DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER No. 284. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 4th 1930. LETO XXXII, — VOL. XXXII. Kako se godi našim rojakom po Ameriki v dobrih in slabih časih Izšel je "Družinski koledar," in sicer sedemnajsti letnik. Naroča se ga lahko na . 36.39 W. 26th St., Chicago, 111. V Barbertonu, Ohio, je bil aretiran rojak Frank Kuralt in bil obtožen umora. Obtožili so ga, da je udaril Ivana Gainerja s kolom po glavi na cesti, ko sta se sporekla radi avtomobilske nezgode. Gainer je kasnteje umrl. Koncem novembra meseca so zvezne oblasti deportirale iz Chi-cage 120 tujezemcev, med katerimi je bilo mnogo Jugoslovanov. Nekateri so bili deportirani radi zločinov, drugi pa radi nepostavnega dohoda v to deželo. Slovenska mladinska šola se' otvori v Chicagi 6. decembra. Doslej se je vpisalo že 18 dečkov in deklic. V Steelton, Pa., je umrl rojak John Nemanič, doma iz Slamne vasi pri Metliki. Bil je znan tudi pod imenom Slamovec. V Ameriki je bival 45 let. V San Franciscu so otvorili telovadnico Izobraževalnega in telovadnega društva Slovenija. Nastopili so ob tej priliki dijaki in profesorji kalifornijske univerze, ki so dali s tem priznanje napredku slovenskega naro-da. j .. Raje se je obesil, kot da ;bi bil prignan na sodišče radi obtožbe tatvine. To je storil Joseph Drusin, 39 let stari rudar. Bil je že mnogo mesecev brez dela, in je hotel nekaj ukrasti v gro-ceriji. Prijeli so ga in aretirali. Zapušča štiri otroke, katerih mati je umrla pred več meseci. Avto je ubil triletnega sinčka John Love, v Berwyn, 111. Deček je bil na mestu mrtev. Bil je vnuk rojaka John Stoniča, prvega predsednika S. N. P. J. V Center, Pa., je zadela velika nesreča rojaka Frank Mlinarja. Povozil ga je avtobus in mu pri-zadjal težke poškodbe. Nahaja se v bolnišnici. Mlad slovenski fant Viljem Kajfež si je na lovu obstrelil dva prsta na desni roki in zdravnik mu jih je moral odrezati. Slovensko trgovsko društvo je sprejelo nekaj važnih sklepov Slovensko trgovsko društvo, znano pod imenom St. Clair Merchants Association, je pri j svoji seji v torek večer naredilo | več važnih ukrepov. Prvi ukrep je, da se preseli trgovsko dru-Jštvo iz sedanjih prostorov v j Frank Mervarjevi dvorani v i prostore Slovenskega Narodnega Doma. Nadalje je blagajnik prečital svoje poročilo, iz katerega jo bilo dognati, da se nahaja v blagajni društva svota 1 $206.00. Navzoči člani so ukrenili, da se iz blagajne daruje | $100.00 za novo cerkev sv. Vida, a $100.00 se pa podari za božičnico revnim slovenskim otrokom. V blagajni ostane še $6.00. Društvu je čestitati v treh ozi-rih: preselilo se je v Slovenski Narodni Dom, katerega bo podpiralo z najemnino in drugimi prireditvami. Darovalo je $100 za novo slovensko cerkev in $100 za božičnico revnim slovenskim otrokom in družinam. V zvezi s Community Welfare Club, ki je odsek Slovenskega trgovskega društva, in kateri klub bo seveda tudi storil svojo dolžnost napram slovenski naselbini, bo imela marsikatera slovenska družina v naselbini, ki se nahaja v potrebi, lepe božične praznike. Podrobnosti tozadevno bomo še pravočasno naznanili v "Ameriški Domovini." Prav lepa hvala društvu slovenskih trgovcev za njih delo. In vprašamo se: Kje so pa tuji trgovci? Ali vidite v tem, da so slovenski trgovci vedno na delu za v pomoč in napredek naše slovenske naselbine. In če so oni za vas, bodite vi tudi z njimi. Milijone želj imajo malčki ob sv. Miklavžu Boj se je začel, da se dovoli Predsednik Hoover zopet postavna prodaja 4- obljubtije, da se bo kma-procentne pive lu vrnila prosperiteta Kar kupujemo, kupujmo pri naših domačih! časnikar umrl Charles Mulchahy, reporter pri Plain Dealerju, eden najboljših mladih pisateljev, je umrl včeraj za srčno napako v, Charity bolnici. ttwmtmttnintiimniimtummwcmm Sv. Miklavž pride V nedeljo, 7. decembra, bo Katoliško dramatično društvo "Adrija" v Collin-woodu priredilo Miklavžev večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Vprizori se enodejanka "Sv. Miklavž." Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za odrasle 25c, otroci prosti. Vsi oni, ki hočete obdarovati svoje otroke ali prijatelje, prinesite darila v cerkveno dvorano. Darila se sprejemajo do sobote, do 9. ure zvečer. Na vsakem zavitku naj bo natančno napisano ime in naslov. Obenem se bodo razdelila darila med one otroke, za katere se je vršila predstava predzadnjo nedeljo. Pričakuje se, da bo dvorana polna. Federaeijski odbor Sklep Federacijskega odbora S N. P. J., v Clevelandu in okolici je, da se pomaga članom, prizadetim v tej brezposelnosti in da se jih še nadalje obdrži v i organizaciji. Zato se potrebu-! je pridnih delavcev in radodarnih trgovcev, v prvi vrsti članov j SNPJ. Potrebuje se nekaj dobitkov, katere bi se razdelilo med srečne, da se na ta način pride do svote, s katero bi se plačevalo asesment za revne med revnimi. V kratkem bodo; zastopniki federacije obiskali tr~ i govce in jih prosimo, da jim v i imenu prizadetih gredo na roko. Za Collinwood so Mr. Pru-snik, Mr. Bokar in Mr. Lokar j ml., za Cleveland Mr. šiškovič j in Otto Tekavec. Kdor se pa sam priglasi, lahko to stori pri tajniku federacije, J. J. Terbi-žan, 14707'Hale Ave. Benno B. Leustig Cenjene rojakinje, ženske in dekleta, opozarjamo na izvan-redno pred-božično razprodajo, | ki se je te dni začela pri poznani slovenski trgovini Benno B. Leustig, nasproti S. N. Doma. Posebno opozarjamo cenjene gospodinje, žene in dekleta, da prečitajo oglas, ki je priobčen v današnjem listu. Takih ugodno-1 sti vam ne more nuditi nobena j tuja trgovina, kot jih dobite v naši slovenski' trgovini Benno j B. Leustig. Preselitev Slovenska tvrdka s sadjem in poljskimi pridelki, Mihelcich in Kochman, vljudno naznaja, da se je preselila iz sedanjih, v nove prostore na 15513 Waterloo Rd. Rojakom priporočamo to trgovino. Naj vam spregovorimo na tem mestu nekaj o naših božičnih predpripravah in potrebščinah. Velika slovenska naselbina v Clevelandu se mora zavedati v tem času, ki je eden najslabših, kar so jih naši slovenski naseljenci doživeli tekom dolge vrste let, da ima ta naselbina tudi svoje zahteve in potrebščine. Slovenski trgovski klub ima sicer malo blagajno, kakor je bolj mala trgovina v teh republikanskih časih, toda daroval je $100.00 za božičnico potrebnim slovenskim družinam. Koliko bodo pa posamezni naši trgovci še darovali, to vedo oni sami. Darujejo na vse strani, vsi trgovci brez razlike, kajti v sili vsak naš človek pozna svojega rojaka, in če ima dva centa, bo dal gotovega enega svojemu rojaku-trpinu. Je pa tudi precej naših slovenskih rojakov, ki so toliko srečni, da delajo, da imajo nekaj prihranjenega. Kdor dela, ta bi moral hraniti za poznejše čase. Naša slovenska bank a, The North American Trust Co., vam nudi najlepšo priliko za hranitev v obliki božičnih klubov, ki so se izkazali v zadnjih letih tako uspešne. Saj so naši Slovenci tekom preteklega slabega leta prihranili nad $100, 000 samo v božičnih klubih, kateri denar je slovenska banka te dni razdelila med one, ki so bili toliko pametni in poleg tega tudi zmožni, da so si prihranili ta denar tekom leta. In kako prav jim pride danes! In brez dvoma je, da bodo naši Slovenci in bratje Hrvati ku-! pili te ali one potrebščine pred Božičem! Kje jih boste kupili? Ali ne pri slovenskih trgovcih Ali ste slišali tekom vsega leta, da je ta ali .ona tuja tvrdka podarila toliko in toliko temu ali onertiu slovenskemu društvu, zavodu, narodu? Ne, nikdar nismo tega zapisali. Toda odborniki in člani slovenskih društev, ki so imeli zabave, plese, prireditve in kulturne prireditve tekom tega leta, ti prav dobro vedo, koliko tisoč dolarjev so slovenski trgovci izdali za programe, letake, plakate in enako. Koliko so darovali društvom ob prireditvah, piknikih, sJavnosfih! Ali bomo vse to mirno prezrli, ali se ne bomo spomnili naših slovenskih trgovcev v naših božičnih nakupovanjih? črna sramota in žalost.bi.bila za naš narod, ako bi to storili. Skozi celo leto so naši slovenski trgovci podpirali s tisočaki in tisočaki slovenska društva, dali so, kolikor so mogli, podpirali so slovenske čas-opise, podpirali tuin* tam. Stotine siromakov se je oglaševalo v njih trgovinah, in nihče ni odšel prazen! Kaj bomo storili v takem slučaju? Ali bomo šli in nesli naš denar tujcu, ki vam proda za isti denar slabše blago, ali bomo, kar imamo za potrošiti, dali slovenskemu trgovcu, ki nas vedno pozna, ki vedno z nami drži, ki je rojak iz iste domovine, kot ste vi, ki je vedno med nami, ki pozna naše gorje in veselje ter skuša v vsakem slučaju pofnagati enemu ali drugemu ! Rojaki, to so važne besede, ki naj vam sežejo v srce. Ako ne želite kupiti pri tem ali onem slovenskem trgovcu, pa si poiščite druzega. Saj jih imamo ?500 v slovenski širni naselbini. In ti naši trgovci imajo vse, karkoli poželite, karkoli morete po svojih skromnih ali boljših močeh si nabaviti. Zlasti pa vas prosimo, da se v teh predbožičnih časih ozirate na oglase slovenskih trgovcev v slovenski naselbini. Trgovce velja dosti denarja, da priobčajo | svoje oglase, toda s tem je rečeno, da želijo, da kupujete pri njih, ker bi radi dali v javnost,: kaj imajo dobrega, in kako po i nizkih cenah prodajajo. Zato je oglas, da se pove narodu, kaj in kako. Le berite njih oglase z i isto vestnostjo, kot berete politična, družabna in druga poro-j čila, kot dopise ter vesele in žalostne zadeve v listu. . Poleg tega pa ne pozabite na- j ročiti božično število "Ameriške Domovine" v staro domovino. Ena številka vas velja samo 10 centov, in če nam daste naslov, bomo mi za vas poslali število v domovino. In če hošete pozdraviti svojce v domovini, tedaj priložite pozdrav in 50c, pa bomo uredili tako, da boste zadovoljni vi in vaši. Prosimo, da upoštevate vse te vrstice v duhu, v katerem so napisane. -o- Vest iz Mehike Mr. Jerry Baraga nam sporoča, da je dobil iz Mexico City, Mehika, žalostno vest, da je tam umrl prijatelj John Petrič, doma v Zelšah pri Cerknici. Bil je star šele 25 let. V stari domovini zapušča očeta, brata in tri sestre. Ranjki je umrl za mrzlico, ko se je nahajal štiri leta na farmah v Mehiki. Iskreno sožalje sorodnikom! * Na Kubi so preklicali vojno stanje. Washington, 3. decembra. V kongresu se je danes pričel pravi boj, da se dovoli postavna prodaja štiriprocentne pive. Senator Bingham iz države Connecticut, republikanec in zvest pristaš Hooverja, je vložil dva predloga glede pive. In ob istem času je v poslanski zbornici vložil kongresman Goss iz države Connecticut enak predlog. Tako I mokri kot suhači so bili organizirani. Niti suhaška niti mokra stranka še ni organizirana, da bi se pripravila na debato. Suhači kot mokraši se čudijo senatorju Binghamu, kako je mogel vložiti predlog za 4 procentno pivo. Senator Bingham ni bil nikdar prijatelj mokrih, pač pa so ga suhači šteli med svoje. On je predlagal, da se spremeni Volstead postava v toliko, da se črta točka, ki pravi, da nobena pijača ne sme imeti več kot pol procenta alkohola, in se nadomesti z določilom, da ima vsaka pijača lahko štiri procente alkohola. Obenem je senator Bingham vložil predlog, ki daje zdravnikom pravico, da lahko predpišejo tekom vsakih deset dni vsakomur, pri komur vidijo potrebno, pol pinta alkoholne pijače. Med|em pa naznanja An-ti-saloon liga, da se bo borila do skrajnosti za vsako spremembo Volstead postave. Videti je pa, da bo v tem boju podlegla, ker ima proti sebi celo pristaše svoje lastne stranke. -o- Demokrat bo imenovan za načelnika Columbus, Ohio, 3. decembra. | Pet republikanskih senatorjev državne zbornice države Ohio se je odpovedalo vodstvu republikanske stranke, kar pomeni, da bo za načelnika senatske zbornice imenovan demokrat DeAr-mond iz Hamiltona. V republikanskih vrstah je nastal silen prepir med nazadnjaškimi in naprednimi republikanci. Trije ubiti, 16 nezavestnih od plina Eugene, Ore., 2. decembra. — Med Oakridge in Westfir se nahaja železniški predor, v katerega je zavozil vlak. Vlak je bil pretrgan na dva dela v tunelu. Iz lokomotive so uhajali strupeni plini, ki so povzročili smrt treh oseb, dočim se jih je šestnajst onesvestilo. Washington, 3. decembra. Ko je predsednik Hoover kandidiral v letu 1928 za predsednika, kot republikanec, je y svojih govorih neprestano povdarjal, da če bo on izvoljen, bo imel ameriški narod stalno prosperi-teto. Namesto tega je Hoover in republikanci z njim povzročil najslabše čase, kar jih je Se preživel ameriški narod. Včeraj je pa predsednik. Hoover poslal poslanico na kongres, v kateri obljubuje, da se dobri časi vrnejo v najkrajšem času. In dcčim vlada depresija v deželi, je izjavil Hoover, se morajo združiti vse sile, da uničijo brezposelnost ,poleg tega se pa mora pomagati farmarjem. Hoover je raditega predlagal v svoji poslanici, da kongres dovoli $150,000,000 za takojšno pomoč farmarjem in brezposelnim. Hoover v svoji poslanici ni direktno zahteval od kongresa to svoto, pač pa je prepustil kongresu, da odloči po svoji najboljši previdnosti. Nadalje je povedal Hoover v svoji poslanici kongresu, da bo zvezna blagajna zaključila svoje fiskalno leto z deficitom, ki bo znašal najmanj $180,000,000, toda s pravim finančnim vodstvom se zna ta deficit v toliko popraviti, da ne bo treba nakladati novih davkov. Posebno je pa predsednik Hoover povdarjal v svoji poslanici, da naredi kongres zelo ostro postavo, glasom katere se lahko deportira tujezemce, to je, one, ki niso državljani, za vsak zločin, ki ga povzročijo, in da se takoj deportira vse one, ki so prišli nepostavnim potom v to deželo. Splošen učinek poslanice predsednika Hooverja je ta, da ničesar ne pove direktno, pač pa v splošnem oziru. Povedal je pa, da bo o posameznih točkah poslal kongresu še posebne poslanice. Lansko letq je poslal kongresu enako poslanico, rekoč, da na spomlad, v letu 1930, bo dežela polna prosperitete, in od-tedaj so se šele začeli .slabi časi. Kdo bi verjel republikancem? Tudi Hoover ju ne. Predstava v nedeljo Jugoslovanska Narodna Obrana priredi v nedeljo 7. decembra predstavo v dvorani S. N. Doma za pokritje stroškov ob priliki protestnega shoda proti nasilju fašizma proti primorskim Slovencem. Vstopnice za to predstavo dobite v "Ameriški Domovini," pri Rud. Perdanu, 933 E. 185th St., pri Jos. Kossu, 863 E. 185th St., pri Frank Vesel, 787 E. 185th St. in pri podružnici International Building & Lean Ass'n na 185. cesti. Maša zadušnica V petek, 5. decembra, se bo brala maša zadušnica za pokojnim Frank Pevec, ob 8. uri zju-jtraj, v cerkvi sv. Vida. Prijatelji ranjkega so prijazno vab-; ljeni. Piknik! V trdi zimi smo, pa že govorijo o piknikih! In skupna društva fare sv. Vida nam naznanjajo, da priredijo velik piknik 31. maja na špelkotovih farmah. In to bo v letu 1931. "Vodnikov Venec" Prav prijazno domačo zabavo priredi dr. "Vodtaikqfv Venec" št. 147, SNPJ., v soboto večer v spodnji dvorani S. N. Doma, ob priliki 20 letnjce društvenega obstanka. Igral bo poznani Sa-dar orkester. Tako znamenita veselica naj privabi čimvečje število društvenikov in prijateljev društva. Pridite! tmm«tt«fflit»itiiinuintn»inni»»»»s "Novi list" Iz domovine se poroča: "Goriške Slovence je zadel strašen udarec. Izgubili so svoje glasilo, edini slovenski tednik 'Novi list.' Dne 14. novembra je poklical prefekt urednika v svoj urad in mu naznanil, da list ne sme več izhajati. Strašna vest se je naglo razširila po vsej deželi in povzročila povsod veliko žalest. List je bil namreč silno razširjen ter se je tiskal v 20,000 izvodih. Bil je takerekoč doma v vsaki slovenski hiši na Primorskem. Radi tega dogodkf je slovensko ljudstvo na Goriškem močno potrto." Ubogi naši primorski bratje! t AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 4TH, 1930 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. _Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0828. po igra. Kar naprej bi jih poslušala. Ah, kako hitro mine ura, kakor bi mignil. Lepe pozdrave vsem radio pevcem in igralcem. Ivanka Sodja. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office fit Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 284. Thu. Dec. 4th, 1930. Delo takoj Zanimiv članek prinaša veliki ameriški tednik "Liberty," ki šteje poltretji milijon naročnikov. Ako čita en časopis dva milijona in pol naročnikov, tedaj mora biti časopis že nekaj vreden, zlasti pa mora uredniško mnenje odmevati v javnosti. Z dne 1. decembra, je "Liberty" priobčil sledeči zanimivi članek, s katerim se v vseh potezah sicer ne strinjamo, toda prinašamo ga, da naši naročniki zvedo za mnenje časopisa, katerega čita poltretji milijon Amerikancev: "Iz Bele hiše prihaja izjava, da poleg $500,000,000 za javna dela, ki so že določena, se bo kongresu stavila zahteva, da odobri nadaljni denar za "dela končne potrebe." "To pomeni, da se sedaj dovoli denar za zgradbo gotovih del, katerih sedaj še ne potrebujemo, toda jih bomo končno potrebovali, in ker sedaj ni dosti dela, naj se ista dela sedaj izvršijo, da se kolikor toliko prežene brezposelnost. "Taka javna dela so ceste, jezovi, javna poslopja. T.oda je še nekaj druzega, čemur se ni še posvetilo dosti pozornosti, katero pa pač zasluži. Mi mislimo namreč, naj se izgradi naša ameriška vojna mornarica vsaj do iste sile, do katere je upravičena po londonski pogodbi. "Ako že iz druzega vzroka ne, pa vsaj iz tega, da se da delo in zaslužek tisočerim možem, ki danes brez dela postavajo okoli. Glasom londonske pogodbe Zedinjene države lahko zgradijo 100,000 ton vojnih križark, in za 60,000 ladij, ki nosijo vojne zrakoplove. "To se pravi, če bi se Hooverju zljubilo', lahko nemudoma odredi, da Zedinjene države potrošijo $750,000,000 .za delo, ki se sedaj ne izvršuje, pač pa počiva. In osemdeset procentov tega denarja bi šlo za delavske plače. Zakaj vlada čaka in čaka s tem, je nerazumljivo, ker delavci ne morejo čakati, pač pa morajo jesti vsak dan, ako hočejo živeti. "in poleg tega je pa še en drug vzrok. Ako so Časi slabi ali dobri, je skrajno važno za Amerikance, da zgradijo mornarico, ki je dovolj velika in odgovarja mornaricam drugih držav. Londonska pogodba je bila odobrena od Hooverja in od kongresa, in ni nobenega zadržka, zakaj se ne bi začelo graditi. Kdo drži delo nazaj? "Ako imamo mi mornarico iste sile in moči kot drugi narodi, tedaj bomo veliko bolj pripravljeni na prihodnji razoroževalni konferenci govoriti o resničnem razoroževa-nju. Ako bomo pa slabi, bodo drugi s pomilovanjem zrli na nas. Vi ne morete govoriti mogotcem drugih držav, ako imajo slednji stotine vojnih ladij na morju, mi pa samo ne kaj načrtov na pisalnih mizah. "Mi nikakor ne moremo razumeti predsednikovega stališča v tem tako kritičnem času. Dasi vemo, da je Mr. Hoover kvekerskega pokoljenja, kar pomeni, da je miroljuben, pa nam je uganjka, katere ne moremo raztolmačiti. "V kakšni luči zre on na ameriško mornarico? Zakaj sklicuje konference, dela pogodbe, zahteva, da se drugi držijo pogodb, sam jih pa zametava? Zakaj smo podpisali pogodbe, za katero se ne zmenimo? "Nam se zdi vsa stvar skrajno abotna. Ramsay Mac-Donald, angleški delavski ministerski predsednik lahko postane bojevit, in niti Hoover, niti vsa ameriška mornarica mu ne more nič. Kajti MacDonald ima angleško mornarico v prvovrstnem položaju, stric Sam se pa drži vstran. "Mi potrebujemo tako mornarico in imamo pravico jo graditi. Danes, ko so možje brez dela, ko je cena materialu tako nizka, bi bil najbolj pripraven čas graditi ameriško vojno mornarico. "Poleg tega pa, če vam je prav ali ne, stvari zgledajo zelo resno in slabo v Evropi. V Evropi mrmrajo in skrivej grozijo Zcdinjenim državam. Mi potrebujemo mornarico, ne da bi z njo povzročali sitnosti, pač pa da se ognemo sitnostim." Barbcrton, O.—Poročimo je že bilo v tem listu, da se vrši protestni shod vseh Jugoslovanov napram italijanskemu barbarskemu fašizmu, v nedeljo ob 7. zvečer v dvorani društva Domovina. Do sedaj se je prijavilo osem slovenskih in dva srbska društva. Pogrešamo še hrvatska društva za sodelovanje! V Barbertonu in okolici živi več naših rojakov Kraševcev, ki so prišli iz zasedenega ozemlja ter radi povedo, kaj so doživeli pod fašistično barbarsko kultu-1 ro. človeku se ježe lasje na glavi, ko sliši kaj počno ti barbari | nad našim prebivalstvom. Torej i rojaki Slovani, kdor ima kaj ču ta do svojega jezika, do svoje i matere in našega narodnega po-j nosa, vsi na shod, da protestira-' mo napram fašističnemu teror-' ju! Naše krvi so bratje in naša dolžnost je, da pošljemo svoj glas na pristojna mesta, da tudi ameriška javnost izve, kakšni so ti kulturonosci v dvajsetem sto let ju Gospodovem. John Garbor. Cleveland (Collinwood), O. —Tretji slovenski radio program je bil čez vse lep. Kako krasno in ljubko je pela ga. Anica švigel! Pri pesmi "Slepec" so mi stopile solze v oči, tako krasno je pela. želim, da bi še kedaj nastopila in da bi zapela tisto "Tam na vrtni gredi." Pa kvartet, ah, kako nebeško lepi glasovi! Precej sem rekla: "Mary in Josephine pojeti; samo za moške nisem vedela, kateri pojo. Ampak lepo je bilo. Tn slovenski orkester, kako le-1 Cleveland, O.—Ko čitam v dnevniku A. D., različne dopise, sem se namenila tudi jaz na pisati enega. Upam, da bo g. urednik tako prijazen, da odloči prostor zanj. Zadnje čase se mnogo piše o lovcih, kam so šli, kaj so ustrelili in kaj ne! Najbolj pomilovanja vreden je ubogi Jaka (oziro-raa g. Debevec), ki je tako brez uspeha lomastil po kanadskih gozdovih za zverjadjo. Brezsrčna zverina mu je hodila samo skomine delat ter mu fige kazat in si mislila: al' me hočeš, če te čem? Kar trudi se, da me dobiš, toda danes me še ne pošlješ na drugi svet. Vsaj tisti lepi srnjak ob jezeru si je privoščil tako šalo ž njim. G. J. Debevec, zakaj pa niste j tiste lisice rajši vi ustrelili, katero ste Franku za rep držali? Potem bi se bili Vi lahko postavljali, da ste jo na drugi svet poslali. Da se je bila že sama poprej v past ujela, o tem bi pa molčali, saj za lovca se itak ne spodobi vse po pravici povedati; bolj ko laže, bolj fejst fant je. . . Ako bi pa vzeli seboj nas na-daljne tri imenovane, bi Vam bila pa gotovo sreča bolj mila. Najprvo bi nas morali s "kanadskim" malo potroštat (iz tama-lih flaše), potem bi pa dobile tako korajžo, da bi Vam kar žive moose, kosmatince in srnjake lovile ter jih za kako drevo privezale, da bi bil cilj bolj gotov.^In tudi prav nič jih ne bi šegetale. da bi v zrak skakali. Ko bi še Marjanco Kuharjevo seboj imeli, ona bi jih nam pa kuhala, da ne bi pel vsak dan fižol, slanina in pogreta voda, drugi dan pa zopet obratno. Tako smo se me tri tisti čas, ko ste se Vi po grmovju potikali in na moosa prežali, od same fržmage podale na farme po fižol. In sicer smo bile: moja malenkost, Meniševka in Cerkni-čanka. Prijazna farmerica Slovenka, nam je odkazala njivo, kamor naj se podamo in same natrgamo fižola. Ko smo imele naše košare že skoro napolnjene, pa priteče iz gozda velika zverina v podobi zajčka. Ljubeznivo nas je pozdravil in pogledal ter se hotel hkrati že tudi posloviti od nas. Najprvo je Cerkničanko po nogah poščegetal, in ona se je tako ustrašila, da bi skoro omedlela, predno se je zavedla, kaj je. Nato pa zajček ni imel prej miru, dokler ni prišel v naše roke. Tak pogon smo imele za njim, da smo farmerici marsikatero palico s fižolom vred pomandrale. Farmerica je vpila nad nami: "Vjemite ga, vjemite ga, cifre, samo nikar mi vsega fižola ne pocokljajte!" Meniševka, ki je ena najbolj urnih ter nosi samo nekaj čez 200 funtov žive vage, se je enkrat za njim zavalila in ga za rep potegnila, in srečen zajček, da ni prišel pod njo, ker bi bil na mestu zmečkan. Jaz pa, ki se ne bojim nobene zveri, sem ka skušala dobiti živega v roke. Kadar je k meni priskakljal, j sem pa hitro skočila v drugo stran, da bi mi sam v roke ne skočil. Tovarišicama pa sem pripovedovala, da sem ga že za ušesa držala, pa se mi je že izmuznil. Tega pa sedaj ne smete izvedeti, da sem se ga v resnici bala prijeti. Oh, saj se še tiste miške tako bojim, ki je tako majhna. Vse priznanje pa gre Cerkni-čanki, ki ga je kar lepo s svojim klobukom pokrila, pa je bil za nekaj časa njen, dokler ga ni prišla farmerica iskat, češ, sedaj ga daj pa meni. Ko Meniševka vse to vidi, se prec spomni na jagra Jakata. Sredi farmarske njive je klicala: "Oh, ti Jaka Grmkov, kako si nespameten, ,ko si v Kanado trapov. Mar bi z nami šel po fižol, da bi ti žive zajce lovile, I jih k fencu vezale, Jaka, ki je dober jager, bi jih pa streljal. Lovci, kateri bi radi žive zajce lovili; pridite se k nam trem j učit — pouk je zabaven. Sedaj pa naj še kdo reče, da : babe nismo za drugega, kot za dedce sekirat. Da, skoro bi vam pa še poza-; bila poročati, da smo tudi čebelice takrat lovile. Farmerica je imela poleg njive čebelnjak, iz ; katerega se je čulo neko čudno brenčanje. Jaz ženice opozorim, da se čebelic tudi bojim, ker ne | bi šla rada vsa opikana domov, i da bi se mi mož krohotal. i Komaj jih na to opozorim, že {farmerica vpije nad nami: "Babe, bežite, čebele rojijo!" — In se jih zaenkrat vzdigne cel panj v zrak, in gospa matica jih je odpeljala na daljno planjavo. Farmerica pa se za njimi poda z renami ter jim lepo poslovilno pleh muziko igra. En čas teče še za njimi ter tolče z renami: "Bing, bong, mrhe, ustavite se! Oh, ne, ne, v Me-dajno, koder je vaš pravi dom!" čebelice se pa za tako lepo vabilo niso nič zmenile ter se za vedno od nje poslovile. Ko so čebelice bile že kako miljo oddaljene, pa pride neki mož ter pove farmerici, da bi jih mogla z vodo škropiti ali prst vanje metati, ne pa z renami za njimi teči in jih nazaj klicati! Sedaj pa končam mojo resnično dogodbico, da ne bo kateri rekel: "Par ur so bile na farmi, piše pa kot bi bile cel mesec." No, pa saj je bil tudi Jaka samo dva tedna v Kanadi, piše nam pa že par mesecev, pa vedno rajši in z zanimanjem čitamo njegov dopis, čeprav se včasih tudi malo — zlaže. Pozdrave vsem čitateljicam Ameriške Domovine! Valburžanka. jo postavim na tla in rečem: 'Sedaj pa le skači, kolikor hočeš!' V resnici je bilo lepo in radi smo poslušali zlasti godbo. Le pridite še na dan! če bi slučajno manjkalo kakšnega pevca, pa mene pokličite in bom jaz zapel par pesmi in se boste vsi smejali. že lansko leto je pisal v A. D. Jos Mišmaš, da bi rad mene slišal na radio, če bo "čenč" za Veliko noč, pa bom šel na radio in bom zapel tiste: Le dol se k meni vsedi, Imel sem tri ljubice, Ne hodi k meni ponoč. Te pesmi ne zna nihče drugi kot moja žena in jaz in pa en par Kranjčanov. Jaz lahko pišem, kar hočem, saj mi ne bo noben zame-| ril. če mi pa kdo zameri, pa naj odreže čez polovico, pa bova vsak en konec imela. Priporočal bi, da bi se igralo nekoliko več harmonike, ker stari ljudje so bolj za harmoniko j vneti kot pa za petje. To je po mojem mišljenju. Vas pozdravlja Frank Čoš, 3877 Lakeside Ave. Newbut-g, O. — Dramatično društvo "Balkan" otvori/ svojo dramsko sezono dne 7. decembra z igro v treh dejanjih "Dva bregova." Ta igra je polna veselja in ljubezni ter je delo Anton Le-skovca. Kakor druga leta, namerava tudi letos dramatično društvo "Balkan" vprizoriti več iger. In igra "Dva bregova" je ena najbolj zanimivih in težkih iger, in zato je bila kot prva izbrana. Toda igralci se trudijo, da bo igra uspeh. Zato pridite na to prireditev, da ne bo ves.trud zastonj, ker sami stoli niso vredni vsega tega truda, in tudi igralcem ni nobeno veselje gledati prazne dvorane. Ta igra je sicer zelo pomembna za ta čas, ker je to igra iz življenja beračev. In tukaj se bo videlo, da berači nimajo samo hudih časov, marveč imajo tudi veselje in zabavo. Mojster Macafur, poglavar beračev, ima sina Krištofa, ki študira in hodi za Rono, mladim j dekletom, !n Flore Briga, berač, ki tudi hodi za Rono. Ako ho-| čete vedeti, kdo dobi Rono, Krištof ali Flore, pridite na to prireditev dne 7. decembra. V tej igri so tudi godci in kjer so godci, so plesalci, ijii kjer so plesalci, je veselje, torej ga bo tudi tukaj dovolj. In na ta lačne tudi ne bomo pozabili; kuharice obljubljajo madžarski "szegedin gulaž" in kaj vem, kaj še vse. Za plesalce je preskrbljen Verovšek orkester, ki je že večkrat sviral v S. D. Dvorani Torej igra bo, godba bo, kaj torej še hočete! Pozdrav vsem čitateljem in čitateljicam Ameriške Domovi- ne! Ančka vseh Ančk. Cleveland, O.—Ne morem strpeti, da ne bi izpregovoril par besed o zadnji nedelji, kar se tiče radio programa. Bil je eden najboljših vseh letošnjih programov, od začetka do konca. Mr. J. J. Grdina je rekel: "Sedaj bo ena poskočna, prive-žite noge pri mizi!" Jaz hitim po verigo, pa ko jo prinesem, je že miza skakala Hitro zgrabim /.a steklenico, da se ne prevrne,! Nottingham, O.—Primorski dan: Naj črna zemlja mir jim daje, ki smrtno spanje v grobih spe, naj duh življenja vse budi nas, katerim solnce še žari! Trobenta sliši se povsod, če zbudit' naš slovenski rod; ne išči si miru po smrt', ko strela vdarja, — kam? Na dom podrt. Nesloga naša je vodnica, Nevošljivost naša je sestrica, prepir je oče, naš gospod, on koplje noč in dan nam grob. Vsak košček našega domovja slovenskega opran s krvjo, vsak kamen našega Primorja opran je z matere solzo. Jeziki naših izdajalcev, iz Judeža, krvi, hinavcev, med tujce trobijo laži, " na škodo našo, brez skrbi. Korajžno skupaj vsi stopimo, prepire naše pozabimo: podaj mo si roke na dlan in bratski bo—Primorski dan! Slovani in Slovanke! Ko čitamo naše časoiyse od dneva do dneva in slišimo žalostni, do neba kričeči glas, — samo pretiravanje, osebna mržnja, kreg. Vsa j stvar je samo odmev osebnega žaljenja in s tem se vedno bolj oddaljujejo naša narodna in človeška zavest. Vsa naša preteklost kaže, koliko smo pisali, delali, hodili od j človeka do človeka in učili različne stvari, vse za slogo, delo in napredek celotne naše kulture | in sploh za blagor trpina, v katerega geslo in okrožje spadamo tudi mi. Vsa naša agitacija je iiekako |delo, ki do danes ni imela drugega kot samo dosti boja, toda na koncu se je vedno pojavila tista največja cokla: prepir in nevošljivost. Ko smo vozili voz našega naroda v hrib, s kakšno težavo smo ga pripeljali na vrh. Toda še predno je dovršen naš cilj, pa pride nekaj narobe, morda prav mala \webna mržnja, katera bi se lahko poravnala med njimi samimi, ne da bi pri tem trpel ugled vsega naroda. Hočejo uničiti svoje in naše delo čez noč. Vsak med nami je delal, eni več, drugi manj, vsak po svoji moči in svojem razumu smo prispevali, da smo prišli do nekaj priznanja od naših tujih sosedov. S tem smo tudi vsi opravičeni do sodbe, ne ena sama oseba, ampak celokupni narod. Politika je prinesla največji greh med nas. Mi, ameriški Slovenci dobro vemo, da ustava naše domovine daje vsakemu prosto politično in versko svobodo. Zato bodimo tolerantni in naj bo vsakega njegova osebna svoboda in pravica, da veruje v to ali ono stranko, in te pravice mu ne sme nihče kratiti. Mi poznamo ljudi, ki so dobri delavci, pripravljeni iti na delo za vsako stvar. Tem pa mečejo polena pod nyge taki, ki uurede prepir, če- ravno ne žele napraviti nobene škode. Potem se pa smejejo na skrivnem, da so razbili kako dobro započeto delo. Koliko dela in truda je treba, da se začne kakšna stvar, predno se pa završi, je pa največkrat krivda ene same osebe, da je vse delo zastonj. Kdor prvi začne, naj tudi prvi odneha. Vreme v naših časopisih ne spada, da bi se ga rabilo v žalitev poštenih ljudi. Pustite vreme vremenskim prerokom. Pokažimo, da imamo resno voljo delati vsi skupaj za višek kulture in narodnega obstanka. Delo naše naj bo spomenik naši bodoči generaciji. Zidajmo, ne podirajmo! Na 7. decembra pa pokažimo, da je to dan, svet dan, da na en ali drug način pomagamo našim primorskim Slovencem k svobodi. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se naša nekdanja domovina poslužuje prijatelja, kateri jo lahko brani in osvobodi. To je tista velika slovanska Rusija in po našem mnenju je to edino sredstvo, da se Slovani združijo v veliko zvezo in potem bo naša stvar dosežena in naši bratje svobodni. Na delo! Vam priporočamo, da se strinjate z našo idejo: James Rotter, John Ivančič, Vincent F. Koller, Louis Hafner. Če »verjamete, al' pa ne... Detroit, Mich.—Znanec iz dijaških dni, sprejmite naslednje vrstice od podpisanega. Pre-tečeno nedeljo 30. novembra smo nestrpno čakali pri našem radiu tukajšnje vrle organistinje, Terezije Chaiser in njenem soprogu Mr. Johnu. Zraven je sedel tovariš Fidel Jagodic, ki je svoj čas imel priliko velikokrat slišati v Črni gori gosli, žvegle, pi-ščali. Poslušal je proizvajanje slovenskega radio programa iz Clevelanda tudi podpisani. Čisto ter jasno in razločno smo čuli. Lep užitek smo imeli, ko smo sledili proizvajanju slov. radio programa. Mi čestitamo zavednim Clevelandčanom, ki toliko žrtvujejo za milodonečo slovensko pesem ter slovensko godbo. Čast vam, rojaki! List Amei-iška Domovina me je opozoril na nedeljski radio iz Clevelanda, zato veselo pripo-znam, da me zanima list, ker do-naša bogato, podučno ter zabavno vsebino. Sprejmite vsi v uradu, krepko delujoči, naš iskren pozdrav! Rev. B. Winkler, 386 Geneva Ave. Detroit, Mich. -o- Prijet, ker je na banki prodajal žganje Charlestown, W. Va., 2. de-jcembra. — Strašno kazen .je dobil 34-letni Hary O'Clintic, ki i je priznal na sodniji, da je lasto-jval žganje, in da ga je skozi šti-' ri leta prodajal na First National banki v tem mestu. Ob-| sojen je bil na štiri leta ječe. Sami naj odločijo Mi ne oglašamo, da priredimo "popolen pogreb" za gotovo ceno. Mi mislimo, da tako oglaševanje daje napačne pojme, ker so pogrebi različne vrste. Po našem mišljenju je najboljše, da naši odjemalci sami odločijo, kakšne vrste pogreb hočejo. Njim je dana prilika, da izberejo in primerjajo, cene in blago in mi jim garantiramo, da ne bodo za enake vrste pogreb nič več plačali kot kje drugje. I Louis L, Ferfolia SLOVENSKI POORUBNIK 3515 Bast 81 si St. Tel. »{lulitcan 7420 Ampak tale je dobra, ki jo boste sedaj brali. Le poslušajte: Per mej štefecen, ker imate ravno u "perajt" te dedce dedca-ste, pa mi res ne da žilca miru, da^e moram še jaz malo oglasit. Ena je rekla, da bi ga tako stisnila, da bi kar blinc postal. Tisto pa ni nič povedala, ali ga takti lajka, ali ga tako sovraži. Ali takega, kot ga imam jaz, oziro-ma sem ga imela, pa dobro vem, da se ne dobi v vsakem kotu. Ko ga prediha en kvort ali dva, je še orajt, kadar ga pa polucka tri ali štiri, takrat je pa sama sveta pomagavka. Je ravno tak. kot huda ura. Najprej začne: "Jaz ne bom s to staro babo živel! (čeravno je on starejši od mene). Lahko dobim 17 let staro, pa ne tako kot si ti, ki imaš vse uštukane zobe. Pa so rekli, da boš imela petindvajset taužent dote, predno sem te vzel, pa si imela eno figo!" Potem začne svoje cape razmetavat in na kup nosit ven na jard, med libero in' litanijami. Med tem časom jaz klet zaklenem in pravim: "Ti, zadosti ga imaš za enkrat, nič več ne boš letal doli v kevder nocoj!" No, potem je pa joj in prejoj: "Pa ti boš meni kevder zaklepala?! Bom videl, če boš odklenila ali ne!" Pa hajd po p o 1 i c m a n a. Kmalu privleče dva ali tri polic-mane in jim pravi, da nečem kleti odpreti, da bi vzel svoje šihtne cape ven; da ne bo mogel jutri na šiht itd. Ker poliemani vidijo, da je dedec trd, mu na kratko povedo, da če bo delal kaj trubla, da bo šel na poliestejšen, pa gredo. Poterii se pa domisli, da ima vse svoje cape zunaj na jardu: ta zahmašne in ta šihtne, pa hajd, če bo dobil kje kakšen voziček, da se bo mufal. Ta cirkus se zgodi navadno vedno zvečer. Med tem časom mu pa že sapa raznese kar je lažjih stvari, slamnike in klobuke in kar more drugega. Pa začne zopet razbijati: "Tristo hu. . ., kdo je pa moje slamnike in klobuke pokradel?" Pa začne vpiti, da gre prec po divors, pa hajd k odvetniku. Ko pride tje, pok — na mizo pest zmečkanih dolarjev: "Jaz hočem divors!" Odvetnik reče: "Orajt, ga bomo pa napravili. Kako je pa vaše ime?" — "Kaj me ne poznate, saj sem vaš ko-stimar." — "Ja, ja, saj vas poznam. Kako je pa ime vaši ženi?" — "Baba!" — "Ampak krstno ime prosim." — "O, za tisto pa res ne vem zagvišno. Ta prvi moji babi je bilo ime Lojza, za to pa res ne vem natanko, zato, ker sva šele dva meseca poročena. Ali je najbrže tudi ta Lojza, če ni Mica. Kar Lojza zapišite, pa bo orajt." Med tem časom se pa vinski duhovi malo poležejo in nevihta se umiri, ter žepi se izpraznijo. Pa pride nazaj težkih korakov, upirajoč svoj pogled v tla. "Stara, kaj se bova kregala, saj ne bova večno živela. Prijatelja bodiva, pa je, čeravno sem pri lojerju plačal 35 dolarjev, saj bom druge zaslužil. Saj on tako ne bo nič vedel, ker nisem dal pravega imena notri. Sem se šele po poti domislil, da si Mica." "Ampak ti ga malo preveč bi-ješ. Enkrat se že prizanese, zmerom pa ne," mu jih naštevam. Vas vse skupaj lepo pozdravlja, Mary. A Še eden se je oglasil, da zna blincespeč. Prijatelj Frank Zo-rich je rekel, da zna take napravit, da se gredo vse ženske skrit. Komaj sem se ubranil, da ni i jih ni prinesel en par pokusit. Pa da ne boste ženske mislile, da znate glih ve same vse! AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 4TH, 1930 3 MIKLAVŽEV VEČER priredi dramatično društvo Adrija v nedeljo 7. decembra v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Nestrpno in z velikanskim zanimanjem smo v naši detinski dobi pričakovali vsako leto sv. Miklavža. Izpraševali smo samega sebe, ali nam bo sv. Miklavž prinesel vse, kar so nam starši obljubljali skozi celo leto. Na predvečer sv. Miklavža smo goreče molili, da naj bi nam prinesel vsega, kar smo ga prosili. V zgodnjih jutranjih urah smo radovedno vstajali, hoteč se Prepričati, kaj nam je radodarni sv. Miklavž prinesel. Nepopisno je bilo naše veselje ob pogledu na darove; z veseljem je bila pa združena tudi žalost, ker je sv. Miklavž vedno prinesel poleg daril tudi šibo, ki je bila naš strah skozi vse leto in vedno dobro shranjena nad hišnimi vrati. Ameriška mladež se pa bolj razume na Santa Claus, kot pa "a sv. Miklavža. Koliko je razlike med Santa Clausom in sv. Miklavžem, mi ni znano Vem 'e toliko, da sv. Miklavž je bil škof, zdaj je pa svetnik, Santa Claus je pa velik, postaven možak, zavit v debel kožuh,, vsa j takega ga nam predstavljajo. Letošnje leto bosta oba, ameriški Santa Claus in starokraj-ski sv. Miklavž imela zelo težko nalogo, ako bosta hotela obdarovati vse otroke, kateri so v resnici potrebni. Pri nas v Collinwoodu bo nekaj tako srečnih, da jih bo sv Miklavž bogato obdaril. Kot znano, je agilno dramatično društvo Adrija s sodelovanjem pevskega zbora Ilirije Priredilo 23. novembra igro "Ci-Sani," od katere se je čisti dobiček naklonil revnim otrokom naše župnije. Igra je izpadla nadvse povolj-no; udeležba je bila ogromna in v gmotnem oziru ni bila dozdaj še nobena predstava tako uspešna; okrog tristo dolarjev je čistega dobička. Kaj takega nismo vajeni v Collinwoodu in zato naj bo izrečena prisrčna hvala vsem udeležencem, posetni-kom in darovalcem! Kot že omenjeno, bo "Adrija" priredila Miklavžev večer, in sicer v nedeljo, dne 7. decembra, v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Ob tej priliki bo Miklavž razdelil darila med tiste otroke, kateri so v resnici potrebni. Če bi radi obdarovali svoje prijatelje, znance, sorodnike ali mogoče svoje malčke, kar prinesite darila. Darila se bodo pobirala v četrtek, petek in soboto večer od 7. ure naprej, v spodnji cerkveni dvorani Zagotavlja se vam, da bo Miklavž razdelil darila vsem tistim, za katere bodo darila namenjena. Obenem bo uprizorjena tudi igra-enodejanka z zelo resno vsebino o pokvarjenem fantali-nu in o sv. Miklavžu. Vstopnina bo samo 25 centov, otroci s starši bodo prosti. Začetek bo ob 8. uri zvečer. Pridite v velikem številu, kajti videli boste mnogo veselih obrazov Mogoče boste tudi vi med srečnimi in bo tudi vam kaj prinesel sv. Miklavž. Ali pa vi razveselite svoje drage in iznenadite jih s kakim malim darilom; dobro delo boste storili, obdarovanci vam bodo pa izkazali zahvalo na kak drug način. Torej pridite v velikem številu! Frank Kovačič. KITAJSKI ZID Mathew Debevec Namenil sem se opisati nekoliko o življenju naših ustanov v naši naselbini, katerih imamo Precejšnje 'število. To so podporna društva raznih jednot in zvez, katerih imamo največ v naselbini. Za temi pa pridejo še druge Ustanove, kot Slavenski Društveni Dom, dramatično in pevsko društvo. Med vsemi temi podpornimi, kakor tudi kulturnimi društvi v naši naselbini bi pa bilo treba med nami nekoliko več ^»ližanja in združenja. Kjer 'mamo dva društva ene organizacije, bi imeli lahko eno, ki bi tudi popolnoma zadostovalo, ker yedno je boljše eno močno dru-stvo, kot pa dva šibka. Nadalje imamo, kakor sem že °nienil S. D. Dom, katerega lastnik je do sedaj pet dobro stokih društev. Precejšnje števi- društev pa je, katera zboruje-•lo v domu in prirejajo svoje prireditve v njem. Nekoliko dru-^tev pa je, katera zborujejo in Prirejajo svoje prireditve še J?''Ugod, d asi so tukaj v bližini. 0l'ej tukaj pa leži preko naše naselbine tisti kitajski zid, ka-|°ri nas deli na dva dela in nam J,'a»i do skupnega dela in tes-ncjšnjega združenja na narodnem, društvenem in kulturnem Polju. Tukaj leži važno vprašanje Preti nami za bodočnost naše najine, bodočnost naših dru- Onda bi ona pogotovo bila uje dinjena s onim elementima što več danas i rani je vrše u narodu akciju kulturnog podržanja Jugoslovena. I tako bi jugoslo-venska narodna obrana, ko nova organizacija, postala još jednom aktuelna prestavnica celokupnih Jugoslovena u Americi i ako ne pod predsedništvom generala Jankoviča (ko vrlo uvaženim licem u svoječasno vreme), danas, pod predsedništvom poštenog nam narodnjaka brata Perdana! Srbska narodna obrana bila je osnovana godine 1908 u prv-cu "političnih i kulturnih principa" a predsednik njen bio je glavom general Jenkovič, jkoji je energično zastupao ove prin-cipijelne ideje narodnog pitanja: fizičnog, umnog i politič-nog, jer u tim načelnim idejama leži narodna moč za otpor i bor-bu. Srbska obrana ni je bila teroristična organizacija (črna ru-ka), koje je predsednik bio pu-kovnik Dimitrijevič, što je spre-mala onaj strahoviti atentat na austrijskog nadvojvodu. . . štev, podpornih in kulturnih. Zatorej vsi oni napredni in zavedni elementi, kateri gledajo tudi za bodočnost naše naselbine, naših društev itd, bi morali gledati na to, kot napredni in zavedni delavci za bodočnost, da se združimo in prebijemo tisti kitajski zid, kateri nas sedaj deli na dvoje in skupno delo nam je zagotovljeno, ter skupni napredek v zbližan ju in tesnejšim združenjem naših društev. Ker naša naselbina obsega komaj dve milji, zatorej nam je tako združenje in zbližanje potrebno za bodočnost društvenega življenja in obstanka v vseh ozirih, kakor pri .podpornih društvih tako tudi pri kulturnih in na napredku in razvoju našega S. D. Doma, kateri je središče in shajališče do sedaj že precejšnjega števila društev. Kakor hitro naša naselbina narašča, tako tudi naš Dom ne sme zaostajati. Zatorej bi bilo dobro, da naša društva zavzamejo kako akcijo v tem oziru, da poderejo in- odstranijo tisti kitajski zid, kateri deli sedaj naša društva in zabranjuje do skupnih sestankov naših društev. Te vrstice sem napisal samo ' radi tega, da izrazim svoje mnenje o potrebi, katero bo zahtevala bodočnost razvoja naše naselbine. S pozdravom. MALI OGLASI RAZPRODAJA Sedaj se vrši razprodaja na ženskih, dekli-čjih in otročjih suknjah. Zene in dekleta, sedaj je vaša prilika, da si prihranite vaš denar. Sedaj je čas, da si zberete lepo suknjo za mal denar. Pridite in si zberite lepo moderno suknjo. Ne čakajte. Pridite sedaj, ko imamo popolno zalogo. Izberite si svojo suknjo. Če nimate denarja dovolj, pa plačajte nekaj naprej in mi jo spravimo za vas. Se vam toplo priporočamo, da pridete najprvo k nam, predno greste v mesto. Imamo jako veliko zalogo sukenj za otroke, dekleta in ženske. Pa tudi vsakovrstne lepe in trpežne svilnate obleke po zelo nizki ceni. Torej ne čakajte boljše prilike. Pridite sedaj, da si izberete lepo moderno suknjo ali obleko. Se vam toplo priporočam. ANTON ANŽLOVAR 6202 St. Clair Ave. (dec. 4-6) MI SMO MED VAMI! Naznanjamo cenjenemu slovenskemu občinstvu, da smo se PRESELILI v naše nove prostore na 6223 ST. CLAIR AVENUE kjer vam ob vsakem času lahko prodamo izvrstne DODGE IN PLYMOUTH AVTOMOBILE Najboljši mehaniki so pri nas zaposljsni, ki vam popravijo vaš avtomobil brez ozira izdelka. Vse naše delo je garantirano. In se vam prav vljudno priporočamo. J. H. MILLER & SONS 6223 St. Clair Avenue rTTTIIXllXXIXIITXXXXXXXXTXXXXXXTTIXXXXTIXXTXrrgTTYTyr C0LLINW00D DRY CLEANING & DYEING CO. LEO KAUŠEK in FRANK lastnika. KOVACH Fino čiščenje, likanje in popravljanje oblek Pozor, farmarji! Ali ima kdo izmed vas rjavo kozo, ki bi dajala d v a kvorta mleka vsak dan? Rabi se mleko za štiri ali pet mesecev v svrho zdravil. Kdor kaj ve, naj piše na John Intihar, 900 E. 237. St. Plača se dobro za kozo, in $5.00 onemu, ki bi izvedel zanjo. (284) Q t^jjg^J tžjg^JtjJBA] tžjSAi tžgAi t-jJgjJ tžg^J tjjSj-] IjgAJ tlSjj tjJg^! tjjgA! tVg^-J IjjB^i tjg^-J U^dL-i t-^g^Jt^gA! ti^A] tjjg^-J t-^d-J t-VB^J t- \4r=- Naznanilo! 15210 SARANAC RD. GLenville 4746 CXXXIXXXXXXXXXarilKXXXXXXXXXXXSXXIXXXXIXXXIZXXXXXIiXXX: IftJjtjjg^ia^' L^gA! tjjgfj Ižg^' ^jC^J IjjgjJ UVgX; J IXgAi IVSA1 ij^.'jg m ENdicott 2252 ENdicott 2252 KREMZAR FURNITURE 6108 St. Clair Ave. IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE ivi rygvi rv^atv; ffatvi ryaxi rv^žri r^v; rTatvi r^gri ri^a rT^vi cTavi rTavi rygxi rraxi t f^ S Slovcncem in bratom Hrvatom naznanjamo, da smo odprli trgovino in kro-jačnico v Collinwoodu na 404 E. 156th St., nasproti slovenske banke.. Poslovodja te trgovine je poznani Jos. Perme, ki ji uspešno sodeloval v glavni trgovini in krojačnici pri Brazis Bros. na 6D05 Superior Ave. Ustregli smo že stotinam rpjakov in drugim z našim finim delom. Dobite obleke ali suknje, napravljene po meri, po $23.50. Imamo tudi že izgotovljene in to samo temno plave serge ali kamgarn in suknje, površnike, vse po $20.00. Imel bom veliko zalogo svežega blaga za obleke in suknje. Imel bom tudi nekaj finega blaga, ako bo kateri hotel malo bolje blago. Jako zmerne cene. Ne pozabite oglasiti se pri nas. Brazis Bros. 404 E. 156th Street (Collinwood) GLAVNA TRGOVINA: G905 Superior Avenue PODRUŽNICE: 2290 E. 55th St., 5X21 Woodland Ave. 331 Gratiot Ave., Detroit, Mich. txxxxxxTxxxrT^»TTTTTTTt3c;xTxxixxtTiTiiixTxxxTTTT»ii^ii)rTTyiTXXXJXXXXXXXXXXXXXXXXXXxxxxž^iii»?t«***Xlž»žž»»**^ Nacionalna organizacija jugoslovanske narodne obrane Branko Nijedna nacionalna onjani-UcUa ne more dovesti do kraja ^'obodenje jednot? dela vlasti-^ naroda, ako ta organizacija 'J'j0 fizično, umno in politično '"hijena, da ona izvrši veliko t-'lo nacionalno}? oslobodenja. U Hl