URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 22 Ljubljana, 31. maja 1972 Cena 6 dinarjev Leto XXIX 209. Na podlagi 2. točke amandaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o združevanju kmetov Razglaša se zakon o združevanju kmetov, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 16. maja 1972. Št. 37-1/72 Ljubljana, dne 17. maja 1972. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o združevanju kmetov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Zaradi zboljšanja svojega gospodarskega in družbenega položaja, vključevanja v tržno gospodarstvo in uresničevanja pravice do uspehov svojega dela lahko združujejo kmetje in drugi delovni ljudje, ki opravljajo z osebnim delom kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: kmetje), delo in delovna sredstva na podlagi pogodbe in v skladu s tem zakonom med seboj in z delom delavcev ter z družbenimi sredstvi v kmetijskih zadrugah (v nadaljnjem besedilu: zadruge), v obratih za kooperacijo v sestavi organizacij združenega dela (v nadaljnjem besedilu: obrati za kooperacijo) in v drugih oblikah združevanja. 2. člen Zadruge in obrati za kooperacijo se smejo ukvarjati s pridelovanjem, predelavo in prometom kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov, s čebelarstvom in ribištvom, s storitvami, pomembnimi za kmetijstvo in življenje na vasi, s strokovno-pospeševalno in razvojno dejavnostjo na področju kmetijstva, s hranilno-kreditnimi posli, s preskrbovanjem s sredstvi za kmetijsko proizvodnjo, s prometom z gozdnimi sortimenti v skladu s predpisi o gozdovih, s turizmom, z domačo obrtjo in drugimi gospodarskimi dejavnostmi, za katere izpolnjujejo predpisane pogoje. Poleg gospodarskih dejavnosti se zadruge in obrati za kooperacijo lahko-ukvarjajo tudi z izobraževalnim, kulturnim in socialnim-delom, pomembnim za člane in razvoj vasi. Zadruge oziroma • obrati za kooperacijo so lahko splošni ali specializirani po vrstah dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo. Zadruge in obrati za kooperacijo opravljajo dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena za svoje člane, v skladu z možnostmi pa lahko tudi za druge. 3. člen Na delovnih sredstvih, ki so jih kmetje vložili v zadruge ali obrate za kooperacijo, obdržijo lastninsko pravico, če ni s pogodbo drugače določeno. Zadruge in obrati za kooperacijo zbirajo za razvoj materialnp osnove svojega dela lahko tudi denarna sredstva svojih članov. Premoženjska razmerja med zadrugo oziroma obratom za kooperacijo in njihovimi člani ureja pogodba, ki jo v skladu s splošnim aktom skleneta zadruga oziroma obrat za kooperacijo in član zadruge oziroma obrata. Če se splošni akt po'Sklenitvi pogodbe spremeni ali dopolni, ostanejo za razmerja, ki so urejena s pogodbo, v veljavi določbe pogodbe in splošnega akta, ki so veljale ob sklenitvi pogodbe. Članski delež (17. in 31. člen tega zakona) se ne obrestuje. 4. člen 1 Kmet ima pravico do zdravstvenega, invalidskega in starostnega zavarovanja v obsegu kot oseba v delovnem razmerju, če: ■— združi svoje delo in delovna sredstva z zadrugo, obratom, za kooperacijo' ali z drugo oi-ganizacijo združenega dela in — dosega v proizvodnem sodelovanju najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je s samoupravnim sporazumom oziroma s predpisom določen kot najnižji osebni dohodek delavca v združenem deluj ki še zagotavlja delavcu njegovo socialno varnost in stabilnost. Natančnejše pogoje zavarovanja določi posebni zakon. Kmet, ki uživa zavarovanje po prvem odstavku tega člena, plačuje prispevke za to zavarovanje po posebnih predpisih kot osebe v delovnem razmerju, ne plačuje pa prispevkov za zdravstveno in starostno zavarovanje, ki jih plačujejo drugi kmetje po predpisih o zdravstvenem in starostnem zavarovanju kmetov, razen če je na posestvu oseba, ki uživa pravico iz zdravstvenega in starostnega zavarovanja kmetov. S splošnim aktom zadruge, obrata za kooperacijo oziroma druge organizacije združenega dela se lahko priznajo kmetom iz prvega odstavka tega člena posamezne pravice, ki jih imajo delavci v združenem delu. 5. člen Zadruge, obrati za kooperacijo, posebne' organizacije združenega dela iz 39. in 40. člena tega zakona, 'samoupravne skupnosti kmetov lastnikov gozdov in poslovna združenja, ki se ukvarjajo s pospeševanjem kmetijstva, se lahko združujejo v zadružno zvezo SR Slovenije, ki jim nudi organizacijsko, strokovno, tehnično in drugačno pomoč. S pogodbo o ustanovitvi zadružne zveze je lahko določeno, da opravlja za člane zveze tudi določene gospodarske dejavnosti. Člani za- družne zveze lahko postanejo tudi druge organizacije, ki se ukvarjajo s pospeševanjem kmetijstva in je njihovo delovanje v skladu s cilji te zveze. Članstvo v zadružni zvezi SR Slovenije je prostovoljno. O sprejemu v članstvo odloča organ zveze, ki ga določa pogodba o oblikovanju te zveze. Zadružna zveza SR Slovenije je pravna oseba in se vpiše v zadružni register pri okrožnem gospodarskem sodišču. Če opravlja tudi gospodarske dejavnosti, se za tako poslovanje smiselno uporabljajo predpisi o poslovnih združenjih, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Najvišji organ zadružne zveze SR Slovenije je občni zbor, ki ga sestavljajo predstavniki članic. Število predstavnikov zadrug, obratov za kooperacijo in posebnih organizacij združenega dela iz prvega odstavka tega člena na občnem zboru določa pogodba o ustanovitvi zadružne zveze glede na število članov delovne skupnosti včlanjene organizacije. Druge članice zveze imajo na občnem zboru po enega predstavnika. Statut določa notranjo organizacijo zadružne zveze SR Slovenije in druga vprašanja, ki niso urejena z zakonom ali s pogodbo o ustanovitvi Zveze. Zadružna zveza SR Slovenije je članica gospodarske zbornice SR Slovenije. Zadruga, posebna organizacija združenega dela oziroma poslovno združenje, ki je član zadružne zveze SR Slovenije, se ni dolžno včlaniti v gospodarsko zbornico SR Slovenije. Če pa je član zadružne zveze obrat za kooperacijo ali samoupravna skupnost kmetov lastnikov gozdov, Se odbije od prispevka, ki ga mora plačati zbornici organizacija združenega dela, sorazmerni znesek. 6. člen Premoženje v družbeni lastnini, ki preostane po redni likvidaciji zadruge, obrata za kooperacijo oziroma posebne organizacije združenega dela, prevzame občina, na katerem območju je delovala likvidirana organizacija. Občina dodeli to premoženje drugi zadrugi ali drugi organizaciji združenega dela, ki prevzame dejavnosti likvidirane organizacije, če take zadruge ali organizacije ni, dodeli občina premoženje zadružni zvezi SR Slovenije, ki ga' uporabi za razvoj dejavnosti svojih članic. Določba iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja v primeru, ko preneha obrat za kooperacijo, ki ni pravna oseba. 7. člen Zadruge so organizacije združenega dela. Zanje veljajo predpisi o Organizacijah združenega dela, kolikor ta zakon drugače ne določa. Predpisi o organizacijah združenega dela veljajo tudi Za obrate za kooperacijo in za posebne organizacije združenega dela iz 39. in 40. Člena tega zakona, kolikor ta zakon drugače ne določa. ii. Združevanje kmetov v zadruge 8, člen Zadrugo lahko ustanovi najmanj 30 kmetov. Pobudo za Ustanovitev zadruge lahko dajo tudi organizacije združenega dela, če se pismeno zavežejo za določeno poslovno sodelovanje. V takem primeru lahko ustanovi zadrugo tudi manj kot 30 kmetov. Sredstva za ustanovitev in začetek dela zagotove ustanovitelji zadruge v obliki deležev, s kreditom ali na drugačen način. Sredstva lahko zagotove tudi organizacije združenega dela iz drugega odstavka tega člena ali družbenopolitične skupnosti. Če te sklenejo z ustanovitelji zadruge pogodbo, da bo zadruga opravljaja določene dejavnosti, pogoji za opravljanje teh dejavnosti za zadrugo ne morejo biti manj ugodni, kot so za podjetje v ustanavljanju nasproti njegovemu ustanovitelju. 9. člen O ustanovitvi zadruge se sporazumejo ustanovitelji na ustanovnem zboru. Ustanovni zbor sprejme začasni statut zadruge, izvoli začasne organe zadruge, določi rok za izvolitev oziroma za imenovanje rednih organov upravljanja in ža Sprejem statuta zadruge. ' 10. člen Zadruga velja za ustanovljeno in postane pravna oseba z dnem, ko je vpisana v zadružni register. Ustanovitelji zadruge postanejo njeni člani z dnevom registracije. Dokler zadruga ni vpisana v register, odgovarjajo ustanovitelji zadruge nerazdelno za obveznosti, nastale v zvezi z ustanovitvijo. 11. člen Če so za opravljanje določene dejavnosti predpisani posebni pogoji, sme zadruga začeti z delom, ko te pogoje izpolni. 12. člen Članstvo v zadrugi je prostovoljno in osebno. Statut zadruge določa v skladu s tem zakonom pogoje za članstvo v zadrugi. 13. člen Član zadruge lahko postane kmet, ne glede na svoje proizvodne zmogljivosti, ki se odloči za trajnejše gospodarsko sodelovanje z zadrugo in sklene o tem pismeno pogodbo, kakor tudi tisti člani njegove družine, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. Kot trajnejše gospodarsko sodelovanje se Šteje združevanje dela in delovnih sredstev zaradi skupne proizvodnje ali poslovno sodelovanje z zadrugo za daljše obdobje. Člani zadruge lahko postanejo tudi njeni delavci. 14. člen O sprejemu v članstvo odloča s statutom določeni organ zadruge. Zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen sprejem v zadrugo, je dovoljen ugovor na najvišji organ upravljanja. Oseba, kateri je tudi ta organ zavrnil sprejem v zadrugo, lahko vloži v 30 dneh po prejemu sklepa o zavrnitvi zahtevo, da o tem odloči občinsko sodišče, ki je pristojno po sedežu zadruge. Sodišče odloča V nepravdnem postopku. 15. člen Članstvo preneha z izstopom, z izključitvijo ali s smrtjo zadružnika. Za delavce zadruge, ki so njeni člani, preneha članstvo tudi s prenehanjem delovnega razmerja. Statut zadruge določa odpovedni rok za izstop in pogoje za izključitev iz zadruge. Glede izključitve se smiselno uporabljajo določbe 14. člena tega zakona. 16. člen Zadruga vodi imenik članov. 17. člen Statut zadruge lahko določi, da član vloži v zadrugo določen denarni znesek kot svoj delež za poslovanje zadruge (delež). Pri določitvi pogojev za vplačilo deležev upošteva statut gospodarsko moč članov zadruge. 18. člen Statut zadruge lahko določa, da odgovarjajo za obveznosti zadruge, ki jih ni mogoče poravnati iz njenih sredstev, člani zadruge (jamstvo). Če je v zadrugi uvedeno jamstvo, določa statut, da odgovarjajo člani zadruge za obveznosti zadruge, nastalih do prenehanja članstva, z določenim mnogokratnikom vpisanega deleža še določeno dobo po prenehanju članstva (jamstvena doba). Po preteku jamstvene dobe se delež vrne. Če je v zadrugi uvedeno jamstvo, mora biti to razvidno iz firme zadruge. 19. člen Določbe statuta zadruge o članstvu, deležih jamstvu in o načinu uveljavljanja samoupravnih pravic članov in delavcev se lahko spremenijo le, če sklene tako večina članov in delavcev zadruge. 20. člen Zadrugo upravljajo skupaj člani in delavci, zaposleni v zadrugi. Člani in delavci morajo biti zastopani v organih upravljanja v sorazmerju s svojim delom in prispevkom k uspehu in k razvoju zadruge glede na svoje delo oziroma sodelovanje v pretekli mandatni dobi. Statut zadruge določa, o katerih vprašanjih odločajo člani in delavci neposredno, katera pa poverjajo organom upravljanja. 21. člen Najvišji organ zadruge je občni zbor. Občni zbor lahko sestavljajo tudi delegati članov in delavcev zadruge. Pri manjših zadrugah lahko določa statut zadruge, da opravlja funkcijo individualnega izvršilnega organa predsednik kolektivnega izvršilnega organa. 22. člen V sestavi zadruge so lahko temeljne zadružne enote, temeljne organizacije združenega dela in enote z določenimi samoupravnimi pravicami. 23. člen Člani in delavci zadruge imajo pravico, da organizirajo kot temeljno zadružno enoto z lastnostjo temeljne organizacije združenega dela vsak del zadruge, ki pomeni delovno ali teritorialno zaokroženo celoto, v kateri se uspeh skupnega dela članov in delavcev lahko potrdi' kot vrednost na trgu ali v zadrugi in je lahko na tej podlagi samostojno izražen. Ob pogojih iz prejšnjega odstavka imajo delavci dela zadruge, ki se ukvarjajo z lastno kmetijsko proizvodnjo, predelavo kmetijskih pridelkov, prodajo potrošnoga blaga ali z gostinskimi oziroma s turističnimi storitvami, pravico, da organizirajo svojo temeljno organizacijo združenega dela. Temeljna zadružna enota oziroma temeljna organizacija združenega dela se ne more organizirati, če bi to povzročilo prelivanje ali odtujevanje dohodka tistim, ki so ga ustvarili. Z organiziranjem takih enot oziroma temeljnih organizacij združenega dela se tudi sicer ne smejo kršiti pravice članov in delavcev v drugih delih zadruge, niti interesi in pravice zadruge, kot celote, ki izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu ali iz skupnega dela z združenimi sredstvi, in ne enostransko spreminjati medsebojne obveznosti. 24. člen Člani zadruge oziroma delavci urejajo medsebojna razmerja, kakor tudi razmerja, ki nastanejo z oblikovanjem temeljnih zadružnih enot oziroma temeljnih organizacij združenega dela s samoupravnim sporazumom o združevanju, ki določa zlasti: — sredstva, ki jih enota oziroma organizacija prevzame v uporabo, in pravice ter obveznosti v zvezi s prevzetimi sredstvi; — obseg samostojnega poslovanja, neposredno odgovornost enote oziroma organizacije ter subsidiarno odgovornost; — način ugotavljanja in delitve dohodka iz skupnega poslovanja; — osnove in merila za združevanje sredstev za skupni razvoj; — skupne službe in merila za prispevek k stroškom njihovega poslovanja. Pobudo za sklenitev sporazuma iz prejšnjega odstavka da občni zbor zadruge ali pa zbor članov oziroma delavcev dela zadruge, ki naj dobi položaj temeljne organizacije združenega dela. Če v šestih mesecih potem, ko je bila dana pobuda, ni dosežen sporazum, odloča o sporu mešana arbitraža. Občni zbor zadruge ali zbor kmetov oziroma delavcev dela zadruge, ki se s stališčem mešane arbitraže ne strinja, lahko zahteva uvedbo postopka pred ustavnim sodiščem. 25. člen Zadruga lahko ustanavlja organizacije združenega dela, lahko pa tudi združuje svoja sredstva s sredstvi drugih organizacij združenega dela zaradi skupnih koristi. Poslovna in druga razmerja se urejajo s pogodbo v skladu z zakonom. 26. člen Člani in delavci zadruge enakopravno odločajo o delitvi skupno ustvarjenega dohodka za svoje osebne in skupne potrebe ter za razširitev materialne osnove združenega dela in dvig njihove delovne sposobnosti. Za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb pripada članom zadruge del ustvarjenega dohodka v sorazmerju z njihovim deležem pri poslovnem uspehu zadruge, in sicer glede na njihovo vloženo delo, vložena sredstva — razen deležev iz 17. člena tega zakona — in glede na uspeh njihovega gospodarskega sodelovanja z zadrugo. Delavcem zadruge pripada del ustvarjenega dohod, ka za osebne in skupne potrebe v sorazmerju z njihovim deležem pri poslovnem uspehu zadruge po enakih načelih kot v vsaki drugi organizaciji združerjega dela. Splošni akt zadruge oziroma temeljne zadružne enote ali temeljne organizacije združenega dela iz 23. člena tega zakona določa v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom temelje in merila za delitev dohodka in osebnega dohodka na del za osebne potrebe članov in, za osebne potrebe delavcev, na del za skupne potrebe članov ter za skupne potrebe delavcev, in na del za razširitev materialne osnove združenega dela. Splošni akt organizacije iz prejšnjega odstavka določa temelje in merila za delitev osebnega dohodka med delavce po uspehu njihovega dela, članom zadruge pa tudi po uspehu njihovega gospodarskega sodelovanja z zadrugo. Od dela dohodka iz drugega odstavka tega člena, ki se deli na člane kmete, se ne plačujejo obveznosti,1 ki obremenjujejo osebni dohodek iz delovnega razmerja. 27. člen Za pripojitev- zadruge k drugi zadrugi ali drugi organizaciji združenega dela, za pripojitev druge organizacije združenega dela k zadrugi, za spojitev z zadrugo ali drugo organizacijo združenega dela, za razdelitev zadruge in za izločitev dela zadruge je potrebna privolitev večine članov zadruge. 28. člen . Zadruga, preneha v primerih in na način kot druge organizacije združenega dela. . Zadruga preneha tudi, če se število njenih članov kmetov zniža pod 30 in ostane na' tej višini več kot eno leto. V takem primeru se opravi redna likvidacija zadruge. Določba iz prejšnjega odstavka ne velja za zadruge, ustanovljene po drugem odstavku 8, člena tega zakona. III. ZDRUŽEVANJE KMETOV V OBRATIH ZA KOOPERACIJO 29. člen Kmet, ki svoje delo in delovna sredstva združi z organizacijo združenega dela, z njo trajno proizvodno sodeluje in sklene o tem pismeno pogodbo, upravlja v okviru tega sodelovanja enakopravno s člani delovne skupnosti organizacije združenega dela skupne zadeve in soodloča o delitvi škupno ustvarjenega dohodka. 30. člen Kmetje, ki sodelujejo z organizacijo združenega dela na način iz 13. člena tega zakona, imajo pravico organizirati skupaj z delavci obrat za kooperacijo s položajem temeljne organizacije združenega dela, če pomeni tak del organizacije delovno ali teritorialno zaokroženo celoto, v kateri' se uspeh, skupnega dela kmetov in delavcev lahko pptrdi kot vrednost na trgu ali v organizaciji združenega dela in je lahko na tej podlagi samostojno izražen. Določbe tretjega odstavka 23. člena in 24, člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za ustanovitev obratov za kooperacijo in za opredelitev njihovega položaja. Obrat za kooperacijo lahko postane pravna oseba, če samoupravni sporazum o združevanju drugače ne določi. V sestavi obrata za kooperacijo so lahko enote z določenimi samoupravnimi pravicami kmetov in de-, lavcev. 31. člen Kmetje, ki so sklenili pogodbo o trajnejšem gospodarskem sodelovanju z organizacijo združenega dela, vložijo določen denarni znesek kot svoj delež za poslovanje obrata za kooperacijo, če določa tako splošni akt obrata. Določbe tega zakona o deležih v zadrugah se ustrezno uporabljajo tudi za obrate za kooperacijo. S splošnim aktom obrata za kooperacijo se lahko določi, da odgovarjajo kmetje z določenim zneskom za obveznosti obrata, ki so nastale v času, ko so bili njegovi člani, če jih ni mogoče poravnati iz sredstev obrata. Določba tega zakona o tem, da mora biti jamstvo članov zadruge razvidno iz firme, velja tudi za obrate za kooperacijo. 32. člen Določbe 20. in 26. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za obrate za kooperacijo. IV. DRUGE OBLIKE ZDRUŽEVANJA KMETOV 33. člen Kmetje se lahko združujejo tudi v kmečke skupnosti in v posebne organizacije združenega dela. Kmetje se'lahko združujejo v kmečke skupnosti in posebne organizacije združenega dela zaradi skupne proizvodnje, zaradi predelave ali prodaje svojih lastnih pridelkov, zaradi nabave kmetijskih priprav ali reprodukcijskega materiala za svoje lastne potrebe, zaradi skupne uporabe kmetijskih priprav ali objektov in zaradi povezovanja svojega gospodarstva z organizacijami združenega dela. Organizaciji iz prvega odstavka, ki se ( ustanovi zaradi skupne proizvodnje, racionalnejšega izkoriščanja kmetijskih zemljišč in proizvodnih naprav ter trajneje gospodarsko sodeluje z zadrugo ali drugo organizacijo združenega dela, se v skladu z zakonom lahko dodele v izkoriščanje tudi kmetijska zemljišča in proizvodne naprave v družbeni. lastnini. 34. člen Kmečka skupnost oziroma posebna organizacija združenega dela ,se ustanovi s pismeno pogodbo, ki obsega zlasti: 1. imena in naslove kmetov ustanoviteljev; 2. predmet poslovanja skupnosti; 3. način zagotovitve sredstev oziroma vrsto in vrednost sredstev, ki jih ustanovitelji vložijo v skupnost; 4. obveznosti ustanoviteljev glede njihovega osebnega dela v skupnosti; 5. način obnavljanja vrednosti vloženih sredstev; 6. način obračunavanja in delitve dohodka, doseženega s skupnim poslovanjem; 7. način in pogoje za izstop iz skupnosti in za vstop novih članov skupnosti;. 8. pooblastilo o zastopanju skupnosti; 9. določbe o načinu prenehanja skupnosti in o razdelitvi skupnega premoženja. 35. člen Kmečka skupnost oziroma posebna organizacija združenega dela, ki se ukvarja s prekupčevanjem ali ne izpolnjuje več drugih pogojev tega zakona, se na zahtevo pristojnega inšpekcijskega organa izbriše iz registra kmečkih skupnosti (37, člen) oziroma iz zadružnega registra (39. člen). a) Kmečke skupnosti '36. člen Kmečka skupnost se ustanovi na podlagi pravil civilnega prava s pogodbo, s katero dvoje ali več kmetov trajneje združi svoje delo ali tudi svoja sredstva v skupno korist. Člani odgovarjajo za obveznosti skupnosti nerazdelno. 37. člen Pogodbo o ustanovitvi kmečke skupnosti priglasijo ustanovitelji najpozneje v 30 dneh po podpisu upravnemu organu, pristojnem za kmetijstvo tiste občine, na območju katere ima večina ustanoviteljev svoje prebivališče. Organ iz prejšnjega odstavka vodi register kmečkih skupnosti, v katerega vpisuje imena ustanoviteljev in drugih članov skupnosti ter kratko vsebino pogodbe. Kmečka skupnost mora v roku iz prvega odstavka priglašati tudi spremembe ustanovitvene pogodbe. 38. člen Organ iz 37. člena tega zakona zavrne vpis v register, če so določbe pogodbe o ustanovitvi kmečke skupnosti v nasprotju s predpisi ali če se po določbah Pogodbe dohodek ne bi delil po vloženem delu oziroma Po vloženih sredstvih. ■ Odločba o zavrnitvi vpisa je akt v upravnem postopku. b) Posebne organizacije združenega dela 39. člen Kmečka skupnost, ki zaposli več kot 5 delavcev, inra položaj posebne organizacije združenega dela. Dohodek, ki ostane po izločitvi dela dohodka članom organizacije iz prejšnjega odstavka na podlagi njihovih vloženih sredstev in njihovega vloženega dela ter delavcem za njihov osebni dohodek tako kot v drugih organizacijah združenega dela, se razporedi v sklade pb načelih iz 26. člena tega zakona. Določba prvega odstavka 3. člena tega zakona velja tudi za delovna sredstva, ki so jih vložili člani v Posebno organizacijo združenega dela iz tega člena. Posebna organizacija združenega dela odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi v družbeni lastnini in s sredstvi, ki so jih člani vložili v skupnost. Organizacija iz tega člena je pravna oseba. Vpiše Se v zadružni register pri okrožnem gospodarskem sodišču. Organizacija iz tega člena mora določiti v ustano-vitveni pogodbi svojo firmo, iz katere mora biti raz-vidno, da gre za posebno organizacijo združenega dela. 40. člen V posebno organizacijo združenega dela iz 39. člena tega zakona se lahko združujejo kmetje tudi tedaj, če zaposluje organizacija 5 ali manj delavcev. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 41. člen Zadruge, organizacije združenega dela iz 29. člena in skupnosti kmetov iz 36. člena tega zakona morajo prilagoditi svojo organizacijo in poslovanje določbam tega zakona v enem letu od dneva, ko začne veljati ta zakon. Zadruga, ki ne postopa po določbi iz prejšnjega odstavka, preneha z delom, organizacija združenega dela pa opusti sodelovanje po 29. členil tega zakona. Glede premoženja v družbeni lastnini, ki je bilo ustvarjeno s skupnim delom kmetov, se smiselno uporabljajo določbe 6. člena tega zakona. 42. člen Dokler ni mogoče po določbah 20. in 32. člena tega zakona ugotoviti razmerja članov in delavcev v organih upravljanja, določijo to razmerje sporazumno člani in delavci zadruge oziroma obrata za kooperacijo. 43. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati temeljni zakon o kmetijskih zadrugah (Uradni list SFRJ, št. 13-258/65 in 7-70/67) v skladu s prvim odstavkom 13. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV—Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51-287/71). 44. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 210. Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na sejah republiškega in gospodarskega zbora dne 16. maja 1972 sprejela ODLOK i o zagotovitvi sredstev za delno pokritje izgub proiz-vodnoprenosnih in proizvodnih elektrogospodarskih podjetij v letu 1971 1 Iz rezerve posebnega računa sredstev Socialistične republike Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti za leto 1972 se zagotovi proizvodno prenosnim in proizvodnim elektrogospodarskim podjetjem z območja SR Slovenije 43 milijonov dinarjev kot delež Socialistične republike Slovenije za pokritje izgube v letu 1971, in sicer s postavke finančnega načrta pod številko: II-2. 9. »Nekrite obveznosti po začasnem finančnem načrtu za leto 1971 in rezerva« (Uradni list SRS, št. 7-92/72). II Sredstva iz prejšnje točke bodo lahko proizvodno prenosna in proizvodna elektrogospodarska podjetja uporabila potem, ko bodo sanacijski načrt za pokritje izgub iz leta 1971 predložila republiškemu skladu skupnih rezerv. III Podrobnejša dinamika črpanja sredstev iz I. točke tega odloka bo določena s pogodbo, ki jo s proizvodno prenosnimi in proizvodnimi elektrogospodarskimi podjetji sklene republiški sekretariat za finance. IV Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-173/72 Ljubljana, dne 17. maja 1972. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 211. Na podlagi, drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na sejah republiškega in gospodarskega zbora dne 16. maja 1972 sprejela ODLOK o načinu uporabe sredstev hranilnih Vlog pri poštni hranilnici 1. člen S tem odlokom se določa način uporabe določenih sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici, zbranih na območju SR Slovenije. Za sredstva hranilnih vlog po prejšnjem odstavku se štejejo: 1. sredstva hranilnih vlog, zbrana do 30. 12. 1971, ki jih bo Narodna banka Jugoslavije dala na razpolago Poštni hranilnici do konca leta 1974; 2. sredstva anuitet, ki bodo dospela do konca leta 1975 na podlagi prej odobrenih kreditov in hranilnih vlog; 3. sredstva hranilnih vlog, zbrana od 30. 12. 1971 do 31. 12. 1975. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se po izločitvi dvoodstotne rezerve za likvidnost uporabijo za naslednje namene: 1. za kredite vojaškemu servisu za dajanje potrošniških kreditov vojaškim osebam, 2. za kredite za pospeševanje PTT prometa, 3. za kredite poslovnim bankam. 3. člen / Poštna hranilnica lahko iz sredstev po 3. točki 1. člena tega odloka odobri vojaškemu servisu kredit do 1,600.000 dinarjev za leto 1972 za dajanje potrošniških kreditov vojaškim osebam. Vojaški servis daje potrošniške kredite vojaškim osebam po splošnih pogojih, ki so predpisani za dajanje potrošniških kreditov. Poštna hranilnica zaračuna vojaškemu servisu za odobreni kredit obresti po obrestni meri, ki je za 1 "/a večja od obrestne mere, po kateri plačuje Poštna hranilnica obresti na hranilne vloge. Vojaški servis mora Poštni hranilnici vrniti odobreni kredit najpozneje do konca leta 1974. 4. člen Preostala sredstva iz 1. člena tega odloka, po izločitvi sredstev za kredit vojaškemu servisu (3. člen), se uporabijo za kredite za pospeševanje PTT prometa in za druge namene, določene s posebnim predpisom. - 5. člen Za kredite za pospeševanje PTT prometa se uporabi 50 % sredstev iz 1. člena tega odloka, ki bodo na razpolago do 31. 12. 1975. Sredstva iz prejšnjega odstavka se dajo kot kredit poslovnim bankam za odobritev kreditov Združenemu PTT podjetju Ljubljana. Združeno PTT podjetje Ljubljana lahko uporabi kredite iz prejšnjega odstavka za modernizacijo in razširitev svojega PTT omrežja. Sredstva iz prvega odstavka tega člena se dajejo poslovnim bankam kot kredit pod takšnimi pogoji, da bodo banke lahko dale Združenemu PTT podjetju Ljubljana kredit za dobo največ 10 let in po obrestni meri, ki je največ za 1 °/o višja od obrestne mere, ki se plačuje Poštni hranilnici za sredstva hranilnih vlog. Podrobnejši pogoji za dajanje in vračanje kreditov po tem členu se določijo s posebno pogodbo, ki jo v imenu in za račun SR Slovenije sklene Narodna banka Slovenije s poslovnimi bankami. 6. člen Preostala sredstva iz 1. člena tega odloka po izločitvi sredstev za kredit vojaškemu servisu (3. člen) in za kredite za pospeševanje PTT prometa (4. člen) se uporabijo za kredite poslovnim bankam za namene, ki bodo določeni s posebnim predpisom izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. 7. člen Finančno tehnična opravila za SR Slovenijo po 4. in 5. členu tega odloka opravlja Narodna banka Slovenije. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 44-24/72 Ljubljana, dne 17. maja 1972. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 212. Na podlagi 3. člena uredbe o cenah električne energije (Uradni list SFRJ, št. 2‘4-220/72) izdaja -izvršni svet skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi organa, ki daje soglasje k cenam za prodajo električne energije distribucijskim podjetjem I Elektrogospodarska podjetja, v katerih dejavnost spada prenos električne energije in elektrogospodarska podjetja, ki se ukvarjajo z distribucijo električne energije (distributivna podjetja), smejo odjemalcem povečati dosedanje tarife oziroma cene za prodajo električne energije, ob pogojih iz 1. in 2. člena uredbe o cenah električne energije (Uradni list SFRJ, št. 24-220/72) s soglasjem Zavoda SR Slovenije za cene. II Elektrogospodarska podjetja iz prejšnje točke morajo poleg cenika predložiti Zavodu SR Slovenije za cene ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidna upravičenost ravni cen, III Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 38-12/63 Ljubljana, dne 26. maja 1972. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. * 213. Na podlagi 31. in 87. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17-93/71) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve PRAVILNIK o delu avto šol in voznikov inštruktorjev I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen * S tem pravilnikom so predpisani pogoji za delo. avto šol, minimalna oprema za izvajanje teoretičnega in praktičnega pouka v avto šolah, postopek za izdajanje potrdil za delo avto šol in voznikov inštruktorjev, način poučevanja kandidatov za voznike motornih vo-zil ter evidenca o pouku in nadzorstvo nad delom avto ®ol in voznikov inštruktorjev. 2. člen Avto šola je lahko stalna ali šola, ki jo ustanovi-telj organizira za pripravo določenega števila kandidatov za vozniški izpit. Avto šola lahko začne z delom potem, ko je izdal pristojni organ ustanovitelju potrdilo, da so izpolnjeni predpisani pogoji, ki jih določa ta pravilnik. Potrdilo iz prejšnjega odstavka izda občinski upravni organ, ki je pristojen za notranje zadeve, na območju katerega je sedež šole. Potrdilo se izda na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika. 3. člen Avto šola mora imeti: 1. ustrezen šolski prostor za pouk predpisov o prometni varnosti in iz prve pomoči poškodovanim v pro-. metni nesreči; šolski prostor mora biti zračen in osvetljen z ustrezno dnevno ali umetno svetlobo, v hladnih dneh pa primerno ogrevan; 2. šolski inventar (mize, šolsko tablo itd.) in sanitarije; 3. sheme prometnih znakov, maketo križišča z ustrezno cestno prometno signalizacijo in z miniaturnimi vozili ter sheme motornih vozil s posebej označenimi napravami, ki so posebnega pomena za varnost prometa in jih mora poznati kandidat na vozniškem izpitu (11. točka programa vozniškega, izpita, ki je sestavni „del pravilnika o programu in načinu opravljanja vozniškega izpita; Uradni list SFRJ, št. 24-285/70); 4. potrebno število motornih vozil tistih kategorij, za katere pripravlja šola kandidata za voznika motornega vozila; 5. potrebno število voznikov inštruktorjev za pouk teoretičnih predmetov in pouk praktične vožnje. 4. člen Avto šola, kateri je izdal pristojni organ potrdilo iz 2. člena tega pravilnika, lahko pripravlja tudi kandidate za izpit za voznika inštruktorja. II. PRIPRAVLJANJE ZA VOZNIŠKI IZPIT 5. člen V avto šolo se lahko sprejme na šolanje oseba, ki ji ne manjka več kot eno leto do starosti, ki je s temeljnim zakonom o varnosti cestnega prometa predpisana za vozniško dovoljenje za kategorijo vozila, za katero želi imeti vozniško dovoljenje. Kandidat za voznika motornega vozila mora biti tudi telesno in duševno zmožen za vožnjo motornih vozil ustrezne kategorije. Kandidat za šolanje v avto šoli se lahko vpiše v šolo ne glede na svoje stalno prebivališče. Po določbah prejšnjih odstavkov se mora ravnati tudi voznik inštruktor, ki poučuje v skladu s tem pravilnikom samo vožnjo motornega vozila (voznik inštruktor posameznik). 6. člen Avto šola sme uporabljati za pouk predpisov o varnosti cestnega prometa in za pouk vožnje z motornim vozilom le voznike motornih vozil, ki imajo dovoljenja za voznika inštruktorja. 7. člen Tečaje iz prve pomoči poškodovanim v prometni nezgodi organizira in vodi strokovna enota organizacije rdečega križa po predpisanem izpitnem programu. Tečaji so lahko tudi v sestavi avto šol. Predmet iz prve pomoči poškodovanim v prometni nezgodi lahko poučujejo zdravstveni delavci, ki imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo in poseben izpit iz prve pomoči pred komisijo republiškega odbora rdečega križa Slovenije v Ljubljani za nudenje prve pomoči poškodovanim v prometnih nezgodah. Kandidat za voznika motornega vozila dela izpit iz prve pomoči v obsegu, ki je določen v prejšnjem odstavku, pred komisijo, ki jo določi organizacija rdečega križa. Izpraševalec za ta predmet mora biti zdravstveni delavec z visoko izobrazbo in imeti pooblastilo republiškega odbora rdečega križa Slovenije. 8. člen Avto šole pripravljajo kandidate za voznike motornega vozila po programu vozniškega izpita, ki je predpisan s pravilnikom o programu in načinu opravljanja vozniškega izpita (Uradni list SFRJ, št. 24-285/ 1970). Učna ura teoretičnega pouka traja 45 minut. Teoretični pouk sme trajati dnevno največ štiri učne ure. Pri teoretičnem pouku sme biti v učilnici največ 35 kandidatov. Voznik inštruktor posameznik pripravlja kandidate za voznika motornega vozila za vožnjo motornega vozila v obsegu, ki je predpisan s pravilnikom iz prvega odstavka tega. člena (II. točka, izpitni program iz vožnje motornega vozila). 9. člen Avto šola in voznik inštruktor posameznik lahko sprejmeta v pouk vožnje z motornim vozilom kandidata za voznika motornega vozila, ki je z uspehom končal učenje iz predpisov o varnosti cestnega prometa. Znanje iz predpisov o varnosti cestnega prometa dokaže kandidat za voznika motornega vozila s potrdilom avto šole o preizkusu kandidata ali s potrdilom izpitne komisije za vozniške izpite o opravljenem izpitu iz predpisov o varnosti cestnega prometa. 10. člen Kandidat za voznika motornega vozila ni dolžan obiskovati pouka iz predpisov o varnosti cestnega prometa ter opraviti preizkus znanja iz tega predmeta: 1. če je v zadnjih šestih mesecih uspešno končal tak pouk po predpisanem programu za kategorijo motornega vozila, za katero namerava delati vozniški izpit in ima ustrezno dokazilo; 2. če je v šoli za poklicno izobraževanje voznikov motornih vozil končal pouk f iz predpisov o varnosti cestnega prometa in ima o tem ustrezno dokazilo, ki ni starejše kot eno leto. 11. člen Kandidat, ki ima vozniško dovoljenje, pripravlja pa se za vozniški izpit za kategorijo motornih vozil, za katero nima vozniškega dovoljenja, mora med pripravo za vozniški izpit delati izpit iz prve pomoči poškodovanim v prometni nezgodi, če v zadnjih treh letih takega izpita ni opravil. 12. člen Po opravljenem pouku iz predpisov o varnosti cestnega jorometa mora kandidat napraviti preizkus znanja pred komisijo, ki jo določi vodstvo šole. Vodstvo šole sme dovoliti preizkus znanja le kandidatu, ki je obiskoval pouk v njegovi šoli. Preizkus znanja je pismen s testi. Testi morajo biti usklajeni s programom, ki je predpisan za vozniški izpit. Skladnost testa s predpisanim programom ugotovi in potrdi republiški sekretariat za notranje zadeve. Šteje se, da kandidat ni napravil preizkusa, če v odgovorih na vprašanja ni dosegel najmanj 90 °/o skupnega števila točk. 13. člen Pouk vožnje se opravlja z motornim vozilom, ki je predpisano za vozniški izpit določene kategorije. Motorno vozilo mora biti serijsko proizvedeno in ne sme biti starejše kot šest let. Motorno vozilo, ki ga šola ali voznik inštruktor posameznik uporabljata za pouk vožnje, mora imeti vzvratno ogledalo in nožno zavoro tudi za voznika inštruktorja. Če se kandidat uči vožnje na lastnem osebnem avtomobilu, mora vozilo imeti najmanj vzvratno ogledalo tudi za voznika inštruktorja. 14. člen Voznik inštruktor avto šole in voznik inštruktor posameznik morata pregledovati napravi za upravljanje in zaustavljanje ter svetlobne in svetlobno signalne naprave ter skrbeti, da je motorno vozilo, ki se uporablja za pouk vožnje, tehnično brezhibno. 15. člen Pripravljanje kandidata za vožnjo z motornim vozilom obsega pouk v treh fazah, ki se razlikujejo med seboj po vožnji na različnih cestah. Tako se deli pouk vožnje z motornim vozilom na začetni pouk na poligonu ali na površini, ki ni javna cesta. Nadaljnja faza obsega pouk vožnje na cestah z redkim prometom motornih vozil. V končni fazi mora kandidat preizkusiti pridobljeno znanje in izkušnje z vožnjo na cestah z gostim motornim prometom v naselju in izven naselja ter v dnevnem in nočnem času. 16. člen Za pouk vožnje z motornim vozilom v pogojih, ki so predpisani v prejšnjem členu, je odgovoren voznik inštruktor. V okviru začetnega pouka mora voznik inštruktor kandidata seznaniti z osnovnimi značilnostmi motornega yožila, z nevarnostmi, ki so združene z nepravilnim ali površnim upravljanjem motornega vozila v cestnem prometu, z načinom uporabe komandnih naprav vozila ter ga naučiti osnovne operacije z vozilom kot so: menjava prestav v mirnem stanju vozila, vžig motorja, dosega delovne temperature motorja, vožnja naprej in nazaj z uporabo nožne in ročne zavore, obračanje vozila in podobno ter uvajati kandidata, da je sposoben uporabljati komandne naprave vozila tako, da ga to ne odvrača od pozornosti, ki jo mora stalno posvečati vožnji in okoliščinam na cesti. V drugi fazi pouka mora voznik inštruktor razvijati kandidatovo znanje in sposobnosti vožnje z motornim vozilom z dajanjem praktičnih nasvetov v uporabi komandnih naprav vožila, opozarjanjem na cestno prometno signalizacijo in na njen pomen, opozarjanjem na splošna in posebna prometna pravila, ter vzgajati kandidata, da vožnjo prilagaja prometnim okoliščinam in da vozilo obvlada tako, da lahko ukrene vse, kar je potrebno, da se izogne nevarnosti, ki jo v danih razmerah lahko pričakuje. V tretji fazi pouka skrbi voznik inštruktor za to, da se kandidat zanesljivo in samostojno brez opozarjanja vadi v vožnji motornega vozila v gostem in mešanem cestnem prometu, ki spravlja kandidata v zapletene situacije, v katerih mora voznik motornega vozila pokazati potrebno stopnjo odločnosti, spretnosti in sposobnosti hitrega ukrepanja. 17. člen Voznik inštruktor, ki spremlja kandidatov razvoj v veščini vožnje z motornim vozilom, odloči na podlagi lastnega zapažanja, kdaj lahko začne s poukom kandidata v naslednji višji fazi. Voznik inštruktor sme napotiti kandidata, naj se priglasi k vozniškemu izpitu, ko ugotovi, da kandidat vsaj pri treh zaporednih vožnjah, opravljenih v končni fazi pouka, ni napravil napake, ki je sama kot taka ovira za pozitivno oceno pri vozniškem izpitu in ni prekoračil polovice točk, ki se pri vozniškem izpitu še štejejo za pozitven uspeh. 18. člen Voznik inštruktor avto šole in voznik inštruktor posameznik sta dolžna voditi evidenčni karton za vsakega kandidata za voznika motornega vozila po obrazcu, ki je predpisan s tem pravilnikom. Voznik inštruktor avto šole in voznik inštruktor posameznik morata pred pričetkom pouka praktične vožnje s črnilom vpisati v evidenčni karton datum, vajo in predvideni čas učenja. Evidenčni karton kandidata morata voznik inštruktor avto šole in voznik inštruktor posameznik oddati izpitni komisiji neposredno pred pričetkom izpita iz praktične vožnje. Izpitna komisija evidenčni karton zadrži, če kandidat izpit uspešno opravi, v nasprotnem primeru pa ga vrne inštruktorju. Evidenčni karton je dokazilo, da je voznik inštruktor poučeval vožnjo z motornim vozilom v skladu s 15., 16. in 17. členom tega pravilnika. Evidenčni karton spremlja kandidata od začetka učenja praktične vožnje, do uspešno opravljenega izpita. 19. člen Obrazec evidenčnega kartona založi avtomoto zveza Slovenije in jih dodeljuje registriranim avto šolam Proti- plačilu stroškov. Založnik ne sme odreči dodelitve evidenčnih kartonov registrirani avto šoli ali omejiti število zahtevanih kartonov. Voznik inštruktor posameznik dobi evidenčni karton za vsakega kandidata pri najbližji avto šoli. Na zahtevo voznika inštruktorja posameznika je avto šola dolžna izročiti zahtevano število evidenčnih kartonov. 20. člen Voznik inštruktor mora imeti med poukom vožnje z motornim vozilom pri sebi potrdilo iz drugega odstavka 9. člena tega pravilnika, dokazila iz 10. člena tega pravilnika in evidenčni karton o pouku vožnje z motornimi vozili (18. člen), ter te listine pokazati miličniku, če to zahteva. 21. člen Avto šola je dolžna voditi šolski dnevnik o pouku Predpisov o varnosti cestnega prometa na predpisanem obrazcu, ki ga založi avtomoto zveza Slovenije. Obrazec šolskega dnevnika je sestavni del tega Pravilnika. III. NADZORSTVO 22. člen Občinski upravni organ, ki je pristojen za notranje zadeve, nadzira delo avto šol, ali izpolnjujejo pogoje iz člena tega pravilnika, zlasti ali poučujejo kandidate v skladu s predpisanim učnim programom in vodijo predpisane evidence. V ta namen ima pravico pregledati šolski prostor, učila in učne pripomočke, šolski dnevnik in evidenčne kartone. Nadzorstveni organ lahko začasno prepove teoretični in praktični pouk, če ugotovi pomanjkljivosti v teoretičnem pouku, v organizaciji dela in v vodenju predpisanih evidenc, ali pa pomanjkljivosti v pouku vožnje z motornim vozilom, za katere zve od organov javne varnosti, ki nadzirajo vozila in voznike v cestnem prometu. V odločbi o začasni prepovedi določi nadzorstveni organ rok, v katerem mora šola ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti. Ta rok ne sme biti daljši kot tri mesece. 23. člen Če avto šola ne odpravi v določenem roku pomanjkljivosti, ugotovljenih z odločbo iz prejšnjega člena, odvzame nadzorstveni organ z odločbo v upravnem postopku potrdilo o registraciji avto šole. IV. KAZENSKE DOLOČBE 24. člen Z denarno kaznijo od 200 do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek avto šola, ki je pravna oseba ali delovna ali druga organizacija, ki ima avto šolo: 1. če pripravlja kandidate za vozniški izpit ali za izpit za voznika inštruktorja, pa nima potrdila iz 2. člena tega pravilnika (4. člen); 2. če dovoli, da poučuje predmet iz prve pomoči poškodovanim v prometni nezgodi ali da je izpraševalec pri izpitu iz tega predmeta zdravstveni delavec, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (7. člen); 3. če vzame v pouk vožnje z motornim vozilom kandidata za voznika motornega vozila, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (prvi odstavek 9. člena); 4. če ima pri teoretičnem pouku v učilnici več kandidatov za voznike motornih vozil, kot je predpisano (drugi odstavek 8. člena); 5. če izda potrdilo o opravljenem preizkusu znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa kandidatu, ki ni obiskoval tega pouka v njeni avto šoli (prvi odstavek 12. člena); 6. če opravi preizkus znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa s testi, ki niso usklajeni s predpisanim programom za vozniški izpit oziroma potrjeni, ali izda potrdilo o opravljenem preizkusu tega znanja kandidatu, ki sploh ni bil preizkušen ali pri preizkusu ni dosegel predpisane stopnje znanja (drugi odstavek 12. člena); 7. če uporablja za pouk vožnje motorno vozilo, ki ne ustreza predpisanim pogojem ali če vozilo ni opremljeno tako, kot je predpisano (13. člen); 8. če na zahtevo voznika inštruktorja posameznika, ki izpolnjuje predpisane pogoje za pouk vožnje z motornim vozilom ne izroči zahtevanega števila evidenčnih kartonov (četrti odstavek 19. člena); 9. če ne vodi šolskega dnevnika o pouku predpisov o varnosti cestnega prometa ali ga ne vodi na predpisanem obrazcu (21. člen). Z denarno kaznijo iz prejšnjega odstavka tega člena se kaznuje avtomoto zveza Slovenije, če odreče dodelitev evidenčnih kartonov registrirani avto šoli ali omeji število zahtevanih kartonov (drugi odstavek 19. člena). Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba delovne ali druge organizacije. 25. člen Voznik inštruktor, ki ima avto šolo, se kaznuje z denarno kaznijo od 200 do 500 dinarjev, če stori prekršek iz prvega odstavka 24. člena tega pravilnika. 26. člen Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje za prekršek voznik inštruktor posameznik: 1. ki poučuje vožnjo motornega vozila v nasprotju s tretjim odstavkom 5. člena ali v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena tega pravilnika; 2. če poučuje vožnjo z motornim vozilom, ki ne ustreza predpisanim pogojem ali ni predpisano opremljeno (13. člen); 3. če ne vodi evidenčnega kartona na predpisanem obrazcu, ali ne odda tega kartona izpitni komisiji pred pričetkom izpita iz praktične vožnje (prvi in tretji odstavek 18. člena); Za prekršek iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 300 din tudi voznik inštruktor avto šole. ■ 27. člen Z denarno kaznijo 50 dinarjev se takoj nb mestu kaznuje za prekršek voznik inštruktor posameznik in voznik inštruktor avto šole: 1. če ne pregleda naprav na vozilu ali ne skrbi, da je motorno vozilo, ki se uporablja za pouk vožnje tehnično brezhibno (14. člen); 2. če sproti ne vpisuje v evidenčni karton zahtevanih podatkov s črnilom (drugi odstavek 18. člena); 3. če nima med poukom vožnje z motornim vozilom pri sebi predpisanih potrdil ali evidenčnega kartona ali na zahtevo miličnika ne pokaže teh listin (20. člen). SKUPŠČINA OBČINE Oddelek za ............................... Številka: Datum: ........ Denarno kazen za prekršek iz prejšnjega odstavka izreče in izterja takoj na mestu miličnik, ki kontrolira in ureja promet. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije in vozniki inštruktorji, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika opravljali dejavnost avto šol, morajo v tridesetih dneh od dneva, ko začne veljati ta pravilnik, vložiti pri pristojnem občinskem upravnem organu prošnjo za izdajo potrdila po tretjem odstavku 30. člena zakona o varnosti cestnega prometa. 29. člen Dokler ne bosta založena šolski dnevnik o pouku predpisov o varnosti cestnega prometa in evidenčni karton o pouku vožnje z motornim vozilom, ki sta predpisana s tem pravilnikom, bodo avto šole in vozniki inštruktorji uporabljali šolski dnevnik in evidenč-. ni karton, ki ju je založila avtomoto zveza Slovenije. 30. člen Določbe 13. člena tega pravilnika začnejo veljati trideseti dan po uveljavitvi tega pravilnika. 31. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 13/1-S-010 Ljubljana, dne 11. maja 1972. Republiški sekretar. za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. POTRDILO Oddelek za ..................................... skupščine občine .................................. potrjuje na podlagi tretjega odstavka 30. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17/71), da ......................:.................;.......v ................................................. ..........™....:................................ izpolnjuje predpisane pogoje za dejavnost avto šole. Avto šola lahko na podlagi tega potrdila pripravlja kandidate za vozniški izpit za motorna vozila. kategorije. Taksa po tar. št. 1 in 11 zakona o upravnih taksah v znesku 7 din je plačana in uničena na vlogi. PODPIS VODJA UPR. ORGANA • AVTO — SOLA ................................ Prva stran Številka *................-............... EVIDENČNI KARTON VOŽNJE Priimek in ime kandidata Naslov ................... St. osebne izkaznice ..... Voznik inštruktor......... Naslov ’.................. Datum izdaje Podpis \ Druga in tretja stran Datum Vaja Vožnja od — do Opravljene učne ure Prevož. km Podpis kandidata Podpis inštruktorja Četrta stran Kandidat je uspešno opravil »preizkus znanja — izpit- iz predpisov o varnosti cestnega prometa Datum ............... Zig Predsednik komisije Izpitna vožnja OCENA Teorije ni opravil Dne Ura Teorija Vožnja Vožnja Teorija Vožnja /Vožnja Prva stran ŠOLSKI DNEVNIK Zap. št. tečaja . Cas tečaja: od do PREDMET: PREDAVATELJ: Predpisi o varnosti cestnega prometa ............... Prva pomoč poškodovanim v prometni nezgodi Druga stran Zap. št. Priimek, ime in naslov kandidata Rojen: dan, mesec, leto Kate- gorija Opombe 1 2 t itd. Tretja stran Predmet Datum predavanja Opombe | Predpisi o varn. c. p. Prva pomoč — Predpisi o varn. c. p. — Prva pomoč — itd. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 485. Na podlagi 100. in 101. člena zakona o bankah, kreditnem in bančnem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 58-655/71) in prve alinee 22. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 35. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. maja 1972 sprejela ODLOK o usmeritvi sredstev posebnega dela kreditnega sklada Ljubljanske banke za leto 1972 1. člen S tem odlokom se določajo temeljne smernice, po katerih se uporabljajo sredstva posebnega dela kreditnega sklada Ljubljanske banke, ki se formirajo s plačili anuitet za najeta posojila komunalnih delovnih organizacij, ki imajo pomen za mesto Ljubljana (Uradni list SRS, št. 45/70) in neizkoriščenimi sredstvi obresti od poslovnega sklada v letu 1971. 2. člen Sredstva iz prvega člena tega odloka se uporabljajo za kreditiranje naslednjih komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na ureditvenem območju mesta Ljubljane: 1. za izgradnjo osnovne kanalske mreže, 2. za izgradnjo III. enote za proizvodnjo plina. 3. člen Roki vračila kreditov iz posebnega dela kreditnega sklada znašajo: — za investicije pod točko 1 drugega člena tega odloka do 20 let, — za investicije pod točko 2 drugega člena tega odloka do 10 let. 4. člen Obrestna mera za kredite, dodeljene po tem odloku, znaša naj več. 2 odstotka. 5. člen Uporabniki kreditov po tem odloku so dolžni predložiti investicijske programe oziroma projekte v predhodno potrditev svetu za komunalno gospodarstvo in mestni promet. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-hem listu SRS. Št. 010/50-72 Ljubljana, dne 22. maja 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsednik mestnega zbora zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levienik, dipl. oec. 1. r. 4SG. Na podlagi 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469/65 in 15-224/67), 5. in 27. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17-93/71), 22., 23. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 35. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. maja 1972 sprejela ODLOK o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani ' I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa prometni režim in ukrepe za varnost cestnega prometa ter sistem financiranja cestno prometne signalizacije na ureditvenem območju mesta Ljubljane. II. PROMETNI REŽIM IN UKREPI ZA VARNOST CESTNEGA PROMETA 1. Parkirni prostori in parkiranje 2. člen i Na ureditvenem območju mesta Ljubljane so za parkiranje namenjene naslednje vrste javnih parkirnih prostorov: — splošni javni parkirni prostori, — posebni javni parkirni prostori, — javni parkirni prostori za tovorna motorna vozila, — javni parkirni prostori za avtobuse v medkrajevnem prometu. 3. člen Javne parkirne prostore iz 2. člena tega odloka določa in ureja svet skupščine mesta Ljubljane pristojen za komunalno gospodarstvo in mestni promet (v nadaljnjem besedilu: svet). Pri tem svet upošteva urbanistično zasnovo, stopnjo motorizacije, blagovni in turistični promet, kot tudi potrebe občanov. 4. člen Prontetni režim na javnih parkirnih prostorih določi komisija za promet pri svetu za komunalno gospodarstvo in mestni promet. 5. člen Splošni javni parkirni prostori so na odsekih javnih cest, ulic in drugih javnih prometnih površinah, kjer jih ne prepoveduje cestno prometna signalizacija ali prometni predpisi. . ~ 6. člen Na parkirnih prostorih se lahko omeji parkiranje na določen čas, ki pa ne more biti krajši kot 30 minut. Na parkirnem prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno s prometnim znakom, mora voznik uporabljati kazalec parkirnega časa in ga namestiti na vidno mesto znotraj vetrobranskega stekla motornega vozila. Parkirne površine iz prejšnjega odstavka so zaznamovane z modro črto. 7. člen Posebni javni parkirni prostori so: — prostori, kjer je organizirano parkiranje motornih vozil, — prostori, kjer so postavljene avtomatske parkirne ure, — rezervirani prostori za potrebe delovnih ih drugih organizacij ter organov, — postajališča za avtotaksije, — — prostori za sejem motornih vozil. 8. člen Prostor, kjer je nameščena avtomatska parkirna ura, mora biti označen s prometnim znakom in z dopolnilno tablo, na kateri je označen čas posebnega režima parkiranja. Voznik motornega vozila, ki uporabi ta prostdr, mora plačati parkirnino, kot je označeno na avtomatski parkirni uri. 9. člen Dovoljenje ze rezervirane parkirne prostore iz 7. člena tega odloka izda oddelek za gospodarske, komunalne, stanovanjske in prometne zadeve skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu urad za promet) na podlagi sklepa komisije za promet. 10. člen Posebne javne parkirne prostore iz 7. člena tega odloka ureja in vzdržuje komunalna ali druga delovna organizacija, ki jo pooblasti svet. V ta namen sklene svet s pooblaščeno organizacijo pogodbo, ki mora vsebovati zlasti: — pogoje, ki zagotavljajo nemoteno organizirano parkiranje motornih vozil na parkirnih prostorih, ki so za to določeni, — obveznost vzdrževanja, — način plačila storitev. Pooblaščena organizacija mora vzdrževati prometne znake in označbe na vozišču, skrbeti za red in snago na tem prostoru, odstranjevati sneg in ukreniti vse drugo, s čimer je zagotovljena normalna uporaba parkirnega prostora. 11. člen Rezervirani parkirni prostori (7. člen odloka) morajo biti vidno označeni tako, da so robniki pločnika rumeno belo popleskani in da je postavljen prometni znak. Stroške signalizacije in vzdrževanja rezerviranih parkirnih prostorov plačuje uporabnik. 12. člen Uporabnik posebnega parkirnega prostora iz 7. člena tega odloka mora plačati komunalno takso, ki je določena z odlokom o komunalnih taksah. Rezervirani parkirni prostor se odda v uporabo delovni organizaciji ali drugi organizaciji ter organom s posebno pogodbo, ki mora vsebovati čas uporabe tega prostora in komunalno takso, ki jo mora uporabnik rezerviranega prostora plačati pooblaščeni delovni organizaciji. 13. člen Na javnih prometnih površinah je prepovedano parkirati tovorna motorna vozila in avtobuse, razen če je to s prometnim znakom posebej dovoljeno. Na mestnih vpadnicah se morajo namestiti obvestilni znaki, ki obveščajo voznike, kje lahko parkirajo tovorna motorna vozila. 14. člen Kjer je ustavljanje vozil prepovedano, se sme vozilo ustaviti samo zaradi dela pri odstranjevanju prometne zapreke ali pri opravljanju komunalnih del. Delovno mesto na javnih prometnih površinah mora biti ustrezno zavarovano. Vozila, ki so določena za opravila, navedena v prejšnjem odstavku, morajo imeti predpisano opremo in naprave ter morajo biti posebej označena (ople-skana). 15. člen Parkiranje vozil ni dovoljeno na javni cesti, kjer so postavljeni posebni obvestilni znaki, ki opozarjajo na opravljanje zimske službe. Obvestilne znake za odvoz snega postavi izvajalec zimske službe najmanj 12 ur pred začetkom dela. Kdor ima vozilo na tem območju, ga mora odstraniti. Ce tega ne stori, ima izvajalec zimske službe pravico odstraniti vozilo na stroške lastnika vozila oziroma imetnika pravice uporabe vozila. Izvajalec zimske službe mora vozilo prestaviti strokovno pravilno. Stroški se obračunavajo po 20. členu tega odloka. Pravice in dolžnosti iz prejšnjih odstavkov imajo izvajalci zimske službe. Izvajalec zimske službe, ki mu je poverjeno čiščenje snega, mora pravočasno objaviti v radiu (ali v drugih obvestilih javnega obveščanja) program svojega dela in pozvati lastnike in uporabnike motornih vozil, naj jih odstranijo z območja javne ceste in ulice, ki je pripravljena za čiščenje in odvoz snega. 16. člen Ce voznik motornega vozila želi parkirati na vozišču, kjer ni označeno za parkiranje (označeno parkirno mesto), sme ustaviti ali parkirati vozilo samo ob pločniku. 17. člen Prepovedano je parkirati in voziti motorno vozilo po peš poti, po zelenicah, parkih in prostorih, kjer je možen dovoz na dvorišče ali v zgradbo. Pločnik se lahko uporabi za parkiranje, če je to dovoljeno s prometnim znakom. 18. člen Invalidnim osebam, ki uporabljajo motorno vozilo prirejeno za potrebe invalidnih oseb, je dovoljeno parkiranje na krajih kjer je š prometnim znakom dovoljeno ustavljati, prepovedano pa je parkirati. Vozilo iz prejšnjega odstavka mora biti posebej označeno z nalepko, ki jo potrdi urad za promet. Voznikom na krajih iz prvega odstavka tega člena parkiranje časovno ni omejeno. Nepokretnim invalidnim osebam, ki jih vozijo z motornim vozilom druge osebe ali vozijo sami, je do- voljen dostop tudi na pločnik ali na drugo prometno površino, določeno za pešce. 19. člen Če najde delavec, ki je pooblaščen, da kontrolira oziroma ureja promet na cesti vozilo, parkirano na mestu, kjer ovira ali ogroža promet, odredi, da se odstrani z vozišča na stroške lastnika ali imetnika pravice uporabe. 20. člen Višino stroškov za odstranitev vozila, način plačila ter pooblaščeno organizacijo določi komisija za promet pri svetu. če lastnik oziroma imetnik pravice uporabe sam odstrani vozilo potem, ko je delavec milice že pozval pooblaščeno delovno organizacijo, da odstrani vozilo, mora ta plačati nastale stroške. 21. člen Ustavljeno motorno vozilo ne sme imeti motorja v teku več kot tri minute. To ne velja, če voznik ustavi motorno vozilo zaradi zastoja prometa ali zaprte smeri vožnje. 2. Vprežna živina, vodenje živine, tricikli na nožni pogon in ročni vozički 22. člen Promet z vprežnimi vozili in vodenje živine sta prepovedana: j a) na območju, ki ga omejujejo železniška proga Ljubljana Trst—Tobačna ulica—Aškerčeva cesta—Coj-zova cesta— Karlovška cesta—Grajski predor—Krekov trg—Poljanska cesta—Ambrožev trg—Rozmanova ulica—železniška proga Ljubljana—Trst; b) po Titovi cesti do Črnuškega mostu, Celovški cesti, Karlovški cesti, do Karlovškega mostu, po Dolenjski cesti in po . Tržaški cesti. Prečkanje cest iz b) točke prejšnjega odstavka je dovoljeno na mestih, ki so s prometnim znakom določena. 23. člen Promet z ročnimi vozički in tricikli na nožni pogon je prepovedan na območju iz 22. člena tega odloka. 3. Tovorna vozila z največjo dovoljeno težo 10 ton 24. člen Na območju iz a) točke 22. člena v času med 5. in 21. uro je prepovedan promet tovornih motornih vozil, katerih največja dovoljena teža presega 10 ton, ali Promet motornih vozil s priklopnikom skupne naj-večje dovoljene teže 10 ton. Pristojni cestno upravni organ občinske skupščine lahko izjemoma ali občasno dovoli promet tovornih motornih, vozil, katerih naj-večja dovoljena teža presega 10 ton, v skladu s predpisi o javnih cestah. Na območju iz 22. člena tega odloka ter na Zaloški in Šmartinski cesti je prepovedan promet z delovnimi stroji, traktorji, prevoz železniških vagonov od 5-30 do 7. ure in 13.30 do 15.30 ure. 4. Tranzitni promet motornih vozil 25. člen Tranzitni promet motornih vozil iz 24. 'člena je dovoljen po Prešernovi cesti, Aškerčevi cesti, Cojzovi cesti, Karlovški cesti, Grajskem predoru, Krekovem trgu, Kopitarjevi ulici, Resljevi cesti in Masarykovj cesti. 5. Prislanjanje koles 26. člen Prislanjati kolesa ob pločnike je prepovedano. Prav tako je prepovedano prislanjati kolesa ob zgradbe in druge objekte na naslednjih cestah in ulicah: na Titovi cesti (od železniškega nadvoza do Aškerčeve ceste), na Celovški cesti od Djakovičeve ulice do Delavskega doma, na Miklošičevi cesti, Gosposvetski, Poljanski in Trubarjevi cesti, na Čopovi, Cankarjevi, Šubičevi, Wolfovi, Beethovnovi, Kidričevi, Tavčarjevi, Slomškovi, Komenskega, Stritarjevi, Ciril-Metodovi in Dalmatinovi ulici, na Trgu OP, Starem trgu, na Mestnem trgu ter Gledališki pasaži v Nazorjevi ulici, pasaži Nebotičnika in pasaži Komune. Na območju iz prejšnjega odstavka tega člena se smejo spravljati kolesa le na mestih, ki so za to določena (kolesarnice). 6. Dostavna vozila, žaganje drv 27. člen Na Titovi cesti (od Bavarskega dvora do Aškerčeve ceste), Gosposvetski, Miklošičevi, Dalmatinovi, Komenskega in Ilirski ulici, Tavčarjevi, Čopovi, Stritarjevi, na Trgu OF, Ciril-Metodovem trgu, Poljanski (do Ambroževega trga), Wolfovi in obvoznih cestah — Černetovi, Janševi, Samovi, Topniški je prepovedana dostava, nakladanje in razkladanje blaga med 5.30 in 7. uro ter med 12. in 16. uro. Zaradi dostave, nakladanja in razkladanja ne sme biti oviran promet. Na cestah, po katerih poteka poseben prometni pas za vozila mestnega javnega prometa, velja prepoved dostave blaga, nakladanja in razkladanja med 5. in 21. uro. Blago, ki je bilo dostavljeno v ulice in' ceste, iz prejšnjega odstavka tega člena v času izven prepovedi, določene v prejšnjem odstavku, se mora odstraniti s pločnika ali s cest in ulic najkasneje v eni uri. Blago pa, ki je bilo dostavljeno med 21. in 5. uro mora biti odstranjeno s pločnika ali s cest in ulic najkasneje do 7. ure. Ne glede na določbe 1. odstavka tega člena je dovoljeno v ožjem mestnem območju v zimskem času od 1. decembra do 31. marca razvažati mleko podnevi s tovornimi avtomobili, katerih največja dovoljena teža ne presega 10 ton, tudi v času, ki je za dostavo blaga prepovedan, če pade dnevna oziroma nočna temperatura pod —3° C. 28. člen Na cestah in ulicah oziroma delih cest in ulic, navedenih v 1. odstavku 27. člena, je prepovedano žaganje drv. 7. Pranje javnih cest, odvažanje smeti 29. člen Na Titovi cesti (od železniškega nadvoza do Aškerčeve ceste), Celovški cesti (od križišča Delavski doni do križišča z Djakovičevo ulico), Miklošičevi, Prešernovi in Gosposvetski cesti, v Nazorjevi, Čopovi, Tavčarjevi, Kidričevi, V/olfovi, Beethovnovi, Dalmatinovi, Cigaletovi in Komenskega ulici ter na Trgu OF je prepovedano pranje javnih cest in ulic med 6. in 21. uro. Izjemo v primeru izrednega čiščenja cest in ulic dovoljuje pristojni upravni organ občinske skupščine. S tega območja je dovoljeno odvažati smeti med 8. in 12. uro. 8. Delo na cestišču 30. člen Delo na vozišču ali pločniku mora biti vidno označeno in zavarovano z ustreznimi cestno-prometnimi znaki tako, da je zagotovljen varen promet. a) Delovišče mora biti zavarovano z ustreznimi zapornimi letvami, ki morajo biti ponoči opremljene z utripajočimi svetlobnimi telesi (oranžne barve). b) Pred zaporo mora biti v zadostni razdalji postavljen prometni znak (»Delo na cesti"), ki mora biti ponovljen, če to zahteva gostota prometa'. c) Postavljeni morajo biti prometni znaki za ustrezno omejitev hitrosti. č) V primeru, ko se zaradi dela na cesti zoži svetlobni profil vozišča, je potrebno postaviti ustrezni.prometni znak. d) V primeru, ko je svetlobni profil vozišča manjši kot 6 metrov, se mora postaviti prometni znak »Prednost vozil iz nasprotne smeri«. Na nasprotni strani delovišča pa mora biti postavljen prometni znak »Prednost pred vozili iz nasprotne smeri«. e) Pri gostem prometu je potrebno za vodenje prometa prek gradbišča postaviti posebne svetlobne naprave —. semaforje ali pa ga usmerjati z ročnimi tablami (zelene in rdeče). f) Zožen je ulic in pločnikov zaradi opravljanja vzdrževalnih del je treba obvezno obeležiti s predpisanimi znaki (prometnimi stožci, ograjo). g) Za deloviščem se omejitev hitrosti razveljavi. h) Prometni znaki iz točk: b), c), č), f) in g) morajo biti na prometnejših ulicah postavljeni na obeh straneh gradbišča. Simboli prometnih znakov morajo biti reflektorni. 31. člen Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči in v megli razsvetljeno z električnimi svetilkami. 32. člen Kdor prekoplje vozišče ali pločnik, mora v roku, ki ga v dovoljenju za prekop določi pristojni cestno upravni organ, spraviti cesto v prejšnje stanje. Pristojni cestno upravni organ določi obseg in način sanacije prekopa. 33. člen Kadar je potrebno zaradi gradnje zasesti pločnik ali del vozišča tako, da se postavi oder, mora izvajalec gradnje speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala in vode, razsvetljen in urejen za varno hojo. 34. člen Pred zaporo prometa na določeni cesti ali delu ceste mora pristojni cestno upravni organ določiti pri- merno obvozno smer. Obvoz je potrebno označiti z ustrezno tablo o preusmeritvi prometa. Obvestilni znaki na obvozu morajo biti postavljeni povsod tam, kjer se stranske ceste priključijo na obvozno cesto. 35. člen Za manjše prekope na prometnejših ulicah lahko pristojni cestni upravni organ predpiše izvajalcu, da opravi dela v nočnem času (med 21. in 5. uro). 9. Postajališča avtobusov medkrajevnega in primestnega prometa 36. člen Začetna tranzitna in končna postajališča avtobusnega javnega medkrajevnega in primestnega prometa so na centralni avtobusni postaji. Za avtobuse medkrajevnega in primestnega prometa se lahko uredijo postajališča tudi na mestnih vpadnicah. Vsa postajališča morajo biti označena s predpisanimi znaki. 37. člen Postajališča za javni medkrajevni prevoz, ki povezujejo mesto Ljubljana s kraji izven območja ljubljanskih mestnih občin, so na mestnih vpadnicah. — na Tržaški cesti: Dolgi most in pri Tobačni tovarni, — na Celovški cesti: Medno, Šentvid in Kino Šiška, — na Titovi cesti: Črnuče in Stadion, — na Šmartinski cesti: Javna skladišča, — na Dolenjskci cesti: Rudnik. Na ureditvenem območju mesta Ljubljane lahko svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane določi postajališča medkrajevnega in primestnega prometa pod pogojem, da so postajališča urejena po določbah zakona o organizaciji cestnega' prevoza z motornimi vozili. 38. člen Postajališča za javni primestni prevoz so postajališča navedena v 37. členu tega odloka in še naslednja: — na Tržaški cesti: Gimnazija Vič, — na Celovški cesti: Kino Šiška, — na Titovi cesti: Ruski car, — na Šmartinski cesti: Savsko naselje, — na Zaloški cesti: Zalog, Polje, Moste, — na Dolenjski cesti: Strelišče, — na Cesti Dolomitskega odreda: pokopališče Vič, — na Poti na Fužine: Sostro, Fužine, — na Ižanski cesti: Botanični vrt. Vsa ostala postajališča javnega primestnega prevoza odobri svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet. , 39. člen Postajališča javnega medkrajevnega in primestnega prevoza na območju mesta Ljubljane v smislu tega odloka morajo biti locirana neposredno pri postajališčih mestnega javnega prometa. Ožjo lokacijo določi pristojni organ občinske skupščine. 40. člen Postajališča javnega medkrajevnega in primestnega prevoza iz prejšnjega člena morajo biti zunaj vozišča javnih cest in ponoči vidno osvetljena. Postajališče je del vozišča. 41. člen Postajališča javnega medkrajevnega in primestnega prometa opremljajo in vzdržujejo pristojne občine. 42. člen i Na predlog prevoznika lahko urad za promet skupščine mesta Ljubljane odobri postajanje na postajališčih iz 38. člena tega odloka za avtobuse tistih medkrajevnih linij, s katerimi se vozijo delavci na delo v območju Ljubljane. 10. Posebni javni, redni prevoz potnikov 43. člen Postajališča iz 37. in 38. člena tega odloka lahko uporabljajo tudi gospodarske organizacije, ki izvajajo poseben javni redni prevoz potnikov (delavcev na delo, učencev v šolo) v območju mesta Ljubljana v prostem in režijskem prevozu. Na predlog delovne organizacije odobri urad za promet postajanja avtobusa za posebni javni redni prevoz potnikov tudi na drugih cestah. 11. Posebni prometni pasovi za vozila javnega mestnega prometa 44. člen Na cestah, ulicah in trgih, ki jih z odločbo določi svet skupščine mesta Ljubljane, se lahko z rumenimi vzdolžnimi označbami na vozišču uredijo posebni prometni pasovi, za vozila javnega mestnega prometa. Posebne prometne pasove iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo tudi vozila s prednostjo in avto-taksiji. 12. Vozne smeri avtobusov medkrajevnega prometa do centralne avtobusne postaje 45. člen Avtobusi iz smeri Tržaške ceste vozijo po Aškerčevi cesti, Cojzovi, Karlovški, skozi predor po Resljevi cesti. Avtobusi iz smeri Dolenjske ceste vozijo po Karlovški cesti skozi predor po Resljevi cesti. Avtobusi iz smeri Celovške ceste vozijo po Prešernovi cesti prek Bavarskega dvora. Avtobusi iz smeri Titove ceste vozijo po Topniški in Masarykovi cesti. 13. Učenje vožnje z motornim vozilom 48. člen Prepovedano je učenje vožnje z motornim vozilom in opravljanje vozniških izpitov po Prešernovi cesti od Delavskega doma do Trga MDB, ter skozi križišči na Ajdovščini in pri Pošti (križišče Titova—Čopova— Cankarjeva). Prešernovo cesto je dovoljeno prečkati na križišču Prešernova—Šubičeva. Na mestnih vpadnicah, to je na Titovi cesti (od križišča Titova—Topniška do Bavarskega dvora); na Tržaški cesti (od križišča z Viško cesto do Trga MDE); na Doienjski cesti (od zadnjega avtobusnega postajališča — obračališča po Karlovški do predora na Celovški cesti (od Tacenske do Delavskega doma); na Šmartinski cesti (od zadnjega avtobusnega postajališča — obračališča); po Masarykovi cesti do križišča z Rozmanovo; na Zaloški (od Kajuhove do Rozmanove) in na območju, ki ga določa 22. člen a) točka je prepovedano učenje vožnje z motornim vozilom v času od 5.30 do 7. ure in od 13.30 do 15.30, razen ob nedeljah in praznikih, ko je prepovedano učenje vožnje od 17. ure dalje. Prečkanje cest iz 2. odstavka je dovoljeno. Prepoved iz prejšnjih odstavkov tega člena ne velja za vozila mestnega potniškega prometa. 14. Vožnja otrok s kolesi 47. člen Otroci do 10. leta starosti ne smejo voziti koles po javnih cestah brez spremstva odrasle osebe. Otroci od 10. do 14. leta starosti smejo voziti samostojno, če imajo dokaz o kolesarskem izpitu, ki so ga opravili v šoli. 15. Pešci 48. člen Izven označenega prehoda za pešce smejo pešci prečkati cesto, če v razdalji najmanj 100 metrov ni križišča ali označenega prehoda za pešce. Kjer na križišču ni označenega prehoda za pešce, lahko pešci prečkajo cesto pravokotno pred križiščem. Pred šolami, kjer je organizirana pionirska prometna služba so vozniki dolžni spoštovati odredbe članov te službe, ki vodijo otroke po zaznamovanem prehodu čez cesto, enako kot če bi to delo opravljal miličnik. 16. Posebni ukrepi za varnost prometa 49. člen Da se zagotovi večja varnost ljudi v cestnem prometu je prepovedan?: 1. Postavljati ob cestah in ulicah ograje, zasajati žive meje ali drugo zelenje tako, da ovirajo ali ogrožajo prometno varnost ali da ovirajo preglednost in zakrivajo cestno prometno signalizacijo. 2. Z vozilom poškropiti ali umazati druge udeležence v prometu. 3. Poškodovati ali odstranjevati prometne znake ali spreminjati njihov pomen oziroma poškodovati druge označbe na vozišču. 4. Dopustiti otroku do petega leta starosti zadrževanje brez nadzorstva na cestah ali drugih nevarnih mestih. 5. Voziti kolo ali druga vozila po stezah in poteh javnih parkov. 6. Metati propagandne letake iz letal, avtomobilov ali kako drugače na javno cesto, razen če je to posebej dovoljeno. 50. člen Pristojna inšpekcija lahko izda odločbo, da mora lastnik oziroma uporabnik zemljišča na podlagi ocene strokovne komisije odstraniti oviro iz prve točke 49. člena tega odloka. . III. CESTNO-PROMETNA SIGNALIZACIJA 51. člen Cestno-prometno signalizacijo sestavljajo: znaki za nevarnost, znaki za izredne odredbe, znaki za obvestila, svetlobni prometni znaki, označbe na cestišču, dopolnilne table in druga potrebna znamenja in naprave. 52. člen Za postavitev, vzdrževanje in odstranitev cestnoprometne signalizacije, za gradnjo in vzdrževanje parkirnih prostorov, za opremo javnih cest in ulic z drugimi napravami, ki omogočajo varnost prometa na ureditvenem območju mesta Ljubljane skrbijo komunalne delovne organizacije, ki 'jih pooblasti svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet. 53. člen Vzdrževanje postavljene cestno-prometne signalizacije financira skupščina mesta Ljubljane iz sredstev proračuna mesta. V. ta. namen sklene mesto ustrezne pogodbe s pooblaščeno komunalno organizacijo iz 52. člena tega odloka. Urad za promet opravlja splošni nadzor nad vzdrževanjem cestno-prometne signalizacije ter ureja vse spremembe pri cestno-prometni signalizaciji in vodi register cestno-prometne signalizacije na ureditvenem območju mesta Ljubljane. Občinske skupščine lahko pooblastijo urad za promet, da opravlja posle iz prvega in drugega odstavka 27, člena republiškega zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17-93/71), ki so v pristojnosti upravnih organov ljubljanskih občin. IV. REKONSTRUKCIJE IN NOVOGRADNJE CEST IN ULIC 54. člen Urad za promet sodeluje pri obravnavanju urbanističnih in komunalnih načrtov, pri pregledu in potrditvi investicijskih programov in projektov za izgradnjo, rekonstrukcijo in investicijsko vzdrževanje cest, če ti načrti in projekti zadevajo cestni promet. V. KAZENSKE DOLOČBE 55. člen Z denarno kaznijo 10 din se kaznuje na kraju samem: 1. kdor prisloni kolo ob pločnik ali ob zgradbo ali drug objekt na javnih cestah iz 26. člena tega odloka, izven za to določenih mest; 2. pešec, ki prečka cesto v nasprotju s členom 48 tega odloka. 56. člen Z denarno kaznijo 20 din se kaznuje na kraju samem: 1. kdor na parkirnem prostoru, kjer je to določeno, pravilno ne uporabi parkirnega kartona (3. odst. 6. člena); 2. kdor na parkirnem prostoru, kjer je to določeno, ne uporabi parkirne ure (2. odst. 8. člena); 3. kdor parkira tovorno motorno vozilo ali avtobus na območju iz 22. člena tč. a) tega odloka (1. odst. 13. člena); 4. kdor parkira vozilo na javni cesti, ki je s posebnimi znaki pripravljena za čiščenje in odvoz snega (1. odst. 15. člena). 57. člen Z denarno kaznijo 50 din se kaznuje: 1. kdor parkira ali vozi motorno vozilo v nasprotju z določbo 17. člena tega odloka; 2. kdor pušča ob cestah in ulicah ograje, žive meje ali zelenje v takem stanju, da ovirajo ali ogrožajo prometno varnost prometa pešcev ali vozil ali če ovirajo preglednost in zakrivajo cestno-prometno signalizacijo (i. toč. 49. člena); 3. kdor z vožnjo poškropi ali umaže druge udeležence v prometu (2. toč, 49. člena); 4. kdor poškoduje, premika ali odstrani prometni znak ali spreminja njegov pomen oziroma poškoduje druge označbe na vozišču (3. toč. 49. člena); 5. kdor ■ vozi kolo ali drugo vozilo po stezah in poteh javnih parkov, čeprav to ni s prometnimi znaki prepovedano (5, toč, 49. člena); 6. kdor meče propagandne letake iz letal, avtomobilov ali kako drugače na javno cesto (6. toč. 49. člena); 7. starši ali skrbniki, ki dopustijo otroku do 5. leta starosti zadrževanje na cestah ali drugih nevarnih mestih brez nadzorstva (4. toč. 49. člena). 58. člen Z denarno kaznijo od 100 do 300 din se kaznuje: /1. kdor vozi z vprežnim vozilom, goni živino na območju iz čl. 22 tega odloka; 2. kdor z vprežnimi vozili ali z živino prečka ceste iz a) in b) tč. 22. člena tega odloka izven dovoljenih mest; 3 kdor brez dovoljenja vozi s tovornim motornim vozilom, katerega največja dovoljena teža presega 10 ton, na območju iz a) čl. 22 tega odloka v času med 5. in 21. uro (člen 24); j 4. kdor dostavi, naklada ali razklada blago na cestah in ulicah iz člena 27 tega odloka med 5.30. in 7. uro, ter med 12. in 16. uro, na cestah, po katerih poteka poseben prometni pas za vozila mestnega javnega prometa pa med 5. in 21. uro (1. odst. 27, člena); 5. kdor v predpisanem času ne odstrani dostavljenega blaga tako kot je določeno v 2. in 3. odst. člena 27 tega odloka; 6. kdor žaga drva v nasprotju z določbo člena 28 tega odloka; 7. kdor pere ceste ali odvaža smeti v nasprotju z določbo 29. člena tega odloka; 8. kdor dela na vozišču ali pločniku vidno ne označi in zavaruje z ustreznimi cestno-prometnimi znaki tako, kot je določeno v členu 30 tega odloka; 9. kdor ponoči ali v megli ne razsvetli delovišča na cesti z električnimi svetilkami (člen 31); 10. kdor v določenem roku po prekopu vozišča ali pločnika ne spravi ceste v prejšnje stanje (člen 32); 11. kdor ne postavi odra in prehoda za pešce tako kot je določeno v členu 33 tega odloka; 12. kdor pred zaporo prometa na določeni cesti ali delu ceste ne označi pravilno obvoza kot je določeno v členu 34 tega odloka; 13. kdor poučuje vožnjo z motornim vozilom ali dopusti opravljanje vozniškega izpita po cestah iz 1. odst. 46. člena tega odloka; 14. kdor v času od 5.30. do 7. ure in od 13.30. do 15.30. ure, razen ob nedeljah in praznikih pa po 17. uri poučuje vožnjo z motornim vozilom na cestah in ulicah iz 2. odst. člena 46 tega odloka; 15. kdor po odločbi pristojnega organa ne odstrani ovire iz 1. tč. 52. člena tega odloka. Za prekrške iz 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 15. točke prejšnjega odstavka se kaznuje delovna ali druga organizacija z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din. S kaznijo od 100 do 300 din se kaznuje poleg delovne organizacije tudi odgovorna oseba delovne organizacije. 59. člen Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje delovna ali druga organizacija: 1. ki ne vzdržuje prometnih znakov in vozišč tgko kot določa 1. odst. 12. člena tega odloka; 2. ki ne označi vseh postajališč s predpisanimi znaki (3. odst. člena 41). Z denarno kaznijo od 100 do 300 din se kaznuje poleg delovne ali druge organizacije tudi odgovorna oseba. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 60. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani (Glasnik, št. 2/65, 4/65, 7/65 in 24/65), odlok o avtobusnih postajališčih javnega medkrajevnega linijskega prevoza potnikov na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 10/66), točke 8., 11., 15. 7. člena in točki 4. in 5. 8. člena odloka O javnem redu in miru na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 30/65), odlok o ureditvi ter uporabi posebnih parkirnih prostorov na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 45-467/70) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 19-523/71). 61. člen. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010/51-72 Ljubljana, dne 22. maja 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnih, dipl. oec. 1. r. 487. Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 32., 78. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 35. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. maja 1972 sprejela SKLEP o izvolitvi sodnikov občinskega sodišča I Ljubljana ^ 1 Za sodnika občinskega sodišča I Ljubljana se izvolita Marjan P a v č n i k in Andrej P r u š a. 2 Ta sklep velja, ko enak sklep sprejme tudi skupščina občine Litija. St. 010/55-72 Ljubljana, dne 22. maja 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 488. \ Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 32., 78. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 35. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. maja 1972 sprejela SKLEP o izvolitvi sodnikov občinskega sodišča 11 Ljubljana Za sodnike občinskega sodišča II Ljubljana se izvolijo Darinka Kalan, Boža Kocjan, Marja M a c h t i g , Albina Polovšnik-Grabrijana. St. 010/56-72 Ljubljana, dne 22. maja 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. I 489. Na podlagi 78., 119. in 163. člena statuta mesta Ljubljane je skupščina mesta Ljubljane na 35. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. maja 1972 sprejela SKLEP o imenovanju načelnika uprave za inšpekcijske službe skupščine mesta Ljubljane Za načelnika uprave za inšpekcijske službe skupščine mesta Ljubljane se imenuje Franjo Kranjc. St. 010/57-72 Ljubljana, dne 22. maja 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 490. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in 20/70), ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 34. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. aprila 1972 sprejela SKLEP o razrešitvi ravnatelja Tehniške elektro šole v Ljubljani Ferdo Gorjanc, dipl. inž. se z 31. avgustom 1972 razreši dolžnosti ravnatelja Tehniške elektro šole v Ljubljani. St. 010/58-72 Ljubljana, dne 22. maja 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 491. Na podlagi 1. člena odloka o pooblastitvi sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet za odločanje o soglasju k cenam za komunalne storitve in proizvode (Uradni list SRS, št. 11/71) in soglasja Zveznega zavoda za cene št. 40/1 z dne 16. 5. 1972, je svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane na 46. redni seji dne 29. maja 1972 sprejel SKLEP o soglasju k tarifam za prevoz potnikov v mestnem in primestnem potniškem prometu I Delovni organizaciji Viator — enoti mestnega potniškega prometa se daje soglasje k naslednjim tarifam: 1. za prevoze v mestnem potniškem prometu din a) priložnostna vozovnica.................... 1,00 b) priložnostna vozovnica s popustom . » 0,50 c) mesečna dijaška a vista vozovnica . , , 35,00 d) mesečna delavska a vista vozovnica . . 70,00 e) mesečna a vista vozovnica za vse proge 160,00 f) letna a vista vozovnica za vse proge . . 1.600,00 2. za prevoze v primestnem potniškem prometu (proge 10, 11, 12, 13, 15): a) priložnostna vozovnica — po ceniku 1,00—2,00 b) primestna dijaška a vista vozovnica 2 coni................................... 45,00 c) primestna dijaška a vista mesečna vozovnica — 3 cone . . . . . . . . . 50,00 d) primestna delavska a vista mesečna vo- t zovnica — 2 coni........................ 90,00 e) primestna delavska a vista mesečna vozovnica — 3 co'ne.......................... 100,00 II Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati »Sklep o soglasju k tarifam za prevoz potnikov v mestnem in primestnem potniškem prometu« (Uradni list SRS, št. 13/71). III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010/59-72 Ljubljana, dne 29. maja 1972. Predsednik sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane Roman Rojc 1. r. SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 492. Na podlagi 13. člena statuta krajevne skupnosti Velika dolina, 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69) v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) in na podlagi izida referenduma, opravljenega dne 14. maja 1972, je svet krajevne skupnosti Velika Dolina' na seji dne 17. maja 1972 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in urejanja cest na območju krajevne skupnosti Velika Dolina I Na območju krajevne skupnosti Velika Dolina, ki obsega naselja: Brezje pri Vel. Dolini, Cirnik, Gaj, Koritno, Laze, Mala Dolina, Perišče, Ponikve, Rajec, Ribnica del s hišnimi številkami 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35 in Velika Dolina, se vpelje krajevni samoprispevek v denarju za sofinanciranje asfaltiranja in urejanja cest na območju te krajevne skupnosti po programu, ki ga je sprejel svet krajevne skupnosti. II Krajevni samoprispevek se vpelje za dobo 5 let in to od 1. VI. 1972 do 31. V. 1977. III Zavezanci krajevnega samoprispevka so: 1. delavci in upokojenci, ki imajo stalno prebivališče na območju te krajevne skupnosti v višini 2 °/o od neto osebnih dohodkov oziroma pokojnin, 2. lastniki zemljišč in zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev 3 % od katastrskega dohodka oziroma davčnih osnov, 3. občani začasno zaposleni v tujini v pavšalnem letnem znesku 200 din, 4. lastniki počitniških hišic lociranih na območju krajevne skupnosti Velika Dolina v enkratnem pavšalnem znesku 2.000 din, 5. lastniki avtomobilov, traktorjev in motornih dvokoles iz naselij Velika Dolina, Rajec in Mala Dolina v enkratnem pavšalnem znesku 1.000 din od avtomobila, 500 din pa od traktorja in motornega dvokolesa, medtem ko lastniki naštetih motornih vozil iz preostalih naselij, od avtomobila 500 din, od traktorja in motornega dvokolesa pa 250 din v enkratnem pavšalnem znesku. Zavezanci pod 4 in 5 III. točke so dolžni poravnati svojo obveznost najpozneje do 31. XII. 1973. Zavezanci prispevka iz točke ,111. pod 5. tega sklepa bodo postali tudi vsi tisti občani, ki si bodo v času plačevanja krajevnega samoprispevka, to je do 31. 5. 1977 pridobili katero od naštetih motornih vozil. Rok plačila za te zavezance je 6 mesecev od dneva, ko postanejo zavezanci krajevnega samoprispevka. IV Zavezanci plačujejo krajevni samoprispevek takole: 1. za delavce, katerim se odmerja samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja obračuna in vplača na ustrezni žiro račun izplačevalec osebnega dohodka, za upokojence pa izplačevalec pokojnin, 2. zavezancem iz III. točke pod 2. tega sklepa odmerja samoprispevek davčna uprava skupščine občine v rokih in na način kot davek iz osebnega dohodka. 3. zavezanci, ki plačujejo samoprispevek v pavšalnem znesku letno, ali pa enkratnem znesku, vplačujejo samoprispevek neposredno na blagajni krajevne skupnosti ali pa na ustrezni žiro račun. V Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni: 1. občani, katerih osebni dohodek ali pokojnina, ki je odmerna osnova ne presega 800 din mesečno, 2. vajenci, dijaki in študentje od vajeniških nagrad oziroma štipendij, 3. invalidi, katerih invalidnost presega 70%, 4. samoprispevek se ne plačuje tudi od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka. VI Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na posebni žiro račun krajevne skupnosti Velika Dolina. Za zbiranje sredstev je odgovoren svet krajevne skupnosti. VII Predračunska vrednost predvidene inyesticije po programu sveta krajevne skupnosti znaša skupaj 1,300.000 din. S samoprispevkom bo pa zbrano predvidoma 550.000 din. Razliko bo krila krajevna skupnost iz drugih virov. VIII 60 °/o zbranih sredstev iz naselij Cimik; Gaj in Ribnica se uporabi za urejanje cest v teh naseljih. IX Glede odmere, pobiranja in izterjave krajevnega samoprispevka veljajo predpisi, ki veljajo za odmero, Pobiranje in izterjavo davkov. X Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. junija 1972 dalje. St. 5/72 Velika Dolina, dne 17. maja 1972. Predsednik sveta krajevne skupnosti Velika Dolina Janez Kvartnh 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CELJE 493. Skupščina občine Celje je po 65. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) in po 36. fer 135. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. maja 1972 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Celje za leto 1971 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Ce- lje za leto 1971, ki obsega: dinarjev dohodke proračuna.......................... 49,570.933 izdatke proračuna 49,425.690 ostanek sredstev ... *................. 148.443 2. člen Ostanek sredstev proračuna v znesku 148.443 dinarjev se prenese kot dohodek proračuna občine Celje za leto 1972. 3. člen Zaključni račun proračuna občine Celje je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. , St. 400-6/72-1 Celje, dne 19. maja 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 494. Skupščina občine Celje je po 38. in 135. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in'na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. maja 1972 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o skladu za štipendiranje in kreditiranje v občini Celje Odlok o skladu za štipendiranje in kreditiranje v občini Celje (Uradni vestnik Celje, št. 12-139/70) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu gla'si: ODLOK o skladu za štipendiranje in kreditiranje v občini Celje 1. člen * Ustanovi se sklad za štipendiranje in kreditiranje v občini Celje (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Dohodek sklada so. sredstva, ki jih prispevajo organizacije združenega dela, druge organizacije in občani, ter sredstva, ki se dodelijo skladu iz občinskega proračuna. 3. člen Sredstva sklada se uporabljajo za dajanje štipendij in posojil študentom višjih in visokih šol, ki se izobražujejo za poklice, katerih v občini primanjkuje. Iz sklada se lahko dajejo štipendije in posojila tudi učencem srednjih šol, ki se obvežejo, da bodo nadaljevali šolanje na višji ali visoki šoli iz prvega odstavka tega člena. V izjemnih primerih se lahko dajejo štipendije in posojila tudi za podiplomski študij, pokojila v enkratnem znesku za dokončanje študija in denarna pomoč za šolanje posebej nadarjenih učencev višjih razredov osnovnih in srednjih šol, ter v drugih utemeljenih primerih. 4. člen Sklad je pravna oseba. Sklad ima statut, s katerim se zlasti določijo pravice in dolžnosti upravnega odbora sklada, dejavnost in način poslovanja sklada ter postopek za dajanje štipendij in posojil. Statut sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa ga občinska skupščina. 5. člen Organ sklada je upravni odbor sklada. Upravni odbor ima predsednika in 6 članov. Po enega člana upravnega odbora sklada imenujejo občinska konferenca SZDL in občinska konferenca ZMS, dva člana občinska skupščina, tri člane pa imenuje zbor podpisnikov pogodb po družbenem dogovoru o štipendiranju. Mandatna doba članov upravnega odbora traja štiri leta. Pristojnosti upravnega odbora so določene s statutom sklada. 6. člen Upravni odbor sklada najmanj enkrat na leto skliče zbor podpisnikov pogodb po družbenem dogovoru o štipendiranju (v nadaljnjem besedilu: zbor). Zbor ima zlasti tele pristojnosti: — obravnava predlog statuta, — obravnava finančni načrt in zaključni račun sklada ter poročilo o poslovanju, — obravnava politiko štipendiranja sklada, — imenuje določeno število članov upravnega odbora sklada. Upravni odbor je dolžan obravnavati stališča, predloge in mnenja zbora ter upoštevati pri delitvi sredstev stališča občinske skupščine. 7. člen Dohodki sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom. Finančni načrt sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina. 8. člen Dejanski dohodki in dejanska razporeditev in uporaba sredstev se izkazujejo v zaključnem računu sklada. Zaključni račun sklada sprejme upravni odbor sklada in ga predloži hkrati s poročilom o poslovanju sklada občinski skupščini v potrditev. Upravni odbor sklada mora poročilo o poslovanju sklada tudi javno objaviti. 9. člen Strokovne in administrativne zadeve opravljajo za sklad pristojni občinski upravni organi. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-22/72-1 Celje, dne 19. maja 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 495. Skupščina občine Celje je po 39., 40., 44., 45. in 50. členu zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13'/72') in po 135. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. maja 1972 sprejela ODLOK o ureditvi določenih vprašanj s področja starostnega zavarovanja kmetov 1. člen Višino odmerjenih prispevkov objavi davčni organ zavezancem tako, da jih razgrne na sedežih krajevnih skupnosti ter o razgrnitvi obvesti zavezance po lokalnem radiu in časopisu. 2. člen Pooblaščena komisija za določanje zavezancev, ki niso zmožni v celoti plačati prispevka, šteje tri člane. Predsednika komisije, ki mora biti kmetijski strokovnjak, imeifiuje občinska skupščina za štiri leta. Enega člana imenuje svet krajevne skupnosti, iz katere je zavezanec, drugega pa občinski center za socialno delo. Po potrebi lahko deluje več komisij iz prvega odstavka tega člena. 3. člen Podrobneje opredeljena merila glede okolnosti, ki so lahko razlog za zmanjšanje oziroma oprostitev plačila prispevka zavarovanca so naslednja: — šteje se, da je zmanjšana proizvodna zmogljivost in zmanjšan skupni dohodek kmetije, a) če je skupni dohodek kmetije, preračunan na družinskega člana, manjši kot 1000 dinarjev; b) če je bil katastrski dohodek v preteklem letu zmanjšan za več kot 20 %> zaradi elementarnih nezgod in drugih podobnih' primerov, ko zavezanec škode ni mogel preprečiti; — v posebno neugodnem gospodarskem položaju zaradi slabih prometnih zvez in oddaljenosti od tržišča so kmetje v hribovitih in goratih naseljih, katerih skupni dohodek kmetije presega 3000 dinarjev. Za hribovsko gorska se štejejo naselja: Brdce nad Dobrno, Lindek, Parož, Strmec nad Dobrno, Šentjun-gert, Velika raven, Brdce nad Crešnjicami, Beli potok, Črešnjevec, Gabrovec, Homec, Hrastnik, Javornik, Ka-njuce, Landek, Lačna vas, Loka nad Dobrno, Male dole, Pečovnik, Rupe, Kladnart, Selce pri Strmcu, Straža, Svetli dol, Tomaž nad Vojnikom, Zavrh nad Dobrno in Zavrh nad Šmartnim; — šteje sle; da je delovna sposobnost zavarovanca bistveno zmanjšana v naslednjih primerih: a) če je star več kot 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska) in če na kmetiji ni mlajših delozmožnih članov, b) če je invalid, ki je nezmožen za delo, c) če je v enem letu več kot 6 mesecev težje bolan; — za večje število otrok do 15 let in otrok na šolanju se štejejo trije otroci ali več, ostareli družinski člani pa so osebe stare nad 65 let (moški) oziroma 60 let (ženske), — nevarnost, da bi plačilo prispevka ogrozilo preživljanje zavarovanca in njegovih družinskih članov, ugotavlja komisija v vsakem primeru posebej. 4. člen Posebna komisija, ki odloča o pritožbi davčnega organa zoper odločbo o odmerjenem prispevku šteje tri člane in prav toliko namestnikov. Člane komisije in namestnike imenuje občinska skupščina. Mandat članov komisije traja štiri leta. Predsednik komisije in njegov namestnik morata imeti pravno izobrazbo. Enega člana komisije in njegovega namestnika imenuje občinska skupščina na predlog sveta za kmetijstvo, drugega člana in namestnika pa na predlog sveta za socialno varstvo. 5. člen Občinska skupščina lahko v celoti ali delno od-stop^od svojih terjatev do zavezanca prispevka s tem, da izvrši ustrezni odpis dolga, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Za odpis dolga se uporabljajo določbe, ki veljajo za odpis davkov. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 191-1/72-1 Celje, dne 19. maja 1972. Predsednik skupščine občine Celje 496. Skupščina občine Celje je po 4‘. in 15, členu zakona o programiranju' in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72), na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. maja 1972 sprejela ODLOK o vplačevanju sredstev, ki jih za stanovanjsko graditev plačujejo občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb 1. člen . Dokler ne bo ustanovljen občinski solidarnostni stanovanjski sklad (4. člen zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj), vplačujejo občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na poseben račun sredstev za subvencioniranje stanarin. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 402-26/72-2 Celje, dne 19. maja 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 497. Skupščina občine Celje je po četrtem odstavku 7. člena zakona o nekaterih natančnejših merilih za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča- (Uradni list, SRS, št. 17/71) in 142. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. maja 1972 sprejela ODLOK o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Celje . 1. člen V odloku o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Celje (Uradni list SRS, št. 48-937/71), se v drugi alinei prvega odstavka 2. člena besede »v višini 1,50 V« vrednosti zgradbe« nadomestijo z besedami »določena z veljavnimi predpisi«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 351-11/71-2 Celje, dne 19. maja 1972. 498. Skupščina občine Celje je po 142. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih, skupnosti dne 19. maja 1972 sprejela ODLOK o premiji za kravje mleko v letu 1972 1. člen Organizacijam združenega dela, ki prodajajo kravje mleko se prizna premija 0,10 dinarjev za vsak liter konsumnega mleka, prodanega neposrednim potrošnikom na območju občine Celje. Premija iz prvega odstavka tega člena se prizna za mleko, prodano v času od 1. januarja do 30. aprila 1972. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 426-2/72-1 Celje, dne 19. maja 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. / dohodki sklada izdatki sklada ostanek sredstev din 1,947.800 1,138.089 809.711 5. gasilski sklad din dohodki sklada izdatki Sklada ostanek sredstev 372.199 333.255 38.944 6. sklad za pospeševanje turizma v občini Celje din dohodki sklada izdatki sklada ostanek sredstev 599.828 593.873 5.952 7. sklad za postavitev 'spomenika Slavku Šlandru v Celju din dohodki sklada izdatki sklada ostanek sredstev 353.209 223.323 129.886 8. sklad za štipendiranje in kreditiranje v občini Celje din dohodki sklada 239.427 izdatki sklada 111.475 ostanek sredstev 127.952 499. Skupščina občine Celje je po 135. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. maja 1972 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnih računov skladov občine Celje za leto 1971 I Potrdijo se zaključni računi skladov občine Celje za leto 1971, kot sledi 9. sklad za financiranje določenih družbenih potreb v občini Celje din dohodki sklada 5,253.087 izdatki sklada 5,087.244 ostanek sredstev 165.843 10. sklad sredstev zbranih iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč din dohodki sklada 5,245.283 izdatki sklada 3,930.715 ostanek sredstev 1,314.568 1. občinski socialni sklad din 11. kmetijski sklad din dohodki sklada izdatki sklada ' ostanek sredstev 5,973.453 5,970.755 2.698 dohodki sklada 152.000 izdatki sklada 41.577 ostanek sredstev 110.423 2. občinski sklad za zadeve invalidov in borcev NOV din dohodki sklada 959.381 izdatki sklada 955.994 ostanek sredstev 3.387 3. Občinski sklad za telesno vzgojo din dohodki sklada 1,198.902 izdatki sklada 1,135.897 ostanek sredstev 63.005 II Ostanki sredstev skladov, ki so navedeni v I. tega sklepa se prenesejo kot dohodek skladov v leto 1972. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-8/72-1 Celje, dne 19. maja 1972. Predsednik skupščine občine Celje 500. Skupščina občine Celje je po 9. členu odloka o skladu za komunalno urejanje zemljišč občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 5-87/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. maja 1972 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Celje za leto 1971 I Potrdi se zaključni račun sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Celje za leto 1971, ki obsega: din dohodke sklada 10,567.511 izdatke sklada 10,092.699 ostanek sredstev 474.812 II Ostanek sredstev sklada v znesku 474.812 dinarjev se prenese kot dohodek sklada v leto 1972. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/72-1 Celje, dne 19. maja 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 501. Na podlagi 6. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora dne 9. maja 1972 in seji zbora delovnih skupnosti dne 16. maja 1972 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov občine Litija 1. člen Drugi odstavek 24. člena odloka o davkih občanov občine Litija (Uradni list SRS, št. 11/72) se črta. V 13. točki 20. člena se stopnja 15°/o nadomesti z 11 °/o. 2. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. I , St. 010-3/65 I Litija, dne 16. maja 1972. 502. Na podlagi V. točke odloka o načinu in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 15/69) in na podlagi 135. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija ha seji občinskega zbora dne 9. maja 1972 in na sed zbora delovnih skupnosti dne 16. maja 1972 spreje.u ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za uporabo zbranih sredstev za graditev stanovanj za udeležence NOV, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Litija 1. člen V odloku o merilih za uporabo zbranih sredstev za zgraditev stanovanj za udeležence NOV, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 31/69) se v drugem odstavku 10. člena besedi 70.000 din nadomestita z besedama 90.000 din. Za drugim odstavkom 10. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: Posojilo za nakup stanovanja se lahko odobri največ do 150.000 din. Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. 2. člen Za 10. členom se doda nov 10a. člen, ki se glasi: Krediti po tem odloku se upravičencem odobrijo največ za dobo do 25 let. Doba odplačevanja se določi glede na kreditno sposobnost upravičenca. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-12/69 Litija, dne 16. maja 1972. Predsednik skupščine občine Litije Stane Volk 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 503. Na podlagi 65. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 64. ter 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 17/70) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. maja 1972 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1971 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1971, katerega gestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: din Dohodke 26,620.831 Izločitev dela dohodka na račune posebne proračunske rezerve: — občine 627.075 — mestne skupščine 104.894 731.969 Razpoložljive proračunske dohodke 25,888.862 Proračunske izdatke 25,278.746 Presežki dohodkov nad izdatki 610.116 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki zaključnega računa proračuna za leto 1971 v znesku 610,116 din se prenese kot dohodek proračuna za leto 1972. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: din Dohodke 401.228 Izdatke 190.463 Presežek dohodkov nad izdatki 210.765 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki zaključnega računa rezervnega skladja za leto 1971 v znesku 210.765 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1972. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 400-6/68-1 Ljubljana, dne 18. maja 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. Pregled doseženih dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1971 Vrsta dohod - Dohodki Plan po rebalansu Izvršitev St. glav. Razpored dohodkov Plan po rebalansu Izvršitev kov namena 1. Prispevki 19,300.000 19,544.095 01 Izobraževanje in vzgoja 30.000 30.000 2. Davki 4,329.000 4,596.823 03 Kulturno prosvetna dejavnost 488.560 488.460 3. Takse 33.950 44.932 04 Socialno skrbstvo 3,273.700 3,266.621 5. Dohodki po posebnih 05 Zdravstveno varstvo 795.600 710.357 zveznih predpisih 1,918.350 1,927.007 06 Komunalna dejavnost 3,291.350 3,278.783 6. Dohodki organov in 07 Delo državnih organov 3,772.760 3,748.035 razni drugi dohodki 325.000 372.663 12 Dejavnost krajev, skupnosti 1,331.000 1,320.043 7. Dopolnilna sredstva — 9.700 13 Dejavnost družbenopo- 9. Prenesena sredstva 125.611 125.611 litičnih organizacij in društev 1,773.300 1,768.411 14 Negospodarske investicije 7,162.730 7,160.434 16 Gospodarski posegi 2,794.000 '2,774.622 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 107.400 107.398 / 18 Rezervni sklad 259.063 264.855 / 19 Nerazporejeni dohodki 434.049 360.727 / / Vsega: 25,513.512 25,278.746 / Izločeno v posebno proračunsko rezervo 518.399 731.969 / Presežek dohodkov nad izdatki — 610.116 Skupaj: 26,031.911 26,620.831 Skupaj: 26,031.911 26,620.831 SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK 504. Na podlagi 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št.' 16/70) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. maja 1972 sprejela ODLOK o podaljšanju veljavnosti odloka o premiji za kravje mleko 1. člen Veljavnost odloka o premijah za kravje mleko za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 37/71) se podaljša za čas od 1. januarja 1972 do 20. aprila 1972. 2. člen Premija za kravje mleko se izplačuje iz namenskih sredstev, ki so zagotovljena v občinskem proračunu. 3. člen Ta odlok velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 426-1/72 Ljubljana, dne 18. maja 1972. SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 505. Skupščina občine Mozirje je po 6. in 10 členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) in po 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1972 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov 1. člen 24. člen odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11-226/72) se spremeni tako, da se glasi: Občinski davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 3%. Izjemoma od določila prvega odstavka tega člena se ta davek plačuje po stopnji 10 °/o iz osebnih dohodkov od avtorskih pravic: 1. doseženih od reklamnih skic, risb in plastik, reklamnih pisanih in govornih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del; 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del; 3. dohodkov artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah; 4. izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih športnih igrah, kopališčih, razstaviščih in varietejih, gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 010-7/72 Mozirje, dne 15. maja 1972. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. 506. Skupščina občine Mozirje je po 16. in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1972 sprejela ODLOK o premijah za kravje mleko za leto 1972 1. člen Delovnim organizacijam, ki prodajajo sveže kravje mleko, bo izplačana premija 0,10 din za vsak liter svežega kravjega mleka, prodanega na območju občine Mozirje. 2. člen Premija iz 1. člena tega odloka bo izplačana v bre-hie proračunskih sredstev občine Mozirje. Zahteva za premijo mora biti vložena najpozn'eje zadnjega dne v naslednjem mesecu za mleko, pro- dano v preteklem mesecu. Premijski upravičenec izgubi pravico do premije, če ne vloži zahteve v tem roku. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. aprila 1972. Št. 010-17/72 Mozirje, dne 15. maja 1972. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. 507. Na podlagi 65. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 40/68 in 43/70) in 87. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/ 69 in Uradni list SRS, št. 16/72) je skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1972 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Mozirje za leto 1971 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Mozirje za leto 1971. 2. člen Zaključni račun proračuna občine Mozirje za leto 1971 je sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in njihove razporeditve za leto 1971 znašajo: din a) dohodki 7,850.042 b) razpored dohodkov 03 — kulturno prosvetna dejavnost 432.790 04 — socialno skrbstvo 1,072.984 05 — zdravstveno varstvo 250.720 06 — komunalna dejavnost 426.421 07 — delo državnih organov 3,012.176 08 — narodna obramba 135.000 12 — dejavnost krajevnih skupnosti 402.330 13 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 252.600 14 — negospodarske investicije 296,866 16 — intervencije v gospodarstvu 394.038 17 — obveznosti po proračunu iz prete- klih let 11.334 18 — odvajanje v rezervni sklad 62.143 19 — nerazporejeni dohodki 915.725 Skupaj razporejeni dohodki 7,665.127 Višek dohodkov nad izdatki 184.915 4. člen Višek dohodkov nad izdatki v znesku 184.915 dinarjev se prenese na posebni račun za obnovo in izgradnjo šol. 5. člen 8. člen • Sredstva izločena na posebni račun nad 10,8 % dohodkov iz prispevkov iz OD iz delovnega razmerja, prometnega davka in sodnih taks so bila dosežena:. din dohodki 545.969 izdatki 284.999 ostanek sredstev 260.970 6. člen Ostanek imobiliziranih sredstev v znesku 260.970 din se prenese na posebni račun za obnovo in izgradnjo šol. 7. člen Rezervni sklad: din dohodki 333.120 izdatki ' 20.000 presežek dohodkov nad izdatki 313.120 Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 313.120 din se prenese v dohodek sklada za leto 1972. 9. člen Sredstva posebne rezerve iz leta 1970 so znašala: din dohodki - 240.967 izdatki _ 240.967 višek dohodkov nad izdatki — 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-18/72-3 Mozirje, dne 15. maja 1972. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. Zbirni bilančni pregled o izvršitvi proračuna občine Mozirje za leto 1972 1 2 3 5 6 7 9 vrsta aonocucov Po proračunu Doseženo prispevki 3,464.787 3,515.270 davki 2,980.225 3,511.968 takse 225.000 249.209 dohodki po posebnih zveznih predpisih 150.000 151.344 dohodki organa in ostali dohodki 50.000 68.754 dopolnilna sredstva 352.200 352.100 prenesena sredstva 2.297 2.297 namen Razporejeni dohodki Po proračunu Izvršeno 03 kulturnoprosvetna dejavnost 434.362 432.790 04 socialno skrbstvo 1,079.715 1,072.984 05 zdravstveno varstvo 291.830 250.720 06 komunalna dejavnost 423.077 426.421 07 delo državnih organov 3,018197 3,012.176 08 narodna obramba 135.000, 135.000 12 dejavnost krajevnih skupnosti 402.330 402.330 13 dejavnost družb, organiz. in društev 252.700 252.600 14 negospodarske investicije 298.911 296.866 16 gospodarski posegi 414.640 394.038 17 obveznosti prorač. iz preteklih let 11.336 11.334 18 odvajanje v rezervni sklad 67.503 62.143 19 nerazporejeni dohodki 394.908 915.725 Skupaj 7,224.509 7,665.127 508. Skupščina občine Mozirje je po 13. členu zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, 15/67, 23/67, 40/68, 11/69 in 15/70) in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1972 sprejela ODLOK o spremembah odloka o najvišjih maloprodajnih cenah določenih prehrambenih proizvodov in najvišjih odstotkih marž za prehrambene proizvode Odlok o najvišjih maloprodajnih cenah določenih prehrambenih proizvodov in najvišjih odstotkih marž za prehrambene proizvode (Uradni vestnik Celje 21/70) se spremeni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o najvišjih maloprodajnih cenah določenih prehrambenih proizvodov in najvišjih odstotkih marž za prehrambene proizvode 1. člen Določijo se maloprodajne cene za sledeče prehram- bene proizvode: dln/kg 1. Moka: vrsta B tip 400 2,65 600 2,15 1000 1,75 vrsta C tip 400 2,40 600 1,90 1000 1,65 Določene cene veljajo tudi za predpakirano blago. / din/kg 2. K r u h : iz vrste 400 3,00 B tipa 600 2,60 1000 2,10 V ceni kruha so vračunani tudi stroški za prevoz in minimalno embaliranje. 3. Sladkor: din/kg v kockah 4,66 v kristalu 4,00 v kristalu predpakiran 4,20 4. Jedilno olje: a) odprto olje 1 kg 8,07 din/kg din b) v litrskih steklenicah 8,47 c) v pollitrskih steklenicah 4,49 č) v pollitrskih plastenkah 4,63 d) v tričetrtlitrskih plastenkah 6,90 5. Mleko: din a) rinfuza 3,2% 2,90 b) v litrski PVC embalaži 3,2 % 2,60 c) v pollitrski PVC embalaži 3,2% 1,50 č) v litrski TP embalaži 3,2 % 3,00 d) v litrski TP embalaži 3,6 3,05 e) v litrski PVC embalaži 1,6 % 2,50 6. Pri določevanju cen mesa in mesnih izdelkov se morajo upoštevati razponi med nabavnimi cenami živine in drobnoprodajnimi cenami mesa v smislu odloka o natančnejših pogojih za ukrepe neposredne družbene kontrole cen za meso (Uradni list SRS, št. 24/68). Za dajanje soglasja k tem cenam je pristojen oddelek za gospodarstvo in finance SO Mozirje. 2. člen % Marža za posamezne proizvode se določi do sledeče hajvišje stopnje: — riž 15 V o — sol 12 % — začimbe 20 %> Tako določena marža se zaračunava na nabavno ceno proizvodov. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hajvišjih maloprodajnih cenah določenih prehrambe-hih proizvodov in najvišjih odstotkih marž za prehrambene proizvode objavljen v Uradnem vestniku Celje, št. 21/70 in 3. odstavek 1. člena odloka o zadržanju cen za nekatera živila in storitve na ravni 26/11-iSIŽ (Uradni list SRS, št. 1-19/72). 4 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne vcljati osmi dan po objavi. St. 010-20/72 Mozirje, dne 15. maja 1972. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. 509. Skupščina občine Mozirje je po 76. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v,SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67 in 40-302 67) in 92. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1972 sprejela SKLEP o soglasju k finančnim načrtom skladov občine Mozirje za leto 1972 I Skupščina občine Mozirje daje soglasje k finančnim načrtom skladov občine Mozirje za leto 1972 in sicer: 1. Sklad za financiranje šolanja v občini Mozirje: dohodki 340.636 din izdatki 340.636 din 2. Sklad za komunalno dejavnost dohodki 410.764 din izdatki 410.764 din 3. Sklad za komunalno urejanje stavbnih zemljišč: dohodki 1,654.015 din izdatki 1,654.015 din 4. Sklad za uporabo mestnih zemljišč: dohodki 649.700 din izdatki 649.700 din 5. Sklad za požarno varnost: dohodki 44.028 din izdatki 44.028 din 6. Sklad za fin. teritorialne obrambe in civilne zaščite: dohodki 436.165 din izdatki 436.165 din 7. Sklad za ceste: dohodki 883.050 din izdatki 883.050 din 8. Sklad za nakup in prodajo kmetijskih zemljišč: dohodki 35.213 din izdatki 35.213 din 9. Sklad za kmetijstvo: dohodki 116.700 din izdatki 116.700 din 10. Sklad skupnih rezerv občine: dohodki 429.419 din izdatki 429.419 din II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-8/72 Mozirje, dne 15. maja 1972. 5X0. Skupščina občine Mozirje je po 92, členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1972 sprejela SKLEP o obravnavi finančnega načrta sklada za otroško varstvo za leto 1972 1. člen Finančni načrt sklada za otroško varstvo za leto 1972, ki ga je obravnavala občinska skupščina izkazuje: din — dohodke ......................... 773.435,00 — izdatke .......................... 773.435,00 SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 512. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7-80/72) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. maja 1972 sprejela ODLOK o prispevku za uporabo mestnega zemljišča 1. člen V občini Slovenske Konjice se za uporabo mestnega zemljišča plačuje prispevek po določbah zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni Ust SRS, št. .7-80/72) in tega odloka. it 2. člen ^ Skupščina občine k finančnemu načrtu nima pripomb. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.' St. 400-32/72-1 Mozirje, dne 15. maja 1972. 2. člen Prispevek se predpisuje in plačuje za zazidano in nezazidano zemljišče, ki leži na območju, ki ga po določilih 2. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7/72) zajemajo urbanistični načrt in zazidalni načrti občine in je komunalno opremljeno. 3. člen Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. 511. Skupščina občine Mozirje je po 54. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1972 sprejela SKLEP o obravnavi finančnega načrta temeljne izobraževalne skupnosti Mozirje za leto 1972 1. člen Finančni načrt temeljne izobraževalne skupnosti za leto 1972, ki ga je obravnavala občinska skupščina, izkazuje: din — dohodke .......................... 6,236.322,00 — izdatke........................... 6,236.322,00 2. člen Skupščina občine k finančnemu načrtu nima pripomb. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem Ustu SRS. St. 400-33/72-2 Mozirje, dne 15. maja 1972. Prispevek mora plačevati tisti, ki ima na zemljišču pravico uporabe oziroma, ki je lastnik zemljišča ali stavbe oziroma dela stavbe na njem. Imetnik stanovanjske pravice mora plačevati zavezancu iz 1. odstavka tega člena v povračilo ustrezni del prispevka, ki ga določi občinski upravni organ v smislu drugega odstavka 7. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča in 10. člena tega odloka, če zavezanec od njega to zahteva. 4. člen Prispevek od zazidanega mestnega zemljišča se določi od m2 uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov. Prispevek od nezazidanega mestnega zemljišča se določi od m2 nezazidanega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojni urbanistični organ izdal lokacijsko dovoljenje. 5. člen Za uporabno tlorisno površino stanovanjskih in poslovnih prostorov po 4. členu tega odloka se šteje površina stanovanjskih prostorov, ki je osnova za določitev stanarine in površina poslovnih prostorov, ki je osnova za določitev najemnine, če bi se ta določila. 6. člen Glede ugodnosti, ki jih posamezno zemljišče nudi uporabniku, opremljenosti s komunalnimi napravami in prometne povezanosti, se mestna zemljišča iz drugega člena tega odloka razvrstijo v tri kategorije: — v prvo kategorijo se razvrstijo mestna zemljišča na območju mesta Slovenske Konjice; — v drugo kategorijo se, razvrstijo mestna zemljišča na območju Zreč; — v tretjo kategorijo se razvrstijo mestna zemljišča na območju Loče pri Poljčanah in Vitanje. 7. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se predpiše v mesečnem znesku ter znaša: — za Im2 uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov, oziroma od m2 nezazidanega zemljišča, ki se uporablja za poslovne namene: v prvi kategoriji 0,24 din v drugi kategoriji 0,18 din v tretji kategoriji 0,15 din — za 1 m2 nezazidanega stavbnega zemljišča, namenjenega za gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov: ■ v prvi kategoriji 0,06 din v drugi kategoriji 0,05 din v tretji kategoriji 0,04 din 8. člen Zavezanci prispevka so dolžni v roku 30 'dni po uveljavitvi tega odloka prijaviti občinskemu upravnemu organu za splošne gospodarske zadeve površine stavbnih zemljišč, stanovanj in poslovnih prostorov ter zemljišča, ki se uporabljajo za poslovne namene, od katerih se po tem odloku plačuje prispevek. Zavezanci prispevka so dolžni prav tako v roku 30 dni sporočiti občinskemu upravnemu organu za splošne gospodarske zadeve vsako spremembo, ki bi vplivala na višino prispevka. , 9. člen Prispevek se plačuje na žiro račun občinskega komunalnega sklada ter zapade v plačilo vsakega prvega meseca za pretekli mesec. 10. člen Odločbe o višini mesečnega zneska prispevka za Poedine zavezance izda za splošne gospodarske zadeve Pristojni občinski upravni organ. Zoper odločbo o odmeri prispevka, ki jo izda občinski upravni organ je dovoljena pritožba v 15 dneh na republiški sekretariat za urbanizem. 11. člen Za stanovanjsko hišo v družbeni lastnini se odmeri prispevek za celotno stanovanjsko hišo. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pa obračuna prispevek s poedinimi imetniki stanovanjske pravice oziroma uporabniki poslovnih prostorov v taki hiši. Leti plačujejo prispevek hkrati s stanarino oziroma najemnino. i 12. člen Plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča so oproščeni zavezanci iz 3. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. 13. člen Sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča so dohodek krajevne skupnosti za območje ka-t®re se pobira ter se lahko uporablja samo za gradi-lev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje, kot je to določeno v 10. členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. 14. člen Nastali stroški v zvezi z odmero in knjiženjem PUspevka gredo v breme prispevka. 15. člen Pooblasti se za komunalne zadeve in urbanizem pristojni svet občinske skupščine, da po potrebi izda navodilo za izvrševanje tega odloka. 16. člen Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni vestnik Celje, št. 4-54/68 in 7-73/70 in Uradni list SRS, št. 23-625/71 ter št. 51-1005/71). 17. člen ' Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-3/72-1 Slovenske Konjice, dne 19. maja 1972. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 513. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 5. členu zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17-92/71), 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469/65 in 15-224/67), 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-54/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. maja 1972 sprejela ODLOK o ureditvi prometa na mestnih ulicah v mestu Slovenske Konjice I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se zagotovi neoviran promet v mestu Slov. Konjice ter da se prepreči in odvrne nevarnosti za udeležence v prometu, določa ta odlok varnostne ukrepe za preprečitev prometnih nesreč. Za mesto Slov. Konjice po tem odloku se šteje mestno območje, ki je razdeljeno na ulice po odloku o določitvi imen ulic v mestu Slov. Konjice (Uradni list SRS, št. 9-268/71). II. PREDNOSTNE IN STRANSKE CESTE 2. člen Kot prednostne ceste se poleg cest, po kateri poteka tranzitni promet skozi mesto Slov. Konjice, štejejo še naslednje ceste in uiice: Grajska ulica, Mizarska cesta, Tovarniška cesta. Šolska ulica, Taten-bachova ulica. Skalska cesta in Liptovska ulica. Vse druge ulice in ceste veljajo za stranske. III. OMEJITEV HITROSTI 3. člen Največja dopustna hitrost motornih vozil v mestnem prometu je 40 km/h. IV. PROMET VPREŽNIH VOZIL IN GONJENJE ŽIVINE 4. člen Za vprežna vozila in gonjenje živine je prepovedan promet po Mariborski cesti in sicer od avtobusnega postajališča do Celjske ceste, po Celjski cesti do podjetja LIP, ter po Partizanski cesti v obeh smereh do poslopja Ljubljanske banke. V. ENOSMERNI PROMET 5. člen Samo v eni smeri je dovoljen promet po naslednjih mestnih ulicah in cestah: Partizanska cesta, Vrtna ulica in Obrtniška ulica. Samo za pešce je dovoljen promet v Ozki ulici in Ulici Toneta Melive od Zdravstvenega doma do južnega mostu na Dravinji. VI. POSTAJALIŠČA IN PARKIRNI PROSTORI, PREIZKUŠANJE VOZIL 6. člen Avtobusno postajališče je na Mariborski cesti pred zgradbo doma kulture v Slovenskih Konjicah in sicer v obeh smereh vožnje. 7. člen Parkiranje osebnih motornih vozil je dovoljeno na Partizanski cesti pred Pekarno »Rogla« in pred samopostrežno trgovino na Mariborski cesti št. 16. Za tovorna motorna vozila so parkirni prostori na Kolodvorski cesti, Na ustreznih mestih je treba namestiti opozorilne znake in smerokaze o parkirnih površinah za tovorna motorna vozila. 8. člen Prepovedana je vožnja motornih vozil zaradi preizkušanja vozil na vseh ulicah in cestah v mestu Slov. Konjice. VII. CESTNO PROMETNA SIGNALIZACIJA 9. člen Za postavitev in vzdrževanje cestno-prometne signalizacije, za gradnjo in vzdrževanje parkirnih prostorov ter za izvajanje drugih prometno varstvenih ukrepov na mestnem območju Slov. Konjice skrbi in je odgovoren za promet pristojni občinski upravni organ. Občinska skupščina lahko s sklenitvijo pogodbe poveri komunalni delovni organizaciji ali krajevni skupnosti izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena, pri tem pa mora zagotoviti potrebna materialna sredstva. VIII. ODLAGANJE MATERIALA 10. člen Na mestnih ulicah je prepovedano odlaganje kakršnega koli materiala, ki bi oviral normalni promet ali ogrožal druge udeležence v prometu. IX. VARSTVO OTROK 11. člen Otroci do 10. leta starosti ne smejo voziti kolesa po mestnih ulicah brez spremstva odrasle osebe. Otroci od 10. do 14. leta starosti smejo samostojno voziti kolesa, če imajo kolesarsko izkaznico oziroma značko o kolesarskem izpitu, ki so ga opravili v šoli. X. DELO NA CESTI-' 12. člen Delovna organizacija ali posameznik, ki namerava prekopati javno cesto ali ulico in je zaradi tega potrebno promet preusmeriti, mora vsaj 8 dni pred začetkom del to priglasiti pristojnemu organu za notranje zadeve, da določi kako se bo promet preusmeril. 13. člen Delo na mestnih ulicah mora biti vidno označeno: — z rdečo-belo pleskanimi letvami širine 25—50 cm ali z drugimi enakovrednimi sredstvi za zavarovanje, ki morajo biti postavljena v obe smeri ulice pravokotno na cestni rob in v razdalji 10 m od mesta, kjer je delo na ulici. Na letvah morajo ponoči goreti oranžne luči; — pred zaporo mora biti v obeh smereh na ustrezni razdalji postavljen prometni znak »Delo na cesti«. 14. člen Izvajalec gradbenih del na mestni ulici ali ob njej, mora gradbišče zavarovati, tako, da delo na gradbišču ne ogroža varnost prometa in ljudi na mestni ulici. Kadar je potrebno zaradi gradnje zavzeti pločnik ali del vozišča, tako da se postavi oder, mora izvajalec gradnje speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala, zadostno razsvetljen in urejen za varno hojo. V ta namen mora izvajalec dobiti ustrezno dovoljenje od pristojnega občinskega upravnega organa za komunalne ?ar deve. XI. KAZENSKE DOLOČBE 15. člen Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje: 1. kdor odlaga material na mestnih ulicah (10. člen); 2. če ne priglasi preusmeritve prometa občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve (12. člen); 3. če ne označi delovišča na mestni ulici (13. člen); 4. če ne zavaruje delovišča (prvi odstavek 14. člena); 5. če opusti predpisane ukrepe ali opravlja dela brez ustreznega dovoljenja za komunalne zadeve pristojnega občinskega upravnega organa (drugi odstavek. 14. člena). Pravna oseba se za prekršek po prvem odstavku tega člena kaznuje z denarno kaznijo od 500 do. 3000 dinarjev; odgovorna oseba pravne osebe pa do 300 dinarjev. 16. člen Z denarno kaznijo 50 dinarjev se takoj na mestu kaznuje, za prekršek, kdor po mestnih ulicah preizkuša motorna vozila (8. člen). 17. člen V Denarno kazen za prekršek iz 16. člena tega odloka izreče in izterja takoj na mestu delavec organa za notranje zadeve, ki kontrolira in ureja mestni promet. Ce storilec prekrška, za katerega je predpisana denarna kazen, ki se izterja na mestu samem, takoj ne plača kazni, lahko to stori v osmih dneh od dneva; ko je storil prekršek. Ce storilec prekrška ne plača denarne kazni, v roku iz prejšnjega odstavka, predlaga postaja milice zoper njega uvedbo postopka zaradi prekrška. 18. člen Za prekrške otrok iz 11. člena tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 100 din starši ali oseba, kateri je otrok zaupan v varstvo, če je prekršek posledica zanemarjanja varstva otroka. XII. FINANCIRANJE 19. člen Potrebna finančna sredstva za postavitev cestnoprometnih znakov in ureditev parkirišč se zagotovijo vsako leto v občinskem komunalnem skladu. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen Vse omejitve, prepovedi, obveznosti in obvestila, ki so določena s tem odlokom, je treba označiti z ustreznimi prometnimi znaki. Cestno-prometni znaki po tem odloku morajo biti postavljeni do 1. avgusta 1972. 21. člen Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o ureditvi prometa v mestu Slov. Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 12-196/65). . 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-2/72-1 Slovenske Konjice, dne 19. maja 1972. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 514. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 50. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 12-129/70), 3., 8. in 155. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469/65 in 15-224/67) ter 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na skupni seji občinskega zbora in seji zbora delovnih skupnosti dne 19. maja 1972 sprejela ODLOK 0 spremembi odloka o obratovalnem času v delovnih organizacijah javnega pomena 1. člen V odloku o obratovalnem času v delovnih organi-zacijah javnega pomena (Uradni vestnik Celje, št. 22-266/69) se izvršijo naslednje spremembe: 1. črta se tretji odstavek 11. člena 2. četrti odstavek 11. člena postane tretji odstavek, 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-7/72-3/2 Slovenske Konjice, dne 19. maja 1972. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. L r. 515. Skupščina občine Slovenske Konjice je po četrtem odstavku 21. člena pravilnika o knjiženju prispevkov in davkov občanov (Uradni list SFRJ, št. 52-631/66) in 258. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, š. 7-73/72) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. maja 1972 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa prispevkov in davkov občanov za leto 1971 1. člen Potrdi se zaključni račun prispevkov in davkov občanov za leto 1971, ki ga je pregledala strokovna komisija občinske skupščine. 2. člen Zaključni račun izkazuje: — obremenitev — plačila zaostanek dolga — preplačila zavezancev 3. člen Zaključni račun obsega: — bilanco — bruto bilanco — pregled dolgov, in preplačil zavezancev. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi s Uradnem listu SRS. St. 400-8/72-1 Slovenske Konjice, dne 19. maja 1972. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 516. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 30. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. maja 1972 sprejela SKLEP o obravnavi finančnega načrta sklada za otroško varstvo temeljne skupnosti otroškega varstva za leto 1972 6,523.538,45 din 5,366.347,65 din 1,434.624,35 din 277.433,55 din 1 Finančni načrt sklada za otroško varstvo temeljne skupnosti otroškega varstva Slov. Konjice za leto 1972 izkazuje: — dohodke 850.500 din — izdatke 850.500 din 2 Skupščina občine k finančnemu načrtu nima pripomb. St. 400-7/72-1 Slovenske Konjice, dne 19. maja 1972. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 517. Na podlagi 5. člena zakona o izločanju dela dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega davka, carin in sodnih taks v letu 1971 na posebne račune (Uradni list SFRJ, št. 53/70) in 94. člena statuta Občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1972 sprejela ODLOK o prenosu dela dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega davka, carin in sodnih taks, izločenih na posebne račune v letu 1971, v sklad skupnih rezerv občine Vrhnika 1. člen Del dohodka od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega davka, carin in sodnih taks, izločeni v letu 1971 na posebne račune, po določbah zakona o izločanju dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega davka, carin in sodnih taks v letu 1971 na posebne račune (Uradni list SFRJ, št. 53/70), se prenesejo v sklad skupnih rezerv občine Vrhnika. 2. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se smejo uporabiti skladno z republiškimi predpisi, v skladu z odlokom o kreditni politiki in splošnih pogojih za dajanje kreditov iz sredstev sklada skupnih rezerv občine Vrhnika ter v smislu določil pogodbe, ki jo skleneta skupščina občine Vrhnika in sklad skupnih rezerv občine Vrhnika. 3. člen S pogodbo iz prejšnjega člena se določijo pogoji in način uporabe prenesenih sredstev. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/1-010-03/72 Vrhnika, dne 31. januarja 1972. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV CELJE 518. Na podlagi 47. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in 94. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Uradni list SRS, št. 43/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje na seji dne 20. aprila 1972 PRAVILNIK o imenovanju, sestavi in delu zdravniških komisij I. IMENOVANJE IN SESTAV KOMISIJ 1. Zdravniška komisija 1. člen i Zdravniška komisija je strokovni organ skupnosti •zdravstvenega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu skupnosti), ki daje izvide, strokovna mnenja in ugotovitve v primerih, ki jih določa statut, zlasti 94. člen in drugi splošni akti skupnosti. 2. člen Zdravniško komisijo imenuje izvršilni odbor skupnosti izmed zdravnikov, ki imajo najmanj 5 let delovne prakse v službi splošne medicine in zadostne izkušnje v ocenjevanju delovne zmožnosti zavarovancev. Izvršilni odbor imenuje predsednika komisije in njegpvega namestnika ter potrebno število članov. 3. člen Izmed imenovanih zdravnikov imenuje predsednik komisije posamezne sen a te'in njihove vodje. Senati se imenujejo lahko za posamezna območja skupnosti ali v posebej določene naloge (npr. za zdravljenje v naravnih zdraviliščih), ali v določenih delovnih organizacijah (npr. v bolnici). Predsednik lahko imenuje tudi poseben senat za določeno posamezno nalogo. Senati zdravniške komisije obravnavajo zadeve praviloma v sestavi treh članov. 4. člen Za člana zdravniške komisije ali njenega predsednika ali namestnika je lahko imenovana tudi oseba, ki je v delovnem razmerju pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Celju (v nadaljnjem besedilu: »zavod«). 2. Komisija zdravniških izvedencev 5. člen Komisija zdravniških izvedencev je strokovni organ skupnosti zdravstvenega zavarovanja, ki preizkuša mnenje zdravniške komisije v primerih, ki jih določa zlasti 94. člen statuta in drugi splošni akti skupnosti ter daje strokovna mnenja v drugih vprašanjih po statutu ali drugem splošnem aktu skupnosti in na zahtevo organa skupnosti ali zavoda. 6. člen Komisijo zdravniških izvedencev imenuje izvršilni odbor skupnosti izmed zdravnikov z najmanj 10 leti delovne prakse in vsaj 5 leti prakse v ocenjevanju delovne zmožnosti zavarovancev. Člani komisije zdravniških izvedencev ne morejo biti v delovnem razmerju pri zavodu. 7. Člen Skupščina skupnosti imenuje predsednika komisije zdravniških izvedencev in njegovega namestnika ter potrebno število članov. Komisija daje svoja strokovna mnenja v senatih, ki-štejejo najmanj tri člane. 8. člen Skupnosti zdravstvenega zavarovanja lahko ustanovijo s sklepom skupno komisijo zdravniških izvedencev za več ali za vse skupnosti v republiki. V tem primeru določijo komisiji tudi nalogo ali delovno področje. II. DELO KOMISIJ 9. člen Krajevna pristojnost komisij se ravna po pristojnosti skupnosti, ki jo je ustanovila. Stvarno pristojnost komisij določa zakon in predpisi skupnosti. V stvareh, za katere omenjeni predpisi ne določajo pristojnosti komisiji, velja v upravnem postopku ocena, mnenje oziroma ugotovitev pristojnega zdravnika. 10. člen V odločbah o imenovanju komisij se določi njihov sedež in delovno področje. V odločbi o imenovanju senatov komisije, se lahko določi tudi njihov sedež in delovno področje. 11. člen Komisije so pri dajanju svojega strokovnega mne-hja samostojne in za svoje delo odgovorne skupnosti. Člani so odgovorni skupnosti po zakonu za škodo, ki jo zakrivijo pri svojem delu. 12. člen Strokovno mnenje komisij mora biti izčrpno in utemeljeno ter skladno z dejanskm stanjem, ki izhaja iz Predložene zdravniške dokumentacije. Komisije lahko Zahtevajo dopolnitev dokumentacije, kadar menijo, da hi popolna. Komisije lahko zahtevajo tudi izvid in strokovno mnenje zdravnika-specialista ali zdravstve-he delovne organizacije. Komisija zdravniških izveden-c®v lahko zahteva tudi mnenje strokovnega kolegija bolnišnice ali klinike. Kadar je treba še dopolniti medicinsko dokumentacijo, lahko dajo komisije tudi začasno mnenje. 13. člen Komisije sprejemajo svoje ugotovitve in mnenja z večino glasov; nasprotno mnenje se mora vpisati z ob-hazložitvijo v zapisnik. 14. člen Strokovno mnenje komisij je izvedensko mnenje v postopku pri uveljavljanju pravic zavarovanih oseb. 15. člen Zdravniška komisija daje svoje mnenje ali ocene na prvi oziroma drugi stopnji. Svoje mnenje izda na drugi stopnji, kadar preizkuša mnenje ali oceno, ki jo je izdal posamezni zdravnik. Komisija zdravniških izvedencev daje svoje mnenje' ali ocene na drugi stopnji, lahko pa tudi v revizijskem postopku na zahtevo skupnosti ali zavoda ali zavarovanca, kadar izkaže leta za verjetno, da je podala zdravniška komisija napačno mnenje. 16. člen Komisije lahko zahtevajo pri svojem delu udeležbo strokovnega delavca zavoda. Zavod lahko določi stalnega strokovnega delavca za sodelovanje pri komisijah. Strokovni delavec službe sodeluje pri pravni pojasnitvi zadeve, ki se obravnava in ni član komisije. Pri sejah komisije zdravniških izvedencev sodeluje vselej strokovni delavec zavoda. 17. člen Zdravnik, ki zdravi zavarovano osebo ali jo je zdravil za boleznijo, ki jo presoja komisija, oziroma je v zadevi že podal svoje mnenje, ne more biti član komisije v isti zadevi. Prav tako ne more biti član komisije zdravniških izvedencev, zdravnik, ki je v isti stvari podal mnenje kot član zdravniške komisije. 18. člen Komisije dajejo svoje mnenje na podlagi izčrpne medicinske dokumentacije, s točnimi osebnimi podatki zavarovane osebe in opisom njenega dela ter na podlagi osebnega pregleda v primerih, ki jih določa splošni akt skupnosti ali ta pravilnik ali določi predsednik komisije. Komisije ne morejo zavrniti ugovora zavarovane osebe, ne da bi ga pregledale. Komisije morajo pregledati zavarovano osebo tudi, če ta to zahteva. 19. člen Komisija zdravniških izvedencev ne more zavrniti zahteve zavarovane osebe, če je ni pregledala. 20. člen Pregled zavarovane osebe pri komisiji se ne opravi, če je v tujini ali če ni sporočila naslova svojega bivališča. 21. člen Zavarovana oseba se vabi pred komisije z vročil-nico. V vabilu se mora opozoriti na posledice, če se v določenem času ne bi zglasila. Ce se zavarovana oseba na poziv ne zglasi pri komisiji in izostanka ne opraviči, predlagajo komisije, da se ji ustavi izplačevanje nadomestila osebnega dohodka, v drugih stvareh pa vrne zadevo zavodu, kolikor ne more odločiti že na podlagi predložene medicinske dokumentacije. 22. člen Kadar odločajo komisije o ugovoru zavarovane osebe zoper zdravnikovo odločitev, mora zdravnik priložiti medicinski dokumentaciji tudi svoje obrazloženo mnenje. 23. člen Zdravniška komisija lahko zaprosi v posameznem primeru za mnenje zdravniško komisijo v kraju, kjer biva zavarovana oseba. To mnenje velja, če ga sprejme pristojna zdravniška komisija. . 24. člen Za ocenjevanje delovne zmožnosti zavarovanca, ki se zdravi po njeni odobritvi v drugem kraju, lahko zdravniška komisija pooblasti za določen čas komisijo ti^te skupnosti. Zavarovanec pa se mora na poziv zglasiti pri pristojni zdravniški komisiji tukajšnje skupnosti. III. DELO KOMISIJ V STVAREH ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 25. člen Kadar ugovarja zavarovana oseba zoper način zdravljenja ali obravnavanja v zdravstvenem zavodu sme zdravniška komisija zahtevati poročilo zdravstvenega zavoda in medicinsko dokumentacijo z izvidi in popisom zdravljenja. Komisija mora obrazložiti rvoje mnenje zavarovani osebi, če ugovor ni utemeljen. Kadar pa ugotovi, da je ugovor utemeljen, sporoči svoje mnenje in predloge zdravstvenemu zavodu, če pa je treba, predlaga tudi primerne ukrepe pristojnim organom skupnosti. Zdravniška komisija lahko napoti zavarovano osebo v drug zdravstveni zavod v državi, če meni, da zdravljenje v istem zdravstvenem zavodu ne bo več primerno. Pri tem poda tudi vse potrebne strokovne ugotovitve. pomembne za uveljavljanje povračila stroškov proti zdravstvenemu zavodu na območju skupnosti, ki bi moral zdraviti zavarovano osebo. 26. člen Zdravniška komisija sme po naročilu pristojnega organa skupnosti ali zavoda vpogledati potek zdravljenja zavarovane osebe v zdravstvenem zavodu. Način določi skladno z določili pogodbe med zdravstvenim zavodom in skupnostjo predstojnik zdravstvenega zavoda. Glede na svoje ugotovitve predlaga komisija skupnosti primerne ukrepe (zahteva za konziliarni pregled, strokovni nadzor in podobno). 27. člen Zdravniška komisija lahko poda zahtevo za zdravljenje zavarovane osebe v smislu predpisov o zdravstvenem varstvu, kadar na podlagi medicinske dokumentacije, če je treba pa tudi po zaslišanju prič in same zavarovane osebe, ugotovi, da je to za njeno zdravljenje ali povrnitev delovne sposobnosti nujno in je utemeljeno pričakovati uspeh. 28 28. člen Ugovora zavarovane osebe v primerih iz 25. in 27. člena komisije ne morejo zavrniti brez osebnega pregleda zavarovane osebe. Komisija mora pregledati zavarovano osebo tudi kadar odloča p njenem ugovoru zoper način zdravljenja po izbranem zdravniku ali o zahtevi za nabavo po-sebriih zdravil. IV. DELO KOMISIJ PRI OCENJEVANJU ZMOŽNOSTI ZA DELO 29. člen Zdravniška komisija, ki ocenjuje delovno zmožnost zavarovanca po 30 dneh zadržanosti od dela, oziroma roku, ki ga je določil statut skupnosti, določi tudi dan pregleda oziroma ponovnega pregleda. 30. člen Pristojni zdravnik, ki v 30 dneh po ugotovitvi komisije, da je zavarovanec zmožen za delo, meni, da je nastala ponovna nezmožnost zaradi iste bolezni, mora zavarovanca takoj poslati na pregled k zdravniški komisiji. 31. člen Zdravniška komisija, ki na zahtevo skupnosti ali po njenem programu pregleduje stalež bolnikov pri posameznem zdravniku, lahko izloči zavarovanca iz staleža samo po njegovem osebnem pregledu,'razen če se na vročeni poziv ni zglasil in izostanka ni opravičil. 32. člen Pristojni zdravnik je dolžan v zadevah, ki so jih ocenjevale komisije, ravnati po njihovih pripombah in navodilih. Kadar se z njihovim mnenjem ne strinja, lahko predlaga revizijo pri- komisiji zdravniških izvedencev ali predlaga skupnosti oziroma zavodu zahtevo za novo mnenje. Do rešitve njegovega predloga ga obvezuje mnenje komisije. 33. člen Kadar ocenjujejo komisije delovno zmožnost za nazaj, morajo čimbolj podrobno ugotoviti prejšnje dejansko stanje. Pri tem podajo tudi mnenje, kdaj je prenehala začasna nezmožnost ali kdaj je postalo ali pa bi se ob takratnem zdravljenju štelo, da je postalo stanje trajno. 34. člen Pri ocenjevanju zmožnosti za delo so komisije samostojne. Ko da zdravnik specialist svoje mnenje o zavarovančevem zdravstvenem stanju, da tudi mnenje o zavarovančevi delazmožnosti, tako, da komisije oboje istočasno presojajo. V. POSTOPEK KOMISIJE 35. člen Komisije1 morajo'zavarovano osebo, ki so jo pregledale, poučiti, o njenih pravicah in obveznostih. Svoje mnenje morajo izdati v pismenem odpravku, ki ga z obrazložitvijo vročijo zavarovani osebi, pristojnemu zdravniku in skupnosti, kadar pa presoja nezmožnost za delo, pa tudi zavarovančevi delovni organizaciji-Pismeni odpravek mora vsebovati pouk o pravici ugovora in opozorilo o obveznosti izdanega mnenja za zavarovanca. Svoje mnenje o zmožnosti za delo morajo vpisati tudi v zdravstveno izkaznico. 36. člen V odpravku, ki ostane pri komisiji ali se pošlje skupnosti in zdravniku, morajo navesti komisije tudi anamenzo, status, lokalni status in diagnozo. 37. člen Postopek komisij mora biti hiter. Predsednik komisij oziroma vodja senata, mora pregledati zadeve, ki so mu poslane in določiti pregled glede na nujnost, praviloma v največ 3 dneh. 38. člen Osebni pregled zavarovane osebe se opravi v navzočnosti vseh članov senata. 39. člen O svojem delu morajo komisije pisati dnevnik dela. Zavod jim mora zagotoviti vso potrebno administrativno pomoč. Dnevnik dela in dokumentacija, ki jo obdržijo komisije, se hrani najmanj 5 let. VI. DRUGE NALOGE KOMISIJ 40. člen Zdravniška komisija opravlja tudi druge naloge, ki jih določi skupnost v svojem programu (instruiranje zdravnikov pri predpisovanju zdravil, pri ocenjevanju nezmožnosti ža delo in pri medicinski dokumentaciji zavarovancev, spremljanje zdravljenja v naravnih zdraviliščih, nadzor nad izvajanjem pogodb o zdravstvenem varstvu zavarovanih oseb in podobno). 41. člen Po sklepu skupnosti sodeluje zdravniška komisija tudi z drugimi strokovnimi organi in telesi pri ugotavljanju določenih stanj, okolnosti in nevarnosti ter Pri predlaganju potrebnih ukrepov. 42. člen Zdravniška komisija sodeluje tudi z invalidsko komisijo zaradi usklajevanja mnenj in ukrepov v posameznem primeru, zaradi skrajšanja odsotnosti zavarovancev od dela v času od ocenitve invalidnosti do izdaje odločbe v upravnem postopku in podobno. 43. člen Vodje senatov morajo poročati vsak mesec predsedniku komisije o delu senata. Predsednik komisije Hora skupščini skupnosti vsaj vsakih 6 mesecev poročati o delu in ugotovitvah komisij, ki so pomembne za skupnost. 44. člen Natančnejša navodila o administrativnem poslo-vanju daje komisijam po potrebi skupnost oziroma za-vod. V postopku uporablja komisija splošne akte in na-vodila skupnosti, podrejeno pa tudi zakonite določbe o splošnem upravnem postoku. 45. člen Ta pravilnik velja osmi dan po objavi v Uradnem kstu SRS. Št. 022-9/72-2/4-S/ll Celje, dne 20. aprila 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje Predsednik Franc Ban 1. r. 519. Na podlagi 47. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) 6. točke 33. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Uradni list SRS, št. 43/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje na seji dne 20. aprila 1972 PRAVILNIK o indikacijah, kontraindikacijah in načinu pošiljanja zavarovanih oseb na zdravljenje v naravna zdravilišča » 1. člen Zavarovane osebe, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določa statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (v nadaljnjem besedilu skupnost), se zdravijo v naravnem zdravilišču na celotne ali delne stroške skupnosti, kadar ugotovi pristojna zdravniška komisija, da je podano kakšno od naslednjih obolenj ali stanj, ki jih določa ta pravilnik kot indikacije, da ni podano nobeno izmed stanj, ki jih določa ta pravilnik kot kontraindikacije in da je od takšnega zdravljenja v bolnikovem primeru utemeljeno pričakovati bistveno izboljšanje njegovega zdravstvenega stanja. A — indikacije za nujno zdravljenje I. Bolezni lokomotornega aparata: 1. stanja po težkih poškodbah in operacijah lokomotornega aparata in hrbtenice: primeri s popravljivimi funkcionalnimi motnjami neposredno po bolnišničnem ali ambulantnem zdravljenju, če ni mogoča ambulantna medicinska rehabilitacija; 2. težka obolenja hrbtenice z nevrološkimi izpadi; 3. kronični vnetni revmatizem a) revmatoidni artritis brez kliničnih znamenj za hujšo aktivnost revmatičnega vnetja: primeri neposredno po bolnišničnem zdravljenju s popravljivimi funkcionalnimi motnjami zaradi sistematične medicinske rehabilitacije in primeri, kjer je diagnoza že ugotovljena in je potrebno bolnišnično zdravljenje, b) spondylarthritis ankylopoetica: primeri po predhodnem zdravljenju zaradi sistematične kinezo — in balneoterapije; 4. težja degenerativna obolenja kolčnega ali kolenskega sklepa s težjimi funkcionalnimi motnjami. II. Nevrološka obolenja: 1. organske pareze in paralize: primeri neposredno po zdravljenju, ko so v remisiji, zaradi medicinske rehabilitacije, ki je ni mogoče izvajati ambulantno, če ni potrebna specialna nega; 2. stanja po nevrokirurških operacijah: primeri neposredno po zaključenem postoperativnem poteku s popravljivimi funkcionalnimi motnjami, če ni izvedljiva ambulantna medicinska rehabilitacija in ni potrebna specialna nega. III. Gastrointestinalna obolenja: 1. ulkusna obolenja. Primeri, pri katerih je potrebno noborativno dietomedikamentozno zdravljenje telesne oslabelosti in astenije, če te še obstajajo po intenzivnem zdravljenju, 2. stanja po operacijah želodca ali črevesja s težkimi funkcionalnimi motnjami. IV. Bolezni hepatobiliarnega trakta in pankreasa: 1. stanja po težkem hepatitisu neposredno po bolnišničnem zdravljenju, 2. stanj a po akutnem pankreatitisu in aktutni eksa-cerbaciji kroničnega pankreatitisa s težkimi funkcion-nalnimi motnjami: primeri brez znakov izrazitejše vnetne evolucije (š histološkim in biokemičnim preverjanjem bolezni). V. Kardiovaskularna obolenja: 1. stanja po miokardnem infarktu po bolnišničnem zdravljenju v obdobju adaptacije in rehabilitacije, 2. stanja po večjih operacijah srca ali ožilja. VI. Bolezni respiratornih organov: 1. stanja po operaciji larinksa, 2. juvenilna astma s pogostimi astmatičnimi statusi. VII. Ginekološka obolenja: 1. stanja po operacijah po Wertheimu neposredno po bolnišničnem zdravljenju, 2. primarna steriliteta, ki traja več let, po prvi bolnišnični obdelavi. VIII. Kožna obolenja: 1. psoriasis vulgaris. generalisata (inplacibus, geo-graphica, erythrodermica): primeri neposredno po bolnišničnem zdravljenju v fazi remisije in primeri po specialistični ombulantni obdelavi, pri katerih so ugotovljene funkcionalne motnje udov ter kronične reci-divirajoče oblike, če so izčrpane druge možnosti zdravljenja, 2. psoriasis arthropathica: primeri neposredno po bolnišničnem zdravljenju, ko so v fazi remisije. IX. Maligne novotvorbe: stanja po radikalnih operacijah malignoma neposredno po zaključnem postoperativnem poteku in končani obsevalni terapiji, če so ugotovljene popravljive funkcionalne motnje. B — indikacije za koristno zdravljenje 1. Vsi primeri pod A, ki so podani v blažji obliki in bi bilo zdravljenje v naravnem zdravilišču koristno za psihofizično rehabilitacijo bolnika, 2. artroze, ki niso navedene pod A, , 3. kronična lumbalgija in kronična lumboishialgija, 4. težji psihogeni sindrom, 5. kronični colitis, 6. ishemična kardiopatija s sindromom angine pec-toris, 7. kronična bronhialna astma, 8. kronični laringotraheitisi z disfoničnimi motnjami, 9. stanja po Večjih ginekoloških operacijah. 10. težji kronični ekcemi. C — indikacije za zdravljenje otrok in mladine (psihopi) Stanja pod A, ki se pojavljajo v otroški dobi. D — Kontraindikacije I. Splošne kontraindikacije ne glede na to, za katero bolezen se zdravi bolnik v zdravilišču: a) duševne abnormalnosti z asocialnimi in antisocialnimi manifestacijami ali s suicidalnimi tendencami; b) toksikomanije in kronični etilizem; c) epilepsija z napadi pogostejšimi kot enkrat mesečno, z osebnostno spremenjenostjo in z nagnenjem k zamračenjem; d) organska nevrološka obolenja, zaradi katerih je bolnik imobilen ali pa ni. sposoben kontrolirati osnovnih fizioloških funkcij; e) infektivna obolenja (akutna in kronična vključno venerična v kužnem stanju); f) parazitarna obolenja; g) vse aktivne in evolutivne oblike pljučne in iz-venpljučne tuberkuloze; ' h) vsa akutna in evolutivna revmatična obolenja in pararevmatična obolenja; i) vsa kronična organska obolenja, ki povzročajo dekompenzacijo organov; j) — diabetična acidoza; — labilni diabetes, ki nagiba k acidozi ali k hujšim hipoglikemičnim reakcijam; — vsa bolezenska stanja, ki so navedena kot kontraindikacije v posameznih bolezenskih skupinah in so kombinirana z diabetesom; k) pogoste in obilne krvavitve; l) maligne novotvorbe, če niso bile operativno odstranjenje ali z obsevanjem zaustavljene v rasti; m) graviditeta. II. 1. pri boleznih lokomotornega aparata: stanja po večjih hematomih, obsežnejši infilkati večje fistule, 2. pri nevroloških obolenjih: stanja po večjih postoperativnih hematomih alkoholizem pri sicer obstoječih indikacijah, 3. pri gastrointestinalnih obolenjih: vnetne in funkcionalne motnje gastrointestinalne-ga trakta, ki so v zvezi z novotvorbami ali kateregakoli mehaničnega porekla, 4. pri boleznih hepatobiliarnega' trakta in pankreasa: — klinično in rentgenološko dokazana kalkuloza. ki povzroča funkcionalne ali vnetne komplikacije z izjemo pri starih osebah s solitarnim kamnom; — konstitucionalne hiperbilirubinemije; — evolutivne vnetne hepatopatije in ciroza v vnetnem zagonu in fazi dekompenzacije; — vnetne bolezni biliarnega trakta zaradi mehanične obstrukcije; — alkoholizem pri sicer obstoječih indikacijah; 5. pri kardioloških obolenjih: sveži evolutivni endokarditični in miokarditični procesi; 6. pri boleznih respiratornih organov: status asthmaticus; 7. pri ginekoloških obolenjih: — stanja po večjih postoperativnih hematomih, — vse oblike tuberkuloze genitalnih organov; 8. pri malignih novotvorbah: — stanja po večjih pbstoperativnih hematomih, — večje fistule in anus praeternaturalis. 2. člen Če se zdravi zavarovana oseba v naravnem zdravilišču za obolenje ali stanje, ki je navedeno med indikacijami pod A (nujno zdravljenje), gredo stroški zdravljenja v celoti v breme skupnosti. Če se zdravi zavarovana oseba v naravnem zdravilišču za obolenje ali stanje, ki je navedeno pod indikacijami pod B (koristno zdravljenje) plača sama stroške za nastanitev in prehrano. Skupnost plača za takšno zdravljenje stroške za zdravstvene storitve. Delež zavarovane osebe pri stroških takšnega zdravljenja lahko skupščina skupnosti zmanjša s splošnim aktom (sklepom) ali ga določi v znesku, upoštevajoč zmogljivost sklada zdravstvenega zavarovanja. 3. člen • Med nujnim zdravljenjem ob indikacijah pod A, gre zavarovancu nadomestilo osebnega dohodka po predpisih skupnosti o nadomestilu osebnega dohodka. Med zdravljenjem v naravnem zdravilišču ob indikacijah pod B, ne gre zavarovancu nadomestilo osebnega dohodka niti povračilo potnih stroškov. 4. člen Za okrevanje otrok in mladine in za udeležbo skupnosti pri programu letovanja zdravstveno ogrožene mladine, lahko določi pristojni organ skupnosti tudi drugačne indikacije ali smernice za ugotavljanje potrebe po okrevanju. Z istim aktom določi tudi prispevek skupnosti za takšno okrevanje. 5. člen Pri pošiljanju zdravstveno ogroženih zavarovan-cev-delavcev na okrevanje ali utrjevanje zdravja po določbah splošnega akta skupnosti, se uporabljajo indikacije pod B. Pristojni organ skupnosti -sme določiti s splošnim aktom tudi drugačen način udeležbe skupnosti pri zagotovitvi takšne oblike zdravstvenega varstva. Pri tem sme določiti tudi drugačne indikacije oziroma smernice za ugotavljanje potrebe po takšnem zdravstvenem varstvu. 6. člen Pfi pošiljanju Zavarovanih oseb na okrevanje v kraj s spremenjenimi klimatičnimi razmerami po predpisih skupnosti se uporabljajo določbe splošnih aktov skupnosti o zdravljenju V drugem kraju (35. člen pravilnika o postopku, pogojih in načinu, kako uveljavijo Pti skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje zavarovane osebe svoje pravice do zdravstvenega varstva — Uradni list SRS, št. 46/70). Potrebo po takšnem zdravstvenem varstvu ugotavlja zdravniška komisija po svoji strokovni ocenitvi. 7. člen Za naravna zdravilišča se štejejo po tem pravilniku zdravstvene delovne organizacije, ki jih je šteti za takš- po predpisih zakona o zdravstvu. Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za pošiljanje zavarovanih oseb na zdravljenje v zdravstve-he zavode, ki uporabljajo pretežno naravna zdravilna Sredstva, kot se uporabljajo v naravnih zdraviliščih he glede na njihov naziv, če tako določa splošni akt skupnosti. 8. člen Potrebo (indikacije) za zdravljenje v naravnem Zdravilišču ugotavlja pristojna zdravniška komisija na Predlog pristojnega zdravnika ali zdravstvene delovne °rganizacije, v kateri se zdravi zavarovana oseba. Iz-vršilni odbor skupščine skupnosti lahko določi posebne senate Zdravniške komisije za posamezna območja skupnosti. Posebni senati se določijo tudi ža otroke; v tem senatu je obvezno član komisije specialist-pedia-ter. Posebni senati se lahko določijo tudi v stacionar-bih zdravstvenih delovnih organizacijah ali njihovih oddelkih za nadaljevanje stacionarnega zdravljenja. 9. člen Za okrevanje mladine po 5. členu in zavarovancev-delavcev po 6. členu lahko določi izvršilni odbor skupščine skupnosti posebne komisije. 10. člen Delo zdravniških komisij po tem pravilniku vodi Predsednik zdravniške komisije. 11 11. člen Zdravljenje v naravnem zdravilišču predlaga za zakovano osebo pristojni splošni zdravnik na predlog Peciallsta ustrezne specialnosti ali lečeči zdravnik spe- cialist v stacionarni zdravstveni organizaciji, kjer se zavarovana oseba zdravi. Predlog mora biti strokovno utemeljen in dovolj izčrpen. 12. člen Zdravniška komisija odloči o potrebi zdravljenja praviloma na podlagi medicinske dokumentacije; po osebnem pregledu zavarovane osebe pa le, če zavarovana oseba to zahteva ali kadar se odloča o ugovoru. Za odločitev o predlogu za podaljšanje zdravljenja ni potreben osebni pregled. 13. člen Zdravniška komisija izda svojo odločitev v pismeni obliki z napotnico na obrazcu, ki ga predpiše skupnost. Odklonitev predloga za zdravljenje mora komisija obrazložiti in dodati pravni pouk o pritožbi, v roku 3 dni. Zdravniška komisija in komisija zdravniških izvedencev se ravnata po predpisih skupnosti o sestavu in delu zdravniških komisij, kolikor ni posebnih določb v tem pravilniku. 14. člen Zdravljenje v naravnem zdravilišču traja praviloma 21 dni. Zdravljenje lahko podaljša zdravniška komisija, ki je odobrila zdravljenje, na predlog zdravnika zdravilišča, vsaj 5 dni pred koncem zdravljenja; predlog mora biti obrazložen in dokumentiran. 15. člen Ob končanem zdravljenju izda zdravnik zdravilišča odpustnico s podatki o poteku zdravljenja, na kateri pa ne more dajati predlogov ali priporočil za ponovno zdravljenje. 16. člen Nadzor nad izvajanjem zdravljenja v zdravilišču had nastanitvijo in prehrano zavarovanih oseb, nači-. nom fizikalne terapije in higienskimi razmerami ter preverjanje ugovorov zavarovanih oseb bo opravljala zdravniška komisija na način in pod pogoji, ki se bodo določili s pogodbo med skupnostjo in zdraviliščem. 17. člen Zdravilišče mora odkloniti sprejem zavarovane osebe, če je odločitev zdravniške komisije pomanjkljiva ali neskladna z dokumentacijo. V takšnem primeru vrne napotnico zdravniški komisiji. V nujnem primeru mora napotiti zavarovano osebo v najbližjo bolnišnico. 18. člen V stvareh, ki niso urejene s tem pravilnikom, se ravnajo pri zdravljenju v naravnih zdraviliščih zavarovane osebe, zdravniki in zdravniške komisije po določbah drugih splošnih aktov skupnosti in pogodb, ki so jih sklenile skupnosti z zdravstvenimi delovnimi organizacijami. 19. Člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta pravilnik, prenehajo veljati določbe pravilnikov in sklepov skupnosti, kolikor so z njim v nasprotju. Ta pravilnik začne veljati 8 dni po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-9/72-2/4-S/12 Celje, dne 20. aprila 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje Predsednik Franc Ban 1. r. SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV CELJE 520. Na podlagi 47. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) 1. člena sklepa o postopku, pogojih in načinu uveljavljanja zdravstvenega varstva in o predpisovanju, izdajanju in zaračunavanju zdravil (Uradni list SRS, št. 46/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje sprejela na seji dne 18. aprila 1972 SKLEP o analogni uporabi določil pravilnika o indikacijah, kontraindikacijah in načinu pošiljanja zavarovanih oseb na zdravljenje v naravna zdravilišča in določil pravilnika o imenovanju, sestavi in delu zdravniških • komisij 1. člen Za zdravljenje v zdraviliščih za zavarovane osebe se analogno uporabljajo določila pravilnika o indikacijah, kontraindikacijah in načinu pošiljanja zavarovanih oseb na zdravljenje v naravna zdravilišča skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Uradni list SRS, št. 22/72). 2. člen Pooblaščata se zdravniška komisija in komisija zdravniških izvedencev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje, da opravljata naloge iz 96. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje. Skupnost bo plačala za njo opravljeno delo obeh komisij skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje tako, da bo refundirala na njene primere odpadajoči del stroškov. 3. člen Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-3/72-2/4-S/9 Celje, dne 18. aprila 1972. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje Predsednik Alojz Senica 1. r. VSEBINA: Stran 309. Zakon o združevanju kmetov..........................655 210. Odlok o zagotovitvi sredstev za delno pokritje izgub proizvodno-prenosnih in proizvodnih elektrogospodarskih podjetij v letu 1971 ............................. 659 211. Odlok o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri poštni hranilnici...................................660 21,2. Odlok o določitvi organa, ki daje soglasje k cenam za prodajo električne energije distribucijskim podjetjem 661 213. Pravilnik o delu avto šol in voznikov inštruktorjev 661 Stran PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN: 485. Odlok o usmeritvi sredstev posebnega dela kreditnega sklada Ljubljanske banke za leto 1972 (Ljubljana) . . 667 486. Odlok o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani (Ljubljana) ......................... 667 487. Sklep o izvolitvi sodnikov občinskega sodišča I Ljubljana ...............................................673 488. Sklep o izvolitvi sodnikov občinskega sodišča II Ljubljana ........................................... 673 489. Sklep o imenovanju načelnika uprave za inšpekcijske službe skupščine mesta Ljubljane.....................673 490. Sklep o razrešitvi ravnatelja Tehniške elektro šole v Ljubljani .......................................... 674 491. Sklep o soglasju k tariiam za prevoz potnikov v mestnem in primestnem potniškem prometu (Ljubljana) 674 492. Skiep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinan- ciranje asfaltiranja in urejanja cest na območju krajevne skupnosti Velika Dolina (Brežice).........674 493. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Celje za, leto 1971 ........ I ... ........................675 494. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o skladu za štipendiranje in kreditiranje v občini Celje ... 675 495. Odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja starostnega zavarovanja kmetov (Celje)..................676 496. Odlok o vplačevanju sredstev, ki jih za stanovanjsko graditev plačujejo občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb (Celje) ....................................... 677 497. Odlok o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Celje..........................677 498. Odlok o premiji za kravje mleko v letu 1972 (Celje) 678 499. Sklep o potrditvi zaključnih računov skladov občine Celje za leto 1971 ................................. 678 500. Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Celje za leto 1971 . , 679 501. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov občine Litija...............................................679 502. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za uporabo zbranih sredstev za graditev stanovanj za udeležence NOV, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Litija ....... .........................679 503. Odtok o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1971 .............. 679 504. Odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o premiji za kravje mleko (Ljubljana Vič-Rudnik).................680 505. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Mozirje) ..............................................681 506. Odlok o premijah za kravje mleko za leto 1972 (Mozirje) ............................................ 681 507. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Mozirje za leto 1971 681 508. Odlok o spremembah odloka o najvišjih malčprodaj- , hib cenah določenih prehrambenih proizvodov in naj-' višjih odstotkih marž za prehrambene proizvode (Mozirje) ........................................ 682 509. Sklep o soglasju k finančnim načrtom skladov občine Mozirje za leto 1972 ............................... 683 510. Sklep o obravnavi finančnega načrta sklada za otroško varstvo za leto 1972 (Mozirje)...................684 511. Sklep o obravnavi finančnega načrta temeljne izobraževalne skupnosti Mozirje za leto 1972 ........ 684 512. Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Slovenske Konjice)................................. 684 513. Odlok o ureditvi prometa na mestnih ulicah v mestu Slovenske Konjice....................................68a 514. Odlok o spremembi odloka o obratovalnem času v de- lovnih organizacijah javnega pomena (Slovenske Konjice) .........................................687 515. Odlok o potrditvi zaključnega računa prispevkov in davkov občanov za leto 1971 (Slovenske Konjice) . . 516. Sklep o obravnavi finančnega načrta sklada za otro- ško varstvo temeljne skupnosti otroškega varstva za leto 1972 (Slovenske Konjice)...................... 517.. Odlok o prenosu dela dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz. delovnega razmerja, prometnega davka, carin in sodnih taks, izločenih na posebne račune v letu 1971, v sklad skupnih rezerv v občini a Vrhnika.................................................688 splošni akti skupnosti ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: 518. Pravilnik o imenovanju, sestavi in delu zdravniških komisij (Celje).................................. , • 68 519. Pravilnik o indikacijah, kontraindikacijah in načinu pošiljanja zavarovanih oseb na zdravljenje v naravna . zdravilišča (Celje) .................... . ^ 520. Sklep o analogni uporabi določil pravilnika o indika- cijah, kontraindikacijah in načinu pošiljanja zavarovanih oseb na zdravljenje v naravna zdravilišča in določil pravilnika o imenovanju, sestavi in delu . zdravniških komisij (Celje)........................ Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Jože JuraČ — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1972 64 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke •' Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselova 11, poštni predal 379/VI1 - Telefon: direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20 701, orodaja, preklici In naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60