269. številka. Ljubljana, v četrtek 23. novembra. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan BVe«er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str i j sk o-oge rsk e dežele za vbo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt let« 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za i-jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofttnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ,Gledališka stolba". D pravni fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kmet in žid na Ruskem. — n. Dostikrat so zdihovali naši kmetje, ko ho morali grofom in baronom tlako delati in desetino dajati. Ali še veliko huje se je godilo kmetom na Ruskem. Ruski mužiki nijso bili tlačanje nego „kre-postnije ljudi" (leibeigene) in pomeščik (graščak) je smel ž njimi ongaviti, kakor se mu je ljubilo, saj so bili njegova last. Ako so mu bile všeč kmetske žene in dekleta, ako je neusmiljeno vihtil svoj knut, so morali kmetje hote ali nehote trpeti. Bil je sicer „barskij sud" (grajsko sodišče); ali kdo naj bi bil šel graščaka tožit graščaku samemu. Zarad tega brezpravnega alt bolje protipravnega položaja nastal je pregovor: Bog je visoko, a car dileko. Kolikorkrat smo čitali Gogoljeve „Mrtvija duši", vselej smo vzdihnili: je 1! mogoče, da je bilo v Evropi še v sedanjem veku tako suženjstvo! Vsi rodoljubi so v svojih pesnih in spisih prikrito in po okoliščinah tudi odkrito izraževali željo, da bi se Ruska skoraj iznebila tega sramotilnega jarma, da bi mogla napredovati jedaakomerno z drugimi svobodnimi narodi. Spolnila se je želja. L. 18G3 odpravi Aleksander II. krepostno pravo in kmetom nij imel pomeščik več ukazovati. Kako veselje je zavladalo! Ker je car osvobodil milijone kmetov, dobil je ime: car osvoboditelj. Splošno se je pričakoval največji napredek. Mladeniško navdušenje je kipelo v prsih mož in starcev. Še nekaj let pozneje je pisal Orest Fe-dorovič Miller: „0 Homjakovem in o Konstantinu Aksakovem moremo reči po primeri svetopisemskej : umrla sta pri vratih obljubljene dežele, ne učakavši videti na lastne oči ono, po čemer sta tako goreče hrepenela: v veke blagoslovljeno snetje sramotnega suženjskega jarma z ruske zemlje". Vsi so bili jed-nega duha in ako se je v tej harmoniji slišal kedaj kak neubran glas, bil je gotovo pomeščik in ta je bil se ve da Cicero pro domo sua. LISTEK. Natalija. (Poslovenila Janja Mi klavci č.) VII. (Dalje.) »Tedaj je vse dobro, hvala Bogu! Jaz pa bom šla po svetu." „Kam?" „ Skusila bodem uporabiti vednosti svoje kot odgojevalka ali družbenica." „Ako pa on zopet katerikrat pride nadlegovat te, — boš li močna Lodojska?" „Oče ljubljeni! moli za me, kadar si pri Bogu!" — Ginjen jo objame oče in svitle srage polijo se po krasnih njenih laseh. „ Srčnost, dete moje, srčnost! Hud je boj, težak pot v temno bodočnost — a venec prekrasen te čaka, ako vztrajaš!" „0h oče, moja Natalija, — ubogi otrok!" Prestavimo se v sedanji čas. Navdušenje se je poleglo in Rusje motrijo z realističnim očesom svoj napredek. Zanimijivo je tudi za nas, njih brate zvedeti, koliko se je Ruska povzdignila po reformi v dvajsetih letih. Obrtnost je jako napredovala. To nam kaže letošnja moskovska razstava, o katerej prinaša „Na rod" zelo laskavo poročilo, posneto, kakor sam pravi, po nemških listih. Bodi nam dovoljeno to poročilo nekoliko popraviti.*) V njem vidimo skoraj polovico nemških, reete judovskih imen fabrikantov in tudi nekatera ruska imena, katerih lastniki so Abrahamovi potomci. Zategadelj se nemški, reete židovski listi tako pohvalno izrazu jo o moskovskej raz stavi in se ne morejo nikakor načuditi, kako so mogli židje rusko veliko industrijo tako zelo nasp potegniti. Ruski listi, to je taki, ki nijso v zidov skih rokah, so sicer o njej prijazno pisali, ali nikakor ne tako pohvalno, kakor nemški. To razno mnenje se najbolj razvidi iz primere mej letošnjo moskovsko razstavo in ono 1. 18G7. Tačaa so pisali ruski listi v ditirambih, židovski pa z žolčem ; sedaj so se pa uloge nekoliko spremenile: židovski listi pišo navdušeno, ruski listi pa reservirano; nekateri so skoraj molčali o njej, kakor ,,Indipedente" o tr-žaškej. Najžalostneje je pa, da kmetijstvo propada, odkar so kmetje osvobojeni. „Birževija Velomosti" priobčujejo odziv jednega izmej senatorjev, ki so pregledovali notranje gubernije. Ta odziv se glasi: „Blagostanje kmetskega stanu v ogledanih guberni-jah, vzeto v celokupnosti, se nij povzdignilo, ampak ponižalo v primeri z dobo do reforme in se še nadaljuje poniževati se, ne glede na provedenje železnic, ki večajo zemljiščno dohodnost in ne glede na padanje papirnatega rublja v cen«, ki znatno pomanjšuje kmetom odkupnino. Vedno večje uboža- *) Glede teh popravkov nij smo z gosp. pisateljem vseskozi jednaoih inislij Ured. »Potolaži se, revica; Bog je z njo; on skrbi za njo!" „In ti jo blagosloviš, saj ti je vnukinja! Kadar dospeš tja gori, stori za njo, česar jaz storiti ne morem. Čuvaj nje srce; k sebi jo pokliči, ako mora biti!" in glasno je zajokala. „Mirna bodi, Lodojska! Oče tvoj ne pozabi tvoje Natalije." „Oče dragi, ali pa bodeS tudi — odpusti, da o tem govorim — bodeš pa tudi prosil za njega V" „Da, po vzgledu večnega učenika! A ne go vori o njem, vsaj sedaj ne, ko najbridkeje obžalujem, da ima on pravice do tebe! Oh, kako mirno bi umrl, ko bi tudi tebe mogel dobremu Pavlu izročiti za vselej!" Vera priskače v sobo. »Kaj se je zgodilo, da Lodojska joče V Ali je očetu slabejeV" »Govorila sva o bodočnosti, otrok!" »Bodočnost! — Oj papa, rajši greva s teboj! Vzemi naji s seboj ! Videli bova najino mamo in pozabili hudobni svet razen — —" „Razen koga?" „Razen Poljske, male Natalije, gospod Pavla in našega Mihalal" vanje se nam jasno predstavlja. V kasčah spravljenega žita imajo manj, baš tako tudi živine, posebno delavno, poslopja upadajo, zemljišče se z roparskim obdelovaujem izmolžu.je in gozdi se izsekavjo. Dolg se množi in veliko bi se jih rado izselilo, ko bi imeli le potrebna sredstva. Število ubožcev se je skoro v vsakem selu pomnožilo v ogromnej razmeri in z neverjetno bistrostjo prehajajo premožne kmetske družine v malo premožne in potem v ubožane, to je take družine, ki nijmajo nezadostne žitne zaloge, ne potrebne delavne živine, a dolga čez glavo". (Konec, priti.) Gjuro Danicič. (Konec.) Buveč se s toliko književnimi starinami, poprijel se je Daničič misli, sestaviti slovnik srbskih književnih starin, kateri je bil 1. 18(13—1864 dovršen in izdan na stroške kneglnje Julije. V ta slovnik nabral je vse do sedaj znane spomenike in dogotovil tako izvrstno delo, kakeršnega uijma nobena slovanska literatura. L. 1858. izdal je svojo krasno prestavo Maj-kovljeve rIstorije srbskoga naroda", potem začel je prevajati posamične dele sv. pisma, naposled leta 1868. pa celo sv. pismo (s cirilico in z latinico), sv. pismo starega zakona od Da niči ča, novo od Vtika. Opomniti je še Daničičevega prevoda (I. 1854.) iz ruščine A. J. Muravijeva: „Pisma o službi božjoj u pravoslavnoj cerkvi" (tretja izdaja v Belemgradu 1. 18G7). Ta pisma doživela so v Rusiji nad 10 izdaj, zadnja v 40.000 iztisih. L. 1805, ostavil je BaniČič stolico na vseučilišči zaradi nastalega razponi mej ministrom pro-BVete in učiteljskim zborom in prevzel službo tajnik a v ministerstvu. A ta služba nij bila zanj, zato v/prijel je prav rad poziv vludike Strossmnjera in svojih zagrebških častilcev ter se preselil v Zagreb, kjer je skoraj bil izvoljen članom akademije in 1. 1 807. tajnikom. „Dajte mi sedaj hiti nekoliko samemu," de grof, „rad bi se spravljal z Bogom. Kdo ve, kako kmalu se moram preseliti v večnost?" VIII. Prihodnje jutro klečali so zopet poleg naslonjača, v katerem je stari grof pričakoval smrti : Lujiza, Vera in stari M i hal, katerega onemogle prsi so teako sopele v bolestni misli nad drago izgubo; debele solze se mu vlijo po zarujavclem lici v gosto brado in vender tolaži Vero, ki je strastno prosila: „Oh oče, dragi oče, ne zapusti naju samih ; ti boš v nebesih, medve pa nikogar nijmava na svetu!" Lujiza bila je tiha. Ustopila Be je za očeta, ter z jedno roko podpirala cesti to glavo, z drugo pa je držala knjigo in odgovarjala v latinskem jeziku duhovniku, ki je po cerkvenem obredu opravljal zadnje molitve umirajočega. Grof je z vidnim trudom sledil molitvam; včasih nagnila se mu je glava, a zopet je posvetil nov žarek življenja v ugasnenih očeh in pogledaval je k durim, kakor bi koga pričakoval. Po končauej molitvi zbral je še jedenkrat vse moči. Duhovniku poda roko ter se mu zahvali za V Zagrebu imel je Daničič, ki se je doslej pečal izključljivo le s srbskimi spomeniki, priliko seznanjati se tudi s hrvatskimi, razširilo se mu je jezikovno obzorje in postal je največi pozntkvatelj srbsko-hrvatskega jezika. Za svojega bivanja v Zagrebu priobčil je v »Književniku" dva stara spomenika: »Tipik sv. Save za Orabovicu" in „Žitie sv. Gjurgja Kra-tovcaM; nadalje naslednje razprave: »Akcenti u glagola", „Akcenti u adjektiva", „< rramatika Gj. Kri-žaniea", »Prilog za istoriju rkcentuacije hrvatske i srbske" in mnogo znamenite starine, n. pr. „ Zapise iz nekoliko rukopisa", „Knjigu Konstantina ri losu ta 0 pravopisu", „Rukopis Vladislava gramatika", »Žitie sv. Cirila i sv. Ilariona moglenskoga", nBugarski ru-kopis od godine 1277", »Indijske priče Stefanit i 1 lini lat", »Priča o muci bi. Grozdija", „Hvalov ruko-pis", »Tri stare priče", „ProroČtvo despota Štefana Lazareviea", »Apokalipsa iz Hvalova rukopisa", „Ton-dal", „Dva apoknfna evangjelja", »Poslanice sv. Save i patrijara Teorila despotu Stepami". Vsako teh del je nov dokaz njegove epohalne vednosti in delavnosti. Leta 1873 zapustil je vsled poziva srbske vlade Zagreb ter prevzel stolico slovanske filologije v Belem-gradu, kjer je izdal dva dela: „Istorija oblika" in »Osnove srbskoga ili hrvatskoga jezika, katera nij-mata para v uobenem slovanskem slovstvu. A v Belemgradu nij ostal dolgo. Na prošnjo vladike Strossmajera, pokrovitelja jugoslovanske akademije, podeljen mu je bil odpust, da ureduje veliki aka-demičui slovar, katerega poprijel se je z le njemu lastno energijo. Žal, da mu nij bilo dano dovršiti to velikansko delo, da mu je, ko je jedva izšel tretji vezek, neusmiljena smrt prestrigla nit njegovega izredno plodovitega življenja. Glede plodovito-sti in delavnosti pokojni Daničič nfj imel vrstnika in umrl je, kakor piše nPozor'*, tako rekoč s peresom v roci. Še zadnje dni pripravljal in prirejal je tvarino za veliki slovar, akoravno je šlo uže težavno, in je sam tožil, da za „zvezek", s katerim je bil poprej v treh dneh gotov, sedaj potrebuje po osem dnij. Smrt bila mu je lahka, ugasnil je v besede pravem pomenu in se združil s svojim učiteljem Vukom in pobratimom Brankom. Njegova smrt je za sedaj nenadomestljiva, ker je toliko globoke učenosti in jeklene energije redkokedaj združene v jed-nej osobi, zato bode Daničič ostal na veke svitla zvezda na duševnem obzorji Jugoslovanov, katere jasni svit bode navduševal njegove epigone k jedna-kemu naporu, k jednakej delavnosti. Bog daj, da tudi k vsaj razmerno jednakim vspehom ! Politični razgled. Aoiiauj dežele. V Ljubljani 23. novembra. O delovanji prihodnjega dr/ivnr^i zbora poroča dopisnik „Czasov", da bode finančni minister takoj v prvej seji predložil budget in zahteval pri-volenje trimesečnemu budgetu. Ob enem predložil se bo načrt o podpori preplavljenih dežel. Opravila budgetnega komisijona se bodo hitreje vršila kakor doslej. Obrtna postava prišla bo po Božiču v pretres. Predlogo glede gališke zemljiščne odveze predala bo vlada v obravnavo, ko bo izrekel poljski klub o njej svoje mnenje ter bode po slednjemu prepustila, da se o tej stvari prej sporazume z drugimi klubi večine. Za tem bodo sledile predloge o I ol s k ej postavi in o dohodninskem davku. Vlada se nadeja, da se bodo vse te predloge rešile Še pred Veliko Nočjo. „Wiener Zeitung" razglašuje izpeljavno na-redbo trgovskega ministra glede postave o poštnih hranilnicah in naredbo finančnega ministra, zadevajočo 18 Va odstotno naklado, ako se pri plačevanji carine meseca decembra upotrebljuje srebro. O zadnjem wollliiem »hodu v dunajskem notranjem mestu piše „W. Allg. Ztg." : „Na svojem lastnem popri šči, La skrbno poiskanih in pripravljenih tleh je ustavoverna stranka danes — ne da bi dejal, zgubila bitko, to se lehko prigodi vsa-kej stranki — ampak pete je nabrusila, predno se je slišal prvi strel. Nij si upala pričeti boja, kateri je sama izzvala. Prigodilo se je nekaj, čemur nijmajo jednacega anale avstrijskega parlamentarizma, kar se prav zares še nikdar nij zgodilo: poslanci notranjega mesta bežali so danes pred prebivalci Dunaja". Prihodnjo nedeljo napravijo zaupni možje češke stranke v HEorav*keJ shod, na katerem se bode v prvej vrsti govorilo o splošnem političnem stanji in v drugej vrsti o stanji češke stranke v Moravskej. O prvi točki govori dr. Šrom. Tudi se bo predložil zboru načrt, kako naj bi se po vzgledu MladoČehov pemskih osnovala organizacija moravske češke stranke. Napotek temu shodu je baje premernba občne po-itične situvacije vsled izstopa Lienbacherja in tova rišev iz desnice. Proti zidov sik i klub hočejo v Pesti ustanoviti poslanci skrajne levice ogrskega državnega zbora S z a l a y , Onody, Verhovay in znani antisemit Istoczy. Pravila so uže predali namest-ništvu v potrjenje ; klub se bo imenoval „IIazankoru (klub patrijotov). V ai a itidržave. V jednem zadnjih naših listov priobčena prošnja odličnih llkaneev. da naj bi avstrijska voj ska zasela njihovo deželo, je avstrijska vlada prezrla in generalni konsul v Skadru nagovoril je vodja albanske lige, da nuj ne napravljajo sitnosti turškej vladi. Na slednje zahtevo nij hotel generalni konsul imenovati teh vodij. — Sovražnosti mej Črnogorci in Albanci se vedno množe; prišlo je uže? do mar-sikake praske. Črnogorci se oborožujejo in pripravljajo na boj. Prihodnji ftrbski skupščini predložil se bo najprvo proračun, ki ne kaže nobenega primanjkljaja. V kratkem se bodo ustanovila poslanstva srbska v Rimu, Londonu in Atenah ter glavni kon-sulat v Budimpešti. Sekeijski šef finaučnega mini-sterstva Petrovič in carinski ravnatelj Stojano-vié odpotovala Bta v Berolin, da skleneta ondi nemško srbsko trgovinsko pogodbo. — Nasprotno navedemu dopisu „N. Fr. Presse" se zatrjuje, da nij carigrajski patriarh ,1 o u o h i m samo pri poznal belgrajskega metropolitanskega upravitelja Mojsija, mu poslal svoj blagoslov ter izjavil, da je odstav-ljenje metropolita Mihajla postavno ter naključje božje, temveč da je tudi poslednjega nagovoril, da naj se uda božjim naredbam. Revolucijonarci v Italiji napravili so zopet nekaj jako zlobnega, kar bi bilo lahko imelo hude nasledke; k sreči se nij prigodila nezgoda Iz Pi«e poroča namreč „Gazetta d' Italia", da je ondi 15. t. m. policija naâla in zaplenila rudečo zastavo z napisom : Smrt kralju! Živela socijalna revolucija!" Ta zastava obešena je bila na sprednji strani poslopja, v katerem ima provincijalni deželni zbor svoje seje. Ko so na dvoru policije zastavo položili, razstrelila se je dynamitna patrona, ki je bila skrita v zasta-vinej palici; poškodovala pa nij nobenega. Prestolonaslednik angleški, Wales ki princ imel je, ko je bil zadnjič v Parizu, razgovor s francoskim presidentom Grévy-jem. Šlo se ie tedaj za razna nesporazumljena vprašanja. Angleški princ zapustil je prav vesel Elysée-j-ko palačo, zatrjevaje, da se dobri odnošaji mej Anglijo in Francijo ne bodo dali rušiti z egiptsko kontrolsko zadevo. O Grévy-ji se je princ tako-le izrazil : „Nasel sem v njem precej redek eksemplar človeštva: politika, ki je skozi in skozi pošten mož." Dopisi. tolažila svete vere. Potem se obrne k Mihalu : „Kaj ne, da nij si mislil takrat, ko si mi rešil življenje, da pojdem pred teboj in da boš ti meni . . . prosim te, ne jokaj! — Stopite bliže otroci, več vas ne vidim, tema se mi dela pred očmi! Lodojska!" »Kaj želite, oče! Tu sem!" »Stopite bliže! Ali ste poklicali Pavla?" »Da, vsak hip mora biti tu!" »Da bi le prepozno ne bilo! Bog vas blagoslovi, otroci moji ! Božji blagoslov nad vami naj bode na vse veke! Ne zabite svoje domovine, kjer koli ste; ah, znabiti je ne vidita nikdar več! In sedaj, ko je končan boj, končan težki pot od ko-levke do groba, spoznam stoprav ono svetlo zvezdo, ki vas je vodila. Lodojska, uboga revic\, križ je težak, a ostani močna in Bog obrne vse na bolje! — Pomisli pa tudi ti, ljuba Vera, koliko rojaki tvoj5 trpe za svojo vero, torej vzgleduj se na sestri. Ostanka združeni v veri, v ljubezni in potem snidemo se zopet tam gori." — Utrujen se nagne na postelj; močan duh premagal je šibko telo — a le za trenutek — bela žena smrt čakala je svoje žrtve. Vrata se odpro in Pavi ustopi. „Prijatelj dragi, zadnji moj," nagovori ga umirajoči, „tebi sedaj izročam Vero in tudi Mibala! Oh, uboga Lujiza 1" „ Vedno jej bom varuh in pokrovitelj, ako mi dovoli." »In drugo boš pozabil? Bog ti plati!" — Zopet omahne in smrtni boj se prične. Zmedene besede šepetali sta bledi ustni, bržkone iz spominov preteklih dnij: Varšava! — Kazimir! — Ga-strovo! — Pri teh besedah se Lujiza, molčeča od britko-sti, kakor iz trdnega spanja probudi: »Oče, dobri oče, oh, odpusti mu!" in potok solz jej polije krasno lice, ko jej srce poka grenke bolesti. Umirajoči pa sladko smeje se prime nje roko in zadnje besede iz njegovih ust so bile: „Zvesti Rimu, srčnoBt, otroci srčnost!" Sede je izdihnil blago dušo. Lujiza, onemogla od bolesti, zgrudi se na tla, a Vera strastno zaplače ter pade čez mrtvega očeta, mej tem, ko je Miha z upogneno glavo ronil molčeče žalosti grenke solze (Dalje prih.) ■z Ribnice 20. novembra. [Izv. dop.] Uže zopet, — ako se iibniški dopisi tako imenovati smejo — dopis iz Ribnice. Pa kolikor premore »Slovenski Narod" dopisov iz Ribnice, — razun par opisovanj raznih slavnostij — nij niti jednega, kateri bi koga oveseliti mogel. Kakor vsi prejšnji dopisniki se bodem tudi jaz pri svojim dopisu tega načela držal. Kakor je znano vsacemu, ki se količkaj za živinorejo zanima, da se iz našega kraja mnogo pitane živine proda, znano bo tudi vsacemu, kedor se peča s kupčijo s prašiči, da se v našem kraji nujlepši prašiči dobe. Vsak posestnik, vsak kajžar, da celo tisti, ki si mora v tujih hišah stanovanja iskati, trudi se, da si kupi po mogočnosti prašičev, da potem v jeseni, ko je poproda, nekoliko ložje plača davek ali pa najemnino. Ali to drago upanje se je pri nas letos, ko je nova postava o ikrah stopila v moč, spremenilo v velik strah, ker se vsaki ikrasti prašič popolnem uniči, namreč: meso polije se s petrolejem in zakoplje, mast se mora pa scvreti. Z novim tem zakonom pa nij zadet samo tisti kmet, ki si vecder malo iz zadrege pomagati more, ampak tudi največji revež, kateri se s tem, ako ima nesrečo, popolnem k nič spravi. Da je to gola resnica, naj navedem tu stvar, katera se je pri nas v kratkem pripetila. Neki revež pri nas, kateri ima samo kajžo in mora njive, ako se hoče preživeti, jemati v najem, kupi si letos prašiča na upanje, meneč izrediti ga in potem z denarjem, katerega bi za rejenega prejel, plačati dolg; kar mu bode pa denarja ostalo, s tem plačal bi najemnino od njiv. Ali nesreča je hotela, da je bil prašič ikrast in lastnik ga dobi nazaj. Pa to nij še zadostavalo, temveč županstvo mu meso po zakonu polije s petrolejem in uniči, mast pa mora scvreti, da mu za druzega čisto nič ne zaleže, kot v domačo porabo. Kolika je sedaj njegova nesreča, se lehko takoj sprevidi. Dolg si je nakopal, katerega se bode teško kedaj rešil. In to nij samo jeden primer, ampak navesti bi se jih moglo prav mnogo. Naj postanejo na primer kmetu, ki je uže prej precej z dolgom obložen in Bi kupi štiri prašiče za 100 gld. na upanje, vsi štirje ikrasti in se mu vse uniči: s čim si bode potem toliko prislužil, da plača davke in obresti? OSi-vidno je, da ako tako dalje gre, mora priti veČina na kant. Pa ta moja izjava se bode gotovo mnogim pretirana zdela Češ: Saj se vendar na polji kaj pridela, s čemer se izhaja. Pa, kedor pozna tukajšnje razmere in tukajšnja posestva, tega gotovo trdil ue bode, ker posestva pri nas so tako majhna in tako nerodovitna, da tukajšnji kmet v dobrem letu komaj toliko pridela, da se preživi; v slabih letih si mora pa živež kupovati. S čim naj pa davke plačuje? Dokazano je pa, da meso ikrastih prašičev, ako je kuhano, ne škoduje in mast tudi ne ako se scvre in potem jed ž njo zabeli. Tedaj bi se ta zakon brez vsake škode toliko popraviti zamogel, da se meso ikrastih prašičev sicer javno prodajati ne sme, vender pa doma porabiti zamore. Taka prena- redba zakona bila bi prekoristna. Na zdravji bi nihče ne bil škodovan, blagostanje bi se pa pospeševalo, kajti nevarnost bi se s tem preprečila, da hi se meso dobro kuhalo, mast pa scvrla io potem bi revež, kateremu se uniči sedaj jedini ikrasti prašič, vender lehko kaj oddal sosedom, kateri bi, dobro vedoč, da je meso ikrasto, isto prekuhali in tako odvrnili nevarnost. Drugi imajoč po več prašičev a jednega ikrastega, bi ikrastega nazaj vzel in za dom porabil, onega pa, ki je za dom namenjen, prodal itd. To svoje mnenje priporočam v resen preudarek vsem, ki imajo v tacih rečeh besedo. Žužemperk 22. novembra. [Izv. dop.] Še pred par meseci bilo je v našem trgu družbeno življenje jako žalostno, ter za človeka, ki je vajen mestnemu življenju skoraj neznosno. Nobene pre-membe, nobenega nagiba k duševnemu zabavanju, kratko: duhamorno, jednomeruo ter mrtvo je bilo tukajšnje socijalno življenje. Petje združi in zvabi ljudi, ki imajo čut in smisel za lepo in vzvišeno, v jeden krog. Tudi pri nas se imamo zahvaliti petju, da so one neznosne razmere prenehale. — Pred nekolikim časom snoval se je tukaj klub, ki je jel jako marljivo gojiti petje. Prvi pevski večer, pri katerem se je tudi nekaj čez 7 gld. nabralo za „uarodni dom", uplival je jako ugodno na tukajšnje občinstvo in posredno na družbeno življenje. Krog pevskega kluba postajati je začel čedalje veči, smisel za druževnost jela je rasti in kmalo sprožila se je misel snovati društvo, ki bi imelo namen, tukajšnje prebivalce družiti in je zabavati duševno. In res, v teku tega meseca ustanovilo se je »bralno društvo" z dovoljenjem visoke c. kr. deželne vlade de dato 3. novembra 1882 št. 9474. — Dru zega decembra pričelo bo to društvo svoje delovanje s slovesnim otvorenjem. Slovesnost vršila se bode s sledečim sporedom: 1. Slovesni nagovor predsednika 2. A. Hajdrih: Slava Slovencem — zbor. 3. Dr. B. Ipavic: Domovini — zbor s tenor- in bariton-solo 4. Šaljivi govor. 5. A. Hajdrih : Jadransko morje — zbor. G. F. Majer: TiČ»ca — čvetrrospev. 7. Iv. pl. Zaje: Uboj — zbor. 8. A. Hiirtl: Večerna — zbor. 9. A. Hajdrih: Pri oknu sva molče slonela — Čveterospev. 10. Iv. pl. Zaje: Pjesma hrv. pjev. saveza — zbor. Prosta zabava. Omeniti moram še. da je naše „ bral no društvo" uže takoj po porodu v zelo ugodnih razmerah. Sedaj uže šteje 50 društvenikov in ima ob jednem v svojej sredi pevski zbor, kateri, kakor denašnji spored kaže, je uže kos najtežjim našim kompozicijam. Upati je tedaj, da bo pevski zbor nam mnogokrat krajšal dolge zimske večere s svojim ubranim petjem. Ker je pri društvu mesečni donesek precej nizek, — 40 kr. — možno bo tudi priprostejšemu občinstvu biti deležnim koristij, ki jih bralno društvo ponuja vsacemu. Odbor se tudi trudi pri prostejših ljudeh vzbuditi zanimanje do društva, da bi jih kolikor mogoče dosti zvabil v društveni krog, ter s tem dobil priložnost vnemati tukajšnje prebivalstvo do čitanja ter ga izobraževati po občevanji ia po raznih drugih prilikah. — Tako mislimo svoj smoter doseči in upamo, da se bo z 2. decembrom v našem trgu začela nova epoha, epoha združenja, živahnejšega duševnega gibanja ter splošnega napredka. Vsaka stvar, če bi bila tudi najboljša, ima svoje nasprotnike. Tudi našemu društvu se uže grozi kljubu temu, da ima društvo najboljše namene in je večina tukajšnjega občinstva vneta zanj. — Naš g. župan, v katerem smo se jako zmotili, žuga neki, da bo proti društvu rekuriral, baje zato, ker se njega nij za ustanovitev dovoljenja prosilo. Smešno! — Naš gospod župan tedaj, ki bi kot predstojnik občine moral biti povsod prvi, kjer se gre za korist in napredek srenjčanov, nasprotuje tako koristnemu društvu. Se ve da uzrok nasprotovanja ne tiči v zgoraj omenjenem razlogu, temveč, ker naš župan nijma pojma o tacem društvu, kajti sila malo je omikan in pa, ker je slepa igrača onega gospoda na hribu, kateri je uže a priori vsacemu napredku aovražeii in bi ljudstvo rad pahnil v temoto in ne- zavest preteklih stoletij. — V dokaz teh črnih namer navedem naj tukaj le jeden slučaj. G. župan in njegova priti k lina sklenili so neki našo ljudsko šolo, ki se je pred kratkim po trudu nekojih tukajšnjih zaslužnih mož razširila iz dvorazrednice v četiriraz-rednico zopet reducirati na dvorazrednico in tako nastale prazne prostore šolskega poslopja uporabiti za bolnišnico, občinsko pisarno in zapor. Tedaj čujte: bolnišnica, občinski zapor in pa šola v jednem poslopji. O ti blagoslovljeni ukrep našega srenj-skega predstojništva i So li to izrodki pametnih glav V I. P. —o. X Dunaja 21. novembra. [Izv. dop.] (Štirje nemški doktorji so jo odkurili.) Ko ljudi zagledajo, se pa zbojé, poberó kopita in jo uderejo, da se je kar kadilo za njimi . . . Tako čitali bodo še naših otrok otroci tragikomično to povest, resnično povest, in glasno smijaje se bodo jo smatrali za kratkočasno pravljico, češ, da pač nij mogoče, da bi se bili štirje nemški doktorji zbali ljudij in stekli pred njimi, kakor culukaferski divjaki! Političnih divjakov, upamo, naših otrok otroci poznali ne bodo, kakor jih vidimo dan na dan mi na odru političnega avstrijskega življenja. Resnična povest, ki vršila se je sinoči v pri-srčnej tragikomiki na tukaj šnjej bor¿i, je pa ob kratkem povedana od konca do kraja naslednja: Ustavaški Nemci, doktorji Weitlof, Jaques, Hofier in Kuranda, kot poslanci notranjega mesta dunajskega, so policiji naznanili, da hoté sklicati ljudski shod, po časopisih in ulicah pa so vabili le svoje volilce na shod, da jim dajo odgovor o delovanji svojem v državnem zboru, reete: da zabavljat pridejo na sedanjo vlado, na desnico, na federalizem in avstrijske Slovane. Uže to, da so nemški ti doktorji in stari politiki ob jedoem napove-davali shod ljudski in shod volilcev, priča jasno, da se jim od samih paragrafov in političnih strastij v glavi meša. Trije izmej omenjenimi doktorji so advokatje, a oni ne vedo, kako je veljavno in za j konito sklicavati javne shode, oni ne poznajo zakona, ! kateri je skovala uprav njihova stranka, nemška zjedinjena levica. Zu blöde! Ali čujmo, kaj govori resnična povest na dalje! Znameniti shod bil je napovedan na sinočnji večer in sicer — ironija usode se kaže — baš na borzo. Ker uže dolgo nij bil nobeden poslanec prvega volilnega okraja v državi, to je notranjega dunajskega mesta, sk'ical nobenega shoda volilcev, in so se pa zato na jeden pot oglasili štirje poslanci, nij nič čudnega, da je vse komaj pričakovalo tega večera. Saj pa so bili ti štirje ustavoverni poslanci pogumni in galantni dovolj, da so odprli duri na stežaj vsa-kateremu, kdor le poslušati hoče. In res jih je prišlo na stotine, tako da je dvorana podajala veliko sliko celega pisanega Dunaja. Veliki trgovec in mali obrtnik, profesor in žuljav delavec, državni poslanec in mestni odbornik: vse je bilo obilno zastopano; prišel je bil tudi dr. Kronawetter, a umanj-kal se nij uiti novorojenček dr. pl. Stourzh; in ko-nečno imel je tudi vitez Scheuerer kopo študentov sábo. Sklicevalci in aranžerji se jamejo tresti in duri mislijo zapahniti, ali policija osorno veli, dokler je kaj prostora, sme vsakdo v dvorano, kajti shod je napovedan za vse in uhod nijma se braniti nikomur. Poslušalcev nabralo se je 7000—8000, ura bije sedem in vse povprašuje, zakaj se ne prične. Nobenega tistih nij, ki bi imeli biti. Konečno se nekaj zgane, vsak vzpne svoj vrat in stopi na prste .... Ali namesto štirih pride samo jeden, jedini dr. Hof-fer, ki bled kakor smrt izpregovori tresoče se besede: »Častiti zbor! V imenu svojih kolegor prisiljen sem naznanjati vam, da srno vabili samo volilce ... ." Uže pri prvih besedah, malo rečeno neresničnih besedah, bruhne taka nejevolja iz občinstva, da je nij v stanu nikdo popisati. Ko hrup malo potihne, reče dr. Hofier na dalje tiho in v velikej zadregi: » . . . Ker pa Be je dalo le-temu shodu znamenje ljudskega shoda, ka-kersnega mi nijsmo hoteli sklicati, zato moram v imenu svojih kolegov izjaviti, da današ njega shoda z naše strani ne bode..." S tem prikipi stvar do vrhunca, vse za-tvornice človeškega krohotanja in začudenja se odpro, vse premaga glasan smeh in vpije in kriči: Sramota! To so lepi poslanci; proč z njimi, proč z ustavoverno stranko! Pereat! Pe-reant!" In tako dalje! Razžaljeno in vzburjeno občinstvo znosilo se je s strašno a pravično sodbo nad ljudmi, ki pokazali so tako malo spoštovanja do svojih sodržavljanov, pokazali politično svojo netaktnost po načinu, ki nijma svoje primere v parlamentarnem življenji! Kako da se je zvrševala obsodba ta v dvorani in zunaj nje še pozno v noč, to opisati se upira slabo pero. To, kar se je pripetilo sinoči na Dunaj i in je prišlo iz naročja „s'avne" ustavoverne nemške stranke, to je zares nekaj novega, to bi bilo le mogoče v Ameriki, a nikakor ne na bregovih Douave. Izza sinočniega večera mislimo drugače, in ustavaški Nemci imajo za veke zapisano nad majorem Germa-norum glodam" slavo to, da so tudi takim političnim nesramnostim utrli pot v anale avstrijskega parlamentarizma. Ali hvalimo usodo, da pridejo tudi dnevi plačila. Klicali so v boj, ali ko vidijo druge vojake pred nabo, predno še poči prva puška, predno še kdo zacepta, uže jim upade pogum in uže teko iu beže — z večno sramoto pokriti. Ali nas le-to ne spomina živo na one leteče ponočne stvari, ki se poskrijejo v temne svoje dupline, kakor hitro zasine solnca prvi žar, oznanjajoč dan svital V Domače stvari. — (Presvitli cesar) daroval je za popravo farne cerkve v Prežganji na Kranjskem 300 gl. in za zidanje šole na Bizeljskem na spodnjem Štajerskem 300 gld. — (Obletnico po pokojnem dr. Janezu Bleivveisu vitezu Trsteniškem) pri-rede dne 29. t. m. ob 10. uri dopoludne v stolnej cerkvi v Ljubljani: Mestni zastopniki, Slovenska Matica, Kmetijska družba in Čitalnica. Maševal bode novo imenovani kanonik Monsignore Luka Je-ran. K tej obletnici vabijo se vsi čestilci umrlega, — (Žurnalistična kukavica), ki je brez svojega gnezda, nesla je svoje »zaprtke" in „klo-potce" na Dunaj in v Prago, podtaknivši je časnikoma »Tribune" in „l,olitik". Ker kukavica razen navadnega „ku ku"' ne zna nobene druge pesni, je popolnem naravno, da je glavni tenor obeh dopisov naperjen proti »narodnemu domu" in so se na novo tiskale tirade, katere smo nedavno nekje uže čitali. No, nesreče ta dva dopisa nijsta prouzročila nikake, dasi sta bila prav pošteno dolga, ker je bila to njijina glavna in jedina lastnost. Mi si usojamo opozarjati uredništvo „Tribune", kakor tudi „Politike", da si s tacimi dopisi pri nas ne bosta pridobila simpatij. V tej zadevi bi bila sicer to naša zadnja beseda, a ker so jednaki Čudni nazori našli pot tudi v predale dveh slovenskih listov, izjavili bodemo na drugem mestu svoje mnenje in primerno zavrnili te popolnem krive nazore. — (L j ubljanskemu „ Sokolu") poklonilo je te dni bratsko društvo »Sokol" v Pragi dve prekrasni fotografiji v velikem formatu, jedna predstavlja skupni odbor, druga predtelovadce, s priloženim jako simpatičnim pismom*), zahvaljevaje se v njem za udeležbo po deputaciji pri slavnosti 20 letnice pražkega „Sokola", katera slavila se je dne 18. junija t. 1. v Pragi. — Ti dve sliki, kakor tudi sliki deputacije zagrebškega in ljubljanskega „Sokola" razstavljene bodo od sobote naprej v trgovini gospoda Peregrin Kajzela na Starem trgu slav. p. n. občinstvu za nekoliko časa na ogled. — Slika skupnega odbora pražkega „Sokola" svedoči nam najbolje, kako zanimanje za velevažno društvo »Sokol" da je v Pragi, kajti na sliki imamo čast videti odlične možake, častite starčke, kakor tudi prve kapacitete bratskega nam Češkega naroda. — To naj bi se pri nas v Ljub'jani v vzgled jemati izvolilo. — (Inženir južne železnice kot nemški agitator.) G. inženir Unterberger, stad-joniran na nZidanem Mostu" je hud sovražnik vsega, *) Priobčimo ga prestavljenega v slovenski jezik v jednej prihodnjih Številk nafiega lista. kar se slovenskega tiče, zategadelj je tudi čudno podpiral osnovanje nemške šole v Sevnici. Čuje se sedaj še, da je svojim podložnim čuvajem na progi pri Sevnici ukazal, da morajo otroke pošiljati v novo nemško šolo. — Mi opozorujemo tega gospoda na to, naj se ne utika v stvari, katere ga čisto nič ne brigajo, ter naj le gleda na to, da bo »njegova proga" zmirom v redu, drugače bi morali mi želeti, da naj cn mej svoje brate „Tirolce" odide, kjer se zna potem za nemški „Schulverein" potegovati, kakor mu bo ljubo; dokler je pa mej Slovenci, naj bode miren uradnik južne železnice, katera tudi gotovo takega hujskanja ne želi! — — (Hiralnica pri sv. Jo že f u ) je dnevno takso za oskrbovanje hirajočih osob od 40-na 50 kr. povišala, ter zahteva od občin, ki imajo itak uže preveč stroškov za svoje revne, po 180 gld. na leto za vsacega revnega, katerega so občine prisiljene oddati v hiralnico. Hiralnica je zidana po milodarih iz vse dežele, a kakor se kaže, delajo usmiljene (?) sestre, katerim je prednica znana Nemka od Rene, le na špekulacijo in dobiček. — (C. kr. državno vojno minister-stvo) namerava nekoliko stvarij za leto 1883. preskrbeti tako, da vabi izdelovalce, naj napravijo ponudbe (olerte), o katerih bo 30. novembra t. 1. obravnava. Mej onimi stvarmi so tudi: koci za konje, lopate, sekire, krampi, žage, pile, žreblji kovani ia drateni. Natančna pojasnila o tem daje trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani. — (Blaznica na Studenci) pod Ljubljano je prenapolnena, da ne morejo več vzprejemati novih blaznih. — (V Slovensko Bistrico) preseli se kot odvetnik dr. Reddi iz Gradca. — (Narodna Čitalnica v Celji) otvori, kakor smo uže omenili, prihodnjo soboto 25. t. m. svoje nove društvene prostore vStravsovi hiši s slovesno veselico. Program: I. Nagovor predsednika. II. Nastop pevcev. III. Koncert vojaške godbe domačega pešpolka št. 47 iz Maribora. IV. Ples. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ustop je dovoljen neudom le proti izročenju vabilnega lista. Po vseh pripravah sodeč, bode ta veselica imela izvrsten vspeh in se je nadejati mnogobrojne udeležitve. Število društvenikov se je letos podvojilo sploh pa je nastalo v tem društvu jako živahno življenje. V odboru so gg. dr. Sernec, dvorni svetnik Vasic, dr. Filipič, profesor Kosi, mestni kaplan Žičkar, duhovni svetnik Krušič, inženir Vošnjak, prof. Bolgar. — (Iz Ajdovščine) se nam poroča iz prav zanesljivega vira glede zadnjega dopisa „Izpod Čavna", v sobotnei številki našega lista, da so se volitve v občinski zastop lokavški resnično nepo«tavno vršile in da so se tamkajšnji možaki zoper take prisiljene volitve pritožili pri c. kr. okraj, glavarstvu v Gorici. Dopisnik sklepa svoje poročilo z originalnimi besedami: živela volilna svoboda v krempljih bogatih, a krivih liberalcev ! ' — (Dne 2. decembra) se bode v c. kr. pomorski bolnici v Dignanu obravnavalo o pismenih, zapečatenih ponudbah zaradi zalaganja omenjene bolnice 1. 1883. in 1884. z vinom, pivom, kisom, žganjem, rižem, moko, maslom, zeljem, krompirjem, lečo, mesom, perutnino itd. Natančneja razjasnila daje trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani. — (Razpisana je služba) druzega učitelja na trirazrednej ljudskej šoli v Velikih Laščah z letno plačo 500 gld., počenši od druzega semestra. Pro-šuje do zadnjega decembra t. 1. Telegram „Slovenskemu Narodu": Dunaj 22. novembra. „Wiener Zeitung" naznanja: S cesarjevim ročnim pismom na grofa Taafle-ja sklicuje se državui zbor v 5. dan decembra. Razne vesti. * (Tiskovna pomota.) V nekem predarl-skem časniku bilo je citati pred par dnevi: „Die neugebornelnfanterio von Spanien wird heute (Samstag) in Madrid getauft. Se. Heiligkeit der Pabst ipt Pathe. * (Še nad Abrahamovo Saro.) Iz Trais-kirchena pri Badenu poroča se v dunajsk list: Žena ubozega kajžarja, Anna Täubler, tri in sedemdeset let stara, porodila je pred nekoliko dnevi dvojčka, — dva dečka, katera sta popolnem zdrava. Oča Johann Täubler je uže 86 let star. Najširši sin je 46, najstarša uže omožena hči 38 let stara. Vsega vkupe imata ta dva stara zakonska uže 18 otrok. Dunajski list dostavlja, da ima to vest iz najbolj zanesljivega vira. Darila za ..Narodni Dom". Prenesek . . . 7910 gld. 28 kr. soji akad. društva „Slovenija" V zadnjej nabranih G. Ivan Skuhala, profesor bogoslovja in vodja dijaškega semenišča..... V žnpaniji Naklo v Istri so darovali : 13 8 G. Fran Dujec.... G. Jakob Dujec . . . G. Janez Dujec ... i „ G. Anton Maslič ... — n G. Matija Maslič ... — „ G. Anton I'akiž ... 2 „ G. Lovro Kakovec . . 5 „ G. Jakob Skok ... — _, G. Miha Sobar .... 2 „ G. Jan Žnidaršič . . — „ Vkupe Cisti dohodek keglanja za dobitke v korist „narodnemu domu" pri „Zvezdiu prirejenega, naložen v hranilnici na knjižico št. 125.229 v znesku....... G. Lavrenčič Fr. v Gradci...... G. Klemenec Mih., tajnik občine Hrenovške Vkupe . . ""T gld. — kr. 50 50 50 50 60 16 632 5 1 50 90 Hfiö6 gld. 68 kr. ID-u.xn.Swjsl3:sL borza dné 23. novembra. (Izvirno telegratično poročilo.) Srebrna renta .... .... Zlata renta........ f>°/0 marčna renta. ....... Akcije narodno banke.......830 Kreditne akcije...... London . ..... . . Srebro . . ...... Napol. .......... 0. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke h 1. 1854 250 gld Državne srečke iz 1. 1864 . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata renta 6°/0......118 4°/ n »> n ■ /n...... „ papirna renta 5°/0 . . , . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava re^. srečko o°/c . . 100 gld. Zoudj. ohč. avstr. 4*/t°/0 zlati zast. listi . Pnor. ohlig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcijo anglo-uvstr. banke . . 120 „ Trammway-dru8t. velj. 170 gld. a. v. . . 218 76 gld. 05 kr. 76 n 75 94 * 20 91 1 — * 830 n — 288 ji 50 119 ji 10 Ji 9 ji j) 47 » n 5 ji 67 n 58 ji 40 n 118 n — 171 75 93 n 90 118 n 4f> 84 n 75 83 ji 70 104 ji — 115 — 118 r. 75 n 97 80 105 n 75 173 T> 50 rt 18 19 75 n 119 n 25 n 218 w 50 Nova hiša pritlična, ležeča ob tržaškej cesti na Cil incah pri Vk"n h. št. 14, četrt ure od Ljubljane, brez vsega dolga in tikoma nje ležeči vrt in njiva (blizu 1300 Q sežnjev;, prodajo sn za gotove denarje. Kdor jo želi kupiti, naj se v osmih «!■■«'!■ oglasi pri posestniku (740—1) Ferdinandu Cepuder. Odvetniški kanfliflat, dr. juris s sndnijsko in jednoletno odvetniško prakso želi mesto kon-cipijenta v veeej odvetniškej pisarni h I. jiiiiut nrjciu . Dopisi upravništvu tega lista pod črkami ■>. K. (741—1) Hiša pri Moetarji na Brezovei, posebno znana ffOBtilna, blizu iarne cerkve in pri velikej eesti, z zemljiščem iu kmetijskim poslopjem, se da v najem. Natančno so izve pri lastniku (734—2) .J.-t1140y.il O« <-ini. Tujci i 22. novembra. Pri Nlonu: Müller z Dunaja. — Cesnik iz Novega Mesta. — Ilirsclisnhn iz Gradca. — Majdič iz Maribora. — Dlorsky Iz Sarajeva. Pri Malici: Felbcr z Dunaja. — Sclirems Iz Ma-šero. — Kunz z Dunaja. — Grof Muronovsky iz Kra-kovega. Pri nvNtrlJttkeui ce-surji : Pogačnik iz Trsta. Na najboljše izmej vseh tovarniških izdelkov so šivalni stroji vseli sistemov M. Bollmann-a, na Dunaji, I., Rothenthurmstrasse Nr. 33. 51 odlikovanj. NajsiarojMa firma te vrste. Ustanov) j. 1861. Singer-jevi, Greifer-jevi, Ho^e-jevi stroji, stroji na valjček in vsake vrste ročni stroji po prvotnih fabriških cenah s 51utuo garancijo tudi za I>l;i < i l;i -v oforoLcili. (708—3) v li. Pazi naj se točno na firmo, cenilnik gratlt* in fratnko. Uže rabljeni stroji se zamenjajo ali pa popravijo. „THE KMM", zavarovalno društvo n življenje v Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, Giselastrasse št. 1,1 Pešta.Franz-Josefsplatz 5, v hiši društva. v hiši društva. Društvena aktiva.................. frank. 74,122.865-— Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30.junija 1881 ... „ 14,886.49480 Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot. . ............. „ 117,000.000-— V slodnjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi vložilo so je pri društvu za.................. „ 59,712.065-— ponudb, vsled česar znaša skupni znesek v slednjih 28 letih na vloženih ponudbah več kot........... „ 1.063,400.000-— Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri "Val. ^OKoIil^otii. (118—10) ElektropatiČno blago. "V ravnili \ ah | >; 11 < -1«i 11 ;»11 < > in ])ostavno varovano. Po principu Volta-jevega sklada in uvaževaje therapeutične učinke na živce izdelujem uložne podplate, hrhtenske ploščo itd., katere so so po mnogih skušnjah obneslo prav vspeSno pri mrzlih nogah, revmatičnih, protinskih bolestih, pričenjaj očih se boleznih v hrbtnem mozgu in drugih živcih. Eloktropatični uložni podplati, dejani mej nogovico in čevelj. Pri naročilu naj se pove natanko mera nogi............. 10 mark za par. Elektropatične čeljustne ploščo......... 6 „ „ „ „ hrbtonske ,, (položene ob sam život) 12 „ „ jedno. „ želodčne pasice. „ „ „ „ 12 „ „ „ Eloktropatični živo t ni pasovi „ ,, „ „ 20 „ „ jeden. Avgust Wienand v Pforchajmu , tovarna električnega in elektropatičnega blaga. Iščejo se zastopniki za vsa večja mesta. (676—3) Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk n Narodne tiskarnew. 4964