CPo* fslo c: SPIRIT FOR€!GN IN LAt^GUAGG ONLY NO. 135 SLOVGNIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 18, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX Place bodo v teku treh let povišane za skupno 21.3% namesto za 19.5%, kot je bilo določeno v prvotni pogodbi. Omejena je med tem stalnost zaposlitve in njeno zajamčen je za one do 6 let senioritete. WASHINGTON, D.C. — Ko pogajanja ni bilo mogoče uspešno zaključiti z novim sporazumom, je odločil o novi kolektivni delovni pogodbi za poštno u-službenstvo posredovalec James MOSKVA, ZSSR. — Glavno Healv, profesor z univerze Har- glasilo Komunistične partije Zadnje vesti TEHRAN, Iran. — Potres jačine 7.7 na Richterjevi lestvici, najmočnejši, kar jih je letos svet doživel, je v soboto zvečer napravil strahotno škodo v severovzhodnem Iranu. Porušil je cela naselja in pokončal 11,000 ljudi. j Iz Clevelanda j in okolice i Vard. V soboto je objavil novo pogodbo, ki je obvezna za članstvo unij poštnega uslužbenstva in seveda tudi za poštno upravo. Poštni uslužbenci so zadovoljni s povečanim poviškom svojih plač, nekako $100 več na leto, pa nejevoljni nad omejitvijo jamčenja zaposlitve za mlajše uslužbence. Poštna uprava je to zahtevala že dolgo, ker je postalp zajamčen j e službe močna ovira ^ njenem naporu za povečanje učinkovitosti dela. ‘Travda” je ostro prijela sen. E. M. Kennedyja zaradi njegove izjave, da bo na temelju njegovega razgovora z L. I. Brežnjevim dobilo 18 judovskih družin v ZSSR izselitveno vizo, ki jim je bila doslej ponovno zavrnjena. “Pravda” govori le o “buržu-aznih politikih” — ne omenja sen. E. M. Kennedyja naravnost, toda pri tem ne ušča nobenega | dvoma, koga misli, —ki govorijo, da je pri poseganju v notranje zadeve Sovjetske zveze mo-Vodniki dveh največjih unij goče doseči več s “tiho diploma-poštnega uslužbenstva so dali cijo” kot z glasnimi javnimi na-hovi pogodbi le mlačno podporo, stopi. Pa izjavili, da jo bodo dali član- j V članku ni nič rečeno, ali bo-stvu v glasovanje. To nima na do navedeni dobili izselitvene veljavnost in obveznost pogod- j vize ali ne, toda nekateri resno računajo s tem, da jih utegnejo znova zavrniti. Zastopnik sen. E. M. Kennedyja v Washingtonu je izjavil, da je senator prepričan, da bodo Sovjeti “obljubo držali”. MANAGUA, Nik. — Vojaške sile so iztrgale upornikom mesti Leon m Chinandega, borijo ZDY pa se z uporniki še za mesto Esteli severno od Manague. V Leonu naj bi bili uničeni celi mestni bloki, v boju naj bi bilo mrtvih od 600 do 800 upornikov, kakih 2,000 pa ranjenih. Izgube vladnih sil niso znane. Vlada je obdolžila Državno tajništvo ZDA ie e-značilo stališče Kanade za “neutemeljeno” in obvestilo Ottawo, da ga odklanja. WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je pretekli petek sporočilo vladi Kanade, da 3 priznavajo kanadske suverenosti nad področjem zaliva Maine, kot ga je označba Kanada. Stališče Kanade je o-značilo za “brez utemeljenosti”. ZDA nameravajo ohraniti polno pravico nadzora nad ribolovom na področju, ki ga je Kana- VARŠAVA, Polj. — Katoliške cerkve so sestavili pastirsko pismo in ga dali včeraj prebrati v vseh cerkvah Poljske. V njem pozivajo vla- Predsedniku Carterju je usnelct pripraviti vodnika Egipta in Izraela k načelnemu sporazumu o miru na Srednjem vzhodu. Predsednik Egipta Sadat in predsednik izraelske vlade Begin sta F^dmsaJa dva sporazuma, ki naj vodita k nod-pku mirovne pogodbe med Egiotom in Izraelom v teku treh mesecev in preskrbita za trmik izraelske vojaške vlade z zahodnega brega Jordana in s področja Gaze. WASHINGTON, D.C. — Po 13 dneh trdih Dogajanj, ki so ponovno obtičaja in o katerih so že govorili, da bodo ostala brez uspeha, je predsedniku Carterju le uspelo ja žavnega tajništva pravi, da Ka- pripraviti predsednika Egipta An var ja Sadata in pred-'u nada izhaja s stališča, da sega sodnika izraelske vlade Menachema Begina k sporazu-meja za ribolv v zaliv v polnem mu, ki naj vodi v teku prihodnjih treh mesecev do mi-obsegu Od obal Nove Scotie, pa rovne pogodbe med Egiptom in Izraelom ter do umika se pri tem nič ne ozira na obseg izraelske vojaške vlade z zahodnega brega Jordana in s Vodmki ameriških 0bainih voda vzdolž področja Gaze, o katerih končni usodi, zlasti o suvere- da označila v okviru svojih no-Venezuelo, da je poslala svoja vih zahtev za svojR. Izjava Dr. letala v Kostariko in da so J podpirala vpad levičarskih upornikov od tam v Nikara- guo. Kostarika je to zanikala. be nobenega vpliva. Ta je po sporazumu obvezna neoziraje se ha izid glasovanja. Strajk poštnega osobja je po zveznem zako-,hU prepovedan in kazniv. Naj-hianj 200 poštnih uslužbencev, Po večini iz San Francisca in ■New Yorka, je bilo v preteklem luliju zaradi udeležbe pri “divjem” štrajku odpuščenih. Glavni poštar William F. Bolder je izjavil: “Obvezna odloči-tev odstranjuje enkrat za vselej vsak razlog za prekinitev državne poštne službe in javnost lah-z zaupanjem nadaljuje posipanje.” Unijski voditelji so izrazili zadovoljstvo nad povečanjem po-yiška plač in s sedanjim zajam-^etijem služb, pa so nezadovoljni Pad bodočo pravico odpustov Palajših uslužbencev. “Jaz nisem popolnoma zado-v°pen,” je izjavil Emmet Andrews, predsednik Ameriške u-Ppe poštnih delavcev, ki ima ^89,000 članov. Dodal je, da upa, da bodo člani novo pogodbo o-dobrili. Glasovanje naj bi se za-celo v četrtek in bilo končano v Pekako treh tednih. Predsednik Narodne zveze raznašalcev pošte J. Joseph Vac-je dejal, da bo prišlo do Strajna, če bo večina članstva novo P°godbo odklonila. Njegova uni-^a ima 181,000 članov. ^ okviru nove pogodbe bodo Plače poštnega uslužbenstva povišane v dobi prihodnjih treh let 2a skupno 21.3% ali od sedanjih Povprečno $15,000 na leto na $i9.300 letno v letu 1981. Povišanje plač poštnega usluž-ehstva je nekako v skladu z vo-dil°m, ki ga pripravlja zvezna vlada v okviru novega razdobja V boju z inflacijo (okoli 7% let-je pa precej večje od tega, ar je zvezna vlada sklenila da-1 Jeznemu uslužhenstvu za Prihodnje finančno leto (5.5%)! New Jersey prvi odobril kongresno zastopstvo za District of Columbia TRENTON, N.J. — Zakonodaja države New Jersey je pretekli teden kot prva odobrila dopolnilo zvezni ustavi, ki daje prebivalstvu District of Columbia zastopstvo v Kongresu. Cape Cod in Nantucketa. | Državno tajništvo opozarja na |to, da so v preteklosti na spor- , ... , . inem področju lovili nemoteno do, naj ukine cenzuro nad jav- , . .’ . .... , J , 'tako ameriški kot kanadski nbi- nimi občni m dovoli uporabo „. , j • , r , ci. da pa se je Kanada junija le-teh tudi za verske programe. , , ,T „ tos odločila temu enostransko vernike so pozvali naj poslu- . _7 ... ri napraviti konec, sajo oddaje radia Vatikan. Pa-, ‘ . . . , - 1 Pri takem položaju ZDA ne morejo dovoliti kanadskim lad nosti nad njima, pa bo odločeno po petih letih samouprave tamkajšnjega prebivalstva. Pretekli četrtek je izgledalo, da pogajanja v Camp David ne;smcter nadaljevati pogajanja deva! tudi še naslednji dan, če- stirsko pismo sta podpisala1 kapaciskirn lad 50 nebateri videli na ob- poljski primas kardinal Šte- morel° °vo i * zorju nekaj svetlobe. V soboto £ ,tt , • ,v, „ jam ribolova v vaznem delu a— J , , Wysxynsk, nadškof g„e; merišk ibolovskega pasu_ ko | so objay.h, da bodo pogajanja zensko-varsavski, in kardinal , , .. . ' . prihodnji dan zaključena, cčtudi ,, , A 1 J-I t T Kanada ne dovoljuje ameriškim %J ( ’ Aarel Wnytyla, najskof to«- iadjam lo,Ja v kanad. fm mtot upal napovedat, spora- kovski. I , . 'v , . .v. zuma, pa so se vedno upali nanj. skih vodah. Državno tajništvo . . . . , l , , . , . Obiava konca pogajanj m skrb HOLLYWOOD, Kalif. — Kot dodaJa> da 50 se ZDA PriPrav; najboljša filma na televiziji hene P°ga.iati s Kanado o rešitvi sla dobila sinoči Emmy na- ^e§a sPora- grado in priznanje “Holo- Tf t « , Izraela k popuščanju, ki je omo-jpetih letih polne samouprave bo caust’ in “All in the Family Obilen pridelek koruze !g0Rjj0 sporazum. 'odločeno, 3ido naj ima suvere- WASHINGTON, D.C. — Po J Inost nad tema področjema in cenitvi Poljedelskega tajništva ! Tega so šli podpisat v Wash-i bodo rodila uspeha, govorili sofnie^ Izraelom in Egiptom za re-o krizi, ki da jo ni mogoče pre-jšivev. preostalih vprašanj in ta viadati. Pesimizem je prevla- zaključiti najkasneje v treh mesecih s podpisom mirovne pogodbe med Egiptom in Izraelom. Drugi sporazum ureja vprašanje zahodnega brega Jordana in Gaze. V t okviru tega sporazuma bo Izrael umaknil svojo vojaško vlado z obeh področij in jo nadomestil s samoupravo domačinov, ohranil pa bo na določenih mestih svoje čete za varnost. Po vseh treh glavnih udeležencev o posledicah neuspeha sta končno privedli zastopstva Egipta in kakšna bo njuna končna usoda v okviru sporazuma med Izrae- Za veljavnost dopolnila je po- ZDA dosegel rekordno količino Egipta Sadat in predsednik iz- lom in Arabd bo letošnji pridelek koruze v ihgton v Belo hišo. Predsednik' trebna potrditev vsaj ! Unije. držav 6.8 bilijonov bušljev, 7% več kot raelsko vlade Begin sta podpi-jani. • sala dva sporazuma. Prvi ima V JUGOSLAVIJI NI MOGOČE PRIČAKOVATI NOBENIH BISTVENIH SPREMEMB Vremenski prerok . Neparno z verjetnostjo kra-^v’nih neviht in naj višjo tem-r>eraturo okoli 85 F (29 C). V zvezi s kongresom Zveze komunistov v Beogradu v letošnjem juniju je bilo o razmerah v Jugoslaviji precej razpravljanja v časopisju svobodne Evrope. Večina poročil in razlag prihaja do zaključka, da ni pričakovati v Jugoslaviji kakih bistvenih sprememb. Rimski “Messaggero” je zapisal, da bo “ostalo pri ozko. omejeni svobodi izražanja misli in razpravljanja”. Zanimivejšo razčlembo odločitev omenjenega kongresa je prinesel znani in ugledni nemški dnevnik “Frankfurter Allgemeine Zeitung”. Takole piše: Beograjski 11. kongres komunistov Jugoslavije je prinesel komaj kaj temeljno novega, je pa postavil naglase, ki bodo za prihodnji razvoj Jugoslavije važni. Ni le potrdil, marveč tudi okrepil stališča, ki jih že nekaj let skuša dati partiji v vseh notranje in zunanjepolitičnih vprašanjih vodilna skupina okrog Staneta Dolanca, za katerim stojita tudi Kardelj in Baka-rič. Zunanjepolitično je odda-jenosti od Sovjetske zveze še povečana. Bivši zunanji minister Minic je pojasnil, da ima Jugoslavija določene poglede sovjetske politike in njeno “vodilno vlogo”, posebno v sovjetski afriški politiki, za težko nevarnost svoje zuna- njepolitične temeljne smeri neuvrščenosti. Tudi k sovjetski drži v mednarodnem komunističnem gibanju bi imeli Jugoslovani marsikaj pripomniti. Morda prvikrat po dolgih letih ni bilo v Titovem poročilu ob kritiki sedanjega svetovnega položaja zaslediti nobene izjave v prid Sovjetski zvezi, namreč “enako oddaljenost” do obeh blokov. Važno je, da je kongres sprejel daljnosežno Kardeljevo tezo glede vprašanj svobode in demokracije v socializmu. O njej so v partiji žihav-no razpravljali. Bilo je čuti • glasove, ki z njo niso bili soglasni, npr. Bošnjaki. Zdelo se je, da je bil sam Tito zanjo skraja le malo navdušen, kasneje se je pa očitno le dal prepričati, da se je tudi na tem področju treba z novostmi sprijazniti. Nihče ne pričakuje da bp sledil temu Kardeljevemu koraku in po kongresu preko Jugoslavije val demokratizacije. A zaradi teže, ki jo ima dejstvo, da je kongres te teze sprejel, je razvoj v nasprotno smer zaprt. Vprašanje demokracije in svobode je y Jugoslaviji dano v razpravo, potegnjeno je v javnost, tudi v partijsko javnost. V trenutku, ko tiči tudi v mnogih funkcionarjih strah pred negotovostjo po Titu, kaže kažipot ne nazaj k upravnim kontrolam, marveč v na- sprotno smer. Veliki vprašanji, ki sta viseli nad kongresom, sta bili dejanski pomen samoupravnega sistema in vloga partije v njem. Opaziti je voljo zasidrati samoupravljanje kot načelo, kar se da globoko na vseh področjih življenja, tudi v državi. Česar ne vemo, je, kako daleč mislijo iti jugoslovanski komunisti pri “vključitvi” partije v ta sistem, kako daleč nameravajo odpraviti svoj .politični monopol oblasti. Nikdar od 1945 ni dala partija iz rok odločevalnih funkcij. Praksa bo pokazala, ali bo prišlo tudi glede vloge partije, kot hočejo to danes v Beogradu uradni predstavniki dati vedeti, do bistvene prenove. Le prikrito je prišlo do be- • sede o za prihodnost Jugoslavije prav tako važnem razmerju med partijo in vojsko. Kolikor je slišati, hoče partija svoje neposredne pravice na področju tako imenovane “družbene s a m o z aščite” —* vojske, ljudske samoobrambe in policije — okrepiti. Partija namerava, tako je čuti, partijskim voditeljem po republikah naprtiti tudi odgovornost glede vojaških zadev na njihovih področjih, že doslej so glede imenovanja poveljnikov v posameznih vojaških o-krožjih dejansko odločali republiški centralni komiteji. Iz vseh teh preudarkov in razvoja je možno sklepati, da bi se centralizirana vojska ali centralizirana policija partiji komaj mogli odtegniti. Kako dolgo bo to trajalo, je odvisno od partije. Vodilna skupina, ki se je po dolgih razpravljanjih o ustanovah in osebah končno zbrala v novo predsedstvo 24 članov, ima sama sebe za enotno in enovito, vsaj glede petih načel komunistične Jugoslavije: glede samoupravnega socializma, neodvisnosti, neuvrščenosti, ena kopravnosti narodov in narodnosti, ohranjanja in razvijanja stopnje svobode, ki je sedaj. Ni mogoče spregledati, da je predsedstvo postarano. Vprašanje je, kako bo ta skupina funkcionirala, ko ne bo več “monarha”: danes predložijo njemu v rešitev vsa vprašanja, glede katerih se ne morejo zediniti. Novo predsedstvo je zgrajeno po strogo republiškem sorazmerju. Republike krepijo svoj položaj tako na partijski kot na državni ravni. Tako prihaja Jugoslavija počasi zopet v dobo, ko se razvija vse bolj v smeri konferedacije kot pa federacije. Na drugi strani pa ustvarjajo dejanski interesi vedno močnejšo združevanje v celoto. Zdi se. da bo to nasprotje pereče šele kdaj kasneje. Nerešeni sta ostali vprašanje izraelskih naselbin na zasedenem arabskem ozemlju in vprašanje starega dela Jeruzalema. Obe predstavljata trd oreh, ki ga bo treba streti, predno bo mogoče podpisati mirovne pogodbe. Egipt in Izrael sta povabila k urejanju bodočnosti zahodnega brega Jordana in Gaze tudi Jordanijo, kateri je do junija 1967 pripadal zahodni breg Jordana. Sporazum v Camp David je bil ugodno sprejet v Izraelu, pa tudi v Egiptu. V Damasku so ga označili za “sunek v hrbet” arabski stvari, Palestinska osvobodilna organizacija pa je izjavila, da miru na Srednjem vz- Ž:vljenjski jubilej— V sredo, 29. septembra, praznuje 65-letnieo rojstva poznani pevovodja in organist g. Frank Zupan, ki ima s svojo življenjsko družico go. Emo zadnja leta svoj prijetni dom na River Road v Madiscnu, Ohio. Po izgledu bi mu nihče ne prisodil tolikšne starosti, saj je še ves mladeniški. Iskrene čestitke, združene z željami, naj France še dolgo uživa mirno, od hrupa odmaknjeno življenje! Bog ga živi! Porast zločinov— Po podatkih FBI se je število zločinov v Clevelandu v prvih šestih mesecih letošnjega leta v Clevelandu povečalo precej preko narodnega povprečja za mesta z nad 100,000 prebivalci. Število umorov se drugod ni bistveno spremenilo, v Clevelandu je porastlo za 5%, posilstva so drugod porastla povprečno za 5'J, v Clevelandu za 15%, težki napadi so se drugod povečali za 3%, v Clevelandu pa za 8%. Štrajk pri Warner & Swasey— Danes se je začel štrajk v strojnem oddelku Warner & Swasey Company, prvi od leta 1949. Kolektivna pogodba je potekla opolnoči in nove ni, tako so se delavci odločili za štrajk in postavili danes zjutraj stavkovne straže pred tovarno na 5701 Carnegie Ave. in na 31700 Solen Rd. v Solonu. Jedro spora je zahteva po poviških plač. Podjetje je ponudilo povišek pri urnih plačah 60 centov prvo leto in po 50 centov vsako od prihodnjih dveh let v triletni pogodbi. Unija zahteva povišek urnih plač za po $1 v vsakem letu. Šole še zaprte— Predstavniki učiteljstva in šclske uprave se bodo danes ponovno sestali pri sodniku Hanni na pogajanja o odprtju šol. Te ostanejo danes zaprte, kaj bo jutri, to zavisi od pogajanj. Senat odložil glasovanje o kompromisu o plinu WASHINGTON, D.C. — Senat se je izognil dolgi razpravi o kompromisnem predlogu za postopno odpravo nadzora cene naravnega plina s tem, da je po dogovoru odložil glasovanje o tem do 27. septembra. Zdi se, da kompromis dobiva v Senatu podporo in vse kaže, da bo izglasovan, če ne bo uspelo nasprotnikom kompromisa glasovanje na kak način preprečiti. Sen. Abourezk, glavni na- hodu ne bo in ne more biti, ker • gp^j^ kompromisa poleg sen. ena pri pogajanjih ni sodelovala Metzenbauma je dejal, da bo or-in ker na njih vprašanje pales- ganjziral in vodil nepretrgano tinskih Arabcev, zlasti palestin- raZpravo proti predlogu v zbor-sl;ih arabskih beguncev, ni bilo rešeno. Trudeau se odločil za volitve spomladi niči, če j določilo dan. ne bi vodstvo Senata glasovanje za določen .Sovjetska zveza poslala OTTAWA, Kan, - Predsed- i dve vesoljski vozili nik vlade Pierre E. Trudeau je proti Veneri pretekli teden dejal na tiskovni MOSKVA, ZSSR. — Sovjet-konferenci, da bo predložil par- ska zveza je pretekli teden po-lamentu program, ki bi naj raz- sjaia dve vesoljski vozili proti čistil položaj in pokazal voliv- Veneri, prvo Venera 11 v penečem namene in smotre vlade, deljek. drugo Venera 12 pa v Parlamentarne volitve je napovedal za prihodnjo pomlad. Zadnje volitve so bile julija j 1974, tako morajo biti nove do julija 1979. Politični opazovalci so še sredi poletja računali, da bo Trudeau razglasil nove vo-Uitve za letošnjo jesen. četrtek. Obe naj bi dosegli bližino tega planeta v decembru 1978. V poročilu ni nič povedano, ali bosta vesoljski vozili na Veneri pristali, kot sta oni leta 1975, ali pa bosta le krožili okoli nje. .AOs WCRTla Ameriška Domovina vxi » i?tr--v— s*o(\i* till? SI. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher rubli&hed daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: , , §28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United Stalest §28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo No. 135 Monday, Sept. 18, 1978 Department za vzgojo in pouk V stari habsburški monarhiji so imeli v osrednji vladi na Dunaju posebno važno ministrstvo za uk in bogočastje (nemško: Ministerium fuer Kultus und Unter-richt). V tem ministrstvu je bilo osredotočeno vse, kar je bilo v zvezi z vzgojo in izobrazbo človeka od otroškega vrtca do visokih in najvišjih šol. Od tod so se dajale o-kvirne smernice za kar moč sistematično in preizkušeno izobrazbo učnega osebja od otroške vrtnarice, prek Ijud-skošolskega učitelja do univerzitetnega profesorja; ministrstvo je skrbelo za uveljavljanje in izvajanje osrednjih šolskih in učnih določb, s katerimi je parlament zakonito uravnaval v temeljnih principih razvoj in napredek šolstva in izobrazbe sploh. Ni bilo pretiranega centralizma, posamezne dežele in kronovine so imele dovolj odprtih možnosti za najprimernejšo krajevno prilagoditev enotnim, okvirnim smernicam učnega ministrstva, in dežele so dale staršem priliko, da se aktivno udeležujejo pri krajevnih ustanovah za vzgojo in izobrazbo mladine. Nekaj jih je še med nami, vendar so zelo redki, ki so sami okusili sadove avstrijskega učnega sistema in so žive priče, da oni sistem ni bil najslabši. Ravno nasprotno: vse od dobe cesarice Marije Terezije dalje, ko se je pod vodstvom slavnega pedagoga Jana Komenskega izvajala preosnova celotnega šolstva, se ie izobrazba in vzgoja ljudstva razvijala v enega najboljših učnih sistemov v Evropi, da ne govorimo n^ vsem svetu. Splošni, a enotni predpisi o učnih predmetih (curriculum) za posamezne vrste učnih ustanov, o učiteljiščih, o redovanju in prestopu v višji razred, o šolski disciplini, o uradno odobrenih' šolskih knjigah in še marsičem drugem, ti nred-pisi so bili jasni in dovoli strogi, vendar gibliivi pod posebnimi, pogoji. Učno osebje ie imelo zagotovljeno dovolj sigurno stalnost in ni bilo podvrženo raznim muham krajevnih činiteljev, dokler je vestno izpolnjevalo svojo težko nalogo. Tako je bilo nekdaj v stari habsburški monarhiji. Nien sistem se je uveljavil tudi v drugih evropskih državah in se je, s potrebnimi priredbami za sodobni način pouka in vzgoje, obranil do današnjega dne. Pravijo, da ni slab. • ^ V Ameriki je vse to čisto drugače, kakor ie tudi marsikaj drugega, nekaj morda samo zato, da je “drugače”. Tukaj so šolski sistem, vzgojna in učna procedura razbiti in razcefrani do nemogočnosti. Vsaka država in celo vsak šolski okoliš določa svoi sistem, izbira po svoji volji šolske knjige in druga učila, razbila pouk v vrto-sdavo obilico raznih kurzov in tečaiev. O tem sem nred kratkim na tem mestu že pisal dokaj podrobno in ne bom ■ponavljal. Kdor ie ono bral, se bo spomhil. Tamkai sem tudi zapisal, da je “nobuda za ustanovitev samostojnega tajništva za vzerolo in izobrazbo v zvezni vladi korak v pravo smer”. fAD, št. 76, 19. maja 1978.) Če pomislimo, kakšen ogromen obseg zavzema ameriško šolstvo, bomo lahko snoznali, kako ie do gotovih meja zarisana enotna linija in smer celotne vzgoie, ki io uravnava neka osrednja ustanova, pravzaprav peohhod-no potrebna. Ameriške šole, od osnovnih do naivišiib. o-bisknie letno povnrečno 44 miliionov učencev v 2 milijona učnih sob z več kot 2 miliiom' uoiteliev. Kar posebno pada v oči. ip deistvo. da je ta obsežni aparat razdelien v več kot 16.000 šolskih okraiev, od katerih vsak ima pri celotnem učnem procesu takorekoč neomejeno in zadnio bespdo v vsakem oziru (glade učiteljstva, kn jig in drugih učnih nrinomočkov, raznih kurzov, učnih predmetov itd.). Od časov, ko so imele šole po en učni pnostnv in so učene' v lesenem vedru nosili vodo v sobo in io pili z ba-kvpnim korcem. se ie do današpiaga dne marsikaj temeljito spremenilo, takrat, v nreteklosti ie bilo kai enostavno v vsakem šolskem okolišu samostojno voditi šolsko “politiko”, in zahtevati, da mora biti krajevni šolski odbor edini odločujoči dejavnik in se mu nima nihče vtikati v n'"egov nosek In iz tistih časov izvira prepričanje in skoraj verovanje ameriškega človeka, da naj bo šola tako dosledno ločenp-od zvezne uprave, kakor ie ločena cerkev od države. Tako verovanje se ja preneslo v naš čas, ameriško šolstvo pa ie to spravilo v krizo, ki dela staršem in vzp-oiite-Ijem sive lase, Na vse mogoče načina eksperimentirajo, pa nikamor up pridejo. Stvar je postala tako resna, da je vprašanja šolstva vzela v pretres celo vodilna televizijska poštam CBS in v 8-urni analizi položaja skušala naiti zadovoljive odgovora. Pa je žal našla le take na površju, v osnovno mdro problema se ni spustila. Končno se ie zadnji čas zdramil tudi Kongres v Washington1’ iz svoje brezbrižnosti glede vzgoja celotnega naroda. Ko to nišem je bilo dano v javnost, da tam raz-pravHam o ustanovitvi posebnega zveznega tajništva za vzgojo in pouk (education), da v njem združijo uravna- vanje vsega šolstva v federaciji, s čimer bo odpadlo tudi J pri osrednji vladi škodljivo drobljenje šolstva v razna tajništva, kakor npr. na notranje, ki vodi šolstvo za Indijance, poljedelsko, ki skrbi za šolarske ’malice, obrambno, ki urejuje šolstvo za otroke Amerikancev, službujočih na tujem. Poročajo, da je pododbor v Predstavniškem domu, kateremu je odmerjena menda skrb za vzgojo naroda, že izglasoval z 8 proti 3 predlog za ustanovitev' posebnega tajništva za vzgojo, tudi v Senatu se ukvarjajo s tem problemom. Morda, bo načrt končno le uspel, kljub velikemu odporu krajevnih in državnih činiteljev, ki sedaj suvereno pašu je jo nad šolami in. poukom. In morda se bo ures-n.i il izrek senatorja R. Ribicoffa, demokrata iz Connecticuta, ki je dejal: “Samo povečano federalno prvenstvo v vzgoji je sposobno povečati zaupanje ameriškega ljudstva v naš vzgojni sistem.” L. P. Rev. Jože Božnar učencem Slovenske šole pri sv. maši ob začetku šolskega leta Cleveland, Ohio. — Dragi ma, ker hočejo izboljšati učno učenci slovenske šole, učitelji in snov za posamezne razrede in starši! Na začetku šolskega leta si izmenjati različne skušnje, ki smo. Veliko različnih začetkov si jih pridobijo pri poučevanju ?mo že videli ta zadnji teden.1 slovenskih otrok. Vsi otroci so pričeli angleško! Dragi učenci slovenske šole! šolo. Nekateri so prvič presto- Glejte, kako vas imajo radi vaši pili šolski prag v otroški vrtec,! starši in učitelji in mnogi drugi, drugi so prvič prišli v šolo v prvi I za katere niti ne veste, ki zvesto razred in tako dalje. Prav tako pomagajo slovenski šoli. In kaj je tudi v sobotni slovenski šoli hočemo od vas? Nič drugega ne pri Sv. Vidu. Za nekatere je pričakujemo od vas, samo da skušate biti dobri učenci, t.j. da redno vsako soboto prihajate k pouku, da sodelujete z drugimi učenci in da vršite šolske naloge, ki vam jih dajejo vaši uči telji. Prepričan sem, da boste tudi vse to vršili v tem novem šolskem letu. Prosimo Boga pri tej sveti maši, da nam pošlje svetega Duha, kot ga je poslal v pomoč danes prvi dan v slovenski šoli, kar nas vse veseli in spodbuja, za mnoge je pa današnji dan nadaljevanje tihega prizadevanja in vztrajanja prejšnih let. Tiho prizadevanje in vztrajanje v glavnem pove, kaj je slovenska šola in nje nameni. To dvoje, prizadevanje in vztrajanje nam pove, da imajo starši in učitelji veliko ljubezen do slo- venske besede, slovenske pesmi j apostolom na prvi bipkoštni in slovenskih izročil in ker vidijo praznik, da bomo pravilno znali v teh vrednotah velik zaklad, hočejo da tudi njihovi otroci spoznajo in si prisvojijo te velike vrednote. Da se to uresniči pa je potrebno veliko napora in ceniti dar slovenskega jezika, s katerinij častimo Boga in s kate^ rim smo povezani z vsemi Slovenci po svetu. Prosimo ga, da naj nam pomaga vztrajati v delu, vztrajnosti od strani staršev, da ki ga že toliko let vršijo dobri navdušijo svoje otroke za nekaj, kar otrok še ne zna pravilno ceniti in pa da zagotovijo šoli gmotna sredstva, brez katerih ljudje, starši, učitelji in podporniki slovenske šole pri Sv. Vidu. Če bo vsak izmed nas doprinesel svoj delež in če Bog se ne more izvesti noben dober j blagoslovi naše napore, potem načrt. Učitelji tudi prihajajo v. smemo upati tudi na uspešno šolo soboto za soboto, in na dol- šolsko leto slovenske šole pri ge mesečne sestanke iz idealiz- Sv. Vidu. --------o--------- V Toronto in Midland CLEVELAND, O. — Kar hi- tega braniti, če treba, tudi z žrl-tro smo se odločili, čeprav je bi- vami. io prej nekaj v načrtu. Nismo j Vzor je naš slovenski narod, bili iz Clevelanda prvi in tudi ki je toliko življenj žrtvoval za drugi so se pred nami vrnili v j svobodo, posebno še, ko je vojna Cleveland, vseeno pa smo bili j bila že končana — z 11,000 slo-mi nekaka delegacija, saj nas je venskih domobrancev, ki so bili bilo na isti poti kar enajst. Izginili smo iz Clevelanda v soboto zjutraj in se popoldne ob zverinsko pomorjeni. Mi, njihovi soborci, se jih s ponosom spominjamo v želji, da bi nihče dveh že znašli v Torontu pri | izmed nas v življenju ne klonil g. Otmarju Mauserju, bratu našega priljubljenega, prezgodaj umrlega pisatelja Karla, ki ga bar tako hitro ne bomo pozabili, knjige in pesmice pa nikoli, dokler bo tekla slovenska beseda. G. Otmar nas je že pričakoval in njegova žena nas je lepo po- ampak ostal zvest načelom, zaradi katerih smo mi zapustili svojo rodno domovino in se kot svarilni zgled razkropili po širnem svetu. Bilo je to lepo in koristno zborovanje. Prenočevali smo in uživali gostoljubje pri naših starih stregla, da smo kar dobre volje j znancih; ki so nas drugi dan, v postali. j nedeljo, lepo pripeljali v Mid- Zvečer smo se zbrali na obč-! land, kjer so svoja življenja da-zboru Zveze slovenskih rovali jezuitski duhovniki-misi- nem protikomunističnih borcev in zastopali naše člane društev Clevelanda in Gilberta. Vršil se je v Slovenskem domu na Peper Ave. Poudarili smo zvestobo nalšim starim načelom; da je komunizem največja nesreča za ves sedanji svet, še bolj pa za slovenski narod, ki je pod njegovo tiranijo prišel zaradi izdajstva tistih, katerih zaveznike smo se smatrali,,pa smo jim le služili za plačljiv drobiž. Poudarili smo odločno voljo ostati glasniki in priče pomehkuženemu svetu, da je njegova rešitev le v tem, če bo komunizem zavrnil z odločno voljo in se mu postavil po robu v želji ohraniti svoje svobodnjaško življenje in jonarji, ki so takratnim divjim, prebivalcem hoteli približati izboljšanje njihovih življenjskih pogojev v telesnem in duhovnem oziru. Med potjo so nas strašili črni oblaki, ki niso nič kaj napovedovali lepo romarsko pot. Ko smo prišli na kraj sam, je pričelo deževati in je bil videz, da bo kar precej časa tako ostalo. IjCo je nastopila ura za začetek programa, se je vreme pričelo boljšati in vse se je vršilo po načrtu, razen da so se pevci dežja zbali. Tako je pela vsa skupina navzočih “Kraljevo znamenje križ stoji”, kdr je segalo še bolj do srca. Res sem bil nekoliko presenečen, ker sem imel po sli- kah vtis, da je spominski križ precej višji, kot pa je v resnici. Je pač vse na lepi vzpetini in tako slike nekoliko drugačno podobo izražajo. Križ je postavljen na velik kamen in trdno pritrjen proti vsem vremenskim neprilikam. ^Dkrog križa je v krogu s precejšnjimi kamni ograjen okrogli prostor, ki naj bi predstavljal Slovenijo. Sem in tja v tem krogu so kamni, na katerih so spominski napisi najbolj bolečih krajev za Slovence: Turjak. Je-lendol, Škofja Loka, Teharje, Kočevski Rog in še prav posebej kamen za neznane grobove. Ta slednji ni nič oskrbovan in na njegovem prostoru raste trava, kakor v divji naravi. Tam ob strani stoje še breze v spomin na trpljenje našega Prekmurja. Spominsko svbeanost je otvo-ril Otmar Mauser s pozdravom vseh navzočih, ki jih je bilo res lepo število. Nato sta pred križ položila skupno venec predsednika krajevnih orgnizacij DSPB Ciril Preželj in Tabora Lojze Gabrič. (Nehote mi je prišla misel, čemu ne bi bilo kaj takega tudi na Providence Hts., ali na Of’iovem vrhu?) Lepo je recitiral g. Ponikvar: Spev rodni zemlji. Ne predolgo, pa jedrnato je povzel vrednost žrtev-domobrancev v svojem govoru dr. Pepelnjak. Na samem kraju je bila slovesnost zaključena in vsi navzoči so se podali na prostor nad cerkvijo, kjer so se pridružili g. Joj zetu Babiču, ki je vodil res prisrčno križev pot in sicer daljšo obliko. Padlo mu je v uho, da je veliko moških z Babičem glasno molilo in to brez knjižic! Po križevem potu je bil kratek odmor za kosilo. Ob pol dveh je bila posebna slovenska romarska maša. Glavni somaše-valec je bil g. Janez Sraka, so-maševaia pa sta gg. Janez Kopač od Marije s čudodelno svetinjo, (d je tudi pridigal, in Jože Časi od Marije Pomagaj iz Toronta. G. Kopač je v svoji pridi gi lepo objasnil namen našega romanja. Kanadski misijonarji so dali svoje življenje za vero in želeli takratnim ljudem prinesti veselo oznanilo tudi za dostojne j še življenje in prav je, da so Slovenci na tem kraju postavili spomenik žrtvam domobrancev: ki so prav tako hoteli rodni zemlji ohraniti vero in tudi življenje1 v svobodi. Kakor so kanadski mučenci prišli do svoje časti, tako lahko pričakujemo čas, ko bodo tudi te žrtve poplačane, saj so v smrt šli z molitvijo na ustnicah, mi pa smo seme izkrvavelega naroda. Cerkev je bila povsem polna naših ljudi in so morali obhajati štirje duhovniki, cerkev ni najmanjša! Po maši smo se pozdravljali stari znanci, ko nam je dana tako redka prilika za srečanje, vse prevelike so razdalje, ki nas ločujejo in tako so taka svidenja res pravo doživetje, pri katerih odpadejo vse malenkosti dnevnih mišljenj: bili smo skupno borci in potem v trpljenju ter tako ostajamo prijatelji, kjerkoli se srečavamo. Midland je lepa božja pot, ker tu imajo tudi Poljaki in Litvan-ci za sebe odločene prostore, na katerih se zbirajo, da ohranjajo spomine na bridke pretekle čase ter zrejo z upanjem na bodočnost, ko bodo tudi orni mogli stopiti na zemljo svojih očetov, ko bo odstranjena prevladujoča pošast današnjih časov. Pozno popoldne smo se odpe-lali iz Midianda in smo. med potjo malo molili, peli in se raz-govarjali, nikomur ni prišlo na misel, da bi dremal ali celo spal. Tja in nazaj smo skupno prevozili 781 milj. Vsi zadovoljni smo se okrog polnoči porazgubili po svojih domovihi v Clevelandu. J. O-k. Slovenstvo v Leadvšllu še ni umrlo Veliko gozdov V ZDA je okoli 200 milijonom akrov gozda v zvezni lasti. LAKEWOOD, COLO. — Naj mi bo dovoljeno, da kot Slovenska druge generacije in vnukinja imigrantov iz konca preteklega stoletja, rodom iz mesta Lead-ville, Colorado, odgovorim na članek dr. Zdravka Kalana- (Po potih slovenske preteklosti, 8-17-78). Žal mi je, da je pisec članka odšel iz mojega domačega kraja s tako negativnimi vtisi o Slovencih. Kakor se to dogaja med drugimi narodnostnimi skupinami, tako tudi slovenska kultura ni tako izrazita v svojem občestvu, kakor je to bilo za časa naših starih staršev, ko so še bili v najlepših letih in ko so naši starši začeli doraščati. Vsekakor je napačno trditi, da ni več vidne slovenske zavesti v mestu Lead-ville. Slovenske cerkvene pesmi še pojo pri mašah skozi leto v farni cerkvi sv. Jožefa. Fara ima še blagoslovitev velikonočnih jedil in vstajensko procesijo. Za farni diamantni jubilej leta 1974 so se otroci naučili dve pesmi, kateri so peli pri jubilejni masi v slovenskem jeziku. Kresovanje na predvečer godu sv. Janeza Krstnika se je razvilo iz slovenske tradicije v slavij e celotnega prebivalstva. Več ljudi je naročilo učbenik slovenskega jezika, da bi se naučili jezika svojih prednikov. Ne nameravam trditi, da je vsaka stvar v najodličnejšem stanju med Slovenci v mestu Leadvillu ali kje drugje. Problemi obstojajo tako med Slovenci kakor med drugimi narodnostmi po širni Ameriki, naj jih omenim samo nekaj. I. Pri vseh imigrantih, ko so prišli v Ameriko, je bila njihova prva skrb zaslužek, delo, da • so ,e mogli preživljati. Imeli so le osnovno izobrazbo. Da bi si mogli izboljšati možnost preživljanj a, so morali postati to, kar je družba označevala za “dobre Amerikance.” Za mnoge je po- najbolj razdiralni problem nied narodnostmi skupinami kosaiJc in nevoščljivost. Ne mislim ul' kaj na strankarstvo, ki obstoj3 med skupinami z različnim sve' tovnim nazorom na področju vere in politke. Mislim na mržnj? in nevoščljivost, katera je na' per j ena proti tistim, ki bi radl pospeševali napredek v skupnosti in bi lahko imeli vodilu0 Aogo med ljudmi. Poznam take, ki so se uveljavili kot “voditelji v društvu, fari in ki vse štorij0’ da držijo vstran tiste, ki bi u10' goče vzbujali pozornost. Wr' jetno imajo občutek, da bi aktiv no sodelovanje od zunaj škod°' valo tej mali skupini in njihove mu prestižu. Ne uvidevajo p3> _ s tem onemogočajo talentirani01 ljudem aktivno sodelovanje njihovi etnični skupini. Množi0 bolje bi bilo, da bi vsi vzajerun0 delali za skupen dobrobit. Pre pričana sem, kdor bo to čital, se bo spomnil slučaja, kako so ovi- rali kulturno udejstvovanje sp0 sobnega človeka in mu niso puS. tlil do razmaha, boječ se za sV°J prestiž. To se je dogajalo me in poznam tudi druge, ki so J po nepotrebnem zapostavljali i° žalili. Seveda taki “v kot potisnjen1 bodo nadaljevali svoje kultur0° delo neodvisno in neozirajoč sC na nasprotovanje. Radi njih°ve vztrajnosti bo njihovo delo Pr<^, pevalo. Ko enkrat “vodite!’1^ skupine niso več sposobni sC udejstvovati, bo njihova sikupir!‘J začela hirati in bo končno PrC' razpadom, ker niso pravočasn0 pustili novih moči na svoje mpl to. Neodvisni delavci pa h0'1 nadaljevali svoje delo. v Ako kdo vidi samega sebe tem članku in da ga čevelj zU naj zamenja ali spremeni čevet To bo dobro za njega in za sknP^ nost. Ta mržnja in nevoščljiv'0^ se več ali manj da občutiti Leadvillu in Denver ju in PU tako tudi drugod, vendar ra^ tega bi slovenska aktivnost smela zastati. Tretji činitelj, ki zadeva ali11 menilo postati dober Amerika- nee, da se otrese načina življe- vensko kulturo posebno v A1' .g aja stare domovine in da se,113'36!)1!1 ie ta, da mladi ti11* oprime navad novega sveta. Mo-: odhajajo drugam za zaposlitvi^ rali so obvladati predsodke in ti.es je, da imajo Leadvh0^ mržnjo Amerikancev, ki so se c'r'^”c'lvi" T"’r”v’'q''v'ro U že uveljavili. Seveda vse njihove navade niso zginile čez noč. i rudniku. Na šolskem po’ Mnogi iz generacije mojih star-j.Is nialo mest na razpolago. šev so doraščali govoreč sloven- j tako tudi na drugih podn ;ko in angleško. Dandanes veči- i Tako je treba mesto zapust- ile originalnih imigrantov ni več. Prva generacija tukaj rojenih itrok priseljencev je opuščala aporabo jezika svojih staršev, ker pač ni bilo potrebno govor,- si iskati zaposlitve je bil tudi moj slučaj, glasbe. V Leadvillu bilo na razpolago in sem 'A slovensko. Ostale so v nji ho- službo v predmestju Deu /ih ušesih slovenske melodije, or ikro j ene za polke, ni pa bilo zeliko tistih, ki bi se naučili čudovito lepih pesmi svojih staršev. Tako so postopoma postali 'Amerikanci.” Med svojimi sovrstniki in ovrstnicami sem se samo jaz laučila slovenskega jezika. To je pač bila sreča, kbr sem veliko :a?a prebila skupaj s svojo staro uaterjo, imigrantko; delno pa za :o, ker sem gojila močno željo, la se naučim jezika, katerega je ma govorila, in pesmi, katere je ma pela. Ljudem se je zdelo nekaj nenavadnega, da sem se oliko zanimala za slovensko kui-;uro. Starejši ljudje so bili veseli tega;, generacija mojih- staršev 'e imela glede tega mešane občutke; od občudovanja pa tja do mržnj e in nevoščljivosti mojih o vrstnikov, češ, kaj ji bo to koristilo, četudi so sami znali nekaj Tovenskih besed, zavedajoč se, ia bodo še tisto kmalu pozabili in bodo samo Amerikanci. Sedaj mnogi od. te druge generacije dobrih Amerikancev uvidevajo, kako dragocena je kultura njihovih prednikov in jo skušajo ohraniti. Nekateri so me celo prosili, da bi poučevala slo-vennki v mestu Leadville. Sedaj tega ne morem storiti, sem predaleč vstran, ni pa izključeno, da bi ne bilo kaj takega v bodočnosti mogoče. II. d Zdi se mi, da je največji in Leadville. Kakor naši p: tako smo šli tudi mi: “S hom za kruhom.” Kljub vsem problemom, de vajo naše ljudi in etnične Agnes .1 1- , Orinda, Calif. — SPošt°zn3 * Oprostite, da sem malo P°. $ naročnino. Priložen je eno leto in dar za tiskovi Ameriško Domovino rem in jo vedno težko Pr jem. Vam in vsem ^ra iskrene pozdrave! ^ jCji Josephine Sbin, je, da imajo socijalno razmeroma dobro ^ j eno življenje radi zaposliti'0. področji iti ^ druC> leta 1963 iskala službo uči tih U mest-3 doblla vN3’ Tu sem se poročila in tudi naselila. Mnogi moji sovrstf:jo so isto storili, četudi rediti ’ treku' ki33' pine, se bomo obdržali. Je ^ mlajših, ki se zanimajo za v turno dediščino naših prednJ ^ in jo skušajo ohraniti. Naj ^ v Kalan uverjen, da Slovence^ Leadvillu ne bo zima vzel3 ^ radi njegovega pesimisti0061’ gledanja. . .. Joann B1’3 . IZ NAŠIH Vf$l Edmonton, Alta. — Sp03*'0^. ni! Z veseljem obnavijar0 recnino na Ameriško Do10 no. Rada jo prebiram, zal0 ^ je le, da j p dobivam z ve^^L.jit' mudo, včasih po dveh 13165 ^ Vas lepo pozdravljam 10 lim vse dobro! GaiJ* IUUU DR. LUDOVIK PUS: Moji zbori (Nadaljevanje) Dolgo je že od tega in ne spominjam se več, katere zborovske skladbe sem izbral, a obenem je bralec lahko prepričan, namreč o tem, da so bili izbrani komadi umetniško visoko vredni, pa tudi o tem, da smo zborovski program naštudirali temeljito in ga izdelali do potankosti. To je bilo tembolj mogoče, ker so pevci hodili k vajam točno in so se potrudili s posebno vnemo, da bi bilo vse lepo in prav. Vaj nismo imeli več v sobi med župnikovim in mežnarjevim stanovanjem, ampak v zakristiji stare cerkve tik za zvonikom. Tam smo se počutili kar čisto na svojem in smo ostali, dokler ni bil sezidan novi prosvetni dom in smo se preselili tja. Za igralca na orgle sem izbral Matija Tomca, mladega, razbori-tega glasbenika, ki je bil nedavno dokončal glasbeno akademijo na Dunaju, nato pa prevzel del glasbenega pouka na škofijski gimnaziji v Št. Vidu ter razbremenil našega skupnega učitelja, starega Hybaska. Rad se je odzval mojemu povabilu in obljubil izvajati na novih orglah nekaj koncertnih orgelskih skladb ter spremljati pevce, kjer bo potrebno. Glede samostojnega nastopa solistov sem se drzno obrnil na dva tačas vodilna solista ljubljanske opere, altistinjo Franjo obliki, namreč v zborovskem izvajanju štiriglasne moderne slovenske cerkvene pesmi. Šele na novem koru se je mogel zbor popolnoma razviti, šele sedaj je bilo mogoče seči po sodobnih skladbah, od katerih večina je pisana za spremljavo z orglami, ki na poudarjenih mestih šele dado pravo obsežnost zvoka, ki ga zbor sam ne more doseči. Toda samo na gotovih, redkih toč-'kah skladb; sicer sem se pa kot organist vedno in trdno držal načela, naj prevladuje živ človeški glasi v češčenju Boga pred mrtvo piščaljo. Izbiral sem sodobne skladbe, seveda po svojem okusu, ki so ’’zvenele’, se pravi bile sposobne prek ušesa priti do srca. Komponistovo iskanje modernih tehniških sredstev zaradi modernosti sem zavračal, pa moram reči, da jih ni bilo veliko. Mojstri kot Premrl, Sattner, 'Kimovec, Tomc, Klemenčič, Jobst, Železnik in še vrsta manj znanih, med njimi zlasti Vodopivec in Mav, so pisali solidne, umetniško zelo vredne skladbe za cerkev in znali izražati močna čustva religioznega srca s preprostimi glasbenimi izrazi, ne da bi iskali modernistično šaro in kič. Recimo mana in mnogo prepevana Tdm-čeva Slovenska maša iz tistega časa je pevna, skoro v klasični obliki zgrajena, vendar sodobno Golobovo" in tenorista Jožeta,občutena skladba, da omenim le Imenik raznih društev Gostiča. Oba sta moji želji ustregla, izbrala iz sakralne solistične literature svoje točke in se pripravila za nastop. Vse je bilo o pravem času nared; orgle so stale na svojem mestu in glavna skušnja z udeležbo vseh sodelujočih je izpadla v splošno zadovoljstvo vseh. Še bolj pa je uspel koncert sam, ki je ob polni cerkvi res pomenil umetniško visoko vreden dogodek v sicer cerkveno-glasbeno razgibani Ljubljani. Šele odtlej ko je ob stari cerkvi sv. Krištofa za Bežigradom zrasla nova sv. Cirila in Metoda, in ko so se na izrednem koru ob glavnem oltarju zapele orgle, se je cerkvena glasba in petje začelo prav in uspešno razvijati. Vnema za lepoto hiše božje v vsakem oziru se je poznala povsod, posebno pa še pri petju. Ne mislim pri tem samo na zbor, ki se je pomnožil in na novem koru močno razmahnil, ampak tudi na izredni razmah ljudskega petja, ki sva ga oba s p. Kazimirjem na vso moč podpirala in razvijala, sledeč močnemu zagonu te vrste bogočastja odličnim prizadevanjem kanonika dr. F. Kimovca. Kdor bi bil hotel slišati pravo masovno češ-čenje Boga in zlasti Marije ljudsko pesmijo, ki je prihajala naravnost iz srca vseh vernikov, tudi takih, ki sicer niso imeli smisla in ne daru za prepevanje, bi bil moral priti k šmarniškim pobožnostim v novi cerkvi in ob novih orglah za Bežigradom; usta bi se mu bila sama po sebi odprla v pesem. In srce tudi. Glavna zasluga je šla brez, dvoma župniku Zakrajšku, ki je z menoj vred gorel za lepoto in mogočnost cerkvene ljudske pesmi in dal šmarnicam tako močen poudarek ravno s to pesmijo. Vsak dan zvečer’ meseca maja sta bili obe cerkvi, stara in nova, do zadnjega kota polni človeških duš, ki so dan na dan črpa'e iz te pobožnosti novih moči za zmagovanje življenjskih tegob. Ne morem prav popisati svojih občutkov, kadar sem sedel za igralnikom dragocenega instrumenta in bučanje človeških glasov spremljal ter ugotavljal, da so bile orgle v tem valovanju človeških src zmeraj prešibke, da bi bile ovile preproste melodije v blagoglasno harmonijo — dokler nisem odprl vseh regi- to. Uporabljali smo jo zaradi njene učinkovitosti celo za slovesne pete maše, namesto latinskih maš, čeprav takrat to ni bilo v skladu z liturgičnimi predpisi, a bilo je v popolnem skladu s splošnim namenom cerkvene pesmi; povzdigovati duha k Bogu, in Ga častiti. Tudi jaz sem napisal tako mašo in jo dal odo-oriti škofijski glasbeni komisi-ji-takrat takih maš ni bilo mnogo- ,jo z zborom naučil, potem ;mo jo pa večkrat imeli na sporedu, ker jo je zbor rad imel, jaz pa tudi! Govoreč o zboru v farni cerkvi za Bežigradom naj omenim, da pevci za svoje sodelovanje na koru nedeljo za nedeljo, in za orihajanje k skušnjam po dvakrat na teden, niso prejemali nikake odškodnine, kot jo večji-del tudi pri drugih farah niso. Vendar je bil župnik toliko uvideven, da je pevcem vsakd leto privoščil enodneven izlet na stroške fare v kraj, ki si ga je zbor sam izbral. Bilo je bolj v priznanje njihove požrtovalnosli kot kaj drugega. Seveda sem imel pri izbiri izletne točke tudi jaz svojo besedo. In tako je prišlo, da nismo vsako leto letali kam na Gorenjsko, recimo na Bled ali v Bohinj, ampak smo se ozrli tudi na Dolenjsko. Enkrat smo šli gledat zanimivo podzemno jamo (Županovo) na Taboru ob Sv. Juriju pri Grosupljem, se potem vsedli okrog velike mize v lokalni gostilni in se skupno veselili izbornega kosila, ki je bilo vnaprej naročeno, ter se zadovoljni vrnili domov. Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Edward Pevec; predsednik Joseph Baškovič, podpreds. Joseph Hočevar; taj. Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek. Nadzorniki: John Hočevar, Joseph Hočevar, Dominik Stupica, vratar Frank A. Turek. Vodji atletike in mladinskih aktivnosti James V. Debevec in John Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v conferencni sobi v župnišču sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. ido 8. ure zvečer. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DR. SV. LOVRENCA ŠT. G3 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred. Ray Habian tajnik Ralph Godec, 347 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant,, blagajnik Josip W. Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna n Charles Virant, James Weir. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. 5V. Kovach in Ralph Godec: Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko m booster club: Joseph W. Kovach n Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, in dr. F. Jelercic. — Seje so vsak mesec po kolekti v SND na 8P. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment S5c na mesec in plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je član bolan jet dni ali več. Rojaki v Newbur-thu, pristopite v društvo sv. Lov-•enca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; častna predsednica Josephine Mulh, ipredsednica Angela Winter; podpredsednica Helen Krofi; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Theresa Zupančič, Helen. Krofi in Alice Arko; zastop-lici za SND na 80. St.: Frances lindich in Alice Arko; za S.N.D. aa Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindioh in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 30. cesti. laher, zapisnikar Bogomir Glavan, nadzorniki: Joe Lach, Draga Go-stič, Angela Bolha, zdravniki vsi slovenski in družinski. Seje so vsako tretjo sredo v jan., marcu, maju, jul., sept. in nov. v SND na W. 130 St. in vsako tretjo sredo v febr., apr., jun., avg., okt. in dec. v Baragovem domu na St. Clair Ave. ob 7. zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje. Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta. Imamo najmodernejše certifikate življenske zavarovalnine plačljive 20 let v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina, v slučaju onemoglosti, ki oprošča člana plačevanja posmrtninskega asesmenta — pri vsem tem je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik Henry Prijatel, podpredsednica: Frances Prijatel; tajnik: Anthony Cek, 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, 44143, tel: 481-0992; blagajničarka Josephine Jevec, zapisnikarica Deborah J. Cek, nad-zcrniki: Frank Drobnich, Helen Troha, Frances Prijatel. Zastopnika za Federacijo: Anna- Debeljak in Josephine Jevec. Zdravniki vsi slovenski. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v - mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. Nekega poletja smo se odpravili nič manj kot na Kum, naj-višji hrib ‘tam doli na Lepeni Dolenjskem1, a večina pevcev je prišla samo do farne vasi Št. Jurij pod Kumom. Pot od železniške postaje do vrha Kuma je dolga in kar utrudljiva, in mi šiiti je bilo treba na isto razdaljo za povratek. Le nekateri so se podali do cerkvice na vrhu hriba, a jaz nisem bil med njimi. Dobjo pripravljena gostija v restavraciji, vajeni turistov, nam je še posebno dobro teknila. Pre-deji smo se ob povratku vkrcali na vlak, so nas pošteno noge bolele — a to je bilo zdravo! (Dalje prihodnjič) ------o----- ZA SMEH IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja Rev. Jože Božnar Predsednica — Angela Lube Podpredsednica — Mary Noggy Tajnik Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092 — 944-0020. Blagajničarka Jean Gercar, 35001 Lake Shore Blvd. Tel. 946-6219 Zapisnikarica Mary Šemen Tajnik bolniške podpore Frank Šega Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Lillian Hlabse in Eva Verderber Zastopnik za klub v SND in delniških sej Angela Lube Za zdravniški pregled vsi slovenski zdravniki Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2h popoldne v SND na 6409 St. Clair Ave., staro poslopje soba št. 1. Pobiranje asesment je pol ure pred in po sejah vsako drugo nedeljo v mesecu in pa 4-krat na leto na 25-tega v mesecu od 6. do 7.30 zv. in sicer sledeče mesece: Januarja, Aprila, Julija in Oktobra in to v SND 6409 St. Clair Ave. spodnja dvorana vhod spredaj. V slučaju, da pade 25ti v mesecu na soboto se pobira en dan preje. Ako pa pade 25ti na nedeljo se pobira en dan pozneje. Društvo sprejema nove člane od rojstva pa ds» 60tega leta starostu Nudimo vam mnogovrstno zavarovanje in to po najbolj ugodnih pogojih. Za podrobnosti se z zaupanjem obrnite na tajnika društva. Marilyn Freck, Barbara Baron. — blag. Mary (Mimi) Turk, 23790 Ef-i _ Seje tuetjo sredo v mesecu v SDD, fingham Blvd., Euclid 44117 tel. 531-! Prjj3fG| S Pn3fflt