročem olju. f* krožniku ga garniraj z ^oninimi rezinami in zele-^Peteršiljem. Postrezi ga s °cvrti piščančji *rezki po ameriško ^ančjih zrezkov, sol, moka iw,ie> olupljeni in grobo ™l?i mandeljni in jajca za Vranje, olje za cvrenje, 6 a ananasa, 6 lličk brusnic. \i vartolCene HMte osoli' P°" 3J*J v moki, jajcu in mandelj- tWsamm ah pomešanimi z "robtmami. Cvn jih 12 do 15 tc?r?Ut' daJ Jih na krožnik S srelega ?ole8 dru8ega> na an* Vsakega položi rezino ^anasa in brusnice. Iranec s česnom *hl Potrebujemo: 3 ^ae piščance, 2 stroka čes-o//v Veiice timijana, 0,5 dl **ega olja, sol, poper. 0J Kozici segrejemo olivno wm popečemo piščance z n strani. Dodamo olupljene Pa še pečene piske in strte stroke česna, premešamo, prepražimo, nato pa dodamo osmukani timijan. Solimo, popramo in zalijemo z 2 kozarcema vode. Pokrijemo kozico in dušimo piščance 30 minut. Piščance razpolovimo, zložimo jih na ogret pladenj. Omako sesekljamo v mešalni-ku, prelijemo jo čez piščance na pladnju. Prav tako pripravimo tudi piščančje kose, na primer bedra ali prsi. Nabudlan piščanec po bohinjsko Piščanca očistimo, perutnice in trtico pustimo. Na prsnem košu s prstom ali z ročajem žlice dvignemo kožico. Nato vse meso natremo s soljo. Žemljo narežemo na majhne kocke in jo poparimo z vrelim mlekom. Premešamo in nekoliko ohladimo. Žemlji dodamo nastrgan orešek, nastrgan sir (naj bo kar bohinjski) in stepena jajca, popramo in malo solimo. Vse to premešamo in s to maso lepo enakomerno nadevamo piščanca pod kožo. Nato povežemo noge na trtico, /Kozmetični salon ŠPIKOVA 3, DRLI LOVKA tel. 332 -164 KOZMOKNA NCGR •ODPRAVA C6UJUTA •PCDIKURft •SOIARU NOVO! •ROČNA UMFNA DR6NRŽA PO DR. VODDčRJU perutnice pa zaobrnemo. Položimo ga v pekač in damo v pečico (še boljši bi bil iz krušne peči). Piščanca med peko ne obračamo, temveč ga polivamo z mastjo in sokom, ki se je natekel v pekač. Pečemo ga 1 uro. Pečenega piščanca razre- žemo s škarjami za perutnino in ga na krožnik zložimo v prvotno obliko. Da bo lepo, vabljivo stal, ga položimo na dva kuhana, zmečkana krompirja. Naravno omako, ki se je nabrala pri pečenju, ponudimo posebej. Aktiven in u«oden obtutek ve* 4m % v NOGAVICAMI act *raztične stopnje kompresije "priporočamo pri stoječem delu ^anatomsko razporejen pritisk na noqo V bar^i koze, siVe, črne, modre nižje promocijske cene 40DEN 1257,00 SIT 70DEN 1368,00 SIT 140 DEN 1709,00 SIT act MEDISAN do.o., Kranj, Kidričeva 47a ORTANA do.o., Radovljica, Gorenjska c.33j PRENOVA d.o.o., Bled, Ljubljanska c.3 OTP TEPINA d.o.o., Jesenice, Titova 112 Moda Popoldne sešito, zvečer oblečeno Mlade bodo nosile kratka krilca pa naj se ta stari mečemo ob tla. Sicer pa, zakaj pa ne. Mlade so, luštne postavne, dolgonoge in kar dajo nase jim pristaja. Tudi krilce, ki komajda hlačke pokrije! Iz kakršnegakoli blaga ga bodo sešile, bodo našle zraven kombinacijo. Kar poglejmo: črtasto krilce v oraninih, belih in zelenih črtah, zraven pa bela mikica in zelena kratka jakna. Barve se povsem ujemajo. Ali pa roiasto krilce v belo-oranini kombinaciji, tanka bela majica z dolgimi rokavi in črtast pulover v barvah krilca. Motnosti je tisoč in ena. Glavo je, da je kratko, mladostno, hitro sešito in da zaige! SOLARIJ - zdravje in lepota! Naravno sončenje postaja *aradi spremenjenih klimatskih razmer in zaradi ^jSanja ozonske plasti ok-^8 Zemlje vse nevarnejše, jako postaja naravno son-^aje škodljivo za kožo, S*>vzroča raka in alergijo, ^učenje v šolanju blago- itd. Porjavela koža je postala znak blagostanja, zdravja in lepote. Šolanji se med seboj, po kvaliteti in po primernosti, zelo razlikujejo. Novejši tipi solarijev žarčijo predvsem UV Žarke večjih valovnih dolžin. Ti aparati dovoljuje- jo daljše obsevanje telesa ob razmeroma majhnem tveganju za poškodbo kože. Primerni so za ljudi, katerih koža ni pretirano občutljiva na sonce in lepo pbrja-vijo. Številni saloni imajo danes tudi pri nas naprave, ki Žarčijo samo Žarke dolgih valovnih dolžin (UVA). To so žarki nizkih energij, ki ne povzročajo vnetja in opeče-nosti kože, ampak postopno direktno porjavitev. Potrebno je vedeti, da bo efekt boljši ob večkratnem "sončenju" krajši Čas kot pa obratno. Seveda pa solariji niso samo za porjavenje kože, ampak tudi za zdravljenje različnih bolezni kože, predvsem aken, atopičnega ekcema, alergij in luskavice. Informacije in nasveti za ljudi, ki imajo težave z venami thaga n* kožo, po-2d*aviw utrievanju in ^leznji raznih kožnih riju^ borimo o sola-*«S??0 Vedeti' da *e »Jih te S .kovanja sled- ^enSJe bU na začetku f^v1* "Porabe - fit**s centre, savne KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA ga. HRAST KSENIJA ul Rudija Papela 5, 4000 KRANJ tel 064 328 169 N ve KUPOM Po izredno ugodnih cenah nudi bralcem časopisa GORENJSKI GLAS 10 % popust pri obisku medicinskega solarija, strokovni pedikuri in negi obraza za zrelo in mlado kožo. Kupon izrržitr iti f>i*tii<»sif<» s .v<>boj. V času, ko je več kot 85 odstotkov vseh težav z nogami zaradi bolezni ven (vsak drugi odrasel je prizadet zaradi tega), je informacija in predvsem preprečevanje važnejše kot kdajkoli prej. Vedenje o nastanku in povezanosti obolenj venskega sistema se je povečalo pri mlajših ljudeh, posledice pa so tako kot doslej, podcenjene. ZGODOVINA VENSKIH OBOLENJ Venska obolenja, njihovo zdravljenje in delovanje kompresijskih povojev so že od nekdaj znane. Tako na primer rimski pisatelj Cicero opisuje, da je konzul Gallus Marius moral pristati na operacijo žile na nogi. Venska obolenja so takrat zdravili z neelastičnimi platnenimi povoji. Tudi afriške risbe na skali, ki so starejše kot 4000 let prikazujejo plesalke z oteklimi nogami in povitimi s povoji. KAJ JE VENA? Vene so krvne žile, ki človekovo kri vodijo v srce. V nasprotju z arterijami imajo tanko steno in malo mišičnih struktur. Zato se prilagodijo vsakemu polnjenju in zato lahko sprejmejo velike količine krvi. KAJ JE KRČNA ŽILA? Medicinski izraz za krčne žile je varice in pomeni bolezensko razširitev venske stene. Najpogosteje se pojavijo krčne žile na spodnjih udih. Različne oblike krčnih žil razlikujemo po eni strani po vrsti prizadete vene po drugi strani po vzroku nastanka. 2 contentions Droben nasvet: Izdelki iz izvlečkov plodov divjega kostanja zboljšuje venski krvni obtok, ter tonizira in krepi funkcionalno oslabljene stene ven, zvečuje odpornost venskih kapilar in zmanjšuje nevarnost krvavitev iz ven. MEDISAN d.o.o. MEDICINSKI IN ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI KRANJ Naslednjič: VZROKI ZA KRČNE ŽILE Ana Mali. l.etence 4a. Golnik Tel. št.: 064/461-369 KOZMETIČNA NEGA, FEDIKUrsA, SOLARIJ 8772602238 KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1996. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike in risbe Izidor Jalovec V Mali galeriji Likovnega društva Kranj si lahko ogledate razstavo "Sopotniki na potovanju" (slikarstvo v Italiji 1970 - 1995). V preddverju Iskratel je na ogled slikarska razstava z naslovom Kranjski slikarji - figuraliki. V galeriji Kavka razstavlja fotografije Egon Kaše. V hotelu Kokra na Brdu je na ogled razstava slik Karla Kuharja. V galeriji Pungert pa ta čas razstavlja Nejč Slapar. JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja je na ogled razstava fotografij fotokluba Nagold iz nemškega Baden VVuerttenberga. V razstavnem salonu Dolik razstavlja slike akademski slikar Franc Kosec - Karaš. TRŽIČ - V Paviljonu NOB v Tržiču je na ogled razstava "Iskrivo pojmovanje" akademske kiparke Alenke Vidrgar. Na filmskem platnu JERRY MAGUIRE Režija: Cameron Crovve Jerry (alias Tom Cruise) je uspešen športni agent. Celo zelo uspešen. Celo najuspešnejši. V malem prstu ima milijonske Rogodbe z najboljšimi in najobetavnejširni športniki Amerike. Fenadoma ga, lahko bi rekli, obide slabost in ugotovi, da ni vse v denarju. Napaka. Skupaj z eno ubogo ribico in še bolj ubogo računovodkinjo se znajde na cesti. Torej skoraj sam. Prvič v življenju. In prvič v življenju se je prisiljen učiti življenja. Zgodba je tipično ameriška, konec predvidljiv, igralci čudoviti. Še posebej čudovito je novo odkritje Hollywooda, Renee Zellweger v vlogi Jerrvjeve take in drugačne partnerice. O njej bomo še veliko slišali, zato tokrat le to, da bi si tako računovodkinjo želel prav vsak. Brez izjeme. Tom Cruise dokazuje, da ima nos za uspešnice, pa tudi igrati zna uspešnicam primerno. Za nagrado ima nominacijo za oskarja v kategoriji najboljših igralcev. Film jih ima pet. Sicer pa je Jerry Maguire (pre)lahkoten film o tem, kako uspeti. Kako uspeti v športu, kako blesteti in pobirati smetano v biznisu, kako dokazovati ljubezen. Še posebej slednje. Tom (ki dobro ve, kako uspeti v filmu) kmalu ugotovi, da je vseeno, koliko imaš v glavi, če nimaš nič v srcu. Igro življenja je treba igrati s srcem. Ja, res, v srcu je vse. In ni dovolj, da to le vemo. To je treba znati tudi uporabljati. Pa še dodaten namig - več kot vsi zakladi tega sveta so vredni prijatelji. Pravi prijatelji. Kot je v navadi pri uspešnih ameriških filmih, je tudi ta poučen.- Dobri dve uri nam torej na različne načine razlaga, kako živeti s srcem. Lahko nas prepriča, lahko ne. Bo prepričal žirijo podelitve zlatih kipcev naslednji teden? * Janez Čadež Zveza kulturnih organIzacU Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI VABIMO v ustvarjalno delavnico za odraslet FOTO DELAVNICA- CRNO BELA FOTOGRAFIJA 21. In 22. mar. 1997, od 18. do 22. ure Informacije: ZKO Kranj, Sejmišče 4, telefon: 221-331 MESTNA OBČINA KRANJ TELE-TV Kran| GLAS ALI VES, DA DREVESA GOVORIJO MODROST INDIJANCEV Kathe Recheis, Georg Bydlinski Nekaj v temelju loči indijansko misel in življenjsko drlo od našega mišljenja in našega odnosa do življenja: nam je samorazumljivo, da je človek gospodar narave, da ima pravico, da si naravo podredi, Indijanec pa čuti drugače. Zanj je človeško bitje samo del narave, zanj živi vse, kar je ustvarjeno naj bo zemlja, voda, kamen, rastlina, žival ali človek. Njegov odnos do stvarstva je zato poln spoštovanja, tega pa mi ne poznamo. Šele danes, ko se naša brezobzirnost do vseh stvari začenja obračati proti nam, lahko razumemo obup in bolečino indijanskih ljudstev, ki so morala gledati, kako je bilo vse, kar jim je sveto, njihova mati Zemlja, z vsemi mnogoterimi oblikami življenja, prav tako malo spoštovano, kot Indijanci, njeni prebivalci. Pretekle krivice ne moremo popraviti. Lahko pa danes vsaj prisluhnemo temu, kar nam imajo povedati Indijanci Severne Amerike, in našli bomo marikatero vrednoto, za nas izgubljeno, ki bi jo morali najprej in znova iskati. Knjiga obsega 108 strani in je opremljena s fotografijami. Cena knjige je 2.940 SIT in jo lahko naročite na naslov: DIDAKTA d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu (064) 715-988. Polka je ukazana - delo tržiške folklore na ogled LETOŠNJA NOVOST SO PRIMORSKI PLESI Tržič, 18. marca - Tržiška folklorna skupina Karavanke je tudi letos razveselila domače občinstvo s pestri"1 prikazom najboljšega, kar znajo. V osnovni šoli v Bistrici se je na prireditvi Polka je ukazana pretekli pe)e predstavilo več kot sto plesalcev in glasbenikov. ZKO Tržič je sedmim članom folklorne skupine ob tej priložnosti podelila jubilejne Kurnikove značke. Vsaka od skupin - cicibani, sredinčki, mladinci in člani - se je predstavila s kar dvema spletoma plesov. In ker so na prireditvi selektorji izbirali skupine za regijsko srečanje, je bila večina predstavljenih točk novih, narejenih v tem šolskem letu. "V naši folklorni skupini se še prav posebej potrudimo, da vsako sezono pripravimo nekaj novih, svežih točk. Ne nazadnje tudi zato, ker je vsakoletni pomladanski nastop tudi prilož-n o s t , ko postavimo svoje delo na ogled regijskim selektorjem," je povedala predsednica folklorne skupine Karavanke Ljuba Nadišar. Člani Karavank so se tako v petek predstavili z novo točko, primorskimi plesi, ki jih do sedaj še niso imeli v svojem repertoarju. Pa ne zato, ker se jih ne bi imeli časa naučiti, temveč iz preprostega razloga, ker do sedaj še ni bilo denarja za izdelavo oblek. Zdaj jih je, tako kot ostale noše, v katerih nastopajo folkloristi, izdelal mojster Bojan Knific, in v folklorni skupini Karavanke se lahko pohvalijo, da s plesnimi točkami zdaj že pokrivajo večino Slovenije. Presenetljivo število mladih članov skupine Karavanke -nastopili so cicibani v starosti od štirih do sedmih let, pa dve Na petkovi prireditvi soiJJ Eosameznimi točkami z g\J enimi vložki nastopili ple^3 Karavank, ki se poleg Fy izobražujejo tudi na gl.35 Med igrico in plesom... Nič čudnega, da otroci cicibanov in sredinčkov vzljubijo folkloro v odraslih letih skupini sredinčkov, kjer plešejo otroci, stari od osem do deset let ter mladinska skupina - Ljuba Nadišar pojasnjuje z dejstvom, da starši razen nizke letne članarine nimajo nobenih stroškov s folklorno dejavnostjo svojih otrok. "Ti so pri nas v varnih rokah dvakrat tedensko po eno uro, z mentorji, ki odgovorno opravljajo svoje delo in v družbi svojih vrstnikov. Zato ni čudno, da tudi plesalce v odrasli skupini pridobivamo tako rekoč izključno iz vrst našega podmladka." rod le v skupiA tn z njo živijo W nem področju, kot gostje še Fantovski kvintet ^oft* se je na občinskem srečaj pevskih skupin uvrstil na gijsko srečanje. Dvoranam novne šole Bistrica pri **** pa je bila skorajda preItl.a^1 za številno občinstvo, K1 lj veliko naklonjenostjo sPre|S spremljalo bogat in P?J •^ograni domačih folklor**.i M.Ahačič, foto Tina program domačih folklor Prvih plesnih korakov se mladi člani folklorne skupine učijo že v najrosnejših letih Izšel je Muzejski časopis KEKČEVI DNEVI 97 Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja se začenjajo v četrtek, 20. marca, Kekčevi dnevi 97, ki se bodo nadaljevali tudi v petek, 21. marca, in zaključili z okroglo mizo.Večina predstav bo na odru Gledališča Tone Čufar, nekaj pa tudi v Kulturnem domu Javornik - Koroška Bela ter v Kulturnem domu Jaka Rabič na Dovjem. Selektor Peter Militarov je na srečanje povabil štirinajst otroških gledaliških skupin. V četrtek, 20. marca, bodo v Gledališču Toneta Cufarja nastopili: Center kulturnih dejavnosti pri ZKO Kranj s Čarovnikom iz Oza (Lojze Domajnko) in Zlatolasko in tremi medvedi (Jolanda Tičar), Dramska skupina Živčki iz Naklega s Pekarno Miš-maš (Špela Zupan, Miha Štefe) in Butalskimi razglednicami (Miha Štefe), Linhartovi čuki pri OŠ A.T. Linhart Radovljica s predstavo Na pomoč (Mira Stušek), otroška skupina pri Gledališču Tone Čufar z Malim strahom bav-bav (Rado Mužan). V Kulturnem domu na Javorniku -Koroška Bela pa bodo igrali: dramski krožek pri Gledališču Tone Čufar je pripravil dve predstavi in sicer Kdo je napravil Vidku srajčico (Rado Mužan) in Ostržkove dogodivščine (Metka Dulmin). V Kulturnem domu Jaka Rabič na Dovjem pa bo nastopila otroška dramska skupila Loškega odra z Zavrženim snežkom (kolektivno delo) ter Dramska skupina OŠ Staneta Žagarja Kranj s predstavo Obtoženi volk (Jana Kovač). V petek, 21. marca, pa bodo nastopile še dramske skupine iz OŠ Krašnja, OŠ Staneta Žagarja Lipnica, OŠ Davorin Jenko Cerklje, Gledališče Bohinjska Bistrica, KD Jožef Virk Dob, Podružnična šola Zalog in OŠ Kranjska Gora. • L.M. SPET JE SEJ'M NA JESENICAH Jesenice, 18. marca - Pretekli konec tedna so si , Muzejskega društva Jesenice že lahko ogledali drugo 'e*%< številko Muzejskega časopisa. Vsebina je tokrat nam^jU tradicionalnemu Jožefovemu sejmu, ki ga vsako let organizirajo na Jesenicah. . -.—^ Uvodnik o zgodovini in pomenu omenjene prireditve j( urednika Toneta Konoblja, v časopisu pa je moč naj jl prispevek o sejmih na Slovenskem (povzeto po knjigi a ' i| Vilfana Slovensko Ljudsko izročilo), o kmečki tr£ov:0ddjj tovorništvu (po dr. Gestrin: Slovenske dežele in kapitalizem) in o cestah in mitnicah (povzeto po Fr. t Trgovina in obrt v Radovljici do 17. stoletja v RadovlJ zborniku). jojaj] V drugem delu časopisa se stari Jeseničani sP°jLa *\ sejmov, v zadnjem pa je predstavljen program "^^"5 marec in april. Tako je v Kosovi graščini še do konca rn^jagoH ogled razstava petdesetih barvnih fotografij Fotokluba ^g^fl iz Nemčije, - uradna otvoritev bo to soboto, 22. marca,0 ^ - 3. aprila ob 18. uri pa bo tam otvoritev slikarske r Evgena Guština. V kulturnem programu bo nastopil so Jeraša. Društvo napoveduje tudi dva muzejska večera: p g^jjJ četrtek, 27. marca, ob 18. uri, ko bosta Jaka čop in Janez predstavila najnovejšo fotografsko monografijo Trenta ' $ drugi pa 17. aprila ob 19. uri, ko bo dr. Nada predstavila alpski botanični vrt Julijana v Trenti. • Dve knjižni novosti za mladino KLAPA JOKA KOPRIVE IN ARGONAVTKI Kranj • Pri založbi DZS d.d. sta pred kratkim izšli dve knjigi, namenjeni mladim bralcem: Argonavtki, roman Jožeta Rodeta, in Klapa Joka Koprive, delo izpod peresa pisateljice Polone Škrinjar. Jože Rode je sicer znan in priznan ustvarjalec za otroke in mladino, ki je večino svoje umetniške energije usmeril v gledališki in televizijski medij, njegov posluh za otroški svet pa, kot v uvodu poudarja Boris A. Novak, prihaja odlično do izraza v romanu Argonavtki. V pustolovskem romanu, ki se zvesto drži osnovnih vzgibov in zapletov antične predloge, je avtom uspelo uprizoriti podobne zgode in nezgode v prepoznavnem okviru sodobnega slovenskega okolja. Roman Polone Škrinjar Klapa Joka Koprive je eden od redkih sodobnih romanov za mladino, ki se dogajajo v podeželskem okolju, in zato je še toliko bolj zanimiv in dragocen. "Če k temu prištejemo tudi druge kvalitete njegnega pisanja - dobro zgrajen pripovedni in kompozicijski lok, lep in Klen, obenem pa sodobno, naravno zveneč jezik, žive, sočne dialoge, pretanjeno prepoznavanje psihologije odraščajočih dečkov in deklic ter prepričljive zaplete in razplete - potem pridemo do sklepa, da gre za pomemben prispevek sodobni slovenski književnosti za otroke m mladino," pravi Boris A. Novak. • M.A. Milim............' Ig V' 1 Kranj - V Hiši umetnikov Bažato na ^im0^Mtl^fu pretekli konec tedna otvoritev razstave ob av?LxfloS"L razstavljanja slikarja Klavdija Tutte. Ob tej Prt'°„ogr*K bila tudi prezentacija najnovejše umetnikove *%Jfafi izpod peresa likovnih kritikov Judite Lit*"S Braneta Kovica ter predstavitev najnovejših sit* (ereg<>'J akvarelov iz cikla "Življenje naj bo", z<* Ka0 tf. predstavitveni tekst pripravila Jadranka Sunti- ^an šole na Osnovni šoli Peter Kavčič Škof j a Loka Učenci so odkrili, kako se je gradila Loka j)b dnevu šole so odprli stalno geološko zbirko in izdali ličen vodnik ^° poteh graditeljev Loke. Nja Loka, 17. marca - Na *" tra#i:..:___i_i ____ . tradicionalni vsakoletni fnreditvi Osnovne šole Peki Kavžii šk°9a Loka Dan ^l* so v petek in soboto [Jprii vrata vsem, ki jih delo ? življenje šole /anima. Ob ^edno pestrih dejavnostih 10 tokrat osrednjo pozornost "•menili dejavnosti geološke-0? krožka Loški kremenčki, je na šoli odprl stalno gološko zbirko, v lični knji-r*1 'zdal raziskovalno nalogo, **»nnu pa je posvečena tudi Jsebina tokratnega šolskega ^Pisa Loška medla. Ko se v tem času največ °0vori in na široko polemizira Programu in učnem načrtu Dr. France Leben, predsednik Muzejskega društva Škojja Loka otvarja Stalno geološko zbirko Loških kremenčkov. časopis Loška medla in vodič Po poteh graditeljev Loke. feotauir za katerega se krožki, torej k rednemu šols- obte^Ja'da je prenatrpan, ter kemu programu dopolnilne Ceia Predlaga, da se črta kar dejavnosti, ki so "sol" šolske- ^goin vfta ta^° imenovanih ga programa in se vanj vklju- jJSoen predmetov - likovne, čujejo učenci po svojih n°silcne m khniCne vzgoje, bi interesih, vendar je na mestu kazaj0e takih idej vsekakor vprašanje, kako bi to izvajali, k«kršn Povabiti na prireditev, če bi na šoli ne bilo "vzgojnih ni §oliape ^an ^°ie na Osnov- predmetov", loki * tfer Kavčič v Škof j i Na tokratnem dnevu so se, na sam P0zc,ravni program poleg prireditev, ki so jih je p0K ern vhodnem stopnišču pripravili učenci nižjih razre- jenje jg3*'kako bogato živi- dov, predstavili lutkovni, ti, {n k ■ odvija za vrati učenos- dramski, novinarski, literarni, Vsaj delHSI ^e usPel ogledati fotografski, folklorni, klekl- tev' ki ^e.stnaJstih priredi- jarski, geološki, planinski, tur- predstavi*0 * za tokratno istični zgodovinski, gospo- ltl rnentn priPravili učenci dinjski krožek in krožek Rde- tern> kai v 1 te dvoma 0 ^ega križa, kar vse pokaže na Pr°gram YseDUJe š°lski to, kako pestro izbiro dejav- Je seveda h6 *me^ ve^ **es nosti imaJ° učenci te šole. Jqa So se predstavljali Posebna pozornost je bila Geologija na nov način Mentorja geološkega krotka Pavla Florjančiča smo povprašali, kako mu je uspelo pritegniti učence k tako plodnemu delu Loških kremenčkov. Povedal nam je: "Ko sem končal svojo profesionalno kariero, se mi je geologija na Široko odprla na nov širok in prijazen način. Na poteh v okolici Škofje Loke sem začel ugotavljati, kako ve~ liko zanimivosti je skrito v kamninah, kako zgovorne so lahko kamnine, Jz katerih so zgrajene posamezne stavbe in njihovi detajli v tisočletni Loki. Pri delu z mladimi sem uporabil izkušnje pri vzgoji svojih otrok in se skušal spomniti tudi svojega otroštva. Menim, da prepogosto pozabljamo, kako mučna ustanova utegne biti Šola, kako dolgih je lahko 45 minut šolske ure. Otrokom se je potrebno znati prilagoditi, za njihovo pozornost se je potrebno z zanimivostjo, aktualnostjo in kakšnim presenečenjem potruditi. Za boiič sem jim npr. prinesel košček mete-orita in začel razlago, da Je to del božične zvezde..." J^^dneva šole OŠ Peter Nova imena kamnin i No otvoritvi srame gep-\fke zbirke smo tudi sltfa-•h do utegnejo v zgodovino geologije Loški kremenčki Prispevati tudi Izvirno ime-nekaterih vrst loškega konglomeratfl. K opis« Pp«J. Ramovša v Loških bledih o zvrsti konglomerata imenovanega Hras-'enčan, so mladi geologi °Predelili ie tri zvrsti prstne kamnine: LoČan, v»ncerčan in Grebenar. Kavčič Škofja Loka. tokrat namenjena štiriletnemu delu geološkega krožka, ki je ob tej priložnosti izdal v knjižni obliki raziskovalno nalogo "Po poteh graditeljev Loke", kamnu, posebej pa še kremenu, pa je bila posvečena tudi vsebina šolskega časopisa Loška medla. Delo geološkega krožka "Loški kremenčki", ki ga tako uspešno vodi zunanji mentor, upokojeni geolog Pavle Flor-jančič, na posrečen način združuje opazovanje prelepe narave, s katero je Skofja Loka obdarjena, proučevanje zgodo- vine in znamenitosti tisočletnega mesta, pa tudi opazovanje, proučevanje in raziskovanje geoloških posebnosti in zanimivosti, s katerimi ne skopari to okolje. Člani se torej ne ukvarjajo zgolj z geologijo - nauku o zemljinah, pač pa tudi z zgodovino, arheologijo, in nenazadnje ekologijo. Naučili so se opazovati naravo in svoje mesto do te mere, da so sposobni razbrati znake časa, kar jim omogoča, kot smo slišali na otvoritvi, zavrteti časovni stroj. Podrobno so raziskali zgradbo Kašče, Kamnitega mostu, že po sestavi kamenine znajo veliko povedati o zgodovini portalov, znamenj, loškega in starega gradu. In vse to so lepo popisali v že omenjenem vodiču. V drugem nadstropju šole so tokrat odprli v izredno lepo urejeni vitrini tudi stalno geološko zbirko, ki predstavlja zbrane okamenine, minerale in kamnine. Zbirko je odprl predsednik Muzejskega društva Skofja Loka arheologdr. France Leben, ki je to dejanje ganjen označil kot lep prispevek k 60. obletnici dela Muzejskega društva, krožku Loški kremenčki pa podaril kameno orodje nekdanji stanovalcev Lubniške jame. • S. Žargi Nova zvezda gorenjske glasbene scene Od vaj v kopalnici do prepričljive zmage Sabina Berce prepričala strokovno žirijo in gorenjsko občinstvo. -Ponovno odlična tudi voditeljica Branka Smole, tokrat v znamenju Evite. - Drugo in tretje mesto Tanja Kremenšek in Natalija Korošec. Bled, 18. marca - Da se je prireditev Prvi glas Gorenjske že dodobra uveljavila, je najbolj prepričljivo dokazala do zadnjega kotička polna Festivalna dvorana na Bledu. Zato se kaj lahko zgodi, da bo tudi Sabina Berce, letošnja nesporna in absolutna zmagovalka, sledila zgledu nekaterih svojih znanih predhodnikov - naj spomnimo, da sta s Prvega glasu Gorenjske med zvezde slovenske zabavne glasbe odšla Helena Blagne in Franc Rebernik. "Zmage, sploh pa v obeh kategorijah, sploh nisem pričakovala," je malo pre- Zmagovalka Sabina Berce s Tanjo Kremenšek (druga nagrada občinstva in tretja po presoji strokovne žirije) ter Natalijo Korošec (tretja nagrada občinstva in druga strokovne žirije). Berce. "Vesela sem zmage, vesela nagrad, tako Raši-cine, zlatega obeska kot tudi snemanja v studiu Marijana Smodeta. Najraje bi v slovenščini posnela kakšno pesem moje vzornice Celine Voditeljica programa Branka Smole, v čudoviti Rašictni kreaciji Evita, je ob pomoči Bojana Pogačnika tudi letos pomembno vplivala na uspeh prireditve. določen in izvrsten nastop, ki ga od drobnega, nežnega dekleta kar nekako ni bilo pričakovati, spraševali, kje se je učila petja, kje nastopa. Pa pravi, da poje v glavnem doma, v kopalnici, da do sedaj ni imela učiteljev petja in da je javno nastopila le dvakrat na karaokah. Zadovoljno občinstvo je navdušeno ploskalo vsem štirinajstim nastopajočim -letos so odločno prevladovala dekleta - nova direk- "Odločttev je bila vse prej kot lahka", so v en glas zatrjevali člani strokovne komisije, Melita Jelen, Primož Kerštanj, Marijan Smode, Jan Plestenjak (predsednik), Martin Žvelc tn Simona Vodopivec Najboljše tri so si bile med seboj precej enakovredne, kljub temu so se, tako kot občinstvo, odločili za Sabino Berce, J . I; ^ L Direktorica Radia Triglav Rina Kltnar čestita zmagovalki. senečena in malo srečna Dion. Vse njene plošče povedala dijakinja prvega imam in vse pesmi sem se letnika srednje tekstilne že naučila," je pripovedova- šole iz Kranja Sabina la. Seveda smo jo, gleda na V pričakovanju zmage. torica Radia Jesenice Rina Klinar pa je obljubila, da bodo pri njih še naprej spodbujali in podpirali mlade glasbene ustvarjalce. • M. A., foto: Tina Doki RS - Upravna enota Jesenice objavlja JAVNI POZIV k vložitvi vloge za sodelovanje v komisijah za tehnične preglede po 67. členu zakon o graditvi objektov in postopkih za izdajo odločb po 4. členu zakona o gospodarskih družbah Javno pozivamo gospodarske družbe, zavode in samostojne podjetnike s sedežem v Republiki Sloveniji k vložitvi vloge za uvrstitev svojih strokovnjakov na seznam oseb, ki bodo sodelovale v komisijah za tehnične preglede objektov po 67. člen zakona o graditvi objektov (ZGO, Ur. list SRS; št.. 34/84, 29/86 in Ur. list RS, št. 59/96), za katere je dovoljenje za gradnjo izdala Upravna enota Jesenice in na seznam oseb, ki bodo sodelovale kot izvedenci v postopkih za izdajo odločb po 4. členu zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Ur. list RS, št. 30/93, 29/94 in 82/ 94), ki jih vodi Upravna enota Jesenice. 1.A. Strokovnjaki, ki bodo uvrščeni na seznam, bodo v komisijah za tehnične preglede objektov opravljali naloge, ki jih za navedeno komisijo določa 70. člen ZGO, na naslednjih strokovnih področjih: a. gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih del, b. strojnih inštalacij in naprav, c. električnih in telekomunikacijskih inštalacij in naprav, d. varstva pri delu, e. varstva okolja (varstva voda, zraka, tal in varstva pred hrupom). 1. B. Strokovnjaki, ki bodo uvrščeni na seznam, bodo v postopklih za izdajo odločb po 4. členu ZGD opravljali delo izvedencev, ki obsega: strokovni ogled poslovnih prostorov, opreme in naprav ter izdelavo pisnega izvedenskega mnenja, in sicer v postopkih za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za opravljanje trgovinske, gostinske, obrtnih, obrti podobnih in drugih dejavnosti. Izvedence iščemo za naslednja strokovna področja: a. sanitarno - zdravstveno področje, b. tehnično - delovno področje, c. področje varstva pred požarom, d. področje kmetijstva in veterine, e. področje varstva pri delu, f. področje varstva okolja. Gospodarske družbe, zavodi in samostojni podjetniki lahko vložijo vloge za uvrstitev na sezam le za konkretne osebe, zaposlene v gospodarski družbi, zavodu ali pri samostojnem podjetniku. Fizične osebe, ki bodo prijavljene na ta poziv, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji; - * da imajo v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naziv diplomirani inženir stroke navedene v 29. členu ZGO ali v Republiki Sloveniji nostificirano v tujini pridobljeno diplomo visokošolske organizacije (slednje ne velja za dipo-lome in javne listine iz 100. f. člena ZGO) - velja za točko 1. A. - a, b in c oziroma: * da imajo strokovno usposobljenost po veljavnih pre-dpisih za posamezno področje dela - velja za točko 1 .A.d in e; * da imajo najmanj višješolsko izobrazbo ustrezne stroke za posamezno delovno področje - velja za točko 1. B. a - f; - da imajo opravljen strokovni izpit po ZGO oziroma po drugih predpisih (velja za točko 1 .A.); - da imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela. Vloge morajo vsebovati: - navedbo gospodarske družbe, zavoda ali samostojnega podjetnika in naslov prijavitelja, navedbo strokovnih področij, na katera se nanaša prijava ter ime in priimek oseb, ki bodo opravljale posamezne strokovne naloge; - dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (izpis iz sodnega registra ali priglašena dejavnost pri Davčni upravi Republike Slovenije in odločba o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti); - dokazilo o usposobljenosti strokovnjakov (izpolnjevanje pogojev iz 2. točke) ter navedbo referenc - seznama objektov in naprav, kjer so osebe, ki se prijavljajo, sodelovale pri graditvi kot odgovorni projektanti, odgovorni vodje projektov, odgovorni vodje del oziroma kot nadzorniki ali opisom dosedanjih delovnih izkušenj na posameznem področju; - cenik in plačilne pogoje, - navedbo rokov izvedbe. 4. Vloge morajo interesenti posredovati na Upravno enoto Jesenice, C. M. Tita 78, v roku 15 dni po objavi. Dodatne informacije se lahko dobijo na Upravni enoti Jesenice po tel. 064/81-040 pri naslednjih osebah: Jaka DAKSKOBLER ali Vanda EN-IKO (za tehnične preglede po ZGO) oz. Mira DOBRAVEC -JALEN ali Marija ŠIVIC (za postopke po ZGD). 5. Prijavitelji bodo o uvrstitvi na seznamu oseb, ki bodo sodelovale v komisijah za tehnične preglede objektov po ZGO in v postopkih po ZGD, obveščeni v 15 dneh po pregledu prispelih vlog. UPRAVNA ENOTA JESENICE AnattaTTLelence 43, Golnik m. sl: 064/461-369 KOZMETIČNA NEGA, PEDIKURA, SOLANU OBČINA BOHINJ OBČINSKI SVET Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Triglavska 35, Bohinjska Bistrica 4264 BOHINJSKA BISTRICA Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih občine Bohinj (Uradni liest RS, št. 53/96) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj Občine Bohinj v letu 1997 1. Predmet razpisa: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poziva občane, krajevne skupnosti, podjetja, zavode, politične stranke, društva ter druge organizacije, da posredujejo pobude oz. predloge za podelitev priznanj Občine Bohinj v letu 1997. 2. Vrste priznanj in kriteriji za podelitev: 2.1. Zlata plaketa Občine Bohinj je najvišje priznanje Občine Bohinj in se lahko podeli: - posamezniku za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena, - skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. 2.2. Srebrna plaketa Občine Bohinj - Srebrno plaketo občine Bohinj se lahko podeli za izjemne enkratne dosežke, ob izredno humanem in požrtvovalnem dejanju, ob življenjskem ali delovnem jubileju In drugih utemeljenih podobnih priložnostih. 2. 3. Bronasta plaketa Občine Bohinj - Bronasta plaketa Občine Bohinj se podeljuje za posebne dosežke in uspehe na področju izobraževanja, kulture, znanosti, tehnike, ekologije in športa ter za dejanja, ki se odražajo v humanem odnosu do sovrstnikov in odraslih. 3. Vsebina pobude: Pobuda mora bitipisna in mora obsegati: - ime in priimek ter naslov oz. naziv pobudnika, - ime in priimek oz. naziv predlaganega prejemnika priznanja, - obrazložitev ponudbe - morebitne dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi 4. Predlagatelj oz. pobudniki morajo svoje pobude posredovati v roku 30 dni po objavi tega razpisa na naslednji naslov: Občina Bohinj, Občinski svet, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom "ZA RAZPIS - PRIZNANJA OBČINE BOHINJ." Dodatne informacije v zvezi z razpisom pobudniki lahko pridobijo pri tajnici občinskega sveta ge. Mileni Petek, na tel. (064) 721-861. >. Pobude oz. predloge bo obravnavala Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja, ki bo sprejela ustrezen sklep za podelitev in ga posredovala občinskemu svetu občine Bohinj v obravnavo in odločanje. Sejem Alpe Adria od 18. do 22. marca Okrog 220 razstavljavcev V Ljubljani bodo danes dopoldne odprli že 36. zapored sejem Alf Adria, ki je pravi naslednik prvotnega sejma s tem imenom-Takrat je bil to sejem gospodarskega sodelovanja med državi v okviru sporazuma Alpe Jadran. Ljubljana, 18. marca - Letošnja sejemska kim obzornikom, z diapozitivi, gla^! prireditev Alpe Adria bo od 18. do 22. marca, pridružujeta pa se ji hkrati še sejemski prireditvi Fotostik in Sejem Ribolov in lov. Sejem bo na šest tisoč kvadratnih metrih, na njem pa se bb predstavilo okrog 220 neposrednih razstavljavcev in med njimi jih je največ iz Slovenije ter iz sosednjih držav. Sejem je programsko razdeljen po razstaviščnih halah. Tako so v hali na ogled plovila od gumenjakov do kajakov, kanujev in jaht ter navtična in potapljaška* oprema. Večja plovila pa so na zunanjem prostoru, kjer je tudi oprema za kampiranje. V hali A2 so kolesa, motorji in oprema za pohodništ-vo, v hali C pa je kozmetika, fitness oprema in oprema za frizerske salone. Pravi turistični utrip pa bo v hali B, ki bo namenjena turizmu. V hali B se bodo v sejemskih dneh poleg Ljubljane predstavili z bogatim programom slovenski kraji in regije. Med regijami so Belokranjsko-Dolenjs-ka, Pomurje, Gorenjska, Notranjska in Zgornje Posočje. Poleg njih svoje programe predstavljajo turistične agencije, mednarodne prireditve pa tujci. Na posameznih predstavitvah regij so poskrbeli tudi za različna družabna in druga zanimiva dogajanja. Tako se še .posebej celovito med Gorenjci predstavlja občina Kamnik s termami Snovik, poslikavo majolik in Kamniš- Multivizijsko predstavitev so pripraVTj Andreja Eržen, Tomo Sitar in Lisjak. Poleg tega pa se predstaM tudi Velika planina. Kamniški obzori"* pa bo predvsem bolj šaljivo obarv^' Predstavljen bo tudi novi plakat obcijl Kamnik, gostinci pa bodo ponudili n° j prospekte. Turistični projekt Venerina pot so 1 sejem pripravili Radovljica, Škot) Loka, Kamnik, Ljubljana, Postori Štanjel in Nova Gorica. Vse te ob&J bodo predstavile tudi različne priredij med letom. Lani so se na sej^ predstavili Železniki, letos pa so nar vedali predstavitev Sorice. Marsikaj zanimivega bo tudi "J športnem področju. Tako se bo pred5 vil Ten Tours in A 1 Ring, med Slov^ bolj znan kot Zeltvveg s prografl1, Formule 1. Do novih sponzori pogodb bosta prišla tudi mlada ten* i igralca Rok Pogorelčnik in A°dj Može. Med sejmom bo naš ZIH pomorščak Jure Šterk predstavil p1 i bo okoli sveta, ki jo bo začel maja le I predstavljene bodo najboljše študent, naloge o turizmu, predstavila pa se na posebni novinarski konferenci Hrvaška. To je le nekaj najbolj skopih poda t in zanimivosti o sejmu. Vsekakor si m potrebno ogledati. Sejem pa bo J dan odprt med 9. in 19. uro SEJEM ALPE-ADRIA turizem, rekreacija, navtika, ribolov in lov, fotografija Salon turizma • turistične zanimivosti naših in tujih dežel • Skupinske razstave (predstavitev regij m s turistično ponudbo) • Salon športa in rekreacije (kolesarstvo, tenis, pohodništvo, potapljanje Salon navtike • Kamping in karavaning • Salon kozmetike • Sejem Fotostik • Sejem Ribolov Na sejem se pripeljite ceneje z vlaki Slovenskih železnic! Gospodarsko razstavišče v Ljubljani od 18. do 22. marca 1997 • od 9. do 19. ure obč'n dr-)' in k* llljl LJUBLJANSKI SEJEM GOSPODARSTVO _UREJA: Marija Votčjak_ Davki Davkarji pobrali za 13 odstotkov več davkov dohodnini je v spodnjih dveh razredih že več kot 90 odstotkov dohodninskih zavezancev. J^j, 17. marca - Davkarji so pred kratkim na tiskovni konferenci predstavili svoje delo v drugi polovici lanskega ,e% odkar imamo tudi pri nas enotno davčno službo, TJkrŠno poznajo razvita gospodarstva. Pobrali so za 13 "flstotkov več davkov kot v prvem polletju lanskega leta, z sfrejŠin. naknadnih nadzorom pa odkrili za približno 4 jpuijarde tolarjev utaj davkov, pri tem pa vložili 28 ovadb za a*niva dejanja in 104 prijav za gospodarske prestopke. ^animivi so podatki o pobrani dohodnini, saj kažejo, da je Prvem razredu skoraj 60 odstotkov dohodninskih Rezancev, v drugem dobrih 30 odstotkov, kar bodo Oe?etno upoštevali pri napovedanih spremembah zakona dohodnini. Poročilo o delu v lanskem drugem polletju je E°«robno predstavila MILOJKA KOLAR, v.d., direktorja u»včne uprave Slovenije. Pri davku od dohodka iz dejavnosti (obrtniki) pa so bili davkarji lani strožji, saj so se v večji meri poslužili cenitve prihodkov in odhodkov, v prihodnje pa bo tega nadzora še več. Davkarji namreč ugotavljajo, da so pri obrtnikih prihodki pogosto podcenjeni, odhodki pa napihnjeni. Za lto 1995 so izdali več kot 61 tisoč lanskem drugem polletju so začeli preglede pri 724 pravnih in 3.763 samostojnih podjetnikih, od bivše agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje pa so prevzeli 263 inšpekcijskih pregledov pravnih oseb, od bivše uprave za javne prihodke pa 1.574 inšpekcijskih pregledov samostojnih podjetnikov. Pri Javnofinančni prihodki so *ni znašali 1.135 milijard farjev, od tega prihodki P°raČunov 681 milijard tolar-Jd • v prvem polletju je bilo z avki in carinami zbranih 319 juiijard tolarjev, v drugem pa ^milijard tolarjev. . "avkarji so torej lani v r™pm polletju pobrali za 13 rftotkov več davkov kot v Prvem polletju. polovični delež ff prometni davek, ce«tinskega dohodnina nih povPrečJu je bilo pobra-davlfZa ^ odstotkov več seor' P°večanje pa so do-davlPri vseh davkih, razne pri oseh °d .dobička pravnih Drv ' ki je obračunan v le7w? P°lletJa- Pri dohodnini Povečanje 14-odstotno, od JxL a glavnina odmernih let u V*dana v druSem PQl-Da i l Prometnem davku stotn i!10 P°večanJe 10-od-sai i* r ima vellk pomen, med t0 naJizdatnejši davek, skn,L.Pobranimi davki ima uraJ polovični delež. Zelo naftnih derivatov, 28- odstotni delež pa 20-odstotna splošna stopnja in 13-odstotnega obdavčitev storitev v višini 5 odstotkov. Pri dohodnini velika večina v spodnjih dveh razredih, peščica v najvišjem Dohodnina je imela lani 1.090.508 zavezancev, ki jim je bilo odmerjene 177,7 milijarde tolarjev dohodnine. V tem znesku je bilo 17 odstotkov navidezne, predvsem pri pokojninah, zato je dejanska znašala 147,4 milijarde tolarjev. Med letom je bilo plačane 150,2 milijarde tolarjev, kar pomeni, da je bilo pobrane Najslabše smo se odrezali Gorenjci Ž letošnjim letom smo vsi davčni zavezanci dobili svojo davčno številko, davkarji so nam o tem poslali obvestilo, ki smo ga morali vrniti. Pri tem smo se najslabše odrezali Gorenjci, kar pomeni, da nismo tako redoljubni kot običajno mislimo. Delež vrnjenih obvestil je bil namreč na Gorenjskem le 71,8-odstoten, v celotni Sloveniji pa kar 82,47'-odstoten, kar davkarji ocenjujejo kot zelo dobro. Razposlali so natančno 2.122.898 potrdil o davčni številki, do konca februarja pa je bilo vrnjenih 1.750.694. Razveseljiv je izredno dober odziv v Ljubljani, kjer je bil 84,1-odstoten in v Mariboru, kjer je bil 82,4-odstoten, na Ptuju celo 91-odstoten. V davčnem registru tako Še ni usklajenih približno 17 odstotkov davčnih številk, stvari bodo zdaj reševali posamično. Davčne številke so dobili tudi tujci, ki live pri nas in za katere so davkarji imeli podatke. Register tujcev še ni popoln, v njem je zdaj 39.425 davčnih številk, najmočneje je zastopana Ljubljana, kjer je 38 odstotkov oziroma skoraj 15 tisoč tujcev. Sledi Gorenjska s 4 tisoč tujci, na tretjem mestu pa je območje davčnega urada Koper, kjer je 3.600 tujcev. !?rnemb i in, na Je l"di dohodnina, dele* približno četrtinski PreHc. PpMižno desetino pa Javljajo carine. lanskem polletju je vejjati zakon o davku Ob *ačel na PomPP!lane vire' ki ie P°stal ra^nvir proračuna, saj karii>imed Pobranimi davki ,- .-odstotni delež, znašal le slabih 13 milijard tolarjev. Davek od dobička pravni °seb pa je lani predstavljal 3,39 °dstotka vseh proračunskih pn-J°dkov, znašal pa je 22 milijard tolarjev, od tega v prvem pollet-lu 13 milijard tolarjev. Potemtakem lahko ugotovi-m°> da je davek na izplačane Plače sorazmerno izdatnejši yir pročana kot davke na aobiček, kar je seveda slika razmer v našem gospodarstvu ^a eni in ekonomske politike «a drugi strani. . v pobranem prometnem 7vku je imela v lanskem drugem polletju približno 33-oastotni delež obdavčitev Dežurni davčni telefon Davkarji so z 17. marcem uvedli dežurni telefon, odprt je na Glavnem uradu v Ljubljani, tja se obrnite, če na davčnem uradu niste dobili popolnega odgovora. Z dežurnim se lahko dogovorite tudi za osebno srečanje ali na Glavni urad pošljete pisno vprašanje. O dohodnini lahko dobite informacije vsak torek in četrtek od 10. do 12. ure, pri telefonu štev. 061/13 39 529 bo Petra KovačiČ. Informacije o davku od dohodka dejavnosti bo na isti telefonski številki ob torkih od 9. do 11. ure posredovala Breda Simončič, ob petkih od 9. do 11. ure pa janež Križnik, Informacije o davku od dobička pravnih oseb dobite na Številki 061/12 56 700 ob ponedeljkih in četrtkih od 10. do 12. ure, na vprašanja bo odgovarjala Majda Vari. Vse dni, od ponedeljka do vključno petka, pa lahko dobite informacije o prometnem davku in sicer od 8. do 10. ure, na številki 061/12 56 700 bo ob ponedeljkih in sredah dežurna Barbara Ivačič, ob torkih in Četrtkih Leonida Maver, ob petkih Zlata Žakelj, na številki 061/13 39 529 pa ob ponedeljkih in sredah Marija Pičinin. Kmalu bo nared tudi druga, obljubljena novost in sicer brošura z informacijami o davkih, saj Želijo davkarji postati prijaznejši do davkoplačevalcev. zdi 2 odstotka več in ljudem jo je država morala več vrniti kot dodatno pobrati. Cenitve obrtnikov za več kot trikrat povečale davčno osnovo Davki iz kmetijstva (katastrski dohodek) so sorazme-no skromni, saj je bilo pobranih le 130 milijonov tolarjev davka. V*t«nje po novem vročan • ?n 0 davčnem postopku je vpeljal nov način davka - pisem> zahtevkov, odločb itd., saj so imeli tudi skupa?1 S t€m doslel zelo veliko težav. Davkarji so poštar S P°iSt? *e PnpMvM enoten obrazec, ki ga bo lasno 1jPjM> k° nam bo prinesel pošiljko, s čimer bo Vročenareno' ^daJ Je P°^Jka z davčne uprave defovn nas P°^tar m o° na^ v stanovanju ali na druga ^ mestu m & pošiljke ne bo hotela prevzeti hašem fr^a- oseoa našega gospodinjstva ali tajnica v Pustil J>h J1** P°tem nam 00 poštar na vidnem mestu in poni hStil° (Prii>il na vrata.'), kje se pošiljka nahaja zredil mo morali priti v petnajstih dneh, pri tem bo % 7n jj^ntunek v poseben obrazec. Ta dan se bo nato datum vročitve. mov tudi*!!0 P" vročaniu poštnih pošiljk veliko proble-haj hi Uv ne *e davkarji, je v pripravi nov zakon, ki P°vedaln\4 ,takSen> poenostavljen postopek vroČanja, je tQken, f Kolar. Zgledu davkarjev bodo potem- ^^teaih tudi drugi. odločb o odmeri tega davka, opravljenih pa je bilo 713 določitev davčne osnove s pomočjo cenitve. Pri teh zavezancih je bila davčna osnova povečana kar za 349 odstotkov in sicer s 214,9 na 964,4 milijone tolarjev. Dav-karje na tem področju torej zares čaka še veliko dela. Obrtniki so imeli za leto 1995 po izračunanih olajšavah v povprečju 604 tisoč tolarjev dobička, v primerjavi ze letom poprej je bil večji za 12 odstotkov, vendar še vedno skromen. Ti zavezanci so namreč v povprečju dosegli le 63 odstotkov povprečnega zneska zavezanca za dohodnino, ki je za leto 1995 znašala 960 tisoč tolarjev. Leto poprej pa je bila ta delež 58-odstoten, torej še manjši. Anonimke niso vsebovale laži Davčna kontrola je dvojna in sicer ob sami predložitvi napovedi in obračunov, ko ima davčni kontrolor na okencu pooblastilo, da izda plačilni nalog za tiste, ki davkani plača, vnovči pa ga agencija za plačilni promet. Naknadni pa je inšpekcijski nadzor, v odločitvi, kam bodo šli inšpektorji, je bilo nekaj davčnih zavezancev izbranih tudi naključno, sicer pa so upoštevali pogostost pregledov, velikost davčnega zavezanca in podobno. Davkarji so v lanskem drugem polletju vložili 4.261 predlogov za uvedbo prekrškov, od tega 1.116 po zakonu o prometnem davku in 3.055 po zakonu o dohodnini. Zaradi suma davčne utaje in drugih kršitev pa so vložili tudi 28 ovadb za kazniva dejanja in 104 prijave za gospodarske prestopke. Zanimiva je izkušnja z anonimkami, saj je Milojka Kolar povedala, da so bile koristne vse, ki so jih doslej dobili. Anonimke namreč ne vsebujejo laži, temveč dejanske nepravilnosti, pri katerih so večkrat ugotovili celo večji obseg. • M. Volčjak Ponovni zapleti v kranjski Planiki Starman grozi z odstopom (nadaljevanje s 1. strani) Takojšen sestanek je direktor Starman predlagal ministru Dragonji že 26. februarja, ko ga je pismeno seznanil s potekom sanacije v Planiki, hkrati tudi ministra za delo, družino in socialne zadeve Antona Ropa, republiški zavod za zaposlovanje ter Gorenjsko banko in SKB banko kot največji upnici. Zapisal je, da bo kmalu minilo leto dni, odkar se v Planiki obupno trudijo, da bi tovarno sanirali, uresničili pa so velik del zastavljenih ciljev. Zmogljivosti so razprodane, produktivnost se je bistveno povečala, znižali so strošek na enoto proizvoda. Tekočo mesečno izgubo so z 220 milijonov tolarjev na začetku leta uspeli zmanjšati na približno 30 milijonov tolarjev. Izplačujejo sicer zelo nizke plače, vendar izpolnjujejo zahteve kolektivnih pogodb, delo pa ima 2.275 ljudi. Kljub jasni usmeritvi, da bodo svoje probleme reševali sami, so še vedno odvisni od drugih. Cenijo pomoč države v višini 347 milijonov tolarjev, kar je praktično omogočilo preživetje v lanskem letu. Glede na velikost Planike pa je ta znesek pokril le plače za 450 delavcev, ki so bili leta 1995 opredeljeni kot tehnološki presežek, njim pa še vedno dolgujejo skoraj vse odpravnine. Zadolženost se lani realno ni povečala, povečale pa so se obveznosti do dobaviteljev. Sporazum o reprogramu dolgov so sklenili z SKB banko, še vedno pa ni podpisan z Gorenjsko banko, kljub njeni trdni obljubi že v letu 1995. Pri njej so obresti, ki jih vedno tekoče plačujejo, 13 in več odstotne. Tudi tekoče financiranje povečane proizvodnje kljub preteklim obljubam ni bilo nikoli urejeno, Planika pa je stvarno zadolženost pri bankah lani celo znižala za 2 milijona mark, kar je bilo nadomeščeno s posojilom ministrstva za gospodarske dejavnosti. Zanimivo je, da so bile banke v letih 1992 do 1994 zelo radodarne z novimi posojili, s čimer so zameglile dejanske razmere v tovarni ter tako preložile in otežele dejansko sanacijo Planike, ki se je tako začela štiri leta prepozno. V zadnjem leto so v Planiki v sanacijo vložili ogromno naporov, popolnoma neuspešna pa je bila njena finančna konsolidacija, zato se Starman boji, da se bo igra mačke z mišjo za Planiko slabo končala. Planikini dolgovi trenutno znašajo približno 50 milijonov mark, od tega so bankam dolžni 28,6 milijona mark, dobaviteljem 15 do 16 milijonov mark, delavcem pa za odpravnine 3 do 4 milijone mark. Še najbolj so do Planike tolerantni dobavitelji, večinoma tuji, kar potruje podatek, da je tujim dobaviteljem Planika dolžna še 6 milijonov mark iz leta 1995 in 1996. Prav nobene milosti pa nismo deležni pri davkih, carinah itd., kar potrjuje poteza kranjske občine, ki je prek davčne uprave minuli petek blokirala Planiki račun za približno 46 milijonov tolarjev, kolikor naj bi bila Planika občini z obrestmi vred dolžna, ker ni plačala nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ce hočemo ohraniti in sanirati Planiko, najkasneje v desetih dneh potrebujemo 3 do 4 milijone mark svežega kapitala iz kakršnegakoli vira oziroma v kakršnikoli obliki, je 26. februarja zapisal Starman. Odtlej je minilo štirinajst dni! Na drugi strani telefona nimam nobenega sogovornika, nikogar ne morem dobiti, je grenko dejal Starman. Izgovarjajo se drug na drugega, minister Rop je obljubil nekaj pomoči, vendar jo je pogojil s podpisom sporazuma o reprogramiranju dolgov z Gorenjsko banko. Tega so danes v Planiko dobili, vendar nam direktor Starman o njem ni mogel povedati nič konkretnega, ker vsebuje določilo, da je poslovna tajnost. Podobno je poslovna tajnost sporazum s tržiškim Pekom, zato je vzporednica zanimiva. V Planiki stavka še ni napovedana, nemara pa bo v kratkem, če delavci ne bodo dobili plač, ki so bile po najbolj optimistični varianti napovedane za 21. marec. Tudi to pa je zdaj podrla poteza kranjske občine. Stavka ne prinese nič dobrega, saj bo za mesec, dva vnesla nemir v tovarno, čeprav bi le uspeli dobiti denar za plače. Nič dobrega pa seveda tudi ne bi bil Starmanov odstop, ki je doslej v Planiki že veliko naredil, velja pa za izjemno delavnega in za dobrega poznavalca čevljarske industrije. • M. Volčjak APARTMAJSKO NASELJE ZELENI GAJ - BANOVCI Naprodaj je pet tipov apartmajev: tip A tip AM tip B tip BM in tip C -34,27ms « 32,53rr»ri - 43,94m' - 43,93111% - 62,38m~ TERME BAHOVCI, VAS VABIJO! ODLOČITE SE ZA NAKUP IN NAS POKLIČITE. MOŽNOST KREDITIRANJA« iin!!!iiii!!!! : f'. n I T« SKB-tMVESTtCIJSKQ PODJETJE ».0.0. Prodat« !•* Informacije: SKB-InveiHciiilro podjetja, d.o.o., Ljubljano J f tfcvmka 56, 1OOO llpoll— T0I.1 061/13 13 143, 13 14 086 lat.: 061/313 170 POSLI IN FINANC! UREJA: Marija Volčjak NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: OPEL TIGRA 1.6 16V RIO VERDE MODA MLADOSTNO MISLEČIH Moda kupejcvskih avtomobilov je pred nekaj leti pljusnila tudi v nižji avtomobilski razred. Nemški Opel je tja postavil na osnovi corse narejeno tigro, simpatični kupe z inovativno obliko, močnim srcem in še čim. In ta tigra zmore biti hkrati tudi luksuzen in zelo hiter avto. Zaradi svoje oblike in karakterja je tigra namenjena predvsem ciljni skupini mlajših kupcev, ali pa vsaj tistim, ki znajo in hočejo misliti mladostno. Sprednji del avtomobila je klinast in se preko sorazmerno visokih blatnikov, položnega ve-trobranskega stekla in zaobljene strehe kar hitro končuje v visokem kupejevskem zadku. Potniške kabine je pravzaprav Atraktiva oblika jevskem zadkom z visokim kupc- konec že za strešnim stebričkom za prvimi vrati, od dodatnih stranskih stekel sploh ni, zato pa je nenavadno in veliko zaobljeno zadnje steklo. Sicer pa je zaobljena vsa karoserija in menda je edini oster rob tisti, ki je oblikovan v stabilizator zraka na prtljažnih vratih. Notranjost zapirajo velika bočna vrata, toda prostor namenjen potnikom ali bolje rečeno dvema potnikoma je skromen. Ne samo, da je streha preblizu glavam, še hujše se utegne oditi voznikom z nekoliko rajšimi nogami, ki imajo nevarno blizu glave tudi vetrobransko steklo. Prostora je torej za dva odrasla potnika, na zadnji ozki klopi je bolje voziti kakšno drobnarijo kot človeške duše. Tudi prtljažnik je skromen, 215 litrov ponuja pri postavljeni in 425 litrov pri podrti zadnji klopi. Zato še enkrat velja, da je ta avtomobil namenjen tistim, ki niso prezahtevni s prtljago. po KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - Ljubljanska 22 VA5 prijazno vabi r\a DNEVE ODPRTIH VRAT od 20.3. do 22.3. med 8. in 18. uro Ob prijetni glasbi, okusni hrani In dobri pijači boste PREIZKUŠALI nove mode\e vozil Renault Clio Fidji, Tvvingo Wind, Scen\c, Classlc, Šafrane ter prodajne uspešnice Mešane Berllne, Megane Coupe ter Laguno. Med udeleženci bodo izžrebane bogate nagrade. Na zamudite: v dneh odprtih vrat boste lahko ugodneje kupovali tudi rabljeno vozilo ter opravili BREZPLAČNI servisni pregled vašega vozila. KRANJSKA GORA Na lepi, sončni lokaciji blizu središča In smučišč, vendar dovolj daleč od turističnega vrveža, gradimo za vas 16 vrstnih hiš stan. površine od 118 do 230 m2, na parcelah od 174 do 360 m2. Hiše bodo zgrajene do IV. gr. faze In kupcem predane v septembru 1997. INVESTITOR: FACTOR d.o.o. Ljubljana, Slovenska 54 INFORMACIJE O PRODAJI: Agencija PORTAL, d.o.o., Ljubljana, Slovenska 54, tel. 13 22 330 od 8. do 15. ure MEŠETAR Odkupne cene živine Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju & naprej odkupuje govejo živino po cenah, ki veljajo od lanskeg« 22. februarja dalje. Cene (v tolarjih za kilogram) so preračU' nane na meso. Kakovostni in plačilni razred Biki do 2 let Telice in junci do 30 mesecev Teleta Krave do 5 let Opel tigra v prestižno športni različici rio verde Zato pa se tigra v svoji prestižni različici, ki se imenuje no verde lahko pohvali s peščeno obarvanim usnjem, klimatsko napravo in celo z radijskim sprejemnikom s predvajalmkom zgoščenk, kot bi rekli lepo po slovensko. Voznik ima pred seboj armaturno ploščo, ki je na las podobna corsini, na enaki torej sorazmerno ceneni ravni pa je tudi plastika, v katero je odeta. nizkopresečnimi gumami. Tudi zavore nimajo pretežkega dela, a vseeno je dodani protiblokirni sistem dobrodošel. Na slabših cestah se telesa potnikov zaradi trdega podvozja krepko pretrese-jo, že po kakšnih 100 kilometrov vožnje v tema avtomobilu pa si je priporočljivo privoščiti počitek z razgibalnimi vajami. I. E2.E3 502,57 804,11 402,05 II. E1,E4,U2,U3 484,62 775,39 387,69 III. E5,U1,U4,R2,R3 448,72 717,95 358,98 IV. U5,R1,R4,02,03 403,85 646,16 323,08 V. R5,01,04 358,98 574,36 287,18 VI. 05,P1,P2,P3,P4,P5 269,23 430,77 215,39 Krave nad 5 let Biki nad 2 leti Voli nad 30 mes- +++oblika ++motorne zmogljivosti +oprema/ —utesnjenost -majhen prtljažnik -sorazmerno visoka cena CENA do registracije: 36.362 DEM (Opel Austria, Dunaj) Tigrino srce je 1,6-litrski štir-ivaljnik iz generacije ECOTEC in ob njegovem brbotajočem zvoku se zlahka pozabi na utesnjenost na sicer višinsko nastavljivem in dobreo bočno oprijemljivem sedežu. Pri najboljši volji energični motor zmore celih 106 konjskih moči, kar natanko tono težak avtomobil, dovolj, tudi če ima voznik v krvi dovolj adrenalina za športen način vožnje. Divja žival s podobnim imenom, kot ga ima tigra, je hudo urna žival in to velja tudi za ta avtomobil. Ob občutljivosti na bočni veter in ne pretirano lahkotni vodljivosti, se tigra v ostreje voženih ovinkih obnaša spodobno, kolikor je to mogoče pri avtomobilu s sprednjim pogonom, k temu pa pripomorejo tudi lahka platišča z Tigra je torej mladosten, razposajen in atraktiven avtomobil, ki pa je tistim, ki bi ga imeli najraje, pogosto nekoliko težje dostopen. Toda kdor ga ima, bo najbrž deležen kar precej zavistnih pogledov. • M. Gregorič TEHNIČNI PODATKI: kompaktni kupe, 3 vrata, 4 sedeži. Motor: bencinski, štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1598 cem, 78 kW/106 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 3922 mm, š. 1604 mm, v. 1340 mm, medosna razdalja 2443 mm, prostornina prtljažnika, 215/425 I. Najvišja hitrost: 203 km/h (tovarna), 199 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/ h: 9,8 s. Poraba goriva po ECE: 5,1/ 6,6/ 8,7 I, poraba na testu: 8,9 I. Američani kopirali Slovence? Kranj, 17. marec - Oglaševalska agencija Formitas je sporočila, da se je v ZDA pojavil televizijski oglas, ki je zelo podoben njihovim 'Kraljevim mesninam'. Verjetno se spominjate oglasa 'Kraljeve mesnine', v katerem se dvorni preizkuševalec navidezno zastrupi in tako ostane sam z vsemi mesnimi dobrotami. Oglas je nastal v oglaševalski agenciji Formitas, z njim je leta 1993 osvojila Zlati MM z zlatim peresom in bila finalist festivala v Cannesu. Pred nekaj tedni se je na ameriških televizijskih ekranih pojavil oglas, v katerem kralju pnpravijo razkošno pojedino, kos mesa najprej pogoltne poskuševalec hrane, ki pade kot pokošen. Ko dvorjani zapustijo sobano, ponovno oživi in se loti okusne svinjine. Februarja je dvom, da so Američani kopirali Slovence objavila svetovno znana revija Advertising Age, zapisal ga je B. Johnsoj.. Predstavnik agencije Bozell iz Chicaga je seveda vse sume o kopiranju nemudoma zavrnila. I. E2.E3 331,69 452,31 402,05 II. E1,E4,U2,U3 319,85 436,16 387,69 III. E5,U1,U4,R2,R3 296,16 403,85 358,98 IV. U5,R1,R4,02,03 266,54 363,46 323,08 V. R5,01,04 236,92 323,08 287,18 VI. 05,P1,P2,P3,P4,P5 177,69 242,31 215,39 Zaščitna znamka za vrtnine Čeprav je v Sloveniji domača pridelava vrtnin bistven^ manjša od potreb (še vedno uvozimo približno 70 tisoč t .j vrtnini imajo pridelovaci precejšnje probleme pri Pr0 i pridelkov. Na odboru za vrtnine pri Poslovnem zdrU^j0 prehrane Slovenije so že nekaj let razmišljali, da bi Pr0 wt pospešili z uveljavitvijo domače blagovne ali zaščitne znaniw letos pa naj bi te načrte tudi uresničili. Na nedavni seji o<^°0 so se ze dogovorili o tem, kako bo znamka izgledala in kako J. bodo podeljevali. Za zdaj bodo do nje upravičeni le kmetje so člani odbora za vrtnine, člani zadrug, ki so redne član1 odbora, in pridruženi člani. Cene na tržnicah ' Na tržnicah po Gorenjskem in Sloveniji prodajajo kron^ii lanske letine po 30 do 50 tolarjev za kilogram, letošnji zgoOW krompir pa po 200 tolarjev. Orehova jedrca so od 700 do 1000 tolarjev, jajca od 18 do 30 tolarjev, jabolka od 50 do 100 tolarjev, solata od 150 do 400 tolarjev. Za kilogram korenja je treba odšteti od 120 do 200 tolarjev, za česen od 400 do 800 tolarjev, za čebulo od 150 do 200 tolarjev, za cvetačo od 250 do 400 tolarjev - in tako dalje. DEKLETA IZ NAJLEPŠI H 8*"^ 090 44 48 SKRIVNOSTI LJUBEZNI Sf^l 090 75 XLJ VE D EZE VAN J E'TAROT TENIS BOR PREDDVOR TENIŠKA ŠOLA SE JE ZAČELA! Nudimo Vam: zakup teniških igrišč za posameznike in podjetja v letu 1997 letne članske izkaznice ŠOLA TENISA * (individualni, začetni in nadaljevalni tečaj/ NE ZAMUDITE POSEBNIH UGODNOSTI Oo 31. marca 1997 nudimo 20 % POPU* na celotno teniško ponudbo. Informacije: tel. 064/451-080 > vam daje VARNOST bočna in streSna ojačitev, zračna blazina že od 14.790 DEM diesel 17.790 DEM UICSCl - J,0 I IIU I \j\j Mil jj^^j^^ CITROEN SLOVENIJA - POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER: AVTOHIŠA MAGISTER d.o.o. RADOVLJICA, 064/715-256, 715-015 MIRNOST protivibracljski in protihrupni sistem MAJHNO PORABO diesel - 3,8 I na 100 km VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo spre-tnenljivo oblačno vreme, vendar suho. Oblačno bo tudi jutri tn v četrtek, le da ta dva dneva lahko Pričakujemo še padavine, včasih tudi kot plohe. Torej se nam za četrtek, ko bo pomlad nastopila ob J4.55 uri, obeta že kar aprilsko vreme. LUNINE 9t^I\I!iXVlILIVlDl!i V nedeljo je prvi krajec nastopil ob 1.06, to pa po Herschlovem vremenskem ključu do naslednje spremembe položaja lune napoveduje mrzlo vreme, razen če ne piha jugozadnik. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja ANDREJ ŽALAR Ansambel Zarja Do poletja mora biti kaseta Precej veliko nalogo, boste rekli, so si zastavili člani ansambla Zarja s pevko Sonjo. No, naloga res ne bo lahka, vendar so poznani po tem, da so delavni, da jim gre delo gre dobro od inštrumentov in, kar je najbolj pomembno, vedo kaj delajo. Da znajo, smo že povedali, saj so bili uspešni že na nekaj nastopih in tekmovanjih doma in tudi v tujini ansambel Zarjo ze poznajo. KAJ SMO PISALI NEKOČ prejšnjikrat smo tule spraševali o tem, kakšne sadeže Porabljajo v tovarni čokolade Gorenjka Lesce za izdelavo o/ro/acf. Spet smo prejeli zajeten kup vaših odgovorov, kjer *5tevate, da poleg lešnikov uporabljajo še jagode, marelice, r°Pske sadeže, grozdje v obliki rozin, kavo itd. Spet smo T&oa// in naslednjih pet reševalcev prejme nagrade v obliki 2 kg ofro/atfe, kijih podarja Tovarna čokolade Gorenjka Lesce, to VaJ' Metka Sorgo, Kranjska 7, Radovljica; 2. Lojz Tršan, VQiourga 42/a, Smlednik; 3. Anica Pivk, Kovorska c. 57, Tržič; -Jaka Lombar, C. 1. maja 65, Kranj; 5. Pepca Lužar, Hlebce '» t-esce. Čestitamo! Preurejen obrat in nov lokal .^Proizvodna in ostala dejavnost se je v zadnjem času v Žito J Mjana - TOZD Triglav Lesce precej razširila. To temeljno j„ ?flc')° zdrulenega dela s sedelem v Lescah danes Dr j /a^° Pekarna Lesce in Trlič, tovarna mehkega peciva, j .a Maric in mlevskih izdelkov, slaščičarska proizvodnja na ju.en(lcan in Hi specializirane prodajalne. Slednjim se bo z 7/07 ° orvonrvf/° pridruiila še ena v Bohinjski Bistrici. V so** Triglav Lesce je zdaj 240 zaposlenih, od tega okrog 170 m° v Lescah... (GG, 14. januarja 1977) spra^uJemo P° imenu slaščičarne, ki so jo 15. januarja l g &ovesno odprli v Bohinjski Bistrici, če ravno ne stanujete te/ro ■ Sk' strici, naj vam za pomoč omenimo, da ima ravno *im "Z?8 D^Je smučišče, o katerem je bilo še pred letošnjo Po£"t preceJ govora, tudi v našem časopisu. Odgovore 0fes 7 ?° petka' 21' marca 1997> na na& naslov Gorenjski fc^ 'Zoisova 1,4000 Kranj. Obvestila o prejemu nagrad bo pet hcev prejelo po pošti. Drago in Sonja Primožič Vodja Drago Primožič s pevko Sonjo nam je med pogovorom zaupal, da so že veliko igrali v Avstriji. Bili pa so tudi v Ameriki skupaj s tržiškim cerkvenim pevskim zborom Ignacij Hladnik. Uspešno so se predstavljali v Chicagu in Clevelandu. Sicer pa Drago in Sonja Primožič delata v tržiškem Peku. Igor Soklič (kitara) in Mirko Rozman (bas) pa delata pri zasebnikih. Ansambel Zarja je poznan tudi lokalnim radijskim hišam na Gorenjskem in njihovim poslušalcem. Bili so že na Radiu Sora, Radiu Triglav Jesenice in na Radiu Tržič. Pripravljajo tudi plakat in razglednico. Ko smo spraševali, kaj počnejo v prostem času, je bil seveda odgovor, da jim v prostem času največ pomenita glasba in delo v ansamblu. Sicer pa sta Drago in Sonja "zaljubljena" v rekreacijsko plani-narjenje, Mirko in Igor pa v smučarijo. • A. Žalar GORENJSKI GLAS IN TELEVIZIJA MEDVODE GLASBENIKI MESECA - KUPON Moje vprašanje za ansambel Zarja: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj b*E5neaJiv d°S0dek je iz-ment,. v Parlamentu: parla-raSZj0., ukradli kar Precej °PrZ..7 nOV in računalniške m j£2 -ei> tudi v parlamen-$deJo, mar ne? We*a»ivM in volivci od Pa in parlamenta, še posebej *arSiirJ>0slancev> res lahko °ise,$ pričakujemo. Da pa *»e«i „»?čD.arlament Se pustil je dobra mC ukrasti, ta pa videli kf°P° vseh medijih pr*dsia£?i & Pravzaprav 50 mZrkom Parlamenta, ki A bolj kot presenetljiva novica o kraji v najvišjem zakonodajnem organu naše države je naravnost osupel odziv javnosti. Javnost namreč na splošno gledano ni vzkipela, se ni driala za glavo, ni protestirala proti "štampariji", ni jadikovala, še manj odzvala - ima najbri preobilo drugih skrbi, kot je ena tatvina, pa magari sredi Ljubljane in iz slavnega parlamenta. Pozornost vzbuja tudi priznanje osebja, ki skrbi za varnost v parlamentu, češ da kraj v parlamentu doslej ni bilo - ali pač! No ja, enkrat prej je bil s° mnmr " parlamenta, Pred knll pred Profane »Ho vZmere> nerodno. Ke, Ker je 110 vsp ,77' "C'UUI Strio blLln.etfresi* preiskave, ka*»ikJ-b bore 1 tntVuVmdarU .'""C Zlifral" robo zvečer a vrat.a in * ■tat koz -len c »nikavt ° fa Pnleli> ie bil k°v leLPj,lco računalni- DabProdal na - Hrvaško! pr°daial StkUFaj, z računalniki Zanikali 1 mdlskete, so ostro l^rai^Tv^neve-morda katenadr?mkl puhtela tudi ZdaiZtama sk™nost! VprašanP" ?p0stavlja umestno ^UiParLko ie mogoče, da ^ nTbTPtn\tako trovan, dne neDrii°mala belega ^KaZnT?1 zm°Sli tako ldivrednTŠilVse'karsejim ^kialiZf™17 Sai -PO p«*eZPLkrajijelahkobiti »kat*ri'stri? Zfaj pametni J^vkd^f'° Po Pismih £l40 p«,*, H°v. na znam domov Gorenffed tiska 8.50 EPP 9.00 ?heva- crvVče.raJ- dflnes 9.20 Tema NlSKp k£,00RENJSKE ZDRAV-^0GeK,mM'SIJE RES PREVEČ m LluAffA DOSLEDNE - GOSTJA 10'20 Zov« A GRBANOVIČ 9.50 EPP E0s|ovanK«eni nasveti 10-40 Za- ^ff,1^ EPP 12.30 Osmrt-i2v«kNovinarski pris-Pmm^fcPf 1300 Pes*m tedna ^VeWcLkvi2 13-«° Novinarski S. dan«.1?:5? EPP 14.00 Gorenjs- EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 EPP 19.30 Večerni program -Parnas z Markom Črtaličem 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ura na 88,9 in 95,0 Mhz. Najprej nekaj zanimivih misli. Nato bo sledila oddaja Tudi drugje ja lepo, ki je na sporedu ob 14:40. Ob 15:30 spremljali in komentirali. Poročilom radia Deutsche VVelle lahko prisluhnete ob 16:30. Ob 17:20 bomo razveselili ljubitelje narodnozabavne glasbe v oddaji Pod kozolcem, katere pokrovitelj bo poskrbel tudi za nagrado. Čisto ob koncu bomo pokukali v uredništvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, Osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Deutsche VVelle 17.00 Občinski tednik 18.00 Mavrica - oddaja o kulturi 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo Izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz • ŠANCE: 90,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 6.05 Naj naj 6.15 Novice 6.30 AMZ 6.45 Vreme 7.00 Snežne razmere 7.15 Novice 8.30 Jutro je lahko ... 9.15 Novice 0.30 Kam danes? 10.15 Novice 12.15 Novice 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.00 Mali oglasi naših poslušalcev 14.15 Novice 14.20 Borzna znanja 14.30 Hello again 15.00 Naj naj pesem 15.30 Dogodki in odmevi radia Slovenija - vklop 16.20 Spoznajmo se 16.40 Črna kronika 17.15 Novice 17.30 Oddaja o kulturi 18.30 Hollywood - oddaja o filmu 10.15 Novice 10.25 Vreme 20.00 Barometer, poslovni radio 22.00 Dallasov zvočni salon, nato vklop satelita star sat radio R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 0.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik Žneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 estitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 18.00 Glas Amerike 18.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 • 5.30 Nočni glasbeni program Kolovrat domačih «5mladaStV0 n" RadJu Triii • ™»>< torek v Gorenjskem glasu kldale: SALOPN * • ■ rovitelj- nedelJske \ / Wiav lil H VIA Sani PradShPN POHIŠTVA - ARK MAJA. NudS8lje 34 RIN7J POLKA-DEUVSKA GODBA TP50VLJF Nz - viže:' 1. ZIDANE VOLJE - ans. FRANCA M1HELIČA 2. DOBRO JUTRO - ans. JOŽETA BURNDCA 3. VESELA HARMONIKA - ans. KRIM VALČEK ZA NAJU - ans. MIRO KLDMC VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 0.00 Gorenjska večeraj, danes 0.20 Tema: Pogovor z županom občine Mengeš 0.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Med iskrenimi ljudmi^.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica radia Kranj 18.50 EPP 10.30 Večerni program z Natašo Bešter 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ novice 12.30 Igra besed 15.00 Do ?odki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 7.00 Gorenjec meseca 18.30 Alpetourov turistično okence 18.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 11.00 Turistični barometer 12.30 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.30 Oddaja za ljubitelje ?ora 14.30 Turistična Inforamcija 5.00 Avtomarket svetuje 15.30 Dogodki in odmvei RAS 16.00 Popoldanski vikend program 16.20 Spoznajmop se + uganka za poslušalce 16.40 črna kronika 17.00 Tečaj nemščine na RGL 17.30 Tomo Pire predstavlja 18.15 RGL-ov odsev dneva 18.30 Nocoj na tekmo 19.25 Vreme 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik z gosti R OGNJIŠČE Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz in 05,0 Mhz UKV stereo. Petkovo popoldne bomo začeli s ponovitvijo dvajsete lekcije tečaja poslovne angleščine Victor's Venture ob 13:40. Študentske informacije bodo na sporedu ob 14:00. Radijska mreža se bo razpela ob 14:35, tudi tokrat pripravljamo lepo kopico nagrad in zavitih vprašanj. Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko in Jedrnato, nato pa bo stekla beseda o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas 16:10, radio Deutsche VVelle pa bo o svetovnih dogodkih poročal ob 16:30. Vsem ljubiteljem kulture bomo ustregli z oddajo Kulturni babllon ob 16:45. Vsekakor bomo poskrbeli še za kakšno drugo zanimivost, tudi za petkovo nagradno vprašanje. Delamo na tem, da bi bila nagrada čim privlačnejša. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 14.30 Dogodki in odmevi 16.30 Deutsche VVelle 17.00 Občinski tednik 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 10.15 Voščila 20.00 Radio Študent na radiu Triglav RSORA 5.30 Prva Jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 0.30 Nasvet za kosilo 0.35 Glasbo izbirte poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC KINO 5.30 • 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 0.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. Žddaja + komentar tedna 16.05 estitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 10.00 Glas Amerike 10.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program Ptujskih 5 V ansamblu jih je sicer že nekaj časa več kot pet, točneje sedem, nedavno pa so pri založbi Mandarina Izdali novo kaseto in cd z naslovom "Rada bi spet ljubila te". Pravzaprav spet nastopajo v stari zasedbi, saj se je s porodniškega vrnila simpatična pevka Natalija Koi-$ek - Gerlušnik. Na plošči so tako narodnozabavne kot zabavne melodije, prve posnete v studiu Zlati zvoki, Igorja Podpe-cana, druge pa v studiu Sly-house Silvestra Žnidaršiča. Skupina sicer nastopa po vsej Sloveniji, pa tudi po tujini, zanimivo, da se dogovarjajo tudi za izid njihove kasete v nemškem jeziku. Posneli so že videospot za naslovno skladbo, zagotovo pa bo sledil še kakšen. Sicer pa njihove skladbe lahko že slišite na mnogih radijskih postajah po Sloveniji. HTV 1 RA KRANJ C.E?T.f? amen drama 2|VUENJE S PICASSOM ob 17.30 urL Filmsko gledališče: LOM VALOV, dan. franc. drama ob 20. uri STORZIC amer rom. kom. JERRY MAGUIRRE ob 16.. 18.30 in 21. uri ŽELE2AR amer m,u,s£. EVITA ob 17.30 in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. SPACE JAM ob 20. uri BLED Ni predstave zaradi selitve na novo lokacijo! SKOFJA LOKA amer. kom. SPACE JAM ob 18. uri, amer. znan. fant. film KOSEC 2 ob 20. uri ŽIRI amer. drama SLEEPERS ob 20. uri ROMANIN CVEK Z NATAŠO BESTER * So že vsi tvoji učenci prebrali knjigo "Lady pripoveduje", ki so jo pred kratkim napisala? Ja, vsi moji tretješolci imajo knjigico doma, so jo prebrali in jim je zelo všeč. * Mala kokeršpanjelka Ladv pripoveduje, da vas je bilo doma... Enajst! Sedem mladičkov, torej Lady in še šest bratcev, mamica Juki, moja hčerka Ana in mož Dino. * Kje so zdaj Lady, Luki, Lord, Lumpi, Lučki, Leksi in Lesi? Mladički so pn dobrih družinah. Vsi so pravi korenjaki, Lady pa je sploh prava lepotička. * Imaš vse živali enako rada, ali so kužki vendarle na prvem mestu? V naši družini imamo vsi radi živali in naravo, najraje pa imamo seveda našo Jukico. * Učiteljica, voditeljica na Radiu Kranj, tudi na TV3, ti sploh ostane kaj časa za družino in tvojo Jukico? Obveznosti si organiziram tako, da mi ostane tudi nekaj prostega časa. Tega največkrat preživljam na Katarini, kjer zidamo hišico. Tam imamo veliko zemlje in sploh spomladi, ko vse cveti, ie na naši Katarini kot v pravljici. Pa še Juki je zelo srečna, ker lahko teka po mili volji. * Če bi imela ogromno denarja in prostora, katere živali bi imela doma? Imela bi veliko kužkov in mogoče kakšnega konja... * Kam oddaš hišnega ljubljenčka, ko greste na počitnice? Včasih vzamemo Jukico s seboj, včasih pa nam jo pazi Anina prijateljica Sabina. Juki jo ima zelo rada, a se nas, ko pridemo domov, vseeno vedno zelo razveseli. Skače, cvili, nosi copate, maha z repkom in se od veselja celo malo polula. * In kdaj je Juki še vesela? Takrat, ko smo vsi trije doma in ležimo na kavču, gledamo TV in ona seveda sedi med nami, da jo vsi čohljamo in božamo. * Si že bila v pasjem hotelu? Pasji hoteli so nekateri zelo lepo urejeni, ne vem pa, kako bi naša scrkljanka sedem dni preživela v kletki, saj doma spi na kavču ali na postelji. * Razmišljaš že o kakšni novi knjigi o ... Jukici? Razmišljam, ampak naj to zaenkrat ostane še skrivnost. * Kaj misliš, imamo Gorenjčki lep odnos do živali? Mislim, da kar lepega, je pa veliko odvisno od staršev, kako vzgajajo svoje otroke. LITERARNA DELAVNICA VAŠA POŠTA V minulih dveh tednih se je v uredništvu nabralo veliko vaših pisem. Pisali ste nam: Spela Klakočar, Martina Barle, Jure Lotrič, Jaka Kavčič, Grega Kuralt, Ante Volk, Polona Pogačar, Ema Zupan, Matevž Rupar, Tanja Alman, Ines Pušenjak, Ana Pogačnik, Mateja Vidic, Boštjan Vovk, Grega Pušavec, Erika Osterman, Jerca Vreček, Nina Pernuš, Anja Sajevic, Petra Koželj, Nejc Pernuš, Rok Kveder, Tadej Dolenc, Gregor Kogovšek, Asja Zaje, Nika Padovac, Maja Orešnik, Mitja Volčič, Ttlen Seitl, Anja Bemik, Marjana Jurič, Kaja Podobnik, Tina Bertoncelj, Špela EmerŠič, Sabina Erlen, Marjana Jugovec, Ana Hoj, Mojca Dolenc, Rok Brelih, Petra Končan, Katarina Sekirnik, Urša Sekirnik, Tina Langerholc, Urška Kastelec, Anja Bernik, Renata Šifrar, Petra Bekš, Denis Rupnik, Rok Tavčar, Jaka Kenda, Erika Tavčar, Urša Kačar, Jernejka Fajfar, Katarina Vrtač, Barbara Teršek, Andrej Dolenc, Kristina Gartner, Anja Rant, Tina Potočnik. Spet zbiramo dopisnike za naslednji nagradni izlet Gorenjskega glasa. Kdo bo sedel na prvem sedežu? Spela Klakočar iz Preddvora. Matija Valjavec "spela, vstani!" me je poklicala sestra Nina. Na pol v snu sem zaspano pomislila, da je vendar sobota. Kaj neki hočejo spet? Tedaj sem se spomnila, da vaščani Srednje Bele pripravljamo proslavo ob stoletnici Val-javčeve smrti. Mi otroci pa naj bi dan poprej okrasili nišo s cvetjem in jo pospravili. S kolesom sem se odpeljala do Kračmanove domačije, kjer so me že čakale sošolke. Očistile smo spominsko ploščo in jo okrasile z rožami. Pri delu sem bila nezbrana in neka čudna sila me je neprestano vlekla v hišo. Skrivaj sem se izmuznila sošolkam in se odtihotapila v zgornjo sobo. Počasi sem odprla vrata. Pred oknom je stal možak v dolgem črnem plašču. Prestrašeno sem rekla: "Oprostite, mislila sem, da ni nikogar tukaj." Mož se je obrnil in se mi nasmehnil. Imel je brke in brado in zdel se mi je znan. Že sem hotela oditi, ko mi je rekel: "Ne odhajaj! Jaz sem Matija Valjavec/ Bila sem začudena in stopila sem do njega. Začela sva se pogovarjati: 'Kaj pa počnete tukaj? Ah niste pred sto leti umrli?" "Seveda sem, a sem se vrnil, da bi videl, če se boste ob stoletnici spomnili name." Ponosno sem odgovorila: "Jasno, da smo se spomnili na vas. Jutri imamo proslavo, na kateri bomo prebrali nekaj vaših pripovedk in pesem Pastir." Povabila sem fa na proslavo in na ogled šole, i se imenuje po njem. Sklenil je, da ga na proslavo ne bo, ker noče vznemirjati ljudi, zmenila pa sva se, da si zvečer ogledava šolo. je ura odbila devet, sva se z Valjavcem sestala pred šolo. Z menoj je bila tudi sestra Nina, ki sem mu jo predstavila in mu povedala, da piše diplomsko nalogo o Matiji Valjavcu kot klasičnem filologu. Zelo mu je bilo všeč, aa se tudi danes ljudje še vedno zanimajo za stare jezike, na primer grščino. Nina mu je potožila, da je zelo težko najti knjige, ki bi govorile o tem, zato se ji je Matija prijazno ponudil, aa ji bo kar sam povedal, kaj je prevajal in pisal, dal ji je tudi svoje stare študijske zapiske iz grškega jezika. Nini so se oči kar svetile od navdušenja. Ob pogovoru si je ogledal šolo, še posebno pa ga je zanimal naš šolski časopis Matijev rod. Pozno je že bilo, ko smo se poslovili. Valjavec je odšel z lepo mislijo v srcu, da ga Slovenci nismo pozabili in da smo nanj zelo ponosni. O tem srečanju nisem pripovedovala nikomur, saj mi nihče tako ali tako ne bi verjel. • Špela Klakočar, 5. c r. OS Matije Valjavca, Preddvor Tržiški osnovnošolci spoštujejo naravno okolje Osnovna šola Zali rovt se je kot prva na Gorenjskem vključila v mednarodni projekt EKO - ŠOLE. Tržič, 14. marca - S svečanim zasedanjem EKO-sveta šole, v katerem delujejo poleg predstavnikov šole in drugih institucij tudi starši učencev, podpisom EKO-listine in odprtjem ekološko obarvane razstave so v tržiški osnovni šoli Zali rovt označili vključitev v pomemben mednarodni projekt. Zato se je udeležila Jodpisa listine ob ravnatelju anezu Godnovu in tržiškem županu Pavlu Ruparju tudi nacionalna koordinatorka projekta za Slovenijo Nada Pav-Šer. Izrazila je zadovoljstvo, da se krog sodelujočih šol širi tudi na Gorenjsko, obenem pa zaželela tržiškim osnovnošolcem veliko uspehov pri na-daljnjem delu. Kot je povedala Romana Turk iz EKO-sveta šole, so se domačinom predstavili s prvo javno prireditvijo, od 18. do 21. marca 1997 pa bodo sodelovali na EKO-sejmu v Celju. Tam bodo šolarji iz Podljubelja prikazali tesarjenje in uporabo kozolca, učenci iz Loma panjske končnice in punčke iz odpadnih krp, tržiški osnovnošolci pa raziskave voda. Načela EKO-šole so namreč sestavni "del pouka, interesnih dejavnosti in aktivnosti izven šole, z ravnanjem po njih pa učenci in delavci šole izražajo spoštovanje do naravnega okolja, ljudi in vseh živih bitij. Svečanost so popestrili s kulturnim sporedom in razvitjem šolske zastave, predvideno okroglo mizo o problematiki izgradnje šole pa bodo pripravili v drugi polovici marca. Na sliki: podl-jubeljski učenci, ki so izdali tudi brošuro o kozolcih, vedo veliko o njih. • S. Saje '.A G L, J A. V Ragljini redni rubriki ob torkih na strani "Prepovedano za odrasle" vsakič zastavimo nagradno vprašanje. V današnji rubriki še zadnjič vprašanje o Sobotni raglji, ki je bila na sporedu v soboto, 8>. marca, na prvem programu Radia Slovenija. Vprašanje: KATEREMU DNEVU JE BILA NAMENJENA SOBOTNA RAGLJA DRUGO MARČEVSKO SOBOTO? Odgovore pošljite na naslov: GORENJSKI GLAS - za Rabijo, poštni predal 124, 4 001 Kranj; dopisnice sprejemamo le še do petka, 21. marca. Pripravljeni sta dve knjižni nagradi iz izjemno bogate ponudbe ZALOŽBE DIDAKTA RADOVLJICA, ki izdaja tudi veliko knjig za mlade bralke in bralce. Nagradi vsak drugi torek podelimo z žrebom. Na dopisnico z odgovorom ne pozabi pripisati svojega domačega naslova in - OBVEZNO - tudi šolo ter razred, kiju obiskuješ. rTnTfiiii/tilTrfiriiirriifiri M VRTILJAKI/ 1 ROMAM Vsak torek od 18.10 do 19. ure na Gremo skupaj! Pišete, kako lepa je pomlad, kako vas razganja, odvrača od učenja... No, z risbicami, za katere smo vas prosili, niste bili tako radodarni. Je težje risati in barvati kot pisati' Nagradili smo risbico, ki jo je poslala Špela šubic iz Volaka pri Gorenji vasi, ki bo seveda šla na skupni izlet z radijskim Vrtiljakom in Gorenjskim glasom. Špela takole vidi pomlad: Kdaj bo pomlad? Vreme je res prelepo, da bi se nam po glavah podile tev® misli. Zato še ostajamo pri pomladi. Sprašujemo vas, koa\ se bo letos (ta teden) natančno začela pomlad. Odgovor^ pošljite do petka na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova i' za Vrtiljak. S w\\\\\\\V FILMSKA NAGRADNA UGANKA k" Jerry Maguire Tom Cruise nadaljuje serijo velikih uspešnic s trp komedijo iz športnega sveta. Igra Jerrvja Magu,rJ' brezkompromisnega športnega agenta, katerega ^'v^e^j se obrne povsem na glavo, ko se odloči, da bo za z*, pošteno. Ko ga odpustijo, odpre svojo agencijo. Njej?^ največji adut je športnik, ki ga je do nedavnega imei izgubljen primer. Da bo mera polna, se prvič v življeg pošteno zaljubi... Film Jerry Maguire je nominiran kar za pet oskarjev. Z oskarji, ki jih bodo v filmski meki delili ta mesec, je povezana tudi nova slovenska filmska revija, ki je prvič izšla 13. marca. Razkošna revija bo mesečna, izhajala bo praviloma vsak drugi četrtek v mesecu. Piše o starih in novih igralcih, o starih in novih filmih, žanrih, trendih. Nagradno vprašanje: kako se imenuje filmska Odgovore pošljite do konca tedna na Gorenjski gla ' Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. $t# Rešitev prejšnje uganke je Anthony Hop^m^^ brezplačne kino vstopnice žreb podeljuje Boži u^jfl iz Kranja, T. Dežmana 8, Blažu Oštreku iz ^^''^ Rivoli 4, Heleni Juvan iz Škofje Loke, Hafnerjevo n ^ 99, in Mateji Zveršen iz Šenčurja, Srednja va Čestitamo. ^—' POSLI IN FINANCE _UREJA: Marija Volčjak_ Deset tolarjev od vsakega kroketa BORZNI GRAFIKONI Kranj, marec - McDonald'sove restavracije po Sloveniji od J°bote, 15. marca, naprej ponujajo tudi zlate piščančje ^okete (Chicken McNuggets), po deset tolarjev od vsakega P* namenili Zvezi slepih in slabovidnih Slovenije. p Izdelovalec in dobavitelj zlatih piščančjih kroketov je Jenitnina Ptuj, ki McDonald'sovim restavracijam za sendviče *e od leta 1994 dobavlja piščančje meso. Minulo soboto so po fkset tolarjev od vsakega prodanega kroketa v osmih ^cDonald'sovih restavracijah po Sloveniji podarili Zvezi itepih in slabovidnih Slovenije. Ocenjujejo, da se je zbralo /50 tisoč tolarjev. Zveza bo denar porabila za nakup posebnega, ^epim prirejenega računalnika, ki jim omogoča samostojno aelo z računalnikom. Začenja se sejemsko leto ^ejem kmetijstva in gozdarstva Kranj, 17. marca - V Kranju i!t P°?Pe§eno pripravljajo na košnji 36. slovenski sejem junetijstva in gozdarstva, ki °. na razstavišču Gorenjskega >eJma v Kranju od 4. do 11. P.rUa. Za to mednarodno in zaščiti drevja pred podlub-nikarjem. Posebej bodo spregovorili o neusklajenosti predpisov med gozdarstvom in lovstvom, strokovno pa bodo spregovorili tudi o poškodbah lovskih psov pri lovu P^reditev se letos še posebno in o negi pasjih zob. Na sejmu j.?nunajo razstavljavci iz Ita- bo tudi poseben lovski dan, ta £re<* ne(^avmm Pa Je bila takrat pa bodo predstavljeni * obisku tudi delegacija Gos- tudi rezultati cepljenja lisic za ^arske zbornice iz slovaške- omejevanje stekline. Med sej- P mesta Zvolen. Slovaki se mom pa bo tudi dan mlekar- Fjjto letos prvič predstavili na jev, predstavljeni pa bodo litijskem sejmu s kmetijsko mlečni izdelki s posebnim , enanizacijo in drugo ponud- poudarkom na tehnologijo 2a kmetijstvo in gozdarstvo, predelave mleka. S sejmom sester in bogat pa bo letos p Sejmu tudi spremljajoči J^Srarn. Razen predavanj o ^tovanju na varovanih po- nih * posveti o bolez- specializiranih in potrošniških n čebel, požarih v gozdovih sejmov. • A. Ž. V trgovanju z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi v preteklem tednu ni bilo sprememb. Še naprej se nadaljuje dokaj umirjeno nihanje cen najprometnejših delnic, s katerimi pa je sklenjeno le malo poslov. Kljub predstavitvam prvih ponudb poslovnih bank za vodenje skrbniških računov tujcev tudi v tem tednu le-te računov še niso odprle. Pogajanja p zniianju predvidenih stroškov vodenja skrbniških računov še potekajo. Tako se je praktično ves teden ponavljala ista slika. Tečaji najprometnejših delnic so se ob slabi likvidnosti rahlo zniževali, izjema je bil le kakšen manj prometen vrednostni papir, ki je uvrščen na izvenborzni trg C. Zanimivo je, da domači investitorji ne želijo prodajati delnic po zdajšnjih cenah, saj ocenjujejo, da so vrednosti izrazito podcenjene. Slovenski borzni indeks se je sicer v preteklem tednu malenkostno okrepil. V ponedeljek je znašala vrednost SBI 1378,19 indeksne točke, v petek pa je dosegel vrednost 1390,95 indeksne točke. V ponedeljek so bile na ta trg uvrščene tudi delnice Cetisa in Hmezada - Tovarne krmil iz Žalca. V torek so borzni posredniki z delnicami, ki so uvrščene v borzni kotaciji A in B sklenili le za 48 milijonov tolarjev poslov. Nekoliko živahnejše pa je bilo trgovanje na OTC trgu. V sredo so borzni posredniki sicer največ trgovali z delnicami SKB banke in Leka, toda občutnih sprememb tečajev ni bilo. Tudi v četrtek se je največ trgovalo z delnicami Leka in banke SKB. Vrednost obeh delnic pa je ostala skoraj nespremenjena. V petek so borzni posredniki sklepali prve posle z obveznicami SKB banke, tretje izdaje, ki so bile uvrščene v borzno kotacijo B. Skupni promet pa tudi v petek ni presegel 100 milijonov tolarjev. Tečaji vseh delnic, s katerimi je bilo sklenjenih malo več poslov, pa so se znižali. Tako so se ponovno pocenile delice SKB banke, Leka, Krke, Mercatorja, Marine Portorož. Zvišali so se le tečaji nekaterih manj prometnih delnic. Tako se je končal še en borzni teden na Ljubljanski borzi, v katerem ni prišlo do želenega preobrata v trgovanju z vrednosmimi papirji. • R. S. GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC PROBANKE kmetijstva in gozdarstva se tako v Kranju začenja letošnje sejmsko leto, ko se bo do konca leta zvrstilo več VABI K VPISU V EKONOMSKO POSLOVNO FAKULTETO visokošolski strokovni program -POSLOVNA EKONOMIJA Za ostale informacije in prijave pokličite 715 265 28000 26000 24000 22000 20000 18000 16000 14000 ._Ui...J........... PRB —i— —......ij. 6.1.97 15.1.97 24.1.97 4.2.97 13.2.97 24.2.97 5J.97 14J.97 GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC DRUŽBE MERCATOR 6000 5000 4500 t- 4000 ...... —i— "i MELR 'i 3500 6.1.97 15.1.97 24.1.97 4.2.97 13.2.97 24.2.97 5.3.97 14.3.97 SAMOSTOJNI PODJETNIKI ■n drugi podjetni ljudje! - Ste komunikativni? - Radi spoznavate ljudi? - Imate lasten prevoz? Potem ste pri nas na pravem naslovu! Ponujamo vam: - privlačne možnosti za dober zaslužek - temeljito usposabljanje - svetovanje in podporo 2a nami stoji 45 let izkušenj in know how enega največji)X' ev£^ telekomunikacijskih priročnikov. Za svetovanje "»^s^kjjrnv novm regionalnih poslovnih telefonskih imenikih iščemo dinamične zunanje sodelavce. VAS ZANIMA? Potem se oglasite pri nas! //////////. SZT d.o.o. Cesta v Kleče 12 1000 Ljubljana tel. 061/159 21 06 fax: 061/159 72 59 Kopališča Kranj, marec ■ Devetič je izšla brošura Kopališča, ki jo izdaja Združenje za gostinstvo in turizem pri GZS. Tokrat objavlja rezultate ocenjevanja letnih kopališč v Sloveniji v lanski kopalni sezoni, predstavlja novosti, ki so bile prikazane na sejmu Interbad 96 v Stuttgar-tu in najpomembnejše temi, ki so jih. obravnavali na tamkajšnjem sejmu. Poleg tega objavljajo novosti pri vzdrževanju neoporečnosti kopalne bazenske vode, analizo s področja varnosti na kopališčih, novosti pri usposabljanju kopaliških delavcev ter predstavljajo kopališko opremo. Xrr\X XXTC\ "Ttt \fDl?T\T?TVT 1YYT a t> 1 riiujjuiu dJb \iJW\ lUJuiKr KRANI, 17.3.1997 NAKUnUHtODAJNI NAKUmi/R0DA]NI|l MKUTNMVOOAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Jesenice) 89,70 90,68 12,60 12,89 8,90 9,24 AVAL Bled 220 AVAl Kranjska gora •11-03* BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 90,20 90,70 12,70 12,90 8,90 9,30 ER0S(Stari Mayr). Kranj 90,20 90,50 12,77 12,87 9,00 9,13 GORENJSKA BANKA (vse enote) 89,20 91,30 12,42 12,97 8,59 9,53 HRANILNICA L0N. d.d,Kranj 90,00 90,40 w 12,88 9,05 9,12 HKS Vlgred Medvode 89,80 90,70 12,60 12,90 8,90 9,40 HlDA-tržnica Ljubljana 90JO 90,45 12,78 12J84 9,05 9,13 HRAM ROŽICE Mengeš 90,20 90,50 12,78 12,88 9,00 9,15 lURKA Jesenice 90,00 90,50 12,76 12,86 9,00 9,15 INVEST Skofja loka 90,10 90,49 12,75 12,85 9,10 9,23 LEMA Kranj 90,10 90,50 12,80 12,87 9,00 9,15 MIKEL Straisče 90,00 90,60 12,75 12,86 9,00 9,15 NEP08(Sk. Loka. Trata) 90,25 90,45 12,77 12,82 9,03 9,11 NOVA LB Kamnik, Medvode, šk. Loka 90,00 90,80 12,66 13,03 8,94 9,33 PBSd,d.(n«v6ehpo6tah) 88,00 90,40 11,00 12,85 8,00 9,13 PRIMUS Medvode 90,20 90,50 12,77 12,87 9,00 9,13 ROBSON Mengeš 90JO 90,45 12,78 12,88 9,05 9,25 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 90,10 90,40 12,80 12,86 9,00 9,15 SKB (Kranj, Radovljica, Se Loka) 89,60 90,70 12,68 12,88 8,90 9,10 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 89,20 12,42 8,59 • SLOVENUATURIST Jesenice 90,00 90,50 12,78 12J85 9,00 9,17 SZKB Blag. mesto Žiri 89,40 91,20 12,45 12,95 8,65 9,52 SUM Kranj 21l> 339 TALON i*9<*+. T«H SkLota. Zg. Bt* 90,20 90,40 12,75 12,85 9,05 9,19 TENTOURS Domžale 89,70 90,60 12,75 12,90 8,90 9,25 TROPICAL Kamnik • Bakovnik 90,20 90,40 12,80 12,84 9,08 9,14 UKBŠk.Loka 90,10 91,10 12,70 12,95 9,00 9,32 VOLKSBANK Ljubljana 90,36 91,00 12,80 12,99 8,95 9,17 WILFAN JtSENCEm*rr*tauKI0N •62-696 W1LFAN Kranj 360-260 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 714-013 WILFAN Tržič 53-616 POVPRtČHI TtiAJ 89,90 90,62 12,64 12,89 8,91 9,22 Pri šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Vse, kar želite vcDcžcvnjc -TiinoT izvedeti o sebi in svoji prihodnosti. 090 42 65^ možnost osebnega obiska! 090/41-29 1090/42-38 - VEDEŽEVANJE: 090 44 69 l'KI/NANI VI [1\h V Al KI TANIA IN MARII \ poloma ® - ►ponuja svojim kupcem od 3.3. do 29.3.1997 • brisače STD. 30 cm 2/11 si. • SERVTJETE rissue 33x33/20 3 si. velikonočni tisk I <---J KOVINOTEHNA, - -' :»>:g£/ B|agov/nica FUZIMAR Jesenice LI- Tita 1. tel.:0fi4/fii 952 >r I NA VSE BLAGO danes in j!** " 0B NAKUPU ZA GOTOVINO ---' NAD 20.000 SIT. KMETIJSTVO UREJA: Cvato Zaptotnlk Obvestila iz kmetijske svetovalne službe Novi tehnološki načini siliranja Žiri • Kmetijska svetovalna služba in kmetijsko gozdarska zadruga M-Sora Žiri vabita ob koncu zimske izobraževalne sezone na predavanje z naslovom Novi tehnološki načini siliranja. Predavanje bo jutri, v sredo, ob treh popoldne v dvorani DPD Svoboda v Žireh. Predavatelj dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije bo povedal marsikaj koristnega o novostih pri siliranju, o silirnih dodatkih, o pripravi krme za siliranje, o vrenju klostridijskega tipa in o vplivu takšne krme na mleko in mlečne izdelke. Uporaba mineralov v prehrani živali Bled - Jutri, v sredo, ob desetih dopoldne bo v Gasilskem domu na Bledu predavanje o uporabi mineralov v prehrani živali in o Lekovih zdravilih, ki jih je za domače živali mogoče dobiti brez recepta. Na predavanje vabi blejska enota kmetijske svetovalne službe. Obnova starih kmečkih sadovnjakov Četena ravan - Na kmetiji Frenka Dolenca, Četena Ravan 7, bo jutri, v sredo, ob pol štirih popoldne predavanje (z diapozitivi) o obnovi starih kmečkih sadovnjakov. Predavala bo dipl. ing. kmet. Olga Oblak iz gorenjske kmetijske svetovalne službe. Po predavanju bo še praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja. Kako pripraviti kakovostno silažo Češnjica - Škofjeloška kmetijsko gozdarska zadruga in kmetijsko svetovalna služba vabita jutri, v sredo, ob 9. uri v zadružni dom na Češnjici na predavanje dr. Jožeta Verbiča iz Kmetijskega inštituta Slovenije o tem, kako pripraviti kakovostno silažo. Predavatelj bo udeležence seznanil z osnovami siliranja ter z glavnimi napakami in z vzroki za napake pri siliranju, odgovoril pa bo tudi na vprašanje, zakaj prihaja do gretja silaže in kakšen je pomen silirnih dodatkov. Obrezovanje sadnega drevja Plavški Rovt - Priznani sadjarski strokovnjak dipl. ing. agr. Tine Benedičič, sicer vodja sadovnjaka Resje pri Podvinu, bo v četrtek ob 15. uri pri Šimnovcu v Plavškem Rovtu pokazal, kako je treba obrezati mlada sadna drevesa in kako visokodebelno sadje v kmečkem sadovnjaku. Na praktični prikaz vabi kmetijska svetovalna služba za območje jeseniške upravne enote. Pridelovanje kumar Poljane - Aktiv kmečkih žena Poljane in kmetijska svetovalna služba organizirata jutri, v sredo, ob treh popoldne v prostorih zadružne enote v Poljanah predavanje o pridelovanju kumar za lastne potrebe in za prodajo. Predavala bo dipl. ing. agr. Nina Kacjan z Biotehniške fakultete. • CZ. Za razvoj podeželja Trgovina, mlekarna in sirarna Dovje, 17. marca • Za obnovo stavbe na osrednjem trgu na Dovjem je letos namenjenih 20 milijonov tolarjev. Ponudba domačih prehrambenih izdelkov in ureditev sorednjega trga. V Ratečah bodo Kajžnikovo hišo uredili v muzej. Na razpis Ministrstva za kmetijstvo za razvoj podeželja ali CRPOV se je občina Kranjska Gora prijavila s štirimi projekti. Lani v te namene ni bilo sredstev, letos pa pričakujejo sofinanciranje za idejni projekt obnove mlekarne in mesnice ter trgovine na osrednjem trgu na Dovjem. Sedanji objekt na Dovjem je potreben temeljite obnove -mlekarno naj bi porušili in zgradili nadomestno gradnjo za mlekarno in mesnico. V tej stavbi naj bi v pritličju uredili živilsko trgovino in kasneje sirarno. V nadstropju bo večnamenski prostor, kjer naj bi bile priložnostne kulturne predstavitve, predavanja in etnografske prireditve. V večnamenskem prostoru je predvidena tudi postavitev lesene kamre, ki se bo obnovljena prestavila iz sedanje hiše in predstavila kot etnološka bivalna zanimivost. Na zunanji fasadi bi se postavila lesena preša. Na Dovjem naj bi tako dobili predvsem trgovino domačih proizvodov in izdelkov, mlekarna naj bi ostala v pritličju z možnostjo ureditve sirarne. Ob tem, ko bodo obnavljali stavbo, pa bodo uredili tudi zanimiv vaški trg na Dovjem. Prostor naj bi bil tlakovan, okoli napajališča oziroma vodnjaka naj bi postavili klopi, čebelnjak ostane, saj je imenitna dopolnitev podobe trga. Vendar bo treba sanirati še neurejeno gnojišče ob hlevu zahodno od mlekarne, urediti fasade in sanirati pomožne objekte. Stavba, ki naj bi jo na Dovjem najprej obnovili, je last občine. Načrti so pripravljeni, predračun za adaptacijo pa znaša 20 milijonov tolarjev. Občina kot lastnica stavbe naj bi podelila koncesijo za uporabo in trženje prostora, ki naj bi ga obnovili tudi s sofinanciranjem republiških sredstev. Zato si prizadevajo, da bi na Dovjem ustanovili razvojno zadrugo in njej podelili koncesijo. Razvojno zadrugo lahko ustanovijo najmanj trije člani. Zdaj se morajo zainteresirani na Dovjem še pogovoriti, kako bi se organizirali, najbolj učinkovito sodelovali in prodajali izvirne domače izdelke. Pri preureditvi stavbe na osrednjem dovškem trgu ne gre za to, da bi imeli gostilno, ampak samo trgovino, v kateri bi prodajali domače prehrambene izdelke. Najmanj problemov bo z nabavo in kasneje tudi s prodajo teh izdelkov, saj je od Rateč do Dovjega veliko kmetij, kjer proizvajajo domači sir, skuto, smetano, med... Gospodinje s kmetij s svojimi odličnimi domačimi dobrotami sodelujejo na vseh večjih prireditvah, kjer so njihovi prehrambeni artikli deležni vse pozornosti in pohvale. Tiste, ki sodelujejo na tekmovanjih, se s teh tekmovanj vračajo z nagradami in priznanji, zato bi bila trgovina s takimi izdelki na Dovjem zelo zaželena. Občina Kranjska Gora je v program razvoja podeželja vključila tudi krajane Rateč. V Ratečah naj bi obnovili Kajžnikovo hišo v muzej in jo vključili v muzejsko in turistično ponudbo. • D.Sedej Gorenjsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo Ko so stročnice najtrši oreh... Na sobotnem državnem tekmovanju bodo Gorenjsko zastopali dijaki kranjske srednje mlekarske in kmetijske šole Urška Meterc, Tone Ravnikar m Domen Trojar. Poljane - Šesterica dijakov kranjske srednje mlekarske in kmetijske šole, razdeljena v dve ekipi (SMIKŠ I in SMIKŠ II) je v letu, ko šola praznuje 90-letnico, pripravila ravnatelju šole in učiteljskemu zboru prijetno presenečenje. Na gorenjskem tekmovanju Mladi in kmetijstvo, ki sta ga pripravila gorenjska kmetijska svetovalna služba in škofjeloško društvo podeželske mladine, je prva ekipa šole, za katero so nastopili Urška Meterc, Tone Ravnikar in Domen Trojar zmagala, druga ekipa v postavi Maja Rogelj, Andraž Šubic in Janez Šušteršič pa si je razdelila drugo mesto z ekipo Škofje Loke, za katero so tekmovali Urška Kožuh, Jaka Ferlan in Peter Demšar. Četrti so bili Prihodi iz Zgornjesavske doline (Anica Trpin, Klemen Klinar in Jernej Zupančič), peti Tržič 4'^ \ Zmagovalci - dijaki SMIKŠ-a Tone Ravnikar, Domen Trojar in Vtika Meterc, ob njih še Anica Frelih, direktorica KGZ Skofja Loka in vodja gorenjske kmetijske svetovalne sluibe mag. Jurij Kumer. (Saša in Anže Hribar ter Samo Praprotnik), šesto in sedmo mesto sta si z enakim številom točk razdelili ekipi Žirov in Cerkelj, osme so bile Letence - in tako dalje. Mladi so odgovarjali na vprašanja o delovanju strojnih krožkov v Sloveniji, o pripravi hrane na kmetijah, o pridelovanju stročnic in o reji drobnice. Na 76 vprašanj so odgovorili pravilno, na 41 narobe. Ekipam so največ preglavic delala vprašanja 0 pridelovanju stročnic, kjer J6 bilo nepravilnih odgovorov celo več kot pravilnih. Za letošnje tekmovanje je bil* značilna tudi rekordna ude; ležba (trinajst ekip), še bolj presenetljiv je bil pogled n* oder. Od 39 članov ekip je bilo kar 31 fantov in sam0 osem deklet. Pokrovitelj tet movanja je bila občina Got' enja vas - Poljane, glav?1 sponzorji pa KGZ Skofja Loka, kmetijska trgovin* Jejlar iz Delnic in vrtnarstvo Antolin iz Dorfarjev. Zma' govalna ekipa, ki je za vV° mesto prejela bon v vrednos* ti 30.000 tolarjev in 10.000 tolarjev gotovine, bo v sobe to zastopala Gorenjsko o* državnem tekmovanju v ob' čini Sv. Jurij ob Ščavnici. • ^ Zaplotnik, slika: T. Doki l M) Srečanje v sadovnjaku Resje Če bi bilo še z ljudmi tako kot z žganjem..* "Žganje je edina pijača, ki se štirideset let boljša, potlej pa se ne slabša." Mošnje - Kdor je v soboto dopoldne prišel na tradicionalno srečanje v sadovnjak Resje pri Podvinu, se je pametno odločil. Vodja sadovnjaka Une Benedičič in njegovi sodelavci so prikazali obrezovanje sadja, dr. Janez Hribar iz Biotehniške fakultete je kot dober teoretik in praktik povedal marsikaj koristnega o uporabi (presežkov) sadja, Tatjana Zupan in Tine Benedičič sta predstavila prednosti integriranega varstva sadnega drevja... Pa ne le to! Na srečanju, ki sta ga pripravila Sadjarsko društvo Slovenije in KGZ Sava Lesce -nasad Resje, je bilo možno kupiti tudi sadike sadnega drevja, past za voluharja, strokovno knjižico in jabolka lanske letine (zaboj idareda je stal 1.000 Občni zbor KGZ Sava Lesce Glavna skrb je (pozitivno) poslovanje Gozd Martuljek - V nedeljo je bil v hotelu Špik v Gozd Martuljku občni zbor Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce. Od 240 članov se ga je udeležilo 52 zadružnikov, poleg njih pa tudi župana kranjskogorske in jeseniške občine Jože Kotnik in dr. Božidar Brudar. Ker je zadruga lansko poslovno leto predvsem zaradi nizke odkupne cene mleka in nizke prodajne cene sadja končala z 19 milijoni tolarjev izgube (ob upoštevanju vrednosti delnic Gorenjske mlekarne poslovanje izkazuje celo 24 milijonov tolarjev ostanka dohodka), so zadružniki sklenili, da se mora upravni odbor letos prizadevati za izboljšanje poslovanja. Zadruga bo po sklepu občnega zbora uredila lastništvo zbiralnic in ostalih stavb, kijih uporablja oz. so v njeni lasti, sodelovala bo pri lastninjenju Jeseniških mesnin in se skupaj z ostalimi zadrugami prizadevala za pridobitev večinskega deleža, hranilno kreditno službo bo približala kmetom, vključila se bo v obnovo stavbe Konzum v Podkorenu in pripravila med letom območne posvete zadružnikov in vodstva zadruge. Statutarna komisija bo proučila nekatere neživljenjske določbe zadružnih pravil in predlagala spremembe. • C.Z. kil' 9. tolarjev, zaboj glostra 850), si ogledati kis je treba starati tako kot žganje razstavo o kmečkih, travniških sadovn- kot je dejal dr. Hribar, edina pijača, ^ jakih ter o najstarejših in najmogočnej- štirideset let boljša, potlej pa se * ših sadnih drevesih na Slovenskem. Za slabša. (Lepo bi bilo, če bi bilo *1 najdebelejši oreh velja 15 metrov visoko tudi z ljudmi?!) Za sušenje sadja ji drevo s 4,34 metra obsega v Kočevski primerne "Šiške", smo slišali na* j Reki. Jablane ne dosegajo takih veli- Sadni sok, ki ga sami iztisnem0 f kosti, tudi najmogočnejše med njimi ne sadja, je povsem naraven, to P* j presegajo desetih metrov višine in 2,5 mogoče reči za vse sokove, k'.jj metra obsega, le redko presežejo starost ponujajo trgovci. Le redki vsebu^ sto let. Hruške dosegajo med pečkatim zgolj sadni sok, v večini je soka % sadjem največjo velikost (do 20 metrov kot polovico, ostalo so dodatki -višine in prek 3 metre obsega), samo ne katere sorte hrušk, cepljene na semen jaku, pa dosežejo tudi starost dvesto let. pripravili tudi manjšo razstavo izd* Kaj vse je mogoče narediti iz sadja? Sadje je najboljše sveže, možno pa ga je tudi zamrzniti ali predelati v sadni sok, sadno vino, sadni kis, marmelado, džem, sadni kompot, kandirano sadje in sadno juuaKuiua, m«Ui»ui m žganje ali ga posušiti, je dejal dr. Janez jagodovo in orehovo žganje, žgaw ( Hribar in poudaril, da je Slovenija po žganjekuhe Žan - Pševo, hruševo porabi svežega in zamrznjenega sadja na mače žganje s Cvenklove kfltfJfP prebivalca na evropskem repu. Jabolčni Ljubnem - in tako dalje. • C. Z«P' sladkor ali kislina. Prireditelji sadjarskega srečanj3 - izde^ I iz sadja: slivovko, Matijevčevo vilj^ ko in zeliščni napitek (zdravilna m v domačem žganju), orehovo H sadno vino iz Globokega, žga°L jonagolda, medeni in višnjev Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju V enem letu so veliko naredite Za sir mohant bodo pripravile blagovno znamko. ^ Bohinjska Bistrica - Čanice Društva Belo krajino, sodelovale na razsJJ ^ kmečkih Žena in deklet v Bohinju so na nedavnem občnem zboru v Bohinjski Bistrici ocenile delo društva v minulem letu, sprejele program dela za letos, pooblastile upravni odbor za izvedbo blagovne znamke za sir mohant, določile članarino 1.000 tolarjev in obdarile najstarejšo članico, 85-letno Angelo Beznik iz Studorja in prizadevno kmetijsko svetovalko Majdo Loncnar, za katero je predsednica društva Rozka Siljar dejala, da ji ni težko priti v Bohinj ne ob praznikih ali nedeljah ne ob večerih ter ne v dežju aH snegu. Zbor , JcJmI dobro obiskan, od 263 članic jih je sirarna Bohinj, so med drugim PJ^J ' s bohinjske klobase, in Žganje, pogostile so n, >■ njihovega gosta Milana Jvu^ jf m o|< Pod ">es sve, Avs ra Ude na hali lov Po* dse< h ko Čast in r S? in, vale beg Poz, o«e P vrh, Pre< Plar pon- h f* % Ju *o| mi s»rij Kat in k»t (Sle fc ^ i postregle s kmečkimi dobrotam ^ različnih prireditvah v Bohinj $ srečale s podeželskimi ženska*^ krajev od Rateč do Rodin, s^u^ društva (ustanovljeno je bilo decembra čanju etnologov in vseh lju^^L* \ predlani) marsikaj načrtovanega že tudi kmečke arhitekture Pod kozo* uresničile. Pripravile so več tečajev in kresni noči, kravjem balu, na »# M predavanj ter strokovno ekskurzijo v turističnih delavcev Gorenjske-^ I Vi \ S odi KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHvVINN ' Popravilo koles, rezervni deli in oprema ► vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALV-ZAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 S Y S T E M S d .0.0. ^a 22. Pokalu Loka na Soriški planini so nastopili mladi smučarji iz 21. držav ZMAGOVALCI IMAJO RADI TORTE Jlladi avstrijski smučarji, ki so osvojili letošnji Pokala Loka, so med sicer bogatimi nagradami a najboljše "pobrali" večino tort - Tri posamične zmage tudi za naše smučarske upe p ?Qa Loka, Soriška planina, 14. tJ?' Loka> ki se zadnja leta že "t do 16. marca - Tradicionalni ,c zadnja leta že "tradicionalno" začenja v petek U** v hali Poden v Skofji Loki in zaključi na smučišču s fdelitvijo nagrad in pokalov najboljšim tekmovalcem, ie letos v JJejto pod Lubnikom privabil mlade smučarje iz kar 21. držav Poleg tradicionalnih udeležencev iz "smučarskih držav" jv«rije, Italije, Nemčije,.... so letos nastopili celo tekmovalci ^»hje in Izraela. J^°brodošlico v jezikih vseh 5j ležencev so tekmovalcem h,. otvoritveni slovesnosti v „11 Poden zaželeli učenci os-jTjJe šole Ivana Groharja, Slavili Pa so iih tudi Pre" Polr i organizacijskega odbora Št a!a Loka Janez Ster, župan eUfJ.e Loke Igor Draksler, P?; Predsednik Pokala Loka j Predsednik državnega zbora (j^ei Podobnik ter poslanec BorVunega zbora Jože Mož8an- in . govorov organizatorjev va|P.°litikov pa so bili tekmo-n Cl veseli nastopa priljublje-, 8a ansambla Napoleon, ki ie s0 8re! grla množice mladih, ki Po>*?ri v dvorano P°den oc;e /avit mlade smučarje, bod- D* Mojca Ferk. Zmago za Slovenijo (in Gorenjsko) pa je v kategoriji mlajših dečkov na veleslalomu privozil Matija Grašič iz Dupelj (Slovenija i), ki je zmagal pred Matijem Zavirškom (Slovenija 1) in Richardom VVeissenbacherjem (Avstrija). Od naših mladih smučarjev se je na četro mesto uvrstil še Janez Jazbec, na sedmo pa Nace Gartner. , v soboto pa je šlo zares. AC^atorji, Smučarski klub li p :°Ur» ki so sprva namerava- yrhu viti tekmo na Starem preSg|.j? se morali za snegom Jjjjti na višjeležečo Soriško NlaHL kjer Pa Jim Je klJ'ub lo D'*aanskemu vremenu, uspe- lc0 opraviti dobro veleslaloms-v kategoriji starejših Kost-J? na nieJ zmagala Janica *2,e,(Hrva*ka)» Pred TI"0 EichvJ5,oveniJa D in Kerstin seteri*,der (Avs»rija). Med de-naSiK ♦ naJboljših sta se od Nin, tekmovalk uvrstili še Moh02xUleJ na četrto in Maja lc na sedmo mesto. Med je zmagal Matija Grašič iz Dupelj, prvi v veleslalomu in tretji v slalomu: "Na pokalu Loka sem sicer nastopil prvič, vendar pa imam ie mednarodne zmage. Lani na Češkem in letos kar tri v Andori. Smučam od petega leta, v S K Tržič pa sem šel v 1. razredu. Moj trener je Janez Hladnik, veliko pa me je naučil tudi Marko Tander. Med športi imam seveda najraje smučanje, rad pa tudi rolam, kolesarim in poleti skačem na skakalnici in to kar z alpskimi smučmi. Med smučarskimi disciplinami mi je najbolj všeč veleslalom, rad pa imam tudi superveleslalom. Za zmage je seveda treba veliko treninga in včasih treniram tudi z očetom," je povedal mladi smučarki as, starejši sin našega glavnega trenerja moške ekipe Pavla Grašiča. Najboljše veleslalomistke med starejšimi deklicami: Hrvatica Janica Kostehč, Slovenka Tina Maze in Avstrijka Kerstin Eichvalder. mlajšimi dečki je bil najboljši Manfred Hoertig (Avstrija), drugi je bil Matija Zavirsek §Sffv Ho!Li»ples (Avstrija) pred Ti par, farjem (Slovenija 1) %) rS0m Bechierjem (Avli? Sest našin smučarjev se je W mesto uvrstil Matevž !n na' ^a deveto Matic Ramuš kateprirde.set0 Luka Jureš. V >gala V !nla^ih deklic ie S,ove„!:VeIenJčanka Ana Drev .S|oveS 2h Pred Sašo Farič (Hfva& in N'k° Fleiss * Je na °d naših smučark a Peto mesto uvrstila še V nedeljo so se smučarji in smučarke pomerili še v slalomu. V kategoriji starejših deklic je ponovno slavila Zagrebčanka (in največji up hrvaškega alpskega smučanja) Janica Kostehč, druga je bila ponovno Tina Maze (Slovenija 1) in tretja Maric Therese Pirchl (Avstrija). Od naših smučark so bile med deseterico uvrščene še Maja Mohorič (ponovno) na sedmo mesto, Petra Šinkovec na deveto mesto in Jana Kuhar zbrali Stm^arP so 5' povrsti (glede na uvrstitve) lahko &riČku j- M?^te ograde, ki so jih prispevali: Šiviljstvo na *nan o/e°f/'a» Trgovina Kostanj Zminec, Trgovina Kaš-Trtnica Tnrna Homan> Trgovina Rodeo, Trgovina nQhrbtnLi^ " PaPirnica in knjigarna, Limani, Porenta ' Strei R irmaše> Slaščičarstvo Biliali Esad Žiri, Stamax ^,eSunje ^* servis Ljubljana, Alpina Žiri, Elan i^V sL..^S.' K!ka Novo mesto, Kolinska Ljubljana, V0fe/ TrVeniiQ' Termo> Lokateks, EGP, Odeja, Nama, ^edexinnrrUrist' GorenM ^sce, Corona Reteče, Peks, ln Ilirija Ljubljana. na deseto mesto. Med starejšimi dečki je zmagal Jan Ratej (Slovenija 1), pred Hansom Kotterischom (Nemčija) in Georgom Spiesom (Avstrija). Na četro mesto se je uvrstil Rok Rutar (Slovenija 1). Med mlajšimi deklicami je bila najboljša Nika Fleiss (Hrvaška), druga je bila Alexandra Grabnar (Avstrija), tretja pa Urška Rabič (Slovenija 1). Od Slovenka sta se med deset uvrstili še: Mojca Ferk na četrto mesto in Ana Dev na peto mesto. Med (Slovenija 1), tretji pa Matija Grašič (Slovenija 2). Janez Jazbec je bil četrti. 22. Pokal Loka je osvojila ekipa Avstrije z 225 točkami, druga je bila ekipa Slovenije 1 z 215 točkami, tretja pa Slovenija 2 s 163 točkami. Da je tako velika prireditev lahko uspela pa se organizatorji zahvalujejo sponzorjem: Hun-day - Avtotrade, Mobitel Ljublj-na, Telekom Slovenije, Fructal Ajdovščina, Lek Ljubljana, Krka Novo mesto, Nova Ljubljanska banka, Petrol Ljubljna, Loka Skofja Loka, Termo Skofja Loka, Bank Avstrija, Občina Skofja Loka, Sava Kranj, Zavarovalnica Adriatic, Zavarovalnica Triglav, SKB Banka, Merkur Kranj, Adria Bank, Alpetour transport in špedicija, Alpetour RIC, Alpetour Potovalna Agencija, Gorenjski tisk, Kočevski tisk, Rolgraf Medvode, Polak -predelava plastičnih mas in Techtackt Brestanica. Še posebno pa so bili organizatorji veseli sodelovanja in razumevanja škofjeloškega dijaškega doma, Turističnega društva Škofia Loka, KS Mesto in ostalih krajevnih skupnosti v občini, poslovnega centra Arnol in vseh svojih starejših in mladih članov kluba. • V. Stanovnik, foto: T. Doki SMUČARSKI SKOKI KEGLJANJE NA LiilU Na iff peh slovenskih kegljavcev £LU,Ulj NJA pp mi nANSinfM ■nTS**. 17. NA EP NA DANSKEM a~ Se Je z*wma'Ca " slovenska reprezentanca v kegljanju na O^em vmni Jega evroPskega prvenstva v Kobenhavnu na C ŠP°rtu pJ d \naJžlahtnejšimi odličji, evropskim velesilam v ati. v aokazala, da se je sposobna z njimi enakovredno oSS>c, Setar„e»e?ianca- ki so Jo sestavljali: Borut Berčič, Milan SB MS&JTfeH (Jesenice), Sašo Obreza, Ivan Piber, KTa zlato knf^ d), Je kot ekiPa v branju in zbijanju »^aniP,«- *.01ajno pred reprezentancama Italije in Nemčije. Ma, elat e>»Čna mJe v teJ disciplini Borut Berčič osvojil 9., Milan sest!?;l2kaziip0cJe rePrezentanca zasedla prav tako odlično 4 ^aiavi,^i *"*»ie so se turi; x\__:__si____. r . , . . b r?>le iS5ff «f tu.di članice ženske reprezentance, ki so jo Str* Ku&n v i».eiske8a kluba v postavi: Nevenka Smolej, Postaj ekinn^ „ CI Stefelin, Anica Kosar in Majda Čufar. j uPaJ ek °^&e2n° vPb?i*t0seizkazal'e z osvojitvijo bronaste kolajne, °4-mesto nJu.ln zbiJanju pa je Valči Štefelin zasedla l0> dragica Kučan pa 8. mesto. • J. Rabič Primož Peterka ostal na vrhu KONČNA ODLOČITEV V PLANICI Kranj, 18. marca - Po tretjem mestu v Kuopiu, zmagi v Falunu in "nesrečnem" padcu ter 16. mestu v Holmenkoll-nu naš šampion pred finalnima tekmama v Planici ostaja vodilni v svetovnem pokalu. Minulo nedeljo so ljubitelji smučarskih skokov Še pre-dzadnjič v tej sezoni prišli na svoj račun. Skakalci so se namreč pred skorajšnjim prihodom v našo Planico pomerili na tekmi v Holmenkollmu. Seveda smo v Sloveniji stiskali pesti za vodilnega v svetovnem pokalu, Primoža Peterko, ki je v Kuopiu in Falunu dokazal, da je ponovno v vrhunski formi. Tudi v Oslu je bil po prvi seriji drugi, po odličnem skoku v drugi seriji pa je pri doskoku nerodno padel in namesto na stopničkah obstal na 16. mestu. Kljub temu je Primož obdržal vodilno mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala in le velika smola v Planici bi mu lahko preprečila letošnjo skupno zmago. Vodi namreč s 1272 točkami pred drugouvrščenim Nemcem Dieterjem Thomo, ki ima 1159 točk. Ostali za skupno zmago Že preveč zaostajajo: tretjeuvrščeni Funaki ima 893 točk, četrtouvrščeni Saito 877 in petouvrščeni Okabe 841 točk. Končna odločitev bo torej padla v naši Planici, kier prav danes pripravljajo vse za obisk delegata FIS. Prav tako bodo danes na tiskovni konferenci v Ljubljani Člani Organizacijskega komiteja Planica predstavili še zadnje priprave na tekmovanje, ki se bo začelo v četrtek in petek s treningi ter v soboto in nedeljo zaključilo s finalno tekmo svetovnega pokala v smučarskih poletih. Vse podrobnosti o tekmovanju bomo zapisali v petkovem Gorenjskem glasu. • V. Stanovnik BIATLON GRAŠIČEVA NA KONCU DRUGA Kranj, 18. marca - Potem ko je naša najboljša biatlonka Andreja Grašič iz Križev letošnjo tekmovalno sezono pričakala poškodovana v zdravilišču, jo je zaključila na zmagovalnem odru. Grašičeva je namreč po zmagi prejšnji teden na daljši progi v Naganu na Japonskem, tokrat v Novosibirsku v Rusiji spet dosegla imeniten uspeh. Na četrtkovi tekmi na 15 kilometrov je sicer dobro tekla, a kar štirikrat zgrešila, kar je na koncu zadoščalo za sedmo mesto. Še bolje pa ji je šlo v soboto, ko je v šprintu spet odlično tekla, z dvema zgrešenima streloma pa je zaostala le za Nemko Petro Behle in na koncu osvojila izvrstno drugo mesto. V četrtek je bil naš najboljši Tržičan Tomaž Globočnik, ki je osvojil 17. mesto, v soboto pa je 22. mesto osvojil Janez Ožbolt, 23. pa je bil Jože Poklukar. Naša biatlonska reprezentanca se je vrnila domov včeraj zvečer, ko so Andreji v Križah pripravili tudi sprejem z dobrodošlico. • V.S. NA POKLJUKI MALO SREČE ZA NAŠE Rudno pobe, 13. do 16. marca - Konec tedna so na Pokljuki pripravili finale letošnjega evropskega prvenstva za biatlonce. Ob odsotnosti naših najboljših tekmovalcev, Id so odlično nastopali na tekmah svetovnega pokla v Novosibirsku, naši ekipi ni uspelo poseči po vidnejših rezultatih. Še najbolje se je izkazala mladinka Aleksandra Lanišek, članica TSK Merkurja iz Kranja, ki je bila v četrtek na 10-kilometrski progi šesta. Najboljši slovenski mladinec je bil v četrtek na 15-kilometrski progi Danilo Kodela (SK Kovino-plastika Lož), ki je bil 16., Gašper Grašič (TSK Merkur Kranj) pa je po padcu odstopil. Še slabše so naši nastopili v soboto, ko so čast ponovno reševali mladinci, med njimi pa je bil najboljši Boštjan Petraš (SK Brdo), ki je bil 11. Na 15. mesto v šprintu se je uvrstil Gašper Grašič. Med mladinkami je bila Urša Dolinar (TSK Merkur Kranj) 15., Aleksandra Lanišek pa 18. V članski konkurenci ie bil naš najboljši na daljši 20-kilometrski preizkušnji Miha Larisi (SK Gorje) na 20. mestu. Miha je bil najboljši od naših tudi v sobotov šprintu, koje bil 18. V nedeljo so na Pokljuki nastopile še štafete. Naši fantje v postavi Grajf, Larisi, Jerončič in Lekan so bili peti, mladinci v postavi Petraš, Grašič, Kodela in Čuk četrti, dekleta pa niso nastopila. Najuspešnejši na finalih tekmah na Pokljuki so bili Nemci, ki so v vseh konkurencah osvojili kar petnajst medalj. Za naše organizatorje je tekma pomenila tudi generalko za svetovno prvenstvo prihodnje leto, v soboto pa si jo je ogledal tudi častni predsednik OK Pokljuka predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. • V.S. HOKEJ REPREZENTANCA V ESTONIJO Jesenice, 18. marca - Minuli in ta teden se slovenska hokejska reprezentanca, ki v četrtek odpotuje na Svetovno prvenstvo skupine C v Tallin, pripravlja na Jesenicah in v Gozd Martuljku. V nedeljo so v Podmežakli odigrali tudi prijateljsko tekmo z ekipo Madžarske, v kateri so naši hokejisti sicer zmagali 5:4 (1:2, 1:2, 3:0) v igri pa, razen v zadnjem delu tekme, niso navdušili. Gole za našo ekipo so dali Marko Smolej dva, Jan, Sodja in Nik Zupančič. Trener Pavel Kavčič je nato izbral moštvo, ki bo od 22. do 28. marca v Tallinu skušalo narediti vse, da se uvrsti v skupino B svetovnega hokeja. Potem ko je poškodbo staknil Jeseničan Jure Smolej in ko je zbolel Miha Rebolj, bo v Estoniji naša reprezentnca nastopila v postavi: Gorenc, Kunčič, Vari, Sodja, Jure Vnuk, Rožič, Beribak, Kontrec, Šahraj, Mahkovic, Sašo Pretnar, Vukčevič, Ciglanečki, Nik Zupančič, Brodnik, Zaje, Tišler, Jug, Bešlagič, Marko Smolej, Aleš Petronijevič, Glavič, Reddick, Tomaž Vnuk in Jan. Prvič bosta za našo reprezentanco nastopila vratar Sten Reddick in branilec Valerij Šahraj, ki sta prejšnji teden dobila tudi slovensko državljanstvo. Ni pa ga še dobil Udar Rahmatuljin, ki tako v Estoniji ne bo igral za našo ekipo. • V.S. NA BLEDU NAJBOLJŠI MLADI LJUBLJANČANI Bled, 16. marca - S podelitvijo priznanj, medalj in pokalov se je v nedeljo popoldne v športni dvorani na Bledu končal turnir "Bled 97" za ekipe kategorije dečki. Prvo mesto je osvojila ekipa Olimpije Hertz, ki je v finalu premagala domačine, ekipo Sportine. V tekmi za sedmo mesto sta se pomerili ekipi S.G. Brunica in Slavije Jate, boljši pa so bili dečki Brunica, ki so zmagali 3:2. Peto mesto na turnirju je osvojila ekipa Acronija Jesenice, ki je v zadnji tekmi premagala selekcijo Zagreba z rezultatom 3:4. Tretje mesto na turnirju je pripadlo Mariborčanom, ki so v boju za bronaste medalje premagali Triglav 5:1. Odločilna tekma za zmago na turnirju pa je bila med domačo Sportino in Olimpijo Hertz. S 3:5 so zmagali Ljubljančani in tako osvojili prvo mesto. Najboljši vratar turnirjaje bil Andrej Hočevar (Olimpiia Hertz), najboljši branilec Miha Željan (HK Sportina), najboljši strelec Marjan Manfreda (HK Sportina), najboljši igralec Martin Hofer (S.G.Brunico), pokal za fair Play pa je prejela ekipa S.G. Brunico. Gabriel Javor, član HZ Slovenije in član 10 HK Sportine, je izročil posebno nagrado tudi najboljšemu dpmačemu branilcu Mihu Zeljanu, predsednik Komisije za šport občine Bled Andrej Klinar pa najboljšemu domačemu napadalcu Anžetu Krivicu. Ta konec tedna bo na Bledu še hokejski turnir za kategorijo malčkov. • V.S. NOGOMET Druga nogometna liga ZMAGA OSLABLJENEGA MOŠTVA TRIGLAV NAKLO : BS TEHNIK DOMŽALE 1:0(1: 0), strelec Čustovič v 36. minuti, gledalcev 300, glavni sodnik Novak (Maribor). Kranj, 18. marca - Ker je zaradi rdečih kartonov in vojaščine manjkalo kar 8 igralcev prvega moštva (Brkič je dobil izpisnico in odhaja v Domžale), je moral trener Janez Župančič tvegati in postaviti v moštvo rezervne in mlade igralce. V vratih se je zaradi poškodbe veterana Vodana pojavil Sašo Černilec in uspešno opravil nalogo, celotno moštvo pa je odlično opravilo nalogo in zmagalo. Domžalčani so bili na splošno slabši, posebno v drugem polčasu, in imeli vsega skupaj dve zreli priložnosti, kranjsko-naklanska ekipa pa bi lahko slavila še z višjim izidom, saj so v 68. minuti rušili Custoviča, Razdrh pa je žogo z 11 - metrov poslal v roke gostujočega vratarja Stjepanoviča, ki je bil najboljši v moštvu Domžal. Zadetek je padel v prvem polčasu. Kapetan domačega moštva, najstarejši igralec in vzor mladim glede borbenosti Brane Pavlin je v 36. minuti po napaki obrambe gostov prejel žogo, jo ^^^^^^^^^^^^^^^^ popeljal proti golu in podal MALI NOOOMET MARMOR BREZ MOŽNOSTI PODARIM DOBIM REZULTATI 14. marca Porsche Slovenija Volkswagen Passat osebni računalnik Pentium 168449 1 Henkef) 5x50 g zlata Clftrrr^S Fa in Persil 693649 671082 563980 520440 592321 Iskra Commerce Trgovina 10xTVIskra21-Twin 995518 148298 665927 249362 165179 947680 895308 376468 011513 361763 PODARIM DOBIM I0 x 100.000,00 SIT 159712 301973 454945 439342 624829 112010 978013 000960 075014 192237 Športna loterija d.d. Cigaletova 15, Ljubljana Tel.:061 133 93 66 Zadnji dan za izplačilo dobitkov je 15.5.1997. V 16. krogu 1. slovenske malonogometne lige sta tudi tokrat oba predstavnika Gorenjske doživela poraza in sicer Domel doma proti Mizarstvu Krošelj iz Sevnice s 3:6, Marmor pa v Tolminu proti tamkajšnjemu Puntarju s 3:8. V zadnji tekmi tega kola smo v Škof j i Loki gledali derbi med Domelom in Mizarstvom Krošelj (ex Juventus), domači pa so tekmo izgubili predvsem v prvem delu, ko so v deseti minuti preko Marjana Kavčiča izenačili na 1:1, prav tako pa si niso useli petnajst minut prvega dela izboriti šesti prekršek in s tem strele iz dvanajstih metrov brez obrambnega zidu. Namesto tega pa so lahkoverno prejeli tri gole, kar je gostom v nadaljevanju omogočalo celotno kontrolo poteka srečanje. V drugem polčasu je za Domel dvakrat zadel še Branko Kavčič. Domel s tem porazom ostaja na šestem mestu z enaindvajsetimi točkami, medtem ko je Marmor s tem porazom proti Puntarju izgubil vse možnosti in bo prihodnjo sezono igral v 2. SLMN -zahod. V predzadnjem 17. krogu Domel gostuje v Mariboru pri Agenciji Luvin, medtem ko Marmor v zadnji letošnji prvoligaški tekmi gosti mariborske Carioce. Srečanje med Marmorjem in Cariocami v Škofji Loki bo v petek, 21. marca 1997, ob 20.30. Prejšnji konec tedna pa ie malonogometna reprezentanca [Nedeljska zmaga je za mlado Siovenije imda enodnevne priprave v Litiji, na spisku selektorja Razborška pa se je na seznamu "čakajočih" znašel tudi vratar Domela Primož Habian. Konec aprila (21. in 22.) pa bo v Sloveniji gostovala malonogometna reprezentanca Španije, ki je evropski prvak in lanskoletni svetovni podprvak (za Brazilijo). Predvidoma bo prva tekma v ponedeljek, 21. aprila 1997, v Mariboru, za torek, 22. aprila, pa organizator trenutno še ni znan. • P. Škrjanec Custoviču, zadel. ki je neubranljivo ODBOJKA SALONIT ANHOVO DRŽAVNI PRVAK Bled, 16. marca - Po porazu v prvi tekmi končnice v Maribor1) so odbojkarji Salonita uspeli dobiti povratno tekmo v Novi Gofl£j 3:1 in si s sobotno zmago v tretji odločilni tekmi v maribors*1 dvorani Tabor (2:3 (-12, 8, 5, 9, -10)) spet priigrali našlo)! državnega prvaka. Drugo mesto so zasluženo priigrafi odbojka^1 Gradiš Maribor, o tretjem mestu pa je neposredno odločal' ponovljena tekma med A Banko Olimpija in Fužinarjem. Tokrf so bili Ljubljančani še boljši in si z zmago s 3:1 pnigrali tretj* mesto. V ženski konkurenci je do konca rednega prvenstva še soboti krog. V tekmi predzadnjega kroga so odbojkarice Specerije M le dokazale, da še vedno trdno držijo pozicijo v 1A. 09 Zasluženo so s 0:3 (-4, -6,11) v Ljubljani premagale novinke v W - ekipo Kaepa ŠOU Vital Frupi. Po porazu TPV Novo mesto J Mariboru je že jasno, da se bosta za naslov prvaka pomeril' Kemiplas Koper in Infond Branik, blejske odbojkarice pa bodo D{ glede na izid zadnjega kroga osvojile 6. mesto. ■ V 2. DOL so odbojkarji Astec Triglava presenetili še enom vodilnih ekip. Tokat so gostovali pri drugouvrščenem Sij Šempetru in ga premagali s 1:3. Z zmago so se prebili na ' mesto z enakim številom točk kot Maribor Intes in gorenjsko moštvo zelo pomembno. Po dolgem času je spet zmagalo in sedaj lažje odhaja na dvoje težkih gostovanj: v soboto v Vevče in čez en teden v Šmartno. Prihodnji teden bo moštvo skoraj popolno (trenirati je začel tudi Ančin in je bil v nedeljo že med rezervami) in zato tudi kakšna točka z gostovanja ni nemogoča. Za Triglav naklo so igrali Černilec, Razdrh, Alibabič, Krupič, Egart, Pavlin, Dejan Markelj, Jožef, Čustovič, Zupančič in Žagar. M ar kij a je zamenjal Bogatinov, Č ust o vica pa Pokora. • J.Košnjek KOŠARKA L0ČANI KLJUB PORAZU NA VRHU Košarkarji v Al in A2 ligi so odigrali 19 krog, košarkarice pa razigravanje za polfinale. V Al ligi je ekipa Heliosa v Domžalah gostila Kraški zidar in zmagala 94:84 (50:37). Domžalčani so na lestvici četrti, vodi pa še vedno Smelt Olimpija, ki je v zadnjem kolu v Idriji premagala domačo ekipo Idrije 62:97 (27:45). V A2 ligi je vodilna Loka kava gostoval pri Kemoplastu Šentjurju in izgubila 106:97 (56:42). Ločani še vedno vodijo na lestvici. Ekipa Gradbinca Radovljice, ki je v soboto doma gostila Slivnico je zmagala 90:67 (36:32), ekipa Triglava, ki je gostovala pri Iliriji pa je zmagala 74:84(33:40). Triglav je deveti, Gradbinec pa deseti. 20. krog bo na sporedu že jutri. Ekipa Heliosa v Al ligi gostuje v Mariboru pri Bavari VVolteks, v A2 ligi pa Triglav ob 20. uri v športni dvorani na Planini gosti Krko. Ločani ob 20. uri v dvorani na Podnu gostijo Brežice, Gradbinec Radovljica pa gostuje pri Slivnici. Košarkarice Odeje Marmorja , ki so v soboto doma izgubile z Mibex Ilirijo 57:81 (24:38), so kljub temu zasedle četrto mesto in se uvrstile v polfinale, kjer pa v igri z vodilno Jezico nimajo možnosti. • V.S- D.R. KEGLJANJE PRVAKI PREMOČNI ZA ZADNJE NA LESTVICI Kranj, 15. marca - Konec tedna so kegljavci v prvi ligi odigrali predzadnji krog. Ekipa Iskraemeca, ki si je že prejšnji teden ponovno zagotovila naslov najboljših v državi, je "pometla" z Brestom in zmagala 8:0. Tudi igralke Triglva so doma zmagale, premagale pa so ekipo Manano Izole 7:1. V 2. ligi je ekipa Log Steinela v boju za vrh izgubila z vodilnim Gra-disom 6:2, Kamnik je izgubil z EP Commerce 0:8, Ljubelj pa je premagal Mehano Izolo 6:2. V 3. slovenski ligi zahod za ženske je ekipa Ljubelja premagala KK Medvode 7:1. Tržiške kegljavke so na domačem igrišču dosegle tudi ekipni ženski rekord 2626 podrtih kegljev. Konec tedna pa se je končal tudi ligaški del Gorenjskega prvenstva, rve štiri ekipe: Ljubelj, Adergas Jama, Tri- §lav in Simon jenko, odo za naslov prvaka odigrali še štiri turnirje, po rednem delu pa je prvo mesto osvojil Ljubelj. Prvi finalni del bo v Tudi na zadnji tekmi letošnjega DP Tržiču to soboto, 22. na domačem kegljišču so ariavni marca. prvaki zanesljivo slavili. V.O., J.P, foto: T.Dokl ROKOMET DERBI BREZ ZMAGOVALCA Kranj, 16. marca - Derbi tokratnega kroga v l.B rokometni ligi je bil v Kranju, pomerila pa sta se CHIO Besnica in vodilna Škofljica. Tekma je bila vseskozi izenačena na koncu pa sta si tekmeca točki razdelila. Tako je vodilna ekipa lige uspešno prestala enega od najtežjih nastopov v drugem delu in naredila še korak bliže osvojitvi prvemu mestu. Razočarali so tokrat klobučniki. Z gostovanja na Ptuju se vračajo brez točke, čeprav so bili pred srečanjem favoriti. Zato pa dobre vesti prihajajo iz tabora Preddvora. Po vrnitvi v dvorano na Planini so po zmagi nad Črnomljem, v derbiju kroga druge lige, spet na f>rvem mestu. Drugi gorenjski igaš Sava, je gostoval v Kopru pri neposrednem tekmecu za tretje mesto in izgubila. Rezultati: 1. B liga - 18. krog: CHIO Besnica - Škofljica 19-19, Drava - Šešir 26-24, Šmartno - Dol TKI Hrastnik 27-17, Radeče papir - Grosuplje 32-29, Inles - Pomurka 32-23. Vodi Škofljica pred Inlesom, Šešir-jem in CHIO Besnico. 2. A liga: zahod: 17. krog: Preddvor -Črnomelj 28-20, Koper - Sava 34-28, Krim - Mitol Sežana 24-23, Sviš - Kočevje 15-22, Mo-kerc - Nova Gorica 23-22, Ponikve - Prule 67 neodigrano. Vodi Preddvor pred Črnomljem, Koprom in Savo. M. D. ... Saloijj Anhovo II. Kljub porazu s 3:0 v Vuzenici odbojkarji Bleda UI vedno ostajajo na 10. mestu, saj je z enakim izidom izgubil tu£ VC Portorož. Slabše pa kaže gorenjskim predstavnikom v žen^j konkurenci. Odbojkarice Bleda II so v Mariboru doživele že s™ 18 letošnji poraz (3:0) in so na 12. mestu Šenčurju, ki je do* izgubil z vodilnim Kajuh Šoštanju (0:3) pa sta neposredna tekni*; za obstanek ušla za dve točki (ŽOK Kamnik) oziroma štiri toe» (Solkan). \ Po presenetljivem porazu Pizzerie Blaže Kamnik pr° zadnjeuvrščeni Gimnaziji Šiška so se odbojkarji Termo Lubn»»J z zmago proti Krki Novo mesto II (3:0) spet prebili na dfltf mesto prvenstvene razpredelnice. Odbojkarji Bohinj so se r zmagi nad Kan Kovinarju II (3:2) prebili na 9. mesto, odbojka^ Plamena pa so kiljub porazu v Logatcu (3:1) zadržali 7. mesto-ženski konkurenci sta tokrat izgubila oba gorenjska predstavni** Odbojkarice Mehanizmov Kropa so gostovale pri ŠD Tabor H ^ prepričljivo izgubile (3:0), nič bojše pa se ni godilo Bohinju, ki K je v Boh. Bistrici ugnala vodilna ekipa lige Kemiplas Koper I (0:3). S tema porazoma sta obe gorenjski ekipi praktično izgu^ možnost za napredovanje v 2. DOL. • B. Maček VATERPOLO KROG PO NAPOVEDIH Kranj - V soboto so vaterpolisti odigrali prvi krog v drug*jjj delu. Kranjčani so pod vodstvom trenerja Igorja Štirna brez veCJ naporov visoko odpravili Koper. Že po prvih treh četrtinahm Tnglavani vodili z 8:0. Po vodstvu v zadnji četrtini 9:0 so zaig1^ nekoliko slabše, kajti motiva niso imeli več, to pa so izkofl* | gostje iz Kopra in zadnji del dobili s 4:3. Trener Igor Štirn je 0, priložnost prav vsem, še najbolj pa se je izkazal vratar V\ Belofastov, ki je med drugim ubranil tudi eno izmed tr*1 TENIS NASLOVI PODELJENI V organizaciji namiznote-niškega kluba Kondor je bilo na Godešiču gorenjsko prvenstvo za veterane. V štirih starostnih skupinah je nastopilo več kot 20 igralcev iz Kranja, Tržiča, Škofje Loke, Šenčurja, Predoselj m GodeŠiČa. Največ igralec je nastopilo v starostni skupini nad 60 let. Naslove prvakov pa so osvojili Pečenko Šenčur, od 30-40 let, Pogačar - Šenčur od 40 - 50 let, Novak - Šenčur od 50 - 60 let in Svoljšak Skofja Loka nad 60 let. Končni vratni red najboljših. Člani od 30 - 40 let: 1. mesto Smiljan Pečenko -Šenčur, 2. mesto Matej Ulčar -Duplje, 3. Marko Korenjak -Šenčur. Člani od 40 • 50 let: 1. mesto Jože Pogačar, Šenčur, 2. mesto Dare PangriČ, Sava PNKC, 3. mesto Janez Starman, Kondor. Pri Članih od 50 - 60 let sta nastopila samo dva, kjer pa je Anton Novak - Šenčur premagal klubskega kolega Vinka Pretnarja in osvojil naslov. Nad 60 let prvo mesto za Ivka SvojŠaka - Skofja Loka, drugi Ciril Markič - Predoslje, tretji - Ivan Hafner, Skofja Loka. • J. S. štirimetrovk. Zadetke za Triglav pa so dosegli: Primož Trow • Teo Gali, Tadej Peranovič, Krištof Štromajer, Žiga Balderma0 r 2 in Branko Klančar 1. Bikes podjetja AHA, pa so se na letošnjo sezono P"Pra ta$a f ambiciozno. V klub so namreč dobili dva dobra sPH*.0,i$5 gorskih kolesih, Kranjčana Sandija Bertonclja in Iztoka * ^. Nekdanji cestni kolesar kranjske Save, mladinski P^ožn^Ll Cvetičanin pa se bo preizkušal v cross countrvju. Na p^1,- # r. konferenci so Franci Ahačič, ki je kot glavni pokroviiej ^ ekipe ter tekmovalci, predstavili nova kolesa Giant a g tekmovalne cilje ob bližajoči se sezoni gorskega kolesar ^ p Za vse bo pomembna spustaška tekma iz kranjskega ^ bo hkrati tudi državno prvenstvo ter izjemno težavna ^got^ Jezerskem. Zaželeli so si dobro vzdušje in nič poškodb. P vzdušje pa obljubili tudi nekaj zanimivih uvrstitev. Besedilo in slika Go tati Boksar Mario Živkovič se je kvalificiral za nastop na letošnjem Evropskem mladinskem prvenstvu LETA 200« NA OLIMPIADO V SIDNEY Komai šestnajstletni Kranjčan je za Sebastijanom Novakom največji talent slovenskega »oksa, saj v dosedanjih dvanajstih uradnih nastopih še ni doživel poraza - Edina ovira banjskih boksarjev je pomanjkanje denarja. ^r»nj, 17. marca - Trening Opoldne, vožnja in pouk v gostinski šoli na Bledu popoldne in ponovno trening *večer, to je običajen urnik 16-jetnega Maria Živkoviča, ki se Je pred štirimi leti odločil, da bo Postal boksar. Prvi dve leti na ,reningih ni zbujal posebne Pozornosti, nato pa je napredoval tako rekoč iz dneva v ton. Lani marca je v Mariboru postal državni prvak med mlaj-!N mladinci. Do sedaj je imel 12 uradnih nastopov, od tega 9 Mednarodnih, in prav na vseh je ln>agal. Mario, ki je sedaj Kranjčan, gred Štirimi leti pa je živel še v pofji Loki, se je boksa naučil !artt kot vsi mladi gorenjski Spksarji: pri trenerju Dušanu Uviču v kranjskem boksars-^m klubu. "Preden sem se °dločil za boks, sem treniral že Športov npr. nogomet, rohnet... Ni mi bilo všeč, ker so ekipnih športih fantje vedno .1, krivca za neuspehe in »•denii sem, da raje poskusim z lndividualnim športom. Mamica je prek prijateljev spoznala trenerja Caviča in izvedela, da je zelo dober in uspešen trener. Tako smo se doma odločili, da poskusim trenirati boks. Sprva ni kazalo, da bi bil lahko res uspešen, saj sem le treniral in treniral, nastopov pa ni bilo. Ko pa sem lani začel nastopati, mi je šlo zelo dobro in sedaj sem se odločil, da bom vztrajal v boksu in naredil vse, da bi uspešno nastopal," pravi Mario, sicer dijak blejske gostinske šole, ki si nekoč želi postati tudi dober kuhar in odpreti svoj lokal: "Za šolo je res malo časa, saj dopoldne treniram, nato grem v šolo, če je le mogoče, pa grem na trening tudi zvečer. Vendar če hočem uspeti, ni druge poti..." Kljub temu da je Mario star šele šestnajst let in da bo v mladinski kategoriji nastopal še dve leti, je bil edini Slovenec, ki se mu je lani novembra na kvalifikacijah v Budimpešti v peresno lahko kategoriji uspelo uvrstiti na letošnje mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo maja Mario v ringu s trenerjem Dušanom Čavičem. ŠAH JA BLEDU 164 IGRALCEV IN IGRALK W 16. marca • V soboto se je na Bledu začel 18. Šahovski ipr Tokrat je na svojih štirih turnirjih zbral 164 igralcev in khli. lOKrai je na svoj m sunn turnirjin zDrai im igralcev m ,:—?. , :— £rv Pft. Na A turnirju igra 62 igralcev, med njimi 12 velemojstrov °™P»J«e igre v Sidney, kj - 11 mednarodnih mojstrov. Po dolgem času na Bledu spet igra zelim n{ prvakov. Tokrat je to bivša svetovna Drv I . 3'VlUT jakinja Nona Gaprindashvili. ^ ^ralci in igralke prihajajo iz 18 držav. Za tako imenitno lesr k° se J5 treba zahvaliti sponzorjem: občini Bled, Gorenjki lai t Kranj, Tiskarni Žbogar in Hypex Lesce. Med ™***fejšiin avstrijskim mojstrom Stoeklom in najmlajšo Mišo v Birminghamu v Angliji. Še prej bo nastopil na močnem turnirju (kjer se bo srečal s konkurenti evropskega prvenstva) v Bitoli v Makedoniji. "Če hočeš trenirati in imaš dobrega trenerja, potem rezultati slej kot prej pridejo. Moj vzornik in kasneje tudi sparing partner je Sebastiian Novak, s katerim sva postala tudi prijatelja. Se-bastijan je bil peti na evropskem prvenstvu, jaz si želim, da bi njegov rezulat še izboljšal in se iz Anglije vrnil morda celo z medaljo. Vsekakor pa se bom boril za uvrstitev do osmega mesta, ki nato pelje tudi na ' er si nastopiti leta 2000," načrtuje Mario, ki ima po mnenju trenerja Dušana Čaviča še večje možnosti za uspeh v evropskem in svetovnem merilu. Edina velika težava, ki jo ima kranjski boksarski klub, pa je denar. Potem ko so vendarle dobili prostor za vadbo nad olimpijskim bazenom (zaenkrat še brez kopalnice), so problem prostora za vadbo vsaj začasno rešili. Vse večji športni kolektiv z vrsto nadarjenih mladih boksarjev pa se še vedno spopada z velikimi težavami: "Za nastop na turnirju v Bitoli smo dobili pomoč Adrie, ki nam je dala brezplačno karto, pomoč smo dobili tudi pri Interevropi, vendar pa zaenkrat še ne vem, kako bomo zmogli vse ostale stroške za nastope, za bivanja in ostale prevoze. Kakšnega posebnega razumevanja za naš šport ni, čeprav delamo po najboljših močeh in trudim se vzgojiti boksarje svetovnega razreda," razmišlja Dušan Čavič. V. Stanovnik, foto: T. Doki mednarodnega mojstra A. Drinovec Pres ^e ^ *et razn^e- P™ krog Je postregel tudi že s prvimi S]0^enečenji. Velemojstri so morali oddati kar nekaj remijev. Od Gnieucev ie Anton Praznik preseneti u,uboviča, Jože Skok pa Nestoroviča. KgRŠIČ NAJUSPEŠNEJŠI društ m*rca " Tržiški šahisti, ki delujejo v okviru Šahovskega red« tuc*' v 'etu vsak mesec razen poleti organizirajo okroe mesečne hitropotezne turnirje, ki se jih redno udeležuje do Uajh^i-?P tekmovalcev. Za končo letno uvrstitev upoštevajo 6 turni ■ rezu'tatov vsakega posameznika. Letos so izvedli že tri 13 c Pe'na katerih so bili najuspešnejši: januarja - Matej Keršič KeiiCi ' Edo Roblek 13 in Dra8° Rabič 12> februarja - Matej Koprv ii točke, Andrej Loc 11 in Boris Kogoj 9 ter marca Boris *°J 14 točk, Edo Roblek 1 in Andrej Loc 12,5 točke itd. • J. K. J£J*AJ GORENJSKI PRVAK Poteka?' marca " Končano je gorenjsko člansko prvenstvo v šahu. Usc v? ^e oc* 10. januarja do 12. marca v prostorih ŠD Murka iz naskot ec* 44 igralci in igralkami je prepričljivo s točko in pol v 2ad*a zmagal Zlatko Jeraj iz ŠK Naklo. Edini remi je oddal šele tockarnJem Kr.°gu klubskemu kolegu Janezu Kreku, ki je s 7 je tretie OSVoi^ drugo mesto. Z dobrim finišem v zadnjih krogih si >graika ■meks.to Pru8ral Boris Ciglič (6.5, Murka Lesce). Najboljša dr?.avn.le bila Vesna Panič s 4 točkami, najboljši mladinec pa 5.5. točirPrvalc do 16 *et ^iga Žvan s 5 točkami. Prvo kategorijo je s Kami osvojil Stane Valjavec iz Tržiča. A. Drinovec KEGLJANJE NA LEDU NA TURNIRJU NAJBOLJŠI AVSTRIJCI V nedeljo, 9. marca, je na ledeni ploskvi v dvorani Podmežakla na Jesenicah potekal mednarodni turnir v kegljanju na ledu za 18. pokal Rateče - Planica. Turnir je uspešno organizirala sekcija za kegljanje na ledu pri športnem društvu Rateče - Planica, turnirja se je udeležilo 25 ekip iz Avstrije, Nemčije in Slovenije. Največ uspeha so dosegle ekipe iz Avstrije, uspešni pa so bili tudi naši kegljavci, predvsem ekip Kompas bled. Pokrovitelja turnirja sta Tromeja d.o.o. Rateče in Pekarna Kruhek iz Kamnika. Izidi:l. BBU I. (A), 2. DOMEVŠČEK I. (A), 3. BLED KOMPAS (SLO), 4. WALDESTEDLUNG II. (A), 5. ST. VEIT (A), 6. PIZZERIA VENEZIA (SLO)... • L. Kerštan RAZGLASIL OBČINSKE PRVAKE Jesenice - Na letošnjem prvenstvu občin Jesenice in Kranjska Gora v kegljanju na ledu je sodelovalo 12 ekip, potekalo pa je na ledeni ploskvi v dvorani Podmežaklo. Ekipno je zmagala ekipa Gradbinec Jesenice pred ekipo Tromeja Rateče in ekipo Pizzerija Venezia Jesenice. Pri posameznikih je zmagal Ivo Branilovič pred Milanom Radaničem in Borutom Berčičem, vsi Jesenice. Za uspešne nastope jim je na podelitvi v Kranjski Gori čestital in jim izročil odličja predsednik Športne zveze občine Jesenice Janez Štojs. • J. Rabič ALPINIZEM KAMNITI STRAŽAR - ACONCAGUA 6960 M Ob letošnji 100. obletnici prvega pristopa na najvišji vrh Amerike, 6960 m visoko Aconcaquo, smo se namenili osvojiti vrh tudi trije Tržičani. Slavo in Slavko Rožič ter Elemir Zrim smo se na pot podali 23. januarja. Naš prvi cilj je bil vulkan San Jose de Maipo (5870 m), ki se nahaja okoli 70 km JV od Santiaga, glavnega mesta Republike Čile. Sprva nas je malo motilo nestanovitno vreme in vroče poletje, saj so temperature januarja v Santiagu okoli 30 stopinj C. Tako je 27. januarja po dveh dneh hoje vseeno vrh dosegel najmlajši član ekipe, ostala dva sta odnehala nekoliko nižje. Po uspešni aklimatizaciji (privajanju na višino) je sledil naš glavni cilj, Aconcagua (6960 m). Po manjših zapletih v Puenta del Inca smo 1. februarja le odšli proti 38 m oddaljeni bazi, Plazi de Mulas (4200 m). Po dveh dneh hoje, peska in vetra smo prišli v bazo, nato pa smo imeli dva dni slabega vremena. 5. februarja smo odšli na višji kamp, Nido de Condores (5350 m), in se naslednji dan odpravili proti vrhu. Elemir Zrim je vrh dosegel po Normalni smeri (Kanaleta), Slavo Rožič je odnehal na 6500 m tik pred Kanaleto, Slavko Rožič pa je na vrh priplezal po direktni Poljski smeri (1000 m, 55 stopinj, 6 h). Vseskozi pa nas je oviral močan veter in hud mraz, temperature na gori so dosegale do - 40 stopinj C. Naša odpravnica v kraljestvo peska in vetraje bila uspešna in tako smo tudi Slovenci stali na vrhu Aconcague ob 100-letnici prvega pristopa nanjo. Cumbre (vrh), Kota 7000 ali Top of America pa še vedno ostaja priljubljen cilj marsikaterega alpinista ali planinca. • Slavko Rožič NOVA SMER V MIŠJI PEČI V smereh deset stopnje uspešna IGOR KALAN in LUKA ZAZVONIL. Zmaga v Zagrebu. V plezališču Mišja peč je Igor Kalan opravil še en prvi vzpon. Njegov šesti v tem plezališču. Uspel je v projektu SREČA VRTNICE. Prvi del smeri je bil preplezan že prej in ocenjen VII+. Zgornji del smeri je poskušalo preplezati, več italijanskih plezalcev in Stanko Zidan, ki je tudi opremil smer. Igorju je smer uspelo preplezati po šestih dneh študija. Za smer predlaga oceno X/X+. Uspešen je bil tudi v sosednjem plezališču PODPEČ, kjer je v enem dnevu preplezal PODPEČ EXPRES IX - na pogled. GOR IX + flas in ANAKONDA IX+/X - 3 poizkus z rdečo piko. Svojo prvo čista desetko je preplezal perspektiven kranjski plezalec Luka Zazvonil. Uspel je v MRTVAŠKEM PLESU X rp. V tretjem poizkusu je preplezal testno smer STRTA SRCA X- r.p. Obe smeri sta v plezališču Mišja peč. V drugem poizkusu je preplezal GOR-a IX + r.p. v Podpeči. Sestra Lara je bila uspešna v prvem raztežaju smeri ALBANSKI KONJAK z oceno VIII-r.p. Tanja Rajgelj je preplezala OSPOMANJAKA z oceno VII r.p. v Babni steni. Sezona tekmovanj v Sloveniji se še ni začela. David Stepanjan se je odpeljal v sosednjo Hrvaško. In v Zagrebu prepričljivo zmagal. Vsi ti rezultati kažejo na dober obet na pravkar začelo sezono v tem vse popularnejšem športu. • I. K. SKUPŠČINA SLOVENSKIH PLANINCEV Ljubljana, 18. marca - V soboto, 22. marca 1997, ob 9.30 se bo začela v konferenčni dvorani TR 3 na Trgu republike 3 v Ljubljani (nekdanja Iskra) redna letna skupščina Planinske zveze Slovenije. Tam bodo delegati iz planinskih društev prisluhnili poročilu o delu upravnega odbora PZS in njegovih organov med obema skupščinama, seznanili pa se bodo tudi s poročilom nadzornega odbora in finančnim poročilom za leto 1996. Po poročilu častnega sodišča bo na vrsti še poročilo s predlogi komisije za lastninska vprašanja, o čemer je moč pričakovati kar precej razprave. Udeleženci bodo odločali tudi o predlogu sprememb in dopolnitev statuta PZS in sprejemu pravilnika o delu častnega sodišča, po poročilu o članstvu v letu 1996 pa bodo obravnavali še osnutek vodil pri delu Planinske zveze Slovenije in društev. • S. Saje 8 Dfr°stor na njivi, kjer smo morali najprej y";.Uvati posušena koruzna stebla, res ni bil k'leten- Zefnlja ie bila na debelo prekrita s oo t iztrebki. Sele na povratku sem ugotovil, naihr ta velika količina gnoja. Srečali smo v£?Lnenavaden transport, kar sem jih kdaj ji ': yečinoma so bili kozli in ovni, ki so prišli Prh Vas v ureieni koloni. Na hrbtih so imeli slnJČane torbe, v katerih so prenašali sol,jnoko B0/inrit dalip ?an ie vZtrajno trdil, da je le uro hoda kvid ■• Prostor ob reki, kjer so spali ie na nasu!}Cl-' K sreči 8a Roman ni poslušal, saj smo tefav}ega dne ob reki naSli Prostor, kamor bi s tal*0 Postavili dva šotorčka. Za ureditev boj? bl si rnorali posekati precejšen del prave a*busove džungle. firedv počltka smo izkoristili za izlet v okolico. globnlemJmo ieleli Priti nekam višje, ven iz Porasli oline- Po strmih travnatih pobočjih prVe ' z. redkimi borovci smo se povzpeli do greben visoko na pobočju. V skalah na nikakn nas i* presenetil trop opic, ki si nii hrbtnii° P™*11« blizu. Za bliinjimi zeleni-doline so se dvigali na nasprotni strani ciljev ' So naenkrat zrasli beli vrhovi. Od naših Prireza ]t pokazal le Bobaye. Kot strmo iega n° Piramida nad redkimi borovci bliin- OBRAZI ZAHODNEGA NEPALA PIŠE: ANDREJ ŠTREMFELJ na odpravi zadolien za hrano. Pomagal mu je še Marko. Že v Katmanduju sta imela nekaj teiav s kuharjem. Niso se mogli dogovoriti za količine določene hrane. Na dostopu so se odnosi še poslabšali. Imeli smo občutek, kot da v naši kuhinji je polovica vasi. Kuhar si je dodatne pomočnike kupoval z našo hrano. V dveh dneh je pokuril eno posodo z gorivom in kazalo je, da bomo ie sredi odprave brez goriva za kuhalnike in brez nekaterih vrst osnovne hrane. Na dan počitka smo si zaieleli sveio beljakovinsko hrano. Kuharja smo poslali v bliinjo vas po tri kokoši. Vrnil se je s štirimi, vsaj tako ie priznal Tomaiu, saj je kupil eno tudi za spremljevalce. Na koncu pa smo ugotovili, da jih je kupil kar pet. V primeru, da tega ne bi opazili, bi nas dvanajst pojedlo tri kokoši, pet Nepalcev pa dve. Nikjer v Nepalu še nisem videl, da bi tako obseina travnata pobočja kosili in sušili seno. Spravljali so ga kar v visoke kopice. "Travniki", ki so bili pokošeni ali pa so jih prav tedaj kosili, so bili včasih nerazumljivo strmi. Kosci, večinoma ienske, so travo kar ieli s srpi, tako kot iito. To ie verjetno edini način za tako razgiban svet. Kljub natančnemu opazovanju nisem mogel ugotoviti, kaj je vzrok za to, da neko pobočje pokosijo. Včasih sem imel občutek, da pustijo najboljšo travo na najbolj priročnih pobočjih in obratno. Moja meščansko razvajena pamet očitno ni bila sposobna najti pametne razlage. Po dveh nočeh na koruzni njivi smo se kot ena skupina z osemdesetimi nosači odpravili naprej. Zapustili smo niiinske vasi in se dvignili v pobočja visoko nad reko. Prvič smo prekoračili višino dva tisoč metrov. Vasici Gnusa in Shiti sta nas pričakali vgnezdeni sredi raznobarvnih zaplat obdelane zemlje. Z višino se je rastje precej spremenilo. Rii je povsem izginil in ga je zamenjala koruza. Slikovitost pokrajini so povečevale njive roinate barve. Rastline nisem prepoznal in je ne bi mogel uvrstiti v noben meni znan sistem. Zvezni oficir mi je razlagal, da iz drobnega semenja, ki ga dobijo od rastline, pečejo kruh. V obeh vaseh je zelo bogato obrodil fižol. Posadijo ga na njivo, kjer so prej pobrali koruzo. Fižol se ovija kar po suhih koruznih steblih, ki jih poberejo šele skupaj s fižolom. Našo pozornost je vzbudilo nenavadno veliko število njiv posajenih z indijsko konopljo. Glede na oddaljenost vasi od civilizacije sem verjel, da jo večinoma res uporabljajo za izdelavo vrvi, ki so v teh krajih zelo dragocene. Eden od obrazov s poti po zahodnem Nepalu. (Foto: A. Stremfelj) Sava teče na jug Branko Grims, z. vin arij i sodelavec PREJELI SMO V teh dneh mo priče poskusu uresni-itv e prve prave komunistične revolucije po mnogih letih. Poteka v Albaniji, na meji nekdanje Jugoslavije. Naglo bogatenje zelo majhnega sloja ljudi na račun prevaranih varčevalcev je sodu izbilo dno. Cele družine so izgubile vse svoje premoženje zaradi prevarantov, ki so obljubljali visoke obresti. Novinarji se besedi revolucija izogibajo, poročajo o "kaosu", "upornikih", "nasilnem prevzemu oblasti", "ropanju" in "umorih". Kaj drugega pa je revolucija?! Na čelu "upornikov" so nekdanji člani albanske komunistične tajne policije in upokojeni oficirji (revolucionarne) vojske. Stisko ljudi so dema-goško izkoristili za to, da se znova nasilno polastijo oblasti. Marsikdo na Gorenjskem se je ob pogledu na ogorčene ljudi, ki so ostali brez vsega premoženja, spomnil Elana in človeških stisk prevaranih varčevalcev tamkajšnje banke. V Sloveniji kasneje ni bilo nobene revolucije. Ni bila potrebna. Vzvode oblasti v Sloveniji imajo v rokah isti ljudje, ki so bili na najvišjih političnih funkcijah že pred prvimi demokratičnimi volitvami. Metode oblasti se zato niso bistveno spremenile. Kdo je že dejal: "Najprej diskredi-tacija, potem likvidacija, po potrebi tudi fizična..."? Namesto o demokraciji se veliko govori o tranziciji in kontinuiteti. Orwell pa se smehlja. Slovenski osamosvojitvi nenaklonjeni posamezniki so v minulih letih vedno znova opozarjali na izgubljen trg nekdanje Jugoslavije in na "neizmerno škodo", ki da je nastala zaradi osamosvojitve. V resnici je bila Slovenija jugoslovanska molzna krava. Beograjska čaršija je slovensko gospodarstvo izčrpavala z neizmerno domišljijo. Najbolj absurdne davščine, vdori v bančni sistem in tiskanje ničvrednih bankovcev so bili pot, po kateri so se lahko Slovenci seznanili z "nadmudrivanjem". Tega izraza balkanske folklore v slovenščino niti ni mogoče povsem točno prevesti. Plenjenje sredstev po slovenskih bankah za izplačilo plač oficirjem JLA so spremljale neprikrite grožnje, "da jih je mogoče le tako zaustaviti in da bodo sicer Slovenci že še videli...". Možnost vojaškega puča je kot Damoklejev meč visela v zraku vse do osamosvojitve Slovenije. Gorenjci so se kot dobri gospodarji znašli po svoje, kolikor je bilo to v totalitarni državi sploh mogoče. Toda Sava je tekla na jug. Gorenjski denar tudi. Centralizem nekdanje Jugoslavije je bil poleg totalitarizma glavni vzrok njenega razpada. Komunistična partija je preko svoje vojske (JLA) zagotavljala republiškim oligarhijam moč in oblast. Republiški partijski veljaki so v zahvalo poskrbeli, da se je JLA napajala z denarjem. Volk sit, koza (skoraj) cela. Nergači v opoziciji, ki so podcrtavali z zelenim flomas-trom, pa so šli sedet. Z novo Ustavo naj bi se Slovenija organizirala kot moderna demokratična drža- va. Toda v zadnjih treh letih so vse reforme ostale na pol poti, ali pa so se spremenile v pravo farso. Oblast (vlada s podporo večine v parlamentu) je začela organizirati nepregledno množico skladov, ki so se uspeli bolj ali manj otresti nadzora javnosti. Na nekatere od teh skladov je država prenesla del lastnine nekdanjih občin in na novo nastale občine s tem osiromašila. V neposredno državno upravljanje je prenesla vrsto dejavnosti, ki jih drugod po svetu opravljajo občine, med drugim celo upravljanje s prostorom. V minulih treh letih je bila prva skrb države pobiranje davkov ter centralizacija oblasti in denarja. Razbohotila se je državna administracija, ki zahteva vse več denarja zase. Krog se je zaprl. Decentralizacija države ne bo lahek projekt. Izgubljenega je bilo preveč časa in storjenih mnogo napačnih potez. Posamezni prijemi, ki jih uporablja oblast v zadnjih letih, se zdijo nekam neprijetno znani. Star slovenski pregovor pravi, da kar se Janezek nauči, to Janez zna. Ljudje, ki so se svoje politične obrti učili na najvišjih političnih funkcijah v Beogradu, najbrž ne znajo vladati drugače, pa če bi to še tako želeli. Uporaba enakih metod pa daje enake rezultate. Res je Ljubljana zamenjala Beograd. Toda nekateri megalomanski projekti, ki naj bi začeli nastajati v prihodnjih letih v Ljubljani, se bodo plačevali (tudi) iz gorenjskih žepov. Sava še vedno teče na jug. Branko Grims je član SDS Odgovor na članek "Lovec ustrelil irskega setra" V časopisu Gorenjski glas, ki je izšel v torek, 4. marca, smo med drugim prebrali tudi članek vašega novinarja pod naslovom "Lovec ustrelil irskega setra". Ker je v članku omenjena Lovska družina Storžič in inicialke L. W., smo bili prisiljeni zadevo podrobno proučiti in kolikor toliko realno dogodek razjasniti. Zahtevali smo pisno izjavo v vašem članku osumljenega lovca L.W. Tajnik lovske družine je od lovca L. W. prejel pisno izjavo z obrazložitvijo spornega dogodka, iz katere je razvidno, da ni bil prisoten pri pokončanju, niti ne ve, kdo bi to dejanje lahko storil. Iz tega je sklepati, da so bile obtožbe novinarja Gorenjskega glasa nepreverjene in je bila tako naši lovski družini, kakor tudi ostali zeleni bratovščini napravljena nepopravljiva škoda. Ob tem bi radi opozorili lastnike psov in mačk, da na Gorenjskem še vedno velja kontumac, zato naj imajo svoje ljubljenčke doma oziroma na sprehodih na povodcu. Glede na gornjo ugotovitev zahtevamo, da odgovor na članek objavite v nespremenjeni obliki in tako vsaj delno operete madež, ki je padel na LD STORŽIČ in vse naše lovce. Lovski pozdrav! Starešina LD Storžič: Valentin Jenko Občina Gorenja vas - Poljane dobila grb in zastavo Pod tem naslovom je Gorenjski glas 4. februarja objavil sestanek Š. Žargija, ki piše o še enem novem občinskem grbu in zastavi v naši državi. Vedno in povsod se zatakne pri komisji, ki naj bi izbrala najboljše od tistega, kar pride na natečaj. Zatakne pa se zato, ker se komisija ne loti zaupanega ji dela tako, da bi le-to jamčilo uspeh. Uspeh pa lahko jamčijo znanje, izkušnje in optimalna volja za delo. Izkušnje heraldične tradicije ("stare celine") povedo, da z natečajem ni moč priti do ustreznega, strokovno neoporečnega krajevnega grba, zato se to do danes še nikoli in nikjer ni zgodilo. Priti je moč le do (optimalno) najboljšega heralaičnega predstavitvenega atributa. To je predmet, ki v grbu simbolizira neko istovetnost. Ker je heraldika eksaktna veda, je ena najzahtevnejših nalog pri zasnovi grba ravno izbor atributa. Ce ne upoštevamo "krutosti" heraldike, tvegamo, da bomo zasnovali slab grb. Pojem "slab" ima resti-tuirand* heraldika - definiran. Atribut, če je le glede na vse heraldične zahteve in zgodovinske danosti kraja dovolj dobro izbran, je potem potrebno še strokovno obdelati. To pa zahteva temeljito her-aldično znanje in čimvečjo mero izkušenj tako s stroko kot z ljudmi, ki iščejo simbol svoje identitete. Zaradi gornjih razlogov je v Sloveniji že množica slabih občinskih grbov ali pa se natečaji po- navljajo in dražijo iskanji identitetnih simbolov. Vse slovenske občine so za prvi maj 1995 prejele gradivo od HERALDICE SLOVE-NIČE (HGV društvo s priporočilom Ministrstva lf kulturo) z navodili, kako j1 potrebno ravnati v primeru iskanja občinskega grba. N* kateri kraji imajo že svo] zgodovinski grb (Ljubljani, Kranj, Skofja Loka...), drug' imajo samo tradicionalnega (Tržič, Ribnica, Cerknica.-)' tretji imajo samo svoj tradi' cionalni atribut, iz katerega simbol šele nastaja (Šentjt*' nej, Moravče..), mnogi P" nimajo še ničesar. V vsaktfl od teh primerov je potrebi zadevo reševati nekoliko dr* gače. Zaradi tega se v Slo^' niji uveljavlja ali potrdil krajevnega grba, kadar gT. za njegovo restitucijo (v Sm slu prenovitve) ali pa privit* grba, kadar ga privzema**16 novega. Ker še nimamo hf aldičnega zakona, podeli^1 grba še ne izvajamo. Podobna heraldičnega šc»9 je za Slovenijo mednarod^ dogovorjena zato, da se jevne heraldike različnih n*' odov (držav) razlikujejo * na prvi videz. Res je, da stvari nikjer niso vzakonj^' vendar se Heraldica Slovenk trudi ta in druga tovrsV mednarodna "priporočilo" lj vajati zato, da ne ogr°l svojega mednarodnega W da. (1.) Slovensko krajec heraldiko predstavlja doma in v svetu s poznog0' kim ščitom sanitske 0DJW (Občina Gorenja vas ■ ^ jane se je predstavila s t. r "španskim ščitom", s katef"' se sicer predstavlja avstrij51^ krajevna heraldika). Nadaljevanje na 25 .str> Leta pa kar tečejo USODE Piše: Milena Miklavčič Majhni kraji, kjer vsi poznajo drug drugega, ostane malo stvari skritih. Radovedne oči kukajo skozi zastrte zavese in velikokrat se da že iz naključno izrečene besede skombinirati marsikaj: celo to, kaj se dogaja za štirimi stenami. Ne vem, kaj si o ogovarjanju misli Jana, ker je nisem vprašala. Zdelo se mi je, da bi bilo brskanje še po tej rani preveč kruto. Sedeli sva si nasproti: ona, še malo hripava po preboleli gripi in njen pastorek, Sašo, ki je vneto gledal televizijo in se komajda zmenil za najin pogovor. Tudi danes je bila urejena tako kot zmeraj, kadar jo srečam. Oproščala se mi je, ker da bi bilo stanovanje razmetano. Ničesar nisem postorila med boleznijo, mi je razlagala. Komajda sem ji verjela. Vse se je bleščalo od čistoče in nikjer ni bilo niti praška. V dnevni sobi je še dišalo po novem, saj so prav pred kratkim zamenjali pod, ker ji je šel zaradi dotrajanosti na Živce. S police je zrla vame slika njenega pokojnega mola. Bil je prav tak, kakršnega sem imela v spominu. Zadnje mesece, ko je bil bolan, ga namreč nisem več videvala. Jana je segla po cigareti. "Sploh ne vem, kaj bi ti lahko povedala, " mi je rekla zamišljeno. "O, ljubi bog!" sem si mislila, kajti le tisto, kar sem sama vedela, je bilo polno gorja, da sem jo imela zaradi tega za nedosegljivo junakinjo. Sem in tja je pobožala Saša, da mu je brezizrazni obraz preletel srečen smehljal. "Ali imaš rad Jano?" sem ga vprašala. Iztegnil je roko in ji jo je pololil preko ramen. "Rad!" je preprosto odgovoril. In slišalo se je kot nekaj samo po sebi umevnega. Preden zapišem Janino zgodbo naj vam, dragi bralci, povem, da so bile njene poti splet najrazličnejših tragičnh dogodkov, tragedij in težkih trenutkov. Ne vem kako toda Jana je ostajala trdna in če jo je morda kdaj zlomilo, mi o tem ni rekla niti besedice. Kot dekle in pozneje kot zrela ženska se je znala spopasti s težavami, v katere jo je, kdaj pa kdaj, usoda porinila, ne da bi sama želela. Moški, s katerimi je živela, so jo puščali na ceidlu. Ljudje bi rekli, da je z njimi imela smolo. Razen pri zadnjem... Toda najprej mi je Jana, besedo dve, povedala o svoji mladosti: "Mladost sem preživela v Stari Oselici. Mama, kije imela 7 otrok, je bila tam doma. Oče je pil, Življenje z njim je postajalo vedno bolj nemogoče, zato se je mama ločila. Ni imela drugega izhoda. Takrat sem bila stara osem let. Z očetom pozneje nisem imela nobenih stikov. Ko je umrl, smo šli za pogrebom. V življenju mi nikoli ni ničesar dal... težko je bilo karkoli občutiti... Z mamo smo se preselili v dolino, kjer je kupila hišo. Res da nas je bilo veliko pri hiši, toda z leti, ko smo odraščali, smo si, drug za drugim, poiskali službe, imeli svoj denar in bilo nam je laže." Jana je bila privlačno dekle. Marsikatero oko se je ustavilo na njenih svetlih laseh. "Prvega resnega fanta sem spoznala na neki ribiški veselici. Bila sva si všeč in ljubezen med nama je trajala približno pol leta. Mogoče bi še dlje, če mu tedaj ne bi povedala, da sem noseča. To ga je popolnoma vrglo iz tira. Začel me je nagovarjati, naj naredim splav, ker se on ne more poročiti z mano. Bal se je, kaj bodo rekli doma, kako bo z njegovim študijem... sami izgovori. Bolelo me je, ko sem ga poslušala. Pod srcem sem nosila njegovega otroka, njemu pa so bile mar druge stvari. Razšla sva se. Če je moja mama lahko zredila sedem otrok, bom pa še jaz enega, sem si govorila, ko sem ostala sama. Rodil se je David, ki mi je prinesel prve srečne trenutke (njegov oče ga je prvič videl šele za tretji rojsti dan in od takrat je zanj skrbel tja do 15. leta). Ko je bilo treba oditi v službo, sem dala Davida v vrtec. Živela sva zelo skromno. Moja plača je bila majhna, in če mi ne bi pomagala mama, ne vem, kako bi bilo..." Življenje teče dalje, Janine rane so se počasi celile. Bila je še mlada, hrepenela je po nekom, ki bi ji stal ob strani. "Z Jožetom sva se pravzaprav poznala že vse življenje. Sprva me ni niti motilo, da ni ostal v nobeni službi dolgo, da jih je menjal in nazadnje ostal celo brez dela. Hodila sva dobre pol leta, preden sva se poročila. Kmalu nato se nama je rodil sin Andrej. Bilo bi vse vredu, če Jože ne bi pil. Takrat je čisto podivjal. Posebej je bil gorak Davidu. Če je le mogel, se je spravil na ubogega otroka, kot da bi bil on kaj kriv. Nekoč ga je tako pretepel, da je bil ves podplut. Živeli smo v bloku, v garsonjeri in v enem prostoru smo spali in kuhali. Bilo je pošastno. In potem še majhen otrok... Denarja mi je zmeraj primanjkovalo, za vse sem morala skrbeti sama, pa še za otroka me je skrbelo. Andrej se mi sploh ni zdel zdrav. Nekaj je hudo narobe z njim, sem si govorila, ko sem ga opazovala. Nič hudega, so mi dopovedovali zdravniki, do drugega leta ima čas, da shodi. Tudi v vrtcu so me vzgojiteljice previdno opozarjale, najpoiščem zdravniško pomoč... Res, tedaj zame ni bilo lahko... Od mola nisem mogla pričakovati nobene pomoči. Bilo je celo vedno huje. Njegovemu grobemu obnašanju ni in ni bilo videti konca. Si predstavljaš, v kakšnem pololaju sem bila tedaj? Otrok, ki je bil iz dneva v dan bolj drugačen od drugih, bojazen, kdaj se bo mol spravil na Davida, pijača in maltretiranje.. Če ne bi bila tako vzdrlljiva, bi popolnoma obupala..." Patronažna sestra ji je bila v veliko pomoč, da je dobila novo, večje stanovanje. Se prej pa se je ločila. To ji ni kaj dosti pomagalo, saj jo je mol še zmeraj obiskoval. Zbežala je k mami in pri nje} ostala več kot eno leto. Ker ni šlo druga?*: "Po številnih pregledih so zdravnik1 ugotovili, da Andrej ne bo nikoli tak ko[ drugi otroci. Ne morem povedati, kako mx je bilo hudo, ko so ga poslali v Staro gor°-Skrbelo me je za otroka in če se je le dalo> sem ga obiskovala. Tam je potem ostal do 7. leta. Še zmeraj se ni mogel postaviti t& noge.. Joj, kako je šele otrok trpel! Kf*r sijal je, ko so bile počitnice in sem ga lah*0 pripeljala domov. Moram povedati, da m ga je razveselil tudi David. Zelo ga je imel rad in še danes, bognedaj! da bi kort& dovolil, da slabo ravna z njim!" Andreju je bilo tako le od maleir. usojeno, da bo bolj malo časa Pre^6a doma. Njegova drugačnost in posebn* nega sta bila dva izmed vzrokov, zarad česar so se morali ločiti. Do 18. leta je y potem v Vipavi, kjer je obiskoval tudi Šolo-Sedaj pa livi v Dornavi, na Štajerske^ kjer dela v delavnicah s prilagojeni111 programom. . "To, z otrokom, me je čisto potrt' Spraševala sem se, zakaj, toda nobenj-li. pravega odgovora nisem našla. Is*a krivdo je nekaj najhujšega. Potem Pa : ločitev od Andreja. Premišljevala sem, *g delajo z njim, če je glasen, poreden, kriči. Vedela sem, kako je šel na zi\ moiu. Že pri zdravih otrocih nam prekipi. Mol ga je tudi udaril. Andrej se 6 je tako bal, da se je ves tresel. sg Najhuje je bilo takrat, ko sem odločila, da se ločim. Komaj dve leti , bila poročena... Grozno je bilo, nevZa no. Nikoli več nikogar, sem si govorlla'ffffi Imela sem otroka, vedela sem, da mo ^ skrbeti zanju, drugega mi tako ali ta* ostalo." . j0 Minevala so leta. Jana ni in nt ' človeka, ki bi ji stal ob strani tako, ^ u0ifi lelela. Prizna sicer, da sta si bila z ne ^ blizu okoli sedem let. Toda prav ta*0}^ fii brez službe, pa še njegovim domači .( bila najbolj po volji (pred kratki umrl). (konec prihodnji® Nadaljevanje s 24. strani (2.) Zelene in modre barve heraldika ne sklada v isti ščitf n« da bi jih ločila vsaj s srebrnim ali zlatim trakom. V lokalni heraldiki se (zaradi temeljenih razlogov) izogibl-lerno "ojnične delitve", ki jo vidimo v grbu te občine.(3.) 9oa izbrana atributa (čopič ^ Pero) sta tako splošna, da ne nudita motnosti za krajevno identiteto. Ti atributi v iokaini heraldiki niso evident-ker pripadajo predvsem °sebni (kvečjemu rodbinski) heraldiki renesanse. Tako bi smel" atribut pero privzeti hvčar, atribut čopič pa Šubic v svoj osebni grb. Krajevna heraldika se izogiblje celo atributom, kot so npr. Hvali: štorklja, jelen itd., oz. rastline: *itni klas, vinski grozd, itd., *er so preveč splošni in jih je Evropa polna še iz heraldička "romantizma" 19. stoletja. (4) Za polaganje atributov Preko dveh polj so posebne 'jeraldične zakonitosti, zato K,ale tu privzeto križanje 7vffc različnih atributov, poltenih preko dveh ščitovih P°lj na baročno dekadenco t. "mrrve heraldike". . (S.) Vsaka zastava je prestavitev heraldičnih barv &rba na veksilološki (zasta-v°slovni) način. Če temu ni a*o, potem imamo pred seboj J1 Prapor ali pa propagandno \ftrankarsko, reklamno...) Zastavo". Po XVI. svetov-ne»i kongresu FIAV (Med-narodna zastavoslovna *eza> katere redna in polnopravna članica je tudi Slove-ohlrl 1995 v Višavi, so olikam zastav nasploh dolo-*ne nove zastavoslovne orme. Poznamo drtavne iSuverenostne") zastave, de-etne zastave, zastave glavnih test (oz. "kapitalne" zas-V ' mestne zastave (oz. mi*nicipialne") in občinske ^tave. Vsaka od teh ima vin na kroi točno določen rQe.z, Zato, da jih znamo Ve$rfovati, protokolarno iz-va>? skupaj in da prepozna-srnT nLiH hierarhičnost. Tako ker Hh e.raldika ne sprejema, (blJrr, ni, m°goče blazonirati °esedH: heraldično strokovna Predstavitev grba). Pri tem je izjema naš Triglav, ker se njegova stilizacija ujema s t. im. "heraldičnim trizobom". Tako tudi Blego-ša (pa Krna, Storiiča, Kuma, itd.) ne moremo heraldizirati. Grb je torej (za razliko od emblema - znaka) "stalno barvno slikovno znamenje simboličnega pomena...", zato naj bi se ga izbralo samo enkrat in takrat premišljeno ter za vedno. VeČina članov občinskih komisij (ne glede na njihovo siceršnje znanje in sposobnosti) se o zakonitostih heraldike ni imela motnosti poučiti, saj slovenščina ne premore heraldične literature (razen sestavkov v dnevnem tisku). Posamezne nemške in pa angleške knjige pa tal ne predstavljajo heraldike v vsej potrebni celoti. Na ta način prihaja npr. do vmešavanja angleških heraldičnih posebnosti v srednjeevropsko grbo-slovje (kamor sodi slovenska heraldika), česar pa le-ta zaradi lastnih tradicij ne more sprejemati. V obdobju po osamosvojitvi teli Slovenija izkoristiti zgodovinsko pri-lolnost, da svojo heralaiko poustvari in ustvari tako, da bo to ustrezalo slovenski zgodovini ter mednarodno uveljavljenim načelom resti-tuirane heraldike. Pri zasnovi povsem novih krajevnih grbov sledimo lastnemu hotenju, da slovenska heraldika izbira svoje atribute iz naše narave in domače kulture. Če pa najdemo motnost, da predstavljamo z enim atributom na heraldično neoporečen način oboje hkrati, je cilj in smoter slovenske heraldike doselen. *) Restituirana heraldika: vsestranska prenova heraldike od 1500 naprej po vzoru poznogotske heraldike. Prenova je trajala pol stoletja od konca prve svetovne vojne naprej in v poslednjih 25 letih zagotovila neraldični znanosti tisto mesto, ki ji v kulturi upravičeno pripada. Heraldica Slovenica Dražgoše Gorenjski glas 21. in 28. februarja na strani 24 in 46 objavlja polemiko. Razpravljala dolgovezno opisujejo to, kar so se naučili posredno ali neposredno. Vzgoja doma, na ulici, vasi pa tudi v cerkvi. Bistvo pa kljub temu obidejo. - V Dralgoški bitki je fenomen čisto vojaške narave. Razvpiti nemški armadi je v dralgoški bitki poveljeval Hitler osebno, kajti plamenček upora se je tu prilgal daleč v le osvojenem kotičku, ta je gorel vse do Berlina, ko se je vnetitelj sam usmrtil in v oporoki ukazal njegovo truplo tudi zalgati. - Obiđeno je še drugo dejstvo in sicer; tuja armada je pregazila našo domovino in tu brez povoda sejala smrt, ne le v Sloveniji - dolg seznam je okupiranih narodov. Niti z eno samo besedico ni omenjena obsodba tega početja. To je nezaslišano! Zaradi upora na Gorenjskem je bilo odloleno izseljevanje Koroške. Nemcev in Italijanov ni nihče vabil v naše kraje, vdrli so z oroljem proti vsem mednarodnimi normam. Početje take sorte je treba obsojati in svariti, da se kaj takega ne zgodi več. Še ena podrobnost. Leta 1938 se je na Dunaju nastanila velika skupina nemških turistov, ti so se preoblekli in izvedli drlavni udar, umorili so kanclerja Dofusa, poskrbeli za Anschluss - za priključitev Avstrije k Nemčiji z 99,97 odstotka za priključitev, torej tudi Korošcev namenjenih za izselitev. Avstrijski predstavniki so leta 1943 v Moskvi Stalinu dopovedovali, da je Avstrija, kot vse druge dr lave okupirana, da ima odporniško gibanje, da telijo imeti spet Avstrijo v prejšnjih mejah. Bistvo vsega pa je, da je odporniško gibanje pricurlja-lo v Avstrijo iz Slovenije, kjer je bila aktivna KPS s svojimi redkimi člani, pa vendar. Še dogodek: V Nemčiji je sedaj organizirana potujoča razstava o hudodelstvih, ki jih je nemška VVermacht počenjala izven Nemčije. To je seveda izvalo mnolico demonstrantov. Na eni strani so tisti, ki bi leteli imeti dogodke v temi in na drugi strani so protidemonstracije, ki telijo, da razstava kljub vsemu je na ogled sedanji generaciji. Morda bo pisce polemik zamikalo, da se pridruliio demonstraciji, prostor za ude-lelence le-teh bi se našel na eni ali drugi strani. Stane Bobek -Miha, Gl. trg 16, Kranj O šolskih upravah Šolske uprave so bile v Sloveniji uzakonjene v mesecu februarju lani. Predstavljajo določeno racionalizacijo drtavne uprave na področju šolstva in vzgoje. V bistvu niso nič novega, saj jih razviti svet te dolgo pozna in uporablja. Pri nas se bodo šele začele ustanavljati, šolske in predšolske ustanove bi jih potrebovale te sedaj, ko je šolska reforma dokaj intenzivno stekla. Z zakonom je predvidenih 14 šolskih uprav in šolskih okolišev, in sicer: Kranj, Ljubljana, Nova Gorica, Postojna, Koper, Trbovlje, Novo mesto, Brelice, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Maribor, Ptuj in Murska Sobota. Šolski okoliši so ponekod ostali v mejah dosedanjih območij enot Zavoda za šolstvo in šport R Slovenije, večina jih je nastala na novo s tem, da so se območja enot razdelila na več manjših okolišev. Nastala so geografsko bolj homogena območja, kjer je šolski okoliš transparent-nejši in kjer so poti komuniciranja med upravo in šolo skrajšane in s tem tudi izvajanje nalog alurnejše. V 31. členu ZOFVI so opredeljene prisotnosti šolske uprave. Gre za določene kadrovske, finančne in organizacijske naloge, ki so v članku omenjene samo nekatere, čeprav so vse pomembne, in sicer: - vodi razvid šol glede na nov srednješolski izobraleval-ni sistem, ki predvideva tipe, vrste in stopnje šol in programov - ugotavlja pogoje za financiranje zasebnih šol in vrtcev - opravlja določene naloge v zvezi Z vpisnim postopkom, kar je posebej pomembno za vpisovanja vajencev po dualnem sistemu izobralevanja; ali se lahko ti učenci vpišejo v 1. letnik šolanja tudi brez učne pogodbe z delodajalcem, ko učnih mest v gospodarstvu ni mogoče zagotoviti za vse. - vodi kadrovsko evidenco o preselkih učiteljev; kam z morebitnimi organizacijskimi prese tki učnega kadra glede na spremembe programov in predmetnikov, kar je lahko dokajšnji socialni in zaposlitveni problem za driavo; ali bi se lahko izvedle zaposlitvene preusmeritve znotraj okoliša ali med okoliši ob aktivni asistenci šolske uprave • izdaja soglasja in zavrnitve k aktom o sistemaciji delovnih mest v šolah ob začetku vsakega šolskega leta, kar je izredno pomemben instrument za urejanje kadrovskih telav, ki jih nekatere šole še vedno imajo kljub stalnemu prizadevanju za izboljšanje kadrovskih zasedb učnih predmetov. Problem je v ukrepu, kako dolgoletnim prizadevnim učiteljem, ki iz objektivnih pa tudi subjektivnih razlogov nimajo predpisane stopnje in vrste visokošolske oz. fakultetne izobrazbe omogočiti čim hitreje priti do ustreznih diplom in s tem do sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Določb o zaščiti delovnega mesta šolska zakonodaja ne pozna več, ravnatelj in svet šole sta dolina objavljati razpise in dati prednost pri zaposlovanju mladim z diplomami, čeprav tudi teh ni mogoče vedno dobiti zlasti za nekatere predmete in so šole prisiljenje zaradi deficitarnosti določenih kadrov vzeti kogarkoli. Politiko razpisov na sploh, zlasti razpise za akutne primere, bi bilo potrebno doslednejše izvajati v javnih medijih, npr. za neustrezno zasedene maturitetne predmete, samo enkratna objava preko regionalne enote Zavoda za zaposlovanje ni vedno uspešna in je lahko zgolj formalna in ima včasih tudi namen ohraniti kadrovski status quo na šolah, kar pa verjetno ni dolgoročni interes ne učitelja in ne vodstva šole. - Nadalje se šolska uprava po pooblastilu ministra ukvarja s področjem financiranja, kamor bi se morda lahko štelo tudi financiranje plač v šolstvu oz- naloge v zvezi z dilemami o napredovanju učiteljev po tarifnih skupinah in plačilnih razredih, kar trenutno le poteka in se bo uresničilo s 1. marcem t. 1. Šolske uprave vodijo načelniki, ki jih imenuje šolski minister. Glede na strokovno zahtevnost in pestrost nalog šolskih uprav bi morali kandidati za načelnike imeti dvajset ali trideset let učno-pedagoške in vodstveno-orga-nizacijske prakse in izkušenj, znanja s področja šolskih zakonodaj in izvršilnih aktov, upravne zakonodaje in upravnih postopkov, delovno prakso v upravi, znanja s področja zakonodaje o delovnih razmerjih in plačah, o koeficientnem sistemu plač in o sistemu normativov financiranja šolstva, vedenje o profilih učiteljev za poučevanje splošno-izobralevalnih predmetov, strokovno-teore-tičnih predmetov (profili učiteljev pri nekaterih strokovno-teoretičnih predmetih in vzgojno-izobralevalnih programih niso še dorečeni, nekateri so neustrezno opredeljeni in nekateri ustrezni pa neupoštevani) ter praktičnih predmetov. Izpolnjevati morajo običajne standardne formalne pogoje, imeti morajo fakultetno izobrazbo, pedagoško-andragoško izobrazbo, strokovni izpit in naziv svetnik. Šolske uprave nikakor ne morejo biti birokratizacija šolskega sistema, "saj so le" podaljšana roka drtavne uprave na terenu", s čimer svoje usluge drlava prenese iz centra blilje šolam in jih poceni v korist šolskemu tolarju, kar odtehta nujne materialne stroške in stroške dela šolskih uprav. Dosele pa se večja kakovost razvoja šolstva v okoliših. Za Gorenjsko, kjer je močna koncentracija vrtcev, poklicnih in srednjih šol, gimnazij ter drugih izobrale-valnih centrov in ustanov, bi bila šolska uprava dobrodošla, zlasti pri reševanju prostorskih vprašanj srednjega šolstva, v katerega se je začelo zadnja leta vlagati več drlavnih investicijskih sredstev ob participaciji občinskih prispevkov. Marko Tunik, prof. svetnik, Kranj Dražgoška drama! KP je Dratgoše izbrala, da svojo igro bi kazala! Dralgošani so prosili na glas, ne kličite gorje na nas! Od Cerkve, Jelenšče, čez Peči pripravljen oder ie stoji! "Pojdite stran, da nam pretečo vi ne nakopljete nesrečo! A partija jih ne posluša, krvavo igro tu poskusa. Pripravljeni so le "igravci", zdaj manjkajo pa še "gledavci". Prišla je strašna "publika" vsa v bel zelen oblečena. Na Rudno prišli so z vozovi "gledavci" s šarci in topovi. So vstopnice plačal drago s krvjo v sneg zapisano, krvava igra tri dni traja, "igravcem" druzga ne ostaja kot da belijo, kam in koder gledavci planejo na oder. To niso bili samo "gledavci", to strašni bili so maŠevavci. Še "režiser" jo sam pobriše in teče iz goreče hiše. Še en pogled vaščanom belan. "Zdaj naš namen je tu doselen. Račune Nemcem poplačajte, nam pa hvaležnost izkazujte. Do zdaj ponesel se bo glas daleč po svetu tu od vas." Kar Dralgošani so slutili se tudi z njimi je zgodil. Račun pa bil je tak strašan, da grozen je še dans ta dan! Bile moške vrste vse pobite in lene vse v črno zavite. In kot izpraznjena dvorana vsa vas je z zemljo poravnana. Če vzameš ljulko za setev podobno tem pride letev. Andrej Demšar, Studeno Kmetija ŠIMEN iiQdaljujem z opisom kmetije ŠIMEN, na sMlehSki cesti štev- 26- ma in cela kmetiia}e aia na zelo izpostavljenem mestu ob cesti. r?to so v zadnjih dveh desetletjih staro podrli v gradili novo z gospodarskim poslopjem J?- Okoli zgradb je zelo malo zemlje, kar rje slutiti, da je to ena zelo starih kmetij - hub I0n°ntnenstare gručaste vasi Strališče izpred leta Uto nJihov priimek je bil Gorjanc. zlniv6 (Uradni katastrski seznam^ lasmikov Zemli* c{uraam katastrski seznam lastnikov 1* v Strališču) je bil lastnik pri Šimnu tudi Piše: Mirko Križnar Kmetije na stražiških ulicah "»»nov Jo- ^— ^ pred Marim portalom hiše, ki je več lastnik kmetije pri Petrovcu, ki še danes nosi priimek Gorjanc. Danes se pri ŠIMNOVIH pišejo Bašar. Prinesel ga je s seboj mol, ki se je pritenil pred štirimi generacijami. Gospodar Tone, ki na splošno skrbi za "ostanek kmetije", je kupil tovornjaka in prevaicf po naročilu rednih in izrednih strank. Smo rekli ostanek kmetije zato, ker jim res ni ostalo kaj prida od kmetije, ki je imela še leta 1943 okrog 14 ha zemlje, od tega polovico v gozdovih ostalo v njivah in travnikih. Po vojni leta 1945 pa jim je ostalo komaj toliko obdelovalne zemlje (njiv in travnikov), da redijo le nekaj glav goveje livine za prodajo mesarjem in klavnicam za zakol. Gospodar skupno z leno Kristino zaposleno v Kranju, se trudita, da kmetija še livi. Dohodek od izkoristka kmetije znaša komaj nekaj odstotkov tega, kar drulina porabi, čeprav imata samo hčerko -edinko. Pa še nekaj let nazaj: V hiši je bilo dolga leta tupanstvo občine Strališče. V sobi - centralni hiši je stala miza, podobna pisalni in stari oče in kasneje stric je z njo vred predstavljal tupanstvo občine Strališče. Nista imela veliko dela, vendar sta bila lupana za vse občane iz vasi: Breg, Drulovka, Orehek, Labore, Zgornje, Srednje in Spodnje Bitnje, Šmarjetoo goro in Strališče samo. Iz starih govoric smo povzeli, da je bilo najtelje iupanovanje med prvo svetovno vojno, ko je bila marsikatera odločitev odvisna od nadrejenih avstrijskih oblasti. Telko se je bilo upreti voj. Oblastem pri vpoklicu mol in fantov v vojsko in na razne evropske fronte. Na spomeniku Irtev vojne 1914 - 18 je nič manj kot 90 Irtev. Šimnova domača (upam, da velja to tudi za hčerko edinko) pravita: To kar imamo bomo vsaj poizkusili obdrlati livo in vsaj nekaj dobiti od stare kmetije! ni Na dvorišču Požar v Britofu Britof • V petek po 19. uri je zagorela stanovanjska hiša v Britofu 102 pri Kranju. Ogenj je najprej zajel del hiše, pod katero je hlev. Zgorelo je ostrešje, trinajst kubičnih metrov sena m nekaj desk. Komisija UJV Kranj ie ob dodatnem ogledu prizorišča požara ugotovila, da je po vsej verjetnosti požar povzročila dotrajana električna napeljava, napeljana po lesenih podih. Škoda po nestrokovni oceni znaša tri milijone tolarjev. • H. J. Na podlagi 3. alinee 12. člena ter 3. alinee 16. člena Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Ur. list RS št. 71/94) - dalje Zakon ORGAN UPRAVLJANJA KOMPAS HOTELI BLED, d.o.o., Bled ponuja vsem upravičencem ODKUP POSLOVNEGA DELEŽA DRUŽBE Z UPORABO NAČINA INTERNE RAZDELITVE IN NOTRANJEGA ODKUPA 1. Ponudba se nanaša na odkup dela poslovnega deleža Sklada v družbi KOMPAS HOTELI BLED, d.o.o., in sicer: 1.1. 20 % navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 16,15 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve, 1.2. 40 % navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 32,30 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notranjega odkupa. 2. Ponudba se nanaša izključno na upravičence, kot jih opredeljuje Zakon: 2.1. zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci KOMPAS HOTELI BLED, d.o.o., 2.2. ožji družinski člani zaposlenih, vendar samo pod pogojem, da vrednost vplačil, s katerimi bodo upravičenci iz točke 2.1. te ponudbe sodelovali v interni razdelitvi, ne bo dosegla vrednosti poslovnega deleža namenjenega interni razdelitvi in zgolj za preostanek poslovnega deleža, do vrednosti poslovnega deleža namenjenega interni razdelitvi. 3. Odkup poslovnega deleža v okviru notranjega odkupa je možen le v primeru, če upravičenci sodelujejo pri interni razdelitvi delnic. 4. Prodajna cena 20 % navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 16,15 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve, znaša 25.660.130,00 SIT 5. prodajna cena 40 % navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 32,30 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notranjega odkupa, ob upoštevanju 50 % popusta, znaša 25.660.130,00 SIT 6. vplačilo kupnine v okviru interne razdelitve se opravi z izročitvijo lastninskih certifikatov iz 31. člena ZLPP, oziroma potrdil za manj izplačane neto osnovne plače iz 25. a člena ZLPP, pri čemer morajo upravičenci najprej uporabiti potrdila in šele nato lastninske certifikate. 7. vplačilo kupnine v okviru notranjega odkupa se opravi v gotovini, z izročitvijo presežnih potrdil za manj izplačane neto osnovne plače iz 25. a člena ZLPP, oziroma lastninskih certifikatov iz 31. člena ZLPP 7.1. kupnina ali del kupnine, ki se v okviru notranjega odkupa plača z gotovino, se od 1.1.1993 do dneva plačila, revalorizira z indeksom drobnoprodajnih cen. Za dneve v mesecu, v katerem se izvršuje plačilo ter za katere še ni uradno ugotovljen indeks drobnoprodajnih cen za pretekli mesec. 8. organ upravljanja KOMPAS HOTELI BLED, d.o.o., poziva vse upravičence, da mu v roku 30 dni od objave te ponudbe v časopisu Gorenjski glas in na oglasni deski družbe, pisno sporočijo svojo pripravljenost za sodelovanje v interni razdelitvi in notranjem odkupu. Na podlagi zbranih izjav upravičencev bo organ upravljanja v skladu s 3. alineo 12. člena in 4. alineo 16. člena Zakona piso obvesti Sklad Republike Slovenije za razvoj, d.d., o tem ali bodo upravičenci sodelovali v interni razdelitvi in notranjem odkupu po tej ponudbi. 9. organ upravljanja KOMPAS HOTELI BLED d.o.o. poziva vse upravičence, da v roku 60 dni od objave te ponudbe v časopisu Gorenjski glas in na oglasni deski družbe, predložijo potrdila za manj izplačane neto osnovne plače iz 25. a člena ZLPP, oziroma lastninske certifikate. 10. upravičenci predložijo potrdila, oziroma certifikate na sedežu družbe KOMPAS HOTELI BLED, d.o.o., vsak delovni dan med 10.00 in 14.00 uro. 11. organ upravljanja bo v roku iz točke 9 te objave zbral potrdila oziroma lastninske certifikate ter predložil Skladu potrdilo Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje o dejansko razknjiženih potrdilih, oziroma lastninskih certifikatih. 12. če organ upravljanja v roku iz točke 9 te objave, ne bi predložil Skladu potrdila o razknjiženih potrdilih, oziroma lastninskih certifikatih, lahko upravičenci v nadaljnjem roku 60 dni uveljavijo svoje pravice po Zakonu neposredno pri Skladu. V tem prmeru morajo upravičenci pooblastiti skupnega zastopnika za sklenitev in izvedbo pogodbe o odkupu poslovnega deleža v okviru interne razdelitve in notranjega odkupa. Obveznosti organa upravljanja o predložitvi potrdila o razknjiženih potrdilih, oziroma lastninskih certifikatih iz prejšnje točke te ponudbe, preidejo na skupnega zastopnika upravičencev. 13. morebitna prodaja poslovnega deleža Sklada upravičencem po tej ponudbi, bo izvedena na podlagi sklepa o privatizaciji, sprejetega na Upravnem odboru Sklada in v obliki enotnega poslovnega deleža, ki bo na podlagi pogodbe pripadal skupnim lastnikom - upravičencem po tej ponudbi in glede katerega bodo lastniki v pravni skupnosti. 14. to ponudbo organ upravljanja posreduje zaradi izvajanja svojih obveznosti po Zakonu, upravičencem pa je znano gospodarsko stanje družbe, oziroma so jim na sedežu družbe na razpolago vsi potrebni podatki in dokumentacija o tem, zato družba in Sklad izključujeta kakršnokoli jamčevanje za stvarne ali pravne napake na družbi, njenih sredstvih, pravicah ali obveznostih in/ali poslovnemu deležu, ki je predmet te ponudbe. 15. upravičenci lahko dobijo dodatne informacije v zvezi s sodelovanjem pri privatizaciji ponujenega poslovnega deleža na sedežu družbe pri g. Vlado prof. Kovač (tel. 064 79 40). Organ upravljanja KOMPAS HOTELI BLED, d.o.o. Kriminalisti o poslovanju družb Meggi tours in Fly Janezu Kodriču naprtili 49 kaznivih dejanj 47-Ietni Janez Kodrič iz Škofje Loke, ki so ga kriminalisti pred meseci iskali tudi prek medijev, je sicer doma, najnovejša kazenska ovadba pa ga bremeni storitve kar 49 kaznivih dejanj. Kranj, 18. marca - Kriminalisti so vzeli pod drobnogled nekatera ravnanja v zvezi s poslovanjem njegove škofjeloške firme Megi tours, podjetja za gostinstvo in turizem, ter firme Fly iz Kranja, podjetja za proizvodnjo, trgovino, turizem in gostinstvo. Glede na to, da so Janeza Kodriča in njegove "žrtve" kriminalisti pred meseci iskali tudi prek medijev (njegova fotografija je bila objavljena tudi v Gorenjskem glasu), je skrivanje osumljenca za začetnicami J. K. nesmiselno. Šef gorenjskih kriminalistov Boštjan Sladic je namreč včeraj povedal, da Janeza Kodnča ovajajo storitve kar 39 kaznivih dejanj poslovne goljufije, šestih kaznivih dejanj ponareditve listin in štirih kaznivih dejanj izdaje nekritih čekov ter zlorabe bančne in kreditne kartice. Skupaj so mu torej naprtili 49 kaznivih dejanj, ki izvirajo iz julija 1992, večji del pa iz let 1995 in 1996. Zaradi teh kaznivih dejanj, je dejal Boštjan Sladic, so bile številne pravne osebe in posamezniki oškodovani za skupaj več kot 41 milijonov tolarjev; pravne osebe za 32, posamezniki za devet milijonov tolarjev. Boštjan Sladic je razkril tudi glavne načine storitve kaznivih dejani. Janez Kodrič naj bi prek obeh svojih podjetij privabljal stranke na turistične izlete po Evropi, ki jih je nato odpovedal, vplačanega denarja pa ne vrnil. Prav tako je prek svojih posloval- Ovaden 55-letni F. D. iz Begunj Oškodovani upniki in delavci Direktor dveh družb, v Begunjah in Bohinjski Srednji vasi, osumljen dveh kaznivih dejanj: oškodovanja upnikov ter kršitve temeljnih pravic delavcev. Kranj, 18. marca - Načelnik urada kriminalistične službe UJV Kranj Boštjan Sladic je na včerajšnji tiskovni Konferenci povedal, da so okrožnemu državnemu tožilstvu ovadili 55-letnega F. D. iz Begunj. F. D. je direktor dveh družb oziroma obratov, ki se ukvarjata s predelavo lesa, obrata sta v Begunjah in v Srednji vasi v Bohinju. Formalno pa je F. D. zaposlen v sinovem by pass podjetju v Kranju. Kriminalisti F. D. utemeljeno sumijo storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov. "Pri oprav-ljanju gospodarske dejavnosti in vodenju dveh družb je od 4. januarja letos naprej postal nesposoben plačevati dol- f;ove. Zaposlen v by pass irmi v Kranju, ki jo je ustanovil njegov sin, naj bi z odstopljenimi posli namenoma spravil upnike kranjske by pass družbe v ugodnejši položaj ter s tem povzročil veliko premoženjsko škodo upnikom, ki so ostali nepoplačani. Škoda znaša 4,730.000 tolarjev," je povedal Boštjan Sladic. Oškodovanih upnikov je skupaj 29, med njimi tudi precej z Gorenjske: Merkur Kranj, Kunčič Radovljica, Prevoznik Gorenjske Naklo, Šenk trade Britof, Gorenjska banka in drugi. F. D. so kriminalisti ovadili tudi storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev. F. D. naj bi vede prezrl določila zakona o delovnih razmerjih, tako da enajstim dela-vcem ni zagotovil nadomestil plač za čas čakanja na delo, prav tako pa tudi ni izdal sklepov o čakanju na delo, ki bi delavcem omogočili ohranitev delovnega razmerja, in tudi ne določil višine nadomestil za ta čas. S tem naj bi F. D. delavce prikrajšal za pravico do plače oziroma denarnega nadomestila iz delovnega razmerja. Delavcem ni obračunal in izplačal plače, čeprav bi lih po zakonu o zajamčenih OD za nesolventno podjetje moral zaračunati. • H. J. \isnici Padla iz avta Podljubelj - V nedeljo ob devetih zvečer je bila na nekategorizirani makadamski cesti med Poljubeljem in Počivalnikom huda prometna nesreča. 45-letni Branko B. iz Tržiča je s stoenko v desnem preglednem ovinku zapeljal na desni rob ceste ter nato na pobočje, po katerem je avto drsel skoraj dvanajst metrov, potem pa se začel prevračati. Niti voznik niti njegov sopotnik, dve leti mlajši Tržičan Rudolf Z., nista bila pripeta. Med prevračanjem 41 metrov po pobočju sta padla iz avta. Rudolf Z. je obležal hudo ranjen, medtem ko je voznik odšel po pomoč. Alkotest mu je v krvi pokazal 1,58 grama alkohola. Voznik z epileptičnim napadom Naklo - Nesreča, ki se je zgodila v petek ob 12.40 na hitri cesti Kri Naklem, bi se lahko končala usodno. 36-letni Vilko O. iz branja je vozil škodo v krajši koloni vozil, za njim sta peljala policista s tržiške postaje. Ko so se vozniki bližali nadvozu za Strahinj, je Vilko O. dobil epileptični napad ter povsem izgubil oblast nad krmilom. Zapeljal je desno na odstavni pas, oplazil odbojno ograjo, nato pa nadaljeval 123 metrov po odstavnem pasu in znova oplazil ograjo. Policista za njim sta ga skušala ustaviti, prepričana, da tako vozi zavestno. Ko sta bila vzporedno z njegovim avtom, je zavil v levo, trčil v policijski avto, nakar ga je odbilo desno v travo, po 87 metrih vožnje po njej pa je spet zavil v levo na nasprotni pas in po trku v odbojno ograjo končno obstal. Policista sta z opozorili nasproti vozečim avtomobilom preprečila morebitni usodni trk. Vilka O., ki je bil v škodi sam so najprej odpeljali v kranjski zdravstveni dom, od tam pa v Kliničnem centru. Policisti s prometne postaje Kranj bodo zanj zahtevali kontrolni zdravniški pregled. • H. J. nic v Škofji Loki in Kranju vabil stranke na različna letovanja v hotelih ob morju. Stranke so plačevale "meglo". Pravne osebe naj bi Janez Kodrič s turističnimi aranžmaji ogoljufal tako, da ni plačal rezervacij za goste, ki jih je pošiljal na letovanja, čeprav so ti gostje njihove gostinske storitve izkoristili. Več podjetij naj bi Janez Kodrič oškodoval tudi tako, da je pri njih v imenu svojih firm kupoval različno blago: pisarniško, gostinsko opremo, živila, prevozna sredstva. Plačila je zavaroval z akceptnimi nalogi, čeprav je bil žiro račun njegovega podjetja že več let blokiran. Ah pa je plačila dokazal s ponarejenimi položnicami; iz izvirne položnice je izrezal številke banke, ta del vstavil na novo položnico, spremenil prv0 številko v vrsti, nato pa položnico izpolnil na potrebno vsoto. Položnico je nf kajkrat fotokopiral, da Je zbrisal sledove ponarejanja jo uporabil kot pravo in ko' dokaz plačila poslal v oškc dovano podjetje. ,. Pri zasebnikih, pri katenj se je Janez Kodrič zadolžev^j je ostal dolžan, zlorablja bančne kreditne kartice, 1 dovoljenim preseganjem odo* brenega limita na računu P* izdajal nekrite čeke. Kazensko ovadbo so krifl11' nalisti že poslali na okrožij državno tožilstvo, Boštjan Sladic pa ne izključuje rno*' nosti, da se utegne spis*^ Kodričevih kaznivih dejafl še nekoliko podaljšati. j Golija, Smuk in Brezar proti Pivku "Užaljeni Grosovi Liberalci" tožijo V zasebnih tožbah Janeza Pivka obtožujejo kaznivega dejanja žaljive obdolžitve Gorenjskem glasu. Kranj, 17. marca - Zasebne tožbe Franca Golije, Petra Smuka in Viktorja Brezar-ja proti Janezu Pivku, ki ga obtožujejo kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, še nekaj časa ne bodo dobile epiloga« Kranjsko sodišče je namreč glavno obravnavo preložilo za nedoločen čas, da bo preverilo pravilnost navedb o statusih tožiteljev. Trojica tožiteljev Pivka tožijo zaradi njegovega prispevka v Gorenjskem glasu pod rubriko Prejeli smo, ki je bil objavljen 22. decembra 1995. V prispevku z naslovom užaljeni "Grosovi" Liberalci Janez Pivk Franca Golijo, Viktorja Brezarja in Petra Smuka med drugim obdolžuje denarnega okoriščanja, ko so bili zaposleni ali na Skladu za razvoj drobnega gospodarstva ali v Slovenski v članku, objavljenem hranilnici in posojilnici, t* obtožbe so najhujše medJe drugimi naštetimi v Pivko* vem članku. Na vprašanje sodišča, al* je možna izvensodna po*' avnava, je Janez Pivk odgovoril, da je le-ta možna, če tožitelji priznajo resni* nost njegovih' navedb.* tem se seveda trojica Lrt| eralcev oziroma njihovi pravnih zastopnikov ni mOf gla strinjati. Na gl obravnavi je Pivkov zago| vornik oporekal, češ da "J pravne podlage za njefl? izvedbo, ker bi morali to*1' telji tožbo vložiti pre*£ državnega tožilstva m & zasebno, saj so bili v Čas* ko jih članek zadeva, javn* osebe. Po desetminutngj premisleku se je sodi»J* odločilo, da se bo g*aV£J obravnava nadaljevala, ^ bodo preverili, kdaj so ». tožitelji na položaju ja oseb. • S. šubic Pravočasno v Planico Kranj - Konec tedna bo promet proti Planici, kjer & ^ smučarski poleti, po pričakovanju izjemno gost. ^ nasvetov in opozoril policistov. . ^ V sami Planici lahko parkira največ 200 avtobusov u1 f osebnih avtomobilov. Samo v soboto, denimo, prir*?0^ pričakujejo kar 700 avtobusov. Zato so za parkirišča ppP ci\ tudi druge prostore, kot staro železniško progo .'jLjjic* magistralko proti Kranjski Gori. Nasvet, naj obisKovalci " ^ krenejo od doma dovolj zgodaj, da jim zaradi gneče ne ^ popuščali živci, zato ni odveč. Pametno pa bodo storiliin i04 ki si bodo vstopnice za tekmo in nalepke za parkiranje zag, ^ v predprodaji pri Kompasu ali na počivališčih ob avtom ^jjj cesti Voklo, Lipce in Jesenice. V Planici bo ob koncu ^ rediteljem pomagalo urejati promet in sploh skrbelo za » 4 policistov, prvič bodo obiskovalci lahko videli tudi P°*!c'jo * konjih. Za tiste, ki z vozili ne bodo mogli do Planice, ^ Kranjske Gore vozili brezplačni avtobusi. Z njimi se bodo peljali tudi nazaj. * H. J. k 1(1)1 IX M Odnesel zlatnino Naklo - V petek med 18.30 in 21.45 je neznanec stanovanjsko hišo na Temniški v Naklem. ^tlj,, t Hišo je natanko pregledal in v dnevni sobi našel tU is« zlatnino. Vzel je verižico iz rumenega in belega zapestnici, moški prstan ter štiri pare uhanov, vse vredno najmanj 180.000 tolarjev. Kranjski p°u neznanim vlomilcem še poizvedujejo. Vlom v kontejner ^ Kranj - V noči s sobote na nedeljo je neznanec ^i! ( kontejner ob teniškem igrišču podjetja Sportplan v ' jj^j Podjetje je oškodoval za okrog 90 tisočakov. Na^jciJ namreč ocenjeni tehnični predmeti in alkoholne plJa je odnesel. • H. J. \ Si U it Mc H. Po Na CV ?5; rt* s ti Ur S? HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Iforotilo a« objavo ipr«|emamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku Izredno ugodna. AVTOŠOLA B in B - tel. 22-55-22 BEGUNJSKA 10, PRI VODOVODNEM STOLPU TEČAJ CPP SE ZAČNE V PONEDELJEK, 24. MARCA RADOVLJICA - 24.3.97 LICENCA ZA PREVOZNIKE OB 18.00 - V GASILSKEM DOMU TEČAJ CPP, TEL.: 714-960 PRIPRAVA NA PREIZKUS B & B, Kranj, tol.z 36-20-20 NAKUPOV Al NI Madžarska Lenti 29.3., 3.4., Planica 23.3., Palmanova 9.4., Trst 22.4., Toplice na Madžarskem Izleti od 29A *2-5-Rozman- te,-: 0M/715-249. ^ncur 411-887 {AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC, 731-050 Planica 23.3., Trst 26.3., Gardaland 27.4, Lenti 27.3. METEOR do.o. 422-781 25.3. celodnevni nakupi Palmanova, Portogruaro, tovarna čokolade; Lenti 27.3. in 12. Cilka tel ' 411-510 F01™'3 I« ■ lmo'a 27.4., kmetijski sejem Brno 5. - 7.4. Dr. Predrag Aleksič, LJubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z Injekcijami in operativno, kapilar, odstanjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. Tel.: (061) 445-080 od 17. do 20. ure. Zelo ugodno za prvomajske praznike, 26. 4. - 3. 5. 97. Informacije in prijave po telefonu: Kranj - 332-195, Radovljica - 715-621 SPECIALISTIČNA DERMATOLOŠKA ORDINACIJA ČEŠKE TOPLICE MJHAČOVICE V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA Kulturne PRIREDITVE: v petek, 21. marca, ob 20. uri v dvorani Zdraviliškega doma naslop folklorne skupine In "•ksteta Vigred KUD Dobrna. SLIKARSKE RAZSTAVE: v soboto, 22. marca, ob 17.30 otvoritev razstave otroških slik 'h risb iz petnajstih držav sveta. KNJIGOVODSKI SERVIS Nudimo knjigovodske storitve za podjetja in s.p. E*ms, do.o. Tel.: 064/403-301 ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA Akcijska prodaja hlač: ženske poletne hlače - 3.900 - 30 I UCVETKA"TEL' 225-162 %. otroške 2.500 - 30 %. Del. čas: od 9. do 19., sobota I C Staneta Žagarja 16, Kranj ft - koristite priložnost I UOKO KOMBI PREVOZI četrtek in sobota Lenti; ponedeljek in petek Celovec; torek Italija -1 ^l: 53-876 in 57-757 ve^ smer' (Prevoz' P° dogovoru) vni trg 6, 4000 Kranj foh B,a9aJna: Jj^od z Glavnega trga) ,V* 10.00 do 12.00 ure uS\ •ta od 900 d0 1000 e) m uro pred začetkom predstav, tel.: 064/222-681 petek, 21. 3., ob 19.30 uri Ray Coqney: TO IMAMO V DRUŽINI, komedija za IZVEN in konto QLASOV KAŽIPOT M °bvestila It S^šnS? Nak'° kT svoie *Tmštvo upokojencev Naklo S ^ v na občni zbor društva, 25* kuth,?«' 2.1- marca. ob 16. uri v SNS? v Naklem- Pozdravili vas ^'hollK^^PoobfinBm Občni zbor DU Cerklje Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo y soboto, 22. marca, ob 16. uri v kinodvorani v Cerkljah. Pripravili so tudi kulturni program. Razstave Ji« VlftRl»\| VPRtSlVJI ]VTR LOGATEC lj. tQ? kvalitetne pletenine WOOL TOP, Brezovica .pri PorjjJ:061 265 659. Vprašanje se glasi: omenjeno jfcjmoi s® tradicionalno udeležuje največjih prodajnih Nagra!.v Sloveniji. Kateri sejmi so to, naštejte vsaj tri? ?vetlirSf: darilni bon za 4.000 sit. ?53 io?8 GARDENIA - Loka center, Vrhnika, tel. 061 Nagrafra- Vprašanje: Kaj pomeni izraz FLORIST? P^govrf; Š0Dek v vrednosti 5.000 sit. t05ATcK R°šli'te do petka, 21. 3. 1997, na naslov: NTK ^(Kp&Jrtaška 148, Logatec, za oddajo "99 MINUT N< orin NJE» 81 ZA GRDE, ZLE IN UMAZANE". P/oairn w??Vor napišite na svoj dopisnico, pripišite pa LftSišnii ^el°ten naslov. Ž'^GEl ?ddaJ' sta bila izžrebana nagrajenca: TADEJ i ris|Uhnii Logatec in MARIJA MARTINJAK, Cerklje, ^atec nam mem 20-in 23- uro vsaK0 nedeljo na NTR Ur POZcJ rav! NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. 2>Do0 <=> D "27 uMJMzz: Logatec • TržUk« 148 • tel.:0tl/74l »32 • fax:0«lfMI «12 RDS STEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA RADIO ZIRI PO NOVEM LETU V NOVI PODOBI četrtek, 3. aprila, z odhodom ob 4. uri izpred Kina Center. Ogledali si boste številne kulturne, zgodovinske, gospodarske in druge značilnosti teh italijanskih znamenitih krajev. Prijave sprejemajo na Društvu upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Ne pozabite na potni list, malico ter lire za vstopnine, okrepčilo in morebitne nakupe. mm, 1064/223-111 Nakit Tržič - V rotundi Abanke bo jutri, v sredo, 19. marca, ob 17. uri otvoritev razstave in predstavitev študijskega krožka izdelovanja nakita. Likovna razstava Kranj - V gleriji Pungert bo jutri, 19. marca, ob 20. uri otvoritev likovne razstave risb slikarja Vena Dolenca. Razstava bo na ogled do sredine prihodnjega meseca. Jovanovičevi reliefi Ljubljana - V Galeriji Družina bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo lesenih reliefov Petra Jovanoviča iz Spodnje Žetine. Znani umetnik razstavlja reliefe na temo Jezusovo delovanje na zemlji. Na otvoritvi bo svoje pesmi bral pesnik Tone Pavček, nastopila pa bo tudi pevska skupina Raglje iz Trebnjega. Razstava bo na ogled do 11. aprila. Izleti Pohod na Porazen Cerkno - Planinsko društvo Cerkno organizira dvaindvajseti zimski pohod na Porezen, ki je posvečen spominu na padle v boju na Poreznu. Organizatorju se pridružujejo enote NOV, ki so bile udeležene v bojih na Poreznu 24. in 25. marca 19945. Pohod bo v nedeljo, 23. marca. Ob 11. uri bo pri spomeniku -grobnici na vrhu Porezna komemoracija. Pohod bo ob vsakem vremenu in sicer bo organiziran iz smeri Cerknega, Železnikov, Podbrda, Petrovega Brda in Jesenic. Na pohodu upoštevajte navodila planincev in gorske reševalne službe. Koča na Poreznu bo oksrbova-na. Koncerti 3 Dobrodelni v Cankarjevem domu Ljubljana - Slovenska fondacija tudi letos organizira dobrodelni koncert, na katerem bodo nastopili: Alenka Godec, Deja Mušič in Give me 5, Nataša Mihelič, New Swing Ouartet, Oto Pest-ner, Majda Petan, Jan Plestenjak, Darja Švajger, Tamara Tomič, Irena Vrčkovnik ter Otroški pevski zbor Pinoccio in Eva Kozlevčar. Povezovalca bosta Saša Einsiedler Štrumbelj in Jože Logar. Izkupiček koncerta, pri katerem so se vsi nastopajoči odpovedali honorarjem, bo namenjen pomoči otrok in mladostnikom v stiskah, bolnim, invalidom, ostarelim, narkomanom in beguncem. Koncert bo prvi pomladni ponedeljek, 24. marca, začel pa se bo ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Vstopnice so naprodaj pri blagajni Cankarjevega doma. Klavirski recital Tržič - Jutri, v sredo, 19. marca, ob ob 19. uri v Glasbeni šoli Tržič klavirski recital Petra Milica, absolventa Akademije za glasbo v Ljubljani. Njegovi učitelji so bili prof. Sabira Hajdarević, prof. Alenka Dekleva in prof. Janez Lovše. Koncertiral je že v raznih krajih Nadaljevanje na 28. strani Planinski odmev Spominski pohod na Porezen 23. marca '97 Dostop na Porezen je z gorenjske strani možen z Bohinja in preko Soriške planine ali iz Kranja preko Škofje Loke in skozi Selško dolino. Tod je najzanimivejši kraj Železniki, kjer so hiše strnjene v koloni in stisnjene ob strmi breg, po sredini pa vodi ozka cesta še iz furmanskih časov. Naselje so ustanovili furlanski fužinarji v 14. stoletju. Ugasli plavž leta 1901 pa še stoji. Do Petrovega ali do Davče, kjer je izhodišče, ni več daleč. Prebivalstvo doline je bilo med II. svetovno vojno izredno zavedno, ponaša se kot eno glavnih oporišč. Spomenik žrtvam stoji tudi na vrhu 1622 metrov visokega Porezna. Tu je še planinski dom, kjer organizatorji pripravijo topel čaj in urejajo evidenco pohodnikov. Ob dobri vidljivosti je s Porezna razgled zelo lep. Seže preko Bevkove Kojce, Trnovskega gozda v Furlansko nižino, preko Matajurja v Dolomite, proti severu pa na Bohinjske gore s Koblo, Rodico, Voglom ter čez na Triglavsko pogorje. O tem pohodu je objavljeno tudi v "Vodniku po gorah programa izletov PD Kranj 97..." Žal je v njem prišlo do napake, pravilen datum pohoda je 23. marec. Popolnejše informacije dobite pri kranjskem planinskem društvu, kjer se lahko tudi prijavite. Naredite nekaj zase in pridite, po žig, priznanje ali kar tako, na snidenje s Primorci, da si okrepite duha in srce. Pot iz Davče je strma, toda nezahtevna in je najkrajša. • Peter Leban Križna jama - Cerkniško jezero - Rakov Škocjan Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 3. aprila, zanimiv pohod z ogledom Križne jame, presihajočega Cerkniškega jezera, muzeja in Rakovega Škocjana. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred Kina Center. Skupne hoje bo za 3 ure, priporoča se lažja planinska oprema in svetilke za ogled jame. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni Du Kranj do zasedenosti avtobusa. Nakupovalni na Maždarsko Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor organizira za svoje člane in druge nakupovalni izlet na Madžarsko. Za prvi izlet, 12. aprila, je avtobus že zaseden, zato bodo izlet ponovili še 19. aprila, seveda če bo dovolj prijav. Evidenčne prijave sprejemajo po tel.: 451-069 (čimprej), plačila pa vsak torek od 18. do 19. ure v Domu krajanov v Preddvoru, vendar najkasneje do konca marca. DISCOTEKA RADOVUI CA vas Vii1»i t-»i« SLO DANCE PARTY no stopajo: KINGSTON, MAGIC BEAT, Z BROTHERS. MAJA, SASHA V PETEK, 21.3 .po 22b Gorenja vas - Poljane PREDDVOR Turistično društvo Preddvor pripravlja ob materinskem dnevu razstavo ročnih del v turistični poslovalnici. Skupim pridnih domačink - upokojenk je celo zimo pridno izdelovala unikatne pletenine in vezenine. Pa tudi gobelini, kipi in slike vam bodo na ogled. Otvoritev razstave bo v petek, 21. 3., ob 18. uri, odprta pa bo v soboto, 22., ih v nedeljo, 23. 3., od 9. ure zjutraj do 18. zvečer. Vse domačine in tudi vse ljubitelje ročnih del vabimo na razstavo v turistično poslovalnico v Preddvor. Pridite, imeli boste kaj videti. • P. M. 11. Alpski večer na Bledu Nastopilo bo 17 ansamblov Bled, 17. marca - Pred zaključkom redakcije nam je Jože Antonič, vodja ansambla Alpski kvintet v novi zasedbi in direktor Gorenjske glasbene agencije iz Zgornjih Gorij sporočil, da bo na 11. Alpskem večeru 10. maja v Športni dvorani na Bledu nastopilo le 17 ansamblov. (Seznam bomo objavili v Gorenjskem glasii v petek, 21. marca). Kot smo že poročali, se je za nastop na tej priljubljeni prireditvi mea ansambli in obiskovalci zanimalo kar 45 glasbenih skupin. Ker bo prireditev v dveh delih, 11. in 18. maja, v oddaji Po domače v dolžini 55 minut predvajala TV Slovenija, je bil izbor tokrat zelo omejen in vrsta ansamblov zato ne bo mogla nastopiti. Omejeno predvajanje na TV Slovenija je tako torej tudi edini razlog, da številnim glasbenim skupinam ni moč ustreči, da bi se predstavile na Alpskem večeru, je poudaril Jože Antonič. Sicer pa bo program letošnjega Alpskega večera trajal okrog poltretjo uro zaradi snemanja. Po programu pa bo zabava s plesom. Več o tem pa prihodnjič. • A. Ž. Posvet o možnostih razvoja turizma V Padovo, Verono in Peschiero Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na izlet v navedene kraje, ki bo v vprašanj Gorenja vas - y petek, 21. marca, bo ob 19. uri v avli OS Ivana Tavčarja posvet o možnostih razvoja turizma v občini Gorenja vas - Poljane. Govorniki bodo župan Jože Bogataj, predsednik OS Karel Jezersek, Ivica Rant z upravne enote v Skorji Loki, predavanje z diapozitivi pa bo pripravil Vito Hazler z ljubljanske univerze. "Ohranimo preteklost - stopimo v prihodnost" so predstavitev običaja hčkanja koruze, pogovarjali se bodo v domačem narečju, naslovili člani turističnega krožka OŠ Ivana Tavčarja, župan Jože Bogataj bo spregovoril na temo "Turizem, perspektiven del gospodarstva v občini", dejavnost turističnih društev bo predstavil predsednik OS Karel Jezeršek. Posveta se bosta udeležila tudi Ivica Rant z upravne enote, ki bo govorila o vključevanju ruralnih območij v razvoj turizma, in Tone Jenko, vodja sektorja za gospodarske dejavnosti, ki bo odgovarjal na vnrašania. O ohranjanju arhitekturne dediš- čine kot pomembnega elementa pri razvoju turizma bo v predavanju z diapozitivi govoril Vito Hazler z ljubljanske univerze. Cilji posveta so usmerjeni predvsem v povabilo vsem zainteresiranim, ki jih dolgoročno zanima turizem, bodisi kot njihova glavna bodisi dopolnilna dejavnost. Potrebno bo oblikovati interesno skupino, ki bo pomagala svetovati kandidatom pri prenovi stanovanj, adaptacijah, pri najemanju kreditov, pri izdelavi poslovnih načrtov... V razvoj turizma je vsekakor pripravljena vlagati tudi občina, tako preko Medobčinskega sklada za razvoj obrti in podjetništva, občina pa bo tudi namenila sredstva za promocijo, strokovno pomoč in pomoč pri pridobivanju ustreznih dovoljenj. Na posvetu bodo razdelili poizvedovalno anketo na temo razvoja turizma v občini, hkrati pa pisno ali osebno vse želje in sugestije sprejemajo na občini Gorenja vas -Poljane in sicer do 10. aprila. • I.K. Nadaljevanje s 27. strani Slovenije in na RTV Slovenija kot solist v Beethovnovem koncertu št. 4 prejel letošnjo Prešernovo nagrado za študente. Na programu jutrišnjega koncerta so Beethovnova Sonata op. 111 v c -molu, Skrjabinova Sonata št. 5, Nokturno L. M. Škerjanca, Dve Etudi Cl. Debussvja ter Chopinova Balada št. 4 v f - molu, op. 52. Prireditve M Ob materinskem dnevu in dnevu žensk Mojstrana - Društvo upokojencev Dovje Mojstrana vabi vse upokojenke na kulturno prireditev v počastitev mednarodnega dneva žensk in materinskega dneva, ki bo jutri, v sredo, ob 16. uri v Klubu upokojencev Mojstrana. Kulturni program so pripravili najmlajši. Pozdrav pomladi Lesce • Leske raglje in harmonikars-ki orkester Glasbene šole Radovljica vabijo na prireditev Pozdrav pomladi, ki bo v petek, 21. marca, ob 19. uri v avli Osnovne šole Lesce. Klub študentov Kranj Kranj - Klub študentov Kranj ta teden v okviru projekta študentskih večerov pod imenom študent'n Futr v klubu Ragtime pripravlja naslednje prireditve: danes, v torek, bo ob 20. uri projekcija filma Klavir, jutri, v sredo, bo ob 20. uri predavanje Grenlandija -zelena dežela, v četrtek, 20. marca, pa bo ob 22. uri koncert skupine Maze. Spominsko srečanje na Planici Krajevne skupnosti Bitnje - Jošt -Žabnica vabijo na spominsko srečanje k spomeniku NOB na Planico, ki bo v soboto, 29. marca, ob 10. uri. Srečanje bo posvečeno 55. obletnici preboja selške čete in 52. obletnici zmage nad fašizmom. Po slavnostnem govoru bo umetniški program, ki ga bodo oblikovali: glasbena skupina Oš Žabnica pod vodstvom prof. Alenke Jenko, Jože Logar, dramski igralec in Tevž Logar. Glasbeno - pravljična ura Radovljica - Otroci, stari vsaj štiri leta, bodo v pravljični uri z naslovom Ga, ga, ga, gosja vrsta koraca, kam gredo, kam gredo... poslušali, peli, igrali na mala glasbilca in risali. Z njimi se bo v četrtek, 20. marca, ob 17. uri poveselila učiteljica Marija Kolar iz Glasbene šole Radovljica. Otroci naj s seboj prinesejo copate. Ura pravljic skofja Loka • V Knjižnic Ivana Tavčarja bo danes, v torek, ob 17. uri ura pravljic. Ljudsko pravljico Zajčkova hišica bodo predstavili otroci iz vrtca Najdihojca. Fotodelavnica Skofja Loka - Ta četrtek, 20. marca, bodo člani fotokluba Anton Ažbe v prostorih Knjižnice skofja Loka organizirali fotodelavnico črnobele fotografije. Pričetek ob 17.30 uri. Predavanja Nafta pri nas Radovljica - V okviru tradicionalnih torkovih večerov v radovljiški knjižnici bo danes, 18. marca, ob 19.30 uri dr. Mario Pleničar ob dokumentarnih posnetkih predaval o nafti pri nas. Madagaskar Kranj - Joseph Rakotorahalahv prihaja iz Madagaskarja, v Sloveniji pa je doštudiral arhitekturo in si ustvaril družino. Pripravil je projekt, v katerem skozi besedo, sliko in glasbo predstavlja Madagaskar, ta skrivnostni otok. Predstavitev bo jutri, v sredo, ob 13.15 uri v šolski knjižnici Gimnazije Kranj. Ne zamudite zanimive pripovedi in prijetnega glasbenega vzdušja. O cestno-prometnih predpisih Kranj - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi vse kolesarje na predavanje o cestno-prometnih predpisih in varnosti, ki bo v sredo, 26. marca, ob 18. uri v dvorani DU na Tomšičevi 4. Predaval bo g. Ivan Demšar, načelnik UJV Kranj. nuno Bleivveisova 6 14 tel.: 226 - 794 Indonezija Skofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja bo jutri, v sredo, 19. marca, ob 19. uri Igor Fabjan na predavanju z diapozitivi predstavil Indonezijo. Vietnam Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) bo izjemoma v sredo, 19. marca, ob 19. uri sliovito potopisno predavanje z diapozitivi pre-davateja Blaža Zabukovca z naslovom Vietnam. Vstopnina 300 sit. Gledališče šentjakobčani v gosteh Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja bo v soboto, 22. marca, ob 19.30 gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z musicalom Dana Gogine Nune. Vstopnice so že v predprodaji v pisarni gledališča. Srečanje z gorenjskimi LDS poslanci v Kranju DANES, v torek, 18. marca 1997, bo ob 19.00 uri v banketni dvorani hotela Creina v Kranju srečanje z gorenjskimi LDS poslanci. Povabljeni: poslanka ga. Darja Lavtižar Bebler ter poslanca g. Jelko Kacin in g. Maksimiljan Lavrinc (slednji je nadomestni za g. Zorana Thalerja ter bo predvidoma potrjen 25. marca), bodo odgovarjali na vsa vprašanja v zvezi z novim državnim zborom, delom novih poslancev, povezavah med gorenjskimi poslanci, uresničevanjem predvolilnih obljub, programom LDS inp. Vljudno vabljeni vsi, ki vas zanimajo odgovori na takšna in tem podobna vprašnja oz. imate svoja vprašanja za poslance. Velikonočni koncert Slovenskega okteta Bled,17. marca - Z velikonočnim koncertom v nedeljo, 30. marca, ob 20.30 v Festivalni dvorani na Bledu se bo prvič v novi zasedbi spet predstavil Slovenski oktet. Mimogrede, svoj zadnji nastop je imel Slovenski oktet v prejšnji zasedbi tudi na Bledu in sicer se je poslovil od občinstva z božičnim koncertom. Velikončni koncert bodo poleg Slovenskega okteta sesatavili še sopranistka Olga Gracelj, mezzoso-pranistka Dragica Kovačič in komorni orkester Pro Arte iz Ljubljane, dirigentka Nada Matoševič. Slovenski oktet v novi zasedbi pa se bo predstavil z naslednjimi člani: Vladimir Cade (I. tenor), Andrej Ropaš (I. tenor), Jože Banič in Janez Triler (II. tenor), Zdravko Perger in Jože Vidic (I. bas), Juraj Pajanovič in Matej Voje (II. bas). Umetniški vodja je še naprej Anton Nanut. Oktet bo že aprila imel tudi prvo gostovanje v Torinu. Člani okteta pa so sami šolani pevci, zaposleni kotoperni pevci v ljubljanski operni hiši in zaposleni v glasbenih šolah. Umetniškemu vodji Antonu Nanutu pomaga kot asistentka tudi dirigentka Nada Matoševič. • A. Ž. Vstopnico za Velikonočni koncert Slovenskega okteta so v prodaji v Turističnem društvu Bled 0641741-122 In v malo oglasni službi Gorenjskega glasa telefon 064/223444 RADIO Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure POSLOVNI VAL POPRAVEK Pri računalniškem vnosu besedila oglasa podjetja INTEGRAL JESENICE, d.d. za prosta delovna mesta: - mojster I. v servisu za osebna vozila - prodajalec za prodajo vozil - voznik avtobusa (oglas je bil objavljen v Gorenjskem glasu št. 21 v petek, 14. marca) se je vrinila napaka glede določb o trajanju delovnega razmerja. Tekst se pravilno glasi: Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. LOKATV LOKATV LOKATV SCENA SCENA SCENA SCENA SCENA Izžrebana v februarski SCENI na LOKA TV je bila MILENA KOŽUH Voklo 12, 4208 Šenčur. Nagrado bo Milena prejela po pošti, poklanja pa jo SUNNY ORCHESTRA. Pravilni odgovor se je namreč glasil: 8 članov. V oddaji, ki bo na sporedu v ČETRTEK, 20. 3., ob 20.10 uri pa bosta v studiu MZ HEKTOR in CEST LA VIE. Pa še nagradno vprašanje: V kateri skupini poje Matjaž Zupan, ko ni MZ HEKTOR? IME PRIIMEK: NASLOV: Odgovore pošljite na dopisnicah, najkasneje do četrtka, 20. 3. 1997, na naslov LOKATV p.p. 114 4220 Skofja Loka. SCENA SCENA SCENA SCENA SCENA LOKATV LOKATV LOKATV MALI OGLASI m 223-444 APARATI STROJI MOBITEL - kompletna ponudba vseh vrst mobilnih telefonov. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/637-200, GSM 041/662-552, 064/226-751 2 CEPILNIKE DRV - hidravlične ali na sveder ter hidravlične cilindre za dvig grebena pri nakladaiki in vitel z desko 5 t^ ugodno prodam. O061/666-396 Prodam PUHALNIK Tajfun nov na 0692-109 6240 STRUŽNICO Prvomajska TES 2 prodam. O 806-422 6248 Prodam IND. ŠIVALNI STROJ. 0624-404 «273 Prodam KOSILNICO BCS 127 in hlevski gnoj. 0714-168 6277 Prodam TRAKTOR TORPEDO 55a. 0802-095 6282 Ugodno prodam sobno PEČ na olje. 0326-270, po 18. url 6293 Prodam UNIMOG 406 reg. do 11/12 97, letnik 1973. 0723-540, 724-139 6302_ Za traktor T.V.521, prodam plug, kultivator z ježem ter gumi voz 3 t. 0731-009 6307 Prodam PUHALNIK Tajfun z elektro motorjem, pajek štiri vretena, kosilnico Vikon. 0718-340 6336 ŠTEDILNIK KUPPERSBUSCH ITPP prodam. 0411-040 6361 Prodam SAMONAKLADLANO PRIKOLICO avstrijske proizvodnje, 15 m3, primerno tuda za delo v strmini. 0731-054 6410 Prodam KOSILNICO BCS 110 cm. 0688-725 6451 Prodam OVERLOK SINGER industrijski ter dekliško GORSKO KOLO Rog. 0421-271 6474 SflVNfl • SOLflRI) m teM 064/221133 TELOVADBA ZA NOSEČNICE J ■ ■ m tri Ul u a ENERGIJSKI KUPITKI GR. MATERIAL Prodajamo PORTUGALSKO PLUTO in LAK Loba za pluto in parket. 0241-687 2812 LESTVE IZ LESA VSEH VRST IN DOLŽIN DOBITE Zbilje 22 0061/ 611-078 5290 Prodam okrogel LES za ostrešje raznih debelin in dolžin. 0634-190, 685-280 6274 Prodam suh rezan LES bukev, jesen, oreh, smreka in opaž. 0688-523 6281_ Prodam hruškovih 1 m3 PLOHE in DESKE. 0241-425_6294 Prodam LES hruške debelina 5 in 25 cm. 0421-075 6325 Prodam malo rabljena vhodna vrata, ugodno. 0841-285 6349 OKNA in VRATA Jelovica različnih dimenzij prodam. 0681-320 6362 Prodam suhe lipove in javorove plohe. Tavčar, Hrastova 3, Bled 6449 IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA ugodna poletna šola, §riprava na maturo, konverzacija VICARSKA ŠOLA KRANJ, 0312- 520_6135 MATEMATIKO, FIZIKO instruiram. 0431-131 6234 Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. 054-200 6338 NEMŠČINA enotedenski, intenzivni tečaji, privatne ure, konverzacija. ŠVICARSKA ŠOLA Kranj, 312-520 6345 Priprava na malo maturo, instrukcije za OŠ in SŠ. 0431 -259 6369 Optifc kMono((eC 064 - 212-535 9(a Mohorjevem klancu v Kjanju OKU te! : 064 24 21 21 r ^ KRANJ Šuceva 27 'efe/rc- * Šk Loka tel.: 064/62 33 97 45 Qnn Orl BREZVRVIĆNI TELEFONI, UU,0(J h GSM, CENTRALE, MONTAŽE, bre*P.D ZAŠČITE, ISDN, TELEFAKSI NA NAVADEN PAPlP KUPIM ODKUPUJEMO VSE STARE IN UMETNIŠKE PREDMETE: slike, ure, pohištvo, nakit, kovance in razglednice. VSE TE PREDMETE TUDI RESTAVRIRAMO. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 in 211-927 1 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Gregorčičeva 8, Kranj, 0211-248, ali 0471- 534 1347 Kupim JUGO 55 ali R 5 od I. 88-92. Nudim plačilo v gotovini. 0411-893 6324 Kupim zgornji del kuhinje Marles Orhideja rumena dolšina 140 cm. 0725-421 6440 Plastični ali stekleni kopelut kupim. Borut, 731-250 zvečer wei LOKALI Prodamo BESNICA novo poslovno hišo s parkirišči. PRODAMO KRANJ POSLOVNO HIŠO v centru in poslovno stan. hišo ob vpadnici, PRO-DAMO MEDVODE, okolica TRGOVSKI CENTER s parkirišči, PRODAMO PREDDVOR Kokra dobro ohranjeno lovsko vilo ob potoku, 800 m2 uporabne površine na parceli 1200 m2 ali več. DOM NEPREMIČ-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 2966 JESENICED CENTER oddamo GOSTILNO v obratovanju z možnostjo odkupa, 2500 DEM/mes, ODDAMO KRANJ okolica (6 km) 2x400 m2 skladišča in proizvodnih prostorov, ODDAMO SKOFJA LOKA hišo v centru brez CK in telefona, 500 DEM/mes, letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_4889 Prodamo trgovsko gostinski in pisarniški lokal v okolici kranja. Samo resne ponudbe. PIA NEPRE-MIĆNINE, 623-117, 622-318 5659 V Kamniku oddamo opremljen TRGOVSKI LOKAL za neživislko dejavnost cca 80 m2. Lokal Ima tel., CK, alarm. Pogoj: odkup inventarja. 0061/811-113_5741 Oddamo pisarniške prostore v Šk. Loki na frekventni lokaciji v izmeri 40 m2. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE, 622-318. 623-117 6141_ Oddamo opremljen gostinski lokal v Šk. Loki za dobo petih let z možnostjo podaljšanja. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE 623-117,622-318 6146 URŠKA (več kot plesna šola) V Kranju, Škof 11 Loki, Radovljici, in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce "ZT 064/411-581 V Kamniku oddamo lepo urejen, prijeten, že vpeljan gostinski lokal, ugodno. Mike & comp. 226-503 eieo ODDAM prostor za trgovinsko dejavnost 145 m2. 0324-511, popoldan 6311 V Kranju center iščem prostor za neživilsko trgovino od 20 m2-30 m2. 0471-288 6363 ODDAMO POSLOVNI PROSTOR s stanovanje v centru Kranja in poslovni prostor s stanovanjem v centru Stražišča za mirno obrt ali pisarne. MANDAT, 224-477_6384 V HRASTJU ODDAMO proizvodno skladiščno dvorano, 400 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V centru Kranja PRODAMO obnovljeno trgovsko hišo, 226 m2 trgovine v dveh etažah in 97 m2 pisarn v mansardi. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Kranja, prodamo poslovno stanovanjsko hišo v gradnji, 3 etaže, 750 m2, parcela 1800 m2. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. Na PLANINI aH v CENTRU mesta iščemo poslovni prostor za manjšo neživilsko trgovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V CERKLJAH ODDAMO gostinski lokal v izgradnji. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KOLESA Prodam otroško KOLO Rog na prestav, dobro ohranjeno, cenajjj dogovoru. 0803-083 Otroško KOLO dam za 2000 kupim 5-6 let. 0327-040 ^ Prodam MOTOR ATX 50 po deli^j 89, poškodovan. Cena po dogovo* 0 76-725___£ Prodam MOTOR TOMOS 14 M.1 82, cena po dogovoru. Zg. Gorje 6309________x Prodam DIRKALNO KOLO Biancjj* veliko dodatne opreme. 0691 -i" OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET v ITALIJO f NA MADŽARSKO vsak ted«'. O 491-442__-JZ Trgovina ROLI alkoholnih in brez«* oholnih pijač, ugodna ponudba, dostava na dom. Hrastje 20 0324-461 ODPRTO od poned% do petka od 9-12. ure in od l4'^ ure, sobota od 9-16. ure OBLAČILA Ugodno prodam fantovsko obhajj, obleko. 053-644_______'\ VERITAS - neveste, obiščite K poročne mode, velika izbira oP' ,t nih oblek. 0224-158______' RUA izposojevalnica porottfrf obhajilnih oblek v Naklem vas r„ čakuje. 0472-737, od 16.do 1» 6442__ 0! OTR. OPREMA Prodam otroški športni komb"1^ voziček. 083-434____^< Prodam otroški VOZIČEK cena * SIT 051-252, po 17. uri Prodam otroški traktor na ^ pogon. 0327-612_____^ Dve otroški postelji z jogiji ^ zelo ugodno, prodam. 024^' 6346_ OSTALO Prodam okvirjena GOBELlN/LpjA KA IDILA in ZADNJA VE"* J «228-322____ Ugodno prodam TOVO MIZO in dve KLOPI *fl K teraso. 0461-189 ^^\t Prodajam LESENE GR*0 J «403-637 ___-pi V neposredni bližini Terrn* grt oddamo apartmaje. 0O6J" p\ 063-754-416 PRIDELKl^^j: KROMPIR lanska na(bel) in dezire. K^St*11 > Jeglič, Podbrezje 19Z-S95T_ -—T^vf*^' Prodam KOKOŠJI fijjiv* V Cena 250 SIT, možna o-os j 226 _"vO*!**? Prodam SENO in OTAV . SIT. 057-447 ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 ffodam RDEČ ČEBULČEK. Grad 5, i^k]je__6327 prodam JABOLKA, krmilni In drobni ^OMPIR desire, frisia. Jerala, Pod-^zjg 218, O731-302_khi 7Prodam SENO. Podobnik, Bukovica ^Sglca, 64-138_6385 j^am seno in otavo. ©622-418 l^dam OTAVO in seno ter avto jjpPA SAMARA. Moše 39, ©061/ '"166 6466 GOSTILNA LAKNER KOKRICA I domača kuhinja • malice, kosila Tel: 245-550 Vabi osebje gostišča 5rnuk, Retnje pri Tržiču! Tel: 58-458 pOSESTI loK?AMO SKOFJA LOKA (okolica m? nlpovo hišo na parceli cca 1200 tanovPR°DAMO BLED ZASIP, dvos-Pro«isko h|S° s 140 m2 poslovnih m0 °r°v na parceli 900 m2 proda-dvT'.pRODAMO KRANJ BITNJE: dvemanovanJsko nišo 12x10 m 2 n« ,?a 9aražama, ob zelenm pasu DOM ?eli 700 m2, 360.000 DEM. rje^ NEPREMIČNINE, 22-33-00, ^/650-123 2956 Pa?c^M0 KRANJ PRIMSKOVO na hišV 160 m2 del dvojčka z garažo, KRam i biva|ne površine, PRODAMO Hio^j Labore manjšo obnovljeno 170 A 9aražo na parceli 510 m2, ■JVutSl? DEM- PRODAMO Kranj Wnj£a Vrstno Mšo v IV.gr. fazi, ^VbtT, DEm in dokončano dvosta-C^NfcD0 hiš0- PRODAMO KRANJ h|Jo 5^ poslovno stanovanjsko 00 0R°OM NEPREMIČNINE, 22-33-' °609/650-123 2957 ^rjemite ali ne... w RADIO OGNfIŠČE P«rceiQArMo ZG. DUPLJE zazidljivo NEpRp^S? 600 m2 prodamo. DOM 1?3 CW"CNE, 22-33-00, 0609/650- ^tt*—-_2962 &to*&2*Nj okolica do 15 km, okaciiiy^,?[?1eno parcelo na lepi K^io par^i IM0 KRANJ in okolica « 0 QoSS?,2b robu naselja, KUPI-&radnjo S!^SKA večja parcela za ftlpRElvli^knm1Vmontažnin h'š. DOM 650-123 CNN,NE. 22-33-00, 0609/ PRODAMO MOJSTRANA novo hišo na parceli 800 m2 ob zelenm pasu, 280.000 DEM, PRODAMO PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hišo v izgradnji na izredno lepi lokaciji na parceli 2000 m2. DOM NEPREMIĆ-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 4887 PRODAMO KRANJ okolica lepo sončno parcelo z gradbeno dokumentacijo, 1300 m2, PRODAMO SKOFJA LOKA lepo, cca 700 m2, zazidljivo parcelo, 90 DEM/m2, PRODAMO KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 4888 BLED v vikendaškem naselju na enem lepših krajev Bleda prodamo parcelo za manjši vikend, 250 m2. Cena 35000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009 5515 Prodamo GOZD MARTULJK dvos-tanovanjsko hišo na parceli 500 m2, starost 25 let, 275.000 DEM, primerna za turizem. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 sese VSAKO PETO PARKIRANJE NA GLOBUSU DO 1. MAJA GRATIS HRIBAR BLESK d.o.o. Prodamo VIKEND ob smučišču Črni Vrh nad Cerknem, vikend je narejen do podaljšane četrte grad. faze, parcela v izmeri 910 m2. Prodajna ceha 60.000 DEM. PIA NEPREMIĆ-NINE, 623-117, 622-318_smo Prodamo parcelo v okolici Šk. Loke s starejšo hišo in z vso dokumentacijo za nadomestno gradnjo. Prodajna cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNNINE, 623-117, 622- 318_5663 Prodamo stanovanjsko hišo S TRGOVSKIM LOKALOM v okolici Šk. Loke-atraktivna lokacija. Prodajna cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, 623-117. 622-318 s«64 Prodamo kmetijo z velikim obsegom zemljišča z vsemi priključki, lokacija pri Žireh, ugodna cena. PIA NEPRE-MIĆNINE, 623-117, 622-318 5665 V škofji Loki prodamo zelo veliko stanovanjsko hišo v IV.gr. fazi na zelo lepem kraju, z veliko parcelo. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 5666__ Prodamo večjo atrijsko, večetažno hišo v okolici Šk. Loke. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_5667 Takoj kupimo več manjših hiš in več zazidljivih parcel v okolici Šk. Loke in Kranja, za že znane kupce. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 5668__ RADOVLJICA prodamo hišo, 8x9, parcela 350 m2 za 150.000 DEM in LESCE novo hišo, 160 m2, parcela 450 m2 za 350.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 6095 V manjših vaseh na GORENJSKEM kupimo starejšo hišo potrebno obnove ali nadomestno gradnjo. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 eo98 BLED Krnica prodamo novo skoraj dograjeno hišo 300 m2 ob vodi, na lepi legi. Lahkov večletno obročno odplačevanje. Cena 150.000 DEM. Popust za plačilo z gotovino je 20.000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009 6131 Prodamo starejšo hišo v okolici Žirovnice na senčni legi, primerna za obrt, parcela v Izmeri 1500 m2. Prodajna cena 40.000 DEM. ©863-145 PIA JESENICE_6148 Prodamo zidano garažo v izmeri 17 m2, na dvorišču (16 m2), na Jesenicah. ©863-145 PIA JESENICE6150 Kupimo starejšo hišo izven naselja, z vrtom, na relaciji Dovje Kranj. PIA JESENICE 863-145 sisi DO PROPAGANDNIH ARTIKLOV yAŠAP0T teriia rTX?'Ce' Po'° maJ'ce'basebal1 kaPe' dežnil617 TV^bid^UDIO-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA &) piomeer QshenMDod najcenejši dqlby surhouno pro-looic JteOEfMBft 49*00 PRODAMO Zlato polje, 2,5 ss/ PR, 41.5 m2, etažna CK, 69000 DEM, PRODAMO Kranj Šenčur 1 ss, 44 m2, 1800 DEM m2, prodamo Planina II2 ssA/, 78 m2,1500 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 5665 m komplet perm zvočnikov m S SUBWOOfERJEM 22.900 PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ SONY VtOEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Prodamo dvosobno stanovanje v Šk. Loki center 70 m2, za 85000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 318 5671 V Kranju, Tržiču ali Radovljici najamem garsonjero, 1 ss ali 2 ss. Poklicati dop. 328-593 5701 POVABILO LJUDEM PLEMENITEGA SRCA NA DOBRODELNI KONCERT (Prvi pomladni ponedeljek^ 24. marec 1997, 06 20.00, Qallusova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana Nastopajo: Alenka Godec Deja Mušič in Give me 5 Nataša Mihelič New Swing Quartet Oto Pestner Majda Petan Jan Plestenjak Darja švajger Tamara Tomlč Irena Vrčkovnik Otroški pevski zbor Pinocchio In Eva Kozlevčar povezovalca: Saša Einsledler štrumbelj in Jože Logar Izkupiček koncerta je namenjen pomoči otrokom In mladostnikom v stiskah, bolnim, Invalidom, ostarelim, narkomanom, beguncem. Vsi nastopajoči so se honorarju odpovedali. Vstopnice so naprodaj pri blagajni Cankarjevega doma. DOBRO JE BITI POMEMBEN, POMEMBNEJE JE BITI - DOBER! Slovenska^ fondacija 3/ Štefanova 9,1000 LJubljana, tel. 12-12-600, fax: 12-12-605, ž.r.: 50100678-46561 Sponzorji koncerta: Cankarjev dom, skupina Istra Benz, Bank Austria, Pop TV, Snaga, Biro M, Tam tam, Metropolls Medla, LPP, Cvetje Eli, Zli Inženiring, KSK Prodamo več trosobnih stanovanj v ŠK. Loki, Partizanska c. in Podlubnik. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 6667 SKOFJA LOKA prodamo ENOSOBNO stanovanje 42 m2 za 73000 DEM in DVOSOBNO 61 m2 za 97000 DEM, ugodni plačilni pogoji. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 6090 BLED alpski bloki prodamo GARSONJERO za 58000 DEM In LESCE lepo vzdrževano ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, za 97000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 6091 RADOVLJICA prodamo večje DVOSOBNO stanovanje ZA 85000 dem, dvoinpolsobno 61 M2 ZA 95000 DEM in ŠTIRISOBNO 84 m2 za 135.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 6092 člitenje eelnenlh tepihe* HRIBAR BLESK d.o.o. Naročila po telT064 225 204 KRANJ - severni del prodamo komfortno DVOSOBNO stanovanje 54 m2 za 97000 DEM in komfortno TRISOBNO 61 m2 za 110.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 6093 KRANJ, Radovljica, Lesce, Bled, najamemo GARSONJERO ali VEČJE stanovanje. Nudimo PREDPLAČILO. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535_6094 Prodamo dvosobno stanovanje v Kranju. Prodajna cena 105.000 DEM. Samo resne ponudbe. PIA NEPRE-MIĆNINE 623-117. 622-318 6139 V Škofji Loki in okolici kupimo več eno, dvo, trosobnih stanovanj. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 6140 Prodamo garsonjero v šk. Loki v izmeri 26 m2, opremljena v celoti z belo tehniko, vsi priključki, starost cca. 20 let. Prodajna cena 57000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 6142 V Kranju na Planini III nujno prodamo 3-sobno STANOVANJE, pregra-jeno v 2-sobno z dvema kabinetoma. 84 m2, 136000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, tel.: 330-112 Nujnonajamemo garsonjero ali enosobno stanovanje na Jesenicah ali bližnji okolici za dobo enega leta. PIA JESENICE 863-145_6149 PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & comp. 226-503__6161 Na Planini II prodamo 2 ss, 68 m2, IV nad., CK, balkon, 100.000 DEM. Mike & Comp., 226-503 6162 Prodam 2 sobno mansardno stanovanje 72 m2, in 40 m2 podstrehe, CK, V Centru Kranja. Mike & comp., 226-503 6163 V Radovljici prodamo garsonjero v hiši, 28 m2, CK balkon, ločena kuhinja, uporaba dvorišča, cena 55000 DEM. Mike & Comp. 226-503 8164 Prodamo na Zlatem polju 3 ss, 71 m2, pritličje, balkon, CK se napeljuje, 90.000 DEM. Mike & Comp. 226-503 6165 V Šorlijevi takoj kupimo več različno velikih stanovanj. Mike & comp, 226- 503 6166 Na Zlatem polju prodamo 2 ss 61,50 m2, etažna CK, II. nad., prodamo za 100.000 DEM.Mike & Comp., 226- 503 8167 Kranj Planina II 2,5 ss 85 m2, pritličje z atrijem prodamo aH menjamo za dva manjša stanovanja. Mike & comp., 226-503_ eiea V Tržiču prodamo stanovanjski dvojček, CK na olje, telefon, dobro vzdrževan, na parceli 770 m2 3 garaže, velik vrt, možna menjava za stanovanje z doplačilom. Mike & comp. 226-503_em Šk. Loka Frankovo n. prodamo dva 1 ss stanovanja 42 m2, 73 000 DEM, vsi priključki in 45 m2, komfortno za 75 000 DEM. 0222-076 POSING 6190_ Kranj Šorlijevo naselje prodamo 2 ss stanovanje, 54 m2, 1. nadstr., cena 95 000 DEM. POSING 0224-210 6191 Na relaciji Kranj - Podnart oddam SOBO. Šifra: BREZPLAČNO 6237 Kupimo več različno velikih stanovanj v Kranju ali okolici, tudi v Škofji Loki. Mike & Comp. 226-503 6169 V Piranu prodamo POČITNIŠKO GARSONJERO, 20 m2, obnovljeno. Mike & CO. d.o.o. 0226-503 6170 Na Zlatem Polju prodamo popolnoma obnovljeno 3 ss stanovanje, 69 m2, v pritličju, balkon, CJ jeseni. MIKE & CO d.o.o. 0226-503 6171 V Šorlijevi prodamo 2 ss stanovanje, CK, 1. nadstr., telefon, balkon. Mike & CO d.o.o. 0226-503 6172 GARSONJERO v Kranju 27 m2, damo v najem. 066-322 6337 Najamem GARSONJERO relacija Kranj - Tržič. 0GSM 041-623-872 6359 Na Jesenicah prodamo dva 3 s stanovanja v izmeri 70 in 75 m2. Takoj vseljiva. Cena zelo ugodna. TRG BLED, NEPREMIČNINE, HYUNDAI, 076-076_6372 Na Jesenicah prodamo komfortno garsonjero v Izmeri 28 m2, drugo nadstropje, cena 30.000 DEM. TRG BLED, NEPREMIČNINE, HYUNDAI. 076-076 6373 V Radovljici prodamo renovirano 2.5 sobno stanovanje v izmeri 61 m2. Lepa mirna lega, drugo nadstropje, cena 95.000 DEM. TRG BLED NEPREMIČNINE, HYUNDAI, 076-076 6374 ODDAMO v Radovljici dva 2 ss opremljena kuhinja, CK, tel. TRG BLED, NEPREMIČNINE, HYUNDAI. 076-076 6375 JESENICE prodamo 3.5 ss stanovanje, 75 m2, komfortno, balkon za 75 000 DEM. POSING d.o.o. 0863- 150 6412 RADOVLJICA prodamo 2.5 ss stanovanje 61 m2, vsi priključki za 95 000 DEM. POSING d.o.o. 0863- 150 6413 ŠK. LOKA FRANKOVO N. - prodamo ' 3 ss stanovanje 73.70 m2 z atrijem, komfortno za 115 000 DEM. POSING d.o.o. 0224-210 6416 Jesenice, Radovljica, Lesce, Bled In Kranjska Gora takoj KUPIMO GARSONJERO. 1 SS in 2 SS ali VEČ SS STANOVANJE. 0863-150 6417 TRADING, d.o.O; RGOVINA RAČUNALNIKI % TISKALNI^ P C CD ROM • MUL TIM EDI A SERVIS RAČUNAL. OPREME 7"V/, \sidGO, zvočne. MPEG kartice. CD /ROM bralne in zapisovalne enote-mrežni in ISDN adapterji, igralne palice, zvočniki, modemi, tiskalniki, računalniki, monitorji, igre in programska oprema, potro&ni material, dodatna oprema, -■• ugodno! EPSON STYLUS C0L0R 200 43.900 SIT (5) 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec) EPSON PACKARD c), Kranj DIAMOND •&3T5 NUJNO KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO ali ENOINPOLSOBNO stanovanje v Škofji Loki, Kranju ali Tržiču, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Nujno kupimo GARSONJERO, EN-OSČBNO, DVOSOBNO. VEČSOBNO STANOVANJE v Kranju. Šk. Loki ali Tržiču. POSING d.o.o. 0224-210 6419_ Skofja Loka - Železniki najamemo VEĆ ENOSOBNIH STANOVANJ ZA ZNANE INTERESENTE. PIA NEPREMIČNINE. 622-318. 623-117 6456 STANOVANJA PRODAMO: dve 3 ss komfortni na Planini, 2 ss komfortno na Planini, 3 ss obnovljeno na Zlatem polju. ZELO UGODNO 3 ss v privatni hiši s posebnim vhodom, vrtom, garažo v Naklu. ODDAMO luksuzno opremljeno 4 ss v Kranju. MANDAT, 224-477_ T 6382 KRANJ prodamo 2 ss 65 m2 in 3 ss 89.7 m2 1500 DEM/m2. NEPREMIČNINE OZIRIS, Gregorčičeva ul. 8, Kranj 6386 KRANJ - Planina III prodamo enosobno 43 m2 in ATRIJSKO stanovanje 91 m2, takoj vseljivo. cena po dogovoru. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535_6ms HRASTJE prodamo garsonjero 26 m2, komfortno takoj vseljivo za 49000 DEM. 0224-210 POSING6404 VARSTVO Iščemo VARUŠKO za 14 me»*J staro DEKLICO na območju 0718-571 Iščem zanesljivo žensko za JiL 14 mesečnega fantka na don*, r324-938, zvečer Kranju. VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rablj^r novi rezervni deli. Odkup t*J* bilov. 0692-194 Po delih prodam OPEL 68. m 325-600 KAD^' -^Np^V proizvodnja dclikates \M fl/c") PRIPRfiVfl NAREZKOV 1IKJ B ST Šimenko Marko & Ani Tel./ Fax: 064 312 • 606 Šempetrsko ulica 51, Kranj KRANJ prodamo lepo 2 ss 54,30 m2, komfortno takoj vseljivo, za 79000 DEM. POSING, 224-210 6405 KRANJ ul. Gorenjskega odreda prodamo 2 ss 63 m2, komfortno za 104.000 DEM. POSING, 224-2106406 KRANJ PLANINA III prodamo 2,5 ss 78 m2, komfortno, nizek blok.za 119.000 DEM. POSING, 224-2106407 JESENICE prodamo 1 ss stanovanji; center 42 m2, za 40 000 DEM, HRUŠICA 45 m2 za 55 000 DEM. POSING d.o.o. 0863-150 6409 JESENICE prodamo 2 ss komfortni stanovanji; center 55 m2 za 51 000 DEM, KOROŠKA BELA 57 m2 za 62 000 DEM. POSING d.o.o. 0863-150 6411 TRŽIČ - Ravne. PRODAMO 1.5 sobno in 2 sobni stanovanji, od 52 do 56 m2 in od 68 do 78.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. PODLUBNIK II, prodamo 2S stanovanje, 61 m2, za 97.000 DEM. SVET EPREMIČtN VOZILA Odkup, prodaja, prepis vozil. ^ menjava staro za staro, možan] J^i AVTO AS.d.o.o., Polica pri N* ' 0471-340 ali 312-255 «M| Odkup, prodaja vozil W menjava staro za staro AVTO, 0634-148 NAKUPOVALNI IZLET V lTA^«' NA MADŽARSKO, vsak ^ 0491-442 NEF iNINE, 330-112. V DRUL0VKI PRODAMO 2S stanovanje v pritličju nizkega bloka, 66 m2, v mirnem okolju, z velikim atrijem in teraso, CK, KATV in telefonom, za 120.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. SKOFJA LOKA prodamo dvoinpol sobno STANOVANJE z atrijem v Frankovem nas. PIA NEPREMIČ-NINE, 622-318, 623-117_6457 SKOFJA LOKA - Podlubnik prodamo 2 dvosobna stanovanja v izmeri 60 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIC-NINE, 622-318, 623-117 6458 Prodamo 3 sobno STANOVANJE 70 m2, CK, v Šorlljevem naselju. 0226-231 ali 33-12-90 6459 Mlad par z otrokom najame opremljeno garsonjero za daljši čas na Jesenicah ali okolici. 0 861-325 dopoldan 6469 V FRANKOVEM NASELJU PRODAMO 2 S stanovanji, 53 m2, 75.000 DEM in 58 m2, 92.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI prodamo 2 S stanovanje, 57 m2, zal 10.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. NA PLANINI I In III prodamo več 2 S stanovanj. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PRODAMO GARSONJERO na Planini , 27 m2, cena 53.000 DEM in v HRASTJU, 26 m2, cena 50.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Za zdravstvenim domom v Kranju PRODAMO obnovljeni 3S stanovanji. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI III PRODAMO 1S stanovanje, 43 m2, delno opremljeno, cena 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Spodnjem trgu v škofji Loki PRODAMO 2S stanovanje, cena 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Šenčurju PRODAMO 1 S stanovanje, 43 m2, cena 80.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Deteljici PRODAMO 3 S stanovanje, 80 m2, vsi priključki, cena 108.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. ODKUP-PRODAJA RABL. ZIL- KONKURENČNE CENE^gtf SI. KREDITI. 0323-298, 0^ rt 202_______jj) OPEL ASTRA CARAVAN 1 -Jj"^ leta, odlično ohranjne, moan» # prodam. 0221-439 Prodam R 4 letnik barve, dobro ohranjena. *» 5759_ _ JUGO SKALA 55. I. 15.4.98, prodam. 0738-24* dan GOLFA II, letnik 1992,1^*^ vrata, prvi lastnik, benp'% (K ohranjen, prodam. 04&vu 0609/640-930 ____-jjjjf Prodam Z 750 LE. letnljjJj'S km, reg. do 8/96, obnovljen- jr, ben. 0431-466 _____^-JJjj Prodam Z 750, letnik ^X barve v voznem stanju. v* jy SIT. 0730-175 -- DAIHATSU CHARADE TW J/ 90, prodam. 0332^^78^^,8 R 4 GTL I. 89, prodam- 1246 —-- Prodam JUGO 45, I. 89' ^ 058-440 Prodam ŠKODO 12C|JvJj. reg. 8/97, cena po dog« 781 .S. prodamo. AVTUwri js LS, prodam 231_____- 6 g RENAULT orodamo. AVTOGARAN' £LF JGL I. 81, GOLF JGL I. 77, jgganno. «634-231_6258 MARUTI I. 91, SUZUKI AvVfr 1-6 GLX I. 91, prodamo .^ggARANT 634-231_6259 iJMVV 318 11. 92, odlično ohranjen I. $lnK prodamo. AVTOGARANT wj"23l 6260 ^RDOBA 1.8 GLX, I. 95, PEUGOT ^634-231 I. 88, prodamo. AVTOGAR- 6261 &UP- PRODAJA in PREPIS VOZIL jg}*»l krediti! AVTOGARANT 634- _6262 fi^ClNOUECENTO I. 95, MAZDA 94, prodamo. AVTOGARANT, ___ 6263 SUNNY I. 87, GOLF JXD I. & Prodamo. AVTOGARANT 634- '---- _6264 J4 pTL I. 88, R 4 GTL I. 85, R 19 1.8 834 L95- Prodamo- AVTOGARANT «*^31 _ 6265 pjJJ°SČ 1200 I. 75, 110.000 km, jfSJpvljen, lepo ohranjen, prodam za g°DEM. »78-819 6266 ^pdam TIPO 1.6 IE, I. 97. «471- 6267 a T1 h*TL' '■12/90' '•lastnik- 73000 j" oaz barve, zelo dobro ohranjena, 4000 DEM. «310-531 6270 SGfiNTffR Bratov Praprolnik 10. NAKLO Tel. fax;064 471-035 CA^AIZpUŠNIH * ^ \V (\V,°V TIR /k"Vil lC!v¥MONROEF amortizerji ob»?am p 126 I. 89 in P 126 I. 81, v^gistrirana. «461-412 6276 ,r°^am UNO 75, letnik 1987, enih 114.000 km. «57-786 . HROŠČ 1200 I. 70, reg. do 12/ ugodno. ©730-518 6268 p. '■»— Pr»C«*am R 5 CAMPUS I. 88, "*anulh 78000 km- bele varve-L°kan HafnerJevo nas. 71, Skofja 6291 *Vdj5*T KARAVAN 2.0 GL, I. 12/91, lWr.ic,oclatne opreme, prodam ali «245-478_6296 R 4 GTL, I. 9/87, 113.000 1 barve, reg. do 9/97. «723- 6299 ^»rnz 101, letnik 1987. r733- 6301 ^ d« R 4 GTL. prevoženih 70.000 *84i oember 1989' fe9- do 12/97-V^f2?0 17- uri «03 °pr i.......... i mflS* NISSAN SUNNYI. 88, drugi wS» 9ara2iran, avtoradio. 4 x x cena 6305 gume, reg do 7/97, ^S^j «064-731 -035 lhranL®° 1-6 letnik 1979, solidno •^J.'00 Prodam -ra OAnn r>FM DEM. 6306 93, 93, ?KorJ08°1.9 tdi bele barve, i. >Cia ^PRMAN karavan, I. {upitna A 20 -turb0 nova- V8a SSfl ' Klatna *-c'« 20 turbo nova, vsa SS* barw2prema' R ESPACE V 6, ysa oprema, nov, OPEL ****** Si4- 1.6,1.8 in 1.7 diesel. ^•»061/159-30-30 6308 SERVIS *HJ0M0BIISKIH 'SUŠNIH CEVI %*CA,SP. BITNJE 22 'JL: 0641311-965 1361,1. 90, reg. do <^45ooncr/.e- ^»cno ohranjen, UJj^^EM. «061/812-421 6318 &cf>0R 19 GTS, I.90, Vo>hL KADF-rr3?^ Povišan, I.93, & fihmoli 1;3 LS- l89- vsa GOLF JXD I. 88/6, bele barve. «325-211 6351 Prodam FORD FIESTA 1.1 - SX, 3 v, I. 93, 44000 km, cen. zakl., elek. temna stekla, prva lastnica, garažir-an, dobro ohranjen. Cena 12000 DEM. «55-345 po 15. uri 6364 Prodam R 4 I. 86, prevoženih 128.000 km, modra barva, cena po dogovoru. «421-507 63ee Prodam 126 P, letnik 1990, rdeče barve, reg. do 2/98, 58000 km, cena 2000 DEM. «421-687 zvečer 6367 Prodam Z 101,1. 79, cena 600 DEM. «421-040 6403 Prodam R 4, I.89, 110 000 km. «312-087 torek pop., sreda dop. 6421_ _ R 4 GTL, I. 88, 74500 km, reg. do 8.5.97, druga lastnica, zelo ugodno prodam. «441-178 6425 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 90, R 19 1.9 diesel I.90, R 5 CAMPUS PLUS I.93, ŠKODA FORMAN I. 93, prodamo. Ugodni kreditni pogoji, možna menjava staro za staro. HYUNDAI SALON JAVORNIK, «863-430 ali 862-596 6428 PEUGEOT 104 GL, letnik 1984, reg. celo leto, ohranjen, ugodno prodam. «325-196_6431 Prodam OPEL KADETT 1.2 S, I. 83/ 84, 3 v, nove gume, reg. do 6.1.98, rdeče barve, nemški. «211-348 6433 GOLF, letnik 1982, prodam. «326-323 dopoldan 6436 OPEL VECTRA 1.6 I, rdeča, let. 93, reg. 11/97, ABS, servo, E.S., T.S., CZ., šibedah, radio, prodam za 15900 DEM. «733-038_6437 FIAT UNO 60 fire, letnik 1991 in JUGO 45 I. 89, prodam. «731-086 Prodam 126 P, letnik 1988, prevoženih 52000 km, cena po dogovoru. «733-417_6441 Prodam GOLF JGL, letnik 1981. «723-584 po 15. uri 6444 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1990, reg. do septembra, 52000 km. Zg. Brnik 76, «421-499_6445 LIVADA D.O.O. AVTOINTEX proda več vozil: BMW 316 I.87, AUDI 80 GLD 1.6 I. 81, GOLF I. 82, 86, 87, JUGO 45 I. 87. JUGO 55 I. 87, Z 101 I. 87, R 5 FIVE I. 94, R 5 EXPRESS D I. 91, LAGUNA 1.8 RT I. 95. Možna menjava staro za staro, nakup no kredit, prepisi vozil. «224-029 6454 GOLF diesel, I. 88, prodam, 7800 DEM. «714-902 6460 SERVIS in PRODA]A NASMEH do Hrastfe 745, Kranj j tel./fax:064/327-926 [ugodni krediti do 5 let\ STARO ZA NOVO Prodam FURGON MERCEDES 208 D, I. 92, 85000 km. Bogataj, Haf. nas. 117, šk. Loka ali delavnica Partizanska 1, skofja Loka 6464 6322 6334 405 GR 1. |. 92/ ^CŽhSt!'temnordeč centr. >^kjan Spo|ler- «061/823- f^OriZ^*--— m47 !^»Al^NYGLS,..91, ^^^IlI95- popoldan 6348 *51W26 P' '■ 88- reg. do 10/97. Prodam R 4GTL, I. 84. 6468 »312-490 Prodam Z 750, registracija do oktobra. «55-079 6471 OPEL VECTRA 1.6 GL. I. 90, sončna streha, radio, prodam. «242-277 6476___ FORD ESCORT 1.8 D, I. 93, 65000 km, 5 vrat, vlečna kljuka, radio, prodam. «242-277 6477 RDS STEREO RADIO SORA VSAK PONEDELJEK od 16.30. do 18. ure ODDAJA TRETJI POLČAS Prodam meso mlade KRAVE. Božič, Potok 2, Železniki, «66-802 6278 Prodam KOČO za psa. «421-394 6283_ BIKA slmentalca težkega 350 kg, prodam. «55-080 6289 OVCE breje in jagnjeta, prodam. «803-163_6290 Prodam BIKCA sim. starega 20 dni. «66-167 6292 NISSAN SUNNY 1.4 LX, I. 90, spojler, radi, cent. zaklepanje, blokada motorja, alarm, reg. do 2.98 prodam na «242-277 6478 Prodam FIAT UNO 60 CS, I. 91, 70.000 km, 3 v, reg. do 3/98. «242- 277 6479 Prodam PASSAT KARAVAN 1.8,1.90. temno modre barve. «620-160 mso ZAPOSLITVE Trgovsko podjetje MAK Išče izkušene prodajalce tekstilne stroke in papirnice ali knjigarne. Cenjene ponude na: Trgovska podjetje MAK, Škofjeloška 19, Kranj Gostilna ZALA Iz Britofa zaposli KUHARJA. Zaželjene izkušnje, lil 241-841 Iščemo sposobne in komunikativne akviziterje za prodajo medicinskih pripomočkov. «55-446, 50-274 3664 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. Informacije v sredo na «57-792 5288 ODLIČEN ZASLUŽEK VAM OMOGOČA USPEŠNA PRODAJNA SKUPINA ZALOŽBE MK. PRIDRUŽITE SE NAM S PRODAJO VELIKIH KNJIŽNIH SUPEŠNIC (ATLA SVETA 2000, ATLAS SLOVENIJE, JEZIKOVNI TEČAJI CICERO) TAKO BOSTE LAHKO TUDI V DOBRO ZASLUZILI. ZAGOTAVLJAMO VAM TEDENSKA IZPLAČILA IN MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE. «0609/637-492, 064/634-064,56-105 5702 Zaposlimo sposobne in komunikativne akviziterje. «226-394, po 20. Uri 6901 Zaposlimo PRODAJALKE v živilskih trgovinah v Radovljici, Begunjah, Kranju in okolici Kranja. Tel.: 225-034 Pizzerija KAVALIR na Planini zaposli natakarico za delo v strežbi. «331-206 od 8. do 10. ure lahko tudi osebno_mio GOSTIŠČE SMUK «58-458 GOSTILNA LAKNER «245-550 iščemo pomoč v kuhinji in dekleta za strežbo! 0107 Takoj zaposlimo več SLIKOPLES-KARJEV. Ostalo po dogovoru. «245-340_«49 KOVINAR STROJNIK s 11 letnimi izkušnjami iščem zahtevno delo. «686-013 6250 Nudim delo na domu. «633-956 Tjaša _6255 Nudimo najmanj 1500 DEM honorarnega zaslužka mesečno za prodajo Atlas sveta 2000. «325-728, 0609/ 627-276 6300 Iščemo zastopnike za predstavitev knjižnega programa po podjetjih. Delo po pogodbi ali kasneje redna zaposlitev. Didakta, Radovljica, tel (064) 715-515 Zaposlimo dekle z izkušnjami v strežbi. Informacije osebno v plzzer-iji Pod gradom! 6424 NEMŠKA FIRMA išče organizatorje mrežnega marketinga za nov program v Sloveniji. «212-019 Milan Iščem trgovko za prodajo na tržnici v Radovljici. Šifra: TRGOVKA 6463 Zaposlimo STROJNIKA GRADBENE MEHANIZACIJE in VOZNIKA C in E kat. zaželjene delovne izkušnje. «58-825 6475 Velik zaslužek, nagrade v DEM za prodajo vrhunske zdrav, kozmetike. «862-669_ 6341 PIRŠ - poslovni Informator. Zaposlimo zastopnika za popis podatkov. »55-349,0609-633-755 6363 Na območju Jesenic zaposlimo trgovko v živilski trgovini, vse Inf. dobite na «57-254_6370 Delo dobi mlajši upokojenec za razna dela ob hiši, okolica Bleda. «718-800 6380 Vas zanima dober zaslužek? Ste mladi in komunikativni ter imate lasten prevoz? Kličite na «064-212-085, med 18. in 22. uro 6392 POKLIČITE NA 634-064, 56-105, 0609/637-492 IN IZVEDELI BOSTE KAKO DODATNO ZASLUZITI Z ATLASOM SVETA 2000! 6423 RJAVE KOKOŠI sredi nesnosti prodam. Cena 550 SIT/kom, nad 10 kom 500 SIT/kom. Prodaja bo 22. 3.1997 ves dan. RESNIK, Moste 76,1218 Komenda, 061/841-118 ŽIVALI Prodam več jagnjet ali ovc za rejo ali zakol. «806-632 5843 BELE PURANE, težke, širokoprsate pasme za rejo prodam. «246-514 Prodam brejo KOBILO. Pivka 3, NaklO 6269 Ugodno prodam JAGNJETA za zakol. «697-010, po 20.url 6275 Prodam dva BIKCA skupaj slmentalca in friziica stara 7 dni, fižolovke, butare in LES za punte in bankine. «460-223_6297 Prodam BIKCA sim. starega 14 dni. «733-851_6316 ODDAMO PSIČKO mešanko, mama pudljica. «471-312 6320 Prodam NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika, odličnih staršev. «325- 585 6323 Mlado KRAVO s teletom prodam. Lahovče 18 6332 Prodam dva BIKCA za zakol. Koželj, Lahovče 18, Cerklje 6333 TELIČKO slmentalko staro 7 dni prodam. «733-518_6335 KOZO črno z mladičem in PLEMENSKEGA KOZLA, prodam. «53-462 dopoldan_6354 Prodam TRI GOSI aH menjam za zajce. «738-244_6358 Prodam 10 dni starega BIKCA. Trilar, Zasavska c. 44, Orehek 638i Prodam PUJSKE 25-30 kg. «451- 682 6402 Prodam mlado SVINJO za zakol. «58-263_6422 KAVKASKI OVČAR azaberdžanski tip, prvi mladiči v Evropi, najmočnejša ruska pasma in VIDEOKASETE kavkaski ovčar-pit buli terier, buli terier Itd. «57-373_6426 Prodam 7 dni staro TELIČKO slmentalko. «421-456_6427 Prodam teden dni staro teličko in bikca slmentalca. Ljubno 23 6429 Kupim bikca en teden starega slmentalca ali sivca. «421-715 6430 Prodam TELIČKO simentalko, staro tri tedne. «614-703_mm Prodam en teden starega BIKCA črnobelega in ŽREBICO staro 10 mesecev, JUGO 45 I. 90. «061-627-174_6462 Prodam en teden starega BIKCA. Podbrezje 107 6467 ZAHVALA Ob izgubi naše sestre TONČKE DETELA se vam zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče, g. dr. Silvu Novaku za opravljeni pogrebni obred, pevcem Zupan, g. Pangeršiču za zaigrano Tišino. Zahvala sodelavcem Merkurja, d.d., društvu knjigovodij Kranj ter hišnemu svetu Nazorjeva 10. VSI NJENI SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš sodelavec iz Tovarne SAVA VIST STANE KRIŽNAR rojen 1948 Od našega sodelavca smo se poslovili v četrtek, 13. marca 1997, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi KRISTINE JERIČ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem, prijateljem in še posebej sosedom, cvetličnemu vrtu KGK Cerklje, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče in jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala! VSI NJENI Dvorje, 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta PETRA ANKELETA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. "Lepa hvala tudi Zvezi borcev za poslovilni govor m gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Ziganja vas, 12. marca 1997 ZADNJE NOVICE » MERKUR' Najprej na pomladanske priprave v M Šport... od 15. do 29. marca 1997 ...nato pa hop na kolo! 5% POPUST + POPUST z Merkurjevo kartico zaupanja: Kolesa vilice in AKCIJSKE CENE za izbrane izdelke: kolesarska čelada CYMAX 2.990,00 kolesarski števci SIGMA TAHO 1.990,00 BC 500 2.590,00 BC 800 3.390,00 BC 1200 4.390,00 kolesarska majica UVEX 2.690,00 kolesarske hlače UVEX 2.690,00 V M-Športu smo za vas že pripravili dobro ponudbo koles in rezervnih delov, oblačil in obutve za kolesarje, opremo, obutev in oblačila za planince, opremo za kampiranje, za fltnes, opremo za tenis, namizni tenis in squash, rolerje in opremo, drugo športno konfekcijo in obutev, kopalke... ...in športna oblačila za otroke Obiščite nas tudi na sejmu ALPE ADRIA '97, od 18. do 22. marca, dvorana A-2. Se vedno bolje Devetsto metrov regionalne oziroma Kamniške ceste skozi Vodice, ki jo bo DARS temeljito rekonstruiral, je oktobra lani "razdvojila" Vodičane. Od takrat naprej namreč v Vodicah skorajda ne poznajo več niti ne dobrih obuval, kaj šele avtomobilov, motorjev, koles. Da se od časa do časa tudi zjezijo, je razumljivo. Sploh nekatere najbolj jezi, da tudi po petkrat kopljejo in vgrajujejo nekakšne cevi. Namesto da bi vse naredili naenkrat, ocenjujejo nekateri dobri poznavalci razmer. Tisti, ki se malo bolj spoznajo na stroko in na tovrstna dela, pravijo: Ubogi molje na občini. Takle zalogaj v tako kratkem času ni enostavna zadeva. Ob slabi volji domačinov je namreč postopek takšen, da je za pet različnih kanalizacij oziroma napeljav treba tudi tolikokrat zakopati. Če bi vse delali normalno, bi trajalo dve leti, v Vodicah bo trajalo dobre pol leta. Ob vsem tem pa tudi pri Darsu zavijajo oči, ker so si prvotno predstavljali, da bodo z regionalko skozi Vodice prišli veliko, veliko ceneje. Čeprav bodo občinarji z županom nazadnje za vse to še najmanj vredni pri občanih, pa vseeno velja poudariti in priznati, da bi z 2 centimetroma debelim asfaltom, kar so mislili nekateri v drlavi, da bi bilo treba narediti v Vodicah, še vedno imeli precej razkopanega. Ne bi pa imeli zgrajene za Vodice oziroma občino prepotrebne kanalizacije za meteorne, fekalne vode, vodovoda, električne napeljave in vse pripravljeno za kabelsko TV in vseh potrebnih hišnih priključkov na te naprave. Predvsem pa po slabi cesti skozi Vodice ne bi bilo nič manj prometa, kot ga bo zdaj na temeljito rekonsturirani. cesri kaj seje PA Z6ow co \ Tožba iz Tržiča proti Dnevniku in njegovem novinarju Župan je zahteval 40 milijonov tolarjev Pavel Rupar trdi, naj bi škodljivo pisanje razdrlo dogovor za prodaj0 ene od občinskih stavb v Tržiču in odgnalo resnega kupca. stavb, ki je ocenjena na 40 zaradi laži in blatenja," r, milijonov tolarjev, smo imeli povedal tržiški župan WJ bodočega kupca. Ko bi proda- Rupar. jo potrdil občinski svet, bi kupec podpisal pogodbo in . položil denar. Po pisanju v . časopisni hiši Dnevnik. Zaradi Dnevniku je izrazil bojazen, Izrazil je obžalovanje, da 58 domnevnih neresnic in žalitev da bi z njim storili enako kot s je to zgodilo, obenem P Šimencem, nato pa je kot opozoril na nespoštovanje D kupec odstopil. Zato smo vinarskega kodeksa pri W direktorju Dnevnika poslali verjanju informacij. Kako 9 Tržič, 18. marca - V soboto se je iztekel rok, ki ga je postavil tržiški župan Pavel Rupar za nakazilo zahtevane vsote. Ker denarja ni bilo, je njegov odvetnik vložil tožbo proti Med županovo izjavo s"1 izvedeli, da gre za njego* prvo tožbo proti medi župan toži tudi novinarja Mirana Šubica. O razlogih za take odločitve je župan Rupar spregovoril za naš Časopis. "Ob aferi, ki jo je sprožila kaseta s pogovora med menoj in Šimencem, je bilo kar nekaj neresničnih oziroma enostranskih objav v medijih. Zadnja informacija, ki jo je objavil Dnevnik in njegov zahtevo, da do 15. 3. 1997 bo vsa stvar razpletla, bo toro odločalo sodišče. Če bo*" nakažejo občini Tržič tolikšno vsoto, sicer bo sledila tožba. Predlog za sodišče zaradi oškodovanja občine Tržič in razžalitve občine kot institucije je bil napisan že prej, zgledu Tržiča sledile še dru?, občine in skušale napoji osiromašene blagajne z °% kodninanimi novinarskih r za domnevno neresnično žaljivo pisanje, se torej oddali pa smo ga v ponedel novinar Šubic, je pomenila jek. Moja osebna tožba proti jem ne obeta nič dobrega nadaljevanje afere z neresnic- novinarju Šubicu pa je vložena Saje nimi zadevami. Nas je najbolj zmotilo pisanje glede odpovedi najemnega razmerja s Šimencem za lokal v občinski stavbi, češ da sem jaz to zahteval. Vsaka odpoved mora iti po pravni poti in zakonih, ki se jih na občini zelo držimo. Od Šimenca, tako kot od drugih dolžnikov, smo prek odvetnika res zahtevali plačilo zaostalih obveznosti, odpovedi pa ni dal nihče. Marsikdo se je po pisanju čudil, kako dela občina z najemniki. Za eno od Spticapjggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064 360 810 mobitel »LOVfMBKI OPERATER NMT CV «J8M http X'wvwv mobitel.v Kamnik - Sobotni večer v Kamniku, katerega sponi je bil tudi Gorenjski glas, je bil seveda v znatnih nastopa pri nas mega priljubljene hrvaške skupine ?a i0 valjak. Kakih 3000 zvestih privržencev skupine je JJ zadnjega kotička napolnilo tamkajšnjo dvorano In "§( domači predskupini Arche padlo v pravi delirij, ko so . na odru pojavili "valjarji". Po dvournem nastopu in vS £ njihovih najboljših, je topot v dvorani jante v*%j poklical na oder. "Jesen u meni tuguje...," je zapel J* Hus pa je potegnil po kitari... I.K., foto: Goraza K- Računalniški engineering d.0.0. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Platile 13,4000 Kranj, SLOVENIJA . TeL:064/331 441, ISDN:064/350 200, ^064/325^»^ Microsoft HOT UNE:064 331020, MSJOM0C&Eun ZA VAŠ USPEŠEN ZAČETEK LETA1 UGODNE CENE OSEBNIH RAČUNALNIKOV IN OSTALE RAČUNALNIŠKE OPREME ^ LAS* ( B r i B J I tj Ni % AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA G Razveselite svoje bližnje KUPON: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek:........................................................................................... Naslov:..................................................................................................................................j Predlagatelj: Ime in priimek:..................................................................................................1 Naslov:............................................................Kontaktni telefon:...................................... Opis presenečenja:.............................................. ........................................... , A* Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GL*3' . 1. 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. ___■ RdDiO tttVTlJ 91.3 F;7) DANES OB 17,00 ■ VSE 0 DOHODNINI ZA LETO 96