Posaraewi št»rilka »tane 75 psm
tforttSnfo« Beta : Crto tete M fin., pel lite P (8b„ četrt teta 16 din. trpen Jugoslavije: Geto teto IM fin. tnserati ett oznsaik m tsnhmaj® po dogovoru; pil večkratna teeeriranju primeren popust Upravnfilto naročnino, inserete in reklamacije. Telefon teterurtem U113.
STRAŽA
BeodvisBD petitlSen list za slmaslis ljudstva
Poštnina plačana v gotovini
STRAŽA lakaja v pondetjefe, »redo in petek. Uredništvo in »pravnišivo je v Maribor^ Koroška ceste št 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 4SI* ure.
Rokopisi se n« vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113.
109. ^teT.
Maribor, din© 26. septembra 1928.
Letnik XV*
Burna seia finančnega odbora
Beograd, 22. sept. 1923.
Tako burne seje še v finančnem odboru narodne skupščine ni bilo, kakor- je bila današnja. Na dnevnem rodu so bili člani 22, 23, 24, 25 in 26 začasnega proračuna, v kojih so določene svote za ministrstvo zgradb. Za izdatke tega inistrstva je za celo državo določeno za ceste in mostove 74 milijonov dinarjev. Oo te svote odpade po vladinem predlogu na Slovenijo samo 2,800.000 fin. Hrvatska dobi 3 milijone, a Bosna in Hercegovina komaj 2% milijona. Vse drugo pa pojde v Srbijo.
Vlada hoče kuluk razširiti v Slovenijo.
'S»
Nadalje hoče radikalna vlada s tem predlogom kuluk razširiti na celo državo. Poslanci Jugoslovanskega kluba so proti vsem tem krivicam nastopili tako energično in neustrašeno, da so vladinovci kar strmeli. V dopoldanski seji finančni odbor niti enega člena ni mogel zgotoviti. K seji so prišli kar trije ministri in toliko radovednih poslancev, da je bila soba finančnega odbora do zadnjega prostora napolnjena.
Še našega denarja nam ne dajo.
Pri razpravi se je oglasil k besedi poslanec Jugosl. kluba g. Franjo Žebot. Naglašal je, da dvanajstine ministrstva zgradb pričajo o gorostasni krivici, ki se dogaja nesrbijanskim (prečamkim) krajem. Za ceste in mostove v Sloveniji in Hrvatski se ne da iz državnih sredstev niti toliko, da bi se moglo ceste, mostove vzdrže vati. Plačujemo na direktne davke 150% deželnih doklad, ki so določene po večini za vzdrževanje cest. Še te doklade («prireže«) je pograbil srbijanski centralizem v sVojo malho. Govornik zahteva, da država vzame v svojo oskrb radi tega večino okrajnih cest in predlaga v to svrho za tri mesece tega leta svoto 4,000.000 D. Nadalje stavi predlog, da se za zgradbo novih in popravo starih mostov v Sloveniji določi svota 6,000.000 D. Na ta način bi bile svote v dvanajstinah pravično in sorazmerno na vse pokrajine enako razdeljene.
Zahtevamo volitve v okrajne zastope.
Nato je poslanec dr. Fr. Kulovec stavil predlog, po kojem zahteva takojšnji razpis volitev v okrajne zastope, oziroma cestne odbore. Povdarjal in dokazoval je, kako mačehovsko postopa sedanji režim celo pri takih ekonomsko važnih zadevah.
Enake pritožbe so prinesli tudi poslanci Spaho in Kapetanovič iz Bosne, Šečerov iz Vojvodine in Križman iz Hrvatske, šečerov je predlagal ukinitev kuluka v Voj vođini.
Burna borba proti kuluku.
Nato se je v imenu zastopnikov Jugoslov. kluba zopet oglasil k besedi poslanec Žebot in s stvarnimi dokazi govoril proti kuluku. Stavil je konkretni predlog, ki glasi:
«Za Slovenijo kuluk ne velja in se ne izvaja.« Med splošno pozornostjo je izvajal: V Sloveniji nočemo in ne potrebujemo kuluka. Z lastnim denarjem smo si dogradili ceste. Vrnite nam deželne doklade (150%), pa si bomo sami popravljali in gradili ceste in mostove. Samo naš denar zahtevamo. Na Slovenskem plačujemo 100—500% okrajnih cestnih doklad, v enaki višini občinske doklade (po večini za ceste). Strokovnjake imamo, ki nam vzorno vodijo vzdrževanje in zgradbo cest in mostov. Kuluk je v Sloveniji absolutno nepotreben. To je samo zakon za lenuhe in postopače. S povzdignjenim glasom zakliče poslanec Žebot koncem svojega govora proti ministrom: «Odkrito Vam povem, če boste v Sloveniji uvedli kuluk, bo nastalo med našim narodom tako razburjenje, kakoršnega še niste doživeli. Da se izognite vsemu temu, opustite kuluk.
Nemški in Pucijevi poslanci molčijo . . .
Nastalo je silno razburjenje. Srbijanci so dvigali pesti in grozili. Drugi so tolkli po mizi. Kričalo se je vse vprek. Naše poslance so branili muslimani iz Bosne in celo navzoči demokrati. Le Nemec dr. Krafft ter Puclje--vi zemljoradniki si niso upali ziniti proti kuluku ne besedice.
Radikali grozijo, da bodo naše poslance zaprli.
Radikal Grgin je klical poslancu Žebotu: «Vse slovenske poslance je treba zapreti na podlagi zakona o zaščiti države. Tudi minister železnic dr. Jankovič je skočil kvišku in grozeče dvigal pest in kričal. Del j časa je trebalo, da se je polegel vihar.
Naši poslanci bodo šli od sela do sela . . t-
Poslanec Vladimir Pušenjak dobi besedo in s številkami iz vladinega predloga dokazuje, da naš narod teh krivic ne more prenašati in jih tudi ne bo prenašal. Ob koncu izjavi: «Slovenski poslanci bomo šli od sela do sela in bomo ljudem povedali, kaj imajo storiti.
Nepopisno vznemirjenje. — «Naš denar nam vrnite!«
Nastalo je zopet veliko vznemirjenje med vladnimi poslanci in tako kričanje, da so v zbornici od vseh strani tekli ljudje skupaj. Naši poslanci so tolkli s pestmi ob mizo in klicali: «Kuluka ne potrebujemo! Vrnite nam naš denar, k ga vlečete iz Slovenije v Beograd. Bomo si ž njim sami vzdrževali in gradili ceste ter mostove brez kuluka.«	'
Celo minister Velizar Jankovič je začel kričati in je vpil: «Srbi smo z našo krvjo oteli Slovence!« Dobil je od naših odgovor, kakor ga zasluži.
Radikal Grgin grozi, da bo Slovence ukrotil . . .
Radikalni poslanec Grgin je kričal proti našim poslancem: «Smo druge ukrotili, 'bomo še Vas Slovence!« Naši so nato tako odločno nastopili, da je bila nadaljna seja nemogoča in jo je predsednik zaključil. Nadaljuje se zvečer. O poteku bom poročal.
Povdarjam samo to, da je Srbijance in vladinovce nastop naših poslancev osupnil. Takega odpora proti kuluku niso pričakovali.
Izjava ministra Uzunoviča.
Minister Uzunovič je med truščem izjavil: «Kuluk se bo izvajal samo v tistih okraj inah, kjer bodo pokrajinske gradbene oblasti to spoznale kot potrebno,«
Večerna seja.
Seja finančnega odbora se je v soboto zvečer nadaljevala. Bila je zopet želo burna. Vse je bilo napeto. Vedelo se je, da pride radi «kuluka« do kravalov, ker slovenski poslanci ne marajo odnehati ne trohice.
Poslanec Grgin zahteva, da se Slovence zapre.
Najprvo je vstal srbski radikal Grgin. Mož je velikan kakor Goljat. Plečat je in ima veliko glavo s košatimi črnimi lasmi. Grgin zahteva, da se zapišejo v zapisnik Pušenjakove in Žebotove besede. Trdi. da je bilo njih govorjenje predpoldne veleizdajalsko. Zahteva ostre mere proti slovenskim poslancem in da naj Žebot in Pušenjak popravita ostre besede. Med njegovim govorom je prišlo zopet do zelo burnih nastopov med slovenskimi in srbijanskim! poslanci.
Pušenjak ostro odgovarja.
Poslanec Pušenjak odgovarja Grginu in pravi, da noče nič preklicati, pač pa še enkrat ponavlja, kar je govoril dopoldne. Od nobenega srbskega poslanca, posebno od Grgina, si ne da predpisovali, kako bo govoril.
Vlada in njeni poslanci spadajo v zapor.
Poslanec Žebot pravi: «Ne mi slovenski, ampak vi vladini poslanci z ministri vred spadate v zapor ter pod zakon o zaščiti države, ker hočete uvesti kuluk. Kdor take nepotrebne in škodljive zakone sklepa, razburja narod in on je kriv, da postaja i narod nezadovoljen ne samo z vlado, ampak tudi z državo. Vi vsi spadate na zatožno klop!« Nato zahteva, da Grgin pojasni, kaj je hotel reči s tem, ko je trdil, da bodo «Slovence ustrahovali.« A korajžni Grgin je začel tajiti, da ni tako govoril. Mod Žehotovim govorom je zopet prišlo do silnega razburjenja.
Pudjevi zavezniki so molčali. — Nemci so se skrili.
Proti kuluku niti ob koncu seje ni govoril ne Pucljev zemljoradnik in tudi ne Nemec. Dr. Krafft se je sploh odtegnil glasovanju o kuluku in dvanajstinah o cestah in mostovih. Pri glasovanju je radikalna vlada dobila 15, a proti kuluku je bilo 14 poslancev. v.e bi Nemec dr. Krafft prišel in glasoval z nam., oi bil kuluk propadel.
Seveda Radičevih poslancev zopet ni bilo . , .
Tako se je odigral neizprosen boj slovenskih poslancev dne 22. septembra v finančnem odboru proti kuluku.
Politični položaj.
Seje parlamenta bodo ta teden najbrž končane, tako da bi seje plenuma bile okoli 1. oktobra izvršene. Nato bi se odgodile seje do dne 20. oktobra, ko se začne običajna nova sezija po ustavi. Začetkom oktobra bosta zborovala finančni in zakonodajni odbor. Skupščina bo te dni dogotovila zakon o dvanajstinah, konvencijo s Poljsko in še interpelacijo o Reki. Zakonodajni odbor pa ima nalogo, da dogotovi zakon (pragmatiko) o železničarjih in zakon o sodiščih. Finančni odbor bo pa dobil v razpravo redovni budget za leto 19z4. Finančni minister je letos budžet tako preuredil, da ni mogoče več ločiti izdatke po pokrajinah ,ampak je vse centralizirano. Tako nas bodo še bolj slepili in finančno oškodovali.
Beograjska sodba o našem političnem položaju. Beograjska «Politika« označuje položaj naše države tako-
le: Reško vprašanje je vnanje-politično še vedno tli* novih zapletov in povzroča v vseh političnih krogih veliko vznemirjenje. Celo vprašanje v Pašičevih rokah i» on ne da več vedeti, kakor da so nova pogajanja v Rima v teku. Z vsem svojim optimizmom pa vlada ni mogla vplivati na one politične kroge, ki so še vedno prepričani, da smo v nevarnosti in da je država bila redko ke-daj v tako opasnem položaju, to pa zaradi nesposobnosti naše zunanje-politične uprave. Tudi notranjepolitični položaj ni nič boljši in sicer zaradi zunanjega položaja. Vlada ni nikdar hotela obvestiti parlamenta o stanju, v katerem se nahaja reško vprašanje, to je izzvalo odpor celo med člani radikalnega kluba.
Držanje Džemijeta. Radikali imajo z Džemijetom vsak dan večji križ. Ce ne ugodijo njihovim zahtevam, bo šel Džemijet v opozicijo in radikalna vlada nima večine, ki jo ravno sedaj tako potrebuje, ko hoče spraviti pod streho zakon o taksah, če pa dajo džemijetovcem zahtevane koncesije, pa razdražijo srbsko prebivalstvo južne Srbije in dajo demokratom v roke uspešno sredstvo za propagando. Džemijet se je tudi že naveličal več nih praznih radikalnih obljub, pa zahteva sedaj dejanja. Te dni so imeli poslanci Džemijeta svojo sejo, na kateri so formulirali svoje zahteve. Predsednik kluba Seratbeg Draga je izročil te zahteve Pašiču in Ljubi Jovanoviču. Džemijet zahteva: 1. Ukinjenje agrarne reforme v južni Srbiji. 2. Ponovne občinske volitve v Mitroviči in Prištini. 3. Konec toženja političnih organizacij in oblasti. Poleg tega je stavil Džemijet še nekaj drugih pogojev za sodelovanje z vlado. Ge vlada temu ne ugodi, bo šel Džemijet v opozicijo. Na tako odločno držanje Džemijeta je vplivala posebno skupna akcija opozicije proti vladi. Poslanci Džemijeta so zadnje dni vsled tega vedno bolj približujejo opozicijonalnim strankam ter izjavljajo, da so razmere v južni Srbiji vsled radikalskega režima postale nevzdržne.
RADIKALI PROTI SLOVENSKI UNIVERZI.
Javna tajnost je, da radikalni režim shemi za tem, da nam zatre najvišji naš kulturni zavod, našo ljubljansko univerzo. Centralisti imajo namero, vse višje učne zavode iz pokrajin prenesti v Beograd.
Dne 21, t, m. so radikali in demokrati v finančnem odboru na glas povedali, kaj mislijo o naši univerzi. Poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Kulovec je zahteval potrebnih kreditov, da se dovrši anatomični inštitut na medicinski fakulteti v Ljubljani. Kar na enkrat so poskočili ministri in prvaki radikalne in demokratske stranke in vsi skoro enoglasno trdili, da je fakulteta v Ljubljani nepotrebna in da bo treba samo beograjsko dobro opremiti. Poslanci Jugoslovanskega kluba so glas no protestirali proti grdi nakani, da se demontira polagoma fakulteta za fakulteto na naši univerzi.
Posledice parcelacije na oblasti. 'Vojvodina še sicer ni za v sem razdeljena na oblasti, a že se pojavljajo iz vseh slojev znaki na j večje nezadovoljnosti radi te parcelacije. Že sedaj je taka zmešnjava po Vojvodini v u-pravnem oziru, ko še ni parcelacija popolnoma izvedena, kaka šele bo, ko bo stopil centralizem v polni tok. Največja nevolja radi parcelacije se pojavlja med poljedelskimi sloji in v administrativnem oziru bo Vojvodina še bolj nazadovala kot dosedaj. Radikalna vlada pač hoče doseči za vsako ceno to, kar je namen velesrbov, namreč prisiliti gravitacijo Vojvodine proti Beogradu. Med opozicijonalnimi krogi se opaža tendenca, da se prepreči ta prisilna gravitacija in da se na ta način še reši, kar se še rešiti da. Celo pretežna večina vojvodinskih Srbov je proti gravitaciji Vojvodine in proti preveliki odvisnosti od Beograda.
Po svetu.
O revoluciji v Bolgariji še vedno ni točnih vesti. — Pripoveduje se, da imajo zemljoradniki severno Bolgarijo popolnoma v svoji oblasti ter da je Sofija popolnoma izolirana. Bolgarska vlada se seveda trudi prikrivati svojo slabost pred inozemstvom. Njeni poslaniki dajejo izjave, da homatije v Bolgariji niso prav nič drugega kot navadni izgredi in spopadi ob priliki aretacije komunistov in zemljoradnikov, priznati pa morajo, da od svoje vlade iz Sofije nimajo nobenih pravih poročil. Po drugih virih se pa čuje, da je Cankova vlada na moči in oblasti samo v Sofiji in pa po južnih krajih, katere že od nekdaj obvladujejo makedonski komiti. Po zadnjih vesteh se je bolgarski kabinet rekonstruiral in notranji minister je postal komitski vodja — Todor Aleksandrov.
Zarota v Bukarešti. Generali so sedaj kar.na enkrat postali slavni, pa ne vsled zmag na bojiščih, ampak radi zarot in prevratov, ki jih prirejajo. Po španskem vzorcu so skušali tudi rumunski generali povzročiti prevrat, dobiti državno upravo v svoje roke ter proglasiti vojaško diktaturo. Toda skrbno pripravljeni zaroti so prišli v Bukareštu na sled in maščevalni ministri, ki se ne dajo kar tako odgnati z svojih mest, so dali zapreti 25
zarotnikov, samih višjih oficirjev, med njimi osem generalov. Zarota je imela nacionalističen in proljdvorski karakter.
Po volitvah na Češkem je predsednik slovaških avtonomistov ali «Judove slovenske stranke« Andrej Hlin-ka napisal v «Slovaku« članek pod naslovom: «Prvi poraz centralizma«, ki pravi med drugim: Narod! Izpit si položil z odliko in strl si hidri glavo! Bratislava, Košiče, Nova ves, Ruženberok, žilina, Trenčin Bistrica, Zvo-len in stara Nitra so tvoje trdnjave. Iz volitev se vidi, da se slovaški narod ne da izbrisati iz površine zemlje. Čehi so nas neštetokrat prevarili. Od pittsburškega dogovora prav nič ne držijo. Slovaški jezik ni več uraden, začeli so nas čehizirati in husizirati. Imeli bi pa dobiti svoje šole, svoje finance, svojo administracijo ali z eno besedo vse atribute lastnega naroda. Ob teh volitvah je slovaški narod z enim udarcem ubil tri muhe: nenasitni centralizem, destruktivni centralizem in špekulantski protestantizem. — List «Slovak« je bil pred volitvami skoraj vsaki dan zapljenjen, s tem člankom je pa na veliko začudenje le prišel srečno skozi.
Nemiri v Nemčiji. Nemčiji grozi revolucija z desne in z leve. Nacionalistične in monarhistične struje ot-vorjeno pripravljajo puče. Največjo moč imajo v Bavarski in Ludendorff je očividno 'prevzel vrhovno poveljstvo nad nacijonalnimi bojnimi organizacijami, ki hočejo iz Bavarske nastopiti proti Berlinu. Beda silno narašča in poleg spopadov med nacijonalisti in socijalisti so tudi demonstracije in izgredi brezposelnih in lačnih. V soboto je prišlo v Monakovem do velikih spopadov med nacionalistično organizacijo «Oberland« in socijalisti. Oberlandovci so zasedli cele ulice in pozvali prebivalstvo, naj zapre okna. če se kdo temu ni pokoril, so streljali, Električna cestna železnica je morala promet ukiniti. Oberlandovci so vrdli v hiše.
Rudniška nesreča na Poljskem. V Đolubrovi je nastal v rudniku «Reden«, v katerem dela okrog 800 rudarjev požar. Vneli so se jamski plini, ki sp eksplodirali. Mnogo rudarjev je našlo smrt v plamenih, ali pa so zasuti. Rešilno akcijo zelo otežkuje ogenj, ki še divja po rovih. Dosedaj so našli še le majhen del žrtev, ki so bile napol sežgane. 35 trupel mrtvih rudarjev so spravili že iz rovov.
Beležke.
Vse za vojsko. «Obzor« piše: Vojno ministrstvo je povišalo svoj proračun od 2.246,460.000 din. z naknadnimi zahtevami za pol milijarde dinarjev, to je na 2 in tri četrtine milijarde. Treba bo pomisliti, da so dobila druga važnejša ministrstva samo kredit pol milijarde dinarjev, torej šestkrat manj kot vojno. Za vzdrževanje naše vojske se izmetava dobra polovica celotnega proračuna. Glege vprašanja vojske je ravno naša država posebnost na celem svetu. V primeri s številom prebivalstva in površini zemlje imamo mi največjo aktivno vojsko. V tej naši vojski je število višjih častnikov veliko preveliko v. primeri s številom nižjih oficirjev. Da pa dosežemo rekord glede generalov, hoče imenovali vojni minister 100 novih generalov, tako da bomo imeli več generalov, kakor pa posameznih jedinic. Za vzdrževanje vojske sc najine vsako leto kako posojilo v inozemstvu. Za vojsko se vedno naročuje v inozemstvu in kam gredo te ogromne svote, ki so namenjene povzdigi vojske? Naša vojska še ni danes dobro oborožena, ne oblečena ter obuta, ne preskrbljena z municijo, o kakih tehničnih zalogah ni niti govora. Kljub ogromnim svotam, ki se trošijo za vojsko, pa prihajajo dan na dan od vseh strani pritožbe, kako je ravno vojska na vseh koncih ter krajih dolžna privatnim podjetjem, liferantom in trgovcem. Za razne ofertalne licitacije, ki jih razpisuje vojna uprava, se že danes pri nas nikdo več ne zmeni. Nobeden od naših vojnih ministrov še ni predložil računov, kam in kako je potrošil milijarde in milijarde, ki so se izmetale za vzdrževanje vojske.
«Setnje« naših komisij. Naša posest je podobna mrhovini, na katero se je spustilo ua tisoče komisij in ekspertov, ki kakor krokarji obirajo še zadnje meso raz kosti. Siromaštvo in razsipnost sta malokje tako velika, kot pri nas. Dočim prečansko in izven beograjsko urad-ništvo strada, se uradnikom po ministrstvih izborno go di vsled vseh mogočih komisij, katerih se udeležujejo. Državna uprava za take komisije kar siplje denar. Najbolj prosiuia v tem oziru je uprava državnih monopolov. Par uradnikom te uprave se je sedaj zahotelo, da se malo pošetajo po Rumuniji, ampak ne na svoje stroške. Zato so si izmislili poseben odlok, ki imenuje komisijo, da nakupi v Rumuniji peirolej. .Uprava monopolov je res sestavila tako komisijo iz uradnikov, ki so imeli veselje do potovanja in do 200 frankov dnevnic na dan, seveda ne računajoč potnih stroškov, ki jih uprava plača posebej in komisija je srečno odpotovala. Potovanje bo stalo državo riič manj kot 6000 D dnevno samo vsled dnevnic, drugi stroški bodo pa dvakrat tako veliki.
Ponesrečena misija patrijarha Dositeja. Kakor so poprej v zvezde kovali patrijarha Dositeja, ki je šel Čehe pridobivat za pravoslavje, tako ga nekateri beograjski listi sedaj grajajo, ker ni imel zaželjenili uspehov. — Patrijarh sicer pravi, da izhajajo neuspehi iz slabega .slovesa in slabe reklame, katero dela Beograd za sebe in za srbstvo. V tem ima seveda prav, samo Beograd tega noče uvideti. Ker je šla češka pravoslavna cerkev v sestav carigrajske patrijaršije in ne srbske, kakor se je pričakovalo, se jezijo v Beogradu samo nad patrijarhom Dositejem ter ga obtožujejo, da je samo «darove« pobiral za svojo cerkveno misijo, a nič delal.
Za žlahto. «Obzor« poroča: Že v poletju lanskega Jela je prejelo versko ministrstvo ponudbo gospe Vuko-save Janjičke (vdova pok. Janjiča, advokata in rojaka
popa Janjiča), naj jej blagovoli ministrstvo odkupiti njeno hišo v Kosovski ulici za skromno ceno 15,000.000 -din. To ponudbo je predložil ministrstvu oče sedanjega j finančnega ministra, ki je penzijoniran član kasacijs- j kega sodišča, a se bavi po strani tudi z advokaturo, j Stari Stojadinbvič je bil radi nakupa zgoraj omenjene hiše prav pogostoma v ministrstvu za vere. A pod prejšnjim režimom je bita ta ponudba odbita, ker versko ministrstvo ne rabi nobene lastne hiše. Sedaj pa je poslal pop Janjič verski minister in zadeva z nakupom te hiše je zopet oživela. Že delajo s polno paro na tem, da se sklene pogodba za nakup hiše gospe Janjičke in kot sedajni posredovalec nastopa oče g. finančnega ministra.
Dnevne novice.
Duhovniške vesti. Franc Magdič, bivši župnik trž-koperske škofije, je postavljen za provizorja pri Gor. Sv. Kungoti. S 1. okt. t. 1. postane o. Alfonz Svet župni vikar pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju, o. Pij Vakselj pa pri Sv. Vidu pri Ptuju, kamor pride Jožef Presnik za kaplana, novpmašnik Janez Kokošinek pa na njegovo mesto k Sv. Marjeti niže Ptuja. Pri Sv. Trojici v Halozah bo pomagal vpok. župnik g. Janez Mlakar.
Namesto poslanca -j- Ivana Evetoviča, ki je umrl, pride v narodno skupščino g. Anton Bošnjak, velepos. iz Sombora v Vojvodini. Novi poslanec pripade kal. bunjevško-šokački stranki. Pristopil je v naš Jugoslov. klub, kojemu je pripadal i rajni Evetovič. Jugoslov. klub je imel žalno sejo, v kateri se je načelnik v toplih besedah spominjal velikih zaslug blagopokojnega Eve-loviča, V kat, cerkvi v Beogradu se prihodnje dni vrši žalna služba božja.
Socijalistični kongres v Beogradu. V nedeljo se je končal v Beogradu kongres socijalistične stranke ob udeležbi kakih 100 delegatov iz cele države. Značilno je, da z velikim veseljem in dobrohotnostjo pišejo o tem kongresu vsi centralistični listi. Posebno po volji jim je to, da imajo socijalisti centralistična pravila, ki veljajo za celo državo in da se izrekajo proti vsakemu stiku s komunisti. V tem vidijo velik napredek in močno konsolidacijo socijalistične «partije« Jugoslavije. Druge strani medal je pa ni treba daleč na okrog iskati. Imamo jo tu v Sloveniji, kjer je nekdaj tako močna socijalistič-na stranka pri vseh delavskih in političnih vprašanjih popolnoma odrekla, kjer vlada v njenih vodilnih vrstah silen razdor, v vrstah poimenskih pristašev pa popolna apatija. V Mariboru, kjer je poprej prirejala shode tisočeri množici, ni spravila na nedeljski shod v Götzovo dvorano niti 200 poslušalcev. Do take «konsolidacije« in takega napredka pride stranka, ki se po svoji centrali in po svojem statutu centralističnemu režimu toliko do-pade.
Nasilje proti hrvatski Dalmaciji. Za nedeljo je bil pripravljen izlet dalmatinskih Hrvatov k odkritju spomenika dalmatinskega rodoljuba Nike DubokoviČa v Jelsu, združen s shodom v Splitu. Vršile so se velike priprave, dolga vrsta jadernic je čakala na izletnike in to je silno bodlo v oči vsem, ki so nasprotni hrvatski misli. Oblasti so se združile z orjunci in tako je bil ves režimski aparat na delu, da se ta hrvatska manifestacija prepreči. V soboto zvečer so privreli orjunci v splitsko restavracijo, kjer bi se imel vršiti shod. Razbijali so, kar jim je prišlo pod roke, lastniku so pa zagrozili, da zakoljejo njega in družino, če bi se vršil shod v njegovih prostorih. V nedeljo na vse zgodaj so bile pa ulice i» okoliške ceste vse polne žandar jev, ki so ljudi odvračali nazaj, češ, da je shod prepovedan. Pa kljub temu se je tisočglava nepregledna množica zbrala pred hišo dr. Trumbiča. Ta je moral stopiti na balkon in goVoriti. Navdušeni klici so zaorili, ko je spregovoril:	Bratje!
Hrvatski zbor je le uspel. Evo v dokaz: tisoči in tisoči zbranih Hrvatov! Ni sile, ki bi premagala našo zavest in našo voljo! — Potem je razložit resolucije, ki so bile pripravljene za shod. Te resolucije protestirajo proti od režima vrinjenim komisarjem po dalmatinskih občinah, proti gospodarskemu zapostavljanju Dalmacije sploh in proti zanemarjanju pristanišč še posebej, obsoja se avtokratski, koruptni in nazadnjaški režim sploh in posebej še njegov zloglasni, za vse zlorabe prikladni zakon o zaščiti države in pa njegova samovoljna in prikrita zunanja politika, ki izroča naš živelj Italijanom.
«RAZUN KAKIH 10—20, MORATE ZAPRETI VSE SLOVENCE.«
V burni debati v finančnem odboru dne 22. sept., ko je šlo za in proti kuluku, je poslanec Vladimir Pušenjak na grožnje srbskega radikala Grgina zaklical:
«Zapreti hočete nas slovenske poslance, ker se borimo proti kuluku. Pod zakon o zaščiti države nas hočete djati. Povem Vam, da v Sloveniji danes razun kakih 10—20 radikalov nimate pri nobeni stranki človeka, ki bi odobravat vaš zakon o kuluku. Zategadelj Slovenci tudi nočemo kulučiti in tudi ne bomo! Ne z žandarji, ne z bajoneti nas Slovencev ne boste prisilili, cujt bi izvrševali kuluk. Zapreti in pod zakon o zaščiti države morate potem djati ne samo nas poslance, temveč cel slovenski narod!«
Ta izjava našega poslanca je uplivala na radikalne kulukarje, kakor leden tuš v sredi zime na razgretega človeka. Utihnili so in nič več niso grozili.
Celje dobi nemško gimnazijo. Prosvetni minister je na pritisk nemških poslancev pristal na to, da dobi Celje nemško gimnazijo, ako se bo oglasilo dovoljno število učencev. Za ponižni kuluk radikalom so dosegli Nemci velik in nevaren uspeh.
Strela je udarila v zvonik. Iz Celja poročajo: Dne 24. t. m. smo imeli nad Celjem ter okolico zelo opasno
nevihto med 'gromom ter bliskom. Strela je udarila rr mestu na treh mestih in med drugim tudi v zvonek farne cerkve. Udar strele je bil tako silovit, da je pregorela odvodna žica in strela je smuknila v notranjščino cerkve, kjer je poškodovala električno napeljavo, si izkopala v zidu cerkve veliko luknjo za izhod. Po celem mestu je čutilo prebivalstvo ta udar. Na hidrantu tik cerkve je pognalo pokrov, kakih 10 m daleč proč.
Javna tajnost. Kakor znano, se je izvršilo podržav-I ljenje južne železnice kar preko noči. Tako hitrega ko-S raka ni pričakoval nikdo, niti najvišji železniški uradniki ne. Ta prekonočni prevzem južne železnice v državne roke je presenetil neka j viš jih gospodov v L jubijani pri obratnem ravnateljstvu in v Mariboru. V Ljubljani je poslalo dvema gospodama kar ono noč po prevzemu južne železnice tako vroče, da sta se šla z milijonskimi svotami hladit nekam v Švico. V Mariboru p» gre za več desettisoč, s katerimi je gospoda špekulirala pri banki, mesto da bi bila ob pravem času bednim železničarjem v polnem obsegu izplačevala njihove prejemke. Cela zadeva v Ljubljani in Mariboru je zavita ter odeta v nekak tajinstven plašč molka. Govori se, da se vrši jo tozadevno šele temeljite preiskave in med preiskavo treba baje šutiti.
SLOVENSKI URADNIKI, KAJ POČENJATE?
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je dm
2.	avgusta 1923 št. B. III. 2-28 ex 1923 izdala odlok, d» se vinske drože ne Smejo več prosto kuhati. Delegacija-pravi, da sc iz drož dela konjak. S tem "odlokom so naši vinogradniki silno prizadeti.
Mi smo se za stvar zanimali in izvedeli sledeče: Delegacija ministrstva financ je po nepotrebnem vprašala finančno ministrstvo v Beogradu, ali se smejo vinske drože še naprej prosto kuhati. To vprašanje so- gg, uradniki stavili tako nerodno, da jih pri ministrstvu niso prav razumeli. Sploh vprašati ne bi bilo treba, ker poza komi spadajo drože med ono robo, ki se lahko prosto kuha.
To je zopet dokaz, da hočejo, naši uradniki, ki so pristaši demokratske stranke, ali pa so presedlali & srbskim radikalom, biti bolj papežki, ne. go je papeS^ sam! To se pravi: Več hočejo iz ubogega lastnega naroda iztisniti nego zakon predpisuje. Tu zopet nov doka* za naše opetovane trditve, da demokratski in radikalni uradniki več izmozgajo iz l judskih žepov, nego zakesi veleva.
Ali imajo kaj profita? Ljudstvo kolne vse vprek: uradnike, vlado in tudi državo. Ali ostane denar tu? Ne, v Beograd ga spravljajo v nenasitljivo centralistično vrečo. Njim samim tudi centralistična vlada ne da, kar bi trebalo.
A vsi opomini, naj ne spravljajo naroda v finančni polom, naj ga ne izmozgavajo do kože, nič ne izda.
V zahvalo jih bodo srbijanski režimovci reducirali.
Dijaško podporno društvo. Prošnje za sprejem r akademsko menzo se imajo vložiti do dne 10. oktobra na predpisanih formularjih, ki se dobe pri tovarišu tajniku. Priložiti je ubožni list in kolokvijska spričevala (pri abiturijentih maturitetna). Na pozneje vložene prošnje se bo odbor oziral samo v izjemnih slučajih.
— Odbor Dijaškega podpornega društva v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5.
Slovenskemu ljudstvu! Dijaško podporno društvo ponovno prosi vse ljubitelje kal. dijaštva, da prispevajo v čim večji meri za nabiralno akcijo, ki se vrši po cefi Sloveniji. Dobrodošla so živila vsake vrste in denarni prispevki. Pojasnila dajejo cenj. župni uradi in društvo samo, ki se nahaja v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 5. Za vsak dar že v naprej najlepša hvala! Odbor Dij. podpornega društva.
Za železnico Ormož—Ljutomer—M. Sobota. Vsaj nekaj drobtin dobi Slovenija iz Beograda od denarja, E* ga plačujemo Slovenci. V seji dne 20. septembra je finančni odbor dovolil za zgradbo (nadaljevanje) železnice Ormož—M. Sobota izredni kredit 5 milijonov din. Isti dan se je določilo za most črez -Pesnico v občini Cvetkovci 25.000 D, V seji finančnega odbora dne 22. septembra je bila v členu 26 o dvanajstinah za mesece oktober, november in december 1923 stavljena svota 17 milijonov dinarjev za dokončanje zgradbe te železnice. Za celo državo je za te tri mesece stavljena svota 191 milijonov 200.000 D za železnice. Torej tudi tu dobimo Slovenci komaj 11 in pol odstot. od cele svote.
Bivši črnogorski prine v Beogradu. Te dni je prispel v Beograd sin bivšega črnogorskega kralja Nikole, princ Petar Njeguš. Poselil je predsednika vlade Paši-ča in sicer se je pripeljal k njemu v avtomobilu, katerega mu je dal na razpolago kralj.
Atentator na Pasica obsojen. Dne 22. t. m. je bila f Beogradu završena razprava proti atentatorju Rajiču. On je v razpravi še nadalje navajal, da so ga do atentata privedle neurejene razmere v naši državi ter je aten,-tat. izvršil kot protest proti slabi in mehki politiki Pa-šiča, ki ne nastopa dovolj ostro proti antidržavnim elementom. Toda tak režimski zagovor Rajiču ni nič pomagal, strahu, ki ga je pretrpel Pašič, se mora dali zadoščenje in Rajič je bil obsojen na 20 let ječe.
Diplomatski lovi na Belju. Na beljska lovišča sta. se podala te dni angleški poslanik v Budimpešti in naš. Po beljskih gozdovih se bosta podila za divjačino nekaj dni.
Zastoj v donavskem tovornem prometu. Iz Novega Sada poročajo listi, da Donava v zadnjem času tako pada, da je voda že nad en meter pod normalno višino. Že 20 let ni bilo takega padanja. Najhujše je med Vukovarom in Novim Sadom in promet brodov je popolnoma onemogočen, zlasti velikih nemških in avstrijskih, ki so vlekli polne slepe. Te ladje se ne morejo vrniti in morajo čakati, da voda zopet naraste. Več tiso«
•vagonov blaga leži tako na Donavi in čaka na možnost transporta.
Praktični trgovec. Novosadska policija je aretirala tvorničarja pohištva Filiča, ko se je ravno hotel odpeljati na Madžarsko. Aretiran je radi tega, ker je prodal tvornico pohištva najprej nekemu Beograjčanu, ko pa je dobil od n jega denar, pa jo je prodal še enkrat nekemu Židu, ki mu je kupno svoto tudi takoj izplačal.
Wild-West v bližini Pančeva. Po noči so udrli te dni 4 oboroženi v občinsko hišo sela Ovce v bližini Pančeva. Odnesli so seboj veliko National blagajno in. sicer so jo naložili na voz in v blagajni je bilo 358 tisoč dinarjev. Teh drznih uzmovičev še do danes niso našli.
Trije parobrodi so pripeljali v Zader italijansko vojaštvo.
Nova šola za muslimanske svečenike. Nova šola za muslimanske svečenike se bo otvorila v Skoplju. Iz te šole bi naj izšel naraščaj za muslimansko duhovščino, ki deluje po Makedoniji. Razven te muslimanske sve-eeniške šole obstojajo že dve in* sicer v Banjaluki in Sarajevu.
Ponarejevalci 10 dinarskih bankovcev so odkrili. — Policija je dobila vest, da je mašinist mestne plinarne Vardi ponarejevalec denarja. Pri hišni preiskavi so našli pri njem fotografski aparat, vreden najmanj 10 tisoč dinarjev, mnogo barv ter majhno tiskarsko stiskalnico. Klišeje od bankovcev so našli zakopane na dvorišču. Falzifikati so bili komaj za prepoznati od pravih •bankovcev. Mašinist, njegova žena in sestra, ki se nahaja na Reki, so zaprti, Starih ponarejenih 10 din. bankovcev pa še kroži več vrst v prometu in policija neumorno išče ponarejevalce.
Tombola Zveze bivših salez. gojencev v Mlad. domu na Kodeljevem v Ljubljani. Pri žrebanju za einke dne 24. septembra so bile izžrebane sledeče štev.: 9, 39, 61, 7, Tl, 69. Izžrebanih je dosedaj 15 štev. in sicer poleg gori navedenih še sledeče: 42,85, 13, 89, 57, 20 31. 14, 34; katere .so bile izžrebane dne 17. septembra. Kvatern je bilo priglašenih 32; izmed katerih jc bilo ^0 dobitkov izžrebanih. Vse, ki so zadeli kvaterno, obvestimo. Zadnje žrebanje je 1. oktobra, Tablice so še vedno v prodaji.
Tnristovski dom na gori Urški se z 27. septembrom t. 1. zatvori.
Tržne cene v Beogradu. Naše bralce bo gotovo zanimalo, kako visoke so cene za živila v Beogradu. V soboto, dne 22. sept., sem si sam ogledal dve glavni bel-grajski tržišči —• veliki in mati «piac« (trg). Cene so bile naslednje: Meso 1 kg: govedina 16—18 Đ, teletina
15— 18 D, .jagn jetina 14—16 D, svinjsko 18—25 D, loj
16— '20 D, Špeh 30—32 D, čisla svinjska mast 33—35 I), surovo maslo 32—36 D, domači sir 10—12 D, krompir 2—4 D, čebula 5—6 I), češenj 5—8 D, kislo zelje 5—6 1), zelje v glavah 4—5 D, jabolka 3—6 D, hruške 4—8 D, grozdje 2—5 D, strd 25—30 D, paprika zelena 4—6 D, korenje 2—3 D, zelene buče 1—2 D, špinača 8—12 D, solata 6—10 D, zeleni fižol 4—6 D, suhi fižol 7—8 D, jajca 1 komad 1A—2 D, mleko liter 2—4 D. Riž, moka, žito m enako blago je približno za pol do 1 D pri 1 kg ceneje kot v Mariboru. V gostilnah (srednjih) se cene za jedila gibljejo v tej-le višini: juha 2—3 1), govedina 10—15 D, pečenka 15—20 D, prikuhe 5—10 D, solate
6—8 D, močnata jedila 10—15 D. V finejših gostilnah in hotelih so cene še višje. Liter vina stane 10—15 1), pivo pa 8 D. Letošnja vinska letina bo v 'južnih krajih naše države naravnost sijajna. Dežja je bilo zelo malo, toče tudi ne in bolezni ni opažati na trti in ua grozdju skoro nič. Vinogradnikom bo primanjkovalo sodov. Trgatev se je pričela v Vojvodini dne 20. sept. Mnogi še čakajo s trgatvijo. Na trg v Beogradu pripeljejo vinogradniki ogromne količine grozdja, kojega prodajajo ha veliko po 1 D kg. Grozdje je naravnost izvrstno, a srb ski vinogradniki strašno slabo ravnajo z vinsko posodo fn nesnažno spravljajo novo vino. Zategadelj je kvaliteta južnih vin manj vredna. Polovica vin se skisa (cikne) v slabih sodih in še slabših (vročih) kleteh, -t.
Nove skladbe. Karlo Adamič je izdal zbirke novih mešanih zborov: L 12 Mašnih, part. 30 din., glasovi po 6 din. 2. 6 Evharističnih, part. 15 din. 3. Litanije M. B., 8 din, 4. Staroslovenska maša, 25 din., glasovi po 5 din. Gospodom organistom 25% popusta. Denar se'naprej posije ter za poštnino priloži; pošilja se tudi s povzetjem. Naroča se na naslov: Karlo Adamič, mestni kapelnik, p. Koprivnica. Hrvatsko.
VINIČARJI IN RADIKALNE OBLJUBE.
Tik pred letošnjimi volitvami so novopečeni radikalci (klečeplazci srbijancev) v Mariboru sklenili: «Na-farbajmo viničarje in vsi bodo volili krušnega očeta srbskega ministra dr. Stojađinoviča.« V to svrho so se zbrali pri Tavčarju v Mariboru: Verlič iz Št. Petra, znani trafikant Jurkovič iz Gornje Radgone, vitez Grasselli, neki Trošt ter bivša socialista Nachtigall in Koren.
Napisali so za časopis «Naša vas« — koji je po volitvah izdihnil na sušici — članek za viničarje. Z debelimi črkami so natiskali v list, da je njih kandidat srbski radikal in minister Stojađinovič določil 1,400.000 K za izplačilo podpore ubogim viničarjem v mariborskem, ptujskem in ljutomerskem okraju. Poleg tega denarja pa dobijo potrebni viničarji še breje krave in telice za pleme. Tako je stalo v «Naši vasi.«
Zadnje dni pred volitvami pa je «minister« Zupanič na pritisk mariborskih radikalov izdal na okrajna glavarstva Maribor, Ptuj in Ljutomer uradni nalog, da naj župani popišejo viničarje, ki potrebujejo denar in krave. Res so dobili župani v omenjenih okrajih strogo povelje, da morajo še pred 18. marcem popisati viničarje. Zadnji dan, t. j. dne 17. marca, so dobili orožniki telefonično povelje, da morajo iti od občine do občine in razglasiti: «Denar je nakazan in je shranjen na dav-
kariji v Mariboru. Tudi krave in telice so že na potu.« Več županov, ki ni moglo tako naglo izvršiti propisa, je bilo kaznovanih.
In ko so volitve minile, pa ni bilo o tistem milijonu in o kravah ne. duha in ne sluha. «Ali je vse to kdo drugi porabil, ali je denar ukraden, ali kaj je«, so se povpraševali ljudje.
Naši poslanci so v Beogradu že meseca junija poslali prizadetim ministrom obširno interpelacijo in so zahtevali, da morajo ministri na to vprašanje odgovo-rti v zbornici. Dolgo so morali čakali na odgovor.
Šele v četrtek, dne 20. septembra, ko je -zopet začel zborovati, državni zbor, se je minister notranjih zadev, ki ima pod seboj okrajna glavarstva in žandarje, ojunačil in odgovoril. In kaj je odgovoril?
«Radikalna vlada ni mogla držati obljube, ker ni imela denarja.« V imenu naših poslancev je odgovoril ministru poslanec Žebot in je dokazal z uradnim aktom v roki, da je vlada, oziroma radikalna stranka, grdo farbala pred volitvami uboge viničarje. Omenil je v svo jem govoru, kojega je cela zbornica pozorno poslušala, da je. vlada že celo imenovala komisijo, ki naj bi delila denar in krave med viničarje. Za načelnika te komisije je bil od vlade določen bivši socialist Lojze Slanovec, za člane pa, ki bi delili tisočake in krave: Verlič iz št. Pet-, ra, Jurkovič iz Gornje Radgone ter Nachtigall iz Studencev. Sami «viničarji«! A vse skupaj je bilo samo le farbanje. Radikali so uboge viničarje samo za nos vodili.
Poslanec Žebot zahteva, da finančni minister _ obljubljeni denar izplača, saj je do tega vezana. Cela zbornica je pazno poslušala poslančeva izvajanja in ministri so si grizli ustnice in s sklonjenim glavami poslušali svojo obsodbo. Rešiti jih je skušal minister dr. Perič, ki je, izjavil, da je vlada namesto denarja poslala na Slovensko koruzo.
Naš poslanec mu odgovori: «Tudi o Vaši koruzi med viničarji ni ne duha in ne sluha. Zvedel sem, da jo imate nekje shranjeno in je že napol segnita, a je tako diraga, da je nihče ne more kupiti. Res pa je, da ste obljubili pred volitvami viničarjem denar in krave. Držite besedo!
A ministri so molčali. Ko bodo volitve, pa bodo hlapci srbskih radikalov zopet farbali uboge viničarje in invalide.
Iz Ptuja.
Petindvajsetletnica Marijine družbe v Ptuju. Dne 8. septembra je praznovala dekliška Marijina družba pri 00. minoritih v Ptuju 25 letnico svojega obstoja. Z veliko vnemo in veseljem so se družbenice udeležile tridnevnih duhovnih vaj, ki jih je vodil jezuit P. Pristov iz Ljubljane. Razložil je on v svojih lepih govorih res pravo in idealno življenje zveste družbenice, oziral se je pa posebni» na vsakdanje razmere. Na praznik Marijinega rojstva, je bli sklep duhovnih vaj s skupnim sv. obhajilom. Pridne roke in požrtvovalnost so ta dan izvanredno lepo okrasile minoritsko cerkev, vsa je bila oliin-čana z okusno spletenimi venci. Ob četrt na 10. je bil slavnostni vhod v cerkev, najprej je šla jubilarna zastava, obdana z belimi dekleti, nato so se razvrstili gostje z zastavami, za temi so pa nesle kip Brezmadežne, ki je bil prekrasno ozaljšan s samimi belimi cvetlicami. Ob pol 10. uri je bil govor patra jezuita, nato pa slovesna sv. maša. Popoldan se je pa vršila zelo mična akademija, v nabilo polni dvorani društvenega doma. Pri akademiji je ugajala slavnostna deklamacija, katero je M. Elizabeta 'zložila za to priložnost. Vrlo pomemben je bil govor č. g. župnika Franca Gomilšeka, ki je v krasnih besedah navduševal dekleta za to lepo organizacijo, ter podal smernice za nadkluje delovanje. Krona vsega pa je bila spevoigra «Venčarica«, ki so jo uprizorile kandidatinje tukajšnje družbe. Drugi dan v nedeljo, so pa pohiteli vsi na Ptujsko goro. Za trajen spomin na to prekrasno slavnost so dale družbenice delati pri čč. šolskih sestrah v Mariboru novi mašni plašč, katerega so marljive sestre tudi zelo okusno izvršile. Cela slavnost pa ostane vsakemu udeležencu v veselem spominu.
Ptuj. Dnevi katoliških manifestacij so za nami. — Smernice začrtane v prestolici Slovenije za poglobitev verskega življenja in nravnega preporoda naj bi se vedno gibale kakor šumljajoei potok po zeleni dolini. — Smisel za pošteno življenje in narodno prosveto v izobraževalnih društvih naj se čimdalje razširja po naši lepi slovenski domovini. Nudila se nam bo sedaj priložnost, ko bo kaj kmalu prihitela k nam zimska sezona, da tudi v Ptuju pričnemo delati na njivi izobraževalnega polja. Prav primerno bi bilo pričeti z mesečnimi predavanji, predvsem o škodljivosti alkohola in o dobrem in slabem berilu. Pokažimo ljubezen ne samo do ko-modnega življenja in objema litra, ampak do smotrene-ga in vstrajnega dela. Naj nas ne plašijo razne kritike, razni neuspehi, pojdimo preko.nj ih k napredovanju in pravemu razvitku. Moči navdušenosti naj vam podeljuje ljubezen do mladine in do ljudstva sploh, ljubezen do križanega usmiljenja, ljubezen do neumrjočih duš!
Iz Hajdine nam poročajo: Dne 23. sept. t. 1. smo slovesno obhajali lOletnieo našega Društvenega doma. Med drugim je bil posebno ganljiv nastop 5 dečkov in 5 deklic z belimi lilijami. Tudi petje se je dobro obneslo, zlasti dva solospeva. Šaljiva igra «Gospa Kordula« je izzvala mnogo smeha, a do solz je občinstvo ganila verska igrica «Marija pomaga.« Tamburaši, naši vrli stari junaki, so nam v odmorih krajšali in slajšali čas. Ob tej proslavi se je izročil g. župniku Ivanu Šketa šopek cvetlic kot znak hvaležnosti, da nam' je pred 10 leti
pozidal Društveni dom. G. Šketa je nato v vznesenih besedah blagroval hajdinsko mladino, da ima svoj doni. kjer se izobražuje in nedolžno razveseljuje, G. župnik Alojzi j Saga j pa nas je v svojem tehtoviieni govoru skoro zavidal za to dobrino, ki je v Št. Janžu še nimajo. Mladenka od Sv. Marjete nam jc naznanila, da tam tudi že stavijo visoko šolo, namreč Društveni tlom. Z mednarodno katoliško himno se je zaključila prosi tt.-va lOlelnice, Bodi še enkrat na tem mestu izrečena, zahvala vsem, ki so sodelovali pri tem velikem delu. Kar tekmovali so vsi med seboj: Dekliška in Mladeniška zveza, tamburašku in pevsko društvo, Marijina družba in še drugi, ki niso organizirani. Vsa čast ludi našemu cenj. učiteljstvu, ki je s svojo udeležbo pokazalo, da spoštuje visoke cilje našega priprostoga naroda.
15 letnica mariborskega Orla.
Vsem odsekom, ki smo jim doposlali prijavne pole, kličemo zopet v spomni: Bratje, pošljite nam prijavnice nemudoma, ker je čas kratek! Zadnji teden ne bo mogoče vsega urediti!
Slavna pariška vrsta, ki je ponesla sloves našega slovenskega Orla daleč izven naših mej, pride povodom 15letnice v Maribor in nastopi v nedeljo zvečer pri slavnostni akademiji na orodju.
Zasigurana nam je znana godba Mladinskega doma iz Ljubljane. Šteje 40 članov in dospe že v soboto popoldan. Sodeluje tudi godba katoliške omladine iz Maribora.
Glede prenočišč prosimo še enkrat vse somišljenike, da nam prepustijo za zunanje goste kako postelj. Prijave sprejema č. g. Alojz Rezman, stolni kaplan, Slomškov trg 20.
Kdor želi vstopnice za slavnostno akademijo, naj se oglasi pravočasno. Zunanjim gostom jih bomo rezervirali le, ako vpošljejo vstopnino naprej. (Sedeži po 25, 15, 10 in 8 din.)
I2 Maribora.
Razmejitvene komisije. Poslanec Pušenjak je v finančnem odboru popolnoma upravičeno protestiral proti retiranim naknadnim kreditom za razmejitvene komisije, ki zelo malo dela jo in bi mogle že davno končati svoje delo. Delo zavlačujejo samo zato, da vlečejo visoke dnevnice. Gotovo je mislil g. poslanec v prvi vrsti na mariborsko komisijo, ki deluje «plodonosno« že od avgusta 1920, torej že četrto leto. Da se tem gospodom prav nič ne mudi, je umevno; vsak dan poteg svoj* stalne plače imeti še dva angleška funta dnevnic, niso mačkine solze. Kolikor je nam znano, je bila določena meja med SHS in Avstrijo že pred poldrugim letom in se je tudi postavilo mejnike. Toda gospodje «zborujejo« naprej tucli za časa merjenja le granice in hočejo še naprej ostati skupaj, ko bo tudi meritev kakor čujemo koncem tekočega meseca končana. Mora se kolavdirati meja, pa ne kakor bi si priprost državljan mislil, vzdržen» a, to bi prehitro šlo; danes se peljejo z avtomobili v Št. Uj, pregledajo nekaj sto metrov granice (ne vemo že kolikokrat), nakar vsled prevelike utrujenosti, nekaj dni odmora; drugi teden drče proti Dravogradu, prihodnjič v Prekmurje itd.; to se ponavlja že celo leto. Sedaj so si ti gospodje domislili, da je treba vse akte prepisati; da bf pa to delo preVeč hitro ne napredovalo, odpustijo s 1. oktobrom vse tehnično osobje in antantni gospodje bodo to delo sami tja do Božiča odpravili. Opozarjamo. naše gg. poslance na to zavlačevanje in jih prosimo, naj vse potrebno ukrenejo, da bodo ti gospodje šli v «zasluženi« pokoj. Posamezne člane te komisije vidimo navadno tako in tako le vsakega prvega v mesecu v Mariboru.
Automatična telefonska centrala v Mariboru. Posl.
Žebot nam poroča, da je minister pošte in telegrafa dne 24. sept. poslancu v -zbornici osebno naznanil na njegovo svoječasnp interpelacijo: Za Maribor ostane pri nameravani avtomatični telefonski centrali. Poslanec Žebot je namreč v seji finančnega odbora dne 21. sept. prijel poštno upravo, češ, da je dobil iz Maribora od industrijskih krogov poročilo, da se ia centrala ne ustanovi. Minister pravi da bo avtomatična telefonska centrala v Mariborifgotova okoli novega leta 1924. Poslanec Žebot je to ministrovo poročilo telegrafieno javil trgovskemu gremiju v Mariboru.
Kako je to mogoče? Prejeli smo sledeči dopis: «Kako je to mogoče, da dobi vdova po g. Emilu Mazi, kateri je bil revident južne železnice in rezervni nadporočnik 20. domobranskega polka v Mariboru, dve državne penzi je in sicer vojaško in ono južne železnice?! Obe uradni mesti ji tudi izplačujeta predpisane doklade za njo in za mladoletnega sina. Njen mož tudi ni končal kje v boju, temveč je izvršil v Kalkgrubu na Štajerskem kmalu po prejetju povelja, da mora odriniti na soško fronto, samoumor. Prosimo, da se ta zagonetna stvar uradno razjasni, ker je prejemanje dvojne drž. penzije nezakonito in pri nas še posebej znak korupcije, ko uboge vdove po na bojiščih padlih vojakih velikokrat ne dobe niti ene penzije in še to često po večmesečnem in tudi večletnem moledovanju. Ker pa govori gospa Marija Mazi okoli, da ji je častniško penzijo g. general-Maister svojčas preskrbel, bo ta gotovo objasnil, zaka j se je tako za njo zavzel če so govorice vdove sploh utemeljene. Mi privoščimo iz srca vsakemu vse, kar mu gre; nikakor pa enemu vse, drugemu pa nič!« -v- Invalid.
Ubegli kaznjenci. Predpreteklo noč so utekli iz jet-nišnice okrožnega sodišča v Mariboru 4 kaznjenci pod
vodstvom Krktoviea, pretečeni teden pred poroto na dve teti obsojenega vlomilca v Spodnještajersko ljudsko posojilnico, Kristovič je kot ključavničar delal v jetniš-niški delavnici ter si je gotovo v celico vtihotapil orodje, da je lahko prepihi omrežje. Od ostalih je bil Šlam-feerger radi tatvine pri «Orientu« obsojen na 10 mescev ječe, druga dva sta pa riskirala beg, če tudi sta imela samo še par tednov za odsedeti. Beg so izvedli skozi* zagovorniško sobo ob porotni dvorani.
Burko «Maks v škripcih« vprizori mariborski Ljudski oder v soboto, dne 29. sept., ob 20. uri v Lekarniški »liči ©. Na izredno zanimivo predstavo, pri kateri sodeluje lasten gledališki orkester Ljudskega odra, ponovno opozarjamo. Vstopnice se dobe že danes istotam.
Obesilk sc je dne 25. t. m. popoldne ob pol štirih v Lajtersbergu št. 343 posestnica Matilda Goričan. Obesila se je iz neznanega vzroka na zelo tanko žico. Žrtev so domači zapazili prepozno.
Glasbena Matica. Orkestralni odsek vabi vse člane in godbenike, ki želijo sodelovati v orkestru, da pridejo na sestanek cine 26. 1. m. ob 19.30 v prostorih Glasbene Matice.
Vinska trgatev privatnih nastavljeneev. Priprave za to veselico se lahko smatrajo končanim. Da pa se bo tudi obiskovalcem dala prilika, izraziti za to prireditev svoje posebne želje, se prijave posameznikov sprejemajo vsak dan od 7. do 8. ure zvečer v društvenem lokalu gostilne Rožanc na Rotovškem trgu. Predviden je ples ob zvokih priljubljene godbe «Drava«. V drugih prosto-Tih bodo svirale poznane in priljubljene kapele, deloval bo poročni urad, potem bo šaljiva pošta, ter je preskrbljeno tudi za vestne in pridne pismonoše. Delovalo bo tudi kolo sreče. Za tatove sladkega grozdja, ki ga bodo nosile vinske trte v veliki množini, je pripravljeno obč, sodišče ter strogi občinski zapor. Za tri najlepše gospode in tri najlepše dame so pripravljena krasna darila! Za jedila bo skrbela dobroznana kuhinja-restavracija gospođa Tröstnerja. Pa tudi v paviljonih se bodo dobile tople hrenovke, torte in druga močnata jedila, kava in najboljša kapljica Ljutomerčana. Za otroke in sovražnike alkohola je tudi preskrbljeno z brezalkoholnimi pijačami. Kakor zgoraj označeno, se sprejemajo tudi prijave gospodov in dam za prodajo cvetlic in drugega.
Trafikanti, pozori Dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v gostilni g. Pregel poleg pošte na Slomškovem trgu zaupni sestanek, ki je obvezen za točno udeležbo za vsakega trafikanta.
Tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo.
Strojepisje se poučuje po desetprsnem sistemu. Razun tega se vršijo tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo in posamezni pouk iz enostavnega, dvo-stavnega in ameriškega knjigovodstva. Tečaji začnejo
dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Zasebno učilišče Legat je radi svojih dobrih učnih uspehov na zelo dobrem glasu. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100,
.	v«-	^rniri*i-ni«rirT~inr'Trrimi v imm 4lit
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
1 . 53
«Moji posli so nepričakovani in neodložljivi, kakor
sem vam že sporočil. Ali mi torej dovolite, da odidem —? Ali morem storiti kaj za vas na povratku v mestu?«
«Ne — ne! Hvala — ničesar —! Pa kmalu se vrnete?«
«Prav kmalu.«
«Pred koncem tedna?«
«Tega ne morem reči.«
Videti je bilo, da se mu mudi in da hoče oditi. Napenjala je vse moči, da bi ga še pridržala.
«Percy«, je dejala proseče, «ali mi nočete povedali, zakaj greste prav danes? Jaz kot vaša žena imam gotovo pravico, da to zvem. Nobenega pisma niste dobili. To vem. Ko sva zapustila operno gledališče, vas nobeden sel ni čakal. Tudi ne, ko sva se vrnila s plesa —. Vi ne greste ni severno-Angleško, to mi pravi moja slutnja. Nekaj skrivate in —.«
«Ničesar ne skrivam, gospa!« je dejal z lahno ne-potrpežljivostjo. «Moje potovanje je v zvezi z Anna n -dom —. Torej ■—! Ali smem sedaj oditi?«
«Z Armandom —? Pa ni nobene nevarnosti?«
«Nevarnosti —? Gospa, vaša skrb me gane! — Kakor ste sami dejali, imam nekaj vpliva in lega hočem uporabiti za njegovo rešitev, dokler ni prepozno.«
«Ali vas vsaj smem zahvaliti?«
«Hvala, gospa!« je odgovoril hladno. «Moje življenje je vaše in plačilo sem prejel že zdavnaj.«
«In moje je vaše, — ako ga le hočete sprejeti v zahvalo za to, kar storite za Armanda!« je dejala vneto in mu ponudila obe roki. «Nočem vas zadrževati — moje misli, moje srce gre z vami —! Z Bogom!«
Globoko se je priklonil in ji poljubil roko. čutila je njegove vroče ustnice in srce ji je zatrepetalo od veselja.
«Se kmalu vrnete?« je vprašala nežno.
«Prav kmalu —!« Hrepeneče ji je pogledal v oči".
«In — ne bodete pozabili —?« Njen pogled mu j* obljuboval vso srečo.
«Nikdar ne bom pozabil, da ste me počastili s svojim naročilom!«
Vljudno hladne so bile njegove besede, pa topot .je niso prevarile. Njeno žensko srce je bralo v njegove» srcu, tudi pod krinko, ki mu jo je nalagal njegov ponos.
Še enkrat, se je priklonil in prosil, da sme oditi. Stala je ob njegovi strani, ko je skočil v sedlo in fco je oddirjal po parku, mu je nahala z roko zadnje «Z Bogom!«	'
Z vzdihom, ki je bil skoraj srečen, je odšla v svoj® sobo. In hipoma se je čutila zaspano kakor utrujen otrok. Srce ji je zagrnil srečen mir, neznano koprnenje po ljubljenem možu jo je sicer polnilo, pa tolažilo jo je sladko spanje —.
(Dalje prihodnjič).
Spominjajta se Dijaške večerje!
Učenec se sprejme v trgovini mešanega blaga Anton Požar, Maribor, Gosposka ulica 4.	570 2—1
Dohroidoča gostilna, trgovina in mesari ja s prostim stanovanjem ter lepim vrtom, njivo in travnikom oh železnici na prometnem kraju se takoj proda p#-nizki ceni. Več pove Jožef Groši, Orehova vas' štev. 51, pošta Slivnica pri Mariboru.	589
Malo posestvo z njivo in gozdom v bližini Maribora takoj na prodaj. Posredovalci izključeni. Margaret» Gomsi, Besena št. 30, pošta Limbuš.	582
Razglas.
Na parni žagi Kobi v Laznici, občina Bistrica pfi Limbušu, se proda na javni dražbi dne 1. oktobra 1923 ob 9. uri predpoldne železni materijah 15 komadov tračnic a 15 m (7436.11 kg) in sledeči drobni materijah 2# komadov zaplatk, 3 komade manjših komolcev (VVech-selstangen), 93 komadov podlag, 2 zaboja vijakov ift drugih stvari.	.	578
Občinski urad Bistrica pri Limbušu.
»e vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
I1I0L W0SSCHI, Maribor, Gosposka ul. IG
IPcsKsje mim jpos&oljeri
Somišljeniki širite naše liste!
DIAMALT
«DIAMALT« tvornice Hauser & Sobotka, Beč-Stadlau, je v predvojni kakovosti skozi 24 let najboljše sredstvo v pekarskem obrtu. Varujte se pred drugimi potvorina-mi! Originalni Diamalt se dobi edino pri Glavnem zastopstvu za Jugoslavijo: Edvard Dužanec, Zagreb.
Podzastopstvo za mariborski okrog in mesto Maribor: T. T. Matije Zieglerja nasl.
Miloš Oseti Maribor, Glavni trg.
s== Otvoritev nove zaloge pohištva lastnih izdelkov ===
po konkurenčnih cenah. — Za solidnost se iamii.
prost ogled! Šercer in drug. Maribor, Vetrinjska ulica 2. Prm* °Bied!
Faltto za vsacega!	razno za vsacegai
Vseh vrst novo došlo angleško in Šeško sukno, kakor tudi drugo zimsko manufakturno blago, kupi vsak najbolje in najceneje pri tvrdki
MASTER Ćf KARNIĆNIK, MARIBOR, GLAVNI TRG M
Ho^ntn izbira l	Cene ni z be 1
k
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.*