GLAS Leto XLVffl - št. 101 - CENA 110 SIT Kranj, sreda, 27. decembra 1995 Peta obletnica plebiscita Spomin na odločilne dneve V Ljubljani se je včeraj sestal na slovesni seji državni zbor, na Gorenjskem pa je bila osrednja slovesnost pri Sv. Jakobu nad Medvodami. Ljubljana, 27. decembra - Včeraj ie minilo pet let, ko je slovenska skupščina razglasila rezultate plebiscita za samostojno Slovenijo. Plebiscit je bil 23. decembra, skoraj 90 odstotkov državljanov Slovenije pa se je odločilo za samostojnost. Po osrednji državni proslavi, ki je bila pretekli teden v Ljubljani, je bilo nekaj prireditev tudi včeraj. Na slovesni seji se je sestal državni zbor. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora Jožef Školč. Popoldne je bila slovesnost, ki so jo priredile tri stranke slovenske pomladi (SDSS, SKD, SLS), zvečer pa so z Ljubljanskega gradu prazniku v čast izstrelili častne salve. Na Gorenjskem je bilo najbolj slovesno pri Sv. Jakobu oziroma v Brezovici pri Sv. Katarini nad Medvodami, kjer so se pred petimi leti po razglasitvi rezultatov plebiscita zbrali predvsem politiki Demosa. Sinoči je bila najprej maša za domovino, nato pa proslava. Na sliki: slovesna seja državnega zbora. • J.Košnjek, slika J. Furlan Spet o posegih v prostor na Krvavcu Svetniki so oprali županovo čast Člani občinskega sveta v Cerkljah so v primeru nedovoljenih posegov v prostor ugotovili, da se župan Franc Čebulj ni zlagal. Cerklje, 27. decembra - Na prejšnji seji je bila namreč imenovana posebna komisija, ki naj bi ugotovila, ali je na Kriški planini prišlo do nedovoljenega posega v prostor ali pa je bilo čiščenje terena, ki sta ga opravila tamkajšnja pašna skupnost in skakalci, povsem nedolžno. Še preden je sneg pobelil pobočja Krvavca, si je komisija ogledala sporni teren in ugotovila, da je bilo na območju varovanega gozda posekanih več dreves. Inšpekcijske službe, ki so na županovo prijavo novembra obiskali isto območje, pa niso našle ničesar spornega. Kaj v tem primeru lahko stori občina? Predsednik občinskega sveta Miha Zevnik je dejal, da je tudi občina oblast in lahko zahteva nadzor nad inšpekcijskimi službami, če podvomi o njenih ugotovitvah. O posegih v prostor na Krvavcu, ki mu sicer želijo turistični razvoj, pa je dejal, da so za to območje sprejeli prostorsko ureditvene pogoje, ki terjajo, da se vsak morebitbni poseg prijavi. Letos poleti pa je svet sklenil, da se na Krvavcu ne sme delati nič, dokler ne bo rešen problem pitne vode iz tamkajšnjih virov. Več o tokratni seji cerkljanskih svetnikov na strani 4. • D.Ž. ugodno! KURILNO OUE PO NIŽJIH CENAH ZAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 SAROOLA SmEJEMAMO 24 UR KA BA3H V h KABELSKA rV llUk j / KAMNIK - DOMŽALE • 4£*f»7X" Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 VAŠE OČI IN UŠESA Bled, d.o.o., Gorenjska 33c, RADOVLJICA TEL 064/741-774,712-257, Trgovina: 712-399 RAČUNALNIKI: NOVO: TRGOVINA v Radovljici 'S 486DX4/100 95.700 SIT z računalniki in CD ROM igrami, 486DX4/120 97.570 SIT Cankarjeva 70 (poleg knjigarne) " 6 x 18.700/12 x 10.201 SIT delovni čas: 9-12,15-15,50 9-12 ^DENJE POSLOVNIH KNJIG (imamo le nekaj prostih mest) Ko božične praznike preživiš kot brezdomec STRAN 3 ^ČUNALN/^, PROGRAMI Digital Logic KRANJ ■ Labore, Ljubljanska c.21, tel. 22 33 73 Digital Logic Vesele praznike in srečno Noro leto Gorenjska ^ Banka Banka s poAuhom Društvo športnih novinarjev Slovenije je izbralo športnike Slovenije 1995 Najboljši je Iztok Čop Triindvajsetletni veslač iz Studenčic si je z naslovom svetovnega prvaka med skifisti zaslužil tudi naslov najboljšega slovenskega športnika letošnjega leta prvaka. Ta uspeh sta mlada blejska veslača ponovila še naslednje leto, uspešno športno kariero pa sta nadaljevala tudi v članski konkurenci in jo kronala s prvo olimpijsko kolajno za Slovenijo v Barceloni leta 1992. Po poškodbi Denisa Žveglja se je "borbeni in trdoživi Gorenj'c" Iztok skupaj s priznanimi blejskimi trenerji (zlasti Milošem Janšo in Stankom Slivnikom) odločil, da nadaljuje športno pot v enoj-cu, eni najstarejših in najbolj cenjenih veslaških panog. Že v prvi sezoni se je izkazal z uvrstitvami med tri najboljše na svetu tako na regatah kot svetovnem prvenstvu, vrhunec njegove športne poti pa je bilo prav gotovo letošnje svetovno prvenstvo v Tam-pereju na Finskem, kjer je v velikem finalu ugnal vso svetovno elito in si prislužil naslov svetovnega prvaka. S tem uspehom pa si je Iztok Čop zaslužil tudi naslov letošnjega športnika Slovenije. Drugo mesto med slovenskimi športniki si je letos prislužil junak belih strmin Mojstrančan Jure Košir, tretjeuvrščeni športnik leta 1995 pa je atlet Gregor Cankar. Med slovenskimi športnicami si je naslov najboljše v letošnjem letu prislužila atlenja Brigita Bukovec, na drugo mesto se je uvrstila atletinja Brit-ta Bilač, na tretje mesto pa alpska smučarka z Bleda Špela Pretnar. • V. Stanovnik Ljubljana, 26. decembra -Kot ie vrsto let je Društvo športnih novinarjev Slovenije tudi letos pripravilo izbor najboljših slovenskih športnikov, športnic, ekip v individualnih športnih panogah in ekip v kolektivnih športnih igrah. Na sinočnji slovesnosti v Hali Tivoli so priznanja športnika Slovenije za leto 1995 dobili: Iztok Čop v moški konkurenci, Brigita Bukovec v ženski konkurenci, kajakaško moštvo slalomistov na divjih vodah v konkurenci ekip v individualnih športnih panogah in košar karice Jezice v konkurenci ekip v kolektivnih športnih igrah. Iztok Čop s svojimi uspehi ni zablestel šele v minulem letu, saj je že leta 1989 na mladinskem svetovnem prvenstvu na Madžarskem skupaj z Denisom Žvegljem v dvojcu brez krmarja osvojil naslov svetovnega mladinskega ŠK1 KLUB 486/80 že od 131.954,00 SIT ali 7.079,00 SIT mesečno! Tel./Faz: 064/ 22 10 44 ib roser YANN1TRADE d.o.o. P.E. Kranj Kidričeva 6b Tcl.:064/224-574. Fax: 064/224 575 (SnssoNT) ^^SPORT VHOW£HSnWU mm um VH0BJC&1NA vicmju 73 Petnajst let dela centra za obrambno usposabljanje Od množičnosti h kakovosti Doslej so v centru uresničili okrog 2.700 različnih programov, v katerih je bilo vključenih okrog 90.000 slušateljev. Poljče, 27. decembra - Letošnje srečanje predavateljev in sodelavcev centra je bilo posebej svečano, saj so se v Poljčah začeli prvi tečaji pred 15 leti. Kot je v nagovoru menil slovenski minister za obrambo Jelko Kacin, je samostojnost države prinesla veliko odgovornost tudi za obrambno izobraževanje. Centru je izročil visoko priznanje za dosedanje delo. Center v Poljčah so odlikovali z visokim vojaškim priznanjem. • Foto: S. Saje Center za obrambno usposabljanje je danes pomemben člen v splošnem in strokovnem usposabljanju delavcev ministrstva za obrambo ter drugih izvajalcev obrambnih nalog. Izvaja različna usposabljanja s področja civilne obrambe, telekomunikacij in informatike, razen tega pa daje deset prostorov s skupno 320 sedeži in nastanitvene zmogljivosti' slušateljem drugih organizatojev izobraževanja. Tudi v prihodnje bo svoje delovanje prilagajal tem potrebam in vladnim smernicam za obrambo in usposabljanje, je napovedal načelnik centra Vinko Sarabon. Predavateljem in sodelavcem centra je na letošnjem srečanju spregovoril obrambni minister Jelko Kacin, ki je opisal prizadevanja Slovenije za vključevanje v mednarodne obrambne procese. Ob ugotovitvi, da so slovenski slušatelji med najuspešnejšimi pri vojaškem usposabljanju na tujem, je poudaril nujnost dodajanja novih vsebin v izobraževanje tudi doma. Med drugim bo aprila 1996 steklo polletno šolanje najvišjih častnikov Slovenske vojske za generalštabne naloge. Kot je še priporočil, naj bi tudi izobraževanje usmerili v večjo kakovost, saj si bo ministrstvo za obrambo prizadevalo za certifikat ISO 9001. Za dosežene uspehe je minister izročil predstavnikom centra red Slovenske vojske z zvezdo, Vinko šarabon je Erejel srebrno medaljo Slovenske vojske, Stanislav Kranjc pa ronasto medaljo. Štiri delavke in tri delavce so nagradili s spominskimi darili, petim sodelavcem so predali spominske znake centra, posebno priznanje pa je prejel Martin Košir kot pobudnik ustanovitve centra. • S. Saje Zasedal je tudi državni svet Brez odložilnega veta Ljubljana, 27. decembra - Pretekli teden se je na zadnji delovni in nato slovesni seji sestal državni svet. Slovesnega dela seje se je udeležil tudi predsednik državnega zbora Jožef Školč. Na redni seji so zelo hitro obravnavali zakone, ki jih je sprejel državni zbor, predlog svetnika Andreja Hrastelja, da bi dali na zakon o začasnem in delnem zadržanju vračanja premoženja cerkvi in veleposestnikom odložilni veto, pa so zavrnili. Predlagatelj veta je menil, da zakonu ne nasprotuje, moti ga pa, ker bodo prizadeti tudi upravičenci, ki so vedno živeli v Sloveniji. Zakon je skrpucalo in ni skladen z ustavo. Zato naj bi bil veto upravičen, sedaj pa bo moralo presojati ustavno sodišče, je menil Hrastelj. • J.K. Zapostavljeni alternativni viri energije Kaj pa male elektrarne Ljubljana, 27. decembra - Zeleni Slovenije in Zveza društev graditeljev malih hidroelektrarn so nezadovoljni z delovanjem oblasti, predvsem pa z ministrstvom za okolje in prostor, glede podeljevanja koncesij graditeljem malih HE in sploh spodbujanja pridobivanja alternativnih virov energije. Po drugi strani pa nameravajo Hrvati na mejnih rekah zgraditi kar sedemnajst malih elektrarn, katerih večina cevovodov naj bi potekala po naši strani. Zaradi blokade pri gradnji malih hidroelektrarn ima težave podjetje Elkov z Laškega, ki izdeluje opremo za elektrarne. Božo Dukič v imenu Zveze društev graditeljev malih hidroelektrarn in Rudi Meršak v imenu Zelenih Slovenije sta glede ravnanja ministra gantarja napisala javni protest. • J.K. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Vlada predlaga državnemu zboru spremenjen predlog proračuna Gospodarstvo bo lažje dihalo Predlog proračuna za prihodnje leto je zmanjšan. Realno bodo lahko porabniki porabili prihodnje leto za 6 odstotkov manj, kot so letos. Proračun naj bi bil sprejet januarja, napovedujejo v vladi in vladajočih strankah. Ljubljana, 27. decembra - Ko je premier dr. Janez Drnovšek pred dobrimi desetimi dnevi napovedal še dodatno zmanjšanje državnega proračuna za prihodnje leto, so v Združeni listi socialnih demokratov in v stranki Slovenskih krščanskih demokratov pokazali dokaj glasno nejevoljo, da pač na linearno zmanjševanje proračuna ne pristajajo. Premier je dokaj ultimativno odgovarjal, da bo proračun zmanjšal in ga tudi pripeljal do sprejetja, če ne s to koalicijo, pa z drugimi glasovi podpore. Na koncu so re-in s precejšnjim pompom prc dsedniki koalicijskih strank i vodje njihovih poslanskih skupin podpisali sporazum o proračunu za prihodnje leto. Predlog je vlada sprejela in fa posredovala v državni zbor, i naj bi o njem razpravljal takoj po novem letu. Zadnji predlog proračuna za leto 1996 predvideva za 576,6 milijarde tolarjev skupnih prihodkov in za 567,9 milijarde tolarjev odhodkov. Presežek proračuna naj bi bil 8,6 milijarde tolarjev. Ministrstvo za finance je predlagalo, naj bi bili odhodki 560 milijard to- Slovenski kozolci v slovenskem parlamentu - V okviru Poti kulturne dediščine, ki Jo neguje agencija Agens iz Žirovnice na Gorenjskem, je prišla v državni zbor na ogled razstava o slovenskih kozolcih, slovenski znamenitosti, ki ji v svetu ni para. Med primerki slovenskih kozolcev so tudi kozolci z :dvsem iz Bohinja in Zgornjesavske doline. Sinik Gorenjskega, pred • J.K., foto G. Šii larjev, vendar se tak izračun ni izšel. Z novimi dogovorjenimi številkami se rešuje tudi problem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavodu bo izdatneje pomagal proračun, saj se je prispevna stopnja znižala. Vlada vidi največjo prednost v novem predlogu proračuna v dodatni razbremenitvi gospodarstva. Zbirna prispevna stopnja za socialno varnost naj bi se znižala s sedanjih 44,7 odstotka na 42 odstotkov, kar je za 2,7 odstotka manj, vendar je izrecno poudarjeno, vlada pa bo sprejela tudi ustrezne mehanizme nadzora, da ta denar ne bo šel za plače. Z novim proračunskim predlogom so dobila nekatera ministrstva več denarja: ministrstvo za promet in zveze 2 milijardi več, ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za kulturo po 1,1 milijarde več, ministrstvo za znanost in tehnologijo za 0,7 milijarde več, ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo za 0,7 milijarde več, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za 0,62 milijarde več in ministrstvo za gospodarske dejavnosti za 0,48 Poslanci še sejejo Od napovedanih pVaii-kov, ki naj bi se za poslance državnega zbora začeli že včeraj, ko je bila ob 13. uri slavnostna seja ob dnevu samostojnosti, ne bo nič. Ker pretekli teden niso uspeh končati dnevnega reda izredne seje, na kateri morajo nujno sprejeti nekatere zakone, ga nadaljujejo danes. Sploh poslancem ni v čast velika zamuda, saj bodo z dnevnim redom seje, ki je bila sklicana oktobra, začeli Šele januarja. Očitno gre vse skupaj težje tudi zaradi bližajočih se volitev. Prihodnje leto učinkovitost državnega zbora zanesljivo ne bo večja. Škoda, ker mora državni zbor za to drŽavo Še marsikaj postoriti. milijarde več, nekaj več pa so dobile tudi vladne službe Takšen proračun pa bo zdržal, če ga bodo spoštovali tudi vsi socialni partnerji. • h Košnjek Kako se obnašam na cesti Društvo za varnost v prometu Ljubljana, 27. decembra - V Ljubljani, na Linhartovi ulici (občinska stavba Bežigrad), ima prostore Društvo za varnost v prometu. Uradne ure ima vsak četrtek med 17. in 18. uro, sicer pa je sedež društva na Krimski 6 v Ljubljani. Društvo poziva pred novoletnimi prazniki k takšnemu ravnanju na cesti, da ne bo nepotrebnih nesreč in žrtev in da bodo tudi na cesti veljali kulturni odnosi. • J.K. Novo v družinski zakonodaji Dvakrat več otrok dobi otroški dodatek Ljubljana, 27. decembra - Vsi dosedanji in novi upravičenci bodo morali vloge za otroški dodatek vložiti na pristojnih centrih za socialno delo do konca marca, otroški dodatki pa naj bi bili po novi zakonodaji prvič izplačani sredi junija. Novost v zakonodaji je dodatek za nego hudo bolnih in prizadetih otrok S prvim majem prihodnje leto bo uveljavljen nov dohodkovni cenzus za otroški dodatek. Od 50 odstotkov povprečne plače na družinskega člana se dohodkovna meja dviga na 110 odstodkov. To pomeni, da se bo število otrok, ki bodo prejemali otroški doda- tek, podvojilo - zdaj ga prejema 228 tisoč, v prihodnje pa 448 tisoč otrok, s prvim majem pa bo uveljavljena tudi nova lestvica za odmero višine otroškega dodatka v razponu od 7 do 22 odstotkov zajamčene plače. To pa pomeni, da se bodo povečali dodatki za otroke iz družin, kjer znaša dohodek na družinskega člana od 35 do 50 odstotkov, tisti z večjimi dohodki pa bodo prejemali minimalni otroški dodatek. V dohodke družine bo odslej všteta tudi štipendija. Sicer pa je Ministrstvo za delo, družino m socialne zadeve na zadnji novinarski konferenci predstavilo tudi dodatek za nego hudo bolnih in prizadetih otrok. Pri tem je upoštevano načelo splošne upravice za vse otroke z motnjami v telesnem in psihičnem razvoji in za hudo bolne, upravičenost dodatka pa bo ugotavljala posebna komisija strokovnjakov, ki jo bo imenovala ministrica. Družine bodo dodatek prejemale vsaj do 18. leta starosti in sicer wvišini 30 odstotkov zajamčene plače če je otrok v domači oskrbi ali 20 odstotkov, Če je v dnevnem varstvu. Seveda bodo tudi te družine lahko uveljavljale splošni otroški dodatek. ♦ M.A. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Izjave, sporočila Slovenska nacionalna desnica in Liberalna stranka v izjavi za javnost opozarjata, da sta bili proti zaostrovanju pogojev za ustanovitev politične stranke (200 pri notarju overovljenih podpisov) in sta danes proti dvigovanju volilnega praga za vstop v parlament (od 5 do 15 odstotkov), kar pomeni oženje političnega prostora in kaže fašistoidnost vladajoče koalicije. Ukinjanje nacionalnih Ust je za manjše stranke pogubno, saj obglavlja najboljše kadre. Stranki se zavzemata za proporcionalni volilni sistem z elementi večinskega in za večje možnosti volitev za Slovence po svetu. SND bo vložila predlog ustreznega zakona, ki bo reševal tudi problematiko dvojnega državljanstva. Slovenska nacionalna stranka je zadovoljna z letošnjo bilanco, je povedal predsednik Zmago Jelinčič. Največji dosežek je moratorij na vračanje gozdov Cerkvi in veleposestnikom, problematična pa je slovenska odločitev o dovolitvi tranzita Natovih enot preko Slovenije. Združena lista socialnih demokratov je zadovoljna z letnim izkupičkom vlade, čeprav je koalicija v zelo slabem stanju. Združena Usta ne bo izganjala krščans- kih demokratov iz koalicije. Stranka bo nadaljevala umirjeno in trezno politiko, med Eredvolilno kampanjo pa ne o dovolila, da bi si kdo obnjo brisal čevlje. Gospodarska politika je bila uspešna kljub prizadevanjem opozicije, da bi jo očrnila. Od začetka dela te vlade je bilo odprtih 63.000 novih delovnih mest. Socialdemokratska stranka Slovenije ima znižanje proračuna za šov brez pravega učinka. Sprememba ne omogoča bistvenih reform. Sicer pa je SDSS prva javno nasprotovala vračanju zemlje in gozdov tujim veleposestnikom. Zal pa je bila prizadeta največja avtohtona Cerkev v Slovenij1-Demokratska stranka Slove nije je zadovoljna z enoletnic delom. Predstojnik Ekonom*' kega instituta Pravne faku1' tete dr. Jože Mencinger r. zanikal govorice, da bi posta1 minister za gospodarske de javnosti, kar je sedaj dr. Mak* Tajnikar. Dr. Mencinger član, ampak je simpatizef Demokratske stranke. SI*' venski krščanski demokr**' so na zadnji letošnji časnikar8' ki konferenci povedali, da f zadovoljni s svojim letošnji^ delom in da ni odpadel >e noben argument za razp.1* predčasnih parlamentarni11 volitev. • J. Košnjek Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji In uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žal ar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111» telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov (MS^MM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Velikonjevi iz Hobovš so letošnji božič praznovali z mislijo na izgubljen dom Ko božične praznike preživiš kot brezdomec Nekaj dni pred prazniki je Velikonjevim zgorela hiša, zato so bili primorani iskati novo prenočišče, tako kot pred dvema tisočletjema Jožef in Marija. Hobovše pri Stari Oselici, 25. decembra - Božič je praznik družine, ki se zbere ob božičnem drevescu in jaslicah. Je praznik miru in sreče, ki sta pred malo manj kot dvatisoč leti obdajala družino, nastanjeno v kolibici na Betlehemskih poljanah, ker v tisti noči ni našla drugega prenočišča. O usodi svete družine je med letošnjimi božičnimi prazniki družina Velikonja iz Hobovš pri Stari Oselici kar nekajkrat premišljevala. S sobo v očeh. Z Velikonjevim se je prejšnjo sredo življenje tako poigralo, da so nehote doživeli prav božično usodo, o kateri nam pravi biblija -usodo brezdomcev. Tedaj je namreč mami Mariji ter sinoma Rajku in Franciju ogenj vzel skromni dom. Hiša ie bila že dotrajana, zato so se Že pred časom odločili, da obnovijo spodnje prostore. To jim je, tudi s pomočjo posojila, ki ga je v ta namen vzela Marija, pred kratkim uspelo. V prenovljenih prostorih pa so imeli priložnost živeti le nekaj dni, je razlagala Marija, ki so ji med pogovorom misli večkrat ušle k izgubljenemu domu. Pogovor je v dvosobnem stanovanju v bloku na Triglavski 12 v Žireh hčerke Mojce, kjer sedaj začasno vsi trije stanujejo, tiho spremljal osemnajste t ni sin Franci. Pogled mi je večkrat ušel na povoje, ki jih je imel na desni roki in nogi. Franci je tisto usodno uro spal v svoji sobi. Prejšnji večer je bil namreč dolgo Rajko (levo), Marija (na sredini) in pokonci, ker pa je trenutno nezaposlen, mu pač ni bilo treba zgodaj vstati. Verjetno bi v sredo še naprej spal, če ga ne bi okoli enajste ure zbudilo glasno pokanje. Radovedni pogled, kaj se dogaja, ga je zgrozil. Kamor mu je seglo oko, ie gorelo, zato je samo premišljeval, kako priti iz goreče kletke. Skozi okno ni upal, saj ima sobo v prvem nadstropju, pa je moral iti skozi ogenj po lesenih stopnicah. Bos, zato si je opekel podplat na desni nogi. Nato je želel rešiti, kar se da, vendar si je s steklom, ko je razbil okno, le poreza! desno roko. Z veliko mero muke je prišel do sosede Milke Kosmač, ki stanuje pod njimi. Ta ga je Franci (desno) so ostali brez vsega. takoj odpeljala v zdravstveni dom v Skorjo Loko, od tam pa so ga z rešilcem odpeljali v ljubljanski klinični center. Marija je bila tisti dan kot ponavadi v loškem Peksu, kjer je zaposlena kot čistilka. Najprej jo je o nesrečnem dogodku preko telefona obvestila hčerka, nato pa še policija. Ko je prišla domov, je bil ogenj že ukročen, gasilci so imeli le še zadnje opravke na pogorišču. Od hiše ni ostalo praktično nič, pogorelo ie prav vse, le Mariji je ostalo nekaj obleke. Kaj se je dogajalo med Francijevim odhodom in Marijinim prihodom, je povedala soseda Ana Burni k, ki sta- nuje v hiši malo višje: "Mož je pospremil vnukinjo v malo šolo ob pol enajstih in tedaj se ni dogajalo še nič sumljivega. Sedela sem v dnevni sobi ob oknu, skozi katerega se vidi naravnost k Velikonjevim. Nekaj minut kasneje se je prikazal gost črn dim nad njihovo hišo. Ana je takoj skočila k telefonu in poklicala sosedo ter ji naročila: "Brž pokliči v Sovodenj!" Sama, pravi, se je preveč tresla. Ko je nato pnšla iz hiše, je bila hiša pod njimi že v plamenih, Franci pa je ravno prišel iz nje. Tisti dan pa je šlo vse narobe tudi sovo-denjskim gasilcem, saj se jim je pokvarila sirena in so morah alarm sprožiti kar preko telefona. Ana je dejala, da so vseeno hitro prišli in so gasih približno eno uro. Zakaj je zagorelo, si Velikonjevi ne znajo razložiti. Marija pravi, da v sredo nihče ni kuril. Edino, kar je tisto jutro naredila, je bila kava, ki jo je za sina Bojana, ki jo vsak dan pelje na delo, skuhala na električnem Štedilniku. "V torek smo sicer res kurili, vendar je bilo v peči na koncu vse pogašeno. Tudi v "gašperčku", kjer je zakuril Rajko, da bi si ogrel sobo, ko je prišel domov, je bilo ob osmih zvečer, ko sem preverila, le še malo tlelo. Pa tudi v sredo sem tako kot vedno, preden odidem, vse preverila in ni bilo ničesar. Mogoče je bila elektrika, ki je bila že zelo dotrajana," je premišljevala Marija. Pravi, razlog za nastanek požaia ve komisija UNZ Kranj, ki je pregledala mesto požara, vendar na žalost zaradi praznikov nismo mogli priti do podatkov. O požaru bodo verjetno spregovorili na današnji konferenci za javnost. Kakorkoli že, Velikonjevi so se znašli v zelo težkem položaju, zato so veseli vsake pomoči. Humanitarna organizacija Rdeči križ je že priskočila na pomoč in prispevala hrano in obleke, gotovo pa se bodo Velikonje-vih še kaj spomnili. Tudi Občina Gorenja vas - Poljane jim bo pomagala, vsaj na zadnji seji občinskega sveta je bilo tako rečeno. Kakšna bo ta pomoč, se bodo odločili na naslednji seji, ko bodo preučili nastali položaj. Rajko, ki je zaposlen v Termopolu v Sovodnju, je od svojega podjetja že dobil nekaj denarne pomoči, kako bo v Peksu, pa Marija še ne ve. Zelo pa so pomagali tudi posamezniki, predvsem tisti iz Sovodnja, in Velikonjevi se jim iz srca zahvalujejo za njihovo dobroto. Njihova želja, da bi čimpreje zaživeli v novi hiši in s tem praznovali Božič v miru in sreči, se bo ob taki pomoči gotovo tudi uresničila. • Simon Šubic, foto: T. Doki Begunskim učiteljem dolgujejo honorarje Plačilo zamuja za celo polletje Posebnih šol za begunce od letošnje jeseni ni več, nekdanji učitelji teh šol pa še vedno niso dobili plačanega svojega dela. ^anj, 27. decembra - V Kran-so do junija v begunski šoli toučevali 110 otrok od L do 8. **reda, ki so zdaj razporejeni V*dne osnovne šole. Njihovi l^itelji so do konca šolskega eta komaj izterjali plačilo za 'voje delo v letu 1994, še vedno ™ jim država dolguje honor-^je za letos. V našem uredništvu so se glasili štirje učitelji, sicer za-'°voljni, ker so begunske ^roke sprejele slovenske šole, ^zadovoljni pa zaradi tega, ker y ostali brez kruha. Še veliko ?°lj nezadovoljni pa so zaradi ega, ker šolsko ministrstvo i*tuuja z izplačilom njihovih °norarjev. Želj ko Stančić s kolegicami. "Junija smo dobili denar, ki so nam ga dolgovali za minulo leto, priznali so nam celo nekaj višjo urno postavko. Dolgujejo pa nam še preostanek za koledarsko leto 1995, pri čemer pa so nam priznali prejšnji znesek, za višjo izobrazbo torej 247 tolarjev na uro," je v imenu nekdanjih begunskih učiteljev dejal Željko Stančić. Begunski učitelji so svoje plače dobivali od ministrstva za šolstvo, to pa je črpalo iz humanitarne pomoči Volk-shilfe, ki jo je naši državi za ta namen pošiljala sosednja Avstrija. Pri pristojnem ministrstvu smo skušali poizvedeti, zakaj izplačilo za poučevanje begunskih otrok spet za pol leta zamuja, vendar nam pred prazniki to ni uspelo. V enakem položaju kot begunski učitelji so tudi njihovi slovenski kolegi (večidel upokojenci), ki so z ministrstvom sklenili začasno pogodbo o poučevanju begunskih otrok. Tudi ti še čakajo, da jim izplačajo, kakor piše vpogodbi. D. Z. Zlebir, foto: Tina Doki GORENJSKA OD PETKA DO SREDE AMZS Pri Avto-moto zvezi Slovenije so imeli od petka do danes veliko klicev na pomoč, saj so po gorenjskih cestah opravili kar 27 vlek poškodovanih ah okvarjenih vozil, 15-krat pa so strokovno pomoč nudili na kraju nesreče ali okvare. Najdlje so se na pomoč tokrat odpeljali na Trojane. GASILCI Kljub temu da posledic pretiranega slavja tokrat ni bilo, pa gasilci po Gorenjskem niso stali križem rok. Kranjski so pohiteli pred Globus, kjer sta policista zapazila, da gori platneno senčilo pri prodajnem kiosku in sta ga gasila z gasilskim aparatom. Kranjski gasilci so nato požar dokončno pogasili. Poleg tega so gasilci opazili tudi nekoga, ki je ležal na tleh pred porodnišnico in so o tem obvestili zdravstveni dom, kjer so nato za vinjenega zaspanca poskrbeli. Tudi deževje je v preteklih dneh naredilo nekaj škode in sicer so gasilce poklicali na pomoč stanovalci Kokrškega odreda 5, vodo pa so zapiralai tudi na Ulici Lojzeta Hro-vata 5. Eni intervenciji pri odpravi odvečne vode pa ni botrovalo deževje, pač pa otroci, ki so odprli ventil v hidrantni omarici v drugem nadstropju bloka v Ulici Lojzeta Hrovata 10. Deževje je povzročilo tudi zamašitev kanalizacije na Mencingerjevi 5 in pa v StražiŠču in na pomoč so priskočili kranjski gasilci. Zaradi pomanjkanja vode pa so le-to peljali na Jošta m na Cepulje. Jeseniški gasilci so reševali osebo, ki je po prometni nesreči ostala v razbitinah avtomobila. Zagorel je tudi pralni stroj na Tavčarjevi 10, jeseniški gasilci so tudi ta požar seveda uspešno pogasili. Imeli so tudi gasilsko stražo v Gledališču Tone Cufar, in sicer 3-krat Tudi v Skofji Loki je deževje pozročflo nekaj težav, tako da so tamkajšnje gasilce fo klicali iz Nika Zelezni-i, češ da je v prostore vdrla voda, ki sojo gasilci pozneje izčrpali. Škofjeloški gasilci so bih v stalni pripravljenosti zaradi nevarne na rasi osti reke Sore, povedali pa so nam tudi, da se je sprožil požarni alarm v avtomatski telefonski postaji na Pošti, vendar se je pozneje izkazalo, da je bil alarm lažen. Resnično pa je zagorelo v garaži hiše v Sclcah, kjer so na pomoč priskočili gasilci GD Selca. GORENJSKI NOVOROJENČKI Poglejmo, koliko majčkenih Gorenjčkov je v praz-ničnih dneh na Gorenjskem prinesel Božiček: v Kranju je nosil devetkrat in sicer je prinesel 5 deklic in 4 dečke. Najtežji je bil deček s 3.950 grami, najlažja pa deklica s 3 kilogrami; na Jesenicah se je prijazni možiček oglasi 7-krat, prinesel pa je kar 6 deklic in enega dečka. Najtežja deklica je tehtala 3.910 gramov, najlažja pa 2.390 gramov. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVO«, SPODNJA lf MICA11 Rebalans in predlog proračuna Vodice, 27. decembra - Na 13. redni seji se bo jutri, 28. decembra, ob 16. uri sestal občinski svet občine Vodice. Na dnevnem redu je potrditev rebalansa proračuna občine za letos in predlog proračuna za leto 1996, A. Ž. Jaslice v trgovskem centru lled - T^stiČni poslovni center Turizem Bled je pred božičnimi prazniki s pomočjo brezjanskih župnikov postavil v turistično trgovskem centru na Bledu jaslice. Kako velike so, dovolj pove podatek, da zavzemajo osemnajst kvadratnih metrih površine. Ponoči so lepo osvetljene, k prazničnemu vzdušju pa prispeva tudi izbra-na glasba. Jaslice bodo na ogled do sredine januarja. CZ. Gasilski jubileji v letu 1996 Kranj - V letu 19% bo na Gorenjskem več prostovoljnih gasilskih društev slavilo obletnice obstoja in delovanja. PGD Škofja Loka bo slavilo 120-letnico, PGD Preddvor 100-let-nico, PGD Žabnica in Duplje 90-letnico , PGD Britof in Suha 70-letnico, IGD Lio Škofja Loka 50-letnico, IGD Alples Železniki 40-letnico in PGD Re-teče-Gorenja vas 10-letnico delovanja. V gasilskem domu v Žireh je bila 1949. leta prva gasilska šola. Gasilska organizacija v Sloveniji je takrat imela 32.202 člana in od tega 3.500 žena in deklet ter več kot 600 mladincev. • (ip) Pred počitnicami so pripravili praznovanje Traški osnovnošolci so se veselo poslovili od iztekajočega se leta. V šoli Cvetka Golarja so pripravili koncert, predstavili so se na "kar-aokah", novoletno jelko pa so okrasili z najrazličnejšimi urami, ki so jih izdelali sami. V.Stanovmk Z GORENJSKIH OBČIN Seja občinskega sveta Kamnik Kamnik ima nov občinski praznik Svetniki so si ogledali OŠ Frana Albrehta. Imenovali so tudi podžupana Andreja Škodlarja, ki ima bogate izkušnje v komunali. Kamnik, 27. decembra -Zadnja, 11. redna seja občinskega sveta Kamnik prvič ni bila v občinski sejni dvorani, marveč so se tokrat člani občinskega sveta na povabilo predsednika Igorja Podbrež-nika sestali v Osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku. Kot je pred dnevi na pogovoru z novinarji mimogrede omenil župan občineTone Smolnikar, bodo v prihodnje s tovrstno prakso nadaljevali. Tako naj bi se člani sveta tudi na krajih oziroma v okolju, katerega problematika bo takrat na dnevnem redu zasedanja občinskega sveta, laže in bolje seznanili z njo. Tokrat pa so si ogledali eno največjih osnovnih šol v občini, kjer so jim na začetku učenci prikazali ameriški način košarke. Zmagali so učen- ci Osnovne šole Duplica. Še preden so sprejeli osnutek okvirnega program dela občinskega sveta občine Kamnik za prihodnje leto in Sklep o ustanovitvi komisije za izdajo zbornika o povojnih množičnih pobojih so člani sveta razpravljali o občinskem prazniku. Na predlog komisije za določitev občinskega praznika, ki se je že julija letos odločila z večino glasov, da bo občinskemu svetu predlagala za občinski praznik rojstni datum slovenskega rodoljuba, generala in pesnika Rudolfa Maistra, so na seji sprejeli odlok, da je občinski praznik 29. marca. Tega dne 1874. leta se je v Kamniku rodil Rudolf Maister - Vojanov. Rudolfa Maistra je občina Kamnik 15. aprila 1924 im- enovala za častnega občana. Na njegovi rojstni hiši so 4. septembra 1938 odkrili spominsko ploščo. 25. oktobra 1970 so velikemu borcu v Kamniku postavili spomenik. Po njem pa se imenuje tudi srednješolski center in ulica sredi mesta. Vse to in zdaj še občinski praznik dokazuje, da je Kamnik znal ceniti zasluge svojega rojaka pri določanju meje kraljevine SHS oziroma Slovenije na Štajerskem. Na seji pa so na predlog župana imenovali tudi podžupana občine Kamnik. Tone Smolnikar je v soglasju s strankami predlagal za podžupana Andreja Škodlarja, direktorja Komunalnega podjetja Kamnik. Andrej Skodlar {e gradbeni inženir in ima >ogate izkušnje na področju komunalnega urejanja. A.Z. Izredna seja v Mengšu Podpora skupnemu pristopu Prekinjeno izredno sejo bo občinski svet občine Mengeš nadaljeval danes. Mengeš, 27. decembra - Potem ko ie najprej končal prekinjeno redno sejo in med drugim Jožica Komatar ni dobila potrebne večine glasov članov sveta za imenovanje podpredsednice občinskega sveta, je svet nadaljeval izredno sejo. Po izdaji soglasja k, pogodbi o odprodaji opreme, ki je v uporabi Geodetske uprave v Domžalah so se člani sveta tudi strinjali, da se Marjan Gujtman imenuje za ravnatelja Knjižnice Domžale. Predloga o imenovanju tajnika za določen čas ni bilo. Prav tako pa bodo ponovno razpravljali o pogodbi za izdelavo projektne naloge za ločeno zibranje odpadkov, ko bo znano, kdo bo opravljal odvoz odpadkov. So pa na izredni seji podprli Pismo o. namerah o skupnem pristopu k projektu gospodarjenja z odpadki v regiji. Za dogovarjanje na tem področju med gorenjskimi občinami pa so pooblastili župana občine Mengeš Janeza Pera. Po razpravi, ki je trajala čez polnoč, je bila seja prekinjena. Nadaljevanje že četrte izredne seje občinskega sveta letos pa bo danes, 27. decembra, ob 17. uri. • A. Ž. Seja blejskega občinskega sveta "Zgodba o neuspehu" se ne bo ponovila Če je blejska občina letos bolj malo naredila na stanovanjskem področju, je po razpravi na četrtkovi seji občinskega sveta soditi, da se "zgodba o neuspehu" v prihodnjem letu ne bo ponovila. Bled - Občinski svet je namreč na podlagi izhodišč aki prihodkom. V proraču- stanovanjskega programa, Id so ga pripravili v (medobčins- nu bodo dali prednost kem) Stanovanjskem skladu Radovljica, imenoval komisijo naložbam, ki jih je svet že za pripravo stanovanjskega programa občine za prihodnje potrdil ali so že pripravljene leto, ki naj bi ga sprejeli hkrati z občinskim proračunom. Ker in začete, so stanovanjske potrebe veliko večje od finančnih možnosti, bodo pretentali, čemu bodo dali prednost; bržkone pa se Prometni Ul bodo odločili za gradnjo stanovanjskega bloka v Spodnjih obalni red bodo dopolnili Gorjah ter za razpis posojil za nakup stanovanj in za gradnjo £0 so blejski svetniki ali obnovo stanovanjskih hiš. Z gradnjo bloka v Gorjah bi obravnavali oceno uresniče- pridobili dvanajst stanovanj, Id bi jih namenili za izpolnitev vanja ^loka o prometnem zakonskih obveznosti, za prodajo mladim družinam in za neprofitni najem. Občinski svet ie po skraj- upravi poročilo o plačani šanem postopku sprejel taksi. Po novem bo spošto-odlok o turistični taksi v vanje odloka lahko nadzir- občini, ki določa višino takse, način poročanja oddaj alcev sob o nočitvah in dodaten nadzor. Odlok ne spreminja dosedanje višine takse, tako kot doslej bo enajst točk, kar je po zakonu o turistični taksi najvišje možno število točk, vrednost točke pa za vsako leto posebej določa republiška vlada (letos je deset tolarjev). Občina želi z odlokom "priviti" k plačevanju predvsem tiste oddajalce sob, ki takso zaračunavajo, vendar je potlej ne odvajajo občini. Po odloku, ki ga bodo začeli uporabljati z novim letom, bodo vsi od-dajalci sob morali do desetega v mesecu za pretekli mesec predložiti občinski ala tudi občinska redarska služba. Na prihodnjo sejo z uravnoteženim proračunom Ob tem, ko so svetniki sprejeli predlog začasnega financiranja občinskih potreb v prihodnjem letu (po dvanajstinah), so prvič razpravljali tudi o proračunu za prihodnje leto. Občinske službe so. kot delovno gradivo pripravile predlog pro-računa, ki kaže vse "bogastvo" občinskih potreb in predvideva za 181 milijonov tolarjev primanjkljaja. Kot je dejal župan Vinko Gole, bodo že na prihodnjo sejo občinskega sveta pripravili predlog, v katerem bodo odhodki en- režimu in obalnem redu na Bledu v letošnji poletni sezoni, so soglašali s predlogi odbora za turizem in zadolžili nadzorni odbor, da pregleda poslovanje konce-sionarja. Odbor med drugim predlaga, da bi na začetku Bleda postavili dve tabli za obveščanje obiskovalcev o zasedenosti parkiršč, da bi dopolnili prometni režim na posameznih parkiriščih in da bi tudi prihodnje leto veljale enake cene parkirnin kot letos. Razmišljajo tudi o tem, da bi napačno parkiranim vozilom nadeli t.i. lisice, da bi spodbudili avtobusni prevoz in konce-si on a rja pooblastili tudi za upravljanje z javnim straniščem. V razpravi je bilo slišati tudi predloge, da naj bi pobiralce parkirnin raje nadomestili s parkirnimi urami. C. Zaplotnik Seja občinskega sveta Medvode Čas še do konca leta Medvode, 27. decembra • Občinski svet Medvode je na zadnji seji v torek minuli teden obravnaval osnutek Eroračuna občine za prihodnje leto. Razlagalec Dušan irekič je v pojasnjevanju posameznih proračunskih opredelitev rekel, da s sprejetjem proračuna sicer ni treba hiteti, vendar pa se je potrebno vseeno potruditi, da ga bo občina Čimprej imela. Ker gre šele za delovno gradivo o proračunu, ki bo zdaj v razpravi, o njem nekateri odbori občinskega sveta Še niso razpravljali. Prav tako v njem še niso upoštevani vsi koristniki oziroma porabniki sredstev. Posebej je zato predsednik občinskega sveta Mitja Ljubelj šek na seji poudaril, da je Čas za vse v občini, da svoje programe in potrebo po denarju v občinskem proračunu sporočijo strokovni službi najkasnie do konca leta. Takšen sklep je sprejel tudi občinski svet. Sicer pa je svet odločil, da na gradivo, ki je bilo predloženo na sejo, predsedniki odborov pošljejo strokovni službi občine zapisnike s pripombami m predlogi. Občinski svet pa je podprl tudi sklep, da se skliče odbor za razvojne smernice m opredeli program oziroma vrstni red reševanja problemov na komunalnem, gospodarskem in drugih področjih občine. • A. Zalar Podelili so občinske nagrade in priznanja Cerklje, 27. decembra - Običajno je občinski praznik priložnost za podelitev nagrad in priznanj zaslužnim domačinom. Ker ga v Cerkljah še nimajo, so se svojim oddolžili na slavnostni akademiji ob dnevu slovenske samostojnosti, ki je bila minuli petek v kulturnem domu v Cerkljah. Nastopili so Cerkveni dekliški pevski zbor Andreja Vavkna, Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka, KUD Velesovo^ povezovalec Jože Jerič, župan občine Cerklje Frabc Cebulj in predsednik občinskega sveta Miha Zevnik pa sta čestitala štirim nagrajencem in petim dobitnikom priznanj. Nagrade so prejeli: župnika Stane Gradišnik iz Cerkelj m Peter Miroslavič iz Velesove-ga, oba za svoj prispevek k ohranitvi kulturne dediščine na območju obeh župnij, kjer je v zadnjih letih obnovljenih večino cerkva. Nagrade je bil deležen tudi Cerkveni dekliški pevski zbor Andrej Vavken pod vodstvom prof. Damjana Močnika, izročili pa so jo tudi dr. Tomažu Prosenu, ki lahko kot najmljaši doktor znanosti v Sloveniji ponese ime Cerkelj v svet. Priznanja občine pa so dobili župan Franc Cebulj, Franc Rosulnik in Janez Zupin iz gasilskega društva Velesovo ter nogometna in odbojkarska sekcija Športnega društva Adergas. Uro pred slovesnostjo je cerkljanski župnik Stane Gradišek cerkljanskim občanom daroval tudi mašo, župan pa je ob prazniku obiskal najstarejšega občana, dr. Joža Bohinca, ki bo aprila star že 95 let. - D.Ž. Foto: Tina Doki Kranj, 27. decembra - Eno najlepših novoletnih doživetijif. Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo pred prazd* podarilo svojim otrokom in mladostnikom. Z muzejskih vlakom so jih namreč popeljali iz Kranja proti Lcscaf' Darilo so omogočili v kranjskem podjetju Procom, podjttJ Sava pa se je v njihovo korist odreklo denarju za novolt** voščilnice. - • Foto: Tina Doki IZ GORENJSKIH OBČIN Tržič, 26. decembra - Tržiška organizacija Rdečega križa je ob pomoči podjetnikov pripravila novoletno obdaritev prvosolčkov v prostorih delavske univerze, kjer je otroke obiskal dedek Mraz. Za starejše učence so organizirali te obiske po šolah v tržiški občini, Zveza kulturnih organizacij Tržič pa ie mladino povabila še na lutkovno igrico z naslovom Škrat Tuki-tam v tržiški kino dvorani. • S. Saje • Foto: Tina Doki 10. seja sveta občine Železniki Sprejeli popravek proračuna za leto 1995 Železniki, 27. decembra - Na 10. redni seji občinskega sveta v Železniki, ki je potekala v četrtek zvečer, so svetniki obravanavali sedem točk dnevnega reda. Pod prvo točko so sprejeli popravek ?roračuna občine za leto 995. Ta pri nekaterih postavkah zelo odstopa od proračuna, je na seji povedala vodja financ Marija Gaser. Vzroki za ta odstopanja so v gradnji vrtca, cest in stroškov občinske uprave. Svoj delež so k povečanju proračuna prispevala tudi sredstva, namenjena odpravljanju posledic poplav. Svetniki so sprejeli sklep, da se tista sredstva, ki niso bila porabljena na določenih postavkah v proračunu za leto 1995, prenesejo na iste postavke za leto 1996 (pri tem so izključena sredstva za civilno zaščito in obrambo). Uprava tržiške občine o svojem delu Letos so izpolnili številne načrte To so uspeli doseči kljub znatnemu zmanjšanju prvotno določenega obsega občinskega proračuna za 1995. leto. Tržič, 27. decembra - Občinska uprava z dvema tajništvoma in Petimi uradi zaposluje 23 delavcev. Sodeč po poročilih njihovih vodij in tržiškega župana na tiskovni konferenci prejšnji teden, so morali vsi krepko zavihati rokave za uresničitev naštetih nalog. Sami niso skrivali zadovoljstva nad opravljenim delom, končna sodba pa je na strani prebivalcev. Prebivalci še vedno ne ločijo med pristojnostmi državne in občinske uprave, zato bodo pripravili edicijo o njihovi organiziranosti. To je le eden od dokazov za izboljšane odnose z Upravno enoto Tržič, je ugotovil tajnik občinske uprave Tomaž Mikolič. Kot je povedal, so letos veliko naredili za preureditev občinskih prostorov in izboljšanje delovnih razmer v občinski stavbi, učinkovitost dela pa naj bi izboljšali tudi s skorajšnjo postavitvijo mrežnega sistema računalnikov. V občinski upravi je zaposlenih 23 delavcev, ki v povprečju presegajo srednjo stopnjo izobrazbe. Občina je že pripravila predlog rebalansa letošnjega proračuna, saj ima znaten izpad prihodkov. Delno je to nadomestila s prodajo zemljišč, zmanjšala pa je tudi načrto- vane odhodke. Urad za finance je, razen za upravljanje občinske blagajne, skrbel za knjigovodstvo v 12 krajevnih Mlaki. Nekaj stanovanjem so izboljšali kakovost s prenovami. Načrtujejo tudi prenovo več stanovanj v mestnem skupnostih in spremljanje po- jedru, ki naj bi jih naselili z slovanja na stanovanjskem domačini. področju, je predstavila njegovo delo Marta Jarc Urad za urejanje prostora je reševal več kot 200 vlog tn prošenj. Na njegov predlog je bil sprejet ureditveni načrt Ljubelj in zazidalni načrt Po-dovnca - Senično ter obravnavan zazidalni načrt Bistrica. Pripravil je tudi spremembe ZN Mlaka in osnutka PUP za mestno jedro. Pospeševal je naložbe v obnovo Dovžanove soteske in okolice, zagotovil urejanje 11 krajevnih cest in izgradnjo novega mostu čez Tržiško Bistrico, nadaljeval revitalizacijo starega mestnega jedra, skrbel za obnovo cerkvenih stavb, sode-loval pri urejanju komunalnega omrežja in prenovi šol, obenem pa pripravlja nove dokumente, je naštel Ignac Primožič. Ta uraa je veliko postoril tudi na stanovanjskem področju, je pohvalili njegove uspehe tržiški župan Pavel Rupar. Občina Tržič je letos pridobila 9 stanovanj, od katerih jih bo 5 vseljivih v letu 1996. Začetek prihodnjega Rezultati urada za gospodarstvo so najbolj vidni pri kmetijstvu oziroma gozdarstvu, kjer so zagotovili vzdrževanje 30 kilometrov cest v zasebnih gozdovih, z melioracijami pa so pridobili 25 hektarov novih površin. V razvoj podeželja in demografsko ogroženih območij so vložili 11 milijonov, v urejanje Dovžanove soteske pa okrog 8 milijonov tolarjev. V javna dela so vključili 30 brezposelnih, je povedala Slavka Zupan. Poročilo urada za pravne zadeve je predstavila Alenka Kavčič. Ob rednem delu je naglasila tudi skrb za zagotovitev pravne pomoči občanom in uvedbo notarske službe. Janez Bečan, vodja urada za družbene dejavnosti, je bil odsoten. Iz pisnega poročila je razvidno, da je ta urad skrbel za financiranje porabnikov, organiziranje letovanja za otroke, izvedbo več razpisov in popisa premoženja na kulturnem področju, popravila in opremljanje šolskih prostorov, leta bo imela na razpolago prevoze tržiških srednješolcev tudi 4 stanovanja v bloku na m drugo. • S. Saje 10. seja občinskega sveta Gorenj Sprejeli rebalans, Poljane, 27. decembra - Na zadnji letošnji seji je občinski svet Gorenja vas - Poljane sprejel rebalans proračuna za leto 1995. Rebalans je nekoliko nižji od predvidevane letošnje porabe občinskih sredstev, ker se projekt dograditve OŠ Poljane ni realiziral. Zato so trinajst milijonov tolarjev neporabljenih sredstev prenesli v proračunsko leto 1996 namensko za OŠ Poljane. Svetniki so župana Jožeta Bogataja tudi pooblastili, da sredstva za demografsko ogrožena območja, ki niso bila porabljena, vključi v rebalans proračuna za leto 95 in jih tudi prikaže v zaključnem proračunu. Ker se novo leto bliža, je bilo treba misliti tudi že na financiranje v prihajajočem letu. Tako se bo občina do sprejetja proračuna za leto 1996 začasno financirala na osnovi dva-najsiin - povprečne mesečne porabe iz proračunskega leta 1995. Sprejeli pa so pooblastilo Županu, da lahko sredstva uporablja po potrebi. Slišati pa je bilo tudi željo, da bi bili svetniki obveščeni, kam ta sredstva gredo. S sprejetjem popravka Zakona o lokalnih volitvah, ie bila občinskemu svetu Gorenja vas - Poljane dana zelena luč, da volitve a vas - Poljane izgubili končno izpeljejo. Želja je, da se izpeljejo do konca februarja naslednje leto. Krajevne skupnosti bo na volilne enote skupaj z županom razdelila upravna enota Škofja Loka, predlog bo uskladila komisija za mandatna vprašanja, kar naj bi na koncu občinski svet tudi potrdil. Župan je ob tem dodal, da so sredstva, ki so jih že v letošnjem proračunu v višini 600 tisoč tolarjev namenili za izpeljavo volitev, vključena v rebalans, verjetno pa jih bodo morali še nekoliko povečati. Spregovorili so tudi o svetniku Romanu Dolencu, ki je ponudil odstop. O njegovem odstopu so sicer govorili že prejšnjo sejo, a ga niso sprejeli, v obdobju do te seje pa so z njim še nekajkrat kontaktirali, vendar se Dolenc ni premislil. Zato so nazadnje le sprejeli njegov odstop in izrazili željo, da do takih primerov ne bi več prihajalo. Na seji so dali tudi soglasje Francu Ran tu za ravnatelja OŠ Železniki. Od sedaj naprej bodo svetnikom honorarji izplačani vsake tri mesece na Žiro račun, kot to predvideva tudi zakon. Spregovorili so tudi o šolanju begunskih otrok in še enkrat poudarili, da jih krajani ne želijo. • S. Šubic Župan Alojzij Čufar je povedal, da je driava občini Železniki v letu 1995 odobrila 35 milijonov tolarjev sredstev za odpravo škode, ki so jo povzročile poplave. Od tega je občina ie dobila 8 milijonov, 27 milijonov pa naj bi dobili do 10. januarja 1996. To je kar 20 milijonov več, kot so na občini upali, da bodo dobili. Za leto 1996 pa načrtujejo, da jim bo driava za odpravo posledic poplav namenila še 40 milijonov tolarjev. Svet je na svoji letošnji zadnji seji sprejel predlog župana Alojzija Čufarja za razširitev sistematizacije delovnih mest občinske uprave za mesto referenta za družbene dejavnosti, kar je bilo pogojeno z imenovanjem tajnice občine. Na to delovno mesto so imenovali Jolando Pintar, ki je do sedaj opravljala posle tajnika občinskega sveta. Ker pa delo tajnika občine ni združljivo s funkcijo občinskega sveta, so svetniki občinsko volilno komisijo zadolžili, da izvede postopek za takojšnje imenovanje nadomestnega člana sveta. Svetniki so se na seji pogovarjali tudi o predlogu odloka o plačilu nadomestila za stavbno zemljišče, ki bi ga lahko obravnavah po hitrem postopku, vendar pa so odlok dali v petnajstdnevno obravnavo. Pod peto točko dnevnega reda pa so svetniki dali soglasje k imenovanju Franca Ranta za ravnatelja osnovne šole Prešernove brigade. Od štirinajstih prisotnih svetnikov jih je bilo trinajst za, eden pa proti imenovanju. Na seji so se pogovarjali tudi o tem, kako bi celi Selški dolini omogočili sprejem lokalne televizije in programa nove TV 3. Zato so se odločili, da bodo takoj po novem letu povabili v Železnike predstavnike RTV Slovenija, da jim ti povedo, kakšne so možnosti za postavitev oddajnika na Miklavžu. Miha Prevc, predsednik občinskega sveta, je povedal, da se je svet do četrtkove seje sestal petnajstkrat in v tem času sprejel 142 sklepov, splošni akt občine, proračun občine in druge dokumente. Seje sveta so bile zelo učinkovite, k čemur je pripomoglo dobro sodelovanje sveta z županom Alojzijem Čufarjem in podžupanom Janezom Božičem. Prevc je pohvalil tudi delovanje treh občinskih odborov -odbora za gospodarske dejavnosti, odbora za družbene dejavnosti in odbora za komunalo in varstvo okolja, ki so olajšali delo občinskega sveta. • P.O. 16. seja Občinskega sveta Kranjske Gore Občina je bogata le z močnimi obrtniki Kranjska Gora, 26. decembra • Na seji, ki je S problemom gradnje gostinskega lokala bila štiri dni pred obletnico prvega srečanja se kranjskogorski občinski svet ubada že občinskega sveta, so se svetniki najdlje usta vili pri poročilu o delu Območne zbornice Jesenice v letu 1995 in njenem programu dela za leto 1996 ter predlogu pogodbe o soinvesti* ranju med Občino Kranjska Gora in Veroniko Bucič, ki gradi gostinski objekt v Podkorenu. Območno obrtno zbornico (OOZ) Jesenice je predstavila tajnica Vilma Hribar, ki je opozorila na velike probleme samostojnih podjetnikov s pridobivanjem raznih soglasij, nekaj mesecev, sedaj pa bo kot kaže le prišlo do epiloga. Ker graditeljica lokala Veronika Bučič ne more pridobiti od Upravne enote na Jesenicah lokacijskega, gradbenega in obratovalnega dovoljenja, interes občine pa ni, da gostinski objekt stoji na frekventni točki nedokončan in zaprt, so na njeno pobudo dovolili sklenitev pogodbe o soin-vestiranju. Pogodba naj bi bila zelo precizno napisana, da bi s tem preprečili kakršnokoli kar spremlja tudi velik stroškovni zalogaj, drugačno uporabo namembnosti objekta Zato je predlagala znižanje začetnih dajatev Ker pa je Odbor za okolje in prostor na in ustanovitev sklada za pospeševanje mal- svoji zadnji seji bil proti podpisu take ega gospodarstva, v veliko pomoč pa bi bili pogodbe, je njegov predsednik Janez Mer- podjetnikom tudi razni tečaji, ki jih organi- telj ponudil odstop. O tem bodo odločali na žira zbornica. Svetniki so ji razložili, da so naslednji seji, saj mora podati pismeni letos za kreditiranje samostojnih podjetni- zahtevek. kov že namenili sredstva s 6-odstotnimi Na seji so sprejeli še predlog programa obrestmi, ki so jih razdelili med 18 podjetni- javnih del v občini, kar naj stalo 1,888.000 kov. Za boljše informiranje ob prihodnjih tolarjev, 388 tisoč tolarjev več, kot je za to razpisih pa se bodo povezali z OOZ namenil proračun za leto 1996. Med drugim Jesenice. Omenjen je bil tudi predlog, da so potrdili tudi datum za občinski praznik - morajo ob dodeljevanju pomoči imeti pre- 7. avgust in imenovali Natašo Kokošinek, dnost mladi podjetniki, ki šele začenjajo s dipl. etnologinjo in profesorico zgodovine iz svojo dejavnostjo, ne pa tisti, ki so prej že Radovljice, za ravnateljico Muzeja Jesenice večkrat bankrotirali. s štiriletnim mandatom. • S. Šubic Z zasedanja tržiškega občinskega sveta Vrsta odločitev ob koncu leta Poleg neuspešnega rebalansa letošnjega proračuna, o čemer smo že poročali, so na 10. seji obravnavali kar 14 točk dnevnega reda. Tržič, 27. decembra - Veliko torsko ureditvena akta pa so nega odvoza odpadkov iz vseh potrdili kot osnutek in priporočili, naj bi ob obravnavi časa so se zadržali ob spremembah treh prostorsko ureditvenih aktov in dopolnitvi uredbe o taksi za obremenjevanje okolja. Slednje niso uspeli potrditi. Sprejeli pa so program javnih del za 1996. leto, za katerega naj bi namenili 5,4 milijona tolarjev. Na dnevni red desete seje prejšnji teden so kljub predlogu Upravne enote Tržič za umik treh točk uvrstili tudi spremembo odloka o zazidalnem načrtu Mlaka-Tržič, odlok o prostorsko ureditvenih pogojih (PUP) za staro mestno jedro Tržiča - ožje območje in spremembo odloka o zazidalnem načrtu Senično-Podovnca. Za prvi akt so namreč na dan pred sejo pridobili manjkajoči soglasji inšpekcijskih služb, druga dva dokumenta pa so z oznako osnutka dali v dvofazni postopek sprejemanja. Kljub vrsti pomislekov glede gostejše pozidave, možnosti za parkiranje vozil, cene neprofitne gradnje in preselitve stanovalcev iz lesene zgradbe so spremembo ZN Mlaka ob vzdržanih glasovih dveh svetnikov sprejeli, druga dva pros- naj predloga sodelovala tudi predstavnica Upravne enote Tržič. Sprejem uredbe o taksi za obremenjevanje okolja je že konec septembra razdelil mnenja svetnikov, podobno pa je bilo tudi ob tokratni obravnavi za dopolnitev uredbe. Odbor za prostor in okolje je predlagal plačilo takse enotno 200 tolarjev po osebi, nekateri svetniki so razmišljali o plačevanju po kvadraturi stanovanja, predvsem predlagatelji pa so vztrajali pri plačilu glede na porabo vode. Ker takso zaenkrat plačujejo le uporabniki javnega vodovoda glede na porabo vode, je občinska uprava predlagala, naj bi od I. 1. 1996 zaračunavali 160 SIT na osebo vsak mesec tudi v naseljih z lastnimi vodovodi. Zaradi številnih pripomb o pomanjkanju programa za porabo zbranega denarja iz takse so predlog za dopolnitev uredbe zavrnili, po pripravi dopolnjenega predloga pa ga bodo ponovno obravnavali. Svetniki so zatem potrdili sklep o zagotovitvi organizira- naselij v občini Tržič. Kjer nimajo podatkov za obračun po kvadraturi stanovanja, bodo od 1.1.1996 zaračunali 184 tolarjev na osebo vsak mesec. Občinski svet je obenem zadolžil upravo, naj v treh mesecih pripravi nov odlok, v katerem bo za vse upoštevano obračunavanje po osebi. Po obravnavi rebalansa letošnjega proračuna so najprej sprejeli program javnih del za leto 1996, v katerega naj bi vključili 38 brezposelnih oseb, za njegovo izvedbo pa naj bi namenih 5,4 milijona tolarjev. Nato so potrdili sklep o razdelitvi 1,5 milijona SIT za izvajalce izrednih kulturnih programov in sklep o določitvi javnega premoženja na področju kulture, soglašali pa so tudi, da se Zvonka Pretnar imenuje za ravnateljico Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič še za štiri leta. Svetniki so se seznanili tudi s poročilom o zasedenosti delovnih mest v občinski upravi in pravilnikom o organizaciji, delu in sistemizaciji v njej, poročilom o mednarodnih aktivnostih občine Tržič ter uresničevanjem letošnjih sklepov občinskega sveta. • S. Saje ZGODBE IZ ŽIVLJENJA Ivanka in Alojz Mencinger sta skupaj že več kot sedemdeset let Vse življenje sta se dobro razumela. Živita skromno, a zadovoljno. Pravita, da so za lepo starost zaslužni njuni otroci, pa zdravje in seveda dober zrak na Zgoši. Zgoša pri Begunjah - nista bila nikoli, vednar pa Ob dejstvu, da dva clove- sta vedno živela skromno, ka skupaj preživita kar "Prav gotovo je eden od več kot sedemdeset let, krivcev za to tudi odličen marsikdo z zavidanjem zrak tu na Zgoši," je ali pa z nejevero zmaje z pripomnil Alojz, "kar nekaj nas je takšnih, ki jih glavo. In si, če drugega ne, predstavlja dva starčka, ki v kakšnem domu za ostarele potrpežljivo čakata, kdaj se bo iztekel njun čas. Zato se je bilo s čilima in bistrima Ivanko in Alojzcm Mencinger še toliko bolj veselje pogovarjati. Ne le o časih, ki se jih večina od nas pač ne more spominjati, temveč tudi o čisto vsakdanjih stvareh, o brezposelnih in politiki, na primer. Ivanka in Alojz Men- imamo že čez devetdeset. Ženina sestra, na primer, Tončka. Stara je že petindevetdeset let pa še veze, čudovite prte dela, vse brez očal!" Pa se je še posmejal, da so vedno dobro skrbeli zanj, prej žena, zdaj, ko ona ne more več, pa hči. "Najraje je imel moje štruklje. Ni in ni se jih preobjedel. Enkrat sem poskusila, če se jih bo naveličal, pa sem mu jih tri tedne pripravl- cinger sta se poročila pred jala čisto vsak dan. Ste sedeminšestdesetimi leti mislili,da so se mu uprli? in za seboj imata lepo in Kje pa!" se smeji Ivanka, Eestro življenje. Alojz je in veselo pokima na vpra- ar petintrideset let delal sanje, Če sta se vedno tako v leski Verigi, vmes pa je bil štirideset let igralec begunjskem amaterskem gledališču. Nastopal je v dobro razumela. "Mi ni bilo žal, da sem ga čakala, ko je bil dve leti v vojski v Bitoli. Poročila Divjem lovcu, Matiji Gub- sva se, ko se je vrnil in je cu, Miklovi Zali in, kot se za može iz tistih krajev spodobi, je že petinsedemdeset let član gasilskega društva. Mencingerjeva zdaj živita pri hčeri in zetu, ki sta se pred več kot petnajstimi leti vrnila iz Avstrije, da lahko skrbita zanju. Pravita, da sta zadovoljna z življenjem, da zdravje dobro služi, in da otroci, vnuki in pravnuki pridno prihajajo na obisk. Ivanka sicer zadnja leta malo slabše sliši, Alojz pa se zelo dobro drži. Čez dan malo pogleda okoli hiše, Eredvsem pa pridno pre-ere vse časopise in pogleda dnevnik. Najbolj ga zanima politika, od današnjih politikov pa mu je najbolj všeč predsednik Milan Kučan. Zdaj niso rožnati časi," pravi, "toliko je brezposelnih, to pa Ie težko. Spomnim se, :ako sem jaz ostal brez službe. Pol leta sem delal pri Elektrogospodarstvu. Pa so prišle volitve, zmagali so klerikalci, jaz pa seveda nisem volil zanje, kaj hitro sem bil na cesti. Ampak potem so mi k sreči ponudili delo v Verigi, ki je bila bolj delavsko usmerjena in tam sem ostal vse dokler nisem odšel v pokoj." Ko smo ju povprašali po receptu za tako dolgo življenje, sta povedala, da lačna sicer bil najin najstarejši, Slavko, star že pet let." Pravita, da tudi v tistih, drugačnih časih ni bilo tako zelo hudo, če sta se dva vzela šele po rojstvu otroka. "Jaz sem bila že tako rekoč na poti v Ameriko," pripoveduje svojo zgodbo Ivanka. "Bratranec nama je s sestro poslal vozovnici od tam. Potem pa sem spoznala njega in ostala. Ni mi žal, da je šla sestra sama čez lužo. Lani je umrla..." Alojz ve veliko povedati tudi o obeh svetovnih vojnah. V prvi je izguvil brata, za drugo pa pravi, da je bila še veliko hujša. "Takrat sem bil sekretar osvobodilne fronte in moral sem se skrivati pred nemci in domobranci. Oba sinova sta bila v Eartizanih. Strašno sva se ala za njiju. Starejši je bil ranjen - kar osemnajst krogel je imel v telesu, pa je k sreči preživel. Z mlajšim je bilo le malo mani hudo. Kroglo je nosil v telesu vse do smrti, nekaj mesecev nazaj..." Alojz in Ivanka pravita, da imata čudovite otroke in smrt Otona, ki je po hudi bolezni umrl pred nekaj meseci, bosta težko prebolela. "Hči Majda in zet Roman tako lepo skrbita za naju in če bo zdravje služilo, se veseliva tudi let, ki še pridejo." • M.A Kaj se (lahko) zgodi, če "konflikten" delavec išče pravico na sodišču • © o a 9 m A %A V času najbolj grobega kapitalizma, ko so delavci praktično nezaščiteni, borza pa polna čakajočih na delo, je iskanje pravice na sodišču lahko tudi zgrešena poteza. Kranj, 27. decembra - Srečne delavce, ki v desetih, dvajsetih in več letih dela niso občutili nobene krivice, bi zanesljivo zaman preštevali celo na prste ene roke. Vsak (tudi šefi imajo svoje šefe) je že doživel grenko izkušnjo, ki mu je jemala delovno voljo in spanec, a jo je nekako "pogoltnil" in šel naprej. Kaj pa se lahko zgodi, če se nekdo s krivico, ki naj bi se mu zgodila, ni pripravljen sprijazniti, ampak se odloči za trnovo pot dokazovanja svojega "prav" na delovnem in socialnem sodišču? Primer Bineta (tako naj mu bo ime), zaposlenega v skladišču LGM na Pri m sk o vem, je zgovoren in predvsem poučen. "V kranjski Lesnini delam osemnajst let, doživljal sem dobre in slabše čase, moja kalvarija pa se je začela pred petimi leti, ko smo dobili novo direktorico. Z njo sva pogosto prihajala navzkriž, po naravi ne slepomišim, naravnost sem ji povedal, da ne dela prav. Posledice sem občutil. Med dragim me je poslala na čakanje, vzela naziv skladiščnika, me degradirala v manipulanta in prikrajšala pri plači, celo cistilka sem ze biL Letos se je pokazalo, da poslov res ni znala voditi. V začetku maja so me na prosto soboto poklicali v službo, vso soboto in nedeljo smo delali inventuro. V ponedeljek je bila že nova firma, Lesnina Kranj, prišel je nov direktor. Šefi iz Ljublj ane, tudi novi generalni direktor holdinga Robert Dečko, so nam povedali, da so bile v naši trgovini vedno rdeče številke, da manjka blago, svetovali so nam, da kdor hoče ali more, naj poišče službo drugje oziroma gre na zavod, ker je v novi trgovini premalo kruha za vse." Na "pogorišču" LGM je holding Lesnina, tudi glavni upnik LGM, vzpostavil novo firmo z novim imenom, trgovino Lesnina Kranj. Nekaj zaposlenih v LGM je odšlo, nekatere je pod svojo streho postopno vzela nova firma, trije pa so trenutno še v stari, med njimi tudi naš sogovornik Bine. "Enkrat smo dobili nekaj denarja, potem bone, s katerimi se seveda ne da plačevati računov, zadnja dva meseca pa smo ostali brez vsega. V novi firmi imajo redne plače, mi, ki delamo zanje, pa nič, naš žiro račun je blokiran," pravi Bine. "Trgovina rabi skladišče, naše delo naj nam plačajo ali pa naj iz pisarn izdajajo material. Skladišče je najmanj krivo za propad LGM." Prva tožba izgubljena Bine je v "kritičnih" letih; premlad za upokojitev in prestar, da bi se polotil česa novega oziroma da bi ga v kakšnem drugem podjetju sploh hoteli. Vrh tega je invalid tretje kategorije. Svojo firmo je tožil na delovnem in socialnem sodišču zaradi prerazporeditve na nižje delovno mesto in odškodnine zaradi prikrajšanosti pri plači, saj je, kot trdi, tudi kot manipulant opravljal delo skladiščnika, za to ima dovolj prič. Prvo tožbo je že izgubil, bo pri drugi pravica na njegovi strani? "V Lesnini so mi ponujali nekaj denarja, da bi odnehal s tožbo. Na tak kompromis ne pristajam, hočem, kar mi pripada. Izgubiti nunam ničesar, kot invalida me ne morejo postaviti na cesto," trmasto vztraja Bine. Mogoče ima prav, lahko se tudi moti, razsodilo bo sodišče. Bržkone pa bo Bineta trma stala več kot nekaj stotakov, za kolikor je bil v minulih letih prikrajšan pri plači. Stala ga bo, vsaj tako kaže, zaposlitve v novi firmi. Zakaj nova trgovina? Na to vprašanje je odgovoril direktor holdinga Lesnina Robert Dečko. "LGM v Kranju ni v stečaju, ampak še v procesu ugotavljanja dejanskega stanja," je pojasnil. "V dveh letih je zaradi napačnih poslovnih odločitev nastalo skoraj 300.000 mark izgube. Zato smo vzpostavili novo firmo, ki je začela brez hipotek, da lahko v Kranju poslujemo in da ohranimo čim več delovnih mest. Slabo jedro smo razbili, direktorica in nekateri drugi so odšli, nekatere smo premestili, s tem smo novemn direktorju Leu Jeriču omogočili, da lahko kolikor toliko normalno dela. Rezultati so že vidni." Prehod delavcev v novo firmo gre po besedah Roberta Dečka postopno. Direktorja Jeriča podpira v hotenju, da oblikuje dobro ekipo in da s čim manj zaposlenimi pozitivno posluje. Postopno, z naraščanjem prometa, bi lahko zaposlili tudi druge, tudi delavce iz skladišča. "Gospod Bine toži firmo v dveh zadevah, v eni je na sodišču že izgubil, zdaj izsiljuje Lesnino z odškodnino. Mi smo mu za "mir" ponudili nekaj nadomestila, vendar ga ni bil pripravljen sprejeti. Kot so mi dali vedeti naši pravniki, bo najbrž izgubil tudi drugo tožbo. Bine je zelo konflikten." Bo Bine ostal sam? Direktor trgovine Lesnina Kranj Leo Jerič pravi, da za Binetove stare zamere do LGM ni vedel. Bineta je kot kvalificiranega mizarja in izkušenega v skladiščnih poslih zagovarjal in ga nameraval zaposliti v novi firmi, ki daje večji poudarek prav na lesnem programu, potem pa so iz Ljubljane njegovo navdušenje ohladili. "V LGM je bilo zaposlenih petnajst ljudi, v novi firmi, ki jo vodim, nas je trenutno sedem, po novem letu bomo predvidoma prevzeti še dva iz skladišča. Prednost pri zaposlovanju imajo delavci LGM. V novi firmi želim sodelavce, Id bodo pripravljeni resno prijeti in prebroditi tudi začetne težave. Bojim se, da bo Bine ostal sam in da si je tega tudi sam kriv. Čeprav imam z njun dobre izkušnje, ne upam tvegati. LGM bo šla v stečaj. Skladišče je v lasti holdinga, storitve stari firmi plačujemo. Njen žiro račun je blokiran, vprašanje je, kaj bodo delavci iz nje lahko dobili. Kolikor vem, bodo ta teden prejeli plače za oktober in november." • H. Jelovčan Stanovalce iz socialnih stanovanj na Kidričevi morijo visoke najemnine Pisali Kučanu in Bizjaku V mestni občini Kranj so se septembra na podlagi pravilnika o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih najemnine, tudi za socialna stanovanja, podražile za 186 odstotkov. Kranj, 27. decembra - Poti do uveljavitve novih najemnin sta dve; najemnine za stanovanja, zgrajena po 19. oktobra 1991 so poskočile hipno, najemnine za starejša stanovanja pa bodo novo vrednost dosegle postopno v dvanajstih mesecih. Pravilnik, U ga je avgusta podpisal minister Pavle Gantar, je namreč osvojil tudi kranjski župan Vitomir G ros ter s tem sprožil plaz nezadovoljstva predvsem med stanovalci socialnih stanovanj v prenovljenem nekdanjem dijaškem doma na Kidričevi cesti. Skupaj z močno popravljenimi položnicami so stanovalci iz Domplana, kjer ima mestna občina "stanovanjski servis", namreč dobili skopo pojasnilo, da "se je najemnina za neprofitna in socialna stanovanja, zgrajena po 19. oktobra 1991, povečala s 1. septembra 1995 za 286 odstotkov". Skupina stanovalcev s Kidričeve je zatem začela papirnato vojno proti visokim najemninam za socialna stanovanja. Pisali so kranjskemu županu Vitomirju Grosu, ki jim je razložil osnove za podražitev ter jih napotil na Genter za socialno delo, kjer upravičencem dajejo subvencije za stanarine, ponudil jim je tudi možnost zamenjave stanovanj visokega standarda na Kidričevi s starejšimi in cenejšimi stanovanji. Obrnili so se tudi na predsednika države Milana Kučana. Iz njegovega urada so jim sporočili, da predsednik nima pristojnosti za poseganje v probleme te vrste in so zato vlogo stanovalcev odstopih Centru za socialno delo v Kranju. Smiselno podoben odgovor so dobili tudi od varuha človekovih pravic Iva Bizjaka, ki so ga prosili, naj jim pomaga pri ukinitvi oziroma zmanjšanju 286-odstotnega povečanja najemnin ter ga opozorili na neupravičeno izenačitev najemnin v neprofitnih in socialnih stanovanjih. Ivo Bizjak se je začudil, od kod nenavadna 286-od- stotna podražitev, strinjal pa se je tudi, da gre pri neprofitnih in socialnih najemninah za dve različni kategoriji najemnin. Stanovalcem je obljubil, da bodo v njegovem uradu problematiko temeljito preučili, od državnih organov pridobili vse podatke in nato predlagali, skladno s pristojnostmi, primerne ukrepe. Vprašanje visokih najemnin je v svetu mestne občine načel predsednik sveta Branko Grims, od župana in njegovega pomočnika Franca Goloreja so svetniki dobili kopijo pravilnika o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter razlago te metodologije s podatkom, da gre za 186-odstotno in ne 286-odstotno povečanje najemnin.Kaj je torej z nesrečno število 286, ki se je znašla na Domplano-vem dopisu stanovalcem? Eraest Mikoletič iz Domplana pravi, da gre za pomoto. 286 je indeks in ne odstotek povečanja najemnin, te so se v Kranju dejansko povečale za 186 odstotkov. Na vprašanje, da Gantarjev pravilnik v bistvu določa zgornjo mejo dovoljene neprofitne najemnine in bi torej občina za socialna stanovanja lahko določila tudi nižjo vrednost točke, je Ernest NikoletiČ f>ri trdil, da bi občina res ahko uvedla ti znižane neprofitne najemnine. Vendar se za to rešitev iz povsem praktičnih razlogov v Kranju niso odločili, ker bi 450 družin samo "zdrazili", do nižje najemnine pa bi bilo upravičenih morda komaj deset družin. Edini pravi naslov za socialno ogrožene je zato Center za socialno delo, ki deli subvencije, druga možnost pa je, da finančno šibki stanovalci s Kidričeve stanovanje zamenjajo s cenejšim. Na lanski javni razpis, s katerim je stara kranjska občina stanovalce povabila k menjavi, ni bilo pričakovanega odmeva, zdaj bodo verjetno raz; mere marsikoga prisilile, da si bo poiskal svojim dohodkom primerno stanovanje. Socialna država namreč umira. H. Jelovčan Vsem poslovnim partnerjem in našim potrošnikom želimo, da bi jim v letu 1996 šlo vse kot po olju CEKIN TOVARNA OLJA - Oljarica Kranj UImkomk želimo t dihu Bozict lilr-faunoj, MM- toplini sniitnnli zmt žare&čMtloie p Umi- &i$e ny razlije, ^ (jospodovo Ido 1996, Radio v v 6ce_ grmac Podbrezj« 127/A Tel.: 084/731-500 BOGATA PONUDBA JEDI HIŠNE SPECIALITETE ajdovi in sirovi štruklji bakalca z žlinkrofi bedančev kotlet postrvi in škampi malice in nedeljska kosila POSEBNA SOBA ZA SKUPINE DO 30 UUDI Odprto od 10. do 23. ure, ob sobotah od 12. do 24. ure, ob nedeljah od 11. do 22. ure. _— ELFKN r® Elan Begunje vas vabi v svojo praznično okrašeno in bogato založeno športno prodajalno v Begunjah na ugodne nakupe. Bogata izbira alpskih in tekaških smuči Akcijske cene smuči MBX serije C Pri nas lahko kupite smužlco SCXf ki je bila izbrana v Ameriki za smučko leta. Pestra izbira vseh vrst oblačil za zimske športe. Gotovinski popusti. Bela kartica za zveste kupce Saj igru poštam resničnost • z tilAN-om t • 5 to kurticu imnlt II) % futpnsto /ni nakupu kdcliiat i fiauovo biagovtto znamko, - \aiup j« multn name * iportm ptudaiaM MAS »• Begunjah. • S« akcijski ittie ni doiieunttt popustov. • fhpttut s t ne t*ii*vnjo. /frftUt stf zaupjvtjt in >vtj pttxtan* rcsutčiunt i Mtiti - <)tii f Naj igra postane resničnost ELfKN _ om radio triglav 96 MHz Sinček A T C L J C d.o.o. INŽENIRING IN PROIZVODNJA SALON POHIŠTVA Titova 1,64270 Jesenice teL:064/861-441,int.2520 Mobitel 0609/618-553 Velika izbira pohištva na enem mestu sedežne garniture, dnevne in otroške sobe, spalnice, kuhinje, bela tehnika ter ekskluzivno italijansko pohištvo. NOVO - UGODNO - NOVO VELIKI POPUSTI V MESECU DECEMBRU Kredit na 24 mesecev s pologom ali brez Letna obrestna mera T+7% Tesnenje oken in vrat s silikonskimi tesnili I Svetovanje na domu, montaža in prevozi! Del. čas: od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure CWTIPKA GLASBENI INŠTRUMENTI TIPKA Kolodvorska 7 LJUBLJANA 061/13-17-055 TIPKA Staneta Žagarja 34 a KRANJ 064/331-478 W°°1ortsCHLOGL ŠE VEDNO NAJCENEJŠI NAKUP GLASBIL DO 12 MESECEV NA KREDIT BREZ OBRESTI PREŠERNA KRANJ KRANJ, Kidričeva 49 rapisuje prosto delovno mesto UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 3. 1. 1996 dalje. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli. Prijave z dokazili pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po zaključku prijav. NAJVEČJA DECEMBRSKA POHIŠTVENA AKCIJA V NAJVEČJEM GORENJSKEM POHIŠTVENEM CENTRU akcijski popusti do '+ več kot 1000 možnih vrst kuhinj Izdelava sedežnih garnitur po meri velika izbira uvoženega pohištva iz zaloge plačilo na obroke, prevoz, montaža ŠKOFJA LOKA Kidričeva 16A ' tel.: 634-606 Delovni čas: 9.00 - 12.00 in 15.00 sobota 9.00 - 13.00 19.00 1. nagrada: jedilniška miza, 2. nagrada: garderobna omara, 3. nagrada: klubska miza Pošiljajte rešene križanke in kupončke V Gorenjskem glasu smo pred kratkim objavili nagradno križanko In nagradni kuponček podjetja Sint, d.o.o, iz Škofje Loke. Z objavo kupončkov bomo nadaljevali do konca meseca decembra. Vaša naloga je, da kupončke zbirate. V prvih dneh januarja pa bomo med poslanimi križankami in kupončki izžrebali lepe nagrade. Torej, za rešitev križanke imate še dovolj časa, prav tako tudi za zbiranje nagradnih kupončkov. Do konca decembra lahko prvo ali drugo ali pa oboje pošljete na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj ali na tint, d.o.o, Kidričeva 16a, kofja Loka. Nagrada vas čakajo! domplan kranj, p.o. podjetje za stanovanjsko in investicijsko dejavnost, urejanje prostora in naselij kranj, bleivveisova c. 14 Na podlagi 46. do 48. člena Statuta podjetja Domplan Kranj, p.o. in sklepa Delavskega sveta z dne 15. 12. 1995 objavlja razpisna komisija razpis za imenovanje DIREKTORJA PODJETJA DOMPLAN KRANJ, po. Pogoji: - visoka strokovna izobrazba tehnične ali družboslovne smeri in pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v eni od dejavnosti podjetja (stanovanjska in investicijska dejavnost ter urejanje prostora in naselij) - organizacijske sposobnosti za vodenje - sposobnost za uspešno gospodarjenje, dokazano z dosedanjim delom Mandat traja 4 leta. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljejo do vključno 12. januarja 1996 na naslov: Podjetje Dompaln Kranj, p.o., Bleivveisova 14, Kranj, s pripisom "za razpisno komisijo". O sklepu delavskega sveta bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po njegovem sprejetju. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Matija Čop 1835-1995. V Mali galeriji, galeriji Mestne hiše in v kletnih prostorih Prešernove hiše razstavljajo udeleženci 2. Bienala mesta Kranja. V preddverju Iskratel na Laborah je odprta razstava Gorenjska likovna ustvarjalnost V Galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikar Zmago Jeraj. V galeriji Ovsenik je na ogled stalna zbirka del Jožeta Tisnikarja. V Cafe galeriji Pungert razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Filmska ustavrjalnost Milke in metoda Badjure (1926-1969). Kosova graščina bo med prazniki (25., 26. 30. in 31. dec. zaprta). KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši - etnografskem muzeju je odprta razstava Kranjske gostilne v 19. stoletju. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled numizmatična razstava Ženski liki na antičnem denarju. V galeriji v zgornji avli Občine Radovljica je na ogled razstava Slike Radovljice. V galeriji Kamen razstavlja akad. sikar Črtomir Frelik V Knjižnici A.T. Linharta je na ogled fotografska razstava del članov Fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Fara razstavlja slike na temo Krajina akad. slikarka Mirna Pavlovec V galeriji Ivana Groharja razstavljata fotografije Smiljan Šiška in Borut Šraj. Slovenska knjiga ponovno prijetno presenetila DESET KNJIŽNIH NOVOSTI Slovenija je prva od držav, ki je v dobrem letu po izidu izvrstnega Timesovega Atlasa evropske zgodovine dobila njegov prevod, dopolnjen s prilogo Slovenija v zgodovini. Atlas evropske zgodovine v slovenščini in s posebno slovensko zgodovinsko prilogo je založba Slovenska knjiga, d.o.o., Ljubljana izdala v zavidljivi nakladi 10.000 izvodov in preko svoje zastopniške mreže že v prednaročilu uspela prodati dobro polovico naklade. Tržič, 26. decembra - Založba Slovenska knjiga, d.o.o., Ljubljana je v prednovoletnih dneh obogatila slovenski knjižni trg z desetimi novimi knjigami, med katerimi posebej izstopa slovenski prevod Atlasa evropske zgodovine, ki je v izvirniku prvič izšel lani oktobra v založniški hiši Times Books, Ltd. v Londonu. Poleg atlasa, ki z najboljšo kartografijo in izjemno natančnostjo podatkov podaja tritisočletno evropsko zgodovino od 900 let pr. n. š. do lanskega leta, je Slovenska knjiga ponudila bralcem še devet knjig, namenjenih predvsem mlajši generaciji. Med njimi je Perutnička, zbirka kratkih zgodbic o pticah, tri knjige v zbirki Spoznavajmo znanost in štiri knjige v zbirki Veliki raziskovalci. Novosti je Slovenska knjiga, tako kot vse svoje knjilne novosti zadnjih let, predstavila v izjemnem ambientu Vile Bistrica pri Tržiču. V Timesovem atlasu ie evropska zgodovina prikazana s 46 dvostranskimi zemljevidi ter 200 manjšimi zemljevidi, vsak je opremljen s krajšim poljudno sestavljenim besedilom. Evropska zgodovina ni zanimiva le skozi minula tri tisočletja, temveč izstopajo tudi zadnja štiri leta, saj je s padcem komunizma na evropskih tleh nastalo 17 novih držav. Ker v angleškem izvirniku Slovenija ni posebej obravnavana, je založba Slovenska knjiga povabila k sodelovanju strokovnjake Filozofske fakultete v Ljubljani: doc. dr. Petra Štiha, prof. dr. Vaška Simonitija ter Petra Vodopivca, za kartografski del s 16 zemljevidi o Sloveniji v zgodovini je poskrbel Ciril Vojvoda. Slovenski zgodovinarji so Timesov atlas dopolnili s prilogo Slovenija v zgodovini, kar angleškemu izvirniku, prevedenem v slovenščino, daje novo kvaliteto. Za naročila Atlasa evropske zgodovine v slovenščini in drugih devet knjižnih novosti Slovenske knjige: Založba SLOVENSKA KNJIGA, d.o.o., Ljubljana, Litijska 38, telefon 0617 443 - 915 ali 140 - 42 - 82. Novo pri Prešernovi družbi LETOS TUDI KNJIGA ZA MLAJŠE Ljubljana, 27. decembra - Prešernova družba je prejšnji teden predstavila letočnio Prešernovo koledarsko zbirko šestih knjig: poleg tradicionalnega Prešernovega koledarja 1996 še roan Pokvarjenka, Pogovori o Louisu Adamiču, knjigo za otroke ter dve Knjigi iz izbirke Sto. Letošnja zbirka ie zanimiva zaradi mnogih sprememb - tako oblikovnih kot tudi vsebinskih, na kar najbolj kaže temeljna, torej letošnji Prešernov koledar. V njem so, poleg običajne vsebine, letos dopolnjene s predstavitvijo in pesmimi igralke in Eesnice Mile Kačič, še predstavitve vseh avtorjev Prešernove oledarske zbirke. Prav gotovo dobrodošla popestritev pa so aktivni deleži omenjenih avtorjev v predstavitvi, to so članki, ki niso vsebovani v delih zbirke. Tudi letošnji Prešernov koledar vsebuje anketo, v kateri več znanih Slovencev odgovarja na vprašanje, kaj je vredno več kot denar. Pet preostalih del Prešernove koledarske zbirke je tematsko zelo pestrih. Roman dr. Vlada Peteršiča Pokvarjenka je zanimiv tako zaradi dela samega, govori o mladi natakarici, detomorilki in o življenju v šoli za natakarje, kot tudi zaradi nenavadne življenjske zgodbe njenega avtorja. Pogovore o Louisu Adamiču je zbrala dr. Janja Žitnik, ki pravi, da intervjuji veliko povedo ne le o Adamiču, marveč tudi o zanimivih ljudeh, s katerimi se je pogovarjala. V letošnjo Prešernovo zbirko je vključena tudi knjiga za otroke. Štiri naj bi bila prva pasja avtobiografija na svetu, prihaja pa izpod peresa Petra Stoparja. In na koncu še dve zanimivi knjigi iz zbirke Sto: prva je Sto zgodb arheoloških spomenikov v Sloveniji, ilustrirani leksikalni priročnik dr. Ive Curk, druga pa prav tako ilustrirani leksikalni priročnik dr. Sandija Sitarja, tudi urednika letošnjega Prešernovega koledarja, Z vozili skozi čas. Sicer pa je Prešernova družba na kratko predstavila Prešernovo koledarsko zbirko 1997, ki bo bogatejša za Še eno knjigo. Poleg koledarja naj bi vsebovala kar dve mladinski povesti in zbirko pesmi za otroke, dve knjigi iz zbirke Sto slovenskih ter roman Franceta Fajdige Zob za zob. • M.A. Gorenjska fondacija KULTURA GORENJSKE DEŽELE 32.533.370,34 SIT - Tolikšno "skupno vrednost" je za letošnji Festival Radovljica izračunal Klemen Ramovš. Pogledi na to "skupno vrednost" so lahko najrazličnejši. Npr. teh 32.533.370,34 SIT je najbolj neposredno užilo okoli 150 nastopajočih in približno 3000 gledalcev otvoritvenega spektakla ter 77 nastopajočih in 1400 gledalcev na sedmih koncertih. Torej je prišlo več kot 7000 SIT stroškov na obiskovalca in okoli 140.000 SIT na nastopajočega. To bi bil najbolj ozek pogled na Festival Radovljica. In na stroške za kulturo nasploh. To je pogled, ki ga je nazorno izrazil tržiški župan, ko je rekel novinarki, da iz proračuna kulturi ogromno dajejo, nič pa od nje ne dobijo. Njegovo razmišljanje je logika večine staro- in novopečenih občinskih politikov pa tudi večine občinskega občestva nasploh. Tržiški župan ima po svoje prav. Seveda v okviru svoje ne/ vednosti. O kulturi ne ve kaj dosti. Ne zna je prijeti v roko. Ne ve, da kultura sicer stane, da pa se od nje da veliko dobiti. Tako gorenjske občine kot tudi druge občine in nasploh vsi, ki dajejo tudi za kulturo, so pred tem, da se bodo morale večkrat odločati prav iz tega razmisleka: Ali dajejo kulturi preveč? Kaj kultura vrača? V občini Radovljica je letos kar 12 odstotkov proračuna namenjenega kulturi, na Jesenicah 6,5 odstotka, na Bledu 4,5 odstotka. Npr. na Jesenicah 25 milijonov SIT za muzej, 28 milijonov za knjižnico, 18 milijonov za gledališče itd., itd. To so resne vsote. Ne pozabimo, da kulturi daje še država iz svojega proračuna. Torej gre v kulturo razmeroma veliko proračunskega denarja. In neprestano se je potrebno spraševati, kako se ta denar potroši: ali ga dobri gospodarji oplemenitijo ali se ga zgolj troši kot proračunski denar, ki ni od nikogar. Oglaševanje in promocija Vrnimo se k Festivalu Radovljica. V njegovi "skupni vrednosti" 32.533.370,34 SIT je občina Radovljica primaknila 4.000.000 SIT, nekaj je dodala še država. Festival torej je odvisen tudi od proračunskih sredstev, a zgolj z njimi ne bi preživel. Največji delež v "skupni vrednosti" festivala ima oglaševanje in promocija, kar 55 odstotkov. In prav zato je Festival Radovljica toliko vre- den. Ker kultura lahko vrača le tako, da je prisotna v javnosti. Prav zato Festivala Radovljica ni použilo le 4.400 gledalcev in 230 nastopajočih. V razmerjih "vrednosti" je šlo 18 milijonov SIT za oglaševanje, promocijo in materialne stroške proti 8 milijonom za umetnike in 3 milijonom za otvoritveni spektakel. Oglasni prostor je bil vreden 11 3 milijona SIT, 27 glasov v vodilnih dnevnikih in Gorenjskem glasu, 372 radijskih in 484 televizijskih oglašanj na državnih in lokalnih valovih, 43 jumbo panojev. Na njih so imeli sponzorji dovolj oglasnega prostora. Ilirija kot glavni financer se je pojavila v javnosti skozi Festival Radovljica z okroglo tistočakom. Mesto Radovljica pa je dobilo promocijo, ki se je ne da preračunati. Festival Rad-voljica so zaradi njegove nesporne mednarodne kvalitete spremljala imenitna slovenska kritiška imena in ga hvalila v več desetih poročilih in ocenah. In vsaka omemba festivala Radovljica je promocija mesta Radovljica. Torej je kultura Radovljici mnogokrat vrnila vložena sredstva. Sponzoriranje kulture In smisel razvoja je, da politiki, gospodarstveniki, mediji od kulture zahtevajo tako obnašanje, kot ga je razvil Klemen Ramovš ob Festivalu Radovljica. Prvi pogoj za tako obnašanje so spremembe obnašanja kapitala, politike in kulture same. Sponzoriranje na zahodu obravnavajo kot pomemben instrument tržne komunikacije. Vrsta podjetij si zagotavlja svoj prostor v javnosti, dokazuje svojo odličnost prav s tem, da promocijske poti išče s tem, da podpira kulturo. Bogo Kovač piše o sponzorstvu kot podjetniškem cilju in potrebi. Za to pa je potrebna sprememba poslovne kulture podjetja. Kovač sklepa takole. RAZSTAVA MAURA STIPANOVA Kranj - V Kranju je vrsta gostinskih lokalov, trgovin, knjižnic, šolskih avl in drugih negalerijskih prostorov okrašenih s slikami, ki naj bi izboljšale počutje gostov ali obiskovalcev. V teh prostorih praviloma razstavlja nadvse pestra paleta likovnikov, tako tistih, ki se iz različnih razlogov ne morejo uvrstiti v razstavne programe galerij, kot tistih, ki bi jih galerije z veseljem sprejele. Med slednje sodi tudi hrvaški slikar Mauro Stipanov, katerega slike lahko vidimo v kranjski Restavraciji Yasmin. Stipanov na Hrvaškem velja za enega pomembnih pripadnikov abstraktnega slikarstva in še predvsem lirične abstrakcije. Torej slikarstva, ki nam ne prikazuje predmetnega sveta, čeprav marsikdaj na videz dosledno abstrakten slikar pri slikanju še vedno izhaja iz konkretnosti, iz katere si seveda sposodi samo nekatere vtise, jih nato preoblikuje v abstraktno zasnovano kompozicijo. Temu ustvarjalnemu principu se je odločil slediti tudi Mauro Stipanov, rojen leta 1952, diplomiral na Accademia de belle arti v Benetkah leta 1980, živi in ustvarja pa na Reki. Avtor se je tokrat lahko predstavil z manjšimi deli, ki pa vseeno odkrivajo nekaj posebnosti njegovega likovnega jezika in njegove likovne izpovedi. Predvsem imamo v mislih estetsko domišljen in tudi izredno sproščen, skorajda igriv način, na katerega Mauro Stipanov usklajuje različne likovne elemente med seboj, vse od različnih oblik, likov, ekspresivnih in premišljenih linij, ploskev in seveda komplementarnih in nekomplementarnih barv. Spaja jih v sproščeno in igrivo celoto, nekakšen odmev mediteranske sproščenosti, ki preveva tudi dela nekaterih naših primorskih umetnikov. • Damir Globočnik /. Poslovna kultura je ključna za sodobno menediiranje sprememb v podjetju. V poslovno kulturo sodijo poslovna filozofija in ideologija, jezik, simboli, rituali. 2. Poslovna kultura povečuje občutljivost menedzerjev za vrednote, poslanstvo podjetja Menedierji postajajo veliko bolj kot v preteklosti občutljivi. Za mehke vplive na poslovanje podjetja. 3. Notranja kultura podjetja pa je hkrati pogoj za vedno večje odpiranje podjetja do zunanjih kulturnih institucij (podjetij, ustanov, projektov...), ki lahko bistveno prispevajo k vzpostavljanju notranje kulture podjetja." Na tej podlagi je nastal tudi model Klemena Ramovša za festival Radovljica kot model, ki ga uvrščamo v t. i. kulturni marketing/marketing kulture. V trženje z odličnostjo. V razvitem svetu imajo mnoge znane poslovne hiše že dolgo tradicijo sponzoriranje kultura. Philips cilje svojega kulturnega angažmaja povzame takole: "- pozicioniranje Philipsa kot firme, ki je socialno odgovorna, - pozicioniranje Philipsa kot firme, ki je kulturno angažirana in - izboljšanje položaja Philipsa na področju kulture in vzgoje" Cilji, ki so sprejemljivi tudi za nas, mar ne? Drugi kot trikotnika so politiki. Omenili smo že, da npr. v gorenjskih občinah dajejo razmeroma veliko denarja za kulturo. V kratkem se bo pokazalo, ali je to zgolj podedovano stanje, ali pa bodo občinske politike tudi v prihodnje odprte do kulture. Ali bodo preživeli občinski zborniki, kako bo s kulturnimi ustanovami in objekti, ali bo Kranj res Prešernovo mesto, ali bo Radovljica res Linhartovo mesto kulture itd. itd.? Vrsta pobud je, ki jih lahko spodbujamo kot civilne iniciative, ki naj zahtevajo svoj prostor tudi pod Eroračunskim soncem. Tako o potekal neprestani dialog med javnostjo in politiko. Slednja bo v tem dialogu pokazala, koliko zna iz kulture kovati volilni dobiček. Kot tretjo smo v trikotniku s politiko in kapitalom našteli kulturo, Prešernovo gledališče, Gorenjski muzej, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Osrednja knjižnica, Triglavski narodni park, Brezje, Arboretum v Volčjem Potoku, društva in mnogo drugih točk je, ki oblikujejo gorenjski kulturni vsakdan. Pisatelji, likovniki, ekologi, glasbeniki in mnogi drugi ustvarjajo in poustvarjajo na Gorenjskem, Erihajajo sem v goste in od tu odijo gostovat. In mnogokateri iz kulturnih vrst že išče sponzorje, donatorje, marsikak proračunski tolar je že mnogokrat oplemeniten. Gorenjska fondacija Vendar integrativnih procesov, v katerih bi spodbujali čimbolj kulturi naklonjeno vzdušje v vrstah kapitala in politike, je na Gorenjskem malo. Zato predlagamo, da ustanovimo Gorenjsko fondacijo. V Gorenjski fondaciji bi uresničevali projekt z imenom Kultura gorenjske dežele. Gre nam za oblikovanje gorenjske kulturne strategije. Smisel (s)pocetja takega projekta je večplasten. Gre za povezovanje kulturnega. Od pisnega, likovnega, gledališkega, knjižničnega do spomeniško-varstvenega, ekološkega, od ljubiteljskega do poklicnega, od zasebnega, cerkvenega do državnega, od gorenjskega do slovenskega in mednarodnega. Gre za elitizacijo. Za to, da spoznamo to, kar imamo, in da se s tem pohvalimo. Gre za to, a oblikujemo kulturne politike, ki ne bodo niti muha enodnevnica niti prepuščene zgolj trenutnim političnim manipulacijam. Gre za oblikovanje tržnosti kulture, za sodelovanje s kapitalom, ki je pripravljen nastopati z gorenjsko kulturo. Gre torej za spoznavanje, odkrivanje, ustvarjanje, spodbujanje, predstavljanje in trženje. Vzgledujemo se pri projektu Valvasorjeve fondacije in njenega projekta Imago Slovenija - Podoba Slovenije, kjer so si kot svoje osnovne naloge postavili ohranjanje dediščine, spo-dubjanje raziskav, ki zadevajo celostno revitalizacijo prostora, razvoj in koordinacija projektov, povezovanje kulture in turizma, usposabljanje za kulturni menedžment in spodbujanje kulturnega podjetništva, promocijo kulture v Sloveniji in tujini, sodelovanje v slovenskih in mednarodnih projektih in drugo. Za sodelovanje bomo skušali pridobiti čimširši krog ljudi, ki so pripravljeni ustvarjati, realizirati in podpreti zamisli, ki naj poplemenitijo naš vsakdan in nas lahko predstavijo v svetu. • Jože Dežman GREGORIJANSKI KORAL Škofja Loka - Študenti ljubljanske Akademije za glasbo z vodjem prof. A. Potočnikom... Na torkovem (19. decembra 1995) koncertu v kapeli Škofjeloškega gradu so nastopili s programom Gregorijanskega korala, enoglasnega a cappella petja, petja brez spremljave, študenti ljubljanske Akademije za glasbo, ki jih vodi orglavec in predavatelj Gregorijanskega korala profesor Anton Potočnik. Posebej za to priložnost so v grajsko kapelo pripeljali tudi orgelski pozitiv, tako da je lahko Anton Potočnik ob svečavi tega adventnega glasbenega dogodka večer dopolnil še z orgelskimi interludiji, intermezzi in postludiji Girolama Frescobaldija; tako kot je dandanes kar največ v rabi taka, avtentična interpretacija enoglasnega Gregorijanskega korala. Le-tega smo slišali prepevati v mešani sestavi 23-članskega zbora, vmes pa je Marija Lebar prebirala še prevedena besedila napevov Gregorijanskega korala, ki je bil po vseh izvedbenih pravilih pet v izvirnem latinskem jeziku. Peta molitev, kar Gregorijanski koral pravza; prav je, pa je bila tako v škofji Loki sklenjena z nekaj adventnimi, božičnimi napevi, prav tako s koralno paradigmo, vendar že spremljana z orgelskim bassom continuom. Dramaturgija tega glasbenega večera je bila edinstvena, uglašena s prostorom in časom, pa tudi izvedbeni ravni v tem pogledu ni bilo kaj dodati. • F.K. Meteorološki praznik v Bohinju Sto let meteoroloških opazovanj Na slovesnosti so podelil priznanje Ani Rozman, ki že 47 let v Bohinjski Bistrici meri padavine. Bohinjska Bistrica • Hidrome- teorološki zavod Slovenije in Občina Bohinj sta v četrtek pripravila v domu Joža Ažma-na v Bohinjski Bistrici slovesnost ob 100-letnici meteoroloških opazovanj v Bohinju. Na slovesnosti - udeležil se jo je tudi minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar - so predstavili knjižico Mirana Trontlja O klimi od Bohinja do Bleda in podelili priznanje Ani Rozman, ki od 1948. leta dalje meri in opazuje padavine na postaji v Bohinjski Bistrici. Kot je v slavnostnem nagovoru dejal Miran Trontelj, namestnik direktorja Hidrometeorološkega zavoda Slovenije, so meteorološka opazovanja zelo pomembna za gospodarstvo vsake države. Avstroogrska se je tega zgodaj zavedala in je že v prejšnjem stoletju postavila na slovenskem ozemlju nekaj opazovalnic, med drugim tudi v Bohinjski Bistrici, kjer je prvi meril padavine in temperature župnik Janez Mesar. Podatki o njegovih štiriletnih Ni res, da ima dei v Bohinju mlade Čeprav mnogi verjajemo, da ima dei v Bohinju mlade in da v Bohinju vedno dežuje, pa podatki kažejo, da so si ta pregovor verjetno izmislili Bohinjcem nevoščljivi zavistne-ži. Bohinjska Bistrica ima v povprečju enako število dni s padavinami kot, naprimer, Ljubljana, Ukane pa te devet odstotkov več. Stara Fužina ima celo več jasnih oni kot Ljubljana, oblačnih pa v povprečju enako Število na leto kot Ljubljana. Nekaj pa je res. Kot ugotavlja Miran Trontelj, avtor knjižice O klimi od Bohinja do Bleda, je padavin po količini v Bohinju kar precej več kot v ostalem delu Slovenije. Zanimivo je, da se količina od Ukanca mimo Stare Fužine, Bohinjske Bistrice in Namenja do Bleda hitro zmanjšuje in da na leto pade v Ukancu še enkrat več padavin kot na Bledu. Vreme v Bohinju torej ni nič slabše kot drugod, le kadar dežuje, dežuje izdatneje in v večjih količinah. Energetska sanacija Bleda Z malo denarja do velikih prihrankov Bled, 27. decembra - V petek je Turistično društvo Bled predstavilo rezultate projekta o energetski sanaciji Bleda, katerega pobudnik je avstrijsko zvezno ministrstvo za okolje, podprla pa sta ga tudi občina in turistično društvo Bled. Namen študije Je analiza sedanje potrošnje energije na Bledu, predvsem v turističnih objektih, in izdelava Eedlogov sanacije, vse s ciljem zmanjševan-energetske potrošnje brez občutnejših vesticijskih posegov. Pobudo za študijo je dalo avstrijsko ministrstvo za okolje z željo po zmanjševanju negativnih zračnih emisij na obmejnih območjih Avstrije. Avstrija je namreč zainteresirana za to, da na njihovo področje tudi od obmejnih pokrajin seže čim manj negativnih vplivov. Enako zainteresirana za energetsko sanacijo turističnega kraja je tudi občina Bled. S potencialnimi izvajalci takšnih projektov je začetne stike navezala že bivša občina Radovljica, tako da je letos avstrijs- ka družba Kommunalkredit AG odobrila in zagotovila finančna sredstva, realizacijo pa poverila firmi Acetec z Dunaja. Rezultati študije, pri kateri je sodelovalo tudi domače podjetje Meko, kažejo na možnost zmanjševanja porabe energije brez večjih investicijskih vlaganj in na možnost zmanjševanja negativnih zračnih emisij z uvedbo plinskega ogrevanja v mestu. Tako bi lahko s sanacijo, preureditvijo, modernizacijo in združevanjem obstoječih energetskih naprav lahko dosegli prihranek energije v višini 29 odsotkov, dodatne 3 do 4 odstotke z uvajanjem povratne energije, to je, da se sedaj v ozračje izpuščena energija vrača v objekte, ter s kvalitetno termoizolacijo objektov, s katero bi lahko prihranili nadaljnjih 8 do 9 odstotkov energije. Po rezultatih študije bi tako na Bledu brez večjih investicijskih vlaganj prihranili kar 40 odstotkov energije, številka pa bi se ob plinifikaciji Bleda še povečala. • M.A. meritvah se niso ohranili, z Bohinja do Lesc sedem postaj rednimi opazovanji, ki so jih z nepoklicnimi opazovalci. V prekinjali le dogodki ob sve- Bohinjski Bistrici opazuje in Praznik občine Mengeš tovnih vojnah, so v Bistrici začeli julija 1895. leta. Ob koncu stoletja so namestili opazovalce še v Srednji vasi in na Kredarici, v začetku tega stoletja pri cerkvi Sv. Janeza in na Mrzlem Studencu. Danes je na območju od meri padavine Ana Rozman, v Stari Fužini Tončka Žnidar, na Spodnjih Gorjušah Cecilija Lotrič, na območju Savice m Ukanca Jože Sodja, v Lescah Tončka Justin, na Bledu Spela Rekar in na Voglu osebje žičnice. • CZ. Izšel je tudi Trdinov koledar Izredna seja nakelskega občinskega sveta Čimprej do dovoljenja za povečanje šole Spomladi naj bi v Naklem začeli gradbena dela na prvem prizidku k osnovni šoli, drugi prizidek pa bo namenjen telovadnici. Naklo, 26. decembra • Odbor za komunalo in infrastrukturo je svetu poročal o pripravi dokumentacije za izgradnjo prizidkov k osnovni šoli. Svetniki so se strinjali s predlogom, naj občina še letos zaprosi za izdajo gradbenega dovoljenja, januarja pa bodo objavili javni razpis za izvedbo gradbeno obrtniških in instalacijskih del. Projekti za povečavo šolske zgradbe v Naklem so tudi tokrat doživeli nekaj pripomb tistih svetnikov, ki se zavzemajo za večjo telovadnico in njeno uporabo tudi za Športno rekreativne dejavnosti prebivalcev. Kot je pojasnil Franc Vilfan iz kranjskega Domplana, bi vsakršno spreminjanje projektov v tem trenutku onemogočilo skorajšnji začetek del. Če bo čimprej izdano gradbeno dovoljenje, bo občina namreč lahko kandidirala prihodnje leto na razpis ministrstva za Šolstvo in šport za sofinanciranje povečave Šole. Le-ta je nujna, saj drugače ne bo možen enoizmenski pouk in prehod na devetletno osnovno šolanje. Projektant Franc Nadižar je glede telovadnice povedal, da so jo med načrtovanjem povečali do največje možne mere, glede ureditve zobne ambulante pa je ocenil, da bo zanjo moč tudi pozneje nameniti katerega od predvidenih prostorov za druge dejavnosti. Oba gosta sta iz svojih izkušenj presodila, da je glavni problem pri uresničevanju takih naložb zagotovitev denarja in konstantna dinamika gradnje, zato se bo treba lotiti uresničevanja projekta postopno. Do take presoje so po daljši razpravi prišli tudi občinski svetniki. Manj pomembno tehtanje dosedanjih postopkov, ali so bili dovolj seznanjeni s potekom priprav na načrtovano gradnjo, so končali s sprejemom ftomembnejših sklepov za prihodnost. Podpr-i so predloga odbora za komunalo in infrastrukturo, naj občina Naklo takoj vloži zahtevek za gradbeno dovoljenje, januarja pa naj objavi javni razpis za izvedbo gradbeno obrtniških in instalacijskih del na prizidku k šoli po načrtih. • S. Saje Mengeš, 26. decembra - Na Osnovni šoli Mengeš so opravili letos strokovno in finančno eno najzahtevnejših nalog iz programa obeleževanja 200-letnice javnega šolstva v Mengšu. V počastitev spomina na enega najuglednejših Mengšanov so ob 90-letnici smrti in 165-letnici rojstva izdali stenski Trdinov koledar 1996. Zanj pa so dobili vrsto pohval iz vrst strokovnih in znanstvenih delavcev. Koledar je pripravil uredniški odbor s člani prof. Marijo Cvetek in Ljubico Rozman ter akademskim slikarjem Vinkom Železnikarjem. Iz estetske in predvsem litera-rnozgodovinske vrednosti koledarja bodo lahko črpali znanje učenci sednaje in bodoče generacije. Za Mengšane in vse, ki živijo drugje, pa je koledar dokument, ki priča o bogati šolski in kulturni preteklosti Mengša. Promocija koledarja je bila v Novem mestu in v Mengšu. Povsod pa so zasnovo in vsebino zelo pohvalili. Mestna občina Novo mesto, ki jo z občino Mengeš povezuje prav Janez Trdina, je bila tudi med sponzorji za izid koledarja. Sicer pa je bil glavni sponzor za izid koledarja Karo, d.o.o., Domžale P.E. Mengeš. Krajevna skupnost Jošt Cesta je asfaltirana že do Planice Cesto Čepulje - Planica sta v soboto odprla župan mestne občine Kranj in predsednik KS Jošt. Čepulje, 26. decembra - V soboto, 23. decembra, popoldne se je krajanom petih domačij v vasi Planica v Krajevni skupnosti Jošt v mestni občini Kranj uresničila želja, ki se je porodila pred davnimi petintridesetimi leti. Takrat so po trasi, ki so jo Potegnili od Čepulj do Planice, dobili makadamsko cesto. V soboto pa je bila °tvoritev asfaltirane, skoraj dva kilometra dolge ceste. Akcijo je lani s projektom fcačel Sklad stavbnih zemljišč fakratne občine Kranj. Nadaljeval pa jo je letos župan. Denar za cesto, ki je veljala več kot 20 milijonov tolarjev, ^vajalec pa je bilo CP Ljubljana, je dala mestna občina Kranj. Sicer pa je bila sobotna °tvoritev ceste že druga le-j°Šnja pridobitev v KS Jošt. Septembra je namreč škof Uran blagoslovil cerkev sv. Gabriela na Planici, katere °bnova je trajala dve leti. Kot je na otvoritvi ceste v Soboto predsedniku KS Jošt Jvanu Hriberniku zagotovil rostorov, ki jih bodo prihodnje eto prodali ah dali v najem. Ocenjujejo, da so vredni od pol do enega milijona mark. Za približno 50 milijonov tolarjev pa so pred kratkim že prodali eno od pravzmh zgradb in denar porabili za plačilo posojil in nakup surovin. Sanacijski program, s katerim naj bi ozdravili podjetje, vsebuje dve glavni nalogi. Tako naj bi v bodoče izdalova-li samo izdelke, ki prinašajo dobiček, kar na drugi strani seveda pomeni odpuščanje delavcev. S prodajo premoženja se bodo izognili stečaju. Le tako se bodo v Tržiču še naprej ukvarjali s tekstilno proizvodnjo, kakor jim pravi irski svetovalec, ki je v tovarno prišel v okviru programa Phare. Novi programi v hotelu Jelovica na Bledu Le soba in hrana ne zadoščata več V hotelu Jelovica zaključujejo s prvo fazo obnove hotela in rekreacijskih prostorov. Vsak del ponudbe sproti vključujejo v koriščenje. Bled, 27. decembra - V hotelu Jelovica na Bledu so pred kratkim končali s prvo fazo obnove, s katero želijo hotelu dodati novo vsebino. Hotel s 188 ležišči v stotih sobah je imel do pred kratkim 70 zaposlenih, sedaj le še 55. Pred letom 1991 je bil v povprečju zaseden med 60 in 70 odstotki, od tega je bilo le 7 odstotkov domačih gostov. Takoj po vojni je odstotek zasedenosti ležišč padel na 16 odstotkov, v letošnji sezoni pa so računali z dvigom na 40 odstotkov, pa so zaradi padca lire in vojne na Hrvaškem in v Bosni pristali na 34 odstotkih. Kljub temu letos beležijo 8 odsotkov več nočitev kot lani in 25 odstotkov več prometa kot lani. Angleške goste po letu 1991 nadomeščajo Avstrijci, Nemci, Italijani. Z novim medicinsko estetskim programom pa želijo najprej prodreti na domači trg in šele potem na sosednje. V hotelu Jelovica so do sedaj obnovili 36 kopalnic v najstarejših sobah, v osmih zamenjali opremo in jih predelali v štiri apartmaje, zamenjali več kot tisoč kvadratnih metrov talnih oblog, stole v restavraciji in del opreme v kuhinji. V pritličju bodo takoj po novem leto preuredili recepcijsko etažo in skupne sanitarije. Za obnovo so namenili 2,7 milijona nemških mark. Z vojno v Sloveniji je namreč tudi hotel Jelovica izgubil več kot 70 odstotkov gostov, za katere pa so pričakovali, da se bodo prej ah slej vrnili. In ker so že takrat vedeli, da samo soba in hrana sodobnemu turistu že zdavnaj ne zadoščata več, so oblikovali nov program, s katerim bodo goste čim dlje obdržali v hotelu, to je medicinsko estetski program, s katerim bodo začeli v februarju. V ta namen so zgradili poseben terapevtski bazen z oprijemki za telovadbo, uvajajo ročno masažo, savno, turško kopel in podvodno masažo, K)znano pod imenom whirlpool, masažno kad in solarij. jihovim gostom sta od nedavno na voljo tudi telovadnica za aerobiko in jogo ter fitness studio. Glede na drastičen upad tujih turistov po letu bo Zeleni klub, kot so poimenovali paket storitev, namenjen predvsem klubskemu druženju domačim skupinam do 15 obiskovalcev. "Tri leta smo se upirali plačilu v naravi, letošnjo pomlad pa smo se z Jeklerjevimi konkretno dogovorili," je o denacionalizaciji Jelovice povedal direktor Mirko Rimahazi "Vitalni deli so ostali nam, stari lastniki pa so dobili 42 sob z 72 posteljami. Pogodbo smo podpisali v avgustu in je pravno veljavna. Po tej pogodbi naj bi iz denacionaliziranih prostorov odšli do 10. januarja, po tem naj bi Jeklerjevi v njih uredili kvalitetne apartmaje. Zaenkrat se fizično še nismo ločili, dogovorih pa smo se, da drug drugemu programsko ne bomo konkurirali, temveč se bomo dopolnjevali." • M.A Peko v vse večjih težavah Izguba narašča V tržiškem Peku bo letošnja izguba znašala približno 600 milijonov tolarjev Kranj, 26. dec. - Tržiški Peko že nekaj let posluje z izgubo, lani je znašala 300 milijonov tolarjev, letos pa naj bila še enkrat tolikšna. Sanacijski program namreč ni bil uspešen. Tržiški Peko zdaj vodi začasni direktor Janko Mladič, ki ocenjuje, da bo letošnja izguba znašala približno 600 milijonov tolarjev, kar pomeni, da jo bodo v primerjavi z lanskim letom podvojili. Sanacijski program torej ni uspel, zato so pripravili novega, po katerem naj bi izgubo v prihodnjem letu zmanjšali na samo 30 milijonov tolarjev. V prihodnjem letu bodo morah popraviti razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci. Pri približno 2.000 zaposlenih je 140 delavcev preveč. Vendar pa zgolj zmanjšanje števila zaposlenih ne bo zadoščalo, prečesati bodo morali proizvodne programe in ugotoviti, kateri tekoče ustvarjajo dobiček. Zmanjšati bodo morah zaloge, saj so stroški za njihovo financiranje zelo visoki. Tržiški Peko ima že nekaj let velike težave, vprašanje pa je, kaj bodo napravih novi lastniki, ki bodo kmalu izvolili novo upravo. Peko naj bi jo dobil v kratkem, saj je bil razpis že objavljen. Acroni in Rotomatika gradita tovarno Kranj, 26. dec - Acroni z Jesenic in Rotomatika iz Spodnje Idrije bosta na Jesenicah zgradila tovarno lamel, ki so pomemben sestavni del malih elektromotorjev. Naložba bo vredna 15 milijonov mark, tovarno pa bodo postavili na zemljišču jeseniške železarne. Spodnjeidrijska Rotomatika in jeseniška železarna že vrsto let uspešno sodelujeta, začetki segajo v zgodnja osemdeseta leta, ko so skupaj razvili proizvodnjo elektro pločevine, ki je potrebna za proizvodnjo lamel. V Acroniju zdaj za proizvodnjo malih elektromotorjev v Spodnji Idriji letno izdelajo 25 tisoč ton elektropločevine letno. Novo tovarno naj bi pognali na začetku leta 1997, na začetku bodo zaposlili 50 ljudi. Rotomatika se je za to lokacijo odločila zaradi bližine surovin, prometne lege Jesenic, kjer je dovolj delovne sile, tovarna pa bo imela možnosti širitve. Tovarna bo imela 1.400 kvadratnim metrov proizvodnih prostorov, kadre bodo izšolali v Rotomatiki, pripravili tehnologijo in poiskali kupce. Tako naj bi že na začetku dosegli polno zasedensot proizvodnih zmogljivosti , računajo, da bo prodaja že prvo leto znašala 15 milijonov mark. Do konca desetletja pa naj bi narasla na 35 milijonov mark. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Jeseni prihaja Mercedes-Benz Viano Stuttgarski Mercedes- Benz nadaljuje s širitvijo ponudbe v vse avtomobilske razrede. Tako bodo prihodnje leto jeseni predstavili nov enoprostorski avtomobil z imenom viano, ki sodi v tako imenovani Mercedes - Benzov razred V. Viano je zasnovan Eodobno kot številni drugi tovrstni avtomobili, kar pomeni, da o v njegovi notranjosti prostora za sedem potnikov, ob tem, da bo za zadnjo vrsto sedežev ostalo še 580 litrov prostora. Glede na različno namestitev sedežev pa bo v vianu tudi do 4500 litrov uporabnega prostora. Po želji, oziroma glede na vrsto posameznega modela bo med zadnji vrsti sedežev mogoče namestiti tudi mizico ali druge funkcionalne elemente, s tako variabilno opremo pa bo viano lahko služil kot družinski avtomobil za športne ali druge prostočasovne aktivnosti ali pa kot vozilo za poslovne priložnosti in kot mobilna pisarna. Pri vianu bodo na voljo trije različni paketi opreme, kupci pa bodo lahko izbirali od vozila za prosti čas s športnimi značilnostmi, do elegantne notranje opreme v usnju, še dodatno pa bodo na voljo platišča iz lahke litine in kovinska barva. Pri tehnični opremi je potrebno omeniti zračno vzmetenje na zadnji premi z integrirano nivojsko nastavitvijo, elektronsko kontrolo zdrsa gnanih koles ETS, volan s servoojačevalnikom, zračni varnostni vreči za voznika in sovoznika, protiblokirni zavorni sistem, električni pomik prednjih stekel m toplotno izolacijska stekla. Za razred V bodo pri Mercedes-Benzu ponudili sodoben turbodizelski motor s hladilnikom polnilnega zraka, 2,3-litrski bencinski motor in na nekaterih trgih kot alternativo 2,0-litrski bencinski motor. Leta 1997 pa bodo ponudbo razširili še na 2,8-litrski šestvaljni bencinski motor. • M.G. UGODEN NAKUP POSREDUJEMO PRI KREDITIRANJU KUPCEV DODATNA OPREMA POSREDUJEMO PRI PLAČILU S ČEKI BATERIJE POSREDUJEMO STARO ZA NOVO SVETOVANJE POSREDUJEMO STARO ZA STARO DOBAVA TAKOJ AVTOINSTALACIJE Dodatek za mehanizme servoojačevalnikov MEŠETAR Ameriška firma QMI, ki je v avtomobilski industriji znana predvsem kot proizvajalka aditivov na osnovi teflona, je razvila aditiv za sisteme vo-lanskih servoojačevalnikov. Dodatna tekočina prodira na mesta v sistemu, ki so posebej izpostavljena obrabi, omogoča lažje delovanje kontrolnih ventilov, povečuje učinkovitost servo črpal in podaljšuje življenjsko dobo tako tekočine za servoojačevalnike kot tudi celotnega sistema. • M.G. AC zastopnik za Fiat, Lancio in Alfa Romeo Novica je zdaj že uradno potrjena: s prvim januarjem prihodnjega leta Autocom-merce delniška družba prevzema generalno zastopništvo za vozila znamk Fiat, Lancia in Alfa Romeo. S podpisom pogodbe s podjetjem Makar, v sredini decembra, je Auto-commerce postal stoodstotni lastnik ljubljanskega podjetja Auto Makar, ki je do sedaj opravljal zastopniške posle. Hkrati je Autocommerce sklenil koncesijsko pogodbo s torinskim Fiat Autom S.p.A. Pri Autocommerceu bodo naredili natančen načrt za vzpostavitev ustrezne prodajno servisne mreže in oskrbe z rezervnimi deli ter strategijo za boj proti sivemu uvozu, ki v naši državi predstavlja polovico celotne prodaje Fiatovih vozil v naši državi. Poslovanje dosedanjega generalnega uvoznik za Fiat bodo pri Autocommerceu prevzeli v teku, kar pomeni, da se prodaja in dobava vozil ne do ustavila, pospešeno pa bodo začeli uvajati tudi ostale novosti. • M. G. EROTIČNI IN SEXUALN! TELEFON 090/31-20 -OSAMO ZA ODRASLE -+156STT7MIN -►KISSUNE 24 UR V ŽIVO MONTAŽA GARANCIJA KUPITE mobitel PRI m m fe&H P.E. KRANJ lilNll KIDRIČEVA 6b f Vili KOROŠKA 26 M d.o.o. FAX 064/ MOBILNA TELEFONIJA 224-575 POKLIČI ZDAJ! 064/225-060,225-061 Na četrti dražbi kupili delnice štirih podjetij Kmečka družba je na četrti dražbi sklada za razvoj kupila pakete delnic Poslovnega sistema Mercator, Dolenjke Novo mesto, podjetja Grosist Gorica iz Šempetra pri Novi Gorici in Tovarne sladkorja Ormož. Za nakup je porabila poldrugo milijardo certifikatskega kapitala, skupaj pa je doslej od 23 milijard "zamenjala" za delnice nekaj več kot tri milijarde tolarjev. Za nakup treh paketov delnic Mercatorja se je med drugim odločila zato, ker podjetje načrtuje v prihodnosti visoko rast prihodka, in ker v družbi ocenjujejo, da ima odlično vodstveno ekipo. Kmečka družba zdaj polni svoj tretji sklad, v katerega bo možno vlagati certifikate še do konca leta. Doslej se je v njem nabralo okoli štiri milijarde certifikatskih tolarjev. Cene gozdnih zemljišč Če sodimo po infomativnih cenah, ki nam jih je posredoval sodni cenilec in izvedenec ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, se cene gozdnih zemljišč na Gorenjskem precej razlikujejo. Najvišje so na območju nekdanje kranjske in škofjeloške občine, najnižje pa na območju nekdanje jeseniške in tržiške občine. Volvo 850 TDI Švedski Volvo bo pri svojih avtomobilih postopoma ponudil tudi nekatere nove dizelske motorje. Tako ie model 850 zdaj na voljo tudi z 2,5 litrskim vrstnim petvaljnim dizelskim motorjem s turbinskim polnilnikom in neposrednim vbrizgom goriva, ki so si ga v ta namen sposodili pri nemškem Audiju. Ta motor je zagotovo eden najmočnejših in najbolj ekonomičnih tovrstnih agregatov, 140 konjskih moči in največji navor 290 Nm pri samo 1900 vrtljajih pa zagotavlja dobre vozne lastnosti. Volvo 850 TDI je na voljo s petstopenjskim ročnim ali štir-istopenjskim samodejnim menjalnikom. • M.G. Bonitetni razred Območje nekdanjih občin: * Kranj, šk. Loka * Radovljica * Jesenice •Tržič 1. 141,00 129,00 110,00 109,00 2. 119,00 109,00 93,00 92,00 3. 97,00 88,50 75,50 75,00 4. 66,00 60,50 51,50 51,00 5. 53,00 48,50 41,50 41,00 6. 35,00 32,00 27,50 27,50 7. 18,00 16,00 14,00 13,50 Zahteve za podražitev mleka Ker se odkupna cena mleka že več kot eno leto ni spremenila, sindikat Slovenske kmečke zveze zahteva njeno povišanje. Če vlada ne spoštuje sklepa o 100-odstotnem pokrivanju vseh stroškov pridelave mleka po revidirani kalkulaciji, pravijo v sindikatu, naj mleko podraži vsaj toliko, kot ie bila inflacija od podražitve do danes. Inflacije med lanskim in letošnjim oktobrom je bila 9,3-odstotna. V Emoni presegli petsto tolarjev Odkupne cene živine, ki so v večini klavnic in predelovalnih obratov "zamrznjene" že od konca lanskega leta, se počasi le tajajo. Ljubljanska Emona je med prvimi v Sloveniji, ki je s 1-decembrom začela plačevati meso bikov, telic, prvesnic in juncev prvega kakovostnega in plačilnega razreda (E2, E3) po ceni, višji od petsto tolarjev za kilogram - natančneje: po 515 tolarjev. Meso drugega razreda plačuje po 470 tolarjev, meso tretjega razreda po 450 tolarjev - in tako dalje. Telovadimo s fitnes centrom Monika Šport in gorenjskim Glasom Začelo se je ! Ja, hvala bogu, hočem reči svoji volji, začel sem. Ondan sem se primerno športno opremljen slednjič vendarle odpravil v Moniko Šport Po vseh začetkih, poskusih, dobrih namenih - vendarle. Končnol Z nekoliko treme v grlu in vseh mišicah sem v kratkih športnih hlačah stopil iz garderobe in se podal svoji športni usodi naproti. • SAVNA • SOLARIJ A vsa tesnoba je bila pravzaprav zaman. Prijazen trener si je vzel čas, me odpeljal v telovadnico in mi razložil vse, kar bi kot bodoči rekreativec moral vedeti. Kako pravilno vaditi, s kolikšno težo, kolikokrat. Urica uvajanja je kar hitro minila, odločil sem se še za nekaj kolesarjenja, odveslal kilometrsko razdaljo in se počasi in zadovoljen poslovil. Prav tako zadovoljen pa je bil tudi Marko Milic. Po napornem treningu se je slovenski košarkarski as odločil za nekoliko sprostitve ob blagodejnih učinkih vode. Fitness Monika šport svojim obiskovalcem že nekaj Časa nudi masažo na vodni osnovi hvdrojet. Vsa stvar je zelo podobna vodni postelji, voda, ki se v njej pretaka pa blagodejno deluje na vse napetosti. POWER WALK • SAVNA Fitness klub Monika Šport vsem bralcem Gorenjskega glasa in svojim obiskovalcem ^ želi srečno novo leto 1996, VREME Vremenoshvci nam za danes napovedujejo obtočno vreme, sneženje pa naj bi ponehalo* V četrtek in petek bo večinoma oblačno in hladno. Občasno bo rahlo snežilo. LUNINE 9 MT1% JE* Ul ML Ifl JD Ur Ker bo jutri, v četrtek, prvi krajec nastopil ob 20.06, bo po Herschlovem vremenskem k(/uču dež in sneg ob jugu ali zahodniku. Bognedaj, da bi... Adi Smolar nehal špilat "Brez strahu, ta je pa večen," mi je dejal sosedov Janko. Nedolgo tega se je Adi Smolar sicer oženil, kar pa še ne pomeni, da mu bo žena prepovedala skladati, nastopati in prepevati. Nasprotno, prav ona, njegova izvoljenka, je prva ljubiteljica njegove muzike. Spominjam se, da mi je pomladi razlagal, da bo poroka Klemen, Dejan in ostali Potepuhi. Komadi v Adijevem stilu, življenski, vedno aktualni, hu-morni, lahkotni, a nam hkrati tako veliko povedo. Hmmm..., ko gre za Adijeve komade je prav zaradi raznolikosti posameznih skladbic težko govoriti o favoritih. Je to naslovni "televizorski", tisti, o tipu, ki vse dela tako počas, "slow ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Verjetno ste tudi naši bralci polno zaposleni s pisanjem voščil prijateljem in znancem, predvsem pa so tu prazniki, in za reševanje raznih ugank ni toliko časa kot ponavadi. To se vidi tudi po kupčku, ki tudi tega imena ne zasluži, vaših odgovorov, od katerih pa tudi eden ni pravilen. Na stari razglednici je bila namreč Bohinjska Bela, v ospredju pa je bila čreda ovac, ki vas je očitno zavedla, saj je nekdo menil, da je na sliki ovčarski bal na Jezerskem, nekdo drug, da v Kranjski Gori, no, na sliki je bila vendarle Bohinjska Bela. Tokrat pa boste reševalci naših ugank imeli nekaj več časa za ugotavljanje, kaj je na naši stari razglednici, in sicer vse do petka, 5. januarja 1996. Na sliki pa je del kraja, ki se je z nekim dogodkom pred davnimi leti zapisal v slovensko zgodovino. Kateri kraj in kateri je bil tisti dogodek, morate ugotoviti Vi in nam odgovore poslati do omenjenega datuma na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet izžrebanih in pravilnih odgovorov bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. čez en mesec, no bilo je preveč nastopov, potem mi je avgusta na spačkarskem srečanju zagotovil, da se bo zgodilo konec septembra, ampak snemanje novega materiala za cedejko je naredilo svoje. No, Adi se je enkrat novembra, se mi zdi, le oženil, na prodajnih policah glasbenih trgovin pa se je pojavila tudi nova cedejka, za lansko "Neprilagojen" druga po vrsti ( plus dve kaseti Naš svet se pa vrti in No ja, pa kaj), ki nosi pomenljiv naslov "Bognedaj, da bi crknu televizor". Sodelovanje z Letečimi potepuhi s projekta "Neprilagojen" se je očitno dobro obneslo, saj je pred vami še en odličen izdelek, ki so mu poleg Adija, ki komadom ponavadi vdahne dušo, telo pomagali sestaviti tudi motion", ali pa Lepa Jana, eden njegovih starih komadov (tisti iz študentskih časov), še bolj starih kot "Naš svet se pa vrti", če si al' pa te ni, vedno eni zgoraj so, drugi pod zemljo... Priznajte, Adija poslušate prav vsi, delavci, kmetje, direktorji in umetniki... in takole ob vsakem naslednjem poslušanju se nam zdi, da še vedno nismo slišali vsega. Se spomnite, kaj je v zadnjih Nedeljskih šestdeset na vprašanje, katere izmed slovenskih popularnih glasbenikov posluša, odgovorila slovenska gledališka igralka (dobitnica letošnjega Borštnikovega prstana) Ivanka Mežan:" Iztoka Mlakarja in Adija Smolarja." Mi tudi. • Igor K. "Lisička, si pripravljena?" me je vprašal moj stari. Takoj sem razumela. Prijazno jezen je name. In vem, zakaj. Moral me je čakati, ker nisem našla stekleničke s parfumom. Nekam sem jo zalotila. Kadar je jezno jezen, mi reče lisica. Jaz pa njemu samo v mislih - lisjak. Zakaj ne glasno? Ker ni moj pes in ne mačka, tadva smem mučiti, ker sta šibkejša od mene, on pa ni, je mnogo močnejši in ne morem nič. A vseeno poskušam. Hodiva po pločniku, dan je super nad super krasen, topel, osončen, roie dišijo in ljudje hitijo sem in tja. "Veš, srček," začnem previdno, "ta veliki ali mali svet je last moških, oni so gospodarji. " "Po čem to sklepaš," stisne med zobmi, jezen pa ni. Saj mi ni rekel lisička ali lisica. "Poslušala sem radio. Pojejo krasne nove pesmi, toda nekako po moško so usmerjene. Ja, tako mislim," rečem, on pa zahteva, da to jasneje razložim. "Pridi gola, on potrebuje več, kot u ona daje, pojdi, le pojdi - proč, ker je ne ljubi več, sit sem te, ji reče po končani noči neke lepe ljubezni, da je lepa, je le ona mislila, drugi je vesel, ker se je je znebil, nekdo mu jo je prevzel in..." Moj stari me ne posluša. Začele so mu delovati oči in še nekaj zraven. Gledam, kdo ali kaj je odprlo ventil. "Poglej jo," reče z nasmeškom. Pred nama koraka okrogla dama in z zadnjim, bogatim, delom giblje vse telo levo in desno. On je začutil svoje kemič-no-elektronsko-magnetne, pogrete valove, bogato ali pa malo manj začinjene s pre- In kaj bo zdaj? "Halo, gospa," ji reče, ona se mu prijazno nasmehne. Valovi se združijo. Bo šel z njo? Čutim, kako se privlačujeta! Toda med snopove žarčen-ja se nenadoma vrine druga oseba (njen zaročenec). To se takoj izve, ker ji glasno pove, da je kupil zaročna prstana in bo zvečer parti. HUMORESKA Maščevalka Zlata Volarič ostanki hormonov in ti so božali njene dolge noge, tudi krepko obdarjene, a lepe, saj že vsi vemo, da prihaja moda obilnih žensk, potem ti valčki silijo nekam pod damino mini krilo in... Ona začuti to toplino. On reče: "Če je je v glavi toliko kot zadaj, bi šel z njo." Uh, v meni zavre. Bi šel 7 njo!!! - Dami je toplo, začuti valovanje, se ozre in... Oh, zelo, zelo lepa je! Priznam. Je že vse pripravljeno. Ona s seksi zadnjim in prednjim delom se ne zmeni več za starce. Objame svojega in gre z njim. - Jaz pa sem žensko ponižana, jezna gromozansko in ko sva že doma, pojeva dobrote, ki sva jih kupila, pospraviva, premišljujem, kako se naj maščujem. Starosti ne maram, ne svoje in ne njegove. Le kaj si naj domislim? Premišljujem zjutraj, zvečer, opoldne, tri mesece in pol, še enajst sekund zraven in se domislim. Grem tja, kjer je kaj videti! Nikoli ne uganete, kje je to. Na igriščih vendar! V telovadnicah. V plavalnih bazenih. Stavim, da še zdaj niste uganili. Dobro. Vzemimo košarko. Tam so vitki, visoki, mladi, imajo mišice tam, kjer morajo biti. In jaz sem z mojo najboljšo prijateljico Marjeto poleg. Navijava! Za koga? Najuspešnejšega? Ne, saj nimava pojma o igri. Pač pa za tistega, ki ima najlepšo postavo, oči in nasmeh. Valov ne potrebujeva. Ni važno, saj delujejo samo oči. Hokej? Greva tja? Ne, premalo se vidi. Vsi so oblečeni. Midve pa raje gledava slečene, skoraj slečene! Ostalo si zamišljava! Nogomet. J a, tam je lažje. Vidiva igralce in dva dela igrišča. Z vratnicami vred A brigajo naju goli! To je naloga sodnikov. Opazujeva gibe, tek, moč, zasmili se nama tisti, ki pade, kar jokali bi. Marjeta si kmalu briše solze. Najlepše pa je med plavalci, lam je mladost, lepota, moč, mišice so pravilno razvite. Uspeh! Naredi se novo jutro, moj me povabi v mesto. Vem, zakaj. Gleda dolge noge, mladost od zadaj in spredaj. Nisem več jezna. Maščevala sem se in se še bom. Poskusite, zrele dame. Se splača! RADIO t04.s »d« »M 107.» ran io>.s OGNJIŠČE KI M » Kl II «1 GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Radio Ognjišče in Gorenjski glas pripravljata izbor pesmi tedna. Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnete spodnji kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 4, 61210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 1. 1. 1996 POPEVKE: 1. Srečno novo leto - Oto Pestner 2. Pokaži nam pot, Ave Marija - Jolanda Anžlovar 3. če svet prijazen bi postal - Adi Smolar NZ-V1ŽE: 1. Novoletne želje - ans. Franca Miheliča 2. Prav fletno se imamo - Avsenik 3. Novoletna noč - ans. Miro Kline Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. Zdaj ga poznam - Alenka Godec & Marta Zore VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narod nozabavrta vižaj Ime in priimek: Naslov: Pošta: ••t Vrtiljak Alenke Vidrih Igralka, pevka, Francija, Vrtiljak Nedavno smo v klubu Central (prenovljenem Turistu) v Ljubljani imeli priložnost v živo slišati songe, s katerimi se Alenka Vidrih predstavlja na laserski plošči, ki nosi naslov "Vrtiljak" in je izšla pri kranjski glasbeni založbi Panika Records. Pravzaprav gre za vrtiljak songov francoskega šansona, predvsem znamenite Edith Piaf - pariškega vrabčka, kot se je je prijelo ime. Alenka Vidrih, ki ima sicer za seboj že bogato gledališko kariero, je vedno in vedno svoje odrske izkušnje povezovala tudi petjem, katerega sicer v slovenskem gledališkem prostoru manjka. Prav negativno mnenje do musicalov je bržkone krivo, da v Sloveniji primanjkuje tovrstnih izvajalcev, avtorjev, konec koncev pa glasbene predstave pri Slovencih tudi nimajo prave veljave, prav zato, ker ni tradicije. Alenka Vidrih je tako znotraj posameznih predstav vedno sama iskala tisti prostorček, z nekaj petja, naj bodo to le mah vokalni sprehodi, ali pa cele pesmi, za katere ponavadi besedilo in glasbo napiše kar sama. Francija, in francoski način življenja sta v Alenki, ki je del svoje mladosti preživela v Parizu, pustila močne korenine. Mogoče nam na najnovejši cedejki "Vrtiljak" prav zato predstavlja francoski šanson in Edith Piaf. La Vie En Rose, Milord in Sous Le Ciel De Pariš so mogoče le najbolj znane izmed desetih skladbic s cedeja, nekatere so zapete v fransoščini, nekatere v slovenščini, s prevodi Alenke Vidrih in pesnika Janeza Menarta. Odlična je bila tudi studijska glasbena ekipa: Saša Olenjuk (kitara), David Šuligoj (bas), Marjan Mlakar (klavir), Lučko Kodermac (bobni) in Marko Deferri (harmonika). Ja, prav Alenki "Vrtiljak" je tisto, kar nas popelje pod Montmartre, pa čeprav sedimo v domaČem naslanjaču. • Igor K. TUPI DRUGJE JE LEPO Vsak torek v Gorenjskem glasu in vsak četrtek na RADIU TRŽIČ - voditeljica oddaje JANJA BUDIČ. Ježovnikova domačija s kmečkim turizmom - Jelenov Greben, Olimje 90, Podčetrtek, tel.: 063/829-046, fax: 063/ 829-291. Predstavljamo kraj OLIMJE, ki se nahaja v bližini ATOMSKIH TOPLIC. Prijeten kraj, poln prijetnih - prijaznih ljudi in znamenitosti. Če zavijete po cesti iz Podčetrtka na levo, ste že na pravi poti, najprej izza ograje srečate dva prijazna NOJA (BONU A IN ALIJA + družino Mraz V na hribčku prijetno zgodovinsko cerkvico, ob cesti prvo zasebno pivovarno. Pot nas pripelje do odcepa - na Turistično kmetijo AMON v svet konjev m na domačijo JAKOPIN, seveda ne pozabimo na ČOKOLADNI BUTIK z izvrstnimi PRALINAMI. Pogled nam seže takoj na OLIMSKO GRAŠČINO s prvo zeliščno lekarno. Pot nas vodi naprej na desnem bregu potujemo v svet pravljice in domišljije - KOČA PR' ČAROVNICI, na levo. Na strmem grebenu pod Olimsko goro, le nekaj deset metrov za Samostanom Pavlicem - sredi ograde s stoglavo čredo - jelenov - damjakov in muflonov stoji JEŽOVNIKOVA DOMACUA -JELENOV GREBEN. Gostišče z domačo hrano, specialitete iz DIVJAČINE IN 600 apartmajev v kmečkem stila (nudijo GOSTINSTVO, REKREACIJO - lov na divjačino, panoramski Eolet z balonom, streljanje s samostreli, PROIZVODNJA -onzerviranje GOB - zelenjave, proizvodnja zemlje za ŠAMPIONE). Vse to pod strmo skrivnostno lepo Rudmco se boste zagotovo počutili lepo. NAGRADNO VPRAŠANJE KATERE ŽIVALI SREČAMO NA JELENOVEM GREBENU? Odgovore pošljite na RADIO TRŽIČ do četrtka, 28. 12., Balos 4, za oddajo Turizem. Prejšnji teden smo prejeli 30 rešitev, večinoma pravilnih. Nagrado prejme Brane Selik, Sv. Duh 2, Škofja Loka. TV3 s pozitivno vsebino Ljubljana - 24. decembra je luč sveta zagledal nov televizijski program, ki ga lahko spremljate preko oddajnika na Krvavcu na 68. kanalu. Cilj nove slovenske televizijske hiše TV3 je postavitev konkurenčnega programa nacionalne dimenzije, njena ciljna skupina pa Je družina kot temeljna skupnost in družinski člani kot posamezniki. Kot je dejal njen generalni direktor Ivo Bevk, je poslanstvo njihove televizije posredovanje vrednot, ki gradijo človeka kot posameznika in člana skupnosti v odgovorno, pozitivno naravnano osebnost. Njihovo geslo je - To je moč, moč dobrega. • S. Š. lIZBNn s_ d.o.o. NAROČILA NA p.p. 45 61101 Ljubljana ali na tel.: (061) 213-475 DRUŽINSKA KOLEKCIJA ČANG - ŠLANG shujševalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Z rednim pitjem Čang-Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Škatlica Čang-Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Cena: 699. - SIT + poštni stroški in pakiranje - losion za nego osivelih las. Blaga, brezbarvna tekočina. Vsakodnevno se nanaša na lase (2 -3 tedne) in tako jim vrača naravno barvo in sijaj. Izgubljeni pigment regenerira postopoma in neopazno; nasprotno od obstoječih sredstev za barvanje las Cena: 2.399 .- SIT + poštni stroški in pakiranje 2 ali več: 1.799- SIT + poštni stroški in pakiranje - losion in gel za nego las, lasišča in ponovno rast las. Učinkovine preparata so izvlečki eksotičnih rastlin Južne Amerike. Revitalizirajo in negujejo lase in kožo lasišča, rezultat pa je viden v mnogoterih odlikah. HERBOPIL popolnoma prepreči nastajanje prhljaja, lasem vrača lesk in prožnost, okrepi lasne korenine, ozdravlja poškodovane lase. Dokazano je, da z nego lasišča poteka vzporeden proces -PONOVNA RAST LAS. Komplet s losion -t- gel GIGIRICCI in HERBOPIL sta izdelana po licenci W.W.R. Itd Partnership Baltimor, Marvland ZDA Cena: 3.499.- SIT + potni stroški in pakiranje 2 ali več: 2.999.- SIT + poštni stroški in pakiranje BIOTERM MEDICINSKO PRILAGOJEN PAS ZA ODSTRANJEVANJE MAŠČOBNIH NASLAG; 3 - 5 cm V 21 DNEH DZIRLO GUARD Ustnik za trajno uporabo Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani do 97 škodljivih snovi iz cigaretnega dima. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika DŽIRLO GUARD še prozornega, s katerim boste lahko opazovali njegovo delovanje. Cena: 1.199.- SIT + poštni stroški in pakiranje 2 ali več: 799.- SIT + poštni stroški in pakiranje -^- X---X NAROČILNICA - 061/213-475 IME IN PRIIMEK:............................................................ UUCA, HIŠNA ŠT:......................................................... KRAJ. ŠT POŠTE: ........................................................ TELEFON:...................................................................... VRSTA IN KOLIČINA IZDELKA.......................... NAROČILNICO POSUTE NA NASLOV: DŽIRLO, d.o.o.. p.p. 45,61101 LJUBLJANA NA VAŠO ZAHTEVO VAM POŠUEMO BREZPLAČEN KATALOG NAŠIH IZDELKOV. —--X-X- SREDA, 27. DECEMBRA TVS1 8.25 Praznični otroški program 8.25 Zlati prah 8.40 Junaki petega razreda, mladinski film 1/3 9.15 Risanka 9.40 Jošt in Jaka, musical 10.45 Tedenski izbor 10.45 Smrt Jugoslavije, angleška dokumentarna serija 11.35 Iz življenja za življenje 12.00 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumentarna serija 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.50 Opus, ponovitev 17.00 TV dnervnik 17.10 Pod klobukom 18.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 18.25 Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet 18.45 Kolo sreče, TV igrica 19.10 Otrokom za praznike, 10. oddaja 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.25 Bonboniera, TV igra 21.05 Skrivnostna prebivalka Temin, francosko-slovenska koprodukcija 21.35 Radensko polje: Med poplavo in sušo, dokumentarna oddaja 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova 22.40 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.10 Huda telesna poškodba, angleška nadaljevanka 0.00 TV jutri, Videostrani TVS2 13.00 Euronews 15.35 Zgodbe iz školjke 16.10 Tedenski izbor 16.10 Samo za šalo, angleška nanizanka 16.35 Sova, ponovitev 18.00 RPL -Studio Luvvigana 18.45 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 19.15 V vrtincu 20.05 Kaj so povedali večerni gosti v letu 199521.55 Božična zvezda, angleška dokumentarna oddaja 22.45 Svlvie Guillem, portret balerine 23.40 Tv jutri, Videostrani KANALA 7.00 CNN poroča 8.00 Dobro jutro z Metko Centrih Vogelnik 9.55 Novice 10.00 Karma, ponovitev 11.40 A shop 11.55 Video strani 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 14.45 Dobro jutro z Metko Centrih Vogelnik, ponovitev 17.05 Spot tedna 17.10 Vreme 17.30 Luč svetlobe 18.15 Državnik novega kova, ponovitev 18.45 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.35 Zgodovina ameriškega podjetništva, dokumentarna serija 20.05 Sirene, ameriška nanizanka 20.55 Replika, kontaktna oddaja 22.00 Dance session 22.30 Gost pike na A 22.45 Epikurejske zgodbe 23.00 Novice 23.05 Vreme 23.10 A shop 23.25 Spot tedna 23.30 Video strani 0.00 CNN poroča • t » M MTV - TELE 59, TV ROBIN 7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev 12.00 Mag-num P.I., ponovitev 13.00 M.A.S.H., ponovitev 13.30 Točka POPtv 20.00 pravice, ponovitev 14.30 Ograje našega mesta, ponovitev 15.30 Kuhajmo skupaj, ponovitev 16.00 Avtodrom, ponovitev 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Matlock, ameriška nanizanka 19.00 Cosby, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Sam doma, ameriški dilm 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 23.50 POP 30, ponovitev 0.20 24 ur, ponovitev 0.50 Video strani HTV 1 7.15 TV koledar 7.30 Santa Barbara, 1156. del 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program: Ljubezen nima pravil 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Grof Monte Christo, angleški barvni film 14.25 Otroški program 14.25 Frida, švedska nadaljevanka 15.05 Poročila 15.10 Izobraževalni program 15.10 V divjini, ponovitev 16.15 Otroški program: Ljubezen ne pozna pravil 16.45 Hrvaška danes 17.40 Kristalno cestarstvo, nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.45 V obnovi Hrvaške 19.30 Tv dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.45 Ekran brez okvirja 21.45 Glasbena oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Vse ima svoj namen 23.55 Poročila HTV 2 17.00 TV koledar 17.10 Portreti, ponovitev 18.00 Hrvati, ribiči na Pacifiku, dokumentarni film 18.30 Pozor, steklo 19.00 Pogumni, nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Buccaneers, ameriška nadaljevanka 21.00 Stik, glasbena oddaja 21.35 Truplo mojega sovražnika, francoski barvni film AVSTRIJA 1 10.40 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.30 V osemdestih dneh okoli sveta, 1/3 del ameriškega pustolovskega filma 13.00 Otroški program: Ostrežek, risana serija 13.25 Confetti Paletti 13.40 Nekoč je bilo vesolje, Veliki računalnik 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Tim in Struppv 14.55 Arte-fix, nasveti za prosti čas 15.05 Sumbu & Companv 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 A-team 17.20 Fran-kie, nemška mladinska serija 19.00 Pri Huxtabiovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Neizprosna, a prisrčna -Smrt prijateljice, ameriška Tv kriminalka 21.50 The making ob Bond, dokumentarec 23.15 Mali nogomet, dvoranski turnir iz Gradca 0.10 čas v slikiO.10 Neslišni stran, francoski trileri .55 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev3.45 še več težav z Jackom, ponovitev ameriške komedije AVSTRIJA 2 12.50 Vrome 13.00 Čas v sliki 13.10 Betlehemska zvezda 14.00 Pravica do ljubezni 14.20 Dokler se ne snideva spet, angleško-ameriška nadaljevanka16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Doabrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Oče proti lastni volji, 1/3 nemške TV komedije21.45 SAM DOMA ameriška komedija Osemletni Kevin McCailister s/ ieli, da bi njegove družina s starši vred enostavno izginila. Želja se mu uresniči, ko ga starši pozabijo vzeti s seboj na božično potovanje v Pariz. Kevin sprva uživa svoj novi status glave dmžine: poje ves sladoled in gleda televizijo, kolikor se mu zahoče. Kmalu spozna, da bo njegova svoboda zahtevala določeno ceno. Dva klateža, Harry in Marv, hočeta vdreti v stanovanje McCalliserovih. Z uporabo domiselnih trikov Kevinu uspe prepričati nepridiprava, da sta starša doma. Žalosten, ker mora praznike dočakati sam, Kevin obišče bližnjo cerkev. Tam sreča čudnega soseda Marieyja In ga prepriča, da zbere toliko poguma, da pokliče svojega dolgo odtujenega sina. Nepridiprava Marv In Harry pa sa skovala plan za božični večer in Kevin bo imel z njima še hude preglavice. Pogled od strani - Ekstra 22.00 Čas v sliki 22.30 1705, 1/2 del dokumentarnega filma23.30 Detektivka Sadie, ameriška srhljiva komedija1.05 Pogled od strani, ponovitev 1.10 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP: Novoletne čestitke - 1 19.25 Otroška poročila: Prednovo-letna prireditev v osnovni šoli Jakob Aljaž 19.50 Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP : Novoletne čestitke -2 20.25 Podpis sponzorske po- fodbe: Andreja Grašič in Dem rade d.o.o. 20.35 Okrogla miza: Vzemimo si čas, ne življenje; sodelujejo: Matej Herlec, predsednik Sveta za varnost in preventivo v prometu Kranj, Franc črnič, tajnik SPV Kranj, Albin Zevnik, predsednik Zveze združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije, Ivan Demšar, inšpektor za promet UNZ Kranj; voditeljica: Beti Valič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.15 EPP: Novoletne čestitke - 3 21.40 Halo, halo... - kontaknta oddaja zabavne glasbe (v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56, voditeljica Martina Vid ali) 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 41 23.00 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Taborniška oddaja, v živo ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Odrska predstava OŠ Železniki 20.00 športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Kronika tedna (ponovitev) 18.55 EPP blok 18.56 Betlehemska lučka 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski erogram Deutsche VVelle 22.00 ideostrani TV 3 7.00 Dobro jutro Slovenija 7.15 TV poročila 7.20 Dobro jutro Slovenija 7.55 Dnevu na pot 8.00 Dobro jutro Slovenija 8.15 TV poročila 8.20 Dobro jutro Slovenija 9.00 Medical center west (ponovitev) 10.00 Ponovitev TV filma: Ana iz Greengable-sa, 1. del 10.55 Izbor iz božičnega družinskega popoldneva 12.30 Filmska burleska Saynet D'Antan, 3. del, ponovitev 13.00 Glasbena oddaja 15.00 Otroški program: Salty, gosti, poklici, Popay 18.00 TV film: Ana iz Green Gablesa: 2. del 19.00 TV dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Filmi z Alainom Delo-nom: Samurai 21.55 Medical center West 23.00 Film: Preklicana pogodba; režija: Andre Gutt-freund Nasveti inštituta Esthederm 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Božično-novoletna voščila 14.00 Gorenjska danes 14.30 Izbor moderatorja leta na radiu Kranj 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Novoletna voščila 17.20 Novoletna voščila 18.00 Gorenjska danes jutri 18.20 Novoletna voščila 20.00 Večerni program - Parnas R TRŽIČ Marsikaj zanimivega bomo našli. O novostih s knjižnega trga bomo govorili, zavili v kino ali kakšno videoteko in povedali nekaj o skušnjavah in dilemah v zvezi z denarjem. V spored uvrščamo še nekaj drugih zanimivosti, pa tudi na sredino nagradno uganko smo mislili. Poleg tega bodo tu zanimive informacije, obvestila in pregled zunanje političnih dogodkov, ki ga pripravljajo sodelavci Deutsche VVelle. Svoj obisk v studiu so obljubili predstavniki skupine Napoleon. Govorili pa bomo tudi o kolesih. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Praznična voščila 10.30 Novice 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Novice iz NZ glasbe - Ansambel Obzorje 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Zavarovalnica Triglav 16.00 Zdravnikov nasvet 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Aktualno 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Božično-novoletna voščila 10.00 Novice - obvestila 1,1.00 Božično-novoletna voščila 13.00 Novice - obvestila 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Dogodki In odmevi 16.00 Božično-novoletna voščila 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14 JO Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D.J. vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Novosti Alpetour-Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre z ROYAL-om in HIT-om 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Velike radosti življenja - Alenka Sivka 24.00 NeW age glasba - Uroš Novak 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 • 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. Inf. oddaja 10.16 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf-oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Izbor moderatorja leta na Radiu Kranj 10.00 Božično-novoletna voščila 10.40 Zaposlovanje 11.00 Izbor moderatorja leta na Radiu Kranj 11.20 TVS 1 20.25 BONBONIERA, TV igra Zgodbica o treh glavnih junakih nI prav nič zapletena, in v njej tuđ nI kakšnih prav posebno poduhovijenih poant m jesen žMjenia so trije možje pač že malo zdolgočaseni, preostanejo jim drobni vsakdanji užm, med katerimi so morda še najbolj poživljajoči sprehodi in nakupi na ljubljanski tržnici. Eno od središč dogajanja je trgovina v bližini, v katari običajno kupuje eden od njih, In ki postane tudi glavno prizorišče zločina, W ga nazadnje s prav prikupno preproščino zagrešita dva od prijatelje* Tretji je namreč bolan, menda že skoraj na smrtni postelji, in to prva dva napelje k misli, da bi mu lahko kupila bonbonhero. Ta res stane samo borih tfsoč tolarjev, a vseeno dovoU, da si krepko Domišljata, aH bi segla v kstan žep ali ne. Rešitev se pokaže sama od sebe. KINO CENTER amer. zn. fant. akcij, spekt. DREDD ob 16., 18. in 20. uri STORŽIC franc. avant. film D'ARTAGNANOVA HČI ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij, spekt. ZLATO OKO - JAMES BOND 007 ob 20. uri, amer. psih. krim. MREŽA ob 18. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. ris. film TRNULJČICA ob 18. uri, amer. film APOLO 13 ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. druž. kom. BOŽIČEK ob 18. in 20. uri ČETRTEK, 28. DECEMBRA TVS 1 8.15 Praznični otroški program 8.15 Zlati prah 8.30 Junaki petega razreda 9.05 Risanka 9.30 Zgodbe iz praznične školjke 10.05 Tedenski izbor 10.05 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 10.50 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 11.15 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Pisave, ponovitev 13.50 Videostrani 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 18.30 Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet 18.45 Kolo sreče, TV igrica 19.10 Otrokom za praznike, 11. oddaja 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Moja naljubša teta, zadnji del nadaljevanke 20.35 Dokumentarije: Slovenska kuharica 21.10 Tednik 21.55 Nikar, oddaja o prometu 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.26 Šport 22.30 Žarišče 22.50 Poslovna borza 23.00 Sova 23.00 Sova 23.00 Norec v množici, ameriška nanizanka 23.30 Huda telesna poškodba, angleška nadaljevanka 0.20 TV jutri, Videostrani TVS 2 13.00 Euronevvs 16.10 Sorodne duše 16.40 Sova. ponovitev 16.40 Noro zaljubljena, ameriška nani-zanka17.05 Huda telesna poškodba, angleška nadaljevanka18.00 Reegionalni program 18.45 Znanje za znanje, Učite se z nami 19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike20.05 Poveča-va20.05 100 let živečih fotogra-fij20.55 The one-man band, dokumentarni film21.55 Državljan Kane, ameriški film (CB)23.50 TV jutri, videostrani KANALA 8.00 Dobro jutro z Branetom Grubarjem 8.05 Novice 8.45 Luč svetlobe, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Sirene, ponovitev 10.50 Replika, ponovitev 12.00 Novice 12.05 A shop 12.20 Video strani 14.00 in 16.00 Novice 14.45 Dobro jutro z Branetom Grubarjem, ponovitev 16.35 Spot tedna 16.45 A shop 17.00 Dance Session, ponovitev 17.30 Luč svetlobe 18.15 Generacija transformerjev II 18.45 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.35 Zgodovina ameriškega podjetništva, dokumentarna serija 20.05 Dežurna lekarna 21.35 Najbližji in najdražji, ameriški barvni film 23.05 Novice 23.10 Vreme 23.15 Gost Pike na A 23.30 A shop 23.45 Spot tedna 23.50 Video strani 0.00 CNN poroča POP j M MTV - TELE 59, TV ROBIN 7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 Magnum P.I., ponovitev 13.00 MAS.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.30 Elizabetina zgodba, ponovitev 14.30 Sam doma, ameriški film 16.30 Pop 30 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Matlock, ameriška nanizanka 19.00 Cosbv, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Vrnitev v prihodnost II, ameriški film 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Magnum P.I., ameriška nanizanka 23.20 POP 30, ponovitev 23.50 24 ur, ponovitev 0.20 Videostrani HTV 1 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Zimski izobraževalni program 11.30 Otroška oddaja 11.55 Risanka 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Knjiga o džungli, angleški film 14.20 Risanka 14.30 Otroški program 15.05 Poročila 15.10 V divjini 16.15 Otroški program 16.45 Hrvaška danes 17.40 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.10 Kolo sreče 18.45 Moč denarja 19.05 Klub D.D. 19.30 Poročila 20.10 Portreti, angleška dokumentarna serija 21.10 Zeljka Ogresta in gostje 22.05 Poslovna razstava 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Theatron: Pavarotti v Mod-eni 1.05 Poročila HTV 2 15.50 Videostrani 16.05 TV koledar 16.15 Ekran brez okvirja, ponovitev 17.15 Za šopek dolarjev, ponovitev 17.45 Hrvaške katoliške misije, dokumentarna oddaja 18.30 Feder-acija in k o n f e r e d a r c i -ja19.00Pogumni, risana serija 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 China Beach, ameriška nadaljevanka 21.00 Klic v sili 21.50 Od 16 do 24 let 22.35 Sto let filma: Širno nebo, ameriški film (CB) AVSTRIJA 1 11.55 Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos iz Oberho-fa14.200troški program: Uganke 14.30 Tim in Struppi 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Sumbu & Company 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise -Nova generacija 16.25 A-Team, Diamantna vročica 17.10 Kdo je šef? 17.40 Zlata dekleta 18.05 Frankie, mladinska serija 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex21.05 Kuharski mojstri 21.10 Na jug 22.00 Kobra, Druga najboljša tatica AVSTRIJA 2 14.20 Dokler se ne snideva spet, angleško-ameriška nadaljevanka 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Dva v Avstriji21.00 Kuharski mojstri 21.10 Vsakodnevne zgodbe 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling, gospodarska oddaja 23.00 Velike dame striptiza, film 23.50 Po modro zastavo - petdeset let OZN, 4. del 0.40 Bolan od ljubezni, francoska drama 2.35 Pogledi od strani, ponovitev 2.40 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP: Novoletne čestitke - 1 19.25 Prednovoletni MIha Pavliha, otroška oddaja (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP: Novoletne čestitke - 2 20.25 Slovenska knjiga predstavlja atlas evropske zgodovine 20.50 2. bienale mesta Kranja (3. december 95 - 3. januarj 96): 5. oddaja - Slikarska razstava akademskega slikarja Zmaga Pu-harja v Cafe galeriji Pungert 21.00 Iz sveta glasbe: Mirna Zadnik 21.40 EPP: Novoletne čestitke - 3 22.05 Mi pa radi dobor jemo: baronov zrezek 22.10 Po sledovih slovenskega lovstva 22.33 Koncert simfonikov RTV Slovenija 21.58 Lahko noč in odpoved sporeda 21.59 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.00 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasbena oddala 21.00 EPP blok 21.05 škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.10 EPP blok 21.15 Izmenjava programa LTV... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Koncert moškega pevskega zbora iz Stražišča 20.00 Zaključek Andrejevega sejma v Železnikih 20.20 Konjereja v občini Železniki-1. del ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 125 let gorenjske proge (ponovitev) 18.37 EPP blok 18.39 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV 3 7.00 Dobro jutro. Slovenija 7.15 TV poročila 7.20 Dobro jutor, Slovenija 7.55 Dnevu na pot 8.00 Dobro jutro, Slovenija 8.15 TV poročila 8.20 Dobor Jturo, Slovenija 9.00 Medical center vvest (ponovitev) 10.00 Ponovitev TV filma. 2. del 10.55 Izbor iz torkovega družinskega studia 12.30 Burleska 13.00 Film: Samur-ai (ponovitev) 14.55 Izbor iz nedeljskega popoldneva 16.00 Otroški program: Salty, poklici, risanke gost, videospoti 17.20 New svving guartet 18.00 TV film: Ana iz Green Gablesa, 3. del 19.00 TV Dnevnik 19.30 Filmska Burleska: Savnet D'Antan 20.00 Omizje: 1995 -obračun 21.30 Tiha noč: S pesmijo okoli sveta 22.00 Medical center vvest 23.00 Film: Dedek in bolničarka, režija: Rex Bromfield R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Novoletna voščila 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Novoletna voščila 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 16.20 Predstavitev revije Radar 17.20 Novoletna voščila 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novoletna voščila 18.20 Music ma-chine 19.30 do 24.00 študentski program radia Kranj R TRŽIČ Pozdravu iz studia sledi nekaj nasvetov, kam na Silvestrovo. Ob 14.40 bomo predstavili enega izmed zanimivih krajev. Sledile bodo dnevne informacije, pa obvestila, ob pol petih popoldne pa bomo izpolnjevali glasbene želje poslušalcev. Razgiban četrtek bomo zaključili z oddajo Pod kozolcem, čisto za konec bomo vzpos-tavili telefonsko zvezo z uredništvom Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Praznična voščila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 MAVRICA (oddaja o kulturi - vodi Alenka Bole - Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Jutranja kronika RA Slovenije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 6.30 Božično-novoletna voščila 10.00 Novice - obvestila 11.00 Božično-novoletna voščila 13.00 Novice - obvestila 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Božično novoletna voščila 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.00 Novosti diskonta Veietekstil 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 14.05 Pasji radio 14.16 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira In obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 Novice 18.00 Ljubljana v letu 1995 - Mile Jovanovič 18.15 Aktualnosti iz studia 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Maglc vas gleda 24.00 Folt glasba R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. zn. fant. akcij. 3pekt. DREDD ob 16.. 18. in 20. uri STORŽIČ franc. avant. film D'ARTAGNANOVA HČI ob 17. in 19. uri, prem. amer. melodr. NORA LJUBEZEN ob 21. uri ŽELEZAR amer. akcij, spekt. ZLATO OKO - JAMES BOND 007 ob 17.30 in 20. uri BLED amer. drama PRET A PORTER ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film APOLO 13 ob 20. urj ŠKOFJA LOKA amer. druž. kom. BOŽIČEK ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. rom. drama CORRINA, CORRINA ob 18. in 20. uri PETEK, 29. DECEMBRA TVS 1 8.10 Praznični otroški program 8.10Gospodična Semfina in gospod Mimo, pantomimska pravljica 8.40 Junaki petega razreda, zadnji del mladinskega filma 9.15 Pravljice iz mavrice: Tinko polovinko 9.40 Snežna kraljica, posnetek gledališke predstave 10.40 Tedenski izbor 10.40 Roka ročka 11.40 Pajčevina življenja, ameriška poljudnoznanstvena oddaja 12.35 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 15.35 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 16.10 Bonboniera, ponovitev TV igre 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Učimo se ročnih sutvarjal- nosti 17.25 Heatcliff, risana nanizanka 18.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 18.30 Umetnost in civilizacija. Umetniki za svet 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Otrokom za praznike, 12. oddaja 19.30 Tv dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Podarim - dobim 20.15 Pogled in zadeni 21.50 Turistična oddaja 22.10 Tv dnevnik 3. Vreme 22.26 Šport 22.30 Žarišče 22.50 Sova 22.50 Frasier, ameriška nanizanka 23.20 Huda telesna poškodba, angleška nadaljevanka 0.15 Tretji človek, angleški film (čb) 1.55 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.35 Semmering: Svetovni pokal v alpskem smučanju - Slalom (Ž)11.55 Semmering: Svetovni pokal v alpskem smučanju - Slalom (Ž)12.45 Tedenski izbori 2.45 Forum 13.00 Učitelj, francoska nadaljevankah.00 Sorodne duše, angleška nanizan kal 5.30 Sova, ponovitev 17.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (Ž), posnetek iz Semmeringa18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Svetovni poslovni utrip, poslovna oddaja 19.15 Poglej me! 20.05 Smrt Jugoslavije, angleška dokumentarna serija 21.00 Novoletni koncert iz Portoroža22.00 Stanley in ženske, angleška nadaljevanka 22.55 Portret: Montserrat Cabalie 23.50 TV jutri, Videostrani KANALA 7.45 A-shop, televizijska prodaja 8.00 Dobro jutro z Damjano Go-lavšček 8.05 Novice 8.45 Luč svetlobe, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Večni krog, ponovitev 10.30 A shop, televizijska prodaja 12.00, 14.00 in 16.00 Novice14.45 Ponovitev dopoldanskega programa z Damjano Golavšek 16.10 A-shop, televizijska prodaja 16.25 Dežurna lekarna, ponovitev 17.25 Vreme 17.30 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.15 Zločin na gradu, ponovitev 18.45 A-shop 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.35 Zgodovina ameriškega podjetništva. 5. del 20.05 To trapasto življenje, ameriška nanizanka 20.55 Devetdeseta, oddaja o stilu 21.2521.25Vrtnica in šakal, ameriški film23.00 Novice 23.35 Vreme 23.40 Gost pike na A, ponovitev 23.55 Najbližji in najdražji, ponovitev ameriškega filma 1.10 Spot tedna 1.15 CNN poroča POP M MTV - TELE 59, TV ROBIN 7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 Magnum P.I., ponovitev ameriške nani-zanke13.00 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.30 Med prijatelji, ponovitev 14.30 Vrnitev v prihodnost II, ponovitev ameriškega filma 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Matlock - Trgpvci z močjo 2, ameriška nanizanka 19.00 Cosbv, ameriška nanizanka19.30 24 ur20.00 Dosjeji X, ameriška nanizanka 21.00 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.00 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.00 Konan barbar, ameriški film 1.10 POP 30, ponovitev 1.40 24 ur, ponovitev 2.10 Video strani HTV 1 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, serija 12.45 Gusar Blackie, italijanski film 14.15 Dodatek 14.35 Za otroke in mladino 15.05 Poročila, izobraževalni program 16.10 Za otroke in mladino 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalni imperij, serija 18.05 Kolo sreče 18.45 Pol ure kulture 19.30 Dnevnik 20.10 Hrvaška v '95 20.45 Zabavna oddaja 21.45 500 let frančiškanov na Rabu, dokumentarec 22.15 Dnevnik 22.35 S sliko na sliko 23.05 Skrivnostni leopad, dokumentarni film 0.00 Poročila HTV 2 18.30 Hrvaške županije: Primorsko goranska19.00 Močni Max, risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Na zdravje 20.40 Filmi A. Hitchocka: Družinska zarota 22.40 Latinica 23.55 Frankensteinova prostost, ameriški film AVSTRIJA 1 6.00 Halo, sestra! 6.25 Mini ZIB 6.35 Ostržek 7.00 Artexix 7.10 Tim in Struppi 7.35 Am dam des7.50 Asaf, pastirček 8.00 Nekoč je bilo vesolje 8.35 Sumbu in druščina 9.00 Zlata dekleta 9.25 Šport14.40 Pravljice iz Sibirije 15.05 Šumbu in drušična 15.30 Mini ZIB 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 A-Team 17.10 Kdo je tukaj gospodar? 17.40 Zlata dekleta18.05 Frankie 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 častivreden džentleman, ameriška komedija 22.05 Šport v petek23.00 Ženska iz slame, britanska kriminalka 0.50 čas v sliki 0.55 Grozljiva zabava, ameriški film2.20 Kdo je tukaj gospodar? 2.45 Scahiejok vsak dan 3.45 Dobrodošla, Avstrija 5.35 Živalski raj AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Dva v Avstriji 10.55 V 80 dneh okoli sveta, ameriški film 12.25 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Vsakdanje zgodbe 14.00 Pravica ljubiti 14.25 šampanjska dinastrija III. 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Žvstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 as v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Stari 21.15 Poročilo 22.05 Čas v sliki 22.30 1705, Bavarska vstaja 0.30 Gregor von Rezzori, portret 1.15 Nepristranski pogledi 1.20 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP: Novoletne čestitke - 1 19.25 Petkov tedenski pregled, 96. tedenska informativna oddaja 19.50 Video viže (narodnozabavni spoti) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP: Novoletne čestitke - 2 20.25 Kamera presenečenja 20.35 Otvoritev prostorov občine Naklo 20.50 Podjetnik tedna: Ivana Valjavec 21.08 Mi pa radi dobro jemo: baronov zrezek 21.13 Odbojkarska tekma OK Lango : Piran 22.43 Poslovni svet 3 22.52 Iz sveta glasbe: Jožica Svete 23.30 EPP: Novoletne čestitke - 3 24.55 Erotični film 2.00 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Grom, glasbena oddaja z videospoti in novicami z glasbenega sveta... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Obiskali smo šolski radio GAGA 20.00 Konjereja v občini Železniki - 2. del ... Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Predpraznično vzdušje 18.37 EPP blok 18.40 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV 3 KINO 7.00 Dobro jutro Slovenija 7.15 TV poročila 7.20 Dobro jutro Slovenija 7.55 Dnevu na pot 8.00 Dobro jutro Slovenija 8.15 TV poročila 8.20 Dobro jutro Slovenija 9.00 Medical center vvest 10.00 Ponovitev TV filma, 3. del 10.55 Glasba za dobor voljo 12.30 Burleska 13.00 Omizje: 1995 - obračun 14.30 Ponovitev jutranjega programa 16.00 Otroški program 17.30 New svving Ouartet 18.00 TV film: Ana iz Green Gablesa. 4. del 19.00 TV dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Film: Očka in nihče drug, francoski film 21.30 Glasbeni izbor 22.00 Medicla center vvest 23.00 FIlm: Noč kometov, režija: Thom Eberhardt R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.00 Novoletna voščila 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Vedeževanje v živo 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Novoletna voščila 14.00 Gorenjska danes 14.30 Klic iz Wa-shingtona 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Novoletna voščila 17.20 Novoletna voščila 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novoletna voščila 19.30 do 24.00 Večerni program -Vasovanje s pokodničarjem R TRŽIČ Od študentskih informacij, do kviza in glasovanja za Gorenjca meseca prinaša petkov program na valovih Radia Tržič. Glasovali boste tudi za recept tedna, se srečali z novostmi na štirih kolesih, na začetku programa pa bomo ponovili 37.lekcijo tečaja English One To One. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Lestvica 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Božično-novoletna voščita 13.00 Novice - obvestila 14.30 Brezplačni mai oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Božično-novoletna voščila 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk Izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER Danes zaprto! STORŽIČ amer. zn. fant. akcij, spekt. DREDD ob 16. in 18. uri, amer. melodr. NORA LJUBEZEN ob 20. in 22. uri ŽELEZAR amer. akcij, spekt. ZLATO OKO - JAMES BOND 007 ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ amer. ris. LISICA IN PES ob 16. uri. amer. psih. krim. MREŽA ob 18. in 20. uri BLED amer. krim. MREŽA ob 18. uri RADOVLJICA amer. drama PET A PORTER ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. ris. film TRNULJČICA ob 18. uri, amer. film APOLO 13 ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. druž. kom. BOŽIČEK ob 18. in 20. uri PAGLAVCI IN FRČAFELE Tadej Valjavec LITERARNA DELAVNICA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: člani krožka kreativnega pisanja OŠ France Prešeren, Nina Obid, Saša Lotrič, Tina Potočnik, Miha Zupane, Jerica Habjan, Sandra Šepetavc, Tamara Ferjan, Martina Pazlar, Boštjan Pogačar, Martin Pretnar, Suzana Gregorovič, Mohor Kunšič, Irena Hočevar, Klemen Torkar, Mateja Lajovic, Žiga Svete, Tanja Pogačnik, Mirjam Pazlar, učenci OS Ivan Grohar, Nilca Jakšič, Maja Bratui, Žiga JelovŠek, Ema Omejc, Nina Albreht, Mina Hauptman, Darja Potočnik, Nace Prtovt. Na nagradni izlet z Gorenjskim glasom potuje Žiga Svete. Radovedneži učiteljice Nataše Drugošolčki in tretješolčki, člani novinarskega krožka z Orehka, ki jih vodi Nataša Marn, so božično-novoletne počitnice pospremili z glasilom Radovednež. Za osemnajstletnega Tadeja mo, je tudi kmetija naše stare Valjavca športni strokovnjaki mame. Oče ji pomaga in tako Eravijo, da je eden največjih vsako jutro vstane ob šestih in olesarskih talentov. O tem se odpravi v hlev. Ne vem, kaj govori vsaj dejstvo, da si je na me je pičilo nekaj let nazaj, da zadnjem svetovnem prvenstvu v Ekvadorju prikolesaril osmo mesto, pa dve zaporedni zmagi na Giru della Baziliccata v sem mu naskrivaj budilko naravnal na peto zjutraj. Seveda se je zbudil uro prezgodaj in se takoj odpravil k stari Italiji. Tadej je sicer tudi dijak mami. Ta je pa Še spala, tudi, Četrtega letnika kranjske Gim- ko je on postoril že vse, kar se Naj se uresničijo želje ob novem letu! Da bi se vsi na svetu borili za mir. Naj ne bo belih in črnih, vsi naj bomo ljudje! Naj ne bo lačnih in ubogih, vsi naj bomo siti! Naj bogati dajejo revnim! Naj zdravi pomagajo bolnim! Naj slepim pomagajo vsi, ki dobro vidijo! Naj gluhim pomagajo vsi, ki dobro slišijo! Naj oo v vseh šolah prijazno, veselo, delovno, mirno, čisto... Naj bo veliko igrišč, polnih otrok! Nihče naj ne uživa mamil in poživil! Naj se vsi otroci učimo, ker le znanje kaj velja! Naj ne bo prometnih nesreč! • Žiga Svete, 4. a r., OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled TRALALA PLAC nazije in, ne boste verjeli, novoletno-božičnih počitnic ne bo preživel na žuriranju s prijatelji, temveč na treningu. Ujeli smo ga namreč ravno večer pred tem, ko je odhajal na priprave na Pokljuko. Tokrat sicer ne s kolesom, kondicijo bo nabiral na tekaških smučeh. Pa nam je povedal, da mu {)o glavi kljub vsemu ne rojita e šport in učenje. Sem ter tja švigne tudi kakšna nagajiva misel. "Zraven hiše, kjer živi- idetTatešeČkatv Stdji jja ^3ZZ U ^P^ P^^Vanje ji je metal kamenčke v okno spalnice..." Po nekaj trenutkih pojasnjevanja je bil nesporazum zglajen in Tadej pravi, da sta tako oče kot stara mama vedela, kdo je kriv za očetovo prezgodnje vstajanje. A zakaj? Zato, ker to ni bila prva fantova 'lumparija'. In ker se domači nikoli pretirano ne jezijo zaradi tega, se najbrž tudi ni bati, da bi bila zadnja. REKLI SO REKLI SO REKLI SO - - REKLI SO Proti "pokalicam" Rad(a) mečem petarde. Še bolj kot to pa spoštujem pravico sosedov in drugih, otrok, odraslih in starejših, da v miru uživajo praznike. Petarde jih motijo in se jih bojijo. Tudi meni so nevarne, zato sem se odločil(a), da jih ne bom več metal(a)... Ti stavki so iz izjave, ki jo podpiše vsak, ki na policijsko postajo prinese petarde, rakete in podobne "pokalice" ter jih zamenjajo za policijska darila. Seveda, govorimo o akciji "Petarde, lepše je brez njih", ki še traja. Aleš Mikulič, dijak, iz Radovljice: "Ko sem bil otrok, sem semintja vrgel kakšno petardo, užival sem, ko je počila. Zdaj sem petarde prerasel, pokanje me moti. Policijska akcija zamenjave petard za sladkarije je gotovo dobro zamišljena, ne verjamem pa, da bo kaj prida uspeha. Otroci pač uživajo v pokanju." Prirejene in izvirne božične pesmi v glasbi trobil, ki rahlo zadiše po jazzu, je kvintet Jazz brass posnel za avstrijsko založbo VM Records, kaseta in zgoščenka pa sta izšli tudi v Sloveniji. Za slovensko govorno področje je kaseto in CD izdala blejska "podružnica" avstrijske založniške hiše, ki jo vodi glasbenik in mengeški župan Janez Per, ta je slovenske trobilce tudi priporočil matični hiši. V Jazz brassu, ki deluje dobri dve leti, sodelujejo priznani glasbeniki: brata Lojze in Dominik Krajnčan, Petar Ugrin, Klemen Repe in Darko Rošker. Njihov glasbeni spekter obsega ragtime, dixieland, . sodobni jazz, glasbo in ritme petard ne mečem. Tisti ki Južne zmenke, moderno jih mečejo, bi morah vede- klasično glasbo £, najrazlič. nejše priredbe, od slovenskih narodnih, V novinarskem krožku, s katerim je prvič v tej šoli poskusila učiteljica Nataša Marn, je petnajst učencev iz 2. a razreda in iz treh tretjih razredov. Alenka, Monika, Vesna, Renata, Nuša, Zoran, Andrej, Mojca, Tina, Špela, Ajda, Zala, Tjaša, Lea in sanja se dobivajo vsak petek ob sedmih zjutraj, pred poukom. "Mene je za novinarski krožek navdušila sestrična. Jaz sem se vpisala, ker hočem postati novinarka. Meni je svetovala mamica, rekla je, da se bom naučila pisati spise, in če mi ne bo všeč, bom lahko nehala. Pa ne bom," so v petek dopoldne hiteli vsevprek pripovedovati mladi orehovški novinarji. Povedali so tudi, da so se jim kasneje, ko so slišali same pohvale, hoteli priključiti še drugi učenci, a je skupina petnajstih že dovolj velika. "Učiteljica Nataša je predla- gala, da bi pisali o zimi in vsem, kar zima prinaša: snegu, Miklavžu, božiču, dedku Mrazu, novem letu, počitnicah... Razdelili smo si delo. Nekateri smo pisali spise, drugi pesmi, sestavljali smo križanke, risali... Učiteljica je potem popravila, kar je bilo narobe, skupaj smo izbrali najboljša dela, vključili še spise in risbe drugih učencev ter otrok iz vrtca. Časopis so natiskali v tovarni Sava." Otroci in njihova mentorica so na Radovedneža ponosni. Prepričani so, da je boljši in lepši od Brstja, ki ga izdajajo v matični šoli v Stražišču. "Učiteljico imamo radi, ubogamo io, med počitnicami pa je ne bomo. Rekla je, da med počitnicami ne smemo pisati. Mi pa že razmišljamo o naslednjem, pomladnem Radovednežu. Le denarja zanj še nimamo." • H. J. Najlepše voščilnice gredo na koledar Barbara Belovič, dijakinja, iz Ljubljane: "Okrog nas še ne poka, za sil-vestrovo pa bo spet "noro". Silvestrovala bom doma ali pri sošolki. Sama ti, da so lahko nevarne. Če pa se jim že ne morejo upreti, na pokajo kje na samem. Najbolje bi bilo, da bi petarde nehali prodajati." Jaka Kolar, šestošolec, iz Mavčič: "Doma mi petard ne pustijo, pa nič za to. Niso mi všeč, preveč počijo. Nekateri sošolci se z njimi važijo, ponujajo jih tudi drugim za majhen denar. Rakete so mi bolj všeč. Mislim, da imajo otroci raje petarde kot sladkarije, zato ne verjamem, če jih bodo prinašali na policijo menjat za darila." • H. J., foto: J. F. evergreenov do različnih slavnostnih fantar itd. Z novim kompaktnim diskom in kaseto je ansambel obogatil svoj program še z aranžmaji božičnih pesmi. Vse izvirne skladbe in priredbe so delo dveh bratov, Lojzeta in Dominika Krajn-čana. Poleg različnih izvedb božičnih pesmi smo torej z najnovejšim delom kvinteta Jazz brass dobili še posebno slavnostni zven, kakršnega dajejo trobila. Z njimi bo praznično razpoloženje še lepše. Turistično društvo Kranj je v okviru prireditev Praznični december v Kranju povabilo k oblikovanju božično-novo-letnih voščilnic vse kranjske predšolske otroke in šolarje do četrtega razreda. Na natečaj je prispelo 93 voščilnic. Odločitev, katero nagraditi, ni bila lahka, saj so po oceni strokovne komisije zmagovalci vsi. Kljub temu je komisija izbrala dvanajst najbolj lepih in izvirnih voščilnic, ki bodo krasile koledar za leto 1997. Nagrade so podelili v četrtek zvečer v blagovnici Globus. Prireditev, ki sta jo denarno podprli podjetji Kokra in Štampiljke Zupan, je popestrila otroška folklorna skupina Pastirčki pod vodstvom Jožice Debelak. Nagrajenci so: Tijana An-djelkovič, 4. r. OS Staneta Žagarja, Matic Zadnikar, 1. r. OS Predoslje, Nika, vrtec Mojca, Darko Petrov iz Kran- i'a, Ajda Gašperšič, vrtec Ke-:ec, Vrtec Najdihojca, Neža Geč iz Kranja, Manca. vrtec Mojca, Katja Grah, OS Predoslje, Saša Perčič iz Kranja, Petra, vrtec Mojca, in Matic Zadnikar, vrtec Tinkara. • H. Jelovčan MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Ne smem v Budimpešto Stara sem šestnajst let. Fanta še nimam, vendar to ne jemljem kot problem. Je še čas za resne stvari. Ven hodim s klapo petih, šestih, s katerimi se super razumemo. Že v začetku decembra smo se dogovorili, da gremo silvestrovat v Budimpešto. Iz žepnine sem že plačala avtobus in hotel, nekaj denarja mi je tudi še ostalo za "žuriranje". Kot strela z jasnega pa je prejšnji teden udarila očkova prepoved: "Ne, ne greš!" mi je zabičal. Za dovoljenje ga prej res nisem prosila, to pa predvsem zato ne, ker mi doslej različnih "izletov" s prijatelji nI prepovedoval. Ne vem, od kod In zakaj je zdaj nenadoma tako strog in nepopustljiv. Noben argument ga ne omehča. Do odhoda je samo še nekaj dni, lepo prosim, svetujte mi, kaj naj storim, da bom lahko šla. • Tjaša Sergeja, 13 let: Zadnje čase so "ta stari" sploh nekam zelo zoprni in opažam, da tvoj "fotr" ni čisto nobena izjema. Verjetno bi bilo najbolje, če se ga lotiš s šok metodo in brez posebnega pojasnjevanja vzameš potovalko in odrajžaš v Budimpešto. Ampak vseeno rajši poskusi še z enim pogovorom, morda je zdaj med prazniki "fotko" boljše volje in mu boš lahko dopovedala, da ti lahko zaupa. Bojan, 15 let: Če bi šla večkrat z nami na Glasove izlete, bi zdaj ne imela problemov. To, da bi šla še na en izlet več, očeta ne bi posebej skrbelo. Mislim, da ga skrbi predvsem to, ker ne znaš madžarsko, natakarji v Budimpešti pa nimajo pojma o angleščini, kaj šele o slovenščini. Ker nič nisi napisala, na čigavo stran se je postavila tvoja mami, poskusi na očeta vplivati po "ženski liniji". V primeru, da se bosta združila s prepovedjo, boš tako kot jaz pojutrišnjem zvečer gledala zanikrn TV program. Marjeta, 20 let: Priznaš, da si malce naivno (neumno) ravnala, ker se z očetom že prej nisi pogovorila, ampak ga domala tik pred zdajci postavila pred dejstvo. Ni čudno, da je hud, verjetno tudi užaljen. Mislim, da je prav to vzrok njegovi odločnosti. Opraviči se mu, obljubi, da se ne bo več ponovilo itd., s tem ga boš najlažje omehčala. Sicer pa si izbrala dobro silvestrsko varianto. Jaz sem bila s klapo v Budimpešti prejšnje leto, bilo je super! Klemen, 22 let: Draga Tjaša, pri šestnajstih letih bi najbrž že morala vedeti, da se preko očeta ne da iti. Vez otroci - starši temelji na zaupanju, vsaj moralo bi biti tako in zdi se mi, da v vaši družini ni nič drugače. In če si očeta vedno vprašala za dovoljenje, ne vem, zakaj tokrat ne. Razlog, ki si ga navedla, ni pravšnji. Moraš pa tudi vedeti, da pomeni hčerkino silvestrovanje v tujini za starše, posebej pa za očeta, še dodatno skrb. Prav v tej luči tvojega očeta popolnoma razumem, da je tako reagiral. Toda sedaj je malo pozno prepovedati ti, da greš v Budimpešto. Navsezadnje si za to plačala kar nekaj denarja. Kaj storiti, ni vprašanje. Sedi s staršema za mizo, pogovorite se in mislim, da jih boš že znala prepričati, samo ne kuhaj mule. Za naprej pa ti svetujem, da za podobne izlete vedno prosiš za dovoljenje. S tem si boš stvari zelo olajšala. FILMSKA NAGRADNA UGANKA Nimaš pojma! Zgodba najstniške komedije pripoveduje o bogati in razvajeni edinki z Beverh/ Hillsa, ki se ji zdi, da mora urejati življenje vseh okrog sebe, zlasti sošolcev in učiteljev. To pripelje do niza nesporazumov, komičnih situacij in čustvenih zapletov. Ko naposled sklene, da bo iz sošolke Tai naredila popolnoma novo osebo, pa pride do točke, ko mora razmisliti tudi o sebi in o odnosu do drugih. Čeprav je Nimaš pojma! postavljen v okolje razvajene bogataške otiočaai z Beverlv HiBsa, pa ponuja veliko možnosti identifikacije za mularijo povsod po svetu. Alicia Silver-stone je upravičila nagrado MTV iz leta 1993 za najboljšo debitantko leta; tokrat preseneča s svojim izrazitim smislom za humor. Nagradno vprašanje: napišite izvirni naslov filma Nimaš pojma! Odgovore pošljite do konca naslednjega tedna na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1- Filmska uganka. In še rešitev prejšnje uganke. Agenta 007 so v filmih pred Brosnanom upodobili Sean Connerv, Georg Lazenbv, Roger Moore in Timothv Dalton. Brezplačne kino vstopnice prejmejo: Dejan Kokalj, Zg. Jezersko 102 b, Milena Lebar, Kranj, Predoslje 31 b, Samo Jenko, Škofja Loka, Virmaše 53, in Branka Krivec, Kranj, Trg Prešernove brigade 5. Čestitamo. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK ZAŠČITA POTROŠNIKOV JAMČE VANJE ZA RABLJENE STVARI Na našo pravno pisarno se je obrnila gospa G. R, ki je kupila rabljen računalnik. Kmalu po nakupu je prišlo do okvare na delu, ki je bistven za delovanje naprave. Stroški odprave napake bi znašali celo več, kot je bila cena računalnika. Gospo zanima, ali ima pravico zahtevati povračilo stroškov popravila od prejšnjega lastnika. Jamčevanje za prodano blago ureja Zakon o obligacijskih razmerjih in velja tako za primere nakupa novega blaga, kot tudi za rabljeno blago. V primeru očitnih napak mora kupec izdelek reklamirati v osmih dneh, v primeru skritih napak pa v osmih dneh, od kar se je napaka pojavila, oziroma najkasneje v šestih mesecih od nakupa. Reklamacijo je potrebno nasloviti na prodajalca. Kupec lahko zahteva, da se mu napaka odpravi. V primeru, da popravilo ne bi bilo motno ali smiselno, ima kupec pravico zahtevati drug izdelek, ki po karakteristikah ustreza kupljenemu. Ta motnost bo pri rabljenih izdelkih prišla redkeje v primer in bo kupec lahko predvsem vztrajal na razdrtju pogodbe in vračilu kupnine z obrestmi. Pravila o jamčevanju pa lahko stranki s pogodbo izključita. Tako bodite ob nakupu pozorni na določila, kot so: "Videno - kupljeno" ali "Kupec si je pred nakupom izdelek ogledal, ga preizkusil in se odpoveduje vsem nadaljnjim reklamacijam." Podobna določila so lahko navedena tudi v "drobnem tisku", torej med splošnimi pogodbenimi pogoji. V tem primeru bi reklamacijo lahko uveljavljali le, če bi prodajalec za napako vedel, pa vas nanjo ne bi opozoril. Svetujemo Vam, da pogodbo, ki vsebuje omenjeno klavzulo, podpišete šele, ko ste izdelek res temeljito pregledali, ga preizkusili in se po potrebi tudi posvetovali s strokovnjakom. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Pasivne obresti bodo nižje Urad za varstvo konkurence je potrdil nov medbančni dogovor o pasivnih obrestnih merah Kranj, dec. • S 1. januarjem odstotka, pri dolgoročnih pa s prihodnje leto bo začel veljati nov medbančni dogovor o določanju zgornje meje pasivnih obrestnih mer v bankah in hranilnicah. Urad za varstvo konkurence je nov medbančni dogovor potrdil, ker so izkušnje s starim dobre. Banke so ga spoštovale, znižale so se tudi aktivne obrestne mere in bančne marže; pri kratkoročnih posojilih so se obrestne mere s 16,9 znižale na 12,7 KAT ,d.o.o., HI-FI SALON hi fi sistemi od 1.400 DEM dalje ROTEL, JPW, JM LAB FOCAL VDH, KUZMA, SOUND LAB pon - pet.: 15. do 18. ure Hotemaže 17A, PREDDVOR tel.: 064 43391, fepr 064 43388 17.4 na 13,9 odstotka. Po novem letu si torej lahko obetamo bistveno nižje pasivne obrestne mere. Najvišja realna obrestna mera za vezane vloge nad enim letom naj bi bila 7,5-odstotna, doslej je bila 10-odstotna. Za vpo- fledne vloge fizičnih oseb naj i bila 2-odstotna nominalna obrestna mera (zdaj 60 odstotkov temeljne obrestne mere), za pravne osebe pa 1-odstotna (zdaj 30 odstotkov temeljne obrestne mere). To bo veljalo tudi za hranilne vloge, ki so zdaj ločene od vpoglednih in so obrestovane s temeljno obrestno mero. Pri vlogah nad 30 dni do enega leta naj bi bile realne obrestne mere 6-odstotne, doslej so bile 8- odstotne. Devizne vloge so zdaj obrestovane po evropskih obrestnih merah, Kar velja za vezave do enega leta. Za vloge nad enim letom pa so za desetino večje. Plačilo dohodnine za lansko leto Na prvem mestu znani gorenjski avtoprevoznik Največ dohodnine za lansko leto so davkarji odmerili petim zasebnikov, prvi direktor je šele na šestem mest, vendar pa jih je med prvimi stotimi kar šestdeset. Prvi direktor je na šestem mestu, gre za direktorja večjega (znanega) ljubljanskega podjetja, ki je lani zaslužil 22,7 milijona tolarjev, davkarji pa so mu odmerili 10,8 milijona tolarjev dohodnine. Tudi on je med letom plačal preveč in davkarji mu bodo vrnili 334 tisoč tolarjev. Prav na vrhu lestvice torej prevladujejo zasebniki, med prvimi stotimi pa ni več tako, saj jih 60 ni imelo lastne obrti ali podjetja, temveč so prejemali plačo m nadomestilo. Tudi med prvimi dvajsetimi je devet direktorjev, v glavnem z ljubljanskega območja, le eden je iz severovzhodne Slovenije, nihče pa potemtakem z Gorenjskega. Med prvih sto so se uvrstili štirje, ki so dohodnino "prislužili" z dobičkom, eden zgolj z obrestmi na dana posojila, eden z oddajo premoženja v najem, eden pa z avtorskimi honorarji, dva z pogodbo o delu in dva z drugimi prejemki iz delovnega razmerja, kamor spadajo tudi odpravnine. Z dohodnino je se v državno blagajno nateklo 119,2 milijarde tolarjev, povprečna dohodnina pa je znašala 116.081 tolarjev, ker so bile že med letom akontacija dovolj visoke, je povprečno doplačilo znašalo 35.737 tolarjev, povprečni znesek, ki ga je morala država vrniti pa 17.198 tolarjev. Olajšave je za lansko leto uveljavilo 86,9 odstotka zavezancev, vendar v poprečju niso dosegle dovoljenih treh odstotkov, temveč le 2,57 odstotka. Kranj, dec. - Za lansko leto so davkarji največji dohodnino odmerili 39-letncmu avtoprevozni-ku z Gorenjskega, naračunali so mu rekordnih 46,3 milijone tolarjev dohodnine. Naslednji Gorenjec je bil na četrtem mestu in sicer 35-letni zidar, njemu so odmerili 12,6 milijona tolarjev dohodnine. Na vrhu lestvice je znani gorenjski avtoprevoznik, ki zanimanje davkarjev vzbudil, ker je v davčni napovedi prikazal, da je imel lani za dobrih 14 milijonov tolarjev izgube. Po podrobnejšem pregledu pa so inšpektorji ugotovili, da je imel za dobrih 93,6 milijona tolarjev dobička, od tega pa bo moral državi (»laćati skoraj 46,3 milijona to-arjev davka na dohodek. V tem znesku pa kazen za lažno davčno napoved še ni upoštevana. Na drugem mestu je 54-letni ljubljanski projektant, ki ima status samostojnega kulturnega delavca, njegov cisti zaslužek (davčna osnova) je presegel 28 milijonov tolarjev, odmerili so mu približno 13,5 milijona tolarjev dohodnine. Na tretjem mestu je prva ženska, stara je 45 let, dohodnino pa so ji odmerili na Celjskem. Na četrtem mestu je naslednji Gorenjec in sicer 35-letni zidar, najmlajši med prvemi petnajstimi, ki so lani zaslužili največ. Na petem pa je gostinka z Obale, pri sledmi treh se dohodnina suše od 12,6 do 13,5 milijona tolarjev. Pri gostinki z Obale pa je zanimivo, da je že med letom plačala preveč dohodnine, zato ji bodo davkarji vrnili 864 tisoč tolarjev. Registracije slovenskih podjetij na Hrvaškem Le še nekaj dni Kranj, 26. decembra - Do konca letošnjega leta morajo vsa slovenska podjetja na Hrvaškem uskladiti svojo registracijo. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj opozarja slovenska podjetja na Hrvaškem, da se morajo do konca letošnjega leta preregistrirati in po potrebi dokapitalizirati. Po veljavni hrvaški zakonodaji morajo namreč vsa podjetja uskladiti svojo registracijo na pristojnem trgovskem sodišču, kakor določa zakon o trgovskih družbah z 15. decembra 1993. Mnoga podjetja, katerih lastniki so iz Slovenije, še niso vložili zahtevkov za preregistracijo, čeprav se rok izteka in imajo na voljo le še nekaj dni. Zato ministrstvo opozarja, da se registrirajo na pristojnem trgovskem sodišču in upoštevajo zakon o trgovskih družbah (zakon o trgovačkim društvama ...NN 111/93, 15. 12. 1993). Podjetja, ki ne bodo upoštevala določb tega zakona, bodo verjetno izbrisana iz sodnega registra. Medi MEDICINSKI IN ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI Kidričeva 47a, SI-64000 Kranj Tel./fax: 064/21 87 87 Pomožna zdravilna sredstva Ortopedski pripomočki Program inkontinence Nogavice proti krčnim žilam Delovni čas vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure * NAJ VAM BO TOPLO! IZDELKI IZ MERINO VOLNE. Blagovna borza Ljubljana Tudi opcije na terminske pogodbe Kranj, dec - Na Blagovni borzi Ljubljana se pripravljajo na elektronsko trgovanje, poslovanje pa bodo razširili tudi na opcije na terminske pogodbe. Blagovna borza Ljubljana posluje od 15. marca letos, doslej pa so sklenili že več kot 100 tisoč terminskih pogodb, skoraj tri četrtine se jih je nanašalo na ameriški dolar. Ker promet hitro narašča, imajo na prvem slovenskem finančnem terminskem in opcijskem trgu kup načrtov. Tako nameravajo poslovanje poživiti in razširiti z opcijami na terminske pogodbe. Po 18. decembru, ko so zapadle decembrske pogodbe, so kot zaključno poravnalno ceno začeli obračunavati srednji medpodjetniški tečaj in ne več uradni oziroma srednji tečaj Banke Slovenije. Tako se je poravnava bolj približala pravemu dogajanju na deviznem trgu. Uvesti nameravajo elektronsko trgovanje, odločitve še ni, saj razmišljajo o lastnem elektronskem tržnem sistemu, hkrati pa potekajo pogovori z Ljubljansko borzo o uporabi njenega elektronskega sistema. Blagovno borzo bi naložba veljala približno 100 tisoč mark, stroški pa bi bili seveda manjši, če bi računalnike priklopili na elektronski sistem Ljubljanske borze. Pred kratkim so na Blagovni borzi uvedli tri vrste članstva: broker dealer in lokalni trgovec. Število brokerskih sedežev je omejeno na 25, zasedenih je 17, štirje pa čakajo na tržno dovoljenje. Cena tega sedeža je najvišja, trenutno znaša 2,56 milijona tolarjev. Brokerski sedeži bodo torej kmalu polni, pri ostalih dveh kategorijah pa pričakujejo, da bodo v prvih mesecih prihodnjega leta zasedeni polovično. Dealer lahko sklepa pogodbe v svojem imenu in za svoj račun, za stranke pa ne, zato so ti sedeži namenjeni predvsem podjetjem, ki je ukvarjajo z mednarodno menjavo, sedež pa trenutno stane 1,6 milijona tolarjev. Najcenejši je sedež lokalnega trgovca, ki zdaj stane 960 tisoč tolarjev, kupijo pa jih lahko samostojni podjetniki posamezniki ali družbe, v kateri ima posamezna fizična oseba več kot polovični kapitalski delež. Pogodbe sklepa v svojem imenu in za svoj račun kot dnevni trgovec. Podelitev zlatih Monitorjev Kranj, 27. dec. - Revija Monitor je podelila 63 plaket, ki jih je prejelo 34 podjetij, med njimi rudi kranjski Nibble. Revija Monitor v svojem laboratoriju redno preizkuša strojno opremo - od slovenskih osebnih računalnikov do velikih monitorjev in grafičnih kartic. Vsi gredo skozi zahtevne strokovne teste, ocenjijo pa tudi uporabno vrednost izdelkov in ne nazadnje tudi glede na ceno. Ko zberejo vse podatke, podelijo zlate Monitorjev tistih, ki so zbrali največ točk. Preiskušajo le modele, ki so trenutno v prodaji v Sloveniji in ocena torej velja le za trenutno kakovost in konkurenčnost. Odkar so zadnjič podelili zlate Monitorje, so preizkusili 600 izdelkov, če ne upoštevamo tistih, ki so jih "obdelali" mimo velikih testov. Izmed 600 so izbrali 52 izdelkov, ki so zaslužili najvišje priznanje. Tako so podelili 63 priznanj, saj je nekatere izdelke posodilo več podjetij. Zlate Monitorje pa je prejelo 34 podjetij, od tega 33 slovenskih, eno od tujih pa pri nas še ni imelo zastopnika. Zlati Monitorji so predvsem priznanja za izdelke, seveda pa si ga zaslužijo proizvajalci, ki so ga izdelali, kakor tudi zastopniki in prodajalci, ki so jih pripeljali v Slovenijo. Proizvodnja verig in vijakov, d.o.o., Lesce LESCE, Alpska 43 Veriga, d.o.o., Lesce RAZPISUJE javno zbiranje ponudb za zakup in prodajo nepremičnin Predmet zakupa so naslednje nepremičnine na lokaciji v kompleksu tovarne Veriga. 1. PROSTORI ANEKSA OB HALI "TIO" Lesce - objekt, stoječ na pare. št. 417/1 del, 417/3 del, k.o. Hraše, lociran v skrajnem jugozahodnem delu - vogalu kompleksa Verige Lesce 2. DELAVNISKA HALA "ORODJARNA" S SKLADIŠČEM, Veriga, d.o.o., Lesce - objekt, stoječ na pare. št. 426,417,420 (in ostale), k.o. Hraše, lociran na južnem delu kompleksa Venge, zahodni rob. 3. PROIZVODNA HALA "IRCA", Veriga, d.o.o., Lesce - objekt, stoječ na pare. št. 426,417,420 in (ostale), k.o. Hraše, lociran na južnem delu kompleksa Verige - zahodni rob. Predmet prodaje je: 1. NEZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE, Veriga, d.o.o., Lesce, na parcelah št. 41674, 416712, 41671,411/3,411/8, 421/1,420/ 2,424/2 in 421/2 vse v k.o. Hraše, v skupni površini 12.257 m2. Za prostore ANEKSA in delavniško halo ORODJARNE, znaša površina nepremičnine 3.581,80 m2, za IRCO pa 3.036 m2. Na razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki morajo predložiti: - pravne osebe: izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da imajo sedež v Republiki Sloveniji, - fizične osebe: potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije V ponudbi morajo ponudniki navesti dejavnost, ki jo v posameznem objektu nameravajo opravljati. Ta objava ne zavezuje prodajalca, da z najboljšim ali katerim koli ponudnikom sklene pogodbo o prodaji nepremičnin, ki so predmet tega razpisa. Vse nepremičnine se prodajajo oz. dajejo v zakup po načelu "videno - kupljeno". Ponudbe morajo biti poslane v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: VERIGA, proizvodnja verig in vijakov, d.o.o., Lesce, 64248 Lesce, Alpska c. 43. Vse morebitne dodatne inforamcije in o možnih terminih ogleda objektov lahko ponudniki dobijo v Verigi na telefonski številki (064)752-221. jjj^ Voščimo vam vesete božične in novoletne praznike KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Kmetijski nasvet "Kdor si ne zapisuje, nima prihodnosti..." Tako pravijo zahodnoevropski kmetje, ki menijo, da je redno zapisovanje vseh podatkov o poslovanju kmetije nujno za uspešno gospodarjenje in dolgoročni obstoj kmetije. Tudi pri nas se ob koncu leta kmetje sprašujejo, kako uspešno so poslovali in kako bo v prihodnje. Vedno več kmetij spoznava potrebo po spremljanju svojega ekonomskega položaja. To je možno samo, če si na kmetiji zapisujejo podatke, ki se nanašajo na poslovanje kmetije. Na osnovi takega zapisovanja je možno kmetiji tudi bolje tehnološko in ekonomsko svetovati. Začetek novega leta je priložnost, da začnete na kmetiji voditi enostavno knjigovodstvo. Kmetijska svetovalna služba vam pri tem lahko pomaga z nasveti, nudi vam obrazce za zapisovanje in obdelavo podatkov ali računalniški program za vodenje knjigovodstva na osebnem računalniku ter vam omogoča na podlagi vaših dejanskih podatkov tudi kvalitetnejše tehnološko in ekonomsko svetovanje. Na začetku in na koncu koledarskega leta s pomočjo kmetijskih svetovalcev izpolnijo popisne liste o zmogljivosti na kmetiji. Popisni listi so preglednice, v katere vpišemo splošne podatke o kmetiji, zemljiščih, delovni sili, poslopjih, mehanizaciji in opremi, nasadih, dolgovih in podobno. Druga skupina obrazcev so mesečna poročila, ki so namenjena sprotnemu zapisovanju poslovnih dogodkov. Potrebno je zapisovanje prejemkov in izdatkov, ki se nanašajo na kmetijsko dejavnost, ter zapisovanje podatkov o pridelanih, doma porabljenih in prodanih kmetijskih pridelkih in živini. Zabeležimo pa tudi, koliko dela smo vložili v pridelavo pridelkov ali prirejo živine. Te podatke potrebujemo za najosnovnejše ekonomske izračune. Za kmetijo je najpomembnejši podatek o dohodku, ki ga je dosegla kmečka družina. Lani je po projektu Kmetijske svetovalne službe Slovenije vodilo knjigovodstvo 283 kmetij, letos pa je takih kmetij okrog 300. Kmetije ob koncu leta dobijo izračun ekonomske uspešnosti svojega poslovanja. Njihovi podatki so tajni, vodeni pod šifro in dostopni samo tej kmetiji. Za strokovne in raziskovalne namene so na voljo le zbirni podatki, povprečni izračuni za vse kmetije določene usmeritve, ki vodijo knjigovodstvo. Tudi vsaka posamična kmetija prejme poleg svojih rezultatov še primerjalne rezultate: kmetija, ki se ukvarja s prirejo mleka, lahko svoje podatke primerja s povprečnimi rezultati vseh mlečnih kmetij in s povprečnimi rezultati vseh kmetij, ki vodijo knjigovodstvo. V kmetijski svetovalni službi pa načrtujemo za kmetije, ki vodijo knjigovodstvo, še posebne svetovalne krožke, v katerih bomo kmetijam tehnološko in ekonomsko svetovali na osnovi njenih dejanskih podatkov. Če kmetijski dejavnosti posvetimo večji del svojega časa in delovne energije ter vanjo vlagamo svoja sredstva in znanje, nam ne sme biti škoaa še nekaj dodatnega časa, ki ga porabimo za zapisovanje podatkov, zato da bo na podlagi zapisovanj lažje analizirali svoje poslovanje, odkrili svoje šibke točke in možnosti za izboljšanje gospodarstva. Ker pa je vsak začetek težak, posebno, kadar se lotevamo pisanja, dobijo kmetje, ki vodijo knjigovodstvo, brezplačno revijo Kmetovalec, vsako leto pa pripravimo za njih tudi brezplačno strokovno ekskurzijo. Zato vam priporočamo, da se obrnete na svojega kmetijskega svetovalca, ki vam bo pri knjigovodstvu pomagal. Načrtno spremljanje gospodarjenja na vaši kmetiji naj bo tudi vas izziv za njegovo izboljšanje. Kmetijsko svetovalna služba Kranj Olga Oblak, svetovalka za agr. ekonomiko Razmere v slovenskem kmetijskem zadružništvu Slaba zadružna disciplina Nekatere zadruge v Sloveniji so tako zadolžene, da se ne bodo pobrale brez pomoči države. Ljubljana - Zadružna zveza Slovenije je po sklepu izrednega občnega zbora pripravila oceno o razmerah v kmetijskem oz. gozdarskem zadružništvu in o njegovih razvojnih možnosti. Kot je razvidno iz analize, ima Zadružna zveza Slovenije 103 članice, od tega 57 kmetijskih (kmečkih), 24 kmetijsko-gozdarskih, pet gozdarskih in deset specializiranih zadrug, tri zveze zadrug in štiri zadružna podjetja. Povprečna zadruga po velikosti ustreza srednje velikemu podjetju, ki ima blizu petdeset zaposlenih in pet trgovskih poslovalnic za oskrbo s kmetijskim reprodukcijskim materialom ali z živili. Zadruge približno dve petini prometa ustvarijo z odkupom kmetijskih pridelkov in lesa, 45 odstotkov s trgovinsko dejavnostjo, 12 odstotkov z lastno proizvodnjo in storitvami, tri odstotke pa z drugimi dejavnostmi. Številne zadruge imajo tudi obrate za predelavo mesa, mleka in drugih kmetijskih pridelkov, nekatere pa še obrate za mešanje in pripravo krmil. Na trge z lastno blagovno znamko? V Zadružni zvezi Slovenije načrtujejo, da bi v prihodnosti zaradi vse večje konkurence na slovenskem trgu povezali in okrepili zadružne blagovne tokove. Predvidevajo, da bi poleg obstoječe mreže zadružnih trgovin, ki se ukvarjajo s prodajo na drobno ali na debelo, "zgradili" še mrežo regionalnih in lokalnih distribucijskih centrov, razširili samostojno zadružno trgovsko mrežo, nastopali enotno na domačih in tujih trgih in oblikovali skupno blagovno znamko slovenskih zadrug, ki bi bila soznačnica za kakovost slovenskih kmetijskih pridelkov in storitev. Menijo, da bo h krepitvi zadružništva prispevala tudi pravica zadrug do lastninskega deleža in (so)upravljanja s 46 živilsko predelovalnimi podjetji. Država naj izpolni zakonske obveznosti! Da bi bili vse gospodarske družbe v enakem položaju, Zadružna zveza Slovenije zahteva od države, da izboljša tržni red in finančno disciplino, zatre nelojalno konkurenco in poostri nadzor nad plačevanjem carinskih in drugih dajatev in nad spoštovanjem fitosanitarnih in ostalih predpisov. Pa Počasno vračanje zadružnega premoienja Vračanje zadružnega premoženja ureja zakon o zadrugah, delno pa tudi zakon o denacionalizaciji, čeprav je zakonodaja jasna, postopki potekajo zelo počast V zadružni zvezi ugotavljajo, da so upravni organi neučinkoviti ali postopke celo namenoma zavlačujejo. Država vračanju ni naklonjena, nekateri ustanove, med njimi tudi odškodninski sklad, temu celo javno nasprotujejo. Zadruge v podrejenem položaju Zadružna zveza opozarja na dva primera iz zakonodaje, ki postavljata zadruge v podrejen položaj. Prvi primer: čeprav zadruge v vsem delujejo kot gospodarske družbe, ne morejo ustanavljati investicijskih družb. In drugi primer zadruge imajo težave pri pridobivanju del v državnih gozdovih, ker Imajo po zakonu prednost gozdna gospodarstva. V zadružni zvezi zahtevajo enakopravnost in predlagajo, da bi država dela oddajala le na podlagi javnih razpisov. ne le to! Zadružna zveza tudi poziva državo, da glede na določbe zakona o zadrugah z ukrepi gospodarske politike pospešuje razvoj zadružništva. Predlaga, da slovenskemu zadružništvu v prihodnjem letu s 30-odstotnim finančnim deležem v znesku nekaj več kot ene milijarde tolarjev pomaga pri izgradnji in prenovi zadružnih objektov in obratov, posodobitvi živilsko-predelovalne industrije, spodbujanju koknkurenčnosti zadružnega kmetijstva na domačih in tujih trgih, odkupu lastninskih deležev in pri uresničevanju programa zadružne šole. Ker se nekatere zadruge, ki so sicer zelo pomembne za razvoj kmetijstva v regijah, ne bodo uspele pobrati brez pomoči države, zadružna zveza tudi predlaga, da bi država za preobrazbo in sanacijo zadrug zagotovila iz proračuna 1,5 milijarde tolarjev. Odbor državnega zbora za kmetijstvo in gozdarstvo je oba dopolnila k predlogu proračuna za prihodnje leto, ki vsebujeta finančni postavki za preobrazbo zadrug in za podporo naložbam v zadružništvu, podprl pa tudi večina poslanskih skupin mu ne nasprotuje. Bodo izdali obveznice? Ob tem, ko zadružništvo prosi za pomoč državo, bo moralo nekaj ukreniti tudi samo. V zadružni zvezi poudarjajo, da bo treba izboljšati zadružno disciplino, predvsem spoštovanje dogovorjenih pravic in obveznosti med zadrugo in članstvom. Finančne težave zadrug, kot so slaba plačilna sposobnost, visoka zadolženost in pomanjkanje lastnega kapitala, bodo reševali z znanimi poslovno organizacijskimi ukrepi, razmišljajo pa tudi o tem, da bi zadružništvo kapitalsko okrepili z izdajo obveznic. • C. Zaplotnik Stanovski kolegi obiskali 90-letnega veterinarja dr. Franca Rutarja Delati je dobro znal, računati pa ne Gorenjski kmetje imajo veterinarja dr. Franca Rutarja z Rupe v lepem spominu. Vedno se je odzval njihovim prošnjam za pomoč, bil je napreden pa tudi zelo poceni. Urejanje kmetijskih zemljišč v jeseniški občini Da zemljišča ne bi postala divjina! Jesenice - Čeprav vsakdo ob Jesenicah naprej pomisli na dimnike, železarno, delavstvo, je na Jesenicah, posebno pa v jeseniški občini tudi nekaj kmetijstva. Kot navaja kmetijska svetovalka, inženirka živinoreje Hlka Klinar, je za visokogorske dele t.i. Rovtov značilno, da so eden redkih predelov pri nas, ki so kljub težavnim obdelovalnim razmeram skoraj v celoti tudi še ročno obdelani. Na območju krajevne skupnosti Žirovnica delo na kmetiji z nekaj izjemami predstavlja le "popoldansko obrt". V krajevni skupnosti Blejska Dobrava je kmetijstvo dokaj dobro razvito in je kar nekaj kmetijam glavni vir dohodka. Na območju Hrušiče in Koroške Bele potrpežljivo vztraja le nekaj kmetov, ki pa imajo večino obdelovalnih zemljišč na pobočjih Karavank. Nova jeseniška občina kmetijstvo podpira, čeprav bolj skromno. Letos je zanj namenila 2,7 milijona tolarjev, dodatno pa še denar od spremembe namembnosti kmetijskih zemjišč, ki ga namensko porabljajo za urejanje kmetijskih zemljišč. Letos so po načrtih vodnogospodarskega inštituta dokončali hidromelioracije na dveh hektarjih zemljišč v Planini pod Golico, agromeliorirah 1,8 hektarja travnika oz. pašnika na odročni Mentnovi kmetiji v Planini pod Golico, nakupili material za agromelioracije in hidromelioracije na 1,2 hektarja velikem zemljišču na Blejski Dobravi, izdelali tristo metrov traktorske vlake v Španovem vrhu, s katero so doslej "odprli" pet hektarjev obdelovalnih zemljišč, dosejali seme na zemeljskem plazu v Prihodih ter na sedmih hektarjih travnikov, ki jih je na območju krajevne skupnosti Žirovnica prizadela suša. Prihodnje leto bodo agromeliorirah 0,8 hektarja zemljišča v Javorniškem rovtu, izdelali poldrugi kilometer poti proti Hrušanskim rovtom, urejali zemljišča na Blejski Dobravi ter dokončali vlako, uredili odvodnjavanje in zravnali zemljišča v Planini pod Golico. Čeprav se bo ob letošnjem že izvedenem in za prihodnje leto načrtovanem urejanju zemljišč morebiti kdo vprašal, kaj pa neobdelana zemljišča v ravnini, pa so po mnenju kmetijske svetovalke Tilke Klinarjeve ta dela potrebna. Gre namreč za kmetije, ki skrbno obdelujejo zemljo in redijo živino in ki jim urejanje zemljišč iz različnih razlogov (možnost strojne obdelave, možnost dostopa s traktorjem...) veliko pomeni. Brez urejanja zemljišč bi morda ta svet že prihodnje leto postal divjina. Rupa pri Kranju - Ko so veterinarji Martin Jagodic, Dušan Likosar, Janez Teran in Anton Bedina v petek popoldne obiskali svojega nekdanjega stanovskega kolega dr. Franca Rutarja, da bi mu zaželeli vse dobro tudi v prihodnjem letu, smo v sproščenem pogovoru slišali marsikaj zanimivega iz njegovega dela in življenja. Franc se je rodil v okolici Tolmina in je po končanem študiju v Italiji kot veterinar delal v Zagorju in v Stični, po drugi svetovni vojni pa je prišel na Gorenjsko, kjer je bil najprej okrajni veterinar in veterinarski inšpektor, nato pa direktor živinorejskega zavoda. V sedemdesetih letih se je upokojil, a se je tudi potlej rad odzval živinorejcem, ki so ga klicali na pomoč. Tudi tedaj, ko se je že približeval osemdesetim letom, so ga njegovi stanovski kolegi "našli" v bližnjih hlevih, kjer je kljub častiljivi starosti še bil pripravljen pomagati pri telitvah. No, zdaj tega ne more več! Bolezen ga je priklenila na invalidski voziček, življenjsko vedrino, ki ga je vseskozi krasila pri delu, pa je ohranil. Kmetje in njegovi stanovski kolegi se še spominjajo, kako je Franc najprej s kolesom in motorjem, potlej z znamenitim topolinčkom pa s fičk-om in hroščem hitel z ene kmetije na drugo. Kmetom, ki so ga v stiski klicali na pomoč, ni nikdar odrekel. Na pot, tudi na hribovske kmetije, je odšel, pa naj je bilo to ponoči ali je bilo veliko snega. "Delati je znal zelo dobro, računati pa ne," se svojega stanovskega kolega spominja zdaj že upokojeni veterinar Martin Jagodic, ki je sicer s Francem preživel veliko uric. Ja, Franc je predvsem revnejšim kmetom računal tako malo, da so potlej njegovi nasledniki, ki so izstavljali račune po ceniku živinorejsko veterinarskega zavoda, imeli pri kmetih kar nemalo težav! Za tiste čase je bil tudi zelo napreden, skupaj z Martinom sta z umetnim semenom osemenila tudi prve krave na Gorenjskem, ki so jih potlej kmetje hodili gledat kot deveto čudo. V svoji veterinarski praksi je največ zdravil in cepil konje in prašiče, ki jih je bilo tedaj na Gorenjskem zelo veliko; bil pa je tudi priznan "porodničar!, saj so ga celo fakultetni profesorji dajali svojim učencem za zgled. V svojem življenju je kastriral več žrebcev, kot so jih vsi trenutno aktivni veterinarji v Sloveniji. "Kastriranje žrebcev in svinj - to je zdaj samo še veterinarska eksotika," pravijo veterinarji sedanjega časa. • C. Zaplotnik, sliki: T. Doki KOLESA DRSALKE Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - v zalogi tudi kolesa za leto % popravilo koles, rezervni deli in oprema Drsalke in ostala hokejska oprema - brušenje drsalk VALV-ŽAGAR, Betonova 16, a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d, HOKEJ v v Kranjskogorcem je vendarle uspelo izpeljati obe tekmi svetovnega pokala ALBERTU ZMAGA, JURETU ZADOŠČENJE Kljub četrtkovem zapletu in ponovitvi veleslaloma je šlo v petek v Kranjski Gori vse kot po maslu - V slalomu je Tomba slavil novo zmago, Košir pa je prvič letos stal na stopničkah - Najbolj "nesrečna" je bila vitranška strmina za Špelo Pretnar, ki bo vsaj za tri tedne spet morala postaviti smučke v kot Kranjska Gora, Bled, 26. decembra - Gotovo je nehvaležno ugibati, kaj bi bilo, če v četrtek ne bi razveljavili prvega starta veleslaloma in ga nato ponovili, dejstvo pa je, da sta se kot letošnja zmagovalca 35. pokala Kompas Holidavs Vitranc zapisala Norvežan Lasse Kius v veleslalomu in Italijan Alberto tomba v slalomu. Domačin, Mojstrančan Jure Košir pa je z drugim mestom v slalomu dokazal, da je res v vrhunski formi, ludi Andrej Miklavc je bil zadovoljen z desetim mestom. "Kljub jezi ob včerajšnji ponovitvi veleslaloma lahko danes rečem, da je moja zmaga tu v Kranjski Gori sladka, kot je Pač lahko sladka zmaga na klasični tekmi svetovnega pokala. Organizatorjem je sicer nagajalo vreme in primanjkovalo je snega, vendar pa iz Kranjske Gore odhajam zadovoljen," je po petkovi tekmi pripovedoval italijanski smučarski zvezdnik Alberto Tomba. Tudi Jure Košir, ki je v slalomu prvič v tej sezoni stal Ha zmagovalnih stopničkah, je bil zadovoljen: "Tokrat je bil Alberto nepremagljiv, saj sem smučal kot najbolje znam, pa ga vendarle nisem uspel premagati. Kljub temu da sem bil včeraj zelo razočaran, pa mi današnje drugo mesto pomeni novo samozavest za nadaljevanje sezone." Tudi sicer so bili v našem taboru z novimi točkami kar štirih tekmovalcev v slalomu svetovnega pokala zadovoljni, zadovoljni pa so bili tudi organizatorji, ki so kljub odjugi in nejevolji nekaterih tekmovalcev in vodij ekip ob ponovitvi četrtkovega veleslaloma, vendarle "spravili pod streho" obe načrtovani tekmi. Špela Pretnar kljub novi poškodbi ne izgublja volje Upravičeno pa je bila v petek najbolj nesrečna Blejka Spela Pretnar, ki je v četrtkovem veleslalomu nastopila kot pre-dtekmovalka in si je pred ponovljenim drugim veleslalomom spet obnovila poškodbo. t>y FIL Našemu najboljšemu smučarju Juretu Koširju (na sliki) se v četrtek ni posrečilo stopiti na zmagovalne stopničke, zato pa je bil drugi na petkovem slalomu, ko ga je premagal le sloviti Alberto Tomba. Ta je v Kranjski Gori napovedal, da bo letošnja smučarska sezona slejkoprej njegova zadnja, saj si želi le se kolajno na SP v Španiji in petdeseto posamično zmago na tekmah svetovnega pokala. Trenutno jih ima 46... Foto: J. Furlan Po petkovem slalomu v Kranjski Gori je skupno v svetovnem pokalu v vodstvu Kjus s 785 točk' ami pred Von Gruenigen-om s 496 točkami in Knausom s 377 točkami, naš najboljši pa je Jure Košir na 8. mestu z 26S točkami. V ženski razvrstitvi svetovnega pokala po petkovem slalomu v Veysonnazu vodi Meiss-nitzerjeva s 488 točkami, pred Wachterjevo s 463 točkami in Ertlovo s 433 točkami. Naša najboljša je Vrška H rova t na 8. mestu z 216 točkami. V pokalu narodov je v vodstvu Avstrija z 2.498 točkami, Slovenija pa je šesta s 600 točkami. "Ko sem kot predtekmovalka šla prvič na progo, nisem vozila s polno močjo, vendar pa sem bila presenečena in srečna, ker nisem čutila bolečine. V drugo pa sem šla na progo bolj pogumno in vsi, ki so gledali mojo vožnjo, so bili zelo presenečeni, saj niso mogli verjeti, da imam za seboj le tri treninge. Ko pa me je spet zabolelo in sem zaslutila novo poškodbo pa sem mislila, da me ho kar kap." Po pregledu in slikanju so zdravniki ugotovili, da mi kost sicer ni na novo počila, vendar je nastala mikroskopsko majhna razpoka in to me boli. Vendar pa ta poškodba ni huda in pozdravila naj bi jo v treh tednih. Ta čas pa bom morala počivati, trenirala bom lahko le kondicijo, kolikor bom pač lahko. Potem pa bomo videli...." je včeraj povedala Špela Pretnar, ki pa si obeta, da bi lahko nastopila vsaj do svetovnega prvenstva februarja v Španiji. Špelini načrti o nastopu na mariborski Zlati lisici so se tako razblinili, morda pa bo na nastop na Pohorju do takrat pripravljena naša najmlajša re-prezentantka, Špela Bračun iz Škofje Loke. "Prejšnji torek sem bila na pregledu pri dr. Pavlovčiču, ki mi je sicer povedal, da je križna vez strgana, vendar pa imam močne mišice in bi lahko smučala 7 opornico. Tako sem bila danes že na snegu v Mokrinah in šlo mi je kar dobro. Najtežje pa bo premagati strah pred bolečino in novo poškodbo. Na vsak način pa si čimprej želim spet na tekme, saj sem v sedemnajstih dneh, kolikor nisem bila na snegu, smučarijo tako pogrešala, da sem včasih mislila, da se mi bo kar "zmešalo". Te dni se bom pripravljala na nastop na Pohorju, kjer nameravam voziti veleslalom," je včeraj povedala Špela Bračun. • V. Stanovnik V restavraciji Raj so pripravili vsakoletni sprejem za najboljše tržiške športnike TOLIKO DOBRIH TEKMOVALCEV ŠE NI BILO Tržič, 21. decembra • Športna zveza Tržič je pripravila tradicionalni, vsakoletni sprejem za najboljše tržiske športnike '*tekajočega se leta ter predstavnike posameznih klubov in društev. Sprejema se je udeležil tudi tržiški župan Pavel Rupar. Na letošnji sprejem so povabili kar 41 aktivnih šporntikov, ki so v letu 1995 osvojili naslov državnega prvaka, ali pa so bili člani mladinskih in članskih reprezentanc Slovenije v različnih Športnih panogah. Tako velikega števila kvalitetnih tckmoval-°ev v Tržiču še niso imeli, zato so športniki na dosežke minule sezone še posebej ponosni. Sicer pa so v Športni zvezi ?krbeli tudi za aktivnosti mladih "> športno rekreacijo. Na področju športa mladih so izvedli akcije Ciciban - planinec, pla-valne tečaje v mah šoli in tretjih razredih osnovne šole ter praktično odpravili plavalno nepismenost, akcija Športna značka je uspešno potekala v vrtcih in Soli do 4. razredov, sodelovali so !>a vseh pomembnejših regijskih B državnih tekmovanjih v atletiki, krosih, namiznem tenisu in drugod. Na področju rekreacije Pa so uspešno izvedli številne ^kreativne lige (odbojka, košarka, kegljanje, mali nogomet, balinanje) ter druga tekmovanja 'n občinska prvenstva. Številna W teh tekmovanj so veljala tudi ?a točke v Delavskih športnih igrah, kjer je letos sodelovalo blizu 1000 občanov in občank, naslov najboljše ekipe pa je osvojila ekipa Društva upokojencev, ki je bila tudi najbolj množična in zastopana skoraj na vseh tekmovanjih. Seveda pa je bilo največ besed na slavnosti namenjenih povabljenim tekmovalcem in tekmovalkam, ki so v letu 1995 dosegali številne dobre rezultate na tekmovanjih doma in v tujini ter bih člani slovenskih izbranih vrst. Kot je bilo slišati, so imeli v letu 1995 Tržičani 2 športnika mednarodnega razreda, 6 članov perspektivnega razreda, 10 državnega in 87 mladinskega razreda. V občini je še vedno največji poudarek na alpskem smučanju in smučarskih skokih, alpinizmu, sankanju, namiznemu tenisu, športnem plezanju, kegljanju in balinanju. V letu 1995 so se Robi Meglic je eden najboljših slovenskih skakalcev v vrste športne zveze vključili tudi lokostrelci in jadralni padalci, z delovanjem pa so začeli tudi nogometaši in rokometaši, kar je ponekaj letih zatišja zelo spodbudno. Tržič je bil namreč do sedaj brez kolektivne športne panoge, tako da velja stisniti pesti, da bi delo z mladimi v nogometnem in rokometnem klubu čez leta obrodilo sadove, tako da bi se v Tržič vrnili športni panogi, ki sta nekdaj prinašali toliko dobrih rezultatov in povzročali veliko zanimanje med ljudmi. Ob tej priložnosti so priznanja prejeli naslednji športniki in športnice: Filip Bence in Iztok Tomazin (alpinizem), Andreja Grašič in Tomaž Globočmk (biatlon), Jurij Kurnik (jadralno padalstvo), Jernej Potočnk (kegljanje), Anton Meglic in Miha Melihen (kolesarstvo), Robert Levstek, Dejan Sitar in Vlado Sitar (lokostrelstvo), Tjuš AJjančic, Aleš Jazbec in Anže Zepič (namizni tenis), Drago Česen, Robi Kališnik, Marko Meglic in Boštjan Viz-jak (sankanje), Alojzija Meglic (alpsko smučanje - invalidski šport), Urška Cadež, Andrej Jerman, Izidor Jerman, Boštjan Križaj, David Primožič (alpsko smučanje), Franci Je-kovec in Roman Perko (nordijska kombinacija), Boštjan Brzin, Jaka Grosar, Matej Hribar, Dejan Jekovec, Robi Meglic in Matija Stegnar (smučarski skoki), Janez Dolinar, Urška Dolinar, Anže Lauseger in Klemen Lauseger (teki na smučeh), Lenča Gradišar, Nastja Guzzi, Matej Sova in Saša Truden (športno plezanje) ter Anica Jerman (veteranska atletika). • J. Kike! NASI HOKEJISTI "ZMLELI" NIZOZEMCE Kranj, 27. decembra - Slovenska hokejska reprezentanca je minuli četrtek v kvalifikacijski tekmi za OI v Naganu premagala reprezentanco Nizozemske kar 8:0. Po porazu z reprezentanco Danske se našim hokejistom vendarle ponuja možnost uvrstitve na olimpijske igre leta 1998 v Naganu. S takšno igro, kot so jo prikazali v četrtek v Eindhovnu na Nizozemskem, si to tudi zaslužijo, saj so favorizirano domače moštvo premagali kar 8:0. Tako so tudi edini do sedaj v svoji skupini zmagali v gosteh, kar je še večja spodbuda pred prvo tekmo doma. To bodo odigrali 17. januarja z reprezentanco Velike Britanije v Tivoliju. Sicer pa so naši v skupini skupaj z reprezentancami Švice, Nizozemske, Velike Britanije in Danske, v drugi krog olimpijskih kvalifikacij pa se bo uvrstil le zmagovalec skupine. Hokejisti so včeraj zvečer že nadaljevali letošnje domače državno prvenstvo. Na Bledu sta igrali moštvi Sportine in Acronija (na tekmi se je prvič predstavil tudi novinec v moštvo Jeseničanov Craig Coxe), Olimpija Hertz je gostovala v Mariboru, Triglav pa je v Kranju gostil Slavijo. Tekme se do zaključka naše redakcije še niso končale, zato bomo o njih f>oročali v petek, ko bo na sporedu tudi zadnji krog v letošnjem etu. Jeseničani bodo doma gostili Slavijo Jato, Sportina bo gostovala v Tivoliju, Triglav pa v Mariboru. • V.S. BOKS Bodo kranjski boksarji ostali brez strehe nad glavo? DENARJA ZA NAJEM "HODNIKA" NIMAMO! "Kaže, da se bomo morali po novem letu preseliti na sneg, saj denarja za najem hodnika v dvorani na Planini enostavno nimamo. Športna zveza nam je poslala račun za najemnino, na katerem pise, da ga je treba poravnati do konca leta, sicer ne bomo več mogli trenirati v dvorani. Dolgujemo 145 tisočakov, denarja pa nimamo več kje vzeti," pravi trener Boksarskega kluba Kranj Dušan Čavič. Boksarski klub Kranj ima trenutno 58 članov, od tega je dobra polovica otrok starih od 10 do 16 let. "Ne vem, kaj bo z vsemi mladimi, če jih "prepustim cesti". Večina so iz slabše situiranih družin, pridno trenirajo in dosegajo lepe uspehe. Bodo mladi kranjski boksarji z novim letom postavljeni na sneg? Nekateri so se dobro izkazali na tekmovanjih in so veliki talenti, toda vsega pogona kluba enostavno ne zmorem več. Od občine klub dobiva 5.583 tolarjev mesečno, kar je nič v primerjavi s stroški in dejstvom, da se udeležujemo mednarodnih tekmovanj, letos pa je Sebastian Novak nastopil celo na svetovnem prvenstvu. Zelo sem hvaležen županu za 100 tisočakov, ki sem jih dobil za turnir, ki smo ga organizirali prejšnji teden v Kranju, toda stroški turnirja so bili trikrat tolikšni in večji del sem jih moral pokriti iz lastnega žepa. Pravega sponzorja klub ne more dobiti, sam sem prodal kamion, sedaj pa ne zmorem več," pravi trener Dušan Čavič, ki ne more razumeti, da država ne more podpreti tistih, ki delajo z mladimi in z njimi dosegajo tudi uspehe. Večina, ki se jih ukvarja s športom in vzgojo, pa njegove težave in težave mladih boksarjev dobro pozna.... • V. Stanovnik, slika: G. Šinik NOGOMET Jubilej Nogometne zveze Slovenije PRIZNANJE TUDI V KRANJ Ljubljana, 27. decembra • Nogometna zveza Slovenije je konec preteklega tedna na slavnostni skupščini proslavila 75. obletnico delovanja. Nogometna zveza je najbolj množična športna organizacija v Sloveniji, zadnja leta pa tudi mednarodni subjekt. Slovenski nogomet se vedno bolj uveljavlja tudi v mednarodnem merilu, sploh Ea naj bi postal ta šport po besedah predsednika zveze Ludija Zavrla še pomembnejši. Na skupščini so podelili tudi najvišja priznanja. Za 75. obletnico delovanja ga je dobil tudi Nogometni klub Triglav Creina iz Kranja. • J.K. NOGOMET ZA MARKOM SE IGOR Po uspešno zaključenem študiju na višji trenerski šoli na fakulteti za šport v Ljubljani se je Marku Trebcu priključil še devetintridesetletni Igor Klemene, ki je pred kratkim opravil zadnji izpit in dobil naziv višji trener nogometa. Igor Klemene je nogomet začel kot pionir pri Triglavu in se je boril med drugim tudi za naslov državnega prvaka. Igral je v vseh kategorijah nogometašev Triglava in se po zaključku tekmovalne kariere odločil, da bo se ostal pri nogometu, pri nogometu kot trener. Kdaj si se odločil, da se boš zapisal k nogometu? "Nogomet sem začel igrati na Zlatem polju med bloki in sem igral skupaj s sosedi, ki pa so že igrali nogomet pri Triglavu. Tu naj omenim le nekaj imen, kot so Boris Mrak, Nejc Kordež, Štankel in ostali. Tako sem tudi jaz prišel na štadion, se vpisal v klub in kaj hitro prišel v ekipo. Takrat smo igrali dober nogomet, se borili za naslov državnega prvaka takratne Jugoslavije in šele v finalu izgubili s Crveno zvezdo. Seveda sem igral v vseh kategorijah in po štirih letih igranja za člansko ekipo z nogometom prenehal, vzroka za to pa sta bila vpis na Fakulteto za šport in poroka." Po dolgem času se si ponovno vrnil k nogometu, vendar v drugačni vlogi? "Odločil sem se, da se k nogometu vrnem in sicer kot nogometni trener. Začel sem pri NK Triglavu, kjer sem treniral mlajše in starejše pionirje. Po združitvi Tirglava z NK Primskovo sem treniral starejše pionirje in se s to kategorijo boril za osvojitev naslova državnega prvaka. To nam bi skoraj uspelo, saj smo z Olimpijo igrali v regularnem delu 2:2 in naslov izgubili po izvajanju enajsmetrovk. S trenerskim delom sem nadaljeval v NK Šenčurju, trenutno pa nisem nikjer angažiran, to predvsem zato, ker sem se posvetil šoli." Kje si obiskoval trenersko šolo? "Sola je bila ustanovljena v samostojni Sloveniji na Fakulteti za šport na Gortanovi 22 v Ljubljani. Samo šolanje je trajalo dve leti. Pred tednom dni sem opravil zadnji izpit in dobil naziv višji trener nogometa, kar je med trenerji najvišji možni naziv." Kakšne pa so tvoje ambicije? "Trenirati bi želel v višjem rangu tekmovanja. To je na gorenjskem izredno težko, sami si moramo priznati, da se na Gorenjskem igra izredno slab nogomet in to v vseh starostnih kategorijah. Vzroki za to pa so predvsem v tem, ker nam ni jasno, kaj je profesionalizem v nogometu in dokler se stvari ne bodo postavile na pravo mesto, ne moremo pričakovati nobenega dobrega rezultata." Tako kot mladi športniki imaš tudi ti koga za vzornika? "Moj vzornik je Branko Zebec in to zato, ker je imel prvi pristop za igro, smisel za igro, bil je izredno strog in odličen pedagog. Tudi v Sloveniji je nekaj odličnih trenerjev. V prvi vrsti je to dr. Zdenko Verdenik, za njim pa je po mojem Branko Horjak iz Maribora in od tujcev Petar Nadoveza." Te morda kaj vleče, da se vrneš v klub, kjer si z nogometom začel? "To so še vedno moje želje, želje da nadaljujem v Triglavu. Če bi kje treniral na Gorenjskem, si najbolj želim prav to delo opravljati v Kranju, v Triglavu. Seveda pa bi tu postavil določene pogoje. V klubu bi moralo priti do določenih sprememb. Klub bi bilo potrebno postaviti na iste osnove, ki jih je imel, ko sem bil v njem še kot igralec. Klub te ambicije ima." Seveda pa bi želel delati tudi drugje? "Da bi se dodatno izpopolnil bi zamenjal tudi sredino, vendar bi bil s srcem vedno v Kranju. Moram reči, da bi mi bilo v čast delati z Zdenkom Verdenikom, Brankom Horjakom in ostalimi, s katerimi sem skupaj obiskoval dveletni študij. Tu mislim na Borisa Grosa, Jarca in vse ostale, s katerim sem obiskal Višjo trenersko šolo. Škoda, da na Gorenjskem ne dela kot trener Bogdan Andrejašič, ki ga izredno cenim in je angažiran le pri NZS." Pred mladim trenerjem Igorjem Klemencem je odprta pot, da se dokaže kot dober trener, kot dober nogometaš se je že dokazal. • Jože Marinček ROKOMET V TRZICU KAR 90 MLADIH ROKOMETAŠEV Tržič, 23. decembra - Rokometna igra je bila pred leti v Tržiču med najbolj priljubljenimi športnimi panogami. Premor, ki je nastal je vrste popolnoma razredčil, vendar pa se je nekaj zanesenjakov, ki jih vodi rokometni strokovnjak, prof. Andrej Kavčič, odločilo začeti znova. V Rokometnem klubu Tržič trenutno vadi blizu 90 otrok starih od 9 do 14 let, ki tudi že tekmujejo v ustreznih republiških ligah. V želji, da bi vsem igralcem omogočili tudi nastopanje, so pripravili 1. božično - novoletni tumir, na katerega so povabili vrstnike s Prul v Ljubljani. Tako so odigrali štiri srečanja, in sicer so rokometaši letnika 1984 igrali neodločeno 10:10, v letniku 1983 so bili boljši Tržičani, ki so zmagali 18:15, v starejših letnikih 1982 in 1981 pa so bili boljši gostje in so zmagali s 23:13 oziroma 22:11, kar je tudi razumljivo, saj trenirajo najmanj dve leti dlje. Za konec so se pomerili še rokometaši letnika 1985 in mlajši, igrali pa so turnir med vsemi tremi tržiškimi osnovnimi šolami. Zmagali so Bistričani, ki so premagali obe ekipi, učenci z Zalega Rovta so bili drugi, Križani pa tretji. Pokrovitelj turnirja je bila Trgovina DAVID Loka, sodelovala pa sta še Mercator Preskrba Tržič in Slaščičarna Sačim iz Bistrice. • J. Kikel _m MK/i—--- KOŠARKA VATERPOLO NOVA POTA ŠKOFJELOŠKE KOŠARKE Škofja Loka, decembra - Po nekaj več kot treh letih so se na Občnem zboru ponovno zbrali člani obeh škofjeloških klubov, košarkarice Odeje Marmorja in igralci Loka Kave ter pristaši in ljubitelji škofjeloške igre pod koši. Kot običajno je bilo najprej Dodano poročilo starega Izvršnega odbora, ki ga je vodil Gorazd Siberle. S svojim delom so bili člani IO zadovoljni, saj je predvsem moški del ekipe v zadnjih treh letih dosegel vidne uspehe ter je trenutno eden vidnejših predstavnikov A2 lige. Tudi košarkarice so s finalom v pokalnem tekmovanju letos dosegle največji uspeh kluba v samostojni Sloveniji. Ob tem pa so redne udeleženke Evropskega pokala L. Ronchetti. V nadaljevanju so predstavili nova pravila KK Odeje Marmorja, Loka Kave, društva za razvoj košarke, kjer že sledijo novi državni zakonodaji. V pravilih so tudi zajete vse zahteve, ki jih morajo spoštovati društva. Kot nalagajo nova pravila kluba pa so nato izvolili novega predsednika IO Košarkarskega kluba. Naslednji dve leti naj bi klubu predsedoval Andrej Novak, ki je v Izvršni odbor predlagal še: Aleša Murna, Srečka Erznožnika in Borisa Čajiča. V uvodnem nastopu pa je novi predsednik napovedal želje za dveletni mandat. Te pa so, da bi ženski del ekipe obdržal svoje mesto v ženski konkurenci domačih tekmovanj. V zvezi s tekmovanji v Evropi pa je dodal, da so največkrat predraga in da bi pri tem svoje morala narediti tudi osrednja zveza, saj s tem slovenska košarka nabira točke za uvrstitev najboljše slovenske ekipe v Ligo prvakinj. Moški del pa bi ob dodatnem pokrovitelju (ki ga želijo pridobiti pred nadaljevanjem drugega dela prvenstva) lahko kandidiral za preboj v Al košarkarsko ligo. Novi sekretar kluba je Rajko Stržinar. Na predlog Andreja Novaka so drugič v zgodovini kluba glasovali o častnem predsedniku kluba. Predlog je bil soglasno sprejet, častno mesto v klubu pa bo imel Zoran Thaler, škofjeloški rojak, ki je v nagovoru dejal: "Zahvaljujem se ob tem imenovanju. Moja želja je napredek škofjeloške košarke, ki jo vedno kot rekreativec rad igram že od otroških let." Zeli si tudi, da bi bilo v klubu čim več mladih igralcev, da bi se po njegovem mnenju najlepši šport v Škofji Loki še bolj populariziral. Obema tekmovalnima ekipama pa je zaželel čimvečje uspehe. Ob tem je občni zbor za častnega člana kluba izglasoval Borisa Čajiča, ki je že 38 let navzočv škofjeloški in slovenski košarki. S predstavitvijo programa dela do konca maja 1996, ko naj bi izvedli redni letni občni zbor pa je novi predsednik tudi zaključil zbor, ki nakazuje nove smernice škofjeloške košarke. Dare Rupar ČETRTA ZMAGA ZA TRIGLAV Kranj, Radovljica, 27. decembra - V soboto zvečer so bili odigrani redni krogi slovenskih košarkarskih lig. Tokrat so Gorenjci dosegli popoln izkupiček, le ekipa Loka kave v A 2 ligi ni odigrala tekme v Kopru. V Al ligi je Triglav v dvorani na Planini gostil ekipo Heliosa iz Domžal in po zanimivi in napeti igri uspel zabeležiti svojo četrto letošnjo zmago. Pred štiristo gledalci so bili Triglavani v prvem delu srečanja enakovreden nasprotnik Domžalčanom, v drugem polčasu pa je že kazalo na zmago gostov. Triglavani so se vendarle zbrali in izenačili ter po košu Troppana v zadnjih sekundah zmagali 86: 84 (46:49). Po 15. kolih je na čelu A 1 lige Smelt Olimpija z 29 točkami, Triglav na 11. mestu pa jih ima 20. Kranjčani danes odhajajo na gostovanje v Rogaško Slatino. V B moški košarkarski ligi je ekipa Didakte iz Radovljice doma gostila Tolmin in zanesljivo zmagala z rezultatom 94:51. Didakta tako še naprej vodi na lestvici. V soboto so 14. krog odigrale tudi košarkarice. Ekipa Odeje Marmorja je gostovala v Ljubljani pri Jezici - mlade in zlasti po zaslugi Zore Malacko dosegla novo zmago. Rezultat je bil 54:67 (23:41). Ločanke so po prvem delu prvenstva na četrtem mestu z 21 točkami, vodi pa ekipa Jezice s 27 točkami pred ŽKK Celje s 26 točkami in ŽKD Maribor s 23 točkami. Igralci Loka kave v soboto niso odigrali tekme v Kopru, danes, v sredo, pa v dvorano Poden v Škofjo Loko prihaja ekipa Zagorja. Tekma 16. kroga se bo začela ob 20.30 uri. • V. S. KARATE KARATEISTIV TRBOVLJAH Trbovlje so bile v soboto, 16., in v nedeljo, 17. decembra, zopet gostitelj že tradicionalnega 23. mednarodnega karate turnirja Trbovlje 95 . V dveh dneh se ie na bonščih zvrstilo 509 tekmovalcev iz 54 klubov iz sedmih držav v vseh kategorijah. Karate klub Kranj je na tekmovanje poslal skupaj štirinajst tekmovalcev, sedem v soboto, ter prav tako sedem v nedeljo. Karate klub Partizan Škofja Loka pa se je tekmovanja udeležil s šestimi tekmovalci. Borbe prvega dne so pri moških potekale v dveh starostnih kategorijah. Letnik 1976 in starejši so imeli potem še tri težnostne kategorije, letnika 1977 in 1978 pa dve težnostni kategoriji. Pri letniku 1976 in starejši je v težnostni kategoriji - 78 kilogramov osvojil Nejc Šarabon iz KK Kranj 4. mesto. Prvi je bil Ante Grbič (reprezentanca Herceg Bosne, Mostar), drugi Borut Markošek (KK Tika Trbovlje) in tretji Ante Lučič (Shotokan karate do klub Raše). V isti starostni skupini sta dosegla v najvišji težnostni kategoriji dva Gorenjca lep rezultat. Jaka Šarabon (KK Kranj) je osvojil drugo mesto, Ivan Čadež (KK Partizan Škofja Loka) pa četrto. Prvi je bil v tej kategoriji Alija Fajič (reprezentanca BiH, Sarajevo), tretji pa Kostadin Kondič (KK Ljubljana). V nižji starostni skupini (letnik 1977 in 1978) je bil v kategoriji pod 70 kilogramov naslednji razplet: prvo mesto je osvojil Sašo Vaš (KK Sevnica), drugo mesto Luka vrančič (KK Forum Ljubljana), tretji je bil Gregor Simerl (KK Branik Maribor) in četrti Oliver Ristič (KK Partizan Škofja Loka). V kategoriji nad 70 kilogramov je bil član KK Kranj Andrej Fojkar tretji, četrto mesto pa je osvojil Damjan Grabrijan iz KK Partizan Škofja Loka. Prvo mesto je osvojil Gregor Hribar (KK Forum Ljubljana), ter drugo Tin Grbavac (reprezentanca Herceg Bosne, Mostar). V katah je v ženski konkurenci osvojila Sabina Perko (KK Partizan Škofja Loka) odlično prvo mesto pred Elviro Mulalič (ŠTK Črnuče) in Valentino Škugor (KK Tempo Zagreb). V moški konkurenci ni bilo predstavnikov Gorenjske. Drugi dan so nastopali mlajši tekmovalci. Pri deklicah, letnik 1981/82 je Asmina Huskič iz Karate kluba Kranj osvojila sedmo mesto, pri dečkih pa se ie odlično odrezal Matej Ristič, ki je v starostni skupini letnik 1983 in mlajši v konkurenci 58 tekmovalcev osvojil odlično peto mesto. Andrej Kožuh V ŠESTEM KROGU LE DVE PRESENEČENJI Kranj - V šestem krogu v soboto, 23. decembra 1995, sta bili doseženi dve presenečenji. Obe pa na kranjskem olimpijskem bazenu. Že v prvi tekmi dvojnega programa je Kranj 90 oddal točko Tivoliju, to pa predvsem po zaslugi Darka Zupaniča, ki je bil zaradi namernega udarca pri rezultatu 4:1 za Kranj 90 izključen brez pravice zamenjave že v začetku druge četrtine, številčna premoč Ljubljančanov je seveda pomenila veliko priložnost za Tivoli, toda izkušeni igralci Kranja 90 so vseeno iztržili točko. Seveda pa je tak rezultat povzročil kar dosti ostrih besed po končanem srečanju, kajti Kranj 90 bi se z zmago prebil na peto pozicijo, tako pa še vedno ostaja za Portorožem, ki ima točko več. V drugem srečanju so vaterpolisti Probanke Leasing Maribor dodobra namučili vaterpoliste Triglava. Prvi so povedli "bankirji" iz Maribora, to pa je bilo tudi edino njihovo vodstvo. Triglavani so dobro igrali v obrambi, čeprav lahko dva gola, ki so ju prejeli pripišemo na dušo vratarju in kapetanu Matjažu Homovcu, ki se je uspešno vrnil med vratnice po poškodbi. V napadu so igrali premalo odločeno, nepovezano, premalo so vplavali. S tako igro niso dali priložnosti obema centroma, poleg tega pa so prepozno videli prostega igralca. Največkrat so propozno opazili Krištofa Štromajerja, ki se je lepo odkril, ni pa dobil žogo. O sodnikih ne bi izgubljali besed, sta pa dosodila premalo prekrškov v napadu, še večkrat pa sta spregledala izključitev. V Celju so vaterpolisti Micom Kopra brez težav visoko premagali Posejdon. Tudi na tej tekmi je Posejdon dosegel gol, kar je zelo pohvalno. V Ljubljani je bil razigran Franko Antunovič, ki je bil nerešljiva uganka za vaterpoliste Portoroža. Rezultati 6. kroga: Kranj 90 : Tivoli 9:9 (4:1, 2:3, 1:2, 2:3), Triglav : P. L. Maribor 8:4 (1:1, 2:1, 2:1, 3:1), Posejdon : Micom Koper 1:26 (0:7, 0:9, 1:6, 0:4), Ljubljana : Portorož 21:5 (6:1, 5:0, 2:2, 8:2). Lestvica: 1. Triglav 11,2. Ljubljana 11, 3. Micom Koper 10,4. P. L. Maribor 8,5. Portorož 4,6. Kranj 90 3,7. Tivoli 1,8. Posejdon 0. Pari v 7. krogu 10. L 1996: Probanka Leasing Maribor -Ljubljana, Portorož - Kranj 90, Tivoli - Posejdon, Micom Koper -Triglav. • Jože Marinček ŠAH NOVA SLOVENSKA RATING LISTA Kranj, 24. decembra - Izšla je nova slovenska rating lista. Tokrat je v njej 2845 igralcev na daljši in 1871 na krajši igralni čas. Aktivno je na 46 prijavljenih turnirjih sodelovalo več kot 600 igralcev in igralk. Na vrhu lestvice je novi slovenski velemojster Aleksander Beljavski (Ptuj) z 2651 točkami. Sledijo mu Dražen Sermek (2502, Ptuj), Zvonimir Meštrovič (2,451, Triglav Krško), Aljoša Grosar (2451, Nova Gorica), Danilo Polajžer (24440, Ptuj), Enver Bukič (2439, Ljubljanski ŠK Iskra), Georg Mohr (2437, Maribor ŠK Piramida), Matjaž Mikac (2431, Ljubljanski ŠK Iskra), Janez Barle (2428, Maribor ŠK Piramida), deseterico pa zaključuje Leon Gostiša (2425, Vrhnika). Pri igralkah so na vrhu: Kiti Grosar (2208, Nova Gorica), Narcisa Mihevc (2177, Maribor ŠK Metalna), Vera Bukič-Kržišnik (2159, Ljubljanski ŠK Iskra); Anita Ličina (2141, Ptuj) in Milka Ankerst (2137, Maribor ŠK Piramida). Pri mladincih do 20 let ima najvišji rating mednarodni mojster Duško Pavasovič (2311. Ljubljanski ŠK Iskra), v nižjih starostnih kategorijah pa do 16 let Uroš Kavčič (2010, Tomo Zupan Kranj), do 14 let Matej Šebenik (1973, Vrhnika), do 12 let Borut Kukovec (1816, Maribor ŠK Piramida), do 10 let pa Anže Urbanč (1659, Marton Leskovec). Pri dekletih je najboljša do 20 let Kiti Grosar (2208, Nova Gorica), do 16 let Jana Krivec (1989, Nova Gorica), do 14 let Lea Mauko (1851, Radenci), do 12 let Ana Srebmič (1775, Nova Gorica) ind o 10 let Simona Uršič (1557, Iskra AET Tolmin). Razvrstitev v konku renčali 10 do 16 let določa tudi po 7 direktnih udeležencev pionirskih državnih prvenstev. Tudi na rating Usti za krajše igralne čase je na vrhu Aleksander Beljavski (2650, Ptuj) pred Draženom Sermekom (2533, Ptuj). Za njima so do 10. mesta razvrščeni: Georg Mohr (2457, Maribor ŠK Piramida), Leon Mazi (2449, Besnica), Zvonimir Meštrovič (2445, Triglav Krško), Janez Barle (2432, Maribor ŠK Piramida), Aljoša Grosar (2423, Nova Gorica), Darko Supančič (2407, Ptuj), Matjaž Miac (2406, Ljubljanski ŠK Iskra) in Rudi Osterman (2402, Inntal-Kovinar Maribor). Pri igralkah je prav tako na vrhu Kiti Grosar (2131, Nova Gorica) pred Narciso Mihevc (2119, Maribor ŠK Piramida), Miro Vospemik (2105, Maribor ŠK Piramida), Francko Petek (2084, Murka Lesce) in Nado Marušič (2047, Jesenice). Pri mlajših so na čelu starostnih skupin: do 20 let Duško Pavasovič (2366, Ljubljanski ŠK Iskra), do 16 let Uroš Kavčič (1979, Tomo Zupan Kranj), do 14 let Gorazd Novak (1989, Marton Leskovec), do 12 let Sašo Župevc (1905, Marton Leskovec) in do 10 let Sašo Stcpan (1661, Tomo Zupan Kranj), pri dekletih pa do 20 let Kiti Grosar (2131, Nova Gorica), do 16 let Jana Krivec (2003, Nova Gorica), do 14 let Vesna Panič (1863, Tomo Zupan Kranj), do 12 let Lucija Rovtar (1719, Napredek Domžale) in do 10 let Barbara Vihar (1591, Fram).Rating listo lahko naročite po telefonu 064/47-375. • Aleš Drinovec AKTIVNI KRANJSKI UPOKOJENCI Kranj - Društvo upokojencev iz Kranja je športno zelo aktivno. Vsak ponedeljek se okoli 70 članov zbere v pokritem olimpijskem bazenu v športnem centru Kranja in imajo od 10. do 11. ure rekreacijsko plavanje, saj je plavanje šport, ki zelo dobro vpliva na zdravje. Rekreirajo se pod vodstvom ga. Zinke Šarabon. Po nekajkratnih obiskih bazena, katerega lepote in funkcionalnosti ne morejo prehvaliti, so izvedli tudi tekmovanje. Nastopilo je veliko upokojencev, plavali pa so 100 m prosto. Med ženskami je bila najboljša Nada Lampret s časom 2.08,7, drugo mesto je osvojila Marija Pustovrh s časom 2.25,3, tretja pa je bila s časom 2.27,7 Vera Bradaška. Med moškimi je bil najbolji Marjan Mihelčič s časom 1.47,6, drugi je bil Janez Arh s časom 2.153> tretji pa Tine Lavtar s časom 2.18,4. Voditeljica tega lepega in koristnega načina rekreiranja Zinka šarabon vabi vse, ki še niso vključeni v rekreacijsko plavanje, da se jim pridružijo, informacije pa lahko dobijo po tel.: 064/22-41-43. • J. Marinček Naša najboljša biatlonka Andreja Grašič je sezono začela z veliko osebno bitko PREMIŠLJEVALA SEM CELO, DA BI SMUČI POSTAVILA V KOT Tako po prvem delu letošnjega tekmovanja pravi tekmovalka iz Križe v, ki pa je s pomočjo reprezentančnih kolegov in domačih prebolela krizo in spet načrtuje dobre uvrstitve Kranj, 21. decembra - V življenju in tudi v športnu velikokrat ne gre tako, kot smo načrtovali. In ko pridejo krize, rabimo prijatelje, ki nam priskočijo na pomoč. Tudi Andreja Grašic, naša najuspešnejša biatlonka vseh časov, je v začetku sezone doživela grenko izkušnjo, ko je po sporu z vodjem bia-tlonske reprezentance premišljevala o tem, da bi prenehala s tekmovanjem. Sedaj Andreja že dela načrte za naprej, saj so jo prijatelji in domači prepričali, da še ni rekla zadnje besede. Sezona se je začela s spremenljivimi uspehi. Po dolgi odsotnosti od doma si sedaj gotovo že uredila vtise prvih letošnjih preizkušenj? "Po uvodnih tekmovanjih lahko rečem, da sem z osmim in enajstim mestom zadovoljna, saj je konkurenca na tekmah svetovnega pokala letos še hujša kot lani, tako da se na prva mesta lahko uvršča kar petdeset tekmovalk. Moram priznati, da sem na prve tekme odšla z nekakšnim strahom, saj nisem vedela, kako so pripravljene druge tekmovalke. Že na Prvi pregledni tekmi v Lille-hammerju pa sem videla, da dobro tečem, saj so vse Norvežanke ostale za menoj. Tudi streljala takrat nisem slabo, "zalomilo" pa se je kasneje, ko smo šli na zadnji trening. Slabo sem streljala in kar s strahom sem čakal prvo tekmo. Na njej se je nato izkazalo, da sem sicer imela preveč zgrešenih strelov, toda tekla sem odlično in osmo mesto je bil kar lep rezultat. Velik polom pa je bila druga tekma, saj je bilo osemdeseto mesto zame nekakšen "šok". Ko pa smo šli v Oslo, sem se "pobrala", dosegla nove točke in nato na četrti tekmi osvojila še enajsto mesto. " Tako kot lani si tudi letos na začetku sezone nosila breme uspehov reprezentance. Fantje so bili najbrž razočarani? "Vso sezono smo dobro trenirali in pričakovali smo dobre 11 Andreja Grašič rezultate, tako jaz, kot fantje. Vendar pa mislim, da ie na prvih preizkušnjah predvsem zatajila psihična pripravljenost, saj je naprimer Janez Ožbolt odlično tekel, potem pa je zgrešil preveč strelov. Mislim, da nam je v začetku manjkal tudi kanček sreče in da bodo tudi fantje kmalu pokazali, da so dobro pripravljeni." So bile vzrok temu tudi težave z municijo, ki so jo "obdržali" na carini, vi pa ste ostali brez ? "Z municijo se trenutno velike težave, mislim, da je še vedno na carini ali na policiji. Mi pa imamo drugo municijo, kot smo jo bili dosedaj vajeni. Jaz sem šla z novo municijo na prve tekme, kar je bilo gotovo slabo. Tako so mi na zadnjih dveh tekmah "priskrbeli" prejšnjo municijo, ostalo pa jo je le še malo, tako da so jo dali le meni. In takoj sem precej manj zgrešila. Upam, da se bo problem municije sedaj rešil, in da jo bomo dobili nazaj." Slišati je bilo, da so slabši rezultati povzročili tudi prepire? "Res smo imeli probleme, predvsem po drugi tekmi, ko sem bila šele osemdeseta in so tudi fantje ostali brez točk. Sprla sva se z vodjem reprezen- Andreja bo tudi letos na puški nosila ime DEM TRADE • Minuli četrtek sta Martin Kakar, ki skupaj z ženo Eriko vodi proizvodno in trgovsko podjetje DEM TRADE in Andreja Grašič podpisala sponzorsko pogodbo, s katero bo uspešno trgovinsko podjetje (svojo prodajalno z modnimi dodatki ima v Kranju in Ljubljani) še naprej sponzor naše najuspešnejše biatlonke. Poslovodkinja kranjske trgovine Marija Ajdovec je Andreji izročila prisrčno novoletno darilo, Andreja pa je povedala, da se v prostem času rada tudi lepo obleče in okiti. tanc Janezom Vodičarjem, ki mi ie marsikaj očital. Takrat sem >ila psihično popolnoma na tleh, premišljevala sem celo, da bi zaključila kariero, vendar so mi fantje v reprezentanci, funkcionarji pri biatlonu, pa tudi domači, kolikor smo se pač pogovarjali po telefonu, stali ob strani in me spodbujali, da je pač sezona še dolga, in da ne smem obupati. Sedaj upam, da se bo vse skupaj uredilo, saj že načrtujem udeležbo na novih tekmah. Najprej bova z Ožbol-tom nastopila na atraktivni tekmi parov v Nemčiji, kamor sva bila povabljena kot eden najboljših dvanajstih parov na svetu, nato pa se bo januarja že nadaljeval svetovni pokal. " Večkrat si dlje časa od doma in medtem so tudi krize, o katerih pa se navadno malo govori. Kako jih športniki prenašate? "Če so dobri rezultati je vse bolj enostavno. Če pa si slab in vidiš, da gre narobe, rabiš (»odporo. Domov ne moreš, ahko le pokličeš po telefonu. Takrat je pomemono, kakšne sotekmovalce imaš in meni so bih pri tej krizi ravno oni v veliko podporo. Veliko smo se pogovarjali, svetovali so mi in res so bili enkratni." Letos imaš v reprezentanci tudi žensko kolegico. Ti je zato kaj laže? "Meni je všeč, saj se sedaj v sobi še z nekom, nisem več sama. Tadeja Brankovič se zaenkrat sicer še ne znajde najbolje, marsikaj ji moram še pomagati, se pa zelo dobro razumeva in ni težav." Mlade tekmovalke, ki prihajajo v biatlonsko vrsto pa obetajo tudi nastope v štafeti. "Gotovo bomo kmalu že lahko nastopile v štafeti, morda bomo štartale na domači tekmi marca na Pokljuki. Kako se bomo odrezale sicer težko rečem, upam pa, da bosta novi tekmovalki, ki bosta prišli v štafeto, vsaj tako dobri kot Tadeja." V. Stanovnik, foto: G. Šinik IN MEMORIAM DR. JOŽE REBOLJ Tretjega decembra 1995 je na tekmi med vaterpolskim klubom Vodovodni stolp in mladimi upi Triglava preminil dr. Jože Rebolj, eden najboljših kranjskih vaterpo-listov vseh časov. Že zelo zgodaj se je zapisal športu in je kot plavalec dosegal odlične rezultate. Kmalu pa se je posvetil svoji veliki ljubezni - vaterpolu. Odlikoval se je po izjemni vestnosti, vztrajnosti in borbenosti na treningih in tekmovanjih. Bil je eden najbolj zaslužnih, da je kranjski vaterpolo napredoval od lokalnega kluba med najboljše ekipe H. jugoslovanske lige, leta 1971 pa se je s Triglavom uspel uvrstiti v I. zvezno ligo. Vrsto let je bil tudi najboljši strelec Triglava. Kljub športni karieri je diplomiral na stomatološkem oddelku medicinske fakultete v Ljubljani in bil vsa leta cenjen in izjemno priljubljen zobozdravnik v Kranju. Svoja prizadevanja je usmeril v zobozdravstveno preventivo in s svojo strokovnostjo, prizadevnostjo, entuziazmom in organizacijskimi sposobnostmi postavil zgleden model otroške in šolske zobozdravstvene preventive. Izkušnje in organizacijske sposobnosti je posvečal vsa leta tudi delu plavalnega kluba Triglav in soustvarjal vzpon mednarodno uveljavljene ekipe kranjskih plavalcev. Ko je zaključil uspešno pot vrhunskega športnika, je skupaj s prijatelji, veterani Triglava, zaigral v moštvu Vododvodnega stolpa in bil še dolga leta s svojim znanjem, sposobnostmi in izkušnjami vzornik mnogim mlajšim vaterpolistom v Sloveniji Zadnje tekme ni končal. Zapustil nas je na kraju, na katerega nas je vezalo nešteto skupnih športnih in življenjskih spominov, v objemu prijateljev, ki smo ga imeli radi, ga spoštovali in si ne moremo zamisliti praznine, ki ostaja po njegovem prezgodnjem odhodu. Vaterpolisti Kranja MED VAMI JE JANUARSKA A A ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORTJc/ \ V njej vam v osrednjem delu na zanimiv način v besedi in s številnimi barvnimi fotografijami predstavljamo portrete športnikov in športnic ter športnih ekip, ki so bili pri nas in v svetu izbrani za najboljše. - Brigita Bukovec in Iztok Čop - Gwen Torrence in Miguel Indurain, - ženski košarkarski klub Jezica, - naši kajakaši na divjih vodah. Izšla je tudi posebna smučarska izdaja revije E-ŠPORT: 1. številka mega-športnih križank z 80 nagradami v vrednosti 800.000 tolarjev! Ali ste že kupili športne križanke - pohitite, zmanjkalo jih bo, zagotovo! REVIJO E-ŠPORT IN E-ŠPORT KRIŽANKE DOBITE PRI VSEH PRODAJALCIH ČASOPISOV! SKRITA GORA Smučanje z vrha osemtisočaka Gašerbruma 1 po severni steni in druge dogodivščine med himalajsko smučarsko odpravo SKI 8000. SOPOTNIKI TIŠINE Stena Gašerbruma 4 sodi med najzahtevnejše v Himalaji. Le enkrat ie bila preplezana, ko je pred nekaj leti odlična avstrijsko-poljska naveza v osmih dneh vzpona in štirih dneh sestopa komaj živa zaključila veliko dejanje. Vrhu le nekaj deset metrov manjka do osmih tisočakov, stena pa je visoka 2400 metrov. Kot bi dve Severni triglavski steni postavil eno na drugo in ju oblekel v sneg in led! Ko se je naša stoglava karavana vzpenjala po desetine kilometrov dolgem hrbtu ledenika Baltoro, je stena kot orjaška prikazen rasla pred nami in zastirala severno obzorje. Čez nekaj dni jo je po novi smeri namiraval preplezati naš dober znanec Slave SvetiČič. Sam. Uspešen vzpon bi pomenil enegd največjih plezalnih dosežkov v Himalaji. Kljub oddaljenosti smo skušali dobiti radijsko zvezo s Slavcem ali z drugimi člani njegove odprave. Pozno popoldne je Simonu uspelo priklicati Slavca s pomočjo Korejcev, ki so plezali v bližini. V okoliških strminah se je aklimatiziral in pripravljal na odločilni vzpon. Peti ali šesti dan pohoda, preden se njihove poti ločijo in usmerijo pod posamezne vrhove, odprave taborijo na enem od najbolj znanih in najlepših krajev v Kara- ŠPORTNI PODLISTEK PIŠE: IZTOK TOMAZIN Kolona nosačev pod steno Gašerbruma 4, ki jo je nameraval preplezati Slavko Svetičič. korumu. To je Concordia, sotočje ledenikov, obdano z gorami, ob katerih človeku zastaja dih. Nikjer na svetu ni nad eno dolino toliko visokih in lepih vrhov. Osemtisočaki K2, Broad peak, Gašerbrum 1 in 2, ob njih pa številni šest in sedem tisočaki. Gore od obzorja do obzorja, vijugave kače razbrazdanih ledenikov hiteče na vse štiri strani neba, vrtoglavo strme stene in grebeni, grmenje plazov, žuborenje ledeniš-Jcih potokov, pokanje lomečega se ledu... Tod so hodili skoraj vsi velikani svetovnega alpinizma od prvih začetkov raziskovanja Himalaje do danes. Mnogi so se vedno znova vračali, zasvojeni z neopisljivo lepoto visokih gora. Nekateri so ostali, pokopani pod plazovi, raztreščeni v vznožju prepadov, zmrznjeni v neštetih viharjih, ali pa so preprosto izginili v višinah. Ko smo opazovali divjo zahodno steno sedemtisočaka Gašerbruma, nas je Šahid opozoril na nesrečo Poljakov pred nekaj leti: "...eden še vedno visi na vrvi tik pod vrhom, drugi počiva v ledeniških razpokah v vznožju stene. Nikoli se ni točno izvedelo, kaj se je zgodilo". Na Concordii so se nosači uprli, češ da se v razmehčanem snegu preveč udira. Nadaljevali naj bi naslednji dan navsezgodaj, ko bo zmrznil. Imeli so prav. Gaženje mestoma do pasu globokega snega s težkimi tovori je bilo izredno naporno. Za nas je upor pomenil predvsen\ izgubo dragocenega dne, ki ga bomo med plezanjem na goro težko nad-knadili. Po neuspešnih poskusih prepričevanja sva s Simonom vzela stvari v svoje roke, pravzaprav "v noge". Ob polovici bolanih članov odprave sva bila v najboljši koži, zato sva stopila na čelo kolone in začela gaziti. Ko so nosači videli, s kakšno vnemo sva zagrizla v globok sneg, so nama presenečeni sledili. Izčrpavanje se je izplačalo, saj smo do večera dosegli predvideno mesto. Pred seboj smo že lahko občudovali mogočno piramido 7700 metrov visoke Čogolise, ki je v alpinističnem svetu znana predvsem po nesreči legendarnega Hermana Buhla, enega najboljših alpinistov "zlate dobe alpinizma". V megli je zašel na rob snežnega grebena, ki se je zrušil pod njegovo težo in omahnil je v prepad. Trupla niso nikoli našli. Njegova knjiga "Nanga Parbat" je bila desetletja "biblija" mladih alpinistov. Naš Drago Bregar je leta 1977 izginil na Skriti gori, kamor se odpravljamo, ducat vrhunskih alpinistov iz različnih držav je podleglo leta 1986 v viharju na bližnjem K2... in vsako leto jih mnogo ostane na f>orah, ki smo jih lahko občudovali z edenika. Od prijateljev ali neznancev, s katerimi nas druži skupno hrepenenje, postanejo sopotniki naše tišine. Tišine, ki je najgloblja melodija sveta večnega snega in ledu, kjer se gore dotikajo neba. I KOMENTAR Ko je pesek podoben blatu Andrej !ŽLalar, novinar Če mora lupan iz mezinca sesati utemeljitve zato, da lahko posluša in ugodi posameznim občanom, ker so ga volili, potem je takšna demokracija resnično zelo pritlehna. Ne vem, kako bi sicer drugače lahko razumeli odgovarjanje in razlago o nepoboljšljivi tajnici in nič manj nepoboljšljivem predsedniku, ki da še kar naprej motita poldrugo stotnijo občanov z nebodigatreba, če ne celo z odločno nezaželenimi prireditvami. Pa da bi bile te prireditve vsaj domače obarvano prijetne. Pravzaprav je vsa stvar te kar prozorno sprenevedava in norčavo plehka. Da iz temelja in v imenu demokracije mora lupan zatajiti samega sebe in kazati svoje pristojnosti in pooblastila na takšen pravno-formalno še komaj dopusten mejni način, normalno pa povsem nerazumljiv in neprebavljiv način, je farsa, ki potrjuje poznano ugotovitev, da bi bilo treba zamenjati občane, ker tako nepošteno demokratično izpostavljajo in skušajo narediti za norčavega svojega lupana. Ko je pesek podoben blatu, se zazdi primer, za katerega so se vsi skupaj (vodstvo v Kraju in lupan, ki je imel takrat pač zaradi dotakratne stopnje demokracije še drugačno ime) bili zelo in odločno enotni, da ga je treba reševati in rešiti na način, da bodo vsi krajani dobili tisto, kar so gradili in Zgradili in da bodo nenazadnje tudi zase ohranili. Takrat pa je bilo tudi, je še vedno, in kar naprej se še tako tudi kale, lal, treba sporazumno razumeti, da je kulturne dobrine ali zidove, ki naj bi jih zagotavljali, kulturne dobrine namreč, treba trtiti. Nič ni več namreč dano samo po sebi. Sicer pa, lačna kultura se je v zgodovini nasploh vedno potrjevala kot najbolj globoka in poučna in sploh najboljša za bodoče rodove. In tako je postal potem pesek podoben blatu. Če se namreč nekaj trli, potem naj se trli politično neoporečno. Sicer bo lupan moral malodane z leskovo palico poučiti posamezne nepridiprave v vodstvu tega sicer zelo delovnega in v preteklosti in tudi ta trenutek, kar zadeva komunalno pa tudi drutbeno infrastrukturo, zelo gospodarnega kraja in vodstva v njem na mestnem obrobju. Kako enostavnejša bi bila nenazadnje vsa stvar za sporazumno dogovarjanje, če bi najprej ugotovili, da so si kulturni hram v ne tako davni Zgodovini zgradili krajani sami in da je zato seveda njihov, pri čemer jim mati občina rada pomaga, da ga bodo late vzdrlevali. Kar zadeva prireditve, politično oporečne in neoporečne, pa sploh ne bi bilo treba takšnega ali drugačnega peska v oči, ki je le skorajda postal blato, saj se zidovom kulturnega hrama s trtenjem ne bi bilo treba tako pritlehno v očeh nekaterih krajanov prostituirati. Žal pa je takšnemu razmišljanju ime: Sanje. In ker ima takšno ime, potem se je treba obnašati po pravilih, ki veljajo za vse enako: za vodstvo kraja, za krajane in za lupana. Če je nekaj dovoljeno od pristojnih, ki dajejo takšna dovoljenja v imenu drlave, potem je v imenu demokracije nepošteno, Z repliko: ker smo te volili, izspotavljati lupana, da se mora poslulevati takšnega en-oumju podobnega početja. Sicer pa se velja nenazadnje vprašati v imenu demokracije in čistega vina, ko rečemo bobu bob, kdo sploh lahko izda dovoljenje, če tudi vodstvo kraja vidi rešitev za kulturni hram v pogodbeni denarni ciklusni (recimo enkrat na mesec) oddaji. Vodstvo se sicer strinja, da se za ustrezno nadomestilo odda prostor, dovoljenje za takšno ali drugačno prireditev v njem pa izda za to pristojen organ; ki pa (lal) v takšnem primeru ni lupan. Da pa mora potem lupan posredovati prek vodstva v kraju na izdajatelja takšnega dovoljenja na takšen način, je od občanov do lupana in od lupana nedopustno izsiljevanje. PREJELI SMO Izbira grba na Bledu Grb kraja je njegov osnovni simbol. Kot tak mora biti narejen v skladu s priznanimi heraldičnimi pravili, hkrati pa naj bi bila likovna rešitev Žrba čimbolj prepoznavna in udem všečna. Bled grba v pravem pomenu te besede doslej ni imel, prav tako ga nima mlada Občina Bled. Zato so se pristojni odločili ustanoviti komisijo, ki naj Bledu preskrbi ta tako pomembni obraz kraja. Komisija je razpisala natečaj za izdelavo grba in zastave Občine Bled. Komisija pa se razpisnih pogojev ni drlala in je samovoljno organizirala razstavo nekaj grbov, ki jih je izbral kot najbolj primerne. Toda na ogled je postavljenih le 11 rešitev grbov, čeprav jih je prispelo okrog 60. Komisija ni pokazala vseh grbov in ni hotela prepustiti izbire med vsemi. Ali se je morda zbala odgovornosti in si izmed 11 grbov, ki jih je uvrstila v olji izbor, in ki so jim bili očitno bolj po volji, ni upala izbrati enega, kot je predvideval le razpis? Da ne omenjamo, da predlogov za zastavo ni nikjer opaziti. Sedaj naj bi občani Občine Bled napisali svoja mnenja o teh preostalih rešitvah. Vendar komisija kot vse kale ni upoštevala, da ponavadi krajani niso niti heraldiki, niti likovni umeni-ki, ki bi lahko utemeljeno povedali svoja mnenja. Grb kraja pa ni simbol, ki bi ustrezal svojemu namenu z dopadljivo likovno rešitvijo. Dopadljivost grba širšim mnolicam je heraldično ena izmed njegovih manj pomembnih lastnosti. Grb je simbol, ki predstavlja kraj doma in v mednarodnem prostoru, je kot nekakšen obraz kraja na vseh tiskanih sporočilih in vizualnih pre- dstavitvah in mora imeti zato močno upravičeno ozadje. Ustrezati mora splošnim her-aldičnim pravilom, ki npr. predpisujejo obliko ščita in izbiro osnovnih elementov v frbu. In izbira grba je do-ončna! Ne da se je spremeniti ali zamenjati. Kakšna odgovornost, izbrati tak simbol! Upravičiti izbiro pred javnostjo, strokovnjaki in pred samim s seboj! Prav bi bilo vedeti, kaj so predlagatelji grbov, ki so prišli v olji izbor, zapisali v obrazlolitve svojih rešitev. Ali člani komisije za izbiro grba mislijo, da so razlage in utemeljitve zgolj nadlelen privesek likovne podobe in so grbi tako prepričljivi z likovno govorico, da ne potrebujejo razlage? Pa se zavedajo, da grb ni nalepka ali turistična razglednica, ki mora z' vprašljivo estetiko zadovoljiti okus povprečnežev? Vsak element grba mora imeti svojo razlago, zakaj je tam in zakaj je tak, kot je. Upravičena mora biti izbira barv, oblik in uporabljenih heraldičnih in neheral-dičnih simbolov. Ali komisija to ve? Je med njimi kak heraldik, ki bi znal tolmačiti simbolni ozadje grba, je med njimi kak likovni umetnik, ki bi strokovno ocenil likovno podobo? Vse kale, da člani komisije ocenjujejo svoj okus kot edino frekvenco, ki lahko Bledu izbere njegov osnovni simbol. Pa znajo to referenco zagovarjati pred krajani Bleda, zaradi katerih so sploh lahko v komisiji in katere predstavljajo in delajo v njihovo dobro? Lahko pojasnijo izbiro grba (ali vseh enajstih v oljem izboru) strokovno in podkrepljeno z argumenti? Sumim, da so se zrušili pod telo odgovornosti, ki so si jo lahkomiselno nalolili, ne da bi prej vsaj razmišljali o motnih posledicah napačnih odločitev, ne da bi podvomili o svoji pristojnosti in strokovnosti. Niso mogli ali niso hoteli pritegniti nobenih zunanjih sodelavcev, strokovnjakov, ki ne bi podlegli lokalni zaprtosti in bi v zatohlost blejske samozadostnosti vnesli svelino in razgledanost, kiju ta kraj potrebuje le ničkoliko časa. So zaradi pomanjkanja takih lastnosti člani komisije kršili razpisne pogoje? Se jim bo kdaj začelo kotcati ob misli, da so se šli igro, kije odigrala njih same? Kar zgrozi me, če pomislim, da bodo v raznih drugih komisijah, ki bodo odločale o blejskih obvoznicah, zazidalnih načrtih, turistični promociji, odločali na podobne brezskrbne načine in se veselo igrali z nami, Blejci. Ali ni čas, da se temu enkrat stori konec, da se na Bledu končno začnejo dogajati stvari, ki bodo kraju in krajanom v dobro. Saj je Bled in njegova prihodnost stvar vse Slovenije! Primož Plestenjak, študent Bled Zabojnikov ni -odpadki ostajajo Krajani v Lescah le dalj časa opalamo, da je krajevna skupnost opustila nekajletno prakso postavljanja zabojnikov za kosovne odpadke. Kljub temu da zabojnikov ni več, so odpadki ostali. Kje se odpadki zbirajo, lahko vidi vsak, ki se odpravi na sprehod v smeri hipodroma pod Lescami. Na hipodromu pod Lescami je te več let odlagališče odpadnih materialov. Kot nam je znano, je bilo sklenjenih tudi kar nekaj dogovorov o sanaciji deponije. Pred letom dni se na deponijo skoraj ni več vozilo odpadkov. Zadnje čase pa opalamo, da se je dovoz odpadkov močno povečal. Za razliko od prejšnjih let, ko so na deponijo vozila material gradbena podjetja. da sedaj vozijo zasebniki. S tem pa se je na deponujo začelo voziti tudi vse ostale odpadke. Če ste se mogoče v zadnjem času sprehodili po rebu hipodroma, ste lahko videli vrste kosovnih odpadkov. Še posebej blestijo stari radiatorji, obilica plastične embalale, veliki kosi asfalta in bela tehnika. Ne vemo, ali se krajevni oblastniki nikoli ne sprehajajo v okolici hipodroma, ali pa so postali slepi za divja odla- Žališča odpadkov. Mogoče je riv tudi Konjeniški klub Bled, ki dopušča odlaganje odpadkov. Vsi ti odpadki letijo na naštetih izvirih vode, ki verjetno priteče tudi v naš turistični biser Šobec. Saj ne, da bi iskali krivca, ozavestiti je potrebno krajane Lesc in okolice, ki svoja dvorišča spraznijo tako, da odpadke odpeljejo v gozd. Od odgovornih v krajevni skupnosti lesce in Konjeniškega kluba Bled bi radi slišali odgovor, kaj nameravajo storiti, da se odlaganje odpadkov prekine. Lesce, 28. novembra 1995 Peščica prizadetih Leščanov Kdaj bo konec sovraštva in lazi Pred nekaj časa sem bral revijo, ki opisuje kmečki turizem in gorske poti v območju krajevne skupnosti Javorje (Poljanska dolina). Omenjena je bila tudi pot od Četene Ravni do Gore nad Malenskim vrhom, kjer je zaradi notranjosti tudi zelo obiskana stara cerkev. V okviru te poti je pisatelj opisal zločin pri kmetu mlinarju , Blatu Bohincu iz Podvrha. Tu je bila leta 1945 popolnoma polgana domačija. Prav ' tako pa večina druline, ki je bila pobita in zmetana v ogenj. Zločina pa niso zagrešili samo Nemci, ampak tudi belogardisti. Dva belogardista (Srakajeva) sta bila iz Javorij. Ta dva sta pripeljala ostale do domačije. To sem omenil zato, ker nekateri hočejo zamolčati belogardiste in njihove zločine. Najprej pisatelj omeni načrt nas partizanov, da porušimo gorsko cerkev, kar ni res. To kale na to, kako so nekateri ljudje pripravljeni z obrekovanjem prikazati partizane za protiverske ljudi. Partizani smo bili bolj verni katoličani, kot pa belogardisti z duhovščino na čelu. Partizani nismo porušili nobene cerkve, ki ni bila le prej oskrunjena od strani duhovščine in belogardistov. Take cerkve niso več slutile svojemu namenu. V te cerkve se je naselil hudič v človeški podobi in iz njih pobijal zavedne Slovence tako partizane kot civilne ljudi, ki so se borili za boljši kruh in svobodo v NOV. Prilagam še en članek, za tiste, ki obrekujejo partizane, ki je izšel 12. maja 1995 in se imenuje Memento mori. Kako lahkega srca je lahko pobijati drugače misleče, zvemo tudi iz naslednjega primera: domovinski časopis Gorenec je 14. februarja 1945 v uvodniku zapisal: "Res je, tudi gošar je človek. Tudi zmotnega idealizma mnogim ne gre odrekati, pa vendar ni zločin, če ga ubijem. Ne, če ga ubijem kot človeka, ampak kot tolovaja, nosilca komunistične ideje..." Čez šest tednov so v vasici Podvrh nad Javorji v Poljanski dolini pred domačo hišo zagledali Leopolda Urha, Je-lovčanovega s titovko na glavi. Pred tremi dnevi mu jo je za deseti rojstni dan podarila mati. Partizanček Tolovaj-ček so rekli in ga prerešetali s kroglami. To je bil sin zavedne slo- venske druline in brat moje pokojne lene. Tu se vidi, da so belogardisti imeli še majhne, nedoltne otroke za najhujše komuniste in ubijalce. Belogardisti so hoteli pokončati slovenski narod, ki se je boril za boljše livljenje delovnega človeka, proti fašizmu in nacizmu, kapitalizmu in tlačanstvu. Protipartizans-ka lat bo izumrla, ostala pa bo resničnost o partizanskem boju. Prosim uredništvo Gorenjskega glasa, da objavi ta moj članek. Partizanski pozdrav, s spoštovanjem Vaš naročnik Andrej Logar, Dom oskrbovancev Škofja Loka Moratorij! Po zaslugi novinarjev in medijev tudi te dni spremljamo dogajanja v našem parlamentu. Razprave, predvsem o moratoriju nad denacionalizacijo gozdov in veleposestev, to je o podarjanju (to ni vračanje, ker je govor o tistem, kar je bilo Slovencem v preteklosti ukradeno) slovenske zemlje popolnim tujcem. Vidimo in poslušamo. Vredno bi si bilo zapomniti stranke in posameznike, ki zaradi osebnih in očitno strankarskih interesov tele ponovno razdajati vsenarod-no lastnino. Vidimo, kdo so tisti, ki tele (morda so le zapeljani) sebe in svoje volivce udinjati tujcem in jim postati vazali. Pozabljajo, da je njihova osnovna naloga zaščititi predvsem interes naroda in drlave. če se sprenevedajo celo tisti izvoljeni, ki vedo in poznajo zgodovinska dejstva, namreč tista, da so Slovencem stoletja dolgo tujci grofovskega, ple-menitaškega in še kakšnega drugega kova, jemali kos za kosom dragocena ozemlja, narodu omejevali svobodo in omejevali Uvijenjski prostor, potem se ne moremo nadejati, da bo pred petimi leti doseie-na osamosvojitev imela dolgo livljenje. V vsej zgodovini smo bili Slovenci v podrejenem pololaju in še dandanašnji je to nekaterim v genih in v krvi. Res je, imamo zakone. Ako se jih vlada in njeni organi ne drle, ako vsaka koalicijska plat iz svoje ielje "biti zraven" jemlje in deljuje po svojih interesih, potem mora ukrepati parlament. In zakon o moratoriju je tak ukrep. Zbor se sicer lahko posluii nezaupnice vladi, a to je predolg proces. Naj gre tokrat k vragu strankarska disciplina. Poslanci, govorite in glasujte ie enkrat slolno po svoji lastni vesti in po pričakovanju volivcev. Ne bojte se zamere pri vodstvih strank, ki velikokat vodijo Slovencem nenaklonjeno politiko. Že sama razprava v drlav-nem zboru, tisti del, ki se upira moratoriju, sproia med ljudmi gnev. Že samo vprašanje izraieno na zasedanju, kdo so tisti, ki podeljujejo drtavljanstva in odločajo o podarjanju zemlje in gozdov tujcem je čisto sprenevedanje. To vendar dobro veste vsi poslanci, nimate pa korajte sami priti na dan z besedo in imeni. Le koga se bojite, komu se ne telite zameriti. Saj vas vendar ščiti imuniteta! Žulnanje, men-canje in odlaganje ne vodi nikamor. Smo v demokratični drlavi? Morda. Ogroleni smo z vseh strani neba, pa še od znotraj. V slogi je moč, a je premalo takih ljudi, ki se tega resnično zavedajo. Le kje je ostala tista enotnost, ki je bila izralena ob osamosvojitvi Slovenije. Kje se je izgubila takratna volja in potonil pogum. Zakaj klečeplazenje pred tujci. Vse polno je takih in podobnih vprašanj, ne le ob tem obravnavanem problemu, temveč tudi na drugih področjih, ne nazadnje tudi pri vključevanju v EU. Ako poklekajo vlada, njeni svetniki in tisti, ki so se namnoiili v ministrskih birokracijah, ni nujno, da bi bili na kolenih tudi poslanci. Obstoj drlave je predvsem v vaših rokah, poslanci in poslanke. Za očuvanje demokratične drlave ste bili izvoljeni. Naj li gre narod na ulice in tam izrazi svojo voljo? Tržič, 15. decembra 1995 Janez Lončar st. Odgovor Odgovor na dopis svetnice Darinke Rakovec - Težavno rojevanje mojstrske šole Spoštovana svetnica Darinka Rakovec! Moram vam priznati, da sem se počutil izredno počaščenega, ker ste me v vašem prispevku v rubriki Prejeli smo, dne 22. decembra izmed vseh razpravljalcev na seji Mestnega sveta občine Kranj posebej imenovali. Ta čast ni pripadla nobenemu drugemu svetniku, čeprav boste pri prebiranju magnetograma zapisnika seje ugotovili, da je kar nekaj razpravljalcev postavljalo podobna vprašanja, kot sem jih jaz. Seveda me pri vašem odgovoru moti nekaj, kar vso problematiko ustanovitve mojstrske šole v Kranju postavlja v popolnoma drugačno dimenzijo. Ustanovitev mojstrske šole ste namreč prestavili iz strokovne razprave v politično razpravo. Tukaj pa ste naredili napako. Kot svetnici vam je poznano, da ste bili (smo bili) izbrani v Mestni svet, da zastopamo interese volivcev. Kot svetnik sem bil toliko predrzen, da sem vas pred dobrimi tremi meseci upal vprašati KAKŠNE FINANČNE OBVEZNOSTI BO IMELA MESTNA OBČINA PRI USTANOVITVI MOJSTRSKE ŠOLE? Odgovor, ki sem ga dobil kot svetnik (smo ga dobili), je bil, da ne bo nobenih finančnih obveznosti za proračun mestne občine Kranj. (Tudi) zaradi tega smo (sem) potrdil ustanovitev mojstrske šole v Kranju. Na naslednji seji Mestnega sveta pa ste potem predlolili svetu v potrditev finančno obveznost več kot treh milijonov tolarjev in ponovno na naslednji seji pobudo, da je Mestna občina soustanovitelj mojstrske šole. Svetnica Darinka Rakovec, na sejah, na katerih so svetniki predlagali umik vaših predlogov, ni o tem glasoval samo svetnik Kleč (v svetu imamm samo en glas), temveč VEČINA SVETNIKOV. Ko boste za mestni svet pripravili strokovno gradivo, (ne politično), upoštevajte pripombe, ki so jih v razpravi o ustanovitvi mojstrske šole dali svetniki Mestne občine Kranj, med katerimi so tudi moje. Drugače bo pri potrditvi ponovno moj glas proti. Pa še prijateljski nasvet. Če vam dela telave strokovna prijava materiala, so na Ministrstvu za šolstvo in šport ljudje, ki vam lahko pomagajo oz-svetujejo. Seveda pa ne morem mimo tistega drugega političnega dela odgovora. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI bomo v Mestnem svetu občine Kranj potrdili predloge, ki so pripravljeni v skladu z zakoni, so v korist občanov Kranja in pri katerih svetniki ne bomo imeli občutka, da hoče nekdo pri zadnjih vratih priti do proračunskega denarja. Nadaljevanje na 25. strani! Nadaljevanje s 24. strani! Za zaključek pa še tole: morda je moj priimek pristal v vašem prispevku samo zaradi tega, ker sem postavil vprašanje, ki je bilo povezano na predloženo gradivo, na podlagi katerega sklepa in iz katerih sredstev je lupan g. Gros lahko prispeval denar za obnovo "vaše" Srednje gradbene šole, če je ta v izključni pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport? To, da ste kandidirali na listi za napredek Kranja, na kateri je kandidiral tudi g. Gros, in da je g. Stane Rakovec (vaš mol?) bil vlagatelj kandidature v imenu občanov za kandidata g. Grosa, ki je kandidiral za lupana, nima pri tem verjemo nobene povezave? Gospa Darinka Rakovec, lelim vam vse najlepše v letu 1996. Matevž Kleč, Svetnik SKD Darinki Rakovec V zvezi Z vašim odzivom na članek Svetniki proti "mačku v laklju", objavljenem v Gorenjskem glasu, 15. decembra, se vam in bralcem iskreno opravičujem za napako, ki sem jo nevede zagrešila s tem, da sem vas razglasila za ravnateljico srednje gradbene šole v Kranju. Zal nisem vedela, da to niste več. Vse drugo, česar ste me še obdollili, pa nima ničesar skupnega z mojim Poročilom s sveta mestne občine Kranj, v katerem sem povzela razpravo svetnikov o ustanovitvi mojstrske šole, katere pobudnica ste. Ne vem, od kod vam prepričanje, da sem sama (ali svetniki) proti zasebni mojstrski šoli? Njihova vprašanja so bila dovolj jasna, nanja na seji niste odgovorili, zato se nikar ne jezite name. Želim vam, da bi naslednjič svetnike znali prepričati z argumenti. Helena Jelovčan, novinarka Radovljica -nikar tako! Na pametno pisanje gospoda Boleta bi podal še svoje mnenje o gostinski šoli. Podobna naj bi bila vzorcu ?ostinske šole v Ljubljani iz 0. let. Vezana naj bi bila na hotel in tudi drugačne gostinske obrate, za kar bi bil primeren le Bled. Le tako bi ustvarjali prave kadre, zraven pa bi najmanj obremenjevale drulbene finance. Mislim, da se je takrat hotel "Bellevue" sam vzdrleval, drulbo pa so stali v glavnem le učitelji. Velikost šole naj bi bila vezana na gorenjske potrebe, ne da bi zopet uvalali kadre oziroma učence. Tipizirana bi morala biti na gorenjsko kuhinjo. Učenci naj bi dobili vsaj takšno praktično znanje kot mi pred 40 leti. To Pomeni, da šola rabi svoj hotel, bistro, bife... Za začetek pa šolsko kuhinjo s prehrano za vse učence in personal, tako da obenem ne bi bili prikrajšani še za zdravo prehrano. Čimmanj preparirane hrane, ker le svela in svele pripravljena je zdrava Za vsakogar. Le tako gostinci ne bi zapuščali svojega poklica. Blejski hoteli so v 60. letih imeli 60 - 70 osebja s sezonskimi vred, sedanje stanje je bilo pa lep čas le predimenzionirano. Poslovna tehnika je bila zamenjana z dvigoval-ci rok in ocenjevanjem uspešnosti po točkah, kar sem skusil le na prvem koraku leta 1958. Takoj prvi mesec iz Šole sem začel delati samostojno v hotelu Union na Bledu. Imeli smo 110 pen-Zionskih gostov: blejska godba z družinami, artisti in še Šolske grupe ter nekaj ostalega a la carte! Delal sem 16 ur na dan, ostali 8 ur ali več, natakarici pa deljeno. Skupaj: jaz, pomočnica, 2 blagajni-čarki, 2 natakarici in 2 pomi- valki. Štedilnik na drva -premog. Kosil okoli 300. Sladice in dobava iz Park hotela. Dnevni promet 600.000 do 800.000. Moj dohodek pa julija 36.000, avgusta 41.000 za opravljenih 490 ur mesečno. Zraven sem moral pisati še ocene za delavce. Ta moj osebni dohodek je dosegel 5 odstotkov dnevnega iztrlka, kar so pa danes minimalne provizije poleg masmih plač nekaterih. Upam, da iz tega absurda lahko kaj potegnete. Quo vadiš Slovenia! Lep pozdrav profesorjema Detala Milanu in Novak Brankotu! Absolvent G. Š. LJ., kuhar v Sol. letu 1957/58 Jože Kocjančič Euro 3 TV zavaja javnost Televizijska postaja Kanal A, d.d., bi lelela obvestiti javnost, da podjetje Euro 3 TV, d.o.o., javnost zavaja s podatki, da Kanal A, d.d., ni drulbenik tega podjetja. Zato vam posredujemo naslednjo press informacijo: Kanal A Televizijska postaja, d.d, je podpisala dne 19. septembra 1994 drulbeno pogodbo s podjetjem Euro 3 iz Ljubljane. Do takrat je bilo podjetje Euro 3 TV, do.o., samostojna pravna oseba, katere 100-odstotni lastnik je bila Ixia, do.o., iz Ljubljane z ustanovnim kapitalom 3.000,00 SIT. Drulbeno po- fodbo o novih deležih v Euro TV, d.o.o., so podpisali lxia, do.o., Kanal A Televizijska postaja, d.d., in še sedem družbenikov dne 19. septembra 1994 in jo s sklepom drulbenikov predložili na sodišče 19. septembra 1994. Namen pogodbe je bila vzpostavitev delovanja podjetja Euro 3, d.o.o, kar pa zaradi nedejavnosti vodstva tega podjetja ni bilo močno realizirati. Namesto sklepa sodišča o registraciji drulbene pogodbe, je Kanal A Televizijska postaja, d.d., dne 7. decembra 1995 prejela sklep o registraciji podjetja Euro 3 TV, d.o.o., iz katerega je ugotovila, da ni drulbenik podjetja Euro 3 TV, do.o., čeprav je drulbeno pogodbo sama predložila sodišču in urejevala vse v zvezi s tem ter vplačala z družben pogodbo določen delež - kapital. V sklepu o registraciji podjetja Euro 3 TV, do.o., so bili namesto družbenika Kanal A Televizijska postaja, d.d., navedeni drugi družbeniki: CME, MMTV in Tele 59, ki niso bili vpisani v družbeni pogodbi z dne 19. septembra 1994. Ker sklep o registraciji podjetja ni bil v skladu z družbeno pogodbo z dne 19. septembra 1994, je zadevo na sodišču preveril odvetnik Televizijske postaje Kanal A, d.d. Pri pregledu registrskega spisa je ugotovil, da se v spisu namesto družbene pogodbe z dne 19. septembra 1994, nahaja druga, v kateri so navedeni novi družbeniki: CME, MMTV in Tele 59. V spisu se je nahajal dokument notarja, v katerem notar z notarsko listino: "Pogodbo o brezplačnem prenosu poslovnega deleža" (z dne 31. 8. 1995) ugotavlja, da je edini lastnik Euro 3TV, do.o., podjetje Ixia, d.o.o., in da znaša osnovni kapital 1.500.000,00 SIT. Obenem je odvetnik tudi ugotovil, da je sodišče izdalo sklep o registraciji podjetja Euro 3, do.o., na podlagi lažnih podatkov navedenih v notarski listini, ki so zavedli sodišče. Kako in komu je uspelo zamenjati družbeno pogodbo z dne 19. septembra 1994 z novo lažno listino, ni znano; znano in dokazano pa je, da so "neobstoječi" družbeniki CME, MMTV in Tele 59 uporabili kot dokazilo o vplačilu kapitala kopijo virmanskega nakazila, ki ga je na osnovi družbene pogodbe vplačala Televizijska postaja Kanal A, kot svoj družbeni delež v decembru 1994. Televizijska postaja Kanal A, d.d., se je na sklep o registraciji podjetja Euro 3 TV, d.o.o., z dne 7. decembra 1995 pritožila še isti dan. Na osnovi pritožbe in dokazanih neresničnih podatkov, je sodišče dne 11. decembra 1995 preklicalo sklep o registraciji podjetja Euro 3 TV, d.o.o. Dne 12. decembra 1995 je sodišče izdalo nov sklep o registraciji podjetja Euro 3 TV, d.o.o., na podlagi družbene pogodbe z dne 19. septembra 1994, iz katere Izhaja, da je Televizijska postaja Kanal A, d.d., nesporen družbenik podjetja Euro 3 TV, do.o. KANAL A Televizijska postaja, d.d., Ljubljana Ljubljana, 15.12.1995 TV Medvode ni edina V 95. številki Gorenjskega glasa z dne 5. 12. 1995 ste na strani 15 v prispevku o TV Medvode zapisali, da so menda edina lokalna TV postaja, ki z zamikom posreduje seje občinskega sveta. Lokalna TV Šiška že od samega začetka z zamikom prenaša seje mestnega sveta MOL tako, da smo gledalci na tekočem s podvigi in uspehi naših mestnih svetnikov. Venčeslav Thaler Mnogo je pri nas invalidov - vsi pa niso enakopravni! Minil je 3. dec. Mednarodni dan invalidov. Mediji so objavljali članke o "položaju invalidov v Sloveniji", katerih naj bi bilo menda (priznanih) okrog 140.000. Vsa leta po drugi svetovni vojni posvečajo pozornost invalidom in prav je tako. Ljudje, ki so telesno prizadeti, omejeni v gibanju in še kaj, zaslužijo vso pozornost družbe. Vsak invalid brez izjeme je te skrbi potreben, ne glede na izvor in vzrok invalidnosti. To skrb zagotavlja tudi naša slovenska ustava, ki prav nič ne loči pripadnosti, vzrokov nastanka invalidnosti in zagotavlja celo: "Vsi smo enaki pred zakonom". Med nami žive invalidi od rojstva in od kasneje dobljenih poškodb, pa tudi civilni in vojaški invalidi. Prav te slednje pa še več kot petdeset let delijo še na tiste Ki so se borili na "pravi" in one, ki so se borili na "nepravi" strani. Tisti iz "pravne strani" uživajo sami kot njihovi svojci, vdove po padlih ali umrlih vso pomoč in zaščito, zdravstveno varstvo, rente in druge ugodnosti. Oni iz "neprave" strani pa niso smeli biti niti imenovani, nimajo priznanega statusa, o njih se ne vodi skrb niti evidenca, ustava jih ščiti samo formalno, zakon pa jih ne upošteva. Letošnje leto je bilo v znamenju sprejemanja treh "vojnih zakonov". Že med letom je bila na to temo vrsta posvetovanj, zasedanj medresorske in drugih komisij, predlaganje amandmajev in veliko kritičnega pisanja. Na zasedanju državnega zbora Republike Slovenije so bili sprejeti: zakon o vojnih veteranih, zakon o vojnih invalidih in zakon o žrtvah vojnega nasilja. V Sloveniji še vedno živi okrog 16.000 mož, ki so bili v letih 1941 do 1945 mobilizirani v nemško vojsko - in kdo ve, koliko vdov po padlih in umrlih. Doslej so bili ti nekdanji prisilni mobiliziran-ci obravnavani le kot drugorazredni državljani. Okrog 85.000 slovenskih fantov in mož z Gorenjskega in Štajerskega je moralo prisilno zapustiti domovino in se v tuji uniformi kot topovska hrana boriti na bojiščih Evrope in Afrike. To je bil tisti satanski poskus nacistične Nemčije, da z mobilizacijo mladih Slovencev onemogoči obstoj in razplod našega naroda. Okrog 15.000 Slovencev je padlo, okrog 20.000 jih je izginilo neznano kam, okrog 16.000 pa se je vrnilo težkih invalidov. Mladi fantje so komaj čakali po vojni, da se vrnejo domov čeprav jih ni nihče silil. Ob prihodu v svojo domovino pa jih nekaj ni nikoli prestopilo domačega praga, drugi pa so se vračali razočarani nad obnašanjem "zmagovalcev". Tisti mobili-ziranci, ki jim je uspelo in so imeli srečo, da so prebegnili na nasprotno stran in so se vračali med "pravimi", so jim dekleta metala šopke pod noge, oni drugi pa so se vračali na vse drugačen način, okrog 16.000 invalidov tudi s palicami, berglami in protezami. Doma vse do danes, do konca leta 1995. niso priznani kot vojaški, pač pa le kot "bolezenski" invalidi brez statusa, priznane delovne dobe za čas vojne, rent in drugihugodnosti. Državni zbor je na svoji 17. seji dne 9. 2. 1994 ob obravnavanju odprtih vprašanj vojne škode "naročit" Vladi rep. Slovenije, da do mar-čevske seje pripravi dopolnitev veljavne zakonodaje tako, da bodo invalidom, prisilno mobiliziranim v nemško vojsko priznane pravice, kot jih uživajo ostali invalidi... Na isti seji je bil pod tč. 6 sprejet sklep, naj Vlada rep. Slovenije, do iste seje pripravi sprememb in dopolnitve veljavne zakonodaje tako, da bo mobilizirancem v nemško vojsko v obdobju 1941 - 45 priznan status vojaških invalidov, Vlada rep. Slovenije pa naj dokončno uredi vse potrebno z meddržavnim sporazumom med Zvezno rep. Nemčijo in Republiko Slovenijo. Pod 16. toč pa je Drž. zbor naložil, da do obravnave zakonov s področja varstva vojnih invalidov predloži državnemu zboru primerjalne podatke o vrstah, obsegu in pogojih za pridobitev pravic, ki jih imajo mobilizirana v Avstriji, Italiji, Franciji, Češki, Poljski itd. Na seji 13. 4. 1995 je Državni zbor sprejel sklep, naj Vlada Rep. Slovenije čimprej začne in doseže meddržavni sporazum med ZR Nemčijo in Rep. Slovenijo glede vprašanj mobilizir-ancev • vojaški invalidov - v nemško vojsko v času druge svetovne vojne in naj vladi predloži poročilo, kako je to rešeno. Žal, poslanci Drž. zbora ob sprejemanju zakonov ugotovili, prav tako pa tudi mi invalidi, da se Vlada na naročila Državnega zbora ne odziva in doslej ni dala nobenega od teh zahtevanih poročil. Državni zbor Republike Slovenije je na seji 17. okt. 1995 sprejel tri "vojne" zakone, ki so objavljeni v Urad listu Republike Slovenije z dne 6. nov. 1995 pod štev. 63. Zakon o vojnih invalidih, mobilizirancev v nemško vojsko (in tudi drugih, ki so postali invalidi na "nepravi" strani) sploh ne omenja. Tako so ponovno kršena vsa določila o enakosti državljanov pred zakonom in zlasti v zvezi Z navedbami ustavnega določila, da se podeljuje invalidom in poškodovanim osebam posebno varstvo. Tako je ta zakon neustavne. Neustavnost zakona torej lahko oporeka vsak posameznik pred ustavnim sodiščem RS. Zakon o vojnih veteranih samo uzakonja stanje iz komunističnega enoumja, oziroma predvsem našteva pravice pripadnikov NOV, ostalih pa sploh ne omenja. Zakon o žrtvah vojnega nasilja se prepleta s pravicami, ki gredo po nekaterih členih zakona tudi mobilizirancem - žrtvam vojnega nasilja, vendar pa so omejene in taksativno navedene v zakonu o vojnih invalidih. Vsekakor tudi tu nismo vsi enaki. Nekaterim žrtvam vojnega nasilja gre doživljenjska mesečna renta v določeni višini, drugim v mnogo nižji, mobli-zirancem pa ničesar. Da bi razumneje in v skladu z ustavo reševali sporne stvari glede invalidov, ki sov naši republiški še nerešene in zamolčane, je bila vložena 17. febr. 1994. protestna izjava na Državni zbor Republike Slovenije. Odposlanih je bila še vrsta Spomenic, Resolucij, Amandmajev, toda vse brez odmeva in odgovora. Odposlano je bilo tudi odprto pismo predsedniku vlade RS dr. Janezu Drnovšku, v katerem Združ-mobiliziranih Gorenjcev nakazuje, da so še živeči mobilizirani Slovenci in njihovi potomci z Gorenjske in Štajerske, razočarani in žele z njim razgovor. Toda tudi predsednik se ne odziva drugorazrednim državljanom in na odprto pismo ter naknadne pozive niti ne odgovarja. Predsednik Društva invalidov mobiliz. Slovencev v Nem. vojsko R. Slov. Alojzij Žibert, ing. Bohinšč gruntanje Sej biv že res ta zadnji cajt, da j bo konc tgale poletja. Nkokr se na more uštimate okol turizma, da b na bo tačh komedij. Ta le huše je pr svetmo Janezo, prtja Duhu n u Vukanco, skoz več j pa th tujh Idi tud pr Fižin n u Srenjovse. No ja, za one j to krh. So se pa cajte res hitro obrnile teleh par deset let. Sej še ni dog, kspr jezero hodov po peško pr vode čez cev poletje glih čer s votov; domač votroc so se še kamot hodil namakat v vodo n skakat okol nje. Še kakšne starejše s vidov u nedeljah, k so šle za jezerom tja kar tok -dons b se rekvo na sprehod. Kok se bo to napre pisavo, nhče ne ve, to vočm reč, okol tga jezera n turizma. Se člok že sam vohka vide, da j voda čez poletje velik bij načedna, kokr je ba njega dni. Čez zimo se uhkej nmav sčiste. Kaj veš. Se hodjo rezlične Idje, n vodo v Ljebl-jano n Kranj vozjo - da jo analezerajo. Samo kva, k poj obeden na pride nazaj, da b nam kej raztolmačov, kok je s to vodo. Pa še tisth an par našh, k so bli včash zravn, so raj preč, da ne b kej dama povedale, kokr da b tah rči, k so od vseh nas, ne b smel okol zapodvate. Vse, kar so rekle, je bo to, da so ta le huš pr mazanjo turist.e še ta najblj hotele, poj pa tuid krave na Bljave. Za hotele n vekende res uhkej ni bo v redo, da so jh u Vukanco n okol Svetga Duzha zgradle. To j tok čudno pršvo. Včash so Stedorce tam sekle pa pasle. Ja seveda - če jh je bo pa več pr hiše, so pa mogle nekam jete. Jm je pa voča uhkej dal stan za poverbate. K ni bo tkuj deleč u Vukanc, so poj ko j ceu let tam žvele. No, ampak th Idi j bo majhno, le ane par - te gvišno niso posebno svabga nardil za vodo u jezero. Huše j bo poj, k so domač Idje začel tujm predajate - za vekende; pa še v Radolc so pstil drujm devate, tačm k še seč niso znale, k so se hodil u Vukanc le pretegvat. Tok se j obrnivo. Za krave na Bljave b pa člok pret rekov, da vmažejo vodo. Krava se userje, čer je pride. Čeprov, če člok čist natančno rezmisle, je to čudno, se j bareta čist naravna reč, se morjo končno ribe to tud nekokšno narjen imete, da serjejo, pa se jezer nč na maže. Uhkej je tle huše to, da se tros gnojiv z žaklcov. Tiste kuglce se gvišno bij tok čudno scerajo. No, fanj b bo, če b nas kdo, k kej več ve o th rčeh, mejhno podvu-čov - se b rad drgač devale. Kaj veš, verjetno b bo pa že bolje, če b kar po ta starm devale - s ta hlevščm gnojam. Nekej b se pa gvišno čudno pisavo: da b mogle krave, k so pret ble tlele, ite ukrej, da ne b kera turista brcnova al pa višknova. Za jezer, me pamet tok prave, da j bareta že mnj škodljiva, kokr tiste maže, s ker o s turist svojo bevo kožco namaže, zato k če ne poj spat na more, k je tkuj opečen. Od krave j ja mlek, pa telečče za meso - od tistga preteg-vanja pa bogve, če j kej več, k pa pena na jezero. Ani se zvo matrajo, da b rči okol jezera u red sprave. Za ankret, da b parkeranje uštimale. Pravjo, da j to ta le bij mus. Se j prov,da se to nekokšno uštima, kokr pa gledma, je to bij potegvanje za turizm, da b bo za turista bij urejeno n kamot, da b biv poj turist zadovljn, zato b pa več dnarja prnesov. To j že nekokšno res pa prov, samo gruntam, če res anar prnese tud domačmc človeko kakšn zadovoljstvo - recimo tok, da b se tud domač člok podov turista špiljat u druje turistične kraje. Kokr vidm, skor-ej pr vsh, k se s turizmom bavjo, tačga zadovoljstva ni. Končno za domačga človeka komej kej ostane - se mi na nucamo tkuj viličh perkernh prostorov, za kopanje v jezero j narava sama dovelj peska nasuva, za prebva-čenje v kopalne hvačce, je pa tud še kakšn grm blizo. Velik bij fletno je jte v vodo, če ni tga petona, vseh sort štapc n navem koga še vse -no, se bo tistm, ki vočjo jezer zazidat, tok voda sama od-nesva - pret k potle. Koga pa - rekle me bodo, da more bit urejeno. Jest pa tok gruntam, da j bo takret, k je ba še goša po vse doline, še ta le lepše urejeno. No, pa koga b to • zdej smo tle, pa dons je dons, gruntat moramo napre, samo merkate, da bo ta gruntanje dovelj deleč napre, da na bomo kej seb prevče uničle s turističnm razvojam, kokr mo pravjo. No, tok člok grunta. Jurij Dobravec EgEBBiaasnE 1064/2M1-33H a HALO - HALO GORENJSKI GLAS Q TEL.: 064/223 111 NaroiUo ta objavo sprejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12,30. ure dan pred Isldam Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: liradno ugodna. AVTO ŠOLA B in B Tel.: 22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS NOVO - IZPIT C, D, E kat. V RADOVLJICI NAKUPOVALNI IZLET SILVESTROVANJE V ŠPANIJI NA IZLET Z I AVTOBUSOM ZAKAJ PO NAKUPIH IV TUJINO? PIZZERIA "ORLI" TENETIŠE Tel.: 46-198 AVTOŠOLA LOTOS VINO - DARILA VINOTEKA VIKY, ŠENČUR GASILSKA 9 064 41 384 AVTOŠOLA NIKOLOV Tel: 064/714-731 RENT-A-CAR Rudolf VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI AVTOŠOLA B in B VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 41-887 Z ansamblom Blegoš od 28.12.1995 - 2.1.1996 Cena samo 600 DEM. JA-MI TOURS, Kranj, tel.:224-130 ali 213-160 2.1. 1996 ogled živih jaslic v Postojnski jami. Drinovec tel.: 064/731-050 BUNDE, PARKE od 3.000 - 4.900, PUHOVKE 5.900, FLANELA SRAJCE l 1.000, PULOVERJ11.500 - 2.000. Trgovina METULJ, Jenkova 6, Kranj l (v starem delu mesta). NOV ZIMSKI DELOVNI ČAS: vsak dan 15. - 24., sobota 12. - 24.,* nedelja, prazniki 12. - 23. ure, Pizze z prave krušne peči, ocvrti lignji, solate, sladice. SE PRIPOROČAMO! Organiziramo tečaje CPP, vsak ponedeljek ob 9. uri in 17. uri popoldan. PRAZNIČNI POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTEI TEL: 47-402 j Najcenejša in največja izbira buteljčnih vin slovenskih vinogradnikov! že od 220 SIT dalje. Ob preselitvi v nove prostore smo razširili ponudbo daril domače in umetne obrti. Vsak pon. ob 18. uri pa se • nam laho pridružite pri degustaciji. Pričakujemo vas vsak dan in tudi ob nedeljah. Posebna novoletna ponudba: BREZPLAČNI TEČAJI iz cestnoprometnih predpisov! Izposoja osebnih vozil in kombijev. Posebna ponudba za poroke! el.: 064/45-755, mbt. 0609/624-521 MODNA ITALIJANSKA V Naklem za bencisnko črpalko vas od 8. do 12. ter od 15.: nTD/,rp ur a r\i? do 19 - v soboto °d 9. - 13. pričakuje trgovino NUBUK Z* OBUTEV ZA OTROKE, MLADE modno italijansko obutvijo za vso družino. JAT MALO MANJ MLADE VLJUDNO VABLJENI! KINO STORŽIČ KOMISIJSKA TRGOVINA OPAL tel.: 064/211 724 Int 24 REKREACIJSKO DRSANJE V KRANJU IN NA JESENICAH Imamo Panasonic telefone, igrice za Game Gear, Game Boy, Sega Mega Drive I., II.; razne igralne konzole in računalnike, televizije, I videorekorderje, jovsticke za vse vrste igric in avtoradie. KRANJ: urnik: sobote od 15. - 16.30, nedelje in prazniki 15.30 - 17.00 in od 18. -19.30 ure; cene: otroci do 7 let - 200 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 400 SIT, spremljevalci 200 SIT, sezonska vstopnica 8.000,00 SIT JESENICE: urnik: sobote, nedelje od 14. - 15.30 ure; cene: 300 SIT odrasli, 200 SIT otroci PRAZNIČNI URNIK DRSANJAOd 25.12.1995 do 3.1.1996 bo drsanje vsak dan od 10. do 11.30 ure TER V ŠPORTNI D VORANI NA DODATNO: sred., 27.12., det., 28.12., pet, 29.12., pon., 1.1 BLEDU TER NJIHOVE UGODNE PONUDBE V TRGOVINI CANSPORT KNJIGOVODSTVO IN RAČUNOVODSTVO KOALA Kranj I Vodopivčeva 7 MEDIACOM, do.o. |l Bleiweisova 6, Kranj 1996: od 18. do 19.30, tor., 26.12. 95 od 16. do 17.30. Športna dvorana Bled,; prodajno skladišče "Cansport" - Nudimo drsalke Bauer in MC; uvoz iz Kanade že od 9.000 SIT ter vso ostalo hokejsko opremo po najnižjih cenah, odprto ob delavnikih od 16. do 19. ure, tel.: 741-007 V letu 1996 začnemo z vodenjem knjig za obrtnike in majhna \ podjetja. Prva dva popust! Nudimo storitve za izdelavo bilance za leto 95. Info.: 064/718-489 Razprodaja obutve, copat po izredno nizkih cenah, ki veljajo do razprodaje zalog. Lahka dostavna vozila PIAGGIO PORTER že za 13.000 DEM. Tel., fax: 214-360 Klub "Večno mladi fantje" vabi na silvestrovanje pod velikim šotorom I v Radovljici (poleg osnovne šole). Odlična postrežba, glasba in I novoletni ognjemet točno opolnoči. § Danes (27.12.) in jutri (28.12.) v velikem bazenu rekreativno plavanje; od 9. -18. ure in od 20. - 22. ure; v petek (29.12.) cel dan, od 9. - 22. ure. V malem bazenu vse tri dni od 8. - 22. ure. V nedeljo mesto Celovec pripravlja SILVESTRSKI KARNEVAL "1000 j + ena silvestrska noč". Začetek prireditve ob 18. uri, nastopajo I akrobati, ansambel "Die Buben", moderator Carl H. Planton. I Karneval bo na Pfarrplatzu. KRANJ: Splošni oddelek: pon., tor., čet., pet.: 9.00 -19.00, sreda: 10.30 - 19.00sobota: 9.00 J - 13 00 Pionirski oddelek: pon., tor., čet., pet.: 9.00 - 19.00, sreda: 12.00 - 19.00, sobota: 9.00-13.00 JESENICE: pon.- pet.: 9.00 -19.00, sob.: 8.00 -12.00 RADOVLJICA: pon.. tor, Med pet: 8.00 - 19.00, čet.: 10.00 - 19.00, sob.: 8.00 - 12.00 Bled: pon., tor., čet., pet.: 14 00 - 19 00 sreda: 8.00 - 19.00, sobota: zaprto TRŽIČ: pon. - pet.: 9.00 - 18.00, sobota: URNIK raprto VODICE: pon., tor., sreda, pet.: 12.30 - 17.30. čet.: 13.30 - 17.30, sobota: zaprto ,^VvAllQY1U DOMŽALE: pon. - pet.: 7.00- 19.00;sobota: 8.00-12.00 ŠK. LOKA: pon. - pet.: 8.00- 9.00 UUKL,I\J3iUn (ure ||jc ysak torek od 17.00 - v času od okt. do maja) Poljane: sreda 16.00 - 18.00 KNJIŽNIC Trata: pon., sreda: 14.00 - 19.00 Železniki: torek, petek. 15.00 - 19.00 Gor. ves: četrtek: 14 00 - 18.00 (prvi četrtek v mesecu je ob 18.00 ura pravljic) Žiri: pon., pet.: 14.00 -19.00 sreda: 9 00 - 12.00 in 14.00 - 18.00 (prvo sredo v mesecu je ob 18.00 ura pravljic) MEDVODE: pon., pet.: 8.00 - 19.00. sobota: zaprto KAMNIK: pon.. pet.: 9.00 - 19.00, sobota: zaprto SILVESTROVANJE POD ŠOTOROM NA REKREACIJO V KRANJSKI PLAVALNI BAZEN "1000 +ENA SILVESTRSKA NOČ" V CELOVCU e HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 0 Praznični HALO - HALO {vw%vti&e, l/cm feltfo. ^[ Trgovina KAŠČA C. Staneta Žagarja 47 BLAGOVNICA VELE DOMŽALE BRIGITA MARKET Grobeljska 38, Mengeš DISKONT ZUGW1TZ Trgovina VIKTOR l Kokra 231 A, Zg. Jezersko TRGOVINA PAJER Beleharjeva 61 A, Šenčur TRGOVINA ŽIGA l mini tržnica Planina Trgovina MATIČEK I Log 11, Železniki I TRGOVINA PRI KOVAČU Stara Loka 37, Šk. Loka I Trgovina KLASJE Selca 80 TRGOVINA PLANINA Trebija 1, Gorenja vas TRGOVINA MAK Škofjeloška 19, Kranj TRGOVINA MAK Frankovo naselje 67, Šk. Loka Odprto: vsak dan od 7. do 19. ure, sob. od 7. do 13. ure, ned. in prazniki od 8. do 12. ure . Tel.: 242-178 je odprta tudi v soboto, 30. dec, do 19. ure. Vsem našim kupcem telimo tudi srečno novo leto. Trgovina bo v predprazničnem času odprta v ned od 8. do 12. ure, pon. zaprta in tor. od 8. do 12. ure. AKCIJA - ugodna novoletna ponudba. Odprto: sre., čet., pet., sob. od 8. do 19. ure, ned. od 8. do 13. ure, tel.: 81-308. MOJCA s.p., Športna dvorana, Ledarska ul 4, Podmeiakla. Odprto: sre., čet, pet. od 9. do 17. ure, sob. od 9. do 13. ure, ned. od 8. do 12. ure, pon., 1. L, zaprto, tor. 2. 1. 96, odprto od 9. do 11. ure. Del. čas: nedelja: od 8. do 12. ure, pon. zaprto, torek od 8. do 12. ure. Del. čas: sobota od 7. do 21. ure; ned, tor.: od 7. do 19. ure, pon., 1.1.%- zaprto 27. 12. - 29. 12. od 8. do 19. ure; 30. in 31. 12. 1995 od 8. do 13. ure; 1. 1. 19% - zaprto; 2. 1. 19% od 8.30 do 11. ure 27. 12. - 29. 12. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure; 30. 12. 1995 od 8. do 13. ure; 31.12.1995 od 9.30 do U. ure; 1.1. in 2.1.1996 zaprto" 27.12. - 29.12. od 7. do 19. ure; 30.12.1995: od 7. do 17. ure; 31. 12. 1995 od 7.30 do 12. ure; 1. 1. 19% zaprto; 2. 1. 1996 od 7.30 do 12. ure i 27.12. - 29.12. od 6.30 do 18. ure; 30.12.1995 od 6.30 do 15. ure; 31.12. 1995 od 9. do 11.30 ure; 1. 1. 19% zaprto; 2. 1. 19% od 9. do 11.30 ure * 27. 12. - 30. 12. od 7. do 21. ure; 31. 12. 1995 od 8. do 18. ure; 1. 1. 19% zaprto; 2. 1. 19% od 7. do 21. ure m 27. 12. - 30. 12. od 7. do 21. ure; 31. 12. 1995 od 8. do 18. ure; 1. 1. 19% zaprto; 2. 1. 1996 od 7. do 21. ure TRGOVINA Z ŽTVnJ POD SLEMENOM m^Mm- ■-■>-■< TRGOVINA BANTALE i DOSTAVA NA DOM 311 -278 Odprto: sobota, 30. 12. 95 od 8. do 18. ure; nedelja, 31. 12. 95 od 8. do 12. ure, torek, 2. 1. % od 8. do 12. ure. KRIŽE, tel: 57-584 ■ ■ * < - -' j Vsak dan od 8. do 21. ure, nedelje in prazniki od 8. do 13. ure, 31. 12. od 8. do 21. ure TRGOVINA PRI MIHU, Odprto: sobota, 30. 12. 95 od 8. do 13. ure; nedelja, 31. 12. 95 TENETIŠE od ^ ^° ure' torek, 2- 1- % od 8. do 12. ure. TEL.: 46-181 Odprto delavniki od 7. do 19. ure; sobota, 30. 12. 95 od 7. do 17. ure; tdelja, 31. 12. 95 od 8. do 12. ure, torek, 2. 1. % od 8. do 12. ure TRGOVINA PRINC Odp ZALOG 22, tel: 421-003 nea TRGOVINA JAKA 0b delavnikih od 7. do 19.30 ure, sobota od 7. do 18. ure, nedelja ^ od 8. do 12. ure in v torek, 2. 1. % od 8. do 12. ure • SVEŽ KRUH CERKLJE TRGOVINA SIMONA RADOVLJICA Od srede, 27.12. 95, do sobote, 30.12. 95, od 7.30 do 19.30 ure, nedelja, t 31. 12. 95, od 8. do 12. ure; torek, 2. 1. 96, od 8. do 12. ure PARFUMERLJA VTTAIJS, JESENICE Vsak dan od 8. do 18. ure; sobota od 8. do 18. ure MpROGERUA VIS - VTTAIJS, BLED Vsak dan od 8. do 19. ure, nedelja od 14. do 18. ure I BPT - BISTRICA PRI Delavniki odprto od 8.30 do 19. ure; sobota od 8. do 13. ure, TRŽIČU, DETELJICA 10 *1 96 ta 4•1 96 zaradi inventure zaPn°- SP PODLUBMK -ŠKOFJA LOKA sobota, 30. 12. 95, odprto od 7. do 18. ure SP GROHARJEVO NASELJE ŠKOFJA LOKA sobota, 30. 12. 95, odprto od 7. do 18. ure SP BLAGOVNICA žnu BLAGTVNI CENTER MEDVODE MARKET mmmmm nedelja, 31. 12. 95, odprto od 8. do 12. ure torek, 2. 1. %, odprto od 8. do 12. ure. Tel: 061/611-100 SP IN DISKONT BLAGOVNICA torek, 2.1% ŽELEZNIKI odprto od 8- *° 11 ure mmmmmmmmmm PTC VRHNIKA SP torek, 2.1. %, IN BTFE odprto od 8. do 12. ure SP TRG KOMANDANTA STANETA 5 torek, 2.1. %, LJUBLJANA odPTto od * * SP GAMELJNE 15 mm torek, 2. 1. 96, odprto od 8. do 12. ure SP FRANKOVO NASELJE 56 ■ torek, 2.1 % ŠKOFJA LOKA odprto od * •> 11 ure SP MESTNI TRG 9, torek, 2.1 % ŠKOFJA LOKA odPrto od * do 11 ure SP PODLUBMK ŠKOFJA LOKA torek, 2. 1. %, odprto od 8. do 12. ure GLASOV KAŽIPOT » Zahvale Zahvala Rdečega križa Slovenije Ob izteku leta izraža Rdeči križ Slovenije iskreno zahvaljujemo vsem Vam, ki ste v tem letu prispevali svoj prispevek k prizadevanju za uresničevanje našega osnovnega poslanstva. Brez Vaše pomoči, spoštovani državljanke in državljani, gospodarske organizacije in medijske ustanove, ne bi mogli nuditi pomoči več kot 70 tisočim družinam, ki jih pesti pomanjkanje in trpljenje; Vam, cenjenim 100.000 krvodajalcem, ki ste darovali dragoceni' kri in s tem omogočili, da smo v državi zadostili potrebam po krvi in tako z Vašo pomočjo rešili premnoga življenja; Vsem Vam, ki ste po svojih močeh pomagali, da smo z zadnjih štirih letih nudili in omogočili človeku dostojno življenje več 170 tisočim gebuncev, ki so zaradi vojnih grozot poiskali zavetje v naši državi; iskrena hvala Vam, spoštovani poslanke in poslanci, vladni organi in ustanove, ki ste z razumevanjem vloge in pomena Rdečega križa Slovenije prispevali k ustvarjanju osnovnih pogojev za to, da smo lahko z uresničevanjem dejavnosti pomagali tisočem ljudi. Hvala Vam, dragi prostovoljke in prostovoljci Rdečega križa, ki ste s svojim delom nesebično pomagali pri delu RKS. Želimo Vam vesele božične praznike, v Novem letu 1996 pa veliko zdravja, sreče in miru. Rdeči križ Slovenije Novoletna koncerta Radomlje, Domžale - V Kulturnem domu Radomlje bo imel novoletni koncert Mešani pevski zbor Radomlje jutri, 28. decembra. V hali Komunalnega centra v Domžalah pa bo novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik v soboto, 30. decembra, ob 20. uri. Koncert Terceta Slovenija Kokrica - Turistično društvo Kokrica bo v petek, 29. decembra, priredilo v Kulturnem domu na Kokrici koncert Terceta Slovenija z Božičnimi in Slomškovimi pesmimi. Koncert bo ob 19. uri. Predprodaja vstopnic v pisarni TD v Brunarici pri Čukovi jami in uro pred koncertom. Praznični koncert Mošnje - V Kulturnem domu v Mošnjah bo v petek, 29. decembra, ob 16. uri praznični koncert. Nastopili bodo: otroški zborček osnovne šole. ženski zbor Al- mira, harmonikarski orkester glasbene šole Radovljica. V Šenčurju Šenčur - Pihalni orkester Tržič prireja Novoletni koncert, ki bo danes, 27. decembra, ob 19. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Poleg orkestra nastopa še humoristična skupina Smeh. Izleti Pohod na Kum Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na zimski pohod na 1219 m visoki Kum v Zasavju, ki bo v torek, 2. januarja, z odhodom ob 6. uri z železniške postaje v Kranju. Hoje bo za 5 do 6 ur. Dobimo se na Sv. Jakobu! Kranj - Planinska sekcija Iskra pri Planinskem društvu Kranj vabi na Sv. Jakoba in sicer na Novega leta dan, t.j. 1. januarja. Po voščilu boste med kratkim počitkom pri oskrbniku izvedli "inventuro", oz. pogledali, kaj mu je od novoletne ponudbe dobrega ostalo, nato pa se dogovorili za nadaljno pot, čas vrnitve domov in prevoz. Glede prijva velja pravilo "kdor pride - ta gre"!. Bodite torej 1. januarja 1996 najkasneje ob 10. uri na sv. Jakobu nad Preddvorom! Prireditve *W Dedek Mraz na Bledu Bled - Jutri, v četrtek, bo dedek Mraz ob 12. uri startat pred Festivalno dvorano, ob 12.30 bo KS s šolo in otroki pripravila sprejem. Dedek Mraz se bo v Ribnem zadržal okoli 30 minut. Ob 13. uri bo nadaljeval pot preko Sela do Mlina in do Boh. Bele, kjer bo predvidoma ob 13.50 in se bo zadržal do 14.20. Nato se bo odpeljala nazaj proti Bledu in ob 15. uri bo prispel v Trgovsko turistični center Bled. V petek bo dedek Mraz s spremstvom pred Festivalno dvorano starta! ob 12. uri, v Zapisu pred trgovino bo ob 12.20 uri, ob 12.50 se bo peljal skozi Sebenje in Podhom do Spodnjih Gorij, kjer se bo Pri Petaču ustavil ob 13.30. Ob 14. uri bo pred trgovino Specerija v Gorjah, ob 14.30 se bo skozi Rečico odpeljal nazaj na Bled in ob približno 15. uri bo prispel v Trgovsko turistični center na Bled. Za 16. uro je predviden ples za otroke z Dedkom Mrazom. V soboto pa Dedek Mraz prav tako pred Festivaino dvorano štartal ob 14. uri in bo eno uro križil po Bledu. Ob 15. uri bo ponovno v TTC Bled, ob 16. uri za bo v Festivalni dvorani zaključek prireditve Dedek Mraz na Bledu. Silvestrovanje bolnikov in invalidov Domžale - S pomočjo dobrotnikov, med katerimi je tudi občina Domžale, bo župnijska Karitas Domžale tudi letos pripravila silvestrovanje bolnikov in invalidov iz okolice Domžal, Mengša, Kamnika in Ljubljane. Silvestrovanje bo v veroučnih prostorih v Domžalah. Praznični koncert v Besnici Prihodnje leto, 16. junija, bo v Besnici že 5. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev. Besnica, 27. decembra -Turistično društvo Besnica, ki deluje že 43 let na območju vasi Jamnik, Pod-blica, Nemilje, Njivica, Zgornja in Spodnja Besnica, Rakovica ter Zabu-kovje, je leto, ki se izteka, obeležilo s številnimi prireditvami. S prireditvami pa bo Turistično društvo začelo tudi leto 1996. Tako bo 6. januarja ob 19.30 v dvorani gasilskega doma v Spodnji Besnici praznični koncert narodno zabavnega ansambla Obzorje. Konec meseca (25. januarja) pripravljajo predavanje o podvigih alpinistov Marije in Andreja Štrem-felj. Februarja bodo v Besnici predstavili avdio in video kaseto z letošnjega Gorenjskega prvenstva harmonikarjev. Hkrati pa bodo takoj po novem letu začeli s pripravami za 5. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev, ki bo 16. juni-ja 1996. Zanimive prireditve in predavanja imajo v programu tudi marca in aprila. Maja bo tradicionalni pohod na Špi-časti hrib in zanimivo kolesarsko tekmovanje. Po septembrskem Semanjem dnevu, bodo novembra predstavili izdelavo Ad-ventnih venčkov. Za konec leta pa že zdaj načrtujejo Božični koncert z ansamblom Slovenija. Pred dnevi pa so v društvu dobili tudi pobudo o organizaciji Besniško-pod-bliško-jamniški planinski poti. O tem bodo razmislili v upravnem odboru. • A. Ž. Po novem letu, 6. januarja, bo koncert ansambla Obzorje. 0> 00 > O An o o S S si Ivan Mlinar iz Kranja, eden najstarejših naročnikov "Gorenjca" Kranjski Tržičan je naročnik Gorenjskega glasa že od 1948. leta. Zanimajo ga domače novice, brati pa začne vedno zadaj, pravi, pri osmrtnicah. Le pri žrebanju nikoli ni imel sreče, niti takrat ne, ko je pridobil kar sto novih naročnikov. Kranj, 27. decembra • Ko sem ga prejšnji torek po telefonu iskala na njegovem domu na Gosposvetski v Kranju, ga nisem uspela priklicati. Kratek tu-tu se je oglašal dopoldne, popoldne, zvečer. Najprej sem mislila, mogoče pa ima rad dolge telefonske pogovore, potem mi je kanilo, da morda ni prav odložil slušalke, zvečer pa me je že zaskrbelo; se mu je kaj zgodilo? Tudi naslednje dopoldne je še vedno delalo tu-tu, pa sem se kar odpravila pogledat, kaj neki se dogaja. Pred blokom nasproti zdravstvenega doma sem našla peščico stanovalcev, ki so mi pojasnili, da telefoni pri njih že drugi dan ne zvonijo, da nekaj popravljajo v napeljavi. Z olajšanjem sem pozvonila na vratih v pritličju, na katerih piše Mlinar. Odprla mi je prijazna Marija, dejala, da moža Ivana ni doma, da pride enkrat po eni, naj se torej oglasim popoldne. Dobre volje in nasmejan sedemdesetletnik mi je krepko segel v roke. "Dopoldne me ponavadi ni doma," je pojasnil. "Imam mesečno karto za lokalca, peljem se do mostu, grem po nakupih na tržnico, se sprehodim po mestu, včasih se ustavim pri sinu na Planini, pa mine dopoldne." Saj ne, da bi bil mož že star, ampak takole z opornicami po svetu... Ni kaj, korajžen je in voljo mora imeti. "To pa res, kar tako se ne predam. Zelo ve|iko hodim, čeprav vedno bolj po rokah, mislim, da me to drži pokonci. Samo zasedeti se ne smem." O zdravstvenih težavah pripoveduje bolj mimogrede, za pojasnilo. "Ko sem bil star 39 let, so mi vzeli tn četrtine želodca in dvanaj-sternik. Vsi so rekli, da ne bom dolgo, pa mnogih od njih ni več, jaz pa sem še kar. 1971. leta, brž zatem, ko sem se upokojil, so mi ugotovili sklerozo multipleks. Prej so me zdravili za revmo, pošiljali od bolnišnice do bolnišnice, me nategovali, pa ni bilo nič bolje. Imam tudi by pass..." Mojster za selitve Lahko bi tako rekli, saj se je v svojem življenju kar devetkrat selil; s starši Štirikrat, s svojo družino petkrat. Nazadnje pred petindvajsetimi leti, ko je z ženo Marijo in otrokoma, hčerko I Marijo in sinom Rajkom, dobil stanovanje na Gosposvetski in končno postal "sam svoj". Zdaj sta z ženo že dolgo sama, oba otroka sta poročena in od doma, se pa z družinama rada vračata. Marija in Ivan sta posebno ponosna, da sta že dvakrat prababica in pradedek. "Rojen sem bil v Bistrici pri Tržiču. V očetovi družini je bilo kar 21 otrok. Živa je samo še ena od tet, Minka Mrak, ki jih je pred kratkim dopolnila 90. V Kranj smo se preselili 1938. leta, potem ko sva oba s sestro že delala v takratni Jugobruni, oče pa v ŠtejTetovi čevljarni. Eno leto sem se vozil v Kranj, en teden z vlakom, en teden, ko sem imel popoldansko, z avtobusom. Nehali smo ob desetin zvečer, potem pa do polnoči čakali, da je pripeljal avtobus gosposke Tržičane, ki so bili v Ljubljani v operi. V Kranju smo najprej stanovali v Rakovici, ko sva se z Marijo poročila, sva bila podnajemnika v Stražišču. Nazadnje v hiši vrh "štenge" nad Gaštejem. Vedno smo bili podnajemniki, pa še zelo zadovoljni smo bili lahko, da nas je sploh kdo vzel na stanovanje. Najhuje je bilo, ker v hiši ni bilo vode. Dokler sva bila z ženo sama, je šlo, ko pa sta prišla otroka, plenice... S Kalvarije smo hodili po vodo v studenec k železniški postaji. Na Kalvariji so bili takrat še trije križi, pogled iz Kranja gor je bil zanimiv, ne vem, kje so zdaj tisti križi." "Prostovoljci" v nemški vojski Ivan Mlinar je doživel tudi nemško vojsko in preživel rusko ujetništvo. Takole se spominja tistih časov: "Bilo Je 1943. leta. Popoldne sem se ustavil v gostilni na Gašteju in spil pivo. Opozorili so me, da me doma čaka nekaj lepega, kaj, pa niso povedali. Ko sem prišel domov, je bil tam gestapo, takoj sem se moral obleči in vzeli so me s seboj. Zjutraj mi je mama na športni "plac", kjer je danes nebotičnik, prinesla kovček z najnujnejšimi stvarmi. Od tam so nas gnali na železniško postajo, nisi imel kam pobegniti. Kjerkoli se je vlak ustavil, so nas pozdravljali in nam ponujali cigarete. Čudno se mi je zdelo, zakaj so tako prijazni. Potem sem ugotovil, da na vagonih piše "Jugoslovanski prostovoljci"." V Prusiji so ga zajeli Rusi in ga odpeljali v ujetništvo. V Stalinogorsku, južno od Moskve, je delal v rudniku. "Zvečer, ko smo nehali, je vsak od nas vzel kos premoga ah' poleno, da smo se v podrti tovarni, kjer je bil logor, vsaj malo pogreli. Zjutraj so nam dali košček kruha, namazanega z margarino ali nečim podobnim, zvečer pa je bila krompirjeva juha. Bdi smo lačni, na gnoju smo pobirali olupke, jih prali in jedli. Sedemnajst mesecev sem bil v ujetništvu. Julija 1946 sem prek Madžarske in Romunije prišel domov. Tehtal sem 42 kilogramov..." Sto naročnikov Po vrnitvi domov se je Ivan Mlinar spet zaposlil v Tiskanini. Nekaj let je sodeloval tudi v DPD Svoboda Stražišče. Igral je v Miklovi Zali pa v Županovi Micki in še nekaterih igrah. "V Miklovi Zali sem moral "umreti", Turek me je "presekal". Ko sem se na odru zgrudil, sta otroka z balkona vsa prestrašena zakričala: "Oči, oči!" Vaje smo imeli tudi do treh ponoči. Da sem lahko šel, sem v tovarni doprinašal. Nadur takrat niso plačali, dobil pa sem proste ure." 1498. leta se je naročil na "Gorenjca", ki mu je zvest še danes. Spominja se akcije uredništva, ki je vabilo nove naročnike. Za vsakega desetega naročnika, ki ga je pridobil, je dobil kupon, zbral iih je deset, enajsti je bil njegov, zavrteli so se v bobnu, sreče pa zanj vendarle ni bilo. Tudi kdaj kasneje nikoli ni bil izžreban. "Naročnike sem pridobival med znanci iz Stražišča, največ v predilnici, kjer sem delal. Še dandanes mi kdo od Strašanov reče, da ima "Gorenjca" še od takrat, ko ga je naročil pri meni" Ivan Mlinar pravi, da "predela" ves časopis, vedno pa začne zadaj, pri osmrtnicah. Je pač v letih, ko ta in oni njegov znanec odide. Zanimajo ga tudi novice iz rodnega Tržiča. Razen Gorenjskega glasa prebira še Dnevnik in gleda televizijo, najraje kranjsko. Tako je vedno sredi življenja, dogajanj, tudi tistih, ki bi šla sicer mimo njega. Svoj prosti čas daruje za delo pri društvu invalidov, kjer je poverjenik, nadvse rad pa ima srečanja gorenjskega društva multiple skleroze. Enkrat na leto gre prek društva za dva tedna v Topolšico. Ena novoletna želja Zadnja leta z ženo Marijo silvestrujeta kar doma. Žena, astmatičarka, težko prenaša zakajene prostore. Ja, prej sta s prijatelji in z otrokoma rada zaplesala v novo leto. Včasih se je zbralo tudi po osem parov, ki so se potem do jutra skupaj zabavali. Na vprašanje, česa si najbolj želi v novem letu, je Ivan Mlinar brez premisleka odgovoril: "Samo zdravje. Če ga ni, tudi vreča denarja nič ne pomeni. Najbolj se bojim, da bi moral biti odvisen od pomoči drugih." Žena Marija je ob teh besedah samo prikimavala. Se na dolga nasmejana leta obema! H. Jelovčan, foto: T. Doki 3J D W< 0> U n lil • " (j 2 |g ro N O "O £ 03 33 I*" TJ C/) m s a b S m z o — «=■■»* CA š « o a w is». Rit! S tt i o «' 8 a šr C/* 5T 3 O 8 (O 3 8 33 D V> ta r, g (Ji C/> W M &5 3 ^ Is S m tu o c C C č7 ft) w cj < < 5" ta O) 2J 3 w m o CD C P W S. PREJELI SMO Spoštovani! Ker vem, da je rubrika "Prejeli smo" v Vašem časopisu rezervirana za strankarske zdrahe in polemike raznih funkcionarjev, sem se odločil, da Vam napišem tole pismo. Članka mi tako ne bi objavili. Za kaj torej gre? V Gorenjskem glasu z dne 8. decembra sem v prilogi "Gorenjska" na prvi strani ogorčen prebral članek g. Mihe Naglica z naslovom "Upokojencem je kar lepo". Rad bi vsaj na kratko povedal svoje (in verjetno še preneka-terega) upokojenca mnenje. Prav nič nam ni lepega nam, upokojenim delavcem! Ne rečem, tistim, ki imajo na mesec sto in več tisočakov, je pa res lepo. V uvodu omenja hlapca Jerneja in to, da včasih sploh ni bilo upokojencev. Ali bi nas rad ta g. Naglic spravil nazaj v srednji vek, ne samo na Balkan, kamor bomo kmalu šli. Včasih tudi nihče ni plačeval prispevke v pokojninski sklad. Pokojnine smo si delavci krvavo zaslutili s poštenim delom in nihče, najmanj pa razni Naglici nam tega ne smejo očitati, sicer jih bodo dobili po gobcu! Vem, denar ie hudič, ki premami prenekaterega, zato razumem apetit vladnih gospodov po našem denarju. Naj mi bo dovoljeno, da osvetlim še drugo, temno plat naših, delavskih pokojnin. Sam sem petintrideset let delal v jeseniški lelezami na tri izmene vse dni v letu. Prost sem bil samo v času letnega dopusta, ali če sem zbolel. Pri nas imamo dve starostni kategoriji upokojencev. Prvi so starejši upokojenci, generacija mojega očeta. Po vojni so ob skromni prehrani delali po dvanajst in šestnajst ur na dan, ob nedeljah pa hodili na udarniško delo. Zene, oziroma matere takrat še niso bile zaposlene, z redkimi izjemami. Danes so ti ljudje stari okoli osemdeset let. Dobivajo tam do petdeset tisočakov na mesec, več ne. S tem denarjem morata livotariti dva ostarela človeka. Če bi tak denar dali našim "vrlim" poslancem, bi se prvi teden sami pobesili! Ti upokojenci livotarijo iz meseca v mesec ob krompirju, kruhu in mleku. S starostjo pride tudi bolezen, zato morajo večkrat k zdravniku. Ker pa je zlati socializem lal propadel, morajo vse to kljub trojnemu zavarovanju (obvezno, prostovoljno in nadstrandardno), plačati. O kakšnih toplicah, čeprav bi jih bili še kako potrebni, lahko samo sanjajo. Sedaj, ko so bolni in ostareli in obnemogli, pa bi nekateri radi videli, da bi šli ti ljudje čimprej pod rušo. Ali kaj takega počenjajo z upokojenci v demokratični Evropi? Ne, sedaj za boiič in novoletne praznike so jim dali po dve pokojnini! To se pravi spoštovati minulo delo. Nam pa neki g. Naglic filozofira, da se imamo slovenski upokojeni DELAVC1(!) lepo. Pa še nekaj besed o nas, mlajših upokojencih, kamor sodim tudi sam. Upokojenci pri šestdesetih letih starosti smo postali zato, ker je naše nesposobno drfavno vodstvo spravilo številna podjetja v nekaj letih na boben. Prav tako, kot je včasih nesposoben gospodar pognal še tako lepo in veliko kmetijo. Torej za to nismo prav nič krivi. Ker pa so delavske pokojnine mizerne, so si mnogi, ki jim zdravje še dopušča, poiskali honorarne zaposlitve, da se lalje prebijajo skozi livljenje. Ženske hodijo pospravljat pisarne, ki so na srečo pognale ob lastninjenju, kot gobe po delju, druge so čistilke po blokih, nekatere pazijo majhne otroke in tako dalje. Sam sem nekaj let delal kot raznašalec "Dnevnika", šest dni v tednu. Rekordni zaslu-lek je bil 10.400 SIT. Nikoli nisem dobil nobenih zaščitnih sredstev, še ročni voziček sem kupil za svoj denar, da sem ob četrtkih razvozil Nedeljca. Priporočam g. Nagliču, naj si takrat, ko bo šel v pokoj, določi le višino povprečne delavske pokojnine, da bo na lastni koli občutil, kako mu bo lepo! Še in še bi lahko pisal, vendar bi bilo brez pomena. Rad bi dal le še predlog, kako naj se nas naša "demokratična" oblast reši. Ko bomo upokojenci postali za drlavo preveliko breme (begunci ga ne), naj nas nalolijo v livinske vagone in odpeljejo v zbirna taborišča. Sam se bom PROSTOVOLJNO javil za prvi transport. Od tam naj nas odpeljejo pod plinske prhe in naša trupla polgejo v krematoriju, seveda na drlavne stroške, da ne bi morda s tem bremenili naših otrok. Upam, da smo si zaslulili vsaj to, česar so bili v Času Tretjega Rajha, v času g. Hitlerja delelni Židje. Denar, ki bo ostal, pa naj drlava porabi za plače funkcionarjev, poslancev (pos-rancev) in razne odpravnine in nagrade "zaslulnim" gospodom! Povedati moram še to, da sem bil pred časom tudi Vaš naročnik, vendar sem časopis odpovedal, ker me je Vedno, ko sem ga prebral, dva dni bolela glava. Sedaj ga občasno kupi hčerka in mi tako, ko ga zagledam, polene hitreje kri po lilah. Če imate pogum in seveda prostor v Vašem časopisu, bi lelel, da moje pismo v celoti objavite, kot odgovor g. Mihi Nagliču. Če pa to ni mogoče, pa vseeno hvala, ker ste ga prebrali. Želel bi, če je seveda mogoče, da bi ga prebral tudi g. Naglic. Pismo sem napisal v popolni prištevnosti in sem zanj in za morebitne posledice pripravljen tudi odgovarjati. Sem pa besen, kot hudič! Janko Fon, Cesta Maršala Tita 2, Jesenice O krščanskem socializmu na Slovenskem Veseli me, da so se oglasili nekateri krščanski socialisti, in da se bo ob njihovem sodelovanju razjasnila podoba slovenskega krščanskega socializma. To se mora namreč nujno, predvsem pa pravočasno zgoditi! Pri tem pa dogajanje v t. i. tranziciji, se pravi v zaključni fazi "izgradnje" komunizma v preobleki socialdemokracije spominja na igro mačke z mišjo. Mnogi poskušajo igrati šah s šahovskimi velemojstri, medtem ko so sami doslej igrali kvečjemu "špano" v domači kuhinji s staro mamo, ki se pusti vedno premagati in jim pusti njihove "filolčke". Marsikdo pa vendarle dojema pomen oblikovanja podobe časa glede na pretekle, sedanje in bodoče potrebe. Ne vem, če so g. Magajna, g. Petric in g. Justin med slednjimi ali onimi drugimi, vsekakor pa vsi nastopajo v imenu krščanskega socializma tako, kot ga oni razumejo oz. ne razumejo in v takšni vlogi, kot mislijo, da je ustrezno. Upam, da bo o krščanskem socializmu "znotraj in zoper oz. za" slovensko krščanstvo, slovenski katolicizem in slovensko Cerkev sploh kdaj kaj rečeno na pristojnih mestih, recimo na SAZU ali kje drugje, in da bodo o tem razpravljali in povedali svoje mnenje pooblaščeni in dovolj poučeni ljudje. Do tedaj in tudi potem pa bomo vendarle smeli in morali razmišljati tudi drugi. Sam delim mnenje s tistimi številnimi Slovenci, ki so pač prepričani, da je bilo krščansko socialno gibanje v polpretekli slovenski zgodovini zlorabljeno in kar je še huje, da se z njim še vedno manipulira. Pri tem ne gre za nikakršne "konstrukte", kot to meni g. Magajna pa tudi za nikakršno "pravico do pluralnosti", kot to tolmači g. Petric. Tudi ne gre za nikakršno "skrivanje" za mnenjem zgodovinarja Pleterskega, kot mi to pripisuje g. Justin, ampak za ugotovitve, ki so lal še kako dokazljive. Interesi komunistov in krščanskih socialistov so bili in so divergentni. Komunisti so se in se bojujejo izključno za oblast "samo po sebi", krščanski socialisti pa za "pluralnost znotraj doktrine". Oboje je tudi izrecno zajeto tako v "Dolomitski" kot v "Novogoriški" izjavi. Ob tem se soočamo z ugotovitvijo, da so komunisti ob tej španoviji svoj cilj dosegli, krščanski socialisti pa ga niso in ga po vsem sodeč tudi nikoli ne bodo. V dolomitski izjavi je ob vsem velikem in nepomembnem gostobesedju ključna "majhna podrobnost" v obveznosti krščanskih socialistov, da se odrečejo lastni organizaciji, v novoeoriški pa v tem, da se strinjajo z doselenim in preteklim stanjem, ne da bi se morali komunisti, razen s ponovno in ne iskreno priznano pravico do pluralnosti, s čimer koli odkupiti za svoje "napake vzpona". Niti s tem, da bi izdali mrliške liste za ljudi, ki so jih pomorili ali, da bi njihove posmrtne ostanke dovolili krščansko pokopati, da o spoznanju in kesanju ali celo o poboljšanju niti ne govorim. Očitno tudi odveze ne potrebujejo, ampak le pooblastilo in strinjanje svojih sopotnikov za nazaj, za zdaj in za naprej. Pri tem je popolnoma jasno, da "novo-goriškost" Magajnove izjave ni geografska oznaka dosele-nega sporazuma, ampak se kot pojem navezuje na "novogoriški" kongres slovenskih komunistov. Na tem kongresu so "gladili" svojo preteklo pot tako glede sodelovanja s krščanskimi socialisti, kot glede zlorabe liberalizma v 70. letih ob T. Remca akciji petindvajsetih poslancev in še glede marsičesa v svoji "evoluciji" iz socialdemokracije preko boljševizma v socialdemokracijo. Zavedam se dobronamer-nosti in zaupljivosti večine krščanskih socialistov. Tudi verjamem v "načelnost" g. Magajne, saj jo je dokazal npr. s tem, da je kot eden ustanovnih članov Tomšič-Pučnikovih socialdemokratov izstopil iz njune stranke in kot bivši socialdemokratski poslanec popolnoma sam začel "urejati" krščansko socialne probleme tako, da je ustanovil Stranko krščanskih socialistov in podpisal novo-goriško izjavo v njihovem imenu. Verjamem tudi npr. v "načelnost" g. Peterleta, ki je sodeloval v manipulaciji z ustanovitvijo Krščansko socialnega gibanja, ga pozneje vešče preoblikoval v Krščansko demokratsko stranko, se postavil na njeno čelo in tam izvaja tipično krščansko socialno politiko tipa Kocbek, npr. s tem, da legitimizira in pomaga vzdrlevati nenaravno črno-rdečo koalicijo, za katero je vedno bolj jasno, da volivci tako "strmijo v rdeče nebo, da bodo kmalu zagledali črno dno", če bi g. Sv. Štefan - zavetnik konj Križ, Štefanja Gora, 27. decembra - Na Sv. Štefana, 26. decembra, se posebno slovesno praznujejo lastniki konj oziroma domačih živali. Sv. Štefan je namreč zavetnik konj in nasploh kmečke živine. Praznovanje z daritvami in nošenjem maket pri Šenčurju, v Sori pri Medvodah, lani pa so prvič pripravili prireditev tudi v Smledniku. Slovesno je bilo včeraj na Štefanji Gori, kjer je bil škof Uran in v Sori, kjer je bil škof Kvas. Na Križu pri Komendi pa je bil velik domačih živali okrog oltarja pa ima še sprevod konjenikov. Reportažo s prazno- Kosebno dolgoletno tradicijo na Križu pri vanj na sv. Štefana bomo objavili v Go-oniendi, na Štefanji Gori, pa v Srednji vasi renjskem glasu v petek. • A. Zalar Peterle ne bil zadosti "načelen", goreč pa tudi osebno pogumen, pač ne bi mogel "teozofsko" nositi odgovornosti za preprečevanje spreje-m a "udbovskega!" amandmaja, nezakonitega umika Zakona o odvzemu lastnine bivšim DPO, skrivno dogovarjanje z Drnovškom, razpust DEMOS-a, neutemeljen pristanek na predčasne volitve, ki so "abortirale" DEMOS, še posebej pa ne bi mogel nositi soodgovornosti za privatizacijsko prevaro. Če bi tovrstni Krščanski socialisti ne bili takšni "teozofi", bi se tudi zamislili ob dejstvu, da so v zameno za vse to dobili pravico, da njihov notranji minister sme "tepsti" ljudi, ombudsman pretepenim povedati, da ni pravice, minister za razvoj biti odgovoren za vsa gospodarska stranpota in za sanacijo propadlih komunističnih bank, njihov minister za kmetijstvo uničevati slovenskega kmeta, njihov prometni minister pa graditi ceste, po katerih se z razkošnimi limuzinami prevalajo komunistični kapitalisti. Ob teh ugotovitvah so razsvetljene cerkvice kaj klavern oblil slovenskemu narodu, saj bo oblast, ko bo treba, ob podpori ljudstva odpravila to nepotrebno "zapravljanje" in bo slovenska zemlja spet v temi komunističnega mrka. Verjamem tudi v "načelnost" g. Kovačič-Peršina, Poštraka, Mladena A. Švarca, g. Mik-lavčiča, g. Justina in drugih. Trudijo se pač po svojih najboljših močeh! Ker pa se vsi skupaj niso distancirali niti od Kocbekovega, Fajfarjevega in Breclje-vega podpisa suicidne Dolomitske izjave niti od Magajnovega podpisa afirma-tivne novogoriške izjave, jim pač ne verjamem, da so spregledali, kako je Kocbek nepooblaščeno tudi v njihovem imenu podpisal Dolomitsko izjavo v imenu "Krščansko socialistične skupine" in ne morda v imenu krščansko socialne ali podobne skupine, in da je v bistvu enako ravnal tudi g. Magajna. Če pa kljub vsemu so spregledali to pomembno podrobnost, pa naj si izvirnike teh listin ponovno podrobno ogledajo. Morda bodo ob tem razumeli pomen te "semantične" podrob- nosti. Upati je le, da se njihovo politično bivanje ne bo zaključilo tako, kot se je pri Kocbeku, se pravi, da ne bodo tako kot on razmišljali samo še o svoji "metafizični biti" in o tem, kam so še ali niso več povabljeni, namesto da bi razmišljali o svoji odgovornosti za posledice svojega sodelovanja s komunizmom. Ob tem upanju pa ne gre pozabiti, da je odgovornost današnjih "krščanskih socialistov" večja od Kocbekove, saj je šlo Kocbeku za glavo in še ni imel izkušenj s komunisti, njegovim današnjim epigonom pa ne gre za glavo, bridkih izkušenj pa imajo več kot dovolj. Predvsem pa ne verjamem, da vsi omenjeni gospodje predstavljajo pravi slovenski krščanski socializem, in upam, da jim bodo prizadeti to tudi povedali, predvsem pa še pravočasno preprečili, da bi samozvano skrbeli za njihov blagor na dokazano napačen in neuspešen način. V Ljubljani, 11.12.1995 Danijel Oto Malenšek Ljubljana Rožna dolina c IV/5 "Novi parket je postal drsališče" V Gorenjskem glasu je bil dne 28. novembra 95 objavljen članek: "Novi parket je postal drsališče" in se dotika problema športnega poda v telovadnici OŠ I. Grohar v Škofji Loki. Ker v članku ni imenovan izvajalec, bi javnost in investitorje to lahko zavedlo v smeri, da je bil izvajalec Ornega Razvojno trlni inle-niring iz Velenja, ki je specializirani izvajalec športnih podov v sodelovanju z Elanom. To lahko pomeni dezinformacijo in škodo ugledu Elana in Omege in neposredno materialno škodo. Elastan je zaščitena blagovna znamka, ploskovno elastični pod pa patentiran in je lastnik ind. lastnine Elan in Ornega. Nelojalna konkurenca nas posnema in modificira našo tehnično in tehnološko osnovo, izvede kvazi elastan, ki ne ustreza standardu DIN 18032 in s tem povzroči škodo investitorju, uporabniku in posredno tudi Elanu in Ome- V primeru OŠ Ivan Grohar Škofja Loka smo sodelovali pri razpisu. Točno smo seznanili občino in šolo o našem proizvodu s ceno smo bili za spoznanje dralji, vendar smo bili zavrnjeni. Tudi v času izvedbe poda s strani "neznanega" izvajalca smo sledili aktivnosti in o nepravilnosti izvedbe dobronamerno pisno obvestili šolo, da bi ta zahtevala od izvajalca tako izvedbo, kot je predpisana in patentirana. Izvajalec, ki mimogrede protizakonito koristi naš patent, se je temu izognil in izdelal športni pod, ki ne ustreza standardu DIN 18032, ki nima atesta in je zato tudi neustrezen. V izogib nesporazumom v javnosti lelimo, da to naše sporočilo upoštevate in ustrezno dopolnite Članek v Gorenjskem glasu. Direktor: Jože Rajer, dipl. ing. Spoštovano uredništvo časopisa Gorenjski glas! V vašem časopisu Gorenjski glas je dne 23. decembra 1995 izšel pod rubriko Pisma kaj čuden članek in na koncu tega članka je moj priimek in ime: Janez Pivk. Članek ima naslov Ulaljeni Grosovi liberalci. Nekdo, ki je to pisal, si je sposodil moje ime in priimek, jaz namreč gospodov Grosa, Brezarja, Smuka in drugih sploh ne poznam, ne pišem člankov v Gorenjski glas in nimam o tem nobenega pojma. Prosim, da se mi tisti, ki je to pisal in uporabil moje ime opraviči javno! Naklo, dne 24.12. 1995 Janez Pivk, Cegelnica 20, p. Naklo 64202 Pripis uredništva: Avtor si ni sposodil vašega imena in priimka. Pismo je napisal Janez Pivk, le doma je v Kranju in ne v Naklem. 324 -116 Novoletne prireditve na Gorenjskem Dedek Mraz je zamenjal Božička Hlodovino vseh vrst in celuloze odkupujemo. O55-151, dopoldan, 57-848 zvečer 28mo Božiček je odšel na zaslužen 5očitek, lato je priliko izkoristil edek Mraz in danes začenja z obhodi po gorenjskih mestih. Starši poskrbite, da vaši otroci ne zamudijo obiska tega prijetnega sivobradega strička. Glede na razpored, ki ga nam je poslal, bo imel obilo dela in mu bo zmanjkovalo časa, zato prosi, da na prireditve ne zamujate. Z razlago, kdo je Božiček in kdo dedek Mraz, pa se ne trudite preveč. Pustite najmlajšim, naj jim deluje domišljija. V Kranju bo tako dedek Mraz otroke razveselil že danes, v sredo ob 16. uri na Glavnem trgu, ob isti uri pa v Pionirski knjižnici organizirajo Ure pravljic. Ob 16.45 bo na Glavnem trgu dedka Mraza zamenjalo igranje trobente in klaviatur, prvo bo uporabil Matej Rihter, na klaviaturah bo s spretnimi prsti igral Valter Kukovič. Že dopoldne ob 10.30 pa bo v Restavraciji Park razglasitev najlepše izložbe. No, otroci, ki bodo v sredo poslušali pravljice, imajo dedka Mraza priložnost videti že v četrtek, 28. decembra, ki bo na Glavni trg ponovno prišel ob 16. uri. Ob 16. 45 pa bo tako kot danes sledil enourni nastop trobentača Mateja Rihterja. Da pa ne bodo na svoj račun prišli le najmlajši, je poskrbel Radio Kranj, ki bo v petek, 29. decembra, v Kinu Center pripravil Po domače na kranjskem radiu. In to celo dvakrat - ob 17. in 20. uri. Na Kokrici bodo ob 19. uri v Kulturnem domu organizirali Novoletni koncert. Na Zgornji Beli bodo otroke po letih in srcu v četrtek, 28. decembra,, ob 17. in 18. uri obiskale lutke in dedek Mraz. Seveda pa naš dobri dedek Mraz ni pozabil tudi na druge otroke. Tudi na Bled bo prišel. Njegov sprevod bo imel kar tri kočije, zato ga res ni dobro zamuditi. Svoje popotovanje bo začel v četrtek, 28. decembra, pred Fes-ivalno dvorano ob 12. uri. 'eljal se bo mimo avtobusne ostaje, mimo Živila Centra Bled do Koritnega, Bodešč in Ribnega, kjer ga bodo pred zadružnim domom približno ob 12.30 pričakali otroci, zato se bo tam zamudil okoli pol ure. Ob 13. uri bo nadaljeval pot preko Sela do Mlina in Bohinjske Bele, kamor naj bi prispel okoli 13.50. Krajevna skupnost mu bo tam skupaj s šolo in otroki pripravila lep sprejem, zato se bo tudi tam na Bohinjski Beli zadržal približno pol ure. Predvidoma ob 14.20 se bo odpravil dalje proti Bledu. Ob 15. uri bo tako prispel pred Trgovsko turistični center Bled, kjer bo prebil okoli pol ure. Od 16. do 18. ure bodo v diskoteki Roval organizirali ples z dedkom Mrazom, nato pa bo šel na zaslužen počitek. V petek, 29. decembra, bo dedek Mraz nadaljeval z obiski. Izpred Festivalne dvorane bo šel mimo avtobusne postaje in hotela As-torije proti Zasipu, kamor bo prispel okoli 12.20. Pred trgovino mu bodo pripravili polurni sprejem. Nato se bo skozi Sebenje in Podhom napotil do Spodnjih Gorij, kjer se bo pri Peraču ustavil za petnajst minut. Ob 14. uri bo pred trgovino Špecerija v Gorjah, tam se bo zamudil pol ure. Ob 14.30 se bo odpravil skozi Rečico nazaj Našli truplo pogrešanega Kranj - Na božično nedeljo je domačin v Kalcah v logaški občini pod tamkajšnjo krajevno cesto našel truplo neznanega moškega. Izvedeli smo, z identifikacijo pa so to potrdili tudi njegovi domači, da gre za 38-letnega Romana Mlinarja iz Žirov, ki so ga pogrešali od 22. oktobra letos. Motor Honda 750, s katerim naj bi se omenjeni odpeljal od doma, so našli poleg že razpadajočega trupla, o vzroku smrti pa bo bržkone svoje povedala tudi stroka. • I.K. RADIM lA ©DiEMJSCE 1 GOREI&UCEI m m DOME GLM8E!!! C LITE X HB International, d.o.o. PROIZVODNJA, PRODAJA, TRŽENJE C. V GORICE 36, 61000 Ljubljana »KORAK PRED DRiJGiMi" IZDELKI BREZA: • nogavice • najlonke • perilo tekstil od A do Ž še vedno je čas za predpraznične nakupe. Obiščite nas v prodajalni BREZA NA JESENICAH (v prostorih Borova), C. maršala Tita 16 in izberite darila za svoje najdražje. m PIZZA DELOVNI ČAS: i VSAK DAN OD 850 - 2200 iNEDELJA OD II**. 22**J MALI OGLASI g? 223-444~ APARATI STROJI AKUMULATORJE vseh vrst najceneje na Gorenjskem nudimo v AGROIZBIRI čirče. Primer: 12 V 100 Ah 9.490 SIT, 12 V 120 Ah 13.920 SIT, 12 V 160 Ah 15.490 SIT, 12 V 184 Ah 18.700 SIT. Nudimo dveletno garancijo, plačilo s čeki, servis. Pokličite nas na tel.: 064/324-802 30009 Prodam ŠTEDILNIK 2 + 2. Letence 18, «46-376_31906 Prodam trajnožarečo PEČ in kup-persbuseh s pečico. 0061/817-540 Prodam AVTORADIO Blaupunkt ANCONA CR 24. «634-791 3207« Prodam elektromotor 3 KW, 1420 obratov. S 634-791 32079 VILIČAR Indos diesel, nosilnost 2000 kg, letnik 1984, v dobrem stanju, prodam. Zupanec Drago, A. Vavkna 39, Cerklje 32oao Prodam nov ŠTEDILNIK kuppers-buseh širine 43 cm, bel. O731-087 32087_ Prodam barvni TV GRUNDIG ekran 71. «45-159_32093 Podarim rabljen ŠTEDILNIK 4 plin, 2xelek. in HLADILNIK. «310-265 32143 Prodam rabljen pralni stroj, hladilnik, pohištvo, harmoniko Hohner, Pever ozvočenje. «332-432 32117 VIDEOREKORDER AVTOVOX, brezhiben, računalniško voden, prodam, lahko na 3 čeke, 27000 SIT. 0324- 409 32123 PANASONIC TELEFONI. TE LE FAX I. TAJNICE IN TELEFONSKE CENTRALE. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. «634-012 3212« Oljni gorilec OLIMP 4 DV, nerabljen, piodam. «45-291 32137 na Bled, kamor bo v Trgovsko turistični center prispel ob 15. uri. Tam se bo zadržal pol ure, saj bo od 16. dO 18. ure spet odšel na ples v diskoteki Roval. Naporen dan bo zaključil ob 18. uri, ko se bo odpravil na počitek. V Skorji Loki bo ves program ob novem letu kot ponavadi na Mestnem trgu. V četrtek, 28. decembra, bodo ob 17. uri otroci loških vrtcev s kulturnim programom voščili Ločanom. Prišel bo tudi dedek Mraz, nastopila pa bosta tudi čarovnik Marko in trio Jemc. V petek, 29. decembra, bodo ob 17. uri Loč aru prejeli novo voščilo, tokrat jim bodo sreče, zdravja in še kaj zaželeli učenci OŠ Peter Kavčič. Spet bo prišel dedek Mraz, nastopil bo čarovnik Marko, turistično društvo pa obljublja tudi srečelov. V Radovljici bo v četrtek, 28. decembra, ob 17. uri v Graščini nastop harmonikars-kega orkestra pod vodstvom Tomaža Cilenška. V petek, 29. decembra, bo ista sestava nastopila še v kulturnem domu Mošnje, na pomoč pa jim bo priskočil še Ženski pevski zbor Almira. V Tržiča se danes začne Novoletni sejem v atriju občine in bo trajal do 30. decembra. Na delu pa bo tudi dedek Mraz, ki bo konec decembra s predstavo Sapramiška obiskoval krajevne skupnosti. • S. Š. ČESTITKE RAFF ŽELI VSEM, KI ME POZNAJO VSE "NAJ"... V LETU 1996! 3190s RAL" I04.5 dj 107.3 (nn 91.: OGNJ hij-i--j )IO n 105.9 j \l 107.5 l ISCE j (tel. 152 11-26 f«. 152-13-62 ) SflVNfl O SOlflRI) C S OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22. «061/611-07831131 Podjetju Kovinotehna iz Celja se iskreno opravičujemo za pomotoma uporabljen njihov reklamni slogan "NEGOMOČE JE MOGOČE" in sporočamo, da je naše geslo "KORAK PRED DRUGIMI" HVALA ZA RAZUMEVANJE ILITEX HB International, d.o.o. OBVESTILA POZOR! Fizične osebe lahko sodelujejo v nagradnem žrebanju z oddajo brezplačnih malih oglasov. «061/ 57-4011, Poslovni glas, p.p. 999, 61101 Ljubljana. Več preberite v tedniku Poslovni alas! 31550 RAZNO PRODAM LESTVE Iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, «061/611-078 24837 STAN. OPREMA POGRAD masiven ugodno prodam, cena 22000 SIT. «332-601 32071 STORITVE Izoliram cevi centralnega ogrevanja In hladilne sisteme. Registrirana obrt. « 061/485-360, zvečer! 2819/ ŠIVANJE po naročilu in popravila! «326-839 29723 PRIDELKI KRMILNO PESO In REPO, prodam. «312-282 32083 Prodajamo VINO, belo in rdeče, zelo dobro iz dolenjskega grozdja. Primerno za flaširanje. Sr. Dobrava 14, Kropa, «736-619 32107 POSESTI OLJNI GORILO regulacijska oprema, montaža, meritve, servis eOeh K nanj d.o.o. 331 482 Kr. Drulovka, atrijska hiša, prodam ugodno. Naslov v oglasnem oddelku. PRCftOCISCC DClfl astrologija, vedeževanje, i razlaganje sanj, 3 izračunavanje srečnih g številk za igre na srečo PRIREDITVE GLASBO za oh četi In silvestrovanje nudi TRIO BONSAJ. »421-4982999» Zabavamo vas na novoletnih in drugih zabavah. 9311-266 x>*ts TONI FLEISCHMAN - poklicni harmonikar/ klaviaturist / pianist vas zabava za najrazličnejše priložnosti. Tel./Fax: 064/211-343 32105 Kakovost s katero je prijetno živeti! Pospravljamo pisarne, čistimo tapi-sone, itisone, stekla. Čistilni servis HRIBAR BLESK,d.o.o., Kranj, «331-431 2984« PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK, popravimo hitro in strokovno! «331 -450 30577 RAČUNOVODSKI SERVIS sprejema stranke za poslovno elto 1996 -enostavno in dvostavno knjigovodstvo. «064/325-118 31897 Opravljam računovodske In administrativne storitve ter svetovanja za samostojne podjetnike in d.o.o. « 222-593 31788 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje stropnih In stranskih lesenih oblog. «422-193 31998 SERVIS TV. HI-FI, In video naprav vseh proizvajalcev. Obveščamo vse svoje stranke, da imamo novo tel.številko «324-698, Smledniška 80, odprto od 9. - 17. ure. SE PRIPOROČAMO! 32011 GR. MATERIAL Prodam OKNO Jelovica 100 X 140, VEZANO. «312-095 32072 IZOBRAŽEVANJE UČITELJ uspešno instruira matematiko in fiziko. «311-471 30874 ŠTUDENTKA uspešno Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. «41-070 32098 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure. umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037 ali 47-534 2 044/«* 11 13 NOVO! HYDROJET SflVNfl#HYDROJET Kupim slovensko nemški SLOVAR, večjega formata. 9725-556 32097 Kupim PEČ na olje EMO 6. «692- 109 3211« Kupim ELEKTRIČNEGA PASTIRJA. «52-133 32138 "Recept za to čudovito mešanico zelišč so našli po smrti doktorja Samsta, slavnega švedskega zdravnika, rektorja medicine v Stockholmu. Dr. Samst se je smrtno ponesrečil pri jahanju v svojem 104. letu starosti." To je odlomek iz najbolje prodajane knjige o zdravilnih zeliščih v zadnjem času pri nas •v prodaji je ie 6. natis! Maria TVeben Zdravje iz *Bazje Nasveti in izkušnje z zdravilnimi zelišči Knjiga je uspešnica stoletja, prevedena že v 19 jezikov, prodanih pa je več kot 8 milijonov izvodov. V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, artritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, sladkorne bolezni, slabokrvnosti, glivic, različnih zločestih obolenj .. Knjiga je v trdi vezavi, zelo primerna za darilo. Cena knjige je še vedno samo 2.640 SIT! Možnost plačila tudi na dva obroka. Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa čez mesec dni ob prevzemu knjige. Nagradno žrebanje: med našimi naročniki bomo izžrebali S lepih praktičnih daril in 3 nagradna 5 ■ dnevna potovanja z avtobusom v RIM. NAROČILNICA Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2.640 SIT, ki jo bom plačal(a) - v enem obroku - v dveh obrokih Ime in priimek:................................ Ulica in hišna št................................ Kraj in poštna št................................ Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, Tel./Fax: 063/27-734 PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka,Kidričeva26, tel.; 634-800 VSEM STRANKAM IN KRAJANOM ŠKOFJE LOKE IN OKOLICE ŽELIMO ■ŠEČMO MOVO LET01996 IN PRIPOROČAMO NAKUPE Z NOVOLETNIMI POPUSTI ZA GOTOVINO kovinOtehna VOZILA Deklaracije in druge etikete oblikovane z besedilom, črtno kodo in grafiko izdelamo expresno. O in fax 633-942 32081 Vodim poslovne knjige za mala podjetja in s.p. ter pretipkam diplomske naloge. «78-708 32068 SAT SISTEMI od 379 DEM, vrtljivi sistemi od 540 DEM naprej. «061/ 823-176_32108 PREVOZI blaga s kombijem, lahko redno. «57-827_»115 TV ANTENE, montaža, servis (dograditev A kanala, MMTV - POP kanala). «225-255_mim RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vasem domu. «331-199_ 32141 Popravilo prevltje rotorjev, elektromotorjev, hladilne tehnike, gospodinjskih aparatov. Naklo, Pivka 20. » 47-490_ 32144 Sen/is orodja Iskra, AEG, Bosch, B&D, Maklta, ELU, Hilti. Naklo, Pivka 20. « 47-490 32146 STANOVANJA VLEČNE KLJUKE- izdelava in montaža. DROLE 0 0609/639-308 310m NEMOGOČEJE MOGOČE!!! Na Bledu - Alpski bloki, IV. nadstropje, prodam enosobno STANOVANJE. «741-596_32070 Najamem garsonjero ali 1 sobno stanovanje v Kranju. S 218-458 32114 VSfjOr* VOZILA DELI CITROEN - rabljeni In novi rezervni deli, odkup avtomobilov. «064/692- 194_30461 Prodam ZIMSKI GUMI z obroči 155/ 13, prtljažnik za smuči in tovor. «326-594_31903 Rabljene zimske gume Semperit 175x70. «45-159, popoldan 32092 Prodam 4 zimske gume Mishelin s platišči za AUDI 80 od letnika 1987, naprej. «738-927 32127 Avtomobilisti, akumulatorje Vesna, Topla, ATSA, najceneje lahko kupite v AGROIZBIRI Čirče. Primer: 12 V 50 Ah že za 4990 SIT. Nudimo brezplačno montažo, dveletno garancijo, plačilo s čeki. «324-802 29343 KARAMBOLIRANO VOZILO ALI VOZILO V OKVARI TAKOJ ODKUPIM!« 061/12-73-856 ali 0609/61- 44-84 29706 VIDIC.d.o.o. - ODKUP in PRODAJA vozil, ter prenos lastništva. «064/ 325-981 31074 Prodam osebni avto RENAULT ŠAFRANE RT 2,2 SI, letnik 1993, prevoženih 68000 km, maksimalna dodatna oprema, cena 37000 DEM. «632-678 31694 AUDI 80, letnik 1988, ugodno prodam. «50-629 32104 JUGO 45, letnik 1986, reg. do 7/96, 62.000 km, lepo ohranjen. « 723-556 32112 Prodam GOLF, letnik 1985 diesel, reg. 10/96. «45-115 32120 Prodam registriran P 126, letnik 1984. «802-663_32121 UNO DS, letnik 1987, registriran do 8/96, lepo ohranjen, ugodno prodam. «312-468, 12-20. ure_32128 Z 101, letnik 11/95, cena 1700 DEM. «328-388 32133 Prodam OPEL KADETT, letnik 80, izredno dobro ohranjen, cena po dogovoru. «632-394_32134 FORD ORION diesel, letnik 1987, reg. do julij 96, odlično ohranjen, cena 8500 DEM. «326-094 32142 ►►► VOZNIKI POZOR! 4« Priporočamo vam najkvalitetnejšo zaščito vozil pred soljo -kanadsko olje KROVVN. Prodre v vse spoje na vozilu, ter prepreči in zaustavi tudi že začeto rjavenje. Delo opravimo v dobri uri, cena za osebno vozilo 90 DEM v SIT. Možnost uporabe tudi za tovorna vozila, stroje, orodje, orožje. Informacije in naročila: TRI KRONE, d.o.o, Godešič 53, Škofja Loka, tel.: 064/631-497 ZA POPOLNO NEGO VAŠEGA AVTOMOBILA ROČNA AVTOPR ALNICA Cesta na Brdo 22, Kokrica - Kranj (nasproti podružnice O.S.) telefon: 0fi4 217 529 Odkup In prodaja vozil in prepis. ADRIA AVTO, Partizanska c, Sk. Loka, «634-148, 0609/632-577 29106_ Kupim vzdrževan in dobro ohranjen, lahko lažje karamboliran R4 GTL., letnik 1986-90.B061/789-338 31826 Prodam ŠKODO 120, rdeče barve, zadnja stena poškodovana. 9222- 504 32069 Prodam R 4 GTL, letnik 1988. «061/817-540 32073 Prodam odlično ohranjen R 5 CAMPUS, 5 v. «714-745 32090 Prodam FIAT 126 P, garažiran, letnik 1988, reg. do 14. septembra 96, prevoženih 35300 km, radio sive barve, cena po dogovoru. «77856 32091_ JUGO 55, rdeč, lepo ohranjen, 50.000 km, letnik 1989, prodam. «061/621-161_32099 VW GOLF GTI, 16 V, letnik 1988, nujno prodam. «331-416, zvečer ZAPOSLITVE 2000 DEM in več z najnovejšim programom DZS. Poskrbimo za uvajanje, možnost napredovanja in redne zaposlitve. «064/51-812, 0609/634-584_28884 Nudim delo v strežbi. « 47-907 31691_ Iščem MIZARJA. «401-326 32094 Mlada perspektivna FRIZERKA išče stranke in delo zaradi preselitve. Po potrebni pride tudi na dom. 0211- 343 32106 Iščemo dekle za delo v strežbi. «620-119 32110 Delo doma, takojšen zaslužek, poslati naslovljeno kuverto. Hadalin, p.p. 99, Cerkno 32119 ŽIVALI Prodam ODOJKE očiščene. Kurirska pot 11, «242-672_31227 Prodam PUJSKE 30 kg po 330 SIT, dostavljene na dom. Prodam BE-KONE po 230 SIT, dostava na dom. «069/40-238_31714 Prodam večje število odojkov. « 061/813-173 3181? Prodam PUJSKE 40 Bitnje 10, «312-358 -50 kg. Sr. 32111 Kupim BIKCA simentalca do 14 dni starosti. »46-847 32124 Prodam ČISTOKRVNE PUDUE brez rodovnika, stare 6 tednov. «422- 076_32126 Prodam teleta simentalca starega 14 dni. « 633-345 32129 Rodovniško kobilo HAFUNGER, staro 3,5 let, prodam. «45-29132138 Prodam teden dni starega TELIČKA in KOZO z mladiči. Zmrzlikar, Hrastje 46 32139 Prodam teden dni staro TELIČKO simentalko. «061/823-210 32140 Prodam domače KOKOŠI. «45-738 31925_ Prodam TELIČKO simentalko 110 kg. «421-467 32075 Prodam TELIČKA simentalca. Šmartno 29, Cerklje_32076 PRAŠIČA za zakol, domače krmljen. Pšenična polica 7, Cerklje 32077 Prodam mlade PAPIGE skobčevke raznih barv. « 58-009 32082 PRAŠIČA domača krma in ovco prodam. Čirče 29, Krani 32084 TV.VI0EO.AUDIO-HI-H ZASTOPSTVO IN PRODAJA flD PIONOER SOBOTA 30.12. ODPRTO NON STOP OO 9h -18h SREČNO 1B90 CANKARJEVA 5, KRANJ TEL..064 222-055 Prodam MESO mlade krave. 351 B66- 32085 BIKCA črno belega starega 10 dni, prodam. Sr. vas 102, Šenčur 32088 30 kg In 100 kg težke prašiče, prodam. «49-252 .32089 Prodam črnobelega BIKCA težkega 140 kg. «802-043_32095 Prodam PRAŠIČA za zakol. »736- 228 32096 Prodam NIMFE papige in SKOBČEVKE, po zelo ugodni ceni. »422-220n_32103 Prodam TELETA simentalca po izbiri. »733-148 32108 V SPOMIN Droben cvetek na gomili, drobna solza, lučica, da presveti grob teman, kjer je naš Zvonko pokopan. 26. decembra je minilo leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ZVONKO MATJAČIČ Vsem našim in njegovim prijateljem se iskreno zahvaljujemo za vse prižgane svečke in spomin nanj. NJEGOVI NAJDRAŽJI ZAHVALA 14. decembra nas je mnogo prezgodaj zapustila naša ljuba ANI ŽLINDRA rojena Vrtač Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ji darovali cvetje, sveče, izrazili sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata, strica, svaka in tasta FRANCA DVOJMOCA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in z nami sočustvovali v težkih trenutkih slovesa. Posebej se zahvaljujemo dr. Zamanovi, ter Nevrološki kliniki v Ljubljani, ki so mu lajšali bolečine v zadnjih dneh njegovega življenja. Iskrena hvala pogrebni službi AKRIS, pevcem za zapete žalostinke, gospodu kaplanu za pogrebni obred, kolektivu ALPLES - Lesni program, Alpetour - potovalna agencija in loški Komunali. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žaluj oži: žena, hčerka in sin z družinama ter sestra z družino Skorja Loka, I loto vije, Kranj, 20. decembra 1995 ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, stare mame, prababice, sestre in tete IVANKE ČUFAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje, sveče in darove za potrebe Cerkve. Posebno zahvalo izrekamo osebju Centra slepih in slabovidnih Škofja Loka za skrb in nego v zadnjih letih, gospodu župniku in pevcem iz Selc ter Škofjeloškemu oktetu za lep pogrebni obred, g. Potočniku pa za orgelsko spremljavo. Iskrena hvala podjetju Alples ter sodelavcem iz podjetij Color, Loka in Alples - lesni program ter pevskemu zboru Iskra. Hvala vsem, ki ste nam v teh žalostnih dneh kakorkoli pomagali in nam stali ob strani in se boste pokojne spominjali v besedah in molitvi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala; naj vam Bog povrne! VSI NJENI SPOROČILO O SMRTI V 77. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenil naš plemeniti mož, ata in stari ata ADOLF GROŠELJ iz Kranja Od nJega se bomo poslovili jutri, dne 28. decembra ob 15. uri na kranjskem pokopališču. VSI NJEGOVI Kranj, 22. decembra 1995 NESREČE Triglav zahteval novo smrtno žrtev V soboto so se dvaindvajsetletni Uroš R., šestindvajse-tletni Jernej P. in štiriindvaj-setletni Boris Š. iz Krme odpravili na Triglav. Na zasneženem pobočju pod Malim Triglavom se je utrgal večji snežni plaz ter vse tri planince potegnil za sabo. Dva sta se iz plazu uspela rešiti, tretjega pa so iz lavine dan kasneje potegnili gorski reševalci. Kot nam je povedal vodja mojstranških gorskih reševalcev Janez Brojan, so trije planinci popolnoma zgrešili zimsko in letno pot. Ko so se dvigali po grapi pod planinsko potjo Konjsko sedlo -Kredarica se je s pobočja utrgal večji snežni plaz. Ta je s seboj odnesel vse tri planince, dva od njih, Uroša in Jerneja, je dobrih dvesto metrov nižje v rahlem levem zavoju izvrgel, prvega v celoti, drugega samo delno, a ga je Uroš uspel izkopati. Oba sta takoj začela iskati prijatelja, po treh urah neuspešnega iskanja sta sestopila v Krmo in okrog devetnajste ure poiskala pomoč gorskih reševalcev. Reševalna akcija je stekla takoj, ko so reševcalci prejeli obvestilo o nesreči. Od nesreče do obvestila je preteklo pet ur, tako dolgo pa ponesrečenci v plazovih nikoli ne preživijo, običajno smrt nastopi že po pol ure. Prihodnje jutro navsezgodaj je šestnajst reševalcev in lavinski pes Biba s policijskim helikopterjem odletelo na kraj nesreče. Štiriurno sondiranje v lavini ni prineslo rezultatov, prav tako kot tudi dva začet- na Bibina poskusa. V tretje je psu uspelo, saj je skozi luknje, ki so jih v snegu pustile sonde, Biba ponesrečenca le uspela najti. Po besedah Janeza Broja-na so bile domneve o dokaj hitri Borisovi smrti pravilne, saj ga je zasul izredno trd sneg, smrt je nastopila tako zaradi podhladitve kot tudi velikih pritiskov. Reševalna akcija je bila zelo zahtevna, še posebej za posadko helikopterja, ki je kljub neustreznim vremenskim razmeram reševalcem omogočila prevoz skorajda neposredno na kraj nezgode, in jim tako prihranila moči za naporno iskanje. Boris je bil prvi ponesrečenec, ki ga je našel lavinski pes Biba vodnika Igorja Potočnika, zadnja akcija pa dokazuje, da dolgoletno šolanje ni bilo zaman. • U.Š. Janez Brojan vsem planincem odsvetuje planinske ture v visokogorje. Snega do višine 1800 metrov resda ni veliko, vendar količina Z višino zelo narašča. Sneg je južen tn nt sprijet $ podlago, tako da je zelo velika nevarnost snežnih plazov. Razmere za planinske ture pa se po njegovem mnenju ne bodo bistveno izboljšale niti ob znižanju temperatur, saj bo takrat nevarnost snežnih plazov zamenjata nevarnost zdrsa na poledenelih pobočjih. Dve nesreči s hudimi telesnimi poškodbami Jesenice, 23. decembra - V soboto nekaj pred sedmo uro se je na Jesenicah na Cesti maršala Tita pred picerijo zgodila prometna nesreča, v kateri je bila enaintridesetletna voznica M.A. huje telesno poškodovana. M.A. je s svojim avtomobilom vozila iz smeri Hrušice proti Javorniku. Voznik, ki je vozil za njo, je po načinu njene vožnje, avto ji je uhajal tako na pločnik kot na nasprotni vozni pas, sklepal, da stanje voznice ni v najlepšem redu, zato je po mobitelu o tem takoj obvestil policiste. Ti so voznici pripravili zasedo, vendar zaman. Približno sto metrov pred zasedo je voznica zapeljala na nasprotni vozni pas, po katerem je prav takrat pripeljal avtobus. Zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola so policisti za voznico odredili odvzem krvi, rezultat analize pa v času zaključevanja redakcije še ni bil znan. Podljubelj, 24. decembra - V nedeljo je V.H. (35) z jugom vozil iz Ljubelja proti Podljubelju. V levem ovinku pri elektrarni je zapeljal izven vozišča in trčil v zemeljski nasip. Ob trčenju se je vozilo odbilo, se zaletelo v ograjo in pristalo v bližnjem potoku. Pri tem sta se voznik V.H. in njegov sopotnik M.B. huje telesno poškodovala in se zdravita v ljubljanskem kliničnem centru • U. Š. Gorenjska^ Banka Banka HA £c$KeM DANES - DANES (sreda, 27. decembra) ZA ROCKERJE VSEH STAROSTI PERO LOVŠIN & Vitezi obložene mize JANI KOVAČIČ in HOT DOG FORUM ZA ROCK'N'ROLL Ob 17. uri na Jesenicah v hali Podmežakla Organizira: GMC, Gorenjski mladinski center "Če ne boš napisal in pravočasno oddal boš pač moral hodili okrog tn naročnikom brati svoj članek." V uredništvu sem že ničkolikokrat slišal ta stavek tn do danes mu, milo rečeno, nisem prav preveč verjel Vse do danes. Kranjski komunalci so ob letošnjemu dnevu državnosti nekako pozabili izobesiti zastave. Pa kaj, bi lahko reklL Pa nič! _ Okrog pol devete ure zjutraj na sam dan samostojnostije bilo moč opaziti komunalni avto, na katerem je stal kornunalec. Na rami mu je visela trobojnica s slovenskim grbom, vihravo je plapolala in vsem mimoidočim oznanjala dvoje: dan samostojnosti in seveda zamudo. Tesno mi je postalo pri srcu in nekoliko hitreje sem se odpeljal na naše uredništvo. Zbal sem se namreč, da bi moral morda že Jutri zaradi svoje zamude pri pisanju s svojo rumeno katr-co in članki obiskati vse bralce Gorenjskega glasa. WDTO 7.3 Fn STEREO RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN RiiDiO 91.3 FH STEREO