Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 17. oktober 1958
Štev. 42 (858)
Nikdar ne bomo priznali
dvomljivega uspeha protizakonite gonje proti dvojezični šoli
Z p. 10. oktober objavljeni rezultati akcije za odjavo cd slovenskega pouka so ponovno potrdili naše trditve, da v trenutnih razmerah na Koroškem, ko vele-nemški nacionalistični hujskači lahko neovirane rovarijo proti slovenski manjšini in njenim pravicam ter grozijo in zastrahujejo našega človeka, ne more biti govora o svobodnem izražanju volje prebivalstva slovenskega in jezikovno mešanega ozemlja. Zato so tudi rezultati takih povpraševanj več kot dvomljivi in nikakor ne morejo odražati resnične volje ljudstva ter dejanskega položaja na prizadetem ozemlju. Koroški Slovenci zato takih rezultatov tudi nikdar ne bomo priznali, od pristojnih oblasti pa ponovno- zahtevamo, da v smislu § 5 člena 7 Državne pogodbe prepovejo nezakonito protislovensko delovanje posameznikov in organizacij ter končno uresničijo člen 7 kot celoto.
Zaslužen odgovor
na nesocialistično pisanje socialističnega lista
Dejstvo, da se je Jugoslavija kot podpisnica državne pogodbe in kot matična država naroda, katerega del so tudi koroški Slovenci, pri avstrijski zvezni vladi zavzela za izvajanje manjšinskih zaščitnih določil državne pogodbe, je velik del avstrijskega tiska označil kot vmešavanje v avstrijske notranje zadeve in uporabil priložnost za izpade proti Jugoslaviji. Kakor pač tako nekonstruktivno in nestvarno reagiranje ni razveseljivo, človeka preveč ne preseneča, če ga srečuje na straneh neonacističnega ali „neodvisnega“ ali drugačnega tiska, kateremu socializem niti socialistična Jugoslavija nista pri srcu. Nekoliko klavrnejše pa je dejstvo, da bi med temi protijugoslovanskimi izpadi težko našli takšnega, kakršnega si je privoščilo celovško glasilo socialistične stranke pretekli torek. Pisec tega uvodnega članka in obenem glavni urednik lista očitno pozablja, da so njegove besede naslovljene na suvereno državo, kar že samo po sebi zahteva najosnovnejšo vljudnost, če mu že nič ne pomeni, da gre za socialistično in sosedno državo, katere prispevek uveljavljanju naprednih, miroljubnih odnosov med narodi in državami svetovni javnosti ni nekaj novega. Ton, ki se ga poslužuje, mu je morda običajen v strankarskem licitiranju s koalicijskim partnerjem, take superiornosti je morda navajen v odnosih s podrejeno in nezaščiteno slovensko manjšino v deželi (saj nasproti prikritim in odkritim nacistom v deželi takšnega tona še ni uporabljal). Toda nasproti Jugoslaviji je tak ton prav toliko nedopusten kot je njegova argumentacija za avstrijsko socialistično stranko porazna.
Za pravnika in normalno mislečega človeka je trditev o „neprimernem vmešavanju Jugoslavije v notranje avstrijske zadeve“ kajpak iz trte izvito izmikanje jedru vprašanja, kar pa na Koroškem ni nič novega. Prav porazno za socialistični list je, če si podkrepitve svojemu „argumentu“ išče na terenu protijugoslovanske akcije držav vzhodnega bloka, če skuša izkoriščati sofijske protijugoslovanske nastope v zvezi z Makedonijo za prikrivanje lastne nenačelne, nacionalistične akcije nasproti manjšini na Koroškem, porazno je, če torej tudi z „zahoda" pomaga „vzhodu“ v pritisku na neodvisno socialistično državo. Nedopustno in naduto je pisati o „drznem govorjenju Beograda, ki skorajda sili k smehu“ in prezirljivo podcenjevati resnost koraka jugoslovanske države, da si iz gospodarskih razlogov ne more privoščiti odločnega nastopa, da Beograd ne bo tako vroče pojedel kakor je skuhal in da morda celo upa, da v Avstriji njegovega protesta ne bodo tako resno vzeli. Socialistična Jugoslavija je v svoji zunanji politiki pokazala toliko resnosti in odgovornosti in obenem umerjenosti, da nobenemu odgovornemu državniku, najsi bo njegov odnos do Jugoslavije tak ali tak, ne pride na misel odrekati resnost in premišljenost jugoslovanskim besedam in dejanjem. Za marsikoga je bila to že neprijetna izkušnja in Avstrija bi si jo lahko prihranila. 'Še posebej nedopustno, žaljivo in za kulturno raven pisca klavrno pa je pisati o jugoslovanskem prispevku h kulturni izmenjavi med obema deželama kot o ,,kulturni dejavnosti komunističnega režima s priokusom cenene propagande", s čimer pač Avstrija po njegovem menda nima kaj izgubiti. Takšno stališče nikakor ni daleč od „kulturtrdgerske" mentalitete.
O članku, ki smo ga bili prisiljeni brati v celovškem socialističnem listu, od katerega bi bilo treba pričakovati moške in preudarne besede, lahko izrazimo samo obžalovanje. Njegovemu piscu pa lahko zagotovimo, da živi v budi zmoti, če misli, da pomeni interven-cija Jugoslavije za zaščito slovenske manjšine na Koroškem samo „diplomatsko teater-sko igro".
•
S temi odločnimi besedami je „Slovenski poročevalec" odgovoril na uvodnik glavne-
Po tiskovnih poročilih je bilo na ozemlju dvojezičnih šol na podlagi odloka deželnega glavarja; z dne 22. septembra za
Pojačena gonja velenemških nacionalistov proti dvojezični šoli ter proti slovenski manjšini na Koroškem je Vzbudila silno ogorčenje V širokih krogih svetovne javnosti. V neštetih državah obsoja: tisk ravnanje avstrijskih oblasti s koroškimi Slovenci ter ugotavlja, da. se- v naši državi spet uveljavljajo nevarna nacionalistična stremljenja. V ponedeljek je o tem vprašainju pisal tudi londonski dnevnik »Manchester Guardian«, Vodilno liberalno glasilo- Anglije, ki obsoja, stališče: avstrijske Vladie do koroških Slovencev kot znak nezadovoljstva realizma in kot uveljavljanje nacionalističnih stremljenj ter ugotavlja, da dogodki v Avstriji ustvarjajo vtis, kot da se Avstrija, vrača v svojci prejšnjo
skupno 12.932 šolarjev odi njihovih staršev odnosno za vzgojo pristojnih Vloženih 10.741 prošenj za osvoboditev od slovenskega pouka, kar pomeni približno 83 % od vse-h šoloobveznih otrok tega področja. Števila otrok odnosno staršev, ki prošnje niso vložili, znaša 2191 ali okoli 17 °/o. V posameznih okrajih so rezultati naslednji: Šmohor (osnovne in glavne šole) od 517 otrok jih je bilo odjavljenih 500; Beljak — podeželje losnovne in glavne- šole) c-id 4468 otrok odjavljenih 4003; Beljak — mesto (glavne šole) od 60 otrok odjavljenih 54; Celovec — podeželje- (osnovne- in, glavne šole) od 2585 odjavljenih 1953; Ce-lo-vec-mesto (glavne šole) od, 281 odjavljenih 255; Velikovec (osnovne- in glavne šole) od 5021 odjavljenih 3976.
Ne glede na to, da je- že odlok deželnega' glavarja, na podlagi katerega s-o bile izvedene odjave, protipostaven in bi ga morala, vsaka pravna država kot takega tudi razveljaviti, posebno še rezultati te
ga urednika celovške „Die Neue Zeit" Josefa Kreutza, v katerem je izraženo mišljenje, ki s socializmom in socialistično ideologijo nima ničesar skupnega. Ne zaman ne velja raj-hovec Kreutz tudi v vrstah koroških socialistov za enega izmed predstavnikov nacionalistične struje in od mnogih njegovih strankarskih tovarišev, dolgoletnih in res zavestnih socialistov je slišati mnenje, da se tudi v socialističnih vrstah skušajo vgnezditi ljudje, pri katerih nacionalistično nastrojenje močno nadkriljuje njihovo socialistično zavest.
Takim nesocialističnim izpadom proti socialistični Jugoslaviji se niti ne čudimo, če prihajajo iz vrst nepoboljšljivih hujskačev in nacionalističnih prenapetežev, čudimo pa se toliko bolj, če se podobnih metod poslužujejo tudi v socialističnem taboru. Mnenja smo namreč, da tako početje, ki je sila podobno splošno obsojeni teoriji o gosposki rasi in gosposkem nadčloveku, katera je v komaj minuli dobi slavila svoje zloglasne krvave orgije, socialističnemu gibanju na Koroškem ne more biti v čast, še manj pa v korist, saj ta-
neizakomite akcije, katere izvedba je v posmeh slehernim načelom, pravnosti, pravičnosti in marale, nedvoumno dokazu-
nezdraVo dobo razvo-ja. Dobesedno: je v listu rečeno,;	.
Avstrijski nacionalisti so hitro pozabili, da je bila dvojezičnost kompromis in pogoj, da- je to ozemlje (mišljeno je slovensko in jezikovno- mešano ozemlje Koroške — opom. ured.) ostalo v mejah Avstrije. Prav gotovo- so Avstrijci, ki se bodo spomnili, da so pravice slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji bile velikega pomena pri sestavi državne pogodbe za Avstrijo in da so te pravice zajamčene s to- pogodbo. Preostaja nam le upanje, da bodo oni dovolj močni, da zagotovijo izvajanje sporazuma, ker to- ni le vprašanje avstrijsko-jugoslovanskih odnosov, temveč preizkusni kamen realizma Avstrije.
jejo, da; na stvari nekaj ni v redu. Če ne bi vedeli, kako- je- dejansko p-rišlo do teh sramotnih številk, bi se marsikomu vsiljeval vtis;, da je Avstriji v povojnih letih kljub toliko naglašeni demokratičnosti in pravičnosti uspelo tisto, kar niti na-
Zadnji dogodki okoli nezakonitega reševanja šolskega Vprašanja, na, Koroškem in kratenje- manjšinskih pravic so izzvali v demokratičnih krogih Avstrije- in drugod' po svetu veliko pozornost in ogorčenje-. Posebno pa so prisluhni!} krivičnemu in nedemokratičnemu dogajanju na, Koroškem Slovenci v LR Sloveniji in v zamejstvu. SVo-je- ogorčenje- so izrazili v številnih pismih, ki so jih poslale Zvezi slovenskih organizacij v Celovcu različne organizacije in društva. V naslednjem,
ka politika pomeni izdajo socialističnih idealov o bratstvu in prijateljstvu med narodi ter o mirnem sožitju in enakopravnem sodelovanju med državami. Zato bodo morale zdrave sile v SPO zelo budno spremljati razvoj v stranki, ker so se tudi v njene vrste vtihotapili ljudje, katerim je očitno žal, da se stranka imenuje samo socialistična in ne tudi nacionalistična.
Ob zavesti, da se tudi v koroški SPO skušajo uveljaviti gotovi ljudje, katerih miselnost preveva duh narodnostne nestrpnosti in nacionalistične nadutosti, pa postajajo mnogo bolj razumljivi tudi zakulisni dogodki v vodstvu stranke, ki so končno privedli do usodnega odloka deželnega šolskega sveta z dne 22. septembra. Ker nosi ta odlok podpis socialističnega deželnega glavarja, je to za. koroške socialiste še toliko bolj usodno, saj s tem, da pomeni zmago nacionalističnih teženj, zadaja hud udarec dosedanji socialistični politiki mirnega in prijateljskega sožitja med narodi in državami.
cizmu kljub na-jkrutejšemu fizičnemu nasilju ni moglo usp-e-ti, namreč slovensko-manjšino na Koroškem tako rekoč čez noič hladnokrvno likvidirati. Toda splošno- je znano, dia so se V zvezi z akcijo za odjavo- od slovenskega pouka po- vsem z dvojezično- odredbo dolcče-nem czemliu dogajale s-tvari, ki so zelo podobne nekulturnim pohodom, kolonialnih gospodov proti odvisnim in zatiranim, domačinom V kolonialnih deželah. Zato n-i čudno, da je tudi uspeh tega početja na las- podoben nedavnim volilnim rezultatom V Alžiru.
V kratkih dveh tednih je prebivalstvo slovenskega in jezikovno- mešanega- ozemlja živo občutilo nevarnost nacionalističnega hujskanja, ko so se v posamezne občine in vasi kot roparski ptiči zagnali plačani in neplačani agenti nepomirljivega šovinizma, da za vsako ceno in z vsemi sredstvi izbojujejo novo- »zmago v nemški noči«. Privandrani uradniki, orožniki, cariniki, učitelji, veleposestniški valpti in občinski uslužbenci so s pomočjo domačih propalic hodili od hiše do hiše in od družine do- družine ter prepričevali o- potrebi odjave od slovenskega pouka. Ne samo, da so nosili po domovih že izpolnjene ter s 6 šilingi kolekovane odjave in so starši »smeli« samo še podpisati, so svoj gnusni posel poleg tega po- potrebi še podkrepili z različnimi gr ožil jami, ki so v marsičem podobne duhovnemu, gospodarskemu in političnemu nasilju v dobi nacizma. Če pa se čudni junaki že osebno niso upali groziti, sc. se posluževali pač drugih anonimnih sredstev in so znani primeri, ko- so po telefonu ponujali odjavnice in na odklonilni odgovor prav po gestapovsko zagrozili: Samo toliko, da v danem času ne boste imeli izgovora! In niso bile redke tudi grožnje z novim izseljevanjem ter zastra-hovalni obeti o izgnanstvu čez Karavanke.
(Konec na 8. strani)
objavljamo pismo, ki ga: je ZSO sprejela od, primorskih Slovencev:
..V trdem, stoletja trajajočem boju s svojimi močnimi in mogočnimi sosedi se je slovenski človek ohranil. V skozi več stoletij trajajočem žilavem boju si je slovensko ljudstvo izklesalo svojo narodno zavest in izoblikovalo svoje narodnostne pravice.
Na tej dolgi in trnjevi poti je slovenski narod srečaval sovražnike vseh vrst in velikosti. In je zmagal! Danes živi večina slovenskega naroda v svobodni državi. V narodnoosvobodilni vojni si je ustvaril pogoje za enakopravnost z drugimi narodi na vseh področjih človeškega življenja in ustvarjanja in za boljšo prihodnost tudi tistih njegovih delov, ki živijo kot etnične manjšine v sosednih državah.
Slovensko občestvo odobrava in se živo zavzema in dejansko izvaja načela o mirnem sožitju z vsemi narodi in zlasti s svojimi me-
• v •
jasi.
So pa med njegovimi sosedi še vrste takih, ki izbojevane enakopravnosti ne bi hoteli priznati in kratijo slovenskemu človeku njegove osnovne človečanske pravice.
Med taka zadržanja in dejanja spada v Avstriji ukrep koroškega deželnega glavarja, ki je septembra samovoljno, protizakonito in protiustavno odpravil odredbo o dvojezičnem šolstvu, to se pravi ukinil obvezen pouk slovenščine v nižjih in višjih državnih osnovnih šolah v slovenskem področju Koroške. Koroški deželni glavar se je^ s takim postopanjem vdal pritisku šovinističnih, narodnostno nestrpnih krogov avstrijskih Nemcev, katerim so pridobitve Slovencev v Avstriji trn v peti, in ki zaman potiskajo kolo zgodovine in dogodkov nazaj.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Londonski »Manchester Guardian”:
Dvojezičnost pogoj za ohranitev avstrijskih meja
Tržaški Slovenci nam kličejo:
»Vzdržite, koroški bratje — mi smo z vami!"
----------4vtJe---------------
Stara pesem iz starih grl
Mnenje drugih:
Ena izmed posebnih časopisnih izdaj o koroškem šolskem jezikovnem vprašanju je zašla tudi k meni. Prisrčno se zahvaljujem zanjo, kajti dala mi je priložnost, povedati nekaj besed k temu vprašanju. Čeprav sem čisto nemškega rodu, sem vendar vzgojen v duhu Prešerna in zaradi tega, skupaj z mnogimi drugimi, drugače mislim o sedanjem jezikovnem prepiru. Ali so tisti, ki sedaj zaganjajo tako velik hrup, pomislili na nevarne posledice? Kako lahko bi izgubili veliko prednost skupnega sredstva za sporazumevanje! Doslej smo ga imeli in Nemci in Slovenci smo se za čuda zlahka razumeli. Toda to pač ne ugaja šovinistom med nami! In zdaj vprašam, po kom se je treba ravnati, po njih ali po ljudstvu? Premisliti je treba. Dobro premisliti!
Johann Glantschnig
upokojeni šolski ravnatelj, Loče
Was wir seit Jahren behaupteten, ndmlich, dass die iiberwiegende Zahl der Eltern im Grenzgebiet gegen den Zwang des zweispra-chigen Unterrichtes ist, hat sich nun bewahr-heitet. In freier demokratischer Entscheidung meldete eine uberaus grosse Anzahl von Eltern ihre Kinder vom Slowenisch-Unterricht ab ... Wir sind gewiss, dass man nun behaupten ivird, besonders die jugoslatvischen Bldtter, im Unterland wdre ein Zwang ausgeubt worden. Dies ist absolut unrichtig, die Entscheidungen sind vollig freiuiillig erfolgt . . .
»Kleine Zeitung«, Celovec
Pravice narodnih manjšin v neki deželi so najboljše merilo in spričevalo dejanske demokratičnosti, ki jo izvajajo posamezne vlade. Mimo tega pa je zaščita narodnih manjšin tudi že dokaj uveljavljena v mednarodnem obsegu, saj so prav narodne manjšine najbolj občutljiv jeziček na tehtnici medsebojnih od-nošajev med posameznimi deželami. Prav zato pa pomeni vsakršno odvzemanje narodnostnih pravic neki manjšini napad na demokratična načela in na miroljubne odnošaje med posameznimi narodi. Nasprotno pa spoštovanje manjšinskih pravic le utrjuje miroljubno sožitje med narodi in odpira pot k vsestranskemu sodelovanju. Prav zato je med našo javnostjo vzbudil ogorčenje korak avstrijskih oblasti na Koroškem, ki so 22. septembra letos na pritisk posameznih šovinističnih prenapetežev ukinile dvojezične šole na južnem Koroškem.
»Delavska enotnost«, Ljubljana
Man muss es den Grossdeutschen lassen, sie haben sich ordentlich bemiiht in den letzten vierzehn Tagen. Mit welchen Mitteln oftmals „gearbeitet“ vourde, ist eine andere Sache. Von einer tvirklich demokratischen Entscheidung kann wohl keine Rede sein . . . Ganz objektiv betrachtet ist die Zahl der Leute, die dem Abmeldungsdruck ividerstanden haben, uner-ivartet hoch.
»Vclkswille«, Celovec
Deželni glavar v Celovcu je 22. sept. izdal odlok, ki praktično pomeni začetek likvidacije dvojezičnih šol na Koroškem. Ustava in državna pogodba priznavata slovenskemu jeziku v slovenskih in jezikovno mešanih krajih sicer popolno enakopravnost z nemškim jezikom, v resnici pa je zdaj deželni glavar ponižal slovenščino na raven tujega jezika.
»Gospodarstvo«, Trst
Aussschliesslich bleibt nach diesem Plebiszit das zweisprachige Schulsystem nur in einzel-nen Schulen bestehen ... Es handelt sich bei allen diesen Schulen um Grenzsiedlungen, in denen Slomenisch die Muttersprache aller Kinder ist. Aus diesem Ergebnis geht somit aber-mals hervor, wie eng begrenzt das tvirkliche Kdrntner Minderheitengebiet ist.
»Salzburger Nachrichten«, Salzburg
Slovensko prebivalstvo slovenske Koroške je bilo v neki meri s tem stanjem zadovoljno, niso pa bili zadovoljni s tem posamezniki in organizacije v velikonemško smer nagnjenih avstrijskih Nemcev, ki so, čim bolj se je odmikal čas podpisa državne pogodbe, tem bolj postajali predrzni v svojih zahtevah, da se ukine ta dvojezični sistem in v javnosti ter v šolah dovoli izključno nemščina kot uradni in občevalni jezik. Avstrijskim nemškonacionalnim šovinistom je šla akcija v klas z odlokom deželnega glavarja z dne 22. septembra 1958.
»Ptujski tednik«, Ptuj
To soočenje „dunajskega“ in „celovškega“ mnenja neizpodbitno potrjuje že zdavnaj znano dejstvo, da tako imenovano „šolsko vpra-šanje“ na Koroškem sploh ne bi nastalo, če bi že od vsega začetka prepovedali rovarjenje in gonjo šovinističnih organizacij. Tako pa odloka deželnega glavarja ni moč kvalificirati drugače kot za kapitulacijo pred nacionalističnimi prenapeteži.
»Ljudska pravica«, Ljubljana
Tudi letošnji 10. oktober je pokazal, da gotovi ljudje na Koroškem še Vedno ne morejo mimo tega, da spomin na koroški plebiscit ne bi izrabljali v dvomljive manifestacije sVoje še bolj dvomljiVe domovinske zvestobe. Da pretežna večina koroškega prebivalstva d takih prireditvah nič noče Več slišati, nepomirljive hujskače in heimatdienstovske nacionaliste seveda ne moti. Zatol vsako leto ob 10. oktobru na ves glas zatrobijo v svoj šovinistični rog ter v nekaj dneh izbruhajo vse svoje sovraštvo do slovenskih sodeželanov, ki jim pač ne morejo odpustiti, da kljub pritisku, zapostavljanju in celo fizičnemu iztrebljanju nisoi klonili ter se odpovedali narodu in jeziku. Ta »greh« je v očeh nacionalistov tako Velik, da skušajo našemu zavednemu človeku odrekati celo domovinska čustva, ki jih očitno sploh smatrajo za svoj monopol.
Toda besede o domovinski zvestobi iz ust teh gospodov kaj čudno1 zvenijo in jih je smatrati le kot izraz slabe Vesti. Saj je splošno! znano, da, mnogi današnjih glavnih kričačev V usodnih dneh, ko je nacistična Nemčija zadala smrtni udarec samostojnosti Avstrije, svoje avstrijske dol-movine niso hoteli poznati, kakor so* že leta 1920 gledali in iskali svoj cilj V Nemčiji in ne v Avstriji ali Koroški. Danes pa ti ljudje kričijo* o zvestobi in ljubezni do domovine, katero so! še pred nedavnim sramotno izdali, hkrati pa ta čustva skušajo odrekati koroškim Slovencem, ki smo dejansko ostali zvesti svoji domovini tudi V nacističnih zaporih in izseljenskih taboriščih ter smo se Za osvoboditev domovine izpod tujega nasilja celo borili s puško V roki, dočim so današnji »hei-mattreue« še navdušeno dvigali roke v Hitlerjev pozdrav.
Zlaganost njihovih domovinskih čustev je prišla ob letošnjem 10. oktobru, še posebna da izraza, ko niso obujali le: spominov na »zmago V nemški noči« iz leta, 1920, marveč so hkrati že slavili »zmago« na šolskem področju ter kričali o novem veličastnem plebiscitu V obliki odjav od slovenskega pouka, katerega dvomljivi izid se je že nevamoi približal za avstrijsko domovinska zvestobo poraznemu rezultatu neslavnega nacističnega glasovanja pred 20 leti. V zavesti te »zmage« je He-ribert Jordan na zborovanju »Abwehr-kampferjev« V celovškem, Domu glasbe kot pravi vojskovodja polagal račune oi uspehih heimatdienstovskega pohoda, ki ga je V zadnjih tednih skupaj z vindišar-skim profesorjem Einspielerjem vodil pa
V Jugoslaviji so se V zadnjih letih tako močna razvila družbena posestva, da jih je treba vselej upoštevati, kadar je govora o kmetijstvu. Lani na primer je bilo v vsej državi 770 kmetijskih posestev, izmed njih samo v Sloveniji 141, medtem ko jih je bilo V Srbiji 379, na Hrvatskem 101, V Bosni in Hercegovini 45, V Makedoniji 96 in V Črni gori 8. Predlanskim letam je bila v Jugoslaviji 113 posestev več, in sicer jih je bilo v vsej državi 883. Zmanjšala se je tudi površina družbenih posestev za 13.837 ha. Vsa, posestva so imela 588.819 ha zemlje ali povprečno 850 ha na posestvo, kar nikakor ni mnogo. Vsekakor pa nastali položaj priča,, da so bila v Jugoslaviji ukinjena šibkejša posestva, zato pa so se bolj okrepila, ostala,.
Pridelovalni in drugi uspehi, ki so jih
vsem slovenskem in jezikovno mešanem ozemlju. In tako je tudi del koroškega in avstrijskega tiska vedel poročati o »veličastni zmagi domovinske zvestobe«, ki se verjetno izraža v tem, da je bil zakonitemu dvojezičnemu šolstvu zadan usoden udarec. Očitno pa se zmage pijani šovinisti le niso! počutili preveč ugoidno V svoji koži, saj so se morali pri dokazovanju svoje želj el po mirnem sožitju med obema narodoma, v deželi ter svoje tolew ranče do sodeželanov slovenske narodnosti posluževati perfidnih laži: enakoi-pravnost slovenske manjšine so demonstrirali si slikami dvojezičnih napisov, pri tem pa V sVoji sramotni zlaganosti zavestna in zlonamerno! zamolčali, da sol ti napisi že davnoi prej postali žrtev nacionalistične pobesneiosti.
V okviru letošnjih proslav 10. oktobra je »Kamtner Heimatwerk« priredil v Celovcu takoi imenovan Koroški domovinski dan, ki je obsegal razna predavanja o narodnem blagu, pesmi, plesu in igri. Človek, ki jei poslušal Več ali manj učena izvajanja posameznih profesorjev, je moral dobiti vtis, da na Koroškem ni Več slovenskega ljudstva, ki bi prav tako gojilo svoje, v marsikaterem oziru mnogo bolj pristna domače ljudske običaje, pesmi in plese, pogrešal je potrdilo, da je Koroška domovina dveh narodov. Toda kaj, bi se temu čudili, saj je bilo* povedano«, da je glavno glasilo prirediteljev tega, dneva »Die Kamtner Landsmannschaft«, torej tisti list, ki a koroških Slovencih še ni vedel poročati kaj drugega kot to- da so izdajalci domovine in komunistični agenti. Govorili so tudi o načrtih za proslavo 40. letnice plebiscita in — glej čudo! — k sodelovanju nameravajo povabiti tudi »slovensko manjšino, katere obstoj bo do takrat že uradno ugotovljen«. Toda že danes je jasno, da o: sodelovanju v duhu, ki Vlada, pri »Kamtner Heimatdienstu« ter v listu »Die Kamtner Landsmannschaft«, ne more biti govora. Zatoi bodo morali gospodje še bistveno* spremeniti svoje gledanje na slovenski živelj na Koroškem,, kajti sleherno sodelovanje je in bo mogoče le na podlagi popolne in dejanska enakopravnosti obeh narcdloV v skupni domovini. Šele takrat, ko se bo nehalo zločinsko š čuvanj e na, narodnostno mržnjo in bomo koroški Slovenci uživali vse pravice, ki so* nam zajamčene z državno« pogodbo in ustavo, bo namreč 10. oktober lahko postal spominski dan sprave, prijateljstva in mirnega sožitja.
dosegli lani kažejo, da so posestva napredovala. Zlasti je narasel povprečni hektarski donos, predvsem pri koruzi in pšenici. Lanski skupni pridelek na družbenih posestvih je znašal 255.000 ton koruze predlanskim pa le 124.000 ton. Pridelek pšenice je narasel od 63.000 ton na 138.000 ton. Družbena posestva najdosledneje upo-rablajo sodobne agrotehnične ukrepe. Zato pa porabijo tudi največ umetnih gnojil. Lani so jih porabili 220.626 ton — predlanskim 93.732. Število traktorjev pa je naraslo od 4413 na 5633, tako« da je znašala povprečje že po en traktor na 100 ha obdelovalne zemlje. Zelo se je povečala, tudi povprečna molznost krav, in sicer je znašala 2519 litrov, kar je približno dvakrat več, kakor je povprečna molznost vseh krav v Jugoslaviji.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Velika merinizacija (križanje ovac s plemenito pasma merina) ovac se je začela v Bosni. Merinizirali bodo okoli 400.000 ovac, kar znaša tretjino staleža ovac v Bosni. Lani so merinizirali tam 120.000 ovac. Meri-nizirane ovce dajejo več volne in boljšo kakor navadne.
Zahodnonemški rudniki so V takem položaju, da njihovim lastnikom povzročajo vedno več skrbi. Prvič po drugi svetovni vojni ni za nemški premog in koks dovolj kup-
cev, zaradi česar je že prišlo do prenehanja z delom. Navzlic temu zaloge premoga vedno bolj naraščajo v skladiščih, tako da ga, je* danes vskladiščenega že nad 10 milijonov ton, kar ustreza približno enomesečni proizvodnji. Do tega položaja je prišla zaradi tega, ker sta se na tržiščih pojavila cenejši ameriški premog in nafta. Zmanjšanje potrošnje premoga je prispevalo tudi k zmanjšanju konjunkture v industriji jekla, ki je največji potrošnik premoga.
Družbena posestva v Jugoslaviji se uveljavljajo
Kairo. — Včeraj jel prispel na štiridnevni uradni obisk v Združeno arabsko! republiko! predsednik italijanske vlade. Antimore Fanfani. V obveščenih krogih se je zvedeloi, da bodo* imeli državniki ZAR in premier Fanfani razgovore o položaju na Srednjem vzhodu in o od-nošajih med ZAR in Italijo1.
Buenos Aires. — Argentinsko! vrhovna sodišče je odklonilo zahtevo1 prejšnjega predsednika Perona, da bi bil sprejet V splošna amnestijo, ki jo* je proglasila Frondizijeva vlada.
Budimpešta. — Na! Madžarskem hitijo* s: pripravami za, parlamentarne Volitve, ki bodo 16. novembra. Nosilec kandidat-rih list na teh volitvah bo »patriotska ljudška fronta«, ki bo za Vsak okraj določila po enega kandidata. Urejevanje volilnih imenikov je končano in od skupna 10 milijonov prebivalcev jih je Vpisanih 6.5 milijona, volivcev. Samo v Budimpešti je vpisanih 1.4 milijona Vo*-livcev.
New Yerk. — Velika Britanija in ZDA ter določeno število drugih djržaV pripravljajo resolucijo, s katera bodo! zahtevale ustavitev jedrskih eksplozij za časa trajanja konference o* prepovedi jedrskih poskusov v Ženevi. Ta predlog resolucije bo predložen političnemu komiteju Generalne, skupščine.
Munchen. — Bavarske* oblasti v Munch enu so* objavile, da je bilo* od leta, 1945 dtoi 30. junija letos obsojenih 990 Vojnih zločincev na skupno 1470 let ječe. Bavarsko* ministrstvo za pravosodje poudarja v svojem poročilu, da je bilo v tem času 1530 procesov proti 5740 ljudem.
Pariz. — Glasilo alžirske fronte za narodno osvoboditev »El Mudjahid« je objavilo članek, ki pravi, da jei predsednik začasne alžirske* vlade Ferhat Abas pozval Francijo*, naj začne* pogajanja za določitev političnih in Vojaških pogojev za prekinitev vojne v Alžiriji. Članek dodaja, da bi se pogajanja lah-koi začela takoj, ko bi francoski premier to ponudbo sprejel.
Hamburg. — Zahodnonemško* ministrstvo za promet je sporočilo, da sedanja trgovska mornarica federalne: republike pol tonaži že presega nacistično mornarico. Zahodnonemško zastava nosi sedaj 2680 ladij s 4,206.000 bruto registrskih ton, medtem ko je predvojna nemška mornarica imela 4,100.000 bruto! registrskih ton.
Strumica. — Na osnovi mednarodnega sporazuma med Jugoslavija in Bolgarijo* je bilo* preteklo* soboto* na obmejnem prelazu pri Novem mestu v' bližini Strumice* na, jugoslovansko-bolgar-ski državni meji srečanje obmejnega prebivalstva. Ob tej priložnosti je bilo Več kult u mo-pros vetnih prireditev.
Munchen. —* Inšpektor zahoidncnem-škega letalstva je izjavil, da bodo do konca leta 1959 imeli skupno enajst eskadrilj lovcev, lahkih bombnikov in transportnih letal. Dejal je še*, da 1300 letalskih učiteljev hitlerjevske Luft-•vvaffe niso* mogli uporabiti, ker se niso navadili na sodobna* letala. Zato so pouk izvedli v ZDA in Kanadi.
Rejkjavik. — Predsednik islandske republike Asdeirson je izrazil začudenje, ker Britanci pri reševanju spora zaradi teritorialnih voda uporabljajo orožje. Dejal je*, da bi v takem primeru zainteresirana stran* morala doseči svoje pravice najprej, preko mednarodne organizacije*, ne pa* da izsiljuje Z orožjem.
Moskva* — Sovje,tski strokovnjak Se*-dov je izjavil, da bo* potrebno* pri graditvi in izpopolnevanju vsemirske ladje mednarodno sodelovanje in naglasil, da bo mogoče doseči uspehe V aeronavtiki samo*, če boi politikom uspela ohraniti mir.
Wnshington. — Kakor poroča, zunanje ministrstvo' ZDA, se bodo oiborožei-ne sile ZDA umaknile iz Libanona do konca oktobra. Umik bo storjen, pravi poročilo*, v kolikor ne bo* prišlo do nepredvidenih dogodkov. Ameriške čete so se izkrcale v Libanonu 15. junija. V tej državi je zdaj še 7000 ameriških vojakov od 16.000, kolikor se jih je prvotno izkrcalo.

Slovenski kulturniki o manjšinskem vprašanju na Koroškem
V zadnji številki našega lista smci objavili del izjav, ki so jih o zadnjih dogodkih ter sploh ot manjšinskem vprašanju na Koroškem podali znani slovenski kulturniki in javni delavci. Tudi iz teh izjav je razvidno, kakoi živo spremlja dogodke na Koroškem, ki tičejo- tukajšnjo slovensko manjšino, njeno življenje in njene
Te dhi, koi se zdi, da bodo morali koroški Slovenci znova začeti osnovna borbo za enakopravnost svojega- jezika na. svoji domači, koroški zemlji, sta mi v spominu dva sveža, letos doživljena prizora' s te zemlje:.
Prvi, se zdi na Videz malo sentimentalen, v bistvu pa je čisto nesentimentalno krut. Poletno' popoldne v slovenski vasi visoko- ob- jezikovni meji pod Svinjo. Tišina in mir; če ne bi bilo kamionov, ki vczijoi lesi s. Svinje- v dolino, bi sie; človeku zdelo, da; se je življenje ustavilo, da, smo v zatišju, da s-o Vsi problemi, ki Vznemirjajo dluhoVe na Koroškem, tu malo ob strani. A to je le videz: otroci so tu, domači otroci, ki na našo prijaznoi izraženo željo skromno', lepo in toplo zapoje1 nekaj slovenskih pesmic. Toda eden med njimi je otožen; ne vemo, čigav je, mordia kakega doseljenca, toda sredi ATseh teh otrok se mu vidi, da pozna melodije, komaj pa razume besede. Prikrajšan je za toplo doživetje. Otroci mu pomagajo, pojasnjujejo in počasi se. mu vedri obraz. Nobenega sovraštva ni med njimi. Kakšen dober namen more biti V tem,, da. se temu otroku zapre pot, da se nauči tudi drugega jezika, d!a se skali topli, človeški odnošaj med ljudmi, ki žive v isti deželi in ki se sami po sebi ne sovražijo med seboj? Ali ni edino človeško prizadevanje otrok, ki
Obvezna dvojezična osnovna šola v tistem delu Koroške, kjer je ogromna večina prebivalstva itak slovenskega rodu, je bila uvedena 1- 1945 na predlog od slovenske strani; tedanja koroška deželna vlada je ta predlog sprejela v situaciji, ko je bilo odprto vprašanje- meja, avstrijske delegacije na- mirovnih pogajanjih so jo proslavljale kot primer demokratičnega reševanja manjšinskega vprašanja. Ona predstavlja skromno koncesijo koroškim Slovencem, ki po vsem preganjanju v preteklosti in poi razočaranih po dveh svetovnih vojnah tudi danes posebno na kulturnem področju dokazujejo, da nočejo propasti, in to ne le starejša generacija. Ko se jei 1. 1957 končno ustanovila v Celc-Vcu slovenska gimnazija, se je kljub šikanam in, pretepom v njene prve tri razrede vpisalo in V njih vztrajalo okoli sto-slovenskih dijakov, letos jih je- V štirih
pravice, Ves slovenski narod, ki najostreje obsoja nove pojave velenemškoi-nacistič-ne miselnosti, kakor se odraža v zadnji gonji proti koroškim, Slovencem in njihovim pravicam,.
Ker v zadnji številki Vsled pomanjkanja prostora; nismo mogli ponatisniti vseh izjav, jih deloma, objavljamo danes-.
skušajo svojemu vrstniku v njemu domačem jeziku posredovati lepoto, ki se da povedati V obeh jezikih? Ali je mogoče dvomiti V umestnost in plemenitost take peti?
Drugi prizor iz istih dni pa ni čisto- nič sentimentalen, tudi na videz ne. Pomeni ga kamen, ki jz zahrbtne nočne teme prileti v okno razsvetljene dvorane, v koroški vasi, kjer se govori slovensko, vsakdo pa zna tudi nemško. Ta kamen jei lahko delo samo enega pobalinsko. razpoloženega, človeka, a ie vsekakor tipičen izraz ljudi, ki jim1 mirno, enakopravno sožitje na zemlji, kjer se govorita dVa jezika, ni po goidu. Kamen., ki pade samo zato, ker se v dvorani pojo stare, v' tamešnji zemlji stoletja zakoreninjene, slovenske pesmi. Kamen, ki pade nekaj prej, preden se začne propaganda za slovitol šolsko stavko. Za niim je lahko samo namen — zlohotno podpihovati in umetno ustvarjati sovraštvo, vztrajati pri gospodStVu sile., zavirati edino pot, ki lahko, ne> samo n.a Koroškem., temveč na svetu sploh, pripelje dci boljše, bodočnosti: pot medsebojnega; spoštovanja, priznavanja enakopravnosti in mimegai sožitja? Katera pot vo* di v boljši svet? Za katero1 naj se razumno človeštvo bori?
Svetozar Ilešič
razredih še več, uspehi so dobri. Danes, so V nasprotju s: predvojnim stanjem Vsaj na; delu dvojezičnih šol učitelji, ki jemljejo pouk slovenščine resno, slovenskega tiska in slovenske inteligence1 ie več kakor v dobi med; dvema vojnama;. Vs-e to pa seveda ne ugaia tistim, ki bi hoteli nadaljevati tam, kjer se je nit pretrgala z zlomom nacizma. Parole- o subjektivnem kriteriju, o »pravici staršev«, ne morejo zaslepiti nikogar, danes je preveč znano poi vsem s.vetu, da je subjektivna odločitev V pogojih, v katerih žive koroški Slovenci, izpostavljena, silovitemu političnemu in gospodarskemu pritisku tistih, od katerih so odvisni. A vse to vprašanje ni le stvar koroških Slovencev. Med dobo nacizma in današnjo situacijo je tudi člen 7 avstrijske, državne pogodbe, ki daje manjšini pravico, na osnovno šolstvo, na sorazmerno število srednjih šol,
na. upoštevanje jezika v uradih in napisih in na sorazmerno število nameščencev ter prepoveduje delo- organijacij s ciljem germanizacije, kar je vse le deloma izvedeno. Predstavniki novega vala germanizacije- ne smejo pozabiti, da je na podlagi teh določil tudi vprašanje koroške slovenske manjšine in, ne- le vprašanje Južnih Tirolcev — mednarodno vprašanje.
Franc Zwitter
Avstrija ruši most za sporazum
Udarec, ki je padel po slovenski manjšini na Koroškem, je kakor preračunan na to, da zadene tudi jugoslovansko* avstrijske meddržavne, odnošaje-.
Ko je Zvezna ljudska skupščina 10. novembra. 1955 soglasno ratificirala avstrijsko državno pogodbo, sem. tudi jaz izrazil zaupanje V avstrijsko- vlado, da bodo. določbe o manjšinah spoštovane, opozoril pa sem tudi na koroški nemški šovinizem. Poročevalec zunanjepolitičnega, odbora tov. dr. Ježe- Potrč je označil manjšine kot most za sporazum med narodi, predstavnik Vlade tov. Velja Zekcvič pa; je govoril o prijateljskem duhu in pozdravil novo pogodbo-. Tudi deklaracija o trajni nevtralnosti Avstrije je bila. soglasno sprejeta, poročevalec je poudaril prijateljsko razpoloženje Jugoslavije do Avstrije in Skupščina je izrazila pričakovanje., »da bo nevtralna Avstrija v svojih odhošajih do Jugoslavije pokazala; iste težnje«.
To pričakovanje se ni izpolnilo in »mest za sporazum« Avstrija ruši, ko odpravlja bistvene pravice slovenske manjšine na Koroškem. Avstrijska vlada, se Vdaja pritisku iz političnega kotla, v katerem se mešajo ostanki Schonererjevega. šovinizma, Lueggerievega klerikalizma,, črno-žoltega absolutizma, avstromarksizma, nacizma in buržoazne, nestrpnosti. Ta mešanica ustvarja tudi sovraštva do narodov in do. dežele, ki nima, le te napake, da je slovanska, temveč tudi balkanska in celo socialistična! Mar res, ket nikoli V zgodovini doslej, ne more biti dobrih odno-šajev od strani nemških sosedov do nas? Kaj izpričuje obnašanje obeh Nemčij in Avstrije? Jugoslavija ho. morala bolj varovati svoje manjšine1 V Avstriji. S tem bo varovala, tudi meddržavne interese med obema državama.
Makse Šnuderl
Nekaterim je človečanski princip le humanistična fraza'
Kljub vsemu, kar smo preživeli, se človek vdaja iluziji, da so nekatera načela prešla vsaj v zavest evropskega človeka, če. že ne v zavest sveta. Med taka načela spada pravica slehernega, človeka do izobraževanja V materinem jeziku. Toda tudi glede zavesti o tej najnaraVneiši in osnovni pravici hočem biti trezen. Zato. dopuščam misel, da tudi v Evropi še žive ljudje, ki jim je ta človečanski princip. —
humanistična fraza. Ne morem pa dopustiti misli, da sme to biti zavednemu socialistu. In vendar se je zgodila, da je V Avstriji, se pravi V srcu Evrope, ne kakršna koli šovinistična Vlada, marveč socialistična deželna vlada odpravila dvojezične šole, s čimer je dejansko praktično onemogočila otrokom slovenskih staršev, da bi se šolali v svojem matedmem jeziku. Kakor sem kot človek ogorčen nad tem dejanjem, takoi se ga kot član socialistične skupnosti tudi sramujem. Avstrija, je s tem s-Vojim ukrepom vrhu
teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.
§ 5. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da od v jame jo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.
Na podlagi teh določil je bila do sedaj ustanovljena edino le Državna realna gimnazija za Slovence v Celovcu.
Vsa ostala določila so do danes ostala neuresničena! Koroški Slovenci vprašujemo: Kako dolgo bomo še čakali?
Kateri namen je boljši?
Vprašanje koroške slovenske manjšine je mednarodno vprašanje
Vsega prekršila mirovno pogodbo in, kar je usodnejše, pokazala je povsem nerazveseljivo s-tanje svoje evropske zavesti. In naposled: kako si spričo tega zamišlja dobre sosedske odnese med našima državama?
Josip Vidmar
Kako dolgo bomo še čakali?
s Sestavni del avstrijske Državne po-5 godbe z dne 15. maja 1955, ki je dne | 30. junija 1955 tudi formalno začela veljati, je člen 7, kateri vsebuje določila j o zaščiti slovenska in hrvatske maniši-i ne v Avstriji in se glasi:
j	§ 1. Avstrijski državljani slovenske in
\ hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravi-j ce pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi j avstrijski državljani, vključno pravico do j svojih lastnih organizacij, zborovanj in ti-i sita v svojem lastnem jeziku.
| § 2. Avstrijski državljani slovenske in S hrvatske maiifjšine na Koroškem. Gradiš-j canskem in Štajerskem imajo pravico do } osnovnega pouka v slovenskem ali hrvat-| skem jeziku in do sorazmernega števila lastrrh srednjih šol; v tej zvezi bodo šol-3 ski učni načrti pregledani in bo ustanov-3 Ijen oddelek šolske nadzrone oblasti za slo-i venske in hrvatske šole.	*
|	§ 3. V upravnih in sodnih okrajih Koro-
5 ške, Gradiščanske in Štajerske s sloven-| sidrn, hrvatskim ali mešanim prebival-| stvom je slovenski ali hrvatski jezik do-1 puščen kot uradni jezik dodatno k nera-| škemu. V takih okrajih bodo označbe in 3 napisi topografskega značaja prav tako v j slovenščini ali hrvaščini kakor v nem-j ščini.
j § 4. Avstrijski- drživljani slovenske in j hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiš-j canskem in Štajerskem so udeleženi v kul-1 turnih nnravnih in sodnih ustanovah V
Dr. MIRT ZWITTER
Južna Tirolska—manjšinski problem Nemcev
{Ob desetletnici italiiansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Posledice dolgo-dobnega gospodarskega zapostavljanja, o-kmjevanja lastna podjetnosti ljudstva, poveličevanja; vsega nemškega ter zanemarjanja gojitve italijanskih kulturnih vrednot in tradicije, gospodovalnega nastopanja nemškega uradni-štVa, podprtih nemških nacionalistov in njihovih organizacij so bile za italijansko podeželje Trentina občutne: Zaradi pomanjkanja,, zaposlitve-. so odhajali mladi ljudje odi dom-a;, V ostale pTedlelei države-ali preko melje. Večina njih je bila za vedno zgubljena za domače- kraje. Stiska domače vasi jim je bila kaj slaba, opora proti nacionalni odtujitvi v drugorodni okolici, predvsem še med Nemci, ki, so se šteli za gospodarje vseh drugih narodov Avstrije. »Kljub trdi socialni in nacionalni tlaki gospodujočim Nemcem izgubija.-mo mladino in s tem. potomstvo našega ljudstva«, tako so- zaključevali Tre-n-tinci v Stari Avstriji.
Trentinci pa niso občutili samo načrtnega in podprtega pritiska germanizacije, marveč so se upravičeno- pritoževali predvsem še- nad; politiko ustrahovanja,, groženj in. persekucij, ki so jih izvajali nasproti Italijanom, nemški nacionalisti Ti-
rolske- in Avstrije. Tako je na primer izdajal »Alldeutscher Verband« posebno »črno listo«* italijanskih gostiln in hotelov v Trentinu, katerih obisk je. zaradi »varovanja nacionalnih interesov in časti« Nemcem prepovedal. Takšen bojkot je moral imeti porazne gospodarske posledice, ker so istočasna oblasti z vsemi sredstvi zavirale dotok italijanskih turistov iz sosedne kraljevine. V ta namen, so se preprečevale' celo gradnje železnic, avtobusno proge- in telefonska povezava Trentina s sosedno obmejno pokrajino. Onemogočal se je vsak dotok italijanskega kapitala ali delovanje italijanskih podjetij, ki bi lahko služila gospodarskemu podvigu in utrditvi zaostale pokrajine, medtem ko so Nemci načrtno širili z vsemi sredstvi svoj gospodarski vpliv. Zaradi »državne varnosti« je bil pogosto, v razne- kraje Trentina sploh zabranjen vsak dostop, prepovedana je bila, celo paša živine na obmejnih p-laninah, izleti italijanskega planinskega društva; Trentina, ki je bilo zaradi cs-umitve špionažnih namenov pod stalnim policijskim nadzorstvom, medtem ko je. za nemški »Alpenverein« gradilo koče in telefonske napeljave ter tran-
sportiralo stavbeni material celo vojaštvo. Sploh je veljal vsak za ponemčenje- Trentina nedostopni Italijan v naprej za nevarnega; »iredentista«,134) nad vso pokrajino je vladal trd in krivičen vojaški režim, ki je obremenjeval zaostala podeželje še z dodatnimi izrednimi bremeni kvartir-jev za vojsko', gradnje vojaških objektov in utrdb. Pri teh delih pa spet zaradi »državne varnosti« niso dobili zaposlitve številni domači brezposelni delavci in podjetja, marveč nemška podjetja, ki so gradila z delavci iz povsem oddaljenih po* krajin, v Trentinu največ s Slovenci in Hrvati, Italijani pa so delali spet v za nje tujih oddaljenih domačih krajih drugih narodnosti. Tako je sistem odtujevanja in uveljavljenja nemškega, gospostva, v Stari Avstriji žel dVo-jne uspehe!
Teh opisanih »varnostnih ukrepov« pa ni bilo še zadosti: vsa društva in delovanje Italijanov so bila pod stalnim policijskim nadzorstvom. Cenzura, časopisja in kulturnih prireditev je našla nevarnosti za »varnost države« celo v proslavah italijanskih pesnikov. Italijanski javni de* lavci in vidnejši Italijani so bili stalno pod osebnim policijskim nadzorstvom,
134) Pripomba: Beseda izvira iz italijanskega „irredento“, kar pomeni „neosvo-bojeni“.
vsakodnevne so bile. aretacije in hišne preiskave zaradi raznih osumitev, V stoletja so štele obsodbe po avstrijskih civilnih in vojaških sodiščih nad Italijani, težke so bile- vsote- zaplemb in odvzemov premoženja zaradi teh obsodb. Civilne, policijske in vojaške oblasti so se izmenoma vrstile* p-ri tem poslu ustrahovanja ljudstva in zatiranja vsake njegove želje in zahteve po enakopravnosti in samostojnosti odločanja v življenjskih vprašanjih njegovega obstoja. Dovolj pove o resničnih razmerah in. pravicah Italijanov Trentina dejstvo, da, so oblasti »apostolskega« cesarja Avstrije aretirale in internirale leta 1916 celo tridentinskega, nadškofa cr. Cce-lestina Endrici-ja ter obsodile in usmrtile znanega vodjo trentinskih italijanskih socialistov, poslanca državnega parlamenta na Dunaju in deželnega zbora V Innsbrucku dr. Cesare Battisti-ja,135).
135) Pripomba: Dr. Cesare Bittisti, rojen 4. februarja 1875 v Tridentu, je z znanstveno natančnostjo opisoval nacionalne, gospodarske, socialne in kulturne probleme Trentina in neustrašeno razkrinkaval krivice, storjene Italijanom tega ozemlja. Bil je ponovno obsojen po avstrijskih sodiščih, končno na smrt in dne 12. julija 1916 v rojstnem mestu Tridentu usmrčen.
(Nadaljevanje sledi)
-™jp
Pesem — spremljevalka našega človeka v veselih in težkih časih
Zadnje čase se pol našem podeželju čuti spet Večja potreba in hotenje po prosvetni dejavnosti, umskem in kulturnem izoblikovanju našega človeka. V prosveti, to je V smotrni izobrazbi, vidimoi tudi bistven del našel samopomoči, da utrjujemo narodno zavest, da dvignemo slovensko govoreče kmečko in delavsko ljudstvo k širšemu obzorju, na višjo raVen splošne izobrazbe ter s tem negujemo' in izpopolnjujemo dragocene dobrine naše pestre in žive kulture, da jo dojemamo V sebi ter posredujemo drugim. Izobrazba našega človeka je tudi močan branik narodne samozavesti in miselne neodvisnosti. Ko smo pretekle tedne zbirali drobce zgodovine naših prosvetnih društev in njihove dejavnosti, v mnogih primerih nadi po-lsto-letja stare, smo naleteli na zgledne in požrtvovalne orače naše organizirane pro--sVeite, ki so neprimerno veliko storili za ohranitev naše besede in svojstvenoisti na Koroškem. Zgodovina bo objavljena v Koledarju SPZ vsem v pobudo, da bomo' posebno mladina,, prosvetno delo nadaljevali s po-jačeno silo, ki je nujna in potrebna slej kol prej.
Kaže, da boi pol napornem poletnem delu prosvetno življenje na Vasi živahneje razgibano-. Z eno naših kulturnih dobrin, s slovensko- pesmijo je SPZ pričela utirati pot v zimsko prosvetno sezouoi. Vemo, da je pesem Važen element in dokument naše svojstven osti, naša domača, pesem pa,
Cesta od Pod Lipe v hod,iški občini na Piramido je v obupnem stanju ih že- dolgo kriči po temeljitem popravilu. Dobro prometno cesto potrebujejo domačini, da bi lažje prevažali dobrine ter da bi bili z vedno šteVilnejšihii motornimi vozili ugodneje povezani med seboj. Modernizacija ceste pa je še posebno v interesu pospeševanja tujskega prometa na tej važni prometni žili V okolici jezera. Tuji gostje sie nad neustre-zajočo cesto hudo in upravičena pritožujejo ter so zaradi tega mnogi sklenili, da se bodo- prav zaradi tega v bodoče izogibali teh krajev, čeprav so prirodno lepi in pokrajinsko mikavni za turiste. Izostanek tujih gostov pa bi poi-menil za naše kraje občutno gospodarsko-
SE OGLAŠAJO
Nočemo obupavati, ker pravica je na naši strani
Še pod vtisom veličastnega protestnega zborovanja koroških Slovencev p-roti okrnitvi slovenščine v obveznih šolah bi rada povedala nekaj misli, da izrazim duška. svojemu razpoloženju. Vse življenje budno zasledujem in sodelujem, pri prizadevanjih za sVoj obstoj borečega se slovenskega ljudstva na Koroškem, ki ima na tej zemlji nesporno domovinsko pravico. Zborovanje mi je dalo- novega poguma in vere v našo življenjsko Voljo in silo. Kdo bi si mislil, da- bo prišlo na zborovanje tolikoi ljudi V deželno glavno mesto, da je bila naročena dvorana premajhna ter so zborovalci napolnili veliko-dvcrano Delavske zbornice. Prihod množice ljudi Vseh starosti in poklicev iz Vseh krajev je ustvaril na mah ogromno- navdušenje- in ni bilo Videti obupanega obraza, vsem so žarele oči v zavesti, da si nikdar ne bomo- pustili Vzeti naših p-rirOdnih, narodnostnih in življenjskih pravic.
Ljudstvo-, ki je s tolikšnim, razumevanjem in navdušenjem sledilo stvarnim izvajanjem govornikov in d-iskutantov ter je strnjeno v sVo-ji volji, ne- more- in ne bo propadlo. Nočemo obupavati, temveč delati in se boriti, ke-r pravica je na naši strani in pravica končno vedno zmaguje tudi v najtežjih okoliščinah.
Spominjam se, da smo v stari avstrijski monarhiji morali prepevati v šoli o cesarju in da večna bode- Avstrija. Avstri-
domovinski list našega bivanja na tej zemlji od davnih dini. Petje- je vsekakor važno in hvaležno sredstvo naše prosvete-, saj nudi, prelep užitek, navdušuje, druži in drami. Zato velja vse priznanje onim,
ki jo gojijo z veliko Vnemo in predanostjo. S tem seVa ni rečeno-, da je s petjem izčrpano Vse prosvetno- (izživljanje-, ker področje ljudske p-rosvete je obsežno in
škodo, ko nam ob sezoni ravno močna tuj-sko-prometna frekvenca omogoča boljšo odprodajo- naših pridelkov.
Kakor slišimo, se je pred nedavnim okoli tega perečega vprašanja nekaj vendarle zganilo, kar samo pozdravljamo in že-limo, da bi se načrt zares- čimp-rej tudi izvedel. Kakor zvemo, so- bila, razpisana gradbena de-la na cesti Pod Lipa, — Piramida. Gradbena dela bodo- poverili tvrdki, ki bo predložila najugodnejše- pogoje. Za izvedbo načrta je predvidena skupna vsota 3,3 milijona šilingov. Gradnja bo izvedena V Več letnih obdobjih, kakor bodo dopuščala razpoložljiva denarna sredstva. Za letošnjo- gradbeno1 stop-njo- je določenih V rednem proračunu 400.000 šilingov.
ja je propadla;, ker ni ravnala s slovanskimi narodi V državi po načelu, da je pravičnost temelj države. — Propadla jenih! nacistična država,, tisočletni Hitlerjev »rajh«, Večna Nemčija, ker je krvavo teptala najosnovnejše pravice nenemških narodov, jih nasilno- iztrebljala in obsodila tudi nas koroške Slovence na smrt. Redčili so nas-, toda uničili nas niso-. Naša borba, in upor je vse drugačen,, borimo se za pravice in lastno- narodno življenje, jemljemo in kratimo pa nikomur ničesar, kar je enodušno naglasilo tudi veliko zborovanje.
Na zborovanju so med drugim ostro- obsodili tudi delovanje zastopnika tako-ime-noVanih »Windischarjev« profesorja dr. Einspielerja, ki se na vse kriplje prizadeva,, da bi med slovensko govoreče-prebivalstvo' vnesel teorijo o »vindišar-stvu« ter se trudi, da bi mu Vzel zavest pripadnosti svojemu lastnemu rodil. Čudimo se, da profesor dr. Einspieler poučuje na srednji šoli slovenščino, ne- pa »vindi-šarskega« jezika, ker pač takega jezika na Koroškem ni. Vindišarstvo je lel prva stopnja zai narodno o-dpadništVo. Ne verjamemo, da bi, se človek, ki je študiral slavistiko, ne zavedal, da je njegovo početje grd in zlonameren zločin nad, slovenskim ljudstvom. Vemo, da so tudi med Nemci poštenjaki in, objektivni ljudje, ki takšno dejavnost ne odobravajo ter jo drugače ocenjujejo. Tudi ta, profesor nam ne bo- pameti solil, ker ne spimo, temveč se prebujamo.
Mi pa, kljub vsemu, ostanemo-, kakor smo bili!	Č. M.
mnogostransko-, čemur bomo- tudi posvečali vse razpoložljive sile in sposobnosti.
Minulo nedeljo- je bil pevski, koncert v Šmihelu nad Pliberkom. Pred občinstvom, med katerim je bilo razveseljivo- Veliko-
mladih ljudi, so se na odru, zvrstili, pevci združenih moških zborov SPD Pliberk in okolica, Železna Kap-la, in Št. Vid V Podjuni pod vodstvom zaslužnega pevovodje-Zdravka Hartmana-. Ljudje so pričakovali, da bodo- spot slišali vrsto le-poi zapetih pesmi in z navdušenjem aplavzom so- potrjevali, da se niso- zmotili. NedVomno so zbori od zadnjih nastopov še bolj napredovali ter se lahko! uvrščajo med zares kvalitetne zbore- ter zadovoljijo tudi zahtevno občinstvo. Navdušenje se je stop--njevalo od p-esmi do p-esmi, in, ljudje s-oi top-lo ploskali pevcem in pevovodji d-o prekipevajočega vzhičenja c-b zadnji, glasbeno težki mogočni pesmi »Molitev«, ki je V ubrani harmoniji in pestrosti glasov’ napolnila dvorano.
Na prireditvi je spregovoril predsednik SPZ dr. Franci Zwitter in med drugim de-jail, da je pesem spremljevalka našega človeka v vseh časih, veselih in žalostnih. Peli so jo- v kacetih in izseljeništvu ter borci-partizani v gozdovih. Tudi najnovejši napad na naše pravice, ki predstavlja protizakonito- okmjevanje slovenščine v šolah, nam pesmi ni vzel. Tudi s pesmijo se borimo in dokazujemo, da smo nesporno tukaj. Ne priznamo nobenih odjav od pouka slovenščine, izsiljenih s pritiskom in grožnjami ter pod vtisom še nepozabnih grozot polpreteklega časa ustrahovanih ljudi. Navzoči, so govornikove besede- sprejemali z viharnim pritrjevanj em.
Z dobro recitacijo »Naš narodni dom« od Simona Gregorčiča je postregel tov. Blaž Singer. Pesem Vsebuje značilne verze, besede, ki s-o- tudi danes prav primerne.
Koncert V Šmihelu je bil lep- uspeh. Naslednji nedelji pa bode- koncerti na Radišah, v Ločah in Logi Vasi ter opozarjamo na vabilo v današnji številki lista.
Bilčovs
Pred nedavnim smol praznovali v gostilni pri Miklavžu, kjer se- pač pogosto- dogajajo pomembni dogodki življenja v naši vasi, spet veselo svatovščino. Mlada človeka sta sklenila zvezo za vse življenje1. Nevesta je bila domača hčerka očeta Janka Ogrisa in njegove žene in je seve samoumevna, da so- obhajali poročno slavje na nevestinem domu. In zakaj tudi ne? Saj je znano-, da; znajo pri Miklavžu za take priložnosti dobro pripraviti Vse, kar je treba. Gostje, o-koli 60 pol številu, so tudi topot enodušno- in z zadovoljstvom potrdili zgorajšnjo ugotovitev.
Nevesta Marija Ogrisova je marljiva in dobra pevka ter igralka v domačem slovenskem prosvetnem društvu. Njena dejavnost je prozoren dokaz dobre vzgoje v zavedni hiši, ki je ostala značajna, kljub vsemu težkemu, kar je prišlo nad koroške slovenske družine posebno v' času naci-
stične strahovladi. Tudi Marija, še otrok v predšolski dobi, je morala s svojimi starši in ostalo družinoi V izseljeništvo-, v tujino, proč od domačije in domačega kraja, kjer je rasla prva in brezskrbna otroška leta pod varno roko roditeljev, ki sta družini in domu posvečala VsO skrb in ljubezen. Kaj je takrat čutilo otroško srce, je težko dojeti v nebogljeni besedi. Gotovo pa je v globini krvavelo-, ko- je slutilo neizrekljivo bol, žalost in gnev svojih starejših svojcev, najbolj ateja in mame, ki sta na svoji ljubljeni domačiji izpolnjevala le svojo sveto dolžnost sebi, otrokom, narodu in tudi državi, odklanjala, pa krivica in nasilje.
Ženin Rupert Gass-er, tesarski po-lir, posveča poleg svojega marljivega poklicnega dela svoj prosti čas tudi z veliko- vnemo naši narodni prosveti. Tudi Rupert je pevec, navdušeni tamburaš in eden najboljših igralcev V okviru našega prosvetnega društva;. Lahko se nadejamo, da bosta mlada novoporočenca, ki se vzkladata po duhu in plemenitih idejah, v naj lepši harmoniji korakala na skupni življenjski poti. Upamo, da bo-sta tudi odslej, ko sta si ustanovila svoje lastno ognjišče, posvojili sposobnostih prav' tako pomagala pri našem prosvetnem prizadevanju v zavesti, da s tem do-p-rinašata dragocen prispevek k napredku in o-hranitvi slovenskega ljudstva na Koroškem.
Mladima novoporočencema, Mariji in Rupertu, srčno- čestitamo-!
Sele — Kot
Z zadovoljstvom lahko poročamo, da na naši šoli ni bilo- nobene- odjave- od pouka, slovenščine. Nastane vprašanje-, ali se pri nas še Vsi ljudje- zavedajo svoje narodno sti, saj Slovenci soi končno po rodni Vasi. Ne bi mogli tega v celoti trditi, ker tudi v naše kraje- pljuska val germanizacije. Verjetno p-a, je, da so si starši ohranili zdravo razsodnost in vedo, da je z;a otroka v bodočem življenju koristno-, da obvlada oba deželna- jezika ter ne verjamejo in nasedajo tistim, ki bi jim radi dopovedali, da je pouk slovenščine- nepotreben, ker se baje s tern jezikom nikamor ne pride.
Slišimo tudi, da so bili v' nekaterih krajih prav privandrani tujci največji priganjači za odpravo slovenskega pouka. Takšnega pojava pri nas nismo opazili, ker prvič jih je med nami prav malo in tisti, ki med nami živijo, skušajo- biti pošteni in živeti v soglasju z domačim slovenskim prebivalstvom. SeVe niso z nami istega mišljenja glede uresničitve- člena 7 Državne pogodbe, kar pa niti ni čudlno, ker s svo-je strani nikoli ne slišijo- kaj pozitivnega. o tem Vprašanju, niti V tisku, niti iz nobenih ust. Kljub temu pa,, čel siei oni dokopljejo do tega, da nas cenijo in spoštujejo, jih cenimo in spoštujemo tudi mi.
Na naši enorazredni šoli torej ne- bosta dva razreda — dva tabora,. Otroci se bodo poleg ostalih predmetov učili oba, deželna jezika, kar bo v korist vsakemu posamezniku ter tudi v prid, mirnega medsebojnega sožitja ter razumevanja v naši skupni domovini.
Globasnica
Velika jei zaskrbljenost, ko se tu in tam pojavlja nevarna in huda bolezen otroška ohromelost. Bolezen lahko konča si smrtjo- ali dolgotrajnimi strašnimi posledicami. V Globasnici je družino Butaj dohitela takšna usodna nesreča. Petletni sinček Vili je obolel za otroško- ohromelostjo. Prepeljali so ga v bolnišnico V Celovec, toda tudi zdravniki mu niso- mogli več pomagati, otrok je podlegel bolezni. Z bridko prizadeto družino sočustvuje Vsa okolica.
KOLEDAR
Petek, 17. oktober: Marjeta Sobota, 18. oktober: Luka Nedelja, 19. oktober: Peter Ponedeljek, 20. oktober: Janez K. Torek, 21. oktober: Uršula Sreda, 22. oktober: Kordula Četrtek, 23. oktober: Severin
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA NAZNANJA
Pevski koncert
Na RADIŠAH v društveni dvorani v nedelja, dne 19. oktobra ob 3. uri
popoldne-.
Nastopita domači, moški in mešani peVski zbor s koroškimi narodnimi in tudi umetnimi pesmimi. Prvič s-e bodo naše pevke na domačem odru predstavile V lepih narodnih nošah.
V	LOČAH V dvorani gostilne pri Pušniku V nedeljo, dne 26. oktobra ob
V* 3. uri popoldne in
V	LOGI VASI V dvorani gostilne p-ri »Marici« isti dan ob 7. uri zvečer. Koncertirajo združeni moški zbori SPD »Edinost« V Pliberku, SPD »Zarja« v Železni Kapli in SPD »Danica« v Št. Vidu v Podjuni pod1 vodstvom pevovodja Zdravka- Hartmana.
Spet bomo- lahko deležni lepega umetniškega užitka, saj ljubimo našo slovensko pesem, ki je naše rodove; vedno spremljala ob vseh lepih in hudih časih. Srčno vabimo k številni udeležbi na Vse tri koncerte!
SPZ

Cesta od Pod Lipe na Piramido zahteva popravilo
STOGLAVI ZMAJ
Lojze Zupanc;
Bober v Brodeh
V Biserni deželi, obsežni dlolini sredi orjaškega pogorja, ni biloi biserov. Verjetno so kdaj v davni davnini bili tod biseri, verjetno'...
Ljudski pevec, pastir Slavec je zapel, kadar koli mu je trpljenje ljudstva trgalo srce, zapel je samo goram, samo' čredi ovac:
»Biserna dežela, biserna si res!
Biseri: solze nesrečnih so otrok, kapljice potu so spehanih na smrt!
Zmaj stoglavi terja.: ,Dajte mi zlata!', terja golta ga stoletja že.«
Stoglavi zmaj, knez Kondor, ki je vladal siromašni pastirski deželi, jei terjal pla.čiloi davkov v suhem zlatu. Vsako leto ob noVem letu so mu morali rodovni starešine izročiti toliko zlata, kolikor je tehtalo knezovo! telo.
Moški in ženske, bolehni starci in še nedorasli otrofci so dan in noč, poleti v peklenski vročini in mrazu bredli po gorskih hudournikih, rekah in potokih, bredli so in iskali ter zbirali dragocena zrnca zlata, dal so ustregli nenasitnemu samo-gottnežu. Tudi v prejšnjih časih, ko so deželi vladali Kondorjevi predniki, ni bilo prijetno!, takoi hudo, kakor za Kondorjevega knezo vanja, pa ni bilo- nikdar, zakaj Kondor je bil orjak. Rodovi so morali zbrati milijone in milijone zrnc, da so zadostili knezovi požrešnosti. Pogosto se je ta ali drug rod pehal dneve in tedne, pa ni zasledil niti najskromnejšegd zrnca iskanei kovine. Zlata je bilo Vsako leto manj, KondbrjeVa teža pa se je Večala iz dheVa v dan.
Knez se je redil in redil. Dvorski kuharji so mu morali kuhati samo jedi, ki so pospeševale njegov tek in množile njegovo težo. Ko je biloi knezu štirideset let, je bil tak debeluhar, da ga ni bilo na svetu enakega. Teža ga je tako pritiskala, da ni mogel Več hoditi. Tudi sedel je že težko. V podzemeljske zakladnice njegovega gradu so ga nosili, da je pasel oči po neprecenljivem bogastvu biserov in zlata, pasel je oči in stokal:
»Kako sem mršav! Shujšal sem, shujšal!«
Sklical je zdravnike in jim velel: »Sestavite in dajte kuharjem tak jedilnik, da se boi najmanj podvojila teža mojega nebogljenega telesa! Saj vidite, da ne morem niti hoditi, tako sem oslabel!«
»Veličanstvo,« si je zdrznil ugovarjati deželni vrač, »saj ne hujšate! Redite se. To ne bo dobro. Imate hud pritisk krvi. Utegnilo bi se primeriti, da bi Vas zadela kap...«
Knez, ki je bil praVa jeza, je Vzrojil in pri priči ukazal biričem:
»Obglavite predrzneža!«
Komaj je sodbo1 izrekel, že se je skotalila nesrečnikova glava.
Nihče Več mu ni oporekal.
Nobena jed mu ni bila dovolj redilna. Kuharji so trepetali, on pa je komaj komaj še dihal.
Bližal se je praznik novega letal, dan, ko so Vsako leto položili kneza vpričo rodovnih starešin na tehtnico. Kondor se je dal že nekaj dni pred novim letom stehtati naskrivaj. Teža je bila nezaslišano velika:.
»Malo, mnogo' premalo!« je tožil. »Lačen sem! Izstradati me hočete!«
In je jedel, jedel...
Novoletni naVečer je Kondorju jemalo sapo. Kazalo je, da ga bo zadušilo. Poklical je zdravnika.
»Zastrupili so me!«
»Ne, Veličanstvo! Močan krvni pritisk imate. Moram vam puščati kri.«
Puščati kri? Puščati dragoceno težo suhega zlata? Nikdar ne!
»Dam Vas, dam Vas...« je grozil knez, pa ni utegnil skončati začetega stavka. Pritisk krvi mu je razgnal srce, mast mu ga je zalila.
Ljudstvo si je oddahnilo, zakaj knez ni imel nobenega potomca, in si odtlej vladalo samo.
Pevec SlaVec pa je na ves. glasi zapel vsej deželi, vsem ljudem, ne samo' goram in drobnici:
»Stoglavi zmaj zastrupil se je sam!
Je dolgo pil najhujši strup: zlato!.
Stoglavi zmaj zastrupil se bo vsak,
ki si V zlato vkoval bo um, srce!«
Prebrisana raca
Sredi ribnika je plavala debela raca. Volk jo je videl in zahotelo se mu je njenega svežega mesa. Prihuljeno se je odplazil do roba ribnika in zaklical raci:
»Dober dan, račka! Kako si lepa! Prava lepotica med lepoticami. Ampak tvoja mati je bila še mnogo mnogo lepša!«
»Kako pa to Veš?« je dejala raca.
»Joj! Kaj ne bi vedel. Saj sem jo vsak dan videl,« je Vzkliknil volk in zavil svoje hudobne oči proti nebu. »Veš, kadar je ona plavala proti obali, je vedno ponosno dvigala glavo in zatisnila eno oko. Takrat je bila tako krasna, kot nihče naokoli. Vsi sot se ustavljali in jo' gledali. Škoda, res, da ti tega ne znaš!«
»Kaj ne bi znala!« je ošabno odvrnila raca. »Le poglej me!« In raca se je našopirila, dvignila visoko svojo glavo, zatisnila eno oko in mirno plavala po vodni gladini.
»Dobro, dobro!« je zaklical Volk. »Vidim, da si precej podobna svoji materi. Ampak zamižati na oba očesa in hiteti, tega pa gotoVoi ne znaš.«
»Pa znam! Le poglej!«
In neumna raca je na vso moč dvignila svojo glavo, zaprla oči in odplavala slepo naprej. Komaj pa se je zadela ob obalo, je — Šavs — volk zagrabil neumno' raco, se zasmejal svoji prebrisanosti in hotel raco kar pri priči pojesti. Seveda, lačen je bil.
Raca je spoznala, da jo je volk pošteno potegnil, zato se je tudi ona kaj hitro znašla.
Že ji je volk hotel odgrizniti glavo, ko mu je karajoče dejala:
»Veš kaj, dragi volk, tako1 pa tvoj oče ni nikdar delal!«
»Kako pa?« je hotel vedeti volk.
»Predno je začel jesti goske, se je vedno vsedel, dvignil svoje tačke k nebu in se zahvalil gozdnim duhovom, da je dobil tako masten grižljaj.«
»Saj jaz prav tako delam,« je dejal volk in položil raco poleg sebe. Vsedel se je in dvignil svoje kosmate tace kar se je dalo visoko.
Na to pa je raca čakala. Smuknila je v ribnik in brž odplavala od brega. Ko se je volk nehal zahvaljevati, je bila raca že sredi ribnika in se mu na vso1 moč hihitala. Joj, kako- je bil volk jezen.
»Da bi te zlodej,« je robantil. »Bila si prebrisana bolj kakor jaz!«
Včasih so se Ločani takole rogali Broj-cem:
V Brodeh ob Poljanščici imajo v tolmunu priklenjenega bobra. Brojci nimajo mostu, pa se čez Poljanščico nosijo! štu-paramo. Pa bi si že lahko! zdavnaj postan vili tudi most, če bi jim ne bilo! treba noč in dan čuvati priklenjenega bobra, da bi jim ne ušel...
Nekoč pa je ošabni oskrbnik loškega gradu prišel V Brode in vprašal Brojce, V katerem tolmunu imajo bobra.
»Če hočete, ga lahko vidite!« sei jei oglasil mlad navihanec, ki se mu je zamalo zdelo, da se grajski prisklednik norčuje iz BrojceV. »Kar z menoj pojdite in zanesel vas bom čez Poljanščico, spotoma pa boste' Videli še tisto skalo V tolmunu, ob katero je priklenjen bober.«
In ošabni oskrbnik je zares splezal mladeniču na ramena. Ta ga je štuparamo nesel čez Poljanščico, v sredini reke pa ga, je stresel z ramen in zaklical:
»Zdaj si pa le oglejte bobra, priklenjenega V tolmunu!«
Oskrbnik se je moker kol cucek izko-bacal na suho in jo med smehom privoščljivih BrojceV ucVrl V Loko.
Od takrat nihče več ne upa vprašati v Brodeh, kje je tisti tolmun, kjer je priklenjen bober. Pa tudi štuparamo se Brojci nič Več ne prenašajo čez reko, ker so si nedavno zgradili moist, ki ni most, ampak lesena brv.
A
ODKRITJE
— Človek, zakaj pa držite cigareto' s prižganim koncem V ustih!
’— Glej no, jaz sem si pa že mislil, iz kako slabega tobaka je narejena, da me tako peče!
Sin o svojem očetu v raznih starostnih dobah
Španci imajo v tem primem staro pri-slovico. Pravi takole: Petletni sin se hvali svojim vrstnikom:
»Moj atek zna vse!«
Nadebudni sin ima deset let:
»Moj oče Veliko' zna!«
Zdaj ima že petnajst let:
»Moj stari ne zna kaj prida!«
Odrasel je in ima dvajset let:
»Moj stari ne zna prav nič!«
Sin ima; že trideset let:
»Moj oče tudi nekaj znal«
S štiridesetimi leti misli sin še drugače: »Oče marsikaj zna!«
Sin je na višku svoje moči, ima petdeset let:
»Moj oče, ta zna vse!«
Sin je že prešel šestdeseto leto:
»Če bi bil molj oče še živ, bi ga vprašal za sVet!«
jr	----------
K/e ste,
j___ Lamutovi?
j j j*Anton Ingolič
»Vidiš,« je odgovoril smeje, »tebe zebe v obe nogi, mene pa samo v eno, samo* v levo. In če bi kdaj obležal v snegu in bi bila nevarnost, da mi leva noga zmrzne, bi zažgal tole lesenjačoi in si tako obvaroval levo nogo. Povej, ali lahko storiš ti kaj takega?« Teta Meta je bolj tiha, še nikoli ni rekla hude besede ne materi ne njemu in tudi ne Štefki, čeprav je zadnjič po nerodnosti zadavila piščančka. Kaj očetu ni prav na Motniku? Res, kar je prišel, še ni šel gor, čeprav ga je mati že Večkrat povabila s seboj. Zadnjič je obljubil, da bo prišel za nami. »Kje je Luka?« so vpraševali zgoraj na Motniku. »Prišel bo,« je rekla mati. Bolj in bolj nestrpno je pogledovala skozi okno. Pa ga ni bilo. »Zakaj nisi prišel?« ga> je vprašala zvečer, ko smo se vrnili. »Na Motniku nisem ničesar izgubil.« »To bi bil moral reči pred; trinajstimi leti.« »Nisem se' jaz Srebotnikom ponujal!« »Bi ti povedala, kdo se je komu ponujal, pa sem rajši tiho!« »Je res; bolje tako.« Kakor vedno, je tudi v tistem prepiru imel oče zadnjo besedo. Tedaj nisem pazil na njune besede. Šele zdaj
sem začel spoznavati, da imajo globlji pomen. Je to V zVezi z nesrečo, ki se je boji mati? Bila so me sama ušesa,
»Vem, zakaj ti ni obstanka na Strmcu.«
Od kod ta materina trdota? Ko očeta ni bilo, smo Vendar vsak Večer molili za njegovo vrnitev, tudi prve tedne po njegovi vrnitvi je govorila ljubeznivo z njim.
Oče' ni odgovoril. Obrnil se je k zidu. To je bilo znamenje', da je končal s pon govorom.
Vedel sem, da se mati stežka premaguje, da ne bi povedala tistega, kar je med njima, tistega, kar bo prineslo' nesrečo. Po tihem je zajokala. Njen jok je bil čedalje glasnejši, pretresljivejši. Zdelo se mi je, dlai je ura obstala, miš prenehala glodati in da celo Ravs prisluškuje. Oče pa se ni ganil. Čez čas sem' zaslišal njegovo globoko dihanje. Torej je celoi zaspal? Radi bi bil stopil k materi, pa me je toi, kar je bilo med njo in očetom, zadržalo, čutil sem, da je nekaj tako hudega, da je jaz s sVojoi jecljajočo! besedo ne bi mogel potolažiti.
Toda, kaj je to? Kaj?
Zaspal sem šele, kol je mati le šei ječala. Še v sanjah mi je biloi bridko.
Kako rad bi bil očeta občudbval brez pridržka! Leto dni se j etepel na ruski fronti, kolikokrat je samo zato ušel smrti, ker je bil bolj pogumen kot drugi, enkrat je rešil ujetništva pol čete; ko mu je bilo vojskovanja dovolj, pa je s tremi tovariši
prešel na rusko stran, Tam je najprej stradal po ujeitniških taboriščih in si obiral uši, pozneje so ga z ujetniki-Nemci odpeljali v Sibirijo, kjer je sprva delal na kmetih, kmalu pa je, ker se je naučil ruščine, postal pri bogatem posestniku tolmač in nekakšen oskrbnik. Tu se mu je dobro godilo, Vse do revolucije. V tisti zmešnjavi sprva ni Vedel ne kod ne kam, delal je nekaj čaša tu, nekaj časa' tam, bežal iz kraja v kraj, se tolkel nekaj mesecev na strani rdečih in se naposled odpravil na dolgo pot proti domu. Doma, je komajda prijel za delo, na dnino splol ni šel, čeprav so prihajali ponj. Zahajal je dol V Podlog, od koder se je sprva vračal zgovoren in dobre Volje, pozneje pa bolj in bolj nasajen. Zdaj na pomlad, ko bi moral vzeti V roke motiko ali sekiro, pa je šel v jamo. Ne samo prvo jutro, tudi še nadalje sem ga z občudujočimi, in obenem vprašujočimi pogledi spremljal dol do PodmenikoVega gozda in zvečer nestrpno čakal, kdaj se bo pokazal na Strmcu. Prihajal je še pozneje kakor prvi dan. Videlo se mu je, da jo izmučen, toda nič na njem ni ka,zalo>, da, si bo* premislil, da bo naslednjega jutra ostal doma, Kak Večer z materjo1 nista spregovorila lepe besede!, kak večer pa sta govorila, kakor da je Vse prav in v redu.
Neki Večer je prišel, ko smo že legli, Štefka je celo že spala; jaz sem se nekaj časa, preobračal na svojem ozkem ležišču,
slednjič pa obležal negibno, kakor da sem zaspal, v resnici pa sem napeto čakal, kaj bo, ko se bo Vrnil oče. Že po opotekajočih korakih pred kočo sem spoznal, da je vinjen, bolj kakor, navadno. Ni takoj vstopil, prigovarjal je Ravsu, ki je zadovoljno bevskal. Šele čez čas je odprl vežna vrata. Trudil se je, da bi brez ropota prišel v sobo, kar se mu pa ni posrečilo'. Sredi sobe je obstal. Bilo je tolika svetlo, da sem videl, kako ima ramena široka, naravnost mogočna. Kolikokrat je ta dan zamahnil s krampom, koliko' huntov premoga je nakopal? Osem ur je sto in več metrov debela plast zemlje, peska, kamenja in premoga grozila, da zdrobi opornike in pokoplje pod seboj rudarje, med katerimi je bil tudi oče. Osem dolgih ur. Koliko je toi minut, koliko sekund? Vse to mi je šlo skozi misli, ko sem s priprtimi očmi oprezal V široka očetova ramena in drhte čakal očetove prve besede. Tudi mater sem videl in slišal, ležala je negibno! in globoko je dihala. Ves dan je delala, najprej pri Podmeniku, potem na njivi, ki smo jo spodaj ob gozdu imeli v najemu. Večkrat je prenehala z delom, se ječe zravnala, nekaj časa. gledala kot izgubljena okoli sebe in se spet sklonila k delu. Proti večeru se je komaj še obdržala na nogah. Pomagal sem ji, kolikor sem mogel, saj sem čutil, da toliko1 ne bi smela delati. Zdaj sem videl oba; očeta, goro sredi sobe, in mater, bolnico na postelji;
« — Štev. 42 (858)		
		17. oktober 1958
;; - \	NAPREDNIH GOSPODARJEV	
Redne in izdatno gnojenje {ravnikov je neodložljiva nujnost
4. letci 150 hi gnojnice in fosfata.
200 kg super-
Dočim v večanju hektarskih donosov na njivah potom setve rodovitneijšega semenja in izdatnejšega gnojenja že kar dobro sledimo potrebam in zahtevam časa in se uspešno trudimo, da bi znižali proizvodne stroške, se v gospodarstvu na travnikih in pašnikih še nismo premaknili v potrebni meri naprej. V naših prilikah, kjer predstavljajo travniki in pašniki v povprečju polovico kmetijske površine, pa je prav gospodarstvo na travnikih in pašnikih odločilno za uspeh in rentabilnost kmetovanja sploh.
1.	Gospodarski preudarek
Ni pretirano, če postavimo, da je v danih gospodarskih pogojih in v pogojih, ki jih bo kmetovanju postavilo porajajoče se skupno tržišče 17 evropskih držav, prav redno in harmonično gnojenje travnikov in pašnikov ključ k konkurenčnosti naših kmetij z živalskimi proizvodi. Danes, ko je tudi po naših vaseh poljsko delo že precej mehanizirana —. tu in tam celo preko potrebe — gnojenje travnikov in pašnikov lahko neverjetno naglo sproži viden porast produktivnosti kmečkega dela. Z gnojenjem povečamo pridelek krme na travnikih in pašnikih, s tem pa na njivah v prid krušnemu, industrijskemu in krmnemu žitu zmanjšamo površino, ki jo imamo pod krmnimi rastlinami (detelje, deteljnotravne mešanice, umetni travniki, vigredne, in poletne krmne mešanice). S tem pa tudi zmanjšamo, ponekod pa se sploh znebimo nakupa dragega
Zadnji čas T,a čiščenje in beljenje hlevov
Eno izmed Važnih opravil sedaj, ko je še toplo in ko je živina na paši, je čiščenje in beljenje hlevov. Praviloma je treba stare hleve čistiti in beliti dvakrat na leto, spomladi, da preženemo iz njega kali, ki po zimski sopari in ostankih plesnive ali šepnite zimske krme, in jeseni, da odstranimo Vso nesnago, ki se je v hlevu naselila od poletne vročine in od muh. Enkratno čiščenje in beljenje, in sicer na. jesen, pa je potrebno v vsakem, hlevu, tudi v tistemu, ki je najbolj zračen.
Čiščenje in beljenje mora biti temeljito'. Hlev je treba počistiti od stropa do tal vključno vseh vrat, oken, šip, jasli, verig, lijahov za krmo in vsega hlevskega orodja. Po splošnem čiščenju in potem, ko smo vse lesene in železne dele oprali z kroi-pom, ki smo mu dodali 3 % mažovega mila ali sode, je prav, če hlev tudi desin-ficiramo. Raztopini za desinfekciio primešamo nekaj ugašenega apna, da bomo potem lažje pregledali, če je bila desinfek-cija res popolna.
semena, ki ga zahteva pridelovanje! krmnih rastlin na njivah. Namesto 500 šil., ki jih po hektarju letno najmanj stane seme krmnih rastlin na njivah, lahko kupimo Vsako leto 300 do 400 kg hyperfos-fata in 300 kg kalijeve soli kar ob rednem gnojenju s hlevskim gnojem zadostuje za gnojenje 2 hektarjev travnikov in pašnikov. Že po dVeh do treh letih rednega gnojenja bomo na travnikih namesto dosedanjih 30 do 40 nakosili 80 in Več met. stotov sena po hektarju. Najvažnejše pri tem pa bo, da bomo na ta račun najmanj 1 hektar njiv Več lahko zasejali z žitom in strniščnimi rastlinami1, kar bo letno produktivnost kmetije povečalo najmanj za 5 do 7 tisoč šilingov.
Ta preudarek zgovorno kaže, da je gnojenje travnikov in pašnikov ključ k povečanju produktivnosti kmetije in kmečkega dela. Mirno- tega pa. redno gnojenje travnikov in pašnikov poveča pridelek hlevskega gnoja, kar omogoči boljšo harmoničnost humusnega gospodarstva. Zaloge humusa na njivah in na travnatem svetu se pričnejo Večati. Čim večje pa so, tembolj izdatno lahko gnojimo z umetnimi gnojili, tembolj se veča odpornost zemlje in rastlin proti suši in tembolj bodo ob en-kem delu kakor doslej naraščali donosi in kvaliteta pridelkov na, kmetiji. Prav to pa je neobhodna nujnost našega kmetovanja.
Potrdila za to trditev najdemo na, številnih visokoproduktivnih kmetijah tudi že po naših vaseh.
2.	‘Bistvo gnojenja travnikov in pašnikov
Še naletimo na primere, kjer kmetovalec ravnokar postavljenemu ugovarja, češ, da prihaja gnojenje bolj do veljave na njivah. Navidezno' morebiti tu in tam tako izgleda, res pa to nikakor ni. Če bomo pričeli travnike tako redno gnojiti, kakor že desetletja gnojimo njive potem bo prihajala gnojenje na travnikih ravno tako, če ne bolj do veljave, kot pa sedaj na njivah. Na njivah raste običajno naenkrat samo ena vrsta rastlin, ki ima globoke ali pa plitve korenine. Na travnatem svetu pa raste več vrst rastlin v harmoničnem sožitju, ki se izpopolnjujejo tako po globini korenin kakor tudi pci višini nad zemljo. Vsled tega posrkajo V zemlji vso hrano in ne dopustijo, da, bi se zgubila V spodnje plasti, kakor se pač to na njivah iz leta v leto dogaja,
Na njivi raste poi gnojenju le tisto, kar smo- sejali, na travniku pa takoj zapazimo zboljšanje ruše in naenkraten pojav trav, detelj in zelišč, ki jih prej ni bilo in ki so po višini in krmni vrednosti boljše odi prejšnjih. Zaradi tega je učinek gno-
jenja na travnikih — če je bilo izdatno — večji od učinka na njivah.
Enostransko gnojenje na travnikih ne pokaže uspeha. Na travnike spadajo hlevski gnoj in umetna gnojila. S hlevskim gnojem obnavljamo humus in drobnoživke V zemlji, fosforna kislina in apno pospešujeta rast detelj, dušik trav, skupno, s kalijem pa zelišč. Travnik potrebuje več fosforne kisline, pašnik pa, več dušika.
3.	Načel rednega gnojenja
Strokovnjaki pravijo, da potrebuje: travnik Vsako letoi po hektarju 30 do 40 kg čiste fosforne kisline, 20 do1 200 kg čistega dušika ter 60 do 80 kg čistega kalija. Več s travnika pridelamo, bolj izdatno mu je treba gnojiti. Zaradi tega na splošno priporočajo naslednje redno gnojenje:
1.	leto 500 kg ThomasoVe moke ali 350 kg hyperfosfata in 300 kg kalijeve soli
2.	leto 100 do 150 q vležanega hlevskega gnoja,
3.	leto 350 kg hyperfosfata ali 500 kg Tho-masove moke in 300 kg kalijeve soli
Z gnojenjem po tem načrtu imajo travniki in pašniki svojo letno potrebo po fosforni kislini, kaliju in apnu krito, pičlo pa je zadoščeno potrebi po dušiku. Z dušikom (nitramoncalom) je treba Večinoma še dodatno gnojiti in sicer v prvem in tretjem letu spomladi, po prvi in drugi košnji — vsakokrat 50 do 75 kg/ha —, v drugem in četrtem letu, ko gnojimo s, hlevskim gnojem in gnojnica, pa v primerih slabega gnoja in redke gnojnice po drugi košnji s 50 do 75 kg nitramcncala, po hektarju. Na kislih zemljiščih, kjer opazimo kislico ali preslica, je treba vsako' četrta leto še dodatno gnojiti z 10 do 15 g cglikovo-kislega apna.
Tak Vrstni red gnojenja omogoča sprostitev Vseh rezerv, ki jih imamo skrite v travnatem svetu. Po tem Vrstnem redu naj bi pričel gnojiti travnati svet Vsak kmetovalec, najprej na najboljših travnikih, pozneje pa tudi na. slabših. Na najboljših travnikih bo učinek največji in najhitrejši, kar v pogledu na gnoj in izdatke za umetna gnojila pomaga k postopnemu rednemu gnojenju celotnega travnatega sveta.
Blaž Singer
iiasŽFizpifve Hvali s kvcm&ivjem
V krompirjevem, listju in steblih, v krompirjevem; semenu, ki zraste na pršič-kih stebel V obliki jagode in V poganjkih krompirja je strup šolanim Največ ga je v kailičkih, ko krompir v toplih, shrambah na spomladi skali. Prav tako je precej solanina pod olupjem zelenih gomoljev.
Solanin je hud: strup' za ljudi in živali. Je pa v vroči vodi topljiv, tako' da ga lahko iz gomoljev odstranimo, če odlijemo Vodo, v kateri smo krompir kuhali. Če pa poganjke skrbno ne potrgamo in potem okuhan. krompir pokladamo prašičem, ne da bi odlili vodo, pride do' zastrupitve živali. Najbolj nevarno seveda pa je, če kuhamo krompir s poganjki. Vred. Kalički so, kakor rečeno, najbolj strupeni. Na to morama skrbno: paziti prav sedaj V toplih mesecih, ko bo marsikdo za prašiče še kuhal star krompir. Prav tako je nevarna! še zelena krompirjevka, če ž njo' krmimo živali.
Kakšna znamenja kažejo zastrupljene živali?
Prašičev se loteva nekakšna omotica in slabost V križu ter bolj ali manj huda ohromelost udov. Prašiči se: opotekajo, kot bi bili pijani, popadajo jih krči. Včasih pa, začnejo kozlati, se močno slinijo, lovijo sapo, so napeti ali dobijo krčevito drisko. Pogostoma opažamo izpuščate na koži, zlasti po nogah, okoli zadka,, po vimenu oz. po mošnji in na vratu. V izjemnih primerih opazujemo tudi krvemočnost.
Vidimo torej, da se zastrupiljenje lahko pokaže V najrazličnejših oblikah. V najhujših primerih pa, žival popolnoma, ohromi. Pri močnem zastrupi j eniju se celo zgodi, da kar nenadoma tudi pogine.
Solanin je strupen za vse vršite živali. Tudi kokoši poginejo, zlasti poi zaužitju krompirjevih semenskih jagod,
Do zastrupitve pride pa, kaj lahko tudi z gnilim,, nagnitim in sploh razpadajočim, krompirjem. Tu se stvarjajo sicer drugi strupi, ki so pa zdravju prav tako škodljivi, kakor solanin.
Kaj naj storimo, če pri prašičih opazimo zastrupljenje s krompirjem?
Če soi prašiči zaužili velike količine strupa,, nobeno zdravljenje ne, pomaga kaj prida. Vendar V Vsakem, primeru takoj pokličite Veterinarja, ki bo' prašičem vbrizgal zdravila za, okrepitev srca, in za naglo odvajanje. Če zastrupitev ni prehuda in če z zdravljenjem ne boste odlašali, bo prašiče lahko rešil. Sami pa, nikdar ne zalivajte prašičem kakšnih zdravil, ker bo šlo zdravilo, v pljuča, namesto' v želodec.
Poglavitna, skrb pa naj bo, da pri krmljenju s krompirjem raVnamoi kar se da vestno, torej da gomolje pred kuhanjem skrbno preberemo, dai odstranimo vse poganjke' in da, vodo, V kateri smo parili krompir odlijemo. Krompirjevih stebel in listov tudi ne smemo krmiti surovih, marveč jih skuhamo. Prav takoi skrbimo, da ne pridejo kokoši do krompirjevega semena.
vedel sem, da oba trdo delata, vendar ni delo tisto, zaradi česar trpita. Tisto je nekaj drugega, nekaj hujšega. Oba sta se mi zasmilila. Kaj pomaga očetu, da je prehodil skoraj pol sveta, kaj pomaga materi, da je več kot pet let držala pokonci naša kačarijo, kaj jima pomaga, da se ne strašita nikakršnega dela, pred tistim najhujšim sta brez moči!
Oče še vedno ni spregovoril. Čutil se je krivega, iskal je primerno besedo, rad bi, da bi biloi drugače. Nisem ga sovražil, celo bližji mi je bil kot zadhje' čase. Pomagal bi mu bil rad, pomagal obema. Mati se ubija na zemlji, oče pod zemljo, čemu bi grizla drug drugega,? Oče, sprego'-vorite lepo besedo! Mati, potrpite! Pomenita se, kakor se pogovarjata stric Tomaž in teta Meta na Motniku!
Slednjič se je oče le oglasil.
»Že spiš, Roza?«
Očetov glas je bil dobrikajoč, mati pa ni odgovorila.
»Posedeli srna spodaj pri Raku,« je nadaljeval oče:, ne da bi se zgani). »Hudičevo je pod zemljo. Se stare rudarje daje in ne bi mene? Pozna, se mi ujetništvo. Se teden, dva, pravijo, potem bo bolje. Takoj, ko prvega prinesem denar, boš stopila dol v konzurn in kupila otrokoma pražnjoi obleko. Taka sta, da me je sram. tudi sebi boš vzela kako reč.«
»Tistega tvojega denarja ne maram!« je
mati tako rezko zavrnila očeta, da me, je zabolelo.
Oče se je samo prestopil.
»No, no, Roza,!«
Gotovo se je tudi nasmehnil, seveda, v zadregi. Slekel si je suknjič in ga pustil mimo stola kar na tla,, potem je sedel na klop ob zidu in se začel sezuvati. Neprestano je nekaj mrmral, mati pa je trdovratno molčala. Sele ko se je približal postelji, se je spet oglasila.
»Pojdi spat, kjer si spal doslej!«
Njen glas je bil še trši.
»Kje naj bi bil spal?« je vpraša! oče malodane smeje.
Materi pa ni bilo do smeha.
»Ti že veš, kje!«
»Pravim ti, da sem bil pri Raku. Človek je utrujen in. vino te prevzame, da ne moreš več vstati.«
»Vem, kje je tisti Rak. Tam V koloniji! Zaradi nje si šel tudi v rudnik. Zakaj si sploh prišel iz Rusije, če ...«
»Ne nori, Roza!«
»Za zdaj si šel v jamo; ko bo prišlo sporočilo, da Molan ni več živ, se boš sploh preselil dol v kolonijo. Ampak zakaj si mi napravil otroka? Dovolj imam dva!«
»Lahko ti povem, s kom, sem bil, lahko ...«
Oče je še vedno stal tik ob postelji.
Tako torej? Nekakšna Molanka je vmes. Šele zdaj sem se spomnil, da je to ime
že padlo V prejšnjih prepirih, ki pa niso bili nikoli tako ostri in so se kmalu polegli. Nisem Vedel, kaj naj si mislim, želel sem le, da bi mati popustila.
»Tudi za malega boš kupila kaj. Mislim, da boi fantek.«
Zaradi očetovega dobrikajočega glasu sem tudi jaz začel sumiti, da ne more biti res vse, kar je govoril. Pričakoval sem, da ga bo mati še ostreje zavrnila. Toda zgodilo se je prav nasprotno. Potegnila se je na konec postelje.
»Spravi se, že spat,« je zamrmrala. Ko je oče ležal na njeni strani, pa je rekla:, s tistim toplim glasom, ki ga je imela samo tedaj, kadar je govorila o stvareh, ki jih je imela rada. »Tudi jaz mislim, da bo fantek.« In čez čas. »Fantka, bi rajši,, kaj?«
»Fantek ali deklica, samo da bi šlo po sreči. Kdaj boi?«
»Ob žetvi.«
»Prvega bova oba šla v konzurn. Nekaj bova vzela za denar, nekaj na upanje; zdaj, koi imam stalno delo, bodo dali. Pomanjkanja ne bomo več trpeli.«
»Ali res ni nevamoi spodaj v jami?«
»Nesreča se lahko; povsod primeri, še na njivi te lahko kdo po nesreči mahne z motikoi poi butici.«
Ali sanjam ali je resnica? Ne, ura tam na steni tiktaka, Ravs vleče verigo, miška razkapa, suhljad na podstrešju; oče in mati pa ležita drug ob drugem in se pogovarjata.
»Povej, Luka, zaradi Mclanke ...«
»Ali ti nisem povedal, da je biloi končano, že davno, že pred vojsko.«
»Tudi ona dela v rudniku, V separaciji, n,e? Ne bo te pustila v miru in ti . ..«
»Kar sem si, naložil, bom: nosil.«
»Ali je tako težko?«
»Nebi rajši zaspala?«
V očetov glasi je kanila naveličanost.
»Luka, bodi dober, kakor si bil prve čase po vrnitvi. Tako lepih dni še nisem imela pri tebi.«
Nekaj časa sta ležala negibno, potem se je najprej oče obrnil k zidu, nato pa mati proti oknom. Kmalu je oče zaspal. Kdaj je zaspala mati, ne vem, kajti nenadoma so se mi zaprle oči in sanje so me zanesle na Motnik, na pašnik nad babičino hišo.
Drugi dan, sem tam zares sedel s, pastirjem Brdnikom. Rad sem, imeil starega moža, čeprav ni bil prav nič zgovoren in ljubezniv. Govoril je, kakor da tehta, Vsako besedo, a tudi poslušal je tako, kakor da vsako besedo, ki jo sliši, daje na tehtnico.
»Lamut, je torej šel v jamo,« je rekel, ko sva se pogovorila, o' ovci, ki se je prejšnji teden izgubila,, tri dni tavala po planinah, nazadnje, ko so opustili iskanje, pa sama prišla, domov. »Zaslužek je dober, to že, delo pa hudičevo. Jaz sem bil spodaj samo tri dni.«
»Tudi vi ste bili knap?«
(Nadaljevanje sledi)
iE a oddih IN	RAZVE	D	RILO
ARTHUR MILLER:	SIlGldOHOVl CSlOjO
Nekateri ljudje v naši soseščini se smejijo, večina pa jih čaka, čaka kakor Shel-donova.
To je torej ta človek, mr. Sheldon, srednjih let, s spodobno družino in spodobnim stanovanjem. Čisto navaden poslovni človek. Zadnja leta mu je dobro' šlo. Avtomobili.
Nekega večera, še ni dolgo, sta on in žena sklenila, da gresta v neki nočni lokal. Ona sd je nataknila dva briljantna prstana, si nadela zapestnico in nekaj kosov drugega nakita, nato sta pa krenila v mesto. Kaj sta tam počela, ne Vemo, vsekakor pa sta ostala skoraj dot treh zjutraj.
Vožnja domov je bila počasna in previdna, ker je bil Voz nov in Sheldon ni bil povsem trezen. Ko je Vtaknil ključ v ključavnico, je začutil, da so vrata pod njegovim pritiskom takoj popustila. Vstopila sta, prižgala v sobi luč in opazila, da je vse v neredu.
Predal pisalne mize je ležal na tleh, po preprogi so bili razmetani odrezki čekov in pisemski papir. Sheldonova sta pohitela' V jedilnico. Srebrnega servisa na mizici ni bilo Več. Sheldon se je prijel za srce, ko da ga hoče zadušiti. Gospa Shel-
Pavle Zidar:
V spomin
Mnogo pričakuješ od sonca, otrok,
a moraš biti tudi sam dober —
nikoli, tudi V šali ne smeš prižgati jeze; laži, prijatelj, ki ga častiš z veseljem in igro,
. prijatelj
bi človek postal, kakršnega se sonce in mrak boji.
don si je začela puliti lase in klicati na pomoč. V divjem strahu sta planila v spalnica.
Blagajna! Mala jeklena blagajna, ki je vedno stala V kotu omare, pokrita si škatlami in staro obleko; blagajna je sicer še zmerom bila na svojem mestu, toda pokrov je bil odprt! Sheldon je težko dihal. Gospa Sheldon je pokleknila in segla vanjo. Nič! Ničesar ni bilo V njej. Blagajna je bila prazna.
Zdrvita po stopnicah in mož zagrabi telefon. Slušalka se mu trese v roki, ko obrača številčnik. »Policija!« in zakliče v aparat: »Hiša je izropana. Pravkar sva prišla domov in ...«
Gospa Sheldon nenadoma odreveni, nato pai stegne roko in z dlanjo pokrije Sheldonu usta. Jezno poskuša odriniti njeno roko. Tedaj se njuna pogleda križata. Sheldon spusti slušalko in se zgrudi v naslanjač. Gospa Sheldon obesi slušalko, ko je glas telefonistke še zmerom odmeval iz nje.
Misli so jima bile iste, a nista jih mogla izgovoriti. Iskala sta izhod, pa. ga nista mogla najti. Naposled reče gospa Sheldon: »Nisi povedal imena ne naslova. Morda...«
»Zvedelo se bo,« odgovori, gre V salon in leže na divan.
Mine ura in nič se ne zgodi. Tedaj zazvoni. V domači halji in copatah stopa Sheldon po stopnicah nizdol. V navzočnosti tujih oseb je znal Sheldon vedno ohraniti svoj mir. Tako je bil tudi sedaj videti skoraj zaspan, ko je spustil noter dva policaja. Sprva: jima je skušal pojasniti, zakaj je spustil slušalko, ne da bi povedal ime: bil je preveč razburjen, da bi telefonistki povedal takšno malenkost. Policaja sta preiskala hišo. Nato so vsi skupaj sedli v salon in SheldonoVa sta točno popisala, ukradene stvari. Ko je Sheldon naposled zaprl vrata za policijo, je trenutek premišljeval. Končno pa spregovoril: »Jutri bova javila zavarovalnici.«
»A denar?«
»Kako sem mogel omeniti denar. Denar, ki ni nikjer prijavljen in njegov izvor ni zakonit...«
Vedela je, da na to ni odgovora, pa vendar se je bilo težko kar tako odreči 91.000 dolarjev.
»Kaj pa bova?« je vprašala,, »če ulove tatu, ko bo denar še pri njem?«
Čez nekaj časa reče Sheldon: »Tatov nikoli ne vlove.«
Minilo je sedem dni. Opoldne zazvoni telefon. Sheldon prekrije slušalko z roko in se'‘Ob me k ženi: »Moram iti, da identificiram stvari.« Glas mu je drhtel.
Vozil je počasi. Pobit je sedel za volanom. Kakor pri gledališki Vaji je nenehoma ponavljal: »Trgovec sem, denar potrebujem, da kupujem avtomobile.« Mar mu bodo verjeli? Morda. Naposled soi le navadni policaji. Nemara jim nikoli ne boi prišlo na misel, da je 91.000 dolarjev preveč za ta namen. Njegova preskrba za starost, vse je ležalo v tem denarju. Mrzel pot ga je oblil.
Na komisariatu so mu predstavili nekega starejšega moža sivih las. Potem je prišel neki uradnik in prinesel V roki vrečico. Detektiv je zaprosil Sheldona, naj mu ponovi opis ukradenih draguljev. Sheldon je vse podrobno opisal in odgovoril na vsa vprašanja.
Sivi mož je potrt sedel na stolu. Strmel je v tla. Videti je bil resigniran, zelo utrujen in zdelo se je, da mu je bilo znano, kako stvari stoije.
Naposled je detektiv stopil k pisalni mizi, odprl vrečica in iztresel nakit. Sheldon ga je pogledal in izjavil, da je njei-gov.
»Jutri boste lahko Vzeli krzneni plašč, najbrž pa tudi srebrnino,« je dejal uradnik in premeščal nakit na mizi. Po načinu, kako je to počel, se je Sheldonu zdelo, da nekaj namerava. Detektiv obrne svoje široko temnoi lice k Sheldonu in ga nenadoma vpraša: »Niste pogrešili tudi nekaj denarja?«
»Denar?« vpraša Sheldon. »Kakšen denar?«
»Glejte, to smo našli pri tem možu,« reče detektiv, seže v vrečico in potegne ven pet svežnjev bankovcev. »Tu je 91.000 dolarjev,« reče detektiv.
Ta.t je strmel V Sheldona, Sheldon pa je strmel V denar. Znoj mu je tekel pol hrbtu; srce ga je bolelo kot odprta rana. Nasmehnil se je, da bi si pridobil časa. »To je velik denar,« reče mirno in skuša v detektivskih očeh nekaj odkriti.
Ta se pa ni dal zmesti in je takoj vprašal: »Je to Vaš denar?«
»Moj?« toliko; da se nasmehne Sheldon. Pohlepno pogleda svežnje. »Lepo bi bilo, toda ni moj.«
Tat, velik silak, skoči pokonci in pokaže na denar. »Kaj pa to* pomeni?« vzklik-
Gospa Karla je hotela poklicati svojega moža, ki je delal popoldne v pisarni. Koi je šestkrat zaman klicala in je vedno slišala znak, da jo telefon zaseden, je končno pri sedmem poskusu zaslišala moški glas.
»Si ti, dragi?« je vprašala Karla.
»Seveda sem,« se je oglasilo z druge strani. »Kaj je že spet? Žarim od dela.«
»To rečeš Vedno, kadar te pokličem. Za vse drugo imaš čas. Na hitro ti moram povedati, da je klobuk odličen. Stane komaj nekaj več, toda zato je bila tudi Irena čisto zelena od jeze, ko me je okoli poldne videla V njem.«
»Irena?«
»Da, seveda, Irena;. Hudobna, kot je, je rekla, da bi bil klobuk še kar dober, toda frizura ne pristoja. k njemu. To je seveda nevoščljivost, v nekem oziru pa je imela popolnoma prav. Lase bi morala nositi krajše in tudi bolj naj čelu. In ker je že takointako skrajni čas, da bi si morala dati napraviti novo' trajno, sem šla takoj k frizerki. Na Vrsto pridem komaj ob štirih, nato sem zmenjena z Mileno in pridem šele ob pol sedmih domov. Za Večerjo se boš moral danes sam pobrigati. Priskrbi si nekaj šunke, toda ne premastne, saj Veš, da imaš pokvarjen želodec, četrt masla, štiri majhne kisle kumarice in kilo belega kruha. Črn se pokvari v tej vročini.
ne osuplo. »Njegov je. Vzel sem ga z ostalimi stvarmi iz blagajne.«
»Le mimo,« reče detektiv.
»Od kod pa bi naj ga imel?« vpraša tat preplašeno. »Mar mi hočete nagrbiti še en vlom? To je bil edini, nič več! Vse sem vam povedal.
Detektiv se spet obme k Sheldonu: »Torej ste1 gotovi, da denar ni vaš?«
»To bi moral vendar vedeti,« reče Sheldon in se obupno nasmehne.
Detektiv gre molče k pisalni mizi in spet vloži nakit v vrečico'. Tedaj vzame enega izmed, debelih svežnjev. Namesto, da bi tudi tega spravil v vrečico, udari z njim ob roko.
Sheldon skuša; pokriti svoj obup. Spet se nasmehne in vpraša, koi da ga to le tako mimogrede zanima: »Kaj pa storite z denarjem, ki ga nihče ne zahteva?«
Detektiv gre mimo njega in se napoti proti Vratom. »Čakamo1,« reče in odpre vrata.
»A če se nihče ne: javi?« vpraša Sheldon radovedno.
»Čakamo, medtem pa malce poizvedujemo.«
»Razumem.«
Sheldon je buljil po asfaltirani cesti, po kateri je drsel njegov avtomobil. Nikakor ni mogel zbrati misli. Šele ko je odprl hišna vrata, ga je otopelost popustila. Začutil se je slabega in bolnega.
»Moramo najti kakšno možnost, da dobimo denar nazaj,« reče gospa Sheldon, ki ji je Vse povedal.
»Kaj naj stotim?« Sheldon si strga ovratnik, krene po stopnicah navzgor in se vleže na posteljo...
*
Zdaj se Sheldon nenavadna počasi vozi na delo. Tistih nekaj prijateljev iz njegove soseščine se je privadilo na blazni pogled njegovih oči. Včasih se pelje mimo policijske postaje, takrat zmanjša hitrost in zija V poslopje, toda vedno krene naprej.
Kadar pripelje skozi ulico kakšen policijski avtomobil, se ljudje ustavljajo in čakajo, dokler ni mimo Sheldonove hiše. Naravno; da nihče ničesar ne govori, toda vsi čakajo skupaj s Sheldonom na tisti strašni trenutek, koi se bo avto ustavil pred njihovimi vrati. A to se nekoč mora zgoditi.
Morda čez nekaj dni, morda čez nekaj mesecev, pripeljal bo izza ogla, zmanjšal hitrost in se ustavil.
Hiša je nenavadno tiha. Zavese so zagrnjene in le redkokdaj je videti, da prihaja kdo noter ali ven. Sheldonova čakata ...
Kupi v naši ulici in takoj plačaj, nekaj računov je še tam odprtih...«
»V naši ulici?«
»Jasno. Vzemi še glavo salate in če je tam nimajo, pojdi v zelenjavo poleg. Jajca najdeš doma v hladilniku ... Majhen aluminijast lonček stoji na štedilniku.«
»Na štedilniku?«
»Da, na štedilniku. Lonec napolniš do polovice z vodo in položiš vanj dve jajci, toda šele, ko voda vre. In sicer z žlico, da ne počijo. Nato pogledaš na uro in pustiš jajca vreti toično pet minut. Medtem lahko pogrneš mizo, toda ne narobe, kot si napravil zadnjič. Ne pozabi na jajca, točno čez pet minut vzameš lonec s kuhalnika, kuhalnik ugasneš, vročo vodo iz lonca zliješ ven in vzameš jajca iz lončka, napravi Vse natančna, kot sem ti naročila, ker sem, kot Veš, s svojimi živci čisto na koncu. In ne pozabi pokriti s prtom kletka z Babijem. Tako, in zdaj me, prosim, ne zadržuj1 več, ker imam še ogromno opravkov. Hočeš še kaj, Rudi?«
»Da,« se je oglasilol lakonično, »reči ti hočem, da sem neizmerno srečen.«
»Oh, resnično? Ženska to zelo rada sliši, Rudi. Toda kako ti pride prav zdaj kaj takega na misel?«
»Ker sem vesel, ne samo, da nisem Rudi, ampak tudi, da nisem poročen s teboj. Moje ime je Pepi in vi, gospa, ste napačno zvezani.«
Skrivnostni meteorji
V zadnjem času se strokovnjaki vse bolj zanimajo za roje meteorjev, ki se gibljejo V vesolju. Po mnenju nekaterih, bi lahko te meteorje uporabili za prenose radijskih signalov na velike razdalje.
Pri svojem gibanju meteorji puščajo za seboj iomnizirano ali električno sled, ki bi jo mogli izkoristiti kot neke Vrste ogledalo, ki odbije in prenaša radijske valove z ene točke Zemlje na drugo točko. Ta naelektrena sled sicer lahko obstoja v ozračju komaj nekaj sekund, kar pa zadostuje za oddaijoi precejšnjega števila vesti.
Kljub temu, da so meteorji tako majhni, saj jih skoraj ni moč videti, računajo, da pade vsak dan na Zemljo najmanj tisoč ton meteorskega prahu.
Ti meteorski roji privlačujejo pozornost učenjakov tudi iz drugih razlogov. Avstralski strokovnjak za vtemenoslovje dr. Bo-wen je analiziral rezultate 60-letnega proučevanja meteorskih rojev in atmosferskih sprememb v raznih deželah. Po njegovem mnenju obstaja določena povezanost med meteorskimi roji in povečanjem padavin.
Kdo zna več
(HRVATSKA NARODNA)
Jež in lisica sta šla krast kokoš. Pa je spotoma vprašal jež lisico:
»Cuj, strina! Koliko umetnij znaš?«
»Sedeminsedemdeset,« je odgovorila lisica, medtem ko je znal jež samo dve umetniji.
Potem sta prišla dtoi kumika. Tam pa je bila skopana globoka jama in oba sta, padla v to jamo. Premišljala sta, kako bi zlezla ven? Potem pa se jež — moška glava — spomni svoje umetnije:
»Veš kaj, strina, jaz bom tebe pošteno ugriznil V uhelj, ti boš poskočila in me zagnala ven. Ko bom zunaj, ti bom, prinesel lestev in potem boš zlezla iz jame še ti.«
Potem jo je jež zares pošteno ugriznil za uhelj in lisica ga je zagnala iz jame. A ko je bil stric jež zunaj, se je nagnil nad jamol in rekel strini lisici:
»Jaz znam samo dVe umetniji, pa sem prišel lepo Ven. Ti jih znaš sedeminsedemdeset, pai premišljuj, kako se boš rešila.«
In potem je šel svojo pot.
_ ANEKDO TE
Svarilen zgled
Charlie Chaplin je bil v mladosti član kluba samcev. Ko se je poročil, je po enem letu zaprosil, naj ga zopet sprejmejo kot člana. Ko so ga začudena vprašali, kaj naj bi kot poročen človek pri njih delal, je Chaplin nedolžno odgovoril:
»Mislil sem, da bi me potrebovali kot svarilen zgled!«
Podkupnina
Znani filmski režiser in igralec Orson Welles je stopil V brivnico, stisnil frizerju nekaj denarja v roko in dejal: »Striči!«
Brivec je začudeno gledal denar v svoji roki in dejal: »Še nikoli nisem dobil tako lepe napitnine naprej.«
»Saj tudi ni napitnina,« je dejal Orson Welles, »to je podkupnina za molčanje med striženjem ...«
MODRO POVEDANO
Neki londonski novinar je nekoč inter-vjuval Bernarda Shawa in ga je vpraševal vse mogoče stvari. Na koncu intervju-va pa ga je še vprašal, če mu ve povedati kakšen moder izrek.
— Seveda, — mu je odvrnil Shaw. — Takoj Vam ga povem: edinole tepec zna vprašati desetkrat več, kot pa mu zna pametni odgovoriti!
iEa dchrc volje-------------------§
LEP RAZGLED
—	Ker ste bili dvanajst let v mornarici, ste si gotovo ogledali ves svet?
—	Kje, pa, skoraj nič nisem videl; bil sem podmorničar ...
HIDROENERGIJA
—	Kaj je po tvojem izkoriščanje vodne sile?
— To je, kadar moja žena tako dolgo joka, dokleT ji ne kupim nove obleke!
t
RALPH URBAN:
Telefonski pogovor
Stran 8
Celovec, petek, 17. oktober 1958	Štev. 42 (857)
»Vzdržite, koroški bratje — mi smo z vami!"
(Nadaljevanje s 1. strani)
Slovenci, živeči izven matične domovine, smo si edini in enotni v obrambi osnovnih človečanskih in narodnostnih pravic. Udarec koroškim Slovencem prizadene Slovence na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji.
Zato tudi mi izražamo svoje ogorčenje nad najnovejšim ukrepom koroškega deželnega glavarja v škodo našim rojakom v Avstriji. Šovinistični krogi na Koroškem naj vedo, da nismo in da ne moremo biti ravnodušni spričo nezakonitosti in teptanja sprejetih obvez. Koroški Slovenci pa naj si bodo v svesti, da jim v teh težkih trenotkih stojimo ob strani in da trdno verujemo v zmago njihove pravične borbe, ki je tudi naša in da tudi mi ne bomo odnehali zagovarjati načela bratskega
sožitja med narodi in zlasti s sosedi v duhu in v izvajanju enakopravnosti na socialnem, gospodarskem in kulturnem področju.
Vzdržite, koroški bratje, bodite si edini in enotni v vaši upravičeni in pravični borbi. Mi smo z vami!“
Slovenska kulturno-gospodarska zveza Trst
Za solidarnostno izjavo primorskih Slovencev se je Zveza slovenskih organizacij zahvalila z naslednjim pismom.
Za Vašo solidarnostno izjavo in Vaše živo spremljanje naše težke borbe za najosnovnejše pravice se Vam iskreno zahvaljujemo.
Brez dvoma sodi zadnji odlok predsednika koroškega šolskega sveta med najhujše udarce, ki jih je naše koroško slovensko ljudstvo doživelo v teku zgodovine. Toda koroški Slovenci smo premagali tudi že bolj nevarne poskuse izrinjanja slovenske govorice z domačih tal južne Koroške. Zato smo prepričani, da bomo v zavesti moralne pomoči vsega slo-
venskega občestva zdržali tudi proti tej najnovejši nakani nemških šovinističnih plasti.
Kar nas pa v trenutnem položaju najbolj prizadene, je dejstvo, da so — soditi po usodnem odloku — vsaj začasno v koroški manjšinski politiki preglasovali nacionalni nestrpneži s svojo zastarelo nacionalistično miselnostjo dosedanje zagovornike naprednega načela mirnega sožitja med narodi in priznanja enakopravnosti vsakemu, tudi najmanjšemu narodu. Prav zaradi tega se hočemo koroški Slovenci le še z večjo vnemo boriti za uveljavljanje teh načel, ker smo prepričani, da je to hkrati tudi najbolj uspešna borba za dosego in obrambo naših narodnostnih pravic.
Koroški Slovenci nočemo kloniti in ne bomo nikdar klonili, ker se zavedamo, da je
pravica na naši strani in da je zato z nami celotni slovenski narod in ves pravični svet!
S ponovno zahvalo za Vašo solidarnostno izjavo v času, ko se, kakor so pokazale zadnje volitve, v najtežjih okolnostih tudi sami borite za osnovne človečanske in narodnostne pravice, Vam, primorski bratje, zagotavljamo našo solidarnost in Vas pozdravljamo.
Naj živi strpno sožitje med narodi!
Naj živi bratska povezanost zamejskih Slovencev!
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem Celovec
Dr. Scharf pride na Koroško
Zvezni prezidlent dr. Scharf se boi mudil dva dni na Koroškem, kjer bo jutri otvo.-ril moderno urejeno celovško letališče in V nedeljo izročil svojemu namenu eno najsodobneje urejenih koroških glavnih šol v Velikovcu.
»Manchester Guardian", London:
Zweisprachigkeit — Bedingung fur deri Staatsvertrag
Die osterreichischen Nationalisten ha-ben schnell vergessen, dass dle Zwei-sprachigkeit das Kompromiss und die Bedingung war, auf Grund welcher die-ses Gebiet in den Grenzen Osterreichs verbiieb. Sicher gibt es Osterreicher, die sich erinnem werden, dass die Rechte der slowenischen und kroati-schen Minderheit in Osterreich von grosser Bedeutung beim Abschluss des
Staatsvertrages fur dsterreich waren und dass diese Rechte mit diesem Ver-trag garantiert sind. Es verbleibt uns nur die Hoffnung, dass diese stark genug sein werden, die Durchfuhrung der Ver-einbarung zu sichem, weil die$ nicht nur eine Frage der osterreichisch-jugo-slawischen Beziehungen, sondem auch einen Prufstein fiir den Realismus in Osterreich darstellt.
Nikdar ne bomo priznali...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kako bi se ob Vsem tem čudili, da je »zmaga« nacionalistične gonjei navidezno skoraj popolna, da se naš gospodarsko zapostavljeni in socialno odvisni človek, ki se še Vse preveč živo spominja groženj, nasilja in gorja v komaj pretekli dobi, ni mogel dovolj odločno postaviti proti novemu valu zastraševanja in pritiska. Nasprotno, vsak pošteni in iskreni človek se bo začudil, da je na tem ozemlju sploh še toliko ljudi, ki so se kljub vsej nevarnosti zoperstavili pobesnelemu šovinističnemu plazu. Toliko bolj sramotno in nečastno pa je početje tistih krogov, ki zdaj zmage pijani kričijo o »svobodno izraženi volji prebivalstva« ter o »Veličastni manifestaciji domovinske zvestobe«. In ta »zmaga« je tako »veličastna«, da trezni koroški Nemci že s skrbjo gledajo V bodočnost ter se bojijo, da bo svet dobil vtis, da »naša manjšina kopni kot sneg na soncu«.
Poleg tega pa je nastala zdaj na šolskem področju tako popolna zmeda, da verjetno nihče ne Ve izhoda, ki bi vsaj zasilno pokril Vso umazanijo, katera se je nakopičila okoli tega vprašanja. Kje V kulturni in civilizirani državi 20. stoletja je moL goče, da bi se učitelji zaskrbljeno spraševali, kako bodo v bodoče poučevali otroke, ki nemško ne razumejoi, od slo-
venskega pouka pa so bili odjavljeni? Toda na Koroškem je tudi kaj takega možno, pa ne samo možno, marveč žalostno* dejstvo!
Morda se bodo pristojne oblasti, ki so doslej v tem oziru zapirale oči pred nevarnim razvojem, vzdramile vsaj zdaj ter končno napravile konec sramotnim pojavom, ki so splošno nevarni za nadaljnji razvoj Avstrije. Če se je policija pri preiskavi atentatov na partizanski spomenik in na dvojezične napise pritoževala, da so ljudje tako zastraženi, da od njih ni mogoče ničesar zvedeti, potem pričakujemo od oblasti vsaj toliko poštenosti, da bodo tudi zdaj spoznale in priznale, da je rezultat odjav nastal le na podlagi zastraševanja in vsestranskega pritiska in zato tudi ne more predstavljati resnične volje prizadetega prebivalstva. Takega rezultata* koroški Slovenci tudi nikdar in pod nobenim pogojem ne bomo* priznali. Zato pričakujemo in zahtevamo, da se avstrijska vlada končno* loti reševanja in izvedbe člena 7 Državne pogodbe na podlagi poštene in iskrene volje ter pripravljenosti na rešitev, ki ne bo bila v obraz načelom morale, demokracije in pravice, marveč bo predstavljala pot k pomiritvi ter enakopravnemu sožitju obeh narodov v deželi.
Ponesrečen ameriški polet na Luno
Prvič V zgodovini človeštva so ameriški znanstveniki preteklo soboto izstrelili trostopnoi raketo proti Luni. Raketa, ki je z brzinoi 40.000 km na uro' brz,eta proti Luni, sei je pri višini 126.000 km zopet obrnila proti, Zemlji. Na, letu proti Zemlji je raketa končno prodrla zopet V gostejše zračne plasti in zaradi stalno naraščajoče brzine zgorela. Računajo*, da je raketa spremenila prvotno smer zaradii odpovedi v mehanizmu iz, 300.000 delov sestavljene rakete, in to pod vplivom temperaturnih sprememb. Raketa je torej dosegla, le tretjino* poti do* Lune*.
Čeprav prvi poskus doseči Luno ni uspeh, je* uspeh ameriške rakete vendar velikanski, saj doslej še ni prodrl noben od človeka ustvarjeni instrument v take višine. Z raketo, ki so ji dali naziv »Pionir«, so izvršili najrazličnejše meritve v doseženih višinah. Dognali so*, da je vpliv organizmu škodljivih žarkov V tej višini manjši. Zanimivo! pa je* tudi to, da tudi temperatura v nekaj tisoč kilometrov vi-
šine znaša le minusi pet stopinj Celzija. Razen tega se je tokrat prvič zgodilo, da jet raketa dirVela z, brzino 10.320 m V se*-kundi. Preračunano je sicer bilo, da. bi morala doseči 10.600 m, na sekundo.
Poleg drugih instrumentov in merilnih priprav je bila V raketi nameščena, televizijska kamera, ki bi morala napraviti posnetke Lune s, strani, ki se nam nikdar ne pokaže. Televizijska, kamera bi nato posnetke posredovala na Zemljo. Zaenkrat to* ni uspelo, vendar se* bodo znanstveniki ZDA in SZ trudili, da bodo na podlagi, doseženih uspehov izdelali rakeh te, s katerimi bo mogočei kdaj dejansko prispeti v območje Lune*, ali pa, celo pristati na njej.
Sadna drevesca vseh vrst in sort, za 20 °/o ceneje kot drugod, dobavi drevesnica inž. Marko P o* 1 z e r pd. Vazar p. St. Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal.
RADIO PROGRAIM
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas —
15.45	Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 18. oktober:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Z vseh dolin zveni — 16.00 Posneto za vas —
16.45	Iz parlamenta — 17.10 Melodije od
Munchena do Dunaja —	21.00 Quiz za
100.000	šilingov.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 11.00 Ljudske melodije — 14.15 Tehnični pregled — 15.00 Mladinski koncert
—	16.00 Glasba za zabavo — 17.10 Lepa pesem — 18.10 Za delopust — 21.00 Operetni koncert.
Nedelja, 19. oktober:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo in glasbo želimo in voščimo (slov.) — 9.00 V duru in molu — 11.30 Veselo petje — veselo igranje — 14.30 Voščila
—	17.05 Za ples — 19.00 Šport^— 20.10 „Spor zaradi Jolanthe", kmečka komedija.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
15.00	Operetni zvoki — 16.00 V nedeljo ob štirih — 20.00 Šopek pisanih melodij.
Ponedeljek, 20. oktober:
I. program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Za našo vas (slov.)
—	17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Mladina in film — 18.40 Mladina poje (slov.) —
20.45	In kaj menite vi?
II. program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 15.30 Sem in ostanem Franci z Dunaja — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Vesele melodije — 19.30 »Medea", opera.
Torek, 21. oktober:
I.	program: 8.45 Domači zdravnik —
14.00	Poročila, objave. Rdeče, rumeno, zeleno (slov.) — 16.00 Godba na pihala — 17.10 Za vsakogar nekaj glasbe — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 Lahka glasba.
II.	program: 8.20 Nekaj melodij za zabavo — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Nežna glasba — 17.55 Za delopust — 20.00 Pisan večer.
Sreda, 22. oktober:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 16.00 Dobra volja — 17.10 Popoldanski koncert — 18.10 Govori se o tem —
10.15	Življenje polno glasbe — 21.10 Vroče železo.
II.	program: 8.10 Glasba na tekočem traku — 16.30 Dunajske melodije — 19.20 Dan zastave — 19.30 »Zemlja brez gospodarja", slušna igra.
Četrtek, 23. oktober:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Iz znanih oper (slov.) — 16.30 Grillparzer in ženske
—	17.10 Pisan šopek melodij — 18.30 Mladina v poklicu — 18.40 Oddaja za kmete
—	19.00 Prilcesinja dneva — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: Za dobro voljo — 15.30 Vesele melodije — 16.00 Oddaja za žene —
16.30	Gaudeamus igitur — 17.55 Popoldanski koncert — 20.00 Lahka glasba.
Petek, 24. oktober:
I. program: 8.45 Iz radijske beležnice
—	14.00 Poročila, objave. Za vsakogar nekaj (slov.) — 16.00 Vožnja v modro — 17.10 Popoldanski koncert — 18.10 Prosti čas je
dragocen —	19.05 Zgrabi srečo — 20.15
»Ubogi bratranec", slušna igra.
II. program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti
—	15.30 Popoldansko srečanje — 17.15 Znanje za vse — 10.30 Ljudska glasba — 19.45 Za alpiniste — 20.00 Popevke v pisanem sporedu — 20.30 Komponistu Leharju v spomin.
RADIO LJUBLJANA
Poročita dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00. 17.00. 22.00
Sobota, 18. oktober:
5.00	Pisan spored — 8.05 Mladina poje —
9.30	Prelistajmo naš zabavni album — 10.10 Znane arije — 11.00 Zvoki iz Vojvodine —
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Pariški napevi — 12.40 Izpod zelenega Pohorja —
13.30	Narodne na tekočem traku — 14.30 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.30 Na krilih petja — 17.25 Za prijetno sobotno popoldne — 18.00 Jezikovni pogovori —
18.45	Okno v svet — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino.
Nedelja, 19. oktober:
6.00	Veder nedeljski jutranji spored —
8.00	„Žog:ca nogica", igra — 9.10 Poje mali komorni zbor — 10.30 Pokaži, kaj znaš? —
12.00	Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.25 Pester spored komorne glasbe
—	16.30 Dunajski napevi — 17.30 »Boter Andraž", radijska igra — 20.00 Halo, halo, izberite popevko! — 21.00 Odlomki iz oper.
Ponedeljek, 20. oktober:
5.00	Pester jutranji program — 8.05 Iz operne in solistične glasbe — 9.20 Pisani zvoki — 9.40 Poje mešani zbor nižje glasbene šole — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domače pesmi pojo vokalni ansambli — 13.45 Trobenta, alt saksofon in godala — 15.40 Iz domače književnosti — 16.00 V svetu opernih melodij — 18.00 Doma izdelan aparat bo nadomestil delovanje srca — 18.15 Poje
zagrebški kvintet »Lisinski" — 18.30 Športni tednik — 20.00 Revija zabavne glasbe —
20.45	Kulturna tribuna.
Torek, 21. oktober:
5.00	Za dobro jutro — 6.40 Naš jedilnik
—	8.05 Od Celja do Žalca — 8.40 Potopisi in spomini — 9.00 Operne melodije — 10.10 Polke in valčki — 10.45 Za dom in žene —
12.00	Trio Avsenik igra — 12.15 'Kmetijski nasveti — 13.30 Iz oper — 14.15 Zanimivosti
—	14.30 Voščila — 16.00 Za ljubitelje glasbe — 18.00 Družinski pogovori — 20.00 Koncert komornega zbora radia Beograd.
Sreda, 22. oktober:
5.00	Pisan jutranji spored — 8.05 Jutranji divertimento — 9.00 Jezikovni pogovori —
9.15	Slovenske narodne — 10.10 Arnič: Tri pripovedke —	12.15 Kmetijski nasveti —
13.30	Poslušajmo Lovski kvhtet — 13.45 Pojejo domači pevci zabavne glasbe — 15.40 Novosti na knjižni polici — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Pesmi in plesi iz Bele Krajine — 18.00 Kulturna kronika — 20.00 Rimski Korsakov: Snegurčka — opera.
Četrtek, 23. oktober:
5.00	Pisan spored — 8.05 Poje mešani zbor — 8.20 Vedri zvoki — 10.25 Od arije do arije — 11.00 Igrajo veliki zabavni orkestri — 12.00 Popevke se vrstijo — 12.15 Kmetijski nasveti — 14.30 Vošč la — 16.17 Izbrali smo za vas — 17.10 Glasbene uganke — 18.15 Se še spominjaš — 18.45 Praški ter tablete in človekovo zdravje — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 24. oktober:
5.00	Pisan spored — 8.05 Iz slovenske solistične glasbe — 8.40 Halo, halo, izberite popevko! — 9.40 Venček narodnih — 11.00 Za dom in žene — 11.10 S popevkami po Evropi — 11.40 Igra kmečka godba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pojo bratje Pirnat iz Jarš — 14.35 Iz oper — 16.00 Klavirske skladbe — 18.10 Moderni ritmi — 20.30 Mojstrska dela koncertne literature.