Štajerske vesti. —š— Učlteljski salonski orkester in pevski zbor imata v četrtek, dne 2. mal. travna, začenši točno ob pol 10. uri, v Dobju svoje vaje. Blagovolite priti polnoštevilno in točno; zakaj pripravljamo se za koncert na proslavo 500Ietnice slovenskega ustoličenja koroških vojvod. Novi udje in hospitantje dobro došli! —š— Zgodaj so začell. C. kr. namestnija v Gradcu je ustanovila svojo tiskarno. Za njeno vzdrževanje hoče upreči davkoplačnike; zato je začela izdajati »Naredbeni list«, ki ga vsiljuje vsem občinam, okrajnim odborom, mnogim zasebnim strankam in ga dopošilja vsakovrstnim uradom. Istotako je začel na ta račun v tej tiskarni izdavata deželni šolski svet za krajne šolske svete, šole, župne urade itd. drugi »Naredbeni list« s pozivom, da so si ga dolžni vsi naročiti. Tako upa od davkoplačnikov iztisniti mnogo tisočakov. Zaslužek dobe od tega seveda le nemški uslužbenci, Slovenci so samo za plačevanje. V predzadnjem »Naredbenem listu« že poziva namestnija, naj si naroče občine tiskovine pri njej, tako hoče oškodovati slovenske tiskarne. Občine so avtonomne, one si naročajo svoje tiskovine, kjer hočejo. Zgodaj so začeli, radi bi si vse podjarmili, da bi nas lažje gerrnani- -š-r Slovensko učiteljstvo in denarni zavodi. Slovenski učitelji so mnogokje sodelovali in §e sodelujejo pri denarnih zavodih kot različni upravitelji, ponajveč kot tajniki. Vsi ti so si pridobili obilo zaslug za gospodarsko osvojenje slovenskega naroda, zlasti če so jim svoje delovanje posvetili v prvi vrsti iz prepričanja ter šele v drugi vrsti z ozirom na izboljšanje svojega gmotnega položaja. V nasprotnein slučajti so našemu narodu silno škodovali oni naši tovariši, ki so ali nevede ali iz ravnodušnosti stopili v službo posojilnic. ki so upregli naše ljudstvo v gospodarsko odvisnost tujih zadružnih zvez. Med te spada brezdvomno '»Verband Iandwirtschaftlicher Genossenschaften in Graz«, ki šteje po slovenskem delu Štajerske raznieroma precejšnje število slovenskih posojilnic (Rajiajzenovk). — Tem posojilnicam daje »Verband« netnške knjige, neinške tiskovine ter jim dopisuje v nemškem jeziku. Tu imajo torej svoj zaslužek nemške tiskarne in nemški knjigovezi. Tudi nastavlja »Verband« saine Nemce, le eden je ponernčen Slovan, tega rabijo za nadzorovanje slovenskih posojilnic. Slovenci tarn ne dobe službe. »Verband« zalaga slovenske Rajfajznove posojilnice z denarjem, obresti gredo seveda v žep Nemcev. Tudi svoj čisti dobiček nalagajo pri »Verbandu«, tako je vse Iepo oskrbljeno za denarno podjarmljenje Slovencev. Na.j nobeden slovenski učitelj, ki v resnici ljubi svoj narod, ne proži roke na ustanovitev oziroma na sodelovanje takih zavodov! Mi smo učitelji slovenskega naroda; zato sme naše delo biti posvečeno le povišanju njegovega gospodarstva in njegove kulture.