PRIMORSKI DNEVNIK poštnina pličana v gotovirJ /-i rtAA ,. Al>b. postale 1 gruprx E(illel ZOO Hf Leto XXXIU. Št. 175 (9783) TRST. sobota. 30. julija 1977 oRr^SKi °NEVNI£ Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je Uštel v tiskarni »Doberdob, uovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra i944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POLITIČNA IN UPRAVNA VPRAŠANJA NA VČERAJŠNJI VLADNI SEJI Andreotti in Forlani sta poročala o uspešnih pogovorih v Washingtonu Odobren lanskoletni državni obračun in podražitev nekaterih vrst cigaret RIM — Andreotti in Forlani sta v začetku včerajšnje vladne seje s:rno poročala o njunem obisku v Washingtonu, zunanji minister pa J* .yi,jučil v svoje poročilo še ostala zunanjepolitična vprašanja, o ka-* j . Je S0V|)ril na obisku v Lizboni in na srečanjih, ki jih je imel v a«»jih časih s svojimi kolegi Evropske gospodarske skupnosti. Andreotti je omenil pogovore, ki j*'1 je imel s predsednikom Carter-'n njegovimi tremi glavnimi sopivci ter gospodarskimi in finanč-ln,i operaterji. Povedal je, da so ,* * * * v JJashingionu z zadovoljstvom vze-' n» znanje izboljšanje stanja italijanske lire, kakor tudi učinkovite krepe n;l f]avčnem področju, ki so “Jogočili veliko povišanje davčnih ®“odkov, kar sc vključuje v celo-Okvir izboljšanja gospodarskega p#l°žaja Italije in položaja Italije v Mednarodni skupnosti, kjer gledajo va,'lo ponovno z velikim zaupanjem. Jej zvezi so ameriški voditelji zagotovili podporo pri uresničevanju eiikih programov na področju je-•skih električnih central, obenem a so ponovno pokazali zanimanje naložbe, zlasti v južni Italiji. An-eot-ti je poleg tega izjavil, da so govorili o posebnih postopkih za večjo navzočnost Italije v mednarodni trgovini. Poleg tega je predsednik vlade dejal, da so v VVashingtonu ugodno ocenili nedavne sporazume šestih strank ustavnega loka, mednarodne obveznosti in obveznosti v okviru gospodarske skupnosti, ki so usmerjene na izboljšanje gospodarskega položaja. Predsednikovo poročilo je dopolnil zunanji minister Forlani z večjimi podrobnostmi zlasti na področju uveljavitve italijanske zunanje politike, v okviru odnosov Vzhod-/ahod, kakor tudi glede posredovanja za rešitev najbolj spornih mednarodnih vprašanj na Bližnjem vzhodu in na afriški celini. Italijanska državnika sta dobila v Washingtonu zagotovilo, da do Maki izboljšanja gospodarskega položaja Boljša plačilna bilanca in zmanjšanje inflacije Zaskrbljenost trgovcev zaradi povišanja cen potrošnega blaga pri proizvajalcih Sl? M — V zadnjih mesecih se Ko ■ .izk>°ljšujejo gospodarski po-gJ1’ ki kažejo, da se bo letošnje pr jeklarstvo boljše odrezalo kot v statvi let>{h Cim, predvsem za dl 01*nost vrednosti lire, kakor tu- 2,a bolj razveseljive podatke o vej°Zaiu plačilne bilance. Toda še bji n° Precej pasivna je trgovinska 5,- nca. ki je v letošnjih prvih petih lir ec.ih beležila že 2300,8 milijarde Cgj.^itoanjkljaja. Ta podatek je si-ba Ptocej porazen, vendar je tre-v>nsIZet’ v poštev, da je na trgoval/1 Primanjkljaj vplival pred-rp.i J11 uvoz nafte za vrednost 2071,4 lir, medtem ko je bila tr-akti ns^a izmenjava ostalega blaga v>ia za 710,6 milijarde lir. .^evilke bi .e mnogo pomenile, inrt 1 Jih ne povezali z vprašanjem trgov riiske proizvodnje. Aktiva v te ; lnski izmenjavi blaga brez nafti; i Posledica večjega izvoza zara-Še„ an.iše notranje x>rabe, ter manj-šg^i uy°za zaradi postopnega zmanj-Vj J® lndustrijske proizvodnje v prsi^ ov’c> letošnjega leta. Od lan-je P, usaja do letošnjega maja se Za jjustrijska proizvodnja povišala kit« ’? °d sto, v primerjavi z ena-kjih °bdob;em 1975-76, toda v litoš-izv0ribrvih petih mesecih se je prosto vnja. Povišala komaj za 7,9 od lan; primu-javi z enakim obdobjem temu pa gledajo v svetu v ItaF-njem v Rospadarski razvoj te zlasti še na ukrepe, ki flaCj: ai izvajajo, da se zavre insko ‘JI ,'n ustvarijo pogoji za dejan->tr8tv.dravitev gospadarstva. Minilo, za trgovino ZDA je ugotovi-Po|g„ se italijansko gosoodarstvo te vt(j1Tla vleč'e iz krize, da pa ga ikflaJj^P ov'irajo sorazmerno visoka %: brezposelnost in primanj- 6« l^bčiine bilance. Kljub temu to ministrstvo za trgovi- da so bili do sedaj P,la«ilne ?., posoji za izboljšanje ‘Iftoije uilance in za brzdanje in- , Toda v°gih V italijanskih trgovinskih ZeJn Sedaj zaskrbljeni, kaj se °uilo po poletnih počitnicah, se pravi v začetku letošnje jeseni, ko bo morala trgovina, ki je v letošnjem prvem polletju izčrpala skoraj vse svoje zaloge, napolniti skipdtšča z blagom, ki se v prodaji na debelo polagoma draži. Najbolj zaskrbljeni so glede cen živil, saj so se nekatere živila na debelo že podražila za 30 od sto. Zveza trgovicev ugotavlja, da so podražitve pri proizvajalcih že dosegle poprečje med 20 in 30 od sto, v primerjavi z enakim obdobjem lani. (sl) Carterjeva uprava dala stvarne pobude, da se začnejo pogajanja v okviru SALT in na Dunaju za u-ravnovešeno zmanjšanje oboroženih sil v Evropi in za stvarno in učinkovito nadzorstvo nad oboroževanjem. Glede človekovih pravic pa je Forlani pojasnil, da je bilo skupno ugotovljeno, da je to vprašanje globoko čuteno, da pa ga je treba postaviti v okvir splošnih svetovnih vprašanj. Zato tega vprašanja ni mogoče imeti za alternativnega in ne sme ovirati pobud za dosego dialoga o popuščanju napetosti. Forlani je še posebno poudaril, da so tako predsednik Carter kot zakladni minister Blumenthal ter predsednik zvezne razervne banke in nekateri člani senata, s katerimi sta se z Andreottijem srečala, izrazili zadovoljstvo zaradi zaupanja, ki ga je pridobila vlada v zadnjih mesecih in sposobnosti, ki jo ima, da lahko rešuje najbolj pereča odprta vprašanja. Zato so ameriški državniki zagotovili, je izjavil Forlani, da bodo posredovali, da se bodo gospodarski odnosi med močnejšimi zahodnimi gospodarstvi in Italijo okrepili in da se bodo v tem okviru povečali tudi dvostranski trgovinski odnosi med Italijo in ZDA. Zatem je Forlani govoril o političnem sodelovanju v okviru gospodarske skupnosti, ki je bilo v tem mesecu usmerjeno predvsem na razplet dogodkov na afriški celini. Poleg tega so v Bruslju ug'xlro ocenili beograjsko konferenco o pripravah za splošno konferenco o miru in sodelovanju v Evi-opi, ki bo prav tako v Beogradu prihodnje jeseni. Še posebno pozornost je dala italijanske vlada dogodkom, ki so povezani z oboroženim spopadom med Etiopijo in Somalijo, kakor tudi hudim incidentom, ki so nastali pred kratkim na li-bijsko-egiptovski meji. Forlani je poudaril, da vzbujajo ti dogodki veliko zaskrbljenost in da je bila zaradi tega italijanska vlada v stalni povezavi s svojimi diplomatskimi zastopstvi v prizadetih državah, da je lahko stvarno ocenila obstoječi položaj in skušala posredovati za poravnavo sporov. Obrambni minister Lattanzio, pa je poročal svojim kolegom o nedavnem obisku, ki ga je opravil na Malti. Potem ko je vlada na predlog zakladnega in proračunskega ministra odobrila zakonski osnutek o splošnem državnem obračunu za lansko finančno leto, je finančni minister Pandolfi sporočil, da je uprava državnih monopolov sklenila povišati cene nekaterih vrst cigaret. Zadevni odlok o podražitvi bo objavljen danes v Uradnem listu, kar pomeni, da bodo višje cene stopile danes v veljavo. (sl) I ----------- LONDON — Britanski zunanji minister David Owen bo septembra u-radno obickal Španijo, da bi s tamkajšnjimi voditelji razpravljal o nekaterih bilateralnih vprašanjih, v prvi vrsti o usodi Gihraltarja. Govor bo tudi ‘ o problemu španskega vstopa v Evropsko skupnost. Tudi sovjetska vlada pozitivno ocenjuje italijanski položaj MOSKVA — Moskovska »Izve stja», glasilo sovjetske vlade, posveča v zadnji številki daljši komentar položaju v Italiji in ukrepom, ki so bili v tej državi sprejeti za boj proti inflaciji in gospodarski krizi. Revija pozitivno ocenjuje te ukrepe, po drugi strani pa pravi, da bodo »nove formule*, ki so bile uvedene v italijanski politiki, šele prihodnjo jesen pokazale svojo učinkovitost. «Izvestja» med drugim ugotavljajo, da parlament v tem poletnem času dela s polno paro, kar se prvič dogaja po dolgem času. Vzrok za to — pravi list — je treba iskati v novih političnih ravnovesjih in v koncu absolutne nadvlade krščanske demokracije v italijanskem političnem življenju. Glasilo sovjetske vlade pripisuje italijanski komunistični partiji zaslugo, da je poživila dejavnost parlamenta ter da je aktivno prispevala k izvajanju nekaterih reform, ki jih je državni birokratski aparat doslej preprečeval. «Izvestja» razmeroma pozitivno o-cenjujejo tudi italijansko zunanjo politiko. Po omembi Andreottijeve-ga obiska v ZDA revija izrecno poudarja Forlanijeve obiske v Grčiji, Španiji in Portugalski, ki jih ocenjuje kot dokaz večjega zanimanja Italije za sredozemske države in kot odraz poskusa, da bi povečal' vpliv južnih držav znotraj evropske skupnosti. SEPTEMBRA LIKVIDACIJA DRUŽBE UNIDAL Minister Bisaglia je zagotoviI da ne bodo ustavili proizvodnje I I ipii m- Demonstracija delavcev nekaterih obratov živilske industrije družbe Uuidal v Milanu (Tefefoto ANSA) .............Hlinili....""""m.................................................................................................."lin.lil""""« JUHU ZAČETEK 12-DNEVlNt TURNEJE AMERIŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Vanče odhaja na Bližnji vzhod za pripravo ženevske konference Njegova naloga težavna tudi zaradi premika na desno v Izraelu WASHINGTON - Ameriški zunanji minister Cyrus Vanče odpotuje jutri na dvanajstdnevno turnejo po Bližnjem vzhodu, med katero bo o-biskal Egipt. Libanon, Sirijo, Jordanijo, Saudsko Arabijo ih Izrael, Namen obiska — kot je sam Vanče povedal časnikarjem na včerajšnji tiskovni konferenci — je »prispevati k razčiščevanju pojmov, omiliti razlike med stališči nasprotnih si strani ter pospešiti ponovno sklicanje ženevske konference. Vanče je tudi priznal, da »prinaša razne nasvete tako glede proce- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Atentat na milanski sedež Swissair Bombni napad na milanske urade švicarske letalske družbe je povzročil le nekaj gmotne škode, njegovo izvedbo pa si je s posebnim letakom, v katerem omenja ((tovarišico Petro Krausen, prilastila samozvana «unita combattente per il comuuismo*. Vendar pa so kakršnokoli zvezo med podlim dejanjem in italijansko anarhistko odločno zanikali Petrin šin Mario In italijanske parlameutarke, ki se z drugačnimi sredstvi prizadevajo, da bi rešili smrti v Švici zaprto anarhistko. (Poročilo na zadnji strani — Telefoto ANSA) Agencija TASS: Po vsem negativen obračun Prvih šestih mesecev Carterjeve uprave Lfetai -A ~~ Sovjetska zveza je docela negativen o-v®d9vani' v*b šestih mesecev pred-J'mmyja Carterja, kate-Oto druR™ očita, da ni iz-oL hiert eP.e od obljub, ki jih ie S2 ( v ■ en del odgovornosti za It Sv°jim n!an?si Pentagon, ki je '^Milita,.P!bsk°m prisilil Belo hišo s0 „,tlčni Politiki. tiu^rja *!avne . točke dolgega ko Uj>na ’ ai Ra je objavila uradna C toani nci'ia TASŠ. Avtor član-Va d|Jri i ZUnanjepolitični komenta-Važog ^Ofnilov, uvodoma našte rttollate, ki so bili zabe- leženi v zadnjih letili v odnosih med supersilami. nato pa ugotavlja, da v zadnjih mesecih ni bilo nič storjenega za poglobitev aosoadar-ske in politične kooperacije med ZDA in SZ. Nasprotno, dodaja agencija smo v tem obdobju zabeležili «korake nazaj*, kot na primer sklepe Bele hiše — na pritisk Pentagona — o proizvajanju raket «cruise» in »barbarske nevtronske bombe*. Med volilno kampanio je Carter obljubil - nadaljuje TASS - da bo skrčil vojaške stroške, da bo uri speva) k procesu pomiritve, da bo rešil številne notranje socialne probleme. Toda šlo je za golo retoriko, pravi sovjetski komentator: zabeležili smo namreč obnovitev obordie valne tekme, kar je med drugim onemogočilo izboljšanje ameriške notranje situacije zaradi ogromnih sredstev, ki jih ta tekma zahteva. Korniiov daje dokaj temačno sliko perspektiv za ZDA: širjenje brezposelnosti, znižanje življenjske ravni, zvišanje cen. več davkov. SZ se vztrajno bori za mir in pomiritev — opominja TASS — ne namerava pa delovati proti interesom lastne varnosti; če bo prisiljena, bo storila vse. kar ie potrebno, da si to varnost zajamči. V svoji,,-polemiki pride sovjetski komentator tako daleč, da primerja sedanji položaj v ZDA s situacijo v Nemčiji v tridesetih letih tega stoletja. Tudi takrat — pravi Korniiov — so oboroževalno tekmo o-pravičevali z nujnostjo «odnora proti. boljševizmu*, ki je danes postal »sovjetska nevarnost*. V tiskih letih, tako kot danes, so nekateri zatrjevali, da bi topovi omogočili ohranitev miru. Toda vsi vemo — zaključuje TASS — kakšni sO bili rezultati tiste militaristične politike. Zaključek komentarja pa ni povsem pesimističen: Sovjetska zvezai — pravi TASS — vztraja na znani liniji odnosov z ZDA, ki temelji na enakopravnosti, obojestranski koristi in nevmešavanju v notranje zadeve, tako da' bi lahko obe supersi-li skupno delovali za reševanje najvažnejšega problema našega časa: ustaviti oboroževalno tekmo. Da bi to dosegli, pa so potrebni ustrezni ukrepi obeh strani. Ukrepi — pou- dure kot tudi glede vsebine*, ni pa hotel ničesar pojasniti: »Kar imamo povedati — je dejal — bomo povedali rezervirano zainteresiranim stranem.* šef ameriške diplomacije ie v ,,odgovor na razna vprašanja časnikarjev povedal tudi, dn se med turnejo po Bližnjem vzhodu ne na merava sestati s predstavniki PLO. in to v skladu s politiko predsednika Carterja, po kateri se Američani ne bodo pogovarjali s Palestinci, do kler se ti ne bodo odrekli «uničenju Izraela*. Vanče je dejal, da vodi ameriška vlada intenzivna posvetovanja s Sovjetsko zvezo v pričakovanju jesenskega sklicanja ženevske konference. Po njegovih besedah je SZ obljubila da se bo poslužila svojega vpliva, da bi pripravila sprte strani k pogajalni mizi. Glede konkretne možnosti sklicanja konference pa se je Vanče odrezal s trditvijo, da je treba konferenco «skrbno pripraviti*. Vsekakor je ameriški zunanji minister priznal, da obstajajo še številni odprti problemi v tej zvezi, od katerih je najbolj kočljiv problem palestinske udeležbe na konferenci. Seveda pa je Vanceova misija o-težkočena tudi zaradi nove politične situacije v Izraelu: prav res ni videti, kako naj bi šef ameriške diplomacije pripravil Beginovo desničarsko in nacionalistično vlado h koncesijam, ki jih ni bila pripravljena dati niti laburistična vlada in brez katerih ni upanja, da bi ženevska konferenca rodila kakršenkoli pozitiven rezultat. Novi premier Menahem Begin sicer ob vsaki priložnosti zagotavlja svojo privrženost mirni rešitvi (to je storil tudi med nedavnimi Washingtonski mi pogovori s Carterjem), vsi njegovi politični akti pa gredo v nasprotno smer. Zadnje od teh dejanj je legalizacija nezakonitih naselbin na arabskem zasedenem o-zemlju v Cisjordaniji, kar je sam Vanče označil kot novo oviro na poti k miru. Beginovo početje pa je včeraj zagovarjal Moše Dajan, ki je ne samo zavrnil Vancejeve ocene, ampak celo trdil, da nove izraelske naselbine na arabskem ozemlju koristijo miru, ker da prispevajo k medsebojnemu spoznavanju in torej k mirnemu sožitju. Jasno je torej, da čaka Vancea težka naloga. Glede predlogov, ki jih prinaša arabskim in izraelskim voditeljem, objavlja telavivski dnevnik »Maariv* zanimivo informacijo «iz obveščenih krogov*, po kateri naj bi Washington predlagal, da naj bi Izraelu poverili nekakšen »mandat* nad zasedenim ozemljem po zgledu onega, ki je bil poverjen Veliki Britaniji nad Palestino od leta 1948. To bi omogočilo Izraelu, piše «Maariv*, da bi ohranila nadzorstvo nad temi ozemlji, ne da bi si jih priključila. Vanceov predlog pa predvideva, da bi po nekaj letih izvedli referendum med prebivalstvom o pripadnosti ozemelj Izraelu ali Jordaniji. Glede na to, da ta rok ni določen, bi morda predlog bil sprejemljiv za telavivsko vlado, bolj malo verjetno pa je. da bi vanj privolila katerakoli arabska država, da o Palestincih ne govorimo. (tm) HAVANA — Rodezijski črnski vo- bodu je dejal, da namerava 'zar~o-siti kubansko vlado za vojaško pomoč nacionalističnim gverilcem. «Zadovoljivo» zdravstveno stanje Zaccagninija Prihodnji torek ga bodo operirali RIM — Zdravstveno stanje poli tičnega tajnika krščanske demokracije Benigna Zaccagninija, ki si je predvčerajšnjim zlomil stegnenico pri padcu v stanovanju, je po ocenah zdravnikov rimske bolnišnice «Gemelli» zadovoljivo. Prulvi doma bodo Zaccagninija operirali prihodnji torek. Tajnik KD prejema medtem s*e vilne brzojavke z voščili za h'tro okrevanje. Številni demokrščanski predstavniki pa so ga obiskali v bolnišnici, med njimi predsednika parlamentarnih skupin KD v poslanski zbornici Piccoli in v senatu Bartolomei, namestnik tajnika Gal-loni, minister za notranje zadeve Cossiga in v poznih jutranjih lirah tudi sam predsednik vlade Andreotti. «Pravda» o libijsko egiptovskem sporu KAIRO - Niti v Kairu, niti v Tripolisu niso doslej potrdili vesti o sporazumu med o-bema državama, ki so jo objavili včeraj v palestinskih krogih. Pač pa je isto vest objavila včeraj poluradna egiptovska agencija MEN, ki pa se sklicuje na pisanje arabskega tiska. Včerajšnja «Pravda» pa je objavila medtem zanimiv komentar o sporu med Egiptom in Libijo: komentar je zanimiv predvsem zaradi tega, ker se ne o-predeljuje niti za Gedafija ni- t li za Sadata, z razliko od dosedanjih sovjetskih reakcij, ki so bile odločno na strani libijske džamahirije. Komentar glasila KP SZ se v bistvu omejuje na obžalovanje zaradi »bratomorne vojne*, in to v trenutku, ko je izraelski premier Begin dobil od Washingtona novo vojaško pomoč ter je pokazal z dejanji — list očitno cika na legalizacijo nezakonitosti naselbin v Cisjordaniji — da ne misli vračati Arabcem zasedenih ozemelj. Egiptovsko - libijski spopadi pomenijo zato — piše sovjetski dnevnik — ne samo nepotrebno trošenje energij, pač pa tudi odklon od poti boja v korist resničnih interesov arabskih narodov. »Pravda* dodaja, da šo nekateri egiptovski časopisi izkrivili sovjetsko stališče in izkoristili priložnost za obrekovanje Sovjetske zveze. MILAN — Upravni svet družbe Unidal, ki združuje bivši podjetji Motta in Alemagna, je včeraj v Milanu najprej sprejel odstop glavnega upravitelja in predsednika ter upravnika družbe, nakar je proučil obstoječe stanje v podjetju. Upravni svet je sklenil, da bodo 23. septembra sklicali izredno skupščino delničarjev, da sprejmejo ukrepe, ki jih določa zadevni člen civilnega zakonika, ki se nanaša na likvidar cijo družbe «na osnovi sklepa skupščine*. To pomeni, da bodo 23. septembra formalno likvidirali družbo Unidal z vsemi posledicami za 8500 zaposlenih delavcev in uradnikov, če ne bedo poskrbeli, da se proizvajalni obrati dveh velikih bivših družb živilske industrije obdržijo pri življenju in da se jim zagotovi delo. V tej zveri je minister za državne tideležbe Bisaglia včeraj izjavil milanskemu županu, ki se je sestal * njim v Rimu, da postopek o likvidaciji družbe Unidal ne bo povzročil prekinitve proizvajalne dejavnosti industrijskih obratov. Minister je tudi izjav1], da bodo skupno s postopkom o likvidaciji U-nidal proučili možnost ozdravitve proizvajalnih nedjetij, s čimer bodo skušali ohraniti zaposltveno raven v okviru »stvarnih proizvajalnih sposobnosti*. V tej zvezi naj bi sestavili tudi načrt o preusmeritvi in pre-iveditvi podjetij, o čemer pa bodo govorili tudi s sindikalnimi organizacijami. Zaradi kritičnega položaja ustanove Unidal je vsedržavni kon s. i za družbe, ki kotirajo na borzi včeraj sklenila, da se takoj ukine ko-tacija delnic Unidal na italijanskih borzah. Tud: danes je bila v Milanu stavka in demonstracija delavcev nekaterih obratov tega podjetja, prav tako so stavkali in demonstrirali delavci proizvajalnih obratov Unidal v Neaplju, (sl) ■lllllllllllllllllllinillllllllllllllllMIlllIlIlIllItllllHIIMIIIIIIIIIIIIflHIMiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii,im,,,,,|mi||||||M,|||||||||||||m|||||||||||||||||H|||||a NAPORNA POGAJANJA MED DELEGACIJAMI Morda že prihodnji teden osnutek dnevnega reda sestanka «Beograd 2» (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Na beograjskem sestanku so naposled dosegli pomembnejši napredek v pripravah na jesenski sestanek o vprašanjih evropske varnosti in sodelovanja. Po intenzivnem delu neformalne skupine petnajstih držav — odprt je tudi za druge države — ki je trajalo včeraj celo do zgodnjih jutranjih ur in se je nadaljevalo tudi čez dan, je na včerajšnji popoldanski plenarni seji vodja španske delegacije veleposlanik De Seraluce predložil v imenu neformalne skupine besedilo, ki je v glavnem nastalo na sestankih te skupine, sam španski diplomat pa ga je dopolnil na tistih mestih, kjer vsi člani neformalne skupine niso dosegli soglasja Predloženi tekst, o katerem so udeleženci dobili prva obvestila že na dopoldanski plenarni seji, je v največji meri zasnovan na predlogu devetih nevtralnih in neuvrščenih držav, ki so ga dopolnili v neformalni skupini. V razpravi o tem besedilu, ki se je razvila včeraj popoldne v beograjskem kongresnem centru «Sava» je sodelovalo precejšnje število delegatov. Ta izmenjava mnenj je pokazala, da je največ težav pri določitvi trajanja jesenskega beograjskega sestanka. Večina vzhodnoevropskih držav se zavzema, da bi vnaprej določili datum, kdaj naj bi e končal «Beograd 2*. Zahodne države terjajo, da v tem oziru ne bi na «Beogradu 1* določili ničesar — dar.ia TASS na koncu komentarja | ditelj Joshua Nkomo je dopotoval na i du bi tbrej «Beograd 2» trajal, ko- i. Ob pri-1 likor bi pač trajal, medtem ko so — in ne besede, (tm) I večdnevni obisk ru Havano. nevtralne in neuvrščene države ponudile prožnejši predlog. Predlagajo, da bi bilo trajanje beograjskega jesenskega sestanka odvisno od o-pravljenega dela. To pomeni, da bi vendarle določili okvirni datum konca «Beograda 2», vendar bi se sestanki lahko nadaljevali tudi po tem datumu, dokler vsega dela ne bi opravili. Kaže, da se je neformalna skupina petnajstih delno ravnala po tem predlogu neblokovskih držav. Včerajšnjo popoldansko plenarno sejo, 49. po vrsti, so prekinili okrog osmih zvečer, delo pa bodo nadaljevali danes, kajpada predvsem z razpravo o trajanju o «Beogradu 2». Med delegacijami prevladuje prepričanje, da se bo »Beograd 1* — pripravljalni del za jesenski sesta nek, končal tja do sredine prihodnjega tedna. Ko se bodo namreč delegacije sporazumele o dnevnem redu. načinu dela in trajanju jesenskega beograjskega sestanka — to je njihova naloga v skladu s helsinško sklepno listino — bodo ime la na voljo nekaj časa za posvetovanja s svojimi vladami, nato pa bodo tudi uradno sprejele dogovorjena stališča za jesensko delo. Takšen optimizem prod večino delegatov vlada tudi zavoljo tega, ker so prepričani, da so zadržki, ki jih še imajo nekatere delegacije, predvsem taktične narave — skratka pa gre za zadnje poskuse, da bi morda na račun dosedanjega popuščanja pri predlogih drugih strani uspeli vsiliti vsaj nekaj svojih ozkih po- gledov. Sodeč po ustvarjalnem vzdušju, v katerem, je zapaziti pripravljen. velike večine za sporazumevanje in ki je naposled v beograjskem kongresnem centr i zavladalo._ se zdi. da tudi takšne zadnje taktične poteze ne bodo obrodile kdove kolikšnih sadov in da bodo naslednji dnevi vendarle prinesli popoln uspeh pripravljalnega beograjskega sestanka o vprašanjih evropske varnosti in sodelovanja. VLADO BARABAŠ Prolcsliii teden v Dobrli vasi CELOVEC — V organizaciji krajevnega odbora zveze slovenske mladine. občinskih odbornikov in koroške dijaške zveze bo prihodnji teden v Dobrli vasi teden protesta proti avstrijski manjšinski zakonodaji. Po slednji naj bi slovenska vas spadala na ozemlje nemško govorečega prebivalstva in zato naj bi slovenski vaščani ne uživali niti tistih minimalnih narodnostnih pravice, ki jim jih priznavajo v omejenem pasu, na katerem so odločno v večini. S tednom protesta — predvideni so nastopi pevskih zborov, razprave, filmske predstave in družbeni večeri — je slovenska narodnostna skupnost na Koroškem znova pokazala, da hoče biti sama kovač svoje usode in odločno zavrača vsakršno omejevanje narodnostnih pravic. PO DOLGIH POGAJANJIH STRANK USTAVNEGA LOKA , Deželna skupščina enotno sprejela programski sporazum med strankami Ugodno so okvirni sporazum ocenili predstavniki KD, KPI, SSk, PRI, PLI in PSDi Pomisleki socialistov in nasprotovanje Puppinijeve (Furlansko gibanje) - Komunist Magrini novi predsednik posebne komisije za obnovo potresnih krajev Z razpravo in glasovanjem v deže-ni skupščini se je včeraj zaključil nekakšen prvi »krog* dogovarjanja in sporazumevanja med strankami ustavnega loka za skupno reševanje raznih odprtih vprašanj, s katerimi se dokaj nestrpno sooča prebivalstvo naše dežele. Rezultat tega dolgega sporazumevanja .je obsežen dokument, ki smo ga objavili v včerajšnji številki dnevnika in o katerem so se včeraj dokončno izrekli predstavniki vseh strank, ki so zastopane v deželnem svetu. O tem dokumentu, oziroma o njegovi vsebini, to je o obvezah in načelnem sporazumu, da se stranke demokratičnega loka, po zgledu vsedržavnih vodstev strank in po dejanski potrebi, s skupnimi močmi lotijo predvsem tistih problemov, s katerimi se že vse preveč odlaga in ki jih res ni mogoče več odlagati, je bila med včerajšnjo razpravo marsikaj povedanega. Govorilo se je na primer, da so višji interesi prebivalstva naše dežele, kj jo je poleg številnih drugih nadlog hudo preizkusil lanski tragični potres, prevladali nad partikularističnimi interesi strank čeprav je pri tem tudi res, da je bilo treba nad poldrugo leto srečanj in pogajanj, da so stranke končno premagale te partikularis-tične interese, medtem pa so porušeni in opustošenj kraji Furlanije in Beneške Slovenije neustavljivo hirali pod težo imobilnosti upraviteljev. Po teh dolgih razpravah pa ostaja dejstvo, da bo treba ves ta skupek besed šele prevesti v dejanja in da je programski sporazum pravzaprav le prvi korak na poti enotnejšega reševanja stoterih problemov in da vrh vsega niti še ni bilo popolnega soglasja o vseh točkah sporazuma. V razpravo so po vrsti posegli svetovalec Biasiutti (KD), ki je VAŽNO OBVESTILO KZ DVOLASTNIKOM Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem po dročju, naj pravočasno predlo žijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze Ul. Cicerone 8/B, pritličje v uradnih urah (od 8. do 14).. S seboj naj prinesejo dvolastni-Sko knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti na prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in ko ličino drv Prošnje bomo sprejemali še danes. Tajništvo Kmečke zveze v glavnem orisal in obrazložil o-snutek programskega sporazuma ter ga seveda tudi pozitivno ocenil, nato dr. Drago Štoka za Slovensko skupnost, Puppinijeva za Movimen-to Friuli, Pietro Severino Bertoli za PRI, Trauner za PLI, Lonza za PS Dl, Morelli za MSI, Zanfagnini za PSI, Colli za KPI in Coloni za KD, nakar je razpravo zaključil predsednik deželnega odbora Co-melli. Štoka je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do sporazuma med strankami. Označil ga je za zelo pomemben dejavnik bodočega družbenega in gospodarskega razvoja dežele, v prvi vrsti pa pomemben dejavnik reševanja problemov, ki jih je odprl potres. Posebej je Štoka omenil tisti del sporazuma, ki zadeva vprašanja slovenske narodnostne skup- nosti. Omenil je razne predložene zakonske osnutke o globalni zaščiti slovenske manjšine ter izrazil prepričanje, da bo z doseženim spora- (Nadaljevanje na 8. strani) NASE NAROČNIKE IN ČITATEUE obveščamo, da so za izlet v Moskvo. Leningrad in Kijev na razpolago še 4 prostori za potovanje dne 31. 8. in 18 za potovanje dne 7. 9. 1977. Morebitne interesente prosimo, da se prijavijo do ponedeljka pri agenciji Aurora. PRIMORSKI DNEVNIK V TRŽAŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI Razprava o problemih tržaškega gospodarstva Kongresna palača, poletne turistične prireditve in problemi proste industrijske cone na Krasu Pred dnevi se je sestal odbor zbornice za trgovino, industrijo, obrat-ništvo in kmetijstvo iz Trsta, ki je razpravljal o celi vrsti problemov. Predvsem so proučili problem kongresne palače. Obsodili so neumestno zavlačevanje, ko si razne ustanove in organi med seboj podajajo odgovornosti za izstavitev do-gradbenih del. Če ne bodo zadevo razjasnili pred koncem leta, bo to hud udarec za tržaško turistično gospodarstvo, saj si je slednje marsikaj pričakovalo od kongresnih. dejavnosti. Odbor je nadalje sprejel predlog turističnega odseka, da se skliče občni zbor članov »Turističnega kon zorcija za razvoj tržaške riviere*, ki bo odločal, če ima sploh smisel obdržati pri življenju ustanovo. Pobliže so tudi razpravljali o poletnih prireditvah v našem mestu. Prikazali so pomen festivala operete, ki privabi v naše mesto precej domačih in tujih turistov, predlagali so povečanje števila ponovitev za Miimr Ulmu nitim it n n mn mi iiiii m ;imimmiHiii!imiiimiiiiiiiiiitiiinmrtiimHiHimiimimiimnimmHiitHHiiinmnfnmHHiinimMHHnimiiiiiiiMimHini VRSTE AVTOMOBILOV PRI FERNETIČIH, NA PESKU IN PRI ŠKOFIJAH Gostejši promet na mejnih prehodih naznanja začetek počitniške sezone Tudi letos bodo v času počitnic prekinili s proizvodnjo v nekaterih industrijskih obratih Po več kot dveh tednih muhastega in nestanovitnega vremena je sonce končno ponovno zasijalo nad naše kraje in, če se bodo uresničila predvidevanja vremenoslovcev, se bo lepo sončno vreme obdržalo nad našim področjem celo prvo do-lovico avgusta. Sonca, dren v kopališčih, dopusti, počitnice, gost promet in dolge vrste avtomobilov pred mejnimi prehodi z Jugoslavijo bodo torej po vsej verjetnosti tudi letos glavne značilnosti začetka avgusta. Gost promet na mejnih prehodih z Jugoslavijo je že včeraj naznanil bližajoči se avgust. Pri Fernetičih, Pesku in predvsem na mejnem prehodu pri Škofijah, so se začele že v dopoldanskih urah vrstiti kolone avtomobilov (celo do žavelj), nemških, francoskih, nizozemskih in italijanskih turistov, ki so namenjeni na počitnice ob istrski in dalrrja tinski obali. Nekaj je bilo tudi Tržačanov, vendar predvidevajo, da se bodo odpravili prebivalci naših krajev množično na poletni oddih šele v prihodnjih dneh. Promet .je bil seveda eostejši tudi na obalni cesti, saj je najbolj prometna žila, ki povezuje naše zahodno področje z vzhodom in je zato obvezen prehod za turiste, ki so namenjeni v Jugoslavijo. Kljub temu ni prišlo do zastojev v prometu. ■iu«iiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMniMiiiiiiMiiiif«iiiiiiiiiiiMiifiiMiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiMiii>iiii*iiiii>iiiiii» POROČILO PSI IN IZJAVA CUFFARA (KPI) Odmevi na programski sporazum med strankami Politika konstruktivne opozicije socialistov - Cuffaro za utrjevanje procesa enotnosti ter za novo deželno upravo Po predsinočnji razpravi o programskem sporazumu med strankami ustanovnega loka, ki je bil včeraj odobren v deželnem svetu, je deželno vodstvo PSI izdalo tiskovno poročilo, v katerem poudarja, da so bila glede nekaterih pomembnih vprašanj sicer dosežena enotna stališča, da pa ostajajo določena nesoglasja, kar zadeva predloge o posebnem deželnem sekretariatu, o specifični uvedbi kompren-eorijev in o možnosti nadzorstva ter dejanskega ukrepanja deželnega sveta glede problemov potresa. PSI nadalje negativno ocenjuje za držanje KD ih njenih zaveznikov glede ohranjevanja sedanjega političnega okviru, obenem pa ima za protislovno akcijo komunistov Socialisti zato nameravajo delovati na liniji konstruktivne opozicije, čeprav si bodo obenem prizadevali, da bi čimprej prišlo do reševanja raznih perečih vprašanj V zvezi z doseženim soorazu mom je deželni tajnik KPI posl. Cuffaro včeraj izjavil, da predstavlja sporazum pozitivno nadaljeva nje enotnih naporov za premostitev najhujših problemov obnove ter da le ta izvira neposredno iz spora/u ma na vsedržavni ravni. Po mnenju Cuffara je tudi pozitivno, da sprejete obveze zadevajo poleg nro. blemov potresa tudi vprašanje izva janja osimskih sporazumov, reše vanje slovenskega narodnostnega vprašanja, decentralizacije itd. Sporazum bi lahko bil po mne nju deželnega tajnika popolnejši in takšen kot je. ne zadošča za reševanje hudih problemov dežele S tem torej potreba po deželnem od boru demokratične enotnosti še zdaleč ni zadovoliena KPI si bo vsekakor še nanrei prizadevala, skupaj s tovariši socialisti. da bi se proces enotnosti, ki je včeraj naredil korak naprej, hitro razvijal in da bi čimprej ori šlo do novega deželnega odUira Glede izvolitve komunističnega »vetovalca Magrinija na predsedniško mesto komisije za problem ob nove prizadetih krajev, ie Cuffaro dejal, da to dejansko pomeni priz nanje stranki za njena dosedanja prizadevanja pri reševanju problemov potresnih območij. ZŽI-UDI ostro obsoja nasilje Pokrajinsko vodstvo ZŽI - UDI je v zvezi z incidenti med sodno razpravo proti trem posiljevalcem Li-liane Gomisckove, izdalo tiskovno poročilo, v katerem izraža zadovoljstvo zaradi stroge obsodbe treh nasilnežev, z druge strani pa obsoja obnašanje nekaterih karabinjerjev, ki so neupravičeno pretepli nekatere feministke Zveza ugotavlja na to, da je eden izmed zagovornikov nasilnežev v svojem posegu žalil ne samo človeško dostojanstvo nedolžne žrtve, ampak tudi dostojanstvo vseh demokratičnih žena, ki se borijo za enakopravnost Ves demokratični Trst mora odl čno obsojati vsako nasilje, ki bi kršilo mirne, sožitje tukajšnjegk prebivalstva V zvezi z aretacijo nrdad-ničrv ob priliki pro česa, pa je ZŽI - UDI mnenja, da je treba mladim aretirancem zagotoviti vse pravice, ki jih predvideva zakon V prihodnjih dneh, ko bo turistična sezona na višku, pričakujejo, da se bo zgrnilo na naše ceste še večje število vozil, zato bodo organi cestne policije, karabinjerjev in mestnih redarjev okrepili nadzorstvo nad prometom. Pri tem oodo uporabili večje število avtomobilov, motornih koles in tudi helikopter. Večina Tržačanov se bo odpravila na počitnice v prihodnjih dneh. Tudi letos bodo v nekaterih najvažnejših industrijskih obratih za teden ali več prekinili s proizvodnjo, da bi dovolili delavcem zaslužen poletni počitek. Delavci večine velikih tovarn (Italcantieri, Velik; motorji, CMI in še drugi) bodo imeli dopust v tednu od 7. do 13. avgusta, že prihodnji teden pa bodo prekinili delo v tovarni VM. Avgust pa ima pri nas še eno, negativno značilnost. V tednu pred velikim šmarnom , si namreč privošči dopust večina tržaških trgovcev: le ti kratkorpalo zaprejo trgovino, fjustijd .ng'ruletah nalepko z. napisom «Zaprto zaradi dopusta* in brez skrbi odidejo na počitnice. Takrat pa se šele začenjajo skrbi in preglavice za tržaške gospodinje, ki morajo po mestu iskati odprto prodajalno ali trgovino. Vse te zmede, ki traja že nekai let, ne bi bilo, če bi združenje trgovcev poskrbelo za organiziran odhod na dopust tržaških trgovcev. Se bo letos končno kaj spremenilo? Sklep o podatkih na konzervah ni bil preklican Zveza trgovcev tržaške pokra" ie sporoča, da so bila zaman vr prizadevanja pri ministru Donat Cat-tinu, da bi podaljšali do 31. decembra 1977 rok za izčrpanje p-eostalih zjlog konzervirani paradižnikov, ki nimajo na ovoju ustreznega besedila. To pomeni, da morajo konzerve vsebovati že od 1. julija sledeče podatke: ime in pravni sedež proizva jalca, sedež proizvodnega obrata, i-me konzerve, čisto težo v decimalnem sistemu in morebitne druge podatke, ki jih predvideva sklep DPR 428/75. stva. Nadalje je treba poskrbeti za družbeno - zdravstveni deželni načrt in urediti strokovno izobraževanje tudi v duhu izvajanja zakona o mladinskem zaposlovanju. Predsednik Comelli je sindikalistom obrazložil stališče deželnega odbora in jim zagotovil, da se bodo srečanja in pogovori nadaljevali v iskanju najboljših rešitev za splošni razvoj in za obnovo. vsako opereto (10) in ureditev par kirnih prostorov v parku ob Ul. Giulia. Seznanili so se tudi o dosedanjih študijah glede posledic, ki se bodo pojavile ob uresničitvi proste industrijske cone na Krasu. Že pred tedni je trgovinska zbornica pripravila študijo o predlogih, da se zaščiti dosedanjo proizvodnjo z u-streznimi normami, ki jo bodo predložili mešani italijansko - jugoslo-ski komisiji za izdajanje gospodarskega dela osimskega sporazuma. Dr. Caidassi je poročal o dosedanjem delu v okviru komisije za študije pristaniških in pomorskih problemov glede na reorganizacijo italijanskega pristaniškega sistema, o katerem razpravljajo pristojne parlamentarne komisije. Trst ima v tem primeru poseben položaj, saj so njegove potrebe in zahteve tesno povezane s tranzitnim značajem pristanišča. Ob zaključku so še potrdili koledar razprav in drugih gospodarskih prireditev v naši pokrajini za leto 1978 in razpravljali o problemu kroš-njarske dejavnosti v zvezi s povečanjem jugoslovanskih kupcev. Sklenili so, da bodo problem poglobili na srečanju s predstavniki zainteresiranih organizacij v okviru sekcije za notranjo trgovino pri pokrajinski gospodarski konzulti. OBVESTILO GOSTINCEM Slovensko gospodarsko združenje obvešča vse lastnike ali u-pravitelje gostinskih obratov, da stopijo s 1. avgustom v veljavo novi urniki, ki jih je z odlokom z dne 14.6.1977 določil kvestor tržaške pokrajine zu vse javne lokale. Dekrete v slovenščini in italijanščini, ter urnike za tiste, ki se odločijo za neobvezni urnik je treba s 1. avgustom izobesiti v lokalih; na razpolago so v uradih združenja, v Ul. Cicerone 8/b. • Tržaška občina obvešča, da bo mestna knjižnica zaprta v obdobju od 1. do 30. avgusta zaradi običajne revizije in čiščenja prostorov. ČETRTEK NA DEŽELI • Sestanek odbornikov s predstavniki sindikatov Na deželi je v četrtek prišlo do srečanja med deželnim odborom in predstavniki sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Srečanja so se udeležili poleg predsednika deželnega odbora Comellija, tudi odborniki Mauro, Romano in Tripani. Pred met pogovorov so bili problemi, ki zanimajo delavstvo naše dežele. Sin-dika,!sti so zahtevali večjo koordinacijo pri posegih v korist industrije. trgovine, obrtništva in kmetij TR2ASKA POKRAJINA RAZPIS NATEČAJA Štev. prot 30/221 77 V smislu člena 7 zakona št 14 od 2. 2. 1973 s e crp o z a r j a da je ta uprava sklenila po postopku, ki ga predvideva člen 1, odstavek »a* istega zakona, razpisati natečaj zb popravilo in obnovo stare kraške hiše v Repnu, in sicer v smislu ponudbe na nižanje na celotno domnevno ceno v znesku 131 100 000 lir, kolikor znaša izklicna vsota. Prošn.je za vabilo na natečaj morajo prispeti na naslov te uprave (Ul. Gcppa 21 - Trst) do 12. ure 10. avgusta 1977. PREDSEDNIK (dr. Lucio Ghersi) • Danes in jutri bo na vrtu pod-lonjerskega kulturnega krožka rajonski praznik športa, na katerem bo več turnirjev v odbojki, namiznem tenisu in raznih igrah, poleg tega pa bo tudi pester glasbeni spored tržaških narodnih pesmi. Zvečer bo mladim na voljo ples s pričetkom ob 21. uri. Ves dan bodo odprti kioski z jedačo in pijačo ter s pristnim domačim vinom. O PREKOPU JADRAN - DONAVA Spomladi v Benetkah mednarodno srečanje Na deželnem odborništvu za načrtovanje in proračun je bilo včeraj srečanje med predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine in Veneta s tajnikom SRS za načrtovanje Borisom Mikošem. Pregledali so trenutno stanje študij o povezavi med severnim Jadranom in Donavo. Sklenili so, da se pripravi o tem problemu mednarodno srečanje, kj bi bilo spomladi v Benetkah in bi se ga morali udeležiti tudi avstrijski in madžarski predstavniki. • Tržaška zveza radikalne stranke je v zvezi z neredi med sodno obravnavo proti trem posiljevalcem 47-let-ne ženske, izdalo tiskovno poročilo v katerem obsoja vedenje karabinjerjev, ki so pretepli nekatere feministke, ki so protestirale proti nasilju nad ženskami. Stranka ugotavlja tudi, da bi moral višji sodni svet čimprej uvesti preiskavo glede ravnanja tržaških sodnikov. DANES NA GRADU Prva predstava «Sole ieninov» Rimska gledališka skupina *H Baraccone» bo drevi na Gradu sv. Justa prvič uprizorila Molierovo komedijo »La scuola dei marith, ki spada v okvir epotujoče» dramske sezone, ki jo prireja letoviščarska in turistična ustanova iz Trsta. Skupina bo namreč od jutri dalje gostovala v raznih mestnih predelih in okoliških vaseh kot vsako leto tržaška dramska skupina, ki je uprizarjala Goldonijevo dramo »La ca-meriera brillante* in doživela zadovoljiv uspeh. Skupina «11 Baraccone» bo Molierovo komedijo jutri in pojutrišnjem' uprizorila v grljanskem portiču, v torek in sredo na Poseku, v četrtek in petek na Opčinah, prihodnjo soboto in nedeljo pa v Bazovici. Skupina bo gostovala 7. in 8. avgusta v Skednju, 10. in 11. avgusta v salezijanskem oratoriju, 12. in 13. avgusta pa na Trgu Cavana. Vse predstave razen prve v grljanskem portiču, ki se bo pričela ob 20. uri, se bodo začele točno ob 21. uri • Tržaški župan je odredil začasno prepoved parkiranja na odseku Ul. Matteotti, ki gre od Ul. Manzoni do hiše št. 14, na strani sodih številk. Parkiranje je prepovedano ob delavnikih od 8. do 17. ure. Delo tržaškega ccnlra za rakasta obolenja Pokrajinski odbor združenja za boj proti raku iz Trsta je pod predsedstvom dr. Fogherja odobril proračun za tekoče poslovno leto. Med glavnimi postavkami delovanja bo nadaljevanje in ojačenje zunanje službe med ženskami v kolektivih in tovarnah za ugotovitev prvih znakov rakastih obolenj na maternici in prsih, določitev 10 milijonov lir za ustanovitev radio-imunološ-kega laboratorija medicinske fakultete, ki bo deloval v centru za rakasta obolenja, kritje stroškov za eno uslužbenko, ki bo poverjena za termografične preglede, ter določitev štipendije za kemika v laboratoriju centra. Predvideno je seveda nadaljevanje vzgojnega in izobraževalnega dela med prebival stvom tako na sedežu kot pri rajonskih konzultah v prespektivi decentralizacije službe za zgodnje u-gotavlianie prvih znakov obolenj. Zveza do še poglooila znanstveno osveščanje z zdravstvenimi kadri. Glede bolnikov bodo nadaljevali z dosedanjo oskrbo in s podporami družinam, ki imajo rakastega bolnika. Prav tako bodo nadaljevali z razširitvijo propagandnega materiala za boj proti raku in s službo za fonetično prevzgojo po laringoto-miji. Septembra meseca pa bo v sodelovanju s College of Surgeons in znanih izvedencev okrogla miza o prevzgoji ženske, ki so ji zaradi raka kirurško odstranili prsi. V okvirji festivala Dela in I/Unita. bo drevi ob 20. uri v Gabrovcu nastop SKUPINE UMETNIKOV IZ SOVJETSKE ZVEZE Sledil bo ples z ansamblom U. Furlana Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 30. julija KRILAN Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.37. — Dolžina dneva 14.51. — Luna vzide ob 20.18 in zatone ob 5.47. Jutri, NEDELJA, 31. julija IGNAC Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24,4 stopinje, najnižja 18,5, ob 13. uri 24,4 stopinje, zračni tlak 1015,5 mb ustaljen, vlaga 68-odstotna, nebo 4 desetinke pooblačeno, veter zahod-nik jugozahodnik 10 km na uro, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 29. julija 1977 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 81-letna Eugenia Prelli vd. Franceschinel, 76-letni Vittorio Bertocchi, 56-letna Carmela Traente por. Cavalieri, 70-letna Lina Schutz, 69-letni Pasquale Žagar, 56-letna Iole Crivellari vd. Cattarossi, 52-letni Er-vino Di Muro, 66-letni Alessandro Bosichi de Fraadofilo, 69-letni Cesare Borelli, 83-letna Teresa Hohl vd. Gortan, 57-letni Giovanni Iugovaz, 43-letni Costantino Pelos, 81-letna Anna Morgan vd. Siega, 72-letna Marcelli-na De Luca por. Del Piccolo, 75-letna Marianna Scarcia vd. Mari. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul, Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo zaradi poletnih počitnic zaprta od L do 31. avgusta. Danes se poročita IGOR ZADNIK in LAURA CARLI Vso srečo v skuvnem življenju jima želi ŠZ Bor. Avtomobil podrl mater in sinčka Včeraj zjutraj se je v Ul. Manzoni pripetila prometna nesreča, v kateri sta bila ranjena 25-letna Eli-sabetta Kren por. Rice, stanujoča v Ul. della Guardia 12 in njen 4-letni sinček Massimiliano, ki sta prečkala cesto ravno v trenutku ko je mimo privozil fiat 500, ki ga je u-pravljal 65-letni Giovanni Benco iz Drevoreda D'Annunzio 44. Avto je žensko samo oplazil, medtem ko je otroka zbil na asfalt, pri čemer je utrpel pretres možganov in druge poškodbe na raznih delih telesa, zaradi katerih so ga sprejeli v otroško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti približno 20 dni. Elisabetti Kren pa so zdravniki dali samo prvo pomoč in jo odslovili. • Včeraj se je sestalo tajništvo de-ffivske zbornice UIL, ki je po poročilu generalnega tajnika Fabriccija proučilo in zavzelo svoja stališča o najbolj perečih problemih našega mesta. Lok problemov je res obširen od obrata Sirt, pivovarne Dreher, vseh tržaških obratov v krizi do problemov GMT iz Boljunca. Dotaknili so se tudi vprašanja druge deželne u-niverze v Vidmu in z obžalovanjem ugotovili, da je bila druga konferenca o tržaškem gospodarstvu le mrtva črka na kosu papirja, ki ni spremenila politične volje, da se prepreči razpadanje tržaškega gospodarstva. • V uradnem listu št. 186 je razpisan natečaj za 180 mest poskusnega tajnika civilne uprave notranjega ministrstva. Prošnje na kolkovanem papirju je treba nasloviti prefekturi pokrajine, v kateri ima prosilec stalno bivališče. Vse informacije so na razpolago pri tržaški prefekturi. Razširitev mednarodne telefonske zveze Neposredna telefonska zveza, ki že dalj časa povezuje Trst in ostala jadranska mesta z Avstrijo, Švico in Nemčijo, bo s 3. avgustom razširjena tudi na ostala mesta naše dežele. Nova zveza spada v okvir dolgoročnega programa družbe SIP, ki namerava v kratkem ojačiti in modernizirati vse mednarodne telefonske zveze posebno s sosednijimi evropskimi državami. Kemik laže opečen pri delu s kislino Na dermatološkem oddelku glavne bolnišnL. so včeraj sprejeli 24-letnega kemika Marina Gallino, stanujočega na Seal. Bonghi 40, ki ga je oplazila kislina, ko je delal v tovarni vžigalic v Ul. Caboto. Mož se bo moral zaradj opeklin druge in tretje stopnje na prsnem košu zdraviti približno 20 dni. 50-LETNIKI iz BAZOVICE ORGANIZIRAJO danes, 30„ In jutri, 31. julija LJUDSKO ŽABA VO S PLESOM PRIREDITEV BO NA ZADRUŽNEM VRTU GOSPODARSKE ZADRUGE V BAZOVICI Ples bo na obširni in privlačni ploščadi ■ Igral bo ansambel »FORMULA LISCIO* iz Trsta Dobrodošli bodo postreženi z jedmi na žaru in pristno kapljico Vljudno vas vabijo 50-letniki SD SOKOL — NABREŽINA priredi danes in jutri PRAZNIK SOKOLA NA SVOJEM IGRIŠČU V NABREŽINI DANES, ob 17.00 — odprtje kioskov; ob 20.15 — mali koncert harmonikaša Ivana Miliča; sledi ples z ansamblom IGA RADOVIČA; ob 21.30 — tekma v tangu. JUTRI, ob 17.00 — odprtje kioskov; ob 19.00 — koncert ansambla TAIMS s pevko in pevcem Nadjo in Borisom; ob 19.30 — super večerni program — nastopa baletna skupina modemih plesov BO - BO iz Kopra. Sledi ples z ansamblom TAIMS. DELOVALI BODO ZALOŽENI KIOSKI Z DOMAČO HRANO IN DOMAČIM VINOM Vabljeni PD SLAVEC — RICMANJE — LOG priredi 30., 31. 7. in 1. 8. v R jemanjih tradicionalno SAGRO DANES, 30. julija: JUTRI, 31. julija: ob 18. uri otvoritev ob 13. uri odprtje kioskov ob 18. uri koncert godbe na pihala Iz Ricmanj PONEDELJEK, 1. avgusta: ob 18. uri odprtje kioskov Vsak dan od 20. do 24. ure ples ob zvokih ansambla «POMLAD» Domače vino — specialitete na žaru! ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL. ENPA^S. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLIC) Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114: Božje polje ■ Zgor.ik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197: tavlje: tel. 213-137 Milic’ tel. 271 124. Mali oglasi IŠČEM družabnika s kapitalom za komercialno dejavnost. Razpolagam s 400 m/ pritlično novo . stavbo na državni cesti št. 14 v Devinu z ve likim parkirnim prostorom za avtomobile in avtobuse. Ponudbe: »Družabnik* - Oglasni oddelek ZTT Ul. Montecchi 6 • Trst MALI ŠPORTNI MOTORNI ČOLN dobrem stanju s tozadevno opremo prodam. Tel. 410372 od 12. do 15. ure. TRGOVINO z gradbenim materialom in garažo dajem v najem. Ul. Brandesia 2 — tel. 54034. . [*š§ BANCA Dl CREDITO Ql TRIEStE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TOST - ULICA P. FIL2I 10. - & B1-AAS TEČAJI VALUT V MILANU DNE 29. 7. 1977 Ameriški dolar: debeli 890,- drobni 860,— Funt šterling 1531.— švicarski frank 360,— Francoski frank 178.— Belgijski frank 24,— Nemška marka 380.— Avstrijski šiling 53.90 Kanadski dolar 805,- Holandski florint 360.— Danska krona 140.— švedska krona 190.— Norveška krona 160.— Drahma: debeli 27.— drobni 27,25 Dinar: debeli 45,75 drobni 45,75 Gledališča rr.SlIVAL OPERETE ROSSETT1 Danes, 30. julija, ob 21. uri in jutri ob 18. uri ponovitev Strausove operete «Sogno di un valzer*. Dirigent Hans Waller Kampfel. V pripravi je tretja opereta festivala »Ballo al Savoy». Vodstvo festivala javlja, da bodo ponedeljek v osrednji blagajni, Pasaža Protti, na razpolago vstopnice za zadnjo ponovitev operete «Sogno di un valzer* in za prvo predstavo Abrahamovega dela «Ballo al Savoy». Danes bodo na razpolago tudi vstopnice za izredno ponovitev operete »Sogno di un valzer*, ki bo v torek ob 21. uri. Šolske vesti Ravnateljstvo učiteljišča «Anton Martin Slomšek* vabi vse dijake, ki želijo obiskovati peti letnik (dopolnilni), da se zglasijo v tajništvu šole do 10. avgusta. Tečaj bo deloval pod pogojem, da bo dovolj vpisanih. Razna obvestila Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše, da bo odhod deklic v kolonijo v Nabrežini v torek, 2. avgusta. Na sedežu društva v Ul. Machiavelli 22 naj bodo ob 1®’ uri, od koder bo po zdravniškem pregledu odhod. Iz okoliških vasi (Sv. Križ, Zgonik, itd.) naj jih pripeljejo za 18.30 direktno v Nabrežino. Vodstvo TPPZ obvešča člane ansambla, da bo danes, 30. t.m., ob 20. uri družabni večer s svojimi družicami v HOTELU TRIGLAV v Sežani in ne v Lipici, kot je bilo prvotno sporočeno. Kino MENJALNICA vseh tujih valut MIRAMARSKl PARK: »Luči in zvoki« Predstavi: ob 21.30 «Miramarski ser« (v slovenščini); ob 22.45 «11 sogh° imperiale di Miramare* (v >**' lijanščini). Prevoz z motornih1 čolnom od pomola Audace do tr' ljanskega portiča (ob 20.20 in 21.50> Po predstavi iz grljanskega portir* dva povratka. Ariston Poletni kino ob 21.30 uomo da buttare*. Burt Reynolh5, Mignon 16.30 «L’urlo di Chen terrorir za anche l’Occidente». Barvni h'1” Nazionale 16.30 «La bravata*. Pre" povedan mladini pod 18. leten1-Barvni film. Grattnciclo 16.30 »A noi le inglesine«-Barvni filip. Penice 16.30 »Professione: assassin® -Charles Bronšon. Barvni film. Excelsior Zaprto zaradi poletnih P" čitnic. Eden 17.00 »Una donna chiamata pache*. Al Cliver, Yara Kewa. * r povedan mladini pod 14. lct0 Barvni film. Ritz 16.00 »Anche gli angeli man81*"i fagioli*. Giuliano Gemma. BaI" film. . Aurora 16.30 «Italia a mano artna' Maurizio Merli. Prepovedan 1,1 dini pod 18. letom. Barvni fU*11' Capitnl 16.30 «L'ala o la coscia?«-Colunghie. Barvni film. Cristallo Zaprto zaradi poletnih ™ čitnic. ' Moderna Ciklus komičnih fi*11! 16.00 »A qualcuno piace caJ"-Marilyn Monroe. Jack Lernn1^ Toni Curtis. črno-beli film. ,(| Eilodrainmaticn 16.00 «Le caldc n% di Parigi*. Prepovedan mladini re 18. letom. Barvni film. ^ Ideale 16.30 «Keoma». Franco Barvni film. Impero 16.30 »Orzovvei — il della savana*. P. Marshall. ®* film. Rad(o Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto 17.00 «11 gobh®,, Londra*. Gunter Stoli. Prepov mladini pod 14. letom. Barvni Astra Zaprto zaradi počitnic. Volta (Milje) Zaprto zaradi počitnic. f# poleti Izleti VZP1-ANPI z Opčin organizira^ julija izlet v Benečijo ob spomenika v Stobljenku pri K*0 «• popoldne pa na tradicionalno svinje na Kamenici pri Stari Gori- jj, sovanje v Prosvetnem domu ^ do 19. ure. Odhod izpred Prh* ga doma ob 8. uri. Dne .29. t.m. je mirno preminila naša dragft mama in nona LEOPOLDA ŠČUKA roj. TANČE Pogreb drage pokojnice bo danes, v soboto-ob 16. uri iz hiše žalosti v nabrežinsko cerkev' Žalostno vest sporočajo sinovi Daf0 (odsoten), Nado in Nevo, nevest’ vnuki in drugo sorodstvo Nabrežina, Washington, 30. julija 1977 PO TISKOVNEM SPOROČILU TRŽAŠKE POKRAJINSKE UPRAVE Za cesto čez naselje S. Nazario že vabilo podjetjem na licitacijo Sestanek med odbornikom za javna dela in predsednikom zahodnokraške konzul te - Cesta bo široka 5,6 m Te dni se je odbornik za javna dela Lucijan Volk — po tiskovnem sporočilu tržaške pokrajine — ponovno sestal s predsednikom rajonske konzulte za zahodni Kras Fogginom, da , rešita probleme Ulice S. Nazario na Proseku, bivše Vicentinske ali Napoleonske ceste. Med razgovorom, ki je sledil vrsti prejšnjih srečanj o tem vprašanju sta obnovila dolgo in težavno pot za ureditev omenjene ceste, ki je last tržaške občine in je bila na njeno pobudo vključena v programe, ki jih je finansirala do 80 odstotkov deželna uprava za ceste turističnega pomena. Delo je naletelo že ob prvem sklepu pokrajine v letu 1070 na velike težave, ker ni bilo mogoče stopiti pa zemljišča, ki bi bila potrebna za tedaj predvideno razširitev. V pričakovanju potrebnih dovoljenj, se Je pa sprožil tek med časom in naraščanjem stroškov. Zato sta pokra-hna in rajonska konzulta priredili vrsto srečanj in shodov zainteresiranega prebivalstva in sta upali, da Je.bila dosežena dokončna in hitra rešitev 13.3.1975 na seji, na sedežu dežele, kateri so prisostvovali predstavniki konzulte, občinske, pokra-J*nske in deželne uprave. Tedaj so se dogovorili na politični in tehnični ravni o sedanjem načrtu, ki so ga sprejeli vsi, z obvezo, da ga bodo •zvedli brez nadaljnjih tehnično -birokratičnih ovir. Temu navkljub pa se je septembra 1375 deželni tehnični nadzorni organ dorl načrtu. Zato je bilo treba sestaviti dražjega, kar je zahtevalo dopolnitev finančnih sredstev (tržaška občina), za katero je poskrbel Minister Cossiga. Na žalost se je pokazala ta polnoč kot ovira, ker se ne morejo, Po izrecnem zakonskem določilu, seštevati državni in deželni prispevki. Tržaška občina je morala zaradi te-Sa spremeniti naložbo za svoj delež, kar je storila s sklepom z dne 10. junija letos, čemur se je moral prisoditi predračun stroškov s skle-P°m pokrajinskega odbora 17. in Potrditvijo pokrajinskega sveta 21. Junija. Odbornik in predsednik konzulte sta spomnila na stalne skupne napoje obeli ustanov za pospeševanje rešitve, kot je bilo sicer že poudarje-p° na javnem shodu v Naselju S. Nazario 17. junija in sta izrazila po-ritivno oceno ob dejstvu, da je tudi zaradi tega deželni odbor načrt odobril že 6. julija in izdal finančni dekret 8. t.m., kar je omogočilo, da Je Pokrajinska uprava te dni že Povabila podjetja k licitaciji za prev-zem del. Po sporočilu sklepamo, da gre ven dar tudi to vprašanje, ki je ustva Dalo razdor med domačini in novici naseljenci, zadovoljivo h kraju. Stanji načrt, ki predvideva širi-P? ceste 5.6 metrov in ureditev ploč-P'ka, je namreč za vse zadovoljiv, K°t so izjavili vsi prizadeti na sestankih v letu 1975, ne povzroča ni komur škode in ni treba razlasti ,v- Želeti je le, da se ne bi nič Več zataknilo. Problem onesnaženja pri Sv. Soboti , Odbor mestne četrti pri Sv. So-°ti vabi danes, v soboto, na razgo-°r-o «Splošnih vidikih v boju proti Pesnaženju: Marghera, Lestans, J- Sobota*. Srečanje bo v prosto-!’. «Casa del giovane*. Ul. U. In-niostri 4, z začetkom ob 20. uri. . .Pobuda spada v okvir praznika, 8a organizira odbor mestne četr-j'1 da bi podprl boj za zdravstvene n druge služnosti v tem delu me-® *n kot izraz solidarnosti do sed-, 'h someščanov, ki so jih pred krat-“P prijavili sodnim oblastem, ker demonstrirali zoper onesnaženje. Srečanja se bodo udeležili tudi 'knalni delavci in prebivalci Mar-Shere in Lestansa. Danes splav tankerja v miljski ladjedelnici ob 11. uri bodo splavili v Jski ladjedelnici «Alto Adriatico* tanker za prevoz ogljikovodikov. To je že druga ladja, ki jo je miljska ladjedelnica zgradila za plovno družbo Zoria iz Palerma, medtem ko bodo tretjo ladjo istega tipa dokončali čez nekaj mesecev. «S. Mame de» tako se imenuje tanker, je dolg 142 m in širok 18 m poganja ga motor deutz, ki razvija 5.400 hp. Ob oolni obremenitvi bo tanker dosegel hitrost 15 vozlov. To je kar precej, če pomislimo, da ima tanker 17 cistern za skupnih 15.000 kub. m tekočin goriv. V tem obdobju, ko je gradnja «supcr tankerjev* v krizi, so tovrstna plovila nadvse pomembna, saj so stroški gradnje in vzdrževanja zmerni, upravlja pa jih samo 35 mož posadke. Za delav ce miljske ladjedelnice bo danes praznik, a tudi trenutek premisleka ob vseh perečih problemih, ki tarejo naše ladjedelnice. ZA URBANISTIČNE VARIANTE Obvestilo članom Kmečke zveze da Kmečka zveza obvešča člane, zapade konec tega meseca rok za vložitev pripomb k varianti regulacijskega načrta' tržaške občine, ki določa področja, namenjena javnim storitvam in k sklepu občinskega sveta glede perimetracije kraških na selij. Uradi so še danes na razpolago za navodila in pomoč pri sestavljanju in vlaganju pripomb. Člani naj prine sejo s seboj vse potrebne dokumente in podatke o nepremičninah, ki jih pripomba zadeva (katastrske mape in številke ter drugi podatki). kulturno srečanje med sosednimi narodi tedna, po zbranih podatkih, ki so sicer še zelo skopi, lahko sodimo, da je možnosti, ki jih .ponuja omenjeni zakon, izkoristil le majhen del mladih. V goriški pokrajini naj bi po ocenah sindikalne federacije čakalo na zaposlitev približno 1500 mladih do 21. leta. Neuradni podatki iz nekaterih uradov za zaposlovanje na Goriškem pa so vse prej kakor razveseljivi. Tako naj bi v Gorici zaprosili za vpis nekaj nad 80 mladincev, približno toliko v Tržiču ter nekaj nad 20 v Gradišču. Podatki iz vseh 25 občin na Goriškem bodo znani šele proti sredin-' prihodnjega tedna. Ker so zdaj počitnice, ki si jih privošči tudi marsikdo od tistih 1500, ki čakajo na zaposlitev, je lahko sklepati, da se do določenega roka stanje najbrž ne bo bistveno spremenilo. Prav tako je že tudi zdaj mogoče sklepati, da zakon, glede katerega je bilo nič koliko razprav na vseh mogočih ravneh, na Goriškem ne bo imel zaželenega učinka. Kje iskati vzroke tako slabega odziva? Teh bo najbrž več, najbolj verjetni pa se zdijo vsaj trije. Gospodarska (in z njo družbena) kri-ra je res segla tudi k nam, vendar je še vedno v mejah «tolerantnosti», to porneni, da zaposlitev mladih ni nujna, ker najbrž še vedno lahko izhajajo tudi z dohodki staršev ali drugih družinskih članov. Nadalje mladi najbrž v vladnem načrtu ne vidijo zadostnega jamstva da bodo res prišli do delovnega mesta in končno je tu še miselna zapreka, izkrivljeno pojmovanje fizičnega dela, kajti uradi za zaposlovanje ponujajo največ takih mest. Ne gre namreč pozabiti, da je med tistimi, ki čakajo na prvo zaposlitev, precejšnja skupina mladih, ki imajo v žepu diplomo in ki imajo do fizičnega dela v tovarni ali drugje, predsodke. Torej prihajajo na dan sadovi komformistične in konsumistič-ne vzgoje, po kateri naj bi bil «po-prečni* Italijan zaposlen v tem ali onem uradu, torej «impiegato», delo v tovarni, obrtništvu, prosti poklicih pa naj bi bilo občasno. Kateri od omenjenih treh vzrokov prevladuje na Goriškem je težko reči, saj bi ugibanja lahko odpravila le poglobljena sociološka razi-, skava. Po površni oceni bi lahko sklepali, da prva dva, to je, da je K fl.M E;m licu STASA GORA 30.-31. 7.1977 SPORED DANES, 30. julija ob 18. uri otvoritev kioskov ob 20 uri beneški godci in ljudski ples ob 24. uri prižiganje kresov JUTRI, 31. julija ob 10. uri otvoritev kioskov ob 16. uri sv. maša, sv. birma s pomožnim škofom Emiliom Pizzonijem • ob 17. uri ansambel Veseli planšarji, pozdrav prof. Beppina Krizetiča, beneški pevski zbor, rezijanska folklorna skupina, furlanska skupina iz Passian di Prato in koroški pevski zbor. PLES - KIOSKI S PIJAČO IN JEDAČO - PARKIRIŠČE DO 11. AVGUSTA I50K ZA VPIS V SEZNAM BREZrOSELNMl lakon o zaposlovanju mladih doslej na Goriškem brez pravega odziva Nezaupanje trdil politično in organizacijsko rast beneških emigrantov, ki so preko svojih predstavnikov na seminarju resno prispevali k razpravi o oro blemih obnove in izvajanja osimskih sporazumov. V razpravi je prišla do izraza tudi neodložljiva nujnost okrepitve organizacijske strukture osrednjega sedeža in nujnost tesnejših in stalne.jših stikov med osrednjim sedežem in perifei nimi sekcijami. Po prihodu udeležencev in prisrčnih pozdravih je seminar otvo-ril predsednik Zveze slovenskih iz seljencev Luciano Feletig. ki je v svojem poročilu orisal posamezne trenutke v zgodovini zveze, ki je nastala v mestu Orbe v Švici leta 1968. Ob tem .je prišla do izraza Posebna ponudba do 20. avgusta! Največja izbira surove kave pc ZNIŽANIH CENAH ‘n IZREDEN POPUST 500 lir pri kilogramu za vse mešanice sveže pražene kave. v DEGUSTACIJI na Trgu Goldoni 10 — skodelica kave po 180 lir. POSKUSITE POSEBNO MEŠANICO DEKOFEINIRANE KAVE DK 005 PRIMO ROVIS RA*ARNA: Ul PIGAFETTA 6/1 • lel 820-747 - Industrijska con« PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel 29-210 )EGUSTACIJA: IRG CARLO GOI DONI 10 • TEI 793-735 . 750-57* pomembnost prvih dveh kongresov, sodelovanja v deželni konzulti o emigraciji in pri različnih enotnih manifestacijah emigrantov v Italiji in v tujini, na prvi deželni konferenci o emigraciji, v sedanjem deželnem emigrantskem odboru, na različnih manifestacijah, ki jih v sami Benečiji organizirajo v sodelovanju s kulturnimi društvi. Prav tako je prišla do izraza konkretna pomoč, ki jo emigranti im-.jo od čedajskega patronata, ter prispe vek, ki so ga emigranti nudili v pomoči po potresu prizadetih ter v informiranju emigrantov o svojcih, ki so bili na potresnem področju, če omenimo opravljeno delo. glede sedanjega dela pa angažiranost za drugo deželno konfe renco o emigraciji, izdajanje priloge (-'Emigrapt* in tako naprej. Drugo predavanje je imel Fcr ruccio Clavora, odgovoren za če-dajski sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta SLOR1 in redni član deželnega emigrantskega odbora. Predavanje je obravnavalo predvsem različne aspekte težke gospodarske krize v Evropi ter posledice te krize za delavce nasploh in še posebej za emigrante; obravnavalo je nove probleme, ki se postavljajo pred emigrante, take v deželah, kjer delajo, kakor tudi oh vrnitvi domov. S tem v zvezi je predavatelj obvestil prisotne tudi o raziskavi, ki jo SLORI pripravlja glede možnosti vrnitve izseljencev v Benečijo. V Evropi je trenutno uradno re gistriranih 6 milijonov brezposelnih, od katerih je ena tretjina mladih. Mladina izpod 25 leta predstavlja 40 odstotkov brezposelnih v 23 najbogatejših državah na svetu! obenem pa samo 22 odstotkov celotnega prebivalst\a teh držav. Na območju OCSE je mladih brezposelnih okrog 7 milijonov. V prihodnjih letih se bo položaj še na prej slabšal, saj bo med drugim prišlo do občutnega znižanja delovnih mest v industriji, ki bo v kratkoročni perspektivi še vedno najvažnejši zaposlitveni sektor za izseljence. Do tega znižanja bo prišlo zato, ker se bodo zaradi mednarodne delitve dela mnoge, dejavnosti, ki zahtevajo veliko delov-ne sile, preselile v države v razvoju z visoko gostoto prebivalstva. V prihodnjih letih bo torej po trebno organizirano vključiti v proizvodnjo vso tisto delovno silo. ki jo bodo množično izključili iz pro- izvodnje v državah, ki so doslej delovno silo sprejemale. Ta problematika neposredno zadeva razvojni proces dežele in z njim povezano gospodarsko in družbeno programiranje. Ta osnovna problematika vključuje še posebne aspekte za oo potresu prizadete kraje, posebno še, če upoštevamo posledice, ki jih bo prineslo izvajanje osimskih sporazumov. Emigranti lahko v tem kontekstu odigrajo važno vlogo. Razprava, ki je sledila obema predavanjema, je dokazala voljo e migrantov, da dajo resen prispevek tako k obnovi, kot tudi k prerodu Benečije. Zajamčiti jim je treba življenski prostor, ki jim bo o-mogočil, da se harmonično vključijo v družbo, ki gotovo ni več taka, kakršno so zapustili pred desetimi, dvajsetimi ali več leti. Posebno pozornost zaslužijo seveda mlajši. Po kratkem odmoru za večerjo se je začela okrogla miza o organizacijskih problemih zveze. Prisotni so se strinjali v močno pozitivni oceni dela. ki so ga posamezne sekcije opravilo v teh desetih letih, čeprav so večkrat delovale v težkih pogojih tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Danes mora zveza izseljencev storiti še korak naprej, da bo zmožna vedno bolje zadovoljevati pro gramske zahteve svojih članov. Temeljito analizo sestave članov in razvoja te sestave je podal Clavora, ki je zagovarjal stališče, da je v • zvezo treba vključiti tudi druge kategorije emigrantov, to je, da je treba zvezo odpreti tudi intelektualcem, podjetnikom in drugim. saj bo le tako struktura zveze odražala resnično strukturo beneških emigrantov. Več udeležencev je podčrtalo nujnost okrepitve organizacijske strukture zveze, to je okrepitve razpoložljivega osebja v osrednjem sedežu in močnejšega finansiranja sekcij, kar bo možno doseči tudi s pravičnejšo porazdelitvijo deželnih prispevkov, ki jih danes delijo na osnovi političnih in klienteii-stičnih kriterijev in pri tem jasno diskriminirajo organizacije, ki konkretno delajo za zaščito interesov izseljenih delavcev iz Furlanije -Julijske krajine. Pozitivno pa so prisotni ocenili prilogo »Emigrant*, ki jo vsak mesec prinaša Novi Matajur, uredni ki priloge pa so predstavnike sek cij prosili za čimveč vesti. vensko mladino. ''sil ju je se namreč vprašanje, kako je z zaposlitvijo tistih mladih Slovencev, ki dokončajo nižjo sred njo šolo ali pa višje šole. Kolikšen del od skupnega števila 1500 bi jim lahko prisodili? Odgovoriti na to vprašanje je zelo težko, ker ne razpolagamo z dovolj zanesljivimi podatki, katerih poznavanje bi tudi omogočili vsaj srednjeročno, če že ne dolgoročno načrtovanje. Lahko ugotavljamo samo neka splošna dejstva. Tako že vrsto let opažamo, da se vse več mladih Slovencev odloča za šolanje na višjih srednjih šolah, kar je z manjšinskega vidika sicer pozitivno, u-tegne pa že v bližnji prihodnosti povzročiti precej težav. To, da se se odloča za nadaljevanje šolanja tudi pri nas vse več dijakov, je najbrž v veliki meri pripisati vplivu tisl.ih miselnosti, o katerih smo prej pisali, po katerih mora sin nujno postati nekaj več kakor oče, tovarniški delavec ali kmet. Ker pa je tudi med našimi ljudmi na žalost kar precej tistih, ki imajo o vlogi kulture in izobrazbe precej podobne poglede kakor pripadniki večinskega ■ naroda, je pričakovati, da se bomo čez nekaj let znašli s kopico ljudi, ki bodo čakali na «primerno zaposlitev*. Prav ob upoštevanju takega stanja na področju izobraževanja ter ob u-poštevanju ugodnejšega političnega ozračaja, bi morala manjšina sama uravnavati razvoj manjšinskega šolstva. Spremembe v namestitvah občinskih tajnikov v Sovodnjah in Števerjanu V skladu z odredbami prefekture bodo izvršene nekatere spremembe na službenih mestih občinskih tajnikov v Sovodnjah in v Štaverja-nu. V teh dveh občinah je doslej služboval dr. Jožko Prinčič. Na podlagi natečaja za občinske tajnike na Tržaškem pa si je za službeno mesto v Sovodnjah izbral dr. Drago Tinta. ki je doslei služboval v' slovenšklfi' občfnalV na Tržaškem. Dr. Jožko Prinčič bo poslej zavzemal 1 samo fčetitlo11 Kffiinskega tajnika v Števerjanu. Danes 2-urna stavka občinskih uslužbencev v Tržiču Občinski uslužbenci v Tržiču bo do danes stavkali mc 1 11.30 in 13.30. Ob koncu dveurne stavke se bodo zbrali n^ sindikalnem zborovanju na Trgu republike. S protestno akcijo bodo skušali opozoriti na vrsto nerešenih vprašanj, ki gredo od preureditve nekaterih občinskih služb do izpopolnitve občinskega organL.a za osebje. • Goriška občina namerava zaposliti nekaj pomožnih čistilk. Prošnje na navadnem papirju sprejemajo 'na tirada za osebje do 10. avgusta. Za prosilke velja starostna omejitev (32 let). Natečaj za deset stanovanj Goriška občina razpisuje natečaj za dodelitev desetih stanovanj v ljudskih hišah v Ul. Garzarolli. Prošnje Sekcija KPI (Antonio Spazzapan* vabi danes, jutri in v ponedeljek na Praznik «Unit in komunističnega tiska na Catterinijevem trgu v Gorici. Danes' ob 19.30 nastop gledališke skupine «Teatro ingenuo*. nato ples. za udeležbo na natečaju je treba iz polniti na posebnih vzorčili, ki so na razpolago na županstvu in na sedežu us* s nove za ljudske hiše v Gorici, Ul. Pitteri št. 4. Prošnje je treba oddati or' 1. avgusta dalje in najkasneje do 30. septembra na goriš-kem županstvu — Urad za protokol. Nastop gledališke skupine «0ratero» V deželnem avditoriju v Ul. Roma bo danes ob 21. uri nastopilo zadružno gledališče (Orazero*. Prikazalo bo delo (Canieola* iz Rossa di San Secondo in (Glasov* v hiši* Roberta Mazzucca. Nastopili bodo Mario Val 'marin, Paola Dapino in Graziano Moro. Resolucija občinskega sveta v Števerjanu športno društvo (JUVENT1NA* Štandrež vabi na TRADICIONALNO ŠAGRO DANES in JUTRI, 31. JULIJA Danes ob 20. uri veliko tekmovanje v briškoli in ples z ansam blom «THE LORDS* V Primorskem dnevniku 20. t.m. smo obširno poročali o poteku izredne seje občinskega sveta v števerjanu 18. t.m.. na kateri je župan poročal o dosedanjem poteku zadeve glede izkopavanja ilovice na Prevalu. Občinski svet je na omenjeni seji soglasno sprejel naslednjo resolucijo: Občinski svet v števerjanu, zbran na izredni seji dne 18. julija 1977 , ob upoštevanju stanja, ki je nastalo vsled dolgotraj nega izkopavanja ilovice za indu strijske namene na področju Prevala, kjer se izvajajo melioracijska dela. ob ugotovitvi da so take dejavnosti v nasprotju z zakoni, ki urejajo melioracijske posege, kakor tudi z deželnimi in občinskimi urbanističnimi instrumenti. ki uvrščajo omenjeno področje v področje posebnega kmetijskega pomena, smatra nadalje, da taki posegi spreminjajo značaj kmetijskih površin, ki so bile pridobljene z nemajhnimi javnimi in zasebnimi sredstvi in so torej v na sprotju z gospodarskimi koristmi širšega območja Brd. Občinski svet nadalje obžaluje zadržanje predpostavljenih deželnih oblasti, ki niso niti najmanj upoštevale predloge županstva in ki so ce lo z neobičajnimi postopki onemogočile občinski upravi možnost od ločitve in jo s tem prikrajšale v nje ni avtonomiji. llltlllMIlimillllMIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIU MII llllllll MIHI NOVA SOCIALNA POLITIKA GORIŠKE OBČINE Bivši hotel Pri treh kronah nov dom oskrbovancev ECA Približno petdeset ostarelih občanov bodo razmestili po dvo- in tro-posteljnih sobah - Topli obroki hrane za zunanje oskrbovance - V starem domu v Ul. Baiamonti kmalu nov večnamenski socialni center V Carduccijevi, nekdanji Gosposki ulici v Gorici je bilo včeraj ves dan precej živo. Oskrbovance občinskega podpornega zavoda (ECA) so namreč po dolgem času preselili v pro store bivšega hotela Pri treh kronah. Nad dvesto let staro poslopje v Ul. Baiamonti bodo zdaj lahko začeli temeljito preurejevati v večnamenski socialni center v skladu z novo socialno politiko, ki jo namerava postopoma izvajati občinska u-prava za varstvo "in'oskrbo’1 starejših in socialno ogroženih občanov. Novi ob, Lit! bo 'odpetega tipa. To pomeni, da še' bodo vanj zatekali 1» pomoč tudi občani, ki sicer ne bodo živeli znotraj ustanove, po drugi strani -'a bo oskrbovancem omogočeno in olajšano vključevanje v družabno življenje neposredne okolice. Za dograditev centra ima občinska uprava že zagotovljena precejšnja denarna sredstva. V prostorih bivšega hotela Pri treh kronah se je zaenkra* nastanilo kakih petdeset starejših ljudi, približno petnajsti pa bodo vsak dan nudili tople obroke hrane, k: jo bodo pripravljal v zavetišču v Ločniku. Nastanitev v novih prostorih bo za marsikaterega oskrbovanca pomenila precejšnje olajšanje, saj se bodo bistveno spremenile življenjske okoliščine. Tako so oskrbovane, razdelili po dvo- in troposteljnih sobah, namesto -ejšnjih (kasarniških* spalnic iz Ul. Baiamonti. Z novo ureditvijo širi dejavnost ot ".inske social s službe, ki poleg zavetišča Pri treh kronali upravlja še dom u-pokojenccv v Ločnku, zavod Le-nassi .otroške jasli bivše ustanove ONMI, posebne družinske skupine v UL Vittorio Veneto in 26 otroških vrtcev. • (Gruppo marclatori* iz Gorice bo jutri, 31. julija, sodeloval na 4. ne-tekmovalnem pohodu «3 CAMPANILI* v špetru ob Soči in vabi zato vse svoje člane ter ljubitelje pohodov, naj se zberejo pred telovadnico na Roj-cah ob 8.15, odkoder bo skupen odhod. Pqhod se bo pričel oh. 9.30. Občinski svet soglasno odobrava ukrepe župana, ki so bili sprej v obrambo koristi občanov in vs lastnikov in obdelovalcev zamlj na Prevalu in ob spoštovanju ; konov, poziva nadalje vse organe, ki bodo p čujočo resolucijo prejeli v vedno da si prizadevajo za rešitev vpi sanja v skladu obstoječih zakons) predpisov ter ob upoštevanju r ravnih koristi področja. Za občinski svei župan Klanjšček Scrafin Pelicon zlatoma.snili Jutri bo darov, v Sovodnjah zl to mašo Serafin Pelicon, za maši ka je bil i m reč posvečen pred p« desetim: leti. Rodil se je septemb 1898 v Sovodnjah, prva štiri le gimnazije je dokončal v Gorici, stala pa kot salezijanec v Krako\ na Poljskem, kjer je tudi maturir leta 1920. Teologijo je opravil r Gregorijanski univerzi v Rimu, kj< je nekaj časa tudi služboval. Služb j v Sloveniji je začel v žu niji na Radljah pri Sevnici na Št jerskem. Leta 1931 je bil premešč« v Zagreb, kjer je bil spiritual škofovskem konviktu. Po tej dol nosti je prevzel nalogo učitelja n< vincev, ki jo jo opravljal z raznin presledki zaradi bolezni, osemnaj: let. Ko se je 1 a 15. hrvaška salez janska provinca ločila od slovensk so mu zaupali mesto tajrvka na Hi vaškem, ki ga je obdržal do lanski ?a leta, ko se je moral zaradi zdrav stvenega stanja umakniti v majhn župnijo Rudež blizu Zagreba. Kljub častitljivi starosti še vedn opravlja duhovniško službo, ukvai ja pa se tudi s prevajanjem. Ž precej časa prevaja Don Boško življenjepis v hrvaščino. Do seda je že prevedi. deset knjig od devet najstih. Vse delo pa ga ne ovira da bi se ne vrnil v domače Sovod nje. kjer bo tudi proslavil svgij ju bilej. limillllilMIIIIHIIHIIMIIttHIIIlMHIIIIIllMIHfiilitiMttMlilHIIMIIIIMIIIIHIMHIIIIIIIIIIIIIIIimillltlluMHHttmia V RIMU SKLENJEN DOGOVOR ZA DELAVCE SIMO l\ AA DO 5. AVGUSTA BO DRUŽBA IZPLAČALA OSEBNE DOHODKE V septembru konec dopolnilne blagajne za delavce v podjetju SIMO . Do 20. septembra bodo poravnali zaostale obveznosti - Možnosti za preosnovo proizvodnje Dolgotrajni spor med sindikalnimi predstavniki uslužbencev podjetij SIMO in Acciaicic Altoadriata o v Tržiču ter lastnikom omenjenih podjetij, družbo Maraldi je prišel, vsaj tako izgleda iz nekaterih informacij, do končnega razpleta v korist PRAZNIK PETJA IN VINA V PEVMI PRI GORICI SPORED sobota, 30. julija, ob 20. uri — ples ob zvokih ansambla «Fe- nikci* iz Ilirske Bistrice nedelja, 31. julija, ob 18. uri — koncert Slovenskega okteta iz Ljubljane ob 20. uri — ples z ansamblom (Igo Radovič* iz Nabrežine ponedeljek, 1. avgusta, ob 20. uri — zaključni večer ob zvokih ansambla »Igo Radovič* iz Nabrežine Vse dni bo odprta razstava najboljših briških vin Na razpolago domači piščanci, klobase in ražnjiči na žaru MMI MIH IIIIIIIIIIIMIMIIM IM MIH IMMHMtHMH MIHIH It HIMIIttllMIIMIMMtllllMimitllllltHIIIIIHtHMmitt IM IIIHIIMII11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Čas dopustov za delavce v Tržiču * T '..j*,■ -. ’*5: 4 Za delavce, zaposlene v tržiški ladjedelnici, se zučenja čas dopustov. Nedavno sporočilo o gradnji velike ladje — nosilke helikopterjev za potrebe italijanske vojne mornarice — je sicer nekoliko olajšalo zaskrbljenost zaposlenih, ni pa rešilo vprašanja tega velikega podjetja. Na »liki vhod v podjetje. delavcev. Na pogajanjih med omenjeno družbo, sind kalnimi predstavniki in vlado so namreč dosegli sporazum, po katerem bodo uslužbencem tržiškin p-djetij do 5. 8. letos izplačali osebne dohodke, k dozoreli do 30. junija letos ter del štirinajste plače. Nadalje se je družba Maraldi obvezala, da bo julijske dohodke izplačala najkasnei do 10. septemb-a, avgustovske pa do 20. septembra. V septembru naj bi v podjetju SIMO nadalje začeli z normalo m delom in bi tako prenehala dopolnilna blagajna za uslužbence. Dogovorili so se tudi da c-kupaj s tovarniškim svetom in krajevnimi sindikalnimi predstavniki pregledajo možnost* za preosnovo proizvodnje. Dogovor je bil sklenjen, zdaj ostaja obveza za njegovo izpolnjevanje. Kino Gorica VERDI 17.00— 22.00 (La professoressa di scienze naturah*. Lilli Čarati in Mario Carotenuto. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. CORSO Zaprto zaradi dopusta. MODERNISS1MO zaprto zaradi dopusta. CENTRALE zaprto zaradi dopusta. V1TTORIA zaprto zaradi dopusta Tržič 18.00 22.00 (Napolt (Lala PRINCIPE špara*. EXCELSIOR 18.00 - 22.00 la coscia?* Aorn Gorica in okolica SOČA »Vojna sreča*, ameriški ob 18.30 in 20.30. SVOBODA (Vihar na Pacifiku* (jap.) ob 18.30 in 20.30. DESKLE (Grič škornjev* (amer.) ob 20. uri. film DEŽURNA LEKARNA V GORICI Od danes naprej je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto. Kor-zo Italia 89, tel. 83538. Pogreb Angele Boškinovc bo danes ob 11. uri in ne ob 8.30, kakor je bilo prvotno javljeno. PERIMETRACIJA KRAŠKIH NASELIJ IN PODROČJA, NAMENJENA JA VNIM STORITVAM Ureditev za Padriče, Trebče in Bane Pregled nove ureditve, ki jo Dajeta varianta za področja, na-nenjena javnim storitvam in de-limitacija naselij kraSkemu delu ržaške občine, zaključujemo z o-jisom določil, ki zadevajo Padri-Se, Trebče in Bane. Predvsem nai ponovimo, da so ;udi ta naselja razdeljena na stari del (na objavljenih slikah gosto pokončno črtkano), kjer .je možna dograditev in gradnja na vmesnih še prostih parcelah, in področje novejših gradenj, kjer je mogoče graditi ločene dvostanovanjske hiše na parceli z vsaj L.000 kvadratnih metrov, z gradbenim indeksom 1:1 (redkeje črtkano). Mrežasta področja, ozna čena še z obkroženimi črkami, predstavljajo površine, namenjene javnim storitvam. Za Padriče, v vasi in okrog nje, je predvidena vrsta takih storitev. Tako .je po novi urbanistični ureditvi bivše begunsko taborišče, ki ga preurejujejo v poboljševalnico za mladoletnike, namenjeno otroškim jaslim (N), vrtcu ki ......... 9.00 Profesor Baltazar, risanka 9.10 Modri plašček 9.35 ČLOVEK IN ZEMLJA 10.05 Po sledeh napredka 10.35 Mednarodna obzorja: KO MUNISTI V RAZVITEM KAPITALIZMU 11.35 E. Muzii: IZVORI MAFIJE, nadaljevanka 18.20 OBZORNIK 18.35 SEDEM RIMSKIH GRIČEV film Režija: Roy Rowland, 1958. V glavnih vlogah igrajo: Mario Lanza, Renato Ra scel, Marisa Allasio in Peg-gie Castel. V ciklu sobotnih popoldanskih filmov .je bilo doslej N na sporedu nekaj uspelih starih komedij. Danes pa so v filmski redakciji izbrali nekakšno glasbeno me lodramo, v kateri bo Mario Lanza zapel nekaj uspelih starih melodij. Zgodba je ob tem zelo nepomembna. Odvija se v Rimu in tako daje film vtis prikupne turistične razglednice, saj bomo videli vse rimske posebnosti, ki jih omenja turistični priročnik. Seveda so film posneli Američani. 20.30 DNEVNIK 20.50 Zunanjepolitični komentar 21.00 VELIKI LOPOVI . film Režija: Robert Enrico, 1965, v glavni vlogi igra Lino Ventura. Enrico je režiser, ki snema najrajši napete pustolovske filme s kančkom humorja in tako dajejo njegovim delom razpoloženja pečat parodije. Njegovi najbolj znani filmi so Pustolovci, Ho in najlepši film Tetka Liza. Veliki lopovi niso bili v naših kinematografih, niti niso vzbudili pozornosti ne pri domači pa tudi ne pri tuji kritiki. Bistvo je v pripovedi o skupini grobih mož - drvarjev, ki živijo kjer delajo, sredi gozda, srečujejo pri delu nevarnosti, čas pa si krajšajo z robatimi šalami in medsebojnimi obračuni ter razprtijami. 23.05 625 - pregled sporeda 23.25 DNEVNIK 23.40 ROCK FESTIVAL V ESSNU - I. del Koper 20.30 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Na obtožni klopi: OBRAČUN - II. del seri.jsk. filma 22.10 BARSKA PEVKA, celovečerni film Zagreb 21.00 M. Caric - R. Perkovič: KAKO OSVOJITI ŽENSKO 21.30 KO PRIDE JOŽEF, celovečerni film 23.25 Zabavno glasbena oddaja ŠVICA 19.30 RAZSTAVA PSOV, TV film 20.45 Izžrebanje loterije 21.05' Scacciapensieri, risanke 22.00 UN COLPO DA OTTO, film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05, 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.05 Tekmujte s Petrom; 15.35 Poslušajmo spet; 17.05 Iz Beethovnovih del; 17.40 Glasbena panorama; 18.05 «Kadar te zbudijo*, radijska igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.00, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.35 Koledarček: 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Festivalbar 77) 11.30 Lepo poletje; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Najlepše popevke tedna; 14.35 Plošča LP tedna; 15.00 Popevke; 15.15 Poje Ivica šerfezi; 15.30 Par besed; 15.45 Ansambel Casadei; 16.15 Plošče; 17.10 poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Vročih 100 kilovatov; 19.35 Zapojmo in zaigrajmo; 20.30 Glasbeni week-end; 23.00 Plesna glasba. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Jutranja glasba in pogovori; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Peščena ura; 9.00 Vi in jaz; 10.30 Petindvajset in jih dokaže; 11.30 Radiografija ene osebnosti: Monica Vitti: 12.05 Drugi zvok poletja; 13.30 Show down; 14.30 Lahko te tikam?; 15.05 Pogovori o energiji; 15.45 Zelena črta; 16.30 Konec tedna; 17.15 Izžrebanje loterije; 17.20 Doba zlata; 18.05 Napad na vlak, radijska igra; 18.40 Soft glasba; 19.20 Večerni programi; 20.00 Glasba za vsakogar; 21.05 Edgar, lirična drama; 22.40 Veliki orkestri lahke glasbe; 23.05 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 1Š.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila ; 6.00, 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Glasba in nasveti za poletje; 9.32 Izredna izdaja, igrana predstava: 10.12 Program z Renatom in Cochijem; 11.32 Neapeljske strani; 12.45 Radiotrionfo; 13.40 Polke, valčki in mazurke; 15.00 Zbori iz vsega sveta; 15.45 Slavne skladbe slavnih oper; 16.33 0-pereta včeraj in danes; 17.30 Morje moj prijatelj; 19.50 Drobec satire; 21.00 Simfonični koncert; 22.15 Night glasba; 22.40 Sestanek s francosko pesmijo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 15.00, 16.00, 19.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Beseda na današnji dan; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja! 10.05 Pionirski tednik; 10 35 Mladina poje; 11.40 Turistični napot' ki; 12,03 Sedem dni na radiu) 13J® Godala v ritmu; 13.30 Kmetijsk* nasveti; 13.40 Veseli domači nape; vi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.0? Glasbe.na abeceda: 15.25 S pesnd. jo in besedo po Jugoslaviji; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.45 S knji' žnega trga; 17.00 «Vrtiljak»; 19.0» Gremo v kino; 19.45Ansambel D6' čo Žgur; 20.35 Lahko noč, otroci!! 20.45 Ansambel Bojan Adami*; 21.00 Sobotna glasbena panorama! 1.30 Zvoki iz naših krajev. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) - Pokličite na odgovornost sodelavca, ker je zapravil poslovno možnost. Ne prisluhnite opravljivcem. BIK (od 21.4. do 20.5.) - Danes vam bo sreča naklonjena, toda ne zanašajte se preveč na druge. Ne spuščajte se v tvegane čustvene zadeve. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) — Ne zamujajte časa s podrobnostmi, marveč najprej rešite najvažnejša vprašanja. Doživeli boste prijeten večer. RAK (od 22.6. do 22.7.) - Solidna organizacija vam bo omogočila, da se postavite po robu vsem. Glejte v bodočnost z optimizmom. LEV (od 23.7. do 22.8.) - Imeli boste vse ustrezne pogoje za borbo proti nevarnim nasprotnikom. Upoštevajte zamisli strokovnjakov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) -Neka napetost vas bo prisilila, da se boste ušteli. Bodite torej bolj zmerni v načrtih. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10) - Vsako prenaglo spreminjanje P?j ti lahko privede na slabo pot. N® zgubljajte časa z osebo, ki va* nima rada. , ŠKORPIJON (od 24.10. do 21-Dj' — Nove odgovornosti vam hod" dvignile ugled. Rešite pravičn® neko družinsko vprašanje. ., STRELEC (od 22.11. do 20.12 ' — Zaradi svoje iznajdljivosti bos^ premagali vse težave. Storite vse' da rešite neko prijateljstvo. , KOZOROG (od 21.12. do 20-1J — Ne prenaglite se z nekim kupom. Prehoden nesporazum družini, ki ga bo povzročila n®^ voza. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) " S svojo dobro voljo si boste v liko pomagali. Ne ozirajte se 11 preteklost, zlasti ne s čustvri1 * * * S® plati- RIBI (od 20.2. do 20.3.) - PT stajali boste nekaj težkih tren' kov, ki pa bodo naglo minili- “ morebiten neuspeh v ljubezni n krivite drugih. IZBOR IZ DELA 30. julija 1977 Morje je najlepše pod gladino Potapljanje ni prav nič težje od smučanja — Če ni rib, ostane še podvodni »fotosafari« — Na morskem dnu med Piranom in Savudrijo je pravi muzej — Bodo agencije izrabile priložnost? PIRAN, julija — Meter, dva, pet ali deset pod morsko površino se prične drugi svet, tisto dvorišče pred našim domom, ki ga pa žal le malokdo pozna. Zdi se, da je potapljanje s popolno opremo uresničljivo le izbrancem. Pa se motite, Ni sicer enostavno postati potapljač s črnimi plavutmi, z obleko iz neoprena, ki ščiti telo pred mrazom i.i omogoča potapljanje skozi vse leto, s črno masko, z globinometrom, s svinčenimi utežmi lu z akvalungami na hrbtu. Pa vendar — nič težje kot pozimi postati smučar. Potapljač-inštruktor Ivo Stader iz Pirana nam pove: »Več kot pol opreme si je mogoče sposoditi v potapljaškem klubu. Letna članarina je sto dinarjev, kar je skoraj zastonj, če pomislimo na vse ugo. dnosti, ki jih ima član, na primer že to, da lahko opravljaš potapljaški tečaj. Poleg članarine plačajo tečajniki še sto dinarjev, kar pa ni niti za nafto, ki jo porabi ladja, ko jih peljemo na morje. Povrhu tega pa imajo tečaj zastonj vsi, ki še niso odslužili vojaškega roka.« »V Sloveniji seže število te-čajnikov vedno krepko čez sto, letos pa jih bo še enkrat toliko,« pravi Vilijem Klemenc, predsednik Slovenske potapljaške zveze in predsednik Društva za povodne dejavnosti slovenske obale iz Pirana, škoda je, da se obdrži pri tem športu kasneje le tretjina nekdanjih tečajnikov. Največ je temu kriva cena potapljaške opreme (od enega do poldrugega starega milijona), vendar pa to ne bi smela biti ovira, ker so klubi dobro opremljeni in vsakdo bo tod vedno našel dovolj razumevanja in pomoli.« Vsak potapljač se mora sleherno leto nujno zdravniško pregledati. Sinusi, nos, ušesa, evstahijeva cev, s katero se izenačuje pritisk v ušesih ..., vse je treba dobro pregledati, celo zobje morajo biti v redu. Globoko pod vodo, kjer na človeka pritiska ena, dve ali še več atmosfer, ne sme priti do komplikacij zavoljo zdravja. Ivo štader, ki je prejšnji teden vodil tečaj v piranskem zalivu, pojasnjuje: »Tečaj pričnemo s potapljaško teorijo, anatomijo, fiziko in fiziologijo potapljanja, reševanja in prvo pomočjo pri utopljencih. Najpomembnejši pa je praktični del, kjer obravnavamo razne načine potapljanja, izenačevanje pritiska, vaje z ak. val-ungami, recimo da dva Istočasno dihata z enim dihalnim aparatom ali pa praznjenje maske pod vodo. Da, čisto enostavno — z masko polno vode, se obrneš navzgor in skozi nos pihaš zrak, ker je ta lažji od vode, jo izrine iz maske. Potapljač mora biti pripravljen na vse, predvsem pa mora biti spreten in hladnokrven«. Na slovenski obali so pripravili tudi nov šport — podvodni »fotosafari«. Namesto da bi ribe lovili z ostjo, jih mora potapljač ujeti na celu-loidni trak. Ivo pravi, da je pravzaprav že kar težko uloviti kaj več s podvodno puško: »Prideš brez puške, streš ježka pa ti bodo prišle ribe jest iz roke. Drugače pa je, če prideš pod vodo s puško. Ribe jo že poznajo in vse kar leze, plava in gre se bo pod vodo potuhnilo, ali pa švignilo kilometer daleč, škoda je, da veliko ribičev predvsem na dalmatinskih otokih, lovi z eksplozivom. Kjer eksplodira dinamit, se nekaj let ne pokaže nobena riba. Veliko jih je samo ranjenih, več kot pol pa jih potone in jih ribič nikoli ne najde. Mislim, da obalna policija premalo pazi na take. Kazalo bi poostriti ukrepe proti vsem, ki nam tako uničujejo morje.« Na dnu piranskega zaliva je kar precej zanimivosti. Med Piranom in Savudrijo je potopljena maona — stara ladja za prevoz soli, kjer se zadržuje vedno veliko rib. Nedaleč od Bernardina je dvajset metrov globoko med vojno potopljeno letalo, pri Savudriji so v apnencu okame-nele amfore, ki se jih na srečo ne da odnesti, ker so dobesedno zrasle s skalami. Veliko je namreč potapljačev — turistov, ki bi se radi s potopljenim blagom okoristili, če- prav so predmeti svojevrsten dragocen muzej, ki pripoveduje o preteklosti in za vedno pripada morju. V svetu je danes vse več turistov, ki se skušajo z denarjem, da bi videli lepote podvodnega sveta. Velike agencije v Evropi in Ameriki za zasoljene cene ponujajo ogled podvodnih lepot Pon Sudana, Sinaja in otokov v Indijskem oceanu. Pri naših turističnih agencijah podobnih aranžmajev žal ne zasledimo, čeprav Jadransko morje slovi med poznavalci za skoraj idealno potapljaško področje. Mejni Kornatski arhipelag se lahko primerja tudi s slovitim Rdečim morjem. Varno morje ob razčlenjeni obali, bližina', bistra voda,— vse to ponuja Jadranu da postane znamenit potapljaški center. Za zdaj so se temu nekoliko bolj posvetili le v Plavi laguni pri Poreču, čeprav območje ni najbolj zanimivo. V Umagu so letos poskusili z batiskafom, ki je peljal turiste na ogled morskih skrivnosti in lepot. BORIS ŠULIGOJ Delitev Etiopije? Vzhodna Afrika je v tem času najbolj kritično žarišče ko* sanja velesil — Na udaru je v tem času ravno Etiopija OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROB1JU NAIROBI, 28. julija — S sporočilom ZDA, da so pripravljene prodati Somaliji orožje »zgolj v obrambne namene«, in pri-trdilom Londona, da je tudi sam pripravljen hiti dobavitelj, se je kosanje velesil na afriškem rogu in v vzhodni Afriki še dodatno zaostrilo. Kakor je včeraj izjavil kenijski zunanji minister dr. YValyaki, je vzhodna Afrika v zadnjem času nanaglo postala »žarišče rivalitete med velesilami«, to pa razumljivo navdaja pristaše neuvrščenosti s skrbjo. RIBJA PERSPEKTIVA — če pomaga klub, nič draž. je od smučanja. Foto: arhiv Dela Skratka, za ta del afriške celine so značilne razraščajoče se politične spletke, gospodarski spori, in v zadnjih mesecih tudi čedalje srditejši oboroženi spopadi. Slednji zlasti med Etiopijo in Somalijo. Tukajšnji krogi opozarjajo, da je po izjavi predsednika Carterja, kako Somalija sodi v območje posebne zainteresiranosti ZDA in po odtegnitvi vojaške pomoči etiopski vladi Memgistu Haile Mariama nastopilo večmesečno mrzlično iskanje izgubljenega ravnovesja spričo odločnega premika Adis Abebe v levo in naslonitve na SZ in Kubo. Ravnovesje je seveda v tem pogledu neustrezna beseda, ustrezna zgolj z vidika blokovskega kosanja za vpliv na tem, nemara strateško najpomembnejšem delu afriške celine. Somalijska vojska, ki je dosegla sedanjo moč predvsem z večletno izdatno podporo Moskve, se je — očitno spričo političnih odločitev v somalijskem vrhu — znašla pred nalogo, da dejavno podpre gibanje za odcepitev velikanske puščavske pokrajine Ogaden od Etiopije. Pač v okviru ambicij o vzpostavitvi »Velike Somalije«, kar vključuje tudi zahteve po dobršnem delu kenijskega ozemlja. Ker SZ n! hotela pustiti na cedilu etiopske vlade nav- Mladi udarniki krtač in igrači Drugi „Anschluss“ V osrčju Suhe krajine je že tretje leto zavetišče brigadirjev mladinske delovne akcije »Suha krajina« in članov brigade RK »Dr. Pavel Lunaček-lgor« — Praksa za dijakinje vzgojiteljske šole SUHA KRAJINA, julija — Podružnična šola v Prevolah, v osrčju Suhe krajine, tudi v Počitnicah ni nikoli prazna. 2e tretje leto namreč nudi zavetišče brigadirjem republiške mladinske delovne akcije »Suha krajina« ter njihovim vrstnikom, članom brigade Rdečega križa, ki nosi ime »Dr. Pavel Lunaček-lgor«. Nekaj več kot sto brigadirjev, kolikor se jih vsako jutro razide po najrazličnejših opravilih tudi po več kot deset kilometrov od tabora, pa čez dan »nadomesti« približno 30 malčkov »sezonskega« izgojnovarstvenega zavoda, ki ga poleti ob pomoči VVZ Novo mesto vodijo skrbne brigadirke, sicer pa dijakinje vzgojiteljske šole. Predšolska vzgoja je le eno od štirih delovnih področij, ki so jih v svoj solidarnostni Program uvrstili brigadirji, Člani organizacije Rdečega križa. Poleg tega ima namreč brigada »Dr. Pavel Luna. Cek-Igor« še svojo zdravstveno in socialno četo ter seveda ekipo za manjše tehnične sanacije stanovanj. S to dejavnostjo, skrbno izbrano in ob pomoči organov krajevne skupnosti usklajeno s progami sorodnih strokovnih služb v 4 občinah, ki »pokrivajo« Suho krajino, brigada rk najbolj posrečeno dopolnjuje delo klasične mladinske brigade. Ta se je na Istem območju spopadla z nič manj pomembno in prav tako perečo nalogo: gradnjo vodovodov, lokalnih cest in Prostorov za družbeno dejavnost. Bolj kot pridobitev, za ka-Jere je Suha krajina vsako leto bogatejša po odhodu brigad, py so njeni prebival-c* veseli družbene skrbi in nstripa, ki ga brigadirji vsaj nekaj časa zanesejo v ta, Slede na povprečno starost Prebivalstva, dokaj »star« Predel. Konec avgusta, kq se bo iztekla zadnja izmena, bo zato _ t,ak0 itot lani in Predlani — zopet mokro mar-®'katoro oko. In v marsika-6ri, sicer na videz tako idi-Jčnl hišici, bodo zopet zače-* Preštevati mesece in tedne ?° prvega obiska sorodni-r*7 in seveda do prihodnje-Poletja, ko se bo po su-bokrajinski planoti zopet rSlasii brigadirski »zdravo in noruk«. Med take osamljence bo treba prišteti tudi 77-letno Marijo Vidmar, ki živi na robu vasi Zvirče, v hiši s številko 4. Te dni sicer še ne misli na jesen, le zadovoljno se smehlja in tudi na bolečine v nogah se v družbi kaj hitro pozabi. Po kuhinji in hiši se namreč vrtita brigadirki Alma Šebenik in Ivanka Murovec, ki z metlo, krtačo in cunjo posežeta tja, kjer je moralo prej datoi.zai radi bolezni in starosti počakati. Marija pa sedi in1 gdvbrt; največ ji, se nam zdi, pomeni človeška bližina. Prvi sosed je namreč oddaljen zia več kot lučaj in sestra je poročena v drugem kraju. »Punce so pridne, veliko post or e. Pa tudi za kramljanje je časa. Dolgčas mi bo, ko bodo odšle. Človek se ta ko privadi. Toliko mladih že dolgo nisem imela okrog sebe. Pa še bodo prišli, saj so obljubili, da mi bodo celo prizidek k hiši pozidali.« Potem pa Marija umolkne. Kot da bi pomislila na dolgo zimo, ko bo le redkega človeka zanesla pot k njej na obisk. »Pa kaj to. Da so mi le sedaj toliko pospravili. In še nekakšno veselico nam, starejšim zdaj pripravljajo za v nedeljo. Jaz pa si želim samo, da bi mi nekdo na-ž?gal nekaj drv.« ' Takoj se je oglasila Branka Bukovec iz Novega mesta, komandat brigade Rdečega križa. »Nič ne skrbite, teta. Vi samo povejte. Bomo že po- slali nekoga, ki bo postoril, kar želite. Zime se vam letos ne bo treba bati.« Iz kuhinje je prijetno zadišalo in dekleta so se začela poslavljati. Treba bo opraviti še en obisk. Potem pa pot pod noge in peš v dobre tri kilometre oddaljene Prevole, kjer so dežurni že pripravljali kosilo. Pred odhodom v Zvirče smo se prepričali, da _bo goveja juha oklepa in tu-"di polnjenih paprjjT' se po napornem dopoldnevu verjetno ne bo nihče ljfanil. Vendar z vrnitvijo v tabor za brigadirje Rdečega križa delavnik nikakor ni končan. Treba je pregledati načrte za naslednji dan, pripraviti igrače in vzgojne- pripomočke za vrtec, razporediti obleko — pomoč za najpotrebnejše krajane in podobno. Potem so pa tukaj še sestanki s predstavniki krajevne skupnosti, pa z mentorji za posamezna področja, delegacijami. Za sicer pestro interesno dejavnost jim tako ostane manj časa, kot, njihovim vrstnikom, ki še zgodaj zjutraj odidejo na traso ceste ali k vodovo dnim jarkom. Vendar se nad delovnim tempom in težkimi terenskimi okoliščinami nihče ne pritožuje. Predvsem dekleta v brigadi »Dr. Pavel Lunaček-lgor« opravljajo delo, ki bo kasneje postalo njihov poklic. Zato jih verjetno večina misli tako, kot mislita Alma in Ivanka. Na vprašanje, če se morda nista v teh dneh kda.) pokesali, ker sta v brigadi namesto za kramp in lopato poprijeli za metlo, krtačo, kuhalnico in torbico za prvo pomoč, sta namreč enoglasno zatrdili: »Četudi si, pred odhodom v brigado nisva točno predstavljali, kaj naju čaka, sva zadovoljni z delom in izkušnjami, ki sva jih pri njem pridobili. Zdi pa se nama, da bi moral še marsikdo pokukati v te kraje, da bi vedel, kako so nekateri ljudje potrebni največkrat čisto preproste in lahko uresnič- ljive pomoči. Na tako pomoč bi morali bolj poglobljeno misliti vse leto, ne pa le ob mladinskih akcijah ali v tednu solidarnosti.« In to res je tako. Manj razvitih območij in človeške osamljenosti, na kakršne lahko naletimo že ob bežnem obisku Suhe krajine, se ne da odpraviti z zakonom ali veliko investicijo. Za to je potreben čas in zato so po-' trebni ljudje. JANEZ ODAR Naloge v šolstvu konkretni predlogi izvršnega odbora ZSO za izboljšavo dvojezičnega pouka na Koroškem - Nasprotujoče si izjave JELOVEC, 27. julija (Sindok) — Izvršni odbor Zveze slo-Vebskih organizacij na Koroškem je na zadnji seji obravna-razliena vprašanja, ki zadevajo slovensko manjšino. Med tre1*'*111 obravnaval tudi šolstvo in prišel do sklepa, da ^ n»tno stanje nikakor ne odgovarja potrebam slovenske ^"JSlne. Soglasno je sklenil, da bodo na teni področju S«lstva. veliki napori, če se upreti načrtom po °tros»i položaJ na področju o* °*ega varstva nikakor ne dr*°Varja členu 7 avstrijske Vne pogodbe. O odgovo-ja Urada zveznega kancler-va-m' Pismo ZSO, ki zadc-^enakopravnost slovenske neg 'ne Pri sredstvih jav-obveščanja, predvsem dj l' ‘h televiziji, kakor tu-pecj 'rat-ovanje oddajnika na d0st so menili, da je neza en- saj na bistvena vpra Ja sploh ne odgovarja, »e^^jnja točka dnevnega kan i1*6. Pismo zveznega nagaja, v katerem le-ta owVar'*a na skupno vlogo gnjjj Osrednjih slovenskih or velJ‘acij v zvezi z začetkom o i ''hosti odredb k zaaonu ive^o^hostni skupnosti. V vrs s tem pismom je iz-lzjav ^bor obravnaval tudi 6 Zveznih in deželnih po 0v o tem in soglasno bodo koroški Slovenci boleli še večji zožitvi dvojezičnega ugotovil, da odgovor zve® nega kanclerja ne odgovaria na stališča osrednjih orga nizacij, temveč ponavlja že nekaj časa znana stališča Vsekakor pa je zanimivo, da zvezni kancler kljub temu misli, da 7. člen avstrijske državne pogodbe le še n-Izpolnjen, saj pravi, da uteg ne zakon o narodnih skup nostih postati izhodišče za zadovoljivo rešitev narod nostnih problemov. Tudi v televizijskem intervjuju )e kancler govoril o minimalni rešitvi. Te nasprotujoče lzja ve pa so dali koroški deželni politiki, ko so imenovali zakon optimalno rešitev, še posebno pa deželni vladar Wagner, ki je decidirano poudaril, da je s tem zakonom državna pogodba do končno in v celoti izpolnjena in da v prihodnosti ne bo več pogajanj s predstavniki manjšine. Izvršni odbor je take izjave najbolj vidnih avstrijskih politikov ocenil kot znak slabe vesti in poudaril, da na osnovi zakona o narodnostnih skupnostih dejansko ne more biti več pogajanj. Prej ali slej pa so odprta bistvena vprašanja člena 7 avstrijske državne pogodbe in tako v interesu manjšine kot večine mora biti skupna rešitev na podlagi enakopravnih pogajanj med vlado in manjšino. Nemci »prodirajo« na ozemlje Avstrije — Tednik »Profil« pa se sprašuje, ali je Avstrija sploh še avstrijska DUNAJ, 25. julija — Čeprav državna pogodba Avstriji prepoveduje priključitev k drugi državi, podobno zloglasnemu »Anschlussu« iz leta 1938, je ZR Nemčija lendarle »neuradno anektirala« Avstrijo. Tako piše dunajski list »Profil« in pripominja, da hi iz starega reklamnega gesla, ki pravi, da je »Avstrija najbolj priljubljena dežela za oddih Nemcev«, že zdavnaj lahko črtali besedi »za oddih«. »DOLGČAS MI BO, KO BODO ODALE« — Z metlo, krtačo in cunjo se po hiši pridno vrtita brigadirki Alma Šebenik in Ivanka Murovec. Foto: Jendo Stoviček Pohištvo gre dobro v prodajo Lesna industrija bo letos dosegla lepe uspehe — Izvoz njenih izdelkov za 20 odstotkov večji BEOGRAD, 28. julija (Tanjug) — Dosedanja izvozna gibanja napovedujejo, da bo lesna industrija tudi letos dosegla lepe uspehe. Po besedah svetovalca v sekretariatu gospodarske zbornice Jugoslavije za gozdarstvo in industrijsko predelavo lesa ing. Krste Mili-niča lahko pričakujemo, da bomo kupcem v tujini letos prodali za okoli 9,5 milijarde dinarjev blaga. V kolikor bomo uresničili ta predvidevanja (dvomi o tem so glede na sklenjene pogodbe odveč), se bo letošnji izvoz izdelkov lesne industrije povečal za okoli 20 odstotkov. Vrednost planskega izvoza je namreč znašala 7,5 milijarde dinarjev. Spodbudno je tudi dejstvo, da končni izdelki, predvsem pohištvo, gredo dobro v prodajo. Lani smo izvozili za 2 milijardi 366 milijonov dinarjev pohištva, letošnji rezultati pa naj bi bili še ugodnejši. Računajo, da bomo na tem področju izvozili za okoli 3 milijarde dinarjev blaga, s čimer bomo še korak bliže prizadevanjem, da bi povečano proizvodnjo v večji meri prodajali na svetovnem trgu. Seveda so takšni rezultati zadovoljivi, čeprav bi ob še bolj sistematični obdelavi trga lahko prodali še znatno več izdelkov lesne industrije, predvsem pohištva. Konjunktura se v naši državi še ni dovolj zmanjšala, nekoliko manjšo prodojo v času poletja pa razlagajo s tem, da je v tej sezoni vsako leto tako, hkrati pa tudi s povečano gotovinsko udeležbo pri nakupu za posojilo (20 namesto 10 odstotkov). Zanimivo je, da rastejo tudi proizvodna gibanja. Primarna proizvodnja lesne industrije — različne vrste rezanega materiala in drugo — se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečala za okoli 50 odstotkov. Proizvodnja pohištva pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani dvignila za 30 odstotkov. Kakšen je ta novi »An-schluss«? Naj navedemo nekaj primerov. V globalni vsoti tujega kapitala v Avstriji, ki znaša 27 milijard šilingov, je Zahodna Nemčija uradno udeležena s 5,5 milijarde, »po utemeljenih domnevah pa s 7, če že ne z okoli 10 milijarda, mi«. V zadnjih dvajsetih letih so v Avstriji ustanovili 2.700 za-hodnonemških firm z 263.000 zaposlenimi. Najmanj 10.000 od 12.000 hektarjev zemlje v Avstriji je »v‘nemških rokah«. Tretjino vseh potniških av-'t$nft&Tl Cilj Somalije in drugih arabskih držav, s Saudsko Arabijo na čelu je: dolgoročno — razbiti Etiopijo, kratkoročno pa — odrezati to deželo od dostopa do morja. Obenem pa s koncentričnimi napadi, ki se po nekaterih poročilih raztezajo že na 10 od 14 etiopskih pokrajin, omajati ali celo vreči sedanjo vlado v Adis Abebi, ter vzpostaviti nov režim, ki bi bil voljan popustiti konservativnim arabskim režimom ob Rdečem morju ter se — kot za časa Haile Selasija — ponovno nasloniti na zahod. Izid bitke je kot vse kaže še naprej negotov. Etiopija krepi pritisk tako v Eritreji kot v Ogadenu, očitno s spremenljivo srečo. Po drugi strani se nasprotnikom ni posrečila odločilna zmaga — osvojitev ključnih mest sredi pustih puščav. JOŽE ŠIRCELJ Pftiorao o bombi Sovjetski tisk budno spremlja evropske reakcije na sklep ZDA o proizvodnji »nevtronske bombe« — Ostra kritika MOSKVA, 28. Julija (Tanjug) — Čedalje ostrejše reakcije iz Moskve, ameriška kampanja v zvezi s »človekovimi pravicami« in ameriški sklep o proizvodnji manevrirnih raket in nevtronskih bomb, vse to daje sklepati, da se bodo sov-jetsko-amerlški odnosi v celoti vnovič zaostrili. Sovjetski uradni krogi so sicer zelo zadržani, toda tisk neprenehoma in ostro kritizira najnovejše poteze ameriške administracije in predsednika Carterja. Tragična bilanca »dneva bika« Samo minulo nedeljo je v morju ob japonskih plažah utonilo 49 kopalcev, sedem pa jih še iščejo. Nedelja je bila na Japonskem tradicionalni »dan bika«, po starem japonskem koledarju najtoplejši dan v letu. Policija ocenjuje, da je tega dne preplavilo bližnje plaže in bazene okrog 700 tisoč prebivalcev japonskega glavnega mesta. Glavna ugotovitev tukajšnjih komentatorjev je, da jo uradni Washington »izgubil čut za stvarnost«, če misli, da kampanja o človekovih pravicah in nadaljnja proizvodnja novega strateškega orožja ne bosta negativno vplivali na sovjetsko-ameriš-ka pogajanja o SALT 2, na dunajska pogajanja o razorožitvi v Srednji Evropi in na proces popuščanja napetosti med velesilama. Sovjetski listi dan na dan poročajo, kakšni so odmevi po svetu in posebno še v Evropi na ameriški sklep o proizvodnji nevtronske bombe in na napovedano možnost, da bi z njo opremili enote atlantskega pakta v Evropi. Pri tem odkrito izražajo dvome o končnih namenih ZDA in o politični usmeritvi predsednika Carterja. t Tednik »Novoe vremja« opozarja na novo razsežnost v ameriški politiki, ki da zbuja upravičeno zaskrbljenost. Gre namreč za trditve, po katerih najnovejše okoliščine ne ogrožajo sovjetsko-ameriških pogajanj o omejit vi strateškega orožja. List takšne trditve zavrača kot poskus »umetno ločevati politično in vojaško popušča-nje«. Predsednik Carter je v govoru 21. julija poudaril, da se morajo sovjetsko-ame-riški odnosi poglobiti, a pri tem zamolčal vprašanje ma-nevrimih raket in nevtronskih bomb, piše »Novoe vretij ja« in dodaja, da s tem ustvarja videz, kot da oboroževalna tekma ni ovira na poti do ciljev, »ki jih je razglasil sam predsednik«. Kaže, da je najnovejši razvoj dogodkov vplival tudi na sovjetskoameriške gospodarske odnose. Sovjetska zveza je najprej dala vedeti, da ji ni pogodu prevelik primanjkljaj v trgovinski menjavi in da je zato potrebno, da bodisi odpravijo dosedanje pregrade ab pa da se zmanjša sovjetski uvoz. Sovjetski tisk je nato poročal, da ameriško obrambno ministrstvo zahteva od administracije, naj »iz strateških razlogov« še bolj omeji nadaljnji izvoz v Sovjetsko zvezo. Po uradnih sovjetskih podatkih se je sovjetsko-ame-riška trgovinska izmenjava v prvem polletju tega leta nekoliko zmanjšala. Medtem ko je bila v istem obdobju lanskega leta njena vrednost 615,2 milijona rubljev, je letos padla na 505,5 milijona. Vrednost sovjetskega izvoza v ZDA je narasla od 23,1 na 62,6 milijona rubljev, vrednost uvoza iz ZDA pa se Je zmanjšala od 591,1 na 442,9 milijona rubljev. Lastovke kitajske jeseni PARIZ, 28. julija — Vodilni modni kreatorji te dni pridno predstavljajo jesensko in zimsko modo. Sloviti Yves Saint Laurent se je po »ruskem obdobju« ozrl še dlje na vzhod in napovedal Kitajsko linijo. Seveda se m vzgledoval po zdajšnji noši na Kitajskem, temveč je posnemal kroj oblačil, Kakršna so nosili stari bojevniki (na enem od modelov s fotografij: nizek pas, jermenčki obuvala) in sploh mandarinska kasta. Telefoto: UPI Mala Pllseckala le našla zdravnika SYDNEY, 28. Julija (AP) - Sovjetska balerina Meja Pliseckaja je v neki sydneyski bolnišnici, kjer čaka na operacijo gležnja, da bo lahko nadaljevala kariero. Zaradi poškodovanega gležnja je Maja Pliseckaja nehala nastopati že pred letom dni. Medtem je po vsem svetu (tudi domovini) iskala zdravnika, ki bi lahko uspešno opravil to operacijo. PRIMORSKI DNEVNIK 6 IZBOR IZ DELA 30. julija 1977 AVTO CESTA DOLGI MOST—VRHNIKA Polst čez barjansko polžarico Pod cesto, ki bo odprta čez dobri dve leti, je blato tudi 55 metrov globoko — Zemljišče bodo izcedile drenažne cevi, kamnita obtežitev in ustroj cestišča — Zgrajena cesta bo še vedno plavala LJUBLJANA, 58. julija — Kaj hudiča, je pa zdaj to? Vprašanje so postavile moje velike oči, ko je na gradbišču avto ceste Dolgi most—Vrhnika mimo zapeljala težka »talra«, polna peska in grumoza in so se bar,lanska tla dobesedno zamajala. Tla so resnično izredno mehka. Strokovnjaki pravijo, da je zemljišče Žitko. Na nekaterih krajih so pri preizkusih vrtali celo 55 m globoko, pa so še zmeraj imeli opravka s tekočim blatom. Na takš.icm terenu dolgem 5,5 lem, bi bilo izkopavanje praktično nemogoče. Blato in mehka zemlja bi izkop sproti zalivala. Mogoče bi bilo resda voziti pesek, kamenje in drugi trdi material toliko časa, dokler bi se material pogrezal, tako kot pri gradnji železniške proge pri Preserju, a nihče ne ve. koliko kamenja bi bilo potrebno in kako dolgo bi to trajalo. Druga možnost bi bila, da bi zabijali pilote m napravili avtocesto na stebrih, kot je pogosto v ZRN. Toda piloti ni morali biti dolgi več kot 50 metrov in takšna gradnja bi bila gotovo najdražja. Na republiški skupnosti za ceste so povedali, da bi dva kilometra takšnega mostu veljala toliko kot bosta zdaj veljali dve tretjini celotne trase z nadvozi in podvozi vred. Ti dve inačici sta torej odpadli. Graditelj se je odlo čil za cenejšo in tudi bolj drzno varianto. S pcmočjo drenažnih cevi, primernim ustrojem cestišča in enoletno, obtežitvijo bo izcedil iz zemlje toliko vode, da bo podlaga dovolj trdna za cesto m za tovor, ki bo šel po njej. Za strokovnjake je ta reč preprosta, za nestrokovnjake pa dovolj težka, da jo lahko razložijo tudi malce narobe. Kljub temu upamo, da je bomo pojasnili dovolj razumljivo in brez večjih napak. Začnimo torej z malce laično razlago ali bolje rečeno s posredovanjem tistega, kar so nam na gradbišču povedali Valentin Turibaka (»Primorje«), Janez Fajan (»Slovenija ceste«) m Janez Žmavc (»RŠC«) ter seveda tega, kar smo videli. Cesto jo treba razdeliti v dva dela: na najtežji, 5,5 km dolgi del od Vrhnike proti Ljubljani in preostale kilometre, ki tečejo po nekoliko trdnejši podlagi. Izkopov praktično ni, razen na nekaterih mestih, kjer je vrhnja plast šote debelejša. Teh mest je malo, globina izkopa pa seže največ do 3 m. Po zemlji, ki jo graditelji imenujejo polžarica, razgrnejo 3 mm debelo polipropilen-sko polst, ki prepušča vodo, blato pa ne. Na belo preprogo nasujejo približno 60 cm debelo plast jalovine — debelejšega peska m drobnejšega kamna. Sele po tej plasti lahko vozijo stroji in kamioni. Jalovine ne teptajo, sicer bi ne mogli »zabijati« navpičnih drenažnih cevi. Po beli preprogi S posebnim, 18 ton težkim strojem — pravzaprav je to bager »Caterpillar«, ki ima poseben dve toni težak švedski priključek Linden-Alimag — nato pod pritiskom okrog 150 atmosfer porinejo 15 m globoko v polipropilensko ob- Postopne menjave Uvodna seja nove srilanške vlade v budističnem središču Kandyju — Spremembe ukrepov dosedanje vlade GOLOMBO. 27. julija (Tanjug) — Nova cejlonska vlada premiera Juniusa Džajevardeneja je imela danes prvo delov no sejo v mestu Kandy, nekdanji prestolnici princev in sedanjem središču budističnih združenj. Prva seja vlade zunaj glavnega mesta ima dvojni pomen. Sestanek vlade v Kan-dyju se je začel le nekaj ur potem, ko so uradno objavili, da je v vsej državi ukinjena policijska ura in da je znova dovoljeno neomejeno gibanje. Prizadevanja za stabilizacijo razmer in odpravo neredov in nasilja so očitno obrodila prve konkretne sadove, v dobršni meri tudi po zaslugi podpore vseh opozicij skih strank. Budističnemu poglavarju so vrnili manjše cerkveno posestvo v Kandyju, to je značilno za sedanje obdobje »postopnih popravkov« številnih sklepov prejšnje vlade stranke svobode (SLFP). Cerkveno posestvo v Kandy-ju so nacionalizirali pred nekaj meseci, ko je budistični višji duhovnik dovolil, da so na tem kraju organizirali prvo predvolilno zborovanje tedanjega voditelja opozicije Džajevardeneja in ga hkrati proglasil za »edinega zaščitnika budizma«. Čutiti je tudi druge spremembe, zlasti med vodilnimi kadri v državnih uradih in državnih podjetjih. Se zlasti velike spremembe so izvedli v redakcijah dvenikov in radija ter v odboru za tisk in informacije, ki ima funkcijo častnega sodišča in zagotavlja svobodo tiska. Pozornost Je vzbudila tudi prva izjava novega finančnega ministra Ronniea de Me-la, ki je sedanje finančne in gospodarske razmere v državi ocenil kot »katastrofalno slabe«. Dejal je, da bodo zdaj posvetili največ pozornosti oskrbi prebivalstva, predvsem s hrano in obleko. Zaradi »neučinkovitega delova- mieru Džajevardeneju. Mandat predsednika naj bi bil nekoliko daljši od mandata parlamenta. Kot so sporočili, naj bi s tem ohranjali »kontinuiteto in stabilnost oblasti«. Druga sprememba zadeva logo zavita plastična »rebra«. Po njih bo iz globine pritekala voda, obloga pa je potrebna, da se ne bi zamašila z blatom in peskom. Pokončne drenažne cevi polagajo v obliki trikotnika, ki ima od 1,25 do 2 metra dolge stranice. Vzdolž trase po jalovini položijo še tri drenažne cevi, po eno na vsa ki strani in tretjo po sredini. Na vse to nasujejo približno pol metra peščenega filtrskega sloja debelega do 30 mm. Naloga tega sloja je, da prepušča vodo, ki priteka iz globine v vzdolžne drenažne cevi, iz teh pa se potem voda vsakih 100 do 150 metrov izlije v stranske jarke. Nato sledi od 80 do 150 cm debeli sloj grušča. Ta sloj delajo postopoma. Po vsakih 50 cm ga poteptajo. Na grušč nasujejo do 10 cm visoko še debeli pesek. Elektrofiltrski sendvič Ta tehnologija pa ne velja za najbolj kritičnih 5,5 km bodoče avtoceste. Tu težki materiali, na primer kame s nje, ne pridejo v poštev. Uporabiti je treba lahke materiale: elektrofilterski pepel, odpadek pri termoelektrarnah. Nad filtrski sloj položijo 30 cm tega pepela, nato 10 cm drobnega kamnitega materiala, nato spet 30 cm pepela in tako naprej štirikrat ali petkrat. To imenujejo »elektrofiltrski sendvič.« Povrh vsega tega bodo navozili okoli 1,8 m debel sloj kamna in drugega težkega materiala, katerega naloga je obtežiti traso, da bi se čim-prej pogreznila. Po letu dni ga bodo odstranili, material pa porabili za nasipanje pri Dolgem mostu, kjer je teren najbolj trden. nja državnih ih zadružnih 1 izdelavo zakonske osnove za podjetij«, ki so imela doslej monopol pri delitvi različnega blaga na karte, bodo v prihodnje hrano tn obleko delili prek zasebne trgovske mreže. Minister je hkrati napovedal tudi hitrejše ukrepe za ustanovitev prostih carinskih con na mednarodnem'-letališču pri Colombu ter v luki Trincomale na vzhodni obali Sri Lanke. Ti prosti coni, je dejal, naj bi pritegnili tuji kapital in omogočili zaposlitev delovne sile v novih tujih podjetjih, ki jih bodo odprli v teh conah. Na političnem področju ie nova vlada največ pozornosti namenila pripravam za reformo ustave. Danes so potrdili, da se bo novi parlament sestal 4. avgusta. Za zdaj poudarjajo dve veliki spremembi ustave. Gre za uvedbo predsedniškega sistema v Sri Lanki, pri tem pa naj bi položaj predsednika republike z izvršno oblastjo zaupali sedanjemu pre- ža spremembo volilnega zakona. Popravili naj bi odstavke o razdelitvi mandatov, v prihodnje naj namreč ne bi upoštevali le neposredne uspehe ali poraze posameznih kandidatov, temveč tudi celotno število glasov, ki jih bodo posamezne stranke dobile na volitmta «*> »sej dr žavi. h m m fr* m n (g w 1 Zgodnja trgatev v Vršcu V vinogradih okrog Vr-šca so že pričeli s trgatvijo rane sorte grozdja »julijski muškat«. Kljub slabemu vremenu, ki je nagajal v času zorenja, so vnogradniki zadovoljni s kakovostjo. Bojijo pa se, da bo grozdja* inenj-kot so predvidevali. Ko bodo posneli obremenilni sloj, bodo na traso položili 10 cm debelo plast drobljenca, 20 cm cementne stabilizacije, 6 cm bitudro-birja in asfalt. Po petih letih bodo položili še 4 cm debelo asfaltno prevleko, po desetih pa še enkrat toliko. Ko bo že zagrajena, se bo cesta, tako so izračunali, pogreznila še za okoli 20 cm. Ce-prav bi o gradnji lahko | zapisali še marsikaj, bodi dovolj. Lahko še omenimo, da Slovenija ceste in Primorje potrebujeta vsak d.an okoli 3000 ton kamnitega materiala, približno 700 elektro-filtrskega pepela, • dnevno »zabijejo« okoli 5000 m pokončnih drenažnih cevi in da bo namesto 720 km pokončnih drenažnih cevi porabljeno približno sto kilometrov manj. Toda cena avtoceste, ki bo bržkone zgrajena jeseni 1979, okoli 600 milijonov, bo gotovo višja. Kljub temu pa velja za konec zapisati, da je ves material domač, tudi okoli 300.000 kvadratnih metrov polipropilenske polsti, ki so jo prav zaradi te gradnje pričeli izdelovati v Mengšu. ILIJA BREGAR Milijoni za novo opremo in objekte Valjarna v Sevojnu bo v nov proizvodni program vložila 188 milijonov din SEVOJNO, 27. julija (Tanjug) — Kolektiv valjarne bakra in aluminija »Slobodan Penezič-Krcun« v Sevojnu bo uresničil devet proizvodnih programov, ki so jih pripravili strokovnjaki lastnega centra za raziskovanje m razvoj. Samo trije programi se nanašajo na razširitev sedanje proizvodnje, drugi pa so popolnoma novi. V objekte in opremo bodo vložili 188 milijonov dinarjev. Tako bodo lahko zaposlili 320 delavcev in zagotovili povečanje do-- hodka a»- 144 milijonov dinarjev na leto. •*n m li« *> —•—•—........: POLTRETJI KILOMETER NA DAN polaga navpične drenažne cevi. Švedski stroj Foto: S. Busič Skoraj pol milijona parov čevljev Kolektiv tovarne »Košta na« iz Vranja z rekordno polletno realizacijo VRANJE, 27. julija (Tan jug) — Kolektiv znane tovarne obutve »Koštana« v Vranju je v zadnjih šestih mesecih poslal na trg več kot 434.000 parov čevljev, kar je 3 odstotke več kot v istem obdobju lanskega leta. Tovarna posveča vso skrb kakovosti obutve in temu je pripisati, da je v prvem polletju dosegla rekordno realizacijo 99 milijonov dinarjev ali 27 odstotkov več kot lani. Po mnenju direktorja Mirka Dimitrijeviča so vse možnosti, da v celoti izpolnijo proizvodni načrt za leto 1977, to je 845.000 parov čevljev. Nove uspehe je vranjski proizvajalec obutve dosegel tudi v izvozu, ki je bil lani za 5 odstotkov večji. »Koštana« je že v prvem polletju ustvarila 36,2 milijona dinarjev deviznega dohodka, na zahodnoevropski trg pa letos dobavlja celo štirikrat več. Mirko Dimitrijevič je povedal, da se je pred nekaj dnevi končal kolektivni letni oddih, med katerim so rekonstruirali tovarno, kar je stalo več kot 5 milijonov dinarjev. Sodobna tovarna ivernih plošč V Ivanjici so dogradili eno najsodobnejših tovrstnih tovarn v Evropi IVANJICA, 27. julija (Tanjug) — V Ivanjici so dogradili tovarno ivernih plošč gozdno-kmetijskega industrijskega kombinata. Prihodnji mesec se bo začela poskusna, v oktobru pa tudi redna pro-, izvodnja. Ta industrijski objekt spada med najsodobnejše te vrste v Evropi. Opremljen je s sodobnimi stroji in napravami na visoki tehnološki stopnji in je popolnoma avtomatizirana. Zaposloval bo le 120 delavcev, ki bodo dejali v treh izmenah. Letna proizvodnja bo 75.000 kubičnih metrov ivernih plošč. ; Skopju zeleni pas Jeseni bodo v širši okolici glavnega mesta Makedonije pogozdili več kot 1.500 hektarov zemlje. Okrog 1.100 hektarov bodo pogozdili v krajih Kuč-kovo, Markova reka in Nova Rrežnica in tako povečali zeleni pas okrog Skopja. Višje cene, *trai|«nv V Veliki Britaniji je bilo po uradnih statističnih podatkih v letošnjem prvem trimesečju trikrat več stavk kot v istem času lani. Za povečanje števila stavk krivijo predvsem zvečanje življenjskih stroškov. Večji obisk iz ZRN Do konca maja v SRS več kot dva milijona prenočitev — Skokovita rast gostov iz drugih republik in iz ZRN LJUBLJANA, 27. julija — Čeprav so o letošnjih turističnih prenočitvah znani že polletni podatki — po katerih je bilo v Sloveniji 2.7 milijona turističnih nrenočltev ali za 11 odstotkov več km v prvem polletju lani. od lega 784 tisoč prenočitev tujih gostov ali za 2.3 odstotka manj — pa je slovenski zavod za statistiko zdaj ohjavil podrobnejše petmesečne podatke o poreklu gostov in o obisku posameznih turističnih krajev. Tako je bilo v prvih petih mesecih letos v Sloveniji 2.02 milijona turističnih prenočitev, kar je za 13 odstotkov več, kot jih je bilo v prvih petih mesecih lani, od tega je bilo 1,55 milijona turističnih prenočitev domačih gostov ali za 19 odstotkov več, prenočitev tujih gostov pa je bilo 467.600 ali za štiri od- Ne le o vremenu Dejavnost slovenskega meteorološkega zavoda močno posega na področje gospodarstva — Vrsta informacij LJUBLJANA, 27. julija — Poudarek je na uporabnosti meteorološke Informacije, pravi direktor meteorološkega zavoda SR Slovenije, diplomirani inženir meteorologije Miran Barle. Namen dolgoletnih zbiranj meteoroloških informacij niso posplošene obdelave In osnovne raziskave. bejavnost zavoda — letos mineva 30 let od njegove ustanovitve — mora torej potekati, skladno s cilji in samoupravno organiziranostjo naše družbe, v soglasju z vsemi, ki so kakorkoli odvisni >d vremena in klimatskih pofjjev. Z njimi, predvsem z gospodarstvom, se je torej potrebno dogovarjati. Potrebna pa le tudi določena osveščenost za tak pogovor. Hidrometeorološka služba je obstajala že pred vojno (Zavod za meteorologijo in geodinamiko v okviru ljubljanske luvverze ter meteorološka deiavnost pri pošto-' junkait vbtriega letalstva), toda J>-> leta 1947 j e dobila značaj ropitnliAkC ‘avna službe ter v okvir*! republiške uprave prišia ti-' šoVrhvn osnov za ra zv o (»pethr.ivuega de a svo je de;a' v -st:. Vrv .ur.t ekstenzivni oenoiT.e dejavno- sti te v.nww < meteorološka opazovanja, enostavna obdelava podu kov, obteščanje o vremenskih razmerah), značilnost dvajsetletnega povoj- nega obdobja, v zadnjih desetih letih vse bolj dopolnjuje intenzivno širjenje študijsko raziskovalnega de'a z vse več. jim poudarkom na potrebah gospodarskih in drugih dejavnikov. Zavod se danes lahko pohvali, da je izdelal po-memhne študije za potrebe gradbeništva, elektrogospodarstva, jedrsko elektrarno, za projektiranje hitrih cest v Sloveniji, za projektiranje mestnih kanalizacij, za dimen, zioniranje ogrevalnih naprav itd. V okviru zavoda je bilo v tem obdobju ustanovljenih več služb. Tako na primer klimatološka služba, ki izdeluje osnove za splošne klima-tografske prikaze in za specifične potrebe posameznih interesentov (v začetku so bili to predvsem hidroenerge. tiki ter gradbeni projektanti). Pa agrometeorološka, znana javnosti predvsem po svojih specifičnih dejavnostih: protlperonospomi in protift-tofioml službi, ki sicer zbira nujno potrebno dokumentaci. jo za potrebe kmetijstva. V zadnjih letih se na podlagi klimatoloških študij zlasti razvija hidrometeorološka dejavnost, ki proučuje odvisnost med padavinami in stanjem vode ter je pomemben vir informacij za projektiranje vodnogospodarskih objektov, za izkoriščanje virov pitne vode ter za protipoplavno službo. Največji napredek pa je zavod napravil v jugoslovanskem merilu na področju varstva zraka, saj ima po vsej Sloveniji vzpostavljeno mrežo za stalno merjenje količine žveplovega dioksida in dima v ozračju. Poleg tega v zadnjem času razvija tudi dve novi deiavnosti: medicinsko meteorologijo (vpliv vremen, skih razmer na organizem in določena bolezenska stanja) ter službo za opazovanje in opozarjanje pred plazovi. Ob tem pa seveda ne kaže prezreti prognosistične dejav nosti, ki z uvedbo sodobnej ših metod postaja zanesljivejša. Na zavodu menijo, da bodo, ko bo začel v Angliji delovati poseben evropski meteorološki center, tudi srednjeročne napovedi (za 3 do 10 dni) postale točnejše. BOŽIDAR LAKOTA stotke manj. Od domačih gostov so v turističnih zgradbah seveda največkrat prenočili Slovenci. V primerjavi s prvimi pe-hovih prenočitev za 14 odstotkov več. Za njimi so gostje iz Hrvaške, ožje Srbije itd. Zanimivo pa je naraščanje obiska gostov iz drugih republik v Sloveniji. Tako se je v prvih petih mesecih letos v primerjavi s prvimi petimi meseci lani povečalo število prenočitev gostov Iz Vojvodine kar za 135 odstotkov, iz Makedonije jih je bilo za 38 odstotkov več, iz ožje Srbije za 26 odstotkov iz Bosne in Hercegovine za 25 odstotkov več, iz Hrvaške za 16 odstotkov več, iz Slovenije za 14 odstotkov več, iz Kosova za 4 odstotke manj in iz Cme gore za 8 odstotkov več. Drugače pa je s prenočitvami tujih gostov. Pri njih v glavnem ni takšne skokovite rasti. Kljub temu pa se je maja letos zlasti povečalo število gostov iz ZR Nemčije, saj so našteli 64 tisoč njihovih turističnih prenočitev, kar je kar za 22 odstotkov več, kot jih je bilo maja lani. Kljub temu pa število prenočitev gostov iz te drža ve v prvih petih mesecih le tos ni doseglo lanske petme sečne ravni. Podobno je tudi s petmesečnimi prenočitvami gostov iz Avstrije, ki jih je bilo za pet odstotkov manj in s prenočitvami italijanskih gostov, ki jih je bilo kar za sedem odstotkov manj, kot v prvih petih mesecih lani. Zanimiva je tudi lestvica trinajstih slovenskih turističnih mest, ki so bila v prvih petih mesecih letos, sodeč po številu turističnih prenočitev, najpomembnejša. Lestvica pove še več. ILJA POPIT Lahko so študentje vojaki Uspešno vojaško urjenje slovenskih študentov na Velikih Blokah — Še boljši rezultati kot lani — Intenziven pouk, polna mera dobre volje in tovarištva VELIKE BLOKE, 27. julija — Tukajšnji center za vojaško urjenje mladinskih enot, kjer se končuje letošnji šestnajstdnevni pouk slovenskih študentov, so danes obiskali predstavniki obeh slovenskih univerz ter predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja, med katerimi sta bila tudi podpredsednik IS Avguštin Lah in republiški sekretar za ljudsko obrambo Miha Butara. Gostje so se sprva pogovarjali s poveljstvom tega vzgojnega centra, nato pa so si ogledali objekte, v katerih živijo in se urijo študentje prvih letnikov slovenskih visokošolskih zavodov. Obiskovalca so si ogledali tudi streljanje, pri katerem so študentje ponovno dosegli zelo dobre rezultate. Ko je Drago Ožbolt govoril o zelo dobrih uspehih, ki so jih študentje dosegli na različnih področjih, je ob zares primernih pogojih za urjenje, (vsi objekti za urjenje so v samem centru, najdlje — in še to komaj štiri kilometre — je do strelišča), ki pa jih bodo poskušali v bodoče še popraviti, (predvsem s tem, da bi v enem prostoru spalo manj študentov), izredno tesnemu sodelovanju z okoliškimi krajevnimi skupnostmi in občinami/ pa ob natančni pripravi programa in vsega ostalega, kar je potrebno za nemoteno delo v centru, poudaril predvsem zavest mladih: »Z udeleženci tečaja nimamo nikakih težav. Čeprav so umiki zelo natrpani, vsi z dobro voljo opravljajo vse naloge. Bivanja pri nas ne jemljejo kot formalno obvezo.« Vuk Obradovič, ki je govoril o temeljnih ciljih tovrstnega urjenja, (z njim smo začeli lani), pa je med drugim poudaril, da so se vsi v vodstvu zavedali kakšno mladino imajo v centru in so glede na njihovo razgledanost želeli naj bi »učenje« potekalo predvsem v obliki pogovorov, razprav Prav to pa jim je na Blokah uspejo. Dr. Avguštin Lah pa je menil, da bi morali mlade pripraviti tudi 'na »vsakdanjo« obrambo domovine, da bi jih morali opozoriti na budnost, na sporočanje morebitnih poskusov sovražnega delovanja tudi v miru. Obenem je povedal, da je veliko vestnost študentov na urjenju treba pripisati tudi primernemu delu na fakultetah. Prav predstavniki obeh univerz so vodstvu centra, ki je prišlo do številnih koristnih ugotovitev, predlagali, da bi te ugotovitve posredovali univerzama. V učnem centru je slišati v glavnem le slovenski jezik. Vodstvo se je namreč odločilo, da naj bi glede na to, da je med študenti kar 98 odstotkov Slovencev, Slovenci pa močno prevladujejo tudi v komandnem kadru, kjer je le mogoče uporabljali slovenščino. Izjema so največkrat le ukazi, za katere se v slovenskem jeziku še niso izoblikovale primerne besede. Tudi sicer se Je vodstvo centra trudilo, da bi čim bolj odpravilo vojaški formalizem, (tudi pri striženju). Seveda pa to ne pomeni, da trpita red in disciplina. BORIS LENIČ ŠTEVILNI OBISKI — Center za urjenje mladinskih enot na Velikih Blokah je izredno zanimiv, zato številni obiski niso presenečenje. Danes so si ga ogledali slovenski družbenopolitični delavci, med katerimi sta bila Avguštin Lah in Miha Butara. Sicer pa je center doslej obiskalo kar 5000 svojcev študentov, ki so trenutno na urjenju. Foto: B. Lenič ZREZKI IZ SOJE Skrivnost paškega sira Kdor v juliju preživlja dneve na Pagu ali v bližini, si lahko privošči znani tamkajšnji sir, ki je v tem mesecu najboljši. Skrivnost posebnega okusa paškega sira je v travi, ki jo v zimskih mesecih burja posuje s soljo. Najbolj kakovostna je trava v maju in ker je druga skrivnost v tem, da mora sir žoreti dva meseca, je julija najbolj okusen. Seveda pa tudi ostalih 11 mesecev bogati jeddtaik sladokuscev. Kitajski fižol iz Zadra Pred dnevi je v Zadru stekla tovarna, ki bo nadomestila uvoz sojinega olja in krmne pogače — Pri naložbi,je sodelovalo osem slovenskih kombinatov OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA ZADAR, julija — Soja je enoletna rastlina iz metuljnic. Imenujejo jo tudi kitajski ali japonski fižol. Ima tridelne srčaste lističe, v pazduhah listov pa je tri do pet drobnih cvetov. Plod rastline, ki je pri nas še ne poznamo dovolj, je strok, v semenu pa je do 4(1 odstotkov beljakovin, 20 odstotkov maščob, 24 odstotkov ogljikovih hidratov in vitamin B. Iz soje v industriji proizvajajo olje, iz ostankov pa delajo krmne pogače za živino. Soja je doma na Kitajskem in Japonskem, gojijo pa jo tudi v ZDA, v zahodni Afriki, zadnji čas pa še pri nas. Raste v Vojvodini in Slavoniji, letno pa je pridelajo okrog 30 tisoč ton. Sedanja proizvodnja soje res ni velika, vendar načrti predvidevajo, do konca tega desetletja povečala za skoraj petkrat. A tudi tolikšna proizvodnja ne bo dovolj za potrebe naše in edine tovarne za predelavo soje v Zadru, ki je stekla v začetku tega meseca. V novi tovarni bodo namreč na leto predelali 360.000 ton soje ali 1100 ton vsak dan. Iz nje bodo Izcedili 60 tisoč ton surovega sojinega olja, iz njenih ostankov pa 295 tisoč ton krmne pogače. Kakšen pomen ima krmna pogača, najbolje vedo živinorejci, ki so doslej vedno tre- petali, ali bodo to hrano za živino pravočasno dobili iz uvoza. Pri uvozu se je namreč marsikdaj zapletlo z dovoljenji, prevozom in drugim, tako da so bili živinorejci precejkrat v strahu za redno prehrano živine. Sedaj uvoz ne bo več potreben. Pomoč slovenskih tovarn Tovarna je veljala 470 milijonov din, zgradili pa so jo v dveh letih. Pri tej naložbi gotovo ne gre prezreti sode-lovaria slovenskega in hrvaškega gospodarstva. Konzorcij osmih slovenskih kmetijskih kombinatov, ki jih je zastopal živilsko kmetijski kombinat Kranj, si je želel zagotoviti za svoje oljarne v Sloveniji 30 tisoč ton surove, ga sojinega olja in krmne po- gače. V gradnjo tovarne so zato vložili 20 milijonov dinarjev, v prvih desetih letih njenega delovanja bodo soudeleženi pri dohodku ali izgubi, nato pa se bo denar spremenil v posojilo, ki ga bo zadarska tovarna vrnila. Takšno sodelovanje v naložbi je v skladu z zakonom o združenem delu in v Zadru ter na Hrvaškem zelo ugodno ocenjujejo potezo slovenskega gospodarstva. Zadarska tovarna za predelavo soje je prej podobna rafineriji kot pa temu, kar v resnici je. V njej dela 130 delavcev, ki s sojo nimajo skoraj nobenega stika. Ves proizvodni proces poteka v zaprtih napravah. Prav zavoljo nove tovarne so preuredili zadarsko pristanišče, ki sedaj lahko sprejme ladje z nosilnostjo 60.000 ton. V uri lahko pretovorijo 400 ton raz. sutega tovora, brez večjih težav pa je moč omf.hjeno zmogljivost tudi podvojiti. Umetna govedina Strokovnjaki že sedaj opozarjajo, da bo tovarna v začetku poslovala na meji rentabilnosti. Vzrok za to so dokai neugodni krediti, ki jih bremenijo visoke obresti. No, kljub temu je uvožena soja še vedno cenejša od domače. V svetu pa tudi pri nas so iz soje naredili zrezke, ki imajo enake sestavine kot, denimo, goveji zrezek. Prav zavoljo tega smo odgovornim v zadarski tovarni zastavili vprašanje, kdaj lahko pričakujemo iz njihovih proizvodnih obratov zrezke iz kitajskega fižola. Za zdaj je takšna zamisel še neuresničljiva, so pojasnili, vendar s tem še ni rečeno, da ne bodo v bližnji prihodnosti začeli izdelovati raznih dodatkov za klobase, kruh in druga jedila. Znano je namreč, da lahko, denimo, namesto mesa dajo v klobase 30 odstotkov proteinov, dobljenih iz soje, pa se okus ali druge kakovosti jedila ne bodo prav nič spremenila: Tehnološki problemi izdelave takšnih dodatkov v živila so že rešeni, zato ne bi bilo nič nenavadnega, če bi v prihodnjem ‘desetletju dobivali iz Zadra zrezke, narejene iz soje, pa razlike med pravim in zadarskim zrezkom sploh ne bi opazili. V Zadru razmišljajo o tem že sedaj, zamisli pa bržčas ne bodo uresničili pred koncem tega desetletja, zakaj proizvodne naprave so zelo drage. Veljale bi skoraj toliko kot celotna sedanja naložba. Pritegniti bi bilo treba predvsem velike proizvajalce živilskih izdelkov. Živila iz soje so pri nas le malo znana, a tudi trga še ne poznamo dovolj. BORKO DE CORTI Vardar postal potok V julijskih dneh se je Vardar iz hitre in mogočne "ode spremenil tako rekoč v potok. Niti obilno deževje v zadnjih dneh ni moglo napolniti rečne struge. Vsepovsod so se pojavili peščeni otočki, iz vode pa štrlijo skale, ki jih je voda privlekla kdove od kod. Pretok je vsega okrog 23 kubičnih metrov vode na sekundo. Absolutni minimum pretoka vode so zaznamovali julija 1988: 6,60 kubičnega metra vode na sekundo. Jadranje SP «0PTIMIST» V ANKARANU Na včerajšnji prvi regati so bili jadralci Danske in ZDA najboljši Najuspešnejši od Jugoslovanov je bil Zoran Tadič, ki j« osvojil 28. mesto fon ,°*cv‘ru svetovnega prvenstva rnic »optimist* ie bila včeraj ankaranski obali na sporedu regata za pokal princa Ber- _ Kljub šibkemu vetru in zaradi te-a preloženemu startu se je rega-bspešno končala. j. ajveč uspeha so imeli jadralci dao^e jn ZDA. Po neuradnih po-a,1 h je bil prvi Patrick Mark 'Svedske. Drugi je bil Danec •i.0®. Damsgard, tretji pa pred-Vr“k ZDA Morgan Reeser. Jugoslovanov je bil najboljši r«n Tadič, ki je osvojil osemin-ava.lseto mesto. r0(/uS;i regata za pokal medna ^ 116 jadralske organizacije razre-^ <0Ptimist» je bila zaradi sla-*a vetra preložena. ^ anes, to je v Soboto, ob 10. uri. {(druga regata za pokal princa Hj “l® ter prva regata za prchod-l^aal posameznikov Beacon. L. OMLADIČ slovanskih klubov. V . včerajšnjih kvalifikacijskih tekmah ni prišlo do večjih presenečenj. ODBOJKA MONTPELLIER - V prvem kolu mladinskega odbojkarskega EP v tem kraju je NDR odpravila Italijo, in to s 3:0 (10, 14, 16). V ostalih dveh tekmah je Poljska premagala Madžarsko s 3:0, z istim, izidom pa je ZRN odpravila Švedsko. KOŠARKA Jugoslavija navdušila PORTO SAN GIORGIO - Včeraj se je v tem kraju pričel veliki mednarodni košarkarski turnir, na katerem igrajo Italija, ČSSR, Španija in Jugoslavija. V prvem srečanju je sinoči Jugoslavija premagala ČSSR s 118:73 (55:37) in je s prikazano igro navdušila. DOMAČI ŠPORT JUTRI NEDELJA, 31. julija 1977 KOLESARSTVO DIRKA VETERANOV 15.00 v Sacilu Nastopa tudi Adria BOKS DREVI ZA SVETOVNI NASLOV M o n zon ati Valdes? Srečanje bo v Monte Carlu in ga bo neposredno prenašala tudi ljubljanska televizija s pričetkom ob 2 2.30 MONTE CARLO - V Monte Carlu je že vse pripravljeno za drevi-šnji boksarski dvoboj za svetovni naslov srednje kategorije, med svetovnim prvakom Argentincem Mon-zonom in Kolumbijcem Valdesom. Dvoboj je že doslej vz,budil toliko zanimanja, da je te dni postal Monte Carlo pravo središče svetovnega boksa. Zbralo se je že veliko število bivših boksarskih prvakov in filmskih zvezdnikov, ki nočejo zamuditi tega boksarskega dvoboja. Poleg tega pa si vsi želijo zadnjič gledati Monzona, ki se bo po drevišnjem dvoboju u-maknil od aktivnega športa. Srečanje se bo pričelo ob 22.30 in je določeno na 15 krogov. Glavni sodnik bo Anglež Dekin, stranska pa zahodni Nemec Albach in Italijan Poletti. Dvoboj bo neposredno prenašala ljubljanska televizija, s pričetkom ob 22.30. TENIS «DAVISOV POKAL V BARCELONI ŽE PO PRVEM DNEVU PRESENEČENJE J. HIGUERAS PRED PRVIM SLAVJEM Španski teniški igralec namreč vodi nad Barazzuttijem s 6-4, 6-4, 7-7 Tekmo so nato zaradi pozne ure prekinili - Danes nadaljevanje srečanja Dp JUGOSLAVIJE V KRANJU V kvalifikacijah brez presenečenj ~ v kraju se je al Pričelo jugoslovansko držav-■pPrvenstvo v plavanju. l8o prvenstva se udeležuje kar Plavalcev in plavalk iz 2i jugo- BARCELONA - Prva tekma finalnega dvoboja B skupine za «Da-visov pokal* se ni najbolje pričela za Pietrangelijeve varovance. Prva sta namreč stopila na igrišče Jose Higueras in Corrado Barazzutti. Zaradi hudega naliva pa se je tekma začela s triurno zamudo, kar je nedvomno vznemirilo oba tekmovalca. Kaže pa, da je bi! krhkejših živcev italijanski zastopnik, saj je Higueras po nekaterih začetnih napakah takoj prevzel vodstvo in že v prvem setu zanesljivo zmagal s 6:4. Tudi v drugem nizu je Španec imel več od igre. Bil je bolj agresiven ob mreži in točnejši pri udarcih vzdolž mejne črte. V drugem setu so morali, kot v prvem, tekmo zo- a»karanskih vodah se uspešno odvija SP optimistov, namenjeno mladincem pod 15. letom pet prekiniti. Dež je namreč motil oba tekmovalca. Na spolzkem igrišču pa se je bolje znašel Higueras, ki je tudi v drugem nizu zmagal z enakim izidom kot v prvem, to je s 6:4. Zaradi pozne ure je bilo jasno, da bodo morali tekmo prekiniti. Tekmovalca sta odigrala še dva gema in pri stanju 1:1 v tem tretjem setu je sodnik poslal oba tenisača v slačilnice. Higueras in Barazzutti bosta tekmo dokončala danes. Torej, že po prvem dnevu veliko presenečenje. Corrado Barazzutti je v zadnjih tekmah izredno zanesljivo igral, bil je celo boljši od Pa-natte. Zvezni kapetan Pietrangeli je namreč zanesljivo računal na dejstvo, da bo Barazzutti brez težav odpravil Higuerasa in tako odprl pot Panatti na osvojitev druge točke v korist Italije. Po tem nepričakovanem Barazzut-tijevim spodrsljaju (sicer pa je tudi prvo srečanje med Higuerasom in Barazzuttijem še odprto in možno je, da bo prišlo še do nepričakovanih razpletov) postaja torej dvoboj med Španijo in Italijo še zanimivejši. Psihološko so Španci trenutno na boljšem. Verjetno bo danes Higueras igral bolj sproščeno od Barazzuttija. Morebitna zmaga Higuerasa pa bo tudi opogumila Orantesa, ki se bo v drugi tekmi spoprijel s Pa-natto. Jose Higueras in Corrado Barazzutti bosta danes nadaljevala prekinjeno tekmo ob 13.30 (seveda, če jima bo vreme naklonjeno). Po tem srečanju pa se bosta v drugi tekmi posameznikov spoprijela Orantes in Panatta. Vse kaže, da bodo srečanje dvojic prenesli na ponedeljek. KOLESARSTVO JUTRI V SACILU V hudi konkurenci tudi veterani Adric KK Adria se bo jutri udeležil kolesarske dirke veteranov, ki se bo odvijala na cestah okrog furlanske ga trga Sacile. Konkurenca bo vsekakor huda, vendar imajo »Lonjerci* dobre možnosti, da posežejo po najboljših mestih. Ne imemo namreč spregledati dejstva, da so veterani Adrie z Marušičem in Verginello na čelu trenutno v zelo dobri formi. O lem pričajo uspehi naših veteranov na dirkah v Dolu in v Bazovici, kjer so se uvrstili na prva mesta in so tako z uspehom branili svoje barve. Dirka v Sacilu se bo pričela ob 15. uri. SETTIMO MILANESE - Na mednarodni ekipni kolesarski dirki na kronometer, ki je merila 100 km, je zmagala Avstrija v postavi Mit-teregger, Muckenhuber, Summer in Denk. Progo je prevozila v 2.07'01”, s poprečno hitrostjo 48,181 km na uro. AVTOMOBILIZEM VN ZAHODNE NEMČIJE Na poskusnih vožnjah James Hunt najhitrejši HOCKENHEIM - V prvem dnevu poskusnih voženj za avtomobilsko nagrado VN ZRN formule 1 je bil najhitrejši svetovni prvak James Hunt. časi posameznih pilotov so naslednji: 1. James Hunt (mc laren) 1'53”68 2. Lafitte (ligier) 1'53"97 3. VVatson (brabham) 1’54”12 4. Lauda (ferrari) 1'54”35 5. Reutemann (ferrari) 1 ’54”60 6. Nilsson (lotus) 1’54”97 7. Scheckter (wolf) 1’55"08 8. Brambilla (surtees) 1'55”18 9. Jader (ats penske) 1’55"19 10. Mass (mc laren) 1’55”25 11. Tambay (surtees) 1’55”58 12. Stuck (brabham) 1’55”62 13. Andretti (lotus) 1’55"88 14. Jones (shadovv) 1’56”53 POLFINALE ZA SP Portiseh - Spasski zopet remi ŽENEVA - V 10. partiji polfinalnega šahovskega dvoboja za SP v tem kraju sta Portiseh in Spasski zopet remizirala. Po tej tekmi je stanje neodločeno 5:5. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 1 X 2 2 1 X X X 1 2 1 Triestiaa je pod vodstvom trenerja Tagiiavinija prav te dni začela s pripravami na nogometnem igrišču v Bazovici ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO MLADINCEV I. Bigatton (Bor) prvi v kladivu Zadovoljila sta tudi S. Bigatton (daljina) in Krečič (kladivo) Prejšnje dni je bilo v Trstu deželno prvenstvo za mladince, na katerem so nastopili tudi člani lonjer-ske Adrie in Bora. Čeprav je bilo število slovenskih atletov skromno (7), smo lahko z rezultati zadovoljni, saj so le-ti osvojili eno prvo mesto, dve tretji, eno četrto ter dve šesti mesti, poleg tega pa so «belo-modri* Blokar v kopju ter borovca Krečič (kladivo) ter Sedevčič (3.000 m) izboljšali tudi svoje osebne rekorde. Naslov deželnega prvaka je v metu kladiva osvojil borovec Igor Bigatton, ki je tako v presledku enega tedna osvojil že drugi prestižni naslov (poleg državnega v Firencah), čeprav mu ni uspelo izboljšati lastnega rekorda. V isti disciplini se je dobro odrezal tudi Krečič, ki je osvojil tretje mesto in s tem dopolnil zmagoslavje slovenskih a-.tletov v tej disciplini. Dobro je skakal tudi Sandi Bigatton, kateri je v troskoku osvojil NOGOMET PO HUJŠI POŠKODBI Cruvff bo okreval le čez dva meseca BARCELONA Sloviti nizozemski nogometaš Johan Cruyff, H se je pred kratkim poškodoval na prijateljski tekmi z nemškim moštvom Hamburger, ne bo mogel igrati za dobo dveh mesece.. Poškodba bila resnejša Lot je v začetku izgle-dalo, s:j se je moral zateči v bolnišnico, kjer so ga operirali na desni nogi. LEIPZIG — V prijateljski nogometni tekmi, ki so jo odigrali v Leipzigu, je NDR premagala SZ z 2:1. •TROFEJA MOBILI ELIO* Igralci Primorja že drugič prvi Jutri bodo na Proseku, ob 18. uri, v parku vile Elio nagradili nogometaše Primorja, ki so v minuli sezoni osvojili «Trofejo Mobili Elio*. Proseški nogometaši so ta pokal osvojili že leta 1973, nakar pa so bili trikrat zaporedoma uspešni nogometaši kriške Vesne. Po velikem uspehu z napredovanjem v višjo ligo je torej Primorje deležno še enega lepega priznanja. ATLETIKA DANES V SIENI Dvoboj Mennea-Vlfilliams v središču pozornosti Na «Mitingu prijate!jstva» vrsta kakovostnih udeležb SIENA — Trinajsti miting prijateljstva, ki bo danes v Sieni, bi moral biti, vsaj v načrtih organizatorjev, izjemen atletski spektakel. V skoraj treh urah tekmovanja, ki se bo začelo točno ob 20.30, se bodo zvrstili na stadionu «Rastello» atleti iz same svetovne elite. Veliko zanimanje vlada seveda za boj n<» najkrajši atletski razdalji; beseda »boj* je upravičena, saj bosta dickom, Posterjem, Taylorjem in Arneyem. Slednji bo tekmoval v skoku v višino. Miting pa ne nudi samo tega. Kakovostna je namreč tudi udeležba na 5000 m, kjer se bosta italijanska dolgoprogaša Fava in Zarcone zo-prstavila svetovnemu rekorderju na tej razdalji Kenijcu Kimombvvi. Medtem so že prispeli tudi sovjet ski atleti. Med njimi «blesti» zlasti 100 m pretekla najboljša ameriška skakalec v višino Grigorijev, ki je tekača Williams in Riddick, ki se bosta morala spoprijeti s sprinter-jem iz Barlette Pietrom Menneo. Italijanski tekač je trenutno v izredni formi, kar potrjuje tudi čas 20"30' na 200 m, ki ga je Mennea dosegel na komaj zaključenem DP v Rimu. V Sieni bo razdalja polovična, vendar bi jo moral atlet preteči v dobrem času. V središču pozornosti bo zlasti dvoboj med njim in Williamsom, ki je italijanskega tekača že večkrat premagal. Tokrat pa so pogoji drugačni. Williams je že prispel v Sieno skupaj z Rid- letos dosegel vrsto zanimivih rezultatov. Organizatorji so sicer pričakovali Jaščsnka, ki je bil sprva vključen v seznam, vendar so ga kasneje čr tali, saj je nepričakovano dosegel svetovni rekord. Iz Švice pričakujejo v Sieni še tekača Parksa in Wheelerja. Od Italijanov pa bodo na startu še Bruno Bruni (višina) in Rita Bottiglieri, ki bo zaposlena v teku na 400 m, kjer nšj bi, formi na ljubo, še enkrat dokazala svojo premoč. 51"2 6’16”2 tretje mesto, čeprav bi lahko z nekoliko športne sreče bil drugi. Ne smemo pozabiti nato še na Sedevči-ča na 3.000 m ter na Blokarja v metu kopja, ki nista sicer šla preko 6. mesta, občutno pa sta izboljšala svoja osebna rekorda. Žal, so tokrat odpovedale ženske, nekoliko zaradi poškodb in pa smole. Glede na vse rezultate, moramo omeniti predvsem Goričana Leno, ki je zmagal na 2.000 m z ovirami ter na 3.000 m ter na vedno močnejšega člana CUS Martinija (ital. rekorderja v osmeroboju), ki je zmagal v troskoku in je bil za las drugi v višini. IZIDI MLADINCI Višina * 1. Pino (Lib. Videm) 2,00 m 100 m; 1. Bertossi (UGG) IF’1 1.500 m: 1. Degli Innocenti (CSI) 4’14”1 400 m: 1. Aere (Stellaflex) 2.000 m: 1. Lena (ACLI GO) Kladivo: 1. Igor Bigatton (Bor) 42,04 m 2. B’aleschini (Lib. Videm) 36,02 m 3. Krečič (Bor) 32,34 m Daljina: - 1. Giuliano Paiero (SNIA) 6,28 m 3. Sandi Bigatton (Bor) 5,52 m Krogla: 1. Lauzzana (NA Friuli) 12,85 m 4. Igor Bigatton (Bor) 11,45 m 400 m: 1. Paolo Vrabec (CUS) 100”9 200 m: 1. Roberto Facchin (CSI) 22”8 Hoja 10 km: 1. Sergio Marcetta (CUS) 56-57”8 Disk: 1. Franco Baritussio (Toši Tarvisio) 45,92 m 3.000 m: 1. Sergio Lena (ACLI GO) 8’50”4 6. Adriano Sedevčič (Bor) 9'53”4 Palica: 1. Roberto Buzzi (Toši Tarvisio) 4,00 m 800 m: 1. Del Gobbo (Lib. Videm) 2W7 Troskok: 1. Moreno Martini (CUS) 13,34 m 3. Sandi Bigatton (Bor) 12,89 m Kopje :> 1. Domenighini (SNIA) 47,90 m 6. Pavel Blokar (Adria) 33.70 m Ruzzier Paragi 90,40 m BUDIMPEŠTA — Na atletskem tekmovanju v Budimpešti je Madžar Ferenc Paragi zmagal v metu kopja z 90,40 m. To je drugi letošnji najboljši rezultat v tej discipline Bolje od Paragija je vrgel kopje le svetovni prvak Miklos Nemeth, ki je dosegel 94,10 m. KARSKRONA - Na mednarodnem atletskem mitingu v Karlskrord na Švedskem je Američan Bell s palico preskočil višino 5,50 m. Na isti prireditvi je McVVilkins vrgel disk 65,30 m. PLANINSTVO Še ena smrtna žrtev v pogorju Mont Blanca Pred kratkim se je v noeorju Mont Blanca smrtno ponesrečil 27-letni alpinist iz Zgornjega Tuhinja Cene Kramar, član alpinističnega odseka iz Kamnika. Kramar se je ponesrečil, ko se je v torek zjutraj skupno s soplezalcema Ažmana in Podbevška podal ria severno steno Druja (3794 m). Alpinisti so bili le 200 metrov pod vrhom, ko je nastopila nenadna sprememba vremena: nesrečni Kramar je na koti 3600 metrov opešal, kmalu nato pa je kljub pomoči soplezalcev umrl. Proti večeru sta Ažman in Podbevšek izplezala iz stene in na vrhu Aig du Dru prebivakirala noč od torka na sredo. V dolini so medtem zaradi slabega vremena takoj sprožili reševalne akcije. Že v sredo zjutraj jih je helikopter na vrhu pobral ter jih nato prepeljal v bolnišnico v Chamonix. Po mnenju znanega slovenskega alpinista Toneta Škarje je Kramar umrl zaradi dehidracije, oz. zgostitve krvi. kar na višini 3500 do 3600 metrov ni tako redek pojav. Druga nesreča pa se ie zgodila na sedlu Brenva, tik pod vrh.m Mont Blanca, kjer je slabo vreme presenetilo navezano skupino, v kateri so bili Janez Volkar, Marička Škrlep, Tone Trobevšek in Janez Benkovič. Izgubili so se ponoči ter so morali zato bivakirati vsak zase. V bolnišnici v Chamon>xu se zdravijo zaradi ozeblin in snežne slepote. NOGOMET Kakovostna tekma . . . Jutri bo ob 18. uri na nogometnem igrišču v Padričah srečanje med novinarji (»prodajalci resnic*) in ostalimi oddelki (»kovači itd.») Primorskega dnevnika. Vabljeni vsi ljubitelji »kakovostnega* nogometa. VLADIMIR GRADNIK ,rjj3Pet se je pripravljal nov hkraten napad na Ška-•I p °d vseh strani. Vulkanski ogenj iz vseh topov naj 'viratlpravil pot pehoti. Uničil naj bi vse, kar bi moglo lQst0 * Pehoto v naskoku in napredovanju čez avstrijske k6 |*a,nke. Italijanska artilerija, ki je streljala iz grgar-lorj^ine, s Sv. goVe, Sabotina, Oslavja, iz Grojne in ^ 'n vrtov, je dobesedno pokrila vsak kvadratni me-'cB. p0rhje polovice Škabrijela in njegove bližnje oko-kg 0 krajšem ognju so topovi utihnili in 4. septem-6 br-)U-ra* se ie z&čel napad pehote Italijanska pehota ,fhp ^ritla za vrstami arditov, ki so že prodirali po (ifir r'^a in se že tudi spuščali proti Sv. Danijelu. Ni-'6[>ič' kilo nobenega Avstrijca, ki bi jih zadrževa A ^kovano je avstrijska artilerija sprožila strahovit za-1 bat°^enp ^a 'e neusmiljeno kosil po vrstah arditov ^iu tal’0nov brigade «Arno». Po kratkem zapornem 'i&he ®v°)e artilerije so do tedaj nevidne avstrijske ju-^li^StuPine in ostanki bataljonov planili iz kavern, iz "'t-eta p^enj’in zaklonov na nasprotni strani in v blisko-** bi Pr°*;*napadu pokončali vse, kar je še ostalo in kar uOgnilo rešiti z umikom. Enote enajste italijanske divizije so samo v tem napadu izgubile tri četrtine moštva, a komandant te divizije je bil takoj odstavljen. Tri tedne so italijanske brigade skoraj vsak dan naskakovale in si prizadevale osvojiti vrh Škabrijela, kar pa jim ni uspelo. Sicer je bil velik del hriba osvojen. Zavzeta je bila kota 307 (Sv. Katarina) in tudi kota 529 (Veliki hrib), skupaj dve tretjini Škabrijela, vendar vrh je ostal še vedno nečsvojen. Strahoviti so bili pogledi na stokajoče ranjence, ki jim ni mogel nihče pomagati. V luknjah in jamah, ki so jih skopale granate, so bili Slovenci, Madžari, Sicilijanci, Toskanci, Čehi, Bosanci, Lom-bardijci. Prava babilonska zmešnjava. Avstrijski in italijanski ranjenci, pred nekaj trenutki še smrtni sovražniki, so našli skupen in razumljiv jezik — stokanje in umiranje — človeško - razumevanje in odpuščanje. Tisoč trupel ene in druge strani, ki jih ni bilo mogoče pobrati, še manj pa pokopati, je gnilo na vrpčem soncu. Smrad in gniloba sta čakala na sveže žrtve, ker se boj še vedno ni končal. Komanda II. italijanske armade z generalom Capel-lom na čelu je pošiljala v boj nove, sveže moči. Menjavale so se divizije, brigade, bataljoni, ponavljale so se slike napadov, borb in uničevanja, tako da je ob mraku Škabrijel dal novo žetev mrtvih in ranjenih. Situacija je ostala v bistvu nespremenjena. 10. septembra so italijanske skupine v enem od napadov prodrle celo na sam vrh Škabrijela, toda le za kratek čas. Protinapad avstrijske pehote, ki mu je pomagalo 140 topov, je novonastalo situacijo povrnil v prejšnje stanje. Tudi dva dni pozneje v boj poslani brigadi «Foggia» in «Girgenti» sta doživeli ravno tako in še hujšo usodo. V protinapadu sta bili obkoljeni, razbiti in tako razkosani, da sta bili večji del uničeni. 13. septembra so Italijani prenehali napadati Škabrijel — za vedno. Vrata proti čepovanu, Trnovemu in Vipavi so ostala zaprta. Za dva hribovita kvadratna kilometra je padlo na italijanski strani 25.000, a na avstrijski 15.000 hrabrih vojakov. Kot padli so bili zbrisani iz registrov in nazadnje pozabljeni. Na njihovo mesto so stopili novi kandidati smrti. Škabrijel je ostal — kot spomenik in o-pomin prihodnjim rodovom. Boji za hrib Škabrijel so po svoji ostri trdovratnosti ter junaškem požrtvovanju na obeh straneh prekosili tudi boje pri Hudem logu na Krasu. To nam bo razumljivo, če se zavedamo, da Avstrijci niso branili le vrha tega hriba, ampak so prav tu prestregli napadalčev prodor v Vipavsko dolino in na Trnovo ter posredno tudi pohod proti Trstu. Hrib je kot Damoklejev meč visel nad sicer zasedeno, vendar taktično še ne obvladano Gorico in grozil, da bo nekega dne po njegovem pobočju proti Soči udarila ofenzivna akcija branilcev. Dogodki so pokazali, da na to ni bilo treba dolgo čakati. 33. AVSTRIJSKI PROTINAPAD NA KRASU Ko so na Banjški planoti divizije II., XIV. in XXVII. korpusa II. italijanske armade bile dokončno zadržane pred novo avstrijsko borbeno črto in je bilo že očitno, da divizije VI. in VIII. korpusa od Škabrijela pa do reke Vipave omagujejo v svojih brezuspešnih napadih in da se velikanski italijanski ofenzivni zamah od morja do Krna cepi v manjše, blede lokalne napade zgolj taktičnega pomena manjše vrednosti, se je feldniaršal Boro-jevič odločil sprožiti protinapad z omejenim ciljem. Odločil je namreč, da spet zasede nekatere točke in teren pri vasi Selo, pred Brestovico, pri Flondarju in pred Grmado. Te položaje so namreč italijanske enote osvojile v enajsti ofenzivi. Nalogo za osvojitev tega cilja je dobil XXIII. avstrijski korpus, v katerega sestavu so bile 12., 35. in 28. divizija. Napad se je začel 4. septembra s kratkim in zelo preciznim obstreljevanjem avstrijske artilerije. Ob 6. uri zjutraj je avstrijska pehota napadla fronto pred XXIII, in Na avstrijskem vojaškem pokopališču pri Nabrežini XIII. italijanskim korpusom. Italijanske enote so se ves dan hrabro branile s spremenljivo bojno srečo. Avstrijske enote so na nekaterih delih med Kostanjevico in Selom napredovale in pri tem utrpele precejšnje izgube, a še večje so bile italijanske v protinapadu. Avstrijska artilerija je napadalce dobesedno kosila, vendar so nove brigade drugega ešalona zapolnile vrzeli. Kljub temu se je Avstrijcegn posrečilo spet zavzeti koto 146 pri Flondarju. Od tu proti severu so vrgli Italijane nazaj na položaje, s katerih so začeli enajsto ofenzivo. Cilj avstrijskega protinapada na tem sektorju Krasa je bil dosežen. To nalogo so, čeravno z izgubami, odločno opravile enote 12. in 35. avstrijske divizije. Pred Grmado, od Flondarja do morja, na sektorju XIII. italijanskega korpusa, so enote 28. avstrijsko divizije v zaletu osvojile prvo črto italijanskih položajev, ki so jih branile brigade »Toscana-, «Arezzo» in -Valtel-lina». (Aladal/evan/e sledu Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnic* Gorica Ul 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN*. V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47.00, letno 470,00 din Poštni tekoči račun za Italijo PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljane, Oglati Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 Žiro račun 50101-603-45361 «AOtt. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulu: (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000 Finančno-upravm 500 legalni 500. osmrtnice in sožal|a 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem odneiku *' upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Član italijanske Ji zveze časopisnih || založnikov FIEG * 30. julija 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT Trst PRAVOSODNO MINISTRSTVO PRIPRAVLJA USTREZNI PREDLOG Za manjša kazniva dejanja globe ali hišni pripor Osnutek zadeva prekrške, za katere zakon predpisuje do 4 leta zaporne kazni - Izvzeta so družbeno nevarna kazniva dejanja RIM — Kot je napovedal prejšnji teden med sejo ministrskega sveta, je pravosodni minister Francisco Paolo Boniiacio okvirno pripravil osnutek zakona za ukinitev kazenskega pregona za nekatere manjše prekrške in za nadomestitev zaporne kazni z drugimi. Načrt, ki ga sedaj pilijo v zakonodajnem uradu ministrstva, sestoji iz dveh poglavij. V prvem je govor o ukinitvi kazenskega pregona za kršitve posebnih zakonov, v drugem pa so našteti primeri, v katerih lahko nadomesti zaporno kazen z neko drugo, vštevši ustrezno de narno globo. Podrobneje zakonski predlog o-bravnava kršitev zakona o obveznem zavarovanju za lastnike avtomobilov in čolnov. Kdor ne bo spoš toval zakona bo moral plačati znatno giobo, od 500.000 do 3 milijone lir. V vsakem primeru mu bodo tudi zaplenili avto ali čoln. Zakonski osnutek tudi izrecno na-š‘ova vse primere, v katerih u pravna kazen ni nadomestilo za zaporno. Med temi so kršitve zakona o varnosti na delu, zakonov proti onesnaženju okolja, urbanističnim zakonom, in za vse prekrške, ki jih obtoženci zagrešijo v obremenilnih okoliščinah. Kar zadeva kršitev finančnih za kinov osnutek predpisuje denarno kazen poleg že predvidenih glob, kazen pa bo podvojena v primeru, da je obtoženec že zagrešil podob- ne prekrške. V tem prvem pogla vju, ki sestoji iz 22 členov, so na videni nadalje primeri, v katerih sodnik lahko zapleni stvari in naprave, ki so obtožencu služile za kaznivo dejanje in seveda plod te ga dejanja. Kar zadeva nadomestne kazni, osnutek pooblašča sodnika, da na domesti zapor s hišnim priporom ali s policijskim nadzorstvom za kazniva dejanja, za katera zakon ne predpisuje več kot štiri leta zapora in ko kršilec ni obsojen vec kol na štiri mesece zapora. Ge obsodba ne presega dveh mesecev zapora, jo sodnik lahko nadomesti z ustrezno globo. Glede hišnega pripora zakonski predlog pojasnjuje, da v tem primeru obsojeni ne sme zapustiti svojega stanovanja ali stanovanja, ki mu ga je določil sodnik. Policijsko nadzorstvo pa pomeni, da obsojeni ne bo smel zapustiti mesta, v katerem ima stalno bivališče; zdoma ba lahko kvečjemu deset ur na dan in to le iz službenih razlogov, dva krat na teden bo moral na okrajni policijski komisariat, poleg tega pa je še vrsta drugih omejitev, med katerimi začasna zaplemba vozniškega dovoljenja. Po Bonifa-ciovem osnutku en dan zapora u-streza enemu dnevu hišnega pripora in dvema dnevoma nadzorstva. V primeru, da obsojeni ne spoštuje navedenih omejitev bo moral odsedeti kazen v ječi. (vt) Spopadi v Rodeziji SALISBURV — Pet borcev osvo bodilnega gibanja Zimbabveja in dva rodezijska vojaka je bilo ubitih v zadnjih spopadih med varnostnimi silami Smithovega rasističnega režima in gverilci. Urad ni komunike rodezijske vlade trdi, da je bilo kakih deset črnopoitih otrok ranjenih pri atentatu na avtobus nekje v vzhodni Rodeziji. Poročilo tudi trdi, da so gverilci napadli policijsko postajo na meji z Zambijo, pri čemer ni bilo niti mrtvih niti ranjenih. Posredovanje šestčlanske delegacije v Zurichu Italijanske parlamentarke za pravice Petre Krause Montažne hiše SGP-Nova Gorica v Bardu TRŽAŠKI DNEVNIK Deželna skupščina (Nadaljevanje z 2. strani) Demokratične predstavnice parlamen- ta prihodnji teden spet v Švici RIM — «Menimo, da je naše potovanje v Ziirich precejšnjega pome- na, čeprav ni prišlo do zaželjenega s-rečanja s predstavniki kantonalnega odbornistva za pravosodje, kajti to je bil prvi korak solidarnostne kampanje do Petre Krause.* Tako je ob povratku na rimsko letališče izjavila skupina italijanskih demokratičnih parlamentark, ki so v Zurichu skušale posredovali za usodo anarhistke, italijansko državljanke, ki jo šv'carske oblasti dolžijo prevratniških dejanj in je zato že 28 mesecev zaprta v samici. Olipljivejših uspehov delegacija, katero so sestavljale Susanna Agnelli (PRI), Luciana Castellina (DP), Giancarla Codrignani (KPI), Adele Faccio (PR). Maria Magnani Noya (PSI) in Vera Squarcialupi (KPI), medtem ko se Maria Luisa Cassan-nagnago (KD) v zadnjem trenutku llllllll II MIH II MIH HlltlllllMIIH MUHI III lili llllllinailllllltlltllll II milili IIIIIIIH« III11111111111111111111111111 Hilli III ITALIJANI ODHAJAJO NA DOPUST Pet milijonov avtov včeraj na avtocestah Kot ponavadi zastoji pri vkrcevanju na trajekte za Sardinijo, kolone na avtocestah ter na mejnih prehodih MILAN — Veliko preseljevanje Italijanov, ki dosega svoi vrhunec ponavadi v prvem tednu avgusta. se je začelo. Računajo, da je danes na italijanskih avtocestah krožilo kar pet milijonov avtomo bilov. Na Severu so nekatere velike lovarne zaprle in poslale de lavce na dopust, med temi tudi FIAT. Kljub načrtom o porazdelitvi dopustov med poletne mesece, bo večiria tovarn zaprla konec prihodnjega tedna ali morda že v začetku. Število vozil na italijanskih cestah se bo danes in jutri še povečalo. Največ je turistov, ki gredo na Jug: računajo, da za vsaka dva avta, ki vozita na Sever, trije vozijo na Jug. To je razmerje tudi v posebnih vlakih, ki so jih italijan ske železnice organizirale, da bi bile kos izrednemu povečanju Ste vila potnikov v sedanjem letnem času. Na mejah so ponekod nastale dolge kolone avtov, tuji turisti nam 0 POTEKU SE VEDNO NASPROTUJOČE Sl VESTI Vedno širši obseg bojev med Etiopijo in Somalijo Zahodne države bodo izdatno podprle Niogadiš, medtem ko so ostro obsodile zadržanje Adis Abebe NAIROBI — V oboroženi.i spopa dih. ki z manjšimi ali večjimi presledki na ogadenski planoti potekajo že dva meseca naj bi pripr J-niki osvobodilneg gibanja z ' odne Somalije ubili 5.266 etiopskih vojakov, zajeli pa jih okoli dva tisoč. Vsaj tako zatrjuje «uradno poročilo*, ki ga je pred dvema dnevoma izdala «osvobodilni. fronta zahodne Somalije*, ki zagotavlja, da trenutno nadzoruje nad 60 odst. sporne pokrajine Ogaden. Saj je med dvomesečnimi hudimi boji, se bere v sporočilu, sovražniku uničila 23 letal in 32 tankov in zajela velike količine orožja in stre liva ter . o rojila okrog sto mest in ga dnevnika «Ths Standard* naj bi ameriška in britanska pomoč skupaj znašala več kot 400 milijonov dolarjev, «račune» pa naj bi krila Saudska Arabija)-, potem ko ce je afriška država odvrnila od Sovjetske zveze, pod pokroviteljstvo katere naj bi vedno L dne je stopada E-l-iopija. (bp) • (ijjarete od danes dražje RIM — V včerajšnji številki u-radnega lista je bil objavljen od , , r, , lok, s katerim je finančni minister vasi v pokrajinah Harar. Sidamo in i panciolfi podražil skoraj vse vrste Bale. (Uradno spo. acilo* še podčr , cjgaret> Cjgar jn tobaka za pipo. ki tuje, da sc jv na stotine etiopski.1> so naprodaj v italijanskih tobaka;-vojakov predalo osvobodilni fronti, j Novi cenik je sledeč: .talijan-češ da so jih nasilno mobilizirali. • s|ie cigarete: edehveiss 350, serra-Do tu comalska stran, ki še vedno! .jJ50 zenit 650 presjdente 600, boje niso posegle ;;.,da 550 MS 500. bis 500. colombo zatrjuje, da v redne somalske vojaške enote, t.m-več da gre 1 za «pravični osvobodilni boj zahodnili Somalcev*. ,V nasprotju s temi trditvami, pa je včeraj radijska postaja v Mogadišu poročala. da sta pri kraju Dega Ha-bur v spopadih padla poveljnik in namestnik povelinika desete somalske divuije in da je etiopska vojska onesposobila 200 somalskih vojakov. V ■ a pol nem nasprotju s somalski mi pa so uradna poročila z etiopske strani, vendar pa po mnenju 0-pazovaicev ki verodostojnosti enih ali drugih ne morejo preveriti, so v številkah pretirana tako ena kot druga. 'sekakor pa so sl v zadnjih u-rah edina v izredno pomembno ugotovitvi, da se je žarišče spopadov močno razmahnilo, saj naj bi trenut no obsegalo področje s površino 200 tisoč kvadratni kilometrov. Ki at ’ spopad m I sosednjima državama pa ni .1 " sad starodavnih plemenskih nasprotij, temveč rezultat vmešavanja tujih velesil na tem delu Afrike. '-dno očitneje je nam reč. da mislijo ZDA izdatno podpre-t. Somalijo (po poročanju kenijske- 500, gala 500, pack 500, stop 500, esportazione 400, titano 400, nazio-nale 350, sax 350. alfa in calipso 300. Tuje cigarete: dunhill, eve, kent, pall mali, mercedes 750, astor. ati-ka, chesterfield, muratti, peer. wind-sor, gallžmt 700, astor. eamel. ernte, HB. rothmans 650, diana 550, gau loises 500. Nobene sledi za ugrabitelji Franeesca Fallettija reč drvijo v Italijo na morje Na brertnerski avto cesti se je uri iz hodu na Sterzine nabralo avtov za dobra dva kilometra. Pri Trbižu je kolona, ki čaka na meji. dolga pol kilometra, kolone pa so tudi na mejnih prehodih z Jugoslavijo in Francijo. Zelo gost promet ie tudi na letališčih. Rimsko letališče Fiumieino ni zabeležilo posebnih težav, na Ciampinu pa je pristalo kar 10 čarterskih letal, ki so pri peljala poprečno vsako po 150 potnikov. Prav toliko pa jih je tudi odletelo. poVČČinfV.k" London. Eden najbolj priljubljenih ciliev italijanskih turistov so vsekakor otoki. Že sedaj so veliki problemi s trajekti v Genovi in v Civitavee-ehii. Trajekti, ki odplujejo iz Genove, so prepeljali letos za 40 odst. potnikov več kot lani in za 65 odst. avtov. Včeraj in danes bodo trajekti prepeljali iz Genove na Sardinijo 17.000 potnikov in 4 tisoč avtov. V Civitavecchii so železnice dodale Še tri ladje na progi Civitaveechia-Olbia. To omogoča prevoz 2.000 avtov na dan, namesto 1.400. kolikor je bila zmogljivost lani. Kljub tej okrepitvi že sedaj čaka na vrsto 300 avtov, katerih šoferji niso pravočasno rezervirali prostora na trajektih. Tudi v neapeljskem pristanišču je promet nekoliko gostejši kot ponavadi, medtem ko je položaj po poinoma normalen na Mesinski o-žini na trajektih za Sicilijo. Največji zastoji v prometu so vse kakor v Lombardiji, kjer se vsa ko leto ponavljajo enaki prizori: kolone, čakanje, nejevolja, prepiri. Edino izboljšanje je morda v tem. da se je vse začelo že v četrtek, ko so že zabeležili obupno zvišanje prometa na avto cestah. Prometna policija je izredno okrepila svoje patrulje: danes jih je bilo na cestah Lombardije kar 265. nad cestami sta krožila dva helikopterja, kar je omogočalo hitrejše posege. Zvečer je položaj postal boli resen, saj so se do zaprtju tovarn poda li na pot še drum «dopustniki». Pri Melegnanu je tako nastala kolona, ki je bila dolga nič manj kot 6 do 7 kilometrov pred vhodom na avtocesto sonca. potovanja ni mogla udeležiti, ni dosegla, deloma tudi zaradi naglice, s katero se je podala v Švico. Čeprav so po-ovsnje napovedale že večkrat, je do njeg 1 prišlo dokaj j nenadoma 28. t.m. šest parlamentark je malo po poldnevu skoraj popolnoma monopoliziralo italijansko konzularno predstavništvo v Zurichu, 1 od koder so skušale priti v stk s kantonalnim 'pravosodnim odborni-štvom in s predsednikom ziiriškega porotnega sodišča Finkom, ki bo o-dločil, če bo Petra Krause poldrugi mesec, ki io loči od začetka procesa, reživela v umobolnici ali v sanatoriju. Delegacije pa ni mogel ali hotel sprejeti nihče, vendar gre verjetno večji del krivde bolj kot nenadnosti obiska pripisati izredni togosti in strogosti švicarskih pristojnih oblasti v tem primeru. Vsekakor pa sije šest italijanski,, parlamentark le izposlovalo srečanje z državnim svetnikom za pravosodje. Prav tako naslednji teden pa naj bi v zaporu v Affolternu lahko obiskale Petro zumom ter obenem v okviru os in1' skega sporazuma mogoče lažje do-seči to, na kar tako dolgo čakaj® Slovenci v Italiji. Istočasno je Št®; ka poudaril, da bo treba okrepit1 vlogo in naloge posebne deželne k®' misije za izvajanje italijansko - j®' goslovanskega sporazuma. Nadvse odločno in skrajno kritično je o sporazumu govorila pred' stavnica Furlanskega gibanja P®P' pinijeva, ki je z ogorčenjem obsodila zavlačevanja pogajanj. To 'tk Krause, ki jo je popolna izolacija fizično in psihično zelo prizadela. Najpomembnejši dogodek enodnevnega postanka v Zurichu je tako postalo srečanje italijanskih parlamentark s predstavniki švicarskega tiska. Sovražnega odnosa do italijanske zapornice niso namreč zavzele samo sod,e oblasti, temveč tudi sredstva javnega obveščanja, ki se čimbolj ogibljejo poročanja o primeru Krause, čeprav so zmeraj kazala izrecno zanimanje tako za u-sedo sovjetskih oporečnikov kot za razmere v italijanskih zaporih. Poseg italijanskih parlamentark so namreč označili za vmešavanje v švicarske notranje zadeve in to prav v zvezi s prevratnišk dejavnostjo, česar se švicarsko javno mnenje najbolj boji in kar najstrož-je obsoja, kakor sta naglasila Petrin sin Marco in zagovornik Ramblet. Vendar pa se posredovanje parlamentark, ki zastopajo vse italijanske ženske, kakor so same večkrat poudarile, sploh noče spuščati v obtožnico, _ki,M.med drugim..Klausovi prinesla največ pet let ječe, temveč se nanaša izključno na (človeški, primer* Petre Krause. ženske, 'd so jo zaradi nehudih obtožb že 20. marca 1975 zaprle v samico in kateri sedaj grozi umobolnica. Po 28 mesecih stroge izolacije 38-letna Petr„ tehta 37 kg in njeno splošno zdravstveno stanje je izredno zaskrbljujoče, tako da i nujno morala v bolnišnico če se ji hoče vsaj omogočit., da bo 19. septembra prisostvovala lastnemu procesu. Za enkrat pa so mednarodne intervencije od Švice dosegle le to, da se, čeprav Polglasno, le govori o (človeških pravicah* politične prevrat-nice Petre Krause. «Kdor je pred milanske orade Svissair nastavil peklenski stroj pa se nikakor ne poteguje za pravice Petre Kraute, je bombni atentat izpred dveh noči ostro obsodila radikalna poslanka Adele Faccio, ‘udi v imenu šestčlanske delegacije, ci je bila ravnokar v Švici. Naknadno so namieč v telefonski kabini, nedaleč orl napadenega sedeža našli sporočilo, v katerem si samozvana cunita combattente per il comunismo* lasti očetovstvo nad dejanjem med drugim naziva Petro Krause za tov,ariš'co. Taki napadi in tovrstna neverodostojna sporočila pa sploh ne koristi;, .1 priza devanjem, da bi se ohranila pri življenju i.alijar.ska anarhistka, kaj'i le po clrugač poti, je poudaril njen sin Marco Ognlssanti, se bo Petra končno lahko vrnila na prostost (bp) -fssass -- - a- * 'a:* -4 Potem ko so bile odpravljene vse birokratske težave v zvezi z lokacijo, je SGP iz Nove Gorice lahko začela postavljati svoje montažne hiše. Kot kaže slika bodo lične enodružinske hiše v kratkem vseljive HIMIMIHlMIMHMMHIMMHMIMMMlIMMMtMIIMMHtMMHlHMMMIMHMMMMHMMMMIMMMMMMIMMIHIMHMMIMMMMMMMMIMMMMIMMMIHMMIMIMlMMnHMIMMMIIMIIMia VASI, KI BODO NASTALE NA RUŠEVINAH STARIH, NAJ OHRANIJO VSAJ DEL NEKDANJIH ZNAČILNOSTI Pri obnovi prizadetih krajev spoštovati zahteve prebivalstva Montažne hiše novogoriškega podjetja SGP, dar SR Slovenije prizadetemu prebivalstvu, kot primer prilagajanja novih zgradb okolju - V novem vzdušju sodelovanja med F-JK in Slovenijo, Benečani prevzemajo vlogo mosta med sesednjima narodoma / pri obnovitvenih delih, če bo lahko ziran prav s posredovanjem Bene- Po katastrofalnem potresu 6. maja lani se je obličje Beneške Slovenije v marsičem spremenilo in to ne samo na zunaj. Spremembe so vidne še zlasti v najbolj prizadetih krajih, kjer na ruševinah starih vasi, počasi rastejo novi zaselki. Kljub načelu, da je treba ohraniti vse, kar se ohraniti da, je sjla tako razmajala nekatere staje hiše, da jih niti najsodobnejša protipotresna teh nologija ni mogl rešiti. Treba jih je bilo porušiti in odftrgn^i ruševine, da ne bi ogrožale ebivalstva, reševalcev in hiš, ki jih je bilo mogoče sanirati. Oblčje Benečije, kot tudi ostalega priza It ..ega področja, kot ga vidimo danes, je seveda le začasno. Poleg opustošenih vasi so zrasla naselja (vtis je, da so bila nekam nametana iri nesmotrno urejena) montažnih barak, ki nudijo sicer le zasi »o streho (to je prišlo do izraza med neurji prejšnjih tednov, ko so debela zrna toče por.ekod prebila pločevinaste strehe, je pa vendarle varnejša it. toplejša od platnene, pod katero je marsikdo živel do pozne jeseni. Blizu teh naselij in na ruševinah starih pa začenjajo nastajati nove vasi, novi zaselki, ki bodo, 1 pat. je, urbanistično bolje zasnovani 01' starih, hiše, tud’ tiste popravljene, udobnejše od nekdanjih in opremljene z vsemi tistimi udob-nostimi, ki jih beneške hiše,, sad sprotnih in naključnih dozidav o-krog osrednjega starinskega jedra, niso mogle imeti. Morda bodo vasi s tem izgubi del svojega čara, zabrisan bo del zgodovine, vendar to je spričo katastrofe, ki je prizadela te kraje, neizbežno. V zameno bodo novi zaselki bolje ustrezali potrebam in željam sodobnega človeka. "Ti teni a bo treba sk"bno paziti, da ne bo obličje Benečije povsem spremenjeno, 1-ajt' nedopustno bi b:-lo, da bi z obnovo povsem zbrisali osnovne značilnosti hribovskih vasi. To pa bo mogoče le, če bo prebivalstvo soudeleženo in angažirano miiiiifiHiimiitiiHiiiiimiiitiiiiMtiiimiiitiiMimitiiMMiiiiiitiiiiiiiiittiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiitmitiiiiittitiiiiiii Poveljstvo prometne ooiiciie je za te dni gostega prometa izdelalo poseben operativni načrt,, ki nred-videva uporabo 9:000 mož. 2.300 patruljnih avtov. 3.200 motornih koles. 16 helikopterjev in treh lahkih le tal. Preklicali so vse dopuste, da bi preprečili, vsaj delno, veliko število prometnih nesreč, ki so jih zabeležili lani. ko ie bilo 63 mrtvih in 1949 ranjenih, (if) V TURINU ODNESLI 70 MILIJONOV LIR, NAMENJENIH ZA PLAČE Zastoji tudi na avtocestah v ZRN CATANZARO - Karabinjerji i? Catanzara so izsledili v strugi re ke Assi avto fiat 132, ki so se ga najbrž posluževali zločinci, ki so ugrabili študenta Franeesca Fallet-tija. Avto ima evidenčno tablico iz Vicenze in so ga ukradli včeraj nekemu turistu, ki letuje v Isti. nekaj kolometrov od kraja ugra bitve. Karabinjerji so mnenja, da so ugrabitelji, potem ko so avto za pustili, sledili rečni strugi, za nji mi pa niso našli drugih sledi. BONN — Tudi na nemških avtocestah so včeraj zabeležili izredne zastoje. Na avtocesti med Baslom in Karlsruhejem je nastala kolona, ki je bila dolga nekaj desetin kilometrov in ki je nap.edovala s hitrostjo 2 3 km na uro. To pa nikakor ni posebnost za Nemčijo, saj so zabeležili v začetku julija na avtocesti med Karlsruhejem in Frankfurtom «jekleno kačo», ki je bila dolga celih 70 km. Kot vsako leto, je največji zastoj vedno na avstrijsko nemški meji. saj morajo nemški turisti, ki so namenjeni v Italijo, Jugoslavijo, Grčijo in sploh na Jug nujno skozi Avstrijo. Pri Niirnbergu je bilo verižno trčenje, ko je tovornjak naletel na ustavlje no kolono avtov, pri čemer so bile štiri osebe pri priči mrtve. Vrsta ropov v raznih italijanskih mestih Dva poštna urada tarči roparskih napadov izražalo svoje že,lje in zahteve in še zlasti, ce bodo pristojni organi te želje upoštevali. O tej i.i drugi problematiki, s katero se morajo in se bodo morali med obnovo soočati, so razpravljali predstavniki beneških prosvetnih društev prejšnji teden med dvodnevnim seminarjem v Bovcu (o razpravi in sklepih podrobneje poročamo na drugem mestu). Doslej je bilo. narejenega premalo. da bi problem, ki smo ga skušali nakazaii v skdjjih obrisih, prišel do izraza. Dežela in izednl komisariat sta dala prednost gradnji zasilnih montažnih hiš in dejanska obnova je še na začetku. Naselja barak marsikje niša bila zasnovana idealno, zlasti pa manjkajo družbeni in družabni prostor: in pomanjkanje javnih storitev je še občutno. Če je res. da naselja, ki so bila posejana nekoliko nenačrtno, niso o-lepšala prizadetih krajev, ker se v največ primerit ne usklajujejo z okoljem, je pa tudi res, da gre za nekaj začu.i lega, kar bo prej ali slej zginilo. Veliko bolj pomembno je. da pri obnavljanju vasi in zaselkov te napake ne bodo ponovljene. Dokaj uspel primer usklajevanja vseh potreb se nam zdijo montažne hiše novogoriškega podjetja SGP. ki jih v teh i neh dokončujejo v Pardu in v Teru, v nekaterih drugih vaseh pa so že vseljive. Po nasvetih beneških kulturno-prosvetnih delavcev so inženirji novogoriškega pod- čanov. ('Dosedanja pomoč iz Italije in iz matične domovine — poudarja predsednik koordinacijskega odbora beneških prosvetnih društev Dino Del Medico — pa bo učinkovita le, če bodo poleg hiš in kulturnih domov, zrasli tudi gospodarski obrati. Le tako ba vse prizadeto območje lahko znova zadihalo s polnimi pljuči in bo tudi samo veliko več prispevalo k obnovi; brez trdnih gospodarskih temeljev pa je utvara upati, da se bo prizadelo območje lahko z lova postavilo na noge. V tem okviru si vel'ko pričakujemo, zlasti po podpisu osimskih sporazumov in programskem sporazumu na deželi.* VOJMIR TAVČAR Nadležni merjasci L'AQUILA — Že nekaj dni živijo prebivalci vasi Gagliano pri Aiiuili v strahu: ko se stemni, si ne upajo iz his, saj po vaških ulicah kroži krdelo merjascev, ki so v preteklih dneh napadli zaročenca, ki sta se sprehajala, v sredo pa so obgrizli kmeta, medtem ko je obdeloval svojo njivo. Možakar je še vedno v bolnišnici v Sulmoni. Zvečer je slišati kruljenje merjascev v vse hiše, tako da si nihče ne upa na ulico. Prebivalci Gagliana pripisujejo jetja nekoliko sprememb svoj osnov- j vdor živali neprimernemu kraju, ni načrt hiše tako, da so jo prila-fki so ga zbrali tamkajšnji lovci. godili beneškemu okusu in okolju in poudariti _,re, da se iične hišice, pa naj bodo vrstne ali pa zidane, posamič zelo lepo vključujejo v hribovito pokraji- V primerjavi z navadnimi hišami, od katerih niso nič manj trdne in varne, pa imajo to prednost, da so' znatno hitreje postavljene in da so zelo odporne proti potresom. Doslej so zgradili v raznih beneških vaseh 40 teh hiš, dar socialistične republike Slovenije, v okviru RIM — Zadnje dni v mesecu beležijo vedno po vsej Italiji vrsto ropov. Niti včerajšnji dan ni 'n.', v lem smislu izjeme., saj so v Rimu in Sassariju oropali dva poštna u-rada, v Turinu dve veleblagovnici, v Rimu zlatarja in vdovo. Naj omenim^ najprej rop. katere ga žrtev je bila v prvih jutranjih urah 48-letna’ vdova Ann- Gagliardi. Slednja stanuje v Rimu. nekoliko na samem. Včeraj zjutraj se je zbudila in agledala pred seboj štiri naperjene brzostrelke. Očividno zločinci niso hoteli tvegati, da bi jim kaj šlo narobe. Potem ko so jo zvezali u, ji zamašili usta, so iz stanovanja odnesi: 200 tisoč lir v gotovini, dva krznena plašča ter zlat nino v skupni vrednosti približno 15 milijonov lir. V Rimu pa so trije roparji vdrli v zlatarno Stefanie Ceccovic ter izpraznili blagajno in izložbo njene trgovine. Vsi trije so bili oboroženi s samokrc : in so imeli lažne bra- de, četrti pajdaš jih je čakal v avtu pred trgovino. Vrednost nakita, ki so ga odnesli .presega 20 milijonov lir. V Turinu je prišlo skoraj istočasno do dveh ropov. Najprej so neznanci odnesli iz podjetja «Castel di Bastia* denat namenjen plačam (približno 70 milijonov lir), potem pa je 22-letni Aldo Giorsett: skušal odnesti dopoldanski zaslužek t-govi-Pc Pam. Neka j pred 13. uro je stopil v trgovino, naperil samokres na enega od uslužbencev, ki ga je odpeljal v ravna eljstvo. Tam je prisilil direktorja Paola Ferrarija, da mu je izročil usnjen, torbo z zaslužkom, v katerj je bilo 12 milijonov lir. Vzel je torbo in se nemoteno oddaljil, opazil pa ga je Nunzio Messianeo, kj ga je zasledoval in ga po nekaj sto metrih tudi dohitel. Začela sta se suvati in prerivati, pri čemer je bil Messianeo lažje ranjen, uspelo pa mu je onesposobiti roparja, ki so ga kasneje izročili policiji- U« zakona o pomoči prizadeti .Furlaniji in Romuniji, ki ga je pred nedavnim odobril jugoslovanski parlament, pa bodo podarili prizadetemu območju še 55 takih hiš. In prebivalstvo Benečije si želi, da bi te hiše bile dodeljene slovenskim vasem, ki r > bile med najbolj prizadetimi, Ta in druga pomoč, ki jo je ma lična domovina doslej nudila Beneški Sloveniji, je bila za Benečane izrednega pomena. Nc le, da so se poglobile in utrdile vezi med matičnim narodom in zamejsko skupnostjo in da so danes stiki tako pogosti kot še nikoli doslej, manjšina ji prevzela ali prevzema vlogo mostu med sosednjima narodoma in kulturama, o kateri se je dusiej veliko teoretiziralo, praktično pa iz številnih razlogov, ki jih tu ne,gre naštevati, ni bila uresničljiva. Ob vse pogostejših stikih med sosednjima deželama, ka ...t sedaj druži tudi skupni boj proti po Jedicam naravne ujme, so bile počasi osamljene najbolj nazadnjaške sile, ki so nasprotovale razvoju prijateljstva in sodelovanja med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in republiko Slovenijo. Te sile si dejansko same kopljejo grob s svojim krčevitim upiranjem vsakršnemu sodelovanju, medtem ko je večina povsem spremenila odnos do Jugoslavije. Kot primer vloge, ki jo v tem novem vzdušju opravlja manjšina, naj omenimo vsaj dejstvo, da je postala nosilec nove protipotresne tehnologije pri sanaciji poškodovanih hiš. T'>čaj, ki so ga slovenski strokovnjaki imeli v Vidmu na prošnjo pokrajinskega združenja .inženirjev, je bil organi- ko so pripeljali nekaj merjascev, da bi se tukaj razmnoževali. Okolje je neprimerno, ugotavljajo, zato so merjasci razdraženi in nadlegujejo tudi ljudi. CIUDAD REAL — V tem mestecu v južni Španiji so eksplodirali včeraj zjutraj štirje vagoni cisterne, pri čemer je bilo šestiiesel oseb lažje ranjenih. Okrog železniške postaje je ‘ prišlo do izbruha panič- nega strahu, tako da je policija morala izprazniti bližnje hiše. Bonn obtožuje (Nadaljevanje s 4. strani) Takšen je v glavnem in nasploh ton zahodnonemških stališč do hajnovcjših ameriških pobud. Prva zahodnonemška uradna reakcija je prišla iz Tokia, kjer se trenutno nahaja na obisku minister za gospodarstvo Hans Frie-derichs. Minister jc izjavil, da marke ne bodo revalvirali, ker nadaljnji padec dolarja ni verjeten. Istočasno i:>a je poudaril, da za-hodnonemški suficit v-plačilni bilanci, ki ga v Ameriki. smatrajo za izvir uspešnejšega posega Bonna v stabilizacijo gospodarstva, v določeni meri padel. Kot razlog je navedel povečanje zahodnonem-škega uvoza, investicije v tujini ter denarne pošiljke skoraj veh milijonov tujih delavcev v svoje domovine. Po tej izjavi se napeto pričakuje, če se bo nadaljeval padec dolarja na svetovnem trgu (in tudi v zahodrionemših deviznih borzah) in če bo vse to pripeljalo do spremembe stališč v Bonnu po Friederichsovi pogojni izjavi o obdržilvi sedanjega tečaja. Rahli znaki za odgovore na ta vprašanja, so že tu. V četrtek zjutraj se je dolar povzpel na 2,2630 marke. uiia viaccvciiijd jjugajcuij. tu “ , vlačevanje je bilo tudi glavni razlog, da se je Furlansko gibanje tudi umaknilo s teh pogajanj. Za PuP' pinijevo so vsekakor najvažnejši D| teresi prebivalstva, ne pa jalova >f brezkončna besedičenja. Bertoli (PRI) je bil nasprotno tnO8' nja, da predstavlja sporazum P°' memben korak na poti zbliževanj* med strankami, kar je pogoj izhod iz krize. Pri tem je tudi P°u' daril, da je danes nemogoče prem®' stiti težave brez sporazumevanj® med dvema največjima strankam®: to je KD in KPI, da pa je treba P11 tem premagovati _ partikularističn® interese, ki jih zasledujeta. Ugodnl) je sporazum ocenil tudi Traunef (PLI), ki je med drugim poudarja'-da je treba še najprej težiti k f, je treba še notnosti istočasno pa paziti, da , pri tem ne prevladale hegemoni' stične težnje, ki bi lahko ogrozil* pluralistični sistem. Lonza (PSDI) je podprl sporazuri’ istočasno pa kritično ocenil dej" stvo, da so se pogajanja pričela * zamudo. Precejšnje pričakovanje je vlad®' io za poseg socialističnega pre“’ stavnika Zanfagninija, ki je stvu potrdil že bi' znana kritična st®.' lišča. Dejal je namreč, da je ^ razsežnostjo problemov, ki jih laga obnova dežele, in neučinko^ tostjo sedanjega političnega okvn očitno protislovje in da ne gre * čevati programskih smernic od P“ litičnih. Dejansko enotnost bo t**, ba šele dokazati, ie mi iH a ril Z®. je poudaril - , fagnini, kajti dosedanji dogovori n dajejo zadostnih jamstev, da se do stvari resnično premaknil«, . kritičf mrtve točke. Potem ko je — ocenil težnje ICD in zadržanje kom. nistov v zaključifih fazah poga.iajj je socialistični predstavnik dejal. “ bo PSI kljub dvomom, pomislek® in nesoglasju glede nekaterih to^h glasovala za dokument, ker podpreti zahtevo prizadetega Pre,o, valstva cisžele po enotnem nas panju. Komunistični predstavnik Cou1 ' . poudaril, da se je njegova stra® lotila pogajanj upoštevajoč stv»r j, zahteve delavstva in vsega P*®^ valstva. V tem okviru je s poraz® ^ prvi korak naprej in ustvarja jr , goje za nadaljnjo utrjevanje enihL 1 sti ter za pričetek reševanja vilnih perečih vprašanj. Čeprav J KPI ne zadovoljuje s sedanjo v*^-no v deželi, se zavzema za to, bi prišlo do stvarnega sodelovunA predvsem pa do konkretnejših vez. KPI se bo vsekakor prizailcVl la, da bi se smernice spn ■M# se smernice sjirel«1., pro-rramskega sporazuma tudi 1 , sničile. Pri tem je poudaril P011* posameznih točk dokumenta. ter8J, zadržal pri vprašanjih, ki zad«v(f| izvajanje osimskega sporazum® u reševanje problemov slov«® manjšine v vseh treh pokrajinah-^ Z zadovoljstvom je o sporazUn9. govoril demokristjan Coloni ter ® 9, lizihal posamezne točke spora«®1 - Izrazil je nato pripravljenost su^ ke na nadaljnja pogajanja in ™ J njim je v imenu deželnega ^ povzel predsednik Comelh., J ti cininčpina *7 i/orinn TofO*' J. hi verjanja. Za bora kar je skupščina z večino •, glasovali misovci) izvolila na P ^ |j( sedniško mesto posebne deželn« .c misije za probleme obnove 1*^1 nih krajev namesto demokristl^i Varisca svetovalca komuiP® skupine Magrinija. Jamarsko društvo DIMNICE iz Kozine priredi 31. julij® ( Dimnici pri Markovščini pikn1® plesom v Jami. Pričetek ob 17. uri (soU®*1 ura). Igrajo odlični «Opatijski suvenirji*. VABLJENI SIMCA J NOV* 1000 — 3 verzije ' ,,zije 1000 - Rally 1 Rally 2 J ve _ 1100 — 7 verzij 1100 — Kombi 1100 — Pol kamion CHRYSLER 1307 - 2 verziji 1308 - G^T 1609 — Novi model 2000 — Automatic M ATR A Bagheera Bagheera S i'S RAZPOLAGAMO Z VEL#C IZBIRO RABLJENIH AVTOMOBILOV ZASTOPNIK G Drevored Ippodromo 2/2 .a i . 7o** \j <1 i. DUPLIC11 TRST - Tel. 763487- it iti «9 «0 »U h <6] bo 'ŠJ;