//AND r-yMoteče-o No. 83 62sF*rM I g%-sssJ AMGRtCAN IN SPIRIT JFOR6IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING NGVVSPAPSR CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 26, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV G*. Rainer lane! bi fod nasledil Brand Qpc/icionalna s t r a n ka krščanskih demokratov se je edločila predložiti nezanp-nko vladi W. Brandt a. Glasovanje v parlamentu «o jutri. BONN, z. Nem. —• Nepričakovano odločna zmaga krščan-‘-Kih demokratov -pri deželnih v°litvah v Baden-Wuefttember-fcl1 Preteklo nedeljo in, prebeg poslanca Wilhelma Helmsa iz st^e večine na stran opozicije ‘ ‘a dala opoziciji upanje, da je cgoce v parlamentu vreči via-g° SC:oialista kanclerja Willyja rsndta. Ta je ohranil svoj mir ua zunaj in v nagovoru na ai0d opozoril, da zdaj ni čas za povzročanje notranjih ali zuna-v?;*1 ^ežav vladi. Položaj Nem-^'G že brez tega dovolj koč-lj;v in težaven. d <^ii)02iciia se seveda za to ni /ti zmenila. Predložila je v /Namentu vladi nezaupnico in ,a 0 jutri o njej glasoval. Ker sj a vi&dna koalicija le 249 po-j-ancev, opozicija pa 247, je ve-b ° vPrašanje. če bo vlada do-^-a večmo in preživela. Naj le a,.V aclini poslanci ne glasujejo or ^a.Se ecie'n °d njih pridruži ^ozicijj^ pa bo vlada izgublje- J° i30 seveda povzročilo hude Ne an:ie zunanje težave n C1ii> Bi prav sedaj razprav-finak Potrciitvi nenapadalnih po-jjb . //oljsko in Sovjetijo, ki p Je Brandt podpisal leta 1970. n/ ament bo o njih glasoval 4. Ja. če vlada preživi jutrišnjo hodnrai?Je’ bo njei obsto;i Pri- cj 1 B cetrtek znova na tehtni- irišifflija spe! krepi Zi Humpiirey in McGovern °®lSr 11 imlmmm rdeea ofenziva ^2^33 Je napaka? VešsASHlNGT0N> °,C. _ Qb- ruski V°ini-Viri P°r0Čai0’ da le 2dai .ypliv v Hanoiu dosegel Sevp ViSeb v zaclnjih dveh letih. ^ietnam se zaveda važ-ga • /edernega orožja, ki mu pri ^ /Bavila ZSSR, za uspehe Vjp/6 anii ofenzivi v Južnem etr>amu. d°ba^tska zveza je dejanske Vse Severnemu Vietnamu Uvozni 0r°'Žje in večji del So Ji /B sredstev. Prav tako brarnV)Sl dobavili orožje za o-vse 0cj0 P;ed letalskimi napadi. Pa rja tezKih strojnic in topov, Niti P/Bletalskih raket. Na««;/ a §leda na razvoj v vo- trenutn;m:rn0 56 ne uPira va in / rasti sovjetskega Vpli-tgjci gmda. Trdijo, da so Ki-fdeea P1/ričani, da je sedanja / Gnziva politična in a aaPaka. J~——o—------ govor >ik ac. S^avPi „ Lincoln je podal svoj lTlillUtahOVOr V Gettysburgu v 2 m 15 sekundah. Pred- ačuduječa” rast sovjetske pomorske sile je pripravila Velike Britanijo k novi krepitvi njenega vojnega brodovja. LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija se umika iz raznih delov sveta in omejuje že več let svojo vlogo velike pomorske sile. Zdaj se je premislila in za-čala svoje pomorske sile spet krepiti. Med tem ko je lani začela graditi le 19 novih vojnih ladij večjega obsega in tonaže, je dala letos naročilo za 33 novih vojnih ladij za službo na visokem morju. Velika Britanija je močno zmanjšala v zadnjem desetletju svoje pomorske sile v Sredozemlju, ker to ne pomeni za njo več tega, kot je pomenilo, dokler je skozenj vodila pot v Indijo. Angliji je ostal Gibraltar, Malti in Cipru, svojim dvem glavnim oporiščem v Sredozemskem morju pa je dala neodvisnost. Tam so bila nekdaj, podobno kot v Aleksandriji, v Egiptu in v Port Saidu glavna oporišča britanske sredozemske flote. Velika Britanija je umaknila večji del svojih pomorskih sil iz jugovzhodne in južne Azije, kjer je bil nekdaj Singapur njeno naj večje pomorsko oporišče. Britanska vojna mornarica se je umaknila tudi iz afriških oporišč. Obsežna in nagla rast sovjetske pomorske moči je izgleda o-pozorila Britance, da še ni prijel čas, da bi se tudi na morju j vativni Asbbrook pa 5rJ. ‘popolnoma razorožili”. I ______n____ Pri primarahi volitvah včeraj v Pennsylvaniji je zmagal Humphrey, v Massachusetts pa McGovern. PHILADELPHIA, Pa. — Pri včerajšnjih demokratskih primarnih volitvah je dobil sen. H. H. Humphrey okoli 35% vseh glasov, guv. Wallace 21%, Mu-skie in McGovern pa vsak okoli 20%. Humphrey je bil svoje zmage, prve v 12 letih, izredno vesel in je napovedoval dosego imenovanja za demokratskega predsedniškega kandidata. Glavno in največjo podporo je imel Humphrey v delavskih unijah. Sen. Muskie, ki ga je podpiral državni guverner, je dosegel šele tretje mesto za Humphrey.. jem in Wallacem. Pri primarnih volitvah v državi Massachusetts je zmagal sen. McGovern,, o katerem so trdili do nedavnega, da nima nobenih izgledov, da bi mogel doseči imenovanje za demokratskega predsedniškega kandidata, ker pač nihče ne verjame, da bi mogel v novembru zmagati nad Nixonom. Po včerajšnji zmagi pri primarnih volitvah je McGovern napovedoval svoje imenovanje za demokratskega predsedniškega kandidata in vnemal svoje podpornike k novemu naporu. Pri republikanskih primarnih volitvah v Massachusetts je predsednik Nixon dobil 80% glasov, kong. McCloskey, ki je sicer odpovedal svojo kandidaturo, pa vendar pozival volivce, naj glasujejo zanj, 15%-, konser- fOeiiidiensia 3 ITI WASHINGTON, D.C. — Senatni pravosodni odbor utegne obnoviti zasliševanje posle vršečega pravosodnega tajnika Richarda G. Kleindiensta v zvezi z ITT, ko je predsednikov svetovalec v Beli hiši Peter G. Flanigan v pismu odboru zapisal, da je govoril s Kleindienstom o ITT, kar je ta v svojem zasliševanju pred senatnim odborom zanikal. splaši ne plačujejo ofioiiinskega davka Redni izbruhi “Veliki zvesti” gejzir v Yellowstone parku požene vodo iz sebe skoraj redno vsakih 60 minut. Peter Flanigan Peter G. Flanigan pravi v pismu senatnemu odboru, da je po razgovoru z F. Rohatynom, e-nem od direktorjev ITT, ki mu je dejal, da ta ni zadovoljna s predlogom poravnave izven sodišča in da bo zato nadaljevala s sodno pritožbo, govoril o tem s Kleindienstom, ki je bil tedaj pomočnik pravosodnega tajnika P. G. Flanigan je v svojem pi smu odberu poudaril, da on sicer s slučajem ITT ni imel no j benega opravka. Isto je o sebi izjavil že preje Kleindienst. Razgovori o končanju vojskovanja v Indokini, ki so bili 23. marca prekinjeni, bodo jutri zopet obnovljeni, kot so sinoči objavila ZDA in Južni Vietnam. Zastopniki Severnega Vietnama in Južnovietnamske OF so izjavili, da se bodo za jutri določene seje udeležili. Pc podatkih zakladnega taj-ništa vsai 112 bogatinov s preko $200,030 letnega do- njega m treba plačevati davkov. hodka ni plačalo nobenega Tako m na Primer treba plačati dohodnin skega davka zvezni vladi. WASHINGTON, D.C. - Leta 1869 je bil sprejet zakonski predlog, po katerem naj bi vsak bogataš plačal zvezni dohodninski davek. Kljub temu zakonu vsaj 112 bogatašev s preko 200,-300 letnega dohodka ni plačalo 1870 zvezni vladi nobenega dohodninskega davka. Vse to se je zgodilo v okviru zveznega dohodninskega davka od obresti na državne in mestne bonde, posebne ugodnosti veljajo tudi za petrolejske družbe. Odračunati je dovoljeno tudi davke, ki jih je kdo plačal v tujini. Zakladni podtajnik za davčno politiko Edvin S. Cohen je dejal, da bo zelo težko izdelati tako davčno zakonodajo, da ne bo mogel nihče uiti plačilu vsaj Kanada bo skero imela 22 milijonov prebivalcev OTTAWA, Kan. — Po uradnih podatkih ima Kanada 21,-816,000 prebivalcev. Število prebivalstva je porastlo v zadnjih 5 letih za 7.8%, sorazmerno naj- WASHINGTON, D.C. - Bela hiša je sinoči objavila, da bodo ZDA in Južni Vietnam poslale svoje zastopnike na sestanek razgovorov o končanju vojskovanja v Indokini določen za jutri. Ti razgovori so bili prekinjeni 23. marca, ko so ZDA izjavile, da se ne bodo udeležile prihodnjega sestanka, dokler ne pokaže rdeča stran vpije za stvarne razgovore namesto propagande. Take volje ni bilo in razgovori so zastali, med tem pa so rdeči začeli v Južnem Vietnamu svojo obsežno, dolgo napovedano spomladansko ofenzivo. Severnovietnamske čete so vdrle v Južni Vietnam skozi Demilitarizirano cono, kar so ZDA smatrala za odpoved dogovora iz leta 1968 o končanju letalskih napadov na Severni Vietnam in te obnovile. Ameri-I ška letala so izvedla obsežen napad tudi na Hanoi in Haj-fong. Tedaj so rdeči začeli pozivati k obnovi razgovorov v Parizu, ZDA pa so izjavljale, da se razgovorov ne bodo udeležile, dokler ne bodo rdeči svo-jego vdora v Južni Vietnam u_ stavili. Ti tega niso storili, ampak so v ponedeljek začeli nov obsežen vdor na Osrednjem višavju, kjer so v prvih dneiy potisnili vladne sile z prvih obrambnih položajev in se približali Kontu-mu, glavnemu mestu pokrajine, na 10 milj. V Saigonu izjavljajo, da bodo tu rdeči napad ustavili, kot so ga preje ustavili v pokrajini Quang Tri na severu in kasneje pri An Loc severozahodno od Saigona. je protest odklonil. Kazalo je, da utegne povečanje napetosti onemogočiti obisk predsednika Nixona v Sovjetski zvezi v maju. V Washingtonu in v Moskvi so začeli misliti in ur. H. Kissinger je pretekli če-cuek odletel v Moskvo, kjer se je razgovarjal z Brežnjevim in A. Gromikom o mednarodnih vprašanjih in seveda o prvi vr-sii o Vietnamu. Zdi se, da so ti razgovori odibli ostrino nasta--emu sporu in spravili položaj v določene meje. Včeraj je Bela hiša razkrila Kissinger jev obisk v Moskvi, pa nekaj ur nato objavila tudi obnovo razgovorov v Parizu.' Ali je med obema kaka zveza, ni očitno, čeprav ni izključeno, idoskva je namreč ponovno pozvala k obnovi razgovorov v Parizu, slično kot je to storila na prošnjo Hanoia Francija. Predsednikov tiskovni tajnik R. Ziegler je dejal sinoči, da so se ZDA odločile za obnovo razgovorov, da vidijo, če so rdeči res pripravljeni na pogajanja ali hočejo le nadaljevati svojo propagando, kot so to delali doslej skozi več kot tri leta. Kissinger v Moskvi Obnova vojskovanja v veli-manj v letih po drugi svetovni kem obsegu, ki se je začela z V03ni- j vdorom rednih severnovietnam- V letih 19ol-56 je prebivalstvo ^ skih divizij v Južni Vietnam in __ __ ^ _____ _________^ porastlo za 14.8% v letih 1956-61 j z ameriškimi letalskimi napadi | ptic po vsem svetu, prav poseb-za 13.4% in v letih 1961-66 za^na Severni Vietnam kot odgo-j no pa v Srednji in Severni Ev-9-7%- Ivor na njo, je povzročila nova | ropi, ki je po italijanskem ptič- Italijani še vedno ovijo ptice selivke Zaradi hudega domačega in mednarodnega odpora je večina južne Italije 1 o v prepovedala, izjema je le Apulija. RIM, It. — Lov na ptice selivke je v južni Italiji pri delu prebivalstva prava strast. Ne love le jerebice in druge večje ptice selivke, love tudi ptice pevke in drobne lastavke. Italijanom so te prava slaščica. Ljubitelji Iz Clevelanda ! in okolice Papež bo molil za Cleveland— Ko je bil včeraj sprejet pri papežu Pavlu VI. v posebni avdienci župan Clevelanda R. J. Perk z ženo Lucillo, mu je sv. oce dejal, da bo molil za mesto Cleveland in njegovo prebivalstvo. Župan R. J. Perk je pred Rimon obiskal Berlin, Prago in Budimpešto. Čas za plačilo davka— Okrajni avditor opozarja, da je čas za plačilo “intangible property tax” do konca meseca. Pod ta davek spadajo dividende od delnic in obresti od bondov korporacij. Zadušnica— Jutri ob 8.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za Thereso Žele ob 25. obletnici njene smrti. Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Egidija Klemenčiča ob 8. obletnici njegove smrti. Hoffman izpuščen— Howard Thomas Hoffman, ki je obtožen umora svojih staršev, je bil včeraj pod varščino $40,000 puščen na svobodo. Varščino so položili zanj starši njegove žene. V zadniih 5 letih je bilo od ce- trenja med Washingtonom in lotnega prirastka 47.8% v! Moskvo. Washington je javno Ontariu, 16% pa v Quebecu. E-; kazal na Moskvo, ki da je sood-dina od kanadskih pokrajin, ki govorna za rdečo ofenzivo v minimalnega dohodninskega je v tem petletju izgubila nekaj; Vietnamu, Moskva pa je začela zakonov in predpisov,'Omenje-1 davka. Davčni zakon ima vseh' prebivalstva, je Saskatchewan J glasno obsojati ameriške letalni bogatini so imeli razne mož-1 vrst olajšave in izjeme, ki slu- Najhitrejše je prebivalstvo rast-I ške napade na Severni Vietnam za odpis visokih državnih i žijo koristim razničnih panog lo na Severu, 27.9'% v podporo v in 21.1% v Severozahodnem o. bile pri tem zadete štiri njene i zemlju. | ladje v Hajfongu. Washington jem lovu najbolj prizadeta, so uspeli, da je Italija leta 196C lov na ptice selivke prepovedala vsaj spomladi. Italjani love ptice od septembra do decembra, ko lete preko Bhutto voljan obnoviti redne odnose z Indijo KARAČI. Pak. — Predsednik Bhutto, ki je pretekli teden po 14 letih končal vojaško vlado v Pakistanu in prisegel na novo, začasno ustavo, je dejal, da je pripravljen obnoviti redne diplomatske odnose z Indijo tudi pred napovedanim sestankom ia razgovori z Indiro Gandhi, predsednico indijske vlade. Dejal je, da nima nič proti temu, če bi se teh razgovorov u-deležil tudi presednik vlade neodvisne Bengalije Mujibur Rahman. nosti za odpis visokih državnih I žijo koristim davkov in obresti, svoj kapital industrije z močno pa naložen tudi tako, da jim od Kongresu. Preti Slovencem v Italiji zopet fašistična diktatura? i. V remenski Wnčno in ob peratura hladno. Naivišja do 50 F. Zjutraj bar je d ^azal toPlomer 28 F, Za prS nainižja tempera-• aprila v Clevelandu. S tem vprašanjem se u-kvarja S. M. v “Katoliškem glasu”, slovenskem tedniku glasu”, s lovenskem tedniku, ki izhaja v Gorici, v številki od 13. aprila 1972. Vprašanje je zanimivo in važno za vse Slovence, posebno pa še za tiste, ki žive v mejah Italije ali pa so kdaj tam živeli. Glasi se: Med narodi, ki so sorazmerno največ žrtvovali v spopadu z nacizmom in fašizmom, smo bili Slovenci tisti, ki smo po vojni zadihali res novo življenje. Vzdrhtela je od veselja Primorska, ki jo je fašizem tlačil celih 25 let. Bilo je konec streljanja na bazo- viški gmajni, na openskem strelišču, bilo je konec obešanja. na Proseku in v ulici Ghega v Trstu. Nič več nam ne bodo lovili naših najboljših ljudi v Gorici ter jim dajali piti strojnega olja, nič več se ne bo sestajalo posebno sodiščev Trstu in v Rimu, da bi delilo vnaprej določene kazni ter desetletja zapornega trpljenja našim kmečkim fantom in možem, našim delavcem, našim razumnikom, naši mladini, ki se je odzvala klicu naroda in svojega srca. Od tistega dne do danes je preteklo že skoro 30 let, vendar svobode še niso okusili vsi narodi; pravega demokratičnega reda ne pozna še ko- pica držav in narodov. V Italiji smo pred državnozborskimi volitvami, ki so res izrednega pomena. - Stalno se vprašujemo: bomo še nadaljnjih 30 let živeli v miru in svobodi ter demokratičnem redu? To so vprašanja, ki niso tako brez vsake podlage, saj vidimo, da se določeni pripadniki države, v kateri • živimo danes zamejski Slovenci, kar poigravajo z ognjem. Neredi, uboji, spopadi, atentati: vse to vodi v diktaturo. Ljudje, ki težijo k skrajnostim, ki si želijo prevrata in diktature, operirajo z ideologijo tako, kot jim pride prav. To smo videli tudi pri zadevi _ Italije na jug na prezimitev Yukonu m se pritožila uradno, ker da soj Love jih pa še bo]j vneto ^ mladi, ko se vračajo na sever Ta pomladanski lov je posebne škodljiv, ker se ptice vračajo na sever za gnezdenje. Mednarodni pritisk je dosegel prepoved pomladanskega lova, toda oblasti so rade pogledale skozi prste. Komaj so posamezne pokrajine dobile samoupravo, so s posebnimi zakoni lov na ptice spet dovolile. Pritisk rimske vlade je pripravil pokrajini Kampanjo in Kalabrijo, da sta ptičji lov letošnjo pomlad spet prepovedali, Apulija pa vztraja pri dovoljenju. Vsi vneti ptičji lovci drve sedaj v A-pulijo. če bo tam lov ostal res dovoljen, sodijo, da ga utegne dovoliti tudi Sicilija. Podatki pravijo, da je lani plačalo 1.5 milijona Italijanov pod $25 za dovoljenja za ptičji lov in da so postrelili okoli 150 milijonov ptic v zadnji jesensko-zimski sezoni. Feltrinelli in ostalih žalostnih dogodkih, ko so si— vsaj tako smo brali — marsikje pripadniki s k r a j no levičarskih in desničarskih struj podali roko v želji po zrušitvi demokratičnega sistema pri nas. Zato se danes vprašamo: ima fašizem res možnosti, da pride na oblast? Da je v Italiji fašizem še vedno dokajšnja nevarnost, je jasno vsakomur, ki sledi dogajanjem v državi. Njihovi glasovi so nevarno porasli pri lanskih junijskih volitvah na Siciliji; njihovi privrženci nesramno dvigajo glave in izzivajo ter tudi napadajo demokratične državljane. S. M. B-52 napadi uspešni SAIGON, J. Viet. — Napad B-52 letal na Hanoi in Hajfong je bil izredno uspešen, kot kažejo posnetki škode, ki so jo bombe povzročile. Bombe so zadele cilje tako točno, da je bilo doseženih 90% postavljenih ciljev. Uničenje je tolikšno, da so se odgovorni v Washingtonu odločili, da ne kaže objaviti fotografij posledic napada, ker da bi te ;cdžgale protivojno gonjo. MIG-23 v Egiptu JERUZALEM, Izr. — Po poročilu tukajšnjega lista imajo Rusi v Egiptu vsaj 24 MIG-23, najboljših svojih borbenih letal. V njih naj bi leteli že tudi egipt-ski piloti, četudi so tuji zastopniki prepričani, da so ta letala v Egiptu pod skrbnim sovjetskim nadzorom. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon bo nocoj ob 19. govoril na TV in radio o Vietnamu. MANILA, Filip. — Precej hud potres je stresel del otoka Luzona. Obseg škode še ni znan. HOUSTON, Tex. — Astronavti v Apollo 16 se počutijo dobro in bodo imeli danes popoldne tiskovno konferenco iz svoje vesoljske ladje. Jutri popoldne ob 2.44 bodo pristali na Pacifiku. tvakHiSKA i>OSilOVIWi =S . ^ a.XMxaas3k3s«uao«;s «as;v»s#,S5-., 6117 3t Ciair Avenue — 431-0628 Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto 'uvozili lani, ko je tudi naše kmetijstvo doseglo v zunanji trgovini negativno bilanco. Ljudje, ki se, razumejo na trgovino, bodo seveda dejali, da gre v teh primerih pogosto za kompenzacije, zato ni nič čudnega, če smo iz Sovjetske zveze uvozili 55 ton borovnic. Komercialni direktor Delamarisa Boris Gerbenc, ki pa se prav tako razume na trgovino, meni: “Kompenzacija je najprimitivnejša oblika poslovanja. To so počeli že v kameni dobi.” Za konec iz osmih držav smo uvozili 33 ton metel. Kot dokazuje ta članek, ni pomagalo! SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO <;83 No. 83 Weds., April 26, 1972 Jugoslavija, kje so tvoja polja? II. Pod tem naslovom razlaga v starokrajskem listu neki Feri Žerdin nemogoče gospodarjenje na nekaterih področjih v Jugoslaviji v času, ko se uradno trudijo, da bi narodno gospodarstvo spravili v red, izravnali zunanjo plačilno bilanco in “utrdili” dinar v mednarodno sprejemljivo valute. Sestavek je vsekakor vreden branja, podaja prav poučno sliko “načrtnega” gospodarjenja v Jugoslaviji. BESEDA IZ NARODA memm Pisatelj Kari iauser med Slovenci v Argentini Drago Železnik, svetovalec pri Kmetijskem poslovnem združenju v Ljubljani, pravi: “Slovenija pridela dovolj mleka za svoje potrebe, izvaža ga celo v Trst, na Reko in v Split. Z dobro organizacijo odkupa bi Jugoslavija lahko imela dovolj mleka".” Izvozno-uvozno podjetje Slovenija-sadje smo želeli povprašati, ali je bilo potrebno v lanskih sedmih mesecih uvoziti več kot 13,000 ton jabolk. In to kar 5,000 ton iz Italije, veliko pa tudi iz Madžarske, Poljske in Sovjetske zveze. Ker so nam v uvoznem oddelku dejali, da je to skrivnost, ki je po telefonu ne bi razlagali, nam je to pojasnil spet Drago Železnik, svetovalec pri Kmetijskem združe-rju: “Kmečka jabolka, ki jih je pri nas največ, niso dobra, temveč so najbolj primerna za kuhanje žganja. Za sokove bi jih lahko prodajali, toda pridelovalec bi dobil zanje premalo. Urediti bi morali čimveč plantažnih nasadov. Kljub dobrim letinam pa imamo z jabolki pogosto težave, ker so skladiščne zmogljivosti omejene. Letos bodo zgradili nove hladilnice, da ne bo treba v spomladanskih mesecih jabolk uvažat' Lani smo uvažali jabolka iz Italije, ker so bila naša tam vskladiščena, nekaj pa je bilo tudi italijanskih — zaradi nizke cene.” Še marsikaj lahko najdemo na seznamu uvoženega blaga, zato laik, ki ne pozna vseh skrivnosti naše trgovine, ne more razumeti, zakaj moramo razmetavati devize. Zakaj moramo kupovati mleto papriko v Avstriji in makarone v Švici ter Veliki Britaniji? Mar res potrebujemo salamo iz Zahodne Nemčije ter marmelado in džem iz Albanije, Romunije in Velike Britanije? Ko bi vse te izdelke dali na rešeto, bi gotovo ugotovili, da je marsikak uvoz nepotreben, če pa je bila vezana trgovina, so poslovni ljudje slabo sklenili pogodbe. In ko smo že pri rešetu, naj omenimo še Ribničane. Sita in rešeta, ki jih kupujemo v naših trgovinah, pogosto niso z ribniškega konca. Štiri in pol tone smo jih uvozili iz Avstrije, ČSR, Danske, ZDA in več kot dve toni iz Zahodne Nemčije. Tovariša Leopolda Lovšina, šefa trgovskega podjetja Suha roba v Sodražici, smo hoteli povpra-kati, zakaj ne naredijo več sit in rešet, da nam jih ne bi bilo treba uvažati. In to vprav iz Zahodne Nemčije! Nekoliko nam je pojasnil rojeni Ribničan Miha Mate, pisatelj, ki se s humorjem ukvarja ustno in pismeno. Dejal je: “Rešeta in sita, ki jih Jugoslavija uvaža iz Zahodne Nemčije, so ribniški izdelek. Ribničani so se preselili tja in nam jih zdaj pošiljajo. Seveda za marke, ker so tamkaj v devizah plačani.” Pivo smo lani v prvih sedmih rnesecih uvažali iz o-smih držav. Ko smo vršilcu dolžnosti pivovarne Union Borisu Erženu povedali, da smo uvozili več kot pet milijonov litrov piva, je dejal: “V Jugoslaviji se je proizvodnja piva povečala, modernizirala in zboljšala, zato uvoz ni potreben. Za tujega turista je gotovo bolj privlačno, da se seznanja z našimi specialitetami torej tudi s pivom. V prihodnjih letih bo piva tudi v najhujši vročini dovolj, poleg tega pa prevzemajo naše pivovarne tuje licence, zato uvoz ni potreben. Tuja piva niso konkurenčna niti po ceni niti po kakovosti.” Najbrž pa ne bo lahko, da uvažamo pivo zato, da bi lahko tujim turistom postregli s tisto vrsto pijače, ki so je vajeni doma. Iz ČSR, Vzhodne Nemčije in Poljske, od koder uvažamo največ piva, ne prihajajo prezahtevni turisti. Enajst ton ribjih konzerv iz Albanije, skoraj 163 ton iz Bolgarije, ribe pa iz Japonske, Islandije, Poljske itd. “Tovariš Boris Grebenc, komercialni direktor Delamarisa, ali naša industrija ne more izdelati toliko ribjih konzerv, da. jih ne bi uvažali?” “Zaradi tega uvoza smo že dolgo ogorčeni. Jugoslavija priprav trikrat več ribjih konzerv, kot jih kupijo naši državliar'. Dve tretuni morata torej v izvoz. Ribjih konzerv je d_ voli in tudi tako dobre so, da jih ne bi bilo treba | uvažati. : 'Uznam pa, da surovo ribo moramo uvažati, ker je nimam < ovob. Plave ribe je v Jadranu premalo, zato jo uvažamo Urinskih področij. Kar je uvoza rib iz Japonskega. gre le za oplemenitenje konzerve.” Tako bi lahko še na 31 straneh naštevali, kaj vse smo j BUENOS AIRES, 19. aprila 1972. — Tudi drugi Mauser jev obisk je — kot pred dvema letoma — znova vzvalovil vso slovensko organizirano skupnost. Njegove počitnice so se spremenile v velik delovni dan s točno začrtanim programom. Za počitek in spanje pogosto ni niti časa. V prvem poročilu sem opisal, kako so ga Slovenci sprejeli na letališču na Ezelei, obisk slovenskih šol in njegov sijajni govor na Slovenskem dnevu pred 1500-glavo množico rojakov. Tolikega navdušenja že dolgo ni bilo med nami. Naj danes opišem — samo v glavnih potezah seveda — nadaljnje Mauserjevo “počitniško” delovanje med nami. T torek, 11. aprila, se je Mau-st. v družbi predsednika Zedinjene Slovenije g. Boža Stariha ki starešine borcev, zbranih o-koli “Vestnika”, g. Valentina Urbančiča, udeležil pogreba u-mrlega domobranskega poročnika Rudolfa Vidmarja, tajnika organizacije Tabor v Argentini. Ta pogreb dobrega in idealnega soborca je —1 podobno kot se je peljal na obisk slovenske šole na Pristavi v Moronu, ki jo vodi gdč. Mija Markež. Kot povsod je bil tudi tu deležen lepega sprejema. Tudi tu so otroci krepko zapeli in nato napeto poslušali bodrilne besede dragega gosta. Zvečer tega dne pa je bil Mauser gost društva Slovenska vas v Lanusu, kjer so za to priložnost pripravili člansko večerjo. Lanus je eno najbolj kompaktnih slovenskih naselij v o-kolici Buenos Airesa s krasno slovensko cerkvijo in velikim misijoniščem, ki ga vodijo slovenski lazaristi. Mauserju so pripravili naravnost triumfalni sprejem in njegova beseda je bila deležna ogromnega odobravanja. Pozdravil ga je predsednik “Slovenske vasi” g. Stanko Mehle. — Naj omenim, da je v Lanusu obiskal tudi bolnega predsednika Družabne Pravde g. Maksa Jana, ki spada gotovo med najbolj agilne slovenske socialne delavce. V nedeljo, 16. aprila, dopoldne se je v Slovenski hiši zbrala slovenska mladina, organizirana v Slovenski dekliški organizaciji in Zvezi slovenskih fantov. Ijen z viharnim aplavzom. Njegov kleni in tehtni govor je naravnost zelektriziral vso veliko množico rojakov. Po govoru je bilo tako ploskanje v dvorani, kakršnega San Martin še ni doživel. Tedaj sta stopila na oder fant in dekle v narodnih nošah in s slovenskim šopkom ter sta se v imenu mladine zahvalila za njegove besede. Za njima je stopil na oder predsednik Slovenskega doma v San Martinu g. Franc Zorko, ki se je tudi v imenu doma in vseh zbranih rojakov zahvalil gostu za prekrasni govor. Nato.pa je razvil pergamentni zvitek ter prebral sklep odbora Slovenskega doma v San Martinu, s katerim ga ta imenuje za svojega častnega člana za velike zasluge, ki jih ima pri ohranjevanju in utrjevanju slovenske narodne zavesti in pri ustvarjanju slovenskih zgodilo pri pogrebu pokojne- Bilo jih je nad 200. Po mladin- ga Zdravka Novaka-— združil; ski maši so se vsi zbrali v veli- naše protikomunistične borce. V sredo, 12. aprila, je Mauser obiskal Slovenski dijaški zavod v Adrogueju, kjer so ga vodstvo zavoda in dijaki sprejeli z velikim veseljem. Tu je imel naš gost daljši govor in nato živahen razgovor z dijaki. Zopet se je videlo, da je na eni strani mladina tista, ki je poseben predmet Mauserjevega zanimanja, na drugi strani pa zna najti Mauser takoj pot v mladinska srca. V petek, 14. aprila, se je Mauser drugič sestal s svojimi prijatelji — protikomunističnimi borci v Slomškovem domu. Pozno v noč se je vršil razgovor o vprašanjih, ki zanimajo narodno zavedne Slovence in zlasti še borce. Sobota, 15. aprila, pa je bila pravi težaški dan za Mauserja. ki dvorani, kjer je začel zborovanje predsednik SFZ Pavle Fajdiga ml. Mauser je zbrani mladini govoril poldrugo uro in po govoru je moral odgovarjati kulturnih vrednot. —- Vsa dvorana je z največjim navdušenjem odobrila ta odborov sklep. Mauser ni mogel najti besed za zahvalo. Po tej akademiji je čakalo Mauserja še eno delo: obisk Slovenskega doma v Carapachayu, ker ga je pričakovala vsa slovenska družina iz tega okoliša v svojem domu. Je to prav prijeten dom z lepo dvorano in gledališkim odrom. Z iskreno dobrodošlico ga je. sprejel predsednik g. Lojze Sedej in ga popeljal v nabito polno dvorano, kjer je gostu mladina zapela nekaj pesmi. Mauser je imel krajši nagovor na vse zbrane. Nato pa je predsednik Sedej slovesno razglasil, da je Slovenski dom v Carapachayu proglasil pisatelja Karla Mauserja za svojega častnega člana, kar so navzoči sprejeli na znapje z navdušenjem in velikim veseljem. Rudolf Smersu ček življenja naših prednikov,! maganci vsake igre so igrali ilsel oži Kordajimra Icoiigeršis del zgodbe slovenskega rodu in rodov, pa tudi kos trpljenja, sreče in usode človeka, ki ga je Bog postavil na tisti prelepi kos zemlje, ki se Slovenija imenuje. V vsaki pesmi in melodiji je ohranjena povest rodu, ki je v težki borbi za vsakdanji kruh, vseskozi nesvoboden in pod tu. jim gospodstvom — zapel mogočno pesem zemlji in hvalnico Bogu, za vse: srečo, težave, milost in blagoslov, za vrisk in za jok. Zemlji, ki je črni kruh rodila in ga rezala tako tenko; zemlji, ki je imela in ima lepot in očarljivosti, privlačnosti in veličastnih mogočnosti v taki meri, da je sama položila člove-ku-pesniku in skladatelju besede na ustnice in melodije v srce. Kje moremo najti, kje odkriti in slišati resničnejšo zgodovino našega slovenskega rodu in šepet, povest zemlje, kot ravno v naši pesmi. Kjerkoli živi slovenski človek, ohranja in čuva poleg vere, ki mu jo je vcepila mati globoko v srce — ljubezen do slovenske pesmi, ljubezen,- ki jo skuša prav tako lepo, čisto in sveto izročiti v tujini rojenim otrokom. Gora in skalovja v njih mu ne more dati, morja in modrega neba nad njim nikoli dovolj lepo opisati in naslikati — more pa mu dati najlepšo podobo vsega tega, ki vsebuje vse, ki zajema vse, ki združuje vse— slovenske pesem. Pesem in morda tudi srečo z njo. Pesem in z njo zavest slovenstva; ponos rodu, ki stoletja išče utehe in veselja v pesmi kot v zvesti molitvi, v tem biseru naše zemlje in njenega človeka. M. J. laj b\ $koro okreval! CLEVELAND, O. — Pevski zbor Korotan nas vabi na svoj na številna vprašanja. Kar težko spomiadanski koncert. Veseli se je odtrgal od mladine, da je|£mo tega vabila; saj bomo spet pohitel v San Martin, kjer so glišali slovensko pesem iz mla_ imeli proslavo enajste obletnice dih grl; našo peseni) ki nas poži_ Slovenskega do- blagoslovitve ma. V SAN MARTINU Ko je odbor Slovenskega doma v San Martinu zvedel, da pride Mauser v Argentino, ga je takoj naprosil, da bi prevzel slavnostni govor na akademiji na dan proslave. Mauser je to nalogo z veseljem sprejel in je s svojo prisotnosto in svojim odličnim govorom dal vsej proslavi prav poseben pečat. Naj o-menim, da so Slovenci iz San Martina in tudi iz drugih krajev Zjutraj se je podal v slovensko popolnoma napolnili veliko dvo-šolo v San Justo, ki jo vodi gdč. rano v sanmartinskem domu Angela Klanšek. Številna mladi- (dvorana je ena največjih slona ga je navdušeno pozdravila venskih dvoran v Argentini), in mu zapela več slovenskih pe- Bilo je tu .zbranih nad 500 oseb. srni. Mauser je imel nanje lep Ne bom poročal o poteku vse nagovor, nato pa je bil povab- slavnosti in posameznih točkah Ijen na skupni zajtrk. Takoj na_ akademije. Hočem omeniti sa. to se je v družbi g. Starihe od- mo, da je bil Mauser pozdrav- vi in nam prinaša prelepe spomine na rodno domovino, njene lepote in posebnosti. Sicer bi morala biti naša dolžnost, da pridemo na koncerte, posebno še na kvalitetne koncerte — brez posebnih vabil in opominjanja.. Sami bi morali paziti, da ne zamudimo prilike, ki v času in razmerah, v katerih živimo, pač niso prepogoste. Veseliti bi se morali takih prireditev kot se veselimo praznika, posebnega dne v družini in v domu. Zakaj to je praznik, praznik slovenske pesmi, praznik slovenske srenje, praznik naše bit-nosti, in življenja. Saj nas dovršen program, pesem zapeta iz mladega srca odtrga od vsakdanjih težav, nas poveže in združi — razkropljene in raztresene ude velike slovenske družine na tujem. Kaj ni vsaka pesem del- CLEVELAND, O. — Rev. Bonaventure Bandi, O.S.B., duhovnik red sv. Frančiška, sin fare sv. Vida, ki se nahaja že nekaj mesecev zaradi zdravljenja v Cleveland Clinic, obhaja danes svoj rojstni dan. Čestitamo in želimo dobremu duhovniku obilo božjega blagoslova, da bi čimpreje ozdravel in se vrnil na svojo faro sv. Mihaela v Canon City, Colorado, in k svojim staršem Mr. in Mrs. Lawrence Bandi, st., ki živijo v istem mestu in so dolgo let že naročniki Ameriške Domovine. Fr. Bandi je hodil v farno šolo sv. Vida, Cathedral Latin in John Carroll univerzo, preden je stopil v benediktinski red. Družina je stanovala v Clevelandu. Po ordinaciji svojega sina so se starši preselili v Colorado. E. K. med seboj za prvenstvo premagancev. Zmagovalca premagancev in zmagovalcev sta igrala med seboj za prvenstvo turnirja. Pri zmagovalcih sta prišla v finale S. Schwager in M. Boh, pri premagancih pa J. Ambrožič in N. Krneč. Zmagala sta M. Boh in N. Krneč, ki sta se pomerila iza prvenstvo turnirja. Cela dvorana, igralci in gledalci, so z velikim zanimanjem sledili ign med M. Bohom in N. Krncem. Zmagal je M. Bob z rezultatom 21-15 in 21-13 in postal moški prvak turnirja. Med ženskami sta pri zmagovalkah prišli v finale K. Zakel in F. Boh, pri premagankah pa M. Košir in M. Krneč. Zmagali sta F. Boh in M. Košir, ki sta potem igrali za žensko prvenstvo turnirja. Igra med F. Boh in M. Košir je bila še bolj napeta kot igra za moško prvenstvo. Igralki sta bili po spretnosti in znanju skoro enaki in obe sta imeli priliko dobiti žensko prvenstvo turnirja. Prvakinja turnirja je postala F. Boh, ko je premagala M. Košir v dveh igrah z enakim rezultatom 21-18. Končno stanje turnirja je: Moški 1. Miro Boh 2. Nande Krneč 3. S. Schwager 4. Janez Ambrožič Ženske 1. Francka Boh 2. Mici Košir 3. Kati Žakel 4. Meta Krneč Odbor SŠK, organizatorji tur-n'rja in igralci zaslužijo zahvalo za lepo organizirani turnir-Vsi pa se zahvaljujemo g. Vib' ku Rožmanu, ki je pomagal v d/orani in obenem skrbel za žejne igralce in gledalce. Miro iz naših vrst Turnir SŠK Pevski zbor Korotan spomladi 1372. CLEVELAND, O. - Pretekli petek, 21. aprila, se je pod okriljem Slovenskega športnega kluba vršil v šolski dvorani sv. Vida namiznoteniški (ping-pong) turnir za člane in nečlane kluba. Posebnost letošnjega turnirja je bila v tem, da so letos na ping-pong turnirju nastopile tudi ženske; Zanimanja je bilo veliko; prijavilo se je 11 žensk in | 18 moških. Med moškimi igralci sta vzbudila posebno veliko zanimanja brata Tone in Peter Kolarič, ker sta imela dovolj poguma, da sta se kljub svoji mladosti odločila nastopiti na turnirju. Poleg bratov Kolaričev so igrali tudi M. lic, T. Krevh, B. Perpar, S. Schwager, N. Krneč, bratje Filip, Marjan in Miha Perčič, T. Nemec, V. Sleme, B. Boh, J. Košir, J. Ambrožič in M. Žakel. Med ženskimi udeleženkami so bile: A. Peršolja, K. Žakel, M. Selan, B. Rihtar, M. Krneč, M. Košir, H. Perčič, F. Boh, P. Manfreda in T. Domines. Ker je,bil čas omejen, so se u-dekženci turnirja dogovorih, da bodo igrali izpadalni turnir. Pre- •mm Port Arthur, Ont. — Spošt°' vana uprava! S priloženim kom obnavljam naročnino zope^ za eno leto. Ameriško Domovino zelo be' redno dobivam. Saj tega nis^6 krivi Vi, ampak ameriška p°st' na uprava. Severna Amerika ]e zelo napredna država, prva je prišla na Luno, je pa žalik>°& zadnja na zemlji za redno h°' stavo pošte. Lepo pozdravljam uredništvi« upravo in vse bralce Ameriš^6 Domovine! Josip Černigoj Cleveland, O. — Priložeb0 Vam pošiljam ček za obn°v0 enoletne naročnine in prilag3^ dva dolarja za tiskovni sklad-Ameriško Domovino smo zad° voljni, čeprav včasih prejme1110 po dve številki skupaj. Želimo Vam veliko nadaljb6' ga uspeha in Vas lepo pozdrav Ijamo! Gabriella Djokick Newark, N.J. — Spoštovab^ uprava! Prejel šem obvestilo« . mi bo naročnina potekla. Tak°J Vam pošiljam ček za enoletb^ naročnino in prilagam dva d° larja za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino seil Čab* zadovoljen in jo pripor °c vsem Slovencem. Včasih se ha teib šna številka kje zatakne, P°l pa prejmem po tri skupaj-vem, da to ni Vaša krivda. Želim, da bi še dolgo izdaja naš slovenski list. S spoštovanjem! Vaš dolgoU1 ni naročnik M. Perša Maple Heights, O. uredništvo! Tukaj Vam Cenjeb0 posl' Ijam ček za polletno narc čnib°- Z listom sem zadovoljna ib želim naj večjega uspeha. Vas lepo pozdravljam! Mary Yemec Vabi. e- S. FINŽGAR; PREROKOVANA SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE Samo ta edina misel je šla z ^Jim po strmini proti domu. In 0 je prišel do laza, kjer je ta-rat ležal in očakoval Franco, 1 je spremila Blaža ob prvi Mobilizaciji na kolodvor, se je avil, naslonil na krivo bukev, 2lvo se spomnil tedanjih svojih rtllsb, zakaj niso njega poklicali na v°jsko, se bridko nasmehnil ^ dejal na glas: “Bog ve, čemu v 0VeK včasih sam sebi laže?” ^ še enkrat se je zasmejal, z S asom, ki je bil samemu Maticu a 0 tuj, da se ga je ustrašil, in naglo odšel. Slizu doma se je ustavil za ^scevjem in pogledal pod oreh a tratino. Francka je bila tam, v / Matiček je poskušal zasta-i noge na njeno naročje, ob lej je sedela Jančarica, otroci SOl(Se igrali na travi. v nkole je: ko sem začel ži-1’ Pa mi pokažejo smrt.” mslo ga je ^ presunilo, da se ni dalo z mesta. Lomil je s °ve mladike in jih tri med °či so bile kakor pribite a Francko in otroka, na tega j^na tistega še bolj, ki gla še ni °> a so ga vendar že božale stil^°Ve m’'s^i- P°časi je izpu-r i. S^r^° naladje izmed prstov, 0° ne laži!” Svetij^26 nabito. Tisti dan pred bor» ■i’eiesom je za nas na- kali veje ob cestah in se ozirali za možmi, ki so šli tihi, kot da gredo na svetega Boštjana semenj v mesto. Ko je pa odzvonilo poldne, je pripodil Klander spenjenega konja iz mesta ter oznanil: “Vsi so potrrjeni. Nesite, žene, za njimi žlice, skodele, klobase! Nocoj gredo!” Tedaj se je pa dvignil jok, ženske so tekle s culami po poti, Klander je zapregel vnovič, naložil na voz ljudi, kar se je dalo, in gonil. Na trgu v mestu je bil hrušč. Gospodarji, ki še niso bili nikoli pijani, so se opotekali, jokajoče žene so jih spremljale proti kolodvoru. Tjakaj je pristopila poslednja tudi Francka. Matic je stal bled kot kip. Zaslutilo jo je srce, preden so jo zagledale oči. Pri-rila se je do njega skozi gnečo. Oblita od potnih srag in vsa objokana je stopila k njemu. Toliko da mu je izročila sveženj, da mu je segla v roko. Potem je samo v megli še videla, da ga je nekdo sunil proti vagonu. Francki se je zmeglilo pred očmi, da se je morala nasloniti na Jančarico, ki jo je bila. spremila. Vlak je odpeljal, vsa prevzeta od bolečine ni vedela kdaj in ni videla Matica, ki se je še enkrat poslavljal od nje skozi okno odhajajočega vlaka... (Konec REV. LEON KRISTANC: Po 40 letih spoEfiinšioe na greli škofu Oregoriju (Nadaljevanje) Vrnil sem se v Ljubljano. Na škofiji sem zvedel, da je gre-gorski organist osebno prinesel odgovor sivolasega župnika, da je vsestransko zadovoljen in prosi, naj čimpreje pridem. Nakupil sem za prvo silo najbolj potrebne stvari, naročil v hitrici eno obleko, dobra Ažmanova trgovina pod škofijo mi je bila zelo naklonjena in v soboto zvečer sem imel že svoj kovček napolnjen z najpotrebnejšim. Vlaki so zelo neredno vozili, tako sem se v nedeljo, 18. majnika 1941. zjutraj odpeljal iz Ljubljane in malo prepoldnem prispel v Ortnek, kjer sem na postaji srečno z legitimacijo iz Višnje gore pasiral laške karabiner-je,_ se z vsem premoženjem po gozdni poti spustil proti “Hude-pnu koncu” in v daljavi že zagledal zaželjeno gregorsko cerkev. Oblačlio se je in da bi me ne zajela ploha, sem se kar moč potrudil ter pospešil korake, da bi ne bil moker v novi obleki. Kovček ni bil težak in že sem bil na Prapročem, majhnem naselju, in sem se ustavil pri prvi hiši, pri Riglerjevih, dobri kmetiji, kjer so že vedeli, da bo stari gospod dobil pomočnika. Sicer nepričakovan sem bil takoj povabljen h kosilu. Prisedel sem k veliki mizi, ena manjša je bila ob peči za mladež; saj je bilo v družini 12 otrok in vsem se je na obrazih poznalo, da niso lačni. Bila je družina po Srcu Gospodovem. Na steni je visela lepa slika Marije z Je-zuščkom s prižgano lučko in s cvetjem, šmarnice so dišale. Po kosilu so prišli sosedje, prav malo so vedeli, kaj se godi po deželi. Slovesno je bilo potrkavanje lepih in težkih bronastih zvonov k popoldanski božji službi k šmarnicam, ko sem z možmi stopal proti župnišču, Župnik vidno onemogel, me je sprejel z iskreno ljubeznijo: ‘Fantiček, Bog Te sprejmi”, mi je segal v roke in me prosil, da je truden, naj vse že jaz opravim. Kako sem bil srečen; ker nisem imel svojega talarja, sem vzel njegovega in že hitel v zakristijo. Tam sem zlezel v obilni talar, da kot začetek mojega službovanja opravim majniško pobožnost. Po občutno zapeti pesmi “Pozdravljena Mati dobrega sveta, ki luč nam odpiraš sredi zmo-tnjav” je sledil kratek nagovor s petimi litanijami. Ko sem po blagoslovu spravljal Naj svetejše v tabernakel, so zapeli in vsa cerkev je poprijela: “Marija skoz življenje voditi srečno znaš”. Tako me je prevzelo, da šem trdo poprijel za oltar, da bi se obvladal, pa so bile solze premočne, posilile so me. Zahvalil sem se jim za tako nepripravljen, pa ljubeznjiv sprejem ter jim priporočil v molitev osamele in žalostne Prežganjce, kateri so brez šmarnic. Z možmi smo stopili na pokopališče pod cerkvijo in župniščem. Krasen je bil pogled po hriboviti pokrajini, vse naokrog vrtovi in travniki v pomladnem cvetju, polje in gozdovi v naj lepšem zelenju. Po opoldanski plohi je bilo nebo kot umito in so se v daljavi videli Grintovci ter vrhovi kamniških planin, na desni pa je v popoldanskem, solncu odsevalo Prežganje z lipo in cerkvijo na hribu. Možje so me vabili v gostilno na pogovor, pa sem se jim zahvalil, ker me je skozi okno vabil stari gospod, da ne bo tako sam. Hrepenel je po novicah, pa so bile žalostne. Zanimalo ga je Prežganje, saj me je spremil tja ob nastopu. Smilili so se mu duhovniki, saj jih je bilo takrat že nad 240 v šentvidskih zaporih v Zavodu. Smilil se mu je ubogi škof in osamele fare. Sočustoval je z nesrečnimi, katere so Nemci že selili v daljno Srbijo. “Fantiček” — mi je rekel — “dobro si ukrenil, pri nas ne boš postopal, ne boš obogatil, lačen pa tudi ne boš, moji ljudje so dobri.” Kmalu je prišla tiha Oblakova mati z dobro Micko hčerko in so naju povabili na večerjo; Rozala, gospodova sestra, je bila tudi že zelo priletna. Vsa družina naju je pozdravila pred lepo prostorno hišo z gostilno in trgovino, edino v vsej fari, in so me vabili, naj bom vsak dan vsaj enkrat njihov gost. Dobro smo se poznali še iz prejšnjih let. Zahvalil sem se jim in jih ubogal. Prva dva tedna sem kar pri njih stanoval, da smo v župnišču primerno uredili sobo; postal sem “gregorski gospod”. Ker je župnik bil tudi škofijski svetnik in je to rad slišal, so njega klicali tako, jaz sem bil pa župnik, saj sem vse posle vodil — z njegovo vednostjo — sam. V prvih mescih sem se držal Gregorija, v dolino sem malo zahajal. V Laščah in v Sodražici so bile močne italjanske posadke, v Ribnici jih je kar mrgolelo, mi smo bili brez njih. Vendar, kot službeno nastavljen, sem si oskrbel na občini v Laščah potrebno legitimacijo. Od Lahov sem skušal biti kar moč daleč. Čez dober mesec sem po zanesljivih potih zvedel, da se je moja prežganjska družina srečno razšla. Gospodinja in hlapec sta bila doma na italjanski strani in sta po zaupnih ljudeh neopaženo polagoma spravila svoje stvari čez mejo in kočno še sama izginila; pastir in dekla sta pa bila odpuščena. Oblast je vse moje .stvari, živino, orodje, o. pravo prodala na javni dražbi.” “Fur die Verstarkung des Deutschen Reiches”. Vmes je prišel iz Avstrije nemški duhovnik obiskat sorodnika vojaka v četi; v cerkvi je na skrivnem opravil sv. mašo in vse lepo uredil z Naj svetejšim in tako sem bil jaz naj večje skrbi rešen. “O dneh preteklih, burnih, res dolga je povest.”. Zavedam se, uia sem se ob godovanju pokojnega škofa Gregorija predaleč spustil v opisovanju mojih spominov in sem zašel v zadeve, kako je škof sočutno in rade-volje pomagal v mojih službenih potrebah, ko sem se ravnal po njegovih navodilih. Sem pa v teh spominih mimogrede tudi pokazal, kako vsestransko je moralo biti duhovnikovo delo zlasti v samotnih župnijah, da je tudi vsestransko skrbel za župnijo in za zaupane mu vernike. Zdi se mi, kot bi bilo pred par tedni, pa bo minulo že 40 let od dogodka, kateri je dal povod tem spominom, na prvo majniško nedeljo 1932 v Višnji gori, pretirano popisan, da je bil škof surov do duhovnikov. Zato se mi je zdelo potrebno, da sem kot navzoča priča popisal, kako je škof v prijazni, dostojni besedi naročil nujno potrebno izpopolnilo resne pogreške, katera bi utegnila imeti usodne posledice. Prizadeti župnik je že naslednje jutro 2. majnika napisal potrebno poročilo o dotič-ni poroki in sam mimogrede od- solze 50 se pri tej priči ■la'dirja konja ie zadonel tu FYaJa Vas je že spala. Fra: Iked w La sta sedela na v2 dolil°0 m se držala za Itov, v- 'i So se culi žvižg tein aS°r Pred letom si 12 Con StrC* VS?, ^ ^e je oglasilo pet ^udstva se je In *a/^Hca. ^anp- rvel je kolesar • VecT^f1” j0 krikni: l2Pre„p . nal°zenih voz . In jih dah. Ski> kC ° je povelje: V ha §reste na nabor nfu-iSeno j0 čakale Veleso?61 !e dan Pred Mignil Nobeli mlaj r°ci in ženske : KRAJ PRISTANKA APOLLO 16 NA LUNI — Slika kaže lunsko pokrajino, kjer je prL stalo lansko vozilo Apolla 16. Na levi zadaj je North Ray krater s Smokey gorami (na levi spredaj) proti severu, v sredini kraj pristanka, na desni pa South Ray krater in Sto-ney gore (spredaj). / dal na pošto, ko sva šla na Polico, kjer je bilo tisti dan bir-movanje in je škofa ponovno prosil oproščenja za svojo pozabljivost, tako resno se mu je zdela pogreška. Če bi se škof takrat res raztogotil — kar se pa v resnici ni, bi tisto bilo čisto človeško. Saj se je celo sam naš Gospod tudi ujezil in raztogotil (Evang. Jan. 2, 14), ko je našel prodajalce juncev in ko-štrunov ter golobov ter menjalce denarja v templju in so delali hrušč, da je mize prevrnil in jih je z bičem iz vrvi nagnal: “Spravite to proč, iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice”. V naslednjih tednih in mesecih bo tudi že 29 let, ko se je škof Rožman izkazal kar moč sočutnega in skrbnega do vseh duhovnikov in sem med mnogimi duhovniki brezdomci tudi jaz dobil prvo tolažbo in sočutje in pomoč pri njem. Ne vem števila, kolikim duhovnikom iz ljubljanske in mariborske škofije — da ostalih preganjanih ter preseljenih sploh ne omenjam — je on vsestransko pomagal daleč preko svojih moči, ne le v besedi, tudi v dejanju, vse tisto ve le Bog. Do vsakega je imel sočutje. Kot že rečeno v začetku teh spominov, je bil škof Rožman do duhovnikov le dober in skrben oče in je razmere rad upošteval in vedno rad pomagal, zlasti še, ko je videi dobro voljo in pripravljenost za delo. Njegova dobrota je daleč odtehtala njegove slabosti, katerim smo pa vsi podvrženi. Naj bo to pojasnilo ob štiridesetletnici kot spominčice na dragoceni grob škofu Gregoriju, katerega slovenski narod tudi v Domovini javno priznava za največjega svojih škofov in za svojega voditelja v najhujših časih slovenske zgodovine. Fr. Leon Kristanc. -----o------ Odprto pismo molčeči večini EUCLID, O. — Prosim molčečo večino, naj gre prihodnji torek na volišče in voli. To je dolžnost vsakega zavednega državljana, vsakega, ki mu je na srcu bodočnost naše dežele, države in okraja. Premislimo in izberimo sposobne, trezne kandidate. V 18. voli vnem okraju kandidira pri demokratskih primarnih volitvah za državnega poslanca (state representative) naš rojak Henry Medved. P o poklicu odvetnik z obilno skušnjo, pa tudi poznavalec-javne uprave je brez dvoma najsposobnejši od vseh kandidatov. Zato ga podpisani vsem volivcem v Euclidu, v 32. vardi Clevelanda in na Richmond Heights prisrčno priporočam. Jakob Strekal -----o------ Mary K. King kandidira v 18. volivnem okraju EUCLID, O. — Temeljno vprašanje pri demokratskih primarnih volitvah za državnega poslanca v 18. volivnem okraju je, ali hočejo lastniki nepremičnin in drugi davkoplačevalci imeti močnega, zrelega in sposobnega zastopnika ali pa se bodo odločili .za slabiča, kot so zastopali naš okraj v preteklosti. Jaz sem odločena nastopati vztrajno in trdno v obrambi koristi davkoplačevalcev našega okraja. Posledica šibkega zastopstva v državni zakonodaji je, da bo povprečna družina v okraju plačala letos po $200, prihodnje leto pa, po $350 državne ga davka, ne da bi okraj od tega kaj dobil. Ves denar gre za spodnji del države in za javne pod-, pirance. Jaz sem proti državnemu dohodninskemu davku in bom storila vse, kar je v moji moči, za njegovo razveljavitev. Prav tako sem proti visokim davkom na nepremičnine in za izvzetje domov nad 65 let starih od plačevanja davka na nepremičnine. Sem proti nepoštenim davkom, ki stiskajo revne, pa puščajo bogate v miru. Sem prav tako tudi proti nepošteni porabi davčnega denarja, proti visokim zavarovalninam, posebno proti avtomobilskim, ki so pod državnim nadzorom. Mary K. King -----o----— ta ©dobri! sredstva m vesoljski čolniček WASHINGTON, D-.C. - Predstavniški dom je pretekli četrtek z 277:60 glasovom odobril proračun za NASA v obsegu 3.4 bilijone dolarjev. V proračun je vključenih tudi 200 milijonov dolarjev za raziskavo in gradnjo vesoljskega čolnička, ki naj bi vzdrževal zvezo med Zemljo in vesoljsko postajo, kadar bo ta začela krožiti okoli nje. Gradnjo vesoljskega čolniča je objavil predsednik Nixon še lani kot del bodočega ameriškega vesoljskega programa, ki naj bi v naslednjih 10 letih stal okp-li 5 bilijonov. Kasnejši računi so pokazali, da bo ta vsota vsaj dvakrat večja, kot je bila prvotno navedena. Nasprotniki načrta izjavljajo, da bo ta stal ZDA v teku naslednjih dveh desetletij kar 60 bilijonov. Kljub vsem ugovorom je Predstavniški dom predloženi proračun odobril in ga poslal v Senat, kjer računajo, da ne bo naletel na kake posebne težave. -------------o—----- Prav pred Nbeonovim govorom je Raul Castro, kubanski o-brambni minister, objavil, da je Sovjetska zveza k oborožitvi Kube dodala modema MIG letala. MALI OGLASI Hiša naprodaj Eastlake — ranch, 3 spalnice, ognjišče, krasna kuhinja, Uh kopalnica, klet, rekreacijska soba in delavnica. 1% garaža, izpod 30h. Kličite 942-1228. -(83) Naprodaj za dohodek posestvo, stanovanje za 4 družine in trgovina, zidano, v Grovewood okolici. Dobra investicija. V Nottingham okolici naprodaj zidano posestvo z 4 stanovanji in tri trgovine. Jako dobra investicija. Cena pravilna za hitro prodajo. Richmond Heights Lot naprodaj 105x425. $8500 za hitro prodajo. Na Russell Drive pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500. Zidani krasni duplex v Euclidu 6-6 šest let star kot nov, 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, ves podkleten, dvojna garaža ter veliko posebnosti. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (85) Agnew prijel demokrate WASHINGTON, D,C. — Podpredsednik ZDA S. T. Agnew je v petek na konvenciji Ameriške zveze časopisnih urednikov prijemal vodilne demokratske predsedniške kandidate, ki so mirno gledali severnovietnam-ski napad na Južni Vietnam, pa takoj zakričali, ko je predsednik Nixon nanj odgovoril z ameriško letalsko silo. “Jaz sem zaprepaščen kot A-merikanec ob vedenju ameriških vodnikov, kUso bili mirni ob komunističnem vdoru, pa so se dvignili in obrekovali ameriškega predsednika, ki je podvzel vojaške ukrepe ... za ustavitey napada,” je dejal Agnew. Omenil je senatorje E. S. Mu-skia, G. S. McGoverna, H. H. Humphreyja, ki, so vsi predsedniški kandidati, in sen. E. M. Kennedyja, ki izjavlja, da ni kandidat. ------o---- Nixonovo svarilo ni veljalo samo za Hanoi WASHINGTON, D.C. - Ko je predsednik ZDA R. M. Nixon svaril, da morajo velike sile, ki dajejo malim orožje, prevzeti odgovornost za sitnosti, ki jih te s tem orožjem povzročajo, ni mislil le na orožje, ki ga je ZSSR dala Vietnamu, ampak tudi na ono, ki ga je dobil nedavno Castro. Zidana ranč hiša v prikladni Willowick okolici, formalna jedilnica, v kuhinji obedovalnica, vgrajen štedilnik, 3 spalnice, predeljena klet, delno izgotovljena rekreacijska soba, dvojna garaža, takojšnja vselitev. YAKKEL REALTY 32610 Vine St. Willowick 944-5440 (85) iVloški dobijo dalo Hiša naprodaj Na 19470 South Lake Shore Blvd. je naprodaj 6-sobna, zidana kolonialna hiša s 3 spalnicami, s fepihi v vseh sobah, gotovo razvedrilnico, kaminom in z garažo za 2 voza. Kličite 531-0850 po 4. popoldne med tednom, v soboto in nedeljo ves dan. _______________________ -(85) Cottage naprodaj V Grovewood okolici je naprodaj “cottage”, spalnica, kuhinja, kopalnica, dnevna soba, pralnica, terasa, zaprt porč. Kličite 486-0091 ______________________ -(86) Lastnik prodaja E. 175 in Lake Shore okolica, Colonial hiša, 3 spalnice, velike shrambe, jedilnica, kuhinja z prostorom za zajtrk. Zgotovlje-na rekreacijska soba, podstrešje, 2 zaprta porča, blizu trgovin, cerkve in šole. Kličite KE 1-7192 -(87) V najem Opremljena soba in kuhinja se odda moškemu. Istotam se oddajo 3 čiste sobe s kopalnico, pripravno za žensko. Vprašajte na 1153 E. 61 St., ali kličite 361-1933. —(85) V najem Prebarvano 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, garaža, se odda v najem blizu Slovenskega doma na Holmes Ave., samo zakoncema. Kličite 716-4570 (26,28 apr) POSESTVO NAPRODAJ v Floridi 4 dohodninske hiše, ena z' gostilno. Pomarančni nasad s 100 drevesi, vse na eni parceli. Proda se vse skupaj. Obrnite se na: Mary Korošec, 900 Mission Rd., New Smyrna Beach, Fla. 32069. Tel 1-904-427-1657. —(w,f,5 maj) Moški dobi delo Iščemo izkušenega strojnega ključavničarja. Nadurno delo, koristi. Kličite: JOE LUSTRICK 531-6262 (85) Help Wanted Female POPRAVLJAMO IN PRENAVLJAMO TAPECIRANO POHIŠTVO. 2-delna garnitura $70 plus material. Damo brezplačen proračun. Jamčimo za 15 let. PARK UPHOLSTERING CO. tej. 531-0898 251 E. 156 St. ASSEMBLERS Must read, write and speak English. CLEVELAND ELECTRONICS, INC ■ E. 140—FREEWAY AREA INTERVIEWS BETWEEN 9-3 CALL FOR APPOINTMENT Frizerski salon naprodaj Damski frizerski salon z zelo dobrim prometom, v slovenski okolici, je ugodno naprodaj. Za pojasnila kličite Ameriško Do- 249-3709 movino: 431-0628. — (19,21,24,26,28 apr) 5*12 ip FRANCE BEVK: ^51!PA URA Slivar ni vsega povedal. Malo mu je bilo za sosedovo voljo. Sin je molčal. Oče je pogledal na uro, se dvignil in odšel v kamro. Od korita se je razlegnil Tinetov vrisk. Pavle se je zlec-nil. Nato je stisnil pest in jo položil na mizo. V njej je tičal nov sklep. J 3. Mohor se je vrnil razburjen domov. Ko je stopil v izbo, mu ni bilo treba šele prisluškovati, je mati v zdiču. Bregarica nikoli ni legla, dokler se ni vrnil s svojih nočnih poti. Sedela je ob peči in molila. In mislila nanj. Včasih je sedel pri kakem sosedu, se pogovarjal ali igral na harmoniko. Drugič je izginil, ko da ga je zemlja požrla. Kod hodi? Slutila je, kaj ima na srcu, a mu ni omenila niti besede ... Mohor ji je spočetka vsakokrat posebej zabičeval, ' naj ga ne očakuje. Ni ga ubogala. Pozneje se je temu privadil in molčal. “Bog, da si le prišel!” Materin glas je bil mil, rahlo očitajoč, da ga je zabolelo. Trepetal je. Šel je po izbi, mati ga je spremljala z očmi, molek ji je zarožljal na peč. Skozi okna je padalo le toliko svetlobe, da je videla njegovo tenjo. Srce ji je zastalo v prsih, ko je nameril naravnost v steno. Toda okrenil se je tik pred njo in šel nazaj do vrat. Prižgala je luč. Čemu? V njegove zenice ni prodrl niti najmanjši žarek. Pa ona je bila vendar mirnejša radi tega. Lahko ga je vsaj gledala. Sedla je na klop in si položila roke v naročje. “Prej sem ti pozabila povedati ... Mlakar te prosi, če bi prišel jutri zvečer s harmoniko k njim. Posečke bodo imeli.” “Kaj?” se je zdrznil. Ponovila mu je. Nič ni rekel, znova je hodil po izbi. Tako rada bi bila govorila z njim. Ne, hotela bi, da bi on govoril z njo. Da bi ji povedal, kako mu je hudo. In ona bi ga tolažila. Saj je slutila, kako mu je v srcu. Toda on nikoli ni tožil z besedo, tudi prve čase ne. Če je ona tožila namesto njega, je postal razdražljiv, skoraj besen. “Moj Bog,” je zašepetala. Mohor je meril izbo. Sedem korakov do stene, sedem korakov do vrat. Kakor da je v ječi. Čutil je materine poglede, lovil njene misli. Včasih je uganil njene občutke, da se je kar zgrozila nad njim. “Mati božja, kako pa to veš?” In se ji je grenko nasmehnil. Tisti nasmeh je povedal več, kot bi mogle razodeti besede. Misli so se mu odtrgale od matere, hodile so svoja pota. Nikoli se ni tako trdovratno potapljal vanje kot tisto noč. Da ga je mati pričakala, mu je bilo celo ljubo. Dobro mu je delo, da je imel ob sebi živo dušo. Še nikoli se ni čutil tako do dna nesrečnega in osamljenega. Zalka! Od vroče želje, da bi jo videl tako jasno kot takrat, ko ji je pisal zadnje pismo, mu je gorelo v prsih. Kot takrat, ko mu je ona dala ob slovesu zadnji šopek. In kot v dneh, ko je še brezskrben deček skakal po livadah in pasel živino. Tema. Sama strašna tema ... Deček, ki pase živino ... Spomina na mladost se je oklenil) kot dete nove igrače. Nasmeh mu je zaigral med brki. Pa čim bolj je prebiral spomine, tem bolj mu je ugašal... Piščalke, na katere je piskal od jutra do večera. Orglice, njegova naj-yečja radost, ki mu jih je nato pohodila krava. Junček, ki si ga je prisvajal, a so mu ga prodali. Rasel je, oči so mu postajale vsevdilj svetlejše, pile so življenje. V Zalko se je zagledal, ko še ni bil fant, a ona še skoraj otrok. Tovariši so ga dražili, da ima “ženo”, od sramu se je razjezil, da je dolgo ni več pogledal. Pa mu je nekoč sama od sebe darovala novo razglednico, nič posebnega, v njem so se zopet prebudila pritajena čustva. Nekoliko zajetno, a gibko telo, zveneč smeh, vroče oči in nagajive besede — če jo je le pogledal, mu je šel vroč val po telesu. Osramotila ga je pred drugimi, a on ji ni zameril. Ni ji mogel zameriti. Ali ni bila predivja? Ali ni bila metuljček? Vse na njej je imelo poseben čar. Nikoli si nista povedala, da se imata rada. Le ko je moral nedorasel v vojsko, so jima govorile solze na trepalnicah. Po pismih je slutil, da ni več tista kot je bila. Moj Bog, saj v nerodne besede ni mogoče položiti ne smehov in ne pogledov. Le zakaj so bila njena pisma vedno redkejša? Imel je občutek, da jo izgublja. Z vsem srcem si je želel domov, a prav takrat je moral s četami dalje, dalje. “Ali bi kaj jedel, Mohor?” “Ne,” je naglo odsekal. Čemu ga moti? - Pred njim je ležalo bojišče. Na tiste dneve ni rad mislil. Bili so črni ko noč, ki ga je zdaj obdajala. Še v spominu so mu ostali le odlomki. Sivo nebo, pršeči dež, blato, blato. Goreče hiše, okleščena ZOPET NA DELU — Sandy Duncan je po operaciji na očesu in po ločitvi od moža pripravljena na nov nastop na televiziji. Če bi se odločila za odhod iz Hollywooda, ji je oče ponudil delo na gasolinski postaji' doma v Teksasu. LADYLIKE—Fashion in the classic manner is beautifully-depicted. in this double-breasted coat of jacquard-woven cotton. The sculptured fabric is styled in softened tones of turquoise and white. By Originala. debla, krik in kri. V grozi, ki ga je zasipala, je pozabil na dom in na Zalko. Črna noč, ki so jo razsvetljevale le rakete. Udarec pod čelo, da je izgubil zavest. Saj takrat s%)loh ni čutil bolečine. Prebujal se je počasi kakor v strahotne, boleče sanje. V glavi ga je rezalo, levo oko mu je bilo ko v plamenih. Zavedal se je, da še živi. In da je tema. Tema, tema, tema. Noč? Ali še vedno leži na bojišču? Pod njim rjuhe, na njem odeja, okoli njega toplota peči. In koraki in tuji glasovi. Zakaj vsi ti ljudje hodijo in govorijo v temi? Glava mu je bila obvezana, pasove je čutil tudi čez oči. Ne, saj ni čudno... Ko so ga preobvezovali, moj Bog, ga je obšla podmolkla slutnja. “Čujte, kako je z menoj?” Nič. Tuji glasovi. “Slišite, ljudje božji!” Kdo bi ga razumel? Pristopila je neka strežnica Rdečega križa, Poljakinja, mu narahlo položila roko na čelo. Eno oko je ranjeno, izgubljeno; drugo ni ranjeno, a vendar. .. Moj Bog! Moj Bog! Tuje dekle ga je polj ubilo, mu pustilo solzo na licu. Mohor je znal nekaj poljskih besed, ostalo sta mu povedala poljub in solza. Bila sta glasnejša kot krik. Ne, saj ni zavpil, ni planil s postelje. Bil je ves otrpel. Še misli so mu bile otrple. In občutki, še groza ga ni bilo. Polagoma je legala nanj. Tema je bila kot velika, globoka resnica, v katero je strmel vse rajo čuti? ne je še ne. Še si je mnogokaj obetal od življenja. Sredi teme je stala Zalka in obletavala njegove misli. Ne bo mu več le ljubica ali žena, on je dete. Napisali so mu pismo, njen odgovor je bil hladen izraz sočutja, brez topline. In brez tolažbe.. Kakor da je pisala mrliču. Nato se ni več oglasila. Saj ni verjel, da ga je zavrgla. Ko ga bo zagledala, se mu bo vrgla v naročje. “Ali gori luč?” se je nenadoma ustavil. “Gori.” Čudno. Ne cvili v stenju, ne diši po smrdljivcu. Ali ga va- dni. Te resnice ni bilo mogoče izbrisati. Jokal je v svoji notranjosti. Ali ne bi bil rajši umrl? Ne, takrat ne. Tudi poz- Dan, ko je tresoč se stal pred Zalko. Prvič si je zaželel, da bi se zgodil čudež in bi nenadoma spregledal. Tema. Zalka mu je NOVICE- i «ega svila NOVICE- ki jih polrebujeie NOVICE- ki jih dobile se svele NOVCE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne MO VICE- ki so zanimive HENRY M1WED Henry je dokazal, da bo rabil to potezo, ko se bo boril za ljudstvo. Medved je po rodu Slovenec in dolgoletni stanovalec 18. distrikta. Po poklicu je odvetnik. Je Vaš prijatelj, ki Vas prosi, za podporo. Pomagajte izvoliti demokrata Henry J. Medveda za Vašega državnega zastopnika v 18-distriktu — Euclid, Richmond Heights, varda 32 in varda 26. Joseph Gornick 21550 Nicholas A ve. Euclid, Ohio • The Plain Dealer » The Sun Newspapers O Cleveland Bar Association 9 CUY. COUNTY P.AR ASSN, e Democratic Party e CITIZENS LEAGUE Endorse KILCOYNE J II ' 0 0 i Bomsstis delations Ooirl Kilcoyne for Judge Co., Charles V. Rumplik, Chmn., 4071 W. 56 St. x vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejle fo sosedu, ki še ni naročen nanjo TheflmdaiklOndnstra vronU]uetoboiToir$]Oi If everybody gives just a little, You're the only one who can help, there s soon a lot. And frankly. Please send whatever you can. a lot is what the orchestra needs. The orchestra will pay you back. About $1.4 million, this year. With another year of great music. Š I I I I 1 § s Enclose your check in this envelope, if you wish. Fold the sides in, the top flap down, and the bctlom flap up. Use a little scotch tape or glue to hold it all together. Make checks payable to The Cleveland Orchestra. It's tax deductible. My check for $_ _is enclosed. Name_ Street_ # i i i ! I I S 1 a 44/Oft PLACE STAMP HEBE I I B B B B B B 1 * ft 1 3 B I B 1 1 152 ** a, \ 1 1 g 1 1 i I 1 1 B B I I I I I I f # mrzlo stisnila roko, ta stiskljaj mu je šel do srca. V njenem glasu je bilo prav toliko sočutja kot pri drugih. Le nekaj topline radi spomina na tiste šopke, ki mu jih je kdaj dala... Tisto življenje mu je bilo težje, kot si je sprva mislil. Moj Bog, pa so ga sosedje skoraj zavidali za invalidnino, kakor da je slepota zanj sreča. Edino, kar bi mu lahko olajšalo dneve, se mu je za vedno izmeknilo. Za vedno? Da, v to je verjel. In vendar Zalke ni mogel pozabiti. V nočeh je mislil nanjo. Doživljal je v duhu, kar ni mogel doživljati v resnici. V urah, ko ga je vleklo-v njeno bližino, je trpel, a jo je opravičeval v srcu... Tisti večer je legla nanj mračna senca in mu ko skala obtežila dušo. Hodil je vedno nagleje. Bil° mu je,.kot da se zamotava v niti. Znova je obstal. V občutkih, kakor da se pogreza, se nU-1 je zdelo, da ga varajo vsi čuti-“Saj ne gori luč.” “Gori,” se je materi prepriče* valno zatresel glas. “Tu na rniz^ stoji. Ti je ne moreš videti-Obrnil se je molče, napi-3 štiri korake, a tedaj je zadel ^ steno s tako silo, da je zajec3 • Obstal je, kot da se je grozu0 začudil. To se mu že dolgo 111 zgodilo. Še nikoli ni bil tak° strašno slep... Pesti so se T-skrčile, mrtve oči so mu beg3^ po izbi., “Tako ne morem živeti,'’ ie kriknil. Mati se je strahotno zavzel3' (Dalje prihodnjič) ;4 vil ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina iEEP OUR ORCHESTRA SOUND. NENAVADNI IZGLED MESTNE ULICE — V mestu Darmstadt v Zahodni Nemčiji so obesili nad cesto vseh vrst in velikosti plastičnih žarnic. V ozadju je ‘Beli stolp’-šena Ernesta Ludvoiga cesta je glavno trgovsko središče mesta.