Lolo mi., štev 49. Ljubliana, nedelja 28. februarja 1926 PoStnlna paviallrana. Cena 3 Oin ca lihaj« ob 4. zjutraj. =» Stane mesečno Din 45-—; ca ln©» semstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i LJubljana, Knaflova ulica Stev. 5/L Teleion štev. 71, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravntštvo: Ljubljana, PreSernova ulica št. 54. — Telefon št. 36. Inseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodn: Liub-jana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.241. BE39 vsm Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din. Radi včerajšnjega neurja ln snežnih žametov v Sremu so bile snoči vse te-legraiske ln telefonske zveze z Beogradom prekinjene in so zato naša najnovejša poročila iz Beograda izostala. Ljubljana, 27. februarja. Rimsko posvetovanj? med našim zunanjim ministrom dr. Ninčičem in italijanskim ministrskim Dredsednikom Mussolinijem je zavrženo. dr. Ninčič je odpotoval v Švico, da obišče svojo rodbino, preden se poda v Francijo na razgovor z Briandom in se nato vrne v Ženevo na zasedanje Zveze narodov. Mussoiini pa se baje pripravlja na odhod v Tripclis . . . Ninčičev obisk v Rimu je izzval ogromno kopico komentarjev v časopisju cele Evrope. Največ zanimanja jc bilo seveda v Italiji, v naši državi, v Franciji in tudi v Angliji. Se manj ne-opažen je ostal obisk v Nemčiji in Avstriji. Dr. Ninčičevemu potu so se pripisovale raznovrstne svrhe. Na eni strani se je govorilo zgoli o tem, da hoče dr. Ninčič pridobiti Italijo, da bi podpirala njegovo kandidaturo za pred sodstvo pri prihodnjem zasedanju Zveze narodo. Na drugi ekstremni strani pa se je z vso gotovostjo naznanjalo, da se sklene v Rimu ne le nov prijateljski pakt z Italijo, ampak tudi direktna garancijska pogodba, ki bi vezala Jugoslavijo. Italijo in menda tudi Francijo proti Nemčiji in Avstriji. Dejalo se je. da gre za dogovor med tremi državami. glasom katerega naj se Avstriji enkrat za vselej onemogoči priključitev k Nemčiji, ki naj z vsemi silami za-tre tudi samo priključitveno gibanje in eventualno vsili Avstriji državno samo itojnost tudi proti njeni lastni volji. Poročila, ki so do Ninčičevcm bivanju prišla iz Rima. se sučejo nekako v sredini med tema ekstremoma. Ona^ nc govore samo o zadevah, ki se tičejo marčnega zasedanja Zveze narodov, ne povdarjajo pa tudi izključno, da je ta dogovor veljal samo avstrijskemu problemu. Vendar je iz uradnih komunikejev opažati, da sta se postavila državnika na staliče. da je obstoj Avstrije v današnji obliki v enakem interesu tako naše države kGt naše zapadne so-sode. K temu naziranju se nam vidi potrebno povedati nekai besed. Docela nam je razumljivo, da francoski in laški državniki smatrajo obstoj samostojne Avstrije za bistveno točko svoje povojne zunanje politike, v kolikor računajo s čisto zunanjimi podatki. Avstrija šteje čez 6 milijonov prebivalcev in ni vseeno, če se ta številka priklopi ali ne priklopi k desetkrat večjemu številu Nemcev v nemški republiki. Dotlej je bilo vse v redu. Vprašanje pa je. ali se da z zgolj zunanjimi sredstvi in formami onemogočiti dejansko ujedinjenje Nemcev iz Nemčije in Nemcev iz Avstrije. Nam se vse zdi. da za časa vojne — in v tem nas potrjujejo celokupna zgodovina, zlasti pa polpozabljeni historijat zadnje svetovne vojne — pri Nemcih ni rigoroz-na navada, da bi s skrajno skrupuloz-nostjo spoštovali obstoječe mednarodne pogodbe, razen, v kolikor jih k temu sili notranja nujnost in previdnost. Spominjamo se. da ie Nemčija prega-zila 1. 1914. Belgijo, čeprav je bila svečano zavezana, da spoštuje belgijsko nevtralnost. Nočemo odrekati povojni republikanski Nemčiji gotovih demokra tičnih lastnosti in vsega spoštovanja vrednih želj. da se razlikuje v tem in onem od cesarske Nemčije, vendar smatramo za ogromno, za temeljno politično napako, staviti ves up in celokupni račun za evropejsko ravnotežje v spoštovanje povojnih mirovnih ln drugih pogodb od strani republikanske Nemčije. Ne vemo. kaj bi oviralo Avstrijo v slučaju, gotovo nam v prvi vrsti nezaželenega novega evropskega konflikta. da ne bi stopila na stran Nemčije. Aii bi naj bile eventualne garancijske pogodbe tista nepremostljiva zapreka, prtko katere ne bi mogli avstrijski državniki? Ni dolgo temu, ko je bilo v evropejskem časopisju brati, da so se nastanili častniki nemškega generalnega štaba v Celovcu ... Ne moremo si dejansko zamisliti, zakaj ne bi v danem trenotku navzlic našemu, italijanskemu in francoskemu nasprotovanju mogia vkorakati nemška armada v Avstrijo (in sicer pozdravljena povsem drugače nego 1. 1914. v Belgiji!) ter zasesti postojanke na Karavankah in na Brennerju. Nam se zdi. da ni problem v iem. da se Avstrija z zunanjimi sredstvi prisili zoper lastno voljo k samostojnosti. ker smatramo, da le problem priključitve Avstrije k Nemčiji predvsem notranjega značaja, vprašanje volje avstrijskega prebivalstva in njenih državnikov. Če vzamemo stvari kakor stoje, se ne moremo znebiH vtisa. da je notranja duševna priključitev Avstrije k Nemčiji že itak izvršeno dei-»tvo in da bi se ta fakt pokazal v vsej Po Ninčičevem odhedu iz Rima Interesantni komentarji rimskih listov. — Vesti o novi zavezniški pogodbi so bile pretirane? Rim, 27. februarja, p. Agenzia Štefani je snoči objavila sledeči komunike: Danes popoldne sta se gg. Mussoiini in dr. Ninčič sestala k drugi kon-ferencL Na tem sestanku je bilo zaključeno proučevanje sedanjega mednarodnega položaja in so se še bolj razčistila osnovna vprašanja, na podlagi katerih je mogoče za obe državi koristno sodelovanje. Milan, 27. februarja, o. Danes zjutraj je dospel semkaj z vlakom iz Rima, kateremu je bil priklopljen salonski voz, jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčič. V spremstvu kabinetnega načelnika in generala Bodrera je izstopil iz vlaka, ter se podal v kraljevsko čakalnico, kjer se je nekaj časa razgovarjal z ministrom za narodno gospodarstvo Belluzzom, ki je prispel z istim vlakom iz Rima. Dr. Ninčič je izrazil svoje popolno zadoščenie nad uspehom svojega sestanka z Mussolinijem. Ob 9.30 je odpotoval preko Do-modossole v Montreaux, kjer se nahaja njegova rodbina. Rim, 27. februarja, o. Tu se mudita italijanska poslanika iz Londona in Pariza. Razpravljala bosta z Mussolinijem o predstoječem zborovanju Zveze narodov in drugih aktuelnih vprašanjih. Glede sestanka med Ninčičem m Mussolinijem piše »Messaggero«: Objavljeni uradni poročili o rimskih razgovorih sta izredno krat'p-n]L Bodite prepričani, da bi si Nemčija, ako bi stopila v Zvezo narodov sama, dala plačati pristop PoJjske kasneje s koncesijami, ki bi Jih morah" dati zavezniki ra rovaš PoJjske.c Nov Mussolinijev protest Pariz, 27. februarja, d. Italijanska koloni, ja v Toulousi je priredila v stolnici sv. Ste fans zadušnico za pokojno italijansko kr*. l;ico0 milijonov Din. V Sloveniji nimamo niti enega podietja. ki bi imelo take dobičke in tako premoženje kakor TPD. Poznamo podjetja, ki so še celo pasivna in ne plačujejo delničarjem nobenih dividend. vendar ne odpuščajo delavce, vsaj ne v taki meri in tako brezsrčno, kakor ta družba. Odkar je prišla TPD v inozemske roke. nima nobenega čuta za hvaiež nost napram naši državi. Je manj pa čuti pravičnosti in obzirnosti napram delavstv-j Vse drugače le postopala TPD napram svo- ja in hiše, da bo delavstvo za-:no. jemu nemškemu uradništva, katerega ie bila od države primorana odpustiti. To uradništvo H družba mogla mnogo lažje odsloviti kot postavlja sedaj na cesto slovenske delavce, ker so njene obveze napram njim popolnoma prenehale. Dražba iim je prostovoljno izplačala okoii 3 milijone Din odpravnine ter im zagotovila lepe penzije. četudi žive v inozemstvu In opravl.ajo še službe drugod. Poedini visoki nemški gospodi so dobi li do 400.000 Din odpravnine, slovenski delavec In njegova družina pa mora čez noč na cesto. TPD si utvarja. da sme s svojimi milijoni razpolagati brez ozira na svoje so-cijalne obveznosti, in ne pomisli, da pride zopet čas. ko bo morala apelirati na naše delavstvo in našo državo. Prav nobenega opravičila nima družba za sedanje postopanje. Rezerv ji ne manjka; saj e pred kratkim zamašila radičevsko ke-rupcijsko žrelo z 2 in pol milijona Din. Niti skrb za delničarje ji mnogo ne beli glave Pravkar se je osnovala prodajna drnžba za j trboveljski premog, kateri načeluje znani radičevski prijatelj Kaufmann iz Broda in kateri je družba poverila razpečavanie svojega črnega kamna proti proviziji 200 Din po vagonu! Računa se. da bo znašal dobiček te družbe 30 do 40 mili onov Din. kateremu znesku se je TPD odrekla a bi ž n'im mogla takoj sanirati socijalrve prilike delavstva. Zadostovalo pa bi momentano že morda kakih 10 milijonov Din za odpravo neizbežne bede. ako bi jih družba porabila za zgradbo delavskih hiš. pri katerem delu bi mogla zaposliti nešteto svojega delavstva. Za tako akcijo, ki je v Trbovljah nujno potrebna. ni treba baš .nodernih in socijalno čutečih gospodarjev, ker se da njen lepi efekt za samo družbo že od hladnega raču-narja ugotoviti. Le kdor se postavi na glupo in neizprosno stališče kapitalističnega krvo sesa more ostati nedostopen za take projek te. Menimo, da ie v naši državi vendarle še toliko pravičnosti in toiiko čuta za krvnega brata, da taki nazori med nami ne inoreio več obveljati Vlada je poklicana in dolžna, da energično zaščiti domači živelj. ki sa ogroža nesocijalna sila. Interpelacija SDS radi redukcij v Trbovljah Minister socialne politike obljubil dr. Žerjavu in Pivku preiskavo Beograd. 27. februarja, p. Klub SDS se ie pretekli teden opetovano bavil z dogodki v Trbovljah, zlasti z ozirom na odpuščanje delavstva pod pretvezo nezadostnega odjema premoga. Klub js. Sklenil izvršiti energične korake pri vladi in v posebni interpelaciji zahtevati. da anketna komisija pregleda položaj. zasliši prizadete in odredi vse potrebno. da se prepreči nadaljevanje te SOCij2lne tfesreče. Po nalogu kluba sta poslanca dr. Pivko in dr. Žerjav vložila interpelacijo, v kateri opisujeta najnovejšo akcijo TPD proti delavstvu. TPD opravičuje svoie postopanje z dvema trditvama: nerazmernost produkcije s kon-Bumom in nerentabilnost obrata, ako se ne izvrše odpusti. Interpelacija pobija oba ta razloga in izvaja, da je seveda |ako težko sestaviti točno rentabilitet-no kalkulacijo. To pa tudi ni potreba, ker druge okolnsoti dokazujejo visoko rentabilnost obrata. Vrhu tega se rentabilnost ne more soditi samo oo tre-noinem stanju, temveč treba vzeti v račun tudi prejšnje dobičke. Interpelacija navaja visoke dobičke, ki po raznih potih izginejo iz družbe. Pa tudi iavni dobički Se ob reviziji bilanc morejo ugotoviti. Ogromne investicije ravno pretekle dobe so napravljene iz dobičkov. Pred kratkim je bilo v parlamentu s posebno interpelacijo ugotovljeno, da je TPD dala «za propagandne svrhe» 2M milijona dinarjev. Ustanovila je vrhu tega prodajno družbo z mednarodnim kapitalom, ki nai vnovčuje razne dobičke. »Maherji* TPD sicer trde. da Imajo takim potom v žepu celo ministrstvo saobračaja in za šume in rudnike vendar interpelanti upajo da se najdejo ljudje, ki bodo to stvar objektivno in s poštenim srcenj za domače ljudstvo preiskali. Mišljenja so. da more TPD brez redukcije mezd izvesti znižanje prodajnih cen in tako povečati odjem. Interpelacija zahteva, da se Izvrši nemudoma anketa, tačas pa da vlada zabrani družbi nadaljno odpuščanje de« lavcev. Včeraj sta posl. 2erjav in Pivko razpravljala z ministrom za socijalno politiko o razmerah v trboveljskih revirjih. Minister ie izjavil, da bo v najkrajšem času imenoval komisijo, kl na,i v smislu razlogov In zahtev kluba SDS preišče položaj, ugotovi pravo stanje ter izdela predloge za postopanje vlade. Nova navodila naši ameriški delegaciji Beograd, 27. februarja, p. Kakor se do« Znava, je včeraj odposlala vlada dr. Gjuriču delegatu za ureditev naših dolgov v Ameri« ki, nova navodila za nadaljna pogajanja. Iz vladnih krogov se čuje, da je zastoj v po« ganjih zato nastopil, ker ieli ameriška vlada izvesti predvsem v senatu ratifikaci« jo dc?jovT»ra o ureditvi dolgov z Italijo, z ozirom aa "o. da ne more nihče dobiti bolj ugodnih pogoirv. kakor jih je dobil« Italija. Smatra se. da bodo toliko ugodnejši pogoji za ureditev naših dolgov, čim lažje bo odo« bren v senatu dogovor z Italijo(?). UJU in Stjepan Radič V naši državi je skupno okoli 17.000 učiteljev, od kater,h ie 14.403 organzi-ranih v Udruženiu jngoslovensk h učiteljev. okoli 2000 neorganiziranih, ostali pa so v separatističnem Hrvatskem učiteljskem udruženju. ki ima vstga skupaj samo eno srezko orgnnzncij). Da se vidi moč UJU. naj govori število članov posameznih njenih seketji Beograjska (Srbia. Črna gora in Vo,-vodina) šteje 6236 zagrebška (Hrvatska in Slavonija) 2988. ljubljanska (Slovenija) 2683. splitska (Dalmacija) 745 in sarajevska (Bosna in Hercegovina) 751 članov Zagrebška sekcija sama ima mnogo več članov, kakor celokupno Hrvatsko separatistično učiteljsko udruženje. Skoro vsi dosedanji ministri prosvete so posvečali veiiko pažnjo željam in stremljenjem učiteljskega stanu. odn>-sno njihovih legitimnih zastopnikov, po sebno pa še bivši prosvetni minister Svetozar Pribičevič. ki ni napravit skoro nobenega koraka, ne da bi se poprej informiral za mnenje zastopnikov UJU. Sploh se mora priznati, da se z vrhovnega našega prosvetnega foruma dosedaj rti delalo proti Jugj-slovenskeinu učiteljskemu udruženju. To prakso je sedai nenadoma prekinil minister prosvete Stjepan Radič. Dosleden svojemu programu, je obnovil delo hrvatskih separatistov hi preganja zlasti na Hrvatskem in v Slavoniji neizprosno vse. kar misli in čuti ju-goslovenski. Pod krinko »depolitizacije* uradn štva. s katero nastopa tudi v Sloveniji, ie pričel rušiti temelje UJl.'. ki je prisilieno. da nastopi v obrambo svojih članov. Radič je pričel odkrit boj proti UJU. pregan;aioč njegove najbolj zaslnžne člane. Vedno nove pritožbe dobiva centralna uprava organizacije iz vseh pokrajin države o izvajanju takozvane »depolitizacije®, ki pa obstoia le v odstavljaniu in premeščanju članov UJU. Te dni je bil v Po-sedarju v splitski oblasti odpuščen iz državne službe odlični istrski rodoljjb Josip Jelčič. m sicer samo zato. ker je javno propagiral velike ideje jugoslo-venstva. V sremski oblasti je bilo suspendiranih z odlokom od 17. februarja 10 odličnih šolskih pedagogov, med njimi tudi šolski nadzornik sremskega sreza. Stevan Tintor in oblastni šolski nadzornik Dane Uzelac v Vukovaru. Na njihova mesta v šolah, ki imajo čisto srbski značaj, na so bili imenovani sami Hrvati in Hrvatice, seveda čh-ni separatističnega Udružen.;a. V Koprivnici je bilo brzojavno izmenjanih 7 učiteljev, samih odličnih nacijonal-nih delavcev. Enaki slučaji so se zgodili v Delnicah, v Petrinji in šs mnogih drugih krajih na Hrvatskem in v Slavoniji. Tako torej izgleda Radičeva «de politizacija* učiteljskega stanu v praksi ki je izlegla svoja jajčeca tudi Ž3. v ljubljansko poverjeništvo. »Depolitizacijska* zavratna praksa sedanjega ministra prosvete Stjepana Radiča, ki ie s polno paro za enkrat na delu na Hrvatskem in v Slavoniji, seveda ne bo dosegla svojega namena. Preveč jasni in prozorni so cilji te politike. ki se izvaja na Hrvatskem po navodilih separatističnega učiteljskega udruženja. v Sloveniji pa po radičev-skih eksponentih. Uprava UJU v Beogradu se bo te dni pečala s koraki, ki naj jih izviši pri pristojnih činitcljih. da se napravi enkrat konec preganjanju državi in narodu zvestih učiteljev. Zakaj je zapustil radicevce in postal samostojni demokrat Bivši pristaš »Samostojne kmetijske stranke* nam piše: Ne maram iti za Radičem in nočem več imeti opraviti z »zelenimi generali* iz sledečih razlogov: 1.) Popade se mi. da so SDS in njen vodja Pribičevič vedno isti in dosledni kakor skala. Govorili so za Jugoslavijo in proti velesrbstvu. proti sovraštvu med Srbi. Slovenci in Hrvati pred votno. med vojno in po osvoboie-nju. Govorili so. da so Srbi. Hrvati tn Slovenci eno in da se jim more svoboda ohraniti, edinstvo pa utrditi le^ če imamo eno samo edinstveno državo pod geslom: en kralj, ena država, en zakon, ena vojska Odklanjali so avtonomije. Tudi jaz sem vedno tako mislil in kot Slovenec sem že zaradi Primorcev in Korošcev posebno želel, da bi se država čim prej okrep la in bi se vsi ogre li eden za vse. vsi za enega. Z bolečino v srcu smo opazovali raz-dirače. klerikalce in radičevce. SKS je glasovala za vidovdansko ustavo in prisegla na državno edinstvo. Ostro je nastopala croti izda'stvu Stipe Radiča. Še ob zadnjih volitvah smo š'i SKSarii proti njemu Z demokrati so nastali po prvem prav uspešnem skuruam delu spori, ki sem iih vedno obžaloval, kakor so veselje delali klerikalcem. A ši vedno smo upali vsi pošteni pristaši SKS na združitev ali vsaj na skupen nastop. Ka\or ie SDS dosbdna. tako se mi studi nedoslednost stranke g. Puclja: na;nrei za ustavo, za edinstvo. proti Radiču. zdaj pa naenkrat zani in začele so tudi uprav radičevske hujska-rije Še la.Ti ob volitvah nnm ie bil Radič »zmeden.ak* in škodljivec, danes naj bo bng? 2.) Nihče nas ni vprašal, ali se naj razpusti SKS. Tudi nas ni n hče vprašal. ali se nni z vežemo z Rad čem. Z £• leni generali so kar sami ukrenii pri zeleni mizi. Taka važna stvar bi se morala poprej v vseh organiznciiah obravnavati in rešiti ra zboru znupn kov. Ce nas nihče ni vnrašal. tudi mi nimamo dolžnosti držati se neveljavnih sklepov. 3.) Studi se nam vsem nesramna gonja zoper demokrate, ki so SKS po-koncu spravili in ji rešili »Kmetijsko družbo*. 4.) Gg Puceli in tovariši niso nič znali doseči proti davkom, ki so kakor nalašč prav pod njihovo vlado začeli še bolj pritiskati. 5.) Meni se zdi. da iz Zagreba ne more priti dobra koganJa za slovenske krrete. Tam iniajo druge skrbi in potrebe in smo jim mi samo orod'e. Zato mi vsi ki smo res v glavah samostojni. ne moremo slediti v raJičev-ce. _SamostojneL Kako so izsledili generala Piastirasa p. Beograd, 26. februarja. Bivanje generala Piastirasa v Skoplju je zhiid io splošno pozornost. Zlasti novinarji so skušali zvedeti za njegovo mnenje o rad« r.j.h političnih dogodkih in o sedanjih poli« tičnih razmerah v Grški. Na vs« vprašanja pa je general Plastiras samo odgovarjal, da ne more ničesar povedati. Khub temu pa je dal novinarjem značilno izjavo: «V Gr« iki bi me Pangalos mani preganjal, kakor pa me novinarji v Jugoslaviji.« Razgovori torej niso uspeli. Kljub temu prinaša današnja »Politika« zanimivo poro« čilo svojega dopisnika o razmerah v Grški in o vlogi generala Piastirasa. Po odstavitvi grškega kralja »t« se poleg osebnih sporov pojavili dve ideji o uprav« I jan ju države. Del grških oficirjev je srna« tral r.a potrebno, d» se odstranijo oficirji polagoma od vodstva državnih poslov in da se uvede čista parlamentarna repuhlikan ska vladavina. Drugi del pa se je čim dalje bolj nag hal k diktaturi. Vodia prve skupi« ne je bil Plastiras. druge pa Pangalo«. To je bil glavni vzrok razkola med njima. Tu« di po Plastirasovem odhodu iz Grške je ostal položaj isti. Pangalos je ostal dikta« hr-. šef opozicije pa je postal izgnani gene« rak Končno fe stvar po mnenju Pan« znal ga je grški d-žavljan, ki živi v Skopljo ter ga vprašal: »Odkod g. Plastiras?« Pla« stiras je odgovoril: »Potujem v B'tolj. kjer imam podpisati neke pogodbe, nakar ae vr« nem.« Na nesrečo pa je bil na kolodvoru tudi grški konzul, in Grk. ki je spoznal Pla« stirasa, mu je povedal, kdo je v vlaku. Tu« di grški konz"! ie prišel nato poedravit Pla« stirasa, po odhodu vlaka pa je odposlal ši« frirane brzojavke v Atene in Beograd. V Gradskem Je Piastirasa zrdela dr ga nezgoda. Človeka, ki bi gn im-1 prepeljati na grško ozemlie, ni bilo. Pri*;! fe šele čez 24 ur. Ker Je Plsistiras čakal nanj zaman, je odpotoval v E:toI\ Tako je izg.bil 24 ur. Ko ie zaupnik priSrl v Grfd ko in ni p&šel Piastirasa. le čakal nanj zopet 24 ur in tako Je bilo Izgubljenih že 48 ur. Med tem časom so bili aretirani Kondilis in tova« riši ter je prevrat propadel. Kljub uspešno zadušenemu prevratu se fco Pangalos le težko obdržal. Nezadovolj« stvo se vedno bolj širi V tem je treba tudi iskati vzroke odpuščanja mnogoštevilnih oficirjev ter re aktiviranje oficirjev, ki so bili prej vpokojeni kot monarhisti. Naše oblasti so zvedele za bivanje Pla« stirasa na našem ozemlju šele tedaj, ko sc je vrnil v Skoplje. Takoj so ukrenile po« trehne ukrepe, ki so običajni ob takih pri« likah. General Plastiras ne pazi mnogo na svojo varnost. Sprehaja se po ulicah in po« seča svoje rojake. Včeraj bi kmalu postal žrtev atentata. S solunskim vlakom se je pripeljal neki Grk, ki je v hotelu »Srbski kralj« najel sobo poleg Plastirasove. To je zbudilo pozornost policije, ki ga je pozvala v upravo mesta. Grk ie med potjo vrgel od sebe neke papirje, katere je pobral detektiv, ki je šel za njimi. Na podlagi teh papirjev se ie ugotovilo, da ie potnik grški komitaš, ki je bil poslan v Skoplje. da ubije Plasti« rasa. Takoj s prvim vlakom so ga odposla« 1; v Solnn. da hi se z morebitno preiskavo ne otežkočii diplomatski odnošaji. Plastiras bo ostal na našem ozemlju naj« brže še gotovo dobo. • Beograd. 26. februarja, p. Notranje mini« strstvo je dob lo poročilo, da je general Pla« stiras prosil za diplomatski potni list na svoje pravo ime, ker se želi izseliti v Fran« cijo. Politične beležke + ItaPjanl ln Nemci. Pod tem našlo- 1 vom objavlja beograjska »Politika* čla- i nek. v katerem ugotavlja, da se vsi Nemci brez izieme zbirajo v skupno fronto proti Italijanom zaradi njihovega postopan;a proti nemškemu živl.iu na južnem Tirolskem. Italijani odgovarjajo, tla ie to. kar se godi južno od Brenner-ja. notrania zadeva Jiali.ie in Mussolini-jevo glasilo «11 Popolo d* italia je obia-vilo tudi dokument, s katerim hoče dokazati. da Nemci sploh nimajo pravice govoriti o nas liu nad malimi narodi, ker so sami bili v izvrševanju teda nasilja največji mojstri. Leta 1918.. ko so Nemci zopet stali pred Parizom in ko je Kraška »Tagespost* pisala, da mora po obračunu z zunanjim sovražnikom priti tudi do obračuna z notraniimi. predvsem s Cehi in Jugosloveni. so se sestali v nekem trentinskem mestecu vplivni Pangermani iz Avstrije in Nemčije ter sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali, nai se takoi po svetovni vojni izvede »nacijonalno zedinien.ie južne Tirolske*, pri čemer se je računa'o na razširjenje mej proti Veroni in Piacen-zi. Italijanom bi se ne smela dovoliti nobena avtonomija, povsod bi se moral uvesti nemški državni iezik. vsi italijanski iredentisti -bi se morali izgnati, na škofijski sedež v Trentinu bi imel priti Nemec, v šole bi se imel uvesti nemški jezik itd. Mussolinijev list je zlasti zadnje podčrtal, da bi opozoril na atentat, ki so ga pripravljali Nemci na Italrane. Nekai sličnega in morebiti še hujšega se je pripravljalo za Slovane v slučaju zmage centralnih sil. »Politika* pravi, da omenjeni dokument ne služi kot svarilo bodočemu pokoleniu. temveč kot primer, no katerem se nadalje vrše nova nasilja. Kar so Nemci snovali pred osmimi leti proti lta!i'anom. delaio sedai Italijani sami v Istri in na Goriškem. Vsako kulturno gibanje našega živl.ia je zadušeno, vse pravice Jugoslo-venov so potlačene, ne da bi še ome-traii krivične meie in grožnje z upadi v naše ozemlje. Mussolinijev list se jezi na Nemce, ker ne priznavaio. da ie bil njihov poraz prava kazen božja za vse zlo. ki so ga prizadeli drugim narodom. Ali pa misli italijanska gospoda na prst božji, vprašuje »Politika*, ko tako brezobzirno postona proti svojim jugo. slovenskim državl:'anom ter izvaia proti njim načrt, ki daleč prednjači onemu, ki je bil zasnovan proti nam in proti Italiianom v trentinskem mestecu. »Politika* pravi končno, da bi morebiti ne bilo brez stvarnega interesa danes, ko kliče Mussolini dr. Ninčiča na dogovor zaradi vprašanja priključitve Avstrije k Nemčiji in ko so se meje Nemčije že približale južni Tirolski, ako bi nni hladnokrvno premotrili dejansko stanje ter poiskali zaveznike tam, kjer se sami ponujajo. + Zakaj ni prišlo do krize? Včerajšnji »Obzor*. ki se mnogo izpostavlja za sporazum RR. piše. da je Pašič z li-kvidiranjem Radičeve afere v radikal-skem kiubu jasno povedal, da ne more priti do krize, ker ni nikogar, ki bi nadaljeval »politiko sporazuma med Srbi in Hrvati* (To se pravi med radičevci in radikali, op. ur.), ako se ločijo radikali od Radiča. Ta politika pa se mora nadaljevati, ker bi krona nikakor ne pristala na nove volitve. Radikali so se zavedali, da ne dobe volinega mandata. ako razbijejo koalicijo, in brez volilnega mandata Pašič ne gre v volitve. V enakem položaju je tudi Radič. Ako ! se loči od radikalov, ni v parlamentu srbske stranke, ki bi hotela nadaljevati i sedanjo sporazumaško politiko, zato ; mora čakati na ta razvoj razmer, da bodo radikali realizirali sporazum ali | pa da se pokažeta parlament in vlada i nesposobna za delo. (Ali tega še nista 1 dovolj dokazala?) V zadnjem slučaju mora priti do volitev, pri čemer pa ni i rečeno, da bi jih moral voditi Pašič ali i pa Radič. V političnem oziru so torej ) dejansko ostala v vladi Ista nesoglasja, i v "taktičnem oziru ra je položaj tak, da ' imata Pašič in Radič interes na vzdr-žaniu sedanjega položaja vsaj do tedaj, ko bo spre;et proračun. Potem bo mnž-na večja svoboda v raznih parlamen- tarnih kombinacijah in se bodo odnošaji med posameznimi strankami hitrejše razvijali, pa tudi krona bo imela bolj proste roke. ker bo z odobrenem proračuna za leto dni zajamčeno redno državno življenje tudi v slučaju vladne krize. Zato je zelo verjetno, da se bo po sprejetju proračuna pričela mnogo bolj živahna parlamentarna akcija, kakor se sedai misli. + Naklepi Stjepana Radiča. V vrlo avtoritativnem članku, ki mu ni odrekati osnovanosti. razpravlja bengra ska »Pravda* o namerah Stjepana Radiča in izvaja: Radič razvija preko svojih listov posebno kampanjo, ki je opažena v vodstvu radikalne stranke. Predvsem on stremi za tem. da bi se čimprej izvedle občinske volitve. On ve. da se vršijo priprave za občinske volitve v Srbiji in Južni Srbiji, kjer se vršijo 19. avgusta, pa zahteva, da se volitve istočasno izvedejo tudi drugod v državi. Nadalje Radič vnovič napoveduje izpre-membe v vladi, ker bi mu bilo do volji, da iz kabineta izpadajo nekateri radikalski ministri a la Maksimovič. Istočasno pa Radič preko svojih prijateljev prepričuje politične kroge in javnost, da se skupčinske volitve še ne bodo kmalu vršile, ker da kralj ne želi volitev. Čeravno Radič to navaja brez pooblastila. je njegova trditev značilna za njegove namere. Radič namreč stremi za tem. da bi se nove skupščinske volitve vršile šele prihodnjo pomlad, pa še to pod pogojem, da se dotlej izvede program sporazumaške politike, ki ie bil zadnjič objavljen v radikalsketn klubu. Radikalski prvaki se ne marajo nikakor angažirati za Radičeve namere, marveč gledajo, da bi imeli razvezane roke za vsako eventualnost. Pašič smatra za glavno nalogo, da se proračun spravi pod streho. A drugih zadev, posebno onih. ki jih pokrenia Radič vlada menda vobče ne bo reševala. Rad.č posebno tudi namerava predložiti iz-premembe v volilnem zakonu. A veliko vprašanje je. če bodo radikali na to vobče pristali. + Prestop skopljanskih Čehov v pravoslavje. Kakor znano, je klerikalni pos'anec dr. Hohnjec vložil v skupščini interpelacijo, v kateri se pritožuje nad vjšjimi oblastmi v Skoplju. češ. da agitiraio med katoličani za prestop v pravoslavje. V Skoplju je namreč prestopilo 22 oseb v pravoslavie. izmed katerih je 18 Čehov, ki so zaposleni v ta-mošnji pivovarni. Povod za dr. Holin e-čevo interpelacijo je bilo dejstvo, da je bil skopljanski veliki žunan ob tei priliki za kuma nekemu češkemu uradniku. Sedaj izjavljajo skopljanski Čehi (ki niso naši državljani), da so prestopili v pravoslavje v znak protesta proti Rimu rn proti oni papežki politiki lanskega leta. ko je papežev nuncij zapustil Prago. Med zavednimi Čehi se je po;a-vilo gibanje za prekinienje robovan'a katolicizmu ter je absolutna laž. da so skopljanski Čehi iz gmotnih razlogov prestopili v pravoslavje. ker so vsi dobro situirani. Ker so osebni prijatelji velikega župana, predsednika občine in drugih uglednih oseb. so jih povabili k cerkveni svečanosti povodom orestona v pravoslavje. ki sta se je udeležila tudi metropolit in češkoslovaški konzul. Laž je. da ie kdo žalil papeža, ker se o niem sploh ni govorilo, na večernem banketu v hotelu »Bristolu* pa se je govorilo o slovanstvu in o tem. da je Jan Hus bližji pravoslavju kakor pa katolicizmu. Skopljanski Čehi zatriue-jo. da bo interpe'aciia dr. Hohnjeca še bolj okrepila med njimi gibanje za prestop v pravoslavie. + Kaj vse vedo klerikalci o Vodnikovi družbi. Mariborska »Naša Straža* piše pod naslovom »Pozor pred Vodni-! kovo družbo naslednje: OJkar je zle-I tel Žerjav iz vlade, tuhta samo to. kako i bi vgnezdi svojo stranko med dobro : slovensko ljudstvo potom brezverske.-;a | in moralno pokvarjenega časopisja in j knjig. Na deželo kar dežuje »Domovi-; ne* in »Jutra*. V zadnjem času pa so : se lotili žerjavovci celo Mohorjeve družbe. Osnovali so takozvano Vodnikovo družbo, katere cilj in namen je: Priprosti slovenski narod zastrupljati z ! naprednim — reete: brezverskini in po-I hujšljivim čtivom. Zerjavova Vodniko-j va družba je na znotraj in na zunaj či-I sto tako organizirana, kakor Mohorjeva. Saj žerjavovci znaio le posnemati, a nikoli ne kaj izvirnega ustvariti. Na-| ročnina za knjige Vodnikove družbe bo i stala kakor pri Mohorjevi družbi — 20 Din. Sedai bodo dobili liberalni učitelji na deželi od SDS tajništva n:log, da nabirajo ude za to Žerjrvovo družbo. Naše podeže'ske zaupnike prosimo, naj opozorijo naše ljudi na to novo družbo, ki hoče naši Mohorjevi družbi škodovati, našemu priprostemu narodu pa vzeti vero in moralo. Člana ina za knjige Mohorjeve družbe se p'a a v župnišče; članarino za Zerjavovo Vodnikovo družbo bo pobiralo po deželi liberalno učiteijstvo. — Sedaj vse vemo, kaj je Vodnikova druži a in kako je organizirana. Morebiti bomo po'ago;ra še kaj več zvedeli. Vprašamo samo. zakaj bi mi »brezverci*, kakor nam pravijo klerikalci, ne smeli imeti svoje »brezverske* družbe za izdajanje knj g? Kako morejo zahtevati klerikalci, da bi morali mi »brezverci« čitati moiitveni-ke Mohorjeve cerkvene bratovščine: ali ne vedo. da ie to proti ustavnim določbam o verski strpnosti? i Od ponedeljka dalje | § »Cirkus življenja" I Jean Ange'o NValija Lissenko I v kinu Ideal | A Prenos kosti generala Aračiča v Beograd Z največjimi vojaškimi častmi in ob. ogromni udeležbi naroda se je izvršil v'četrtek v Beogradu prenos posmrtnih ostankov generala Vukomana Aračiča, tovariša slavnega vojvode Zivojina Mi-jiča v historični ofenzivi 1. 1914. proti avstro - ogrski armadi pod generalom Potiorekom. ki je umrl dne 12. februarja 1915 v najtragičnejših trenotkih srbske armade v Užicah in bil tamkaj »ikrat skoro neopaženo položen k večnemu počitku. Po enajstih letih je zem-ske ostanke zaslužnega srbskega generala prepeljala njegova rodbina sedaj v Beograd, kjer so bili položeni k večnemu počitku na novem pokopališču. Žalni sprevod se je razvil od Vazne-senske cerkve, kjer so položili krsto rencrala Aračiča na lafeto. Pogreba so se udeležili vsi v Beogradu navzoči iiani vlade, številni narodni poslanci, inozemski diplomatični zbor. ogromno jievilo oficirjev. 240 vojakov ptšadije, ena poljska baterija, častno spremstvo, t-;? lafeti pa so tvorili gojenci nižje vojne akademije. General Vukoman Aračič je bil eden !u.ilv>li zaslužnih in najbolj popularnih srbskih vojščakov. Poleg vojvod Dra-ccKiura Pittr.ika in Zivojina Mišiča je užival v srbski armadi kot strateg in neustrašei borec za ujedinjenje tro-inienega naroda največji sloves. Rodom i z Morave. je po končanj gimnaziji stopil v vojno akademijo, iz katere je iz-šei kot inženjerski podporočnik. Ze leta 1S76. je v vojnj s-Turčijo pokazal vse svoje vojaške vrline in sposobnosti. Od takrat se je udeležil aktivno vseh vojn, ki iih je bojevala mala Srbija do uresni-•c.iia velike ideje ujedinjenja. Po srbsko - turški vojni je odšel v Avstro-Ojrsko. kjer se je izpopolnil v vojaški vedi. 1. 1885. pa se je udeležil vojne z Bolgarsko že kot načelnik štaba drinj-ske divizije Po tej nesrečni vojnj ie postal profesor na vojni šoii v Beogradu, nato načelnik operativnega oddelka v (davnem generalnem štabu, načelnik splošnega vojnega oddelka v vojnem ministrstvu, pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba, ustanovitelj številnih reorganizacijskih ukrepov, pravil itd. Kjerkoli se je udejstvoval povsod je zapustil za seboj vidne sledove. Čeprav je bil že devet let pred balkansko vojno v penziji, vendar je budno zasledoval velike dogodke, ki so >e ^pripravljali. Cim je izbruhnila 1. 1912. balkanska vojna, ie bil zopet reaktiviran in imenovan za komandanta timoške divizije. kj je izvojevala pri Kumanovu, Bi-toiju in v Albaniji sijajne uspehe. Vojna z Bolgarsko 1. 1913. ga je dohitela na istem položaju. V kritičnem tre.iotku, ko so Bolgari na izdajalski način na Bregalnici napadli zavratno timoško divizijo, so bile takrat oči vseh srbskih rodoljubov naperjene na starega Aračiča. Kljub presenečenju Aračič takrat ni klonil. Z bliskovito naglico je zbrai svoie bojne polke, obstoječe iz vojakov tretjega poziva in poslednje obrambe ii se vrgel s takim elanom z njimi ria Bolgare pri Zaječaru. da jih je razbil * zavzel kasneje še Belogradčik ter ob kolil mesto Vidin. Za ta svoj klasični nastop je dobil najvišje srbsko vojaško odlikovanje, mesto Zaiečar, katero je reši! bolgarske okupacije, pa ga je izvolilo za častnega meščana. V svetovni vojni je zopet poveljeval nnoški diviziji, s katero je iztrgal Avstrijcem po tridnevni bitki šabac in jih vrgel nazaj preko Save. Njegov uspeh e bil popoln, vendar Aračič ni miroval. Hotel je zmago popolnoma izrabiti, zato ie takoj krenil na desno in še tarnaj sovražnika popolnoma potolkel. Koncem septembra 1914 je bil nato ime rovan za komandanta užičke armade. Kot tak je stari general šele pokazal, koliko je veljal. Bil je krvave boje na Senkoviču. Bobiaku in Semiču. Zadal je sovražniku strahovite izgube in se potom na višjj ukaz mirno in nezasledo-'■'an umaknil. V splošnem umikanju koncem 1. 1914. je general Aračič uravnaval svojo fronto po liniji prve in tretje armade, m se tudi v umikanju izkazal kot izboren mojster. Pokojni vojvoda Mišič je izredno visoko cenil njegove vojaške sposobnosti. Tik pred siavno suvoborsko bitko ga je vojvoda Mišič vprašal: «Ali si Vule pripraven. da uničimo to švabsko zalego?« Hrabri general mu je lakonično odgovoril; «Ti, Zivojine. samo gurai naprcd, 3 jaz bom vedno poleg tebe. Ne boj se, Lžičani te ne bodo osramotili.s Svojo pbljubo je tudi izpolnil. Kakor vihar se je zagnal s svojimi vojaki v avstrijske 'n madžarske čete in po 13dnevnih krvavih bojih vrgel sovražnika preko Dri-r-\ S tem se je ovekovečil in postavil ' vrsto nesmrtnikov poleg svojih tova-r ^ev Put.iika in Mišiča. Oeneral Vukoman Aračič je umri dne februarja 1915 v najkritičnejših treskih srbske armade v Užicah. Med srbskimi vojaki je takrat strašno raz-saial pegavi Iegar. čegar žrtev je po-stol tudi odlični vojščak. 13. februarja So ga pokopali čisto na tihem in brez ^akega spremstva v Užicah._ Gunnar Tolnas je na potu v Ljubljano v KINO „DVOR" Stavba nove poštne hranilnice v Ljubljani Zadnji dogodki so zopet postavili vprašanje zidave nove poštne hranilnice v ospredje javnega interesa. Upati je. da bo nesmiselna ideja, adaptirati stare stanovanjske hiše za ta važni in veliki urad vendarle propadla in da bo prišlo do izvršitve krasnega načrta arhitekta Lavrenčiča, ki leži že tako dolgo v generalni direkciji Poštne hranilnice. Projektirana palača Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti je podobna im-pozantni stavbi Trboveljske premogo-kopne družbe. Na naši mali sliki sicer kem pritličju, vse v železobetonu in moderno, popolnoma varno zasnovano. Dalje so tu skladišča, knjigoveznica in tiskarna. Stopnjišče za stanovanja ie posebej. V visokem pritličju so najvažnejši naslednji prostori: poslovna dvorana, ki je 25 krat 7,5 m velika, s svojimi garderobami in toaleto za uradništvo. glavni blagajnik, inkontracija. ekonomat in kontrola. V prvem nadstropju so prostori za direktorja, tajnika in njegove pomočnike. vknjiževalnica. likvidacija in knji- ne pride v tej meri do veljave, tako, kot bo to v resnici. Dolga bo približno 40 in široka približno 26 m. Višina bo ista, kot ona Trboveljske premogokop-ne družbe, ima podzemlje, prizemlie. visoko pritličje in 4 nadstropja. S strani Narodnega doma je uvoz za vozove govodstvo. Značilno je. da ima vsaka dvorana svojo garderobo in da so zveze potrebni prostori zvezani z malimi dvigali. V drugem nadstropju se nahaia stanovanje direktorja, zraven pa reprezentativne spreiomnice iri stanovanja za na dvorišče v stavbi sami, dohod v poštno hranilnico je iz Aleksandrove ceste. Stanovanja v zadnjih dveh nadstropjih so projektirana tako, da se lahko po potrebi razširi urad v te dve nadstropji. Centralna kurjava je nameščena v podzemlju na dvorišču, s stanovanjem kurjača, dalje so v pri-zemlju kopalnice za uradništvo, ločeno za moške in ženske ter uradniški bufet na levo od vestibula. Na desno od ve-stibula se nahaja, od kontrolnega hodnika obdan safes in trezor, oba dostopna direktno iz sob blagajnika v viso- Slike iz Goriške V letu devetnajststošestindvajsetem v Avčah na Goriškem, o pustu. V imenovani vasi sta dve pokopališči, eno takozvano avstrijsko in drugo italijansko. Na italijanskem pokopališču se je na enem izmed neštevilnih grobov odluščil napis, najbrž vsled zmrzali, kakor je ugotovil zadevo preiskujoči častnik in dejal, naj občinski komisar in tajnik zadevo uredita. Konec! Ne, ni še konec! Zakaj komisar in tajnik sta hotela plezati navzgor, ali vsaj hotela s svojo prikupljivostjo ostati na isti višini, na kateri sta, zato sta zadevo naznanila. Policijska oblast je delala pač. kot dela policijska oblast. Na pustni dan se je namreč v Avčah pokazal človek, ki je hodil s čajno od hiše do hiše in kupoval jajca. Bil je detektiv. Modri mož je pazno vlekel na ušesa, kaj govorijo, a ni slišal ničesar in bi se bil moral skoraj prazen vrniti. Tega njegova gorečnost ni pustila. Poklical je dečka in ga prosil, naj mu pokaže pot do avstrijskega pokopališča. Dečku je bila obljubljena nagrada. Kdo bi se branil denarja? Najmanj deček, ki ima marsikatro željo in ki je radi praznih žepov ne more izpolniti. šel je z detektivom. Pot je peljala mimo italijanskega pokopališča. Tujec je uprl pogled v kamen s počeno in odletelo ploščo. «Hej, vidiš.* je dejal, «kaj je tam. Kdo je to storil, ali veš?» Deček je zkomizgni! z ramami. «Ti prokleti Italijani!* je detektiv nadaljeval svoj posel. »Jaz bi jim to grob-!je razbil. Ce bi vedel, kdo je to storil, pri priči bi mu dal 200 lir.» Dečkove oči so se razširile. Dve sto lir niso malenkost. Moj Bog, kje pa lih dobi? Za dve sto lir bi se izplačalo še kaj hujšega vzeti nase. Poleg tega je mož zelo hud na Italijane in ne more nK5 nastati lz tega. Danes! Prvič v LJubljani I Novo I Najnovejši edini in zadnji OGflN filtn i cunjar" FVetiesijiva drama v 6 velikih dejanjih, v glavni vlogi nam in priljubljeni najmanjši igralec, a največji filmski umetnik E COOGAN Krasna, do soiz ganljiva in zopet do solz vesela vsebina Sijajno! Zabavno! Or ginalna komika Jackleja. Duhovito! Ganljivo! izven programa: berlinski , Dculig Journal" Vodilni tednik svetovnih dogodkov. Predstave ob nedeljah ob Vali., 3., Va5., 6., »/»8. in 9. uri v ponedeljkih ob 4., '/26., V«8. in 9. uri rciefon 730. Kino «LJUBLJANSKI DVOR» rednaznanilo: ,Pisma, ki ga niso nikdar dosegla1 po slovitem romanu baronice Heyking. 1278-« EJ □ a □ □ ID □ □ □ □ E3 □ □ E B odpeljali v Kanal. Patrulja orožnikov je ostala v vasi. kakor da se boje upora. Oba dečka so izpustili . . . Začel se bo proces . . . Vsi laški listi omenjajo dogodek in bruhajo in bodo bruhali ogenj in žveplo na naše ljudi ter nas sramotili pred svetom. goste iz centrale. Dalje še dvoje privatnih stanovanj. i V tretjem nadstropju je eno veliko stanovanje 5. sob ter 3 manjša stanovanja. V četrtem nadstropju je 5 stanovanj. V podstrešju so arhivi in podstrešni prostori z veliko strešno dvorano na dvoriščni strani. Rna naših slik kaže novo poslopje po projektu arh. Lavrenčiča. druga je fotografija privatne stanovanjske hiše na Miklošičevi cesti, ki jo gotovi posredniki nudijo Poštni hranilnici Naivno se je fantič polakomnil obljubljenih dve sto lir in dejal: «Jaz sem to storili* «Ti si to storil? Lej, lej. Kdaj pa je to bilo.* «Dneva pa res ne vern.» «Vidiš. zdaj pa ni treba, da greva dalje. Le pojdiva nazaj v vas. Pa glej, dveh sto lir ti ne morem kar tako dati. Ali imaš pričo, ki bi lahko potrdila? Saj sam gotovo tega nisi storil.» Fantič je pomislil. Seveda ni bil sam, ker ga sploh ni bilo. Ker pa je videl, da lahko splava dvesto lir brez priče po vodi, in mu je bilo malo tesno, da ga mož pelje nazaj v vas, je premislil, da je dobro imeti tovariša in ie imenoval sosedovega. Naslednje odgovore je dajal kratke. Ko sta dospela v vas, so poklicali sosedovega in so mu povedali, česa je bil deležen. Ta je odločno tajil. Med ta-jenjem se je tudi čisto nedolžni kupo-valec jajc spremenil v strogega moža postave. Zdaj je tudi prvi deček spoznal, da je zadeva z nagrado samo spretna sleparija, ki ga je speljala v napačno priznanje v krivdo, o kateri se mu prej še sanjalo ni. Zato je pričel med' solzami tajiti tudi on. Bilo je prepozno. Pričela je strašna natezalnica sumničenj in izpraševanja. »Kdo vama je ukazal, naj to naredita?* »Nihče.* In detektiv se je spomnil na človeka, ki je bil najbolj na glasu kot upornik in prekucuh. dasi nedolžen kot drugi. «Ali vama ni ukazal Kovačič?« «Ne.» »Povejta, potem se vama ne bo nič zgodilo.* Kdo bi se ne rešil? Še odrasli se včasih oprimejo takih rešilnih bilk. Odgo-1 vor je bil pritrjevalen. j In konec? i Konca še ni. Prišlo je petnajst orožnikov. ki so aretirali Kovačiča ln ga Ponovitev slučaja: Krn, odkonava-nje mrličev po Bonu, v Vrtojbi in drugod. Kadar se bosta izkazali resnica in naša nedolžnost, isti listi ne bodo prinesli niti besedice v opravičilo . . . To je postava in pravica močnejšega. Jer-Jer. Sanitetni in pogrebni avtomobil ljubljanske mestne občine. najnovejša nabava mestnega pogrebnega zavoda, se bo rabil v prvi vrsti za prevažanje bolnikov in ponesrečencev pa tudi za prevažanje mrličev iz drugih krajev v Ljubljano in nasprotno, kar bo zelo pocenilo pogrebne stroške. Zveza mestnih in občinskih nameščencev Vprašanje novega občinskega zale ona. Te dni se je vršila v Beogradu seja delegatov organizacij mestnih in občinskih nameščencev iz vse države. Na dnevnem redu je bila ustanovitev Save za društev mestnih in občinskih nameščencev in razgovor o načrtu novega občinskega zakona. Iz poročil ie razvidno, da so samo mestni nameščenci izven Srbije in Črne gore popolnoma pravno preskrbljeni z ozirom na njihov materijalni položaj. A tudi občinski nameščenci po nekaterih krajih izven Srbije in Črne gore imajo le deloma urejeno službeno razmerje na podlagi zakonitih predpisov, ker je to pravo odvzetn po odpravj občinske samouprave. Tako so v Vojvodini, kjer n*. funkciionirajo občinska zastopstva, vsi nameščenci nastavljeni od države samo začasno, na Hrvatskem in v Slavoniji se jih pa preganja na podlagi neke nared-be. V Srbiji in Črni gori so vsi občinski in mestni uslužbenci, razven oni mesta Beograda, nastavljeni samo začasno in se jih voli nanovo vsakokrat, kadar se spremeni mestni ali občinski odbor ter nimajo nobene pravice do kake pokojnine alj druge starostne• oskrbe. Vse te neurejene razmere silijo vse občinske nameščence v Jugoslaviji k ustanovitvi Saveza mestnih ln občinskih nameščencev, ki bi naj zastopal interese vseh občinskih in mestnih uslužbencev, zlasti pa naj bi deloval na to. da se v predstoječih novih zakonih o občinah popolnoma zagotovi pravni in materijalnj položaj vseh občinskih uslužbencev. Nastalo je vprašanje, ali se naj ustanovi samo en Savez. ki bi združil vse mestne nameščence in občinske uslužbence. alj dva Saveza, in sicer eden za mestne, drugi za občinske uslužbence. Sklenilo se je ustanoviti en Savez, ki se razdeli v dve sekciji. Izvoljen je bil pri-l pravljalni cdbor. v katerega so poslale vse navzoče organizacije po enega zastopnika. Za predsednika je bil izvoljen Blagoje Marjanovič. uradnik mestne občine v Beogradu. Ta odbor izda poziv na vse občinske in mestne uslužbence, da izvedejo organizacijo, ako je še nimajo; posreduje pri vseh dosedanjih organizacijah. da predlože svoja pravila pristojnim oblastim v potrditev; pripravi načrt pravil za Savez in j:h pošlje vsaki organizaciji v pregled; točno zasleduje izdelavo novega občinskega zakona in takoj odpošlje, eventualno izdelani načrt vsem organizacijam v pretres ter posreduje pri vseh pristojnih oblastih v zadevah mestnih in občinskih uslužbencev. Prj ministrstvu notranjih del je ustanovljena posebna komisija, ki ima nalogo izdelati noy načrt občinskega za- Otroška kostumna prireditev v Mariboru Slovensko žensko društvo v Mariboru je priredilo dne 11. februarja v veliki GOtzovi dvorani v prid otroške bolnice v Mariboru otroško kostumno prireditev, ki je nad pričakovanje dobro izpadla. Nastopilo je več originalnih skupin otrok, izmed katerih prinašamo danes skupino mladih vojakov, ki so io izvazale sirote iz dečjega doma. j tona. V tej komisiji zastopa Slovenijo dr. Sagadin. Zemaljsko društvo opčin-skih činovnika Hrvatske i Slavonije je pa doseglo, da je v komisiji njegov zastopnik dr. Fuger iz Zemuna. Komisija je zavrgla vse predložene načrte občinskih zakonov, med temi tudi načrt Slovenca dr. Steske. ker se nanaša njegov načrt na mestne in podeželske občine, dočim ima komisija nalogo izdelati zakon samo za podeželske občine. Komisija je delo skoraj dovršila in bo načrt v najkrajšem času predložen Narodni skupščini. Ta zakon se smatra za najnujnejši plasti zaradi pritiska vojaških oblasti, ki hočejo imet; tudi vpliv na izdelavo občinskega zakona, zlasti v vojaških zadevah. Da izvedo delegati podrobnosti o tem zakonu, je bila določena deputaciia. ki ie šla k načelniku ministrstva Katiču. Načelnik Katič je dal pojasnila v prvi vrsti glede zasigura-nja pravnega in materijalnega položaia občinskih nameščencev ter izjavil, da bo novi zakon v interesu države zahteval kvalificirano občinsko uradni-štvo. Načrt novega zakona bo dostavljen vsem velikim županom v študij in izjavo. Veliki župani izzovejo kritiko občin, ki po zaslišanju uradniških organizacij stavijo svoje predloge. Na seii delegatov organizacij je podal nekatera pojasnila o novem zakonu tudi član te komisije dr. Fuger, ki se zaeno z dr. Sagadinom največ trudi, da bo zakon kar najbolj odgovarjal potrebam občin. Dasi ie zakon določen samo za podeželske občine, je vendar velike važnosti tudi za mesta, ker bo tvoril podlago za zakon, ki se uveljavi za mesta. Načrt zakona o mestih izdela ista komisija, takoj ko dovrši zakon o podeželskih občinah. Beeja zaščitna postaja rrn v«v v irzicu Tržič, 27. februarja. Radi velikanske umrljivosti dojenčkov in male dece v Tržiču, ki znaša po zdravniških poročilih okrog 30 odst. vse živorojene dece,. se je vršila dne 24. februarja v tržiški občinski pisarni na pobudo inšpektorja ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani anketa, ki je razpravljala o odpomoči. Ankete so se poleg sklicateljev udeležili: župan tržiške občine in zastopnik tržiškega zdravstvenega zastopa, župani okoliških občin, zastopnik okoliškega zdravstvenega zastopa, tržiški okrožni zdravnik, zastopnik tržiške Vincencijeve družbe, zastopniki nekaterih tržiških industrijskih podjetij, iz Ljubljane pa še ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ter kot strokovni ekspert šef zavoda za socijalno-higijensko zaščito dece v Ljubljani. Na anketi se je poudarjalo, da je več vzrokov velike otroške bolehavosti in umrljivosti v Tržiču in okolici. Mnogo mater je zaposlenih čez dan izven hiše v raznih obratih, nadzorstvo, nega in prehrana njihove dece je v času njihove odsotnosti nezadostna, po večini za-nikarna. Stanovanjske razmere so skrajno slabe. Veliko število nezakonskih mater ima mali interes na zdravju in življenju svoje dece. Najhujše pa je, da večina mater nima pravega znanja o tem, kako naj vsaj ona najprimitivnej-ša sredstva, katera imajo kljub revščini na razpolago, pravilno uporabi v prid dobremu razvoju in zdravju otroka. Matere nimajo nikogar, da bi se mogle nanj obrniti po strokovni svet radi pravilne odgoje in prehrane svoje dece. Radi tega vlada v družinah mesto znanja o otroški higijeni ob zibelki — vražarstvo. Vsi udeleženci so soglašali s tem, da naj se osnuje v Tržiču dečja zaščitna postaja (dečji dispanzer), kjer bodo matere dobivale strokovne nasvete zdravnika o pravilni negi in prehrani otroka, kjer bodo dobivale o isti stvari tudi praktičen pouk in pomoč od sne-cijalno izobražene dečje zaščitne sestTe, in kjer bodo dobivali siromašnejšl otroci tudi v slučaju bolezni zdravniško pomoč. Vsi udeleženci so tudi izjavili, da so pripravljeni materijalno podpirati ustanovitev in vzdrževanje take institucije. Take dečje zaščitne postaje se po vseh naprednih državah jako pospešujejo, ker z izrednim uspehom širiio otroško kulturo in higijeno med najširše ženske sloje naroda. Njihov pomen leži v tem, da zares že otroku v plenicah zidajo temelj za zdrav telesni in obenem s tem tudi za pravilen duševni razvoj za vse poznejše življenje. S tem premnogim otrokom lajšajo bedo in premnogim ženam omogočijo, da niso za svoje dete zastonj trpele več čas nosečnosti in med porodom, da niso trpele le za grob. nego zares za življenje. Želimo našim Tržičanom prav mnogo uspehaI Samo te danes GRETE REINUTALD. JE' NY JUGO HANS SCHLETO* v prekrasni kmečki filmski drami „FRIZIJSKA KRI" Pretresljiva usoda lepe in najbogatejše deklice v vasi, ki tez no i popolnoma obuboža in postane sirota. — Njen za-pel|ivec jo zapusti, odide v svet — Nepopisno pretresljiva postane drama, ko se ljubimec zopet povrne in dobi no.....? Predstave dop. ob '/a 11., pop. ob 3., '/2 5., 6, '/28. in 9. uri. Sioo Ideal. Žrtve dela 8135 nesreč, 144 smrtnih slučajev v lanskem letu. V ministrstvu za socijalno politiko je bila ustanovljena posebna inšpekcijska komisija, ki je pregledala celokupno stanje dela v pre teklem letu. Komisia bo izdala v najkrajšem času tudi natančno poročilo o stanju v vseh podjetjih, ki spadajo pod ministrstvo za socijalno politiko. Po podatkih, ki so dosedaj na razpolago, je bilo pod Inšpekcijo dela v preteklem letu skupno 9709 podjetij, v katerih je bilo zaposlenih 147.720 delavcev, med njimi 120.585 moških in 26.135 žensk. Tekom leta se je zgodilo pri delu 8135 nesreč, med njimi 144 smrtnih slučajev, vsi ostali pa so biii več ali mani ranjeni In so postali deloma tudi nesposobni za nadaljno delo. Pod nadzorstvom Inšpekcije dela je bilo 9442 parnih kotlov, torej 79 več, kakor leta 1924. Na račun pristojbin se ie pobralo od istih 1,665.000 Din, ali 200.975 Din manj kakor 1. 1924. V preteklem letu sta se dogodili dve eksploziji parnih kotlov in sicer ena v zagrebški, ena v bečkereški oblasti. Novih podjetij je bilo prijavljenih L 1925. skupno 681, razširjeno in renovirano pa ie biio 350 starih pod etij. Delo je ustavilo 91 podjetij in sicer 47 iz lesne, 21 pa tz mlinske industrije. Zopet samomor pred mrtvašnico pri Sv. Krištofu Ljubljana, 27. februarja. V petek popoldne so opazili posetniki starega pokopališča pri Sv. Krištofu med grobovi sicer preprosto, a vendar čedno ob« lečeno žensko. Vzbudila je takoj njihovo pozornost, ker je hodila močno zamišljena naokrog. Vendar se zanjo niso zanimali da« lje dokler jih ni okrog 13. ure opozoril klic, ki je prihajal izpred mrtvašnice. Posetniki pokopališča so odhiteli takoj proti mrtvašnici, kjer se jim je nudil čuden prizor. Neznanka je lež&la na tleh in se zvijala v krčevitih stresljajih. Poleg nje je ležala steklenica, iz katere je udarjal duh po lizolu. Vsem je bilo takoj jasno, da je nesrečnica pravkar izvršila v obupu samo« mor. Eden izmed navzočih je takoj obvestil o dogodku na cesti patruljirajočega višjega stražnika Hlebca, ki je telefoniral s posta« je po rešilni avto. Avto je pridrvel že v nekaj minutah, naložil v silnih krčih zvi« jajočo so žensko ter jo odpeljal potem z vso brzino v splošno bolnico. Tamkaj so nesreenici sicer takoj izprali želodec, vendar je bila pomoč že prepozna. Prevelika količina zavžitega strupa je nam« reč že opravila svoje deio. Okoli 15. ure je nesrečna ženska, ne da bi prišla k za« vesti, podlegla težkim notranjim poškod« bam. Iz dokumentov, ki so jih našli v ročni torbici, ležeči poleg nje na pokopališču, so ugotovili kasneje, da je samomorilka 381et« ra soproga kolarja Josipa Pirša, stanujoče« ga v Trnovski ulici št 28. Da mu je žena umrla, je zaznal Pirš šele, ko je prihitel ves obupan v bolnico. Kaj je pognaio pošteno in marljivo žen« sko v prerani grob. še ni točno ugotovljeno. Njen mož je navedel nekaj vzrokov, med drugim tudi njen obup radi bližajoče se prodaje domače hiše in skrbi za bodoče sta« novanje. Pokojnica je zapustila poleg moža še dva otroka. Njeno truplo so prepeljali nazaj v mrtvašnico k Sv. Krištofu, odkoder se bo vršil pogreb v nedeljo na novo poko« pališče pri Sv. Križu. Ubijalec lastnega očeta Strašne posledice nesrečnega alkohola. Moravci, 27. februarja. O uboju, ki sa je tzvršfl Frar.c Vuk iz Moravskega Vrha na svojem očetu, še sledeče podrobnosti: Med Francetom Vukom starejšim m njegovim sinom Francem le nastal, ko sta bila dne 22. t. m. v kleti Martina Babica v Mo-ravskem vrhu, radi nekih trsnih škarij prepir. Sin je že pri odhodu iz klet! zagrozil svojemu očetu, »da ga bo še nocoj pretepel radi škarij«. Ko je na povratku proti domu oče vsled pijanosti padel na tla, ga je skušal istotako vinjeni sin dvigniti kvišku. Ker se mu to ni takoj posrečilo, je začel očeta obdelavati in pretepati najprej s pestmi po glavi, nazadnje pa je v jezi pograbil vinogradtii kol in ž njim z vso silo mlatil po na tleh ležečem očetu. Dasiravno ga je ta prosil s pov zdignenrmi rokami, naj ga ne pretepa, je nečloveški sin udrihal neusmiljeno še dalje in še huje po njem, tako da je pri svoiem rabellskem poslu porabil nič manj kot pet kolov. Ko se je oče končno vsled udarcev onesvestil, je šel sin po mater ln jo pozval, naj gre po pijanega očeta, ki je ležal komai par sto korakov od svojega doma. Obenem z matero pa je šel potem tudi Franc Vuk mlajši na kraj, kjer je ležal oče, toda ne z namenom, da bi pomagal spraviti očeta domov, ampak da nadaljuje svoje zverinsko surovo pretepanje. Ko le namreč žena s težavo dvignila svojega moža. ki je med tem prišel k zavesti, in ga peljala proti domu. H je padeJ moi ponovno na tla. To je sina tako silno razkačilo, da i« pričel vnovič neusmiljeno udrihati z torjačo po očetu In vr-butega brez vzroka tudi po nedolžni materi Sosede, ki so hoteH priti na pomoč pa ie odpodil z divjimi kletvami ln grožnjami. France Vuk »tarejši Je, ko ga je žena konč no spravUa z velikim naporom domov, že dobro uto pozneje umrl, zločinski sin pa je oblekel nato praznično obleko tn odšel z doma, rekoč: »Bom že dobil kje kak saimo-kres, da »e ustrelim I« Pred odbodom Pa Je it skrbno skril okrvavljene ln zlomljene kole, s katerimi ie ubil lastnega očeta. Čeravno se je Franceta Vuku mlajšemu posrečilo pobegniti v Avstrijo, ni dvoma, da pride prej ali slej v roke pravice in da prel-me zasluženo kazen. Obdukcija mrliča ni mogla s sigurnostjo dognati vzroka smrti, ker lobanja ni nikjer prebita tn tndi nobena izmed ostalih prizade Janih poškodb ni bila smrtonosna. Najbrž je zadela starca vsled razburjenja in zavžitega alkohola kap. Ubi alec, ki je po poklicu pleskarski pomočnik, je bil radi različnih deliktov že ponovno kaznovan. Sploh znan delomržnež In surove!, ki je bil radi težke poškodbe svojih starišev enkrat že kaznovan na leto dni ječe. Dva tihotapca ustreljena Nagla smrt vsled preobilega alkohola. Radenci, 26. februarja V sredo je finančna straža pri Radencih zalotila večjo, okoli 20 oseb broječo tihotap sko tolpo pri njenem nečednem poslu. Pozvala je vse, naj obstanejo ln rzroče tihotap sko blago. Toda tihotapci so imeli očividno zelo slabo vest. Mesto, da bi se pokorili ukazu, so začeli namreč na stražo streljati. Straža ie bila seveda prisiljena, da se ie postavila v bran in je odgovorila s protistreii. Med obema strankama se je nato razvila prava, pravcata bitka, ki je končala s strašnimi po sledicami za neprevidne in predrzne tihotapce. Dva izmed njih sta namreč obležala na mestu mrtva, več pa le bilo ranjenih Ranjen je bil tudi en finančni stražnik. Moravci, 26. februarja Dne 25. februarja je prišel k posestniku Jožefu Kumpu v Moravcih hrvatski krošnjar s posodo, Janko Pavič, ter ga ie prigovarjii nai mu odkupi ostanek posode, kar je Kump končno tudi storil. Krošnjarjevi prošnji, naj mu da razen denarja še nekaj žganja, je Kump iz neprevidnosti ugodil. Dal mu je žganja, čeprav je bil Pavič že itak pijan. Pavič Je popil nekaj žganja in nato mirno odšel svojo pot. Komai pa ie napravil par sto korakov po cesti, je padel nenadoma na tla ln v par minutah nato izdihnil. Kaj je bilo pravzaprav vzrok njegove nagle smrti, se še ni dognalo, najbrž pa preobiia količina zavžitega alkohola. __A. F. Skiadesove milijonske sleparije na Krfu Ponarejeni čeki na angleške funte. — Voda v sodih mesto olja. V Zagrebu aretiranega milijonskega gr« škega sleparja Spiridiona Skiadesa, bančne« ga direktorja« na Krfu, so izročili v petek oblastem na Sušaku. Tamkaj ga je obmej« na policija, ki ga je tudi aretirala v hotelu lmperial v Zagrebu, vnovič zaslišala. Pri za sliševanju se je izkazalo, da je Skiades dr« zen slepar, ki je izvrševal goljufije kar na debelo. Skiades je trgovec z oljem. Kot tak je bil v zvezi z direktorjem banke Italo Le« vante v Bologni, nekim Lazaridesom, s ka« terim je zasnoval tudi zadnjo genijalno sle« parijo. Ta mu je namreč poslal potom ne« kega Triad sa iz Genove partijo čekov v znesku 17.700 angleških funtov šterlin (oko« li pet milijonov dinarjev), glasečih se na banko Jonia Limited na Krfu. Čeprav je banka poznala Skiadesa kot trgovca, ven« dar se je kljub temu informirala poprej v Londonu pri neki tamkajšnji banki, ki je baje izdala čeke, ali so ti čeki pravilni in izplačljivi. Ko pa jc Skiades opazil, da ban« ka noče izplačati čekov, — imel pa jih je pripravljenih še za 36 milijonov, — se je posiužil nove zvijače. Banka Agricolare na Krfu, pri kateri je on sodeloval, ima skladišče Generale. Skia« des je spravil v to skladišče ogromno mno» žino sodov z oljem. Ko so bili sodi priprav« ljeni za eksport, je odšel najprej k neki ban ki, vzel pri njej za milijon drahem preduj« ma na to olje, nato pa še k eni in storil enako. S pripravljenim potnim listom je potem se prvi vagončki v te poslednje zadeli. Rudolf Jak« lič pa je bil obtožen da ni vlaka, ki ga je sestavil, oDrcmil z zadostnimi zavorami; toraj sta oba opustila nekaj, iz česar bi mo« rala sprevideti, da utegne priti nevarnost za življenje ali zdravje. Nesrečna delav. Pep« ca, ki je s tremi tovarišicami praznila z jam skimi odpadki napolnjene vozičke, je zbe« žala v kolibo, ki je bila v slabem stanju. Prazni, oziroma z odpadki napolnjeni vo« zioki so kolibo zrušili in delavke so padle v 9 metrov globok potok Medija. Vse so bi« le težko poškodovane, a Pepca se je ubila. Sodnija se je prepričala, da nesreče nista zakrivila uslužbenca vsled zanemarjenja svojih dolžnosti, nakar sta bila oproščena. • E, Hrvat Marko, zakaj si zašel k nam. ta« ko prijetno si potoval po hrvaških »brdi« nah» in nabiral s ponarejeno svedočbo »rez« kega poglavarstva Brinje m občine Jezera« ne darove za nesrečnega pogorelca, za ka« terega si se sara izdajal. Bogme brat, vsak Hrvat ti je verjel, da ti je pogorelo imetje, koča. 2 vola in 2 svinji, a pri nas ti niso verjeli. Pri nas Je polno neverjetnih Toma« žev, najmanj pa verjamejo orožniki. Pre« gledali so tvoje papirje ln spoanali. da imaš ponarejeno svedočbo. Pa si moral v zapor. Kdo ti bo verjel, ds ne »nai niti brati in da si bil žrtev neznanca, ki te je pregovo« ril, da sta skupno trkala na usmiljena srca? r~ "n ne poselsfce bukvice in povabil preplašeno siroto na policijo. Do Bleiweisove ceste je vse gladko šlo. Tam pa se spomni Tone, da bi bilo pravzaprav neumno hoditi na policijo in da bi bilo prijetneje stvar za. ključiti z ljubezenskim romančkom. Zara« di tega je hotel fant Bleivveisovo cesto po« daljšati daleč tja v tivolski gozd. Rezka pa je žal predobro poznala Bleiweisovo cesto in ker ni hotel Tonček ž njo na policijo, je šla sama tja in zadevico lepo naznanila. Nesrečni Tone je naenkrat spo-znal, da je samo livar, prizna! je svojo pomoto in ske< sano izpovedal, da ga je zapeljalo hrepe« nenje, ker bi se rad v Tivoliju malo peza« biival. Pa se bo pozabaval 2 dni v zaporu. Od ponedeljke dalje »Cirkus življenja" Jean Angelo Natalija Lissenko e kinu ideal cxxxxxxx>cxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^^ -o JVaš ponos je zavest, 8a presegajo izdelki naš« industrije hie izdelke. pasebio se to opazi pri rim" čokoiaSi in bonbonih, ki prav nspešno izpcBrivsjo inozemsko bzgo! »ooooooooooo II """hiisua ia i na dvoriš£n i 058-« priporoča veliko izbiro damskega sisfmžph cenah1 IJradsiš&e dnuSae poptss! I § KEBaBBggMMBaBBEHa—B—BSSMB3 Ne zsmudite ugodne prilike! Ori 1 do 6. marca aroani^na .................. teden ostankom modnega damskaga perila io moškega blaga, tiskovine, barhenta, 1202-a eponia, tielenov in raznovrstnega blaga pri w bi za Slovenijo Lfabllana, Miklošičeva c. 7 r Posebna š?eci]aliteta vinske blc' Ljubljanskega dvora. Od danes naprej vsak dan od 5—8. zveče apetitni predvečeml zakuskl r zmernih cenah. 106 spomladanske In letne moške oblek? Obrnite se zaupno na speciiaino salor ieSkega in angleškega sukna Pri nakupu Josip 8vanii€9 Ljubljana, Miklošičeva cesta 4 Naivetta izbere! — Cene neverjetno nizke! — Oglelte si zalogo! — Preoričajte se Domače vesti • Prihod novega konzula češkoslovaške republike v LJubljano. Včeraj Popoldne se 'r pripeljal v LJubljano s praškim brzo-vlakom novi konzul češkoslovaške repu-e dr Resi. Na kolodvoru ga le sprejel generalni konzul dr. Otoka* Beneš r^biem konzulata. Generalni konzul dr. Heneš zapusti Ljubljano v sredo dne 3. marca z opoldanskim brzovlakom -Ji odpotuje v Prago na svoje novo mesto v zunanjem ministrstvu. • Francoski konzulat v Dubrovniku, v Dubrovniku je osnovan francoski konzulat 'er za konzula imenovan g. Delalande. Dubrovnik bo imel odslej v svoji sredmi zastopnika francoskega naroda, s ka enm vežejo naš narod občutki hvaležnosti lo prijateljstva. Z vzajemnim delovanjem se bodo še okrepili gospodarski in kulturni Iz diplomatske službe. Kakor poročajo iz Beograda, je včeraj zapustil Beograd prvi tajnik češkoslovaškega poslaništva g. Jan Černy ter se pedal na svoje novo službeno mesto v zunanjem ministrstvu v Pragi. • Promocija prve Basanke. Dne 15. t m. le bila promovirana na zagrebški univerzi za doktorja prava gdč. Ljubica Alaupovi-deva, hčerka bivšega ministra za vere in tedanjega državnega svetnika dr. Tugo-irfjrja Alaupoviča. Ona le prva Bosanka, ta |e bila promovirana r.a zagrebški univerzi • Odlikovanje. Kralj Je odliko val gospoda Alojzija Bizjaka, višjega pisarniškega ofictfala pri okrajnem sodišču v Litiji, z zlato kolajno za državljanske za-&hsge. • Iz zdravstvene službe. Dr. Rudolf Rožič Je imenovan za zdravnika-pripravnika v Javni bolnici v Celju, upravni asistent celljsike bdnice Bogumil Zgajner pa je premeščen iz Celja v Brežice kot upravitelj tamkajšnje boinice. • Šaljapin v Zagrebu. Pogajanja s slavnim ruskim pevcem za gostovanje v Zagrebu so končana. Šaljapin priredi samo en koncert in sicer koncem aprila v Balkan -kinu s svojim ameriškim spr/redom, s katerim je dosegel velikanski triurni po vsem svatu. • Napredovanje v sodni službi. V sodni službi so pomaknjeni v višjo plačilno stopnjo in sicer: deželnosedni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Radovljici dr. Rupert Celestin v 4. skupino I. kategorije, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Brežicah dr. Vojteh Ko-če v ar v 5. skupino I. kategorije in sodnik Fran Kompare pri okrožnem sodl-fiču v Celju v 6. skupino I. kategorije. * Nemški poslanec Schuhmacher odložil svoj mandat Po poročilih iz Novega Sada Je poslanec nemšike kmetijske stranke S. Schuhmacher odloHl svoj skupščinsfe mandat * Revizija pristofljinskega zakona. Ker se bo v bližnjem času Izvrši!a revizija dosedanjega pri-siSojbinskega zakona, je generalna direkcija posrednih davkov pozvala v to svrho vsa ministrstva, da Ji dajo na razpolago potrebne podatke. Generalna direkcija zlasti povdarja, naj ministrstva izjavijo svoje mnenje o tem, kateTe pristojbine ba se mogle ukiniti, katere znižati ta katere povišati. Revizija prisrojbimskega zakona je poverjena posebni komisiji. • Strokovni svet pri ministrstva pošte. V smislu člena 129. uradniškega zakona Je imenoval minister pošte ta brzojava pri svojem resortu stroKoval svet Za člane so imenovani: generalni direktor dr. Dra-gotta DimEttrijevič, njegov pomočnik dr. Zefjko, oHrvat ter načelniki dr. Dragorin Frank, M San Popovič in MHam C^orgjevič. * Himen. Poročil se le prošlo nedeljo v Kapeli na Murskem polju g. dr. Vinko Čre-mošnik s gospodično Jožico Ferenc. Na-sciiii se sfeino v Gor. Radgoni, ki je z njim dobila novega neumornega narodnega delavca. Mlademu paru iskreno čestitamo! * Pobijanje tihotapstva. Oddelek finančne konirole v Zagrebu Je pričel živahno akcijo glede pobijanja tihotapsttva. V zadnjem času se je zlasti razvilo tihotapstvo s saharinom fn tobakom. Te dni Je finančna kontrola zalotila pot tihotapcev. Vseh pet oiseb se nahaja v policijskih zaporih, dočim finančna kontrola vodi kazensko postopanje. * Uvažujts novi cestni red! Preleti smo: Ker se opaža, da prebivalstvo ne upošteva v zadostni meri predpisov novega cestnega reda, ki določa, da le vcalt! na desni strani in se izogibati na levo, se vsakdo pmnovno opozarja nanje. Prebivalstvo naj ta predpis uvažuje, ker le tedaj bo mogoče preprečiti nesreče in neprilike, ki pretijo vsled neredmosfi voznikov tako z živinsko vorego kakor z motornim pogonom. * Naši funkcionarji na potu r Ženevo. Sef našega presbiroa g. Miloš Ivkovič Je predvčerajšnjim odpotoval v Ženevo, da v Imenu pre-blroa prisostvuje sejam Društva narodov, ki se prično dne 8. marca. Zunanji minister dr. Ninčič pride tz Pariza v Ženevo. * Državna borza dela v LJubljani. V času od 14. do 20. februarja Je biio v Državni borzi dela razpisanih 141 prostih mest: 135 oseb Je Iskalo dela, v 41 slučajih je borza posredovala z uspehom In 23 oseb Je odpotovalo. Od 1. januarja do 20. februarja je bilo skupaj razpisanih 604 prostih mest; 943 os ob Je tekalo dela, v 425 slučajih Je bcrtza posredovala z uspehom In 135 oseb je odpotovalo. * Pasfrski tečaj na Jesenicah na Gorenj* skom. Planinski odbor za raidovljlBri okraj priredi na Inlcilatlvo oblastnega komisarja za agrarne operacije vladnega svetnika dr. Frana Spiller- Mnysa v soboto dne 6. marca na Jesenicah v hotelu Paar (nasproti bokdvora) enodneven pastirski tečaj. Namen tečala |e, podati našim gorenjskim pa-stiriem nekntlko splošnega planšarrkega pouka ta opozoriti na potrebo, da se kon- čno ia® pri na«, kakor v drugih alpskih deželah, začne upoštevati pastinsfivo kot resen in trvaževan poklic. Tečaj otvori oblastni agrarni komisar dr. Spdller-Muys, na programu pa so sledeča strokovna predavanja: 1.) O prvi pomoči pri oboJeli živini na paši o ravnanju s pašno živino na plannnS (predava živinezdravnik Zamik). 2.) O mlekarstvu na planini (predava drž. rrtlekaTskl inštruktor A. Pevec). 3.) O iz-boljševataih delih na planini (preidava sre-ski ekonom I. Sustič). Po tečaju se razdelijo posebne nagrade zaslužnim pastirjem v skupnem snesku 2.775 Din. * Selsmološka postaja v Splitu. Poslopje za seismok>9co postajo v Spi Mu, na prvem vrhu divnega Marjana, bo v kraitkem dograjena ter bo postaja že letošnjo pomlad začela funkejionirati. Tudi na zemljišču vojne mornarice v Mandaltal pri Šibeniku se osnuje Se letos selsmološka postaja za Šibenik. Naročeni aoarati za obe postaji so že na potu tz Nemčije. * Grobnica jugoslovensklh bojevnikov v Olomucn. Ceškoslovaško-Jugoslovenska liga v Olcmucu je sklenila, da zgradi v po-čaščenie v svetovni vojni na Moravskem ta v ŠleriJ? umrlim Jugoriovenskim voj a. kom v Olo.mucu grobnico, v kateri se bodo shranili zemeljski ostanka omenjenih Ju-goslovesiririh državljanov. Nad grobnico se zgradi spomenik v obl"k1 kapelice. Z gradnjo se prične že letošnjo pomlad. * Snežni viharji v Slavoniji. Po poročilih iz Sremske Mftrovice je včeraj ponoči nastal v Sremu velik snežni vihar. Mestoma Je močno snežilo in potem deževalo. Vihar je potrgal brzojavne ta telefonske žice, ki vodijo proti Zagrebu ta Ljubljani. Naistal Je občuten mraz. * Američani o dalmatinski rivljerL Zastopnik ameriških turističnih društev g. CasteJli iz Bostona, ki se nahaja sedaj v Dubrovniku v svrho prireditve turističnih izletov, ni mogel prehvalitl priredne lepote Dubrovnika ta Boke Kotorske. Izrazil Je svoje začudenje, da se v tem pogledu ne vrši nikaka propaganda. V Ameriki Je Dalmacija le ma'o znana, ker se s primerno reklamo ne vzbuja zanimanje za prirodno lepoto DaJmacUe. * Poštna zveza Dobrovnik-Dotaja Len" dava. Avtomobilski poštni promet med Mursko Soboto ir. Dolnjo Lendavo je bil te dni ustavljen. Uvedla pa se je Istodobno dnevna poštna vožnja med Dobrovnikom ta Dolnjo Lendavo. * Preskrba črnogorske kraljevske rodbine. Po vesteh iz Beograda se v vladnih krogih razpravlja načrt zakona o preskrbi črnogorske kraljevske rodbine. Za predlog, ki pride v kratkem pred Narodno skupščino, se zlasti zanima tudi kralj Aleksander. * Šajkače za tfljake v Južni Srbiji. Vsled prošnje udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov je ministrstvo vojske In mor-carice izdalo odredbo, nai se v delavnicah za vojaške uniforme Izdelujejo tudi šajkače za dečke v starosti od 8. do 14. Ieta. Šajkaife se izroče udruženju, da iih razdeli dijakom v Južni Srbiji Te šajkače naj nadomestijo arnavtske »keče«, bolgarsko »šapko« ter mednarodno čepico v onih krajih. * Zanimiv proces. Beograjska Centralna banka Je pred vojno prevzela zgradbo železniške proge Topčider—Mala Krsna. Leta 1912. ie radi mobilizacije pogodbo odpovedala ta država Je morala po dogovoru odkupiti materija! banke. Kolavdacijska komisija je ocenila ta materija! za 41.075.36 Din, država pa je dejansko prevzela materijala samo za 21.940.20 Din, ker ji ostalega zastopniki banke niso hoteli IzročitL Država Je plačala zato banki 7. maja leta 1914 21. 940.20 Din, s Čemer Je bil rešena vsake obveznosti. Po voini 1. 1919 pa Je banka zahtevala od države plačilo 41 tisoč 75.36 Din, pri čemeT Je računala, da nima več direkcija za grajenje železnic nobenih predvojnih knjig in obračunskih dokumentov. Država Je morala plačati banki celo vsoto, toda 21. decembra 1923 Je banka tožila državo zopet za celo vsoto. To je dalo povod za podrobno proučitev cele zadeve. Sedaj država zahteva, naj se v smislu paragrafa 174 civ. sodnega postopanja uvede kazensko postopanje proti upravr/ema ta nadaornetmi odboru Centralne banke zaradi dejanla po paragrafu 253 t 4 kaz. zakona, ki določa kazen ra dvojno IztJirlanJe dolga. Odločitev sodšča se pričakuje z velikim zanimanjem, ker je predsednik nadzornega odbora davidoviče-vec posl. Dragutin Pešič, ki Je letos vod'1 v parlamentu kampanjo prod posl. dr. E. Lukinlču zaradi afere Thurn-Taris. * Ba*an9kl frančiškani proti Stjepana Radiču. Frančiškanski provincijali v raznih krajih Bosne drbivajo številne pritožbe, v katerih se frančiškani pritožujejo nad nelojalnim bi prcstaigkim postopa mi em ministra prosvete Stjepana RaidJča, ki jih Je Imenoval lainBke ta sleparje, čeprav posvečalo vse svode življenje bJagru naroda. Kaj nameravajo provinci) ali ukreniti, da dobi užalieni red zadoščenje, še ni znano. * Knjižnice za našo severno mejo! Naši kraji na severni nemško-slovenskl meji živo potrebulelo Izdatnih knjižnic. Gospodarske razmere v teh krajih pa so tako žalostne, da si sami ne morejo nabaviti knjig. Zato prosJmo vse rodoijubno občinstvo, ako fma v svoji shrambi beletristične knjige, da Jih daruje za knjižnice na naši severni narodnostni meji. Podarjene knjige sprejema Jugoslovenska Matica v Ljubljani * Smrtna obsodba Travniku t Bosni. Po 14dnevn1 razpravi pred okrožnim sodiščem v Travniku Je bil včeraj dvakratni morilec Avde Dautovič obsojen v smrt na veSalih. * Trlle grški detektivi v Delnicah are- ] tirani. V noči 24. t m. so bili vsled prlja-j ve stJšaSke policije ustavljeni v Del"'cah ; trije Griči pod surrm'0, da so oni na Krfu i defravd&rali ogromno vsoto 32000.000 di- narjev. Naslednjega Sne se je ugotovilo, da so to grški detektivi, ki iščejo neko ugledno grško poiStično osebnost Bili so takej izpuščeni ter so z avtomobilom nadaljevali svojo pot * Ubegel goljuf. Iz Briga v Švici je pred nekaj dnevi pobegnil bančni upravitelj, 46-letni Adolf Eister, ter se odpeljal v TrsW kjer si Je izposkrvai vizum za Jugoslavlio. Eister je ponevertl v Brigu čez 100.000 šv. frankov. Navedenec je plavih, že osivelih las, zelo kratkoviden, tapitega nosu, ima angleški pristrižene brke in eleganten nastop. Govori nemški francoski ta italijanski * Velika tatvina v Mltrovlcl. V četrtek ponoči so v slavonski Mitrovid neznani zltkovd vlomili v uradne prostore kotarske oblasti, navrta1! Werthehnsko blagajno ter odnesli Iz nje 95.000 Din. Zanimivo Je, da Je v poslopju kotarske oblasti nastanjena tudi žandarmerija. O storilcih ni nobenega sledu. — Na podoben način so doslej neznani storilci vlomili v županijsiko poslopje v Osijeku, kjer so tz županijske blagajne odnesli 76.334 Din državnega in 36.000 Dta privatnega denarja. V blagajni Je bilo spravljenih tudi za 136.000 Din kolkov, katerih se pa tatovi niso dotaknili. * Tajna človeka brez glave. Polagoma se odkriva koprena z misterijoznega dogodka v slavonski šumi »KHšura« pri Svl-njarevoih, kjer so našli 7. t m. neznangea človeka brez glave z večjo količino ekra-zita. Identiteta mrtveca je sedaj ugotovljena. Je to teženj er Jugoslovenskega rudarskega d d. v Golubovcu Alojzij Ezer, državljan češkoslovaške republike. Iz Go-lubovca Je odšel, ni pa nikogar obvestil o svojem odhoda Šele par dni po odhodu Je preje! neki njegov prijateH pismo, v katerem mu naznanja, da zapušča našo državo ter z nekim prijateljem odpotuje v Turčijo. V pismu sporoča svojemu prijatelju, da Se ni dvignil svoje mesečne plače ter ga pooblašča, da vzame njegovo plačo ter poravna ž njo neke manjše dolgove. V neki banki Je imel Ezer naloženih 50.000 dinarjev. Kdo Je bil prijatelj, s katerim se Jc Ezer podal na pot v Turčijo, še ni dognano; domneva pa se, da Je ta »prijatelj« tzvršT,1 na Ezer ju roparski ttmor. Preiskava se v največji talnosrl energično nadaljuje. Varnostna oblast Je mnenja, da Je morilcu že na sledu. * Razne tatvine. Hlapcu Andreju Trpinčil se ni pdjubilo več delati Predno Je zapustil svojo službo, je ukradel še svojemu sodelavcu Josipu Zupančiču v Vidmu par črnih usniatih dokolenic ta dozo za cigarete v vrednosti 155 Din. nakar je neznano-kam izginil. — Gostilno Ivane Leskovšek v Rajhenburgu Je v noči na 19. t m. obiska! potujoči Kočevar Kari Durrfeld, že znan tat ta je ukradel: 3 hlebe sira, škatlo zetskih Cigaret, nikljasto cigaretno dozo, majhen nahrbtnik, moški zelen klobuk ta okrog 50 Din gotovine. Skupna škoda, ki Jo Je napravi! uzmovič, znaša 320 Din. — Svojega sodelavca rudarja v Trbovljah Marka ŠpolaTja je okradel 28-!etni Peter Jurman za nekaj gotovine ki suknjič ter neznanokam Izginil. * Zopet tihotapec ustreljen. V sredo 24. t m. je bil sprejet v Javno bolnico v M. Soboti Ivan Traiak, sita malega posestnika od Sv. Urbana, »rez Čakovec. Dne 23. t m. ob 9. zvečer sta tihotapila z bratom Franlom iz avstrijske Radgone svilene robce. Na meji pri Gederovcfh so Ju zasačili organi finančne straže. Na poziv se (tista ustavila, ampak sta začela sama streljati Malo je manjkalo, da ni postal žrtev poklica tudi neki finančni stražnik, a se Je nJemu namenjena krogla odbila cb njegovi puški. Franjo Je bil smrtnonevarno zadet in Je kmalu izdihnil, Ivan pa Je rani en na glavi, roki In nogi ter leži v sobo Ski bolnici | * Zahvala. Namesto venca umrlemu no-■ tarjn Franu Presečniku sta darovala za ubo 1 ge otroke vranske osnovne šole gg. Franc Schaur. graščak in veleposestnik v Brodeh, i 200 Din ta sodni svetnik Josip Zdolšek 125 Din, nabranih pri sodnijskih uradnikih, za kar se jima upraviteljstvo omenjene šole najtepleje zahvaljuje. | * »Lux« tvornica kemičnih izdelkov LJub-i liana izdeluje najboljšo kremo za čevlje. P. j n. trgovci postrežite odjemalce z »Lux« ; pasto! * Opozarjamo na senzacijonalne letake in današnji oglas Konfekcijske tovarn« Fran Derenda & Cie. L;ubljana. 311 * Iz Gornje Radgone. Zdravnik vsega zdravilstva dr. Vinko Cremošnik ordinira od j>ondeljka 1. marca t l. v Gornji Radgoni * Absolvente ln absolventlnje bivše Slovenske In sedanjo Državne dvorazredne trgovske šole v Ljub!jani prosim, da mi krat ko sporoče svoje sedanji poklicni položaj in prejemke. KeT potrebujem podatke v nujne statistične svrhe. pričakujem, da bo vsnkdo hitro odgovoril. Josip Gogala. ravnatelj. * Gospodin a! Kupi ta zahtevaj v vseh trgovinah čajne mešanice »Čajanka«. So naj boljše ta najizdatnejše. Prodaia se v korist »Jugoslov. Matice«. * Občni zbor UdruženJa vojnih Invalidov kraljevine SHS Izvršnega odbora v Ljubljani se bo vršil 25. marca. Ker mora biti po pravilih mesec dni preje objavljen, naznanja izvršni odbor, da je določen za gori ome-menjeni dan. Ako pa sprejme središnji odbor poprej nova pravila, ki se pripravljajo in bi bil izvršni odbor vezan na kake spremembe bo preložil redni občni zbor na kratko dobo pozneje. Eventualno spremembo. dnevni red ter kraj ta čas vršitve bo izvršni odbor objavil v svojem glasilu »Vojni invalid«. * Inžen erska zbornica za Slovenijo In Dalmacijo v Ljubljani ima svoi letni občni zbor dne 4. marca od 14.30 v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. * Za društvo slepih je daroval dr. Fran Prisian. notar v Laškem Din 200 v poča-ščenje spomina pokojnega notarja Presečni ka. * Od danes naprej razpisuje tvrdka F. De renda & Cie nagrade za svoje odjemalce. Opozarjamo na tozadevne letake. 311 * iDouble«! Dvakrat destilirana kolinska voda. v izvirnih steklenicah ali odprto. Samo v drogeriii »Sanitas«, Prešernova nlica 5. Ljubljana. * Prodaja šivalnih strojev. Radi pomanjkanja prostora se prodajo šivalni stroji po lastni ceni. Po dogovoru tudi na obroke. Jos. Šelovin-Čuden. Ljubljana. Mestni trg štev. 13. 304 * Zlatnike so našle v Zlatorog-terpenti-novem milu: Jelena Pire, Kamna gorica 89, Franc Koschir, steklar. Hrastnik. Ana Javo-rovič. Sem. Ana Skubic, Ljubljana. Dolenjska cesta. Katica Mučn!ak, Zagreb, g. Adolf Gotz. nadgeorreter, Ljubljana. Ivan Nagode, Dobrava pri Podnartu. Cilka Deželak, Marl bor. Mlinska ulica 14, Paula Korbar, Bled, Pave! Lipec. Radeče, Mici Ivanuša, Ljubljana. Krakovski nasip, Antonija Draktilič, Zagreb na Kanalu. jtikdar ne doseže damski kostum, plašč ali obleka toliko lepote in Sika, kakor jih imajo modeli za pomladans o sezijo, ki jih je prejela tvrdka Fran Lak č, Pred škoHfo. • Poceni svila. Sarajevska policija Je aretirala te dni nevarno pustolovsko družbo. Ze par dni so hodili po Sarajevu trije tulci, ta so prodajali svflo in svileno blago za bajno nizko ceno. Sklepali so pogodbe ter jemali na račun 15—30 odstotkov kupne vsote. Nekaterim trgovcem so se zdele nizke cene sumljive, pa so ovadili zadevo policiji, ki Je vse tri hitro prijela. Zdi ss, da le glavni krivec neki Wolfgang Hlm-melfreund. ki se le izdajal za tovarnarja fz Ltaca In ki ie Imel tudi nekakšne bloke z naiskrvom. 2 nJim so aretirali tudi nekega Adolfa Langerja ter njegovo ljubico Marijo Papir. Langer Je v Sarajevu posedal trgovce ter Jim ponujal blago na prodaj. Izpovedal Je, da o prevarah ni ničesar vedel fn da se mu ie Himmelfreund predstavljal kot tovarnar. Isto pravi tudi njegova spremljevalka. Ker se tudi njemu samemu niso rdeli posli popolnoma čisti, je nameraval odpotovati v ItaHo, kjer Je bil že prei. HimmeMretmd Je na policiji priznal, da Je pravzaprav šofer in da nima nobene tovarne. Oblasti so brsejavno vprašale dunajsko poficfjo. ali Ji je kaj znano o aretiranefh. ♦ »PEKATETE«. 16 danes vsakdo! Ali ho češ ti delati Izjemo? Poskusi različne, saj Je velika Izbira ln dobe se v vseh trgovinah. * Pozor lovci! V četrtek, dne 4. marca ob 8. zvečer se bo vršil v restavraciji hotela »Sion« v LJubljani ustanovni občni zbor »Kluba IJtfbiteliev psov Jamarjev«. Z ustanovitvijo khrba Je naša psoroina organi zaciia zaključena. Pes iarrar te v vsakem gozdnem loviSču neobhodno potreben. To ve vsak lovec Iz lastne skušnje. Dober Jamar pa se »e poleže, marveč ga ie treba šele vzrediti fn Izučiti. V tem pogledu Iti našim lovcem na roko. le glavni namen novoustanovljenega kluba. Zato pričakujemo, da se !Wblte!ii iezbečarev ta terfieTiev našemu po zivu v častnem številu odzovejo. — Za pri Dravlialni odbor: dr. Lovrenčič. Iva Mara W. Ga!darow. Lya de Putti. Bls-cot, L;ans Hald, Alfonz Fryland, Douslas Fa rb.inks (človek Iz sumila), Harrv P.el, Ludano At-bertlni, Buster Keaton, Priselila Dean In..........? TO JE naš program za prihodnja štiri tedne! ELITNI KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani. Iz Ljubljane Poverjeništvo Vodnikove družbe v Ljubljani Da ustreže željam ljubljanskega občinstva po javnih Dover eništvih ie osnovala Vodnikova družba v Ljubljani štiri Javna poverje-ništva. kjer dobi vsakdo informacije o Vodnikovi družbi ta se za članarino letnih 20 dinarjev naroči na družbine knjige, katerih bedo skupaj štiri: velika pratika. 1 knjiga poučne in 2 knjigi pripovedne vsebine. Ta štiri ;avna poverieništva so: Tiskovna zadruga: Št Jakobska knjižnica Dvorska knjižnica; Simon Gregorčičeva knjižnica. KeT bo vpisovanje članov trajalo le kratek čas. se opozarjajo vsi interesenti, da se čimprej oglasijo v navedenih javnih pover-jeništvih v svrho priiave. Vodstvo Vodnikove družbe. • u— Dr. Benešev večer akad. društva »Jadrana«. V petek dne 26. t m. je priredilo J. N. A. D Jadran dr. Benešev večer. Pred večerom se je vršil Izredni občni zbor društva, na katerem Je bil g. generalni konzul izvoljen častnim članom. Začetek večera le tvorila akademija, pri kateri so sodelovali kvartet g. Negodeta, tt. Vedraiiova in Foglar, ki sta zapela par ljubkih pesmic s spremljevandem g prof. VedTala. Nato ie pozdravil g. generalnega komsula tov. Jelene, mu izroča diplomo častnega članstva ta nru pripel društveni trak. G. gen. konzul se le v lepih besedah zahvalil za podeljene mu častno članstvo z zagotovilom, da bo v svoji domovini propagiral tste Ideje in bo I v bodoče naklonjen Jadranu. Z državnima himnama se Je •zaSdbičil oficiielni del večera, ld so mu prisostvovali med drugimi: rektor ljubljanske univerze dr. L Pistamic, krnzul franc. republike de Flache ta zastopnik JAD Triglava. Nato se Je razvila animirana plesna zabava, ki Je trala!a do Jutra. n— Pravljice. Poslednji večer pravljic Je prtv?bB v malo dvorano Narodnega doma toliko občinstva, da je bfa dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Med drugimi je DoSasflla večer tudi g. Tavčarjeva. Odč. šturmova Je pedala VVildovo pravljico »Zveadln otrok« z močnim čustvom. Nepopisno lepe so bile dramatične scene med beraCIco fn sinom, ki lih le orednašala Jutri; ponedeljek 1. marca ob 20. uri koncert pianista Antona Trosta v Filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. s tihim, pojemajočim glasom in silno nežna je bfla v dialogih dečka z živalmi, tako da so otroci zares občutili veliko lepoto te izredno globoke pravljice ta jo razumeli kljub težki dikciji Gdč. Šturmovo dičijo vse prednosti velike umetnice, predvsem njen pojoQ, mehki glas, ki ima prekrasen metalen zvok in le zmožen vsake modula-oije, da bi ga človek venomer poslušal. — Nepopisno pa le razveseli! otroke operni pevec g. Šubelj, ki Je zapel otroške pesmi Adamiča in Musorgskega in s svojim enostavnim ali umetniškim prednašanjem vplival na otroške duše tako močno, da je bila vsa dvorana do skrajnosti navdušena. Njegov glas Je čudovito mehak ia zadosti močan liričen bariton, ki Je v vseh legali popolnoma uglajen. Pel Je tako lepo, da je moral pesmi večkrat ponavljati. Njegova izgic/varjava je izredno jasna in razumljiva. Mlada umetnica, g. Vogelntkova, je zelo dobra spremljevalka na klavirju. — S tem večerom je Atena dvignila pravljice na velik umetniški nivo in dokazala, da se zaveda naloge, ki si jo le začrtala. n— Povratek naših trgovskih akademi" kov. Trgovski akademiki iz našega mesta so se včeraj vrniti s potovanja po naši državi, ki je trajalo teden dni. Ogledali so sd pod vodstvom g. inž. Kavčiča Beograd, Novi Sad, Subotico ter vmesne kraje, kakor tudi glavne trgovske ta industrijske naprave v teh krajih. Povsod so bili nad vse gostoljubno sprejeti. u— Toponomastika. (Predaval g. dr. H. Turna v Geografskem društvu 25. februarja 1926.) Naš priznani alpinist dr. H. Turna goji že blizu 50 let ljubezen do naših gora, Jih obiskuje ta vsestransko proučuje. Kot svoječasni slušateli Miklošiča ima pri tem čut za krajevno Imenoslovje, za katerega je neumorno zbiral gradivo, ko je prehodil večkrat v vseh smereh naše Alpe, zlasti zahodne Julijske, ki jih drugi precej zanemarjajo. Pod vodstvom spretnih vodnikov si je skrbno zapisoval krajevna imena ta pri tem našel, da ta imena v splošnem soglašajo. z morfološko sliko gore, stene itd. Zasledil je v mnogih slučajih pri pastirjih pravfno razumevanje tega ali onega naziva, dočim pozna literatura vse polno neutemeljenih spačenk. — V predavanju, ki Je vzbudilo Izredno veliko zanimanje, Je govornik spretno ta duhovito podal mnogk> zbranega gradiva. Gotovo bo morala slovenska geografija mnogo Imen, ki jih je uvedla nenaravno ta večkrat zapeljana po tuji literaturi, zopet popraviti; mnogo lepih prastarih nazivov pa smo žal že čisto zapravili. Poslušalci so odhajali z vidnim zadovoljstvom nad lepim užitkom, ki ga je nudilo predavanje; pogrešali smo pa precej geografov ta zlasti planincev, ki bi jih snov pač morala bolj zanimati. Upamo, da bo g. predavatelj v drugem predavanju podal še pregled svojih ostalih to-ponamastičnih študij ta s tem ustregel splošni želji poslušalcev. u— Filmsko predavanje »Higijenskl prerod ljudstva«. Ponovno opozarjamo cenj. občinstvo na filmsko predavanje, ki ga priredi Zveza kulturnih društev v Ljubljani v Elitnem Kinu Mairica danes dne 28. t m. ob 10. dopcMne. Predavanje nam v lepem filmu »Kako moramo živeti« predočrfe način življenja, ustrezajoč predpisom higijene od prve jutranje UTe do poznega večera. V filmu vidimo, kako nam Je uravnati svoje življenje, da si ohranimo zdravje, oziroma kako naj živimo, da si zdravje v slučaju bolem! zopet pridobimo. Na to ve-lezanšmivo predstavo, ki se nikakor ne bo ponovila, vabimo vse cenjeno občinstvo, osobito pa priporočamo, da si ogleda ta film naša šolska mladina. u— Velik delavski shod radi redukcije rudarjev v Trbovljah. V soboto dne 20. februarja so se zbrali zastopniki vseh dolarskih strokovnih organizacij na skupno posvetovanje ta so sklenili, da skličejo za sredo dne 3. marca Javen shod, ki se bo vršil v veliki dvorani hotela »Unlona« z dnevnim redom: Napad Trboveljske premo-gokopne družbe na delavske plače, osem-urnik, redukcija rudarjev In obramba delavstva proti temu. Vsa Javnost se vabi, da pokaže s svojo udeležbo na tem shodu, da spremlja s simpatijami težko borbo naših rudarjev za ktrh ta eksistenco. u— Ljudska visoka šola v Ljubljani. Ker nam Je bila v petek popoldne odocvedana dvorana »Kina Matice«, danes ob po! 4. popoldne pa še med tem obljiibljena dvorana »Glasbene Matice« ta zato odboru ni mogoče dobiti za Jutri nove dvorane, odpade za enkrat predavanje g. Srečka Kosovela. Prib-dnjo nedeljo predava g. Fr. Albrecbt Odforvr Je storil vse potrebno, da zashrura za stafcio primerno dvorano, da se bo moglo kulturno delo »Ljudske v*'čoke Sile« nadaljevati nemoteno. — Odbor DSFF. u— Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani ne bo od vštetega 2. marca do-Ije izplačevala pri svoji blagajni noberh čekovnih nakaznic, ker bodo v smMu odloka ministrstva za p"5to ln brzojav z dne 6. t m., G. D br. 307 z cznačerthn dnem prevzele p->9tne blagajne v Lliibljani tudi tenlačila čekovnih' nakaiznic preko 5.000 d:-nariev In čekovnih nakaznic za državne urade. n— Neznosen smrad. Tz Tmovesra nam pnročalo: Mestni fizikat ljubljanski Je pričel preganjati trnovske In krakovske p--sestrnke vrtov zaradi konjskega gnoja, ki ga Imajo pripravljenega, da z nJim po-gnoje svole vrtove. Pravi, da povrročuie ta gnoj smr?d ta zahteva, da se mora takoj spraviti tx>d zemljo, sicer sled! občuf-* na kazen. Fl^-kat torej vidi konjski cn^i' ki bo ttak v par dneh zagreben, ne vid: na. velikanske lame. last nndnnflonrvnSlra tfr,' t* B | A. Kane, L^nblfana priporoča svojo bogato izbero finih površnikov za gospode po prav zmernih cenah. Kebra, kl okužuje t neznosnim smradom vso okolico nad kfiometer daleč že dve le-<1 in poL Tn sem naj pride mesini fizik, potem bo šele vedel, kaj le smrad. Magistrat ljubljanski )e sicer ukazal dr. Kebru že lani, da mora do srede novembra lanskega leta smrdljivi bajer zasuti, a ta se za ta ukaz niti ne zmeni in magistrat je menda s tem zadovoljen. Trnovčani tn Kra-kovčanl pa smo se že naveličali zadevnega prosjačenja, zato apeliramo na višji zdravstveni svet to prosimo, na ukrene takoj vse potrebno, da bomo vendar enkrat rešeni nepopisnega smradu, ki ga ne moremo In tudd nočemo več prenašali. — Vsi Trnovčani ht Krakovčaai. u— Izgubljenka. Še ne Mletna E. K. iz Seia se je potepala že več mesecev po mestu brez ssalnega bivališča in brez vsake službe. Prenočevala Je navadno pri svojih pnijateljkah, še večkrat pa pri — prija/teljih. Ker Je dekle nenavadno močno razvito in kaže že svojih 16 let, se navadno nI nSkda prmrJšlja! . . . Starše, katerim Je deklica Ubežala, nI seveda njena usoda prav nič skrbela. V noči okrog ta-vajočo Je v sobna zalotil na cesti detektiv in jo privedeJ na policijo. Tam le are-tavanika Izpovedala, da se udaja moškim ie dve leti m da se preživlja samo s tajno prostitucijo. ti— Policijske prijave. Od petka na soboto s® bili priijarvkjemi policij! sledeči slutnji: 1 taitvina. 1 samomor, I nezgeda, I prestopek crplmčenla živali, 1 p pad psa. I prestopek beračenja, I prestopek kaljenja nočnega miru, I prestopek prekoračenja po'iiciJske ure, 14 prestopkov cestnega p >-Hcqiskega reda ta 1 prestopek avtomobilskih predpisov. o— Oosn- In izobraževalno društvo za dvorski okraj obvešča svoie članice In člane. da začne društveni blagajnik v mesecu marcu pobirati članarino za leto 1926 v zne sku 6 Din. u— Zasebni detektivski zavod na Rimski cesti 9. 319 u— Čajanka kluba Primork se vrši v pon del ek ob 8. v areni Naprednega dliaškega doma. Vabljeni so vsi plesalci !n prijatelji kluba. Iz Maribora a— Odlikovanje mariborskega arhitekta. Natečaja za načrt Jugoslovenskega paviljona na razstav« v FHadelfiJi se Je udeležil 8 svojimi deti tudi tukajšnji arhitekt g. H. SchelL Te dni Je došlo poročilo ministrstva za trgiovino, da mu Je bila za niegov načrt, ki obsega paiviiljon v narodnem sloju, priznana nagrada. Gosp. 4 arhitekt Schell. U Je v Mariboru siplošno man na tem pokju. se Je baš te dnu preselil v Ljufc-Sano, kjer namerava ustanoviti svoje lastno gradbeno pixtlet}e. s— Pometanje ulic po noči ie postalo Bopet aktualno. Zelo neprijetno pa postaja v jutranjih urah, ob času največjega pro-md.a. Zlasti velja co za GlavnJ trg. P>-metanje prične navadno šele takrat, ko Je na trgu toženo že rajno blago, n. pr. so to druga živila, kar se le že ponovno grajalo, Lani Je občina v poletnem času uvedla pometanje najorometneiših ul c to trgov ponoči. Občinstvo Je co seve hvaležno pozdravilo Ui se selo to mora srkati cele oblake prahu. Zato bi bilo želeti. da občina čim prej ponovno uvede pinočno pometanie. a— Prešerni v a proslava se vrSJ v Narodnem giledališču pnhoctnjo nedeljo dne 7. marca. Si delujejo Isti pisatelji ili pesniki kakor v Ljubljani, Oron 2upančnč. Fran Albrecbt, Vidmar. Jerajeva I. dr. Pevske točke pa bodo oskrbeli domačini. a— Obisk higijensfce razsuave. kl se vrši pod okriljem cukalšnle Ljudske univerze v vefcki karioslki dvorani. Je prav za dovolj v. Samo te/kom zadniih dveh dni si !e ogledalo raizsiavo nad 2 20fl kg govedine po znižanih cenah. 6 Oin za kg. Nakl® pa le dovoljen samo konzumentom največ po 2 kg. a— Protftuberkul-»zna figa Je s svoio akcijo za asrracfl>r' prosTorračne kipe nafa v Javnosti nenavadan od^rtv. Danes poteče Jedva 14 dol. odkar se le uvedla nabiralna akcija, a naičt«' lige m le irpolnome zagotovljen. temrveč Je liga že na podagl dosedanjih rerult.Tfov tvoj prvotni načrt enatno ratzširlla. Tekom včerajšnjega dne Je dosegla denarna zbirka 72.000 Din. do-fflm Je zb'rfca gradbenega matertlala doselita naravnost neverjrtrem uspeh. Zlasti tedatno so prispeva® tukajšnji goevodarsld krogi, predvsem domača Industrija tn trgovina. Te dni se ie uvedla še zbirka v okolici, ki gotovo ne bo zaostala za uspehi Zbirke v mestu samem. Splošno ie opažati, da ima naša Javnost za take humanitarne in sooljafae namene vedno odprte roke tn srce. a— Kino v Studencih. Kakor smo že po-ročaM, hočejo Imeti tudi SiUdenčatti svoj kino. Za koncesijo se potegujeta g. Murko ter bivši cknajni glavar dr. LajnSK. Ko Je g. Murko do-znal. da nameravajo p deliti koncesijo g. dr. Lajnšiču. Je vln-žH zoper to protest tako, da Je sedaj ostala zadeva na mrtvi točki, dokler se oblastva ne odločijo, kdo dobi koncesijo. Studenčani so seveda s tem zavlačevanjem nezadovoljni in nameravajo baje sami zaprns'« za koncesijo. NI seveda izključeno, da ho v tem slučaju obveljal »turi šzrek: Kadar se prepirata dva, tretji dobčefc Ima. a— Pc^p rno dn-štvo za revne učence m?>rnx>rsfeiti šol Je b''o ustanovljeno leta IS74. V avstrijskih časih Je uživalo najvišjo podporo, kajti prejemalo Je letno od cesarja 100 gld. in cesarice 50 gld ter včasih od kakega vojvode tudi po 50 gld. Razen tega se je društva kaj rado spominjalo in ga podplratn mariborsko občinstvo. Tako je n. pr. 1. 1S80. dala tombola 1392 gld. In še drugič 1100 gld. V izpremenjenih rarme-rah so te podpore deloma izostale, deloma pa se va'vrtamo zmantšale. Letošnji občni zbor, k! se Je vršil 22. t. m., pa Je pokazal, da Je društvo v zednjem času zopet oživelo, da se zbirajo okoli nJega zopet veliki dobrotniki, predvsem pa, da Je društvena nprava v naibo!Jš:h rokah, saj predseduje odboru agilna in socijalno globoko čuteča ga. ravnateljica Stuoca. Le tako le bito mogoče zbrati sredstev, da Je bilo ob zadnji bo?'čnid obdarovanih z obleko, rburvijo in žvili fififl revnih otrok. Omogočil* so M predvsem mestna rbčlna mariborska, ki Je votira-la sama v ta namen 40.000 Din. P isoiilnica v Mariboru, tvrdke Freund. Gotz. Durjava, Hmter. 0:ij-šek, Lah. Gaspari in Fan nger. med tem ko le tako celotno uč:telistvo v«eh mariborskih šol. orav po«ebr*n oa »Vesne« ?n ženskega učiteljišča »er čbnice SlmensVe^a ženskega dri!.šr\'a z vn vnemo poma"a'o, saj le n pr. ?en«ko d'irštvo samo hrr»-plačno sešilo RO ob'ek Omeniti le tTrha. da Je tudi tuka'5nll P-m'adek Pdefe^a križa odstooil podo-rnerrru društvu nekai dohodkov iz cvetlčnega dneva, koncerta in Izktnvčka bož'čnega bazarla Ni nobenega dvoma, da le to eno 17-ned nafh npfidTl-nelš:h in na1mtTrh-e1š;h drrs -^v. zato m -ramo gledati, da se zanese smisel za tn društvo v vse krnge nfribor^e"-« občinstva. da mu Dristopilo orav vsi k~t člani, sal zna^ša letnina od 3 do 10 Din. Na vsak naSn pa m-nr^mo število č'anov podvol!tl. čorav J'h Je b;,lo v pretck'em letu nih že lepo Števila namreč 1930. — Dr. P. Su Iz Celja e— fz šefe »Zveze obrtnih zadrug 7» Slovenijo « Celju«. V sorovarja se morajo vrftSsl v mei."15 obrtnišike manifestacije Sklepalo se Je nadalje o potrebne h korakih za pi>v*d:go zveze fn prltenoltev v*eh 'brinih društev v zvero. Prepričani «mo. da bo Zveza obrtnih drušitev ta sv j prorram tnefi izvedla, kar bo le v kortot obrtnikov. ?e' r za «tareWe brate te4'ivadjie uTe dvakrat tedeosVo. to |e v p nerfe^ileJ« in sredo od 6. do 7. zvečer. D'ns«dan1il obM< le p v-prečno 9 na uro. Vendar W se dalo »o število podvojiti, ako že ne p-trojtti Rr3te. kl Imajo ve.sefe do te* vadbe, vabmo v naš krog. Vatflo se tndl proflte vaje za prašku zlet. določene le za stare1fe hrnte. NMh gmdba le lahka hi se Jih m re pri-u®fl prav vsTfc. FVh dnja red^a telovadba Je v ponedeljek I. marca ob 6. url zvečer. e— Uradni dan zbrm'ce za tre -vi i obit bi indtMrijn v I.lrb1l?(n( za Celle ln okotfco se bo VršH1 v torek dne 2. marca, in sicer od 8. do 12. ure v ravnateljslkl sobi Prevome dn«gbe d. d. (poslopje cari-nanrxe> v Celju. e— R-«n*.|«cence o požara tvornice testenin »Savinja. ▼ Celfn. Prod p-b'"*no smrt tedrrl Je pogorela tvomtei testenin »Savinja« v Cedlu. Na podCagl lahkom^Je-ne, da ne rečemo rt-tone brb'Javost| goto. v«h flud Je aretirala cellska poMn lastnika tvndke Onherc In Videnšek in p,> stevr«dečega soiastftflfa »Savfnje« gosooda Oalherca v Celju. Praskava Je dokazala, tfa Je Ml vs?k si»m ratW» sr^r-o^dii Oah-r«) Je se-dr| o^t?>vi|?«nn. O. Haberc te d^hfl * tem vsaj deino zadoščenje m bl Mr zadeva na ta na&n končana. Kakor pa dajemo, bo konec afere ljudem, kl živijo v domišljijah to naw4cevanjih, zelo neljub. Iz Trbovelj t— Steklarji v Hrastniku bodo Imeli da* nes ob 9. dopoldne svoj občni zbor. Na dnevnem redu je med drugim volitev obrat nih zaupnikov. t— Kot liani Delavske zbornice, katere ustanovna skupščina se bo vršila v nedeljo 7 marca v Ljubljani, so bili izvoljeni sle* deči Trboveljčani: Stanko Keše, rudar; Fr. Pliberšek, rudar; Ivan Kruschitz, strugar; Franc Kuder, rudar in Mici Aidišek, delav« k". Kot namestniki pa Alojzij Haberka, ru« dar, Franc Rinaldo, rudniški kovač, Filip Križnik. Jakob Gnilšek ie Franc Hojnik, vsi rudarji. t— ZboljSanfi rudarskega pravilnika. Vse točke spremenienega pravilnika se bodo obravnavale na an';eti glavnega upravnega odbora Bratov^ke s':lndnice v Beogradu iu» tri I. marca. Po sedai veljavnem pravilniku prekinja dali.ša brezfioselnost članstvo, ta« ko da so reduciranci t nevarnosti, da izgj« be članske pravice. Spreminjevatni predlog pa upošteva delavske sprcminjevalne pred« loge. Ns anketo odpošlje vsak glavni odbor Bratovske skladnicc po dva delegata, enega od delodajalcev, enega od d lojcmalcev. Za Slovenijo ie v to svrho izbran za delavske« ga zastopnika g. Sober in za njegovega na> m stnika g. Grabnar, oha iz Trbovelj. TI'D bo za-tooa! centralni ravnatelj g. Skuhic. t— Potreba občinskega vodo\'oda f Hrast niku je vedno bolj akutna, ker so vse hiše od deške do dekliške šote brez lastne pitne vode. Predvsem so prizadete sledeče hiše: občinska hiša. Narodni dom, pekarija pri Riiktnu in dekliška šola. Kakor čujemo. bo zgradila ohčina letos dva vodovoda: r Če« čah in v Praprotnem. Hrastničani bi bili sil« no veseli, če bi dopustile premo^entske raz« mere občine, da bi prišlo do zgradbe vodo« votla tudi v Hrastniku. t— Cesta iz Gaherskega v Marijo Reko i« nujno potrebna popravila kot glavna pro« metna cesta v Savinjsko dolino. t— Skrajna delavske levica, katere vodi« telj Je inž. Gustinčič iz Ljuhtiane, vloži za občinske vo!:tve svojo kand datno listo z nosilcem g. Slapšakom. Pristaši te skupine st že hoteli opustiti separatno listo spričo težavnega položaja radi red ikcij delavstva po TPD. A prišlo je izrecno naročilo iz Ljubljane, da moraio postaviti svoio listo. t— Občni zbor Zadruge gostilničarjev. Z ozirom na veeraišnie tozadevno poročilo nam javljajo iz Tihoveli. da bo zadrvga go« stiln šk:h obrti v trboveljski občini imela svoj oh?ni zbor v pondeljek dne 8. marca ne pa dne I. marca, kakor je bilo pomoto« ma naznanjeno. denarna sredstva ra nakup cepiva zoper svinjsko rdečico in zoper svinjsko kugo, ker vsota po 10 tisoč Din ne zadostuje, če« ravno se je vsako leto sedaj cepilo nad 5000 svinj s podporo okrajnega zastopa. Vi« šnji živinozdravnik g. Jedlička in okrajni ekonom g. Josip Zupane sta razložila tudi velik gospodarski pomen perutninstva. Zla« »ti sta navajala ugodne uspehe vzreje šta« jerske kokoši. Omeniti je treba, da se je iz ptujskega okraja izvozilo v letu 1925. nad 90.000 kg zaklane kuretine in nad 15 vago« nov jajc. Ako se bodo sklepi tega zborova« nj« v polni meri izvajali, bo v doglednem času ptujski okraj zopet zaslovel glede do» bre živinoreje in perutninstva, kateri dve gospodarski panogi bosta stalna podlaga kn-.ctijskih dohodkov. j— Glasbena Matica v Ptuju priredi v to« rek. dne 2. marca ob 8. zvečer v svoji dvo« rani, HrvatsKi tra št 6 klavirski koncert s scdelovaniem našega odličnega rojaka in umetnika prof. Ant<-na T o ta z Dvnaia. Na sporedj so skladbe skladateljev; S'ka, Novaka. Rarhman nova. Skr>vol'enia za vsako h r bovško vas, ker bi imeli od f<-ga kmetje le škodo. I— Nai srezki veterinar dr. J. Je črtil potrebo, da napada našega dop:snika v -Slo« vencu«. Ne razumemo. za';ai se čuti tako hitro prizad.tega in prav odveč Je. da zdaj priznava, da je on poslancu dr. Cosarju pripravil neko interpelacilo za zboljšanje roložaia veterinarjev. Vsak. tudi on im« pravico, da se poteguje za svoj dobrobit. Nekaj drugega pa te. če ie v skladu z nje« govo službo, da napada ljudi po list h i. dr. Prav na koncu iezika ima psovko denunci« iant. Da pa bo že enkrat končni, mu pove« mo to«le: ntegovi stanovski kolegi so nazi« renta, da nima kvatifikacie za mesto srezke« ga veterinarja. Naj se v tem rtogtrdu po'.'o» vori * ni mi in. fe «e izkaže, da imajo prav, potem oaj izvaia posledice) Iz Ptuja J— Živinorejska anketa v Ptuju se Je vr« ši'a dne 25. t. m. ob polni ud-eležhi kmeto. vali. v in hikorejcev. Dnevni red Je med drugim obsegal točke o določitvi pasme za ptujski okraj, o nakupu bikov plemenjakov, o vzrejevališčih ter o licencovaniu in pre« movaniu plemenskih bikov, dalie o nakupu cen va zoper svinjske kužne bolezni in o nakupu merjascev. Glavna referenta sta bi« la oblastni živinorejski referent Martin Zu» panc in višji živinozdravnik .lan Zavadilik v Ptuiu. Storil se je sklep, da so za ptujski okraj enakovredne enotne pasme !n »icer bela mariiedvorska ter siva muropoljska. ki so bile po poročilu višjega živinozd-avnika g. Jedlička v ptujskem okraju pred letom 1905. domače, zlasti mariiedvorska živina. Od tedaj, ko je nastopila nemška oblast na okrajnem zastopu leta 19115., se je pričela uvažati pinegavska pasma, ki je v okraju živino tako spremenila, da ni danes nobene prave pasme več. temveč Je mešanica vseh mogočih in degeneriranih pa«cm in križan« cev vseh vrst. Sedanji okra ini zastop si je nadel nalogo, da uvede spet enotno enoharv no pasmo ter ie že s pomočio drž. oblasti nakupil v zadnj h treh letih precej novih plemenskih bikov. Ker pinegav-ke pasme, kjer se še goji čistokrvna, ni mogoče tako naglo izpodriniti, se ta pasma še pusti, zla« sti za obč:ne, ki mejijo na ormoški okraj. Licencovanie in prrmovante se bo vršilo dne 8. in 9. marca 1926. ter je določen h za premiranje 30 viso'-'h premii. Ker je ob« enem plemenski sejem, se bo prgnalo m no« go bikov. Nekateri živinorejci imajo veliko zanimania za živinoreio ter so si priredili vzrejevališče ene ali druge priznane pasme, zlasti pa se je grajščina Herberstein zave« zala, da hoče držati vzrejevališče oomurske pasme. Seveda bo nogoče ta c;Ij izvesti le, če ji agrarna reforma ne bo odzvela dobrih pašnikov in travnikov. To veleponestvo re« di po 200 g'av goveje živine in goji živino« rejo po vseh modern:h živinorejskih pred« pisih. radi t^ga ie potem tudi v staniu. da oddaja mtsda ž>inčeta na kmetovalce ro o^raiu. ViSii ž'"vlno7rl-avnik g. Jan Zavadi« lik ie DriDoročal. da okra ini zaston rmviša ZALOG PRI LJUBLJANI. Po toicfjatM Narodne čitalnice v Zalogu Je priredila Zveza kuliumh društev iz Ljubljane dne 25. L m. predavanje o davkih. Predavatelj g. Milan Cimerman iz LJubljane Je številnim poslušakem. ki so z zanimanjem sledili njegovim izvajan;em, razložil različne davčme zakone, ki Jih imamo še danes v državi, in dolžnosti ter pravice, ki Jih Ima davkoplačevalec. S številkami Je predavatelj ugotovil, kako neenakomerno v primeri z drugimi pokrajinami je Sovenija preobremenjena. Tudi načrt novega davčnega zakona ni v skladu, da se davčno breme nI niša. Nasprotno, ako se tak zakon uveljavi, bo Slovenija še b Ii obdavčena nego sedai. I zk! i trčeno ie. da bi se mogel novi davčni zak-n. kakor Je ored\-»deno. Izvajati že pričetk. m leta l"27. Kliub temu Je pa dolžnost davkoplačevalcev Slovenije, da oroti takemu davčnemu zakonu protestirajo. kar ne prinaša nfekdh olajšav, temveč nova bremena. ŠOŠTANJ. V torek dne 2. marca Ima tuk. kraj. or<». SDS prijatellski sestanek pri g. ležovniku <-b 8. zvečer. Pridite vsi člani In prijatelji napredn-sti. IZ KRČEVINE PRI MARIBORU. Na notico »Naše StTaže« z drse 10. februarja in »Slovenskega gospodarja« z dne II. februarja odgovarjamo odb ru Kat. Izobraževalnega društva v Krčevrni sledeče: t.) Ce Je bil mogoče slučaj, da Je kateri naših članov dobp delnega »Pogrebnega društva, Krčevina« res agitiral za dobnbft našega društva. nI s tem storil nič slabega, veliko manj pa še kaj razfaljivega in to tudi odbor Kat. izobraževalnega društva malo briga, najmanj pa kaplana P. Paula. 2.) Ni res, dia b! »Pogrebno društvo Krčevima« z v-so silo pobiralo podpore po mestu in okolici, vse to Je laž: resnica pa Je, da nam ie >resko poglavarstvo levi breg v Mariboru dovvlilo družabni večer, za katerega smo proiJaiali vstopnice ki so bile od f:n. urada m drušrtva pravilno žigosane. plačal, smo glasom potrdia davčnemu uradu p d-risani davek in s tem zad stili dolžnos-iim. ter Imeli vso pravico razpro-dajati vstopne družabnega večera. 3.) NI resnica, da bi Kat izobraževalo društvo v Krčev'ni imelo iste prgole. kakor Jih ima »P'grebno društvo Krčevma«. O tem se lahko v«yk prepriča pri velikem žiroanu mariborske ob'asti. 4.) Kaplanu P. Pai>!u pa sveririermo, da naj ne dela več razdorov in prepirov v naši t?ko prijazni, mirni dolinici, na) pot lenih tjrCI ne napada na tako grd način po ča^o^) cih. Končno ga pr-si-mo. nai vendar ne h— Pri l.ablnfu v Istri ie bil napaden mi« ličnih Angelo Scitto. Fašisti dolžijo Juqo« slovene, da so napadli Scitta iz sovraštva. Kdo ve kaj ie resnica? Fašistovski list piše pri tem, da naj s; Jugosloveni zapomnijo, da % i a. .,o gostje, katere Italiiani še trpe v Istri. Tako! Cela stoletja -rebiva tod slo« vanski rod, edaj ko so prišli Italijani v de« želo, so pa domačini kar naenkrat gostje, katere t eba ob prvi ~riliki izoacniti iz nje. Vsako napadanje obsojamo. Istra potrebu« je miru in dela. To, kar pišejo in govore fa» šisti. je pa žiljenie in »zzivame. Marsika« teri miličnik na deželi ni za drugega nego za zdražbo ied mirnimi !j"dmi. Ali bi ne bilo pametnejše, da se umaknejo iz vasi it, se gredo učit kaKei a pametnega poklica p— Na Livku je umrl g. Ivan Hrast, ta« mošnji pošt .. .ok-oinik, ki ie doživel 54 let, ie bil vrl slovenski mož. Naj počiva v mi« ru! r«— Pri Sv. Luciji so nagovarjali na kon« ferenci slovenske učitelje, da nai vstopno t faši tov i.i i.ndikat. G. Rakušček je preči« tal iziavo tolminskega učite!jstva, da ni na« sprotno sindikatu in da vstopi vanj. ko bo zakon to zahteval: dotlej pa ostane v svo« je uruštvu, ki je ulturna organizacija. Navzoči komendator Garassini je bil zeho srdit. Slično je bilo tudi v Kanalu. p— Strpana r"*reča se ie z"od:1a v to« varni strojev pri Sv. Andreju v Trstu. 19, letnega težaka Josipa Biziaka je pritisnil parni vali k velikemu tovornemu vozu in mu z *5kal glavo. Smrt ie bila hitma. p— Na srednješolskem zai-odti v Tolm:'nu so prepovedali dijakom medsebojno obče« vanje v slovenskem jeziku. Ves predpust so dobivali dijaki v Tolminu okrožnice šol« skega ravnateljstva, s katerimi so bili po« zvani na razne plese. Čuieio se iz Tolm na reči. ki niso prav nič v skladu z vzgojo ns srednji šoli. p— t Gorska ViLiv v Podprudu je imela pred kratkim svoj občni zbor. Pred občnim zborom se je vršilo predavanje o pomenu društev in potem o sadjereji. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan, ar kaže. da ima društvo dober temeli in se bo moglo vedno lepše razvijati. Izvoljen je skoro ves stari odbor. p— S Cerkljanskega poročajo, da je mno« go fantov in mož na delu v francoskih n d« nikih. drugi pa drvarijo doma. Davki so le« tos zopet znatno narastli. Velik hišni da« vek ie naložen na vse bajte brez razlike. Na Bukovem ima stara revna ženska maih« no hišico in par pedi vrta pa so ji naložili hišnega davka 165 lir. Reva nima niti za najpotrebnejši ž;vež denaria. p— Na Šentvitkogorski planoti ie društ« vero ži-ljenie z 'o živahno. Na Prapetnem hrdu »o i"rali koncem predpusta enodc;an« ko «Volkašin». ki je izborno uspela. Na planoti so doslej igrali: Krivoprisežn;ka, Veleio. Razvalino življenja in Divjega lov« ca. Za S" .mlad pričakujejo novo igriv Mla« dina z Gore in Prapetna je zmožna, da ustvari ka; lepega p— Razočarani Idrijski rudarji. Dogovor. Jcno ie bilo. da se bo vršil pogovor radi novega plačilnega pravilnika. V Idrijo ie prišel glavni pokrajinski tajnik delavs' h sindikatov Castellani. Odbor delavskega sin dikata je bil povabljen na sestanek, čakali so dolgo časa. končno pa so izvedeli, da g » spoda tajnika Castellanija ne bo. Mudil se je v gradu in se tam pogovarjal z go-podo, potem pa |e odpotoval. Kaj ie sklon la go« spoda v uradu rudniškega komi f ®6 Snet vetra in bizina v m 0t>lei nost 0—10 Vrsta padavine ! -;-1 01 oi zrvan ti ' » mm ("o 7 ire op9»ovin'a / 7. 776 2 34 62 SSF. 3 10 L Ju Ijana . .( 8 177,v8 30 60 SE 3 9 (dvoiec) j 14 77.S-8 66 50 SE 3 l l i Zagteb . . . 21. 1 777-5 38 53 SE 3 0 8. 777 0 0-3 60 NE 8 3 Beograd . , . 8 Sara evo . . , 8. i Skopljc . , . 8 770 8 06 85 ENE 2 0 1 Gruž-Dubrovnik 7. 764 2 1 10 53 calme 0 I Praga .... 7. 778 9 — 1 0 — SE 2 0 Soince vzhaja ob 6 43, zah-Ja ob 17 44, Silni mraz. ki se ie bil zbral koncem prejšnjega tedna nad južnim delom Severnega Lederusca morja s središčem med Spitzbergj in severno Norveško ter pret i, da udere proti jugu. se ie nri-četkom tega tedna preko Finske in Boleča moria pomikal na Rusijo. Velika de presi'a. ki se je drža'a ves čas nad At-lanskim moriem. ie odrivala mrz'o sinilo od zanadne Evrope, zato se ie tekom tedna razprostrla samo povprek Rusije. Tu je vladal ves teden prav hud mraz; od Urala tja do poljske meje in do Skand navije so imeli ves teden pravo zimo. kakor ni bila nič hujša v januarju in decembru; v pondeljek zjutrai ie kazal tonlomer na f:nski obali — 27° C. v torek zjutraj v Petrrgradu —22° C. v sredo v Moskvi in Nižnem Nnvsrorodu — 22°. v četrtek ob srednij Volgi —25»; še v petek ie b'lo rb Dcnu in srednji Volni 20—25° pod ničio Odtod se je mraz koncem tedna razširil ornti Kar-natom in Dail.ntiii tei k auar>sjrd v "oči luna vzhaja ob 17 44, zahaja ob 6 54. od petka na soboto dosegel naše krafe, Dovzr ^"•noč na svoji poti vsled stika mrzlih ,n toplih zračnih plasti ponekud celo snežne meteže. Vsa zapadna polovica Evrope je ostala ves teden pod vplivom Atlantskega oceana in depresije, ki se drže nad n io že toliko tednov domala nepremično, zadnji čas s središčem v bližnj IslanJi-te. Zaradni del evropskega korit:numa je š? vedno oblival topli in«; južna atlantska struia ie naposled prevladala tudi nad evmpskim severom in celo nad severozanad. Rusijo, kier se je koncem tedna temperatura zvišala v Wiž'no ničle. Tako je sedai koncem tedna .jugovzhodni del Evrope mno?jo mrzlejši ne-a:o sever in severozapad. Nailepše vreme ima ves čas evropski iug. kier vlada so'nčna. topla oorr^ad. Dunrjska vremenska napoved za nedelo: Ponoči iasno. ziutrai slana, po-dnevi deloma oblačno in hladno. Vzhod h ni vetrovi Pariško pismo Francoska akademija. — Okrajšava be-jed. — Znamenitost in slava. — Revolucija v izdelovanju gramofonov. — Razstava otroških higilenskih slik — Neprijetni tulci. Pariz, koncem februarja. Znano je, da se Francoska akademija bavi med drugim tudi z urejevanjem š ovarja. Vsak teden se vrše seje. na katerih «nesmrtniki» prerešetavajo novo nastale besede in odločajo, ali se smejo sprejeti v slovar akademije ali ne. To delovanje akademije Pa včasih vzbuja v javnosti precejšnje proteste. V istini je ?jj jn tam precej starinskih nazorov. Na e-i zadnjih sej so sa n. pr. obravnavale besede: cind, mčtro. typo. To so že •nnozo let splošno v javnosti rabljene okn.išave za cinčmatographe, mčtropo-jitain (pariška podzemska železnica) in •vpcgraphe. Akademiki pa okrajšav »i-w spoznali za vredne, da bj smele biti prejete v slovar. Parižam se tolažijo, da bodo prišle besede v naslednjo izda-,1 slovarja kakor se je to zgodilo z rušavo 1'auto za 1'automobUe. Francozi imajo sploh navado, okrajše-vati doige besede v vsakdanji rabi na ta način, da jim odstrižejo zadnji del, dačim delajo Angleži in Američani rav-:. nasprotno: izpustijo začetek besede, rečejo n. pr. bil za avtomobil, phone za ;deion. buš za avtobus. Da francoski akademiki navzlic «ne-smrtnosti* niso vedno najslavnejši, niti v svoj: ožji domovini, nam kaže anketa ki jo je priredil neki pariški tednik med svojimi čitatelji. Prosil je. naj mu javijo Štirideset najznamenitejših Francozov. Odgovori so zanimivi: maršal Foch, unagalec v svetovni vojni, ima številko eno. sledi mu izdajateljica radija, gospa Curie, ki je pa Poljakinja (kar večir.a Francozov očividno ne vč!). Courteline, Disec popularnih komedij, ima številko 26, in za njim pride priljubljena pariška igralka Mistinguett. Boksar Carpentier sledi ginekologu pariške medicinske fakultete, profesorju Pinardn. Nekaj glasov so dobili tudi filozof Bergson. bivši predsednik komisije za umstveno sodelovanje pri Zvezi narodov, dalje Lou-cheur, bivši finanč.ni minister, Dranem, popularni pevec - bohem z Montmartra itd Zadnji na listi pa je vojvoda Filip Orleanški, pretendent na francoski presto! . . . Znamenitost in'slava se v istini ne smeta zamenjati! Prošlo nedeljo je bila na Sorbonni na slovesen način izročena srebrna kolajna cospe Faucon - Johnson (ki je že oficir akademije), iznajditeljici filmskega gramofona. Iznašla je namreč način, da su rramofonski posnetki sprejmejo in oddajajo na navadnih kinematografskih filmih. Težke plošče, na katere je mogoče posneti samo godbo in govore, ki tie trajajo več ko par minut, v bodočnosti odpadejo; nadomestijo se z navadnim fil mom, tra čegar obe strani je mogoče začrtati po več komadov, in sicer trajajočih eno, dve ali celo več ur. kar je odvisno od dolgosti filma. To bo torej naravnost revolucija v izdelovanju gramoionov! Novi aparat tako točno in čisto reproducira govor, godbo in petje, da so bili vsi. ki so ga poslušali, naravnost navdušeni. Izjavili so. da na dosedanjih ploščah nikoli ni bilo mogoče doseči take točnosti. Zadnjič sem si ogledal razstavo otročkih risb. ki jih je priredilo udruženje •Rešimo matere in otroke!® pod pokroviteljstvom ministra za narodno zdravje. Da bi vi videli, s kako lepimi slikami in risbami so otroci raztolmačili navodila, kj so jim bila dana: — Solnce in čisti zrak sta potrebna zdravju. Živite kolikor mogoče na prostem! Spite pri odprtem oknu! — Telovadite; idite zgodaj spat, vstajajte zgodaj! — Krtačite si zobe zjutraj in zvečer; umivajte se vsak dan. — V slini kar mrgoli bacilov; varujte se vsega, kar je bilo v dotiku s slino. — Čuvajte svoje oči in zobe; nikoli uri. Elitni MATI vodilni kino v Ljubljani. — Telefon 124. C- letjem je ukini! ta dualizem in je vsa oblast zopet prešla na mikada, potomca prave, stare dinastije. Veliki mikado Musohito je ustanovitelj moderne Japonske, njegov sin je sedanji vladar Vošihito. Dandanes je Japonska v polni struji modernizacije in v zavesti mogočne prošlosti in starodavne kulture stopa v veliko bodočnost Radio v službi policije Na severnem češkoslovaškem se je pojavil nedavno rafiniran goljuf, ki je osleparil celo vrsto tovarnarjev. Pred prihodom na češkoslovaško je opravljal svoje sleparske posle v Nemčiji. Nemške oblasti so izdale tiralico, ki je bila razposlana po radiju v vsa večja mesta Nemčije in obmejne kraje severne češkoslovaške. Za vsebino tiralice je iz vedel po radiju tudi lastnik trgovine z elektrotehničnimi potrebščinami Alfred Ludwig v Varnsdorfu. Nekaj dni poprej je bil v njegovi trgovini eleganten gospod. ki se je predstavil kot zastopnik severočeškoslovaške družbe za trgovino z električnimi aparati v Podmoklah Hantschel. Mož je hotel skleniti s trgovcem v imenu svojega podjetja tffcčjo kupčijo za dobavo raznih elektrotehničnih potrebščin v vrednosti 337.000 Kč. Hantschek je na vse pogoje takoj pristal. samo za plačilo si je izgovoril 14-dnevni rok. Drugi dan se je odlični odjemalec znova zglasil pri trgovcu, da dobi poldrugi procent provizije, toda trgovec je iz previdnosti izplačilo provizije odklonil. Slepar je takoj slutil, da mu trgovec ne zaupa. Zato mu je pokazal celo vrsto kopij raznih naročil, ki jih je baje preskrbe! velikim tvrdka m v se-veročeškoslovaških mestih. Kljub temu ni prišel do zaželjene provizije. Ko je dobil dva dni pozneje trgovec od rafini-ranega sleparja novo dispozicijo, v kateri ga obvešča, da je kupčija razveljav ljena. je začel Lud\vig resno sumiti, da ima opraviti s sleparjem. Ko je izvedel kmalu nato Po radiju še za tiralico berlinske policije, je ovadil Hantschla policiji. Preiskava je dognala, da je dozdevni prokurist Hantschel identičen z inž. V. Hantschlem. ki nastopa kot zastopiik omenjene tvrdke, ne da bi bil pooblaščen. Pri vseh sleparijah mu je šlo za provizijo, ki io ie v mnogih slučajih tudi Angleška porenska flotilja v Parizu. (V ozadju most Aleksandra III.) in mižala v solncu. V srcu je bila slabe volje. Kupila je narančo ter io malomarno lupila. Ob kanalu se je ustavila ter gledala v umazano vodo. »Oh. kako umazana voda.« Tako leno je slonela, da se niti ganiti ni mogla. »Bogzna koliko zaslužijo ti ljudje?« Spodaj so iz čolnov izlagali blago. »Veliko ne. toliko, da žive. Kako pusto je to . . .« Mlad fant se je naslonil poleg nje. Ostro je motril vitko telo in še skoro deviške grudi. Požvižgaval je umazano pesem. Drija je dvignila glavo ter se jezno okrenila. Molče je odšla čez most Kar se ji še nikoli ni zgodilo, danes je obstala, ko so oči zagledale morje. »Kako lepo je danes, jaz sem pa tako zoprna.« Lahni vetrovi so utripali na zeleni gladini. Čolni so vozili od brega, od daleč ie prihajala ladia. ljudje so stali na molu, nekje je tulil parnik. Obsedela je pred kavarno. »Črno kavo in cigarete!« je zahtevala. Obrnjena na morje je slonela pri mizi. Izgubila ie oči v valovanju vode. Ničesar ni mislila. Zadremala bi. Prisedel j<5 prekupčevalec, stanujoč v v isti hiši Toliko, da je ni nabodel na košate brke. »Kaj premišljaš, čop?« »Pusti me! Nič!« »Danes je črni čop slabe volje?« Poizkušala je z molkom. Zagledala je tam daleč čolniček, majhen kot orehova lupina. Kolikor je razločila, so ve-seljali miadi ljudje. »Kaj bi bilo. če bi se zdajle prevrnil tisti čoln? Še zakričala ne bi. Lepo mora biti, v trenutku si pod vodo. pod zlato vodo.« Tiho je snovala čudne misli. »Mogoče ie kdo gledal, ko sta se moj oče in mati potopila?« »čop. gospodar ti bo odpovedal, že veš?« »A-a?« Malomarno se je okrenila ter pogledala v Izbuljene oči. »Pravi, da ne trpi več take v hiši.« »Zakai pa sam hodi k meni?« Svitlc solze so ji zalesketale v očeh. »Tisto že. ampak miru ne daš ponoči.« »Jaz nisem kriva, če pa on babo bije. ie pa mir.« »Čop. drugo bi rad Sai veš!« Drija se je razjezila: »Vem, vem, Tisto rdečo iz kavarne. Čakaj, hudič, še obiizoval se boš za me-noi.« »Čop boš pila?« »Danes ne!« Mešetar je -silil vanio. toda zaman. Hotela je ostati do večera sama. Naposled je odšel in ona sama ni vedela, kaj dela. Naročila je še enkrat kavo, pa se tako zjokala, da so ji solze kapale v skodelico. »Umazani so, fej. umazani!« Marsikdo se ie ozrl vanjo, ona se ni zmenila za nikogar. »Jaz ne znam delati. Zakaj bi ne smela po svoje živeti. Sai bo tako kmalu konec. Še par let. vino. cigarete, malo ljubezni, ah. vse je pusto, če druge pijejo, debele, bogate, zakaj bi jaz ne? — Da bi me kdo vzel? E. puščoba! Ko se bom vsega naveličala, tamle bo lepo. Čoln se prevrne ... še par trenutkov doli . . . ah . . meni ie vseeno!« Na čelo ii je padel šop črnih las. zaradi katerega je dobila ime. Vznemirile so se rahle gubice. Kajpak ustnice so bile nripravljene na jok. Vedno več ljudi se ie zbiralo na molu Ko ie Drija dvignila oči. ie zag'eda-la vehko barko s polomljenim jamborom. Pamik je vlekel trudno in počitka željno barko. Ljudje so se drenjali. kjer bo pristala. Drijo je premagala radovednost. »Romarji, romarji!« ie zaslišala, ko se je pomešala med množico. Mimo nje so hodile stare ženice, mlade ma- tere z otroci na prsih. Bledi, izmučeni obrazi so se zasmejali. ko so zagledali mesto pred seboj. Nekateri so pripovedovali. »Za las je šlo . . . Majka božja nas je rešila . . . Vodo smo zajeli . . . Eden je utonil. — Kapitan!--O. kapitan je mož! — Sam je vodil barko. Drija ie videla, da so vsi premočeni. Počasi se ie gnetla množica. Znanci so se pozdravljali m objemali. Matj z dvema otrokoma je pokleknila in glasno molila zahvalo. Moški so se odkrili. Drijo je presunilo. »Uh, kako se boje smrti! Svoje imajo. Mene bi nihče ne pozdravil, če bi se pripeljala z njimi. Še na božjo pot bi me ne pustili. Če bi me mešetar s seboj vzel . . Potem bi pa morala . . Eh, umazano!« Tedai io ie prešinila čudna misel. »Tega kaoitana bi rada poznala.« Dolgo ie čakala ter strmela na ladjo. Moža. katerega ie pričakovala, ni bilo. Romarji so se izgubljali. Zapuščajoči molo, so pozabljali na črno noč. Smeje so izginjali po krčmah in pili na srečno vrnitev. Le starci in starke so trudno od-naiali proti cerkvi. Na molu je stala Drija. Zaman. Vrnila se ie v kavarno in od tam motrila ladjo. Poldne je odbilo, ko se Je dvignil na dobil. Med oškodovanimi je cela vrsta uglednih češkoslovaških in nemških trgovcev. Hantschel je bil takoj aretiran in izročen sodišču. Ta slučaj jasno kaže, kako važno ulogo lahko igra radio v kriminalistiki. V nekaterih zapadnih državah imajo tuii po manjših krajih policijski uradi svoi radio, s katerim lahko takoj obveste vse bližnje in daljne cblasti. če je bil izvršen kak zločin in hoče zločinec pobegniti. _ Sovjetski militarizem Velikanske proslave 8 letnice Rdeče armade. V torek so po vsej sovjetski Rusiji na svečan način praznovali osemletnico Rdeče armade. Revolucijonarni vojni sovjet pod predsedstvom Vorošilova je izdal armadno povelje, v katerem se naštevajo neposredne naloge Rdeče armade. V ukazu se ugotavlja pojačanje moči sovjetske armade. Tehnična izpopolnitev ter obrambene priprave morejo pie-no silo še dvigniti. Število vojaških šol se je pomnožilo. Militaristična propaganda se je razširila tudi med civilnim prebivalstvom. Številni sovjetski voditelji, med njimi Rykov, Kalinin, Vorošilov in Budenni so na dan proslave priobčili pozdravne članke rdečemu militarizmu. Poleg vojaških specijalistov vojne akademije, generalnega štaba ter komandanta Rdeče mornarice Zeta, je Rdečo armado v posebni adresi pozdravila tudi ekse-kutiva komunistične internacijonale. Medtem, ko prirejajo sovjeti na Ruskem v bučnih manifestacijah sistematično organizirano propagando za oja-čanje militarizma, uganjajo komunisti skoraj po Vseh ostalih evropskih državah razkrojno agitacijo proti militarizmu. Z najhujšo demagogijo se po vsem kontinentu predstavljajo ljudstvu kot najhujši nasprotniki vojaštva ter obetajo, da ga bodo odpravili, čim pridejo do vlade; dejstvo pa je. da so ruski komunisti največji militaristi, ki porabijo za vzdrževanje in ojačanje Rdeče armade še neprimerno več denarja kakor druge evropske države. V tem so jim pač mnogo podobni tudi radičevci. ___ Najnevarnejša zver džungle Ce govorimo o nevarnostih džungle, si navadno predstavljamo, da tvorijo največjo nevarnost za človeka razun strupenih kač levi, tigri, panterji, leopardi, medvedi in nosorogi. Vendar je pa človeku bolj nevaren divji merja-sec-samotar. Znani indijski lovec Josel Delmont pripoveduje o zverini več zanimivih zgodb, ki so se večinoma žalostno končale. Ko je Delmont nekoč nadzoroval nastavljene pasti, je zapazil tri domačine, ki so se naenkrat obrnili in stekli proti njemu. Za njimi je drvel v polnem teku star merjasec. Ko dohiti najzadnjega moža, ga vseka s čekani po bedru, potem ga podere na tla ter ga začne strašno mesarrti. Delmont je merjasca sicer usmrtil z dvema streloma, toda zver je med tem ubogemu mladeniču razparala trebuh in želodec, tako da je v par urah umrl Čekani indijskega merjasca so nekoliko daljši in širji od evropske zveri te vrste. Pri napadu jih zasadi globoko v meso, potegne z njimi navzgor, potem v stran in povzroči na ta način strašne rane. Nekoč je šel Delmont na slone v džunglo, ko pridrvi iz grmovja merjasec in se zakadi v slona ter mu z enim sunkom raztrga meso na prednji nogi. Slon je hotel vsled bolečine zbežali, toda strežaj ga je pomiril in Delmont je ustrelil pobesnelo zver. Znano je tudi, da napade merjasec večkrat leoparda in ga celo premaga. Nekoč se je lotil tak podivjani merjasec Lz gole bojaželjnosti in krvoločnosti leoparda in ga tekom lOih minut usmrtil. Ko je prišel samec samici na pomoč, se je merjasec lotil še njega in mu zadal silne rane. Na posledicah boja sta nato poginila oba, merjasec in leopard. Opice se merjasca zelo boje in beže pred njim na drevesa, odkoder mečejo nanj veje in sadeže. Znan je pa tudi shičaj, ko so opice napadle merjasca. Ta je namreč presenetil čredo gibbo-nov, ki v ebče ne veljajo za pogumne živali jn jih je iarvabU z drevja. Neka opica je pri tem izgubila mladiča, ki je padel z matere pred mrjasca. Brez pomisleka se je spustila mati na tla, da reši mladiča. Ko jo je pa merjasec napadel, so navalile nanj 'vse opicc ter so ga prisilile, da je zbežal. Tridesetletnica Rontgenovih žarkov Mineva 30 let. kar se je fiziku W. K. Rontgsnu posrečilo odkriti brezsvetlob ne. Po njem imenovane ali pa s črko X označene žarke in njih močni učinek na človeški organizem. Producirajo se s specijalnimi žarnicami in značiio ogrom no pridobitev moderne kirurgije, ki se jih poslužuje predvsem za proučevanje komplikacij v živem telesu. Ogromna koristnost prosojnosti Rontgenovih žarkov se je izkazala in izpopolnila posebno v svetovni vojni, še večji pa bo njih pomen, ko se enkrat definitivno dože-ne uporaba X-žarkov v speci.ialne zdravilne svrhe. Kajti, kakor znano, jih je zaenkrat še nemogoče točno dozirati, radi česar zdravniški krogi postopalo z njimi vrlo oprezno, ker preveliko dozi-ranje povzroči na človeškem telesu opasne opekline in poškodbe. Viljem Konrad Rontgen, ro.ien 27. mar ca 1845 v Lennevu. je deloval kot profesor fizike v Strasbourgu, Ciiesscnu, Wiirzburgu in končno v Monakovem, kjer je pred dobrim letom legel v grob. Iznajdba X-žarkov mu je leta 1901. priborila Noblovo nagrado za fiziko, obenem pa seveda neminovni sloves v zgo dovini fizike in z^avilstva. Odlikovanje za zasluge pred 4000 leti V dobro urejeni državi faraonov so delili redove že v času, ko so naši predniki sekali potrebne predmete iz kamenja in živeli skoroda zadružno z živalmi. Napis na grobu visokega častnika iz leta 2000 pr. Kr. priča, da je dobil odlikovanje »zlata za zasluge*. V bojeviti dobi 18. dinastije (1530— 1320 pr. Kr.) se često pojavljajo taki redo^i. Generali niso nikdar pozabili našteti odlikovanj na svojih nagrobnih napisih. Admiral Ahmoze je bil sedemkrat odlikovan z zlato kolajno. Prvič si jo je priboril kot mladenič v bo:u zoner pastirski narod Hiksov. — zadnjikrat pa kot starec v sirski vojni kralja Tu+moza I. Amenemheo. general kr?lia Tutmozn ITT., si je pridobi šest odlikovanj v dobi kraljevanja Tutmo-za ITT. Zaslužil si je vedno «hrsbnost-no svetinjo'*: enkrat je ore^elial ujetnike preko Evfrata. drugič je za.iel s:r-ske velikaše, tretjič je na čelu hrabre čete udri v dobro utrjeno mesto in ga zavzel. Odlikovanja so bila pod različnimi vladarji različna. Amenhotep I. je podelil generalu Ahmozu odlikovanje v obliki štirih zapestnic, dveh sekir, posode za masiljenje. leva in šest panjev čebel. Tutmosis I. pa je odl'koval istega junaka s šestimi zlatimi verižicami, štirimi zlatimi zapestnicami, tremi posodami za maziljenje iz lapislazula in z dvema srebrnima zapestnicama. Tut-mozis III. je podelil generalu Ame-nemhepu pred trdnjavo Gadeš 3 vratne verižice, štiri zapestnice, leva in dva panja čebel. Posebno odlikovanje so bile veriždce in čebele, ki so jih pripenjali na obleko. Tudi uredništvo je bilo deležno odlikovanj. Ljubljenec kralja Amenhotepa IV., duhovnik Ey, je zadobil naziv »pi-hatnika ob kraljevi desnici« in »kraljevsko ljubljenega pisarja«, kar odgovarja približno našemu dvornemu svetniku. Odlikovanja so se vršila na sledeči način: Odlikovanec se je pripeljal z velikim spremstvom na dvorišče kraljeve palače. V ozadju dvora se je prikazal kralj s kraljico na balkonu. Množica jih je spoštljivo pozdravila. Nato se je obrnil kralj k zakladniku ln za-ulkazal:: »Položi zlato na njegov vrat, hrbet jn noge!« Služabniki so prinesli zlate verižice in posode za maziljenje. Zakladnik je zabeleževal dragocenosti, sluge pa so ovili odlikovancu vrat in prsi z zlatimi verižicami. Nato je v hva'!o dvignil odlikovanec roke proti nebu, kralj pa mu je milostno prikimal z balkona. Za odlikovanjem so prišli na vrsto vrči z vinom in velika množina jedi, ki jih je kralj poslal odlikovancu na dom. _ Katero lavro je ljubil Petrarca Slavni ttal. pesnik Petrarca, vzornik poetov, ki pišejo sonete, je opeval neko Lavro. To žensko omenja tudi naš Prešeren. Doslej so mislili literarni zgo dovinarji da je bila ta Lavra mati 1 lih otrok. Pisala se je Laura de No-ves in se je L 1325 omožila z markijem Huhnesom de Sade. Trdilo se je, da se je Petrarca zaljubil v Lauro, ko je je bilo šele 23 let in da ga kot ideal-j nega pesnika ni motilo, da je Lavra | kasneje rodila 11 otrok. Videl je v ma-i teri še vedno svoj mladeniški ideal in ! mu je ostal zvest. Zato je bil Petrarca vzor zvestih in nesebičnih ljubimcev doslej. Zdaj pa je neki mlad literarni zgodovinar razkril, da je bil Petrarcov ideal neka druga Laura — namreč sestra markija de Sade, I. 1314. rojena in deset let mlajša nego Laura de No-ves. Imela je teto Štefanijo Gallerezi, ki jo je odlično vzgojila in jo kot izredno lenotico uvedla v dvorske italijanske kroge. Da Petrarca ni mogel priti v stik s tako damo je seveda naravno in žalostno. Godijo se mu je kakor našemu Prešernu s Primičevo Julijo. Kako pridejo ljudje ob pamet Londonski tednik «Tit-Bits» je pred kratkim priobčil nekaj primerov, na kako čudne načine pridejo včasih ljudje ob pamet. Neki premožni škotski kmet. John Gonnan po imenu, je bil neverjetno nezaupljiv napram bankam. Nikcar ni nalagal svojega denarja v banki, temveč ga je raje zakopal na svojem posestvu. Kje. tega ni zaupal niti najbližjim sorodnikom in najboljšim prijateljem, ker je živel v neprestanem strahu, da ga utegne ta ali oni izropati. Nekega večera se je zopet podal na polje, da zakoplje novo vsoto, ko se naenkrat v svoio nepopisno grozo zave. da .ie pozabil prosto*, kje je poprej zakopal svoj denar. Ves obupan je začei grebsti in je grebel vso noč; ko so ga drugo jutro srečali sosedi, so videli, da je čez noč popolnoma osivel in po njegovem bedastem, brezzveznem govoričenju so spoznali, da je znorel. Prekopal pa je ponoči toliko, kolikor bi ne mogli napraviti trije zdravi in močni možje. Zelo čuden slučaj se je pripetil neki dami v Svvanseu. Ker jo je bilo vedno strah pred vlomilci, ji je dal mož revolver in ji pokazal, kako se ž mim ravna. Neke noči se je možu zdelo, da čuje korake v hiši; vstal je in pogledal ter videl, da se mu je Ie sanjalo. Ko se je vrnil v spalnico, se je zbudila njegova žena. Pijana od spanja je v prvem h;iu mislila, da je v sobi vlomilec: pomerila je na svojega moža in sp ožila. Krogla je zadela moža v pleča in ga opasno. dasi ne smrtnonevarno ranila. Ves okr- vavljen se je zgrudil na tla. žena pa, ki je prepozno spoznala svojo zmoto, ja v obupu zbiaznela. Morali so jo odpeljati v blaznico, kjer je po par letih v težkih duševnih mukah umrla. Čeprav jo je mož večkrat obiskal in jo zagotavljal, da ni nič hudega, je biia do svoje smrti prepričana, da je usmrtila svojega moža. Tu le par primerov. A keliko je še drugih! _ Prvotni človeški jezik Na nekem sestanku francoskih učenjakov so razmotrivali vprašanje, kakšen jezik bi govoril otrok, ki še ni slišal človeške govorice. Nekaj znanstvenikov je bilo mnenja, da bo govorilo dete gotovo hebrejsko — jezik starega testamenta. Drugi spet so zagovarjali materinščino, češ da je podedovana. Ker se nikakor niso mogli zediniti, so odločili sporno vprašanje s poskusom. Vzeii so iz pariške sirotišnice dva pol leta stara otroka. Dali so ju v rejo k mutasti, samotno živeči vdovi nekje v Alpah. Njena koča je bila na popolnoma samotnem kraju in nihče je ni obiskoval. Obljubila je pismeno, da ju bo vzgajala popolnoma samotarski in da ne bo nikogar pustila govoriti % njima. Po šestih letih so odpeljali otroka v Pariz, da bi javno razglasili rezultat zanimivega poizkusa. Dobro razvita in vesela otroka se pa nista posluževala nikakršne človeške govorice, temvel sta se pomenkovala z nerazločljiviml kriki in znamenji. Oponašala sta tudi živali potem petelina, kokoš, kozo — sploh domače živali ki sta jih videla v gorah. Šele v Parizu sta se potem v razmeroma kratkem času naučila francoščine. Drsanje z jadrom Letošnja zimska športna sezona nas je zopei obogatila z novim spor tom: z drsanjem z jadrom Ta šport se je močno razširil v severnih krajih (v Nemčiji in Skandinaviji) deloma tudi v Švici, kjei je bila zima bolj darež ljrva s svojimi darovi kakor pri nas. ki pa n; drsanje letos malone ni smo mogli niti misliti. Ciganska šola v Londonu V predelih londonskega predmestja se potepa obilo ciganov in cigančičev, ki Bogu kradejo čas, ljudem pa, kar pride pod prste. Da jih polagoma spravi k človečanskemu redu je londonska občina v ciganski četrti ustanovila novo šolo, v kateri bo številna ciganska otročad obojega spola dobila potrebno vzgojo v pojmovanju človečanskih pravic in dolžnosti, ki so ciganom španska vas. Ciganska deca se uči osnovnih šolskih ved, poleg tega pa se tudi praktično vežba v raznih profesijah, posebno v pletenju košar in v vrtnarstvu. Zanimivo je, da se je deca za vrtnarstvo tako navdušila, da je že naslednji dan mlado ciganče pritreslo v šolo 20 lepih jabolčnih sadik neznanega porekla, pa je šolska uprava oprezno odklonila ta vrtni prispevek. Londonske novine beležijo, da so ci-gančiči prve šolske dni prihajali v šolo že dobro uro pred šolskim poukom, zato pa so tudi ob prvem odmoru zopet v en mah vsi pobegnili. Disciplina in dostojno obnašanje jim kar ne gre v glavo. Toda počasi bo že boliše. Nadarjenosti jim pa ni oporekati. Posebno vneti so za gosli in glasbo vobče. a vsi do poslednjega najmanjšega hlačkarja podrobno poznajo vse vrste kovanega in papirnega denarja. Podoba je. da stari cigani niso nenaklonjeni šolskemu izobraževanju svoje mladeži in so jih za prvi šolski dan opravili še dovolj dostojno, samo umiti so jih pozabili. Odslej je tudi ta stvar v redu, ker ima šola izborno urejeno umivalnico za vsakdanjo uporabo in kopalnico za tedensko obligatno kopanje vseh učencev. Nameravajo se uvesti tudi večerni tečaji za odrasle cigane. ki jih namerava šolska uprava pri-vab;ti s tem. da bo sleherno soboto prirejala ciganske plesne večere. Ali right! v LjuSsfaai! Ker ta senzacija še ni točno preiskana, priobčimo prihodnjič. X Izvoz umetnin iz Anglije zabranjen. Angleška zbornica je sprejela predlog za načrt zakona, ki zabranjuje irvoz umetnin vsake vrste iz Velike Britanije v druge de« žele. Ta naredba je naperjena v prvi vrsti zoper Američane, ki so kakor znano nena« sitni v nakupovanju umetnostnih predmetov v obubožani Evropi. X Statistika kinematografov. Glasom ne« ke statistike, ki je izšla pred kratkim v Svi« ci, razpolaga Amerika (Združene države) z 20.189 kinematografi. V evropskih državah pa je stanje bioskopov naslednje: Franc ;a jih ima 242-1. Nemčija 3680, Španija in 1'or« tugalska 1900, Italija 1434, Češka 1200, Ru« sija 1100, Švedska 600, Avstrija 592, Madžar ska 502, Poljska 456, Norveška pa 290. V ostalih je število kinematografskih podjetij tako malo, da jih statistika, kakor vidimo, sploh ne upošteva. X Angleška vlada podpira uradnike, kl se bavijo s športom. Iz Londona poročajo, da namerava angleška vlada dovoliti 200 ti< soč funtov kot podporo državnim uradn.« kom, ki so člani športnih društev. Ta zelo hvalevreden korak vsekakor zasluži, da bi našel posnemalce tudi drugod po svetu. X Poglavar romunskih razbojnikov ustrci Ijen. lz Bukarešte poročajo, da je bil znd« nje dni ustreljen razbojniški poglavar To« mescu, ki je strahoval velik del romunske« ga ozemlja v bližini gorovja Maroeni. To«I mesca je zasledil neki orožnik. Najprej pa jc pozval k predaji. Tomescu ni hotel sled > ti in je skušal zbežati v gore. Orožnik h- je zato poslužil ostrega naboja in je bandita ustrelil. X Spomenik igralcu Gircrdiju na Duru ju. Dunajčani bodo postavili nekdan;e;nc ljubljencu dunajskega gledališkega občin« stva, Girardiju, spomenik. Girardi, prvo« vrsten komik, sc je rodil v Gradcu 5. de« cembra 1850., umrl pa je na Dunaju ?po« mladi 1. 1918. Sedaj se merodajni krogi posvetujejo, kje naj se spomenik postavi. X Gledalca rugby;matclia zadela kan. V Toulonu se je vršil te dni pred ogromno množico gledalcev rugby»matcli dveh spor:« nih društev. Za tekmo je vladalo med gle« dalei tako napeto zanimanje, da je nekeja moža med njimi, po imenu Rostaingta, z.; dela kap radi razburjenja in se je zleknil na mestu mrtev. x Smrt fizika dr. KzmmerlinghasOnncrs-Iz Levdena poročajo, da je umrl profesir fizike na Ievdenski univerzi dr. Kammcr« lingh=Onnes. Bil je 72 let star in je bil sebno znan kot strokovnjak za proučevan"; nizkih temperatur. Leta 1913. mu je podeljena Noblova nagrada. Pokojnik jc bil redom Nizozemec in je še pred dvema letoma zastopal svojo domov.no na kong-c« su fizikov za proučevanje nizke temperatu« re v Londonu. ladijinem^krovu visok, bradat mož. »Oh kapitan Šime!« ie vzkliknila Drija. To pot se je prvič nasmejala. Celo v lica je zardela. Prož.io se je mož zavihtel na molo, pretegnil roke ter se podal v mesto. Resno so opazovale svetle oči. Drija ni krenila od njega. Šel je mimo nje, jo pogledal, stopil par korakov ter se zopet ozrl. Skrivnostno jo je opazoval. Toda brez mornarskega ognja. Pogledala ga je izpod čela ter se mu vabljivo posmehnila. Kakor se je navadila. čop ji je zopet padel na čelo. Šime je obstal. Vabila je z lahnim napevom. Kapitan se ni ga .lil. Izgubila je potrpljenje, vsa se je obrnila vanj. Gledal je vitko dekle. Nato se je Šime okrenil ter odšel. Drija se je zlovoljno naslonila na mizo. Zopet bi se zjokala. »Danes je vse zakleto!« Nalašč je odšla v drugo smer. Zatekla se je v mračno cerkev sv. Andreja. »Ljubi moj patron! Daj. da mine slaba volja, drugače ne bom nič zaslužila.« Vroče solze zaradi vsega in vsega so kapljale na leseno klop. Spomnila se Je, da je lačna. Čudno veselje jo ie zopet prešinilo. »Danes bom pa same naranče jedla.« Domov ni hotela. Gnusil sc ji je stari gospodar, ki jo je vsako popoldne ob-iskaval ter io mučil. Do večera je tavala po mestu, šele na noč ie smuknila v svojo sobico ter se oblekla. Ko so žabrlele prve svetilke, se ie pokazala med hišami. Tiho je vabila nocoj. Pijan mornar jo je obje! pod pazduhj. «He. črni čop. pojdi!* <-N;kamor r" """ "ti, živina pijana!» Zbala se je in stekla. «An. če in p,.šji nocoj dober, dob^r človek. Da bi se kaj pomenila.* Noge so }o bolele in naslonila se ie pri mostu, kjer je stala zjutraj. črna voda je nemirno pljuskala. Zatopljeno ie strmela vanio. dn n: —'.ra, kako prihaja čez most kapitan Šime. Ozrl se je na nastavljeno, jo prijel za roko. «Ah, vi ste!» je vzkliknila Drija. «Me poznaš, dekle ?;» »Vse vas poznamo, kanitan Šime!» Se bližje je stopil. Rahlo fl je dvignil glavico, opazoval polna. okrog'a lica, črne oči, ki so presimjeno strmele vanj Nato se ie nasmehnil ter ji popravil čop nad čeloni. »Pustite, to je moje ime!» se je zasme-jala. «Kakšno lme?» «Moj patron je Andrej, stariši so mi dejali Drija, ponoči mi pravijo: Črni čop!* »Pojdi z mano. Črni čop!» je dajal resno. «Kam? V kavarno?« »Nocoj ne! Imaš sobo? — Daleč? — Za vogalom!« Nežno se ga je ovila On je molčal. Ko sta Prišla v ozko kamrico, jo ie za hip obšla zadrega. »Kaj bi radi?» je dejala tiho. »Zakaj ne odložite?* «Scdi k meni, črni čop!» Odpela je bluzo na prsih, prižgala cigareto ter se mu posadila v naročje. »Poslušaj me. čopka!* Pcdvila je noge in poslušala. »Vozil sem romarje. Včeraj sem na noč zapazil temne oblake. Za nevihto smo se pripravili.Pred pol'"'" so udarile prve strele. Takrat ie pričelo. Visoko nas ie metalo. Jadra so bila hitro raz trgana. E, zaman smo poizkušali ubežati. Vajen sem morja, pa še nisem kaj podobnega doživel. Zen*ke so rjitle. otrok se niti slišalo ni. cela gneča je obupno molila. Videl sem. kako matere grizejo, da bi ostale v sredi. Valovi so nas gnaM visoko, padali smo tako globoko, da smo bili v hiptt pod vodo. Jambor se je prelomil kakor trpka Kadar se je zr.bli-snilo. sem iih videl. Kakor zverine. — Molijo. Grozno je udarilo. Ne daleč od ladje je treščilo. Od tistega trenutka nisem nikoli več videl krmarja . . . Mogočen val nas je dvignil, napol obmil . . . todaj sem vedel . . . konec . . . Tisti hip sem prisegel. Obljubil sem Materi božji svoje življenje. Če nas reši zivol;o otrek, poročiin eno izmed r. i enih hčera, ki se prodajajo po cesii. Ena sama misel. en sam hip . . . čoln . . .» »In ...» je -iztisnila Drija ter zakrila gola nedrija. Od začudenja ni mogla zapreti ust. »Zdrsela je barka, zopet v ravnotežju, bili smo rešeni. V mojem srcu pa je osta Ia obljuba. Tak je naš običaj!* »Oh. to je lepo. kapitan Šime I» je jecljala. Pogleda! jo je in je videl, da je zdrsela na tia, kjer sedi ter z obema rokama pokriva grudi. «Črni čop. tebe sem izbral!* je resno deia! strogi kapitan. Drija ga ie požirala s posedi. Nato sc je zasmejala: »Mene, mene? Kaj ste nori. gospod kaoitan? Tako. ki se je že po cesti valjala? Kai ste si izmislili? Ia če nočem? . . . Vino. cigarete imam rada. pa kmalu naj bo konec ...» Kapitan ss ic sklenil, io prijel za reko in dvignil k sebi: «Čopka. ti boš moja žena t; si nevesta Matere božič. Pojutrišnjem se pelieva v Egipt.* »Kapitan Šime!* mu je jecljala na prsih. V trenutku je od.ckoči!a in preden se je zavedel, si je estrigla črni čep. «Nate, kapitan Šime!* . . . Njen smeh je bil čudovito otroški. Arkadij Averčenko: Ninočka Načelnik odelenja Miškin je poklical v kabinet svojo strojepisko Ninočko Rjadnovo, ji da! dva referata in ji ukazal, naj ju prepiše na čisto. Ko ji je izročal papirje, jo je pogledal od blizu v lice, in ker je bil lep' solnčen dan. jo je danes prvikrat natančno vide'. Pred njim je stala lepa gospodična, srednjega stasa, z visokimi grudmi.--Njeno lepo, belo lice je bilo mirno in le v očeh so se ji svetile iskrice bakrenega solnčnega sijala. M:škin je stopil bližje in ji rekel: »Tako torej, tole boste, kakor sem rekel... tole boste prepisali. Ali vam mogoče dajem preveč dela?« »Zakaj.« se je začudila Ninočka. »Sai sem vendar zato plačana.« »Da, da, plačani ste. To je res, da ste zato plačani AH vas ne bole prsi. če preveč pišete? Greh bi bi! za te lepe prsi...« »Mene prsi ne bole.« Kraljestvo mode Preprosta eleganca pomladanske mode V zmoti Je, kdor misK, da samo dekorativni modeli učinkujejo dobro in interesantno.. Nove pomladanske kreacije domala na vsej črti odklanjajo zunanje efekte in se naslanjajo zgolj na novost v liniji in mondenosti materijala. Sicer pa zares dobro oblečena dama itak ne stremi po preobilju efektov, marveč se skuša obleči čim skromnej- obneseta: dopolnjujeta jumperjevo obleko k dobremu kompletu in se lahko uporabita tudi za promenado in pozneje za potovanje. Nova kompletna oblačila se običajno kombinirajo iz dvojnega materijala, pri čemer se obe sorti razlikujeta samo v vzorcih ne pa v kvaliteti, tako da labko spajaš v enoto: kariran ka-sha z enostavnim ali svetlejši rips s še, a da pri tem ipak poda svojemu modelu povsem individualno noto. In v tem ji vrlo pogoduje letošnja pomladanska moda, ki stavlja jumiper v ospredje in s številnimi varijantami odpira vsako jake individualne modne perspektive. Za prav je težko reči, kateremu ma-terijalu je pri krojenju obleke z jum-perjem dati prednost Vsekakor pa je podoba, da bo k a s h a navzlic svojemu uspehu v lanski sezoni tudi še letos pridobil na veljavi, ker prihaja na trg v vedno bolj fascinujočih lepih barvah. Menda ni pastelnega tona, ki ne bi bil zastopan v bogatih seznamih velike blagovne industrije. Decenten pa je kasha v naravni barvi, mladosten v rožnati, svetlo rjavi, medlo modri, svojevrsten v vnesenih niansah (kakor v lahno rdečem ali zelenem) in rafini-ran za elegantno damsko oblačilo v nasičenih bojah (a la temno rjava, helio-tropna, temno zelena). Za prehodno dobo pa dominira kariran kasha, ker se da izborno krojiti za promenado in je vrlo prikladen tudi za sestavo kompleta. Posebno modri kep in plašč se v tej izvedbi izborno Prvi pomladanski klobuki Prve pomladne klobuke izdelujejo merodajni pariški modni zavodi že v januarju. In nekatere nestrpne Parižanke iih v januarju tudi že nosijo. S tem pa seveda še ni rečeno, da bi morale imeti pomladne klobuke vse dame že v januarju. Sami šefi velikih pariških domov se čudijo tej nestrpnosti svojih od-jemalk in pravijo modnim poročevalcem: »Mi ne delamo tfh modelov za Pariz in za Evropo. Naročila imamo iz vsega sveta, tudi iz tropičnih krajev, in zato moramo pravočasno pripraviti pomladne modele. V severnih krajih bi morale dame nositi pomladne klobuke šele takrat ka je čas za to in ko vreme ni več v kričečem nasprotju s toaleto.« Po pretežni večini imajo letošnji pomladni klobuki ozke krajnike. Pojavilo pa se je tudi mnogo polširokih klobukov. Ženski svet bo moral sam odločati. da-li se bodo ti polširoki klobuki letcs sploh uveljavili. Pomladni klobuki so narejeni tako. da se tesno prilegajo glavi in segajo nizko nad oči. V primeri temnejšim, — redkeje pa blago s svilo ali tkanino. K skupini naših slik, ki jih prinašamo v. malo orijentacijo. je predvsem pripomniti, da se tudi oba zunanja modela lahko s pomočjo kSp-plašča na srednji skici ob uporabi enakega materijala združita v komplet Ravna moška fasona spodnjega plašča (srednji model) kaže novo tendenco pomladanske linije (s Čemer pa še ni rečeno, da je zvončasta oblika kratkomalo že odpravljena: nasprotno, ona obstoja še nadalje v umerjenih formah: ampak poglavitni interes je posvečen le ravni liniji in votlim gumbom!) — Pod ovratnikom ie k plašču pripet kep polovične dolžine, dočim je plašč prepasan s širokim usnjenim pasom. Pod tem kčp-plaščem se bo dobro obnašal sleherni izmed obeh stranskih modelov. Levi je enostavnejši, desni je modnejši, oba pa je smatrati za tipično jumperjevo oblačilo letošnje pomladi .. . K obema prinada enostaven klobuček, a tudi čeveljčke boš izbra!a povsem enostavne, morda iz krokodilovega usnja. z lanskimi imajo višje in širše dno. Mali klobuček v obliki trdega moškega klobuka. ki je že dolgo moderen, se bo nosil tudi letos. Samo narejen je nekoliko drugače. Rob je pomaknjen naprej, ali pa se prilega ob straneh odnosno zadaj dnu. Ostali klobuki se delajo iz mehkega in na različne načine oblikovanega materijala. Na Rivijeri je bilo videti mnogo mehkih, lahkih klobukov v svetlih barvah. Največ pomladnih klobukov ie letos iz tafta in grosgraina odnosno iz širokih trakov teh dveh vrst blaga. Lahko sc pa tudi kombinira atlas i.i taft, slama in klobučevina, slama in usnje, slama in razni trakovi, žamet in taft ali feuLIle. slama in žamet itd. Glava klobuka je lahko iz celega kosa ali pa iz poedinih delov, ki ne morajo biti enaki. Med najnovejšimi pariškimi modeli pomladnih klobukov vidimo klobuke iz lahke pomladne klobučevine svetloze-lene barve. V Parizu je zelo priljubljen okrasek, ki štrli s klobuka naravnost doli proti rami. Take okraske vidimo na mnogih klobukih. Narejeni so iz naj- različnejšega materijala in tudi glede oblike jim daje moda popolno svobodo. Pogosto so tudi klobuki iz gros-graina z enostavnim všitim motivom, ali pa iz tafta, okrašeni z apliciranimi rožami iz slamnatih pletenin. Okraski so letos različni in tudi prostor jim ni predpisan. Veliki okraski so prišiti navadno zadaj, manjši pa ob strani ali spredaj. Spredaj mora biti okrasek zelo majhen, sicer je ves klobuk pokvarjen. Priljubljeni so dolgi okraski, viseči na desni strani doli k rami. dalje okraski iz gosto našitih malih rožic, velike ploščate rože in šopki, ploščati listi in rože iz slame in aplicirane, velike ploščate kokarde iz trakov itd. Novost so črni klobuki, okrašeni s trakovi roza barve ali pa aplikacijami v barvi »bois de rose«. Letošnja pomladna moda daje prednost svetlim barvam. Vendar pa ne gre tako daleč, da bi priporočala belo barvo. Najboli pogosta je rdeča, svetlo zelena, »bois de rose«, svetlo vijoličasta, svetlo modra in srebrnkasto rjava barva. Poleg teh svetlih klobukov priporoča moda letos tudi temno .modre. K pomladnim klobukom se nosijo pestri svileni šali, kakor smo to Pred tednom opisali k vzorcu letošnjega pomladanskega klobuka. Volnena čepica v obliki turbana in s pripadajočim šalom utegne obvladati športno modo v letošnji pomladi in poletju. Saj je takšna kompozicija za turistko prav tako prikladna kakor za kopališče in potovanje, jn mora že vpričo novovrstne forme najti obilo simpatizerk. Kombinirala boš pa to stvar tako, da se bo osnovna barva skladala z barvo športne obleke, dočim je lahko trak vrlo pester. Šal se nosi vrlo enostavno, z zavezo pod brado. Volneni turban pa vi-Ješ z ravnim trakom, ki ga spredaj spneš z leseno zaponko. Takšno kombinacijo je priporočati za potovanje, posebno za vožnjo z avtom. Pariški večerni plašč Pariške mondene dame se kar ne morejo ločiti od vesele zimske sezone. Zato v Pari« ze še vedno dominira težak, dekorativno opremljen plašč, kakor ga predočuje naša i slika. i Nekaj o lepotičju in lepo-tičenju Narava diktira svoie zakone, toda pri tem nam nudi možnost da te zakone razumemo, upravljamo in obvladamo. Vprašanje lepotičja spravljajo ljudje radi v zvezo z naravnimi zakoni, češ, da so puder, razna barvila, fina toaletna mila in druga taka roba v nasprotju z naravo, ki je dala človeku svojo barvo in polt Tako sodijo večinoma moški, ki nikakor ne priznavajo ženski pravice, da bi naravne nedostatke popravila ali odstranila. Objektivno pa moramo priznati, da ni greh. ako si ženska osveži svoj obraz z lepotilom in barvili, če je to potrebno. Marsikatera dama ma preveč bledo polt že po naravi ali pa kot posledico bolehnosti odnosno starosti. Naj bo že kakorkoli, gotovo Je stvar takta, da izgleda ženska veselo, če gre v veselo družbo. Pri lepotičju je treba paziti, da koža ali polt ne trpi. Prvo pravilo je. ne štediti z izdatki. Barvila in puder morajo biti najfinejša. Cenen in slab puder ima v sebi zelo škodlii/e primesi, ki razjedajo in uničujejo kožo. Kosmetika ne trpi pri lepotičju površnosti in malomarnosti. Damam daje striktna navodila, po katerih se morajo ravnati v tastnem interesu. Pri lepoti-čenju ie ravnati tako-le: Najprej potegnemo s kvasto parkrat rahlo po vsem obrazu. Nato začneš lepotičiti oči. zakaj oči so najvažnejše. Najmanjša li*=a pokvari ves efekt. Obrišemo si trepalnice in obrvi, da ne ostane puder na niih, nato vzamemo črno palčico z ostro konico tako. da se da vsaka obrv ali trepalnica posebei pobarvana. Obrvi je treba barvati od znotraj na zunai tako. kakor rastejo. Barva ne sme nikoli segati čez obrvi. Oči se pobarvajo na zgornji in spodnji trepalnici tik ob rčsnicah. in sicer z zelo ozkimi progami. Grdo je, če ostane med resnicami in pobarvanim delom bela proga. Plast barvila mora biti zelo tenka, sicer se ne dl lepo razmazati. Zgoraj proti sencu se lahko pobarvani del nekoliko podaljša, da dobe oči podolgovato obliko. Vendar pa je treba paziti, da ne nastane mesto lepega, pikantnega izraza karikatura ali maska. To je vedno stvar okusa in spretnosti dotič-ne dame. Ko je vss to končano, vzamemo mehko krtačico in pogladimo obrvi in trepalnice v smeri, v kateri rastejo. Zgornjo trepalnico pri zatisnje.iem očesu navzdol, spodnjo pa pri odprtem očesu navzgor. Puder mora biti naravne, ne preveč intenzivne barve. Na obrvi, oči in trepalnice puder sploh ne sme priti, ker bi bil s tem ves obraz pokvarjen. Usta pridejo na vrsto zadnja. Na zatisnjene ustnice pride samo v sredino malo intenzivno rdečega barvila, ki se potem previdno razmaže. da nikjer nj pretrgana linija ust. Ženske si zelo rade nale-potičijo usta v obliki zelo majhnega srčka, dasi takih ust nj vsak deležen. S tem je lepotiče.ije končano. Pravila veljajo seveda samo za lepotičenje k večernim prireditvam, čajankam in družabnim večerom. Dan in ulica pa ne prenašata kosmetičnega preobilja. Recept za plešaste glave Gospod davčni kontrolor Theodor Morgan v Filadelfiji pravi, da ni babje-veren. Nikakor ne! Ampak, navzlic temu — lase pa si di rezati le cb polni luni . . . Pisano je in vsi vemo. da ima rastoči mesec zares nekaj vpliva na plimo in oseko, na ljubeča srca in žensko pamet, na žitno klasje in druge stvari, na njihovo rast in uspevanje. In ker to vč tudi gospod Morgan, je prepričan, da i lasje naibolje uspevajo, ako se jih da striči ob polni luni. Zatorej zmeraj pogleda v koledar in ko se na nebu za-smehlia polna luna se odloči: «Jutri pojdem pa k frizerju!« Gospod Morgan je nekoč že bil resen kandidat za popolno plešo. Lasje so mu izpadli kakor lisrie jeseni in na temenu so se že svetlikale plešaste jase. Tedaj pa se ie poglobil v tajnosti prirod-ne rasti in je začel zahajati k frizerju le ob polni luni. Uspeh je bil presenetljiv nad vse pričakovanje. Lasje so se začeli znova košatiti in gospod Morgan je izgubil ves strah pred plešo. Dandanes je gospod Morgan ponosen na svojo glavo kakor le na kaj ln je vsa njegova pasija v tem, da slehernemu plešcu razodene svoj recept: Stri/i se ob polni luni! A kai pomaga, ko je njegov recept večinoma deplasiran. ker na plešastih glavah ni kaj striči, ali kakor pravi pregovor: Kjer nič ni, tam še vojska ne vzame! Papež in moda Papež je napovedal vojno pohujšljivl ženski modi. To vam je, drage čitatelji-ce, gotovo že znano, saj so poročali o tej novi nekrvavi voini domala vsi naši listi — vsak po svoje, kakopak. A ni eden izmed listov — ne izvzemši na;bo-Ije informiranega «Jutra» — ni smatral za potrebno, da bi si to famozno vojno ogledal malo pobliže. Niti na to misel ni prišla vesoljna naša žurnalistika, kako je papež sploh mogel napovedati vojno pohujšljivi ženski modi. ko pa je vendar znano, da sveti oče nikdar ne zapusti Vatikana, ženske pa v Vatikan ni-maio dostopa?! E, to že majčkeno pro-pušča vse misli in kombinacije o papeževi nezmotljivosti. Ali Pa se je sveti oče pregrešil tako daleč, da si je to pregrešno žensko modo ogledal iz oči v oči? — Ko je Njegova Svetost sprejela v av-dijenci postne pridigarje, jim je z vsem povdarkom položila na srce, naj se s kar največjo energijo podajo v boj proti izrodkom mode. «ki je pravcata sramo ta ne samo s stališča krščanstva, nego sploh s stališča človečanstva.» In papež je še dodal: »Bratje v Kristusu! Vedite, da naše sestre niso same krive na tem . . . One bi se brez dvoma ne oblačile, oziroma ne slačile na tako pohujšljiv način, če bi jih možje od tega odvračali!* Tako torej, sedaj smo pa vsega krivi mi! I kakopak: Kadar uganjajo žene bedarije, takrat se moramo vedno mi potrkati na prsa in ponižno priznati: Mca culpa! O, mi možje nesrečni! Ampak papež, vesoljni poglavar cerkve. pač še m imel opravka z ženskami. vsai z njihovimi klobuki ne in z bu-bikopfi, drugače ne bi tako govoril! Kajti če bi imel v tem pogledu količkaj izkušnje, bi moral vendar vedeti, da delajo ženske vedno po svoji glavi, ns samo kadar jim gre za lase. nego tudi in še posebno, kadar Jim gre za obleko. Le reci svoji ženi. da je njen dekoltd prevelik ali da je njena Jopica prekratka. Boš hitro dobil odgovor: «Ti se v tem ne izpoznaš! če bi tebe poslušala, bi se oblačila kakor teta Jera.» In še vesel si lahko, če ne dostavi: »Morda se ti zdi. da moje grudi niso lepe? In da imam grda meča? O, pa so drugi možje drugega innenja!» Ni storil papež prav. da se je lotil mode. Kot razumen in nezmotljiv človek bi raje počakal, da se moda sama od sebe unese. Kajti čim bolj se b^do žene razgaljale, tem prej se bo povrnila doba zapetosti tete Jere. In ko bodo ženske skoraj gole — kar se v kratkem utegne zgoditi —, takrat, verjemite. ni več daleč čas. ko si bodo zopet zakrile vrat. roke in meča. Zakaj moda skače vedno iz ekstrema v ekstrem. moda je revolucija. In slednjič Njegovi Svetosti še malo vprašanje: Mar ni ono. kar žena zakriva. vedno zapeljivejše. kakor ono. kar kaže? V raiu je bila Eva vsa dekolti-rana. Koketnost, mati pregrehe, se je porodila tistesra dne, ko se je prva žena pokrila s figovim peresom. Dolgčas. On: »Veste, cenjena gospodična, da je danes najkrajši dan v letu?« Ona: »Oh, v vaši družbi pa tega res nisem opazila. Spomin. »Torej dragocen spomin je bila denarnica, ki si jo izgubil? Na koga pač?« »Na stodinarski bankovec, ki je bil notri.« v velefilmu „Ljubav princese Aleksandre". Pride v KINO „DV@E" »To mi je milo. Ali vam ni hladno? Tako tenko in prozorno bluzico nosite.. Glejte: na ramenih se vam celo vidi tel6. Ali imate dobre mišice na ramenih?« »Gospod, pustite moje mišice v miru!« »Punčka moja... Samo trenutek! Čakaj? Zakaj hočeš stran?! Samo za rokav bom... Glej, kako je prozoren!« »Izpustite roko! Mene boli. Kako si drznete, nesramnež!« Ninočka Rjadnova se je iztrgala iz žilavih in drhtečih rok starega Miški"- h je šla v sosedno sobo, kjer so delali drugi uradniki. Lasje so se ji nagnilj na eno stran, a roka jo je nad lahtjo zelo bolela. »Čakaj, packa!« Je šepetala Ninočka. »Tega ti ne odpustim!« Pokrila je pisalni stroj, se oblekla, šla iz sobe in obstala na trotoarju. Zamislila se je. »Kam grem?... K advokatu.« Advokat Ježiničkov je sprejel Ninoč-ko takoj in jo resno poslušal. »E, kakšen podlež! In tak starec! Kaj mislite ukreniti?« jo je ljubeznivo vprašal Ježiničkov. »Ali bi ga ne bilo mogoče izgnati v Sibirijo?« ga je vprašala Ninočka. »V Sibirijo? To baš ne gre... Ali lahko ga pozovemo na odgovor.« »E, prosim vas. pozovite ga!« »Ali imate kakšno pričo?« »Jaz sama sem vendar priča,« pravi Ninočka. »Ne, oni vas je gnjavil. Ali, če nimate ravno priče, morda so ostali kakšni sledovi nasilja?« »Seveda. V svojem brezstidnem razburjenju me je zgrabil za roko! Gotovo je ostala modrina. Advokat Ježinjčnikov ie ves zamišljen pogledal krasno Ninočkino telo, njene rdeče ustnice in lepi obraz, ki so po njem tekle solze. »Dajte, da vidim roko!« je rekel advokat. »Tu. pod bluzo.« »Da, toda potrebno je, da slečete bluzo.« »Ali vi ste advokat in ne zdravnik!« se je začudila Ninočka. »To ni nič. Funkcije advokata in zdravnika so si tako slične, da čestokrat segajo ena v drugo. Ali veste, gospodična, kaj je to: alibi?« »Ne, nevem.« »No, glejte. To je baš to. Da morem ugotoviti, da prekršitev zakona eksisti-ra, moram predvsem konštatirati vaš alibi Prosim vas. slecite bluzo.« Ninočka je zardela in je začela zelo nespretno odpenjati gumbe in spustila bluzo z enega ramena. Advokat ji je pomagal. Ko se je pokazala obla Ninočkina ra-i ma in jamica na laktu, se je advokat dotaknil s prstmi modre pege na belem mesu in rekel: j »Oprostite, gosnodična. sedaj vas moram izprašati. Dvignite roko! Kaj je to? Prsi?« i »Ali. ne dotikajte se me!« ie znvrisnila : Ninočka. — »Kako si drznete?« ' Vsa je zadrhtela, pograbila bluzo in se začela oblačiti. »Zakaj se jez:te. gosix>d:čna? Moram vendar dognati vse potankosti nasilja . . .« »Svinja ste vi. gospod!« ga je prekinila Ninočka. odšia in s treskom zaprla vrata! Šla je po cesti in govorila sama seboj: »Zakaj sem sp!ch šla k advokatu? Takoi bi morala iti k zdravniku . . . Tako bo naiboliše. Naravnost k zdravniku grem. On mi bo napisal spričevalo o podlem nasilju.« Doktor Bukovič je bil soliden, starejši človek. Iskreno in živo je sočustvoval z Ninočko. jo posluša! do konca, poslal . načelnika in advokata k vragu in rekel: »Prosim vas, slecite sc!« ' Ninočka je slekla bluzo, ali doktor Bukovič si ie pomel roki (strokovnjak kakor je bil) in rekel: »Moram vas prositi, da se čisto slečete.« »Kaj naj še slečem?!« se je razjezila sirota Ninočka. — »Oni me je prijel samo za roko. pa je dovolj, da vam pokažem samo roko.« Doktor je premeril s pogledom Ninočko in njena kakor mleko bela ramena, razširil roke in rekel: »Oprostite, gospodična, ali potrebno je, da se čisto slečete. Moram vas »retrospektivno« pregledati. Dovolite, prosim, da vam oomagam.« Zapičil se je z razgretimi očmi v njena ramena in se nagnil nad Ninočko. No. čez trenutek je zamahnila z roko in mu zbila naočnike z nosa. Tako je bil doktor naenkrat rešen, tega, da bi jo pregleda) ne samo »retrospektivno«, arrroak tudi čisto navadno. »Pustite me v miru. gospod! Bože moj, kako so moški drzni!« Ko ie zapuščala hišo, se je razžaljena Ninočka vsa tresla od jeze, revica. »Evo. to so prijatelji človeštva! Inteligentni ljudje! Ne! Treba jih je razkrinkati pokazati iavnosti in jih spametovati. te farizeje, ki se skrivajo za masko dobrotnikov človeštva!« Ninočka se je malo sprehajala po trotoarju in se nekoliko umirila. Potem se je odločila, da gre k novinarju Tut-njavi. ki je bil izredno popularen in znan kot pošten človek, brez napak. Novinar Tutnjava Ninočke spočetka ni sprejel baš prijazno, ali ko je slišal, kar mu ie pravila, je bil mahoma izredno dvorljiv. »Ha! ha! Koliko časa že to pridigam! To so ljudje, ki bi morali lečiti rane in ublaževati bolesti stradajočih in trpečih! To je propovednik pravde in zaščitnik ponižanih in razžaljenih, glejte te ljudi, ki jim je deviza: Pravičnost! . . . Ljudje, ki jim odpadejo luskine kulture že pri najmanjšem dotikijaju telesa. Zveri, ki so se še do nedavna hranile s človeškim mesom . . . Ua. ha! Poznam jih dobro!« »Ali naj slečem bluzo,« je vprašala Ninočka bojazljivo. »Bluzo? Čemu? Sicer pa — lahko jo slečete. Zanima me, da vidim sledove . . . hm . . kulture!« Ko je zagledal golo roko in golo rame Ninočkine. se je Tutnjava namršil i:i začel zmajevati z glavo. »Šalo na stran! Izredne roke imate, gospodična! Ali je lepo, da kažete tak? — aparate za izkušniavo moškim? Ob-lecite se. gospodična! ... Ali ne ... . počakajte malo ... Kai tako diši? In Se Družina kot glavni izvor zla današnje družbe Nekaj zanimivih in poučnih odstavkov iz letošnjega pastirskega lista škofa dr. A. Fogarja. ni mogoče napake več popraviti Pouči se dobro o njenih duševnih lastnostih in kako so živeli njeni stariši v svojih Tržaško-koprski škof dr. A. Fogar je Izdal pastirski list o težkih ranah, ki razjedajo današnjo družbo. V nasprotju s politikujočo duhovščino, na katere naslov je indirektno naslovil celo vrsto ostrih obsodb, se tržaški cerkveni vla-dika obširno bavi z zakonskim življenjem. označujoč današnjo družino kot glavni izvor zla današnje družbe. Ta izvajanja so pisana jako nazorno in vsebujejo mnogo bridke resnice. «Družina ni več ognjišče miru in sreče!» — piše škof dr. Fogar in med drugim nadaljuje: «Silno važno nalogo ima oni, ki hoče ustanoviti družino! Dandanes pa mnogi tako lahkomiselno stopaio v zakonski stan! Mladenič naših dni, ki sloni še na ramenih svojih starišev, se zagleda v deklico, ki je komaj zapustila šolo in že misli, da lahko reče s Cezarjem: «Veni, vidi, vici — Prišel sem, videl sem in zmagal sem!» Ko sta se malo spoznala, že komaj čakata, da se poročita, in ko sta stopila v zakon, šele spoznata, da ne moreta zmagovati vseh dolžnosti družinskega življenja. Kdor hoče ustanoviti družino, mora ubrati drugo pot! Za zakon ni dosti samo lep obraz, želja poročiti se, treba je še vse kaj drugega. Nič čudnega ni. če sta v takih slučajih mladi mož in njegova neizkušena družica že po nekaj tednih razočarana. Obadva sta mesto sreče našla peke! in bi se nairajše čimprej ločila. V drugih časih je veljalo pravilo: Nihče naj se ne poroči, dokler ne bo imel toliko, da bo lahko vzdrževal družino: ampak naj počaka, da doraste v moža, ki bo znal razpolagati s premoženjem in voditi družinske posle. Največjo dobroto naredi našim mladeničem tisti, ki jih opozarja pred nespametnimi mladenkami. Mladeniči! Ce nočete biti nesrečni. premislite in preudarite dobro, preden začnete izbirati nevesto, ki jo boste pripeljali pred oltar. Ce je mati kaj vredna, bo imela tudi hčerka kakšno čednost. ^Jabolko ne pade daleč od drevesa«, pravi pregovor. Ce pa pri sta-riših ne vidiš lepega življenja, kako ga boš iskal pri otrokih? Dobijo se posamezne izjeme, ki pa le potrjujejo pravilo. Lord Burgleigh. znamenit državnik, mož bistrega uma in praktičen poznavalec sveta je pisal svojemu sinu to-le: «Ko prideš v leta, da poiščeš ženo. izbiraj si jo z vso pametjo in previdnostjo; od tega zavisi vsa tvoja sreča. Ta važni korak v tvojem življenju je sličen strategični potezi v vojni, kier mladih letih.* Kdor vzame ženo samo zaradi njene lepote, je podoben onemu, ki preda očetovo dedščino za krožnik leče. Današnji svet išče nevesto po plesiščih in misli, da so tam na prodaj. Vsakdanje življenje pa je silno resno in noben preudaren in pameten človek si ne bo upal trditi, da je plesna prilika najbolj primerna iskati in izbrati si zvesto tovarišico, ki naj bo možu trdna pomoč v življenju. Te se gotovo ne bodo znale žrtvovati, kadar boš bolan ali star, kadar ne bo prilik in denarja za zabave; ženo, ki boš moral ljubiti tudi takrat, kadar bo dahnil v njo mrak starosti in ji zatemnil zunanji čar. Plesišče gotovo ni prostor, kjer bo našla mladenka ženina, ki naj bi bil njen mož. da bo zaradi njega z lahkim srcem zapustila očetov dom in dobre sta-riše s trdnim upanjem, da bo našla v njem onega, ki je ne bo nikdar zapustil ali prevaril in bo močna opora njej in otrokom. Kdor je stopil v zakonski stan, nima več časa, da bi se zani pripravil. Cas priprave je treba porabit1 da se obrnete za svet do vestnih prijateljev. V pravi družini cvete sreča. V taki hiši se žena ne bo ponižala za hlapca in mož ne bo s svojo ženo ravnal kot tiran; imel jo bo za tovarišico. Ce se oče in rnati medsebojno spoštujeta, če žena vidi v možu svojega gospodarja in ga ljubi in mož smatra ženo za srce družine. tedaj se bo posrečilo starišem vzgojiti rod. ki pozna pokorščino in zvestobo. Taki stariši ne bodo videli žalostnih prizorov, da iih bodo lastni otroci pozabili, kadar bodo odrastli in si sami služili svoj kruh. Otroci bodo ostali celo življenje res pravi otroci, bodo v tolažbo in podporo svojim starišem do groba in še po smrti se jih bodo spominjali. V taki družini je oče kakor župan, mati pa svetovalka v tem domačem svetu. Kadar se mnenja ne strinjajo, ima oče odločilen glas. Otroci so poslušni državljani, ki se pokorijo oblasti starišev in so vedno pripravljeni izpolnjevati njihovo voljo . . . Ce se otrokom pokorščina ne zabiču-je in če se jih v družini ne nauči ubogati, jih bodo komaj vse postave s silo in kaznijo odvrnile od prestopkov. Družina je šola življenja, če se v družini ne vzgojite pokorščina in zvestoba, se človeška družba ne bo poboljšala. Primorje : Ilirija 1 : O (O : 0) Z istima moštvoma kakor zadnjo nedeljo sta na istem igriAču in pod vodstvom iste« ga sodnika včeraj popoldne zopet stopila nasproti v tekmovanju za Krisperjev pokal Ilirija in Primorje. Nadaljevanje nedeljske tekme je kakor znano, prekinil sodnik radi tega, ker se je bilo batj, da tekma radi raz. burjenih duhov ne bi postala surova. Vče* raj se je odigralo 10 + 15 minut Določeni čas je bil vsekakor prekratek, da bi mogli z vso preciznostjo zagovarjati doseženi re« rultat. Nikogar ne bi bil presenetil neod> ločen izid, nihče pa se tudi ne bi čudil, ako bi bila zmagala Ilirija. Ta trditev je ute« meljena v poteku igre same. Dočiin je Pri. morje v prvi polovici imelo več od igre, je Ilirija v drugi polovici, čenrav ni doniinirala bila večji del nekoliko v premoči. Eno dej. stvo pa je dokazala tudi včerajšnja tekma, da je Primorje pod vodstvom svojega tre. r.erja Buljeviča izredno napredovalo, da ne deljski uspeh ni bil trenoten, vsled česar tu« di njegovi zmagi ne moremo oporekati. Obe moštvi sta se odlikovali s posebno požrtvovalnostjo. Vprašanje zmage ali po« raza je bilo pač z ozirom na naše sedanje športne razmere mnogo večje važnosti ka« kor pri drugih tekmah. O posameznih delih moštva bi dodatno k s\ojemu zadnjemu poročilu še dodali, da je napadalna vrsta Primorja predvedla bolj premišljeno in sistematično igro kot zad« njič. Ilirijanski napad nam jc v tem oziru manj ugajal. Podu;e je oil v prvi polovici nekoliko boljši. Ako tudi danes omenimo levo krilo Ilirije K,reča, storimo to radi te. ga. ker zasluži ta igrač posebno pozornost. Vzrok za to bomo navedli ob dani priliki. Pri Primorju smo včeraj tudi opazili, da tre ner njegovega moštva ni pozabil na igro z elavo; v tem se je zlasti odlikovala njegova krilska vrsta. Kratek potek igre: Takoj začetkoma na. padi in premoč Primorja. Erman pride sam pred gol toda strelja preko prečke. Sledi lepa kombinacija Oman»Kreč»Dobrlet. Do» brlet strelja na gol, toda Erman brani. Na« pad Ilirije, ki konča v outu. V 7. minuti le« po streljan prosti strel ostane neizrabljen. Krasen strel Kreča s krila na so! ubrani Er« man in ob neodločenem rezultatu menjata mol',-rostore. Ilirija nabada, ima več le« pih situacij, ki Jih pa ne zna izrabiti. Po. duje prodre sam, toda Birsa mu odvzame žogo ter odbije v kot, ki ga pa Ilirija kljub temu, da ga Zupančič L lepo poda pred gol, ne izrabi. Ilirija vedno bolj pritiska. Napad z levega krila Primorja konča v rokah Mi. klavčiča. V 10. minuti foula Beltram napa« dalca Ermana, za majhen trenotek zastoj v igri, ker vse pričakuje žvižg sodnika; Er« man izrabi ta moment in zabije mimo Po« gačarja in Miklavčiča v mrežo Ilirije. Vi« haren aplavz zlasti na vzhodni strani pod« žge predvsem Ilirijo, ki hudo pritiska. Toda brez uspeha. Tudi trije napadi Primorja ne izpremenijo rezultata. Sodnik Ochs objektiven, vendar pa je spregledal nekoliko pregreškov, zlasti dva handsa v kazenskem prostoru, enega od Primorja, enega pa od Ilirije. Iz tekmovanja za Krisperjev pokal izpa. deta torej Ilirija in Slavija. Današnje nogometne prireditve Nogometna sezona je že v polnem teku. Po odigranih dveh kolih tekem za zimski po kal bodo pričele prvenstvene tekme za po« letno sezono, med katero se bodo brezdvom no odigrale tudi marsikatere večje prijatelj« ske in mednarodne. Podsavez je v nameri, pripraviti klube na bližnjo prv. sezono ter vzbuditi jih iz zimskega počitka, razpisal takozvane pokal ne tekme, katerih prvo kolo se je odigralo v nedeljo med SK. Slovan : SK. Slavijo, SK. Ilirijo : ASK. Primorje. Posebno tekma med poslednjima kluboma je bila nad vse zanimiva, kajti obe moštvi sta predvedli večinoma dobro igro, a tudi sicer je prire« ditev potekla v najlepšem redu. Pohvalno je treba omeniti zadržanje publike ter je pričakovati, da se bo tudi v bodoče na isti način znala obnašati. V nedeljo dne 28. t m. se odigrajo še sle« deče prv. tekme, ki spadajo v jes. sezono: SK. Ilirija rez. : ŽSK. Hermes ob 8.30 uri, SK. Slovan rez. : ASK. Primorje rez. ob 10.15 uri. Obe tekmi se odigrata na igrišču SK. Ilirije. Popoldne se nadaljuje tekmovanje za rim ski Krisperjev pokal. Ob 13.45 uri nastopita SK. Slovan : ŽSK. Hermes, a ob 15.30 SK. Jadran proti ASK. Primorje. Ti tekmi se pa odigrata na igrišču ASK. Primorje, Dunaj« ska cesta, in sicer ob vsakem vremenu. Brezdvomno bosta posebno navedeni po« kalni tekmi zanimivi. Moštva bodo dala vse iz sebe, da si pribore lep pokal, vsled česar vlada med publiko velik interes in pa ugiba« nje. kdo bo oni srečni, ki si ga bo osvojil. Da se zamorejo odigrati tekme v redu ponovno apeliramo na publiko, da tudi v bodoče dostojanstveno manifestira spoTtno misel, kakor pri zadnji tekmi med SK. Iliri, jo in ASK. Primorje prošio nedeljo in tudi včeraj. Klub kolesarjev in motocikltstov Ilirija v Ljubljani vabi vse člane, da se sigurno udeleže IX. rednega občnega zbora, ki se vrši danes, v nedeljo ob 9.30 dopoldne v »Prešernovi sobi® restavracije Novi svet, Gosposvetska c. 14. — Odbor. Dva tenis prostora bo napravil SK. Ma. ribor v Ljudskem vrtu poleg sedanjih tenis prostorov. S tem bo omogočeno številnim športnikom gojenje te igre, ker se je v pre« tekli sezoni zelo občutilo pomanjkanje te« Diških igrišč. * Ermlnio Spalla v Južni Ameriki. Ermi« nio Spalla, evropski prvak v težki teži je te dni odpotoval v Buenos Aires, kjer se bo boril s Firpom. Nato se vrne zopet v Ev« ropo, kje rbo v Barceloni branil svoj naslov kot evropski prvak proti Paolinu. Oxjord : Cambridge. Klasična veslaška tekma med moštvoma univerz v Oxfordu in Cambridgeu se vrši letos 27. marca. Obe i moštvi sta že sestavljeni ter sta odšli n& trening na Temso. Moštvo Cambridgea se tienira sedaj zlasti v startni tehniki. Za obe moštvi sta bila zgrajena dva nova čolna. Nogometni savez Siama je vložil pro« šnjo za sprejem v FIFA. Nov rekord Iioffa Znani norveški lat-, koatlet Hoff je nedavno postavil s 4.075 m nov svetovni rekord v skoku ob palici. Hotf namerava do nadaljnega ostati v Ameriki. Priglasil je svoj pristop k Athletic klubu v Newyorku. F. C. Eintracht iz Frankfurta priredi aprila meseca turnejo po Jugoslaviji. Skic. njene so že tekme v Zagrebu, Beogradu, Sa. rajevu in Splitu. Hoff proti Osbornu. Skoraj gotovo je. da se bo 16. marca vršil desetolioj ini-d Hof. fom in Osbornom. Oaborn je, kakor znano, svetovni prvak v desetoboju in v skoku v višino. Zanimiv moment z nogometne tekme za »Coupe de France« med Footbah-Čiub de Cette i« 1* Union Sportine Suisse, ki ie tudi v naddaljevanju ostala neodločena. Včerajšnji tekmi na Dunaju. Včeraj v soboto je v prvenstveni tekmi Hakoah pre« magala \VAC z 2 : 0, v pokalni tekmi pa Vienna moštvo \Veisse Elf z 12 : 1 (3 : 0). Veselja gremo si iskat v planine... Kdor hoče brez naporov in potnih srag do« življati planinsko radost, bo imel to pri* liko na nedeljskem predavanju s skioptič« nimi slikami g. Janka Mlakarja, ki je znan kot dober turist, pa tudi kot prijeten kram« ljavec in humorist po njegovih obširnih po« topisih iz Planinskega Vestnika. Opisoval bo slike kraljevskega Mont Blanca in pri povedoval zanimive in komične dogodivščin ne, ki se primerijo turistu, ko s svojo kra« mo in zvedavimi očmi lazi po visokih spi« cah ali pa tolaži želodec v «jaslicah». Obeta sc torej neprisiljena, prijetna planinska za« bava! S. K. Ilirije nogometna sekcija. Danes ob 14. uri trening kombinirane rezerve s Svobodo. — Načelnik. Smuško sekcijo Ilirije opozarjamo na interesantno predavanje T. K. Skale o Mont Blancu, ki se vrši danes, 28. t. m., v kinu «Matiea». — Načelstvo. Moštvo ASK. Primorje ki je v tekmi za Krisperjev pokal igralo proti Iliriji pri prvi tekmi neodločeno s 3 : 3, v včerajšnjem nadaljevanju pa zmagalo z 1 : 0. — Od leve na desno: Buljevič, Jan« čigaj, Erman II, Slamič (rez.), Camernik, Uršič, Birsa, Zemljak, Glavič, Čebohin, Pi« šek; sedeč vratar Erman. Maši v Ameriki Rudarska stavka v Pennsylvanijl. Duhovščina proti našim delavcem. Chicago, drugi teden februarja 1926. V državi Pennsj^lvaniji je velika stavka rudarjev, ki kopljejo trdi premog (antracit). V dotičnih okoliših je nastanjenih precejšnje število slovenskih iz-seinikov, zlasti pa okoli Forest Citvja, ki je v središču stavkovnega okrožja. Rudarji so res siabo plačani, kar pričajo že njih borne hišice in strgani otroci, da mezde njih očetov ne zadostujejo. Zato pa so šli na štrajk, v katerem tudi trdno vztrajajo iu izjavljajo, da se ne podajo, dokler podjetniki, ki prejemajo za tono premoga nad 20 dolarjev, rudarjem p!ačajo pa samo 1.50 dolarja od tone, ne ugode njih zahtevi. Rudarji so po teh krajih še zelo verni, večinoma so katoličani. Tudi Slovenci imajo svoje fare, cerkve in duhovnike, katerim se seveda dosti bolje godi kot rudarjem. Pa mesto, da bi bila duhovščina svojim vernikom hvaležna, je šla in se odločno priključila na stran podjetnikov. Noben list še ni pisal, za koliko se je daia podkupiti, vse ameriško časopisje pa je pred dnevi pisalo, da se je zbralo 27 katoliških duhovnikov, ki so se izjavili za podjetnike in svoje vernike pozvali, da se morajo nemudoma vrniti na delo. Med rudarji je zavrelo. Posebno slovenski delavci, ki tvorijo precejšen del po več pennsylvanskih rudarskih naselbinah ter so bili od svojega naprednejšega časopisja informirani o izdaji duhovščine, so začeli agitirati med delavstvom druge narodnosti, da se loči od cerkve in nima nobenega opravka več z duhovščino. Gotovo je v veliki meri zasluga ravno slovenskih delavcev, da se še nobeden izmed 150.000 stavkajočih rudarjev ni vrnil na delo, čeprav jim je duhovščina zapretila s smrtnim grehom. Duhovščina se je ustrašila svo-ega neuspeha. Zaporedoma drug za drueim duhovniki preklicujejo svoj ukaz vernikom. da ne smejo stavkati. V to so bili naravnost primorani, kajti sicer bi bile njihove cerkve kmalu prazne. Med našim delavstvom se že pojavlja gibanje, da naj vsakdo denar, ki ga je dosedaj nosil v župnišče, porabi raje za svoje potrebščine. To bi bil tudi najkrepkejši in najboljši odgovor na postopanje duhovščine. Uboj med rojaki. V Južnem Chicagu je nočni čuvaj John Matorovič ustrelil svojega rojaka Rudolfa Karloviča. Oba sta bila v službi pri nekem lesnem podjetju. Matorovič je na policijski postaji povedal, da sta Karlovič in Milanovič vdrla v pisarno podjetja in se začela ž njim prepirati. Oba sta bila pijana, ga tudi napadla, a Matorovič je pravočasno dvignil samokres in sprožil. Ustreljeni je bil takoj mrtev. Zaman je žrtvovala življenje, da reši svoie otroke. Marija Karevič v Alliancu, Wyo.. je skušaia rešiti svoje otroke smrti v ognju. a vse prizadevanje je bilo zaman. Pokazala je pravcato junaštvo, spojeno z materinsko ljubeznijo, ko je v brezupnem poizkusu hotela pred plameni oteti svoje tri hčere, a je meste rešitve sama postala žrtev. Tragedija se je zgodila na Karevičevi farmi. Požar je nastal, ko je Karevičevka skušala s petrolejem pomagati ognju. Posoda s petrolejem se je segrela in eksplodirala. Izbruhnil je takoj požar. Mati bi se bila še rešila, ako ne bi skočila v drugo nadstropje po hčere Dorothv, Marv in Ano, kjer so zgorele vse skupaj; oče. ki je rešil svoje štiri sinove, pa je dobil težke opekline. Smrtna kosa. V Clevelandu so umrli: Karolina Kurent. stara 36 let, doma iz Ilirske Bistrice. V mestni bolnišnici je podlegel Frank Soršek, star 66 let, doma iz Spodnjih Poljčati. V Ameriki je bival 17 let. Josephina Longar, rojena Miše. doma iz Starega trga pri Kočevju. Živela je v Ameriki že 36 let. John Grom je podlegel v V/aukeganu III. V Ameriki je bival čez 20 let; doma pa je bil iz StaA Vrhnike. V Milaukeeju, Wis.. so našli mrtvega Franka Doberšeka, ki ima ženo v domovini. Rojen je bil v Maišpersm pri Ptuiu v vasi Lešje leta 1S70. Pri mrtvecu na njegovem stanovanju so našli cjj/esto dolarjev gotovine in 50.000 ruskih rubljev v bankovcih. Pokojnik je pripadal k neki ameriški zavarovalni družbi. V mestni bolnišnici v Clevelandu jc tudi umrl John Urbančič, doma iz vasi Gorica pri Krškem. Star je bil 40 let. Darujte „Društvu slepili"! bi jaz tole tu poljubil . . . to pri laktu? A? Mm . . . Priznajte sami, da s tem vi ne boste izgubili ničesar, a zame bo to nov. zanimiv vtis, ki . . .« Tutnjavi ni bilo usojeno, da bi doživel nov. zanimiv vtis. Ninočka mu je snubljenje kategorično odbila, se oblekla in — odšla. Ko se ie vračala domov, je jokala in se smejala obenem. r,Bože moj! Kako so moški neumni!« Ta večer je Ninočka sedela doma in plakala. — Potem — kakor bi io nekaj podrezalo, naj komu potoži vse svoje jade — je odšla k svojemu sosedu, študentu pri rodnih naukov, Irtenjevu. Študent Je cele dneve in cele noči sedel sklonjen nad tiskanimi papirji, radi tega ga je Ninočka v šali klicala za profesorja ' Ko je prišla Ninočka. je Irtenjev dvignil glavo, pogladdl lase to rekel: »Sluga pokoren! Ce želi Ninočka čaja. tamle Je na peči in tudi šunka Jo čaka. A medtem se bo gulil Irtenjev dJ»Danes so me strašno razžatiH!« — je skromno rekla Ninočka. »E? Kdo pa vas je razžalil?« »Advokat, zdravnik . . . starec nesramni! Take živali!« »Iu kako so razžalUi Ntoocko?.« »Eden mi je tako natezal roko, da so j ml ostale modre pege, a drugi so me j . . . nesramno razgledavali in se me j dotikali.« »E, glejte, prosim vas!« — je rekel Irtenjev in obrnil list. »to pa nj lepo od njih!« »Še zdaj me boli roka!« — je žalostno rekla Ninočka. »Gotovo želite pogledati kakor oni?« — se je že bolj žalostno nasmehnila Ni- T10QCa »Kaj naj gledam? Pravite: pege? Saj vam verujem. Ninočka« Ninočka Je začela srkati čaj. Irtenjev je bral dalje in obračal liste. »Še sedaj me boli!« je nadaljevala Ninočka. — »Mogoče bi bilo dobro obvezati?« »Bogme, tega pa ne znam« »Želite, da vam pokažem rame? Vem, da niste taki kot oni Vam zaupam.« študent je zmigal z ramenima. »Zakaj je treba subjekcij? . . . Ce bi bil medicinec. bi vam že kaj priporočil. Na žalost pa študiram naravoslovje.« Ninočka se je ugriznila v ustnice, vstala in uporno rekla: »Ali. zakaj me nočete pogledati?« »No, če baš želiš . . . Pokaže to rame .. . Svobodno, svobodno — ne boj sel Samo spusti bluzo z ramen . . . Aho . . . Tukaj torej? Hm . . . Res, vidik) se pege. Ili, nesrečnica bedna! Upam. da bo kmalu prešlo. Ninočka« Irtenjev je sočutno zmajal z glavo in zopet sedel za svoje papirje. Ninočka je tiho sedela s sklonjeno glavo. Njena gola rama se je belila v luči študentove skromne svetiljke.« »Obleci rokav. Ninočka,« ji je rekel Irtenjev. »Tu pri meni je strašno mraz.« Ninočkino srce se ie stisnilo. »Oni me je tudj vščipnil v nogo p od kolenom.« je rekla Ninočka nenadoma po dališem molku. »Podli človek!« — je zmajal študent z glavo. »Ali naj vam pokažem?« »Ali, zakaj? Morala bi sleči nogavice, tam pri vratih strašno piha, mogla bi ozebsti. Bogme. prav nič se ne razumem na medicino take sorte. Pii čaj, Ninka.« »Cas ie. da grem. V nadlego sem vam. ko študirate.« »Pa, pa, prosim te, kai govoriš!« ji je odgovoril Irtenjev in ji energičro stresel roko v slovo. Ko je prišla v svojo sobo, se je Ninočka vsedla na posteljo, zamižala in še enkrat rekla: »Kako so moški neumni!« A. P. Cehov: Bojazljivec Zemljemerec Gljeb Gavrilovič Srnir-nov je dospel do železniške postaje Guiluški .Do posestva, kamor je bi! poklican, da bi nekaj izmeril, se je moral peljati z vozom še trideset do štirideset vrst. (Ce ni voznik pijan in če niso konji kaka kljuseta. ni do tam niti trideset vrst; če pa je voznik v rožicah ta so mrhe trudne, potem je seveda celih petdeset vrst.) »Povejte mi, prosim, ali je mogoče dobiti tukaj poštne konje?« je vprašal zemljemerec postajnega čuvaja. »Kakšne konje? Poštne konje? V okolici sto vrst ni megoče dobiti niti psa, kaj še poštne konje... Kam pa se hočete peljati?« »V Djevkino, na posestvo generala Kohotova.« »A tako!« je menil, čuvaj in zazdehai. »Potem pojdite vendar tja za postaio; na dvorišču se dostikrat ustaviio kmetje. ki sprejemajo potnike.« Zemljemerec je vzdihnil in počasi odšel za poslopje. Po dolgem iskanju je našel kmeta, ki je bil po neprijetnem pregovarjanju in omahovanju nriprav-ljen. vzeti ga na voz. Bil ie krepek človek. mračen, oseoničast. v raztrgani suknji in v opankah iz ličja. »Vrag vedi, kako nerodno teljžgo imaš!« je zbadljivo rekel zemljemerec, ko je stopal na voz. »Saj ni mogoče niti razločiti, kje je zadnji konec in kje sprednji...« »Kaj je pa tu treba še razločevati? Kjer ima konj rep, tam je spredaj, in kjer sedi vaša milost, je zadaj.« Konjič ie bil mlad a suh, z razkrečenimi nogami in razgrizenimi ušesi. Ko se je vzravnal voznik na svojem sedežu in udaril z bičem po konju, je ta samo nekoliko stresel z glavo; ko je pričel zmerjati in mu dal še en udarec, je voz zaškripal in začel trepetati kakor v mrzlici. Po tretjem udarcu se je priče! voz majati; po četrtem se je premaknil z mesta. »Ali se bomo peljali tako ves dan?« je vprašal zemljemerec. ki je čutil kako strašno trese voz. in se ie čudil ruskim voznikom, ki se vozijo tako polževo počasi in pri tem puste, da se voz tako trese, da se obrača duša v telesu. »Bo-omo že prišli!« je pomirljivo odgovoril voznik. »To je mlada, vztrajna žival... Le počakajte, da pride prav v tek: potem je skoro ni mogoče ustaviti... No, no, hej. hi!« Ko se je odpeljal voz s postaje, se ie že pričelo mračiti. Na zemliemerčevi Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20 uri cdclia. 28.: ob 15.: »Naša kri«. Ljudska prid»tava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: cDe-eti brat». Ljudska predstava po zni* jarrh cenah. Izv. fondeliek. 1.: »Henrik IV.« G forek. 2.: Zaprto, rrda, 3.: »Ana Christie«. A. ctrtek. 4.: »Zapeljivka*. F. 'etek. 5.: »Naša kri«. B. joSota. 6.: ob 15.: Pegica mojega srca*. Di« jaška predstava po znižanih cenah. Izv. Ljtiblianska ooera Začetek oh no/ 20 ari va glavna značilnost. Poleg tega slika "voda z isto lirheznijo tudi druge motive. Mojnče mu ho kdo skušal ugovarjati. Toda k se ozre na njeijove besede, ho spoznal, 82 se mu ugtivor ne ho posrečil. On nam. 'ež pravi: »Ljubim narod in ga slikam z naj "ečjo ljubeznijo, toda na vsakem koraku folvvam nove dojme. !n če kak kraj ali Tiroda napravi na me posehen dojem. ga ! "iram naslikati, kajti moj narod je odraz ""ie d;iše. Ako bi slikal vedno isto. postal bi sam sebi nadležen, ne samo drugim, m o« je delo bi postalo tako šablona.« Od tod ona silna raznolikost motivov in živahnost barv. ki tako ugodno vpliva na gledalca. Omembe vredne so slike »Sneg na Maksi« mirskem jezeru«, »Božični običaj«, »Žetva« in druge. Kdor je torej prijatelj na'moder« nejše umetnosti, naj ne gre na to razstavo, ker ne pride na svoj račun. Kdor pa ima rad lepo vedro umetnost četudi v malo sta« rejšem slogu, naj nc zamudi posetiti raz« stavo, ker jo bo gotovo zadovoljen zapn. stiL Naša grafika v Švici O priliki sedanle razstave lugoslovensVe grafike v curfškem Kvnstsatonn priobčit* veliki dnevnik »Neue Ztirlcher Zeltung. od 21 i. m. obširen prikaz, iz katerega vel.ia posneti nekatere podatke. V uvodu razvita člankar splošne poglede na jugosloven-sko zgodovino umetnosti In ugotavI;a. da nam manika v tej panogi predvsem kontinuitete, katera nastaja šele na podlagi dobre tradicije. V srednlem veku se je goiila trrretnost v srbskih In hrvatskih samostanih. Razvoj pa ie nrekinMa In ustvarila turška Invazfa. kl ie naposled popolnoma oslabila te deže;e. Tako zasledimo šele v začetku 16. stoletia prve po-četke grafične umetnosti pri Iugos'ovenih. A tudi ti nočetki niso samostojni. Na slan'a io se v mnogem rta vzore tu'ih dežel, posebno na Italijo Jiigoslovensk! slikaril nastopal v tuinl r»od Italliansklml Imeni (prl-meT Andrtie Mednliča. ki se niše v Italiji Andrea Meldolla Schlavone.) Tirdl dela na-Sih slikarjev teme!'e tedaj povečini na tujih obrazcih. Vafvarorfev grafični atelie Iz 17. stoletia nam ni zapustil nič rrarkantnega. Tudi udeistvovanje posameznih graf'"k o v v IS. in 19. sto!et:u nI dalo velikih sadov, dasi so bili med tedaniimi umetniki veliki talenti, na priliko Rahlov učenec Anastazij .Jova-novič. ki se ie v takratni kneževini ?rbHI trudil, da hI Val napravil ter le ustvari! več:e število portretov in Htografij. o katerih treba reči. da so Izvrstno uspc'e. Vendar iTaio n>?ova dela danes samo še zgodovinski pomen Jugoslovenska grafika se le dvignila šele proti koncu prošlega stoletia. Dr. !zo Krš-n'av1 te rhra' v Zagrebu okolu sebe večie število mladih s!rka-!ev. Navduševal iih ie za smotrenr delo. N:egova pobuda le rodila lepe uspehe. Dočim sta se posvetila Vlaho Bukovac ln Bela Csikos ?essia v prvi vrst' slikarstvu, se le vrgel Meucl Klemem Zničlč (roi. 1R65.) v prvi vrsti na grafično polie. Zrnčlč ie bil učenec Ungeria na Dunau N'egove radiranke očitti'e>o močno povdarieno romantično noto. toda vsebujeio že rtinotro potez, kl so tipične za hrvatsko Primnrie In za Dalmacilo. Morie le bilo in ostalo poglavitni predmet, katerega se je sli-kar vedno nanovo loteval in v katerem le pokazal svoio veliko nadarjenost. pa tudi spretnost. Poleg moria ie risal Z'fčič tudi gradove, posebno razvaline v Vinodolu Poleg Zručiča na'demo v tem času med grafiki še Mirka Račkega. kl ie ustvaril lepo število barvnih risb za Danteievo »Božanstveno kotrred' o«. Nadal.i-ne člene higoVovenske graSfke tvorita Matei Sternen In Branko Senoa. Tipičen grafik ie Tomislav Krfzman. Iskal ni svo"ih motivov samo v ožii domovini, marveč je še' tudi v Bosno In Hercegovino. Tiha melanholija orientalske nokravne ea je privlačevala z veliko silo Motivi iz itiž-ne Srbi'e in Macpdoniie nam kažeio. kako globoko pojmuje Krizman tiniko teh kra cv. V Krizmanovo generaeiio snada!o še: Saša Santel umrli ivan Benkovič. po-koinl M|ros'av Kra!;evlč ln drugi. Kral'e-vič razodel v svo;ih delih posebno močne vplive pariške šote K niirr moramo še prišteti kiparia Ivana Meštroviča. ki je dokazal Izvrstno znanie tudi v grafični stroki. Miaj.ša generacija obsetra poleg Dušana Kokotoviča Vladimiria Kirlna ter Anke Krlzmanove-Pavlovl^eve v prvi vrsti L:u-bomira Bahiča In Milenka Guriča. Prvi je ustvaril lepo zbirko listov, pri katerih je polagal pog'avitno važnost na grafična sredstva. Giurlča Pa le vodila pri niegovlh grafičnih Izdelkih čestokrat socijalna tendenca. Izvrstno stanje dokazmelo tudi grafični Usti Vilka Gecana in Marrana Trepšeta. Izreden talent te mladi Veno P11 o n. kl je živel dolgo let v RusIH. od koder ie prinese! mistično poglobitev v ookraiinn In nekak pesimizem. Vse to Izraža na na'modernejši način. B ož i d a r J a k a c se od-Ifku e posehno po mehkobi In solnčnosti. katero razširialo njegove risbe. Poleg grafičnih listov ie razstavljeno tudi neka) drobne plastike. Med avtorii teh del ie treba posebno omenit! Ivana Ker-diča. učenca Marshalla. Josipa Turkalia. Hinka Juhna ter Prana Kršiniča. učenca pokornega kiparja Sturse. Ivan Tabakovič. kl se predstvalia s plakatom za grafično razstavo, dostojno dopolnjuje vrsto raz-stavljalcev jugoslovenske grafike v Cu-rihu. Dve izvirni slovenski orkestralni skladbi (K simfoničnemu koncertu t petek S. marca) Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani Ima v petek, dne 5. marca v Unionskl dvorani svoj simfonični koncert, kl ie posebno zanimiv vsled tega. ker se na njem Jzva ata dve Izvirni slovenski skladbi, ki sta tudi posvečeni orkestralnemu društvu. Prva skladba nosi naslov: Saša Šantel: Mala snlta za veliki orkester. Santel. profesor Srednje tehnične šole v Ljubliani. le eden Izmed onih redkih slovenskih ljudi H se z lepimi uspehi hkrati udeistvuleio na raznih oolilh naše umetnosti. Santel ie nrlrnan slovenski slikar, visoko cen:cn in spoštovan je oa tndi v naših glasbenih krogih, sai te produktiven in reproduktlven. N?fr> glasbeno literaturo ie obogatil s precejšnjim štev!'om skladb različnega značaja. In z mladeniško navdu-šennst'o poseča vse vaie orkestra'nega društva Glashene Matice In pa vale godalnega kvarteta, kl ie pravkar svlrai na t>r-*. em rad'o-koncertu v Ljubljani. Santlova glasba le rrcaln ljubernflve k romantiki nagniene skladatelieve duše. Za svo'o tz oetih malih, priletnih s'ik sestor'ečo sutto. predplsule dokal velik orkestersk! aparat tn tred vsemi instrumenti mu ie nal-bolj nrl srcu angle-?VI rog. Prva sirka: »Pož'čna« nam kaže pastirsko idilo v božični no51. Pastirčki pts-kaio svoio pobožno metodik), godalni orkester pa prinese v ptanisslmu drugo, po-popolno nrsorotno melof^io. katero pojo angetci. Takoi nato se združlio pastlrd In angele! vsak s svojo pesmijo v skupen zbor. »Krat' Matlai le naslov drugemu stavku suite Skladate!! ga karakterizira s kratkim enotaktnim motivom v pet-četr-tinskem taktu. Orkester nam slfka. kako se orebule krali Matjaž, motiv raste dinamično In harmonično do Izrazitega forttslslma. ki nai pove. da se ie krati Matiaž prehud'1. Zaveda se. da še nI prišel njegov čas. se začuden ozre okrog sebe. skloni zopet gtavn In zasnl. Tretia slika nosi naslov »Narodna«. Je Iiuhezniiva pesmica, povsem lludskega značaja. Te1 s'edl četrti stavek »Veselt riles« v Izredno živahnem tempu poln slovanskega ritma. Posebno prisrčen le negov skakajoči trio v klasičnem stilu. Kratko, skoro bt rekli otroško siitto. zaklmčule ba!n1 istrski tunak Veli Jože. Niegova svečana pesem zraste Iz nizkega plana v širok, mogočen pesante. a nato zope* konča v pomirienem riterdandu. Druga Izvirna sikladba tega večera ie: EmM Adamič: Lhth!?anskl akvareli. »Liubtianskl akvareli« so tret'a Adamičeva orkestralna snlta in so napisani za močan goda'n1 orkester. Vseh Sest akvarelov druži sorodnost glasbenih motivov in n'!hov milje v organsko ce'nto. Akvareli so nastali na skladatelievih sprehodih po beli Lttblianl ter stikalo nekako Drogramatično doživliale na Rožniku. Tivolskem ribniku, v Sent'orianskl cerkvi, na Gradu, pri Sv. Krištofu In na n^orremidi v Zverdl. »Jutro na Ri>žn'ku«. Začenia v po trlo-lah srednih godal, ki naznanialo zgodnje iutro. V kanonskem petiu soločela In solo-vlinline slišimo prebu:anie ptic. kl si ljubko odgovarjalo s trilčkl. Solnce se polagoma dviga izza gora. vsa narava se glble v svo:em razkošiu. NaenVrat začuieni) pobožen spev orgel Iz cerkve. Ljutiie. d uži-ne s svoiiml otroci prihaiato: veseli govorica. Igre. živa radost vsenaokrog. Solnce 'e stopilo že visoko v trepeta ioči zrak in spev se Izettblia v sinih višavah. •Tivolski rlbn!k». Prvi in zadnll del barka-ole sta pisana v */« + '/> taktu.. To ie v čisto frigijskem tonovskem načinu sred nji deh pa v trlnsmlnskem taktu s karakterističnimi vsporedniml septimaml In knn-trastu!oč1m spev im v vi olah. Skladatelj nam slika zfbaiočo vožnjo v čolnu na ribniku poznega poletnega večeri. Lahek veter vznemiria sicer mirno vodno gladino luna r>a radovedno pogleda na molčeči par v čo'nu. »V Sentllorllanskl cerkvi«. Skrivnostni mrak In s kadilom preoo!eno tišino starodavne cerkvice slika preludij. Samostont po stopi godal povzročaro neohičaina sozvoč-ia. kl zvene, kot bl bila skladba atona'na. Preludii preide iz kvartnih akordov v temo fugete in odtad v fugeto 5/. taktovega ritrra Po kratki streti konča z dvema močnima adagio-taktoma. »Na Gradu«. Skladatelj ima pred seboj grad preteklih stoletij. Rožljanje orožja v meniaiočem se trlpolovičnem in '/« ritmu, za tem sladka mandolinata zaliuhl enega trubadurja v sredn:em stavku. Oblika skladbe je marcia In modo antico. kl spornima na klasične vzore minulega stoletia. »Pri Sv. Krištolu«. Vsepovsod! tiha žalost desnici se je razprostirala temna, za-flrzla ravnina, kakor daleč je bilo mo-foje videti... Kdor se je vozil po njej, ie prav gotovo izgubil, bogvekam... ^a obzorju, kier je izginjala in se stikala 1 nebom, je počasi izginjala mrzla, je-Se^iska večerna zarja... Na levi strani kta so vstajali v nastopajoči temi veki predmeti v precejšnji množini, da je videlo, kakor bi bili seneni kupi ali l'as. Kaj je bilo spredaj, ni mogel videti: aiti na tej strani je oviral široki in ^romni voznikov hrbet ves razgled. J o je brezvetrno. a mrzlo, zelo mrzlo "'ime. ! »Moj Bog. kakšna pustinja je tu!« je Pomjsii| zemljemerec in si poizkušal za-Fr;ti ušesa s plaščem. »Nikjer človeške-[a stanovania! Če tu človeka napadejo P oropajo, ne more zvedeti o tem nih-Pa če bi streljali s topovi... Tudi v&znik ni videti prav zanesljiv... Kako orjaški hrbet ima! Če takle junak le s ^rstom notinlje katerega izmed nas. je izgubljen! In kako divji obraz ima!« , 'He. ljubi prijatelj.« je vprašal zem-temerec. »kako ti je pa ime?« »Meni? Klim.« »No, torej. Klim. kakšne razmere pa padajo kaj tu pri vas? Ali je nevarno? Je tu kaj roparjev?« ,vobeneea. s tem nam je Bo« prizadel... Kdo pa naj tu vendar rona?« »No. to je seveda leoa, da ni tu ro- parjev... Vendar sem vzel s seboj za vsak slučaj tri samokrese.« je lasal zemljemerec. »In proti samokresom se braniti z uspehom, ni mogoče, veš. Dvanajst roparjev se ne bojim.« Temnilo se je bolj in bolj. Naenkrat je zaškripal voz in zacvilil, se stresel in zavil kakor proti lastni volji na levo. »Kam me neki pelje?« je oomisiil zemljemerec. »Vedno ie vozil naravnost in stdaj naenkrat na levo! Končno me zapelje, lump. v kakšno goščavo in... in... Kaj takega se ne zgodi redko!« — »Čuj,« je reke! vozniku. »Torej ti praviš. da tu ni nevarno? Zelo žal mi je... Zelo rad se namreč tepem z roparji... Sicer sem videti suh in slaboten: vendar imama medvedjo moč! Nekoč so me napadli trije roparji... No. in kaj meniš? Rnega sem vrgel tako. da je... da je izdihnil svojo dušo. ali razumeš; in druga dva sta bila poslana radi napada v Sibirijo na prisilno delo. Kje dobivam tako moč. sam ne vem... Z roko primem tako postavnega človeka kakor si ti, in... ga zaženem na tla.« Klim se je ozrl na zemljemerca, se cdKašljal in udaril konja. »Da, moj dragi,« je nadaljeval zemljemerec »Vsakdo naj se boii. sooprijeti se z menoj! Ne le, da ne ostane roDar-jeva noga ali roka cela. vrbutega se mora zagovarjati tudi pred sodiščem... Kajti dobro sem znan s sodniki in poli- cijskimi uradniki. Jaz sem državni uradnik... in država skrbi, da mi ne stori kdo kaj žalega. Povsod ob poti je skritih nekaj čuvajev in policistov... Stoj. stoj!« je zakričal zemljemerec nenadoma. »Kam me pa pelješ? Kam, kam?« »Ali ne vidite? V gozd vas peljem.« »Saj me pelje resnično v gozd...« je pomislil zemljemerec. »Kako sem se Ptestrašil! Toda ne smem kazati vznemirjenja ... Ne sme opaziti, da se bo-'irn. A zakai se ozre tolikokrat k meni? Gotovo namerava kaj slabega ... Prei ie voz'l čisto počasi, korak za korakom, sedaj pa tako podi!« »Čuj. Klim. zakaj tako goniš konja?« »Saj ga ne gonim. Sam je začel teči.. Kadar prične teči. ga ni mogoče ustaviti... Žival ima pač veselje, da ima take noge.« »Lažeš. ljubi prijatelj! Vem. da lažeš! A resno ti svetujem, vozi počasneje! Pritegni konja!... Ali slišiš? Pritegni ga!« »Zakaj?« »Ker... ker se pripeljejo od postaje še štirje tovariši. Naj nas doidejo... Obljubili so. da me bodo došli v tem gozdu... Vožnja skunno ž njimi bo prijetnejša... Vsi so mladi in krepki... vsak Ima samokres.. Zakaj pa se vedno obračaš ln sediš nemirno kakor na iglah? He? Jaz. Utrbi nriiatelj... lun. Sordtnirana podala se prelivalo v neharmo- ničnih sozvočjih, rastejo v postopth, ki so za priprosta glasbena ušesa nekoliko nenavadna. Začuje se spev duhovnika ob pogrebu in pesd zemlje padajo na fcrsto. Mir je na gro-beh. »V Zreztfi«. Živ. vesel kontrast k prejšnje mu stavku. Promenada, vsepovsodl glasna govorica in smeh. Nasproti Zvezde pa stoji Nunski samostan (trio). Protiutež k svet-skim brezskrbnostim. Pestri scherzo zahteva kaj spretnih izvajalčevi Za naše glasbeno žrv!jen:e pomeni petkov koncert orkestralnega društva Glasbene Ma t!ce že iz tega stališča, da se na njem Izvajata dve izvirni slovenski orkestralni suiti dokaj pomemben dogodek. Koncert Jana Kubel'i;a v Zagrebu. Te dni ie nastopil v zagrebški koncertni dvorani sloviti če§k! goslač Jan Kuhelik. Imel ;e na programi lasten violinski koncert v H-molu. Pa^aniniia. Beethovna. Bacha In Salnt-Saensa Kuhetikova tehnika ie glasom kritike izgubila na popolnosti, niegovo pojmovanje Pa ie zrelejše. Ton njegovega prednašania je restgnirano mehkejši, vendar je negovo goslanje še vedno polno suge-stivne sllf. Koncert ie bil seveda izvrstno obiskan. Jubllel ?gra'ca v Sarajevu. Sarajevski Igralec Fran Novakovič. član tamošnjega narodnega gledališča bo praznoval dne 10. marca 25-letnico svojega odrskega poklica. Na klavirskem koncertu, ki ga priredi naš najodličneiši pianist prof. Anton Trost v ponedeljek, dne 1. marca ob 20. v dvorani Fllharmonične družbe so zastopani tudi trije ruski skladatelji In sicer Baiakirev. Rah-maninov in Skriabin. Baiakirev ie bil rojen leta 1837. v Niž em Novgorodu ter umrl v Petrogradu 1910. leta. Najprvo Je študiral naravoslovje, potem se je oa popnlrorra posvetil glasbi ter ie nastopil leta 1855. z naivečjim uspehom kot pianist v Petrogradu. Niegov pokrovitelj ie bil slavni ruski skladatelj Glinka. kl ga je določi! tudi svojim naslednikom. V hiši Balakireva so se shajali vsi takratni mladi glasbeniki: Cul. Musorgskl. Rimskl-Korzakov, Borodin. Ti so reformirali rusko glasbo hi tvorili v tistem času nekako rusko moderno. Baiakirev ;e zložil več velikih orkestralnih del, izmed klavirskih skladb pa ie najbolj znana njegova Orientalska fantazija »lslamey«. katero igra Trost tudi na našem koncertu. Drugi Rus le Sergii Rahrraninov, roien 1873. leta in živi sedai v New Yorku Rah-maninov je Izvrsten klavirski virtuoz In svetnvnoznan. kakor skladatelj najrazličnejših del. Nekai časa 'e bil tudi kapelnik carske opere v Petrogradu. Poleg teh dveh je zastopan na koncertu tudi Skrjabin. roien 1872. v Moskvi, umrl 1915. leta. Od teta 1890—1903 je bil prof. klavirja na kon-servatorlju v Moskvi SIcer pa le večinoma živel izven ruske zemPe. Niegove kompozicije. brez dvoma pod velikim vplivom slavnega Chopina, so zelo duhovite, vendar kaželo včasih nekako prisilno originalnost in na bolha umetnikova čuvstva. Po skrbni izberi koncertnega sporeda [»meni Trostov koncert pravi umetniški dogodek v letošnji koncertni sezoni. Arh. prof. Rado Kregar: Slovenski balet VI. Gostovanja. S tujo, svetovno plesno umetnostjo ter njenimi smermi so seznanili slovensko pu« bliko ter Daš plesni naraščaj številni ino« zemski umetniki.plesalci, ki so priredili v Ljubljani celo vrsto gostovanj. Prvi samostojni plesni večer v Ljubljani je priredila še med vojno Tržačanka gdč. Margita Claudine. Plesala je v dvorani Mest nega doma. Izvajala je številne plesne toč« ke. med njimi plesni pantomini »Budhov ognjeni nakit« ter »Faun in nimfa». V svo« jih kreacijah je pokazala velik mimičen ta« lent. Njeni plesi so bil fantastični ter moč« no dekorativnega značaja. Pri tem gostova. nju ie sodelovala z velikim uspehom gdč. Mira Danilova. Za tem, prvim samostojnim piesnim večerom je priredila prvo leto po vojni v unionski dvorani veliki baletni ve« čer neka ruska družba. Izvajale so se na tem večeru razne plesne, pevske in glasbe« r,e točke, toda diletantsko in neokusno. Koncertni večer je družba zaključila z apa« škim plesom. Občinstvo se je zgražalo z ogorčenim žvižganjem. Nekaj mesecev pozneje, je gostovala v Ljubljani gdč. Cara Negri (Schwarz) ter da« ta samostojen plesni večer. Izvajala je raz« ne nacijonalne plese kot: rumunski, ruski, španski, madžarski ples itd. V načinu izra« žanja in pojmovanju je bila plesalka pri« mitivna. Prva znamenitejša plesalka, ki je plesa« la v Liuhljani je bila ga. Klavdija Isačenko. Priredila je »Večer plastičnega baleta« leta 1919. Njeni plastični plesi, polni naravnih. svobodnih gibov, so pričali o globokem smi« slu za ritem. Njena najdovršenejša točka je bila Chopinova »Marche funebre»„ ki jo je podala z globokim občutjem muzikalne« ga dela. Tudi ruski ples je podala z narav« no preprostostjo in primitivnostjo. Mesec dni pozneje je nastopila v ljubljan ski operi Sent M' Achesa, plesalk« svetov« nega slovesa. Plesna umetnost Sent M' Ache se je eksotična. Opira se ua klasične orijen« talske, egipčanske, indijske, siamske in ena« ke plese. Ž njimi vpliva na gledalčevo fan« tazijo. Plesi so močno dekorativni. Plesal« ka uporablja številne rekvizite, bujne, bo« gate kostume, veliko rafinmaja v razsvetlja vi, lastno godbo ter skoro orijentalsko raz« košje. V vsem se izraža nekako oživljenje (renesansa) orijentalske antične plesne umetnosti, obogatene * fantazijo polno iz« najdljivosti plesalke ter eksaktnostjo njene* ga plesnega izvajanja. V ples.h se odpira pred nami mistike polna religizojno«t »ntifi« ne plesne umetnosti. Najpopolnejše njeno delo je brez dvoma ples »Siamskega božan« stva«, ki je ostal vsakemu gledalcu v traj« nem spominu. Meseca februarja 1920. so gostovali prvij v Ljubljani Fromanovi Priredili so v operi tri baletne večere, vedno pri polnem gleda« lišču ter z velikim uspehom in navdušenim odobravanjem navzočega občinstva. Gospod Maks in ga Margareta Froman, sta bila pred vojno člana muzikalne drame v Moskvi. Oba sta izrazita predstavnika moderne stru« je ruskega baleta, katerega oživlja svobod« no gibanje, izrazit temperament ter bogat kolorit. S to svojo plesno umetnostjo, zdru« ženo z eksaktnostjo izvajanja so vzbudili v našem občinstvu, kakor tudi v baletnem zboru ia naraščaju pravi smisel in ljube* zen do baleta. Vkljub temu, da se gotovi koraki ponav« Ijajo, globlja interpretacija muzikalnega de« Ia izostane, je vendar balet pri eksaktnem izvajanju in dovršeni tehniki umetnost vi« soke kvalitete. Umetniška vrednota je t tej plesni umetnosti v veliki meri odvisna od dovršenosti izvajanja, ki prehaja že v rafinirano virtuoznost. Fromanovi so nam to sijajno dokazali, zlasti v koreografiji skupin. Njihovi piesi, kot celoten balet so močno dekorativnega značaja ter izrazito prostormnski. Zvezda družbe je ga. I'ro» manova, tzvajateljica krasnih korakov in bravurnih skokov. G. Froman jo pri tem podpira, dviga, lovi in prestavlja. V samo. stojnih kreacijah pa tudi g. Froman ne za« ostaja. Krasni so plesi »Jetč barude«, »Pirouec« te», »Entrechat six», katere pleše ga. Fro. manova z njeno nedosegljivo dovršenostjou Kolosalcn pa je g. Froman v svojem »Grand jete«. Poleg navedenih plesov so izvajali Fromanovi tudi »Vizije noči«. »Pierotovo zabave«. »Sakhanal« in »Umirajočega labu« da«. Zanimivo pri vseh teh ruskih plesih je, da se naziva vsaki plesalec ali plesalka, ki pleše ta ali oni ples stvaritelja plesnih točk. Resnični stvaritelj najbolj znanega med temi plesi (namreč »Umirajočega labu« da»), pa je Fokni, ki ga Je naštudir&l špe» cijelno za slavno rusko plesalko Ano Pava lova Tega pleše slavna umetnice ie danca^ kot svoj najdovršenejši ples. Tretja članica Fromanove družbe je gdSL Julija Bekefi, odlična plesalka karakteroih (nacijonalnih) plesov, katere izvaja z iz« rednim temperamentom in neverjetno sU gurnostjo. Na višku je bila v »španskih ple« sih» in v drugi Lisztovi »Rap-^odiji«. Poleg navedenih so nastopile pri nas še štiri ple« salke. učenke ge. Fromanove. Najboljša njihova točka »Mačji ples« ra« snovan j>o »Pas de chat«, se je gibal v de« centrični groteski ter je zelo ugajal navzo« čemu občinstvu po svoji naivni preprosto« sti. Fromanovi kot baletna skupina so bili brez dvoma naši najboljši gostje. Našim rodbinam priporočamo KOLINSKO tilei izvrsten prfctek h kavi. š Ako ste potrti, vas Qofi glava, imat« omotico, vam šunl v ušesih, vas zbada na s'.i»«nl, vas tišči v prsih, vam bije srce, sezite takoj po siatoznani ..fiancjožetovi" grenčid. Poročila višjih zdravnikov po zdraviliščih za želodčne in če^esne bolezni poudarjajo, da je franejožefova voda prav izvrstno uč nnujoče naravno odvajalno s edstvo. Dobi se v lekarnah fn droeemah. da... jaz... Mene vendar ni treba vedno gledati... Na meni ni ničesar, kar bi te moglo zanimati... Le samokresi... Če hočeš, jih vzamem ven in ti jih pokažem... Ce hočeš...« Zemljemerec se je hlinil, kakor bi iskal po žepih. Toda v tem trenutku se je zgodilo nekaj, česar v svojem strahu ni mogel razumeti. Klim ie skočil nenadoma z voza in bežal, kolikor je mogel v goščavo. »Pomoč!« je kričal. »Pomoč! Vzemi konja in voz. ti prokleti hudobnež, samo ne umori me! Pomoč!« Hitri koraki, ki so se oddaljevali, lomastenje po suhih vejah — in nato je bilo vse tiho... Zemljemerec. ki ni pričakoval takega učinka, je predvsem ustavil konja; potem pa se je vsedel kolikor mogoče ugodno in pričel premišljevati. »Zbežal je... TudJ on se je prestrašil, neumnež... Na. kaj naj pa zdaj storim? Dalje peljati se ne morem, ker ne vem poti; tudi bi sumili, da sem ukradel konja... Kaj naj storim? — Klim! Klim!« »Klim!« je odmevalo po gozdu. Ob misli, da bo moral vso noč sedeti v mrazu v temnem gozdu tn poslušati volkove, odmev in rezgetanje suhega konja, je začutil zemljemerec, kako ga spreletuje mraz. »Liubi Klimi« je raklicaj. »Dragi pri- jatelj! Kje oa si. ljubi Klim?« Skoro dve uri dolgo je kričal zemljemerec, in šele. ko je ohripel in se sprijaznil z mislijo na prenočišče v gozdu. je prinesel do njega lahen dih vetra človeško stokanje. »Klim! Ali si ti, dragi prijatelj? Peljt-va se dalje!« »Vi me hočete umo-umoriti!« »Saj sem se le šalil, moj dragi! Bog me kaznuj, le šalil sem se! Saj nimam samokresov! Bahal sem se le iz strahu! Stori mi po volji, peljiva se dalje! Mene zebe.« Klim. ki je gotovo že spoznal, da bi bil izginil resničen ropar že davno s ko« njem in vozom, je stopil iz gozda in se neodločno bližal sopotniku. »No. zakaj si se pa zbal. neumnež? Jaz... jaz sem se vendar le šalil, ti s« pa takoj zbojiš... Vsedi se!« »Bog vam odpusti, milostni gospod,« je mrmral Klim. ko je stopal na voz. »Če bi bil vedel, za sto rubljev bi vas ne bil vzel na voz. Toliko da nisem umrl od strahu...« Klim je udaril z bičem po konju; voa se Je stresel. Klim je udaril še enkrat, voz se je pričel majati. Po četrtem udarcu se je premaknil z mesta; zemljemerec si je zavil s plaščem ušesa in se vdal sanjarenju. Pot In Klim ma nista bila več opasna. K. Timotijevič o Radiča Resen in temeljit govor treznega politika o politiki S tj. Radiča. V četrtek je v proračunsko debato pose« gel tudi posl. Kosta Timotijevič, čegar go« vor je v parlamentu vzbudil splošno pozor« nost Kritiziral je proračun ter naglašal, da znači budžet tako preobremenitev davčnih cbvezancev, da ne more zanj glasovati no« ben poslanec, ki mu je blagor svojih sodr« žavljanov, zlasti, pa svojih volilcev pri »r« ca Nato je prešel na razmerje med obema vladnima strankama in podvrgel uničujoči kritiki zlasti politiko Radičeve stranke. Znano je, je rekel, da g. Radič nima rad orožnikov. Cesto jih je napadal in nekoč je celo primerjal proračun prosvetnega mi» niatrstva s proračunom za žandannerijo pri ministrstvu notranjih del. To ga pa ne ovi* ra, da bi se sedaj z vnemo ne posluževal orožnikov. Kdor pride sedaj v ministrstvo prosvete, kjer ministruje g. Radič, sreča kot prvega «prosvetnega delavca* — orožnika. In kadar Radič prireja politične shode, ki nimajo nobene zveze z njegovim službenim položajem, ga obdajajo z vseh strani orož« niki. Mi se ne izdajamo za seljake in tudi ne za «sel jaške« voditelje, pa vendar se ni« smo nikdar posluževali orožnikov, najmanj pa, da bi se na političnih shodih dajali ču« vati od orožnikov. Svoje dni se Radič ni posluževal orožnikov. Takrat je operiral z vero in na političnih shodih je bila njegova otvoritvena fraza ah val j en Jezus in Marija*. Odkar je minister in vladinovec pa nič več tako ne pozdravlja, temveč psuje «farje». Razpravljajoč o Radičevi protidržavni agi« taciji v preteklosti je govornik izjavil: Ra« diča svoje dni nt btlo sram svojo lastno državo blatiti v inozemstvu. Tudi svojo lastno hrvatsko ljudstvo je neprestano ščuval proti državi. Karkoli je bilo slabega v državi in karkoli je težilo kmeta in obrtnika, vse je natovo« ril na hrbet Srbom in Beogradu. Za Srbe ni imel nikdar dobre besede. Predstavljal jih je kot nejunaški in malodušen narod in- go* voril o njih, da so jih Avstrijci pognali pre« ko Albanije z mitraljezami. Radič je režim v naši državi dosledno proglašal za nasilni« ski, nekulturen in batinaški, dasi je bil sam prepričan, da trdi neresnico. V tistih časih je g. Radič v intimni družbi govoril svo« jim prijateljem: Nagovarjajte svoje ljudi, naj se ne odzivajo pozivom v vojsko in naj ne plačujejo davkov, češ, da je treba izko« riščati slabost beograjske vlade. Timotijevič se je nato dotaknil stališča, ki ga je svoječasno zavzemala Radiieva stranka napram ustavi Povdarjal Je, da je Radičeva stranka pro* glašala še pred leti ustavo za izvor vsega zlega ter zahtevala, da se mora ustava v svojih temeljih spremeniti, ako se hoče za« sigurati sodelovanje hrvatskih poslancev v parlamentu. To pa stranke ni oviralo, da je kasneje sklenila z radikali sporazum, ki te« molji na priznanju iste ustave. Radičevci so torej vstopili v vlado in sprejeli v vseh podrobnostih sedanjo ustavo. Pričakovalo se je torej, da bo vlada, sestavljena iz ra« dikalov, ki so glavni tvorci ustave, in radi« čevcev Sla takoj na delo, da uveljavi in iz« vede to ustavo, toda zgodilo se je baš na« nprotno. Ta vlada sabotira ustavo, ke* ne izvršuje njenih določb. In vendar ni« so niti zakon niti ustava pisani zato, da jih zagrne prah. Kršenje ustave je tudi to, ako se je ne izvaja. Ustava in zakoni se v skup« ščini omenjajo samo, kadar kdo hoče prave« dati, da je treba izvesti revizijo ustave. Treba je uveljaviti oblastne samouprave. Kjo je kredit za to. Ni ga, pač pa so krediti za tajne zaupne fonde, ki znašajo okrog 200 milijonov dinarjev. Jaz sem v svojem živ« Ijenju že doživel mnogo narodnih skupščin. Zato se začudeno vprašujem, zakaj se tej skupščini nikdar ne citira niti ustava, niti zakon? Lahko smelo trdim, da ima naša dr« žava pač ustavo, vendar pa je brez ustave, da ima zakone, a ti zakoni se ne izvajajo, ln vendar bi bilo potreba, da bi čuvali in spoštovali ustavo, ker temelji na tem ustav« cost in prava parlamentarnost. Ker pri nas ni parlamentarizma in ustavnosti, zato se ni čuditi, da se v ljudstvu že govori: Ne pomaga nič, treba po prijeti za kramp in motiko. V takih razmerah se ni čuditi, da se pri nas ne more uveljaviti demokratizem. Mesto demokracije imamo pri nas klubo«kratijo. Čl. 4 ustave določa, da so vsi državljani pred zakonom enaki. To je temeljna točka vsake pravne države. Pred zakonom mora« mo biti vsi enaki, enaki moramo biti pred oblastmi v dobrem in zlu. Danes ta člen ustave velja samo za radikale. In vendar so baš radikali proglašali svoječasno načelo, da je narod izvor oblasti in vseh pravic. Radikalna stranka se težko loči od vlade, ker ji je vladna moč potrebna, ker se mo« ra naslanjati na uradniški aparat, ako se ho« če vzdržati na krmilu, saj je znano, da je izgubila v narodu vse zaupanje... Govornik je nato zopet jel razpravljati o Radičevi stranki in izvajal: Ali je res, da so radičevci edini zastopniki kmeta in prija telji ljudstva. Da radičevci so taki prijate« 1": !j dstva, da se vozijo v kočijah vukovar« " 't Eltza. zato pa darujejo grofu nekaj 100 ha zemlje in ga oproščajo od ..j r.jo.me. To je baje storil vodja hrvatskih seljakov Stjepan Radič. Radič je nedavno tega potoval po Hercegovini v naj »iromašnejši pokrajini naše države. Na sho« dih je govoril tako, kakor da je tamo Beograd kriv, da raste v teh krajih samo trnje in da štrli iz zemlje samo kamenje. Mesto, da bi ne« uko ljudstvo poučil, je stord vse, da ga na. ščuva proti Beogradu. Zato pravim, ni več« jega greha na svetu, kakor ako se ljudstvu govori neodkritosrčno in nepošteno. Svoje dni je Radič mnogo govoril o človečanstvu in mirotvornosti. Kje je sedaj to mirotvor« stvo in človeianstva Ali je ečlovečanstvo*. ako Radič na svojih shodih poziva žene naj ne gredo v zakonsko postelj, če njih možje De gredo za Radičem in če za njega ne gla» sujejo? Prosvetni minister je na vseh koncih in krajih z najrazličnejšimi osebami in korpo« racijami v sporu. Vsi veste za tožbo prav« ne fakultete v Subotici, za protest profesor, skega društva, za protest srbskega privred. nega društva, za protest srbskih četnikov itd. Iz tega se vidi, da Radič v vladi n! niti mirotvoren, niti človečen. On podi iz službe državne nameščence, on jim grozi, on se maščuje nad njimi. Velik paradoks v naši državi je, da oni, ki slave Cirila in Metoda, ne trpe cirilice, a oni, ki niti ne vedo, kedaj sta se rodila in jih ne slavijo, branijo cirilico. Takisto paradoksno je, da so Turki v Turčiji odpravili fese, na. ši bratje muslimani v Bosni, ki niso Turki, pa še vedno nosijo fese. Na svojem shodu v Subotici je Radič povdarjal, da bi Suboti. ca morala biti center države in popek sve. ta, a v Sarajevu pa je poveličeval muslbna« ne in z vso resnostjo naglašal, da mora Sa. rajevo postati prestolica države. Na shodu v Mostarju je zopet zatrjeval, da je vlada narodnega sporazuma t j. njegova vlada odvzela s hrbta ljudstvu r.ad 600 milijonov dinarjev. Ali je to res? Ako smo nepristranski, moramo priznati, da niso naroda razbremenili niti za eno pa. ro, marveč mu naložili še težja bremena. Ljudstvo razbremeniti to se pravi zmanj. šati državni proračun! Ali je bil proračun zmanjšan? Nasprotao, neprestano se zvišu. je, Stjepan Radič je v Dubrovniku govoril o jugoslovenski ideji in jo proglasil za nekak «švindelj», L 1904. pa je ob priliki kronanja kralja Petra vzkli. kal tu v Beogradu: «Naj živi jugoslovenski kralj!» Prosvetni minister se zavzema nada. Ije za to, da bi Bolgarija vstopda v našo državo in v nekem parlamentarnem odboru se je izrazil: oSedaj smo tercet in ko se nam pridružijo še Bolgari, bomo kvartet!« E da, Radič lahko tako govori, toda ako bi bila Surdulica v Zagorju, bi sviral dru. gače.l Zanimivo je, da g. Radič v isti sapi ko vabi v našo zajednico Bolgare, apelira tudi na Nemce in Madžare. Seve, on pač hoče biti vodja vseh nezado. voljnežev v naši državi. Takisto značilno je, da je isti gospod tu v Beogradu za na« rodno in državno edinstvo, ako pa govori v krajih, kjer žive Nemci ali Madžari pa za. stopa baš v tem vprašanju docela drugo stališče. Povsem razumljivo je, da so v spričo takšnih nastopov g. prosvetnega mu nistra postali napram njemu nezaupni tudi njego. vi zavezniki radikali. Ako Radič karkoli stori, se Pašič vpraša: ah dela to proti me« ni ali proti komu drugemu? Ako Pašič kaj ukrene, se Radič vprašuje: ali je to naper« jeno proti meni, ali p-oti komu drugemu? Radič politik je torej pod znakom »vpraša. ja». Nekateri pravijo, da je to plitek de« magog, ki seje veter, drugi pa zatrjujejo, da je to edini politik v tej državi, ki ve, kaj hoče in dosledno izvaja to, kar hoče a to je, da pokvari in spravi v opasnost ono, kar je bilo ustvarjeno brez njega in morda tudi proti njegovi volji. Mnenja sem, da je treba na Radiča kot državnika budno pazi« ti in skrbno gledati kaj on dela in čakati na uspeh njegovega dela. Ko je bil sklenjen »sporazum«, smo pri. čakovali, da prevzame Radič ministrstvo tr« govine ali ministrstvo poljedelstva, kjer bi lahko pokazal, kaj zna in kaj premore kot minister. Nič tegal Prevzel je ministrstvo prosvete in sedaj licitira s Trumbičem in Bučem za mandate. Dne 10. februarja se je g. Radič, vračajoč se iz Zagreba, izTazil: «Kdor noče mene v vladi, ta ne bo imel Hrvatov v državi.« Za mene kot politika je to najtežje, kar je dosedaj govoril Radič. Ali je Radič morda kak monarh, da govori: »Jaz sem Hrvatska, jaz sem hrvatski narod? Ako nisem jaz v -vladi, uvažujte, da tudi Hrvatov ne bo v državi...» Kar delajo Ra« dič in njegovi prijatelji odkrito, to delajo radikali skrivaj. Povsod lahko čujete: «Sr. bi na okupl Kdo ve, kaj nas čaka jutri, in potrebno, je da smo oprezni. Kdo ve, kaj stori Radič jutri!« To je mobilizacija radi« kalnosradičevskih strankarskih front in teh se zelo bojim. To so namreč plemenske fronte, ki so izvor vsega zlega. Treba se jih je bati kot živega ognjal Skr« bimo zato, da bo med nami zavladala svo« boda, bratstvo in enakost! Bodimo demo« kratje, vladajmo demokratski in ne prega« njajmo drug drugega! Naj zavlada povsod ljubezen mesto narodnega razdora pa po« stani naša država velika in močna.« (Živah« no ploskanje na strani opozicije.) Po slovanskem svetu kakor bratov Colarld (cviček), Faieschinl (burgundec), Flscheraner (jeruzalemec), Eošarjeva razstavna spe- cialiteta „tramlnec" priporoča za postni čas P. Košab 1078 preje Feritne. Treba je novega Slovanstva! TakQ vzklika češkoslovaški minister zunanjih del dr. Edvard Beneš v »Slovenskem Prehledu« v svoji velezanlmivi razpravi o problemih slovanske politike. Kriti-zujoč takozvani neoslavizem, ki se ie rodil na slovanskem kongresa v Pragi, izvaja: »Vsak slovanski pokret v minuJostl, v sedanjosti In bodočnosti ie mogel imeti in bo irrol samo tak značaj, ki ea ie Imel vsikdar; pokret ie bil vedno nevaren za obstoječi sta tus quo ia za obstoječe me e. Zato ie bil vsak slovanski pokret. ki te v svojem bistvu revolucijonaren. rastel in imel uspeh vedno v dobah prevratov, velikih dogodkov revolucij in vojn. dočim ie v mirnih časih pojemal. Tega ne morejo spraviti s sveta nobeni kompromisni poskusi. Panslavistlčni in panruskl pokret v smislu slavjanofilstva >e vedno ogrožal Avstro-Ogrsko, deloma pa tudi Nemčijo in Turčijo. Napredno slovansko gibatre. ako je hotelo biti dosledno, je bilo finitelje vseskozi revolucionaren, sai le zahtevalo svobodo za vse slovanske narode in prva posledica tega ie bila težnia po narodnem uiedinjeniu narodno razkosanih ln zatiranih to ie po spremembi dosedanjih državnih meja. Zato ie ta pokret vedno ogrožal ne samo mednarodno, marveč tudi v notranjosti Avstro-Ogrsko in Turčijo, pa tudi Nemčijo In Rusijo. Za to so tudi proti temu pokretu postopali tako ostro povsod! brez izeme. « Ti dve tendenci takozvane slovanske politike. tendenci medsebojno nasprotni, sta edini, kl sta imeli v sebi doslednost in las-nost. Vse ostale tendence so bile vedno megleni, nejasni, polovičarski kompromisi, ki niso potrjevali trditve v enotnosti in solidarnosti slovanskih narodov In so ponafveč vodili h klikarski.' medsebojni, često histerični etap« politiki, kjer so se nejasnih slovanskih eesel lahko posluževali kot strašilo ali pa kot vado za trpeče, potlačene narode. Ne pravim, da bi to v težkih dobah ne prinašalo nam in ostalim Slovanom koristi. Ljudske mase se često in dolgo dato krmiti z nejasnimi, često zmedenimi In demagogič nimi gesli. Toda smotrena praktična Boliti-ka, ki nočejo skrahlrati. se ne more opirati na siična polovičarstva. Danes po vojni, ki le razrešila celo vrsto slovanskih vprašan}, ie situaci a drugačna. Danes to lahko povemo popolnoma odkrito. Panslavizem in staro slovanofilstvo spadata že docela v zgodovino, a osvoboditev in etično uiedinienie slovanskih narodov ie postalo vsled vojnih dogodkov že v taki meri dejstvo, da smemo resno trrislitl na to, ie-li in more-li vobče biti Slovanstvo pravi politični faktor s točnim, srrotrenim, nikogar ogrožujočim praktičnim programom. Posku simo pokazati, v kaki obliki in pod kakimi pogoji bi bilo to mogoče. Novoskrvanstvo je zasluženo propadlo že pred vojno radi svoiih notranjih nemožnosti in nedostatkov. Svetska voina. ki ie popol- noma spremenila stanje slovanskih narodov meje držav, v katerih so Slovani živeli. In mednarodnem predvojensko konstataciio. je definiiivno pretvorila neoslavizem v vpraša nje arhivnih študij. Za to ja treba paziti na vse, kar se nam še sedaj po vojni predlaga od starega predvojenskega Slovanstva. Ako ie propadlo pred vojno, kako se more ž njim računati po tako ogromnem prevratu, kakor ie bila svetska vojna! Treba te novega Slovanstva! To velja prevsme tudi o Rusiji, o sedanji Rusiji in o njenih odnosih k ostalim Slovanom. Tudi danes se delajo poskusi, da bi se nam nudilo Slovanstvo prav tako reakci-jenarno. prav tako nesposobno, kakor ie bilo predvojensko Novoslovanstvo. Odklanjam ie z vso odločnostjo! Tako sodi dr. Beneš o neoslavizmu in pri znati ie treba, da njegova sodba ni.neutemeljena. Neoslavizem ni vedel, kan pravzaprav hoče. in ie kolebal neodločno sem in tja. ne da bi se mogel odločiti za to ali ono smer. Ker ni bil ne krop. ne voda. je propadel. Ni verjetno, da bi še kdai vstal iz groba. Roditi se torej mora nova slovanska ideja, ki bo sposobna življenja in se bo dala tudi oživotvoriti. Ali nam pokaže dr. Beneš to idejo v svojih n?daljnih razpravah o problemih slovanske politike? Nadejamo se! Osemdesetletnica rojstva Svatopluka Čecha. Češkoslovaška javnost je pred kratkim obhajala osemdesetletnico rojstva pesnika in pisatelja Svatopluka Cecha, ki je umrl pred lSimi leti. Ob tej priliki se ie nanovo oživel spomin na zaslužnega pokojnika, katerega prištava češka literarna zgodovina med poslednje romantike. Med najznačilnejša dela Svatopluka Cecha spadajo vsekakor njegove »Pesmi sužnja*, ki so bile Cehom v težkih narodnostnih borbah prava biblija, h kateri so se vsi zatekali. Omenjene pesmi so izšle v štiriindvajsetih izdajah in so že davno svoiina celokupnega češkega naroda. — »Slovanski Prehled« štev. 2. (za fe« bruar) je pravkar izšla. Ima tode vsebino: Članki: Dr. E. Beneš »Problemi slov. poli« tike VIII.«; dr. Ed. Janoušek »Poljska in svetovna vojna«; dr. D. Prohaska »Srbohrv. moderna povest in roman«; dr. Jan Slavik »Na predvečer mareove ruske revolucije«. Razgled po slovanskem svetu: Jugoslavija, Bolgarska, Rusija, Poljska, Slovani v tuji državi. Slovanske manjšine. Literatura, ve« da in umetnost. — Razstava slik Ljudevita Kube. Zna« ni češki slikar Ljudevit Kuba je lani poleti prepotov-1 vso Južno Srbijo. Plod tega po« tovanja je cela vrsta krasnih slik, ki jih je mojster dovršil koncem te zime. Svoje uiwx tvore namerava razstaviti v Beogradu, Za« grebu in Ljubljani. Tozadevna pogaja« nja se že vrše .in bodo gotovo imela popoln uspeh. Izložba se otvori najprvo v Beogra« du, in sicer to spomlad. Radio Izvleček iz večernih programov oddajnih postaj Berlin (505 m, 10 kW) (Konigswusterhau. sen 1300 m. 20 kW), Dunaj (5825 m. 5.6 kW). Breslau (418 m, 10 kW). Darwentry (1600 m, 25 kW). Rim (425 m. 2 kW), Praga (368 m. 5 kW). Nedelja 28. 11.: Berlin: 1930: Uvod v tragedijo «Gyges in njegov prstan«; 20.—: «Gyges in njegov prstan«; tragedija v 5 aktih (He« bel). Dunaj: 20.—s eOmikani ljudje* (ljudska igra). Breslau: 20— : Komorna glasba. Dawentry: 21.—: Zvonenje iz župne cer« kve Barking; 21.10: Večemice. Rim: 20.40: Odlomki iz opere «Orfej in Eurydika» (Gluck) in iz opere «Dekla kot gospa« (Pergolese). Praga: 20.—: Reprezentacijski večer orke. stra Češke filharmonije. Pondeijek, 1. lil. Berlin: 20.—: «Hans Heiling«, romantična opera (Heinrich Marsch. ner), (iz študija). Dunaj: 20.15: Poljuden večer komornega kvarteta Tantenhayn. Breslau: 2030: «Slepca». opereti v 1. aktu. (Offenbach); 21.15: Odlomki iz raznih operet. Dawentry: 2025: Debussyjeve skladbe za klavir. Rim: 20.40: Vokalni in instrumentalni kon« cert. Med drugimi so za« stopani: Mascagni, Grieg Rossini, Strauss. Praga: 20.—: Koncert solistov radiofonske« skega orkestra. Torek, 2. lil. Berlin: 2030: Pisana vrsta prigodnic, kuple« tov, narodnih pesmi itd. Dunaj: 20.15: NVilhelm Kienzlov večer (pod osebnim vodstvom sklada telja Kienzla.) Breslau: 20.15: Avtorski večer Šlezijske ra« diofonske družbe. (Različ« ni glasbeni komadi in re« citacijski vložki vesele vsebine. Dawentry: 2130: Prenos iz varieteja. Rim: 20.40: Lahka glasba (radiofonski or. kester). Praga: 20.—: Orkestralni koncert in solo partije ge. Matouškove. Sreda, 3. lil. Berlin: 2030: Radiofonski orkester izvaja skladatelje: Mozart, Caj« kovskij, Gounod. Meyer« berr, Bizet Massenet. So deluje baritonist Eduard Habich. Dunaj: 1930: Nemška glasba od Bacha do Pfitznerja, orkestr. kon. cert dunajskega sinfonič. nega orkestra. 21.15: Večerni koncert (overture, solo partije, moderni plesni komadi). Breslau: 20.—: »Talisman«, opereta v 3 *k» tih (iz študija). Dawentry: 20.25: Bachove skladbe. 21.—: »Pisani godec« (muzikal« na burka). Rim: 20.40: Vokalni in instrumentalni kon« cert Zastopani so med Praga: 20.- drugirai tudi skladatelji: Thomas, Chopin, Pergo« lesi, Mussorgsky, Mozart Verdi, Puccini. -: Zabavni večer. Četrtek, 4. lil. Berlin: 21.—: Glasovi narodov. (Narodne pesmi Rusov, Škotov, In« dijcev, Črncev, Mohame« dancev itd. Bteslau: 20.30: Orkestralni koncert Slezij« skega orkestra Beethoven koncert št. 1 za C»Dur klavir in orkester. Mo« zart: Majhna nočna god« ba. Mozart: Koncert O« Mol, za klavir in orke. ster. Dawentry: 21—: Program iz Manchestra. Rim: 20.40: Odlomki iz operete: «Zbogom mladost«. (Pietri). Praga: 20.—: Koncert komorne glasbe. Petek, 5. lil. Berlin: 21.—: V gozdu in logu (Overture, lovske pesmi, lovska la« tinščina itd., sodelujejo orkester in solisti.) Dunaj: 20.15: Goethejev «Clavigo». Breslau: 1930: «Salomax>, Tragedija v 1. ak« tu (Oscar Wilde). Dawentry: 21.—: Kreutzerjeva Sonata, nato narodne pesmi. Rim: 20.40: Sinfonični in vokalni koncert radiofonskega orkestra: Wagner, Mendelssohn, Brahms, Massenet Praga: 20.—: Orkestralni koncert z dirigen« tom Charvatom. Sobota, 6. lil. Berlin: 2030: «Zveneči kamen«. Akustičen film v 4. aktih. Dunaj: 20.—: «Faschingsfee». Opereta v 3. aktih. Breslau: 20.15: Nemško žensko pesništvo (predavanje). 21.30: Lahka glasba. Sodeluje ra« diofonski orkester in so« listi. Dawentry: 20.25: Bachove skladbe. 21.—: Zabavni večer. Rim: 20.40: Vokalni in instrumentalni kon« cert radiofonskega orice« stra: Liszt, Handel, Bizet Strauss, Puccini, Mascag« ni. Praga: 20.—.- Muzikalne raznovrstnosti Radioabonenti drugod V Švici je doseglo pred kratkim število rsdio«abonentov 30.000. Večina teh odpade na okoliš oddajne postaje Curih. V okolišu oddajne postaje Bern je le 6000 radioabonen tov. V Nemčiji je narastlo število prejemnik postaj v januarju na 1,100.000. Po številu radioabonentov je sedaj Nemčija tTetja dr« žava na svetu. Več abonentov imajo le še Združene države in Anglija. Szmo prvovrstne Radio potrebščine po alzMh cenah vam dobavlja 1265-« TBANC BAR, Ganfaarlevo nabrei e 9, telet. 407 Oaleite e! bresobvezno Izbrano talooo 1 je najboljša za šivanje, vezenje m luknjičanje. Dcbi se v vsifa modni trgovini Glavna zaloga pri 4 g)jakomc i Spiller, Zagreb. 2rmj$ki t'9 15. Dunaj na valu 582,5 m Visoke nade, ki so jih v vsej Srednji Ev, ropi posebno pa v Avstriji stavili na novo dunajsko radiofonsko oddaj, postajo na Ro. senhiiglu se niso, odnosno so se le v jako majhni meri izpolnile. Velikanska reklama i?, obetanje dunajske radiofonske družbe je zbudilo po vsej Evropi izredno zanimanj! za novo oddajno postajo, strokovni in dru. gi listi so objavljali obširne članke o k» doči oddajni postaji, primerjali so jo z Di. wentryjem in vsak amater je pričakoval, da se bo oglasil Dunaj z ravno tako moč« nim glasom kakor ta znamenita anjlcš'« oddajna postaja. Končno, saj je že «Te!e< funken«, ime družbe, ki je dunajsko odda;, no postajo gradila, samo garantiralo za ne. kaj prvovrstnega. In je prišel dan otvoritve (1- februarja in prinesel nestrpnim amaterjem, posebno Dunajčanom, obilo razočaranja, radiofonsk družbi pa grmade pisem ne baš laskave vse« bine. Amaterji z vseh strani tožijo, da nove dunajske oddajne postaje z jakostjo. ki vsaj približno odgovarjala veliki oddajni energiji 20 K\V, domala ne slišijo, nadalje da je modulacija slaba in da sprejemanje silno motijo nenavadno izraziti fadingi. Pred otvoritvijo so računali, da bo nov postajo mogoče sprejemati v oddaljenosti do 150 km s kristalnim detektorjem, z eno cevnim aparatom pa v vsej srednji Evrop Danes pa, ko postaja že oddaja, prihaja' posebno iz Avstrije poročila, da celo tam v jakosti sprejema, ni velike razlike met staro in med skoro 15krat jačjo novo oddaj no postajo. V naših krajih sprejemamo sedaj Dona' sicer bolje kot preje, a vendar niti približ« no ne tako, kakor smo pričakovali. Sprejo, manje neprestano motijo radiotelegrr.fske oddajne postaje, ker je sedanja valovna dolžina dunajske oddajne postaje 5S2.5 m preblizu valu 600 m, na katerem odda ajo ladijske oddajne postaje. Poleg tega bi nar. bili dunajski programi mnogo bolj dobne« došli podnevi, ko je ostale oddaljenejše rd< dajne postaje težko doseči: žal pa oddaš nova dunajska postaja za enkrat le večerne programe: tekom dneva je v obratu le stan šibkejša oddajna postaja na «Stubenrin<;j». Avstrijska radrofonska družba je uvide« la, da nova dunajska oddajna postaja res ni kakor bi morala biti in da jo bo treba preurediti. Predvsem bodo poskušali r. cd« dajanjem na daljših valovih med SCO ia 900 m. V to svrho bo treba povečati ante« no in protiutež. Ako bodo rezultati tudi r.a dolgih valovih neugodni, pa bo seveda treba izvesti temeljite spremembe v celotri konstrukciji oddajne postaje. Povečanje oddajne postaje Touiouse Na zadnji seji ravnateljstva družbe Ra« diophonie du Midi je bilo sklenjeno, da se oddajna postaja v Touiouse znatno razš n. Tehnični odsek družbe je dobil nalogo, da izdela načrt za povečanje oddajr.e energ :o od 2 k\V na 15 k\V. V to svrho bo treba povečati anteno in zvišati antenske stolpe od 35 na 100 m. Tudi programi oddajne postaje se bed" znatno razširili. Dnevni program se bo dc« lil v 2 dela. Prvi del se bo izvajal nepretr« gano od 9. do 12. ure, drugi del od 23. df 2. ure. Amerika V Evropi kakor v Ameriki se v razvoju radlofonije vedno bolj kaže tendenca P'> povečanju oddajne energije posameznih po« staj. Začetkom letošnjega leta je na 41. kon« ferenci nacijonalne radiofonije Združen ' držav podal tajnik Hoover naslednje podat' ke o napredovanju radiofonskih oddajn:-postaj v Uniji. Koncem leta 1924 je bilo tam 113 md.o. fonskih oddajnih postaj, katerih oddains energija ni presegala 500 \Vatov. Le dve F1" staji sta z več energije oddajali. V enem le« tu je narastlo število postaj (do 500 W) n* 197, kar znači prirastek za 70 odstotkov. > istem času je nastalo 32 postaj, ki oddaja z 1 k\V, 25 postaj s 5 k\V in 2 postaji s večjo oddajno energijo. Pred enim letom je znašala celotna ener« gija vseh radiofonskih oddajnih postaj * Uniji 67 k\V, danes znaša ta energija 2> J k\V. Tekom enega leta se je torej povcč.'- J oddajna energija vseh radiofonskih odd-.' nih postaj v Uniji za 250 odstotkov. V tej statistiki niso vštete številne anw« terske oddajne postaje, dasi oddajajo ne ' tere z znatno energijo in imajo dnevne F0* g. ame. > * i;"-M,2KK smmm Je, da se prepričate, aa tit'< par nogavic z žieom in znam- ' (rdečo, modro ali zlato) traja kakor Štirje pari drugih« Dobivajo te v orudaialnak Sax Rohmer: 56 Rčeči četektiu — Moj Tling-a:Ling! je vzkliknil v svojem materinskem jeziku, v mandarinščini. Govori z menoj, moj mali, črni prijatelj! Kaplja krvi, podobna rubinu, se je prikazala na kavkinem kljunu. Sin Sin Wa je sklonil svojo glavo in nekaj časa molče klečal. Potem pa je vstal in spoštljivo položil ubogo, umazano telesce na mizo. Nato se je obrnil in pogledal svojo ženo, ki ga je merila za-ničevalno od nog do glave; držala je roke vprte v boke in naglo dihala. — Večkrat sem ti že rekla, da ga pokončaj, je dejala angleško. Sedaj sem ga pa jaz. So že zgoraj v ladjedelnici. Ujeli so nas in to se moramo zahvaliti samo temu tiču. Sin Sin Wa ni odgovori. Neprestano je gledal svoji ženi v oči in si med tem počasi zavihal svoje dolge rokave. Ona ga je zanič-Ijivo gledala, toda njen obraz se je naenkrat spremenil in njene črne oči so se zožile. Naglo je pogledala Sama Tuka, toda ta se nI ganil. — Stari norec! je zakričala Sin Sin Waju. Kaj pa delaš? Toda Sin Sin Wa, ki si je bil zavihal rokave preko rumenih komolcev, je prijel za konec svoje kite in si jo je vrgel preko rame na prsa. Začel jo je s prsti čudno gladiti. — Ho, ho! se je zasmejala gospa Sin na svoj način. Ali za mene uganjaš te neumnosti, e... Ali hočeš mene kaznovati, dragi moj? Ponosno je dvignila glavo in grozila s pestmi molčečemu Kitajcu. Ta jo je nekaj časa opazoval, potem se je potuhnil, vedno bolj in bolj nizko, a neprestano je gledal v obraz gospe Sin. Žena se je spet nasmejala, pa še bolj na glas. Izzivajoče se je sklonila naprej in znova vihtela svoje pesti pod nosom Sin Sin Waja. — Prokleta rumena opica, kaj misliš, da me boš oplašila, je zakričala naenkrat in divja jeza se ji je pokazala na obrazu. V trenutku je odgrnila kimono in bodalo se ji je zabliskalo v rokah. Toda Sin Sin Wa je bil hitrejši kot ona, poskočil je... Enkrat, dvakrat je sunila proti njemu in kri se mu je pokazala r,a levi rami. Toda kita se je kot rabljeva vrv zvila okoli njenega vratu. Kriknila je, izpustila nož in nato umolknila. Njeni barvani lasje so se razpeli in začeli padati kot rdeč slap po njenem telesu. Ona pa se je v molčeči grozi stresala v smrtni zanki črne Kitajčeve kite. Neusmiljeno in nepremično jo je držal, in ko je opazil na njenem obličju, da je mrtva, se je dogodila čudežna stvar. »Slepo* oko Sin Sin Waja se je odprlo! Ona se je še enkrat stresla in to je bilo znamenje smrti. Z naglo kretnjo je odvil svojo kito z njenega vratu in pustil, da je padla na tia. Potem pa si je mel prste, da obnovi v njih obtok krvi. Pogledal je nanjo in pljunil na tla k njenim nogam. Potem se je obrnil k Samu Tuku in vprašal hripavo: — Ali sem prav storil, stari oče? Toda stari Sam Tuk, ki je čepel sključeno v svojem naslonjaču kot čudovit malik, pred katerim so opravili človeško daritev, se ni zganil. S svincem napolnjena gumijeva cev, s katero je bil udaril Kerryja, je ležala poleg njega, kakor je bila padla iz njegove oslabele roke. In obe podolgaste oči Sin Sin Waja, ki so ga srkbno opazovale, so začele gledati temno. Korak za korakom se je približal staremu Kitajcu. Ustavil se je pred njim, se ga dotaknil, potem pa je pokleknil pred njega in položil svojo glavo na njegova kolena. — Stari oče, je zamrmral, ubogi stari oče, ki toliko veš, nocoj veš vse. Sam Tuk je bil namreč mrtev. V katerem trenutku, je bil umrl, ali v razburjenju, ko je bil udaril Kerryia, ali pozneje, nihče ni mogel reči, kajti izvzemši slučajnega kimanja z glavo je bil že večkrat hlinil smrt v svojem živlejnju — on, ki je bil tako star, da je bil znan pod imenom »Oče kitajskega mesta«. Sin Sin Wa je vstal in pogledal od mrtvega moža na mrtvega ptiča. Potem je nežno dvignil ubogega Tling-a-Linga in ga položil vsega oskubenega kakor kako žrtev na kolena Sama Tuka. — Vzemi ga s seboj, kamor potuješ to noč, oče moj, je dejal. Tudi on je bil poštena duša. Mala budilka na omari je začela slabotno brneti, kajti kladvece ji je bilo ovito. Sin Sin Wa je stopil počasi k mizi. Vzel je z nje blestečega se malika in odvil njegov podstavek. Nato se je sklonil nad gospo Sin in ji hladnokrvno odvzel usnjeno vrečico, ki jo je imela skrito pod obleko. Nato je potegnil prstane z njenih prstov in ji odvzel zapestnico in uhane. Vse je spravil v notranjost malika, ki je bil njegova zakladnica. Nato je dvignil svoje roke in začel razpletati svojo dolgo kito, ki je bila, kot njegovo »slepo« oko, umetna, ponarejena, privezana na njegove lase, ki niso bili dosti daljši kot lasje navadnega Evropca ali Američana. Slednjič je z dolgimi ozkimi škarjami odstrigel svoje dolge, polžem podobne brke. 41. poglavje. Policfja najde Kszmo. Iz skrivališča ob Temzi, ravno nasproti kitajskemu predmestju je policijska patrula opazila znamenje s svetilko, ki jo je nekdo vihtel po zraku. Par trenutkov pozneje je odgovorilo temu znamenju enako, a malo nižje doli or reki. Temu pa je odgovorilo pozneje še tretje in četrto znamenje še nižje na nasprotni strani Temze. Ravnokar se je pričela plima. Ker je dal višji nadzornik Kerry najstrožje povelje za nadziranje reke, je policija takoj opazila Georgea Martina, ko se je prikazal s svojim čolnom na reki in je krepko začel veslati. Veslal je proti reki in precej časa je trajalo, preden je dosegel svoj cilj, kamenite stopnice, kjer mu je bil nekdo dal drugi znak z lučjo. Dež je prenehal in ko se je stemnilo, je takoj nato izginila megla, kot se to zgodi pogosto v tem letnem času. Ker je bila noč precej jasna, se je moral čoln, ki ga je zasledoval, kretati zelo oprezno. George ni izstopil na kamenitih stopnicah, temveč je počakal tu nekoliko časa in potem spet odveslal naprej. — Ve, da mu sledimo, je dejal detektiv Coombes, ki je vozil v enem policijskih čolnov. Na tem stopnišču bi bil moral vkrcati svojega moža. Georgevo obnašanje je res kazalo, da si je svest, da mu sledi policija. Opustil je svojo namero in skušal je čimpreje ubežati. Izkoriščal je vsako senco in prepustil svoj čoln močni struji. Ravno ko se je nahajal pri vhodu v Greenwich Reach, je prišel v luč velike svetilke, ki je razsvetljevala temno reko. V njeni luči se je čoln rumeno zasvetil. — Sopotnika ima! je začudeno vzkliknil Coombes. Nadzornik White, ki je poveljeval policijski ladji, se je prijel Coombesove rame in pazno zrl preko nje v naraščajočo plimo. — Nikogar ne vidim, je odgovoril. Preveč razburjeni ste... Kar slednjič lahko razumem. — Gotovo, gospod nadzornik, je dejal Coombes. Ce sem bil jaz tisti, kateremu je Sin Sin Wa ušel, hočem biti tudi jaz tisti, ki ga spet ujame. — Hm, je zamrmral nadzornik. Če vam je prav, ga lahko vlovimo na reki. — Ne, je odgovoril Coombes, pustite, da se izkrca. Toda skrivati se nam ni treba. Naj vidi, da ga zasledujemo. George Martin se pa sedaj ni pustil samo gnati od struje, temveč je krepko prijel za vesla. Rečna policija že ni bila več daleč od njegovega čolna, ko je zavil okoli rtiča Pasjega otoka. — Že vem, kam se mu mudi, je dejal Coombes. — Jaz tudi, je izjavil nadzornik VVliite. K Dougalu! Njiju domnevanja so bila pravilna. George Martin je pristal pri lesenih stopnicah, ki vodijo na Pasji otok. Policijski čoln je bil tudi že blizu. — Prav imate! je vzkliknil nadzornik. Nekoga ima s seboj. Iz čolna je skočila postava, ki je nosila vrečo preko rame. Začela je teči preko otoka v smeri Dougalove kantine. Par trenutkov pozneje je bila policijska ladja tudi že ob stopnicah. Georgr Martin je zapustil svoj čoln in začel bežati za svojim potnikom. — Naglo! Naglo! je zaklical Coombes. To je Sin Sin Wa! Pričela se je vroča dirka po pustem otoku. Coombes je videl, kako so se vrata Dougalove kantine odprla in kako je skočil preko praga možak z vrečo na rami. George Martin mu je hotel slediti toda težka roka ga je zagrabila za ramo. — Policija! je dejal globok glas. Kdo je vaš tovariš? George se je obrnil, divje zaškrtal z zobmi in dejal: — Vršite sami svoj krvavi posel! — Vrši ti svojega! je svareče odvrnil Coombes. Ti nisi rečni mornar. Kdo je tvoj tovariš? — Kaj vas briga! je hripavo kriknil George. — Primite ga! je dejal Coombes, odprl vrata in stopil v kantino. Nadzornik White in stražnik so mu sledili. Ko se je prikazal nadzornik v svoji uniformi anoar omdn^s s policije, v koje sredi so držali Georgea Martina, je Dcugal zatulil z glasom močnim kot parna sirena: — Na tla! Kakih dvajset kozarcev čaja, kave in kakaa je v tem trenutku pljusknilo na umazani pod. E. [D r— L?_ E3 £3 a E3 0 □ E a a SESEEESEEEEEEEEEE3E1EEE dobite uro na 15 rubinov ali srebrno cigaretno dozo poleg tovarniških cen, če kupite eno obleko, oblekco za oboke ali rosa-mezne hlače etc v naši deta'lni trso-vini na Erjavčevi cesti št. 2. Oglejte letake! Konfekcijska tovarna BUBEHBA & CI£, LJUBLJANA. 1206-« □□EEEEEEEEEEEEEEEEEEEE Pšenicna moka nai&olj&e kvalitete, pšeničai otrnbl, koračna moka, kakor tudi umetno suže-na korena sa dobiva po najnižji dnevni ceni in najkmantne.e pri: Siedinjeni paromlini d. d., Bjelovar Brzojavni naslov: Siedinieni Bjelovar. Interurtan tel. 87 856-a Zahtevajte ceniki mM naaDeGDDDaaDODDDpnenerjr Spomladanski S ecliains eiaktro-pUnske svetilke od 100 do 3000 s več. Za notranjo in zunanjo razsvetljavo. Zajamčena funkeiia. Eksplozija izkl učena. Brez vsakega duha po potrolejU. — ,Petroplin" g Zagreb, Draškovičeva ulica 58. 1074» Zastopniki se iščejo, g CDnonnonamnonDOoonmnuuonoooaanocxiononnnnnD ki E a a s s s a a s ^ h a s E B 21. do 28. marca 1926. Siedišče srednjeevropske trgovine in industrije. Najugodnejša prilika za nakup pri/.nanih čeho-slovaških industrijskih izdeiko/. 50% znižana vožnja na čehoslovaških In jugoslovanskih železnicah. Na avstrijskih železnicah velja za brzovlake vozovnica osebnega vlaka. Brezplačen vizum ia potovanje na Čehoslovaško. Pojasnila in legitimacije daje t SLOMA mm, Piana, (Marjevo naUrežje It. 2. — lUmlli MM Masa, Mi — 1100 a Originalne potrefiščine za OPAlOGRflPH. Preservat in Fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil. LUDViG BARAGA 27a IV LJUBLJANA, Selenburgova ulica št. S. Telefon št. 980 tesppseifisi milu se nsha^ajo ziainiki po tO frankom Ziatcrog ferpeafia sniio •e bol'še kot navadno mila ie s terpentinrm kemično vezano milo v najbolj učinkoviti topi iv> obliki. Dve mogočni č stilni moči ■ sodelujeta in se izpopon ujeta terpentin razkroji, milo io Iz ere. Učinek Zi&tsrog terpentlno-vesja mt:s je »to neprenosljivi V naikraišem času se je Zla-toroj) terpenHnovo milo nr.kupiio vsem gospodinjam in vsaka, ki je enkrat nrala z njim, ne uporablja več dr gega mila, Oa so seznanijo z Ziato-rog terpsntinovim mi o m udi najširši krogi. ss od 1. avgusta fS25 v vsak tisoči uom^d Z.atorog ter-pentinoTEga mita vpreša , 13 frankov zlatnik, ki med J vporabo bliskaje pozdravi a nre-£ senečeno gospodinjo. Ve'il;o zlatnikov s? je do sedaj že našlo. Kupite še danes z ata vredno milo in Iščite zlatnik! I Vsled ugodne nabave surovin smo f znatno ZillŽUli cene 1104-a in drugim pleteninam P. n. trgovce prosimo, da zahtevajo cenike, ter se priporočamo M. Franzl & sinovi Poštni predal 44 Ljubljana, Privoz 10. ( H n n S H H Ilir. Ph. RL VOLF HA. lekarnar v Ljubljani, Miklošičeva, cesta št. 30 naznanja p. n. občinstvu, da je preselil svojo lekarno v palačo okrožnega urada za zavarovanje delavcev na isti cesti (nasproti Sodne palače) ter jo popolnoma na novo in moderno uredil. Najbližja lekarna za vse, ki prihajajo na Glavni kolodvor. 1230 !hflfIi«Miiii se dobijo lahko še za III. razred XI. kola pri Miži Minili Ijfp. S?. Ptiia testa 19. Cela srečka III. razreda stane Din 240-— Polovična......... 120-— Četrtinska.......* . 60'— Zunanji naročniki naj blagovolijo odpadajoči zne-vnaprej nakazati, da se jim pravočasno dostavijo srečke. Žrebanje 5. in 6. marca 1926. Vodne TURBINB avtomatične regulatorje, zatvornfce itd. izdeluie in dobavlja ING. F. SCHNE1TER, ŠKOFJA LOKA. Konkure ične cene. Prvovrstne reference. Zahtevajte ponudbe. 533 Kdor oglašuje, ta napreduje! Honigov valjčni paromlin Havas & Forgacs . Bačka Topola. 1 Zastopstvo in zaloga: A. Pauli7 Ljubljana, Sv. Peira cesta 38. 1256 a Telef. inter. 305 Brzojavke „Pauli" Ljubljana. Gospodarstvo Tedenski borzni pregledi Dinar na inozemskih tržiščih stabilen. — Manj zanimanja ra tule devize. — Bančni ta industrijski papirji brez zanimanja. — Volna Skoda ustaljena. Zagreb, 27. februarja. Na deviznem tržišču je bilo začetkom tedna precej živahno zaradi velikega povpraševanja po tujih plačilnih sredstvih. To se najbolje vidi iz prometa poedinih dni preteklega tedna. V pondeljek je znašal 18 milijonov dinarjev, v torek 14, sredo 8.3, če trtek 5 in petek 6 milijonov. Vidimo torej, da je povpraševanje po inozemskih devizah popuščalo vedno bolj proti koncu tedna. Zato ima tudi Narodna banka skoraj že n;esec dni dovolj posla z intervencijami, da more kriti povpraševanje, čudno je, da nihče ne ve pravera razloga temu, niti finančno ministrstvo, ki se je ta teden obrnilo do bank z vprašanjem, kje je Iskati vzroka. Dinar se je ustalil ln je skoraj ves teden notiral v Curihu enako, kretal se je okrog 9.125. Bistvenih sprememb v tujih devizah ni bilo. V efektih ie ostala slika v bančnih in industrijskih p a p I ri i h približno ista kot prejšnji teden, navzlic skorajšnjemu dospe vanju kuponov. Le Praštediona je bila čvrstejša in je trgovala normalno, po 970— 930. Eskomptna se ie stalno kretala na isti \ išini, 120—121. Jugo 105. Poljo 17.50, Srp-ska 144—145, Kreditna 130 in Hipo 67. V industrijskih papirjih je bilo malo kupči:e, vsled česar ie bilo rudi malo sprememb. Tako je ostala Eksploatacija na isti višini, kar velja tudi za Raguzo, Slavonijo, Sečerano, Trbovlje in Girtmann. Državni papirji. Kupčije malo. zla sti v Vojni škodi. Prišlo je celo do redkega primera, da ie bila v Zagrebu ceneša kot v Beogradu. Začetkom tedna se ie držala precei čvrsto na 280—281, potem pa je malo popustila in ie proti koncu tedna zaključeva la po 278—279. Prometa je bilo zelo malo in ie bilo ne nekaj zaključkov na dan. Isto velja tudi za Posojilo in za Agrarne, od katerih se ie prvi papir gibal okrog 77. drugi pa okrog 45—46. V današnjem prostem prometu se ie zopet jasno epa-žala rezerviranost bank, tako da sploh ni bilo kupčij. Cule so se te-le približne taksaciie: Dunaj 802. Curih 1095, Newyork ček 56.S0, Pariz 210.50. London 276.75, Milan 228.25, Praga 168.50; Vojna škoda blago 230. za marc 2S2. K članku o položaja mlinar-ske obrti v Sloveniji - Bodi mi dovoljeno, da predvsem izrazim «vo;o hvaležnost za članek, ki ga je napisal v »Jutru« in »Trgovskem listu* g. M. S. o položaju mlinarske obrti v Sloveniji. Članek iasno dokazuje naši javnosti, v ka ko težkem položaju se nahaja slovenska mlinska industrija, koliko se ima boriti proti neprestanim spletkam vojvodinskih mlinov, naperjenim proti vsaki naši še tako skromni priboritvi, in slednjič proti njih na-ziranju, ki sega celo do izpodbijanja eksistenčnih pravic mlinarstva v Sloveniji. S sredstvi, ki so vse prej kot solidna, so našli naši vojvodinski tovariši način, da zopet načno vprašanje ukinjenja mlinarske tarife štev. 34., menda samo zato, ker ta ta-riia pomenja za slovenske mline izza oktobra 1925. neko majhno, upravičeno prl-horitev. Ta tarifa namreč razlikuje visokost tovomine med mlevsiktml izdelki in žitom oziroma postavlja dovoz žita iz Baške In Vojvodine za približno 300 do 400 Din pri 10.000 kg ceneje ter s tem vsaj deloma orno gc-ča ohranitev zaposlenosti in konkurenčne zmožnosti mlinarstva v Sloveniji. Za uvidevnost generalne direkcije, ki se Je, da vsaj delno odpomore pretečemu poginu mlinske industrije, k temu odločila, so bili merodajni različni argumenti, predvsem okolnost. da je popolnoma neopravičeno zahtevati enako visoko tovornlno za žito v to časni vrednosti Din 30.000 za vagon kot za vrednost mlevskih izdelkov, ki presega za 10 ton 50.000 Din. če se je svoječasno koncedlrala našim žagam znižana fovorntna za dovoz lesa, se mora tudi ohraniti upravičena znižana tarifa za dovoz mlevskih slrovin. So pa tudi drugi argumenti, ki v polni meri opravičujejo obstoi imenovane tarife. Slovenski mlini dobivajo žito iz žitorodnih krajev Baške in Vojvodine deloma v vrečah večinoma pa v razsutem staniu. Primanjkljaj pri takih pošiljkah znaša redno več k-' 1za kar pa železnica po svojih pravi! ne jamči. S to izgubo mora torej mlinar v Sloveniji že a prlori računati. Ze ta izguba znaša v škodo našega mlinarstva povprečno 300 Din pri vagonu, ako se računa pšenica po današnji nabavni ceni. Ne smemo pa prezreti tudi dejstva, da do bavljajo, kot povsod drugod mlini v Sloveniji žito, v katerem se nahaja trgovsko običajno 2—3% primesi, sestoieče iz prahu, lju like itd. Naravno ie. da morajo tudi za to brezvredno primes plačevati visoko tovorni no. Če pa se končno ozremo tudi na kalku-lacijske razmere slovenskih mlinov, ugotovimo z lahkoto, da le-ti vsled neugodnih trgovskih pogodb in tovornih relacij za odpadke mlevskih izdelkov dosežejo komaj ono ceno od naših postaj, ki io dosežejo voj vodinski tovariši vsled ugodnih vodno-vo-zarinskih razmer in vsled dejstva, da ležijo v agrarnem ozemlju raz postaje v Baški in Vojvodini. — čeprav stane slovenskega mlinarja dovoz odpadkov 30 do 40 Din za 100 kilogramov več kot konkurenco v Vojvodini Če primerjamo to priborjeno ugodnost s kvarom, ki obstoji za mlinarstvo v Sloveniji si prav lahko izračunamo, da ie obstoječi bene lluzoren in je le slab protiutež za po geografski legi in naštetih okolnosti obstoje če zapostavljenosti. Mlini v Sloveniji morajo torej vztrajati na ohranitvi obstoječe izjemne tarife, ker jim le ta omogoča vsaj delno zaposlenost. Vsaka druga rešitev tega vprašanja bi pomenila upropaščanje te važne slovenske narodno-gospodarske panoge. Rešitev tega vprašanja potom reekspedi-cljske tarife bl služila zopet le vojvodinskim, zlasti pa baškim mlinom, našim mlinom pa ne bi prinašala nikake koristi, ker ninralo zaledja in izvzemši redke slučaje raz pošiljajo svoie produkte kot kosovne pošili-ke. Mlini v Sloveniji z vso odločnostjo odklanjajo rešitev tega vprašanja na označeni način, ker bi služil edinole mlinom v Baški ln Sremu, v ostalem pa bi bilo to novo orožje proti nam. Direkcijo državnih železnic prosimo, da se ne da izpeljati na kriva nečedna strankarska pota ter jo ponovno prosimo, da tudi nam nadalje ohrani trohico sedanje naklonjenosti. Slovenska mlinarska obrt In industrija na dalje prosi naše poslance in naš tarifni odbor. ki se v kratkem sestane v Beogradu, da posvetijo temu vprašanju, ki postaja na žalost od dne do dne boli nevarno, vso paž-nio, da tako reši od pamtiveka obstoječo slovensko mlinarsko obrt. Jakob Zadravec Ljubljanski trg Mm ni dne 1. marca 1926. 883 Cene se v preteklem tednu niso mnogo spremenile in so v glavnem ostale na dosedanji višini. Meso ln mast: goveje meso kg Din 15—19 jezik, jetra, ledvice in možgani 18—19, vam pi 9—10, pljuča 6—S. loj 7.50—12; teletina 17—20. jetra 25—30. pljuča 20: svinjina 20— 25, pljuča 10, jetra 15—20, ledvice 22.50— 25, glava 7.50—10; slanina 19—20. mast 26 —27.50, šunka 35, prekajeno meso 29—32. prekajeni parklji 10—12, prekajena glava 12.50, jezik 35: koštrunovo meso 14—15, ko-zličje IS—20, konjsko 6—8; klobase, krakov ske in debrecinske 40, hrenovke, safalade in posebne 35, tlačenke 30, sveže kranjske 30—40, polprekajene kranjske 32—35, suhe kranjske 67, prekaiena slanina 30. Perutnina kokoš, komad 25—35, petelin 30—40. Domači zajec 10—20. Ribe: krapi 26—32.50, linj in ščuka 25—30, klin 13.50—15. mrena 17.50 —20. pečenka 8—12.50. Mlečni proizvodi: mleko liter 2—3, surovo maslo 40. čajno 50 —55, kuhano 45, bohinjski sir 36. sirček 9— 10. Jaica par 1.75—2.25. Mlevski proizvodi: kruh beli 6, črn. in rženi 5, moka »0» 5.75, »1« 5.25. »3« 4.5J, »5« 3.75. »6« 3, kaša 6—7, ješpreni 6—8, ješprenjček 10—13. otrobi 2— —2.50, koruzna moka 3.50—4, pšenični zdrob 6.50, ajdova moka 8—9. ržena 5. Žito in stročnice: pšenica q 350 —360, rž 260—290. ječmen 240—250, oves 245—260, oves 245— 260, proso 275—300, koruza 210—215. aida 300—325, fižol 350—360, grah 400—600, leča 600. Zelenjava in sočivje: endivija kg 18— 20, motovileč 15—20, radič 10—20. zelje 3— 4. rdeče 4.50—6.50, kislo 2.50—3, ohrovt 4, karfijole 8—10, kolerabe 0.75—1, špinača 15 —16. grah 10—14, čebula 2—3, česen 15, repa 0.75—1, kisla repa 2—2.50, korenje 0.75 —i, peteršilj 12, zelenjave k juhi 8. Krompir: 1.25—1.50. Krma: seno, sladko q 75 — 80. polsladko 60, kislo 50, slama 50. Kur;a-va: premog q 40—46. drva, trda za m® 160 —180, mehka 100. Špecerijsko blago: Kava 40—76, pražena 56—100, sladkor v kristalu 13.50, v kockah 15.50, kavine primesi 20. testenine 9—12, pralni lug 3.75, čaj 56, riž 1—12. olje namizno, liter 20, jedilno 18. kis, vinski 4.50, navadni 2.50, petrolej 7. sol kg 4.50, poper celi 52, zmleti 54, paprika 20— 56. Sadje; jabolka 3—8, pomaranče komad 1.50—2.50, limone 0.75, rožiči kg 10. fige 10 —16, datelji 25, orehi 12, luščeni 35, suhe hruške 10—12, suhe češplje 16. Mariborski trg Sobotni trg je bil zopet zelo dobro založen. Slaninarji so pripeljali na trg 61 voz svinjskega mesa in slanine in 14 voz krompirja. Cene nespremenjene. Na zelenjadnem trg-u se že pozna, da se bliža pomlad. Posebno dosti je bilo dal.uatin ske karfijole, za katero vlada veliko povpra sevanje. Perutninski trg je bil včeraj slabše obiskan kot običajno, ker zbirajo perutninaT ji blago že za velikonočne praznike in pričakujejo da bodo cene poskočile. Na trg s senom so pripeljali kmetje 8 vozov sena in 4 vozove slame. Meso in mast svinjska kg 10.50—27, celih svinj 15—18. Perutnina: kokoši komad 25— 50, piščanci par 50—67.50, race, komad 25 —30, gosi 70, purani 50—125, domači zajci 10—14 Jajca: komad 0.75—1.25; Mlečni proizvodi: mleko, liter 2.50—3, smetana 12 —14, maslo, surovo, kg 40—44, čajno 45—60 kuhano 50, sir komad 4—9. Krompir: kg 0.75 —1.25. Zelenjava in sočivje: čebula 1.50—4, česen 10—20, zelje 0.50—4, fižol liter 2—2.50 pšenica 2.50, rž 1.75, ječmen 2, oves 1.50, koruza 1.50—1.75, ajda 1.25, proso 2.50, kar-fijoia kg 0.50—12, ohrovt, komad 0.50—3, kislo zelje kg 2.50—3, kisla repa 2, peteršilj šopek 0.25—0.50, zelena komad 0.50—5, zelenjava k juhi 0.50, endivija 0.25—1.50, glav- I nata solata kg 12—14, špinača 1. Sade: ja- j bolka kg 4—9, češplje, suhe 10—12. Krma: j seno q 80—90, slama 50—60. I Tržna poročila Novosadska produktna borza (27. t m.) Zaradi pretrgamh brzojavnih in telefonskih prog kar so povzročili najnovejši snežni zameti, mora odpasti redno borzno poročilo. — Francosko odlikovanje. Prezident francoske republike Doumergue je odlikoval bivšega češkoslovaškega ministra prosvete dr. Mark oviča z velikim križcem častne legije. Konzul Babka v ministrstvu zunanjih del ie bil imenovan za viteza častne legije. = Izplačilo divider.d. Za lansko poslovno leto izplača Novska dionička štediona v Novski po 5 Din dividende za delnico, C. A. Pachany in sin naslednici d. d. v Brodu ob Savi pa po 6 dinarjev, obe družbi od 1. mar ca daJje. — Kongres čeških mest. V nedelio 21. t. m. je bil v Pragi kongres češkoslovaških mest. Bila so zastopana skoraj vsa mesta v češkoslovaški republiki. Delegati so se posvetovali o zakonskem načrtu glede novih zgradb. = »Zadruga*. Februarska številka 34. let nika tega najstarejšega slovenskega zadružnega lista ie izšla ln prinaša med drugim gradivom tudi nekai prav dobrih člankov izpod peresa priznanih strokovnjakov. — Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. marca ponudbe za dobavo 300 ms borovih plohov: do 5. marca 4000 kg svinca v kladah: do 9. marca 3024 kilogramov bakrene pločevine: do 12. marca 350 komadov vod-ostansi-Jh stekel in 1000 komadov ročajev za lopate: nadalje do 5. marca ponudbe za dobavo 120 m2 li-noleia in 6. kom plošč iz umetnega marmorja: do 12. marca 30 komadov senčnikov. Pogoji na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 6. marca ponudbe za dobavo 249 komadov ogrrenih cevi. direkcija državnega rudnika v Vrdniku do 3. mar ca za dobavo 100 kg usnja za podplate in direkcija državnega rudnika v Brezi do 20. marca za dobavo 230 m verig. Vršile se bo do naslednje ofertalne licitacije: pri direkciji državnih železnic v Subotici dne 5. mar ca glede dobave 100.000 livarskega koksa in 1500 kg katrana; dne 19. marca glede raz nega materijala (barve, firnež, boraks, glicerin, kristalna soda, lek! itd.): 20. marca glede 15 komadov terniotov in ščetarskega blaga. 22. marca glede 3500 kg kositra; dne 24. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 5000 kg bombaža za ležišče ln pri odelenju za mornarico v Zemur.u glede dobave raznega blaga za mornarske obleke (sukno-plave barve, polvolnena tkanina, platno, gumbi, črni t rak i sukanec, zimske maje). 26. marca pri direk ciii državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega materijala (mavec, grafit, katran, boraks za lotanje, denaturiran špirit, solna kislina, soda. galica itd.) ter pri direk ciji pomorskega prometa v Splitu glede do bave dežnih in delavskih oblek, dne 27. mar ca pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 242 komadov avtomo bilskih gumijev. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. marca ponudbe za dobavo smrekovega lesa in bukovih plohov, do 5. marca oljnatih barv, do 9. marca čo-pičev in 1000 komadov prašnic; do 15. mar ca rezervnega materijala za vrtalni stroj. Pogoji na vpogled pri ekonomskem odeleniu te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 15. marca ponudbe za dobavo 300 komadov okroglih lopat Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 13. marca pri intendanturi Kosovske di-vizijske oblasti v Prištini glede dobave drv in premoga, 26. marca pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave spojnih PoaiMonsKa senzacija!! Damski ševro špangarji vseh velikosti Din 159'—. Isto znižanje pri drugih čevljih. uVOIKA", Ljubljana, nasproti 1257-» Mestnega doma. kopč (oslic) ln klinov za kopčanje. 29. marca pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave strojev in aparatov in pri direkciji državnih železnic v Sara evu glede dobave raznih matic, procepkov in pod-ložnic. Oglasi z natančnejšimi podatki v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. CURIH. Beograd 9.16, Berlin 123.7625. Newyork 519.625. London 25.26 In ena šest-najstinska, Pariz 19.13. Milan 208775, Praga 15.3925, Bukarešta 2.20. Sofi a 3.75, Varšava 66, Dunaj 73.2625. TRST. Devize: 43.85—44.10. Dunaj 349 —351, Praga 73.70—74.10. Pariz 91.50—92. London 12^.95—121.10, Newyork 24.S0— 24.90, Curih 478—480; valute: dinarji 43.50—44, dolarji 94.70—94.80. Devlza Beograd na drugih borzah: v Berlinu 7.387. Londonu (opoldne) 276. Ne\v yorku (ponoči) 1.7625—1.765. D. št. 10.295/Ib — 1926. Roparski napad na ambulantno pošto Kccevje-Ljubljana Poseben znak enega izmed ukradenih tisočakov. — Nagrada za izsleditev tega bankovca. Med tisočaki, ki so bili ukradeni o priliki roparskega napada na ambulantno pošto Kočevje-Ljubljana dne 10. t m. je bil tudi tisočak izdaje leta 1920.. ki je bil poškodovan. Poškodba je na strani »orača«, in sicer na desni polovici. Poškodba se pričenja nekako 15 mm od zgornjega roba in sega na desno čez sliko Zagreba proti spodnjemu robu. Poškodba je zalepljena s prozornim gu-miranim papirjem. Osebi, kj prijavi lastnika tega bankovca poštni direkciji v Ljubljani ali izroči ta bankovec najbližji pošti ali pa neposredno poštni direkciji v Ljubljani, izplača poštna direkcija posebno nagrado v znesku 500 (petsto) Din in še vrednost event. izročenega bankovca, če se ugotovi njegova identičnost z ukradenim tisočakom. V Ljubljani, dne 23. febr. 1926. Direktor pošte in telegrafa: Gregorič. Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon » Darujte za Sokolski Tabor! O. ZtJZE§€, gen. zast. Tavčarjeva ui. 11. MiaMhMMBIK^^ 1 B=d automobili lahki motocikii, bicikli. Vprašajte številne Peugeot-vozače o kvaliteti vozil in potrdili Vam bodo, da so Peugeot za vsak poklic v kvaliteti, varčnosti in sigurnosti obrata neprekosljivi ter vkljub temu najcenejši. — Svetovni rekord najmanjše uporabe bencina v posesti tovarne Peugeot. Osebni in potniški automobili ter največja novost 10/21 HP Doc Tourist Transport luksuzni; 4 sedežni auto, spremenljiv v par trenutkih v tovorni potniški auto. 1286 Zasigurane brezkonkurenčne nabavne cene. Pur, tei islilfl! Pr! Franu SvigeSJ na Bregu, p. Borovnica, se dobi vsaka množina prvovrstnih smirkovih plošč izsvetovnoznane tovarne Mayer & Schmidt, Offen- bach na Meni. Cene zmerne!) 62 , iiiibiiiiibmsdif ■ ,sSpectrum" d. d. f 1. Koiia, hlft in Krstit 1 tvornica ogledal in brušenega stekla S LJUBLJANA VII, • Medvedova ulica 38, telefon 755 ■ 67 Zagreb, Beograd, Osijek. J Sredlšnjlca: Zagreb. 5 Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko ■ steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh * velikostih in oblikah, kakor tudi brušene 9 prozorne šipe, izbočene ptošče, vstekle- • vanje v med. Fina, navadna ogledala. | XXX Provizijski XXX X X X X X X X X POTNIK se išče za dobro idoče podjetje železne in žične stroke. Oferte z referencami se vpo-šljejo na upravo Jutra pod »Vesten 34'. 1248-a X X X X X * lx X XXXXXXXIXXXXXXX aGonoDOODDnnnnnnnaaanoanDonnni o a • Vsled redukcije obrata se vrši v sredo, dne 2. marca 1926 ob 10. uri dopoldne na r&dniku V Trbovljah pn hlevu blizu rudniške šole prodaja večjega števila konj in se vabijo kupci. 1247-a lo hhuji lutJLO njijmuuuuLu.inr,ro:iu Štefan Ifincek auto-tapetnik In sedlar Tržaška cssta 9, Glince Specijalna delavnica za tapeciranje avtomobilov in otročjih vozičkov, izdelovanje denarnic, aktovk, damskih torbic, ter vseh usnjatih popotnih predmetov. eheebee Gostilna pri M St. Petra cesta 46 od danes naprej toči samo pristno dalmatinsko vJao specijalno belo in 0?olo Ia sa otoka Visa. 1236-« □□□□□□S Iz liorctansKe zgodovina je zajet roman Hidas* Spisal Ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 32, po pošti Din 1-'50 več. Izdala: Tiskovna zadruga v Ljubljani. „Hera" stavbna registrov, zadruga z o. z. v Ljubljani razpisuje vsa zidarska, tesarska, krovska in kleparska, mizarska, steklarska, pečarska, slikarska, pleskarska, ključavničarska in inštalacijska dela pri gradnji eno-dvodružinskih hiš. Ponudbe je vložiti v soboto, 13. marca 1926 med 15. in 17. uro v pisarni zadružnega gradbenega vodstva v Dalmatinovi ulici 11. Pojasnila, splošni in podrobni pogoji za vlaganje ponudb in pripomočki za sestavo proračuna se dobe v pisarni gradbenega vodstva dne 2. marca in 3. matca 1926 vselej med 15 ln 17 uro. Istočasno bodo ponudnikom dani na ogled načrti. Kompleten izvod pripomočkov in pogojev se bode Izdajal proti povračilu dejanskih stroškov. 1184 a Zsdruga si izrecno pridržuje možnost, da bo oddala de'o ne glede na višino ponujene celokupne vsote. Ljubljana, dne 17. februarja 1926. Zdravje je psi Ml Za uspešno duševno in telesno delo ter za uspeh v življenju sploh, je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo. — Ne mučite svojega telesa pri vsakem koraku z trdimi usnjatiml oetami, ker one povzročajo močne potreb jaje. _ Nosite tudi Vi PALMA.KAVČUK potplate in pete. VI se potem ne bodete hoteli in kakor več odreči ugodnem« in elastičnemu koraku. — Palma-kaučuk pete so trikrat tako izdržljive in še ceneje ko-usnje. 59, Stara, dobro uvedena trgovina z želsznme v velikem mestu Slovenije je ca pro ca]. Vprašanja pod »Zlata jama" na upravo „Jutratt. 879 Ivan Krošelj na Kette-Marcovl (Martinovi) certl St 15 prodaja do vellkonoCnlh praznikov razllino moSks dtoto, mo5iio perilo, kravate, moške in tenske nogavlos, ieaako volneno bta-o, svileno rnto, čerpo, bolo ln rnjavo honienlno ter ne drago mannlakturno btago po globoko snlianlk conah. asm p-1 " ■•' ■m.jj« ■ «i .im 111» OBJAVA. "S9-» Podpisana zavarovalnica izjavlja s tem, da g. GUSTAV VID1C iz Ljubljane ni v njeni službi, ni tedai upravičen sprejemati od strank katerekoli vrste zavarovalne ponudbe, niti inkasirati premije ali delnih zneskov premije kot predplačila. V LJUBLJANI, 24. febru»r}» 1928. „CROATiA" zavarovalna zadruga v Zagrebu Podružnica za Slovenijo v Ljubljani Oi K 08 vegonov Irn&oi drv ia kurjavo prvovrstnih, najmanj 6 mesecev starih, enako množino svežih ravnih BUKOVIH HLODOV VSEH OSMEKZIJ ia brez gič. DO lOOO VAGONOV zdravih, hrastovih ŽELEZNIŠKIH PRAGOV različnih dimenzij ter vse druge vrste lesa, kakor tudi najrazličnejša dažslne pridelke (seno, slamo, oves, fižol, oglje itd.) oferirajte, najraje franko meja (Italija) tvrdki: Evgen Prašelj Uvoz-lzvoz vsoh deželnih pridelkov ter kmetijskih potrebščin 1284 a Ljubljana, Miklošičeva cesta 28 I. za dame v vseh barvah, bombažaste Din 13-50, flor imit. 17-—, flor pristne23—, flor fine 28 —, svilene 40--za gospode Din 8'—, 10'—, 15"-, 20—. za otioke dinarjev 7'—, 8'—, 9-—, 10 — ,'/-a razpoiilja veletrgovina R. Stermecki, Celje, št. 20. Vzorci st pošljejo za 8 dni v pogled, ilustrirani cenik s čez 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Trgovci engros cene. —a—mg— M——M 4 PS Idealno motorno kolo za vsakega. Stane samo Mk 850'—. Zahtevajte i prospekt in pojasnila, katere Vam brez kupne | obveze pošlje Fran Vorsič, Maribor, | Vrbanova 19. — Iščemo rajonske za-1 stopnike. 1186-a | EB03 prostorno in suho, v sredini mesta ali v predmestju vzamem za stalno. Pismena ponudbe na J. K. poštni predal 40. Vsled opustitve moje trgovine mešanega blaga ter radi izpraznitve trgovskega lokala in pomanjkanja prostora, prodam po ugodnih cenah vse blago skupaj z . opravo. Medtem eno veliko sejmsko stoj- ' nico z neprcmočljivo plahto, dalje 10 kompletnih okvirjev za okna s šipami ^ in roletami. FRIEDR.CH JAKOU/iTSCH. CELJE g Klolmk brezplačno vsaka 10. dsma ' novega v modnem salonu E. Djukanovič, Ljub liana, Sv. Petra cesta 27 tpoleg hotela Tratnik). dobi stalno mesto pri podjetju v Ljubljani. — Reflekiira se samo na prvovrstno moč. — Pismene ponudbe z referencami na upravo „Jutra" pod „Radio telegrafist". Mati oglasi, ki stotijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda £0 par. Na|manjSI znesek Din 5"—. Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I" —. Najmanj«! intitk Din 10--^ pijSno uru- štvo iur.ta svoje članice aa 'redni občn: zbor ,g t nedeljo 38. t. m. 1. uri popoldne v dru-nij] prostorih m Rimsiii 3 Lšieitzba obvezna. 4612 Pravljice J. marca priredi Ate-mali dvorani Narod-: >ma večer pravljic. prii»"vedovala bo go pa Gorčeva, ki je po-f l» to.tnji sezoni ena riljnbljenejših preda-va-' Začetek oh 5. uri ne. Vstopnine ni. pose le prostovoljni ievki v kritje stroškov. 46SS Naznanilo! krojaštvo p < aznanilol >amsko Ingela Radovan - Borštnar -e je preselila * 8p Šiško, Verovškova »lira 4t. 22 (v novo hiso Ljubi j. mestne hranilnice) ter se cenj. damam cajtopleje priporoma. 4192 Dama samostojna. katera Jlnti-lj poučevati gospo-italtiatiščini. nai idooe Snažilec jedilnega orodja se sprejme t hotela «Slon». 4452 Pošteno dekle ki ina kuhati ter hoče 0j>rav!jati tudi druga dela, se i 4 č e za dve starejši osebi. Ponudbe na naslov: J. Stjepučin, trgovec v Sisku. Hrvatska. 4047 Travno goro (cbSina Sodražira) Iščem lovca ki bi ob-nem vodil gostilno. V poštev pridejo le Učenca krepkega in zdravega. la trgovino mešaneira blaga iščem. Preduost imajo tisti, ki so dovršili trirazredno meščansko šolo — Franc 0»et junior, Vransko. 4421 Gospodinja katera razume vsa dela pri posestvu. mlajša, samostojna, se takoj sprejme — Ponudbe na upr »Jutra« v M.iriboru pod šifro »Gospodinja*. 4543 IJrarskl pomočnik dober. se sprejme takoj proti dobri plači v zasedeno ozemlje. Naslov v uit. »Jutra.. 453« Iščem postrežnlco od 7 zjutraj do 6 zvečer V ajdov pove uprava »Jutra. 46114 Pnstrežnlca imitena, išče drla puldaneke ure " upravi .Jutra*. Lesni manlpulant l Itirileino prakso is dobrimi spričevali Išče službo, najraje v Sloveniji ali Br. vatskl. Nastop po dogovor« Pismen« ponudbe na upravo •Jutra* v Mariboru pod . 441» irr.i.M Naslov 4639 Pekovski pomočnik Kuharica *fa. zmožna voditi tudi več je gosjiodinjstvo. i I f e mesta Natlov pove uprava «Jutra». 4455 Posredovalnica služb Rezlka Plahuta, LJuh>Ja.a, Mestni trg 25 1 ima v evidenci najholjše kuharice, sobarice, natakarice in služkinje VIju i no se pri[»oroča za obilna (tudi pismena) naročila. 4526 . taki prosilci, ki so v vseb ponudbo na "upravo 1 panogah gozdnega lova -pod »Pcrlektna». »nu, jelen, medved, volk. 4695 ''''J1 petelin — temeljito j izvežbani in ki se ali »ami. ! ali njih lene razumejo na gostilniško obrt. Travna crora leti na samem, sredi «'OZ'!a. 1 'A ure od selišč, 900 m visoko; mimo vodi zvezna pot Kočevje—Ribnica— DTara—Prezid. — Gostilna stoči letno približno 60 hI vina. 3 hI žganja, ima eiM(r.. trafiko Lovec bi imel go- I ... , . ... . stilno na račun. stanova,1« ',uj™u .n knjižnco nje. drva. njive Itd. - " »«*■ l"*?'r ' Dr. Ivan Lovrenči«. Ljub- « »<*>'- D,u m Ijana. predsednik »Slovenskega lov. društvu. 4011 Stainpilje „ tlaje S. Petan v Marica 'na.-proti glvanega ko- Irora. 71-» Šivilja samostojna, z dobrimi spri-Čevali. se tako^ sprejme |.r«»ti dobri dImci v -talno službo. — Ponudbe oa podružnico »Jutra* v Mariboru 4548 jike za legitimacije rinjs najhitreje fotograf Hib»er, Ljubljana. »tva2orjev trg. 1C8 Egamnara— RafTo-kliirka spravlja sestave. de- n!nša!ke in akumulatorje Polnitev akumulatorjev Ho^cc. Ljblj kreditna L„ ka 25-a II ruriena šivilja drfele »prejme vsake vrelo na dom. kakor: msfco in moško perilo, ob-vsake vr«te in obleke ,pppviso P»prrnmf *n jx trgovin po nizki i'ride ».-kai m ii na Naslov pova uprava r»». " 4569 Vu!!(an!zira r;?t»- g u m • ; • parna ilkanizaiMja V Škafar v Ljubljani Kimoka ee?t» «1 270 "T. RABIČ *} Ljubljana lORSK^. Vinogradniki i sp-jzirjajo na vinograd-^•ke briz^alnice. katere iz-•;e pod zaniko »Kmet, ino in z triletno guran-i ter oddaja po brezkon-^r.nini ceni Ferd. Kmet, ;-r v Trebnjens. 4577 jostllna in mesarija GoPar v Dravijah X n občinstvu vljudno r;.. _ Toči priznano vina in izborna po-'■' a z gerkimi in mrzli- " jmlili. 4585 'oranje novih In čišSenje starih parketnih tal trtšu^t! Franc Vrt.čnik na lezjski cesti št. S. 41S81 Pekarijo Za slikarstvo nadarjenega dečka sprejme v učenje na 3 leta ob svoji oskrbi. Josjp Božič, Svabiieva ulic« št 1 (Trnovo). 4371 Kontoristfnja zanesljiva, » vseb pisarniških poslih verzirana moč z znanjem strojepisja in samostojne sloveusko-nemške korespondence, 6e išče za takoj. Istutam se sprejme starejša prodajalka za tr-' govino z mešanim blagom, fleflektira se le na prvorazredno mi.t ki je popolnoma izvežbana v Biešani stroki. Plača dobra. Hrana in stanovanje v hiši — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Prvorazredna moč*. 4368 Mladenič star nad 18 let, ali vojaščine pro-1, trezen, pošten ia krt^iak, s« sprejme v trgovsko hišo oa neieli kol sluga ali hlapec k 1 konju. 0(>ravljal bi tudi druga domača dela. Ker je služba zaupna, se zahtevajo le najboljša si>ričevala in priporočila. Takojšnje ponodb« je poslati pod »Priden in pošten mladenič* na apravo »Jutra*. 4367 Krojaške pomočn'ke in prikrozevalce za fino delo rabim. — Pouu.ibe na naslov: Jeloviek, Ljutomer 4359 Pletilka dobro taurj»-na s« »prejma takoj v stalno tluibo. — Poizve s* v Bolni dolini 11/18. 4322 Perfektna sobarica pridna in posiena, ki zna tudi nemško, se sprejme takoj. Naj ee ogla>ljo «amo takAnr. ki imajo dobra dolgoletna izpričevala Naslov v opravi «Jutra*. 4273 Korespondentinio samostojno * hrv. ia nemškem jeziku, periektno Btenografinjo. iSČe indostrij-eko podjetje v Mariboru — stanovanje. Ponudbe * podatki pod fiifro »Sluga tt»» aa upravo «Jutra*. 459t> dosedaj samostojen mojster , gg { t taf populnoma iftče službe. Ponudb« na . . upravo «Jutra» pod znniko •Pekovski pomočnik*. 4132 Perfektna kuharica iftfte mesta v hotelu, rentav-raeiji ali pri boljši privatni rodbini v mestu ali na deželi Nastopi lahko takoj ali pozneje Naalov pov#> uprava «Jutra*. 4332 Snitfresar izurjen, iftfi* služb* ▼ tovarni za čevlje — Cenjene ponudbe na up.avo «J'itra» pod lifro «515». 4316 Za naš papirni ^troi na katerem se izdelujejo enostrani gladki p..pirji — iščemo strojevodje, i strojne pomočnike in vodnike rotarij. brzovaljarja (Rota-tions-SebnellroIler - Fflbrer). Ponu'he z o7Prt>'pp'n- sedanjih cameščenj in pre- pi.*10 Šofer zanesljiv, ki je dober avto- monter, se sprejme. Pismene ponudbe x natančno navedbo zmožnosti, slnžbe, starosti in zahtev na poštni predal 113 v Ljubljani. 4500 Več krojaških pomočnikov za fino dam ko delo sprejme takoj «Klite», Prešerno- va ulica 9. 4646 Službo blazajničar-ke ali prodajalke mešane stroke išče trgovsko naobražena gospodična. Ponudbe na upravo «.Turra» pod »Pridnost in poštenost» 4466 Mesto voditelnce želi gospodična srednje starosti. podjetna, samostojna, z večletno tre. prak-o. ? SfttMIft Din kavrije Sf»r»'jme me^io kakega oddelka, podružnico ali trgovino na račun. Ore kot f»omoč lefu ali kot družabnleii le v dobro fdočo rreovino Cenj ponndbe na upravo ».ln' ra -v Mariboru pod »Zmožna* 4411 Kontoristinja s petletno prakso, perfektna v slov. in nemški ko-respondenei. kakor slov in nem stenografiji ter kuj govodstvu. želj prenieiiiti mesto — Cej»*ne ponudbe prosi pod Hit ro »Marljiv« in vestna* na upravo »Jutra* v Mariboru. 4542 Izobražena gdč. sprejme me>to sau»o>tojne gospodinje, ozir k otrokom brez matere v Ljubljani ali v okolici. Ponudbe poo • Poštena 26» na upravo »Jutra*. 4534 500 Din dobi kdor pre>krbi stalno elužbo sluge ali skladiščnika treznemu in vestnemu možu. — Ponudbe na upravo »Ju:ra» pod Šifro »Zanesljiv 2819» 4514 Gospod:čna samostojna knjigovodkinja. dobra slovensko-nem>ka ko-resp«indeiiiinja in hitra strojepiska. i če primerne «luž-be. Cenjene nonudhe poo »Zanesljiva 363» aa upmvo »Jutra*. 456t> Skladiščnik i i č e mesta j*i kakšnem večjem podjetiti Zmožen je položiti kavcijo Reflektira na stalno mesto Ponu'be na upr. »Jutra* pod šifro »Vesten*. 4556 Gospodična sobarica, vešča tudi šivanja. išče mesta v kaki tr-jrovini ali pri boljši družini Naslov pove uprava »Jutra* 4568 Gospodična izobražena šivilja, želi službe pri boljši družini za hišna in kuhinjska dela. Ponudbe na uprsvo »Jutra* v Mariboru pod »Novinka.. 4414 Trgovsko ?7ohraže-na gospa samostojna moč. vešča tudi pisarn del. spreime vsako primerno nameščenje. naj-raie izvpn Event. položi sono Din kavcije Ponudbe (Nid »Zmožna 2606» na upr. .Jutra*. 4268 PREMOG —CEBIN Wol!ov» 101 Telefon: 56. 481/1 Grabile vseh vrst in drugo leseno poljsko orodje dobavlja U Ceseuj, Kranj. 4214 Elektro-Rubln brusilne plošče vseh vrpt, Izdelek tvrdke Mayer k Schmidt Olferhach. zastop. stvo io t a I o g a Rudolf Deržaj, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. 4046 Avto najboljše italijan znamke. S> H P. lestsedežen. elektr.. skoro nova guma in rezer-va, izvrstno vzdržan, se poceni proda. Vprašanja |>od • Zanesljiv avlo* na upravo • Jutra*. 4384 Volna se proda Naslov pove uprava «Jutra» 4*47 Nov stroj za ročno iadelavo dvorezne cetnent. stre?. ooeVe z rezervnimi deli in 600 modeli se ceno proda — Naslov pove uprava »Jutra* 4361 Učenka nad 15 let stara, močna, »e želi i7učiti v trgovini na deželi ali v mestu — Vaslov Marija R o ir e I J, r,or. Nemška vrne. Trebnje 4380 Vrtnar oženjen. vešč slov ln nem jezika, išče službo mi kaki graščini ali vili Ponudbe l«id .Vrtna: 48* na upravo »Jutra*. 4521 V službo želi vstopiti k večjemu tr^. ali industrijskemu podjetju resna, zanesljiva gospodična z desetb-tno pisaru prakso. (M-rfektnim znanjem nemščine in italijanščine poteg slovenščine. — Je izvrstna strojepiska, korespondentka lu knjigovodkinja Cenjene ponudbe do 20. marca I-od značko »Elektra* m upr. »Jutra*. 4638 Dijrk tehnične šole išče kakršenkoli postranski zaslužek. Ponudbe na upr. ■Jutra* pod »Vesten 2916*. 4657 Službo hlapca aii sluge išče Vence Bitenc, Sir:.ž:»te it. 46 pri traiijU. 4420 Fotografi! Sprejmi ui ne^at*v retnšo na >lom. Reliektanti naj puste ua>lov v upravi »Jutra* pod »Retuša*. 46o0 Kateri mojster bi vzel pridnega, brihtnegi I61etnega lanta (pol.-iroto) v pouk a celo oskrbo — Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Priden fant». 4666 Gospodična absolvent inja trg. tečaja, vešča tudi slovenske stenografije ler strojepisja, po možnosti pisarniških del in srbohrvaščine, išče primernega me^ta za takoj ali Velikonočne razz?edn?ce in druge, pisemski papir it^ na debelo in drobno ku, .te najceneje pri L. Pevalekn v Ljubljani. Židovska ulica. 446« Več spalnih oprav Iz hrastovega, orehovega in mehkega lesa po nizki ceni troda Josip Kurnik. Zg. L* Wa 61. 4491 Pipe Iz medi za pivo j»rodajo. Naslov pove uprava «Jutra». 4481 Sveže ribje olje najboljše znamke se dob v lekarni dr. O Piccoll Ljubljana I unajska r 6. NaroČila se točno izvršu jejo. 480/1 Antikvitete Proda m zelo lepa bela ro-koko garnitura in več drugih starin v Tavčarjevi ul. št. 6/1, desno. Ogleda •« dnevno od 10.—11. ara. 460« Avtomobil znamke Laurin-Klement, 12 do 14 k •.. porabljiv ca tovorni in osebni avto, pripraven posebno za gg- potnike in »eiinarie. v prav dobrem stanju, novo ^ pravljen, «e poemi proda. Pojasnila 'aje 1'dovič A Lampe, Novo mesto. 4437 Amerikan. blagajna National-Registrier. za detajlno trgovino za 8 prodajalcev, z 8 predali, se proda Ponudbe pod značko »Blagajna* oa npr. »Jutra* 4502 Kupim pisalni stroj Ponudb« ■ navedbo znamke na upravo »Jutra* poo »Podjetnik*. 4481 Stalno kupujemo les hrastov, okrogel la rezan, gaber, jasen, oreh. Javor; suhe pararelne in konične smrekove desk«, suh tesali les is kostanjev taninski les. — Obvezne ponudbe na naslov »Jadran*, izvoz lesa. Celje. 4472 Fotosp?rat t X 12 kupim. Ponudbe t navedbo cene pod »Foto* na upravo »Jutra*. 4662 Otomano zajamčeno snažno, preoblečeno. kupim takoj. Ponudbe na «pr. »Jutra* pod <8t. 3» 4700 Nova družinska hiša M proda v okolici Ljubljane. Naalov T upr. »Jutra*. 4584 Stavblšče v mestu se proda. — Naalov pove uprava »Jutra*. 4618 Žago (Kreuttgatter). zraven dre hiši. kovačnica, 4 občinski deli. vse novo zidano, ob železniški postaji, prodam ali zamenjam za gostilno ali drugo dobičkano*no posestvo. Plačilni pogoji zelo ugodni. J os. Sernko, Račje 4551 Žensko kolo proda na Poljanski e. št. 17/1. 4649 Polpokrtta kočija oljnate oei, velik brek za 14 oeeb. sanke za 4 osebe ter več parov konj. opreme m&m^^- ^^^^B^^^raoM MJS2SM Stroj ra rezani« rezanice kupim Ponudbe pod »Uro »Rezanica* na up«. »Jutra. 4681 Prodam razne knj'sre: Herder. Lessing. \Vieland, . . Bulwer, Cooper, Gersticker meni ponudbi naj itd ter uekaj omar in dru- znam kraj in cena posestva gega pohištva. Mikloiičeva Naslov pove uprava »Jutra* Kupim hišo eno ali dvodružinsko. aii parcelo v mestu ali v neposredni bližini. Posredovalci se odklanjajo V pi» na- cesta 6/U. Usnjatih odpad ov od sukenj. prodam 40 kg. Naslov: Pregled, Ruše pri Mariboru. 4672 Acetilenska luč kompletna, se proda. Cena I« dogovoru. — Pojasnila daj« Hecelj, 81. Jernej 4683 Otroški voziček se po nizki ceni pro a — Naslov pove uprava »jutra* 4099 Prodajam vs« vrste svinjskih in govejih črev svinjski satligi to original, bezluknjen meter po <5 p., suha goveja čreva meter po 1 Din. Roba zajamčena. iz[K)d iOO metrov se ne po^ilia in le prori povret-u. Sovič ta V al petič, Kiavni-.a, Zagreb BJitf 4248 Proda se posestvo lepo, v izmeri 7 oralov, od tega 2 orala prvovrstnega vinograda, ostanek njive, travniki, gozd, stanovanjsko poslopje Itd. Plačilni pogoji ugodni. — Pojasnila daje »Oskrbništvo graščine Bori*, pošta Sv. Barbara pri Ptuju. Zadnja postaja Uoskanjci. 4600 Dellkates. trgovina večja, dobro Idoča v Mariboru, na najprometnejli ulici. s« po primerni celil proda. Vprašanja na tvrdko Novosel in drug, Maribor, Gosposka ulica L 4550 Dobroldoča trgovina staro vpeljana, na prometnem kraju na deželi, m odda z vsem inveutarjem in skladiščem v najem — Pismene ponudbe na podruf-nico »Jutra* v Maribor« pod »Nizka najemnina*. Lokal pripraven za mlekarno ss odda Naalov pove uprava »Jutra*. 45SS Gostilno na račun dam v prometnem kraju. — Cenjene ponudbe na uprava »Jutra* pod značko »Gostilna it. 100*. 4601 K'ša In posestvo z vsemi obratnimi sredstvi in živino, je naprodaj v Hočah pri Kočevski reki. Naslov pove uprava »Jutra* 8935 Štrukelj. Ukoj v najem za dobo -10 te', s celim inventar- Naslov pove uprava 1 pOI)u"!be pod »Koresponden-tinja. na Aloma Company, Ljubljana, breij« 1. Cankarjevo aa-4485 ^ k modrc.ee, ž mnice. »kot tudi \se druge ,'etni ke 'Zd Ike nua po znamo Mihnih cenah ran Jaier, tapetni, L ubljana, 'olodvurs^a u.ica ^7. Vav.ia točno m ceno ■ Delavnica ^popravila čevljev vrat. ss priporoča. — inorna in iina izde-Naslov pove uprava 4509 Izvežban šofer z daljšo prakso za »Ford* avto «« takoj sprejme v stalno služlio. Naslov pove uprava »Jutra*. 4464 Manufakturlst i nekaj kapitala za soudeležbo se išče k dobro idoči Na opr. »Jutra* trgovini, pod «5555». 4459 Žagov^dja vsestransko v. rziran. ki J* obenem kalkulator, manipn-lant in vešč vseh pisarniških poslov s padajočih v to stroko, se sprejme. Ponudb« s prepisi spričeval in zahtevki na apravo »Jutra* pod značko »Samostojni ža-go vodja*. 4443 Donašalko jedil Mecfa in eno znč tnico z dobrim » ... stiričevalom »prejme hotel teli poštena vdova. Naslov mogoče v - -- .— .i j^vc upr cJuLia.. 4o74 - Začetnica službe v pisarni ali kot blaga jničarka Za poštenost se položi zahtevana kavcija. Naslov pove upr. »Jutra*. 4584 18'etni irl^denič iSče službo sluee ali kaj eličnega Razpolaga z last- srednjih let — izobražena, nim kolesom. Naslov pove jir» na m j>oštena. z vetlet-uprava »Jutra*. 4592 nim spričevalom, pro>-i me- 1 sta v večjem ali manjšem hotelu, sezijsko ali letno službo Zmožna je ob enem tudi sama voditi hotel. — Nastopi lahko takoj. Naslov pove nprava »Jutra*. 4249 Spretne delavke se iščejo za lahko in snažno delo. — Istotam se sprejme več čevljar, pomočnikov Reflektira se samo na poštene in pridne moči Natančna poje-nila daje tvrdka M Maher. Tržaška e. št 9. nasproti tob. tovarne v Ljubljani. 4651 Urarskl pomočnik dobra moč se sprejme takoj ali pozneje pri firmi Z a j e e, optiL, Ljubljana. 4618 Vrtnar, pomočnika (ali vrtnarja sanica) dobro izvežbanega, iščemo. Ponudbe s spričevali in z navedbo zahtevane plače na Kendovo grajsko upravo na Bledu. Hrana, stanovanje »n pranje v hiši. 4305 Frizerka dobra ondnlerka. manfker-fca. more takoj nastopiti. Plača 700 L>in mesečno in 10 % od dobička ter cela oskrba. — K«nkovič, fmrr. Petrinja, Hrvatska. m^stu Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Začetnica*. 4668 Miadenič vojaščine prost, se želi iz-učiti dimnikarstva. Ponudbe oa upr »Jutra* pod &iiro »Marljiv ^927». 4664 Hotelska sobarica Drva odpadke od žage hi parke-tov. kratko žagane, dostav-Ija na dom po 20 para kg parna žaga V. Scagnettt. Ljubljana. 63 Steklena :trešna opeka je zopet v zalogi pri Zdru opekarnah, d d v Ljubljani 4SS Lokomobilo 2K H P. VVolfovo. rabljeno, dobro ohranjeno in polno-jarmenlk (55 rm premera) proda Joško Majaron, Borovnica. 70 Vrhniško opeko premog in div* do!«ite naj-ceneje pri Vinko K r ž e t n Trnovski pristan štev 22. 8 Francosko kolo moško, športno, ie nikdar rabljeno, najnovejšega tipa, se proda za 2500 Din. — Naalov pove nprava »Jutra* Kkio aparat, motor in dinsmo v dobrem stanju, se proda Naslov pove nprava »Jutra* 4622 Motorno kolo B S. A., 8H H P, ohranjeno, z električno razsvetljavo «Bo«ch» se radi odpotovanja ugodno proda. v »Jut Steklenice od kisle vode, se kupijo v večji množini ali tudi posamezni komadi. Naslov pove nprava «Jutra*. 8105 Enonadstropna hiša « balkonom, v »red i ni mesta Brežice, s 16 sobami, kuhinjo. 2 kJeti, pralna kuhinja. 2 drvarnici, vrt za zelenjavo :n sadonosnik, v hiši je vodovod, elektr. razsvetljava in angleška stranišča, se prostovoljno proda. — Risa nosi letnih 48.600 Din najemnine Cena po dogovoru Ponudbe sprejema trgovina (Jmek. Trgovska hiša pripravna za vsako večjo obrt. » lepem prometnem t r g n Slovmije. kjer je erezko poglavarstvo, sodnija, davkarija, otarjat itd. se takoj proda Ponudbe na upravo »Jutra* pod anačko -Trgovska hiša*. 8612 Posestvo njive, travnike, gozdove in vinograd od 5—20 ha, poleg železniške postaje, prodaja: Franc Novak, Breana št. 5. Brežice. 2827 Kupci, pozor! Proda se v predmestju Ljubljane enonadatr. hiša s velikim vrtom, pripravna za obrt., s dv6tna pro»-tiina stanovanjema, po zelo nizki ccni. Ponudbe na upmvo »Jutra* Dod »HiSa 81. 2697* 4344 Kišo s velikimi kletmi !n vrtom na Ježici štev 68 ugodno prodam. — Pojasnila daje lastnik Istotam. 4317 Majhna vila ali vili slična hiša v Ljubljani se kupi. Ponuditi na poštni predal 129, Ljubljana Krasno posestvo približno 33 oralov, ^ ur« z vozom od glavnega kolodvora v Mariboru, z gosposko hišo in obeežuimi gospodarskimi poslopji, moderno poljedelsko opremo, ob okrajni cesti, v neposredni bližini državne ceste je po ugodni ceni naprodaj Interesenti naj stavijo pismene pouudbe na upravo »Jutra* pod mačko »Krasno poaestvo*. 4506 Večje posestvo se kupi. Ponudb« pod šifro »Posestvo 2816» aa uprave »Jutra*. 4511 nišo vfli slično. euonadstropno, novo, dve stauo vanji, prostori za skladišče in trgovino ter za tretje stanovanje, prodam po nizki ceni Hiša se nahaja 300 m od kolodvora Skolljica, s hlevom in 2000 ms vrta, električno razsvetljavo. Re*n« ponudbe na upravo »Jutra* pod »Ugodna prilika 2916*. 4674 Pupe Hišo (moške modele) za izložbe u manJ5o trgovino, tudi t kupi konfekcijska trgovina g0ft|iino, kupim ali viamem Jeloviek, Ljutomer. 435? T najem. Si|Tar, Ljutomer. 4542 Za Izdelovanje ce-metnih Izdelkov kupim vsakovrstno orodje in stroje. Naslov pove upr. »Jutra*. 4360 Staro železo in stare kovine vseh vrst kupuje Fr Stupiea. trgovina z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani, Gospoevetska cesta štev. 1. Naslov pove npr. 'utra*. 4632 Kuharica samostojna, išče primernega mesta. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Poštena 15». 4591 Absolventka meščanske šole z malo maturo. vešča stenografije m strojepisca, išče primerne službe1: Ponudbe pod >„ro »Marljiva 2830. ca upravo U!'r"TI 'Julr1' 4607 .rljiva »Jutra*. Šivilja Jomtna moč. se pripo-541 ra izdelovanje oblek Perila. Pri le v hišo ali delo na dom. , — 'T pove uprava »Jutra* 4630 š^Bemu občinstTu t m»-in okolici naznanjam, da izdelujem obleke • najnovejšem kroju t 125 Trgovski pomočnik železninar, agilen. samostojen. zanesljiv prodajalec in strokovnjak, dobro priporočen. vešč slovenskega in nemškega jezika, dobi dobro stalno službo. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »ifro »Merkur*. 4442 Trgovski vajenec it boljše rodbine i« ■ dobrimi spričevali se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod značko »Pošten 102* n» npravo »Jntra*. «28 Konjski hlapec ki je vajen poljskega dela dobi mesto v Ljubljani. — Naslov pove oprava »Jutru* 4664 Pozor, modni srloni ?n po^ietni^l! Kdor izmed Vas si želi dobrega modelirj.i-prikrojeval-5 ca v najnovejših mnnai, damske. moške in uniiorm. obleke pariško-anirl kroja, naj pošlje ponu-llio po T • Modelir* na upr »Jutra*. 4575 Služkinja i dobrimi *pri&'-vali. zmožna vseh hišnih del in nekoliko kuhanja, ieli pre- meniti mesto. Naslev pove 4678 Hišnik išče siužbe kot sluga, gre tudi v gostilno sa natakarja. Naslov pove uprava »Jutra*. 4677 Posredovalnica služb — Mrak Kopitarjeva nlica 4, poleg _____ ___zmajskega mostu, nujno po- ? !•>> Din. Matija Remškar, I trebuje gostilniške knhari-L06€t« 3, cesta na Dobrovo ce, natakarice, služkinje ln 4447 i hotelsko sobarico. 46& Išče se prodajalka ali prodajalec, starejša dobra moč, i nekaj kavcije, pojiolnoma izvežbana v delikatesni trgovini. Ponudbe pod »Delikatesna trgovina* na upravo »Jutra*. 4586 Strojepiska perfektna, obenem stenografinja, popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika se sprejme. Ponudbe pod »Resna 2928* na upr «Jntra». 4685 Prlkrojevalec(ka) (berrihter-ica) in 1 štepa-rica. prvovrstne moči, za najfinejše galanterijsko delo se iščeta. 0*ebe z večletno prakso naj se javijo aa naslov*. Ivette, nroiZ-vodnia luksusnih cipeia — Zagreb. Ilica 36. 4679 Potnik v Sloveniji dobro vpeljan, zanesljiva, starejša moč s avtom, i&če zastopstva proti proviziji. Ponudbe pod »Provizija 883* na upr.ivo »Jutra*. 4608 Bo!?Š3 dekle pošteno. iSče mesta pri boljgi družini. Naslov pove uprava »Jutra*. 4810 Kavarni natakar vojaščine prost, ki govori vfč jezikov, išče službe. Ponudbe na upr. »Jut^a« pod »Celje*. 4631 Knjigovodja korespondent slovenskega, nemškega in Italijanskega jezika. iSče nameščanja za popoldan. — Ponndbe pod »Pnuoldan* na apr. »Jutra* 4696 800 Din nagrade 'obi. k-'or pr#- kri »i »»talno lužbo trgovskemu sotru 1-~uku s l.iletno prakso kot i-kladiščnik. |>otnik špecerijske stroke in d»*ž pridelkov ali slično primerno slu-U>o. Ponu be pod značko »Asrilen 2925* na npravo »Jntra». 4890 Notarski kandidat s prakso išče službe. — Naslov pove upr. »Jutra*. Grlčar & Mejač Selenburgova ul'ca Pravi angleški gumiolašči od 200 Din naprej Nepre-močljivi lodni za pelerine, plašče io športne obleke. 80 Motorno kolo dvojna prestava, pogon t mesta, prodam za 6000 Din. Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod «6000». 4413 Radio amaterji! Zahtevajte od Vaših dobaviteljev aparatov, samo baterije ^^ («Vn rt 3 ker boste samo tako gotovi izvrstne kvalitete. V Stružnico za les (draksl) kupimo. Ponufto« z navedbo cene na na-lov: ^ ^ A Šinkovec, d. d. Grosu - mi*tiL I je pri Ljubljani. 4503 Enodružinsko hišo v dobrem stanju, z nekoliko vrta kupim — najraje v Šiški. Dopise na upravo »Jutra* pod značko »Takojšnje plačilo*. 4570 Maihna kmetija in lepa domačija z velikim sadnim vrtom in velikim umetnim čebelarstvom v ugodni legi. 15 minut od Novega mesta se proda — Poda se tudi samo kmetija ali samo čebelarstvo t 200 kg trčinega medu. Pojasnila dajeta Brata U d o v č. Lepa hiša pri kolodvoru, pripravna kolodvorsko restavracijo, 6 sobami, kuhinjo, pralnico, 2 kletmi, lepim vrtom, ž njivama in novim cospo- Sobo kot pisarno oddam. Naalov pove upr. »Jutra*. 46* Poslovni prostor tremi oddetki ae odda ▼ Ribji ulici l. 464T Gostilno na račun išče poStena ln zanesljiva gospodična v mestu sli na deželi. Ponudbe pod značk* »Prometni kraj* na upravo »Jutra*. 4667 Sobo s kuhinjo opremljeno ali oeopremlj.. no išče zakonski par bre. otrok Ponudbe oa upravo »Jutra* pod mačke »Mira. stranka Ui*. 4301 Mesečne sobe posebnim vhodom odd. hotel Tratnik. 4241 Sostanovalec se sprejme t 1. marcem. Naslov pav« uprava »Jutra* 4240 Lepa, zračna soba se odda enemu ali dvem. gospodoma. — Naslov pov. uprava »Jutra*. 4348 Opremljeno sobo po možnosti v bližini sodnije, išče soliden gospod 1. marcem Cenjene pogoji pod značk. nudbe • »V bližini »Jutra*. nije* na upr. 432? Večjo sobo ali pa sobo a kuhinjo (Š6. ve* dan odsoten zakouskl darskim poslopjem, naprodaj par. Kdor bi imel tako — Dalje se tam proda: go-S|>odarsko poslopje s trg lokaluu, skladiščem, kletjo, novo ledenico z ledom, hlev za 4 konje, velikim podstrešjem. popolnoma zaprtim dvoriščem Cena po dogovoru. — Naslov da Karol Breznik, Cel j«, Dolgopolje ul. L ®31 Posestvo v Mariboru in okolici, od 22.000 Din naprej, 1—50 oralov, hiše, vile t praznim stanovanjem. gostilne, mline, trgovine, stavhišča. se prodajo, kupijo, dajo in iščejo v najem. Naslov: Gospodarski oddelek «M»rstan» v Mariboru. 4673 Vrt hi njiva se vzame v najem Ponudbe pod »Takoj 2926» na ur* »Jutra*. 4683 Zlato, srebro in srebrne krone kujiim ter plačam po najvišjih cenah F Cnden. Ljubljana. Prešernova ulica 1. 40 Drva ln oglje kupuje io prodaja samo na vagone, proti takojšnjemu plačila Rudolf Zore, Ljubljana. Koafljeva ulica 15. 81 Kože kun. polhov in vseh divjaSin kupuj« celo leto D. Z lravič. Ljubljana. FloriJanska ulica 9. Hlode smrekove in jelove. o,. 25 cm sr. premera tranko Domžale, kupim. — Cenj. ponudbe na naslov: Jos. Rus, parna žaga, Don » 4608 Trgovski Inventar za trirovino z mešanim hladom °e poceni pro'*» v Pn- vini'ki dolini. Ponudbe na : . , . „ - podružnico »Jutra, v Ma- rabljenih, se kupi 40 ml ribor« pod »Kompleten*^ N«1" P°™ IPrlTl 7??efc na 4 kolesa nosilnost 400 kg. l diro. ktsonem m ganikami. ter vinski sodSek Dvnatno stroj S40 Volt, 18--20 K W. za enakomerni tok, ie rabljen, a dobro ohranjen kupim. Ponudbe na upr. »Jutra, pod »Dyn&mo». 4583 Okna In vrata kupim. Ponudbe s navedb« velikosti i« s kratkim po- 200 ha bukovega gozda mladega, po večini 15—20 la dajeta Brat. u d o v e. |"J' strojno mizarstvo v fToz/ iežT ni Boču i polT čanah, 15 minut od kolodvora. — istotam se proda majhna vila t gospodarskim poslopjem in zemlji&č.em. Ista oseba Ma?bno posestvo z enodružinsko hišo in gospodarskim po-lopjem. na perif« riji Maribora, se po ' proda tu li okoli 2 ha gozda nizki ceni proda. Naslov ▼ občini Turjak na Dolenj- pri podružnici Mariboru. »Jutra* v 4546 zaR^Vprodarnl^ VpraZanja » jgg* ^ na naslov- F. R.. Dep, 10 miuut od poit% separirau vhod in elektrik^ oddam za 800 Din. Trnov, ska ulic. 15. 451S Akademik išče s o b o z zajtrkom mirnem kraju. Naalov pov« uprava »Jutra*. 4508 Dve prazni sobi se takoj oddaš ta skupaj ali posamezno. NmIov v upravi »Jutru. 4507 Prazna soba 1 velika, ali i manjši. M išče. Ponudb« z naslovom tn navedbo cene pod šifro .Pomlad 2810» ca uprav« »Jutra.. 449« Stanovanje 2 sob s priiikllnaml se od. da za 1300 Din v Koeeek«-ga ulici 20. Trnovo 4574 Gospod se sprejme na hrano i. stanovanje. — Naslev pov. uprava »Jutra*. 458S Trgovski lokal v prometnem kraju se išče. oziroma se prevzame dobro idoča trgovina Ponudbe s podatki na apravo »Jutra* pod tnaiko »Promet 1926». 4530 Trgovina meš. blaga dobro idoč*, tudi založena, se Iš8e Ponudbe pod šifro »Prevzem to plačil« takoj. b* spravo »Jutra* . 4497 Lep poslovni lokal v pritličju, obstoječ Iz treh prostorov, z velikimi Izložbami v Gledališko ulico, odda za nizko najemnino Pokojninski zaved v Ljub. ljani. 119 Hotel z restavracijo z dobrim prometom kupim klerkoil. — Ponudbe pod «1 akoj razpoložljiva kup-niša* ua upravo »Jutra« v «RB ' Mariboru. 4541 Dijak se sprejme na hrano ia stanovanje blizu obrtne šolo Naslov pove uprava »Jutra* 4388 Lepa solnčna soba velika, s električno ras-sveti javo, aa Dunajski e. štev. 15/11, nad kavarno »Evropa* se odda boljšem« gospoda. 457§ Gospodtčnl odda sobico, event. e hran* boljfla proti nizki na- jemnini. fcaslov pove upr. »Jutra*. 4598 Prazna soba s posebnim vhodom se odda stalni gospodični ali gospodu. Vprafta se: Mar-mostova 11 (Mirje). 4606 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elefc-trično razsvetljavo, i š č o akademično izobralen spod s 15. marcem — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Cisto 2890». 4620 Stanovanje 1—8 sob s pritikllnami, m iBče. Cena postranska stvar Pi«mene ponndbe pod šifTO »Nujno* na npr. »Jutra*. 4611 Opremljena soba velika, v sredini meeta, s dvema posteljama, se ta«ro; odda. Naslov pove nprava »Jutra*. 4619 Dva gospoda se sprejmeta v lepe opremljeno mesečno sobo v Vn Wevi tt»H tt. pritličja ■JUTRO® 5t 49 ============—=================^^ |6 - Nedelj« 28. U. 1926 Krojač s nekaj kapitala te išče kot družabnik. Biti mora dober prikro je valeč. — Na upravo «Jutra» pod c2222». 4460 Ocarinjenje M vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in do najnižji tarifi Rajko Turk. carinski posrednik. Ljubljana. Masarvkova cesta 9., nasproti carinarnice. Vse informacije brez-olačno! Sostanovalec M spre j m« k visokošolcu. Kaalov dot« npr. .Jutra*. 4627 Izvrsten Framski rizling 1921 in 1925 letnik se dobi pri J O S. F LI C K, FRA2H [233^ pri Mariboru. Radi odpotovanja ne sprejemam strank do 8. marca 192S. Konc. zobotehnik Franc Helchsker, Krsnj Pianino se radi posebnih razmer proda. Nasiov pore uprav« .Jutra*. 45Qy Sobo s hrano dobita 2 gospoda b 1. marcem proti mesečni plači 7-*i0 Din u st. Jakoba tri;u U. B. 4635 I250-a Družabnik u brezkonkurenčno, zelo dobičkanosno podjetje ee iWe « kapitalom o.i 15.000 Din naprei. Pogoj tr g. na-obrazba. Ponudbe La podružnico .Jutra* v Mariboru pod .Siguren dobiček* 4410 Klavirska delavnica ln zaloga. Poseben oddelek za popravila klavirjev ia harmonijev, ki fc točno in poceni izgotavljajo. l^-laJSevanje in popravila za .Glasbeno Matico* in konserratorij izvršuje moja tvrdka. — Izdelovalec klavirjev War-binek, HiUerjera ulica fi. 4643 Mlad zakonski par brez otrok Uče bolj preprosto prazno aH opremljeno sobo. Ponudb« na upr. .Jntra* pod «Stev. 19*. za takoflnjo tn suteslvno dobavo Družabnik (ca) i 23—50.000 Din »e »prejme takoj za trgovino z meš. blagom. Naslov pove npr. . 4533 m z norimberikim! tfaiafroi. mlliinimi in paljsiJnsi semeni le otvoHi •••JOSIP GAG li L|ubl]a na, Sv. Petra 7 (Hotel L!oyd) i2ii-a Zahtevajte cenik! popolnoma peifekten korespondent v slovenskem in nemškem jeziku (prednost znanje srbohiv?šf n-), stro episcc in stem^r.-.lUt, dober knjigovodja, ie x večletno prakso, sa Išča. Pogoi: tieztn, soliden, ncožrujen, vojaščine pr. s:. Nastop takoj ali po dogovoru. Na nekvalificirane in nezadostno izvezbane moi; se ne more ozirati. — Ponudbe z navedbo referenc, prepisi sni-čevai in zahtevo plače pod „Vestcn 14 * na upravo .JutiaV Sostanovalec M »prejme v lepo »obo. — Naslov pore ucr. .Jutra*. 4640 od 8 cm debeline dalje, 1 m dolžine, zdrava roba brez skorle. i25i-i Ponudbe na naslov: Albert Ofner, trgovna z lesom Sarlovae Klavir jako dobro ohranjen, dober glas, ceno naprodaj. — Saslov pove oprava « Jutra* 4644 Podjetje dobro idoče, kupim, event. vstopim tndi kot drufabniK Ponudbe na upravo «Jutra» pod Šifro »Podjetje 2816». 4512 Glavnega zastopnika-organizafcria za Siovenijo išče zavarovalnica proti stalni plači, rotn;n m in d:jetam. — Mora biti agilen, inteligenten ter zmožen, da in-,a poljudna propagandna predavanja pa dr.ištvih N*stop po dogovorj. Zmožnim se nudi lepa stalna eksistenca Ponudbe z na> ecbo dosedanjega službovanja na upravo „Jutra" pod nOi*ganizator", Ista tvrdka sprejme širom Slovenije krajsvna in okrajne zastopnike. Agllnim se nudi lep postranki zaslužek. — Ponudbe z navedbo službe na upravo tega lista pod ,(Zastopnik1'. Družabnik ali družabnica z majhnim kapitalom se sprejme v dobičkanoeno in dobro idočo trgovino z dnevnim predmetom v Ljubljani. Ponudbe pod značko .Mali kapit&l* do 2. marca na upravo .Jutra*. 4861 Prepisi na stroj in prevodi iz grbohrvatskega, nemškega, se preskrbe. Dopise pod «lJrepisi in prevodi* na upr. »Jutra*. 8266 NAJBOLJ! im ZA KURJE OČI 11 s e uradnik ■ koscem marca. Ponndbe pod šifro »Soliden 2818» ca npravu •Jutra*. 4515 Ttfornica obutve v Gospodična Rje sobo v sredini mesta. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe na upravo .Jutra* ptrd .Sostanovalka 2736». Vsem učiteljem in učiteljicam Slovenije Ako hočete Vaš mesečni dohodek na realen način poboljšati, pišite na upravo .Jutra* v Mariboru pod .Pomoč 1826». 4412 NiSka zadruga PRODA ali ODDA V RAJEM svojo tvornico obutve, obstoječo v Nišu, zraven državne trtnice v bližini kolodvora. Tvornica je popolnor/ia 'nstalirana pred tnmi leti, s stroji najboljših tvcrnlc ter obra uje s pomočjo instalirane elektrike in more takoi nadaljevati obrat. Kapaciteta izdelave Je 200 parov dnevno, pa se more v slučaju večjega povpraševanja tudi povečati. Dosedania produkeja je bila prvorazredna, najboljše in najmodernejše obutve; prodaja je uvedena v Beogradu in vsth večjih mestih naše Kral evlne. Pogoji so ugodni. 7S5-I Niška zadruga. V mesccu februarju 1926, Gostilničarji, pozor! Prodajam vse vrste najfinejših pristnih haloških vin, Turški vrh. Zavrt, Truško-vec ild., naravnost od kmeta po dnevnih cenah. R ravno tako velikim bližje mesta, če mogoče v šentjakobskem ekraju. Naslov pova upr. .Jutra*. 4CC5 SMRT ZUUEVIfflt matrace, poste jne era /e, železne posielic (zlo žljive), otomane, divanj in tene;ni?ke izdeike nudi najceneje V severno Ameriko Vselitveno pravico za ju--oslovensko kvoto odstopim. Ponudbe pod značko »Amerika* na podružnico •Jutra* v Mariboru. «344 Zahtevajte samo orig nalni „Smri Suije« vima"! U apotekama in droger" •> '■ •'-■voi 10 Dinara. LASORATORBI A LAM1S3, Beograd. Kondina 11, gi-a Zračno sobico v sredini mesta iSče gospodična za takoj, eventueino i posebnim vhodom. Naslov na upr. .Jutra* pod iilro .Mirna 2303». 4642 Jf\£Ajrua lažace Tri mlada dekleta na deželi telijo dopisovati z enakimi, poštenimi mladeniči. — Dopise nasloviti pod .Stanka*, »Milena* ali .Vera* ca Oglasni zavod Kovačič, Maribor, Slomškov trg 16. 4578 ta^-etniU Krcfcotr trg štc*. 1 (poleg Mestnega dosisj idealno zimsko zdravilišče in kopališče. Pistyan v Karpatih, Slovaška. io48 < Zgrajeno na vulk. muljnih izvirkih se priporoča za neodiožlj vo zdiav jenje. Popolni per.zion la: od 120 Dm naprej, čla: od 80 Din naprej. Domače zdravljenje! Pistyanskl naravni mulj .H. Qa" ali gotova .Gimakomprcsa* Naravni produkt! BoljSi od vseh umetnili zdravi!. V vseh lekarnah. Informacije L. Schrei-ber, Zagreb, Akademički trg 1/11. Lažji č^ln vzamem v čajem na Ljubljanici za pomlad b poletje 1926. Ponudbe pod značko «Coln> ra upravo «Jutra». 4518 Na stanovanje H sprejmeta dva gospoda. — Istotam se sprejme tudi brezplačno gospodična proti uslugi. Hrenova ulica 19, pritličja. 4636 Najnovejši modeli svetovnoznanih tvornic soc. an. FIAT« Torino osebni type 509, 503, 507, 512, 519 ter t o vo r n i 502 F, 505 F, 603 so prispeli in se ogledajo ev. preizkusijo Bela nedelja 1926! Obzirom na Vod molk prosim, da mi takoj vrnete sliko! — P. K. Zagreb. 4601 - Oddajte takoj moške slamnike v snaženje da jih dobite pravočasno. Sprejema do 15 aprila P. Magdi č, Ljubljana. 68 Sobica tračna ln solnčna, s posebnim vhodom, »e odda gospodu. Naslov pove uprava •Jutra*. 4655 Annemarie! Prejel, prisrčna hvala. — Potrpi, kmalu pridem. Ves Tvoj W al ter. 4594 21cten zdrav otrok se odda dobrim ljudem za svojega. Naslov pove upr. .Jutra*. 4017 Soba prazna ali opremljena s S posteljama, m takoj odda T Gtrbičevi ulici 9. 4653 4653 Mladenki prlkupljive zunanjosti, mirnega značaja, želita resnega znanja samo z enačaj-nimi gospodi. — Oglase oa upravo .Jutra* pod značko .Vijolica* ali .Marjetica*. 46SG glasbeni aparat ji višek moderne glas bene tehnike. Pred vaja ga Vam brez obvezno, Glavna zalega v Ljubljani v progi prometne Miklošičeve ceste, Kralja Petra trg tt. Z (hiša dr. Krisperja) W SE ODDA "TO za trgovsko podjetje, zavarovalnico, agenturo, denarni zavod ali prodajno. N'a cesto dva visoka lokala m 7.20 in m 6.20 dolžina, s posebnim vhodom v nivoju ceste, zadaj dve maniš: sobi in pritikline. Ponudbe sprejema in informac je daje do 15 marca t I. p'sarna odvetnika g. dr. M. PSRCA, C galetova ulica štev. 1 od 3 1288-a do 6 ure popoldne. Več abonentov se sprejme ca dobro meščansko hrano. Naslov v upravi «Jutra». 4648 Stanovanje periferiji, obstoječ« is «be, kuhinji !a shramb«, M iSBiD j> s enakim v vadbi mesta. Stanovanje je rabo ts solnčno. Naslov T»t9 npr. .Jutra*. 4660 Oddam dečka 11 meseeer starega za rvo-jeea. Naslov cove UDrava »Jatrs*. " 4230 Gospodična s lepim posestvom na Gorenjskem se želi seznaniti i gospodom, ki fci imel tudi nekaj premoienja. — Naslov pove uprava .Jutra* 4S91 za Slovenijo (Kranjsko) TRIUMPH*AUTO d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova c. 3 za Slovenijo (Sp. Štajersko, Medjimurje) AUT0-M0T03 Maribor, Gosposka ulica 20 I elektrike is domačo hra-aoseoddtil. marcem dijaka do 1J let staremu. Naslov pove spran »Jutra* 4676 1« \ n b 1J a b a Kesiai trg štev. 17 Upraviteljsfvo veliko hiše prevzamem. — Ponudbe ca upravo .Jutra* pod Silro «Cpravite!jstvo». 4255 Red.a prilika! Namod.ij ie hiša na aks dobrim kram v Belo varu v koji je me nic (klobasama) z gos bi ter vsemi licerc-imi *i točenje pijač, 2 ledenici klet in vsi potrebni stranski prostori, da!ji odprta in zaprta šurl in skedenj ter lep vrt V hiši je stanovame sob. Vse to p sestv« ki je jako dobičkar s' in ob toji že 2 i i i, s proda konnlelno : inveniarjem, ktr žel sf djnji lastn k raii s'.* rosti pod et;e 0;v s Sil Po asnila daje Ivan Tasch, Zagreb, llica 117 A. 12» Samostojna dama popolnoma sama. Išče za takoj prazno, zračno sobo r bližini Mestnega trga. — Plača dobro. L. Kot, Mestni trg 4688 Bivši trg. pomočnik kateri misli v kratkem prevzeti, ozir, otvoriti trg. z manulaktumim blagem, želi znanja v svrho ženitve s premožno ter v tej stroki detoma izvežbano gospodično aU vdovo brez otrok. — Dopise s sliko na upravo .Jutra* v Mariboru pon .Stroja tajoat*. 4619 Lep paviljon velik, prostoren, pripr ra vinotoč. s a o d d t Velesejmu. Naslov v •Jutra*. Zahvala. Ob prerani in bridki izgubi našega srčnoljubljenega brata, strica in svaka, Z tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da nam je preminula blaga soproga in predobra mati, sestra in svakinja, gospa J. Sflepušfn 26 Sisak priporoča boljše tam. burice. *tru-.7?0 ne, partito Sf re. šole ln ostale po-/T^^SrN trehščine za bila Stanovanje dvek sob in pritiklin, blizu električne tel. T I. cadstr. se zamenja za enakega, event. manjšega v mestu, tudi v bližini električne. — Ponudbe ca upravo .Jutra* pod .Suho £929». 4687 Bernard Cescuiiyla Gospodična 28 let stara, poštena in dobra, s primerno gotovino, želi radi pomanjkanja znanja resnega dopisovanja v svrho ieuitve z gos^m-dom državnim, najraje železniškim uradnikom ali kaj primernega. 3 polnim naslovom ee javiti na upr. .Jutra* pod 6liro .Srečna bodočnost 20». 4736 nam je došlo toliko izrazov iskrenega sočutja in sožalja, da nam ni mogoče se vsakomur posebej zahvaliti. BI govolijo naj vsi, ki so sočustvovali z nami, sprejeti tem potom našo globoko zahvalo. Predvsem nas veže dolžnost izreči srčno zahvalo gosp. Pavlu Fabijaniju za Izvanredno požrtvovalnost, darova cem k asmh vencev in šopkom, zastopnikom civil. ln vojaških ob as i, zastopstvu Tigovske in obrtne zb >rnice, Sokolu za častno spremstvo, vsem gg pevcem za prekrasne žalostinke, gg. trgovcem, dalje zastopnikom raznih zadrug in drušiev ln konečno vsem, ki so tako mno-gobrojno sprem li našega nepozabnega pokojnika v večni sen. Še enkrat iskiena hva a vsem in vsakomur. V LJUBLJAM1, dne 27 lebruarja 1926. 1255—3 Globoko žalujoči ostali. Oddam I do 2 sobi s posebnim vhodom, event. • souporabo kuhinje, proti predplačilu. — Naelov pove uprava «Jutra>. 4701 Soba lepo opremljena, i elektriko, »e odda goepodu na Krekovem trgu 10-U. 4697 Kateri inteligeni bi razumel moje neznosne srfine bolečine, prizadete po bridki prevari ljubljenega zaročenca? Živim in jokam v zatiSju na deželi, pod okriljem mogočnih vrSacev Slovenije. Sein mladenka 6 srednješol. naobrazbo, z lra-va, jako pridna in čedna, toda brez premoženja tsr hrepenim po takojšnji večno či*ti zakonski sreči. — Morebitne cenj. dopise naprošam poslati na upravo «Jutra» pod značko «V*ta-jenje 1926». 4024 Čisto sobo a posebnim vhodom I B S e miren gospod. — Ponudbe pod »Stalen* na upravniStvo «Jutra>. 4694 Zahvala f dobite zajamčeno z medicinsko-bioloS-kim sredstvom tVenus* ter se fe s prvim dnem uporabe izgube vse gube, zajedaiec, solnčne pege, mozolji, pike itd., koža lica dobi mladostno svežost in rožnat videz. — Garnitura 110 Din. — Azijski sok za rast obrvi in trepalnic, 45 L>in. — Wibra pospešuje tudi rast obrvi in trepalnic ter jih pobarva istočasno v temni barvi, 60 Din. — Al-bula najboljša franc. krema za negovanje polti, 85 Din. — «Charmtresoe» francoski tekoči puder, nenadomestljivo za plese, 50 Din. — Diamant daje motnim o&era krasen in sijajen blesk, 50 Din. — Preparati, zajamčeno neškodljivi — Schrfider-Schenke, Pariš, Curih. Zastopnik Milan S. Hojka v ZapebUj Kukovičeva cl. 8a Zahtevajte brezplačne cenike in navodila. 47-a Do 200 D mesečno U eno leto naprej za stanovanje dveh sob in kuhinje v stari ali novi hiši plača delollran zakonski par brei otrok. — Ponudbe pod «Takoj 2932» aa upr. «Jutra». 4693 Za mnogobrojne Izraze iskrenega sočutja ob smrti na šega nepozabnega sina, brata, strica, svaka itd. gospoda Znanja žele S samostojne £d& obrtnice, vsaka s 6vojim stanovanjem, s starejšimi, značaj-nimi gospodi v svrho razvedrila. 2enitev ni izključena. Dopise pod «Sivilja», «Modistka» ali «Trgovka» sa upravo «Jutra>. 4658 klobučarja za poktonjene vence, ter mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti, pravtako pevcem za njihovo pet,e izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. 1287 a Ljubljana, dne 26. februarja 1926. Žalupč5 ostali. Mlad doktor teli • 1., oziroma 15. marcem strogo separirano sobo ▼ bližini glavnega kolodvora pri dobri družini. — Ponudbe do 10. marea pod «E. P.» na upravo «Jutra» 4692 Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob prerani smiti nadvse ljubljenega soproga, očeta, svaka in strica, gospoda Zlat ščipainik se je našel na Katarini 21. februarja. — Naslov p»ve uprava «Jutra». 4675 20 delnic prve Hrvatske Stedlonlee prodam oajbeljšemu ponudniku. Dopise pod .Delnice* u upravo cjutru. 42S6 izrekamo tem potom vsem, našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala prečastiti duhovščini, občinskemu odboru, gg. trgovcem in darovalcem krasnih vencev in cvetja, ter končno vsem, ki so spremili predragega nam pokojnika na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Ormož, dne 27. februarja 1926. 59 a Žalujoči ostali. Rodbina Stolekar«Grundner naznanja tužuo vest prijateljem in znancem, da je naša nadvse ljubi,ena gospa Marija Stolekar roj. Grobelšek posestnica mlina dne 26. februarla 1926 ob 14 30 mirno v Gospodu zaspala. Pogreb niše nepozar>ljene pokojnice se vrši, 28. ebru-arla 1926 od 15 30 Iz hiše žalosti na tukajšnje farno pokoiali«če Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi dne 1. marca 11. 1279 Poljčane, dne 26. februarja 192i. Bre« posebnera obvestila. Žalujoči OStall. S 50 do 100 tisoč D pristopim kot družabnik, mlad, trgovsko naobražen, k dobro idočemu podjetju ali trgovini • sodelovanjem Ponudbe na upravo .Jutra* t Maribora pod »Samec*. 4671 Čebele 12 dunajskih panjev na okvirje, proda po meni, ceni Franjo Omanna, Ljubljana, Mestni trg štev. 10. 4492 Gospodična srednjih let se želi poročiti s državnim uradnikom, ev. z vdovcem. Le resne ponudbe na uprave .Jutra* pod .Resna*. 453* Dobičkanosno podjetje brez konkurence, ▼ sredini mesu v Mariboru, katero vodi lahko tudi dama, se proti takojšnjemu plačilu (70.000 Din) proda. Pismene ponndbe na podružnico «.tatra» v Mariboru pod •Ereitonlurendno 85». 4549 po naiugodnei&ih cenah se dobi pr! Frsnc MWm nesl v Bre ž eah. 1223-a Več plemen, kokoši lepih in pesa za krmo se proda. Naslov pove uprav« •Jntra*. 4610