Štev. 262
TR8Ty v sredo 20. septembra 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tarfl eb nedeljah In praznikih eb 5., eb ponedeljkih eb 9. zjutraj. Pmmitne Iter. se prodajajo po S nvč. (6 stot.) v mnogih to bakar n ah t Trata in okolici. Gorici, Kranju, Št, Fet.ru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Toiminn, Ajdov-Ižini, Dornbergu itd Zastarele Ste*, po 5 nvć. (10 stot.) 04LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ♦smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moč t"
NAROČNINA ZNAŠA
sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na-
roČbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, luiialu aa aataljako lzdanj« „EDINOSTI" «tan*: «• Ml* 1«U Kron 5-30, M pol lat. K.ro& a SO.
Vri dopisi naj se pošiljajo ns uredništvo lista. Nefranko-vana pisma a« ne »prejemaj« In rokopisi se na vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulio« Giorgio Galattl 20 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Ed'oost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnltnl ra?un štev. 841-652. TELFFOfl It. 11-57
BRZOJflUNE VESTI.
Izgredi na Dunaju.
DUNAJ 19. Današnja noč je minula v Ottakringu in sosednih okrajih deloma mirno. Tekom včerajšnjega dne in noči je bilo aretiranih 150 oseb, med temi 120 v Ottakringu. Iz neke hiše v XIV. okraju je bil opolunoči nekemu redarju vržen v glavo vrček za pivo, vsled česar je zadobil rano razpoklino. — V Khuenovi ulici so opolnoči začeli neki demonstratje razgrajati. Redar, ki je posegel vmes, je moral rabiti orožje. Udaril je nekega izgrednika s sabljo po glavi in licu. Ranjenca so prenesli v bolnišnico.
DUNAJ 19. „Korr. W.lhelmM poroča o dogodkih v Ottakringu, da je sinoči vzlic vsem opominom vladalo po ulicah živahno vrvenje in da so se skušali ljudje zbirati v gruče, ki jih je pa policija vedno razgnala. Ob 7 30 zvečer so gruče ljudi tuleč in razgrajajoč korakale po ulicah. Kavalerija in redarji na konjih so razkropili demonstrante, ki so razbili več pouličnih svetilk. Napadli so tudi tramvajske vozove, trem so s kamenjem razbili okna. Skupno je bilo aretiranih 185 oseb.
DUNAJ 19. Pred okrajno sodnijo so bile danes prve razprave proti izgrednikom, ki so bili aretirani minolo nedeljo. Eden obtožencev Je bil obsojen na tri tedne zapora, ker je pobijal okna. Razprave proti drugim 6 obtožencem, ki so ludi obdolženi, da so pobijali okna, so bile odložene, ker treba zaslišati priče.
Demonstracije radi draginje v Solnogradu.
SOLNOGRAD 19. Sinoči je nad tisoč večinoma socijalno-demokratičnih delavcev, tudi žensk po shodu v Schanzlovem vrtu odkorakalo pred vladno poslopje, da demonstrira radi draginje. Redarji so s pomočjo vojaštva razkropili množico po 930 zvečer. Izgredov ni bilo.
Novi vojni minister.
DUNAJ 19. „Fremdenblatt" poroča: Zborni poveljnik v Sarajevem, general pehote, vitez Auffenberg, ki je določen za naslednika barona Schonaicha, je sinoči na najviši poziv dospel semkaj. Danes opoludne ga je cesar vsprejel v avdijencl.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
BUIMPE3TA 19. Na današnji seji so se vršila poimenska glasovanja, nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri.
Avdijenca pri cesarju.
DUNAJ 19. Cesar je vsprejel danes predpoludne v posebni avdijenci poslanika v Londonu, grofa Mennsdorf-Pouilly.
Nadomestne deželno-zborske volitve v Dalmaciji.
ZADER 19. Na včerajšnji nadomestni deželno-zborski volitvi za mesto Split je bil izvoljen deželnim poslancem dr. Josip Smo-dlaka (hrvatska demokratična stranka).
Francosko-nemška pogajanja.
PARIZ 19. „A g. Ha vas44 poroča: Drž. tajnik Kiderlen-Wachter ni izročil poslaniku Cambonu nikakega pismenega odgovora. Nadaljujejo se baje pogajanja z resnično
PODLISTEK.
Jug.
Historičen rcman. Spisal Prokop ChocholouŠek
Poslovenil H. V
Angora.
„Moj gospodar in moj sultan je govoril tako; mari naj se upiram jaz, suženj njegove volje ?M je odgovoril veliki vezir, krčeč rameni; „nisem tak kakor kaurski vojvode, ki se upirajo volji svojih gospodarjev."
„Allah kerim 1" je pripomnil Timurtaš, ,mora se tako zgoditi, kakor je dejal moj gospod in zapovednik."
„No, sedaj vidiš, Štefane 1" se je smehljal Bajazet, „nihče ne dvomi nad mojim izrekom — samo ti. Seveda, seveda, saj si nevernež," je dostavil zbadljivo; „ne veruješ prorokovim besedam, kako naj zahtevam, da veruješ mojim?"
„Da, ti si govoril, sultane I" je rekel Štefan z velikim samozatajevanjem, da ne bi njegove besede zvenele jezno; „izročil si usodi moč nad seboj, in ona bo sodila med teboj in Timurom; daj Bog, da se ne bo maščevala nad teboj, ker si jo tako drzno kUcal za sodnika!"
Vsled teh besed so emiri utihnili; veliki vezir in Timurtaš sta izbulila oči na drznega govornika; celo Bajazet sam se je stresel, in njegovo, od razkošja skaljeno oko se je nepričakovano zaiskrilo.
željo, naj bi prišlo do sporazuma. Izvršijo se razne spremembe redakcijonelne narave. Nov napredek je torej dosežen. Vendar ostanejo nerešena Še nekatera načelna vprašanja, glede katerih ne more Francija popustiti. Kiderlen-Wachter se zopet sestane s Cam-bonom v petek, potem ko se dogovori z državnim kancelarjem.
Po smrti Stolipina.
KIJEV 19. Neposredni vzrok smrti Stolipina je bila srčna slabost. Dr. Afanazijev je pripovedoval, da je Stolipin čutil ves dan bolečine in je težko sopel. Od 6. ure je bil bolnik deloma v nezavesti. Ob 9. uri je spregovoril zadnje besede: „Položite me na stran!- Pol ure pred smrtjo je Stolipin izgubil zavest.
PETROGRAD 19. Vsi listi so danes izšli črnoobrobljeni in so prinesli sliko Sto-lipinovo ter dolge članke, v katerih izražajo svojo bol in svoje ogorčenje ter povzdigujejo zasluge pokojnika. „Novoje Vremnja" pravi, da začne sedaj v zgodovini Rusije novo poglavje.
PETRPGRAD 19. Oficijozna Rusija piše : Stolipin je umorjen, vendar ne premagan. Ta dan in ta ura bosta zabeležena v ruski zgodovini. Če tudi je ruski narod bogat na uglednih duhovih, vendar ne more pokazati mnogo sinov, ki bi imeli toliko vitežkega duha, kakor pokojnik.
PETROGRAD 19. Kijevski drž. pravd-nik je ustmeno poročal pravosodnemu ministru o teku preiskovanja proti Bagrovu. Bagrov je prejemal od tajne policije 185 rubljev mesečne plače in razun tega honorar za posebna naročila.
KIJEV 19. Pogreb Stolipina se bo vršil v petek, dne 22. t. m.
KIJEV 19. Po svoji vrnitvi iz Černigova se je podal car v bolnišnico, kjer je prisostvoval zadušnici po pokojnem ministerskem predsedniku Stolipinu.
Stolipinov naslednik.
PETROGRAD 19. Provizorično vodstvo ministerstva je prevzel finančni minister Kokovcev. Govori se, da bo imenovan mi-nisterskim predsednikom Makarov ali pa bivši minister za notranje stvari Durnovo.
Car Nikolaj v Černigovu.
ČERNIGOV 19. Car Nikolaj Je dospel semkaj ob 3. uri popoludne. Potem, ko je obiskal obe stolnici, je vsprejel plemiške > maršale in člene plemstva ter zemstva. Nato I se je ob ovacijah prebivalstva podal na1 ladijo in se je potem ob 6. uri zvečer vrnil■ v Kijev.	i
Volitve v bolgarsko sobranje.
SOFIJA 19. Doslej je bilo izvoljenih: \ 190 vladnih kandidatov, 7 Radoslavistov,j 6 Stambulistov, 5 agrarcev, 4 demokrati in j 1 mladoliberalec. Opozicijonalni voditelji Ge-' nadijev, Malinov, Radoslavič, Pešev in Ton-čev so zopet izvoljeni.
Iz Srbije.
BELIGAD 19. Popolnoma izmišljena so poročila inozemskih listov, da so zaupniki j radikalne ztranke imeli v Nišu sestanek, na katerem da so sklenili zapričeti akcijo, da bi se odpovedal prestolu kralj Peter. Radikalna stranka sploh ni imela v NiŠu nikakega shoda. — Memoari odvetnika Nova-;
koviča so večinoma njegova pesnitev in se za nje tukaj nihče ne meni.
Kolera.
REKA 19. (Ogr. biro) V bolnišnici za kužne bolezni na Sušaku je umrl danes zjutraj Anton Boretič, ki je obolel za sumljivimi znaki kolere. Truplo so raztelesili in drob poslali bakterijologično preiskavo v Zagreb. — V občini Draga pri Sušaku je obolel za sumljivimi znaki delavec Sagnan. Spravili so ga v bolnišnico za kužne bolezni.
CARIGRAD 19. Včeraj in danes je obolelo tukaj za kolero 15 oseb, umrlo pa 41. Vojakov je umrlo 11, obolelo pa 8.
CARIGRAD 19. V zadnjih 24 urah je obolelo 43 vojakov, umrlo pa enajst.
Generalni štrajk na Španskem.
MADRID 19. Splošna delavska zveza je sklenila generalni štrajk za vso Špansko. Dan, ko se ima ustaviti, bo določen pozneje.
MADRID 19. Kraljevski dekret odpravlja ustanove garancije za vso Špansko. Španske čete v boju proti prebivalcem Rifa.
PARIZ 19. „Ag. Havas" poroča iz Tan-gerja: Španci so baje v boju od 11. na 12. t. m. odbili napade prebivalcev Rita. Ti poslednji so imeli velike izgube.
Dunaj 19. Tu je umrl senior avstrijskih odvetnikov dr. Maks Neuda v starosti 82 let.
Beligrad 19. Ministerijalni tajnik Dra-gomir Štefanović je imenovan voditeljem srbskega tiskovnega uradu v ministerstvu za unanje stvari.
Vprašanje državnega uradništvo pred akutnim Stadijem.
(Iz uradniških krogov.)
Stojimo pred otvoritvijo novega parlamenta. Tja gori so obrnene sedaj vse oči trpečega ljudstva v Avstriji. In mej to ljudstvo, ki ječi sedaj pod grozno gospodarsko krizo, je tudi državno uradništvo in usluž-benstvo, ki istotako kakor vsi delavni sloji — posebno pa uradništvo nižih razredov — občuti usodne posledice dan na dan na uprav epidemičen način naraščajoče draginje vseh življenskih potrebščin.
Več, nego naravno je torej, da tudi državno uradništvo z največim zanimanjem in napetostjo in — zelo dvomljivimi nadami zre tja gori v cesarsko prestolnico, tja na ljudski parlament, pričakovaje od zastopnikov ljudstva toli perečega in toli zavlače-vanega uradniškega vprašanja.
Nikdar še se ni državno uradništvo, pozvano v to od svojih strokovnih glasil, tako vsestranski zanimalo za državnozbor-ske volitve in Še nikoli ni to uradništvo — posebno v velikih mestih — šlo s tako samozavestjo v volilni boj za one kandidate, od katerih pričakuje podpore v trdem boju za zboljšanje svojega obupnega položaja, kakor je to storilo ob zadnjih volitvah.
In sedaj, ko stojimo pred otvoritvijo parlamenta, ki bo imel rešiti vse polno važnih predlogov in dovoliti raznih „državnih potrebščin", sedaj se tudi državno uradništvo širom Avstrije potom svojih glasil obrača do ljudskih zastopnikov, opozarjajoč
„Naj se zgodi kar koli," je govoril dalje Štefan, ne meneč se za učinek svojih prejšnjih besed. Radi svoje sestre sem tebi, sultane, prisegel, da ohranim tvoje potomstvo na vladi, in spolnim tudi svoio prisego. In radi tega ni več prostora za-me med tvojimi saltimbankami in odaliskami, marveč med mojimi junaki, da ohranijo moji udje moč za odločilni boj in da ne bom v zasmeh svojim junakom.14
Ponosno se je obrnil in je med občno tišino — kajti celo emiri so se mu kar nehote umikali - stopal iz dvorane, ne meneč se za nikogar, kakor da bi jih vse preziral.
„Kaj je dejal, ta kaurin?" se je oglasil Timurtaš nejevoljno, ko je Lazarevic že zginil, „on da obvaruje tebe, vzvišeni moj gospod, gospodar sveta ? In sam diše samo po tvoji milosti In samo vsled tvojega usmiljenja je to, kar je. Kako se more rogati tvojemu veličastvu ?"
„Resnica," so pritrjevali emiri poluglasno, „zapovej, naš jasni gospod, in mi bomo kaznovali njegovo predrznost."	t
„Pustite ga pri miru," je dejal Bajazet resno, toda preko njegovega čela se je podil mrak kakor senca njegovih tajnih misli. „Če bi ne bilo njega, bi nikdar ne ne slišal besed moža, resničnega govora, in jaz stojim previsoko, da bi me razjezila resnica, in če je tudi trpka. In trpka je bila, to moram reči," — je zapal zopet v svoje prejšnje, lahkomišljeno razpoloženje — »kakor sok aloe; podaj mi, Zulma, soka trte Ši-rasa, ki je sladak, kakor tvoje ustnice, in
zapoj ljubavno pesem, po kateri se srca možkih tope In umirajo njih duše svetu in njegovim bolečinam; jaz hočem biti Še blažen in okušati slasti prorokovega raja.*4
In Zulma je na njegovo zahtevo podajala zaželjenega napoja, strune njene lutne so zvenele, njen glas se je milil v petju kakor glas stavca. Toda Bajazetu se je zdel njen usmev, s katerim mu je podajala čašo, hladen; niti vino se mu ni zdelo tako sladko kakor popreje; lutna ni imela soglasja in celo slavčevo petje dražestne pevke mu je zvenelo nekako resko, mrzlo po ušesih; in že je prizdigoval desnico v otroški jezi, da iztrga lutno iz krasnega naročja, in odpiral je usta, da veli sladkim ustnam Zutme, naj utihnejo, ko je naenkrat zadel ob njegovo uho divji krik, ki je od zunaj prodiral v dvorane njegovega seraiia. Obstal je s povzdignjeno desnico; z ustmi, na pol odprtimi, je otrpnjen poslušal vrišč, ki je gromko, često ponavljan, prodiral v dvorano.
Zulma je umolknila; veliko prestraŠenje se je zrcalilo v njenem licu, njeno oko je begalo po dvorani kakor bi iskalo mesta, kam bi se skrilo, ali pa, kamor bi mogla zbežati pred nesrečo, ki jo je komaj slutila. Ona, hči Vshoda, razvija svojo lepoto samo, če je naokoli mirno in razkošno, tako, kakor roža Širasa izdihava svojo vonjavo samo pod azurom svoda; kadar pa veter brije in vihar razsaja, se trese groze in stelje s svojimi lističi zemljo.
(Pride še.)
jih na dane obljube in na dolžnosti, ki so jih prevzeli tudi nasproti temu uradništvu. Mej državnim uradništvom vse Avstrije je opažati zadnje dni neko resno gibanje. Iz apelov v uradniških glasilih zveni skrajna nezadovoljnost posebno nižega uradništva, ki takorekoč kakor uprežna živina pod bičem više gospcde vleče naprej državni voz. Nezadovoljnost je že tako velika, dr* mora priti v doglednem času do izbruha po vsej državi, slično onemu meseca februarja v Trstu, ako se to vprašanje ne vzame enkrat resno v pretres in dovede do povoljne rešitve. Tak izbruh — pasivna rezistenca — bi bil ne le za državo, temveč tudi za ves javni promet naravnost katastrofalen. Trpela bi posebno trgovina in ugled države bi strašno padel.
Da ne pride do te preteče katastrofe, ki je uradništvo gotovo ne želi, bodi v skrb in dolžnost vseh poklicanih faktorjev. In sicer naj odvrnejo nevarnost na tisti način, ki jedini more prinesti resnično povoljne rešitve: z nemudno gmotno ureditvijo uradniških zahtev.
Z najvišim odlokom od dne 16. julija 1835, oziroma z dekretom dvorne kancelije od dne 23. septembra istega leta (politische Gesetzessammlung, snopič 63, št. 63, stran 359) je državnim uradnikom prepovedana vsaka postranska služba, ki se ne vjema in strinja z uradniško častjo. Ako hočejo kom-petontni krogi, da bo nižje uradništvo spoštovalo gornji odlok in se ravnalo po njem, naj uradniškemu stanu primerno uredi njegov gmotni položaj, pa se ne bo treba uradniku loviti v svojih svobodnih urah po kakem trgovskem komptoarju in odjedati košček kruha drugim, ki imajo po poklicu pravico do njega, ter tako grešiti proti gori omenjenemu dvornemu dekretu.
Onim pa, katerih se tiče, bodi povedano enkrat za vselej, da je državno uradništvo prejelo že več nego preveč — lep:h besedi in obljub. Na vrsto naj pridejo sedaj — dejanja!! Naj se nam ne kaže vedno na prazne blagajne! Ako znajo gospoda ministri dobiti na stotine milijonov za vojaštvo, za kanone in bojne lad>je, naj že enkrat najdejo drobtininico tudi za državne uradnike in uslužbence, ako nočejo doživeti sramote, da jim nekega lepega dne drživni stroj odpove funkcijo !
V svrho povspešenja rešitve tega akutnega vprašanja se obračamo tudi slovenski državni uradniki do slovenskih zastopnikov s prošnjo, naj podpirajo na merodajnem mestu že znane jim naše več nego opravičene zahteve.
Na državnem uradništvu pa je, da je v tem važnem gibanju složno, da nastopa skupno in samozavestno za svoje pravice. Ako bi pa prišlo do izbruha, naj se ne bo posledic, ki bi navstale, pripisovalo uradnikom, temveč onim, ki so provzročili in zakrivili ta izbruh — lačnih !
Žalostna kulturna slika Iz južne Italije.
Vražo, da vlada razširja kolero v ravno omenjeno svrho, je italijanski pisatelj našel tako splošno razširjeno, da si sploh ne more tolmačiti, kako je možno, da je nastopila tako splošna sugestija mas. On išče pojasnila v nazorih, ki jih imajo kalabrežki kmetje o vladi, v kateri vidijo tujo silo. Oni se čutijo kakor podjarmljeno ljudstvo, ki se udaja v svojo usodo. Davke smatrajo za nadležen tribut, katerega morajo plačevati kakor po izgubljeni vojni, ne da bi zato uživali najmanjše dobrote. Za njih je vsaka uradna oseba nekaj imponujočega, pa naj že bo potem to minister, ali policijski komisar. Tako je nekega dne neki kalabrežki kmet prosil policijskega komisarja za življenje svojega prijatelja, ki je pobegnil v gore! Volitve v parlament značijo za te nevedne ljudi tajinstveno ceremonijo, ki služi le v to, da pošlje kakega nepoznanca v Rim. Če se je vlada zavzela kedaj za koristi ljudstva, vzbuja to velikansko nezaupanje. Ko je minulo leto izbruhnila bolezen med živino in je prišel živinozdravnik z nalogom, da bi poskrbel odpomoč, je nastalo veliko razburjenje, ker je obstojala bojazen, da je
poslan le za to, da zastrupi vso živino----
Barzini omenja, da je tem razmeram krivo pomanjkanje cest, zbog česar so razni kraji takorekoč odtrgani od sveta. Življenje se omejuje edino le na udovoljevanje materijalnih potreb, beda in nevednost ostajata Je nadalje in provzročata vsa zla. Moderne oblike proizvajanja ne prodirajo, življenske navade se ne spreminjajo, potrebe ostajajo vedno iste in tako pomanjkuje eneržije in inicijative. Častihlepnost nadomešča lakomnost in pomanjkanje vsake politične vesti; čuden nazor o javnih oblastih spreminja vsako vaško
Stran II.
►EDINOST« št. 262.
V Trstu, dne 20 septembra 191 i
gospodarsko v gospodstvaželjno despotijo. NI čudno torej, če kmet, ki vidi v njej oblast, dobiva čudne pojme o vladi. Vlada sama je pa tudi mnogo kriva na tem, da to slabo mnenje, ki jo ima o njej ubogi kalabrežki kmet, ni ovrženo. Že petdeset let se obljubuje ceste, ne da bi se jih gradilo. Ko bi Kalabrija bila kaka kolonija v Afriki, bi se bilo pač smatralo za potrebno, da se nekaj stori za prometne zveze. Bilo bi se potem opazilo bogatstvo njegovih polja in gradilo bi se bilo ceste, pristanišča ; ustanovila bi se bila industrijska in poljedelska podjetja. Ker je pa Kalabrija del italijanske dežele-matere, puščajo oblasti najboljše njene sinove, da se izseljujejo in se tolažijo s prihranki, ki jih pošiljajo v domovino, kakor da ne bi vsaka zapuščena njiva pomenjala dela uničene domovine.... Italija zmanjšuje na ta način svoje prebivalstvo od leta do leta. Eno dobro pa je kolera — po mnenju Barzinija — vendar-le prinesla: da se je ljudstvo naučilo na nekoliko več snage. Pred mnogimi vasmi so postavljeni bedri z vodo in kdor hoče vstopiti v vas, se mora umiti. Marsikateri kalabrežki kmet bržkone dosedaj še ni poskusil, da bi se umil; morda mu bo to vendar-le ugajalo, ter se bo umival tudi še potem, ko kolera že obrne deželi hrbet.
* * *
To je slika razmer v južni Italiji, kakor jih je opisal Italijan. Da je to storil pripadnik kake druge narodnosti, bi se moglo misliti, da govori narodno sovraštvo, ali da je vsaj pretirano. O Barziniju pa tega pač ni možno misliti, prvič ker je on Italijan, a drugič preresen Človek, da bi pisal nekaj, kar ni res.
Ko govore Italijani o neodreŠenih zemljah, naj bi se spomnili na Kalabrijo, kjer imajo toliko ljudi za odrešiti iz bede, nevednosti in srednjeveškega praznoverstva !
Mesto da društvi „Dante Alighieri" in „Lega Nazionale" snujeta v raznarodovalne svrhe šole za otroke slovanske narodnosti, naj bi raje posvečala svojo pozornost tem pripadnikom lastne krvi, ki so tako potrebni
—	odrešenja !! _
Kako se skrbi za šolstvo v Istri.
Po vpokojitvi bivšega nadučitelja gosp. Ivana Kureta, ki si je stekel veliko zaslug za probujo narodne zavesti v Dekanski občini in v koprskem okraju sploh, poslal je c. k. okrajni šolski svet v Kopru na njegovo mesto za provizoričnega učitelja g. Valentina Semiča, vkljub temu, da se je od strani zavednega prebivalstva temu prigovarjalo. Krajni šolski svet in tudi zastop občine Dekani sta — kakor zakonito — predlagala tri prosilce, od kateiih je deželni odbor istrski v svoji seji dne 23. junija t. I. pod št. 3742 imenoval gosp. Hermana Rudeža definitivnim učiteljem za Dekani. — Toda zgodilo se je nekaj, kar je morda bilo izključeno že pri Keltih, ki vendar niso razpolagali s takimi komunikacijskimi sredstvi, kakor mi, ki živimo v veku kulture in aeroplanov. — Do danes namreč, ko štejemo od 23. 6. t. I. že tri mesece, nivdobiig. Rudež irae-novalnega odloka. — Ta praksa višjih šolskih oblasti je učiteljstvu koprskega okraja jako dobro znana in opozarjamo naše narodne poslance, da jo malo preštudirajo ter krivce udarijo po prstih. — In koliko je še učiteljev, ki ne vedo, kaj bo ž njimi ?!! Na besedo gredo, kamor se jih pošlje, stoje tam morda kakih dvajset ali mesec dni, potem pa morajo — na višje povelje — romati z vso svojo revščino od vasi do vasi, liki večnim popotnikom, obsojenim na dosmrtno romanje. Prevozne troške ne trpi seveda nikdo drugi, nego učitelj sam, ki ježe itak — posebno če je provizoričen — dovolj dobro oskrbljen, da mu gre dobro. In vse se dogaja samo zaradi tega, ker dotični poklicani faktorji, preobloženi morda z delom, niso imeli časa obaviti eventualne premestitve in izročiti dekrete za časa počitnic, ampak čakajo na to, da naznanjajo, ko se Je šolski pouk že začel. Komu je to korist
—	ne vemo; vemo pa, da pri tem trpi pouk in napredek otrok, kar je morda prva in glavna svrha učiteljev. — Bilo bi potrebno, da se namreč eventualne premestitve ali imenovanja sporočajo interesentom pred začetkom šolskega leta.
Znano je pa, da je šolski nadzornik za italijanske šole vse potrebno ukrenil, da so italijanski učitelji bili pravočasno nameščeni na svojih določenih mestih in da ne trpi italijanski šolski otrok nobene zamude v pouku in napredku.
Konečno bi stavili do okrajnega šolskega sveta vprašanje: je-li z didaktično-pedagogičnega stališča koristno, da pričenja šolo kak učitelj, ki pa mora radi preoblo-ženosti c. k. okr. šolskega sveta s posli, zapustiti svoje prvotno mesto in nastopiti v drugem kraju svojo službo ? 1
Slovenci?
Tretjič stopamo tržaški akademiki s tem pozivom pred Vas, da Vam pokličemo v spomin žalostni zgodovinski dogodek našega narodnega življenja: XX. septembra preteče tretje leto, odkar sta slovenska mladeniča Lunder in Adamič izdihnila svojo mlado dušo na ljubljanskih ulicah.
Tega dne smo najjasnejše izprevideli, kako daleč sega sovraštvo naših narodnih
nasprotnikov do našega malega in še šibkega naroda. Izprevideli smo, da nam je treba močnejših sredstev, če se hočemo v bran postaviti tako ljutemu sovražniku. Ta uspešna sredstva pa so naše gospodarske, kulturne institucije, predvsem naše šole in ljudske knjižnice.
Takrat smo si vsi za trdno obljubili, da bomo s podvojenimi močmi podpirali in ja-čili te naše organizacije, naša bojna sredstva. XX. septembra 1. 1908 smo si postavili za mejnik nove, veselejše dobe naše zgodovine!
Slovenci! Kličemo Vam te obljube v spomin. Potrebno je to posebno letos, ko si gradimo v Trstu ponosno stavbo prosvete, ki imponira celo našim nasprotnikom, ker jo gradi slovenska požrtvovalnost.
Mi, mladi akademiki, čutimo v sebi dolžnost, da posvetimo svoje mlade moči koristim slovenskega ljudstva in zato prirejamo III. narodno zbirko. V tej misli poživljamo vse zavedne Slovence, da se s požrtvovalnostjo spomnijo 20. septembra.
Za akademično ferialno društvo „Balkan" : Josip Kernev,	Josip Požar,
predsednik.	tajnik.
Opomba. Čisti dobiček se razdeli med „Družbo sv. Cirila in Metoda", „Dijaško podporno društvo v Trstu" in za ljudske knjižnice v Trstu.
Domače vesti.
Niso Še minula 3 leta, odkar je tekla po ljubljanskih ulicah nedolžna kri slovenskih miadeničev, prelita vsled nemške brutalnosti, nemškega nasilja. Niti prav v moški dobi ni bil fante, ki je bil vzrok krvoprolitja, a zgoditi se mu ni moglo žalega — Nemec je bil! In ko je videl slovenski narod, kako je zaničevan in zapostavljen, da nedoletni smejo kar streljati nedolžne slovenske mladeniče, ko je videl slovenski narod, kako majhen in brez moči je proti vsemožnemu sovragu, zaklel se je: Slovenskemu narodu mora zasijati lepša doba! Naša narodna mučenika Adamič in Lunder nsj tvorita mejnik v našem življenju: iz njune prelite krvi naj nam zašije zarja lepše bodočnosti!
Toda, kako smo šibki, kako smo slabi, kako nizki 1 Še par mesecev ni bilo minolo, in že smo pozabili na svojo prisego, na svojo zakletev.
Ali pa naj res ostanemo stari Slovenci, ki hočemo z medsebojnim bojem pomagati svojim sovragom, da nas lažje uničijo ? J I Ne in nikdar ne! — Kvišku srca, bratje ! V boj za narod, za njega prosveto in napredek. In sedaj, ko se bliža tretja obletnica žalostne smrti naših mučenikov, Adamiča in Lundra, pokličimo si zopet svojo prisego v spomin in žrtvujmo vsak po svoji moči za narodne namene I
Slovenski tržaški akademiki, ki so si globoko vtisnili v srce septemberske dogodke leta 1908., prirejajo v poveličanje spomina na naša narodna mučenika vsako leto „narodno zbirko XX. sept." — Tako tudi letos. Lani so pa Slovenci pokazali, kako hitro pozabljajo oni tako važne dogodke v našem narodnem življenju. Upajmo, da se letos ob tej priliki zopet pokaže požrtvovalnost tržaških Slovencev, ki verujejo v lepšo bodočnost!	M.
Sramota za italijanski Trst je po mnenju „Indipendenta", da ga je na mednarodnem kongresu bančnih uradnikov v Milanu zastopal delegat „Društva jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov". Pri tem se italijansko glasilo huduje na italijanske bančne uradnike, ki da niso bl!i zastopani na tem kongresu. „Indipendente" se huduje po krivici, ker bi moral vendar znati, da tržaški Italijani nimajo niti ene svoje banke, torej tudi ne morejo imeti bančnih uradnikov, ki naj bi bili v MIlanu dokazali, kako italijansko mesto je Trst! Mi radi verujemo, da je „Indipendentu" to hudo, a bo vedno hujše. Moral se bo pač počasi sprijazniti tudi z mislijo, da bo na kakem kongresu v Rimu zastopal Trst — slovanski župan!
Revizija ljudskega Štetja. Sekcija za revizijo ljudskega štetja v Šoli ulice Fontana, uhod iz ulice S. Francesco štev. 42, posluje samo še par dni. Opozarjamo zato prebivalce iz mestnih okrajev: Novo mesto, Barriera nuova in Sv. Jakob, ter iz Barkovelj, Grete, Kolonje, Rojana, Vrdele, Škorklje in vse Zgornje okolice, ki se Še niso prepričali, če imajo vpisan slovenski obče-valni jezik, naj se požurijo takoj, da to store. Tudi urad za revizijo v šoli na Trgu Lipsia bo deloval le še par dni. Prebivalci iz mestnih okrajev Sv. Vid, Staro mesto, Barriera vecchia in predmestij Kjadin, Kjarbola zg., Rocol, Škedenj in obe Sv. Mariji Magdaleni naj se torej istočasno požurijo. Kdor je dobil pozivnico, a se jej ni odzval, bo kaznovan. Prosimo naše zavedne rojake, naj nezavedne in nemarne posebno opozorijo na to okolnost.
Klin s klinom! Vsako toliko časa se naš prijatelj na Goldonijevem trgu razkorača in začenja z besedo „slavisazione" na desno in levo. Te dni se je spravil — kakor že omenjeno v nedeljski Številki „Edinosti" — nad sodišče v Kopru. Kobi „signor Majhni" molčal, bi bilo bolje zanj, ker ravno naš narod bi mogel pisati opravičeno o zapo-stavljenju naših ljudij pri nameŠčenjih, oziroma imenovanjih. Poglejmo n. pr. za danes raz-
mere na tukajšnjem sodišču za kazenske	zorsvo nad zavoJom, morala biti vendar le stvari. Na tem sodišču je nameščenih od	drugačnega mnenja. Zato si dovoljujemo vodja sodnije do sluge okoli 20 oseb. Od	vprašanje: ali je vladi kaj znano o tem poteh oseb je — reci in piši — samo eden,	neverjenju in kaj misli ukrenili ? Javnost za-ki razume deželne jezike. Sodnik, ki mu je	hteva in pričakuje odgovora! poverjen slovenski oddelek, govori tako	60-letnlca Ivana Hribarja. Ivan Hribar slovenščino, da je groza. Tukaj, dragi	je praznoval minolo nedeljo 60-letnico svo-„Piccolo", potrkaj se na prsa. Tu bi trebalo	jega rojstna.
v imenu avstrijskih paragrafov o — enako-	Zaslug, ki si jih je ta mož pridobil za
pravnosti izčistiti Avgijev hlev. Med mno-	razvoj slovenskega naroda, niti ni treba d i
gimi došlimi pritožbami naj omenimo one,	še posebej omenjamo, ker je to slehernemu
ki se tiče razmer na tem sodišču v jezikov-	Slovencu dobro znano. Zasluge so velike »n
nem pogledu.	neprecenljive, da jih bodoči zgodovinar, ki
Slovensko stranko, ki je prišla iskat si	bo opisoval politično kulturno in gospodarsko
pravice in zadoščenja, lovijo iz sobe v sobo.	zgodovino našega naroda, ne bo mogel pre-
A ko je prišla do „slovenskega" oddelka,	iti molče preko imena Ivan Hribar,
jo obgovarjajo po — italijansko: „non la'	Dasi se je jubilant za sedaj odtegnil
sa parlar itailan?" In zopet jo ženejo po	javnemu političnemu življenju, se vendar
prejšnjih sobah. — Ko pa gospodje vid jo, da ne gre, iščejo si tolmača in tedaj je romanja konec.
nadejamo, da prde Še doba, ko Ivan Hribar pot zopet poseže s svojo močno individu-elnostjo v naše življenje in stremljenje. V tej
Neka stranka, ki je hotela napraviti nadi pridružujemo čestitkam mnogih pr;j<-ovadbo na zapisnik v slovenskem jeziku, j teljev in česttlcev g. Ivana Hribarjn o priliki nam je pravila, kako je hodila od sobe do njegove 60-letnice tudi mi svoje iskrene sobe, in še-le potem, ko je bil oni edini je- čestitke. Bog ga živi še mnoga leta v ča>t, zikovno zmožni uradnik na razpolago, jo je j ponos in korist našega naroda ! vsprejel in opravil v slovenskem jeziku. Ta
Slovenei I Pokažite o priliki ».Narodne zbirke ' kaj premore slovenska požrtvovalnost l
Slovensko gledališče v Trstu. Te dni
bo pooblaščenec „Dramatičnega društva v Trstu" nabiral abonente na razne prostore v našem gledališču za letošnjo sezono. Ker smatramo to akcijo za zelo važno, ktr si abonent pridobi samo ugodnosti, pričakujemo, da nihče ne zavrne našega vabila na abone-mente.	Odbor „Dramatičnega društva"
Razpisan štipendij. Začetkom I. semestra šolskega leta 1911/12 ima se podeliti jeden štipendij ustanove „Luxetich p'. Lichtenfeld", letnih 250 K. — K uživanju tega Štipendija so poklicani dijaki rimskokatoliške vere od ljudske Šole dalje do rednega zvršetka naukov in sicer v prvi vrsti ustanovnikovi sorodniki, ako bi pa teh ne bilo, revni dijaki sploh.
Prosilci za navedeni štipendij imajo vložiti svoje prošnje najkasneje do 14. oktobra 1911 potom šolskega vodstva na c. ki. na-mestništvo v Trstu ter jih opremiti s sledečimi prilogami: krstnim listom, z ubiž im listom, s prlčevalom o stavljenih osepnicih, z domovnico, s šolskimi spričevali zadnjh dveh tečajev in slednjič z zakonitim redovnikom, ako žele zadobiti štipendij i i naslova sorodstva.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu javlja tem potom vsem svojim članom, da je osrednji odbor sporazumno s podružnicami sklenil izdajati lastno glasilo, in sicer počenši z mestcem oktobrom, 10. dne vsakega meseca. Ob tej priliki prosi osrednji društveni odbor vse gg. člane, da z dopošiljanjem gospodarskih in strokovnih člankov, kakor tudi drugih pismenih prispevkov vsakovrstne vsebine,
stranka nam je povedala, da je za napravo ovadbe rabila od 9. uri zjutraj do popo-ludne!!
To, dragi „Piccolo", so razmere, ki vpijejo do neba. A to vspričo dejstva, da je od 189.000 domačega prebivalstva vsaj 70.000 Slovencev. In če zahteva „Piccoo" za Koper večino italijanskih uradnikov, pa zahtevamo mi tu pravično število uradnikov, to, kar nam gre po številnem razmerju prebivalstva.
Tu ni kriv sodnik, ki ni popolnoma zmožen slovenskega jezika, tudi ne oni uradnik, ki pozna naš jezik; krivi so temu gospodje pri zeleni mizi, ki puščajo obstajati take razmere. Ob ogromnem delu, ki ga imajo tržaška sodišča, ne moreta eden ali dva uradnika zadoščati vsem nalogam in delati delo ostalih oseb.
Odločilne faktorje pa vprašamo, kedaj bo enkrat konec tem razmeram na omenjenem sodišču? In povedano jim bodi odkrito, da bomo toliko časa spravljali pred javnost te škandale, dokler ne nastopijo normalne in pravične razmere.
Slovenci, ki imate opravila na tem sodišču, pa zahtevajte, naj se z vami piše in govori slovensko!
Ob enem Vas prosimo, da nam sporočite o vsakem zapostavljenju v jezikovnem pogledu. Pritiskati hočemo, dokler ne bo odpravljen ta krivični in škodljivi zistem.
Draginjska doklada c. kr. carinskim uradnikom. Prejeli smo:
Ob veliki draginji, ki narašča dan na dan, obračalo se Je uradništvo s prošnjami v dosego draginjske doklade. To se je ponavljalo toliko časa brezvspešno. da je uradništvo svojo nezadovoljnost pokazalo s pasivno rezistenco.
Sedaj pa smo bili presenečeni z ustme-nim. ukazom finč. direkcije, s kateri n se vtegneio zanimati vse člane, omogoči.o, določajo uradne ure od 7 ure zjutraj dOjda b0 jjS't sta| na višini vrejevanja in tako 12 ure opoludne in od 1.30—5.30, ozi- j delal v javnosti čast naši stanovski organi-roma 6 ure popoludne, to je 9—9.30 ur j zacjjj. Ker bo pa društvo imelo z izdajanjem
na dan.
Vsled tega urnika bo moral c. kr. uradnik od slej z loncem v roki sedeti v vrtu
svojega lista znatnih stroškov, prosi osrednji odbor v Trstu, da vsi člani točno vrše svojo dolžnost napram društvu s tem, da ne samo
pred svobodno luko in zauživati svojo redno plačujejo svojo mesečno članarino,
borno kosilo, da ne bo mudil tako kratko odmerjenega časa, ki mu ne dopušča, da bi
ampak da tudi z vsemi sredstvi agitirajo za pristop novfh članov k društvu. Čim več
mogel iti domov k obedu skupno s svojo j članov ]e, tem lepše vspehe društvo lahko družino.	j nudi članom, tem večji bo list in zanimivejši!
A najhujši udarec da je, s tako določitvijo zato, tovariši člani, hitro na delo!
uradnih ur zgubimo ves postranski zaslužek, ki smo ga imeli, ako je^ stranka zahtevala
Osrednji odbor D. J. Z. U. Predsedništvo ženske podružnice
delo od 7—8 uie zjutraj, ali od 1—2 ure	CM. v Trstu uljudno vabi vse odbornice pop, katero je stranka sama plačala. 'ženske CM podružnice kakor tudi odpo-
To je poboljšanje, to je naklonjenost, s	slance drugih podružnic v Trstu in okolici,
katero obdarja vlada svoje uradnike menda	da pr[dejo na sestanek ki bo danes v sredo
v to, da bi s ponovnim veseljem in	0b 4 uri v društveni šoli na Aquedottu II.
požrtovalnostjo vršili svojo dolžnost I Vrhu	nadstropje.
tega jim grozi z onimi discipl. paragrafi, ka- 5 Dijaške prireditve v Ljubljani. —
terih se mora uradnik izogibati, ako noče biti	Občni zbor „Prosvete" se bo vršil v Ljub-
vničen.	ijani dne 22. septembra ob 8. uri v hotelu
Ni čuda potem, ako se c. kr. uradniki	„Ilirija* „Vseučiliški shod" (kjer referirati
poslužujejo sredstev, ki niso v skladu z	med drugimi državni poslanec gosp. dr.
ugledom njihovega stanu.	Rivnikar in docent praške univerze gosp.
Homatije in nerednosti v svobodni luki	dr< Rostohar) dne 23. septembra ob 8. uri
radi novega urnika so dovedle že do stavke	v „Mestnem domu" „Cvetlični dan" v ko-
med delavci.	rist podpornega društva „Radogoja" dne
Tudi trgovci so občutili znatno škodo,	24. septembra in isti dan zvečer „Komerz
ki jim še preti in za katero se imajo za-	s plesom" v „Narodnem domu" v korist
hvaliti njihovi trgovinski zbornici, kakor tudi	podpornih društev v Gradcu, na Dunaju in
ravnatelju javnih skladišč, ki sta tako pre-	v Pragi.
vidno brez posvetovanja z interesenti uvedla Slovenski poveljnik posadke. Gospod
novi urnik na škodo trgovca, uradnika in	Rudolf Ples, c. in kr. nadporočnik 61.
delavca ! __pešpolka v Temešvaru — iz narodne rod-
" "	77 Z	bine g. M. Plesa iz Devina — je imenovan
Rodoljubi, Slovenei I Spom-	poveljnikom avStro-ogrske posadke na tur-
nite se danes „fiarodne zbirke"	škem otoku Ada-Kale.
septembra.	Odborova seja „Matice Slovenske"
bo v sredo, dne 20. spet. 1911 ob 6. u f
Nekaj novega iz zavarovalnice proti	zvečer v društvenih prostorih, nezgodam. V dobro informiranih krogih se * Pomanjkanje krme v naši okolici,
govori, da je v zavarovalnici proti nezgodam	Živinorejci iz raznih vasi tržaške okolice
bilo poneverjenih več tisoč kron. Kakor re-	prihajajo v urad „Kmetijske družbe za Trst
čeno, smo doznali to iz dobro informiranih	in okolico* zaradi pomanjkanja krme. Z
krogov in nimamo razloga dvomiti na res-	ozirom na te opravičene pritožbe izjavljamo,
ničnosti našega vira. A vodstvo zavoda sa-	da bo poljedeisko ministerstvo tudi našim
mega molči o vsem tem, ker bi hotelo celo	okoličanskim kmetom Šlo na roko gltde
zadevo pomašiti. To navsedanje niti ni	nakupa in cenejšega prevoza krme Kme-
čudno. Čudno je pa, da vlada na vse to	tijska družba ukrene svoj čas vse potrebno,
molči in da ne poseže vmes z železno roko.	da se v naši okolici ohrani živina. Mini-
Ce že misli vodstvo tega zavoda, da je v	sterstvo je obljubilo podporo za povzdi^o
redu, ako se na tak način gospodari z de-	živinoreje; zato priporočamo našim živinn-
lavskimi žulji, bi menda država, ki ima nad-	rejcem, naj ne prodajajo živine pod ceno.
- Trstu, dne 20. septembru i^il.
Stran Ii
Tudi močna in za rejo sposobna teleta naj se ohranijo, dotičniki dobe odškodnino za vzdržavanje takih teh t.
Tajništvo „Kmet. družbe".
Oddaja gradbe. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za sv. Marijo Magdaleno spodnjo in zgornjo razpisuje javno dražbo za gradnjo poslopja otroškega vrten pri sv. Mariji Magdaleni spodnji. Načrt in pogoji so izloženi na vpogled v pisarni „Gospodarskega društva", pri „Tirolcu", v oskrbi g. blagajnika Fr. Trošta. Rok za vlaganje ponudeb je določen do dne 9. oktobra 1911 opotudne. Ponudbe morajo biti lastnoročno pisane. Orlbor si pridržuje pravico za oddajo dela ne g'ede na visočino ponurlbe.
K slavnosti 10-letnice in razvitja zastave Št. Jakobske Otalnice, ki se bo viš la v nedeljo 24. t. m, so se nadalje priglasila sledeča br. društva: 29 Pevsko društvo „Vodnik" iz Doline korporativno z zastavo.
Slabo vreme minole nedelje je Otalnici zopet veliko škodovalo; upamo pa, da bo prihodnjo nedeljo nebo milostl|ivo. Upamo pa tudi, da v nedeljo bode slavnost še sf-jajntjša v vsakem oziru.
Bratska društva opozarjamo, da ostane vspored slavnosti isti, kakor je bil določen za nedeljo. Opozarjamo nadalje, da bosta svirali na slavnosti dve godbi in sicer godba NDO. in Rojanska godba „Lira". V nedeljo 24. t. m. torej k sv. Jakobu !
Ekspresni vlak med Trstom (južni kolodvor) in Parizom-Calais prične voziti z dnem I. oktobrom t. I. Čez Semplon. Vlak bo imel zvezo tudi z Londonom. Iz Trsta v London se bo rabilo 34 in pol ure.
Tržaška mala kronika.
Požar. Včeraj ob 2. uri zjutraj je iz dosedaj neznanega vzroka nastal v hlevu Ivana Požar, v ulici Molin grande štev. 11 ogenj. Hlapec Karol Skabar, ki je tamkaj spal, se je komaj rešil iz ognja in dima. Od 7 konjev, ki so bili v hlevu, jih je zadobilo 5 več ali manje hude opekline.
Požarna bramba je po enournem delu uduši'a ogenj. Ni še znano, koliko znaša škoda.
Nepoštena mlekarica. Lastnik gostilne „Al ponte" v ulici Ponte štev. 4 je včeraj zasačil mlekarico Ano U. iz Marezig ravno v trenotku, ko mu je hotela ukrasti eno namizno posodico za sol. Daj jo je takoj aretirati. Obenem je tudi izjavil, da so mu tekom zadnjih 9 mesecev zmanjkale 304 enake posodice in da ima omenjeno mlekarico na sumu, da jih je ona pokradla.
Rodoljubi I Pomnite, da je le v samopomoči naša rešitev in darujte za „Narodno zbirko" T
Ljubezen do bližnjega med regni-koli. V mlnoli noči sta bila aretirana 23-letni dninar Tomaž Gallone iz Tarenta in 46 letni krošnjar s sladčicami Fran Bonella iz Bari, ker sta v neki ulici v starem mestu napadla nekega svojega rojaka In mu z no-žtm zadala več ran, tako da so ga morali spraviti z nosilnico v javno bolnišnico.
Na povratku iz južne Amerike. —
Včeraj opoludne je po 26-dnevni vožnji dospel semkaj parnik Austro - Amerikane „L a u r a", iz katerega se je izkrcalo 92 potnikov, večinoma na povratku v domovino.
Vsiljiv voznik. Ko se je voznik Ignacij Mlač, stanujoč pri sv. Mar. Magd. zgor. št. 341 včeraj na obrežju Carciotti nekoliko odstranil od svojega voza z dvema konjema, da si nakupi nekoliko hrane, je našel po povratku mesto, kjer je bil voz s konjema, prazno. Začel je takoj iskati in imel je srečo, ker je res kmalu našel voz kakor tudi ko^a.
Na vozu pa je prav ponosno sedel 33-letni Karol Pat s, stanujoč v ulici Pozzo št. 7. Na Mlačev poziv mu Pars nikakor ni hotel izročiti konjev, konečno pa se je udal, zahteval pa je od Mlača plačilo poludnev-nega zaslužka. Ker tega ni dobil, je skušal dobiti vsaj eno krono, pa tudi to zaman. Tedaj je vskliknil ves razsarjen: „A?i mi daš eno krono, ali pa te ubijem 1" To je bilo pa Mlaču že nekoliko preveč in je poklical bližnjega redarja, ki je spravil vsiljivca pod ključ.
Povožen. 22-Ietni dninar Angelj Penso, stanujoč v ulici Miramar št. 21 je bil sinoči v bližini svojega stanovanja povožen. Zado-bil je težke poškodbe na nogah.
Mlad goljuf. 15 -letni kovaški učenec Ignacij Sluga, stanujoč v Ljubljani je pripovedoval neki Ivanki Povbežek bivajoči v bližini Kamnika, da je dospel njeni mož iz Amerike in naj gre ponj v Trst. Lahkoverna ženska je res verjala besedam mladega Iaž-njivca in tako sta se peljala oba skupaj v Trst. Ko sta dospela semkaj, je na zvijačen način izvabil iz nje K 160, nato pa je je
pustil samo pred izseljeniškim uradom Austro-Americane. Ko je že več ur čakala tamkaj, zaman, se je podala na južni kolodvor in je prišla tjekaj ravno v trenotku, ko je mislil tudi njeni „tovariš" Sluga odpotovati — nazaj v Ljubljano. To namero pa mu je preprečila s tem, da ga je dala aretirati.
Pri preiskavi je bil Še v posesti K 158, katere so izročili Povbežekovi, ki bo v bodoče gotovo bolj previdna.
NepoštenjakoviČ. Auton Macorin, trgovec na trgu Goldoni Št. 6 je bil izročil 39-letnemu Antonu Vucerna, meŠetarju v Trsta, preceišno množino morskih gob, v vrednosti K 80, da jih proda in da s sku-pilom pride zopet k njemu na poračun. — Ker pa se Vucerna ni prikazal več, dal ga je Macorin pozvati na policijo. Vsled tega postopanja pa ga je tako užalil, da mu je zagrozil Vucerna z besedami: „Ti boš moral v bolnišnico, jaz pa v zapor" I — Zgodila se je le zadnja polovica grožnje: da se mu malo ohladi glava, so ga res vtaknili v zapor.
Žalosten izid spora med bratoma in samomor. V ponedeljek proti večeru je prišlo do žalostnega krvavega čina med dvema bratoma. 36 letni tapecirar Franc Asman se je okolu 5. ure popoludne podal v mizarsko delavnico svojega brata Karla v ul. I Boccacio Št. 4. Iz še neznanih vzrokov j je med obema nastal prepir, tekom katerega je Franc z britvijo težko ranil svojega brata i na prsih in na rami. Ko se je Karol v ne- j zavesti zgrudil na tla, je Franc pobegnil in j tekel v neko krčmo na Scali Belvedere. —j Bržkone iz obupa o misli, da je v jezi! u:;ioril svojega brata, si je z isto britvijo prerezal vrat in se mrtev zgrudil na tla. Pozvani zdravnik z rešilne postaje je ranjenega brata Karola za silo obvezal in ga dal prenesti v mestno bolnišnico. — Pri Francu je zamogel zdravnik konstatirati le smrt.
Koledar in vreme. — Danes: Ev-stah mučenik. — Jutri: Matej, ap. in ev. (kvaterna sreda).
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 21 Cels. — Vreme včeraj: lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko : Jasno, milo. Vetrovi od severovzhoda.
Društvene vesti.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico v Trstu ulica Giorgio Galatti štev. 14 ima svojo odborovo sejo dne 23. t. m. v soboto ob 5. in pol uri pop. v društvdnih prostorih. Ker se mora poleg drugih važnih točk določiti vspored za zborovanje dne 4. oktobra,; želeti je, da nihče ne manjka. Predsednik.
Pevsko društvo „Trst". V petek ob! navadni uri zvečer pevska vaja v prostorih „Delavskega podp. društva" (ul. Galatti št. 20). Sprejema se nove pevske moči.
Št. Jakobska CM. podružnica se strinja s predlogom ženske CM. podružnice v Trstu od micoie nedelje in vabi tem potom vse zasiopnike podružnic na pogovor v šolo na Acquedottu ob 7. uri zvečer. Toliko na znanje vsem zastopnikom podružnic, ki so se obrnili glede ure na št. jakob-sko podružnico.
Tržaško kolesarsko društvo „Balkan* naznanja, da se društvena dirka v nedeljo, dne 17. t. m. ni mogla vršiti radi
OKRAJNA POSOJILNICA, v KOSINU
(registroyana zadruga z neomrjeno zavezo)
sprejema hranilne vloge od vsakega, naj je član zadruge a • ne, ter jih obrestuje po	_
od prvega dne vložitvi sledečega meseca do prveg« dne v m secu dviga. Rentni davek plačuje za vlagatelje sama. Daje posojila v sv« j m delokrogu na uknjižbo in osebni kredit.
Račun c, kr. poštne hranilnice štev. 52.285.
Uradni dnevi: sreda in sobota od 8. do 11. ure predpr.ludne v uradnem poslopju
štev. 41 takozvane „PODPLACOM".
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
<,ALLA CITTA' Dl TRIESTE"
Trst, ulica Giosne Carincci St. 40 (prej Tcrrente)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2'14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA ČUTA' 01 TRIESTE s
Trst ulica Giosnc Cardicci ste?. 40 mi Torrenle)
Pred tremi leti je odprl v Trstu g. Teodor Korn iz Ljubljane svojo podružnico stavbenega in kleparskega podjetja ter pokrivanja hišnih streh. Ker je to edino slovansko podjetje v Trstu, je dolžnost vsakega Slovana, da |e vedno podpira in se pri istem poslužuje zd vse potrebščine.
Varčne gospodinje ne gledajo samo na veliko izdatnost otroškega živila, nego pazijo tudi na to, da otroke dobro redi in ga radi uživajo. Prav izdaten, to Je cen v rabi je „Kufeke", ki ga dajamo v obliki redke juhe — jedilno žlico na */* litra vode. To otrok ne preživlja samo dobro, nego po možnosti tudi zabranjuje želodčne In črevesne bolezni.
Odllkosana pekarna in slaščičarna VINKO SKERK-TR3T
:: Potujoča Knjižnica::
Corso 45, I. n. TRST Cor o 45, I. n.
S ui
e u O
o 2
z <
a.
UJ
ca
N <
*
J
Ul >
ax
71
H >
3 >
Z
O
o
CD
X >
<
-1 o
ZJ c_
m <
MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA 2 K. ::: Knjige se lahko menja vsak dan. :::
Trikrat na dan s>ež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biškotov, oseSna za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vne predmete za peČt. Na;finei5i moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemna vina in likeri v steklenicah. Berplačna
postrežba na dom. Krah in al&ičlo« ae Izdeluje lglen-'čklm električkim strojem.
Kupajte ,Har. kolek4!
Poskusite FI- Calni«n*< kl Je nal" GOVO KAVO ffOdlUlin finejši in
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se
v vseh boljših prodajalnicah. oooo
Trst, Corso 2. Telnf. 1071.
Llnoleum Haas
Pristni linoleum......K 2"50 m'
Podolgaste preproge 67 cm. . „ 180 met. Preproge v vseh velikostih z
varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega
platna............K 2 50
Namizni prti 85/115 cm....... 2 80
„ 65/150 cm......180
PoorinikI Iz gumija od K ZO dalje,
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka .... «50 m
Man še te iz kavčuka..... , 60 „
- Pošiija se tudi na dežbio. -i3t>
ODVETNIK
Dr. IVO NOVAK
naznanja, da je otvoril svojo
: odvetniško pisarno:
v Gorici, ul Caserma 7, I. nad.
Oimliglit
Lj milo teto.
„Jaz operem z njim svoje perilo v polovici časa, s polovico truda in s polovico množine mila!" — —
Opustite kuhanje in drgnjenje, ker milo :: Sunlight:: popolnoma samo odpravi : nesnago.
Komadi po 30 in 16 Tlnarjer.
oiuie
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „A1P Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. v
MLUVI ČESKY i	MLUVl ČEŠKI I
Odlikovana krojačnica
Avgust Stular
TRST - Via delle Poste štev. 12, S. nad. - TRST
izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme.
Cene zmerne.
Delo sol dno.

GANJARNA ROBERT UEHL
priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, borovničevem brinjevec, tropinovec, vinsko žganje in KONJAK. —»
Stran IV.
»EDINOST« št. 262.
V Trstu, dne 20. septembra 1911.
slabega vremena. Vršila se bo pa v nedeljo dne 24. t. m. ob 3. uri v Dutovljak. Vloga 3 K. Ob enem naznanja, da priredi v nedeljo zjutraj ob 7. uri točno hitrostno dirko v Barkovljah 1 km. Vloga 1 K. Dirka se bo vršila ob vsakem vremenu. Vloge sprejema se do nedelje zjutraj.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu.
Teiovadba sokolskega deškega in dekliškega naraščaja se lj ne vrši ob torkih in sobotah, kakor se je pomotoma naznanjalo na tem mestu včeraj in predvče-ranjem, temveč ob sredah in sabotah v prej označenih urah. Vaditeljski zbor.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
TEATRO FENICE. Bizet, „Carmen Sinoči so po dolgem pripravljanju vprizorili „Carmen" pred natlačeno polnim gledališčem. Opera je dovolj znana in popularna. Saj jo je vglasbil pravi umetnik. Ko je Bizet dal prvič vprizoritl svojo opero, je sicer niso takoj umeli in kakšen umetnik je bil Bizet, je postalo jasno šele po njegovi smrti. Pa saj se tako zgodi večini res velikih umetnikov : kajti njih stvarjajoči duh je večji, nego vsprejemajoči duh njih sodobnikov. Zato pomeni vsak velik umetnik mejnik v zgodovini umetnosti; ustvaril ie nekaj, česar še ni bilo. Tak je v muziki Bizet, začetnik veristične šole.
Izvajanje opere je bilo na splošno dobro. Predmet splošnega občudovanja je bila Carmen lepa in uprav aristokratsko gracijozna* Dolores Frau, kojo smo sicer že videli v vlogah, ki so bolje prijale njenemu ljubkemu in v nižinah zelo simpatičnemu glasku. Tudi drugi solisti so bili zadovoljivi. Don Jose, koji sicer ne razpolaga z najboljšim glasovnim materijalom, vendar zelo vgaja vsled južno-temperamentne igre. Moral je celo ponavljati v začetku drugega dejanja ljubavno pesem. (Vendar naj bi se ponavljanje posameznih kosov v operi opustilo, ker je zelo neumestno. Tega mnenja je tudi vodja orkestra vitez Gialdino.) MIcaela se je odlikovala po lepem prednašanju in po čistosti in ljubkosti svojega soprana. Zbor je dober. Razen začetka zbora v tretjem aktu (Schmuggler-Szene) je prav izborno izvajal svojo nalogo in žel obilen aplavz. Precizno je bil izvajan kvintet druzega akta. Da je orkester izvršil svojo nalogo jako dobro, se razume: saj gaje vodila vešča roka mojstra Gialdinija.
Danes zvečer „Cavalleria rusticana" in „Pagliacci" ob znižanih cenah.
POL1TEAMA ROSSETTI. — Italijanska dramatska družba Sainati.
EDEN. Variete-predstava z zanimivim vsporedom.
DAROVL
— Mesto cvetja na grob pok. Ivanu Brana darovalo je društvo „Narodni dom" v sv. Ivanu 5 K za dobrodelne namene in 5 K CM. podružnici v Vrdeli. Za isto podružnico v isti namen daroval g. Miček MI-jot 1 K.
Vesti iz Goriške.
Zahvala. — Kakor vsako leto, tako je tudi letos tukajšnje si. županstvo na mojo vlogo blagovolilo nakloniti vbogi šolski mladini tukajšnje občine 50 K (petdeset K) za šolske potrebščine. V to svrho semj oddal razmerne svotice šolskim vodstvom v; Komnu, Svetem Volčjimgradu in Tomaževici v vporabo. Izražam tem potom si. županstvu v imenu šolske mladine, kakor tudi v imenu učiteljstva in kr. š. sveta srčno hvalo ! Bog povrni stoterno !	(
Krajni šolski svet v Komnu dne 16. sept. 1911.	|
Predsednik: Anton Leban, ravnatelj v p.
Razpisano mesto strokovnega učitelja. — Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici je razpisano mesto strokovnega učitelja v X. plačilnem razredu (letna plača 3000 K). — Prošje je uložiti do 15. oktobra tek. leta pri deželnem odboru.
Gabrije pri Štanjelu: V nedelju dne 24. t. m. priredi tukajšnje Bralno in pevsko društvo veselico s plesom.
Gradba vojašnice v Štandrežu. — Županstvo v Štandrežu pri Gorici odda giadnjo nove vojašnice za pol batalijona pijonirjev potom ponudbene dražbe. Do dne 2. oktobra t. 1. od 9. do 12. ure do-poludne je zadnji rok za ulaganje ponudeb. — Opozarjamo na to gradbo naše stavbene podjetnike.
Novo kolesarsko društvo. V vedeljo dne 17. t. m. se je vršil prvi redni občni zbor kolesarskega društva „Ilirija" s sedežem v Gorjanskem na Krasu. Za časnega zborovalnega voditelja je bil izvoljen g. F. Bat je I iz Gorice in za zapisnikarja g. Dra-gotio Petelin iz Gorjanskega. Predsednikom je bil izvoljen enoglasno g. Vinko Rudež, v odbor pa sledeči gg.: Petelin J van, Petelin Dragotm, Kočevar Viktor, Stolfa Angelj, Uršič Ivan, Zavadlav Viktor, Colja Ivan, Štrekelj Edvard. Pregledovalca računov: Fran Batjel Gorica in Ludovik Blažič. V razsodišče: Božič Franc, Kosovel Anton, Soban Ludovik, Petelin Jožei, Slamič Alojzij Podgora.
Tržašba posojil, in hranilnica
Hranilne vloge sprejema od vpak> ga, če tudi ni ad in	J§ 1| 01
jih obrestuje	^g j 4 J O
Rentnl davek od hranilnih vlog p'a^uje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5J/0—6°/0, na menjice po SV* na zastave
Ina najmodernije urejeno varnostno oelioo za shrama« vrednost, papirjev, listin Itd. k&iror tudi hranilna pušice. a katerimi se naju*pe5n«jj navajaStediu svojo deco.
Drugi vsi iz Gorjanskega. Udeležba je bila vehka in bo to društvo napredovalo, ker Gorjansko je velika vas in okoličani se zanimajo za to novo kolesarsko društvo.
Organizacija absoluentou kmetijske Sole In kmetski stan.
(Referat absolventa in posestnika Iv. Pipana iz Vižmarjev o priliki ustanovitve društva absolventov Kranjske kmetijske šole na Grmu).
Organizacija absolventov kmetijske šole naj si poleg varstva in pospeševanja stanovskih interesov svojih članov stavi kakor glavno nalogo: voditi, vspodbujati in absolvente vsestransko podpirati na njihovem intenzivnem podrobnem delovanju za povzdigo kmetijstva.
Potrebe in važnosti te naloge mi radi kratkega časa ni možno obširneje utemeljevati. Sicer pa mora biti prepričan o tem vsakdo, kdor količkaj pozna razmere slovenskega kmeta.
Res so se zlasti v zadnjem času država, dežela, kakor tudi gospodarske korporacije z večjo vnemo oprijele tega težavnega dela j Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase a vkljub temu se vsled pomanjkanja za- zahvale in v obče kakoršnokoli vrste dostnih sredstev in sposobnih moči še ni I oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v pokazal zadovoljiv vspeh. Temu so vzrok ui. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) deloma neugodne gospodarske razmere v! polunadstropje, levo. — Urad je odprt splošnem in starokopitnost in brezbrižnost 0d 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer, kmeta samega, posebno pa pomanjkanje primerne strokovne izobrazbe.
Izključeno je, da bi v sedanjih razmerah prej imenovani faktorji sami mogli povoljno pospešiti napredek kmetijstva. Zato je potrebno čemvečje število požrtvovalnih praktično in teoretično izobraženih delavcev, ki naj bi vsak v svojem kraju in po svoji moči delovali nesebično za zboljšanje kmetijstva.
V prvi vrsti so gotovo v to poklicani absolventi kmetijskih šol, ker imajo potrebno strokovno izobrazbo ter dobro poznajo raz-: mere in potrebe svojega kraja, v katerem1 si najlažje pridobivajo zaupanje prebi-1 valcev, ker stalno bivajo med njimi in so
V Idami H1S1 reflistrovana zadruga z 1 % lastni m«l. :: omejenim poroštvom::	Telefon fit. 952. |
Trst PIgzzo Caserma 2, l n.- (uhod po Slaunlh stopnicah)	
po 5V/. in na amortisaoljo sa dalj-So dobo po dogovora o o o o o
TJradre ure : od 9.—12. ure dopolodne in od S.—5 popoludne. Izplafioje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
P iStno - hranilnični račun 816 004.
a
Doktorica:: Klara Kukovec
ima SVOJ AMBULATORIJ
za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—4'/2 ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) št. 1049.
TELEFON 19-86.
B ■
m m ■ n ■ a ■ ■ ^
Odvetnik Dr. Fran Šolar
— V TRSTU — ulica Farneto štev. 1, II. nadstr.
_ • w w	___
isce 7H
poznane od vseh. Ob enem so tudi v po- ([F""
ložajuf da gospodarske nauke in nasvete \ ^ TPOHOD l^HDN podpirajo s praktičnimi izgledi in vspehl. II I LUUUIV I\V7IV1^
in
Edino njim so dani vsi pogoji, da zamorejo brez velikih gmotnih žrtev res vspešno delovali.
Kako naj absolvent vrSi svoje delo?
Da bo dosezal svoj namen, naj si s; prijateljskim taktičnim in nesebičnem postopanjem pridobiva in utrjuje zaupanje okoličanov, s katerimi naj bo v vedni zvezi. Politiko naj strogo ločuje od gospodarskega ; dela, ako si hoče pridobiti splošno zaupanje brez katerega ne bo imel zaželjenega vspeha. j Ne samo z besedo, ampak tudi z vzornim in času primernim gospodarstvom na lastnem posestvu, ali posestvu svojega gospodarja, torej z dobrim praktičnem vzgledom naj spodbuja sosede k napredku v kmetijstvu, kajti besede le mičejo, vzgledi pa vlečejo.
Absolvent kmetijske Šole bodi kmetu dober svetovalec v vseh kmetijskih vprašanjih. Ko je kmet v stiski in se ne ve svetovati in si ne more pomagati, naj mu absolvent priskoči na pomoč z modrim nasvetom 1	(Zvršetek pride).
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
PREJEM lJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IJf POPRAVE = V PO NIZKIH CEUAH. •.•
:: Delo dobro in zajamčeno. :: TeleL 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenks.
Nova : čevljarska : delavnica
Ignac Ziberna
Piazza Sc liso vino 8 (na zgornjo stran
predora Montuzza)
Izdeluje In popravlja vsakovrs'na obuvala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri.
DELO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
KONCIPIJENTA
Predpogoj znanje italijanščine.
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevliev." — #Ako hočete biti dobro poatrežen, Vam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(„Al buon Operaio")
tam dobite vsakovrstno obuvajo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni.44 SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIC.
I UNIFORME
linhliron'1 B0^a na zr*£rem zdravem kraju IVIcUlIl dlld Z vrtom ne odda. Vrh štorklje i
(Vetta di Scorcola) 808 zraven policije.	1640
Pj»f)flj|2f| se vrata, okna. popolna durna vrata, li 1liUdJU stpnice, stropi. Les za ogeij, table iz cementa. Ul. Cavana St. 1, Piccardi 6t. 18. 1637
Slovanske igralne karte rSffi
knjigarna J. Gorenjec, ul. Caserma 16., Gregor Zidar & C., Rocol 263, lobakarna gegolin, ulica Industria (Sv Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec. 1472
Proda
se hi$a (1 stanovanje) pri Sv. Ivanu blizu tovarne testenin Girardelli štev. stara 1100: cena K 56l)0.— Zglasiti se na Brande- ; žiji štev. 827 pri sv. Ivanu Fonda.	1631
CflNPIPO PIVfl
izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni
liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom j na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobno prodaja u ul- dol Toro 4.
Proda
se lovska psica. 2 leti stara, ter dva krasna psa od 6 mesecev izvrstna pasma i braki". Kdor želi kupiti, naj ee oglasi pri IvaLu Defar, t govcu v Tinjanu (Istra).	1629
Ićpom krepkega dfčka z dežele za ufenje pe-19UClIl kovake obrti. S. H Skerl, Sv. I.an 752 Trst.	1614
CnroSma CCI lakoJ u^enca za trgovino jfst-j OJJI CJIIIC OC vin v Bark »vljah. Naslov pove Inseratni oddelek „Edino ti" pod štev. 1598. 1598
%#H Mllloi Tr8t» Piazt* Ponteroiso > l\dl. VII. mUiej St. 5. Trgovina jestvin n
kolonijal. Zaloga sveč, mila in čistila v prid družhi
sv. Giriia in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovc
Pisarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje.
TELEFON 20—56. -
za enoletne prostovoljce
izdeluje
elegantno in solidno
takoj po meri in ceno
Jakob Rupp
polkovni krojač Tr*t, velika vojašnica.
Prodajaln, ur in dragocenosti
G. BUCHBE
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst jrJ3M$!3 Corso Jtev.36
Bogati izbor zlatamne, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupaj e in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.

Morana
je priznano najboljše sredstvo za uničevanje stenic in druzega mrčesa. Prodaja se v glavnih mirodilnicah. Zaloga Skrinjar, via Ferriera 37, L	183 i
- - Odlikovana čevljarnica - -
SCUBiCH
Ul G. Carducci Št. 15. (nasproti Portici di Chiozza.)
se časti, opozoriti svoj cenj. odjemalce in si. občinstvo, da je povodom začetka šolskega leta dobila
vgMo zaloio oblival za šolske otroke in tt,
izdelane navlašč z največjo solidnostjo, rečno delo. ista se zelo lahko dajo popraviti s prihrankom mnogih stroškov. Cene ki se ne boje nikake konkurence.
M	• ■ « V V
Zemljišča
Brivski pomočnik
razne obsežnosti od 3 50 K do 7 — K O m se takoj odstopijo. Ugodno "za delavske hiše, pojasnila Rudolf Može, Campo S. G;acomo IIL nadstr.	16*5
Slovenec se t»koj sprejme v službo Ul ca S. Marco 4. Ljubomir Cebovin, brivec. 1626
Di>!nni»npQ ca ^osobna slovenska babica rripuruba OC Slovenkam, Marija Urbaniia ulica Fontana 3, IV. levo.	1F02
Mlad knjigovodja,	tr'
gov^ko izobrazbo, sedaj nastavljen pri neki veletrgovini, želi premeuiti svoje mesto in vstopiti k večjemu podjetju kot ksjlgo vodja, kontorlat ali korespondent za slovenski in nemški jezik. Reflektira ^e na stalro službo. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo lic ta „Edinosti" pod fit. 1592
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno s lo
tvrdke A. KRIZNlČ :: ob kolodvoru Pcdmelec
SPREJEMA V IZVRŠITEV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za H<ŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE. CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA. PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd.
Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce In cene.
Parketna tvornica stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino I
Stnprsti odtelct ni\ u i stironto stroko ssčdajcto izdelke. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in atroVovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka
Interesentom brezplačen. —--32«