VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juniju 2013................................................................................................................. 3 Razvoj vremena v juniju 2013 ................................................................................................................... 24 AGROMETEOROLOGIJA 30 HIDROLOGIJA 35 Pretoki rek v juniju ..................................................................................................................................... 35 Temperature rek in jezer v juniju 2013 ...................................................................................................... 39 Zaloge podzemnih voda v juniju 2013....................................................................................................... 41 ONESNAŽENOST ZRAKA 46 Onesnaženost zraka v juniju 2013 ............................................................................................................ 46 POTRESI 56 Potresi v Sloveniji v juniju 2013 ................................................................................................................. 56 Svetovni potresi v juniju 2013.................................................................................................................... 59 Fotografija z naslovne strani: Sredi junija nas je zajel prvi vročinski val to poletje. Najvišje dnevne temperature so krepko presegle 30 °C, v Dobličah v Beli krajini pa so 20. junija izmerili 35,0 °C. Sredi Ljubljane smo 16. junija opazili roj čebel na zelo nenavadnem mestu (foto: Tanja Cegnar). Cover photo: In mid June started the first heat wave this summer. Daily maximum temperature rose well above 30 °C, in Dobliče in Bela krajina on 20 June temperature reached 35.0 °C. In the center of Ljubljana, on 16 June we saw a swarm of bees on a bicycle (Photo: Tanja Cegnar). IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Stanka Koren, Inga Turk, Mira Kobold, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JUNIJU 2013 Climate in June 2013 Tanja Cegnar J unij je prvi mesec meteorološkega poletja. Temperatura junija v dolgoletnem povprečju še narašča, v osrednji Sloveniji se povprečna jutranja temperatura dvigne za 2 °C, povprečna popoldanska temperatura pa za 3 °C. Sončni žarki imajo največjo moč, zato se moramo sredi dneva pred njimi zaščititi. Izjemoma imamo prve vročinske valove lahko že maja, pogosteje pa se pojavljajo v poletnih mesecih. Prvi vročinski val v tem poletju se je začel 15. junija. 12 KREDARICA odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 12 8 4 0 -4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 0 -4 1 29 12 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 12 MURSKA SOBOTA NOVO MESTO odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 4 -8 -8 8 4 0 -4 -8 8 4 0 -4 -8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 12 12 BILJE odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA 8 8 4 0 -4 -8 PORTOROŽ 8 4 0 -4 -8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka junija 2013 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, June 2013 Junij je bil toplejši od dolgoletnega povprečja, z redkimi izjemami je bil odklon med 1 in 2 °C. Z izjemo manjšega območja na Krasu je padavin primanjkovalo. Na večini ozemlja so dosegli od 40 do 70 % dolgoletnega povprečja. Del Dolenjske, Štajerske in Julijcev ter Rateče niso bili deležni niti dveh petin običajnih padavin. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno; najmanjši presežek je bil Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo v Novem mestu, drugod po državi pa je sonce sijalo od 10 do 30 % več časa kot v dolgoletnem povprečju. V začetku junija je bila povprečna dnevna temperatura večinoma nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. V drugi polovici prve tretjine meseca se je dnevna temperatura dvignila nekoliko nad dolgoletno povprečje, vročinski val pa se je začel 15. junija. Največji odkloni so bili med 17. in 21. junijem. Z izjemo Primorske je odklon povprečne dneve temperature v posameznih dnevih presegel 10 °C, v Biljah in Portorožu pa ni dosegel 8 °C. Zadnjih sedem dni meseca je bilo občutno hladnejših kot običajno, največje negativne odklone so zabeležili v visokogorju, kjer je bila povprečna dnevna temperatura med 26. in 28. junijem skoraj 7 °C pod dolgoletnim povprečjem. Zadnji dan junija se je povprečna dneva temperatura ponekod spet povzpela nekoliko nad dolgoletno povprečje. 15 30 KREDARICA 25 20 15 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 10 5 0 -5 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu juniju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in June and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna junijska temperatura 19,8 °C, kar je 2,0 °C nad dolgoletnim povprečjem in opazno presega dolgoletno povprečje. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši junij leta 2003, takrat je bila povprečna temperatura 23,5 °C, z 21,3 °C mu je sledil junij 2012, 21,1 °C je bila povprečna temperatura junija 2002, 20,9 °C junija 2000 in 2007, junija 1998 pa je bilo v povprečju 20,7 °C. Kar devet najtoplejših junijev je bilo v zadnjih šestnajstih letih. Daleč najhladnejši je bil junij 1962 s 16 °C, s 16,2 °C mu je sledil junij 1974, le malo višja je bila povprečna junijska temperatura v letu 1956 (16,3 °C) in nato v letih 1975 in 1989 (obakrat 16,5 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 13,8 °C, kar je 1,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra junija 1962 z 10,3 °C, opazno najtoplejša pa junija 2003 s 17,4 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 25,7 °C, kar je 2,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Junijski popoldnevi so bili daleč najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 29,9 °C, najhladnejši pa v junijih 1962 in 1975 z 21,8 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merimo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil junij 2013 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 4,1 °C, kar je 0,9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši doslej so bili juniji 2003 (8,9 °C), 2002 in 2012 (6,8 °C) ter 2000 (6,5 °C). Doslej najhladnejši je bil junij 1962 z 1,5 °C, 1,7 °C je bilo v junijih 1956, 1985 in 1989; v junijih 1969, 1971 in 1980 je bilo 1,9 °C, 2 °C pa leta 1975. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna junijska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni junija po nižinah ni, na Kredarici so jih zabeležili 10. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. V Ljubljani je bilo 8 takih dni (slika 3), dolgoletno povprečje je le dan in pol; od sredine minulega stoletja je bilo največ vročih dni leta 2003, ko so jih našteli 16, od sredine minulega stoletja je bilo 22 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo junijev brez vročih dni. V Biljah jih je bilo 9 vročih dni, v Novem mestu, Mariboru, Celju in Murski Soboti po 7 in na letališču v Portorožu 5. 30 20 LJUBLJANA LJUBLJANA 15 število dni število dni 20 10 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 3. Število vročih dni v juniju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in June and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število toplih dni v juniju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in June and the corresponding mean of the period 1961–1990 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Največ toplih dni je bilo v Biljah, in sicer 19, po 16 jih je bilo na letališču v Portorožu in Godnjah, po 15 pa v Mariboru, na Bizeljskem in v Ljubljani. V prestolnici je bilo dolgoletno povprečje preseženo, od sredine minulega stoletja še ni bilo junija brez toplih dni; največ takih dni je bilo junija 2003, ko jih je bilo kar 26, najmanj pa junija leta 1989, bili so le štirje topli dnevi. 36 LJUBLJANA 12 8 4 LJUBLJANA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 16 34 32 30 28 26 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) junijska temperatura in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in June and the 1961−1990 normals V Lescah, Biljah in Godnjah je bilo najhladneje prvi dan meseca, v Postojni pa 3. junija. Drugod po državi je bilo najhladnejše jutro 27. ali 28. dne, v Ratečah pa 29. junija. Na Kredarici se je temperatura spustila na −3,9 °C; v preteklosti so junija na Kredarici že večkrat izmerili precej nižjo temperaturo, najnižja je bila junija 1962 z −9,6 °C. V Ratečah so izmerili 2,8 °C, v Slovenj Gradcu 5,0 °C, v Lescah 6,6 °C in v Postojni 6,5 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 8,9 °C, najnižja je bila minimalna temperatura v letu 1962, ko so izmerili 2,7 °C, leta 1977 (2,9 °C), v junijih 1949, 1955 in 2006 je bilo po 3,8 °C, junija 1948 pa 4,2 °C. Najvišji minimum so izmerili na Obali (10,8 °C), v Mariboru 9,1 °C, na Goriškem pa 8,9 °C. Najbolj vroče je bilo 18., 19. ali 20. junija. Na Kredarici so izmerili 15,3 °C; opazno višja je bila temperatura v letih 2007 (16,9 °C), 2002 in 2003 (obakrat 16,7 °C). Najvišje se je temperatura dvignila v Črnomlju, kjer so izmerili 35,0 °C. V Mariboru je temperatura dosegla 34,9 °C, v Murski Soboti in Ljubljani pa 34,6 °C, kar je v prestolnici peta najvišja vrednost od sredine minulega stoletja, najbolj vroče je bilo v junijih 2003 s 35,6 °C, 2006 (35,1 °C), 2002 (34,9 °C) in 1965 (34,7 °C). V lanskem juniju je temperatura dosegla 34,3 °C. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24 10 LJUBLJANA 8 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA 6 4 2 18 16 16 PORTOROŽ temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 20 18 26 MURSKA SOBOTA 22 20 14 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 24 22 24 22 20 14 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 18 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 24 24 CELJE 22 20 18 16 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) NOVO MESTO 22 20 18 16 14 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 14 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 6. Potek povprečne temperature zraka v juniju Figure 6. Mean air temperature in June Slika 7. Planina Pungrat (1530 m) in fenski oblak čez greben Košute, 4. junij 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Planina Pungrat, 4 June 2013 (Photo: Iztok Sinjur) 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 35 BILJE KREDARICA 15 temperatura (°C) temperatura (°C) 30 25 20 15 10 10 5 0 -5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan 35 35 LJUBLJANA NOVO MESTO 30 temperatura (°C) temperatura (°C) 30 25 20 15 10 25 20 15 10 5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 35 35 CELJE temperatura (°C) temperatura (°C) 25 27 29 19 25 27 29 MARIBOR 30 25 20 15 25 20 15 10 10 5 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 1 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 21 23 dan dan 35 35 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 30 temperatura (°C) 30 temperatura (°C) 19 21 23 dan dan 30 15 17 25 20 15 25 20 15 10 10 5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), junij 2013 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), June 2013 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 9. Odklon povprečne temperature zraka junija 2013 povprečja 1961−1990 Figure 9. Mean air temperature anomaly, June 2013 1°C 0°C Povsod po državi je bilo topleje kot v dolgoletnem povprečju, z redkimi izjemami je bil temperaturni odklon od 1 do 2 °C, največji je bil v Ljubljani in Mariboru, kjer je dosegel 2 °C. Na Obali, Kredarici, Kočevskem in Trnovski planoti temperaturni odklon ni dosegel 1 °C, najmanjši je bil na Letališču Portorož, kjer je bil letošnji junij le 0,4 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Slika 10. Prva košnja. Kožljevec, 15. junij 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 10. The first mowing, Kožljevec, 15 June 2013 (Photo: Iztok Sinjur) 120 mm Slika 11. Prikaz porazdelitve padavin junija 2013 Figure 11. Precipitation amount, June 2013 90 mm 60 mm 30 mm Slika 12. Višina padavin junija 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 12. Precipitation amount in June 2013 compared with 1961−1990 normals 100% 70% 40% Nad 90 mm padavin je bilo na območju od Ljubljane proti severu do meje z Avstrijo in v večjem delu Primorske z izjemo Obale. Največ padavin so namerili na Krasu, v Godnjah je padlo kar 140 mm. Na 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo vzhodu Bele krajine, v večjem delu Dolenjske in Štajerske ter v delu Prekmurja so bile padavine skromne, padlo je le od 30 do 60 mm. V Novem mestu in Slovenskih Konjicah so namerili 39 mm. 70 % dolgoletnega povprečja so presegli na območju Krasa, Vipavske doline in Slovenske Istre. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo le v Godnjah, in sicer za 4 %. V delu Julijcev, Ratečah ter delu Dolenjske in Štajerske je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem padavin najbolj primanjkovalo, saj niso dosegli niti dveh petin običajnih padavin. 300 KREDARICA višina padavin (mm) višina padavin (mm) 400 300 200 100 150 100 50 300 MURSKA SOBOTA 250 višina padavin (mm) višina padavin (mm) 200 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 300 PORTOROŽ 250 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 NOVO MESTO 250 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 13. Padavine v juniju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation in June and the mean value of the period 1961−1990 Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica povprečje 1961 - 1990 0 50 100 150 200 Slika 14. Mesečna višina padavin v mm junija 2013 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 14. Monthly precipitation amount in June 2013 and the 1961–1990 normals 9 junij 2012 250 300 Agencija Republike Slovenije za okolje 25 Urad za meteorologijo LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 19511956 19611966197119761981 198619911996200120062011 Slika 15. Število padavinskih dni v juniju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 15. Number of days in June with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kredarici in Jezerskem, in sicer 14, dan manj so zabeležili v Slovenj Gradcu. Samo po 6 takih dni je bilo v Novem mestu, Portorožu in Novi vasi. 350 Slika 16. Padavine v juniju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 16. Precipitation in June and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 300 LJUBLJANA 250 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Junija je v Ljubljani padlo 105 mm padavin, kar je le 68 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji je bilo najmanj padavin v juniju 1977, namerili so le 38 mm. Najobilnejše so bile padavine junija 1985 (328 mm), 264 mm je padlo junija 1982, 251 mm so namerili junija 1948, 245 mm pa junija 1974. Slika 17. Čebela na cvetu šipka. Grosuplje, 2. junij 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 17. A bee on a flower, Grosuplje, 2 June 2013 (Photo: Iztok Sinjur) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer opazujejo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki – junij 2013 Table 1. Monthly meteorological data – June 2013 Postaja Kamniška Bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangartom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci NV Padavine in pojavi RR RP SD 601 384 740 650 487 263 752 722 515 730 345 195 112 76 88 83 105 114 78 77 65 39 58 47 51 51 45 40 51 49 30 51 46 32 66 48 8 9 14 9 11 10 10 6 9 10 9 9 LEGENDA: LEGEND: RR RP SD RR RP SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja junija 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 18. Bright sunshine duration in June 2013 compared with 1961−1990 normals − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation 120% 110% 100% Na sliki 18 je shematsko prikazano junijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod je bilo nadpovprečno sončno. Odklon ni presegel desetine dolgoletnega povprečja v Novem mestu. V Portorožu, na območju med Goriško proti osrednji Sloveniji in od tam proti jugu do meje s Hrvaško ter v precejšnjem delu severovzhodne Slovenije je sonce sijalo 20 do 30 % več časa kot običajno. Slika 19. Spodnje bohinjske gore s Komne, 7. junij 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 19. Bohinj mountains, 7 June 2013 (Photo: Iztok Sinjur) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje 40 16 16 LJUBLJANA 12 20 8 10 4 0 padavine (mm) 30 sončno obs. (ure) 7 8 10 4 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan 40 16 40 30 12 20 8 10 4 0 0 1 3 5 7 16 NOVO MESTO sončno obs. (ure) padavine (mm) padavine (mm) CELJE 30 12 20 8 10 4 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan 40 16 MARIBOR 12 20 8 10 4 0 padavine (mm) 30 3 5 7 30 12 20 8 10 4 0 0 1 16 MURSKA SOBOTA sončno obs. (ure) padavine (mm) 40 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 40 dan 16 40 30 12 20 8 10 4 0 0 3 5 16 PORTOROŽ sončno obs. (ure) padavine (mm) padavine (mm) BILJE 1 sončno obs. (ure) 5 20 sončno obs. (ure) 3 12 0 0 1 30 7 30 12 20 8 10 4 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 0 1 dan sončno obs. (ure) padavine (mm) KREDARICA sončno obs. (ure) 40 Urad za meteorologijo 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) junija 2013 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, June 2013 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 20 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 400 400 NOVO MESTO KREDARICA 300 število ur število ur 300 200 200 100 100 0 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 400 400 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 300 število ur število ur 300 200 100 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 Slika 21. Trajanje sončnega obsevanja Figure 21. Sunshine duration Na letališču v Portorožu je sonce sijalo 325 ur, kar je petino več časa kot v dolgoletnem povprečju. Več sončnega vremena je bilo le v letih 2000 (360 ur) in 1964 (329 ur). Za letošnjim junijem so le malo zaostajali v letih 2012 in 2002 (obakrat so zabeležili 321 ur sončnega vremena) in junija 2005 (320 ur). 400 LJUBLJANA število ur 300 Slika 22. Število ur sončnega obsevanja v juniju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 22. Bright sunshine duration in hours in June and the mean value of the period 1961–1990 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 V Ljubljani je sonce sijalo 280 ur, kar je 27 % nad dolgoletnim povprečjem in presega običajno spremenljivost, saj je bilo od sredine minulega stoletja junija le petkrat bolj sončno. Najbolj sončen je bil junij 2000 (318 ur), med bolj sončne spadajo še juniji 2002 (298 ur) in 2003 (283 ur); junija 2001 in 2010 je sonce sijalo 281 ur, junij 1996 pa je bil tako sončen kot letošnji. Najbolj sivi so bili juniji 1975 s 151 urami, 1954 s 157 urami, 173 ur je sonce sijalo junija 1995, junija leta 1989 pa 180 ur. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Obali, našteli so jih 11. V Biljah je bilo 9 takih dni, v Črnomlju pa 8. Le dva jasna dneva so opazili na Kredarici in v Kočevju. V Ljubljani je bilo 7 jasnih dni (slika 23), kar je štiri dni več od dolgoletnega povprečja; le dvakrat je bilo junija več jasnih dni, in sicer po osem v letih 2000 in 2002. Toliko kot letos so jih našteli še dvakrat. Od sredine minulega stoletja je bilo osem junijev brez jasnega dneva. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, in sicer 12. 7 takih dni so opazili v Kočevju, dan manj pa v Lescah, Črnomlju in Celju. Najmanj oblačnih dni, in sicer le enega, so imeli v Postojni, po 2 oblačna dneva pa so zabeležili na Obali in Krasu. V Ljubljani so bili 4 oblačni dnevi (slika 24); dolgoletno povprečje znaša 8 dni in pol; junija 2005 je bil le en oblačen dan, 16 pa jih je bilo v juniju 1954. 9 20 LJUBLJANA LJUBLJANA 15 število dni število dni 6 3 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 23. Število jasnih dni v juniju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 23. Number of clear days in June and the mean value of the period 1961–1990 Slika 24. Število oblačnih dni v juniju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 24. Number of cloudy days in June and the mean value of the period 1961–1990 Daleč največ oblakov je bilo nad gorami, največja povprečna oblačnost je bila zabeležena na Kredarici (6,5 desetin), najmanjša na Obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 3,5 desetin neba. Slika 25. Vremenske razmere so bile ugodne za namnožitev listnih uši (levo); ličinka navadne borove grizlice (desno), Grosuplje, 17. in 27. junij 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 25. Aphids and Diprion pini, Grosuplje, 17 and 27 June (Photo: Iztok Sinjur) 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – junij 2013 Table 2. Monthly meteorological data – June 2013 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS TOD 17,9 1,8 4,1 0,9 15,5 1,7 20,4 1,2 20,5 0,4 19,2 1,6 17,2 1,8 16,9 0,9 19,8 2,0 19,2 1,4 19,4 1,9 19,5 1,2 18,7 1,2 19,9 2,0 17,7 1,7 19,3 1,7 TX 23,9 6,3 22,3 26,9 26,2 25,5 24,0 24,9 25,7 25,4 25,3 25,7 25,4 25,4 23,9 25,2 TM 11,3 2,2 8,4 14,2 15,0 13,5 10,6 10,8 13,8 12,9 13,4 12,4 12,3 13,9 11,0 13,2 Temperatura TAX DT TAM 33,6 19 6,6 15,3 18 −3,9 31,6 19 2,8 34,1 19 8,9 32,4 19 10,8 32,5 19 8,5 31,8 19 6,5 33,0 18 4,9 34,6 19 8,9 34,0 20 8,0 34,0 20 7,6 35,0 20 6,5 33,9 20 6,6 34,9 20 9,1 32,6 19 5,0 34,6 19 7,4 DT 1 27 29 1 28 1 3 28 28 28 28 28 28 28 28 27 SM 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 13 0 10 19 16 16 12 12 15 15 14 14 14 15 12 14 TD 9 464 54 0 0 0 0 8 0 8 0 8 0 8 9 8 Sonce OBS RO 250 184 112 227 113 294 123 325 120 293 242 114 280 127 243 109 244 274 245 268 110 129 117 119 Oblačnost PO SO SJ 5,1 6 6 6,5 12 2 4,8 3 4 4,5 3 9 3,5 2 11 4,5 2 6 4,7 1 7 5,9 7 2 5,2 4 7 4,7 4 7 4,7 4 7 4,7 6 8 5,5 6 5 5,2 4,9 3 5 5 7 RR 73 97 52 104 64 140 69 74 105 46 39 61 63 52 79 66 RP 53 45 35 74 71 104 47 51 68 38 31 50 46 44 56 67 Padavine in pojavi SD SN SG SS 9 5 0 0 14 7 15 30 9 2 1 0 10 12 0 0 6 11 0 0 11 6 0 0 9 11 5 0 11 4 7 0 8 8 5 0 9 3 6 0 6 9 4 0 8 9 0 0 9 6 1 0 7 4 0 0 13 5 2 0 8 2 1 0 SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni pritisk (hPa) − povprečni pritisk vodne pare (hPa) SSX 0 260 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pritisk P PP 752,6 919,7 1008,6 1014,8 6,7 12,1 16,3 16,8 981,2 14,9 989,5 15,4 987,4 14,6 993,7 14,1 16,0 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka – junij 2013 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature – June 2013 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs 18,0 17,4 14,8 14,6 13,5 15,3 15,0 15,6 16,8 16,4 17,0 16,4 16,2 16,9 17,1 16,6 15,9 23,5 23,9 21,3 22,4 19,9 21,0 20,9 22,0 23,1 22,4 23,1 22,2 22,4 22,5 22,3 22,0 20,5 27,3 28,0 25,1 26,6 23,1 25,0 26,0 26,2 26,7 27,9 28,5 28,7 27,2 28,5 28,3 28,5 27,4 13,2 12,6 9,7 9,7 7,6 9,9 10,1 10,2 12,2 11,7 11,0 11,4 10,7 11,5 11,7 11,8 10,9 10,9 8,9 6,5 8,2 4,8 6,6 8,2 8,0 9,7 9,6 9,0 9,6 8,0 9,0 9,4 8,5 7,6 11,7 11,8 9,1 5,6 4,9 9,0 8,4 8,6 7,6 5,6 4,0 2,6 6,0 3,4 10,5 10,6 8,4 6,6 8,7 6,0 9,5 10,3 5,8 6,7 10,2 8,9 7,7 5,0 23,0 23,3 20,4 20,0 19,1 21,6 21,4 22,3 24,0 23,3 22,9 22,6 22,4 23,2 23,4 23,1 22,6 LEGENDA: III. dekada Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 29,1 30,6 27,8 28,9 26,7 28,2 28,0 29,6 30,3 29,1 29,5 29,5 29,4 29,8 29,5 29,4 27,7 32,4 34,1 31,8 33,0 31,6 33,6 32,6 34,0 34,6 34,0 35,0 34,0 33,9 35,0 34,9 34,6 33,4 16,4 15,6 11,0 12,4 10,2 12,9 12,9 12,8 15,8 15,3 13,7 14,7 14,1 15,2 16,2 15,2 15,9 12,3 11,0 6,8 7,2 4,6 9,0 6,4 7,9 11,3 10,1 8,5 9,0 8,4 9,0 11,8 9,8 10,1 14,9 15,0 10,4 7,9 6,8 10,4 10,3 9,6 10,1 6,2 3,0 0,6 0,1 3,7 7,0 5,4 4,0 6,6 7,8 10,8 11,5 4,8 6,7 13,4 12,1 7,4 7,5 10,8 11,3 8,7 4,9 2,8 7,7 5,0 7,2 8,9 7,6 6,5 8,0 6,6 7,3 9,1 7,4 7,5 11,2 11,2 10,0 12,4 13,8 15,5 14,6 11,0 10,3 7,4 11,2 10,2 11,1 13,5 13,2 12,5 12,5 12,0 12,8 13,7 12,6 12,2 8,0 10,3 7,0 0,8 −0,7 6,0 2,2 7,8 7,5 5,5 30,9 30,6 28,9 31,3 27,0 30,0 30,6 30,6 31,3 32,9 32,8 33,5 31,7 34,0 33,5 32,9 33,4 13,5 13,9 9,8 6,2 4,2 10,4 8,2 12,5 13,1 10,6 26,0 26,2 22,8 23,3 20,2 22,4 22,8 23,4 23,9 24,5 24,7 24,5 24,3 24,7 24,5 24,3 23,1 10,7 9,0 5,3 3,8 20,6 20,6 16,2 16,0 13,8 16,8 16,6 17,3 18,7 18,5 18,8 18,5 17,6 19,0 19,0 18,2 17,3 LEGEND: T povp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost T povp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni – junij 2013 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days – June 2013 Postaja I. LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2013 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2013 p.d. 4 10 8 6 6 8 10 7 8 8 6 6 9 9 5 6 7 5 RR 2,4 13,6 0,0 11,9 1,8 0,4 8,6 0,0 0,2 0,0 3,3 1,4 6,0 2,0 4,2 8,5 4,5 10,1 p.d. 6 15 12 13 12 14 18 11 14 12 11 10 16 16 10 12 13 10 od 1. 1. 2013 RR 612 967 943 880 757 794 544 728 888 686 702 863 542 579 565 474 470 409 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. junija 2013 1000 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci RR 58,6 70,9 52,5 25,4 30,5 34,5 28,1 58,2 51,0 28,6 14,1 31,4 21,8 38,1 17,7 12,0 18,6 17,8 Padavine in število padavinskih dni II. III. M p.d. RR p.d. RR 1 2,8 1 63,8 2 19,3 3 103,8 0 16,8 4 69,3 3 37,1 4 74,4 1 19,5 5 51,8 1 38,1 5 73,0 3 42,5 5 79,2 0 18,1 4 76,3 2 53,7 4 104,9 0 36,1 4 64,7 2 21,8 3 39,2 1 28,5 3 61,3 3 17,8 4 45,6 3 22,7 4 62,8 2 26,9 3 48,8 2 31,6 4 52,1 2 42,6 4 65,7 2 18,9 3 46,8 − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) 17 800 LJUBLJANA 600 400 200 0 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Maribor 5.6 % 1.3 m/s 5.0 % 1.7 m/s N 5.5 % 1.7 m/s 8.6 % 1.3 m/s 8% 4% Kredarica 3.6 % 3.4 m/s 4.9 % 1.9 m/s 7.8 % E1.4 m/s 4.4 % 1.5 m/s 23.5 % 1.3 m/s 6.9 % 1.6 m/s 4.0 % 1.3 m/s 10.5 % 2.0 m/sW 3.3 % E1.1 m/s 1.2 % 0.8 m/s 1.9 % 2.3 m/s 13.3 % 3.5 m/s 2.5 % 2.4 m/s 3.2 % 4.2 m/sW 6.3 % E2.0 m/s 4.2 % 1.2 m/s 7% 0.6 % 2.9 m/s 8.8 % 2.7 m/s 16 % 8.5 % 2.2 m/s 7.6 % 1.4 m/s 2.2 % 0.9 m/s S 14 % 1.0 % 0.9 m/s24 % 5.3 % 1.6 m/s 6.8 % 1.3 m/s 2.6 % 1.6 m/s 4.5 % 1.8 m/s S 0.6 % 1.2 m/s21 % 9.2 % 1.9 m/s 11.4 % 3.4 m/s 2.9 % 5.1 m/s S 5.1 % 1.7 m/s 5.4 % 2.2 m/s 4.2 % 4.8 m/s Novo mesto Portorož – letališče Bilje 1.3 % 1.0 m/s 1.3 % 3.2 m/s N 1.1 % 0.6 m/s 12 % 2.9 % 1.0 m/s 1.9 % 2.0 m/s 7.7 % 1.5 m/s 12.1 % 3.8 m/s 4.2 % 0.8 m/s 9.5 % 1.7 m/s 4% 7.0 % E1.3 m/s 9.5 % 0.9 m/sW 4.0 % 1.1 m/s 8.0 % 0.8 m/s 9.5 % 1.2 m/s 3.6 % 1.1 m/s 10.5 % 1.3 m/s S 30 % N 9.8 % 3.7 m/s 1.0 % 1.1 m/s 2.3 % 3.8 m/s 3.7 % 1.4 m/s 3.1 % 4.9 m/s 10 % 3.4 % 3.0 m/sW 2.8 % E3.6 m/s 4.8 % 3.3 m/s 29.7 % 3.1 m/s 4.0 % 3.9 m/s 8.0 % 1.0 m/s S 1.3 % 1.6 m/s 1.7 % 1.3 m/s 5.4 % 1.4 m/s 8% 23.8 % E1.2 m/s 4.9 % 1.4 m/s 21.3 % 1.1 m/s 6.9 % 1.9 m/s 4.7 % 0.9 m/s 8.3 % 2.4 m/s 2.1 % 2.4 m/s S 3.2 % 1.5 m/s Figure 26. Wind roses, June 2013 18 N 5.5 % 1.4 m/sW 2.2 % 3.4 m/s Slika 26. Vetrovne rože, junij 2013 24 % 16 % 5.3 % 1.4 m/s 15.6 % 3.1 m/s 3.3 % 3.2 m/s 10.2 % 0.8 m/s 4.1 % 3.1 m/s 1.0 % 1.1 m/s 1.6 % 3.2 m/s 20 % 8% 2.1 % 1.9 m/s 20.6 % 4.1 m/s 8% 6.3 % 2.0 m/s N 13.5 % 4.8 m/s 9.2 % 1.0 m/s 10.3 % 1.2 m/s 2.7 % 1.2 m/s 4.4 % 1.9 m/sW N 4.7 % 1.2 m/s 7.4 % 0.9 m/s 3.5 % 1.3 m/s 12 % Urad za meteorologijo 1.9 % 1.0 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 26) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodnik in vzhodjugovzhodnik, pripadalo jima je 45 % vseh terminov, severozahodnik in zahodseverozahodnik sta pihala 22 % terminov. Najmočnejši sunek vetra je 26. junija dosegel 16,7 m/s, bilo je 7 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru so bili 4 dnevi z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 27. junija dosegel 13,3 m/s. V Biljah sta vzhodjugovzhodnik in vzhodnik skupno pihala v 45 % vseh terminov. Najmočnejši sunek 13,9 m/s so zabeležili 8. junija, bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je jugozahodnik skupaj s sosednjima smerema je pihal v 22 %, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 26 % terminov. Najmočnejši sunek je bil 13,6 m/s 26. junija; v 7 dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 3 dnevih presegel hitrost 20 m/s, v sunku je 9. junija dosegel hitrost 26,1 m/s. Vzhodjugovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 26 % vseh primerov, severozahodniku s sosednjima smerema pa 47 % vseh terminov. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 43 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa skupno 21 % terminov. Sunek vetra je 24. junija dosegel 13,6 m/s, bili so 4 dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 48 % primerov, vzhodseverovzhodnik s sosednjima smerema pa v 24 % vseh terminov. Največja izmerjena hitrost je bila 14,5 m/s 9. junija, bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je bilo 14 dni s preseženo hitrostjo 10 m/s, 11. junija je hitrost dosegla 16,6 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 11 dni z vetrom nad 10 m/s, 8. junija so izmerili 12,8 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961–1990, junij 2013 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961–1990, June 2013 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M I. −0,7 −0,5 0,7 −0,3 0,9 0,4 0,1 0,2 0,2 0,0 −0,2 −0,4 −0,2 0,1 0,3 −0,1 −0,5 Temperatura zraka II. III. 3,7 −0,2 4,2 −0,1 5,2 −0,7 4,3 −1,4 5,5 −1,4 5,6 −0,6 5,6 −0,6 6,0 −0,5 6,4 −0,6 6,0 4,8 5,0 5,0 5,6 5,7 5,6 5,5 −0,3 −0,8 −0,4 −1,1 0,0 −0,1 −0,6 −1,2 M 0,4 1,2 1,8 0,9 1,7 1,8 1,7 1,9 2,0 1,9 1,2 1,4 1,2 1,9 2,0 1,7 1,3 I. 155 137 90 50 60 68 61 103 91 55 34 76 64 83 49 30 65 63 Padavine II. III. 9 12 28 48 0 44 23 86 4 40 1 86 18 87 0 43 0 124 0 86 7 59 3 81 13 42 4 50 11 76 22 79 13 129 28 58 M 71 74 47 51 35 53 56 51 68 46 31 50 38 46 44 44 67 48 I. 113 98 102 Sončno obsevanje II. III. M 157 94 120 169 104 123 167 82 114 97 166 83 113 92 169 93 117 94 188 103 127 78 162 92 109 84 163 86 110 101 82 183 172 104 104 129 119 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prva tretjina junija je bila temperaturno blizu dolgoletnega povprečja, odkloni so bili v mejah ±1 °C. Padavin je večinoma primanjkovalo, v Mariboru je padlo le 30 % običajnih padavin, v Novem mestu tretjina. Dolgoletno povprečje so nekoliko presegli na Brniku, v Biljah je bil presežek 37 %, na Obali pa 55 %. Na Obali je sonce sijalo 13 % več časa kot običajno, toliko sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju je bilo v Postojni in Mariboru. Za dolgoletnim povprečjem so najbolj zaostajali v Novem mestu, kjer so dosegli le 78 % običajne osončenosti. Osrednja tretjina junija je bila izrazito toplejša kot običajno, najmanjši odklon je bil na Obali (3,7 °C), največji pa 6,4 °C v Ljubljani. V drugi tretjini junija je bilo zelo malo padavin, v Biljah in na Goričkem so dosegli 28 % dolgoletnega povprečja, v osrednjem delu države pa padavin ni bilo. Sončnega vremena je bilo povsod izrazito več kot v dolgoletnem povprečju, v Ljubljani je sonce sijalo 88 % več časa kot običajno, v Mariboru pa je bil presežek 83 %. Najmanjši presežek so s 57 % imeli na Obali. V zadnji tretjini junija je bila povprečna temperatura nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, ki je bilo v Staršah izenačeno, v Kočevju in Ratečah pa so za običajno temperaturo zaostajali za 1,4 °C. Padavine so za dobro četrtino presegle dolgoletno povprečje le v Ljubljani in Murski Soboti, drugod je dežja primanjkovalo, najbolj na Obali, kjer so dosegli le 12 % dolgoletnega povprečja. 500 KREDARICA višina (cm) 400 300 200 100 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Na Kredarici je bila 2. junija snežna odeja debela 260 cm. Junija 1978 so namerili 422 cm debelo snežno odejo, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juniju. Med bolj zasnežene spadajo še juniji 1984 (415 cm), 1970 (371 cm) in 2001 (355 cm). Najtanjša je bila snežna odeja junija 1958 (13 cm), skromni so bili tudi juniji 2007 (30 cm), 1966 (31 cm) in 1964 (41 cm). Slika 27. Največja višina snega v juniju Figure 27. Maximum snow cover depth in June 300 KREDARICA višina (cm) 250 Slika 28. Dnevna višina snežne odeje v juniju 2013 Figure 28. Daily snow depth in June 2013 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Na Kredarici je bila snežna odeja junija 2013 prisotna vse dni, drugi dan meseca je bila debela 260 cm. Odkar so pričeli z merjenji je sneg najmanj dni obležal v junijih 2003 in 2007, le po 4 dni. Junija in julija so nevihte običajno najpogostejše. 12 dni z nevihto ali grmenjem so zabeležili v Biljah, po 11 pa na letališču Portorož in Postojni. Po 9 takih dni je bilo v Novem mestu in Črnomlju. V Ratečah in Murski Soboti so opazili po dva taka dneva. V Ljubljani je bilo takih dni 8, kar je tri dni manj kot v dolgoletnem povprečju; največ takih dni je bilo junija 1972, in sicer 21, najmanj pa v letih 1958, 1961 in 2010, ko so zabeležili le po tri. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 29. Nevihta, 1. junij 2013 (foto: Dejan Košir) Figure 29. Thunderstorm, 1 June 2013 (Photo: Dejan Košir) 25 25 LJUBLJANA NOVO MESTO 20 število dni število dni 20 15 10 15 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 25 25 RATEČE MURSKA SOBOTA 20 število dni število dni 20 15 10 15 10 5 5 0 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 30. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juniju Figure 30. Number of days with thunderstorms in June Slika 31. Lečasti oblak, 2. junij 2013 (foto: Dejan Košir) Figure 31. Lenticularis, 2 June 2013 (Photo: Dejan Košir) 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 32. Mavrica, 2. junij 2013 (foto: Dejan Košir) Figure 32. Rainbow, 2 June 2013 (Photo: Dejan Košir) Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo 5 dni z meglo, kar je enako dolgoletnemu povprečju. Od sredine minulega stoletja so bili štirje juniji brez opažene megle, v junijih 1951, 1953 in 1954 pa je bilo po enajst dni z meglo. 15 Slika 33. Število dni z meglo v juniju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 33. Number of foggy days in June and the mean value of the period 1961–1990 število dni LJUBLJANA 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Na Kredarici so zabeležili 15 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. 7 dni z meglo je bilo v Kočevju, 6 na Bizeljskem, 5 v Postojni in 4 v Novem mestu. 22 995 tlak vodne pare (mb) zračni tlak (mb) LJUBLJANA 985 975 LJUBLJANA 18 14 10 965 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan Slika 34. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare junija 2013 Figure 34. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in June 2013 Na sliki 34 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V začetku meseca so bili naši kraji pod vplivom območja nizkega zračnega tlaka in prvi dan junija je bil povprečni dnevi zračni tlak najnižji, in sicer 972 mb. Sledilo je večinoma naraščanje do 6. junija (984 mb) in nato upad do 10. dne, ko je bilo dnevno povprečje 975 mb. Do 13. junija je zračni tlak narasel na 984 mb in nato 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo počasi padal vse do 23. dne. Sledil je hiter porast in 26. junija je z 988 mb povprečni zračni tlak dosegel najvišjo vrednost meseca. Na sliki 34 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Povprečni dnevni tlak vodne pare je bil na začetku razmeroma nizek, 3. junija le 11,5 mb. Sledil je porast do 9. junija (15,8 mb) in nato upadanje do 12. dne na 11,8 mb. Sledil je izrazit porast med vročinskim valom, saj je od temperature zraka odvisno, koliko vlage lahko sprejme zrak. Od 17. do 19. junija je zrak vseboval največ vlage, dnevno povprečje je doseglo 20,4 mb. Sledilo je večinoma upadanje do 27. junija, ko je bila z 10,4 mb dosežena najnižja vrednost meseca. SUMMARY June as whole was noticeably warmer than on the long-term average, mainly due to the heat wave that began in the mid of June and persisted until 22 June. The temperature anomaly in June was mostly between 1 and 2 °C. The highest temperature was observed in Črnomelj on 20 June when 35.0 °C were reported. The average long-term precipitation was slightly exceeded, only in Godnje on Kras where 140 mm fell. The east of Bela krajina, most of the Dolenjska and Štajerska regions got less than 30 mm. Most parts of Slovenia reported 40 to 70 % of the normals, and only in parts of Julijci, Rateče, most of Dolenjska and south of Štajerska less than 40 % of the normals were observed. On Kredarica the deepest snow cover (260 cm) was observed on 2 June, on the last day of June only 60 cm of snow cower were reported. June was sunnier than usual mainly due to the exceptionally sunny second third of the month. With the exception of Novo mesto, the monthly surplus was above 10 %, in Maribor, Ljubljana, Portorož and Bilje the anomaly was between 20 and 30 %. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) Slika 35. Nevihta, 8. junij 2013 (foto: Dejan Košir) Figure 35. Thunderstorm, 8 June 2013 (Photo: Dejan Košir) 23 RAZVOJ VREMENA V JUNIJU 2013 Weather development in June 2013 Janez Markošek 1. junij Spremenljivo oblačno, popoldne posamezne plohe Nad vzhodno in delom srednje Evrope ter Balkanom je bilo ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka. Sprva je bilo pretežno oblačno, sredi dneva in popoldne pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so nastale posamezne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 21 °C. 2. junij Sprva oblačno s padavinami, popoldne spremenljivo s plohami Na obrobju plitvega ciklonskega območja in višinskega jedra hladnega zraka je od severa pritekal vlažen zrak (slike 1–3). V noči na 2. junij je bilo oblačno s padavinami, ki so do jutra v zahodnih krajih že ponehale, dopoldne pa tudi drugod. Popoldne je bilo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami, ki jih je bilo več v vzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 22 °C. 3. junij Delno jasno, v severovzhodni Sloveniji občasno pretežno oblačno Iznad zahodne je nad srednjo Evropo segalo območje visokega zračnega tlaka. Višinsko jedro hladnega zraka je bilo vzhodno od naših krajev. Od severa je pritekal nekoliko bolj suh zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, v severovzhodni Sloveniji občasno pretežno oblačno. Na Primorskem je v noči na 3. junij pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24 °C. 4. junij Pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe Naši kraji so bili še vedno na obrobju višinskega jedra hladnega in vlažnega zraka. V noči na 4. junij in nato dopoldne je predvsem v severni in vzhodni Sloveniji rahlo deževalo. Popoldne je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, nastale so krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 23 °C. 5.–8. junij Dopoldne delno jasno, popoldne spremenljivo s krajevnimi plohami in nevihtami Nad večjim delom Evrope je bilo območje enakomernega zračnega tlaka, plitvo ciklonsko območje z višinskim jedrom hladnega zraka je bilo nad zahodno Evropo. Ozračje nad nami je bilo nestabilno (slike 4–6). Dopoldne je bilo dokaj sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. 8. junija so bila tudi krajevna neurja. Zjutraj je bila ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 25, zadnji dan do 27 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9. junij Sprva pretežno jasno, nato pooblačitve in proti večeru na zahodu in jugu plohe in nevihte Nad zahodno Evropo in Alpami je bilo plitvo ciklonsko območje, vremenska fronta se je od jugozahoda bližala našim krajem. V višinah je bilo nad zahodnim Sredozemljem jedro hladnega in vlažnega zraka, nad nami so pihali južni do jugozahodni vetrovi. Sprva je bilo pretežno jasno, popoldne se je pooblačilo in predvsem v zahodni in južni Sloveniji so bile proti večeru krajevne plohe in nevihte. Krepil se je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29 °C. 10.–11. junij Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne padavine, deloma plohe in nevihte Našim krajem se je približevala in jih prešla oslabljena vremenska fronta. Veter v višinah se je obračal iz južne na severozahodno smer (slike 7–9). Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno vreme, občasno so bile krajevne padavine, deloma nevihte. Prvi dan je ponekod pihal jugozahodni veter, drugi dan je zapihal severni do severozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 25 °C. 12.–16. junij Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, postopno topleje Naši kraji so bili v šibkem območju visokega zračnega tlaka, v višinah je pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, predvsem popoldne ponekod zmerno oblačno. 12. in 14. junija je pihal vzhodni veter, v Vipavski dolini šibka burja. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 27 do 32 °C. 17.–19. junij Pretežno jasno, vroče, popoldne posamezne vročinske nevihte, južni veter Nad zahodno Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, ob šibkih južnih vetrovih se je nad nami zadrževal precej topel zrak (slike 10–12). Pretežno jasno je bilo, popoldne so nastale posamezne vročinske nevihte, večinoma le na Kočevskem in v jugovzhodni Sloveniji. Pihal je južni veter. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 30 do 35 °C. 20.–21. junij Pretežno jasno, vroče, južni do jugozahodni veter Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje. V višinah je prek zahodne Evrope v zahodno Sredozemlje segala dolina s hladnim zrakom, pred njo je nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi pritekal zelo topel zrak. Pretežno jasno in vroče je bilo, pihal je južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 35 °C. 22.–23. junij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne krajevne plohe in nevihte Nad severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Hladna fronta se je bližala in dosegla Alpe. Z jugozahodnimi vetrovi je pritekal postopno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. 23. junija so bila v severovzhodni Sloveniji in v Beli krajini krajevna neurja. Prvi dan je bilo še vroče, drugi dan pa se je nekoliko osvežilo in najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 29 °C. 24. junij Oblačno s pogostimi padavinami, sprva nevihtami, ohladitev, severni veter,burja Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta se je pomikala prek Slovenije. V višinah jo je spremljala dolina s hladnim zrakom (slike 13–15). Prevladovalo je oblačno vreme s pogostimi 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo padavinami, zjutraj in dopoldne so bile tudi nevihte. Popoldne in zvečer so padavine večinoma ponehale. Zapihal je severni veter, pa Primorskem burja. Ohladilo se je, popoldne so bile temperature le od 10 do 16, na Primorskem do 22 °C. 25. junij Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in posamezne nevihte Iznad zahodne Evrope je nad Alpe segalo območje visokega zračnega tlaka. V višinah pa je nad nami še vztrajalo jedro hladnega in vlažnega zraka. Ob morju je bilo delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale so se krajevne plohe in posamezne nevihte. Zvečer je na Primorskem znova zapihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 25 °C. 26. junij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte, šibka burja Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah pa se je nad nami še zadrževal razmeroma hladen zrak, ozračje je bilo nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, zjutraj je bila ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Čez dan so nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Na Primorskem je pihala šibka burja, ki se je zvečer nekoliko okrepila. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 23, na Primorskem do 25 °C. 27. junij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, šibka burja Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. Od severovzhoda je nad naše kraje v spodnjih plasteh ozračja pritekal razmeroma hladen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Na Primorskem je pihala šibka burja. Jutro je bilo sveže, v alpskih dolinah se je ohladilo do 3 °C. Najvišje dnevne temperature pa so bile od 17 do 21, na Primorskem do 24 °C. 28. junij Spremenljivo oblačno, krajevne plohe, šibka burja, sveže Na vreme pri nas je še vplival hladen in vlažen zrak v višinah (slike 16–18). V vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Zjutraj je ob morju rahlo deževalo, čez dan so nastale krajevne plohe. Na Primorskem je pihala šibka burja, ki se je zvečer nekoliko okrepila. Sveže je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 22 °C. 29. junij Sprva delno jasno, popoldne naraščajoča oblačnost in krajevne plohe Nad južno Skandinavijo je bilo ciklonsko območje. Oslabljena vremenska fronta je ob severozahodnih višinskih vetrovih dosegla Alpe. Zjutraj in dopoldne je bilo pretežno jasno, popoldne je oblačnost naraščala. Nastale so kratkotrajne krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 24 °C. 30. junij Sprva pretežno oblačno z rahlimi padavinami, čez dan pretežno jasno Nad južno Skandinavijo je bilo ciklonsko območje. Oslabljena vremenska fronta se je zjutraj ob severozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. V noči na 30. junij in zjutraj je bilo zmerno do pretežno oblačno, zjutraj je ponekod v severni in vzhodni Sloveniji prehodno rahlo deževalo. Čez dan je bilo pretežno jasno, dopoldne se je zjasnilo tudi v vzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 26, na Goriškem do 28 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 6. 2013 Slika 2. Satelitska slika 2. 6. 2013 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 2 June 2013 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 June 2013 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 6. 2013 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 June 2013 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 8. 6. 2013 Slika 5. Satelitska slika 8. 6. 2013 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 8 June 2013 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 8 June 2013 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 8. 6. 2013 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 8 June 2013 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10. 6. Slika 8. Satelitska slika 10. 6. 2013 ob 14. uri 2013 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 10 June 2013 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 10 June 2013 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 10. 6. 2013 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 10 June 2013 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19. 6. Slika 11. Satelitska slika 19. 6. 2013 ob 14. uri 2013 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 19 June 2013 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 19 June 2013 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 6. 2013 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 19 June 2013 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24. 6. Slika 14. Satelitska slika 24. 6. 2013 ob 14. uri 2013 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 24 June 2013 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 24 June 2013 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 24. 6. 2013 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 24 June 2013 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28. 6. Slika 17. Satelitska slika 28. 6. 2013 ob 14. uri 2013 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 28 June 2013 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 28 June 2013 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 28. 6. 2013 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 28 June 2013 at 12 GMT 29 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust V juniju je povprečno izhlapelo med 3,5 in 4,5 mm vode na dan, na Obali in na Goriškem od 4,7 do 5.4 mm vode na dan. Med 15. in 22. junijem, se je izhlapevanje v vzhodni in SV Sloveniji povzpelo nad 7 mm vode. Skupaj je največ vode izhlapelo v jugozahodnem delu Slovenije, na Goriškem in na Obali od 140 do 160 mm vode na dan, drugod po Sloveniji od 100 do 130 mm, le v hribovitih predelih nekoliko manj (preglednica 1). Količina potencialno izhlapele vode je presegla količino padavin, bilanca vode je bila skoraj ves čas negativna, z največjimi primanjkljaji v drugi dekadi junija, ko je državo zajel prvi letošnji vročinski val. Vegetacijski primanjkljaj vode je bil ob koncu junija največji na skrajnem SV države, na Obali, na Goriškem in osrednji Sloveniji pa je bila spričo obilnih padavin v spomladanskih mesecih vodna bilanca še vedno pozitivna (preglednica 2). Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP). Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, junij 2013 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, June 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Planina pod Golico Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci Lendava pov. 4,5 3,7 3,2 2,6 3,3 2,7 2,9 3,1 3,1 3,1 3,5 2,8 3,0 3,6 2,9 3,3 2,8 2,9 3,1 3,0 3,4 3,6 3,3 3,8 3,6 3,0 2,7 3,6 3,3 2,9 I. dekada max. Σ 5,9 45 4,5 37 4,0 32 3,4 26 4,1 33 3,9 27 3,8 29 3,8 31 4,4 31 4,3 31 4,1 35 3,5 28 3,7 30 4,3 36 4,3 29 4,9 33 3,9 28 3,9 29 5,1 31 4,7 30 5,1 34 5,5 36 5,1 33 5,8 38 6,6 36 4,9 30 4,0 27 5,7 36 5,8 33 4,7 29 pov. 6,1 5,6 4,7 4,1 4,7 4,4 4,4 4,5 5,3 4,7 5,7 4,4 4,6 4,7 4,7 5,0 4,6 5,0 5,3 5,0 5,1 5,3 5,1 5,5 5,2 4,8 4,3 5,6 5,2 5,4 II. dekada max. 6,8 6,4 5,3 5,1 5,9 5,4 5,2 5,2 6,4 5,5 7,0 5,3 5,6 5,4 5,4 5,8 5,8 6,0 9,8 6,4 6,2 6,2 6,8 6,7 6,8 5,9 5,2 6,9 6,7 6,6 30 Σ 61 56 47 41 47 44 44 45 53 47 57 44 46 47 47 50 46 50 53 50 51 53 51 55 52 48 43 56 52 54 III. dekada pov. max. 5,5 7,4 4,8 6,2 3,6 5,0 2,8 4,7 3,3 5,4 3,2 4,7 3,2 5,1 3,4 5,0 3,7 6,0 3,4 5,6 4,2 6,5 3,2 5,3 3,6 5,1 3,8 5,6 3,4 5,9 4,0 6,8 3,5 6,0 3,7 5,6 3,6 6,8 3,7 6,3 3,9 7,0 4,3 7,4 3,8 7,2 4,3 8,0 3,8 7,0 3,4 6,0 3,2 5,1 4,4 7,4 4,0 6,4 4,1 6,2 Σ 55 48 36 28 33 32 32 34 37 34 42 32 36 38 34 40 35 37 36 37 39 43 38 43 34 34 32 44 40 41 mesec (M) pov. max. Σ 5,4 7,4 161 4,7 6,4 141 3,8 5,3 115 3,2 5,1 96 3,8 5,9 113 3,4 5,4 103 3,5 5,2 104 3,7 5,2 110 4,0 6,4 121 3,7 5,6 112 4,5 7,0 135 3,5 5,3 104 3,7 5,6 112 4,0 5,6 120 3,7 5,9 110 4,1 6,8 123 3,6 6,0 109 3,9 6,0 116 4,0 9,8 120 3,9 6,4 118 4,1 7,0 124 4,4 7,4 132 4,1 7,2 122 4,5 8,0 136 4,2 7,0 121 3,7 6,0 111 3,4 5,2 102 4,5 7,4 136 4,2 6,7 125 4,1 6,6 123 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za junij in vegetacijsko obdobje od aprila do junija 2013 Table 2. Ten days and monthly water balance and for the vegetation period from April to June 2013 Vodna bilanca [mm] v juniju Opazovalna postaja I. dekada Vodna bilanca [mm] II. dekada III. dekada mesec v vegetacijskem obdobju (1. april–30. junij) Bilje 34,1 −42,4 −28,4 −36,7 94,4 Ljubljana Bežigrad 16,1 −57,1 11,8 −29,2 101,4 −18,5 −46,9 −18,0 −83,4 −23,3 Novo mesto Celje 1,7 −50,7 −20,5 −69,5 −74,7 Maribor – letališče −11,6 −46,8 −19,8 −78,2 −86,8 Murska Sobota −17,4 −51,6 −1,3 −70,3 −145,6 13,7 −58,1 −52,6 −97,0 −107,9 Portorož – letališče Povprečna mesečna temperature zraka je bila med 18 in 20 °C, oziroma od 1 do 1,5 °C nad povprečjem. Mesečna akumulacija temperature zraka je presegla povprečje (preglednica 4), nad njim je bila je bila tudi letna akumulacija temperature zraka. Na zahodu in v osrednji Sloveniji je temperatura zraka kar osemkrat presegla 30 °C, povprečno v juniju zabeležimo do 4 dneve s tako visoko temperaturo zraka. Drugod se je nad 30 °C ogrelo štiri- do petkrat. Skoraj polovica dni je bila deževnih, suhi dnevi so prevladovali le na Obali ter na Dolenjskem in v osrednji Sloveniji. Mesečna količina dežja je ostala 30 do 40 % pod povprečjem. Povprečna temperatura površinskega sloja tal se je gibala med 20 in 22 °C, na Obali in na Goriškem do skoraj 25 °C. Ob sončni pripeki se je površinski sloj tal (2 cm) ogrel čez 30 °C, ponekod celo do 37 °C. Pod 12 °C se tla niso ohladila (preglednica 3). V večjem delu Slovenije je pšenica v prvi dekadi junija cvetela. Temperature zraka (minimalne pod 10 °C) so bile sprva prenizke, v sredini meseca pa so temperature zraka, najvišje dnevne med 20 in 25 °C in minimalne nad 11 °C, obetale dobre pogoje za polnjenje zrnja. Sprva prenizke temperature niso bile ugodne niti za dozorevanje ječmena. Ječmen so ogrožali tudi pogosti nalivi, predvsem v osrednji Sloveniji, kjer je bilo na posevkih opaziti sledi vetrnega vrtinčenja. Toplote je bilo premalo za plodovke. V SV Sloveniji so buče obstale v fazi dveh do treh listov, napredovale niso niti kumare in paprika na prostem. Pomanjkanje toplote je bilo opaziti tudi pri koruzi, ki na najbolj izpostavljenih predelih ni bila v optimalni kondiciji. Poleg prenizkih temperatur zraka ji je primanjkovalo tudi hranil zaradi izpiranja. Temperaturne razmere, ki so v prvi polovici meseca še drastično odstopale od povprečja, so se v drugi polovici meseca postopoma normalizirale oziroma so bile ob vročinskem valu vsaj 8 °C nad povprečjem. Visoke temperature zraka med vročinskim valom so povzročile močan vročinski stres. Nastali so številni sončni ožigi, najslabše jo je z ožganinami odnesla travna ruša po svežih odkosih. Po vročini močno izčrpana zaloga vode v tleh se je po prehodu deževne fronte v zadnji dekadi junija popravila in začasno je voda v tleh postala rastlinam spet lažje dostopna. Izjema je bila Obala, kjer so bila tla ob koncu junija že precej izsušena. V drugih predelih, zlasti v SV Sloveniji in na osrednjem Štajerskem, je bilo do konca dekade izhlapevanje zmernejše, kljub temu se je do konca junija talni vodni rezervoar spet izčrpal, še posebno na plitvih in peščenih tleh, kjer je bilo potrebno vrtninam vodo dodati z namakanjem. Izjema je bila Goriška, kjer preskrbljenost tal z vodo ni padla pod nivo lahko dostopne vode. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, junij 2013 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, June 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 20,4 20,3 17,2 16,9 18,6 18,9 18,3 18,9 18,9 20,6 20,4 17,0 16,7 18,6 18,4 18,0 18,2 18,8 31,1 30,9 30,3 26,4 27,4 28,4 29,0 31,0 30,9 30,2 29,2 28,0 24,7 24,9 26,4 26,5 26,6 31,0 13,4 14,4 10,3 11,7 13,2 13,5 12,2 11,8 12,4 13,7 13,7 10,3 11,7 13,3 13,5 12,6 12,2 12,3 25,4 27,5 24,1 23,6 24,1 24,6 25,9 25,2 26,1 25,5 27,3 23,3 23,3 23,5 24,0 24,9 24,2 26,3 33,8 39,4 39,3 35,8 36,9 35,3 42,9 36,2 38,1 33,2 37,5 35,6 33,4 33,1 32,5 36,6 33,0 37,8 18,1 18,0 13,0 13,4 16,1 16,7 15,8 15,5 17,0 18,3 18,2 13,3 13,8 16,2 16,2 15,7 15,3 17,4 23,9 25,5 19,6 19,7 20,7 21,8 21,3 21,6 21,9 24,2 25,5 19,5 19,5 20,9 21,7 21,3 21,6 22,4 33,6 38,4 36,2 33,0 36,1 35,1 39,8 36,1 37,2 33,4 36,5 32,8 32,0 32,4 32,2 34,5 32,3 37,4 18,5 17,6 12,0 13,0 15,0 15,3 14,6 14,8 16,2 18,7 17,9 12,5 13,4 15,5 15,8 15,4 15,3 16,2 23,2 24,4 20,3 20,1 21,1 21,8 21,8 21,9 22,3 23,4 24,4 19,9 19,8 21,0 21,4 21,4 21,3 22,5 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, junij 2013 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, June 2013 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, junij 2013 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, June 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. II. 180 174 148 146 135 153 150 156 168 164 170 164 162 169 172 166 166 159 230 233 204 200 192 216 214 223 240 233 229 226 224 232 234 229 232 226 Tef > 0 °C III. 206 206 162 160 138 168 166 173 187 185 188 185 176 190 190 183 182 173 M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm 616 612 515 506 464 536 530 552 595 581 586 575 562 590 596 578 580 559 10 36 53 26 52 50 52 57 60 57 38 42 37 57 60 42 51 40 130 124 98 96 85 103 100 106 118 114 120 114 112 119 122 116 116 109 180 183 154 150 142 166 164 173 190 183 179 176 174 182 184 179 182 176 156 156 112 110 88 118 116 123 137 135 138 135 126 140 140 133 132 123 466 462 365 356 314 386 380 402 445 431 436 425 412 440 446 428 430 409 10 36 53 26 52 50 52 57 60 57 38 42 37 57 60 42 51 40 80 74 48 46 35 53 50 56 68 64 70 64 62 69 72 66 66 59 130 133 104 100 92 116 114 123 140 133 129 126 124 132 134 129 132 126 106 106 62 60 39 68 66 73 87 85 88 85 76 90 90 83 82 73 316 312 215 206 165 236 230 252 295 281 286 275 262 290 296 278 280 259 10 36 52 25 45 49 50 56 59 57 38 42 37 57 60 42 51 39 Tef od 1. 1. 2013 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 2060 1932 1400 1304 1021 1341 1371 1404 1662 1598 1608 1626 1532 1635 1632 1582 1617 1556 1208 1123 782 762 557 793 827 849 1007 982 1014 998 938 1026 1022 984 1024 963 627 595 362 363 217 388 416 436 558 544 576 546 498 576 576 541 573 514 LEGENDA: I., II., III., M −dekade in mesec Tef > 0 °C Vm −odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) Tef > 5 °C * −ni podatka Tef > 10 °C 33 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Junij se je zaključil s spremenljivim vremenom, s temperaturami pod dolgoletnim povprečjem. Padavine v zadnjih dneh so omogočile nove sekundarne okužbe s peronosporo vinske trte. Razmere niso bile naklonjene niti žetvi ječmena. Lipa je v osrednji Sloveniji zacvetela ob skoraj povprečnemu času, v večjem delu Slovenije ob koncu prve dekade. V primerjavi s predhodnim letom, ko sta v juniju že pestili vročina in suša, pa najmanj 14 dni kasneje. V Primorju je zacvetela trta, dober teden za povprečjem. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp); Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm LTA I., II., III., M declines of monthly values from the averages (°C) long-term average decade, month SUMMARY Monthly average air temperatures in June were slightly above the long-term average in most regions of Slovenia. Similarly also the cumulated monthly effective temperature were above the long-term average. Below normal precipitation were recorded in general. Climatic water balance resulted negative. Growing conditions were firstly constrained by the low thermal conditions, delay in development of maize and vegetables were recorded, in the mid of June sudden heat wave provoked heat stress and depletion of soil water reservoir. In the last decade of June cold front pass changed weather conditions from positive to negative temperature anomalies and instability of weather continued in predominately wet conditions that caused plant diseases infections. Downy mildew and attacks of insects (aphids) were reported. 34 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V JUNIJU Discharges of Slovenian rivers in June Igor Strojan P o štirih nadpovprečno vodnatih mesecih je bila vodnatost rek junija v povprečju deset odstotkov manjša kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki rek so se večji del meseca zmanjševali. Največ vode je preteklo po večjih rekah s povirji v visokogorju. Ob občasnih močnejših lokalnih padavinah so se povečevali pretoki manjših rek. GORNJA RADGONA 1,16 VIDEM RADOVLJICA 0,98 0,96 BORL+FORMIN 1,3 SUHA SOLKAN 1,26 4 0,86 ŠENTJAKOB 0,83 HRASTNIK 1,42 VELIKO ŠIRJE 0,67 PODROTEJA DOLENJE RAKOVEC 0,57 MOSTE 0,76 PODBOČJE 0,71 0,72 ČATEŽ 0,66 0,94 CERKVENIKOV MLIN 0,97 RADENCI 0,52 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek junija 2013 in povprečnimi srednjimi junijskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the June 2013 mean discharges of Slovenian rivers compared to the June mean discharges of the long-term period Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Najmanjši, srednji in največji pretoki so bili v povprečju okoli deset odstotkov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3 in preglednica 1). SUMMARY After the four hydrological wet months discharges on Slovenian rivers were in June ten percents lower compared to the long term period. 35 Urad za hidrologijo in stanje okolja 70 600 60 500 50 3 PRETOKI (m /s) 700 3 PRETOKI (m /s) Agencija Republike Slovenije za okolje 400 300 200 100 30 20 10 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 1 3 5 GORNJA RADGONA 7 9 11 13 15 17 19 RAKOVEC 450 21 23 25 27 29 27 29 27 29 VELIKO ŠIRJE 60 400 50 350 40 3 PRETOKI (m /s) 300 3 PRETOKI (m /s) 40 250 200 150 100 30 20 10 50 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 HRASTNIK 27 1 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 SUHA ČATEŽ 21 23 25 PODBOČJE 80 300 70 250 PRETOKI (m /s) 3 3 PRETOKI (m /s) 60 200 150 100 50 40 30 20 50 10 0 0 1 3 5 7 SOLKAN 9 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek v juniju 2013 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in June 2013 36 15 17 19 MOSTE 21 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 5,0 4,0 3,0 2,0 Qvk junij 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 6,0 Qvk jun 1971 - 2000 5,0 4,0 3,0 2,0 Qsr junij 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 6,0 Qsr jun 1971 - 2000 3,0 2,0 Qnp junij 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 4,0 Qnp jun 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki junija 2013 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in June 2013 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki junija 2013 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in June 2013 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION Qnp Junij 2013 m3/s dan MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN 171 315 5,1 12,0 2,2 21,0 49,0 94,0 96,1 6,0 20,0 6,4 14,0 28,0 2,7 2,2 0,7 Qs MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN 256 497 8,9 30,6 4,2 54,9 79,4 170 175 14,3 30,5 17,1 35,3 129 7,2 4,7 4,7 Qvk MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA KRKA SORA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ PODBOČJE SUHA RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN 417 629 19,9 65,0 10,5 106 192 309 396 39,0 53,0 58,0 75,0 266 22,0 16,0 18,0 30 30 29 30 20 30 18 30 23 29 23 29 30 22 29 27 29 3 19 1 1 1 1 1 1 1 2 1 2 1 1 3 2 1 nQnp sQnp vQnp Junij 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 101 144 1,0 8,7 0,8 13,9 25,8 44,7 65,9 2,9 8,8 5,1 9,3 20,2 1,9 1,5 0,5 nQs 155 234 3,9 18,4 1,9 32,0 55,8 74,9 151 7,3 19,5 11,6 20,7 52,8 3,2 2,2 1,5 sQs 277 329 8,7 38,4 5,7 63,6 111 126 243 13,8 38,9 21,3 39,3 95,7 5,6 2,9 4,2 vQs 119 240 1,9 13,4 1,3 21,0 29,5 51,2 84,5 3,8 11,7 6,8 13,1 38,0 3,3 1,8 1,1 nQvk 221 382 9,1 45,9 7,4 57,4 95,4 120 267 16,7 42,8 33,1 46,4 102 7,7 6,5 4,8 sQvk 423 563 31,9 124 37,4 102 170 195 449 38,6 99,1 74,5 86,9 186 18,1 14,9 13,7 vQvk 138 338 7,6 21,5 2,0 44,3 48,1 76,4 141 9,4 19,4 9,4 23,4 96,2 14,6 2,5 2,8 451 816 52,8 293 40,4 159 307 293 779 102 132 194 158 431 33,0 56,5 34,7 1145 1517 138 666 154 300 617 659 1631 300 280 432 296 1007 82,5 285 97,2 38 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly charge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju dis- sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju srednji pretok sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period discharge in - a TEMPERATURE REK IN JEZER V JUNIJU 2013 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in June 2013 Peter Frantar T emperatura vode junija 2013 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem na kraških rekah praviloma nekoliko nižja, nekoliko višja pa na ostalih rekah. Nekoliko nižjo temperaturo vode sta imeli tudi obe jezeri, Bohinjsko in Blejsko. Odstopanja so bila dokaj različna. Temperatura vode rek v tem mesecu je bila najnižja na začetku meseca, ogrevanje pa je bilo dokaj enakomerno vse prve tri tedne junija, ko so bile zabeležene najvišje temperature vode na vseh rekah. Manjša, 1 do 2 °C ohladitev je bila okrog 10. junija, večja pa okoli 22. junija, ko je deževje močno ohladilo rečno vodo, ponekod za skoraj 10 °C. V zadnjih petih dneh se je temperatura vode rek spet začela dvigati, vendar je bil porast zelo majhen. Temperatura vode jezer je sledila poteku rek. Obe jezeri sta imeli najvišjo temperaturo v tretjem tednu junija, obe pa sta imeli tudi dve ohladitvi, od katerih je bila v Bohinju prva izrazitejša od zadnje, na Bledu pa je bilo ravno obratno. Konec meseca je imelo Blejsko jezero slabih 21 °C, Bohinjsko jezero pa dobrih 16 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode junija 2013 in v obdobju. Table 1. Average June 2013 and longterm temperature in °C. POSTAJA / LOCATION Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Drava Ptuj Bohinjka Sv. Janez Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. Ljubljanica Moste Savinja Laško Krka Podbočje Soča Solkan Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin Bohinjsko jezero / Lake Bohinj Blejsko jezero / Lake Bled JUNIJ 2013 14,7 16,6 14,8 14,1 11,6 13,6 18,0 14,4 17,3 17,8 12,9 11,4 15,0 OBDOBJE / PERIOD 1981–2010 14,4 RAZLIKA / DIFFERENCE 0,3 11,3 13,5 0,3 0,1 14,8 16,0 17,8 13,2 −0,4 1,3 0,0 −0,3 16,9 −1,9 19,6 19,7 −0,1 13,7 15,3 −1,6 39 Urad za hidrologijo in stanje okolja 25 25 23 23 21 21 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 19 17 15 13 19 17 15 13 11 11 9 9 7 7 1. 3. 5. 7. 1. 3. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij junij V. Krka Hodoš Sav a Radov lj ica Drav a Ptuj 25 25 23 23 21 21 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 19 17 15 13 Sav a Jesenice na Dol. 19 17 15 13 11 11 9 9 7 Sav a Šentj akob 7 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Sav inj a Laško junij Lj ublj anica Moste Krka Podbočj e Soča Solkan Vipav a Dolenj e Reka Cerkv enikov mlin 25 23 Temperatura (°C) 21 19 17 15 13 11 9 7 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Bohinj sko j ezero Blej sko j ezero Slika 1. Temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v juniju 2013. Figure 1. The temperatures of main Slovenian rivers and lakes in June 2013. SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in June were mostly lower on karstic rivers and slightly higher on other rivers. The temperature of Bled lake was also lower for 1.6 °C, and the temperature of the lake Bohinj was lower for 0.1 °C as in the the longterm average. All temperatures were rising for the first three weeks of June until the water cooled significantly on most locations. 40 ZALOGE PODZEMNIH VODA V JUNIJU 2013 Groundwater reserves in June 2013 Urška Pavlič J unija se je nadaljevalo zniževanje gladin podzemnih voda, ki se je na večini merilnih mest začelo že v mesecu aprilu. Kljub temu smo zaradi obilnih padavin v zimskem in pomladanskem času v tem mesecu v medzrnskih vodonosnikih večinoma beležili običajne oziroma visoke zaloge podzemnih voda. Na območju dinarskega krasa smo junija spremljali običajno nizko vodno stanje, izviri alpskega krasa pa so bili zaradi odtoka raztaljene snežnice junija v območju nadpovprečnih vodnih količin. Slika 1. Potok Borovnišnica v soteski Pekel, junij 2013 Figure 1. Borovnišnica stream in Pekel gorge, June 2013 Junija je na območju vodonosnikov padlo manj padavin, kot je običajno za ta mesec. Najmanj dežja je prejelo območje prodno peščenih vodonosnikov Krško Brežiške kotline, kjer so zabeležili le eno tretjino normalnih količin padavin. Na območju kraških vodonosnikov je bilo obnavljanje količin podzemnih voda z infiltracijo padavin najmanjše na območju visokega dinarskega krasa, na Vojskem so zabeležili dve petini normalnih junijskih količin. Največ padavin je junija prejelo območje aluvialnih vodonosnikov Ljubljanske kotline in kraško zaledje izvira Kamniške Bistrice, kjer je padlo okrog dve tretjini dolgoletnega povprečja junijskih padavin. Največ padavin je padlo v prvi in zadnji dekadi meseca, medtem ko je bila druga dekada junija pretežno suha. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V juniju smo, podobno kot v maju in aprilu, v medzrnskih vodonosnikih spremljali zniževanje gladin podzemne vode. Največji upad je bil zabeležen na območju Mirensko Vrtojbenskega polja in Vipavske doline. V Šempetru na Mirensko Vrtojbenskem polju, kjer se vodonosnik polni s pronicanjem padavin, z dotoki vode iz reke Soče in z dotoki iz prispevnega zaledja vodonosnika, se je gladina podzemne vode znižala za 228 centimetrov oziroma 24 % razpona nihanja na tej lokaciji. V Vipavskem Križu v Vipavski dolini, kjer se vodonosnik napaja pretežno z neposrednim pronicanjem padavin, pa je upad podzemne vode junija znašal 34 centimetrov oziroma 39 % razpona nihanja na merilnem mestu. Dvigi podzemne vode so bili junija zabeleženi redko. Največji je znašal 53 centimetrov oziroma 8 % razpona nihanja, izmerjen je bil v Žabnici na zahodnem robu Sorškega polja. V večini prodno peščenih vodonosnikov po Sloveniji je junija zaradi upada podzemne vode prišlo do zmanjšanja zalog podzemnih voda. Slika 2. Sava loči vodonosnik doline Kamniške Bistrice (levo) od vodonosnika Ljubljanskega polja (desno), junij 2013 Figure 2. Sava river divide Kamniška Bistrica valley aquifer (left) from Ljubljansko polje aquifer (right), June 2013 Izviri nizkega dinarskega krasa so bili zaradi podpovprečnih padavin in povečane stopnje evapotranspiracije nekoliko podpovprečno izdatni, kar je značilno za ta letni čas. Izviri visokega alpskega krasa pa so bili junija še vedno nekoliko nadpovprečno vodnati zaradi taljenja razmeroma debele snežne odeje v visokogorju, ki se je nalagala v zimskem času. Izdatnost izvira Mošenika, ki se napaja iz obširnega vodonosnika na območju Košute, je v sredini junija znašala 1,76 m3/s, medtem ko se povprečne vrednost pretoka tega izvira giblje okrog 1 m3/s, izdatnost izvira Završnice pa je v juniju znašala 0,811 m3/s, kar je približno dvakratna vrednost povprečnega pretoka tega visokogorskega izvira. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Lipovci - Prekmursko polje 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Tezno - Dravsko polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Trgovišče - Ptujsko polje Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 0 % 0 % 0 -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Skopice - Krško polje -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 100 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 0 % % 0 0 -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Britof - Kranjsko polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 SOV Meja - Sorško polje 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 0 0 % 100 0 -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Kleče - Ljubljansko polje Preserje - d. Kam. Bistrice % % 0 -25 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 % 0 % 0 -25 -100 % Zgornje Krapje - Mursko polje 100 % % Žepovci - Apaško polje Urad za hidrologijo in stanje okolja 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v juniju glede na maksimalni junijski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in June in relation to maximal June amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Mursko polje - Zgornje Krapje Sp. Savinska dolina - Levec AMP 100 177 300 400 176 400 500 500 600 600 243 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP 277 0 500 200 300 275 400 Padavine (mm) 400 100 500 274 600 273 600 700 Jan-10 Apr-10 Jul-10 Oct-10 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 300 0 276 Padavine (mm) 200 Nivo podzemne vode (m n. m.) 100 Jan-10 Apr-10 Jul-10 Oct-10 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Nivo podzemne vode (m n. m.) Čateško polje - Čatež 145 144 143 142 141 140 139 138 137 136 245 300 Jan-10 Apr-10 Jul-10 Oct-10 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 175 200 Jan-10 Apr-10 Jul-10 Oct-10 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Padavine (mm) 200 Padavine (mm) 100 178 247 Nivo podzemne vode (m n. m.) 0 0 Nivo podzemne vode (m n. m.) 179 800 0 61 100 300 400 51 500 600 46 Padavine (mm) 200 56 Jan-10 Apr-10 Jul-10 Oct-10 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Nivo podzemne vode (m n. m.) Vipavska dolina - Šempeter 700 Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2010, 2011, 2012 in 2013 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2010, 2011, 2012 and 2013 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 Junija je bilo stanje zalog podzemnih voda v aluvialnih vodonosnikih bolj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. Pred enim letom smo v nekaterih vodonosnikih Dravske in Krško Brežiške kotline beležili sušo v vodonosnikih, zelo nizke vodne gladine pa so bile tedaj izmerjene tudi na večini merilnih mest Vipavske doline, Kranjskega, Sorškega in Prekmurskega polja. SUMMARY Groundwater levels were decreasing in June. Despite that high and very high groundwater reserves predominated in alluvial and karstic aquifers in June due to abundant winter and spring precipitation. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Ljubljana Nova Gorica Postojna Krško P 90 P 75 Novo mesto P 25 P 10 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu juniju 2013 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in June 2013 45 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V JUNIJU 2013 Air pollution in June 2013 Tanja Koleša, Anton Planinšek O nesnaženost zraka je bila v mesecu juniju na ravni meseca maja. Vreme je bilo nestabilno s pogostimi padavinami in nižjimi temperaturami, kot bi jih pričakovali v tem letnem času. Dnevne koncentracije delcev PM10 so v juniju enkrat prekoračile mejno vrednost le na najbolj prometni lokaciji Ljubljana Center. Prav tako je na tem merilnem mestu vsota prekoračitev od začetka leta na račun prvih treh mesecev že presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka, razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij okrog TE Trbovlje in TE Šoštanj (po enkrat prekoračena mejna urna vrednost na Velikem Vrhu in Zavodnjah). Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov so bile izmerjene na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, sledi pa prav tako zelo prometna lokacija Maribor Center. Koncentracije ozona v juniju niso prekoračile urne opozorilne vrednosti na nobenem merilnem mestu. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, Lafarge Cement Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor EIS Anhovo Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo Občina Medvode Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor OMS Ljubljana in EIS Anhovo Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. Do kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje pride zaradi neposrednega prenosa dimnih plinov iz dimnikov TE do merilnih mest ob močnejšem vetru ali ob premešanju zraka po jutranjih temperaturnih inverzijah, ko se lahko za krajši čas pojavijo povišane koncentracije tudi v nižjih legah. Ni pa zanemarljiv tudi vpliv lokalne industrije. Najvišja urna koncentracija 415 µg/m3 (prekoračena urna mejna vrednost) je bila v juniju izmerjena na merilnem mestu Veliki Vrh 3. junija ob zmerno močnem severnem vetru, ki prinese dimne pline naravnost iz dimnikov TEŠ. Dne 17.6.2013 je bila prekoračena urna mejna vrednost tudi na merilnem mestu Zavodnje (388 µg/m3), kjer je bila izmerjena tudi najvišja dnevna koncentracija 51µg/m3. V tem primeru je šlo za situacijo s temperaturno inverzijo, ko so dimni plini ujeti pod inverzijsko plastjo, s pobočnimi vetrovi pa pride onesnažen zrak do postaje Zavodnje. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile na vseh merilnih mestih pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa – posebej izstopata lokaciji Ljubljana Center in Maribor Center. Koncentracija NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je dosegla največ tretjino mejne letne vrednosti. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Ozon Zaradi spremenljivega vremena z malo sončnega obsevanja in veliko padavinami so bile koncentracije ozona v juniju nižje kot bi pričakovali in niso prekoračile urne opozorilne vrednosti. Ciljna 8-urna koncentracija je bila prekoračena na vseh merilnih mestih razen v Zasavju. Najvišja urna koncentracija 171 µg/m3 je bila izmerjena na Krvavcu in Otlici. Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 4 ter na sliki 3. Delci PM 10 in PM 2,5 V juniju so dnevne koncentracije delcev PM10 prekoračile mejno vrednost le na zelo prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Tudi koncentracije delcev PM2,5 so bile v juniju tako kot v prejšnjih dveh mesecih precej pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 5 in 6 ter na slikah 5 in 6. Ogljikovodiki Najvišja povprečna koncentracija benzena je bila izmerjena na mestni prometni lokaciji Ljubljana Center. Koncentracije so prikazane v tabeli 7. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 1 350 (MV) 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 125 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 40 (CV) 4 40 (MV) 26 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v juniju 2013 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in June 2013 Mesec / Month MERILNA MREŽA Postaja DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS TEB Ljubljana Bežigrad Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ljubljana Center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Zelena trava Sv. Mohor 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 85 92 95 95 89 98 79 99 100 97 99 100 96 99 99 100 100 100 100 93 99 4 2 2 3 2 3 4 4 2 4 8 1 1 4 3 6 8 2 4 6 4 11 9 9 9 9 10 16 61 18 415 388 4 6 23 29 11 17 8 11 8 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 4 3 6 4 4 11 13 4 20 51 2 2 6 11 9 12 4 6 7 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v juniju 2013 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in June 2013 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana MO Maribor TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS TEB Postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper Ljubljana Center Maribor Vrbanski p. Vnajnarje Zavodnje Škale Kovk Dobovec Zelena trava Sv. Mohor 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. >AV Cp UB UT UB SB UT UB UB UT UB RB RB RB RB RB RB RB 93 94 95 93 93 86 89 98 89 85 95 95 92 96 97 100 19 27 12 9 21 17 14 35 7 6 5 6 9 9 13 4 57 91 57 53 64 76 68 91 29 31 78 50 30 46 61 16 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 23 44 17 20 41 24 17 50 8 7 6 6 20 10 26 5 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v juniju 2013 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in June 2013 MERILNA MREŽA DMKZ Postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Trbovlje Krvavec NOx Mesec / Month Podr UB UT UB RB Mesec / Month % pod Cp 93 0,5 95 0,4 96 0,3 96 0,1 49 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,7 0 0,7 0 0,4 0 0,2 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v juniju 2013 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in June 2013 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month % pod Krvavec Iskrba Otlica Ljubljana Bežigrad Maribor Vrbanski p. DKMZ Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper M. Sobota Rakičan TE-TO Ljubljana Vnajnarje MO Maribor Maribor Pohorje Zavodnje EIS TEŠ Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor RB RB RB UB UB UB UB SB UT UB UB RB RB RB RB UB RB RB Cp 96 96 77 92 96 95 95 93 95 90 89 96 61 96 99 100 99 100 od 1. maja 1 ura / 1 hour 110 51 94 65 72 64 45 55 50 72 92 64 98* 91 89 70 54 94 Cmax >OV >AV 171 149 171* 152 146 128 112 129 117 168 163 134 163* 138 145 146 112 169 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 8 ur / 8 hours AOT40 Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 19977 7875 1370* 7967 1155* 6812 3430 5996 4140 11941 15798 8333 5154 9288 4700 3989 3479 3701 164 131 158* 142 126 121 107 114 111 153 154 122 154* 130 134 130 103 151 16 3 7* 4 4 1 0 0 0 9 12 1 10* 6 7 6 0 15 72 9 19* 5 4* 3 3 6 0 14 22 5 38 13 15 12 10 26 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v juniju 2013 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in June 2013 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Maribor EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS Anhovo (R) (TF) (T) Postaja Ljubljana Bežigrad (R) Ljubljana BF (R) Maribor Center (R) Kranj (R) Novo mesto (R) Celje (R) Trbovlje (R) Zagorje (R) Hrastnik (R) M. Sobota Rakičan (R) Nova Gorica (R) Koper (R) Žerjav (R) Iskrba (R) Ljubljana Center (TF) Vnajnarje (T) Maribor Vrbanski p.(R) Velenje (R) Pesje (TF) Škale (T) Kovk (R) Dobovec (R) Prapretno (T) Zelena trava (R) Morsko (R) Gorenje Polje (R) Podr % pod UB 100 UB 100 UT 100 UB 100 UB 100 UB 97 SB 100 UT 100 SB 100 RB 100 UB 67 UB 100 RI 97 RB 100 UT 97 RB 85 UB 100 UB 100 RB 98 RB 95 RB 100 RB 73 RB 98 RB 100 RI 100 RI 73 Cp 13 17 22 14 13 15 17 16 15 16 16* 15 15 11 30 22 14 14 19 16 15 9* 19 10 11 13* Dan / 24 hours Cmax 27 32 45 30 33 34 35 35 38 42 29* 31 29 26 51 41 31 31 40 33 127 21* 43 26 21 25* >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0* 0 0 0 0* >MV ∑od 1.jan. 12 11 24 15 31 31 28 26 7 24 3 4 29 0 42 1 7 5 5 0 1 1 5 0 0 0 - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM/ concentrations measured with TEOM Meritve koncentracije delcev PM10 na merilnem mestu Velenje izvaja ARSO. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v juniju 2013 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in June 2013 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja Podr. Ljubljana BF UB Maribor Center UT Maribor Vrbanski plato UB Iskrba RB % pod 100 100 100 90 Cmax 24 ur 21 31 27 23 Cp 11 15 12 9 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v juniju 2013 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in June 2013 MERILNA MREŽA DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Lafarge Cement % Podr. pod Postaja benzen toluen etilm,pobenzen ksilen ksilen nheksan heptan isooktan noktan Ljubljana Bežigrad UB 90 0,3 2,5 0,1 1,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 Maribor Center UT 92 0,6 2,0 0,4 1,3 0,4 0,1 0,2 0,1 0,1 Ljubljana Center UT 96 0,8 1,3 — 0,9 — Medvode SB 99 0,3 3,1 0,4 1,4 0,3 Zelena trava RB 77 0,4 0,3 — 0,1 — Ljubljana Bežigrad Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ljubljana center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor Zelena trava 0 50 100 cp (µg/m3) 150 200 250 Cmax 24 ur (µg/m3) 300 350 Cmax 1 ura (µg/m3) Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v juniju 2013 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in June 2013 51 400 450 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Center Ljubljana Bežigrad Maribor Center MESTNO Maribor Vrbanski p. Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper Vnajnarje PODEŽELSKO Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor Zelena trava 0 20 40 Cp (µg/m3) 60 80 100 Cmax ur. (µg/m3) 120 140 160 180 200 220 št.prekoračitev urne MV od zač etka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v juniju 2013 Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in June 2013 with the number of 1-hr limit value exceedences Ljubljana Bežigrad Celje Velenje MESTNO Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Vrbanski p. PODEŽELSKO Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica Zavodnje Kovk Sv. Mohor 0 20 Cp(µg/m3) 40 60 80 št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta 100 120 št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v juniju 2013 Figure 3. Mean O3 concentrations in June 2013 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 60 35 30 50 20 30 15 20 10 10 5 0 0 30.jun Maribor Center Nova Gorica Novo mesto 29.jun 28.jun 27.jun 26.jun 25.jun 24.jun Ljubljana Bež. Koper Kranj Velenje 23.jun 22.jun 21.jun 53 20.jun 3 Slika 4. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v juniju 2013 3 Figure 4. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in June 2013 19.jun Murska S. Rakičan Zagorje Hrastnik Žerjav 18.jun 17.jun 16.jun 15.jun 14.jun 13.jun 12.jun Bilje Trbovlje Iskrba Gorenje Polje 11.jun 10.jun 9.jun 8.jun 7.jun 6.jun 5.jun 4.jun 3.jun 2.jun 1.jun Ljubljana Bež. Celje Murska S. Rakičan Ljubljana Center padavine (mm) dnevne konc. (µg/m 3) 25 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja MESTNO Ljubljana Bežigrad Ljubljana BF Ljubljana Center Maribor Center Maribor Vrbanski p. Celje Velenje Trbovlje Zagorje Hrastnik Kranj Novo mesto Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Žerjav Iskrba Vnajnarje Pesje Škale Kovk Dobovec Prapretno Morsko Gorenje Polje Zelena trava PODEŽELSKO 0 5 10 cp (µg/m3) 15 20 25 št. prekorač itev 24-urne MV 30 35 40 45 št. prekoračitev 24-urne MV od zač etka leta Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v juniju 2013 Figure 5. Mean PM10 concentrations in June 2013 with the number of 24-hrs limit value exceedences 35 dnevne konc. (µg/m 3) 30 25 20 15 10 5 0 30.jun 29.jun 27.jun Iskrba 28.jun 26.jun 24.jun 54 25.jun 3 Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v juniju 2013 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in June 2013 23.jun 21.jun Maribor Vrbanski p. 22.jun 20.jun 18.jun 19.jun Maribor Center 17.jun 15.jun 16.jun 14.jun 12.jun 13.jun 11.jun 9.jun 10.jun 8.jun 6.jun 7.jun 5.jun 3.jun 4.jun 1.jun 2.jun Ljubljana BF Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja SUMMARY Air pollution in June was on the level of May. The weather was very changeable with frequent precipitation and lower temperature than would be expected. Concentrations of PM10 and PM2.5 were low. Daily concentrations of PM10 exceeded the limit value at the urban traffic spot of Ljubljana Center. At the monitoring sites of Ljubljana Center the total number of exceedances has already surpassed the annual limit number. SO2 exceeded the 1-hour limit value in the region influenced by the Šoštanj Power Plant (Veliki Vrh and Zavodnje). NO2, NOx, CO and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. Ozone concentrations in June were low and never exceeded the information threshold. 55 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V JUNIJU 2013 Earthquakes in Slovenia in June 2013 Tamara Jesenko, Tatjana Prosen S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so junija 2013 zapisali 219 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 47 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V juniju 2013 so prebivalci Slovenije čutili šest potresov. Prvi se je zgodil 13. 6. ob 10.34 po UTC v bližini Ilirske Bistrice. Potres je imel lokalno magnitudo 2,4, čutili pa so ga posamezni prebivalci Ilirske Bistrice, Podgrada in Knežaka. Naslednji potres se je 14. 6. ob 18.36 po UTC zgodil pri Ribnici, imel je lokalno magnitudo 2,7. Preliminarno ocenjena intenziteta potresa ni presegla IV EMS98, čutili pa so ga prebivalci Kočevja, Strug, Zagorice, Brega in Ribnice. Temu je sledil še en potres v bližini Ribnice, 16. 6. ob 20.04 po UTC z lokalno magnitudo 3,6. Potres so čutili prebivalci celotne Dolenjske, zahodnega dela Štajerske in širše okolice Ljubljane. Intenziteta potresa ni presegla V EMS98. V bližini Litije se je 19. 6. ob 21.15 po UTC zgodil potres z lokalno magnitudo 2,7. Čutili so ga prebivalci okolice Litije, okolice Ljubljane, in okolice Grosupelj. Intenziteta potresa po prvih podatkih ni presegla IV EMS-98. Blizu mesta Massa v Italiji se je 21. 6. ob 10.34 po UTC zgodil potres z lokalno magnitudo 5,2, ki so ga čutili posamezni prebivalci Ljubljane in okolice. Posamezni prebivalci Ambrusa so 23. 6. ob 8.18 po UTC čutili potres, ki se je zgodil v bližini Ribnice. Potres je imel lokalno magnitudo 2,4, intenziteta potresa pa ni presegla III EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v juniju 2013 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 1. Potresi v Sloveniji, junij 2013 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, June 2013 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, junij 2013 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, June 2013 m 6 Zem. širina °N 45,52 Zem. dolžina °E 14,33 17 8 45,52 14,33 9 1,0 Trpčane 2 2 17 17 13 45,53 14,33 10 1,3 Trpčane 18 45,52 14,32 11 1,5 Trpčane 6 3 18 23 46,09 15,09 10 1,2 Ključevica 2013 6 5 8 29 45,64 15,19 7 1,1 Pugled 2013 6 7 16 36 45,81 14,70 9 1,7 2013 6 8 21 16 45,44 15,84 23 1,1 2013 6 9 23 43 46,50 13,61 7 1,0 2013 6 10 16 7 45,32 14,49 11 1,2 2013 6 12 14 42 45,69 14,23 14 1,1 Vrh pri Poljanah Sjeničak Lasinjski, Hrvaška Tarvisio (Slo. Trbiž), Italija Rijeka (Slo. Reka), Hrvaška Trnje 2013 2013 6 6 13 14 10 18 34 45,56 14,28 15 čutili 2,4 Vrbovo 36 45,75 14,85 3 IV 2,7 Seč 2013 6 14 19 49 45,56 14,27 11 1,4 Jasen 2013 6 15 17 20 45,25 15,62 0 1,7 Budačka Rijeka, Hrvaška 2013 6 15 20 50 46,08 14,72 7 1,2 Zgornja Jevnica 2013 6 16 1 8 45,83 15,30 7 1,0 Gorenje Mokro Polje 2013 2013 6 6 16 16 20 20 4 45,75 14,86 3 3,6 Seč 8 45,74 14,86 1 1,2 Polom 2013 6 16 20 9 45,75 14,86 1 1,5 Seč 2013 6 16 20 9 45,74 14,86 0 1,5 Polom 2013 6 16 20 9 45,74 14,86 1 1,2 Polom 2013 6 16 21 50 45,76 14,85 4 1,8 Seč 2013 2013 6 6 16 16 21 21 51 45,75 14,86 1 1,3 Seč 56 45,76 14,86 3 1,1 2013 6 17 2 43 46,48 14,35 17 1,4 2013 6 17 13 25 46,47 14,35 10 1,1 2013 6 17 23 38 45,76 14,86 5 1,3 Seč Zell Mitterwinkel (Slo. Sele – Srednji Kot), Avstrija Zell Mitterwinkel (Slo. Sele – Srednji Kot), Avstrija Seč 2013 6 18 12 51 45,75 14,86 3 2013 6 19 21 15 46,06 14,75 13 2013 6 20 6 7 45,74 14,85 2013 6 20 15 32 46,35 2013 6 20 20 29 2013 6 21 4 35 2013 6 21 17 2013 6 22 2013 2013 6 6 2013 Leto Mesec Dan Žariščni čas 2013 6 2 h UTC 17 2013 6 2 2013 2013 6 6 2013 Globina Intenziteta Magnituda km 14 EMS-98 ML 1,5 V Področje Trpčane 1,1 Seč 2,7 Mala Štanga 1 1,0 13,44 15 1,1 45,82 15,42 2 1,0 Polom Črni vogel, meja Slovenija – Italija Podstrm 45,60 15,47 8 1,5 Lukšići Ozaljski, Hrvaška 10 45,85 14,52 9 1,2 Bukovec 12 14 46,12 13,63 17 1,9 Kambreško 23 23 8 9 18 45,76 14,85 1 2,4 Seč 7 45,75 14,85 4 1,5 Seč 6 23 18 40 45,98 14,94 14 1,0 Kamni Vrh pri Primskovem 2013 6 25 20 54 46,49 14,92 7 1,0 Jazbina 2013 6 25 22 29 45,75 14,85 1 1,1 Seč 2013 6 26 12 19 45,25 14,96 6 1,3 Jasenak, Hrvaška 2013 2013 6 6 27 28 20 13 45 45,76 14,86 4 1,2 Seč 37 45,77 14,85 4 1,0 2013 6 29 9 52 45,30 14,46 6 1,4 2013 6 30 6 59 45,52 15,33 7 1,1 2013 6 30 8 34 45,55 15,35 3 1,2 Prevole Rijeka (Slo. Reka), Hrvaška Gorenjci pri Adlešičih, meja Slovenija - Hrvaška Skradsko Selo, Hrvaška 58 IV III SVETOVNI POTRESI V JUNIJU 2013 World earthquakes in June 2013 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, junij 2013 Table 1. The world strongest earthquakes, June 2013 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati Magnituda Globina širina dolžina Mw (km) Št. žrtev Območje 13. 6. 16:47 9,99 S 107,24 E 6,7 9 Flying Fish Cove, Božični otok 15. 6. 17.34 11,73 N 86,98 W 6,5 36 Masachapa, Nikaragva 24. 6. 22:04 10,70 N 42,59 W 6,6 10 severni del Srednjeatlantskega gebena V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juniju 2013. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, junij 2013 Figure 1. The world strongest earthquakes, June 2013 59 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2012 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.