PETAK, 4. STUDENOGA 1988. GODINA XLIII BROJ 44 Radnim ljudima i građanima općine Koprivnica čestitamo praznik Don općine uz želju da im svi napori na provođenju dogovorenih i prihvaćenih zadataka budu okrunjeni uspjehom. Dobrim željama pridružuju se i stanovnici zbratimljenih općina Domžale i Novi Bečej, uz uvjerenje da će suradnja triju općina u budućnosti biti još uspješnija. U povodu Dana općine Koprivnica naš svečarski broj je plod konkretne suradnje redakcija »Glasa Podravine« i »Občinskog poročevalca« iz Domžala: tekstovi su tiskani na dva jezika — hrvatsko--srpskom i slovenskom, a u njima se uglavnom obrađuje zajednlč-. ka problematika dviju zbratimljenih općina. občinski porocevo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Čvrsto zolediišlTi U teško gospodarstveno vrijeme u kojem živimo, možda je najvažnije znati stisnuti ruku prijateljima i zajedničkim snagama krenuti naprijed. Bratstvo i jedinstvo ona je komponenta što nas je i u najteža vremena znala sačuvati. U našoj višenacionalnoj Jugoslaviji upravo razvijanje i učvršćivanje bratstva i jedinstva pokazuje se i danas kao osnovni element našeg zajedništva, našeg puta prema naprijed i svladavanja velikih teškoća u kojima se nalazimo. Zajednički broj, skupna številka, redakcija »Občinskog poročevalca« i »Glasa Podravine« samo je jedan mali djelić u razvijanju bratstva i jedinstva, ali zato nama drag jer radi se o projektu, poštovani čitatelji, koji je sada pred vama, a na nama ostaje da konstatiramo da u jugoslavenskim razmjerima ml gotovo da ne znamo za slični primjer. Na djelu smo pokazali kako valja biti prijateljem, kako razmijeniti iskustva, poštovati jezik druge sredine i učiniti sve da učvrstimo naše zajedništvo. Zbratimljene općine Domžale i Koprivnica, isto tako i Novi Bečej, tijesno surađuju na mnogim područjima društvene, privredne i političke djelatnosti. Razvijamo sportsku, kulturnu i općenito .svaku drugu aktivnost kako bi se što više zbližili, pomogli jedni drugima i učvrstili još više naše prijateljstvo. Na jedinstven način, zajedničkim brojem koji je pred vama poštovani čitatelji, bratska općina Domžale čestitala nam je naš najveći praznik. Dan općine 7. studenoga. Isto tako, pripremit ćemo u povodu domžalskog praznika, 23. svibnja naredne godine, novi zajednički broj. Dakle, samo zajedništvom može se naprijed! REDAKCIJA »GLASA PODRAVINE« Mostovi priioleiistvi Prijateljstvo in sodelovanje med ljudmi je najtrdnejši most, ki povezuje in združuje skupnosti in narode, ne glede na njihovo različnost. Za čas, v katerem živimo, pa je še posebej pomembno, da takšne mostove in prijateljske vezi gradimo v naši skupni domovini Jugoslaviji. Vse premalo se med seboj poznamo, premalo vemo drug o drugem, zato se tudi slabo razumemo in težko iščemo poti, na katerih bi nas te razlike združevale, bogatile in nam pomagale k sožitju in skupnemu delu. Enajstletno sodelovanje pobratenih občin Koprivnice in Domžale je stkalo mnoge vezi med občani, organizacijami in društvi pri iskanju skupnih poti za hitrejši razvoj obeh občin in lepše življenje naših ljudi. Pri tem smo izmenjali mnoge izkušnje, spoznali drug drugega, se drug pri drugem učili in tudi drug drugemu pomagali. V te povezave pa se s skupno številko GLASA PODRAVINE in OBČINSKEGA POROCE VALCA vključujeta tudi obe uredništvi in preko njiju tudi Občinski konferenci SZDL. Skupna izdaja, ki je namenjena obeležitvi 7. novembra — praznika občine Koprivnica, bo v domove obeh občin prinesla delček življenja, uspehov in težav ter pogledov v prihodnost. Želimo pa, da bi vzpodbudila razširitev stikov in razvijanje novih oblik sodelovanja zlasti na področju gospodarstva. Prepričani smo, da bo skupno glasilo občanom domžalske občine, ki še niste obiskali Koprivnice predstavilo nekaj utrinkov iz življenja in dela pobratene občine, ne more pa vam približati topline in prijaznosti čudovitih koprivniških ljudi — spoznate ju le, če se z njimi srečate. Če bo k novim srečanjem in prijateljstvom prispevalo tudi to glasilo, smo dosegli naš namen. Ob prazniku občine Koprivnica vsem delovnim ljudem in občanom Iskreno čestitamo! UREDNIŠKI ODBOR OBČINSKEGA POROČEVALCA ■ Koprivnica -okno v SFRJ DAN OPĆINE KOPRIVNICA BIT ĆE OBILJEŽEN NIZOM MANIFESTACIJA RADNOG I SVEČARSKOG ZNAČAJA Zo praznik - svečano i radno O suradnji dviju zbratimljenih općina razgovarali smo s predsednikom Skupščine Domžale Peterom Primožičem i predsjednikom Skupštine općine Koprivnica Đurom Pokrajcom STRANICA 2 Poznate Koprivnico? Koliko poznajete Domžale? • Ova smo pitanja postavili nekolicini građana lz Domžala I Koprivnice kako bismo saznali što znaju o zbratimljenim općinama STRANICA 6 V._J KOPRIVNICA — Manifestacije u povodu Dana općine Koprivnica, 7. studenoga, započinju već u petak, četvrtog dana tog mjeseca kada je u prijepodnevnim satima predviđeno otvorenje novog poslovnog prostora dopisništva »Vjesnika« u Gup-čevoj ulici, a u 17,30 sati u Domu kulture kulturno-umjetnički program Osnovne škole »7. studeni 1943«. Idućeg dana, u subotu 5. studenoga, u poslovnoj zgradi »Podravke« bit će otvorena stalna izložba crteža Ivana Generalica (8,30 sati), a u Hlebinama izložba izabranih rado va iz zbirke hlebieske Galerije, uz promociju kataloga cjelokupne zbirke u Hlebinama u povodu 20. godišnjice djelovanja Galerije. Za 12 sati predviđeno je otvorenje poslovnog prostora Zanatske zadruge »Temelj« Koprivnica. U isto vrijeme na Gradskom stadionu odigrava se utakmica nogometnih reprezentacija vojnika Zagrebačke armijske oblasti i Nogometnog saveza općine, dok će se koprivnički košarkaši s reprezentacijom vojnika ove Oblasti sastati u sportskoj dvorani (17 sati). U nedjelju, 6. studenoga u devet sati bit će na prostoru spoirnen-par-ka »Danica« otkrivena spomen-ploča zatočenika ustaSkog logora »Danica« s područja općine Bjelovar, dok u 10 sati na Trgu maršala Tita započinje TAa oslobođenja i kros vojnika Zagrebačke armijske oblasti. Na dan praznika, 7. studenoga, u 8,30 sati bit će promoviran »Podravski zbornik 1988«, dok u 10,30 u Domu kulture započinje svečana sjednica Općeg sabora općine Koprivnica. Na njoj će dobitnicima biti uručena općinska priznanja, a prigodni program izvest će Komorni ansambel simfoničkoga orkestra Domžale - Kamnik i RKUD »Podravka«. VI. K, • Husni i Meta Pometa — zajedno Naše vesoljsko mesto Do budućnosti u trećoj klasi STRANICA 2»GLAS PODRAVINE« »OBČINSKI POROČEVALEC« Bum POKRAjAC, predsjednik SO Koprivnico Peter PRIMOŽIČ, predsednik SO Domžale • Općina Koprivnica zbratimljena je s općinama Domžale i Novi Bečej. Povelje o bratimljenju Skupština op-ćine Koprivnica potpisala je sa Skupščinom občine Domžale 1977, a sa Skupštinom općine Novi Bečej 1986. godine. U poveljama o bratimljenju reče-no je, pored ostaloga, da se bratimljenjima želi podstaći izmjena iskustava na svim područjima života i ra-da, da se zajedničkim naporima raz-vijaju materijalne osnove socijalističkog društva i blagostanja ljudi, te da se na taj način doprinese_dalj- njem razvijanju bratstva i jedinstva između naših naroda i narodnosti. V LISTINO O POBRATENJU, ki sta jo v imenu Skupščin občin Domžale in Koprivnica pred 11 leti podpisala njuna predsednika, smo med drugim zapisali: »Pobrateni občini sprejemata prijateljstvo in medsebojno sodelovanje s ciljem da s skupnimi napori v praksi potrdita temeljna načela socialistične samoupravne družbe in njen napredek. Pobrateni občini se hosl a odločili za t i-ste oblike sodelovanja, ki bodo po njuni prosti presoji doprinesle k iz-polnitvi osnovnega cilja pobratenja in medsebojnega sodelovanja«. Zajednički koraci su čvršći — Koje su činjenice presudno utjecale da se pokrene inicijativa za bratimljenje kopriv ničke općine s općinama Domžale i Novi Bečej, pitali smo Bum Pakrajca, predsjednika Skupštine općine Koprivnica. — Povelje o bratimljenju bile su posljedice već ranije zacrtanih i realiziranih pravaca suradnje između pojedinih subjekata s područja općina. Bratimljenje je trebalo i stvarno je otvorilo mogućnosti za Širu i obuhvatniju, te kvalitetniju suradnju na različitim područjima. Počelo je s privrednom suradnjom, uspostavljeni su prvi kontakti, razvijala se suradnja na pojedinim segmentima s težnjom širenja na općem planu, da bi konačno došlo i do bratimljenja općina. Jedanaest je godina prošlo od dana kada su općine Domžale i Koprivnica potpisale akt o bratimljenju. Teško bi bilo nabrojati sve što se zbilo kroz ovaj period u realizaciji bratim ljenjem zacrtanih pravaca suradnje: od privredne, preko kulturne, sportske, suradnje između društvenih i društvenopolitičkih organizacija, le drugih segmenata društva. Uspješno smo iznalazili zajedničke ciljeve i pute-ve za njihovu realizaciju. Danas su Koprivnici poznate organizacije udruženog rada »Helios« - kemijska industrija, Papirnica Količevo, »Tosama«, tvornica sanitetskoh materijala, »Univerzale«, industrije odjeće, »Toko«, tvornica kovčega i kožnatih proizvoda, »Agroemona« iz Domžala. U Dom-žalama su dobro poznati »Podravka«, »Bilo-kalnik«, »Izvor« i drugi iz Koprivnice. Međusobna razmjena između privrede dviju općina značajna je za sve subjekte koji u njoj sudjeluju, ali i za obje društvonopolitičke zajednice. Prezentirali smo dosta toga jedni drugima iz kulturnog stvaralaštva; spomenimo ove godine otvorenu izložbu podravske naive u Domžalaima. Ta suradnja se nastavlja. Za Dan općine, u Koprivnici ćemo slušati Komorni ansambl simioničnega orkestra Domžale — Kamnik. — S obzirom na iskustva zbratimljenih općina Domžale i Koprivnica, vjerojatno slijedi i bratimljenje s općinom Novi Bečej... — Bratimljenje općina Koprivnica i Novi Bečej dalo je novi poticaj inače dobrim poslovnim odnosima između koprivničke i novo-bečejske privrede. »Podravka« održava vrlo dobre odnose sa »Potiisjem«, trgovačkom organizacijom u Novom Bečeju, a posebno Poljoprivredno industrijskom organizacijom »Biserno ostrvo«, koja je u sastavu IPK »Servo Mihalj«. Ta suradnja dovela je do zajedničkog ulaganja u tvornicu koktel peciva u Novom Bečeju, koja će uskoro ući u redov- nu proizvodnju. Ovo zajedničko ulaganje treba pridonijeti zajedničkom nastupu na tržištu dvaju, u prehrambenoj industrije zemlje, značajnih partnera. Dobro se razvija suradnja između »Potisja«, »Poleta«, industrije građevinske keramike iz Novog Bečeja i »Izvora« iz Koprivnice. Relativno kratak period bratimljenje donosi mnoge sadržaje. Treba spomenuti da se oni ne ograničavaju samo na privrednu suradnju. I drugi subjekti dviju 'društveno-političkih zajednica dobro surađuju. Mi u Koprivnici ne možemo a da ne izrazimo svoje zadovoljstvo razvojem odnosa s bratskim općinama. Uspjeli smo učiniti još nošto: upoznavaju se ljudi, šire se istinski međuljudski odnosi koji doprinose boljem razumijevanju između nas koji živimo na različitim područjima Jugoslavije, a time sigurno doprinosimo razvijanju bratstva i jedinstva između naših naroda i narodnosti. — Da li su iscrpljene sve mogućnosti suradnje sa zbratimljenim općinama? — Ni izdaleka nismo iscrpli moguće domete ovakvog zajedništva. Postignuto ćemo proširivati istovremeno iznalazeći nove ciljeve i nove sadržaje. Danas je vrijeme osmišljavanja i provođenja velikih reformi. Ono traži novi način razmišljanja o suštini socijalizma, o razvojnim vizijama socijalističkog društva. Svi zajednički u ovoj zemlji moramo odrediti pravce daljnjeg kretanja. To zahtjeva izuzetne napore, novoga bez toga nema. Tri su općine razvile dobre odnose. Svaka ima svoje specifičnosti. Dakle, bogatstvo u različitosti. Postoji i puno toga zajedničkog. Ostaje puno prostora za zajedničke napore u ostvarivanju ciljeva koji su nam svima od interesa. Imamo solidne temelje. Nećemo početi od pepela. Trebamo samo nastaviti. Domžale su poz nate po svojoj industriji, posebno po maloj privredi, Novi Bečej po poljoprivredi, građevinskoj industriji, Koprivnica ima suvremenu prehrambenu industriju, drvnoprerađivač-ki kompleks, poljoprivredu i dosta toga drugoga. Imamo, a u dogledno vrijeme imat ćemo još više, prostora za međusobnu izmjenu iskustava, povezivanje, zajednička ulaganja, prestruktuiranje privrede na bazi novih tehnologija, usvajanja novih proizvodnji. Zajedničkim usmjeravanjem, snaga pokušajmo u ovom' trenutku iznalaziti prečicu za izlazak iz krize, a budućnost će nam biti to bliža što prije ka njoj zakoračimo. Koraci će biti čvršći ako budu zajednički. Na kraju: svim stanovnicima općine Koprivnica čestitam 7. studenoga — Dan općine. Razgovarao: Vladimir KUZEL Koprivnica—naše okno v SFRJ Kako se uresničujejo ti cilji in oblike sodelovanja, smo povprašali predsednika Skupščine občine Domžale tov. Petra Primožiča. Sreča je, da je naše pobratenje združilo dve občini, ki sta si podobni tako po razvojnih usmeritvah kot po gledanjih na nadaljnji razvoj SFRJ. Pred U leti sta začeli sodelovati občini, ki imata želji in ju v praksi tudi uresničujeta, da z izmenjavami mnenj in izkušenj pa tudi s konkretnim sodelovanjem in pomočjo, ko je to potrebno, krepita medsebojne vezi in uresničujeta cilje opredeljene v Listini o pobratenju. Čeprav smo znani kot odprta občina, v katero prihaja iz dneva v dan veliko delegacij in posameznikov iz Jugoslavije in tujine, ki želijo z nami izmenjati izkušnje, nas tesne gospodarske, kulturne in druge vezi vežejo le z obično Koprivnica. Zato je to sodelovanje še posebej pomembno, saj je občina Koprivnica edina, s katero smo pobrateni in za nas pravzaprav pomeni akno v socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Ste zadovoljni z dosedanjimi rezultati sodelovanja? Sem in nisem, kajti veliko je še možnosti, ki niso izkoriščene. Že ob samem podpisu Listine je bila naša usmeritev, da okrepimo vezi med temeljnimi oblikami organiziranosti delovnih ljudi in občanov v obeh občinah. Od tod naša prizadevanja po krepitvi sodelovanja med posameznimi družbenopolitičnimi organizacijimi, kjer je zlasti Zveza socialistične mladine naredila precejšen korak, med društvi in interesnimi združenji, še posebej pomembno pa je gospodarsko sodelovanje. V vseh teh ne-posredih stikih, delovnih dogovorih, skupnih prireditvah ipd. se je poglabljalo znanje občanov o pobrateni občini, krepile so se medsebojne vezi in prijateljstva. Gospodarsko sodelovanje danes, kako jutri? Kar nekaj delovnih organizacij (Helios, Papirnica, Tosama, Filc, Ljubljanska banka, TOKO) je navezalo neposredne gospodarske stike, katerih rezultati so iz leta v leto večji in kvalitetnejši. Dosedanja gospodarska situa-cija je zahtevala od združenoga dela, da se ukvarja predvsem samo s seboj. Nekateri pozitivni rezultati majskoga paketa ukrepov in napovedane spremembe ekonomskega sistema pa zagotovijajo, da je vendarle napočil čas, ko bodo DO svojo prihodnost pa tudi sodoievanje z DO v občini Koprivnica lahko načrtovale dolgoročno. V tem vidim veliko priložnost za tesnejše gospodarske vezi. Največ sodelovanja je na področju kulture, telesne kulture, gasilstva! ' Se dolgo bo — ne le v naši občini temveč v celotni republiki —prisoten spomin na razstavo Hlebinskih naivcev, ki si jo je polog 8000 obiskovalcev ogledalo tudi veliko organiziranih skupin naših šolarjev. Nekateri se še vedno spominjajo doživetega kulturnega večera (nastop tamburašev) pred lati v Mengšu, možnosti pa je še veliko. Tako planiramo izmenjavo kulturnih skupin (folkloristi, tamburaši, komorni orkester), razmišljamo o skupnih novoletnih koncertih, saj taka izmenjava ne omogoča le spoznavanje kulturne pobrate ne občine, temveč bogati življensiki vsakdan vsakega izmed nas. Glede sodelovanja na športnem področju je še veliko možnosti, saj stalnih športnih stikov med društvi ni, pri tem pa moram izvzeti športna srečanja (ki niso samo to!), ki jih organizira 00 ZSS Upravnih organov obeh občin. Srečujejo se tenisači. Glede na bogato športno tradicijo obeh občin, kjer je tudi precej vrhunskih rezultatov, pa ne bi bilo slabo, če bi se drug od drugega kaj »nalezli«. Ne morem tudi mimo uspešnega sodelovanja gasilcev obeh občin, ki na dolgoletnih tradicionalnih srečanjih negujejo bogata izročila svoje humane dejavnosti ni izmenjujeta izkušnje. Sodelovali so tudi planinci, vendar je v zadnjem času te aktivnosti manj. Vse te oblike so za občane obeh občin privlačne, zato tudi fin. sredstva, ki so za ta srečanja potrebna, ne bi smela biti problem. Vse to sodelovanje je doseglo določeno raven, ki jo moramo obdržati v prihodnje in jo krepiti predvsem v smeri množičnosti in tudi medsebojne izmenjave izkušenj . Kaj lahko pričakujemo od prihodnosti? Našo prihodnost bomo gradili na delu, rezultatih tega dela in znanju. Kolikor sem že uspel spoznati našo pobrateno občino, se upam trditi, da so njihovi temelji podobni, saj so vajeni trdnega dela in odrekanj, ki odsevajo tudi z večine slik njihovih naivcev. Delo in Skupna prizadevanja pa so tudi osnova, na kateri gradimo nadaljne sodelovanje. Za nas bratstvo in enotnost, mostovi med narodi, tesne vezi niso le besede, temveč so konkretna dejanja, sodelovanja in prijateljstva. Naša skupna želja pa je, da to tudi v prihodnje ostanejo. Naši prijatelji v teh dneh praznujejo ... Ob prazniku, ki za vse ljudi občine Koprivnica pomeni le kratek prodah na uspešni poti izgradnje boljšega jutri, jim iskreno čestitam in želim tudi v prihodnje veliko delovnih uspehov in dobrega sodelovanja. - Razgovor pripravila: Vera VOJSKA • Občina Domžale že od nekdaj slovi po obrtništvu, kaj so obrtne tradicije v naši občini že zelo stare. Domžale so znane po slamnikarstvu, med obema vojnama, zlasti pa po drugi svetovni vojni se je razvila množica obrtnih dejavnosti. Navedemo naj podatke, da je tačas v občini Domžale približno 1350 obratovalnic s preko 2000 zaposlenimi. Ob tem velikokrat posredujemo tudi podatek, da se s prispevki in davki nateka v naši občin od obrtništva v občinski proračun bistveno več denarja kot v drugih občinah, to pa seveda nalaga vsem pristojnim službam tudi odgovornost, da zadeve v zvezi z obrtništvom urejujejo tako, da so za o-brt, njen razvoj in perspektivo vzpodbudne, za obrtnike same pa stimulativne. • U raznovrsnoj strukturi koprivničke privrede, mala privreda postoji i od ranije, nezavisno od zakonskih opredjeljenja u ekonomskoj oblasti. Normativnim definiranjem i u-ključivanjem u razvojna opredjeljenja (Dugoročni program ekonomske stabilizacije) lokalno su date tek okvirne mogućnosti a da istovremeno nisu stvorene i odgovarajuće gospodarske pretpostavke unapređenja, male privrede. Može se reći da su energičnije akcije koprivničke društveno političke zajednice živnule tek ove godine i to prije svega u iznalaženju prostornih mogućnosti a zatim i u smanjivanju sputavajuće regulative i podupiranju stimulacija, posebice u privatnom sektoru i deficitarnim djelatnostima male privrede. V obrli veliko možnosti Na ta vprašanja je seveda več odgovorov. Predvsem gre za neko že dalj časa uveljavljeno gledanje, da obrt ni nekaj, kar je treba zatirati in v njej gledati nekakšno družbeno škodljivo dejavnost, pač pa da gre za gospodarsko aktivnost, ki ima svojo težo. Zlasti še, če se nanjo gleda perspektivno in si predoči možnosti, ki se v prihodnje ponujajo. Zavedajoč se te perspektive obrt v Domžalah nikoli ni bila zapostavljena gospodarska panoga, pač pa resna družbena aktivnost, ki je dajala in kaže pomembne prednosti talko v sposobnosti pomoči gospodarstvu prestruktui-ran.ju proizvodnje, kooperantnih in drugih oblikah sodelovanja z združenim delom, večjem zaposlovanju in podobnem...Ugoden je odnos — in posredno tudi vpliv na razvoj drobnega gospodarstva; predvsem tudi davčna politika, ki je do obrtnikov — začetnikov prav izjemna. Olajšave so za dobo treh let. Prvo leto so olajšave največje, znašajo kar 100 odstotkov, nato pa se manjšajo. V drugem letu opravljanja obrtne dejavnosti plača zavezanec 50 odstoitkov odmerjenih dajatev, tretje leto je še 25 odstotkov olajšav, v četrtem letu pa odmerjeni davek plača že v celoti. Da bi zadostili zanimanju obrtnikov za odpiranje obrtnih dejavnosti v naši občini, je že pred časom stekla zahtevna aktivnost usposobiti 34 ha veliko zamočvirjeno območje v novem Trzinu, koder bi razvili domžalsko obrtno cono. Strokovne razprave o tem so stekle že pred 10 leti, izdelani so bili načrti in sprejet zazidalni načrt obrtne cone Trzin. Potrebe po obrtnih delavnosti v občini Domiale: Kot ugotavljajo v domžalski občini občani najbolj povprašujejo po naslednjih obrtnih storitvah in izdelkih. Treba pa je povedati, da se konjuk-tura pozamezne obrti dinamično spreminja, tako da spodnjega spiska ne gre jemati v popolnosti, pa vendar! Domžalčani tako najbolj potrebujejo: popravilo gospodinjskih aparatov, radio ip TV aparatov, popravilo koles in mopedov, avtomehanika, avtoličar-slvo, avtokleparstvo, vulkanizerstvo — centriranje gum, kovaštvo, popravilo kmetijske mehanizacije, krovstvo, vodovodno instalaterstvo, instalater stvo centralnih kurjav, zidarstvo, opravljanje uslug z gradbeno mehanizacijo, krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, kemične čistilnice, frizerstvo, kozme. tičarstvo, pekarstvo, slaščičarstvo. Po tem zazidalnem načrtu so v obrtni coni namenjene površine za obrtnike — zasebnike in za družbene organizacije drobnega gospodarstva. V dveh letih, odkar je bil v Trzinu odprt prvi objekt Marketing beograjske PKB Beograd, je zrasla že prava množica objektov ali pa so le-ti v gradbeni ali začetni fazi. V obrtni coni se je moč odločiti za 4, po velikosti različne možne variante gradnje, tako da je v bistvu moč izbrati ustrezno lokacijo in zvrst gradnje za katerokoli ekološko nenevarno obrt. Pri gradnji so namreč pazili tudi na to. Sicer pa je bilo graditeljem pomagano tudi z bančno kreditno politiko in sicer tako graditeljem — zasebnikom, kot tudi družbenim organizacijam drobne obrti. Za storitvene obrti je bilo mnogo storjenega tudi v samem centru mesta Domžale, saj je bilo ob nakupu manjših lokalov precej pomagamo zasebnikom. Taki pobudi gre zahvala, da je tačas v strogem centru mesta že kopica prijetnih, malih lokalov vseh mogočih — (zlasti) storitvenih obrti. Vso široko paleto aktivnosti obrtnikov, ki so združeni v Obrtno združenje Domžale, pa je marsikdaj obremenjevalo dejstvo, da je bilo o njihovi dejavnosti velikokrat le malo znanega, zlasti seveda če izvzamemo iz vsega števila posameznika. Ob tem so v Domžalah ugotavljali, da so v enakem informativnem vakuumu tudi nekatere zanimive in tehnološko atraktivne obrtne pridobitve, tehnologije, Takole je bilo v Trzinu v obrtni coni na ze-četku del. Bilo je pred dvema letoma ... Danes je odprtih že več obrtnih obratovalnic, med njimi tudi Imperlova — K I.MI (v ozadju) storilvte, izdelki. Da bi prešli to stanje informativne »sence«, je Obrtno združenje Domžale že dvakrat pripravilo veliko pregledno razstavo izdelkov in storitev drobnega gospodarstva v občini Domžale, zadnjo ob letošnjem občinskem prazniku v mesecu maju letos. Obe razstavi sta uveljavili podobni poslovni duh, inovativnost, delovne ambicije ter prepričanje, da smo v ravnanju z obrtjo v Domžalah ravnali prav. Na tej poti bomo vztrajali tudi v prihodnje. Matjaž BROJAN Kove obrtne radnje U društvenom sektoru koprivničke općine malu privredu čine tri OOUR-a, jedna zaštitna radionica, dvije zadruge i jedna zanatsko štedno-kreditna zadruga. Dvije zadruge okupljaju privatne autoprijevoznike (i taxisti) i građevinare s pripadajućim zanatlijama. OOUR-i male privrede sudjeluju u ukupnoj privredi društvenog sektora sa simboličnih 3,5 posto društvenog proizvoda i zaposlenosti. To je svakako odraz kriznog privređivanja, ali i nedovoljne strukture prilagodbe lokalne makroprivrede što tok predstoji. Individualni sektor male privrede obuhvaća proizvodno i uslužno zanatstvo, autaprijc^ voznike, ugostiteljstvo, trgovinu, domaću radinost i sporedne djelatnosti. Njih je prošle godine bilo nešto više od 600 od kojih je osjetno više od trećine bilo zastupljeno u zanatstvu i nešto manje od trećine u sporednim djelatnostima. Unatoč tako nepovoljnoj strukturi prošle je godine djelatnost odjavilo 27 zanatlija i autoprijevoznika zbog ponajprije neprimjerene porezne politike, točnije diferenciranih poreznih stopa. Primjerice, iz os-bnog dohotka od samostalnog obavljanja privrednih djelatnosti te se stope kreću od osam do 15 posto što zajedno s mirovinsko invalidskim (22,80) i zdravstvenim osiguranjem (13,70) iznosi između 44,50 i 51,50 posto. Uz također nerazborito visok doprinos za odgoj i osnovno obrazovanje (10,50 posto) i ostala davanja, samostalni privrednici plaćaju i do 74,04 posto. Unatoč poreznim (ali samo poreznim, ne i ostalim) olakšicama očito je da su ova zadiranja u dohodak samostalnih privrednika pretjerana i destimulativna pa anakar se pobrojanim djelatnostima ostvarivao i pojedinačno visoki dohodak. Pri tom je značajno spomenuti da se iz ostatka tako okrnjenog dohotka malo može izdvajati za sve potrebniju kvalitetnu materijalnu osnovu rada bez koje je nemoguće uspješno gospodariti i lime umanjiti pritiske na cijene proiz-vođa i usluga. Suočena s ovim podacima i nezadovoljstvima privatnih privrednika reagirala je i društveno politička zajednica. U dva je navrata ove jeseni o tome ozbiljnije raspravljano na sjednicama Izvršnog vijeća Skupštine općine kada je zatraženo da se na osnovi ovakvog stanja izvide mogućnosti i predlože rješenja za poticanje daljeg razvoja male privrede. Tako se između ostaloga program razvoja male privrede Općinskog komiteta za privredu i društveno planiranje zalaže za pojednostavljivanje postupaka za otvaranje novih radnji i za smanjenje zakonskih propisa koji, definiraju poslovanje u maloj privredi. Nadalje, bilo bi potrebno Ukinuti porez na promet pri kupovini osnovnih sredstava, te izjednačiti uvjete (što se odnosi na poreze i doprinose) radnih ljudi u udruženom i osobnom radu. Također će biti potrebno i precizirati lokacije za zanatske radnje (što je već u toku predloženim izmjenama Generalnog urbanističkog plana grada) te utvrditi, što je doprinos prestrukturiranju lokalnog gospodarstva, one proizvode male privrede što mogu supstituirati uvozni repromaterijal i bolje opskrbiti domaće tržište. Što se tiče ostalih mjera valja još više poraditi na poreznim olakšicama posebice u pravcu razvijanja deficitarnih uslužnih djelatnosti, te na sustavnijem kreditiranju putem Ljubljanske banke — Podravske banke i po mogućnosti osigurati dodatna sredstva za financiranje i iz drugih izvora, primjerice Samoupravnog fonda za privredni i društveni razvoj koprivničke općine, selektivnim kreditima pa i sredstvima Lutrije Hrvatske. Osim već spomenutih nepovoljnosti investiranja u malu privredu, uglavnom je usuglašeno da je trenutno najveći problem kamo smjestiti nove radnje male privrede, posebice one sasvim novih do sada nepostojećih djelatnosti i kako usuglasiti sve izraženija prostorna htjenja privatnika i objektivne potrebe. Osnovni je stav da se u užem središtu grada (a postoje i planovi za disperzijom male privrede na području čitave općine) uz postojeće mogu otvarati radnje tihe i čiste djelatnosti, novih i atraktivnih sadržaja. Sve ostalo, dakle pogoni »velike« industrije planom sele na periferiju a također bi se Pa rubnim gradskim područjima mogle otvarati radnje i pogoni većih kapaciteta i namjena neprimjerenih poslovanju u središtu grada. Duško BODINOVAC Pojačala za bol|i TV prijem Na nedavno održanoj Regionalnoj izložbi male privrede »Konos 88« održanoj u Bjelovaru, bili su zapaženi izlošci Branka Starcca iz Koprivnice. On je na izložbi predstavio antenski pribor i pojačalo širokopojasno dvo-stepeno i antensko pojačalo širokopojasno trostepeno. Ovim uređajima omogućuje se bolji prijem signala za glodanje prvog i drugog televizijskog programa Zagreba, Austrije, te prvog programa Ljubljane na području općine Koprivnica, što ne znači da se ovi uređaji ne mogu koristiti i za bolji prijem drugih kanala i na drugom geografskom položaju. Ovi uređaji koriste i zajedničku antenu na stambenim zgradama. — Što se tiče samih uređaja, to nije neka posebna novina u elektronici, kaže nam Branko Starec, već je novina u montažnim elementima, odnosno u cijevima od jedan i pol do dva metra dužine, koje su teleskopske, odnosno na izvlačenje. Prilikom montaže antenskog pribora koji se izrađuje u Servisu za izradu, montažu i popravak antena i antenskih uređaja, Ulica Krste Hegodušića 7, u Koprivnici, telefon 823--978, treba imati na umu da osim što su ovi uređaji jednostavniji za montažu, daju dobar i bolji prijem slike od brojnih renomiranih proizvođača, jeftiniji su i do pedeset posto od onih u prodavaonicama i na njih se daje jednogodišnja garancija. Inače, dijelovi za antenski pribor i antenska pojačala izrađuju se djelomično u vlastitoj radionici, a jedan dio kod drugih radnji male privrede. Na izradi i konstrukciji ovog uređaja pored Branka Stareca, posebno se isticao i radio zajedno s njim Saša Kuzel, mladi elektroničar — televizijski i radio tehničar. Na snimci: Branko Starec sa antenskim priborom i pojačalom nove generacije. D. RenoM 4»GLAS PODRAVINE« »OBČINSKI POROČEVALEC« • Zaštita čovječje sredine od životnog je značaja za opstanak čovječanstva i njegova životnog prostora. U povijesnom je razvoju priroda bila jedini i stalan činitelj za održavanje ravnoteže organizma u prostoru. Danas nema ni jedne sredine koja ne bi sve učinila da što više zaštiti prirodni razvoj, jer to je preduvjet zdravijeg života. I u Koprivnici se mnogo čini da nam životna sredina bude što bolja. Naravno, mnogo toga se još mora i učiniti... Pokušali smo, stoga, dati osnovni presjek učinjenoga i onoga što se mora još napraviti u zaštiti čovječje sredine na području koprivničke općine. V Sloveniji je naglo slabšanje kakovosti okolja v splošnem sicer zaustavljeno, vendar je stopnja one-snaženosti okolja še naprej visoka in na nekaterih območjih resno ogroža nemoteni družbeni in gospodarski razvoj. Nezadostno obvladovanje posameznih vrst in količin nevarnih snovi v okolju ima za posledico stopnjevanje potencialne ogroženosti slovenskega prostora z možnostjo katastrofalnih akutnih in kroničnih posledic. Skrb za varstvo in izboljševanje okolja vse bolj postaja sestavina odločanja in ravnanja vseh nosilcev odločanja in razvoja. Zavedati pa se moramo, da varovanje okolja ne priznava občinskih mej in je stanje v občini Domžale na tem področju v veliki meri vezano na stanje v naši republiki. ZELENA TRAVA DOMA.. • • • DO PRIHODNJIH RODOV Rijetki sretnici koji su avionom prokrsta-rili podravskim nebom govore kako je cijeli ovaj kraj zapravo jedno zeleno more. Ne treba se, doduše, voziti ni avionom jer dovoljno se popeti na vidikovac u Starigrađu pa se odmah može uočiti jedna od najljepših boja, zelena, a kako stručnjaci kažu: zeleno odmara oči. Tko zna, možda je i (danas zaboravljeni) Tom Jones upravo na sličnim pejzažima tražio inspiraciju za svoju znamenitu pjesmu »Zelena trava doma mog...« Sve je, dakle, zeleno! No, kakvo je to zelenilo kad se gleda izbliza I ne samo zelenilo! Što se radi, i kakva je situacija sa zaštitom i unapređenjem čovjekove okoline na području koprivničke općine? Opskrba pitkom vodom jedan je od većih problema. I dalje se ta opskrba u najvećem dijelu odvija putem bunara, koristeći tako najpliće slojeve vode podložne zagađenju. Organizirana opskrba središnjim vodovodom iz dubinskih bunara riješena je samo na području grada Koprivnice i to ne u svim dijelovima. No, obavljeni su radovi na novim bunarima na vodozaštitnom području »Ivanš-čak« a istražuju se i nova vodocrpilišta, tako da se može pretpostaviti da u dogledno vrijeme neće biti većih problema s opskrbom pitke vode. U toku je izrada dokumentacije za priključenje dijola naselja Vinica na javnu vodovodnu mrežu što bi bilo prvo naselje, uz sam grad Koprivnicu, priključeno na središnji vodovodni sustav na području općine. Pokušavaju se riješiti i problemi nekih naselja (Komatnica, Gabajeva Greda, Otočka i Novačka), gdje dolazi do sniženja podzemnih voda, a isto tako i kuća za odmor jezera Šo-derice gdje je i ove godine bio »slab pritisak«. Već duže vrijeme kod odvodnje otpadnih voda, pogotovo u individualnih domaćinstava, nije došlo do značajnijih i kvalitetnijih poboljšanja. U samom gradu odvodnja otpadnih voda rješava se javnom kanalizacijskom mrežom, dok je u svim ostalim naseljima to riješeno putem soptičkih jama. U cilju konačnog definiranja kanalizacijske mreže s uređajem za pročišćavanje, u toku ove godine prišlo se izgradnji prve faze uređaja za pročišćavanje na lokaciji Horešin koja se sastoji od mehaničkog dijela uređaja za pročišćavanje s priključnom energetskom mrežom. Kvaliteta voda na području koprivničke općine uglavnom je nepromijenjena. To se odnosi na rijeku Dravu i potoke Gliboki i »Koprivnica« čija kvaliteta je viša od propisane II. kategorije. Jezero Sodcrica zadržava propisanu II. kategoriju. U cilju što boljeg nadzora i praćenja u ovoj oblasti u toku su akcije na izradi Plana zaštite voda od zagađivanja. Na području koprivničke općine još ranije su, prilikom utvrđivanja građevinskih područja naselja, utvrđene i lokacije za odlaganje krutih otpadnih materija. Takvih lokacija danas je 55 ali ni taj broj nije dovoljan pojedinim »zaboravljivim« građanima koji svoje nekadašnje ljubimce: strojeve za pranje rublja, hladnjake, peći, strgane automobile, itd, odlažu tamo gdje im se prohtije. Nažalost, u pravilu su to šume ili manje pristupni dijelovi, a sve to zajedno, posebno ne treba ni naglašavati, daje vrlo ružnu sliku i predstavlja pravu opasnost za zdravlje (pogotovo plastični predmeti). Inače, na odlagalištima krutih otpadnih materija konstatirani su određeni nedostaci koji se prvenstveno odnose na premali sloj za pokrivanje otpadaka, a dio deponija je neograđen (jer svaka ograda u kratkom vremenskom razdoblju promijeni vlasnika). Osim toga na deponijama je svakoga dana sve više ljudi, jer neimaština je i ovdje ugurala »svoje prste«. Posebno ne treba ni isticati kakva je to potencijalna opasnost za zdravlje u tih ljudi, ali to je već tema za drugu priliku. PjoSkari su svojevremeno bili poseban problem ove općine. Dio terena (obradivog) uz Dravu ponekad je izgledao poput ratnog područja gdje se trenutno izvode bojne operacije, jer pjaškari su uzimali dio po dio obradivih površina, kopajući sve dublje. Sada, izgradnjom Voidne stepenice Đurđevac i uređenjem zemljišta na tom području riješit će se najveći dio derastiranih površina. Isto tako izgradnja VS Đurđevac trebala bi ubrzati rješavanje područja praonice vozila ŽTP iza Šo-derice, jer je potencijalni zagađivač i šireg područja. Poseban problem je i pitanje sanacije bušotina INA-Naftaplin na području koprivničke općine, pogotovo na lokacijama Go-talavo, Molve, Kutnjak, Rasinja i Lepavina gdje se trebaju likvidirati (na 16 bušotina) is-plačne grabe s tekućom fazom, zbog njihove potencijalne opasnosti od izlijevanja ili otapanja. Za područje općine Koprivnica postoje svi propisani dugoročni planovi uređenja prostora u što su, naravno, ugrađene odredbe koje reguliraju zaštitu i unapređenje čovjekove životne sredine (posebno se to odnosi na problem infrastrukture, zaštite spomenika kulture i ostale spomeničke i prirodne ojcline, kako je to navedeno u informaciji Općinskog komiteta za urbanizam, građevinarstvo, stambene i komunalne poslove). Isto tako postojećom zakonskom regulativom određen je niz organa i organizacija za provođenje mjera zaštite čovjekove okoline pri planiranju, projektiranju izgradnje objdkala te kontrole tog provođenja pultem inspekcijskih službi (sanitarna, građevinsko-urbanistička, vodo-privredna, poljoprivredna, šumarska, komunalna, rudarska, inspekcija rada). O zaštiti čovjekove okoline brine se i posebna sekcija pri.SSRN. Dakle, »oboružani« smo zakonom, sekcijama i organima, pa je za pretpostaviti da će čovjekova sredina biti zdravija. No, to će se dogoditi samo onda ako ne zakaže faktor zvan čovjek, jer on je još uvijek »ispred« zakona, i kad baca opušak ili odlaže hladnjak, i kad ispušta nekontrolirano razne plinove, odbacuje plastiku ili stvara džungle oko svojih kuća. I da se vratim na početak teksta: Koprivnica i okolica jest zelena, prepuna drveća, u-krasnoga grmlja i živica, ruža i cvjetnih nasada, drvoreda i travnjaka, ali je dostatno samo kraće vremensko razdoblje nemara i umjesto »zelene trave doma mog«, mogli bismo zapjevati »zeleni smog rodnog nam grada...« I. PETERLIN Snimio: D. RENDIĆ Na snimci iznad naslova: radovi na izgradnji pročistača otpadnih voda u Koprivnici znatno su odmakli Temeljito oceno stanja na področju varstva okolja v občini Domžale smo napravili v začetku lanskega lota predvsem ob problemski konferenci (»Ekologija, energija, varčevanje v občini Domžale«), katero je organizirala Občinska konferenca SZDL Domžale in z razpravo na zborih občinske skupščine dne 24. 6. 1987. Delavni ljudje, občani in združeno delo naše občine so v proteklih desetih letih vlagali bistveno več sredstev v varovanje človekovega okolja kot v drugih sredinah v SR Sloveniji, o čemer pričajo sledeči rezultati: — zgrajena je bila skupaj z občino Kamnik ona od največjih komunalno-industrijsfcih čistilnih naprav v Sloveniji in Jugoslaviji in je ena redkih naprav, ki uspešno obratuje; — skoraj edinstven primer v Sloveniji je tudi regionalni pristop reševanja kanalizira-nja dveh občin in sicer Domžale in Kamnik ter skupnega vlaganja v kolektor in centralno čisitilno napravo; — zgrajena je bila precejšnja dolžina kanalizacijskega omrežja tako v Domžalah, Mengšu, Trzinu, Viru, Radomljah, Preserju, Lukovici, Prevojah, Homcu in Nožicah; — v kratkem bo izvedena kolektorska povezava Mengša — na Centralno čistilno napravo Doimžale-Kamnik, tako ta bo resnično celotno področje občine, ki gravitira na podtalnico mengeškega polja (le-ta je republiško varovana z družbenim planom SR Slovenije) povezano s centralno čistilno napravo; — precej sredstev je bilo vloženo tudi v' delavnih organizacijah za prodčiščenja odpadnih voda, v Lcku pa so morali določen del problematične proizvodnje celo opustiti; — določeni so bili varstveni pasovi za vse najpomembnejšne vodne vire; — vršijo se natančna 'in kompletne analize kvalitete podtalnice, analizira se tudi kvaliteta površinskih voda, izvršene so bile obsežne geohidrološke raziskave domžalsko-mengeške podtalnice ter lokalnih virov v občini Domžale; — večina naših delovnih organizacij je prešla iz trdih in tekočih goriv na zemeljski plin, za osrednji del občine Domžale je v izgradnji projekt plinifikacije; ne smemo namreč pozabiti, da smo kar se tiče onesnaženosti zraka in emisij dimnih delcev na zelo visokem (slabe) mestu v slovenskih razmerah; — že več kot 5 let uporabljamo v primerjavi z drugimi občinami relativno dobro urejeno začasno odlagališče odpadkov v Dobu; — sanirali smo stara odlagališča odpadkov v občini (npr. Vir, Ihan); — začeta so bila dela na problematiki odprave onesnaževanja voda iz proizvodnih objektov na farmi Ihan; — pri obsežnem regulacijskem im melioracijskem delu v naši občini smo skušali realizirati sodelovanje z vsemi subjekti v prostoru z vidika varovanja naravne dediščine, čeprav z velikimi težavami; — inovo pozidavo smo usmerjali na slabo kvalitetna zemljišča (primer naselje Trzin--Mlake, obrtna cona Trzin) ali pa na predhodno rušane stare objekte; — v urbanističnih dokumentih imajo pomemben delež ekološki elaborati in tudi naprave ob sprejemu le-teh so posvečena pretežno tej problematiki (problem Heliosa na primer). V dosedanjem obdobju nismo razrešili sledečih vprašanj: — dokončna razrešitev čiščenja odpadnih voda farme Ihan ter občasnega smradu iz farme Ihan kot tudi Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik; — problem ustreznega skladiščenja in dispozicije nevarnih odpadkov predvsem v de- lovnih organizacijah Helios in Lek Mengeš ter pri galvanizerjih — obtniki (ti problemi se ne morejo rešavati parcialno v eni sami občini, temveš regionalno ali celo v slovenskih okvirih. Vendar pravih konkretnih aktivnosti z rezultati še ni.); — nerazrešena problematika prodčiščenja odpadnih voda v delovnih organizacijah iz občine Domžale in Kamnik, ki obremenjujejo čistilno napravo s prevelikimi količinami kemičnih snovi; — problem onesnaževanja okolja in gozdov z odpadki; — nismo še uspeli dolgoročno rešiti vprašanje lokacije — končne dispozicije komunalnih odpadkov v naši občini, čeprav smo imeli izdelane predloge za modernejše načine kot je kompostiranje kot tudi predlog regionalnega reševanja odpadkov skupaj z Ljubljano, vendar nismo naleteli na posluh teh sredin; — doslej se nismo ukvarjali s problematiko kroma, pa tudi premalo teže smo dali na izobraževanje in ekološko osvoščonje občanov in otrok. V realizaciji in definiranju nalog na podro-čjo varstva okolja sodelujejo poleg delovnih organizacij, KS, upravnih organov, Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale, Ranoj noga zavoda Domžale, Kmetijske zemljiške skupnosti, Komunalnega podjetja Domžale tudi Društvo za varstvo okolja Domžale-Kamnik, Svet za varstvo okolja pri Občinski konferenci SZDL, lovske družine ter Ribiška družina Bistrica kot konstruktivni elementi boja za boljše Okolje. Centralna čistilna naprava, ki smo jo Dom-žalčani dobili med prvimi mesti v Sloveniji Foto: Milan REPAC Menimo, da so.sklepi problemske konference in skupščinski sklopi iz leta 1987 zelo konkretni in zavezujoči za celo vrsto nosilcev nalog, v določeni meri so celo precahtevni vsaj kar se rokov in finančnih srodstevi tiče. Vsi namreč pozabljamo na materialne okvire, v katerih se nahaja Jugoslavija, Slovenija, občine, KS in občani. Tudi v naši občini je finančna problematika komunalnega in vodnega gospodarstva kot osrednjih institucij, kjer se naj bi v pretežni meri zbirala sredstva za zboljšanje okolja izrodo pereča. Vse višja raven ekološke osveščenosti pa zagotavlja, da bodo še naprej tekla prizadevanja za realizacijo zastavljenih ciljev na področju varstva okolja v naši občini. Vrsta nalog se da izvesti brez kakršnih večijih sredstev (osveščanjc poostren inšpekcijski nadzor), medtem ko je realizacija številnih sklepov absolutno odvisna od materialnih okvirov in moči našega gospodarstva, da zavestno vlaga svoja sredstva v zaščito Okolja. Anton PRESKAR OBČINA DOMŽALE I delom premagujemo težave DJELOVANJA GA- V Jugoslaviji nas poznajo predsvem po obrtništvu, nekateri nas uvrščajo med najbogatejše občine, pa ni tako. Po narodnem dohodku sodimo med srednje razvite slovenske občine. Gospodarstvo, ki zaposluje okoli 12000 prebivalcev, med njimi več kot 50 odstotkov žena, je najpomembnejša dejavnost, na kateri temelji uspešen razvoj občine. Zaradi bližine glavnega mosta SRS (Domžale so od Ljubljane oddaljene le 13 km), se skoraj 7000 naših ljudi vozi na delo v Ljubljano, tam pa ostaja tudi pomemben vir prihodkov občine. Posledica intenzivne stanovanjske gradnje je hitra rast prebivalstva in vrsta problemov, ki ta hitri razvoj spremljajo. Zato je toliko bolj pametno, da težke gospodarske čase v naši občini preživljamo brez večjih pretresov. Proizvodnja, razen redkih izjem, normalno teče in zagotavlja primerno življensko raven delavcev. V zadnjem času je sicer opaziti zastoj v fizičnpm obsegu proizvodnje, pohvalimo pa se lahko z uspešnim izvozom, ki je bil v prvem polletju letošnjega leta večji kar za 18 odstotkov, večji del od lega odpade na konvertibilno območje. Tudi finančni rezultati gospodarstva so relativno ugodni, problem je le nizka akumulacija in prehitro naraščanje sredstev za osebne dohodke. Osnovna gospodarska usmeritev pa še naprej ostaja iskanje novih razvojnih programov za prestrukturiranje gospodarstva, in izboljševanje kadrovske strukture v industriji. Prvi rezultati teh prizadevanj pa so tudi nove enote drobnega gospodarstva z najsodobnejšimi programi. Presenetljivo v kmetijstvu ohranjamo pozitivna gibanja v proizvodnji, čeprav administrativni ukrepi pri omejevanju cen kmetijskih izdelkov zelo negativno vplivajo na ekonomski položaj kmečkega prebivalstva. Boljše rezultate pa si obetamo tudi od obdelave novo pridobljenih melioriranih in komasiranih kmetijskih zemljišč, ki bodo delno nadomestila tudi rodovitna zemljišča, ki smo jih pozidali. Obrt že po tradiciji v naši občini zaradi stabilne razvojne politike preživlja vse hude čase, z izgradnjo obrtne cone pa se odpirajo nove možnosti za nove obrtnike in nove dejavnosti. Naredili smo tudi prve korake za vlaganje tujega kapitala v gradnjo zasebnih obratovalnic in športnih objektov v občini. Z namenom, da razbremenimo gospodarstvo, smo resno posegli v nekatera področja t. i. porabe. V zdravstvu razburjajo ljudi visoke participacije, ki ogrožajo predvsem socialno šibke in resno bolne ljudi. V šolstvu smo se morali kljub čudovitim pogojem, ki smo jih z izgradnjo šol iz sredstev samo prispevka ustvarili, odpovedati nekaterim doseženim kvalitetam kot so celodnevna osnov na šola in organizirana prehrana. Ljudje morajo vse več prispevati sami, kar seveda ogroža njihovo življensko raven. Zavedamo pa se, da krizne razmere ne moremo reševati le z zmanjševanjem solidarnosti in večanjem prispevkov delavcev, ampak je treba radikalno zmanjševati tudi stroške družbene režije. Zato se lotevamo rosnih aktivnosti za racionalnejše organiziranje samoupravnih interesnih skupnosti, upravnih organov ler strokovnih služb in drugih organizacij. Naša prizadevanja pa so usmerjena predvsem v to, da bi delavec s svojim delom v delovni organizaciji zaslužil tak osebni dohodek, da bi z njim lahko dostojno preživel svojo družino in poravnal vse stroške. V tej smeri so naravnane tudi zahteve sindikata po minimalnem osebnem dohotku (450.000 din). Življenje teče dalje. Ljudje uspešno, sicer z odrekanji, premagujejo vse težave in predvsem z delom v delovnih organizacijah, pa tudi doma, ustvarjajo pogoje za normalno življenje. Ob tem pa ni zamrlo delo več kot 200 družbenih organizacij in društev, v katerih delovni ljudje in občani z prizadevnim delom bogatijo svoj vsak dan in z organiziranjem različitih športnih, kulturnih in drugih dejavnosti prispevajo k pestrosti življenja v občini. Maks JERAN OPŠTINA NOVI BEČEJ TAKOĐER JE COM ZBRATIMLJENA S KOPRIVNI Poslovni partner »Podravke« Opština Novi Bcčoj nalazi se u banatsko-po-tiskom regionu između tri značajna privredna centra — Kikinde, Zrenjanina i Bcčeja i time zauzima veoma povoljan središni položaj u SAP Vojvodini. Opštinu čine četiri naseljena mesta — Novi Bečej, Novo Miloševo, Kumanc i Bočar koji se prostiru na ukupnoj površini od 609 km2, a povezani su međusobno savremenim pute-vima. U Opštini živi 30.000 stanovnika koje je više nacionalnog sastava sa ukupno sedam hiljada zaposlenih. Privredni razvoj opštinc karakterišu stalno jačanje materijalnog položaja udruženog rada putem povećanja dohotka, produktivnosti, zaposlenosti, akumulativnosti i reproduktivne sposobnosti privrede, dalje, unapređenje ekonomskih odnosa sa- inoatranstvom, prestruk-tuiranje privrede u smislu jačanja industrije i razvoja proizvodnje viših faza proizvoda za ishranu, unapređivanje i intenziviranje poljoprivredne proizvodnje sa stvaranjem uslo-va za prelazak na proizvodnju sirovina za različite oblike industrijske prerade. U svemu ovome vodi se računa o ravnomernom razvoju svih naseljenih mesta u opštini. Ta-kođe je karakteristično da je privredni razvoj opštine zasnivan uvek na teret sopstvenog odricanja, da su time ostvarivani skromniji rezultati, ali kontinuitet razvoja zadnjih godina nikada nije bio prekidan, niti je bilo značajnijih gubitaka. U opštini organizovana je proizvodnja u 16 privrednih grana. Nosioci privrednog razvoja su: u oblasti industrijske proizvodnje proizvoda od gline kao što su crep i keramičke pločice IGK »Polet«, u oblasti tekstilne industrije OOUR »Tisa« — »Kluz« čiji svi proizvodi se izvoze na konvertibilno tržište, u oblasti proizvodnje oruđa i opreme za poljoprivredu ističe se IMT OOUR Fabrika opreme i pribora, dok je poljoprivredna proizvodnja i industrijska prerada poljoprivrednih proizvoda organizovana na nivou RO »Biserno Ostrvo«. Privreda Novog Bečeja poznata je kao dugogodišnji poslovni partner plasmanom bogatog asortimana »Podravke« a i drugih renomiranih proizvođača na vojvođanske tržište, a u posljednjim godinama i u proizvodnji u okviru proizvodnog programa »Podravke«. Ugostiteljsko turističkom delatnošću u opštini bave sc dve organizacije društvenog sektora koje imaju savremeno izgrađeni hotel »Tiski cvet«, koji je veoma pogodan za razvoj lovnog turizma. Razvoju lovnog turizma, kao sve značajnije privredne grane, naročito pogoduju plodni ravničarski tereni na levoj obali Tise kod Novog Bečeja, prošarani mnogobrojnim vodenim tokovima, jezercima i šu-marcima koji predstavljaju idealan areal za mnogobrojne pripadnike faune. Izgradnjom sportsko-rekreacionog centra »Jedinstvo« stvoreni su još povoljniji uslovi za razvoj vrhunskog sporta i rekreacije omladine, radnih ljudi i građana. OVE GODINE BILJEŽIMO 20 GODIŠNJI JUBILEJ LERIJE NAIVNIH UMJETNOSTI U HLEBINAMA Svjetska vrijednost u Hlebinama Vjerojatno u nas ne postoji ijednog poštovatelja slikarskog umijeća a da nije čuo za Galeriju naivne umjetnosti u Hlebinama. Kad bismo na neku zamišljenu vagu stavili vrijednosti, prije svega kulturne, onda bi zasigurno skala gdje se nalazi naivna umjetnost dovoljno jako prctegla sve one kulturne vrijednosti što su ih Podravci stvarali dugi niz godina. Jest da se u ovome kraju rodilo i stvaralo više izuzetnih mozgova koji »veze nemaju« s naivom, jest da smo poznati po nekim inovacijama i umijećima i na širem jugoslavenskom prostoru, točno je da je u ovome kraju rođeno više ljudi koji su i na europskom planu značili stanovite marke, ali naiva i naivni umjetnici upravo iz Podravine stekli su svjetsko ime, a poneki i svjetsku vrijednost. Mogu neki naši bajni intelektualci i intelektualna krema (koja posjećuje, na-primjer, koncerte gdje su glavni hitovi »Suzama si lepila tapete. ..«) odmahivati rukom na spomen naive, ali neprijeporna je činjenica da je ovaj kraj upravo po toj umjetnosti itekako poznat u svijetu. Dakako, da se i u naivne vode uvukao popratni balast osrednjo-sti i ponegdje jada, ali vrijednost pojedinih djela nekolicine majstora ostat će za sva vremena u temeljima kulture što je proizašla ispod ruku Podravaca, koji su proslavili sebe i svoj zavičaj u svijetu. Galerija Hlebine u dva desetljeća rada i djelovanja bila je solidan pokazatelj kretanja u naivnoj umjetnosti u nas. Doista ne postoji ijedno relevantnije ime, ili samouk slikar od značaja, a da nije izlagao u tom hramu, kako ga zovu, umjetnosti. Galerija u Hlebinama? Koliko li je samo skepse bilo kad su se udarali prvi temelji? Kakvih li je samo primjedbi bilo! Govorili su neki da će sc za godi-nu-dvije u Galeriji pospremali žito! Možda su i pogodili, jer žito je danas itekako skupo, a takvog »žita« u solidnim okvirima, na staklima i platnima, u drvu i glini, danas u Galeriji postoji više od četiri stotine unikata. Uz to ovdje je pohranjena bogata dokumentacija, niz kataloga, reprodukcija, propagandnog materijala, suvenira — jednom riječju sav tiskovni materijal koji je pratio brojne izložbe što su se ovdje održale unatrag dvadeset godina. Galerija Hlebine nije, na sreću, uspjela u ovih dvadeset godina zadržati svoj prvobitni izgled. Na sreću, kažem, jer je već tri godine u izmijenjenom stanju, pošto je dograđen aneks s poklonjenim djelima prvoga grofa naive, Ivana Generalica. Sa 27 stalno izloženih radova hlobinska je Galerija postala mjesto najveće koncentracije djela ovoga majstora svjetske naive. Krenimo rodom i nabrojimo samo, po godinama, samostalne izlagače. Tihi i mirni, danas nažalost nije među živima, Dragan, Gaži (1969) , prva violina Hleb ina Martin Hegcdu-šić, između ostaloga i pjesnik (1969), Milan Generalić — Milček (1969), Emcrik Feješ (1970) , jedan od pionira naive Mirko Virius (1970), retrospektiva Ivana Generalica (1971), Branko Lovak i Dragica Bolković (1971), Malo Generalić i Nada Hegedušić (1972), Ana Bocak I Miju Kuzman (1973), Micheline Boyadijan (19/3), Ivana Luvkuvić — Matunci i muzičar i Kipar Krešimir Trumbetaš (1974), otac i sin Ivan i Josip Generalić (1974), retrospektiva Josipa Turkoviea (kako vrijeme već prolazi) iz (1975), zatim majstor Mijo Kovačić sa svojom retrospektivom (1975), suptilna Katarina Henc i Bara Mustala (1975), ponovno Ivan Generalić sa svojim novim tendencijama (1976) pa posthumna izložba Krste Hege-dušića (1976), Franjo Dugina (1976/77), Nikola Veecnaj — Leportinov (1977), Mara Puškarić retrospektiva (1978), potom jedan od najvećih »crnaca« među naivcima Josip Generalić sa svojom retrospoktivom (1979), Dragica Lon-čarić (1979), Mijo Kuzman i Pero Topljak (1979), zatim Franjo Vujčcc i Branko Međimurce (1980), Zlata Volarič, Jože Volarič i Pero Mandić (1980), još jedan majstor Ivan Večenaj Tišlarov (1980), pa retrospektiva Dragana Gažija (1983), Dragica Lončarić i Nada Švegovie Buđaj (1984), Martin Mehkek i Dragica Belković (1985>, Martin Kopričancc (1986), Stjepan Ivanec (1986), Franjo Dugina (1986), Josip Generalić sa svojom crnom fazom (1986) Juraj Vučetić i nova snaga Josip Generalić (1986), Krešimir Trumbetaš (1987), Mato Generalić i Milan Generalić (1987), Zlatko Huz-jak i Kata Vizvari (1987) i Katarina Henc (1988). Bilo je i mnogo kolektivnih izložbi i niz drugih manifestacija, a spomenuti ćemo samo najvažnije. Dugo vremena u povodu 8. ožujka priređivane su izložbe žena naivnih stvarateljica, a jednog trenutka, 1978. godine ova je izložba postala jugoslavenskog karaktera. Priređivane su i izložbe, vrlo zapažene to se mora naglasiti, »Hlobinska jesen« i »Hlobinski krug« kojima su se nastojale o-buhvatiti nove i zanimljive tendencije koje su "se javljale kod starijih ili mlađih autora. Bilo je i mnogo tematskih izložbi, naprimjer »Naivna umjetnost Jugoslavije« (1972), »Park skulptura« (1974), »Izložba mlađih autora« (1979), zatim »Alternativa 83«, »Crtež hlebin-skog kruga« (1980), »Hlobinska skulptura« (1982). Neke od ovih izložbi (»Hlebinski krug«) proputovale su Stuttgarl, Miinchen, Diissel-dorl, K51n, Hamburg, Bremen, Freiburg, Trst, itd. U Galeriji Hlebine održano je i savjetovanje (1981) »Hlobinski krug — počeci«, a sama Galerija bila je u nekoliko navrata i inicijator humanitarnih akcija. Prigodničars-ko vrijeme, a takvo je ove godine kad Galerija u Hlobinarna obilježava 20. obljetnicu djelovanja, ne dopušta raspravu i o mogućim propustima, o nekim (pre)dugim izlagač-kim stankama itd. ali i neke eventualne greške u dvadeset godina sasvim su minorne u usporedbi s onim što je ova Galerija učinila za kulturu ovoga kraja. Sa svega dva (ali pametna) kustosa u dvadest godina, ali zato s prokušanim majstorima kista i s novim snagama koje nadolaze pokazalo se da je izgradnja Galerije Hlebine bila ne samo opravdana nego i nužna. I. PETERLIN VELIKO ZANIMANJE ZA RAZSTAVO S HLEBIN Pravijo, da v Domžalah še nobena likovna razstava ni bila tako obiskana, kot je bila tista, ki so nam jo pripravili Koprivnicam. Ogledali smo si umetnine iz galerije naivne umetnosti na Hlebi-nah. OBISKALI SMO AKADEMSKO SLIKARKO — JOVICIČ FORMA VIVA NA PROSTEM VERO TERSTENJAK Akademska slikarka — Domžalčanka Vera Terstc-njak Jovičič jc razstavljala že v Parizu, na Dunaju, Frankfurtu, New Yorku, na Havajih, seveda pa mnogokrat tudi v jugoslovanskih mestih. Slikarka, ki je v' svojem strokovnem likovnem usposabljanju dosegla dve diplomi (v New Yorku in Ljubljani)' je slikarka poduhovljcncga globinskega dojemanja likovnosti zvečine prabitnih elementov. Gre za to, da se ji jc v dolga leta oblikujočih se likovnih opredelitvah izoblikoval tak njen likovni izraz, ki jc za naše razmere vsebinsko in barvno izrazno silovit, nenavadno komunikacijo pa vzpostavlja tudi z uporabo naravnih elementarnih predmetov kozmosa v davnini. Četudi se marsikonu zdi, da je labulativno sporočilo Vere Terstenjak — Jovičič premalo transparentno, so ga prav vsi likovni strokovnjaki žc izločili kot srž njenega sporočila, ovrednotili so ga kot izjemno pomemben dosežak mlajše generacije likovnih ustvarjalcev. Seveda sc Vera Terstenjak — Jovičič ne ustavlja na doseženem, njeno iskanje je usmerjeno naprej; v kolorilnem spektru mof.nosti izražati filozofska in ontološka razmišljanja se kaže brez števila možnosti poudarili tisto, kar Vera želi podčrtati: najsi gre za globalna čustvena doživetja, različne človeške idca-litete, z aupodabljanja različnih solističnih stanj in drugega. Ko poudarjamo njeno ustvarjalno delo, ne moremo mimo njenega prispevka kulturnemu utripu kraja. Dragocena je bila njena pobuda nameniti svoj prostor upodabljajočim kiparskim ustvarjalcem (Forma vlva na prostem, ki nastaja ob razstavišču »Vera« na Prešernovi 9 v Domžalah), prav tako pa je pomembo njeno inovatorsko In že zelo odmevno pedagoško delo. V stare kolupe ujet proces likovne vzgoje je znala doslej eksperimentalno preusmeriti v likovno bolj zanimiva in za učence bolj dejavna ustvarjalna dejanja ob pomoči glasbe. Ta oblika šole se 7. novembra letos nadaljuje, ob tem pa se, kontinuirano nadaljuje tudi lok Verinih aktivnosti in njene priznane ustvarjalnosti. 6»GLAS PODRAVINE« »OBČINSKI POROČEVALEC« SURADNJA DOMŽALA I KOPRIVNICE TRAJE VIŠE OD JEDNOG DESETLJEĆA. BILO JE TO RAZLOGOM DA RAZGOVARAMO S NEKOLICINOM GRAĐANA OVIH DVIJU GRADOVA O TOME KOLIKO POZNAJU DRUGU ZBRATIMLJENU OPĆINU. POZNATE KOPRIVNICO ? KOLIKO POZNAJETE DOMŽALE ? 0 V druge desetletje že gre naše pobratimstvo s Koprivnice Mnoge so oblike povezanosti naših dveh občin ki jih uresničujejo različne organizacije, društva in tudi posamezniki. Koliko pa naši občani vedo o teh povezavah o pobratinstvu ali — o Koprivnici nasploh ... Maja MALI: — Spominjani se časov pred davnimi leti, tako da se letnice sploh ne spomnim več, ko smo. šli z družbo v Koprivnico gledat go-cart dirke. Lep in prijazen kraj, prav tako ljudje, kaj dosti več se pa ne spomnim. Kasneje v Koprivnici nisem bila več. Janez KOVAČ: — V Koprivnici sem bil vsega enkrat, sedem let je nekako tega. Takrat sem delal v občinskem upravnem organu, bil sem član občinske delegacije na posvetih v Koprivnici. Spominjam se, da smo se pogovarjali o gospodarskem sodelovanju, pa o varstvu okolja. Brane LOŽAR: — Jaz sam v Koprivnici še nisem bil, slišal pa sem že, da smo Domžalčani in Koprivnicam pobrateni. Zdi se rili lepo, da so se v bratskem sodelovanju povezali tudi mjadi obeh občin. Za delo v mladinski organizaciji nimam časa; je preveč — dela doma na kmetiji. L * ml Stane ORKIC: — S predstavniki pobratene koprivni-ške občine sem se srečal prvič lani ob našem občinskem prazniku na Taboru nad Ihanom. Srečal sem jih tudi pri športu, poznam pa prijazne Koprivničane, predstavnike tovarne »Podravka«. Ljudje Podravine so mi všeč, žal pa sam v Koprivlnici še nisem bil... Andrej ZAJC: — Za začetek naj povem, da v Koprivnici še nisem bil, ker žal ne sodim v tisti krog ljudi, ki običajno hodi nn srečanja. Kot kaže nisem dovolj ugleden, da bi sodil mednje. Tako sem v Koprivnici navzoč po svojem delegatu, ki v mojem imenu uresničuje v pobrateni občini posebne sorte delegatski sistem. Ferdinand UMER: — Svoje čase sem bil železničar, pa sem v službi prepotoval lep kos domovine. Seveda sem bil tudi V Koprivnici. Podravina mi je zelo všeč, ljudje so zelo gostoljubni in prijazni. S Koprivnico pa sem se spot povezal lani, ko sem prevzel skrb nad razstavo naivne umetnosti s Hlebin. M. B. 0 Kada se ljudi međusobno zbliže i kada međusobno surađuju te pored toga potpišu i Povelju o bratimljenju, onda se može slobodno govoriti o jednoj prisnosti te uzajamnoj svestranoj suradnji. Jedna takva suradnja traje više od desetljeća između općine Ko priviaica i općine Domžale, pa smo nekoliko građana Koprivnice upitali koliko poznaju općinu Domžale? Evo što smo zabilježili. Ivan JAMBOR: — Imam prilike da često puta posjetim Domžale jer radim u RO »Izvor« koja poslovrto surađuje s nekim radnim organizacijama iz Domžala. Naime želim reći da ova suradnja traje više od 20 godina i da s u u tom razdoblju, Domžale kao grad, učinile znatan pomak u svom razvoju. Slobodno mogu reći da je to jedan privredni centar u kojem djeluju radne organizacije »Helios«, »Tosama« i dr. koje ukazuju na jednu primjernu poslovnu suradnju. Mislim, da razvoj Domžala može biti primjer nekim drugim sredinama, koje također žele jedan privredni uspon, jer ova općina u SR Slovenliji može biti uzor i na širem planu od republičkog. Josip DOLENEC: — Svojedobno, kada sam se aktivno bavio kartingom, kao sportskom disciplinom, često sam odlazio na natjecanja u Domžale i imao prilike da vidim ovaj grad koji se nalazi blizu Ljubljane. Mi slini da je smješten gotovo na idealnom mjestu i da su građani Domžala vrlo dobro iskoristili svoj geografski položaj. Primjetio sam da su dobro zastupljene sve uslužne i proizvodne djelatnosti, a od nekih svojih prijatelja iz SR Slovenije saznao sam da su sami građani Domžala samodoprinosom izgradili dosta objekata od ^društvenog interesa. Ostalo mi je u sjećanju i jedno karting natjecanje za prvenstvo Jugoslavije kada sam sa svojim klupskim drugovima: Zlatkom Kuzelom i Miljenkom Vučkovićem osvojio, momčadski prvo mjesto. Franjo NOVIGRADEC: — Nekoliko puta godišnje posjećujem Domžale, jer sam zaposlen kao vlozač u Skupštini općine Koprivnica, pa slobodno mogu reći da u Domžalama žive marljivi i radini ljudi. Po razvijenosti Domžale sigurno spadaju među najrazvijc-• nije općine u SR Sloveniji, gdje sam uočio da je uz privredu razvijena i individualna poljoprivreda. Osobito sam često puta bio iznenađen razvojem male privrede kojoj u ovoj općini posvećuju mnogo pažnje. Uz vrlo dobru poslovnu suradnju općine Koprivnica i općine Domžale trebalo bi razmisliti o još većem zbližavanju građana ovih općinskih središta. Sigurno, da bi recimo »Karavana prijateljstva«' pridonijela uspostavljanju još prisnijih odnosa. Valjalo bi o tome razmisliti. Branko ŠAFAR: — Nisam imao prilike pobliže upoznati Domžale, ali mi je poznata suradnja između bratskih općina Koprivnice i Domžala. To je uglavnom suradnja na privrednom i nešto manje na kulturnom planu. Međutim, mislim, da bi te kontakte trebalo proširiti i na području sporta. Domžale imaju nogometni klub koji se natječe u republičkoj ligi, dok je koprivnički Slaven također član istog stupnja natjecanja u SR Hrvatskoj. Sigurno da bi prijateljski susreti ovih klubova pridonijeli i sportskoj suradnji. Osim toga Domžale su poznati centar konjičkog sporta, a Koprivnica također ima zapažene rezultate u toj sportskoj disciplini. Isto je i s atletikom. Trebalo bi incirati sportske susrete, jer upravo sport još više zbližuje ljude. M. Kvakarić ZABILJEŽENO FOTOAPARATOM ZABILJEŽENO FOTOAPARATOM ZABILJEŽENO FOTOAPARATOM KIŠA U - PODRUMU Posljednje obline oborine neočekivano su zadale brojne glavobolje dijelu stanovnika ulice Brace Radič u Koprivnici. Ponajviše problema imala je obitelj Pakasln na kućnom broju 31. Ispred njihove kuće, a 1 ostalih u toj ulici nedavno je na nogostup položena asfaltna traka i izvođeni su drugi potrebni radovi. Izgleda da izvođači tom prilikom nisu računali na kišu, jer lako je nagib asfalta na nogostupu prema ulici 1 postavljeni su »Šahtovi«, voda je našla prolaz kroz šljunak u podrume kuća. PROPADANJE SPOMENIKA Ova stara zgrada Izgrađena 1714. godine, spomenik je prve kategorije. Bila su to južna vrata za ulaz u Koprivnicu. Godinama korisnici ove zgrade u Oružanskoj ulici nisu adekvatno ulagali u njezinu zaštitu, što je vidljivo na fasadi, koja se počela otkidati. Znatne oborine u posljednje vrijeme samo su još više nagrizle zgradu, koju pod hitno treba sanirati zajedničkim ulaganjem korisnika, ali i drugih jer jedino tako se moie sačuvati. D. R. POSTALI SMO VELIKI TODA... Centar Domžal se je razvil v sodobno mestno središče, stavhe modernih oblik kipijo kvišku. Dejstvo, da smo postali veliki je kdaj pa kdaj afirmajivno, sicer pa nam prinaša mnogo tegob, komunalno-ekološki vprašanj, težav skratka. Še donedavna so imale Domžale na magistralni cesti M-10 med Ljubljano in Mariborom takšnole avtobusno postajališče. Prava sramota! Pred nekaj dnevi pa so k sreči zgradili novega, večjega in lepšega ... Gosti, če bodo k nam prišli, bodo sami presodili. U POVODU DANA OPĆINE KOPRIVNICA Mnogobrojni susreli sportaša U povodu Dana općine — 7. studenoga, bit će održana trka oslobođenja Koprivnice, tradicionalno atletsko natjecanje kojim će atletičari po dvanaesti puta dati doprinos sadržaju proslave. Ovogodišnjoj utrci pridružit će se i pripadnici JNA koji će ovom prilikom trčati svoj jesenski kros u sklopu prvenstva Zagrebačke armijske oblasti, a nastupit će blizu 200 vojnika. Dvanaesta trka oslobođenja bit će jedna od najmasovnijih koja je do sada održana jer će nastupiti učenici svih 13 koprivničkih škola, zatim učenici Centra za odgoj i usmjereno obrazovanje »Ivo Ma-rinković«, mnogi atletičari koji su se prijavili za ovu utrku iz atletskih klubova izvan Koprivnice, a kao i svake godine nastupit će i najmlađi — predškolski uzrast. Uz masovnost kakvu i zaslužuje ova atletska manifestacija novost je što će ove godine događanja vezana s utrkom trajati dva dana. Već u subotu 5. studenoga održat će se sportski susreti reprezentacija vojnika Zagrebačke armijske oblasti s odgovarajućim reprezentacijama Koprivnice u nogometu i košarci. U 12 sati na Gradskom stadionu sastat će se nogometna reprezentacija Zagrebačke armijske oblasti (nastupit će i nekoliko prvoligaških igrača) s reprezentacijom NSO Koprivnica.- Bit će to predigra prvenstvenom susretu Hrvatske lige — sjever između »Slavena« i »Partizana« iz Suhopolja. U 16 sati u Sportskoj dvorani snage će odmjeriti košarkaška reprezentacija Zagrebačke armijske oblasti i reprezentacija Koprivni- ce. I na ovom susretu nastupit će nekoliko prvoligaških košarkaša. Također u subotu, u 19 sati, u Domu JNA održat će se usmene novine na kojima se očekuje sudjelovanje nekoliko sportaša koji su se natjecali na Olimpijskim igrama u Seulu. Za sve prisutne, iste večeri, održat će se u Domu JNA kulturnojumjetnički prog- U nedjelju, 6. studenoga, prije same trke koja će započeti u 10 sati i 20 minuta predviđeno je svečano otvaranje trke i krosa kojom će prilikom biti održani kraći govori, defile sudionika, te uz vojnu glazbu podignuta zastava i položeni vijenci na spomenik palim borcima i žrtvama fašističkog terora na Trgu maršala Tita, gdje se tradicionalno održava start i cilj ove atletske manifestacije. Nakon trke najboljim pojedincima i momčadima bit će uručene diplome, medalje i plakete, a diplomu i značku dobit će svaki natjecatelj koji završi natjecanje prolaskom kroz cilj. Kako su Koprivnica i Garnizon JNA po prvi puta određeni za domaćina jedne od sportskih disciplina Zagrebačke armijske oblasti, krosa, Trka oslobođenja bit će prilika za druženje i proširenje sportske suradnje u koju će se uključiti i šira društveno^politička zajednica, osim Općinske konferencije SSRN, Atletskog kluba »Podravka« i Garnizona JNA u Koprivnici. Kako će ovo biti najveća atletska manifestacija koja je do sada održana u Koprivnici, očekuje se i veliki broj posjetitelja i prijatelja sporta s područja koprivničke i susjednih općina. M. KVAKARIĆ KARTING KLUB »KOPRIVNICA« JEDAN JE OD NAJUSPJEŠNIJIH SPORTSKIH KOLEKTIVA U GRADU ZA USPJEHE Kad je riječ o rezultatima koprivničkih sportaša oiida bez sumnje Karting klub »Koprivnica« zauzima posebno mjesto na ljestvici sportske uspješnosti. U 20 godina svog rada i djelovanja, u sklopu AMD Koprivnica, koprivnički kartingaši uspjeli su postići izuzetne rezultate na republičkoj i saveznoj razini, kako momčadski tako i pojedinačno. Uspjesi su krenuli još 1968. godine kada je jedan od prvih natjecatelja, Branko Mihelčić, na prvenstvu Jugoslavije zauzeo drugo mjesto, a od tog vremena karting postaje sve popularniji u Koprivnici. Redaju se uspjesi za uspjehom, a okosnicu koprivničkog kartinga čine: Josip Dole-nec — Pepi, Miljenko Vuoković, Ivan Po-vijač — Pipa, Branko Mihelčić, Josip Poljak, Zlatko Kuzel i drugi. Karting klub »Koprivnica« bio je jedan od inicijatora prvenstva SR Hrvatske koje se kontinuirano održava svake godine i na kojima su upravo koprivnički kartingaši bili najuspješniji. Od devet održanih prvenstava Koprivntčani su devet puta osvojili prvo mjesto i naslov republičkog prvaka, a uspjesi nisu izostali ni na saveznim natjecanjima. Osim toga koprivnički kartingaši nastupali su i na 27 međunarodnih natjecanja, što dovoljno govori o njihovoj izuzetnoj aktivnosti. Istovremeno, s natjecateljskim-nastupima koprivnički kartingaši nisu zapostavili ni rad s najrrdađim članovima svog klu- ba, a istovremeno su projektirali i izradili novo školsko karting vozilo za obuku i nastupe najmlađih kartingaša, koje je vrlo dobro prihvaćeno među poznavaocima ove sportske discipline. U protekla dva desetljeća u Karting klubu »Koprivnica« bez sumnje je bio prisutan entuzijazam, prije svega kod samih natjecatelja, kao i kod onih koji su bili prijatelji ovog sporta. Bezbroj puta kartingaši su sami sudjelovali u organizaciji svojih natjecanja, a gotovo u pravilu izdvajali i vlastita sredstva za nastupe. U nekoliko gradova SR Hrvatske koprivnički kartingaši bili su inicijatori ovog sporta. Tako je uz njihovu stručnu pomoć karting dobio pravo građanstva u Varaždinu, Bjelovaru, Ludbregu, Virovitici i Vukovaru, gdje i danas postoji zanimanje za natjecanje karting vozila. U suradnji s AMD Koprivnica članovi karting kluba radili su na podizanju prometne kulture kod učenika osnovnih škola i tako potvrdili da njihova aktivnost nije samo natjecateljska. Ove godine Karting klub »Koprivnica« očekuje i visoko priznanje »Nagradu AMS Hrvatske«, koja se dodjeljuje za razvoj auto moto sporta. M. KVAKARIĆ 23. KROS DELA V DOMŽALAH: NAJVEČJA ATLETSKA PRIREDITEV LETA V SLOVENIJI Ob 10-letnici Atletskega kluba Domžale sta Skupščina občine Domžale in Telesno-kulturna skupnost Domžale prevzeli pokroviteljstvo nad 23. krosom DELA, to je največjo atletsko prireditvijo v Sloveniji v letošnjem letu. Zahtevna prireditev, ki je uspela tako v organizacijskem pomenu, kot tudi tekmovalnem smislu, je velika nagrada za prizadevne telesnokulturne delavce. Brez združenega dela tudi tokrat ni šlo, večina delovnih organizacij v občini Domžale je priskočila na pomoč, tako s praktičnimi darili, kot tudi finančno. Posebej je potrebno poudariti, da smo z izvedbo 23. krosa Dela dobili lepo tekaško progo, oziroma z drugo besedo lepo sprehajalno pot ob Kamniški Bistrici v Športnem parku Domžale. Gradnja in obnovitev poti sovpada v izgradnjo tudi letnega kopališča Domžale, gradnjo teniške dvorane, kj bo stala in bo v njej ob desetih odprtih teniških igriščih tudi več pokritih terenov. Počasi, vendar zanesljivo Športni park Domžale dobiva pravi pomen, saj je postal prostor, v katerem se srečujejo najmlajši iz vzgojno-varstvenih organizacij, pa večina tekmovalcev iz tekmovalnih športov ter rekreativci, ki, se še v pozni starosti aktivno Ukvarjajo' s športom. V soboto, 15. oktobra 1988. se je na 23. krosu Dela zbralo 47 občinskih reprezentanc z več kot 1000 nastopajočimi v štirinajstih starostnih kategorijah. Zbrano je bilo praktično vse, kar v slovenski atletiki kaj pomeni (manjkal je Mirko Vindiš in Silva Rožič), zato je bilo tekmovanje izredno zanimivo, pa tudi vreme je bilo naklonjeno tako tekmovalcem kot organizatorju. Reprezentanca občine Domžale je startala v vseh 14 kategorijah z 42-timi tekmovalci in tekmovalkami. Ob pripravi na tekmovanje smo si želeli, da izboljšamo uvrstitev prejšnjih let. Tako smo želeli 5. ali 6. mesto, kar bi bila velika vzpodbuda da nadaljno delo. Željeni cilj smo celo presegli, saj smo v tako' močni konkurenci dosegli celo odlično 4. mesto, takoj za velikimi atletskimi centri kot so: Titovo Velenje, Maribor in Celje. Med posamezniki pa smo osvojili dve prvi mesti. Zmagala sta pionirka Veronika MIHALEC in pionir Damjan BARIĆ. Že v začetku sem omenil naše združeno delo. Prvih šest tekmovalcev v vsaki kategoriji je prejelo praktična darila, ki so jih zagotovile naslednje delovne organizacije: Toko, Helios, Trak, Tosama, Induplati in Invalidski center iz Mengša. Velika zahvala gre tudi delovnim organizacijama: Univerzale, Papirnici Količevo, Komunalnemu podjetju, Samoupravni komunalni skupnosti Domžale. Posebej gre za njegov trud in pomoč zahvala predsedniku Častnega odbora za izvedbo krosa Dela tov. Petru Primožiču, predsedniku Skupščine občine Domžale. V pripravo in izvedbo dosedaj največje športne prireditve v občini Domžale (število nastopajočih) niso bili vključeni samo atletski delavci, pomoč so nam nudili taborniki, smučarji, radioamaterji, učenci Glasbene šole in skupina mažoretk. Marjan GORZA BEZ OBZIRA NA PROMJENLJIVE USPJEHE RUKOMETAŠICA »PODRAVKE« NAJTROFEINIJI KOPRIVNIČKI SPORTSKI KOLEKTIV S pravom se za Rukometni klub »Podravka« govori da je perjanica ženskog sporta u Podravini. Danas, a i dosadašnjoj 33 godišnjoj djelatnosti, okuplja u svojim redovima najviše ženske omladine. Stručno-podagoškim i odgojnim radom u RK »Podravka« obuhvaćeno je 160 pionirki i omladinki s kojima radi stručni tim od osam trenera. Osim po masovnosti rukometašice su u Podravini i najzapaženije Po rezultatskim uspjesima. U toku bogate povijesti koprivničke su djevojke dva puta osvajale naslov najboljih u Jugoslaviji. Bilo je to 1966. i 1967. godine. Mala koprivnička sredina bila je, pojam rukometa u jugoslavenskim razmjerima. Naravno da je dolazilo i do slabijih izdanja pa su »Podravkašice« ispadale iz lige, ali su se nekoliko puta i vraćale u najelitnije društvo jugoslavenskih rukometašica. Prva je liga, izgleda, bio pretežak teret za malu sredinu kao što je Koprivnica pa se »Podravka« već šest godina natječe u Drugoj ligi rukometašica — sjever gdje je uvijek među istaknutijim ekipama. Žensk; se rukomet u Koprivnici pretežno oslanjao na svoje kadrove i u svojem sastavu pionirki crpio materijal za seniorsku. ekipu. Takva orijentacija pokazala se ispravnom, jer su i pionirke i omladinke u republičkim i saveznim razmjerima" demonstrirale svoju kvalitetu. Kao najznačajniji uspjeh izdvajamo osvojeno prvenstvo Jugoslavije u omladinskoj konkurenciji 1980. godine u Kosovskoj Mitrovici. Nekoliko puta omladinke su bile prvakinje Hrvatske što je uspjelo i pionirkama. RK »Podravka« ima širok natjecateljski pogon. Čak tri ekipe uvrštene su u redovna natjecanja. Osim prve postave koja igra u Drugoj ligi — sjever, tu je i druga ekipa koja se natječe u Hrvatskoj regionalnoj ligi — sjever te treći sastav koji je član Regionalne lige ZO Bjelovar. Najtrofejniji koprivnički klub financira se sredstvima SlZ-a za fizičku kulturu općine Koprivnica, ali ipak najveću pomoć jma od SOUR-a »Podravka« u čijem okrilju su i rukometašice počele postizati, najveće uspjehe. Iz redova koprivničkog ženskog rukometa izašlo je nekoliko istaknutih jugoslavenskih reprezentativni, a Biserka Tomašek i Ana Knežević su i među istaknutim jugoslavenskim sportašima. I bivši selektor jugoslavenske reprezentacije Josip Samardžija najveći je*posao o-bavio u rukometnom sportu baš u Koprivnici. Danas je Rukometni klub opterećen kao i mnogi sportski kolektivi i nekim objektivnim problemima. Jedan od njih je svakako prerano prestajanje igranja rukometa. Djevojke kada navrše 20 godina misle da su za rukomet već stare, a pogotovo je velilkj problem s onima koje osnuju obitelji. Zbog toga RK »Podravka« svake godine obnavlja seniorski sastav koji je to samo po imenu, jer u ovom trenutku od 12 igračica u prvoj ekipi čak je devet ju-niorki. Mala sredina nema mogućnosti za daljnje školovanje pa igračice odlaze u veće gradove, a tada gube kontakt i s rukometom. Takva situacija negativno se odražava na stručni rad u klubu jer jc on sveden na stalno popunjavanje natjecateljskih sastava bez mogućnosti odgoja generacije na duže vrijeme. Kada je bilo generacijskih slijedova bilo je i velikih rezultata u koprivničkom rukometu. Nekako su se svi u Koprivnici pomirili s konstatacijom da je »Podravka« stabilni dru-goligaš, ali se ne mogu oteti dojmu da bi moglo biti i boljih rukometnih dana. Naznaka takvih mogućnosti ima, ali bi i više bivših rukometašica, a i više poklonika rukometa trebalo prići klubu i vratiti rukometu sjaj koji je prije imao. Slavko PETRIC 1YF 8»GLAS PODRAVINE« »OBČINSKI POROČEVALEC« VEDRA STRANICA KARIKATURE Baš me zanima do kada Će »Mi moramo« biti osnovni zaključak naših sjednica Branko DOLENEC Ivan HARAMIJA mm "Mm ti/l! Mladen BASIC Ivan HARAMIJA r META POMETA: GLAS PODRAVINE Izdaje Radna organizacija »Glas Podravine« lnformativno-lzdava-čka djelatnost p. o. Koprivnica, M. Gupca 2. Direktor radne organizacije: ZVONIMIR KUŠENIC, Glavni 1 odgovorni urednik: DRAGAN DESNICA, Predsjednik Izdavačkog savjeta ilOSIP DUŠIC, Adresa redakcije: Koprivnica 43300, M. Gupca 2, Telefoni: 822-353, 822-686, Radio stanica 821-659. Poštarina plaćena u gotovu u pošti Koprivnica. Godišnja pretplata za SFRJ 40.000, a za inozemstvo 70.000 dinara. Cijena ekonomske propagande: 2.000 dinara po kvadratnom centimetru, a na prvoj 1 posljednjoj stranici dvostruko. Cijena malog oglasa: do 10 riječi 7.000 dinara, a svaka daljnja riječ 1.000 dinara. 21ro račun kod SDK, filijala Koprivnica, 32300-603-474 RO »Glas Podravine« informativno izdavačka djelatnost Koprivnica. Devizne uplate na račun kod Ljubljanske banke Zagreb s naznakom za Podravsku banku Koprivnica 72100-006 (»Glas Podravine«). Prema mišljenju Republičkog sekretarijata za prosvjetu, kulturu i fizičku kulturu br. 98/73. od 19. siječnja 1983. godine Ust »Glas Podravine« oslobođen je plaćanja osnovnog poreza na promet. Tisak: »Podravka — Industrija brane«, OOUR •Koprivnička tiskara« Koprivnica. Noše vesoljsko meslo. Vsako mesto mora imeti nekaj, kar je samo njegovo, kar je značilno le zanj, imeti mora svoje srce, dihati mora s svojimi ljudmi. V njem je treba videti njegovo preteklost, se dobro počutiti v sedanjosti in slutiti njegovo prihodnost. A v našem mestu ni vedno tako! Še posebno je hudo, če bi mestece rado prehitro preraslo v nekaj več. Potem postane še bolj smešno, še bolj provincialno. Kako je s preteklostjo našega mesta? Slabo! O ja, saj imamo Stob, a ta vidno umira , se podira. Stare, pol-razpadle, vlažne, z mahom porasle hišice ovirajo promet in »krasijo« prvi pogled obiskovalca na mesto, saj skozenj pelje vpadnica. Novi pločniki ne bodo nič rešili. Zagotovo pa bo prej ali slej problem rešil domžalski POD1-ROMAN, ki že ve, kako se to uredi hitro in poceni. Potem pa pademo naenkrat iz 19. stoletja v 21. stoletje in v naše vesoljsko mesto. Takšen videz daje naše mestno središče, iz katerega smo odstranili vse, kar je bilo le malo sta- V.. rejše od dvajsetih -let. Kot bi se pač meslo moralo začeti z nami — tam v 70-ih letih — pred tem ni bilo tako ali tako nič vrednega in pomembnega. Sedanjost mesta bi torej lahko poimenovali ZMEŠANO SKRPUCALO. Niti dve stavbi si nista podobni, vse zavito v pločevinaste fasade, kvazimo-derne oblike vpijoče kičaste barve (zelena, oranžna). Hladnost, brezizraznost, nobene skrbi za človeka in njegovo počujte: ni parkov, dreves, klasično toplih gradbenih materialov (lesa, opeke). Pokojne zelenice, smeti po kotih labirintov, smetnjaki sredi parkirišč ... Še posebna »perla« pa je pai-kirišče, ki čaka na super hotel. Ker bo stal v tako lepem okolju, se investitorji kar prerivajo; kdo bo lahko vložil vanj denar. Ko so v Ljubljani razpravljali o gradnji hotela, so na Izvršnem svetu mesta rekli tudi tole: »Se-stavljalci predloga so popolnoma pozabili, da, je treba vsak prostor napolniti s pravo vsebino, predvsem tako, ki bo središču mesta dajala pravi videz. »Bomo mi kdaj pomislili tudi na to? Še posebej pa izstopa po »humanosti in funkcionalnosti« najlepša konzerva na balkonu: SPB-1. Množica ljudi na nekaj 100 m2, stisnjena med cesto in železnico, sredi hrupa, uradov, bifejev. Kako lepo je pogledati otroke, ki se igrajo po garažah, med avtomobili, v pravcatih labirintih! Seveda pa vse le ni tako tragično. Le v centru mesta nam nekako ni uspelo. So pa zato na obrobju prelepe parcelice, s prečudovitimi hišicami, v miru. Poglejte si samo naselje Mačkovci, kaj vse je zraslo tam. In še vjsi spremljajoči objekti so zraven; zelo hitro in brez problemov. Škoda je, da tudi tam smrdi — iz .čistilne naprave in bližnje farme seveda. Hoteli ste nekaj o našem mestu. Tu je! Še najbolje pa bo, da vzamem v roke metlo in začnem čistiti, saj je konec koncev povsod na pretek dela in ne nazadnje to mesto imam vendarle zelo rada. META POMETA domžalska čistilka umazanega okolja UMIROVLJENIKOVA RAZMIŠLJANJA DO BUDUĆNOSTI U TREĆOJ KLASI Zdravo Domžalke i Domžalci, kao i sve naše pobratimke i pobratimci! Drago mi je da vas sve skup morem najsrdačneše pozdraviti povodom 45. godišnjice oslobođenja lepoga podravskoga varoša Koprivnice. Ova nam je godišnjica pala u inflacijsku godinu punu već jako ofucanih problema, ali to nas ne preči da ne budemo po našoj dobroj podravskoj navadi đeđerni i gizdavi. Imali ste, dragi pajdaši, priliku čuti (ako niste, bute čuli na svečanom dijelu ove proslave) da je u Koprivnici uglavnom sve lepo i dobro. No, pak je! Nama je, uglavnom, kak ribi na suhom, ali nema veze! Na de-narjima nesmo navčeni spati, s plaćom živimo komaj do 15. u mesecu, kruh je pak poskupel, ukratkom, živimo kak crkveni miši, ali glavno da se još ne spominjamo prek batine. U ono ne baš tak strašno davno vreme dok su se gospon Krleža špan-cirali ovud, Koprivnica je bila, ako ne baš vukojebina, a ono jako gluha provincija, a poglej si ju sad! Raširila se, fabrike smo napravili, poznati smo vu svetu, stare hiže imamo još samo na Generalićevim slikama i ako se sve skup zeme, moglo je biti i gorše. U ova zvuzlana i burnti vremena kad se tak kriči na sve strane da smo već svi oglušili od galame, kod nas je tišina i mir. No sasvim je nekaj drugo kaj ja ne znam razlučili tišinu od tišine, ne znam nigdar točno kad je tišina pred buru, a kad nije. Ali ja tu nisam važan, jer to i nije moj posel. Za te probleme mi imamo svoje političke strukture, a kak oni vele, tak je! No, no, nemojte misliti da se mi damo vekslati od naše općinske Vlade i političara. Ni govora! Čim oni nekaj naprave kaj nama nije prav, mi im odmah v žepu figu pokažemo i stvar je rešena. Je, nije njima s nama lako! No, dobro, nama treba, istinabog, malo više vremena da nam se upale lampice, ali inače smo jako kuražni. No ne damo mi baš sve na veliko zvono, ali da vam velim u povjerenju da mi imamo i neke čarke kak sc to i patri u svakoj boljoj familiji. I kod nas uvek netko prducka, ali to su već zakoni creva, a ne slave. Ah, sve je to manje važno, zapravo. Znate, kad se vozite u budućnost, ipak su najvažniji amortizeri, a naši još dobro federiraju. A u budućnost se vozimo u trećoj klasi. Nema veze, to je dokaz da smo klasno opredijeljeni. Iako smo s jednom nogom već u budućnosti, decu još uvek delamo na jako staromodan način. I tu spremembe tak brzo nc bude, u to sam jedino prepričan. Dojditc nam opet, ili nas pokličite. Ivan HUSNI obdnsKi poročevo Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uradniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojaka, Cveta Zalokar — Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.:721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel. 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 15.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedoljak in petak od 10. — 13. ure in sreda od 10. — 13. ure in od 14. — 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974. Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljitega davka od prame-ta proizvodov. PRED IZIDOM NOVE KNJIGE ZGODOVINARJA — KRONISTA STANETA STRAŽARJA: OB BREGOVIH BISTRICE Stane Stražar je ustvarjalen človek. Četudi si ustvarja kruh v povsem drugem poklicu, si je v dolgoletnem publicističnem delu zokrožil tak ustvarjalni kronistični opus, da se ga marsikdo ne bi sramoval tudi za delo vsega življenja. Rodil se je 9. 11, 1929. v kmečki družini v škocjanu, njegovo pozornost pa so že brž pritegnile Škocjanske drobtinice Leopolda Podio-garja s fragmenti iz dela in življenja ljudi njegovega rojstnega kraja. Spominja se prve objave svojega teksta — Janko Kersnik — organizator gasilstva v Črnem grabnu; tekst je objavil v Gasilskem Vestniku. Kasneje je sledilo bogato raziskovalno — publicistično — organizatorsko delo, ki ga je v veliki meri posvetil speleologiji in urejanju konkretnih vprašanj jamarstva v Domžalah. Svoje prispevke je objavljal od leta 1960. naprej v Naših jamah, Delu, Dnevniku in Občinskom poročevalcu. Družbeno posebno pomemben zgodovinsko — raziskovalno pa je pomemben prispevek v njegovem kro-nističnem delu. V zajetih knjigah je obdelal po vrsti naslednja področja: — Kronika Doba 1970, — Svet pod Taborom 1974, — Moravska dolina 1979, — Na pomoč 1980, — Črni graben 1983, — Od bregovih Bistrice 1988, Gradivo za svoja zajetna dela (marsikatero obsega več kot 1000 strani), pridobiva iz pisanih virov, kot so školske, cerkvene in društvene kronike, različni arhivi, zelo pomemben vidik pridobivanja informacij pa je stik za ljudmi na terenu, ki so pomembno izvirno dopolnilo pisnim virom. Med preprostimi ljudmi se Stane Stražar najbolje tudi počuti; kako se tudi ne bi: sam je tudi taki Preprost človek iz ljudstva... M. B.