Leto XL\1.
!i Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) ■a enkrat . . . . po 50 v sa dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popust po domovom. Ob sobotah dvojni tarif.
■■■■■ Poslano: Enostolpna petitvrsta K 1 — Izhaja vsak dan lzvzemši nedelje In prasnite, ob 3. uri pop. Bedna letna priloga vozni red
Posamezna Številka 20 vimrfev.
e»
138.	f LmnilBM, i sredo, fine 19. imiin m
es Velja po pošti: === u oelo leto napr«]., K 40 —
m en mesec ...... 3.50
u Remčijo oeloletno. „ 45-— n ostalo inozemstvo. „ 50 —
V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 36'— ■a en meseo „ .. k 3-— »ipratrl prejeman masefino „ 2-50
b Sobotna izdaja: =2
Za oe!o leto.....k 8 —
za Kemčljo oeloletno. „ 10-— »a ostalo inozemstvo. „ 13 —
§*T Uredništvo jo r Kopitarjevi nlioi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne
= sprejemajo. — Uredniškega teleforr 50. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račun poštne hranllnioe avstrijske št. 24.707, ogrske 26.!)11, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškoga telefona št 50
15 kilometrov pred ^Benetkami.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 18. junija. Uradno poročajo: Bitka v Benečiji se nadaljuje. Armada generalnega polkovnika barona Wurma je pridobila na mnogih mestih prostora. Njeno južno krilo je doseglo v trdih bojih kanal Fossetto. Generalni polkovnik nadvojvoda Jožef je spopolnil svoje uspehe v ozemlju Montella. Italijanski protisunki so 6e ponesrečili. V treh dneh smo v tem Ozemlju ugrabili 73 italijanskih topov, med njimi mnogo težkega kalibra. Na obeh straneh Brente je sovražnik zopet zastonj naskakoval naše nove postojanke. Prav tako brezuspešno se je končalo južno od Asiaga več angleških napadov. Število ujetnikov se je zvišalo na 30.000, število ugrabljenih topov na več kot 120. Uplenjenih metalcev min, strojnih pušk in drugih vojnih sredstev še nismo prešteli.
Načelnik generalnega štaba, e
Benetke v območju naših topov. Dunaj, 18. junija. V komentarju k danes objavljenim vojnim poročilom piše »Zeit«, da je armada \Vurm le še 15 km severovzhodno od Benetk in že 10 km tahodno od naše postojanke ob začetku sfenzive. Benetke so vsled teh napredovanj naših armad prišle v območje naših 'opov.
Tretji dan bitke.
Dunaj, !8. junija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Kljub še vedno slabemu vremenu in dežju, ki pada skoro po vsej jugozapadni fronti, silen pritisk na tahodnem bregu Piave stoječih avstrijsko-'sgrskih armad ni popustil in je na mnogih nestih potisnil avstrijsko-ogrske črte glo-jočje v deželo onstran Piave! Med obema važnima železniškima progama, ki vodita 5ez Piavo pri San Dona in Ponte di Piave, e bilo tako ozemlje med San Dona in ka-lalom Fossetta, kakor tudi zahodni breg fiave, ki je trdno v naših rokah, pozorišče lajbolj vročih bojev. Pridobili smo 6 km ►zemlja, od katerega smo morali skoro 'sak meter v korakajočem prodiranju iz-rgati sovražniku.
Višinski greben Montella, najvažnejša točka ob zgornji Piavi, smo z razšir-enjem naše prehodne črte na njegovem ažnem delu v naši posesti znatno utrdili. Številni srditi protinapadi sovražnika, ki »o se vsi izjalovili, in visoko število skoro «000 ujetnikov in 75 topov, kateri so samo »a Montcllu ostali v naših rokah, dokazu-ejo važnost in pomen bojev, ki so se za a prostor vneli," in doseženih uspehov,
Z enakim neuspehom kakor italijan-ki protinapadi na Montcllu, so se kon-
čali tudi poskusi angleških bataljonov, da bi prišli južno od Asiaga naprej, in vsa sovražna prizadevanja na obea straneh brente.
Italijansko poročilo.
17, junija. Na Asiaški visoki planoti in na Grappi se je sovražnik, ki je imel 15. t. m. ogromne zgube, omejil na to, da je naš protinapad z močnim protiognjem oviral in naše ter zavezniške čete, ki so na večih točkah pridobile delnih uspehov in popravile fronto, odbijal. Ob Piavi pa se bitka z izredno srditostjo nadaljuje. Sovražnik sili, ne da bi se oziral na svoje zgube, naprej, da bi spopolnil zasedenje Montella in si napravil pot v nižino. Naše čete so zapletle sovražnika na črti Ciano-Montello-Grat-Sant Andrea v hude boje. Ponosno so obdržale svoje postojanke jjob reki od Sant Andrea do Fossante in uspešno ovirale sovražno prodiranje v zaliv San Dona. Število ob začetku bitke ujetih ujetnikov znaša 120 častnikov in 4500 mož, od katerih so jih 716 ujele angleške, 261 pa francoske čete. Letalni aparati so kljub slabemu vremenu razmeroma živahno sodelovali. 44 sovražnih aparatov smo zadnja dva dneva sestrelili.
X X X
Iz vojaških razmotrivanj z dne 18, t. m.: Bitka na jugozahodu je za enkrat prešla v trdovratno pobijanje rastočega sovražnega odpora. Ob Piavi napadamo dalje, v gorah, kjer so Italijani v pričakovanju našega prvega sunka pripravili več divizij močno četo, smo se tudi včeraj ome-jili na obrambo. Italijanske protiakcije se tu nadaljujejo, vendar so se ponovni navali sovražnika proti našim novim postojankam izjalovili vsled hrabrosti in stanovitnosti naših alpskih polkov.
Velikega pomena za nadaljni potek celotne akcije so naša napredovanja na Mon-tellu. Tu se mora sedaj iskati Arhimedova točka italijanskega središča. Relativno majhen uspeh prvih treh bojnih dni ne sme omajati našega zaupanja v nadaljnji razvoj ofenzive. Vsa operacija je bila brez dvoma genialno zamišljena. Sunek čez Piavo v smeri proti Mestru (Benetke-Treviso), napad čez hrbet Montello v smeri proti Castellfrancu in s tem zvezan sunek na obeh straneh Brente v prostor pri Bassa-nu priča o dalekosežnem strategičnem načrtu. Pripravljavni štadij za prihodnji veliki napad še ni končan,
XXX Največji naval Avstrije.
Milan, 17. junija, »Corriere della ra« poroča o ofenzivi: Brez dvoma gje tu
za največji naval Avstrije od začetka vojske. Zelo silna je bila posebno topniška priprava. Na Tridentinskem stoji 1000 avstrijskih topov, med njimi veliko naj-j večjega kalibra. Samo na Asiaški visoki planoti so Avstrijci postavili 1500 topov. Število vseh topov se ceni na 5000. ->Se-colo« piše: Sovražnik je s Tirolskega in z Balkana poslal ojačenja za protinapad od Monte Grappa do morja. Posebno trdovratno je sovražnik naperil bobneči ogenj na italijansko ozemlje za Piavo.
Avstrijci prehiteli Italijane.
Curih, 18. junija. Na italijanski strani pripravljajo vse potrebno za eventualno 1 umikanje na črto ob Adiži. — Italijani so sami pri Asiagu pripravljali ofenzivo, katero je pa avstrijski napad prehitel.
Ministri potujejo na ironto.
Lugano, 18. junija. (Kor. ur.) Ministrski predsednik Orlanclo in minister Bisso-lati sta odpotovala v vojno ozemlje.
II
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 18. junija. Veliki glavni stan:
Vojna skupina kraljeviča Ruperta.
Sovražno topništvo je v posameznih oddelkih v Flandriji na obeh straneh Lyse med Arrasom in Albertom živahno delovalo. Po silnem topovskem napadu je sovražnik proti polnoči naskočil jugozahodno od Alberta. Bil je odbit in je pustil ujetnikov v naših rokah.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Jugozahodno od Noyona in južno od Aisne je delovanje topništva ob večernih urah oživelo. Delne sunke sovražnika severno od Aisne in severozahodno od Cha-teau Thierryja smo odbili.
Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff.
Mmm volna.
London, 18. (K. u.) Pomožno križarko »Patria je 13. t. m. nemški podmorski čoln torpediral in potopil. 1 častnika in 15 tnož pogrešajo in so najbrže utonili.
Pred wm\m krizo v Franciji.
Bern, 18. junija. Clemenceau stoji pred padcem. Kot naslednika se imenujejo Briand in Painleve. Briand in Barthou sta se izjavila, da hočeta sestaviti koalicijsko ministrstvo. Pričakujejo, da bo vlada objavila svoj mirovni program in precizirala vojne cilje.
Izpoved zve«® do Mm.
Prašk a »Union« priobčuje naslednji uvodnik, ki velja v enaki meri kakor za Čehe tudi za nas:
Versailleski vojni svet je koncem prejšnjega tedna razglasil svojo politično ofenzivo. Pri nas se je objavil samo del najnovejše enunciacije entente: tičoč se Poljakov, Jugosl ovanov in Čehov. Bilo je pope' v.a in c''po-le v rokah dunajske vlade, da nas ; mišljenim in neresničnim programom <"• rozveze seznani ali pa ga pred nami z :?. Ker se jc vlada odločila za objav oremo sklepati, da sc jc to zgodilo s p;, ;cbnim namenom.
In ta namen moremo iskati v dunajskem časopisju: dejansko ga najdemo na prvi pogled v dnevniku, ki ravno tako trdovratno loakor po krivici zahteva zase vodeno mesto. Tam beremo, da so avstrijski Slovani sedaj dolžni, da izpovedo svojo zvestobo do države.
Notranji položaj v Avstriji sc je razvil na način, da bi bilo prav za prav ravno sedaj zopet na mestu vprašanje: Kaj je država in kaj so narodi v državi? Toda spričo razmer bi bilo to vprašanje prazno delo in morda tudi odveč. Kajti politična teorija izpovedi zvestobe do države ima v najnovejšem oddolku avstrijskega državnega življenja nedvo«".« --lc do.vinA,
Tudi koncem 1. 1916. in začetkom l 1917. smo imeli politično ofenzivo četve-rosporazuma. Tedaj je povabil zunanji minister grof Czernin predsedstvo Češkega svaza na pogovor; prišli so poslanci Stanek, dr. Šmeral in Maštalka, Grof Czernin jim je predložil ugovor proti ententi, ki sa ga sestavili v dunajskem zunanjem ministrstvu in voditelji Češkega svaza so podpisali koncept grofa Czernina, s katerim jc Češki svaz označil kot insinuacijo, da b: Čehi pričakovali rešitve češkega državnega problema od entente. Dobro pomnimo: za četverosporazumno politiko zven beseda insinuacija veliko ostrejše nego ' avstrijski politiki.
Podobno kakor Čehi so storili tudi Jugoslovani in avstrijski Italijani: takratne brzojavke poslancev Korošca in Faiduttija ter hrvatske ljudske stranke, po vsebin' in tendenci enake s Czerninovo izjavo Češkega svaza, so vendar napravile splošer vtis.
Kakšen političen material za pravegi> avstrijskega državnika! Kako bi ga bil mogel stvariteljen duh na vodilnem mestu Avstrije za notranjo in zunanjo izgradbo avstrijske vojne in mirovne politike rabit' in uporabiti! Bil jc in jc še nepoučen simp tom notranje avstrijske politike, da so 3c slovanske in romanske izjave, ianuarja 1,1 februarja 1917 docela, notranje in zunanje čisln zastonj podale.
Čez četrt leta je prišla otvoritvena seja avstrijske poslanske zbornice z držav-nopravno deklaracijo Gchev, Ppljako/ in Jugoslovanov. Češka izjava je zahtevala v interesu celc države kakor tudi dinastije preosnovo habsburško-lotarinške monarhije v zvezno državo; v imenu Jugoslovanov se je zahtevala preosnova državnega telesa ped žezlom habsburško-Ictariške dinastije; v imenu Ukrajincev re je manifestirala državna zvestoba v okviru Avstrije; v imenu Poljakov sc je proglasila misel za zedinjenjc vseh Poljakov, pri čemer je bile avstr;;sko stališče ob sebi umljivo.
Zares: tu je nastala zopet cela vrsta slovesnih, velepomembnih izpovedi zvestobe do države, in sicer iz najglobljega prepričanja in čisto svobodnem prevdarki deklarantov. Čc bi se biLo moglo januarskim in februarskim izjavam očitati, da so nastale po iniciativi grofa Czernina — parlamentarne majske izjave lanskega leta te napake niso imele.
Vodilni duhovi državne politike sc dobili torej tak-a t zopst v roke velemo-gočno orodje. Od tistega časa je pretekle nad eno leto in sedaj moremo čisto mirne presoditi, kako se je notranja politika raz vila.
Prva seja obnovljenega parlament^, ie prinesla prvovrstne izpovedi udanosti do države in dinastije in s Lem najmočnejše temelje za vclemogočen razvoj monarhije, najboljše, kar so mogli storiti tisti, s katerimi so vojni sovražniki malo prej računali kot z objekti za temeljito izpremembo evropskega zemljevida. (Bela lisa.)
Bivši ministrski predsednik dr. pl. Korber sc je neki nasproti slovanskim majskim deklaracijam izjavil, da bi jih bil z obema rokama prijel. Useda lanskih slovanskih izpovedi za državo in dinastijo se je pa čisto drugače razvila. Če so vodilni državniki in takratne ravno iste sedanje vladne stranke januarske in februarske deklaracije Slovanov in Romanov eno-' stavno prezirali — majske izpovedi za državo in dinastijo so ti oblastniki zavrgli in z^ mržnjo in sovraštvom preganjali in pobijali. Avstrijsko stališče lanskih slovanskih deklaracij so avstrijske vlade docela zamolčale, a nemškonacionalne stran- ' ke, h katerim moramo šteti tudi krščanske socialce — so ga zasmehovale.
Bil je sistem v tem! Vse to se je zgodilo čisto premišljeno. Danes je popolnoma jasno, da so lanske slovanske izpovedi za avstrijsko državo in habsburško-lotarinško dinastijo tu odklanjali, tam zasmehovali samo zato, ker je bil v tem ministerielni interes, posebno pa glavna tcndcnca nemško nacionalne notranje- in zunanjedržav-ne politike! Velikonemška politika avstrijskih Vsenemcev — in vse nemške stranke z edino izjavo socialnih demokratov so od Kmetica voioe .vsenemške — alovanskih
izpovedi za avstrijsko državo in njeno dinastijo enostavno ni mogla rabiti!
V razvoju češke politike je prišlo po-'em do letošnjega svetokraljskega manifesta, To enunciacijo je vlada kot »veleizda-jalskov obsodila, nemški nacionalci so jo pa zlorabili za največjo protislovansko gonjo, dasiravno lanske majske deklaracije niti najmanj ne zanikuje. Dokaz jc po resnici doprinesel in ftvedel posl. dr. Hruban v parlamentarni debati, pa zastonj. Kljub temu je načelnik Češkega svaza poslanec Stanžk v intervievu, ki ga je ponatisnila »Union«, interpretiral avstrijsko stališče češke državnopravne in narodne politike-, toda nemško časopisje ga je — zamolčalo. —
Predzadnjo etapo tvori labodji spev grofa Czernina, tistega državnika, ki je lani od Češkega svaza osebno sprejel odklonitev ententlne insinuacije, da bi letos prav tisto insinuacijo v lastni osebi obnovil! In doslej zadnja etapa se je uvedla t binkoštnimi oktroyjl, na ljubo tistim činite-Ijem, ki hočejo izročiti gospodstvo na Če-Skem — pruskim vojakom!
Tako slovanska izpoved za avstrijsko državo in dinastijo na eni in njen sprejem na drugi strani. Nas Čehov zares ni treba biti strah vprašanja, kako bo nekoč o tej evoluciji sodila zgodovina!
Sedaj pa je dunajska vlada zloglasni /vojnopolitični program versailleskega voj-*iega sveta po svojem svobodnem prev-'dariru objavila. In glej: tisti nemškonacio-nalni peresarji, ki so imeli za slovansko •državno in dinastično izpoved zgolj za-smeh in roganje, nam hočejo sedaj zopet komandirati enako izpovedi Politika avstrijskih Slovanov se prav gotovo ne bo dala voditi avstrijskim Vsenemcem, ven-'dar pa smemo z vso odločnostjo izjaviti, da tisti črtivci, ki so vse dosedanje slovanske izpovedi za državo in dinastijo zavijali in pačili, nimajo najmanjše moralne pravice, zahtevati od nas novo državno Izpoved. Po dosedanjih izkušnjah bi bilo t ozirom na Nemce v resnici popolnoma brez koristi, da bi svojo izpoved za državo in dinastijo še enkrat ponovili in jo izpostavili novemu zasmehu in porogi; kar se pa tiče vlade, naj govori sodba poljske konference v Krakovu: Vlada je temelje za ohranitev miru med narodi omajala.
Bivši deželnozborski poslanec in de-lelnoodborniški namestnik ustavovernega veleposestva dr. Karel Marija Herrmann, odličen pa tem nevarnejši nasprotnik češkega naroda, je v nedeljo govoril v Žatcu tn rekel, da je najti takoimenovane ire-d en tiste med vsemi narodi v Avstriji.
Logično so torej iredentisti tudi med Nemci. Da, razmere so se v resnici razvile le dlje: Nemška iredenta ima sedaj vodstvo v državi in je za vladne smernice so-' odločilna.
Če Slovani te smernice odklanjamo in celo nismo voljni, da bi svojo državno izpoved, najboljše kar moremo dati za blagor in slavno bodočnost države in vseh njenih narodov, znova predložili nemški iredenti kot oblizek, storimo državi in dinastiji, zvesti lanski majniški deklaraciji, najboljšo uslugo, ki jima jo moremo v sedanjem položaju sploh storiti!
Mariborsko pismo.
Maribor, dne 17. junija.
Mariborsko jpesto je gotovo eno onih mest, v katerih je preskrbljeno najslabše glede aprovizacije prebivalstva. V občinskem svetu sede sami zastopniki meščanov, ki nimajo smisla za potrebe in trpljenje širokih ljudskih plasti. Zato se tudi naši mestni očetje, ki imajo sami vsega dovolj, niso nikdar brigali za vprašanje aprovizacije. Končno pa so se morali — pod pritiskom razmer — vendar zganiti tudi oni. Vsled vedno hujšega pritiska društva stalno plačanih, ki je začelo že prav očitno revoltirati, so sklenili, da bodo študirali vprašanja kuhinje za srednji stan. Toda, zdi se, da so tudi s tem sklepom prišli prepozno, Danes se imajo tudi take kuhinje povsod boriti z velikimi težkočami in dvomimo, da bi bilo v Mariboru boljše.
Včeraj smo bili zopet brez kruha in ta teden ne dobimo niti običajnega četrt kilograma koruznega zdroba. Kako je glede preskrbe z mesom, smo poročali že zadnjič. 150 gramov na teden in osebo. Treba res, da se vprašamo: Quousque tandem?
Društvo stalno nameščenih slovenskih javnih in zasebnih uslužbencev za mariborski okraj je imelo dne 14, t, m, usta-" novni občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Razvila se je prav živahna debata o nalogah društva. Razpravljalo se je o potrebi skupnega nakupovanja živil in drugih potrebščin. Profesor g. Marin jc posebno utemeljeval potrebo ustanovitve konsum-nega društva. Sprejet je bil predlog, s katerim se odboru nalaga, naj študira to vprašanje in skliče eventuelno izredni občni zbor ter stavi svoje predloge. V odbor so bili izvoljeni: Predsednik prol dr. Voglar; odbornisi gg.: Špare, Žebot, Res-nik, Koroša, Korošak, Srečko, Arhar in Marin ter gdč, Horvatova; namestnika gg.:
Bajt ln Pegan; pregledovalca računov gg,: Veles in dr. Senior.
Na občnem zboru je vladalo veliko zanimanje za novo društvo in njega naloge. Zato je tudi upravičena nada, da sc društvo lepo razvije in postane mogočen steber v naši narodni organizaciji.
Po dolgih štirih letih stopi mariborsko Dramatično društvo« prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m. zopet pred javnost in sicer to pot s koncertom. Vršijo se prav pridno pevske vaje 80 članov broječega zbora in upati je, da bomo imeli izreden užitek. Zanimanje je — kakor ob sebi umevno — zelo veliko in upati je, da bo posebno \tde-ležba z dežele prav številna.
V Jarenini v Slov. Goricah so priredili včeraj Krekovo slavnost. Slavnost je uspela v vsakem oziru lepo, samo obžalovati je, da mariborski Slovenci skoro niso bili zastopani.
TrZaSko pisno.
Trst, 16. junija 1918.
Namestništvo je vzelo na znanje pravila društva »Dobrodelnost« in pretečeno sredo se je vršil v škofijski dvorani ustanovni občni zbor tega prepotrebnega društva. Zborovanje je vodil presvetli g. škof dr. Andrej Karlin, ki je v pozdravnem govoru izrazil svoje veselje, da se polaga danes temelj društvu, katerega potrebo v moralnem, materijalnem in narodnem oziru smo občutili sicer že davno, a je je vojska oživotvorila. Posebno ga pa veseli, da more pozdraviti zastopnike vseh tržaških Slovencev brez razlike mišljenja, zbrana v eni misli: pomagati našim sirotam. Prvi cilj novega društva bodi, čim prej postaviti v Trstu slovensko sirotišče. Drž. posl. dr. RybaF je nato prečital društvena pravila, ki so bila enoglasno sprejeta. Odbor obstoji iz sledečih oseb: dr. O. Rybaf, predsednik; kanonik J. Slavec, njegov namestnik; I. Tavčar, učitelj, tajnik; Anica Čok, učiteljica, njegova namestnica; Jos, Fer-. jančič, posojilnični uradnik, blagajnik; A. Bandelj, železniški uradnik, njegov namestnik; odbornici: gospe dr. Slavikova Ant. in Jos. Katero. Odposlanca ordina-riata: dekana Ant. Zink in Milko Šašelj. — Temelj je položen: dela obilo, odbor na delo! —
Tržaško dramatično društvo se obrača na slovensko javnost, da mu pomaga postaviti ob Adriji jugoslovanski Talijin hram, »Trst, ti krasni biser ob ažurni Adriji, ki se dvigaš ponosno in obetaš ju-goslovanstvu lepo bodočnost, tudi ti moraš vstati! V tvoji sredi naj vstane spomenik in dokaz našega napredka naše civilizacije, naše krepke volje do srečne, slavne bodočnosti.« Dosedanji prostori so bili pretesni. »Našemu narodnemu razvoju rastočemu političnemu vplivu, gospodarskemu razmahu mora odgovarjati povečana skrb za našo umetnost. Vidni znak tega napredka bo: Jugoslovansko gledališče v Trstu!« — Tržaški Slo-vencil Na noge! Naše najvažnejše kulturno društvo na Tržaškem nas kliče, da mu pomoremo. Z našim napredkom na gospodarskem in političnem polju mora korakati naš kulturni napredek. Zunanji svet sodi višino kulture kakega naroda po njegovi skrbi za dramatično — najvišjo umetnost. Ravno te dni gleda Trst z začudenjem, kako visoko smo se Jugoslovtni že povspeli tudi v tem oziru, A ta dramatična umetnost mora dobiti v Trstu svoj stalni dom!
Tržaški inženir dr, Dompierr je zamislil in izdelal nov načrt tretje železniške zveze med Trstom in Dunajem, Vlaki naj bi prevozili to daljavo v šestih urth, Pred kratkim je imel dr. Dompieri pred zbranim občinstvom predavanje o tem predmetu. Načrt je res nekaj velikanskega. Železnica bi imela svoje izhodišče na dunajskem severnem kolodvoru in bi skozi velikanski tunel prišla na dan v Žabljah pri Trstu. Po njegovem načrtu bi bilo treba odstraniti staro mesto in kolodvor bi bil, kjer je danes borza. — Proti izpeljavi tega načrta sc oglašajo razni faktorji, med drugimi tudi tržaška trgovinska zbornica. Ne tolkio iz tega ozira kakor da bi bila še ena zveza Trsta z Dunajem nepotrebna, ampak vsled drugih težav. To delo bi stalo namreč milijardo kron. Kje naj vzame vlada sedaj ta denar? Nujnejša so pa tudi druga dela: poprava in razširjenje ladjedelnic trgovinske mornarice, poprava porušenih železnic na Goriškem, pomanjka-nje vagonov itd. šeleznica bi pa potrebo vala vsled mnogih tunelov in drugih teh-| ničnih težkoč, — dasi iste za moderno ; tehniko niso neizpeljive — celo armado delavcev, a teh ni in ni dovolj potrebnega materijala.
rnrnu ziiOiW.
Korespondenčni urad poroča u Bu karešta z dne 17. junija:
Ou rumunske strani sc o otvoritvi ru» munske zbornice v narodnem gledališču v Jassyju uradno poroča: Redno zasedanje postavodajalnih korporacij se je dane*
otvorflo z običajnim ceremonialom. Kralj j Ferdinand, ki že dva dni bolan leži, je kljub temu prišel k slovesnosti v spremstvu prestolonaslednika in članov civilnega in vojaškega kabineta in j« prebral naslednji prestolni govor:
Kakor vedno, me tudi sedaj srčno veseli, da sem sredi zastopnikov naroda. Prišli ste pred kratkim iz splošnih volitev in ste stopili predme s pravim razpoložs-njem dežele glede težkih odločitev, katere moramo dobro pretehtati. Oprta le na svoja lastna sredstva, je dežela z velikodušnostjo in visokim domoljubjem žrtvovala svoje hrabre sinove, toda dolgotrajnost oboroženega odpora je izčrpala njene moči do dna in Rumunija je sklenila mir, ki se jI je vsiljeval kot pogoj življenja. Ta mir nam očividno nalaga težke žrtve, toda rumunski narod ga bo presojal s tisto možatostjo, ki jo daje natančno umevanje javnega blagra spričo dejanskega položaja, Kljub temu smo nebu hvaležni, da je ravno ob času preskušnje plemensko čustvo, ki nadvladuje vsa druga čustva, združilo lepo deželo Moldavo, ki so jo bili odtrgali od zemlje očetov, z materino zemljo in pripeljalo besarabsko ljudstvo v njeno naročje, da okrepi njeno delamožnost in njeno vero v bodočnost. Da so sile, s katerimi smo se pogajali o miru, ta veliki dogodek tako dobrohotno sprejele, je utrlo pot k obnovitvi našega nekdanjega prijateljstva. Vzdržujoč dobre odnošajc do drugih dežel, bomo stremili za tem, da obnovimo pravilne sosedne odnošaje z novimi državami, ki nastajajo.
Ko je kralj govoril o mirovnem sklepu, o Besarabiji in o dolžnosti hvaležnosti do armad, so mu poslanci živahno pritrjevali. Potem je ministrski predsednik izjavil, da je zasedanje otvorjeno,
Bukarešt, 18, junija. (K. u.) Preosnova kabineta se je po zadnjih poročilih iz Jas-syja tako-le izvršila: Justični minister Do-brescu, ki je določen za predsednika senata, je izstopil iz svojega urada; nadomestil ga je dosedanji glavni tajnik v notranjem ministrstvu Mithileneu; na mesto trgovinskega ministra MeiBnerja, ki postane predsednik zbornice, pride Gregor Cantacucino, prejšnji župan v Bukarestu. Za poljedelskega ministra je imenovan Garoflid.
Bukarešt, 18. junija, (K. u.) Uradno: Za predsednika senata je bil izvoljen De-meter Dobrescu, za podpredsednika dr, Barvescu, general Carlaletzianu, Jurij Bo-tez in Jurij Aslan. Zunanji minister Arion je bil imenovan za zastopnika ministrskega predsednika.
Poiftiine novice.
*
+ Shod na Vranskem. Na Vranskem se vrši dne 23. junija v prostorih g. Brinovca ob 3. uri popoldne političen shod. Govori poslanec tega okraja dr. Korošec.
-j- Istra za popolno zedinjenje Jugoslovanov. Odbor »Političkoga društva za Hrvate i Slovence u Istri«, na sjednici, dr-žanoj dne 14. junija 1918 prosvjedjuje u ime hrvatskog i slovenskog naroda Istre, proti svakom eventualnom, tobožnjem ko-načnom riješanju našeg narodnog i držav-iog pitanja, polag kojega bi se samo pojedini krajevi naše domovine imali združiti i to ne u potpuno slobodnu državu, dočim bi ostali dijelovi našeg naroda imali ostati Ug dosadašnjoj podrejenosti drugom narodu, Izjavlja, da politička, narodna i gospo-darstvena budučnost Istre zahtijeva bez-uvjetno združenje svih Slovenaca, Hrvata i Srba u jedno samostalno, od svakog go-spodstva drugih naroda slobodno državno tijelo, osnovano na demokratskoj podloži, + O parlamentarnem položaju poročajo nemški viri dne 18, t, m,: V obnovljenih pogajanjih med Poljaki in nemškimi nacionalci gre za to, da bi Poljaki svoje krakovske sklepe revidirali in zavzeli nasproti vladi milejše stališče. Toda pogoji Poljskega kluba so tako dalekosežni, da je vprašanje, če bodo mogle nemške stranke prevzeti kaka jamstva, tako n, pr. glede avsti-ijsko-poljske rešitve, zlasti ker se z veliko gotovostjo trdi, da so v Nemčiji tako rešitev že odklonili. Ako ostanejo Poljaki na svojem dosedanjem ostro opozici-onalnem stališču, se računa s tem, da poda Seidlerjev kabinet formelno demisijo. Vendar mislijo, da ostane kabinet čez poletje na svojem mestu. — Predsedstvo Krščansko-socialne zveze in drugi na Dunaju mudeči se poslanci so 18. t. m. imeli posvetovanje in sprejeli resolucijo, v kateri izjavljajo, da potrebuje Avstrija predvsem skorajšnega zmagovitega zvršetka vojne in možnosti, da bo zaledje dotlej vzdržalo, vse drugo je manj važno. Sedanjim razmeram se nikakor ne da odpomo-Či s samimi ministrskimi krizami in 60 vse vesti o rekonstrukciji kabineta in osebnih stremljenjih v kolikor se tičejo Kršč,-soc. zveze, docela neosnovane. Zveza stoji slej ko prej na načelnem stališču parlamentarizma kakor sploh na ustavnem stališču. Zato želi, da se ljudstvo čim preje sestane in reši državne potrebščine, izpolni najnujnejše želje prebivalstva in zadosti resnosti sedanjega položaja domovine.
4- Twardowskl za poljsko - nemški
sporazum. Z Dunaja, 18. junija: Minister za Galicijo, Tvvardovski, je izjavil v nekem
Eogovoru, da grof Burian ob kratkem ber-nskem obisku seveda ni mogel doseči rešitve poljskega vprašanja. Ko pride na Dunaj grof Hertling, je upati, da bo stvar bistveno napredovala, Sodi se, da se poljsko vprašanje reši še tekom letošnjega poletja. Po njegovem mnenju bo grof Burian vstrajal na avstrijsko-poljski rešitvi, Temeljna misel ostane, da se združita nerazdeljena Galicija ln nerazdeljena kongresna Poljska v okviru monarhije pod habsburškim žezlom. Kar se tiče sporazuma med Poljaki in Nemci v Avstriji, Po-1 ljaki zelo obžalujemo, da je nemška javnost krakovske sklepe mnogokje napačno razumela in preostro tolmačila. Stremljenja za poljsko-nemško sporazumljenjc so jako močna in Že iz ozirov na bistveno olajšano delo grofa Buriana pri nadaljevanju berlinskih pogovorov nam mora sporazum med Nemci in Poljaki ostat* pred očmi.
-}- Pereče krušno vprašanje na Dunaju. V seji načelnikov dunajskega občinskega sveta dne 18. t. m. so poročali, da je Nemčija zastala z dogovorjeno dobavo moke in da znaša zastanek 200 vagonov. Vse brzojavke na nemško vojno vodstvo in merodajna mesta v Berlinu so ostala doslej brezuspešna. Težave v prehrapi so se zadnje dni skrajno poostrile in na korist ostalim deželam je vlada sklenila skrčiti količino kruha na Dunaju. Župan je izjavil, da ne more prevzeti odgovornosti za vzdržavanje miru in reda. Na njegovo zahtevo, naj v teh usodnih dneh priskbči na pomoč Ogrska, so odgovorili, da Ogrska sama sega po svojih zadnjih zalogah. Brzojavno so prosili Ogrsko za zgodnji krompir, Berlin in Monakovo pa za stari krompir, — 18. t. m. je sprejel dunajsld občinski svet oster protest proti skrčenju kruha in pozval vlado, naj to odredbo čim preje razveljavi. — 17. t, mes, se je oglasilo pri dr. pl. Seidlerju socialnodemo-kratično poslanstvo. Ministrski predsednik je rekel, da so civilne in vojaške oblasti vse storile, da bi se položaj v prehrani izboljšal. Pomoč iz Besarabije in Ukrajine je opešala. Nemčija sama je bila prisiljena, da tik pred vojno skrči krušni delež, Minister dr. Paul se je 16. t m. osebno odpeljal v Berlin. Zaenkrat se bo skušalo pomagati prebivalstvu z zelenjavo in zgodnjim krompirjem. — Načelstvo soc,-dem. stranke je izdalo oklic, v katerem ugovarja proti skrčenju kruha in odklanja odgovornost za posledice. Delavce prosi, naj se ne dado.zapeljati do nepremišljenih dejanj in mirno počakajo sklepov delavskega sveta, ki jc sklican za 6. uro zvečer.
-j- Nadaljevanje konlerenc v Budimpešti.1 Kakor je znano, so se po zadnjih konferencah zastopnikov Hrvatske z dr. Wekerlejem v Budimpešti, vrnili v Zagreb ban Mihalovič, podban Kriškovič, poslanca grof M. Kulmer in dr. Lukinič, dočim sta ostala v Budimpešti poslanca dr. Pa-leček in dr. Popovič, Kot smo zvedeli, so odpotovali v Budimpešto včeraj (v torek) ban Mihalovič, podban Kriškovič, poslanca grof Kulmer in dr. Lukinič, kjer se jim pridružita dr. Paleček in dr. Popovrč. Vsredo se nadaljujejo posvetovanja z dr. Weker-lejem o vprašanjih, o katerih so sc posvetovali že pretekli teden. Po teh konferencah, ako bodo ta teden končane, odide dr. Wekerle na Dunaj, da v avdienCi poroča cesarju o hrvatskem vprašanju, Vpra-h sanja, o katerih se razpravlja, so znana aktualna vprašanja naše sedanjosti in bodočnosti, Dosedanja posvetovanja so bila le informativna, zato ni o rezultatih ničesar znanega. Tekom razgovorov so se dotaknili tudi vprašanja -finančne nagodbe, kakor so to tudi poluradno poročali.
+ Ogrski parlament. V proračunski razpravi dne 18. t. m. je predlagal poslanec grof Bathyanyi (Karolyijeva stranka"), naj zbornica sestavi 30članski odsek, ki naj s sodelovanjem strokovnjakov izdela in predloži nujne predloge o političnih in vojaških vprašanjih, tlčočih se pogajanj z Nemčijo in ostalimi zavezniki ter nbvimf

zastava mitu
mm-miiiv.aa«r3*mLiMiiw ■miiiii immnamsMgam
je
popolen uspeli
8. vojnega posojila
obrobnimi državami. Poslanec Landauer je govoril proti dunajskemu časopisju, ki spričo versailleskih sklepov hiti spravljati na dnevni red velikohrvatsko idejo in proglaša združitev Dalmacije, Bosne in Hercegovine s Hrvatsko. Za Madjare je pred vsem važno bosensko vprašanje. Priključitev Ogrski bi bila najsrečnejša in zgo« dovinsko najbolj opravičena rešitev, ki se pa ne sme inaugurirati pod velikosrbsko ali velikohrvatsko zastavo. Sedaj se o tem vprašnju vrše pogajanja. Poslanec Sandor je obžaloval, da ogrski parlament ni poučen o pogajanjih z Nemčijo. Govornik je brezpogojen pristaš politične zveze t Nemčijo, gospodarska unija pa bi bila nevarnost za neodvisnost Ogrske. Zahteva samostojno ogrsko banko.
+„Grol Karolyi za »Vzhodno Evropo«. Voditelj ogrske opozicije grof Ka-rolyi se je nasproti nekemu poljskemu časnikarju izjavil proti avstrijsko-poljski rešitvi in nadaljeval: Na noben način ne smemo pomagati, da se ustvari Srednja Evropa, kajti potem bi bili samo podložniki enega naroda in bi svojo samostojnost popolnoma izgubili. Stremiti moramo marveč za tem, da se ustvari Vzhodna Evropa, katere obrobne narode bi tvorili Ogfka in Poljska, V tem oziru imata oba naroda skupne cilje in skupne naloge. O poglobitvi zveze z Nemčijo je rekel Karolyi, da je izključeno, da bi Ogrska pritrdila vsem načelom, ki so se doslej določila. Tako vojaška kakor tudi gospodarska vprašanja motri Ogrska s čisto drugega vidika nego jih osvetljujejo v Berlinu.
-f- Izjava posl. dr. Concija. Z ozirom na napadel v inomoških listih in na shodih zaradi udeležbe na praških slavnostih je priobčil posl. dr. Conci v tržaškem »Lavo-ratoru« naslednjo izjavo: 1. Dokler bom mogel izvrševati svoj mandat, nisem voljan, da bi se dal od kogarkoli omejevati v pravici, da izražam naše pritožbe proti prizadeti nam krivici, kakor tudi naše sočustvovanje za narodnosti, s katerimi se na podoben krivičen način postopa. 2. Če me neko inomoško meščansko društvo po-zivlje, da naj odložim svojo službo kot namestnik deželnega glavarja, izjavljam, da se nikdar nisem smatral za zastopnika nemškega prebivalstva dežele, tem manj nemškega prebivalstva v Inomostu, vsled česar nisem v položaju, da bi nezaupnico od zame nemerodajnih krogov jemal na-znanje ali iz njih izvajal posledice. 3. Če mi tirolski deželni odbor izraža svoje ogorčenje in obžaluje, da me ne more izključiti iz svoje srede, izjavljam, da ga ne morem smatrati ne za poklicanega, ne pooblaščenega, da bi sodil o mojem javnem delovanju ali nadziral način, kako izvršujem svoj_ parlamentarni mandat. Zato morem dotični nastop le najodločneje zavrniti in si izrečno pridržati pravico, da začnem svojo delavnost kot deželni odbor-njk v tisti meri in ob času. ki si mi bo zdel za to najprimernejši,
4- Vladna kriza v Bolgariji. Iz Sofije poročajo: Kralj je sestavo nove vlade poveril Malinovu.
-r Italijanski senat je sklican za 20. /unija, da razpravlja o začasnem proračunu. Pri zadnjem glasovanju v poslanski zbornici je manjkalo 192 poslancev.
+ Novi srbski vojni minister. Agence Havas poroča iz Soluna: Srbski prestolonaslednik je sprejel demisijo vojnega ministra in imenoval za njegovega naslednika Protiča. Ministrski predsednik Pašič in drugi člani kabineta so odpotovali na Krf.
+ Švica in Nemčija. Iz Berna poročajo: Genfski list »La Suisse« je trdil, da sta tukajšnji nemški vojaški ataše in nemški poslanik udeležena pri vohunskem slučaju Tackus proti Švici. Zato so od gotove strani pričeli nabirati podpise, da povzročijo odpoklic nemškega poslanika in vojaškega atašeja. Zvezni svet je danes nabiranje podpisov prepovedal in obenem resno ukoril list »La Suisse« ter mu zagrozil z ustavitvijo,
4- Avstralija proti nemškemu miru. Avstralski ministrski predsednik Hughes, ki se sedaj udeležuje vojnih konferenc v Londonu, je izjavil, da Avstralija ne želi nemškega miru, ker mora imeti garancije za bodočnost avstralske mondroedoktrine za južni Tihi ocean.
k v 1 trnovski, ki je posvečena sv. Krstniku. Vsi prijatelji treznosti v Ljubljani, pridite to nedeljo in to uro v Trnovo!
Vodstvo sv. vojske.
—	Iz Idrije, Proti podtikanjem : Resnice« v dopisih »Iz Idrije« so uredniki dr. Jež, Vek. Vrtovec in Mih, Moškerc vložili tožbo. O poteku sodnega postopanja bomo poročali.
—	Št. Jakob ob Savi. šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani priredi v nedeljo dne 23. junija 1918 ob 4. uri popoldne v Društvenem domu Krekovo slav-nost. Spored: 1. Godba. Svira društveni orkester. 2. Govor. Drž. posl. g. dr, Lovro Pogačnik. 3. Živa slika: .Slava Krekul« 4. Igra: Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. — Priredil dr. J. Krek. Proslavimo spomin našega dr. Jan. Kreka!
~ 2 južne železnice. Prestavljeni so: Nadrevident Pavliczek iz Ljubljane v Polj-čane, pristav Alojzij Kavšek iz Divače v Trst, pristav Alojzij Petelin iz Poljčan v Sp. Dravograd, asistenta Anton Jenčič iz Št. Petra na Krasu v Prestranek, Vladimir Gomilšck iz Trbovelj na Rakek.
—	Podružnica Zveze Jugoslovanskih železničarjev Sv. Peter na Krasu vabi vse člane in članice na ustanovni občni zbor, ki se vrši dne 23. jt. m. ob 6. uri popoldne v prostorih g. Fra^a Geržina v St. Petru
na fCrasn	H
Dnevne novice.
— Praznik prijateljev treznosti. Ker
se je pijančevanje, ki je prva leta vojske nekoliko ponehalo, zopet v grozni meri pričelo, je nujno potrebno, da se delo za treznost zopet z novo živahnostjo prične. Voditelji Svete vojske ali Družbe treznoeti se torej prosijo, da prihodnjo nedeljo, 23. junija, dan pred godom sv. Janeza Krstnika, družbenega patrona, posvet6 tej ideji in akciji. Prosimo tudi, da se število članov ugotovi in potem dopošljc izkaz ('srednjemu vodstvu, da se sestavi stati-^ lika, ki se je že nekaj let opustila. Tisko-ine za izkaz s^bodo razposlale nekoliko zneje, ko bo gotdva tudi nova knjižica, ip v tisku in bo to vprašanje še enkrat ieljito pojasnila. — V Ljubljani bo •J prijateljev treznosti lo nedeljo, dne jun., ob dveh noooldne v cer-
na Krasu.
—	Deželna poslovalnica za oblačila
opozarja vse trgovce, da je v smislu razglasa trgovskega ministrstva z dne 5. junija 1918, drž. zak. štev. 202 prodaja brez izkaznic sledeče vrste čevljev dovoljena: sandali z lesenimi podplati, popolnoma leseni čevlji, čevlji vseh vrst in copate, na katerih ni nobenega dela iz usnja ali tekstilnega blaga, kj je podvrženo izkaznicam, čevlji iz pletene slame, galoše in kopalni čevlji,
—	Deželna poslovalnica za oblačila naznanja, da se nadaljuje priglaševanje za ljudsko blago na izkaznice A v sledečem redu: dne 20., 21., 22. in 24. t. m. stranke z začetno črko P; dne 25. in 26, t. m. R; dne 27. in 28. t. m. S; dne 1. in 2. julija Š; dne 3, in 4. julija T; dne 5. in 6 julija Uj dne 8. in 9. julija V; dne 10. in 11, julija Z in dne 12. in 13. julija Ž. Uradne ure so od 9 do tričetrt 12 dopoldne in od 2 do 4 po-polde. Pisarna se nahaja v Šolskem dvero-redu štev. 2.
—	Slov. kat. akad. starešinstvo ima v četrtek, dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v Unionu (»v Rožcah«) svoj sestanek.
—	Velik vihar na otoku Pagu je uničil vse poljske pridelke. Ljudstvo je obupano; mnogi se mislijo izseliti v Slavonijo.
—	Liško železnico, ki bo zvezala Dalmacijo preko Hrvatske z Avstrijo in jo grade že celo vrsto let, so dogotovili do Vrhovine, blizu Gospiča. Sedaj pa poročajo hrvatski listi, da bodo prenehali z zgradbo, ker se stavbena tvrdka izgovarja, da ne more preživljati delavcey.
—	Monopoiizirala bo ogrska vlada vse kinematografe in jjh izročila občinam. Podrobnosti monopolizacije še niso znane. Na ta način bo v gmotnem oziru občinam zelo veliko pomagpno, ker je znano, da kinematografi znatno nesejo.
—	»Odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih žena za sirote« se je ustanovil 14. t, m, v Zagrebu. Namen tega akcijskega odbora je, skrbeti za slovenske, hrvatske in srbske otroke, ki prihajajo na prehrano na Hrvatsko.
—	Nazadovanje števila prebivalstva v Dalmaciji. Prof. Iv. Juras prinaša v zadnji številki »Zadrugarja« nekoliko podatkov o silovitem nazadovanju prebivalstva Dalmacije v teh vojnih letih. Dalmacija je imela po popisu iz 1. 1910. 650.000 prebivalcev. Letno se jih je rodilo 26.000, a umrlo 14.000. Po podatkih zadnjih treh let je nazadovalo število porodov za 50 odstotkov, umrljivost je narasla za 40 odstotkov; so pa tudi kraji, kjer je število porodov nazadovalo za 80 odstotkov, umrlih pa naraslo za 100 in tudi za 200 odstotkov. Razmere v mestih so malo ugodnejše kakor pa na kmetih. Ako na temelju navedenega računamo, da je v treh letih vojne nazadovalo za 50 odstotkov, potem je izgubila Dalmacija, kjer je inašalo število porodov letno povprečno 26.000 otrok, trikrat po 13.000 porodov, t. j. 39.000. Povprečno je umrlo v Dalmaciji letno 14.000 oseb. Ako sc je umrljivost povečala letno za 40 ostotkov, potem je umrlo 5.600 oseb več kakor navadno, torej skupno 16.800 oseb. Vsled nazadovanja porodov in povečane umrljivosti se je zmanjšalo število prebivalstva v Dalmaciji v treh letih za 45.000 oseb.
—	Črne koze so se pojavile v Solinu in v Splitu, za katerimi je zbolelo že več oseb.
—	Krakovski »Kurier Illustrowany
Codzienny«, katerega je vlada vsled njegove radikalne pisave proti vladi in Nemcem ustavila, je pričel v ponedeljek zopet izhajati.
—	Stavka brivskih pomočnikov v Zagrebu je končana, ker so mojstri ugodili njihovim zahtevam.
—	Sprejme se deklica brez staršev v
starosti od 3—6 let za svojo k neki družini na Dolenjskem. Deklici bi se zelo do-
bro godilo. Ponudbe naj se pošljejo na Dobrodelno pisarno, Ljubljana, Poljanska cesta št. 4.
UubiJaitske novice.
Spored III. javne produkcije gojencev Glasbene Matice, v Četrtek, 20. junija 1918: 1. B. Godard: Etuda. Klavir gdč. A. rresker, VI. razred. 2. a) Dr. Gojmir Krek: lam zunaj je sneg; b) Schumann: Nikar me ne vabite. Pesmi poje gdč, Helena Mlinar, III. 3. H. Leonard: Koncertni Andante in Allegro, Gosli g. Dušan Franko, V. 4. a) Bortkiewicz: Po dežju; b) Mozskowski: ScherzeUo. Klavir gdč. Emil. Marolt, VII. 5. Handel: Arija iz opere »RinaJdo«. Poje gospa Cenka dr. Cepudrova, V. 6. a) Fra-njo Krežma; Romanca »Moje sanje«; b) Norbert Kubat: Slovaška. Gosli gdč. Lid-vina Poženel, VII. 7. Gounod: Spev Sie-bclna iz opere »Faust«. Poje gdč, Helena Mlinar, III. 8. a) Beethoven: Rondo, op. 51, št. 2; b) Srečko Albini: Arlekinada II. Klavir, gospodična Zora Zarnik, VII. 9. Thomas; Spev iz opere Mignon. Poje gospa Cenita dr. Cepudrova, V. 10. a) M. Battke: Jutranja pesem; b) Hr. Vo-larič: Divja rožica; cj K, Bedi: Žitno polje. Dvoglasne pesmi poje mladinski zbor gojencev petja, I. in II. razrd. — Šola pod točko 3. g. Josipa Vedrala; pod točko 6. gdč. Stanislave Iiajkove: pod točko 8. gdč, Marte Dolejševe; pod točko 10. gdč. Je-bce Sadarjeve; pod točko 1. in 4. gdč, Jare Chlumecke; pod točko 2., 5., 7, in 9. g. Mateja Hubada.
lj Krekovi soc.ia'no-politični razgovori za 6. (vodmatski) okraj se prično jutri v četrtek ob pol 9. uri zvečer v prostorih Šentpeterskega prosvetnega društva. Vabimo vse somišljenike in somišljenice, da se polnoštevilno udeleže tega razgovora. Ob tej priliki oddajo tudi priglasnice.
lj Na slovenski trgovski šoli, Kongresni trg 2, se vrši vpisovanje v deški pripravljalni razred in I. letnik ter v dekliški I. letnik 28., 29. in 30. junija ocl 10. do 12. ure pri ravnateljstvu. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo.
Stale^ske nmric®.,
š Nemci lažejo. »Siraža* poroča: Še eden! Nemškutarji so razglasili v svojih listih, da se je nemškutarskega romanja na Dunaj udeležil tudi vrli župan občine Špičnik v svečinski župniji, g. Janez Le-ber. Dvomili .smo, da bi bilo to res, ker poznamo g. Lebra kot poštenega moža, kateri se ne da ugnati ne od Iutrovcev, ne od Lahov in ne od nemčurjev. Gosp. Leber se res ni udeležil romanja na Dunaj. Vabili
so ga s telegrami, z ekspresnimi pismi, z denarjem (priča Ferlinc in znanih 20 K are). A gospod Leber je ostal trd. Ni se vdal. Čast temu vrlemu možu! Tudi druge iz svečinske župnije so vabili, a niso šli. Niso marali Judeževih grošev! Slava jim!
š Št. J ur ob južni železnici. Slavnostno zborovanje kmetijske podružnice. V nedeljo dne 23. junija t, 1. ob tretji uri popoldne priredi odbor kmet. podružnice slavnostno zborovanje, pri katerem bo izročil vodja c. kr .okrajnega glavarstva na slovesen način predsedniku kmet. podružnice in ravnatelju kmet. šole, gosp. Ivanu Belletu, od presvitlega cesarja podeljeno odlikovanje za zasluge na kmetijskem polju, To zborovanje se vrši v prostorih ljudske šole. Vabijo se prijatelji slavljen-ca, udje podružnice in zastopniki kmetijstva, osobito sosednjih podružnic, da se po odposlancih udeležijo te slavnosti.
Odbor.
š Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: Vošnik Josip, trgovski sluga, star 59 let; Peterna Ivan, tesar, star 42 let; Ajdič Fr., čevljarski pomočnik, star 25 let; Gavran Vinko, vpokojeni železniški mojster, star 80 let; Mraz Rok, ujetniški paznik, 42 lat.
š Nevarnega tatu, v osebi 27 letnega, večkrat kaznovanega pomožnega delavca Blaža Majcen, pravilno Plochl, doma iz Podgorcev pri Ptuju, so aretirali 15. t. rn. v Mariboru. Aretiranec, zelo nevaren tuji lastnini, je stražniku na potu v hišo pokore sicer ušel, toda končno so ga le ujeli.
SCoroike rso^Ice.
k V Št. Pavlu v Labudski dolini je pokopanih v ta
mošnjem benediktinskem samostanu 13 Habsburžanov iz 13. in 14, stoletja. Ker
so krste, v katere so bili položeni, že močno razpadle, so jih položili dne 15. junija v nove hrastove krste in z velikimi slavnostmi ponovno pokopali, Cesarja je zastopal koroški namestnik grof Lodron, slovesno črno mašo pa je opravil koroški Škof dr. Hefter.
Primorske novice.
da so e! razni, k tukajšnji begunski našel« bini spadajoči begunci oskrbeli pri svojih domovi^ barake. Tudi s popravo tovarne v Mirnu sc misli v kratkem pričeti. Vsa pre-selitvcna akcija bi bila še tembolj živahna, če bi ne bile aprovizaciiske razmere na Gorišk em tako brezupne.
»Čevljarska zadruga« iz Mirna je morala vsled gonje gotovih nemških in nemškutarskih krogov mnogo pretrpeti. Gotovim ljudem ni bilo po godu, da bi je slovensko podjetje razvijalo in razcvitalo. Po dolgih bojih, v katerih je za zadrugo opetovano in odločno posredoval tudi poslanec Fog, so bili vsi napadi odbiti in za-drugine pritožbe vpoštevane in pripozna-ne. Škoda samo, da je sedaj tako pomanj« kanje usnja in drugih potrebščin, vsled česar se ne more obratovati v tistem obsegu kakor ob preselitvi na Štajersko. Zlasti za civilne ljudi ni dobiti prav nikakega usnja. Delavcev ima Zadruga sedaj okoli 120.
Za deklaracijo so naši begunci vsi zelo navdušeni. Veseli, jih, ko vidijo kako so tudi tukajšnji domačini vsi zelo vneti za našo jugoslovansko misel. Tudi na sijajni žalski tabor jih je kljub oddaljenosti šlo večje število. To veselje jim samo greni misel kako grozno porušena in razdejana bo prišla naša solnčna Goriška — eden najdragocenejših biserov naših jugoslovanskih deže! — k skupni domovini.
Pred nekaj meseci je bila enkrat naša begunska kolonija zelo razburjena. Orožniki so bili pričeli preiskovati po hišah, kdo je prinesel kake stvari od italijanskega plena iz Goriške. Nekateri, ki so šli pogledat domov, so vzeli kake stvari n, pr, plahte, vreče, ki so kupoma gnile na ptfostem, in so jih prinesli sem gori. Te/ stvari so tedaj začeli orožniki pobirati po hišah. Ljudje, ki so morali stvari večinoma prej očistiti in oprati, so bili pa seveda zelo razburjeni. Preiskavanje je : cer kmalu prenehalo, ker res nima pravega smislal ljudem odjemati stvari, ki bi bile drugače zgnile, vendar nekaterim so le odvzeli nekaj blaga, ki so ga shranili v občinski pisarni. In sedaj stvar, kakor je pri naših' uradih navada — spi. Ljudje bi rabili blago, toda nihče ga jim ne da, ker zadeva baje še ni rešena. Na vsak način bi bilo zelo umestno zadevo pospešiti, ker se blago s tem, da leži v shrambi na tleh, le kvari.
Letina kaže letos tu prav dobro. Pravo veselje je gledati lepe njive v bahatem klasju in sočnate trave. Živina — kar jo je še — pride po hudih mesecih zopet na svoj račun. Pri pogledu na to naravno krasoto sc pa človeku kar milo stori, če se spomni našega opustošenega goriškega polja.
Vreme je razmeroma ugodno. Sedaj ko sušimo travo imamo že nekaj prav toplih dni. Kmalu bo treba vzeti tudi palico v roke in se požuriti višje tja gori proti solčavskim planinam. Če Bog da bomo kmalu zopet enkrat uživali lepoto Logarjeve doline, po kateri Nemci tako pohlepne stegajo svoje roke, ki pa bo, upajmo za trdno, ostala neoskrunjen kras naše Jugoslavije.
Goriški begunci v Zg. Savinjski dolini.
Vrbovec, 15. junija.
Preselitev v domovino. »Čevljarska zadrugam iz Mirna, sedaj v Vrbovcu, je že pričela s predpripravami za preselitev svoje tovarne v Miren. Postavila je v Mirnu že več barak in ie tudi oosredovala,
p Iz Solkana. Solkanska občina je zanimiva v svetovni vojski. Obdana je od treh znamenitih trdnjav: od ene strani je gora Sv. Gabrijela, od druge Sabotin, od. tretje Sv. Gora, mimo občine pa teče zelena Soča. Tu so se bili najstrašnejši boji. Kot veiezanimiv vojskin spomin bo ostal oltar, ki se rabi pri službi božji v Solkanu sedaj, ko sta obe domači cerkvi porušeni. Ko je sovražnik vzel Solkan, je odnesel iz podružne cerkve sv. Roka lesen stranski oltar, ki je bil posvečen vernim dušam. Oltar so postavili pod goro Sv. Gabrijela in so ga začetkom Lnhi rabili za službo božjo. Ko so naši junaki vrgli sovražnika nazaj, je bil oltar naši armadi kraj molitve, tolažbe in daritve. Ko smo se začetkom pomladi domačini vrnili v svoje kraje, smo prinesli oltar iz strelskih jarkov v veliko dv orano Nibrantove palače, ki se sedaj rabi za službo božjo. Vse, kar je na oltarju, je zanimivo. Nc le oltar, tudi svečniki so bili v boju. Posode za oltarne cvetice so iz šrapnelovih škatelj, veje in zelenje okrog oltarja je iz bojne črte. Na oltarju je slika Jezusa, ko je krvavi pot potil na Oljski gori. Koliko junakov je molilo pred tem'oltarjem, koliko umirajočih se je oziralo na njega! Pred tem oltarjem se zbiramo Sol-kanci posebno ob nedeljah in praznikih. Hudo je naše gorje, ker vse smo zgubili, a oltar naš nam pa pravi, da so še veliko hujše trpeli naši junaki. On je videl uboge ranjence, slišal klicc umirajočih in blagoslavljal trume padlih junakov. Res, oltar nam je prava tolažba. In vi, ki ste zgubili svoje drage na gori Sv. Gabrijela, ko poj-dete kedaj pogledat skozi Solkan, ne za-bite pogledati našega oltarja! Morda jc bil tudi vašim dragim ranjkim junakom v zadnji uri tolažba in krepilo.
p Smrtna kosa. V Dolini pri Trstu je umrla v starosti 64 let g. Ivanka Sancin, roj. Tul, soproga bivšega župana. N. p,-v m.!	j*
P Iz Solkana na Goriškem. Občinski odbor občine Solkan (Kronbcrg-Loke) pri Gorici je v svoji zadnji seji dne 16. junija 1918 soglasno sklenil: Občinski odbor se v
imenu svojih občinarjev popolnoma pridružuje deklaiaciji jugoslovanskih poslnnccv, združenih v Jugoslovanskem klubu, z dne 30. maja 1917 glede združenja vseh jugoslovanskih dežel v samostojno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom. — Poslancem Jugoslovanskega kluba se zahvaljuje za njih možati nastop za nar#dne pravice ter jim izreka popolno zaupanje. Obenem jih prosi, da zastavijo ves svoj vpliv, da prične vlada resno z obnovitvijo po vojni tako hudo prizadete Goriške, za katero ima pač polno obljub, v resnici pa zapostavlja na vsej črti slovensko prebivalstvo dežele. Solkan in Gorico je leta 1001. cesar Oton III. imenoval slovenske kraje in taki morajo ostati tudi v bodoče navzlic vsem zlobnim željam narodnih nasprotnikov.
a Kis na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo kis v četrtek, dne 20. t. m., popoldne pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: od 3. do 4. ure št. 1 do 200, od 4. do 5. ure št. 201 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po pol litra, kar stane 30 vin.
a Kis na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo kis v petek, dne 21. t. m., in v soboto, dne 22. t. m., pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: v petek, dne 21. t. m., dopoldne od 8. do 9. ure št. 1 do 200, od 9. do 10. ure št. 201 do 400, od 10. do 11. ure št. 401 do 600, popoldne od pol 2. do pol 3. ure št. 601 do 800, od pol 3. do pol 4. ure št. 801 do 1000, od pol 4. do po! 5. ure št. 1000 do 1200, od pol 5. do pol 6. ure št. 1201 do 1400. V soboto, dne 22. t. m., dopoldne od 8. do 9. ure št. 1401 do 1600, od 9. do 10. ure št. 1601 do 1800, od 10. do 11. ure št. 1801 do 2000, popoldne od pol 2. do pol 3. ure št. 2001 do 2200, od pol 3. do pol 4. ure št. 2201 do 2400, od pol 4. do pol 5, ure št. 2401 do 2600, od pol 5. do pol 6. ure št. 2601 do konca. Stranke dobe za vsako esebo pol litra kisa, kar stane 30 vinarjev.
a Krompir za III. in IV. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami III. in IV. uradniške skupine prejmejo krompir v četrtek, dne 20. t. m,, popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: od 3. do 4. ure tretja uradniška skupina, od 4. do 5. ure četrta uradniška skupina. Stranke dobe za vsako osebo po 3 kg krompirja. Kilogram stane 50 vin.
a Sir za III. in IV. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami III. in IV. uradniške skupine prejmejo sir v petek, dne 21. t. m., dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: III. uradniška skupina od 8. do 9. ure, IV. uradniška skupina od 9. do 10. ure. Stranke dobe za vsako osebo puščico sira, ki stane 3 K.
a Prodaja fižola za stranke. Fižol za stranke se bo prodajal od četrtka, dne 20, t. m. do vštete sobote, dne 22. t. m, Na vsako izkaznico za moko se dobi četrt kilograma fižola. Kilogram stane 2 K 40 v, Po 22. t. m, se ne sme več oddajati blago, Ostanek vsega blaga, ki ga imajo trgovci še v zalogi je napovedati zanesljivo v ponedeljek, dne 24. junija.
a Zasebni uradniki in uradnice v Ljubljani, ki so člani »Društva zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju«, se vabilo, da se zanesljivo zglasijo v društveni sobi »Pri zlatorogu«, Gosposka ulica št. 3, in sicer: dne 20. junija oni, ki imaio člansko številko 1 do 100, dne 22. od čl. št. 101 do 200, dne 23. od čl. št. 201 do 300, dne 24. od čl. št. 301 do 400, dne 25. od čl. št. 401 do 500, dne 26. od čl. št, 501 do 600 in dne 27. od čl. št. 601 dalje, vsak dan od 6. do 8. ure zvečer, le v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. Člani se prosijo, da se te razporedbe točno držijo.
Zgubr ^no ■ naldsRo.
V šenklavški zakristiji je nekdo pozabil novo izdajo brevirja (pars verna s proprijem za ljubljansko škofijo). Kdor knjigo pogreša, naj se oglasi pri cerkovniku ljubljanske stolnice.
Pozabljeno. V nedeljo, dne 16. t. m. pozabila je neka gospa v vlaku, ki vozi proti Trbižu majhen zavitek. Dobi se v Sp, Šiški, Celovška cesta št, 31.
Zatekel se je pes-ptičar kratke dlake, bel s kostanjevorujavimi pegami, sliši na ime »Lord«. Najditelj naj ga odda proti nagradi 50 K v Linhartovi ulici št. 4 pri Praunseisu,
Našla se je srednja vsota denarja, Dobi se Hrvatski trg 4/II., Ljubljana.
Darovi za Rdeči križ. Za vračajoče vojake-ujetnike so darovali gg.: Nikolaj vitez Gutmanns-tahl-Benvcnuti, c. kr. legacijski svetnik in veleposestnik, Dvor, 500 kron; Kreditna banka, Ljub-jjana, 300 kron; Anton Ulm, graščak, Klevež, 40 kron; Ivan Knez, predsednik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, 50 K; v skupnem znesku 890 kron, kateri se je poslal osrednjemu vodstvu avstrijskega Društva Rdečega križa na Dunaj. Prisrčna hvala za izdatna darila. _
— Prošnja, Kdo izmed vračajočih se ujetnikov bi mi vedei kaj zanesljivega povedati o mojem možu, 35 let starem Francetu Rozmanu, doma iz Spodnjih Pirnič,
št. 28. Odšel je takoj ob mobilizaciji leta 1914 v Galicijo, in sicer s 17. pešpolkom. Služil je potem baje pri pešpolku št. 4, 16. stotnija, pozneje menda tudi pri Korps-train Gruppen 1-3, Feldkomp., Feldpost 05. I ozadevna in kolikor možno točna pojasnila prosi in hvaležno sprejema:
J!reno0R°ZJm,an' P0S' žena v SP- Pirni-
*! V; f8 Pod Šmarno goro, pošta Št. Vid nad Ljubljano,
Glavobolu vzrok so često valovanje krvi in živčno razburjenje. Oboje se odstrani s Fellerjevim poživi,aioe.ni, živce pomirjujočim in blagodišeč m rastlinskim esenčnim fluidom z znamko Elsaflu d 12 steklemc franko 14 K 32 vin. Zapeka ali pre obložen, želodec sta tudi pogosto vzrok glfvo-
S.& ,te?\8,už?iu vzcmit<= Fellerjeve milo odvajajoče, želodec krepeče rabarbarske kroglice z znamko Elsa-kroglice, 6 škatljic franko 7 K 37 vin Mot.soč zahvalnih pisem, od mnogih zdravnikov priporočeno. Oboje razpošilja lekarna E. V Fel-ler, Stubica, Elsatrg 134, Hrvatsko.	(vv)
»Franz - Josef« grenčica učinkuje naglo razredčujoče, brez bolesti odvajajoče ter zanesljivo čisteče ter na najugodnejši način ojačuje prebavno moč želodca in čreva.
».-if,00^^ Se uie'n'kov iz Kusije bi ka. vedel o Francetu Pogačnik?
Fred vojno je delal na Sari v tvornici in je odšel
takoj v početku vojne k vojakom. Služil je pri 4
fqi7 MPe8LZ-adn'S P,ismo >e P°slal »• novembra */•' • P°datki na> se proti odškodnini po«,e,o JOŽEFI POGAČNIK, Kamnagorlca št 57 Gorenjsko.____2030
E 139/17—10
Dnlheni rt lic..
Dne 8. julija 1918 dopoldne ob 11% se bo » « ,Mo|slr,anl ®,ev- 20 dražba zemljišča vlož. štev 87 kat. obč. Dovje, obstoječega iz hiše štev. 20 V Mojstrani, 2 Žag, travnika in gozdov.
Cenilna vrednost in najmanjši ponudek, pod katerim se ne prodaja, znaša 22.197 K 16 vin.
Prodaja se bo vršila po parcelah.
Na zemljišču zavarovanim upnikom pridrži se njih zastavna pravica brez ozira na doseženo skupilo.
Dražbeni pogoji in listine, tičoče se zdraže-nega zemljišča, se morejo vpogledati pri podpisa-nem sodišču med uradnimi urami.
Od raznih strani dobivamo poročila, da potniki raznih zavarovalnih družb izrabljajo naš zavod v svoje agitacijske namene pod pretvezo, da so z njim združeni, froti doticnim nastopimo n vsemi zakonitimi sredstvi. Naš zavod je popolnoma samostojen in nima za nas nobeden delovati, ki nima našega pooblastila. Zahtevajte tedaj vedno, da se z njim izkaže. Priporočamo pa lahko le »Kranjsko deželno podružnico n. a. deželne življenjske, re^tne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani«, katere potniki tudi za naš zavod delujejo.
Vodstvo
»VZAJEMNE ZAVAROVALNICE« proti požarnim škodam in poškodbi __cerkvenih zvonov v Ljubljani.
Vzamem v najem
gostilno
v mestu ali zunaj mesta. — Naslov pove uprava _»Slovenca« pod Štev. 2088.
Sprejme se takoj
mizari pnoči
T trajno delo; hrana, stanovanje v hiši. Tudi ože-njen z manjšo družino ni izključen. — Kje, pove uprava »Slovenca«« pod štev. 2089.
sprejme čez počitnice proti hrani in stanovanju na dezeh inštrukcijo ali lahno službo. — Ponudbe na upravništvo pod šifro »Instrukcija 2087«.
camS1!1'®!01?. ,ako' T R,užbo strojilna tovarna SAMSA & CO„ v Ljubljani, Metelkova ulica št, 4.
Oglaševanje od 4. do 5. ure popoldne.
Barve zablago
vseh vrst za nadrobno prodajo. 1 zavoj 80 vinarjev.
Pri odjemu 100 zavojev K 40,- za 100 zavojev. Pr. odjemu 130 zavojev K 38— za 100 zavo ev. Pr. odjemu #0 zavojev K 36,- za 100 zavo ev. Pr. od,emu 1000 zavojev K 34— za 100 zavojev!
Prvovrsten izdelek. Boljše kot vse doslej v prometu se nahajajoče barve za obleke. Razpošilja franko po povzetju L V. HAJDAS, BEDEKOVŠČINA, Hrvatsko.
za
C. kr. okrajno sodišče v Kranjski jori, oddelek II., dne 8. junija 1918.
Strugarska dela
se sprejemajo za izdelovanje. — Ponudbe na upravo >Slovenca« pod šifro »po nizki ceni«.
Iščem
ki b. bila za čas počitnic pri mojih treh otrocih v starosti 5, 7 in 9 let. Vrtnarice imajo prednost. Hrana v hiši, plača po dogovoru. — Ponudbe pro-sim pod »Vzgoja 2093« na upravo »Slovenca«.
5000 kg mroe
Cena po dogovoru. LJUBLJANA, KAROLINŠKA ZEMLJA štev. 30.
Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 2094.
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naše iskre-noljubljcnc matere oziroma stare matere, sestre, svakinje, tašče in tete, gospe
Marjete Turk
lili slrpd nocjavic veo!
Iz 6 parov raztrganih nogavic dobite 4 pare dobro popravljenih proti plačilu 1 K 50 vir.. — Prosi se, da se stopala odrežejo.
ANA GABERŠČEK, LJUBLJANA, HRADECKEGA VAS 46.
Sprejme se poštena
na stanovanje. LUCIJA MAHNIČ, Ljubljana, Beethovnova nI. 9'pr.
Išče se poštena
heg&msfca r©dbširia
(3 delavne moči) za manjše posestvo na Gorenj-skem, — Kje pove upravništvo lista pod št. 2006.
slivovko, brinjevec in drugo žganje, prazne vreče, prazne steklenice in zamaške kupuje vsako mr ožino po najvišjih cenah
m. Kant, Kranf,
pocestnice
ter za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu nepozabne pokojnice, izrekajo globokočutečo srčno zahvalo
Brez posebnega obvestila, h
Globoko potrti naznanjamo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, da je naša predobra mati oziroma tašča in babica, goppa
v ponedeljek, 17. junija ob pol 7. uri zvečer po daljši bolezni v 73. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice bode v sredo, dne 19. junija ob 4. uri popoldne.
V Idriji, 17. junija 1918.
Jolifa Kogej, hči. — Adoli Harmel,
učitelj v Cerknici, sin. — Jakob Ko-Jej, notar v Postojni, zet. — Lina larmel, sinaha. — Ivo, Milan, vnuka, — Marija, vnukinja.
t
Cenjenim naročnikom naznanjam, da mi vsled pr. družini nastale bolezni ni mogoče zaupanega mi dela hih-o izvršiti, kakor'tudi do preklica nc r.pifjcraati novega dela.
SAJOVIC FRANC
čevljarski mojster LJUBLJANA, hotel pri Maliču.
KorespondentinjaT
slovenskega in nemškoga jezika zmožna, samostojna, z večletno prakso, dobi stalno mesto v Ljubljani. — Sprejme se tudi izurjena
Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 2067.
Proda se -^L radi pomanjkanja prostora dobro ohranjen	*" ~
(break) brez strehe za štiri oziroma šest oseb (brez kočijaža), primeren za enega ali dva konja. Cena po dogovoru. Vprašanja na upravo »Slo-^ venca« pod »Break« 2068.
IŠČEM za takojšnji nastop	perfektno
z dobrimi spričevali in veščo nemščine. — Nelly Noot, Javornik (Gorenjsko), grajščina.
i mm zamaShe
za steklenice
K 80—, za
Stara mmsšm
za steklenice
nezdrobljene K 40'— za kg, za
zanaašlie os« šampanjca
dolge, nezdrobljene (nikako umetno blago), za ko-mad K 1'—, in jih prevzamem po povzetju brei predidočega vpraševanja. Za VREČE plačujem dc K 12'— za komad. Na ponudbo se odgovori takoj, eventuelno brzojavno.	2076
LEOPOLD mrn, Bradec, Melise i
Frodsiisi
večje množine cikorije, na debelo kakor tudi na drobno, kavin nadomestek, gorčico, različne kor-zerve, kakor paradižnikov, graha itd MARIJA DORFFEL, _LJUBLJANA, MESTNI TRG itev, 12,
Klavirje, harmonije
in vse glasbene instrumente
prodaja in izposoja
AlfOflZ Sreznslt, Ljubljana,
Kongresni trg štev, 15.
nove in stare §{gjpg vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skabolorm" mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 3-— veliki K 5 — porcija za rodbino K 12-—. Zaloga za LJubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelena, Ljubljana, Marijin trg. 1520
Pazite na varstveno znamko ,,3kaboform" 1
iav,Li' i za laKojsni
kuharico
Kupim dobro Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 2066.
IŠČEM SLUŽBO
v večji občini. Izvežban sem v vsem, posebno vojaških poslih. Ponudbe na upravništvo lista pod: »OBČINSKI TAJNIK-< 2059.
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpem« in blagu neškodljivo
Treznega ln zanesljivega
oozniha
za pivo in več
iz najstarejše in največje tovarne za barve.
Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago.
Razpošiljam samo B. orste
v sledečih barvah,- črna, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vijolčasta, siva, rujava in rumena. — Da se nepravi temno modra, se dd polovico črne, polovico modre.
Na zahtevo slovensko navodilo. 100 zavojev 50 kron. 500 zavojev po 45 kron za 100 zavojev. 1000 zavojev po 40 kron za 100 zavojev.
Poštnine prosto pošilja 1921
Rudolf CofIC
Uirhnika
sprejme takoj v službo zaloga piva Puntigam v Ljubljani, Sv, Martina cesta štev. 28*
. pf3dn!!žnfica n. a. deželne žioljenske in rentne zaoarnisaBnace o Ljabljani, OTaržfe Tereiifgjjt. iz H
sprejema
uofno-pDs. zavarovanja za 8. mjm posojili).
NafngorinejSl mm! Pojasnila uetino rfa razpolago 2
marljive posredovalce. "^g
2081