"GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1004 N. Chicago Streoh JOLIET, ILL. Ratorn Poeta«« C a« ran State« Aamia Wcdneaday Subccription r»te; FornmUn T*«riy....$1.20 F«, non membars.......$2.00 Forviga Coonlri«,..... $3 00 1 T«l«ph on® 1048 OF THE GRAND CARNIOLI AN SLO VENI AN CATHOLIC UNION i En t« red a* Second-Clau Matter December 9, 1920,«t the Po«t Office at Joliet, Uliaoi«, Under the Act of Aagust 24, 1912 oer ' « rfouei, tiunoit, unoer tne Act or AUgUll ivia ^_ ____ ACCEPTANCE FOR MAILIING AT SPECIAL RATE 0F P0STAGE PR0VIDED FOR IN SECTI0N 1103, ACT 0F 0CT0BER 3, 1917. AUTH0RIZED ON MAY 22, 1918. Leto IX.—Volume IX. Štev. 32.—No. 32. ' ------ JOLIET, ILL., 8. AVGUSTA (AUGUST) 1923. Predsednik Harding Podrobna poročila. San Francisco, Calif. 3. avgusta. — Ameriški narod žaluje danes vsled izgube svojega voditelja — predsednika. Narod širom Unije poveš a svoje glave in s potrtim srcem nad nepričakovano usodo, ki ga je zadela, ker je nanaglo-nia umrl naš ljubljeni predsednik \Varren G. Harding. Se včeraj popoldne in zvečer smo upali, da bo morda o-kreval; toda smrt mu je pretrgala nit življenja sinoči, dne 2. avgusta točno rtb pol 8. uri i Umrl je zadet vsled kapi naj možgane. Smrt je tako naglo j nastopila, da ni bilo več mo-' goče klicati zdravniške pomoti. Soproga pokojnega predsednika Mrs. Harding mu je .okrog pol 8. ure zvečer čitala novice in časnikov. Naenkrat je njen soprog Mr. Harding postal bled, nakar se je v po-stulji skupaj zgrudil in izdih- < nil svojo dušo. Takoj zatem so poklicali njegovega teles-J nega zdravnika v bolniško s%>-; bo v Palače Hotel; toda bilo je že prepozno. Mrs. Harding Vedno vdana v božjo voljo, je ta trenutek preskušnje junaško prestala, tiho noseča to veliko bolest v • svojem srcu. Bivši predsednik je bolehal 1 })lvtisednikom Združenih držav ^amo dober teden; zdravniki , držav je svo^ mle Ovekovečil v »godovini civilizacije zatrjujejo, da je njegovo smrt ^ ^juga je, da so se veliki svetovni narodi združili skupaj povzročilo to,ker je Mr. liani mjnujj raZGrože valiti i 'konferenci v svrho sklepa mednarodni Coolidge miru. svet. ing pred par dnevi použil ne kaj zastrupljenih rakov iz konve. Za časa smrti je bil star 57 let in 9 mesecev. . Ko je tlanes zlato solnce obsevalo naše mesto, se je že pri- «Vlo s pripravljanjem za pre- ■ ■■ voz pokojnikovih zemeljskih oče, en brat^ Dr. POKOJNI PREDSEDNIK WARREN G. HARDING Življenje pok. predsednika Hardinga, ki je nanatgloma u-mrl dne 2. avg. 1.1. v San Fraincisco, Calif., je bilo življenje pravega tiprcfriega Amerikanca. Vsled trajne marljivosti in podjetnosti se je povspel od irava dnega tiskarskega vajenca do uspešnega časnikarja, lastnika velikega lista in trgovskega podjetnika, dokler ni bil pri zadnjih volitvah z veliko večiino izvo- Kot predsednik Združ. Njego-„ na klepa mednarodnega Za to 11111 ni hvaležna samo Amerika, ampak tudi ves NOVI PREDSEDNIK CALVIN COOLIDGE Bivši podpredsednik Združenih držav Calvin Coolidge je prevzel urad predsednika, dne 3. avg. t. 1. ob 2:47 popoldne mu-divši se ravno na domu svojega'očeta v Plvmouth, Vt. Ker je njegov oče John Coolidge javni notar, ga je on zaprisegel po določenem predpisu. To je prvi sličetn slučaj, da je kak oče svojega sina zaprisegel v urad predsednika Združenih držav. Novi predsednik Coolidge je ob zaključku svoje uradne prisege -večano pristavil: "V ka r naj mi Bog pomaga!" Te besede je dostavil, čeravno ni to ustavno predpisano. Novi predsednik Ooolidige se je že preselil s svojo družino (soproga in dvema še mladima sinovoma) v Washimgton, kjer vodi vladne posle Združenih držav. Pokojni predsednik llard- javilo sedem zrakoplovcev, ki ing ne zapušča nič otrok. Po njem žaluje njegova soproga, George F. o sta 11 kov J prek o "cel i ~ am e r iš k i; HaVding v Cplumbus, Ohio in kontinent v prestolnico Wash-|dve sestri Mik Abigail Hard-in-ton D C. Truplo bodo da- ing m Mjs. Carne Votaw. \ si nes naložili na posebni vlak, označeni se bodo napotili v ( ,l-i dospe v AVashington v to- San Francisco, da spremijo . pomožnega župan; k 7 t m zjutraj Vlak bo pokojnikovo truplo do Wasli-1 Obriena. Deputacija r ozil" čez pacifiško obrežje, ingtona, zatem pa semkaj v "" . \ ' ' državo Nevada, Utah, Marion, kamor ga bodo polo- \ čez i *.^ —-- Wyo., Nebr. do Chicaga, od žili k večnemu počitku. Predsed. truplo v Chicagu. Chicago, 111. 6. avgusta. — Danes zvečer ob 6:57 Uri je tam pa v Washington. Vsled želje pok. predsednika same- 1 njegove žene,'bodo Hard- , ingovo truplo pokopali na po- prispel v nase mesto posebni kopališču v M ari bn, Ohio, kjer : vlak s truplom pok. predsed-a-A^ik še svoiega sivo- nika Hardinga. Mak iz zapa-ir^S K Hard- da .je ime, vf, male nesreče v. , . v. 4rroim 1)0le«r med vožnjo 3 ure zamude. aVH^'dingov oče ves potrt. I se je vsa mesto vrglo v žalo-r^a?^^!^« P^ vodeči v U.dlfati^sOvi.a1e celih 25 vest i li o nenadni smrti njego- so iz svojih letal metali rože in cvetje na železniški voz s predsednikovim truplom. Pri prihodu vlaka v mesto se je Mrs. Hardingovi (vdovi predsednika) poklonila posebna deputacija pod vodstvom župana Martin je v imenu mesta izrekla Mrs. Hardingovi iskreno sožalje ter je položila krasen venec na pokojnikovo krsto. V znamenje spoštovanja in sožalja je stalo okrog mrliškega voza tudi več sto otrok, da zadnjič pozdravijo velikega prijatelja mladine, pok. preds. Hardinga. Krasno ozaljšana rakev pokojnika se nahaja v zadnjem vagonu, na zadnji platformi, da je mogoče isto videti. Častno stražo tvorita pri tem dva ameriška vojaka in en mornar so se včeraj tudi vršile tudi po vseh čikaških cerkvah posebne pobožnosti za pok. predsednikom. Pri prihodu Hardingove v-dove v Chicagu se ji je izroči-lo"okrog 2000 sožalnili brzojavk iz vseh delov Amerike in vseh delov sveta. Novi predsednik proglasil dan žalovanja. Washington, D. C., 4. avgusta. — Proklamacija predsednika Calvin Cooldige s katero proglaša prihodnji petek 10. avgusta za dan žalovanja po v-sej Uniji se glasi: "Po predsedniku Zedinjenih držav Ameriških. Ljudstvu Zedinjenih držav. "Po lierazumljivl modrosti Božje Previdnosti je bil War-ren Gamaliel Harding devetin- prijatelje vse, s katerimkoli je prišel v dotiko. "Pristavimo, da globoka u-žalostitev, ki napolnil je srce a-meriškega ljudstva, mora najti primeren izraz v tem žalostnem slučaju. | "Zaradi tega jaz Calvin Coolidge predsednik Združenih držav Ameriških določani, da VSEM GG. DELEGATOM (INJAM) V NAZNANILO IN RAVNANJE. Vsi delegati (inje, ki potujejo skozi Chicago, naj se ravnajo po navodilu gl. tajnika br. Jos. Zalarja. Vsi ostali, ozir. drugi pa so prošeni, da pravočasno od doma odpotujejo tako, da dospejo v Cleveland, 0. v nedeljo dne 19. avgusta do 9. ure zjutraj. Delegati (nje) iz Pennsylva-nije, ko potujejo po Penna. železnici, naj kupijo vozni lis-, tek do East 55th Station, Cleveland, Ohio; vsi ostali iz Pennsylvanije, ki potujete po drugi progi, da dospejo v Cle-j veland po New York Central j železnici, kupite tiket do East 105th Station Cleveland, 0. Ravno to velja tudi za delegate (inje došle iz države New York, ki potujejo po New York | Central železnici; ti naj tudi kupijo vozni listek do East ! 105th Station Cleveland, 0. Ko dospete na goroiznačene j postaje,in se v slučaju ne veste j kam obrniti, pokličite po telefonu: Priceton 1381, ali pa Randolph 1881.Ko boste po telefonu dobili odgovor, povejte kdo ste, in na kateri postaji se nahajate; nakar se vam bo po telefonu dalo vsa potrebna pojasnila in navodila da dospete na cilj. Vsem. sobratom delegatom in sosestram delegatinjam kličem: "Dobro došli!" Anton Strniša, 1001 East 72nd Plače, Cleveland, Ohio. Tajnik konvenčnega odbora. Coolidge zaprisežen. Plymouth, Vt., 3. avgusta.— Tu se mudivši bivši podpredsednik Calvin Coolidge je bil danes zjutraj ob 2:47 uri zaprisežen kot predsednik Združeni držav vsled smrti pred- sednika Hardinga. Zaprisegel ^7riht. 30 K. S. K. Jednote. Tukaj navajam malo navo ilila v tej zadevi. To navodilo lahko dobi na zahtevo vsak pooblaščenec naravnost od Al iicn Propertv Custodian \Vasliington, D. C. Pred vsem mora ime,ti po blaščenec pooblastilo, ki mo ra biti potrjeno od jugoslo vanskega ministrstva zunan jih zadev (Foreign affairs) Belgradu, Jugoslavija in od ameriškega konzulata v Zag rebu. Nadalje mora priložiti temu pooblastilu vsak, v Jugoslavi ji živeč dedič svoj državljan -ki papir, taisto potrjen oi ministrstva zunanjih zadev Belgradu in od ameriškega konzulata v Zagrebu. Na željo dobi vsak poobla '•čenec od Alien Proper,t.y Cus odian v Washington, D. C ^osebne formularje (tiskovi ie) v svrho izpolnitve. Iste lahko vsakdo izpolne ki ume dobro angleščino v čitanju in pisavi. Te listine morajo biti '»ri kakem javnem notarju Razmotrivanje v prilog XV. konvencije K, S. K. Jednote. Št. 77. Joliet, 111.. Pazno zasledujem razna razna razmotrivanja krajevnih društev kakor tudi posameznih članov. Ker smo že pred durmi XV. glavnega zborovanja, katero se prične 20. avgusta v Clevelandu, Ohio, zatorej se tudi jaz oglašam v predalih razmotrivanja. Ne želim s tem nikogar žaliti, ampak hočem le povedati in obelodaniti kar bi bilo za prospeh in napredek krajevnih društev in K.S.K.J., in zopet kaj je za propad in razdor društev in naše slavne K.S.K.Jeduote. I. Mnogo društev, kakor tudi posamezni člani toplo priporočajo splošno bolniško centralizacijo, ali bolje rečeno: prisiljeno centralizacijo; kajti centralizacijo že imamo pri K. S. K. J. in ako hoče katero društvo vstopiti in se vpisati v njo, se mu vrata vedno odprta na široko in visoko. Kaj nam bo prinesla splošna, ali prisiljena centralizacija ,vam hočem pa tukaj doka-Prvič: povišanje asesmenta 50 centov na mesec; morebiti še več f Sedaj si pa vzemite pred oči stare člane, kateri so v 55. razredu; sedaj plačujejo $3.74 in 50 centov za društveno blagajno skupaj $4.24 sedaj pa še 50 centov; potem bo pa moral starček,— že onemogel brez vsakih dohodkov, — plačevati $4.74. Zdaj pa pomislite, ali je to bratsko, članstvu še večje breme na rame naložiti, kakor ga Smrtna kosa. Minuli četrtek popoldUe je ,zadel družino sobr. Rudolf Kuleto, tajnika dr. sv. Antona zatj Pad. št. 87 K.S.K.J. živečega na 1510 Coni St. nepričakovano hud udarec s tem, da se je njegov starejši tin Rudolf ob pol 5. uri pop. do smrti ponesrečil pri vožnji z bicikljem na Crowley in Ottawa cesti. Vrnivši se s pošte, kamor je i osel nekaj pisem za društve-ike, je na onem vogalu za c, velik mesLi "trnek" n lako silo, da si je revež prebil čiepinjo in zadoou hude notranje poškodbe; umrl je par 1 sedaj ima? Ker sem že prej minut po tej katastrofi. V-s omenil da se bo s splošno cen-rečika je identificira! g. AaUn tralizacijo ases. povišal za 50c Nemanich ml. v nekem pog- na mesec ai[ pa še več; ali bo-rebniškem zavodu. (je pa vsled tega pri centrali- Pokojni Rudolf Kuleto je zacjjj lla boljšem? Tam se pla-bil star 15 let; letos je dovršil 75c na mesec za $1.00 razred naše slovenske šole,1 dnevne podpore; je že 25c več, nakar je pričel delati, da pomaga svojim staršem. Toda nepričakovana usoda mu je prekrižala račun in ga iztrgala iz rok ljubljenih staršev. Spadal je k mlad. oddelku dr. v. An t. Pad. št. 87. Poleg o-"eta in matere zapušča tri bratce in 3 sestrice. Pogreb, ki se je vršil zadnjo nedeljo popoldne ol> 3. uri je bil tako velik in sijajen,da akega še kmalu ne pomnimo v naši naselbini. Iskreno sožaljc hudo priza-ie.t.i družini sobr. Kuleto, pokojniku naj sveti večno luč! OBVARUJTE SE PRED PO LETNIMI NEREDI. Naše . telo je kakor kurilen sistem. Sedaj ko so dnevi vro •i, nehajte metati v telo kuri-\ o in izčistite ga do dobra. Jedli smo preveč mesa in pri-ifculi, pajev in raznega družeča peciva, ves naš sis,t.em jc '.aprt in natlačen z nerabno tvarino, kar je ravno toliko kot če je peč prenapolnjena s ' mogel plačati ases ker pri društvu član plačuje j samo 50c, drugih 25c bode moral vsaki član plačati na mesec za društvo, kajti društvo brez vsakih dohodkov ne more izhajati. Nasprotno, če društvo ne bo imelo svoje lastne blagajne, kdo bo zalagal | člane, ako jih zadene brezdel-nost, dolga bolezen ali kaka druga nesreča? Sedaj pa vzemite Jednotina pravila in odprite stran 79. člen XXXII. točka 180 in foodete našli kaj zadene člana ako nima vsaki mesec redno ases. plačan? O-menjena točka se glasi: Najkasneje do 25. vsakega meseca, ali nekaj preje mora vsaki i član Jednote plačati krajevnemu društvu svoje asesmente. Član, ki tega ne stori, se suspendira iz Jednote ter j ni opravičen do nikake podpore kojo daje Jednota. Sedaj si pa predstavljajte starčka kateri je pri Jednoti že od začetka; težko plačuje velike ases. in morebiti da ne bo vsaki me- ncpclom, zato moramo izčisti-i telo te tvarine, če se hoče-)io počutiti udobne in živah-ie. Izčistite vaša odvajalna 'reva s Trinerjevim zdravilno grenkim vinom, ki je najboljša ooletna tonika, ki je sestav- cec redno. In kaj ž njim? Pravila pravijo: Ven ž njim. Suspendajte ga! Ali je to bratsko? Kot štiriletni tajnik i-mam dobro izkušnjo pri našem društvu št. 29 katero danes šteje 447 članov aktivnega in bci, da naj bi se konvenčni sklad, v katerega plačujemo sedaj 5c na mesec pripisal k po-škodninskemu skladu in potem se lahko izplačuje večja poškodnina. Zakaj se pa naj pripiše konvenčni sklad k poš-kodninskemu skladu, odgovor je ta. Člen IV. točka 14. a se glasi: 44Manjša društva iz sosednih, ali bližnjih mest, okrajev, ali držav* ki štejejo od 12 d0 50 članov (ic) se smejo združiti in poslati enega delega-ta(injo) na konvencijo na Jed-notine stroške. Moška društva naj se združijo z moškimi, ženska društva pa z ženskimi.' Ker vidim, da ravno v tej točki ni enakopravnosti in so mala društva prizadeta, kajti plačevati morajo za konvencijo, delegata pa ne morejo poslati iz svoje srede, ali od svojega društva, zatorej naj sc točka 14. a črta, in društva naj pošiljajo delegate na kon-vejpcijo na svoje stroške. Člen IV. točka 14. naj se torej po-oravi da se bode glasil: "Vsako društvo, ki šteje od 12 do 100 članov (ic) sme poslati e-uega delegata (in jo) od 100 do 200 dva in enako dalje. III. Inicijativa, splošno glasovanje (referendum) kakor priporoča br. urednik "Glasi-a" bi bilo jako koristno, da ;e ta točka izboljša in predru-ode ta točka bolj demokratična, naj se povsem predrugači in izboljša, da se bode glasilo: 'Glavni tajnik mora tak > red log v teku 6 dni pismenim )otom predložiti vsem glavnim odbornikom, da preiščejo če je predlog pravilno stav-jen. Če glavni odbor previdi, da je predlog pomankliiv, naj >e ga modificira. Ko je predlog modificiran ga mora glavni tajnik priobčiti v 4Glasilu' trikrat na mesec dokler je »rodlog v javni razpravi, ali razmotrivanju. IV. Ker je naša Jednota ni li jonska in članstvo se ved-rio veča, smo videli .tudi izpod leresa urednika "Glasila*', ki priporoča, da naj prihodnja konvencija postavi v glavni urad glavnega predsednika in la se mu določi za njegovo dc-o primerno plačo. Glede tega ;om tudi jaz pregledoval pravila raznih podpornih organizacij; pri večjih organizacijah kakor je naša K.S.K. Jednota, so zaposleni v glavnem uradu trije glavni uradniki: pred-ednik, tajnik in pomožni tajnik. Zatorej naj prihodnja ljena iz lubja cascara sagra- i 426 mladinskega oddelka, ka-la,sladkih koreninic, regrada, j k0 nekateri težko plačujejo itd. in ki so najboljši želodčni n kri čistilci,. Če vživate Trinerjevo zdravilno grenko vino nebosto trpeli na zaprtju, slabem, teku, glavobolih in . plošni utrujenosti. Celo ob v-ročih poletnih dnevih se boste (iobro počutili. Kupite ga takoj pri vašem lekamarjft ali trgovcu z zdravili in pomnite, da Trinerjev Linimcnt zanesljivo zdravilo za utrjene noge, zvinjenja in otejdine in da so Trinerjeva Toothaclio Drops zelo priporočljive za zo-bobol i^ nevralgijo! svojo asemente. Zatorej prisilna centralizacija ne bo drugega nič, kakor za propad društev in K. S. K. J. II. Kar se tiče izplačevanja večjih poškodnin kakor: Za operacije, za izgubo roke noge in drugih poškodb, katere so označene v pravilih, to bi bilo jako koristno za članstvo. Da se nc bo pa zvišalo ases. pri temu. Od kod pa vzeti denar? Kar bi bilo najboljše, da ne bodemo zopet ases. zvišali, in da se bode izplačevala večja poškodnina moje mnenje je (Advertisement.) > in ga dam še drugim v razsod- konveneija določi v glavni livad tri osebe: glavnega predsednika, glavnega tajnika iu mmožnega tajnika, ki naj bo-lo pod varščino in b<^do odgovorni vsak za svoje d(\i. kakršno jim konvencija naloži. V. Člen točka 36. Jednotinih pravil, tudi jaz smatram za nepopolno in neumestno. Jaz mislim, da točko 36. Člena VI. naj se popravi, da se bode glasila: 44Ako se izprazne mesto kakega glavnega uradnika vsled smrti ali drugače, glavni predsednik postavi na njegovo mesto njegovega tekmeca, kateri je dobil največ glasov pri volitvi uradnikov na minuli konvenciji;— potem no rabimo nobene volitve in Razmotrivanje; nadaljevanje, splošnega glasovanja kakor je priporočal br. tirednik v zadnjem "Glasilu". Točko 33. Jednotinih pravil člen VI. na 33 strani jaz smatram za nepopolno in ničevno, katera se glasi: "Predsednik ima pravico k o,t prvi ali vrhovni uradnik Jednote sus-peiulovati ali izločiti Člane iz Jednote in sicer sam0 na podlagi tehtnih vzrokov in mero-dajnib dokazov/'— Sedaj pa premislite člani: celp izločiti ga ven t Član, kateri je plačeval morebiti že 20 let ali še več,—pride v kako malo nas-protstvo s predsednikom, slednji si vzame moč pravil, pa te pahne iz Jednote. Zatorej točko 33. člena VI. naj prihodnja konvencija popolnoma črta iz pravil. Jaz sem in bodem vedno za bolj demokratična pravila kakor smo jih imeli dosedaj pri K.S.K.Jednoti. John Gregorich, tajnik dr. sv. Fran. Sal. 29. Opomba uredništva. Brat Gregorič. — Vas nasvet glede vporabe konvenčnega ases. za zvišanje poškodninski podpor bo nemogoče izvršiti. Na konvenciji boste čuli koliko denarja je v tem {konvenčnem) skladu, ozir. da bomo za več tisočakov prekratki. Kakor kaže bo treba konvenčni sklad še več mesecev po konvenciji plačevati. Št. 78. Lorain, Ohio. Tudi jaz pazno čitam razmotrivanje k bližajoči se konvenciji, in kakor se vidi iz raznih dopisov je zdaj mod članstvom veliko zanimanje; eden odobrava nftsvete drugega, med tem ko jih drugi kri tizira. Povsem nemogoče je za vse povoljno pisati in jim n streei. 1) V razmotrivanju je postalo najbolj pereče vprašanje, vprašanje glede uvedbe skupne bolniške centralizacije; tudi v tem slučaju eni isto od ob ravajo, drugi pa ne. Naj povem, da so članice našega dru štva št. 85 odločno proti bol centralizaciji, ker bodo še v bodočo same skrbele za svoje bolne sosestre in jim dajal" podporo iz društvene blaga.j ne. Pri našem društvu se pla čuje samo 50c na mesec v bolniško blagajno; izplača se pa za vsak dan $1.00 podpore in s tem smo popolnoma zadovoljne. Društva,članstvo naj ima na prosto voljo zavarovati se za bolniško podporo, ne pa siliti jih v to. Vpoštevajmo svo bodo! 2) Po mojem prepričanju in skušnji bi bilo jako dobro, da se pri K. S. K. J. da članstvu priložnost zavarovati se .tudi za $1500 ali $2000 posmrtnine. 3) fte eno točko so priporočile članice našega društva,da naj se zniža asesment bolj starim članicam. Večkrat so že povdarjale, da so baš one veliko pripomogle Jednoti do solventnosti, ker plačujejo vec kot mlade in dosti jih tudi zelo tpžko plačuje. Tem potom tudi naznanjam, da bo samo še ena seja pred konvencijo, in zato so članice uljudno prošene, ako hoče katera še kaj pripomniti za konvencijo, ali priporočiti in svetovati, naj se udeleži prihodnje seje dne 12. avgusta, zakaj vsak tak predlog bo po de legatinji na konvenciji priporočen, ne pa stavljen izven seje. S soseatrskim pozdravom Mary Bombach, deleg. dr. M. C. Spoč. št. 85. St. 79. E. Helena, Mont. Tudi jaz zasledujem razmotrivanje v prilog 15. konvencije K. S. K. Jednote v Cleveland. Ohio. Nekateri dopisi so v resnici tako na mestu, da ga mora človek odobravati, ali zopet ravno za tistim, ali pred "jim, j© pa dopis., ki se poslužuje vseh sredstev za diskredi-tiranje iste dobre ideje. * Naj bode kakor že hoče, vsakdo piše po svojem prepričanju najboljše; tako, da ne moremo zameriti ne enim, ne drugim; ali dobro je pa le, da se dopisniki .tako marljivo o-glašajo, ker ig. vsega tega gradiva oz. nasvetov se bode izbralo najboljše, kar b(xle prišlo v pravila, katera služijo potem vsemu članstvu enako. Vsak dopisnik se dotakne kolikor toliko splošne centralizacije bolniške podpore. Tudi jaz hočem povedati svoje mnenje ker si nekateri dopisniki predstavljajo splošno centralizacijo kot nekak mrčes kateri bode uničil Jednoto?! Dragi mi sobratje in sosestre, kateri ste tega mišljenja; mislite ravno naobratno, pa boste na pravem. Ne mislim razpravljati o vseh mogočih in nemogočih stvareh; kdor ima skušnje, mu je lahko dopovedati. Vsak bi bil moral citati pojasnilo v tej zadevi dopis iz pod peresa br. Josip Grdina v 28 št. dne 11. julija. Br. Grdina vse podrobno razpravlja o centralizaciji, njenem pomenu in koristih iste, katere mu priznam vse za resnico. Jednota, dokler ne bode i-raela splošne centralizacije bolniške podpore, ne bode napredovala kot bi mogla, ker njena pot je pretrgana. Clani-(ice) se nemorejo imenovati enakopravnim, ker so razdvojeni. Splošna centralizacija bi odpravila veliko prošenj, ali jih vsaj omejila, ker v splošni centralizaciji bi se lahko plačevalo podporo dlje časa za že obstoječi asesment 75c, kakor se plačuje sedaj. Poglejmo malo kako imamo «edaj urejeno. Clan(ica) zboli na dolgotrajni bolezni; mi mu plačujemo samo eno leto; če ne ozdravi nam je vse eno, pustimo ga njegovi lastni usodi. Ali društva pa, ki sama podpirajo svoje člane(iee) pa še eno leto istih ne podpirajo, vsaj večina ne. Ali je to po bratov-sko! Nikakor nej Ce smo bratje in sestre, kot se nazivamo, združimo se v splošno centrali zacijo in podpirajmo svoje bolnike dokler so v resnici bolni, ne pa samo šest mesecev, in ne samo eno leto, marveč dokler član ne ozdravi ali umrje. Da bi bilo pa to mo goče, je treba združitve vseh Iruštev v , centralizacijo. Skoraj sem zagotovljen, da bod ddpisov, — da ena društva v resnici za malo svoto ki jo plačujejo i mesečno, — izplačujejo vsemogoče stvari, še za nemarne člane(ice), ki ne plačujejo svejih asesmentov po več mesecev; tudi tega ni treba; to ni v Jednotinih pravilih. Ce ima pa društvo taka pravila, mu je to prosto. Še razno druge malenkosti se navajajo kot razlogi proti sprejemu splošne centralizacije, kateri pa skoro niso vredni zanimanja. Druga, najbolj važna stvar je dvajsetletna zavarovalnina pi i Jednoti. Res, dobra izdaja, ali pri tem bode zopet nekaka razklasifikacija. Ker se pa še ni zadnja kritika pomirila glede zadnjo razklasifiikacije, zato je treba dobro premisliti; ali bode koristila ta ideja s plošnosti članstva ali ne? Pripravljen sem podpirati to idejo ako bode v resnici v korist Vsega članstva Jednote, ne pa da bi se kaj takega ukrenilo, ko,t se je pri zadnji raz-klasifikaeiji, da so bili prizadeti $amo stari člani. Nihče me ne more prepričati, da je ta razklasifikacija res postavila ene člane na boljšo stopinjo kot druge , ker ako član u mrje, naj je pristopil pred letom 19.15 ali potem, — njegova posmrtnina se izplača kolikor je označeno na certifikatu in nič drugače, zatorej pri tem ni govora, da imajo stari člani od mladih koristi,namreč ravno naobratno. Pri Vsaki stvari, ki se vpelje pri Jednoti naj bi se vedno oziralo ha splošnost članstva: ne na razklasifikacije, ampak na centralizacije; to naj bi bi lo naš«' geslo. Ženska enakopravnost na. bode v resnici enakopravnost to je, da so ene popolnoma o pravičene tudi do najvišjega urada pri Jednoti če prejmejr večino glasov. Enakopravnost. tmj se tolmači tako kot se čita. Zavarovalnina naj se zviža še za dva razreda to je $150( in $2000. Kopvenčne stroške naj si plača še vnadalje iz Jednotinc Idagatjnc. Pri združenih dru »tvihJ ki pošljejo skupno dele gata ha konvencijo naj bi ime lo prednost do delegata prv< društvo, ki šteje največ član stva ob času volitev, izvzemši če nima večje društvo sposob nega člana ali da iz kakega drugega vzroka noče tega. da rajši pripusti sosednemu man; šemu društvu. V enem izmed zadnjih dopi-centralizacija že na tej kon-i sov st\ tudi napada glavni od venciji sprejeta; če pa sedaj bor z razsipnostjo. ne— bode morala biti pa v bližnji bodočnosti, ker brc/ nje ne moremo pričakovati pravega napredka. Na tiste reči, kot se nekateri sklicujejo, da je treba dolgo čakati na podporo, in da sploh taka društva, ki so v centralizaciji,— da ne znai -same gospodariti,—to ni res. Podpora se plačuje iz Jcdnoti-ne blagajno ravno tako točno kot iz društvene; če pa slučajno pride podpora nekaj dni pozneje, kot bi morebiti bolnik prejel denar iz društvene blagajne, zato pa še tudi ne bode nihče izgubljen;—pa toliko bolj sigurno pride. Kdor pa ravno že na tiste cente čaka, pa si naj izposodi par dolarjev na tisto, ker večina društev poveri blagajno članu, ki ima kaj imetja. Kar se tiče pa gospodarstva, pa tudi ne drži; naše društvo je poslovalo 26 let brez.centralizacije, in še bi lahko tudi nadalje če bi hotelo; ali vzelo si je .geslo:" V združenju je moč. In tudi se je nadejalo, da bodo vsa druga društva nam sledila, za kar se pa žali Bog še sedaj prerekamo razdvojeni. * Kot je razvidno iz nekaterih Dragi bratec, samo z doka zi na (bm, pa te bomo tudi drugi podpirali; tja sodbe brez dokazov se pa nihče ne ozira. Pozdrav vsemu članstvu K S. K. Jednote. Joseph M. Sasek, Delegat dr. št. 45 in 69. Št. 80. Shebovgan, Wis. Na šestmesečni društveni seji našega društva se*jo razpravljalo o bližajoči se konvenciji. Članice so se izre kle •za naslednje točke: 1) Da so proti bolniški centralizaciji. Naše društvo ima dva razreda za bolniško podporo in sicer 7 in 14 dolarjev na teden mesečnine je 60e in $1.20 kar je seveda manj kot bi Jednota zahtevala v slučaju da se upelje centralizacija. Pri tem se tudi vse članice jako zanimajo za društvo in so ponosne na njegovo dobro finančno stanje. Ce prav je društvo še le 8 let staro, je že izplačalo $3015 podpore, ima pa še $2,405.19 v blagajni.'Samo-obsebi se razume, da toliko denarja niso članice prispevale samo z mesečnino, ter da so morale biti jako podvzetne in agilne v prirejanju raznih za- bav, ki so tako opomogle blagajni. Ako pa vzamete članstvu zanimanje za svoja društva, bodo postala ista kot mrtva. Vsakdo ve, da ako se mora človek boriti za svoj obstanek, je delaven in skrben; ako je pa kdo tako srečen, da mu samo vse v naročje prileti, postane pa brezbrižen. In ravno tako brezbrižno članstvo boste napravili, ako jim v-zamote edini predmet za katerega se sedaj*zanimajo in to je trdna finančna podlaga na katero se vsaki čas sklicujejo kadar skušajo dobiti kakega novega člana. In v drugič nam pa vse kaže da to ni ravno k mod (namreč centralizacija) kot se jo slika, ako bi res bila, bi že več muli gor sedlo. Kerje sedaj dano na prosto voljo vsem društvom se zavarovati proti bolezni pri Jednoti ali ne, zakaj se te prilike društva bolj ne poslužijo? Gotovo je že vsako društvo na svojih sejah razpravljalo ali pristopi k centralizaciji ali ne? In večina jih je pronašla da so bolj zadovoljni, da plačujejo podporo sami in društvo kontrolirajo sami. Veliko dopisov čitamo, ki se spodtikajo nyd glavnim odborom, da je preveč diktatorski in si svoji preveč pravic. Ali ne mislite, da bod o,te prišli s centralizacijo z dežja pod kap? Ali bodo mogoče glavni odborniki imeli manj pravic poteni ko bodo kontrolirali vsa društva in celo Jednoto? In dalje, če hočemo biti resnico ljubi, moram priznati, iia bi se ženskim društvom godila krivica v slučaju centralizacije. Ženska društva sorazmerno z moškimi imajo manj bolniške podpore za plačevati kot moška društva; to pa zato ker ženske niso izpostavljene nevarnim delom kot moški; mesečnino bi pa morale plačevati jednako. Ce vzamemo :noškega člana, ki zboli in se naznani pri društvu, je opravičen do podpore, da le ne gre v tovarno in ne opravlja težkega dela; ženske pa, saj jih ooznate, da se poprej ne javi bolno, ko že hoditi več ne more. Upamo, da nam ne bode nobeden sobrat zato zameril. !ii dalje sitnost radi pošiljanja denarja jua Jednoto. ker člani ne plačujejo redno asesment a. Nastalo bi vedno kolek tanje, jeza in zamera. Kakor je razvidno iz raznih dopisov je veliko dopisnikov ; centralizacijo, pa kakor se nam vidi, podpirajo to idejo iziroma jo ponavljajo za dru- j ;imi brez lastnega prepričan-j ja. So pa dopisniki ki razsod- j ao razmotri vanjo ali bi bila ta točka v korist Jednote ali ne. Kakor na primer oni član iz Jolic.ta in iz Kansas Oitv; njima se pozna da sta vporab-Ijali pamet poprej kot pero. Tako koristno je, da se to centralizacijo pokaže, od dobrih in slabih strani, da bode kon-venčna zbornica lažje razsodila. na katero stran bo boljše glasovati. 2) Vse članice našega društva so zadovoljne, da se upelje. 20 letno zavarovanje. ,Da se zviša prostovoljno operacijsko podporo. 4) Da Jednota vpelje še dva zavarovalni n ska niz red a in sicer za $1500 in $2000. 5) Za uvedbo sklada v pomoči dolgotrajnim bolnikom. 6) Delegate (in je) naj plačujejo društva sama. 7) 4'Glasilo naj se tiska tudi v angleškem jeziku. K sklepu želi vse naše^ društvo kar največ uspeha XV. konvenciji, da bi zbrovala in se zaključila v največjo zadovoljnost in blagor vsega članstva. Odbor dr. Kraljica Majnika št. 157. Ivanka Mohar, predsednica. Marie Prisland, taj.-delegat- Louise Bovhan, zastopnica. Št. 81. Tioga, Wis. Ni več daleč čas, ko se bo do podali delegati raznih dru štev K.S.K.J. na XV. konven Mnogo predlogov in nasvetov je bilo pri občen ih v "Glasilu", eni dopisniki so za to, ostali zopet za drugo. Tudi jaz se jim pridružujem in pri- či jo z upom, da bodo na isti < hajam tukaj z nekaj nasveti* bom na dolgo opisoval. ) Sprejme naj se splošnd cijo z upom, oa oouo ua isu imjj sklenili, kar naj bi bilo v do- [ne bom na dolgo opisoval, brobi.t društvom in Jednoti. 1 Kaj Jevate v steklenico vašega otroka? Ce ne morete dojiti svojega otroka, izberite hrano, ki je redilna ter tako lahko prebavljiva kot vaše mleko. Dajte svojemu otroku Bordenovo Eagle Mleko, majboljšo hrano za otroke, ki ga uporablja v zadnjih petinšestdesetih letih na milijone mater po v-sem svetu. Narodni sloves Eagle Mleka za hrano otrok temelji na milijonih slučajev, ko matere niso mogle dojiti svojih ntrok. Ena mati, ki ga je pronašla pravilnim, ga je priporočila drugi. Ce je enega otroka / njim uspešno redila, ga jc uporabila tndi pri dru/Hi otrocih. Ce je bila r ški d-»*.>i sama hranjena z Eagle Mlekotm, ga je z veseljem dala tudi svojim otrokom. V petinšestdesetih letih, odkar je Eagle Mleko na trprn. so se zredila ž njim pokolenja otrok, milijone mater je spoznalo njega vredno«, ti-vuVri zdravniki so ga predpisovali ter priporočali. Danes se ga uporabi več kot vse druge hrane za otroke skupaj. Eagle mleko je posebno prebavljiva hrana. To je mleko — čisto mleko1 z dežele — zmešano s čistim trsnim sladkorjem po posebnem Borde-novem načinu. Eagle Mleko se lahko ohrani ves čas v neodprtih knntah. Na ta način imate lahko zalogo doma in nikdar ne rizkirate, da Iti ne imeli sveže zaloge za svojega otroka. In če morate potovati s svojim otrokom, nosite lahko Eagle Mleko sehr.j ali m gotov ela bom dobil v bolezni bolniško podporo ali ne. I11 vsak ve da majhno društvo ima majhno blagajno ali pa nobene. Zatorej rajši tam pristopi, kjer ve ua Jednota plačuje bolniško podporo in se 11111 ne bo treba bati v slučaju bolezni. Kaj pa je bolniška cetralizacija? To je kjer vsi člani plačujejo skupno v bolniški sklad in pomagajo eden drugemu in delajo po geslu: vsi za enega,eden za vse. Resnica je, da velika društva lahko Shajajo brez bolniške centralizacije.Zakaj ? Zato ker po velikih naselbinah z-meraj novi člani pristopajo. Nadalje priredijo takšna društva kakšne igre veselice in si tako pomagajo, da je društvena blagajna v dobrem stanju. Ali tega ni pri malih društvih. Če priredijo kakšno zabavo se najrajše pripeti da i-majo zgubo. Novih članov ni, stari člani se starajo in če se pripeti da je par članov bolnih pa je suha blagajna. In potem pride naklada katero morajo člani plačevati več mesecev ali pa člana pustiti v nesreči. Ali se ni že tako zgodilo pri nekaterih malih društvih? Zatorej je naša dolžnost, da si pomagamo eden drugemu. Velika društva,majhna in koliko več nas bo skupaj v centr. oddelku toliko večja in močnejša bo skupna blagajna. Zatorej bratje delegati nič strahu pred centralizacijo dajmo vse udobnosti članom kakor jih dajejo druge Jednote in bomo naredili velik korak k napredku K.S.K.J. Nadalje o dvajsetletnem zavarovanju katero se mis1' upeljati pri naši Jednoti j° nekaterim članom čez glavi* Kaj če Član umrje v par mesecih po pristopu v ta oddelek? Kje se bo dobil denar itd. In zopet rečem da vse to je prazen strah saj imajo že druge organizacije takšen sistem in če tam lahko, izhajajo jaz ne vem vzroka zakaj bi mine mogli pri naši Jednoti? Vrzimo od sebe vse tiste stare izraze, "ah kaj nam če to"; tako naj bo kakor je bilo nekdaj." Naša misel naj bo z združenemi močmi ua delo in vse bomo lahko naredili ker v slogi je ino. Zatorej naš cilj naj bode: Vedno naprej! John Kuzma. Št. 84. Barberton, Ohio. Cenjeni sobrat je in sosestre K.S.K. Jednote!— Ni moja navada pisati po časnikih, ali zdaj se moram tudi jaz enkrat oglasiti. Zanimiva so razmotrivanja v našem "Glasilu" posebno v št. 30. Kako se vendar nekateri veseile in priporočajo centralizacijo! fic naše sosestre pri društvu Srca Marije št. 111, so se izrekle zanjo. No vem kaj se Vam tako naprednega vidi v njej? Meni se ne vidi drugega, kakor veliki izdatki in pa dosti sitnosti pri društvu kadar je kak član (ica) bolan. Ker vsakdo po sebi vatel meri, tako ga jaz tudi po sebi. Zato so se izrekle za centralizacijo take, ki si lipa jo stroške plačevati kadar bodo nastali ako se centr. v-pelje.. Dvomim pa, da so vse one misli, tako kakor jaz nisem. Ako se vpelje splošno centralizacijo, bo dobro za Jednoto, f ne pa za društvo. Sedaj ko je blagajna doma, razpolagamo z denarjem same kakor vemo da je prav; a potoni ne bomo imele nič, ker vse kar je pri društvu kolektaue go se mora do centa poslati na Jednoto, naše društvo potem nima beliča. Taka društva, ki nimajo svoje blagajne so mrtva. Le poglejmo tukajšnje dr. neke druge Jednote pri katerem sem tudi jaz in moj mož zavarovana. Kadar je treba plačati uradnikom, takrat se mora še posebej dokladati ker nimajo blagajne. Ali zopet kadar bi imeli kakšno veselico napraviti, — zopet nič, — se kar uboge člane prime: Zopet daj kar iz žepa. — Pa to nobenemu nič ne koristi. Morda boste spet rekli, da se društvo napada? Tega ne, ampak jaz povem iz la,stni izkušnje. Sedaj pa, ako vpeljete tudi tu centralizacijo, bom zagotovo morala društvo pustiti ako-ravno bo zdaj že kmalu 12 let kar sem pristopila. Iu ako se to naredi, se že kesam, da sem dala vpisati tudi moji 2 hčeri, .ker bomo morale vse odstopiti zaradi prevelikih stroškov, ki vtegnejo nastati. Pa ko bi se' zmiraj delalo bi še šlo, pa kakor veste, smo že imeli Hard times, pa še bodo; kako po pa potem? Ali bodo zmožni vsi člani in članice zmagovati ta ke naklade? Ni dolgo tega, kar se je po-milostilo pri društvu na seji za kazali, ki je bila naložena vsaki članici ako društvu ne ugodi; češ, ona ni treba da plača kazen, ker je revna. Ali mislite da bo Jeduota tudi to naccdila? Ne bo. Se kadar je član bolan, ima težkoče dobili tisto podporo ki 11111 gre; mora hoditi od Policija Pilata do Heroda prej ko dobi.Ako je pa blagajna pri društvu ni nič tega. Sedaj smo si omislile zastavo, in čemu nam bo sedaj zastava, ako se blagajna odda, Jednoti? Kaj mislite, da bo še kdaj luštno, ko ne bomo imele nič denarja v blagajni? Jaz tudi kadar nimam nič denarja sem lopo doma, in vsak tako; ravno tako bo z društvom potem, kp> bodo prodali blagajne praznif" društvo bo mrt- vo, in čemu nam bo zastava? So tudi še druge točke v raz-motrivanjih, pa jaz ne bom pisala o njih; samo zavaruje naj se kdor in za kolikor se hoče; prosto mu; kdor bi pa hotel ostati pri stari zavarovalnini, naj bi ostal. Vgsto gg. gl. uradniki in delegatje (in je), Vam povem, da tako ljudstvo iz kakšnega jaz izhajam ni v stanu vsega tega prevzoti na svoje rame. Jaz nočem da bi bili moji -dediči bogati kadar jaz umrjem; dosti je da je za pogreb in pa za prvo pomoč, dokler so še bolj majhni, potem naj skrbijo sami zase, ni treba da jim pustim zaklade pri Jednoti. Jaz iih tudi nisem podedovala. Upam, da nisem nikogar raz-žalila s temi vrsticami, jaz sem tako napisala, ker vem,da smo taki zmožni, ki imamo velike družine pa majhne plače; draginja pa zmeraj večja. Seveda z majhno družino pa veliko plačo, — tisti lahko pri-noroča vse, kar in kakor se 11111 vidi da bo lahko sam izdeloval; ne pomisli pa, ako to ^morejo tudi nižji sloji. Jaz se strinjam z razniotri van jem št. , 62 izpod peresa članice dr. št. 162 Cleveland, O. v št. 63; Joliet, IU., br. Simon Šetina v št. 64; Kansas City Kans. v št. 66; Sheboy-VVis. Ta društva imajo odpr-.0 oči, ter vidijo razliko med sedaj in potem, ako bi nam posilil^ tisto bolniško centralizacijo; saj kdor hoče, se lahko zavaruje, kakor komu ljubo; amo ne siliti vseh društev in ie vseh članov! Za "Glasilo" ravno tak<>;— seefcjj smo . trije v eni družini, namenjen je vsakemu e-den, dobimo pa le 2; plačujemo za j 11 pa vse 3. Kaj jc tega treba? Ali ni zadosti ena št. za vsako hišo? Pri Jednoti,— pravite,—kako bi se več denarja prištedilo, — ne gledate pa kajco bi ga štedili posamezni člani, ker to je tudi denar, pa so težko prisluži. Zdaj naj to zadostuje. Voš-•im vse najboljše delegatom (iujam) v Clevelandu, O., ter pozdravljam vse sobrate in sosestre K.S.K.J. Frances Stangar, članica dr. Srca Mar. Barberton, O. Št. 85. Aurora, Minn. Pri pregledovanju ih čitanju : azmotrivanj se moram čuditi, da so nekateri člani zoper bolniško centralizacijo. Jaz sem prepričan iz lastne izkušnje, ko sem spadal k društvu, ki je imelo dosti denarja v s-voji blagajni, a ista se je v teku dveh let izpraznila vsled prevelikega števila bolnikov. Hvala Bogu, da je ravno tedaj vpeljala Jednota bolniško centralizacijo, h kateri smo pristopili in na ta način odpravili vedne visoke društvene naklade. Tudi zatem je bilo še zmeraj dosti bolnikov, da istih nikakor ne bi mogli podpirati če ne bi bili pristopili v centralizacijo. Jaz vsled .tega toplo priporočam, da naj se pri vseh društvih vpelje centralizacijo; še le potem bomo enakopravni, da se bomo v resijici ravnali po našem geslu: "Vsi za enega, eden za vse!" Sedanjega načina prostovoljne centralizacije jaz nikakor ne odobravam, da bi bili zra ven samo (>rni, ki so se zato odločili, drugi pa ne. Nihče na j nemisli, da se mu bo pri tem godila kaka krivica. Če ima kako društvo veliko blagajno, naj denar obdrži zase; Jednota mu tega denarja ne bo vze la. Tudi pri našem društvu je bilo dosti članov zopet cetra-lizacijo; končno smo jim pa le dokazali, da jo ista potrebna, nakar so se strinjali z nami. t K. S. K. Ustanovljena t Johetu, I I, dne 2. aprila 1894. Inkorporir«* I lolietu/< GLAVNI URAD: JOLIET, III. Telefon 1048 SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27% u Od ustanovitve do 1. julija 1. 1923 znaša skupna izplačana s podpora $2,222,931.00. GLAVNI URADNIKI: Glavat predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IIL I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo. Colo, II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. PitUburfh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, IU Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., JoUet, UL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, UL Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620— lOth Št, Waukegan, 111. ( [Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg, 600 Grant St. at Sixth Ave, Pittsburgh Pa NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka, st. 26 Tenth St, North Chicago, UL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulieh, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St, Joliet. UL POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet, UL Frank Trempush, 42—48th St, Pittsburgh, Pa John VVukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, IU. PRAVNI ODBOR: Joseph Rusa, 6517 Bonna, Ave, Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave, So. Chicago, UL John Decman, Box 529, Forest City, Pa. UREDNiK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet, UL Telefon 1048. JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, UL Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj sv pošiljalo sa glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IU-, uopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino ?i ua "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet ilL Razmotrivanje; nadaljevanje. Jaz vsled tega ponovno priporočam uvedbo centralizacije za vsa krajevna društva Jednote. , : j Omenil sem že, da so nekatera društva bogata s svojo blagajno; toda ta blagajna se lahko hitro skrči vsled velikega števila bolnikov. Trdno u-pam, da bo K.S.K.J. s splošno bolniško centralizacijo lepo napredovala v duhu bratstva in sloge in iskreno želim, da naj prihodnja konvenčna zbornica sprejme to centralizacijo. Tudi se strinjam z nekim dopisnikom, tla bi se bolniška podpora zvišala na $2 in S sobratskim pozdravom Elj. Smolich, član in 1. nadzornik dr. št. 131. - Št. 86. Canonsburg, Pa. 1) Kakor vidim iz dopisov v razmotrivjanju v prilog XV. konvencije K.S.K.J., bije se največji boj za skupno centralizacijo- bolniške podpore, da naj se isto odobri, ali pa zavrže. i . Kaže društvo št. 153 stoji v tem oziru nekako v sredini. I-mamo še precej močno blagajno, da brez posebne katastrofe se nam ni bati kaj hudega. Ker smo prepričani, da je s-kupna centralizacija za napredek in procvit naše dične K.S. K. J., zato smo pa vneti za centralizacijo. — Pomislite malo. Ali ni tudi po malih naselbinah potrebno, da se verski duh KJS.KJ. zanese, koder ga še nit Ali zamore sploh kdo dvomiti, tla, ko bi imela naša Jednota že od ustanovitve splošno bolniško blagajno bi štela gotovo še enkrat toliko članov kot. danes. Da, prav gotovo! Prepozno je že sobratje, kajti izgubljenega je že veliko. Volk neusmiljeno mesari kalna debelo. —Torej rešimo vsaj še to, kar se da rešiti. Da, kako se društva ustanavljajo v malih naselbinah z 12 člani svojo bolniško podporo, saj jih je še 24 premalol O tem imam jaz precej izkušnje. Pri nas smo pred 9 leti lisi anovili društvo s svojo bolniško blagajno. Sovražnik je ruval proti tiami z vsemi štirimi, češ, da bolniki ne bodo dobili podpore. In res je zatem precej omali-ljivcev odstopilo od društva. Ttnla Bog je dal, da se jim ni vse posrečilo kar so želeli. Naša blagajna je od leta do leta lastla; novi člani so pristopa- li, tako — da hvala Bogu in patronu našega društva,—danes stojimo trdno, kot še nikdar poprej. Da, res tako- je! Kaj pa bi takoj po ustanovitvi leglo par članov v bolniško postelj za dalj časa. Kako bi iste podpirali s prazno blagajno? Povišati bolniški asesment bi tudi ne kazalo, ker bi ga člani ne hoteli plačevati. Trdili bi, da dobijo pri drugem društvu za 75c ua mesec gotovo podporo; pustili bi društvo in Jednoto, in v takih slučajih izgubi Jednota ugled. Ali ni to res? Zatorej ponovno priporočam, da naj se pri naši Jednoti uvede skupno bolniško blagajno. Za ona diuišt va, ki imajo več denarja v blagajni je dobro, saj jim tega denarja ne bo Jednota odvzela samo $2.50 na vsakega člana za pristop & centralni bolniški oddelek. Prazni so tudi izgovori, da bi društva potem ne mogla dajati podpor v dobrodelne namene. 2) Za procvit naše dične Jedno,te iu za blagor celokupnega naroda sem že zadnjič o-menil, da bi bil glavni steber, če bi Jednota izdajala svoje glasilo, — dnevnik. No, pa kakor vidim, je za to malo zanimanja, razun par sobratov iz Clevelanda. —Naj ostane po starem, — takt) jo mnenje nekaterih. No, naj ostane po starem, Jaz pa še enkrat rečem: Kdor bo imel močnejši list, tisti bo imel tudi narod za seboj! Pozdrav J. Pelhan. ZAHVALA. Namenil sem se objaviti prvi izkaz darovalcev za nove zvonove želimeljske iare in ob enem izreči zahvalo dobrotnikom kakor sledi. Darovali so: p() $5.— John Traven in Fr. Bambič. Po $1.— Josip Panian, Edvard Loušin, John Cankar, Marv Kunstek, roj Bambič, Leopold Adamič, John Adamič, Štefan Marolt, Leopold Flander, Frank žužulr, John Muc, Frančiška Boite. —P" 50e,—Martin Sodeč, Anton. Dragovan.Mrs. Antonija Smolich, Miss Jennie Smolich. Joseph Nemanich in Leopold Jerman.—Neimenovana 25c. Skupaj $24.25, katero svoto sem poslal na pristojno mesto. Še enkrat izrekam darovalcem iskreno zalivalo in vas pozdravlja vaš rojak. John Traven 1325 Vine, St. Joliet, 111. Uradna naznanila* ZBIRANJE DELEGATOV IN ZASEDANJE XV KONVENCIJE. 1.) Zbiranje zborovalcev (delegatov in delegatinj) se vrši v nedeljo, dne 19. avgusta 1.1. točno ob 9. uri dopoldne v Gr-dinovi dvorani, na 6025 St. Olair Ave., Cleveland, Ohio. 2.) Skupno odkorakanje iz dvorane k slavnostni sv. maši v cerkvi sv. Vida, ki se bo vršila ob pol 11. uri. S.) Po končani službi božji odkorakanje nazaj v dvorano, kjer se vrši oficijelni sprejem in pozdrav zborovalcev. 4.) Pri obedu bo naznanjen ostali program po br. Ant. Grdina, predsedniku pripravljalnega konvenčnega odbora. Važno! Zborovanje se prične v pondeljek, dne 20, avgusta točno ob 8. uri v Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair Ave. Vsem cenj. zborovalcem želim srečno potovanje in jim kličem: Na veselo svidenje! Josip Sitar, gl. predsednik. Joliet, 111., dne 6. avgusta 1923. VAŽNO ZA POTOVANJE NA KONVENCIJO. Vsi cenjeni delegatje(inje), ki imajo potovati na konvencijo preko Chicage, se prosijo, da vpoštevajo naslednje: Vožnji listek naj vsaki kupi samo do Chicage. V Chicagi bo preskrbljen poseben vlak, s katerim bomo odpotovali v soboto dne 18. t. m. ob deseti uri zvečer, tako da dospemo v Cleveland okrog sedme ure v nedeljo jutro. Vozili se bomo po New York Central železnici, zato se vsakteri opozarja, da uredi potovanje na konvencijo tako, da bo najkasneje ob develti uri zvečer 18. avgusta na La Salle Street postaji v Chicagi. Vsakteri naj nosi Jednotin znak vidno, da se bomo laglje spoznali. Oni delegatje (inje), ki bodo potovali skozi Joliet, se prosijo da se vstavijo v Jolietu ter oglasijo v glavnem uradu Jednote, nakar bomo skupaj odpotovali v Chicago ob peti uri 10 minut zvečer po Ročk Island železnici. Želeč srečno potovanje, kličem vsem skupaj "Na veselo svidenje!" Josip Zalar, gl. tajnik. Joliet, 111. 4. avg. 1923. PREMEMBE ZA MESEO JULIJ 1923. Pristopili, K tir. sv. Jožefa št. 2, v Joliet, HI, 10808 Plut Frances roj. 1907 R. 16 $1000. 10809 Terlep Katarina roj. 1905 R. 19 $1000. 10810 Lilek Jožef in a roj. 1904 R. 19 $1000. Spr. 20. jul. Dr. šteje 447 čl. K dr. sv. Cirila in Metoda št. 4, v To\ver, Minn., 24810 Vesel Jakob roj. 1907 R. 16 $1000. Spr- 8. jul. Dr. šteje 109 čl. K dr. sv. Družine št. 5, La Salle, 111, 10811 Sebat Gabriela roj. 1905 R. 18 $1000. . Spr. 1- jul. l)r. šteje 137 čl. K dr. sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo., 24811 RoiU Stauley roj. 1907 R. 16 $500. 24812 Anzick Rudolf roj. 1906 R. 17 $1000. Spr. 5. jul. Dr. šteje 501 čl. Iv dr. sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont, 10812 Rozman Marija roj 1899 R. 24 $1000. Spr. 2. jul. Dr. šteje 182 čl. K dr. sv. Roka št. 15 v Pittsburgh, Pa, 10813 Besal Marija roj. 1S92 R. 31 $1000. Spr. 15, jul. Dr. šteje 140 čl- K dr. sv. Janeza Krstnika št. 20 v Iromvood, Mich., 24813 Peric Matija roj. 1884 R. 39 $1000. Spr. 1. jul. Dr. šteje 89 Čl. K dr. sv. Vida št. 25. v Cleveland, Ohio 24814 Schutz Ivan roj. 1907 R. 16 $500. Spr. 1- jul. Dr. šteje 448 čl. K dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, IU., 10814 Kolman Matilda roj. 130? R. 16 $1000. 10815 Kralj Ana roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 1. jul. Dr. šteje 447 čl. K dr. sv. Barbare št. 40 v Hibbing, Minn., 24815 Marincel Josip roj. 1896 R. 27 $1000 Spr. 8. jul. Dr. šteje 102 čl. K dr. sv- Alojzija št. 42 v Steelton, Pa, 10816 Plut Ana roj. 1907 H. 16 $500. Spr. 18. jul. Dr. šteje 245 čl. K dr. sv. Jožefa. 43 Anku-onda. Mont, 24816 Zugel Ivau I- roj. 1907 R. 16 $1000. 24817 Perciultudelf roj. 1906 R. 17 $1000. Spr. 19. jul Dr. šteje 104 Čl- K dr. Vit. sv. Florijana št. 44 v So- Chieag,o 111, 24818 Pezderc Anton roj. 1897 R. 26 $1000. Spr. 1. jul. Dr. šteje 190 čl- K dr. sv. Frančiška Seraf. št. 46 v Nevv York, N. Y, 10817 R. 26 $1000. Spr. 14. jul. Dr. šteje 88 čl. K dr. sv. Alojzija 47 Chicago, 111., 24819 Katic Peter roj- 1892 R. 31 $1000. Spr. 8. jul. Dr. šteje 106 čl. K dr. Marije Sedem Žalosti št. 50 v Pittsburgh, Pa, 24820 Tuci-bat Josip roj. 1907 R. 16 $1000. 24821 Starešinič Matija roj- 1901 R. 23 $1000. Spr. 17. jul. I)r. šteje 320 čl. K dr. sv. Alojzija št- 52 v Indianapolis, Ind., 24822 Stampfel Franc roj. 1905 R. 18 $500. 24823 Perenič Pavel roj. 1893 R. 30 $1000. 10818 Vertačnik Frances roj. 1888 R. 35 $1000. • Spr- 3. jul. I)r. šteje 128 čl. K dr. sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111, 24824 Barle Anton roj. 1906 K. 17 $1000. Spr. 8. jul. Dr. šteje 193 čl. K dr. sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo, 24825 Kuss Franc roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 14. jul- Dr. šteje 155 čl. K dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn, 24826 Kokal.) Josip roj. 1893 R, 30 $500. Spr- 8. jul. Dr. šteje 216 Čl. K dr. Vit. sv. Mihaela št. 61 v Youngsto\vn, Ohio, 10819 Stefanec Antonija roj. 1895 R. 28 $1000. Spr- 15. jul. Dr.jteje 103 čl. K dr. sv. Janeza Evang, št. 65 v Mihvaukee, WTs, 24827 Kri.vetz Anton roj. 1907 R. 16 $500- 10820 Frančič Marija roj. 1906 R. 17 $500. Spr. 1. jul. Dr. šteje 171 čl. K dr. sv. Jožefa št- 69 v Gt. FaUs, Mont, 24828 Urich Anton roj. 1! 07 R, 16 $1000. Spr. 10. jul. Dr. šteje 23 čl. K dr. sv- Barbare št. 74 v Springfield, 111., 24829 Copp Josip roj. 1907 R. 16 $1000. 24830 Intihar Viktor roj. 1906 R. 17 $1000. Spr. 8. jul. Dr. šteje 55 čl- K dr. Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111., 10821 Lekše Elizabeta roj. 1901 R, 22 $1000. 10822 Lekše Angela roj. 1898 R 25 $1000. 10823 Namut Alojzija roj. 1873 R. 50 $250. Spr. 19. jul. Dr- šteje 215 ČJ. K dr. Marije Čistega Spočetja št. 85 v Lorain, Ohio, 10824 Cerar .Justina roj 1901 R 22 $1000. Spr. 21. jul. Dr. šteje 61 čl. K dr. sv. Srca Marije št. 86 v Ročk Springs. Wyo„ 1082o Jereb Fannie roj. 1886 R. 37 $1000. Spr. 8. jul- Dr. šteje 63 čl. K dr. sv. Antona Pad. št. 87 V Joliet, lil-, 24831 Krstinc Jakob roj. 1887 R. 36 $1000. 10826 Sladic Alojzija roj. 1907 R. 16 $1000. Spr-11. jul. Dr. šteje 107 čt K dr. sv. Cirila in Metoda, št. 90 v So. Omaha, Nebr, 24832 Urek Ivan roj. 1893 R. 30 $500. Spr. 7. jul. Dr. šteje 42 čl. K dr. sv- Barbare št. 92 v Pittsburgh, Pa, 10827 Zitkovič Ana roj. 1893 R. 30 ,$1000. Spr. 8. jul. Dr. šteje 81 čl. K dr. sv. Jožefa st.103 v Milvvankee, Wis-, 24833 Bozich *rank roj. 1889 R. 34 $1000. Spr. 7. jul. Dr. šteje 132 čl. K dr- sv. Srca Marije št. 111 v Barbcrton, Ohio, 10828 Zgamer Marija roj. 1884 R. 39 $1000. 10829 Rihtar Marija roj. 1880 R. 43 .i"1000. Spr. 8. jul. Dr. šteje 99 čl. K dr- sv Veronike št. 115 v Kansas City, Kans,, 10830 Merle Sofija roj 1907 R. 16 $ 500. 10831 Koslimeri Joapfina roj. 1898 R. 25 $1000.' 10832 Mikešič Marija roj. 1889 R- 34 $1000. Spr. 8. jul. Dr šteje 122 čl. ' K dr. sv. Ane št. 120 v.J>Vc*t. <'ity, Pa-, 10833 Kolar Angela roj. 1907 R.16 $1000. Spr. 15 juC Dr. šteje 200 čl. K dr: sv- Ane št. 123 V Bridgeport, Ohio, 10834 Smrekar Ana roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 15. jul. Dr. šteje 68 čl. K dr. srv. Martina st. 126 v Mineral, Kaos, 24834 Bergant Frane roj. 1907 R. 17 $1000. Spr. 31. jul. Dr. šteje 12 čl. • K dr sv. Družine št. 136 v Willard, Wis., 24835 Lesar Ivan roj. 1S01 H. 22 $600. Spr. 10. jul. Dr. šteje 79 čl. K dr. Marije Pomagaj St. 147 v Rankin, Pa., 10835 Kerchel Marija roj. 1907 R- 16 $1000. 10836 Bučar Magdalena roj. 1891 R. 32 $1000. Spr. 8. jul. Dr. šteje 60 čl. K dr. sv. Jožefa št, 148 v Bridgeport, Conn, 24836 Tornar Ivan roj. 1887 R. 36 $1000. 24837 Zagorec Josip roj. 1878 R. 45 $1000. 10837 Tornar Bessie roj. 1888 R. 35 $1000. 10838 Zagorec Margareta roj. 1882 R. 41 $500. Spr. 15. jul. Dr. šteje 100 čl- K dr. sv. Ane št. 150 v Cleveland, Ohio, 10839 Jaklič Ana roj. 1906 R. 17 $1000. 10840 Peskar Jožefina roj. 1902 R. 21 $1000. Spr. 17. jul. Dr. šteje 98 čl. K dr. Marije Magdalene št, 162 v Cleveland, Ohio, 10841 Medved Jennie roj. 1904 R. 18 $1000. 10842 Rott Marija roj. 1897 R. 26 $1000- 10843 Pozarelli Elizabeta roj. 1892 R. 31 $1000. 10844 Hočevar Marija roj. 1885 R. 38 $500. Spr. 2. jul. Dr. šteje 383 čl. K dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa-, 24838 Brozenič Ivan roj. 1907 R, 16 $1000. 10845 Katušin Ana roj. 1888 R. 35 $1000. 10846 Barkovič Marija roj. 1887 R. 36 $1000- Spr. 16. jul. Dr. šteje 224 čl. K dr. sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa., 24839 Kozul Josip roj. 1896 R. 27 $1000- 10847 Oharhi Terezija roj. 1889 R. 34 $1000. Spr. 20. jul. Dr. šteje 52 čl. K dr. sv. Ane št. 170 v Chicago, Ul, 10848 Farkas Cecilija roj. 1901 R. 22 $250. Spr. 1. jul. Dr. šteje 25 čl. K dr- Srca Jezusovega št. 172 v West Park, Ohio, 10849 Oblak Julija roj. 1906 R. 17 $250. Spr. 2. jul. Dr. šteje 63 čl. K dr. sv. Ane št- 173 v Milvvaukee, Wis, 10850 Hudaj Marija roj. 1905 R. 18 $500, Pristopila 17. jun. in 10851 Malarič Rozalija roj. 1883 R, 40 $500. 10852 Lepej Elizabeta roj. 1881 R- 42 $1000. Spr. 27. maj. 1923. Dr. šteje 25 čl. Suspendovani. Od dr. sv. Štefana št- 1, v Chicago, 111., 9561 Mesec Marija R. 16 $1000. 19227 Klemenčič Josip R. 21 $1000. 13019 Frankovič Josip R. 31 $500. • 9492 Senica Ivan R, 36 $1000. Susp. 7. jul- 1923. Dr. šteje 214 čl. Od dr. sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo-, 21506 Patrick Jcsip R. 1» $1000. 21519 Patrick Jakob R. 27 $1000. Susp. 25. jul. Dr. štej« 501 čl. Od dr. sv. Barbare št. 40 v Hibbing, Minn, 21814 Ric Josip R. 19 $1000. Susp. 11. jul. Dr. šteje 102 čl. Od dr. sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa, 23733 Mavrin Nikolaj R. 23 $1000- Susp. 15. jul. Dr. šteje 245 čl. Od dr. sv. Frančiška Seraf. št. 40 v New York, N. Y, 23982 Končan Ciril R. 25 $1000. Susp. 14. maj- Dr. šteje 88 čl. Od dr. Marije Sedem Žalosti št. 50 v Pittsburgh, Pa, 24322 Bučo vnik Martin R. 43 $1000. Susp. 8- jul. Dr. šteje 320 čl. Od dr. sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind, 23148 Dugar Anton R. 20 $500. Susp. 21- jul. Dr. šteje 128 čl. Od dr. sv. Jožefa št. 55 v Crested Butte, Colo, 19585 Golofoič Jakob R. 40 $1000. Susp. 21- jul. Dr. šteje čl. Od dr. Vit. sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio, 18324 Tauda-rie Dragoti* R. 23 $1000. Susp. 15- jul. Dr. Štej-j 103 čl. Od dr/sv. Lovrenci št fi.J v Cleveland, Oloo 20627 Cergolj Ivan R. 29 $500. Susp. 17. jul- 1. Dr. šteje 231 čl. Od dr. sv. Antona Pad. št. 72 v Ely, Minn, 23954 Dolenc Josip R. 16 $1000. Susp- 31. jul. Dr. šteje 107 čl. Od dr. Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111,. 7859 Dolsan Marija 11. 27 $500. Susp. 19.jul. Dr- šteje 215 čl. Od dr. sv. Jožefa št. 110 v Barbeflon, Ohio, 8863 Korošec Katarina K. 34 $500. Susp- 15. jul. Dr. šteje 76 čl. Od dr- sv. Cirila in metoda št. 144 v Shebovgan, "VVis., 8508 Gia-žar Marija R. 23 $1000. Susp. 1. jul- Dr. šteje 152 čl. Od dr. Marije Pomoč Kristjanov št. 165 v Wesi Allis, Wis., 10459 Florijanc Pavlina R. 17 $500. Susp. 8- jul, Dr. šteje 60 čl. Od dr. sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa, 24799 Soldo Nikolaj R. 29 $1000. Susp- 29. jul. Dr. šteje 52" čl. Od dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172 v West Park, Ohio, 24095 Brodnik Edward S. R. 16 $500. 10119 Brodnik Cecilija R. 36 $500- Susp. 23. jul. Dr. šteje 63 čl. Suspendovani zopet sprejeti. K dr. sv. Alojzija št. 42. v Steelton, Pa., 3164 Brauch Ana R. 43 $1000. Zopet spr. 15- jul. 1923. Dr. šteje 245 čl. K dr. sv. Srce Marije št. 86 v Ročk Springs. Wvo, 6102 Ivežič A-ua R. 17 $1000. Zopet spr. 9- jul. Dr. šteje 63 čl.' K dr. sv. Ane št. 127 v Waukegan, 111., 9461 Dolenc Jožefa R. 18 $1000. Zopet spr- 22. jul. Dr. šteje 125 čl. Prestopili. Od dr. Vit. sv. Jurija št. 3 v Joliet, 111, k dr. sv. Genovefe št. 108 v Joliet, Ul-, 1191 Verščaj Marija R. 41 $500. Prest. 5. jul. 1. dr. šteje 139 čl. 2. dr. šteje 147 čl. Ad dr. sv. V ida št. 25 v Cleveland, Ohio, k dr. sv. Jožefa št- 146 v Cleveland. Ohio, 20852 Perko Alojzij R. 1« $1000. Prest I. jul. 1. dr. šteje 448 čl. 2. dr. šteje 139 čl. Od dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet. 111, k dr. sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111., 4072 Kaduuc Marija R, 25 $1000. Prest. 5. jul. 1. dr. šteje 447 čl. 2. dr. šteje 147 čl. Od dr. Vit. sv- Florijana št. 44 v So. Chicago, 111, k dr. sv. Jožefa št. 103 v Mihvaukee, Wis„ 24593 Ivlauzar Josip R. 32 $1000. Prest. 12. jul 1. dr. šteje 190 čl. 2- dr. šteje 132 čl. Od dr. sv. Petra iu Pavla št. 51 v Iroumountain, Mich, k dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 v Shebovgun, \Vis-, 18530 Mešnik Florijau K. 32 $1000. 5380 Mešnik Alojzija R. 33 $1000. Prest. 10. jul. 1. dr. šteje piči. 2 dr. šteje 152 čl. Od dr. sv. Jožefa št. 56 v Leadvile, Colo., k dr. sv. Roka št. 113 v Denver, Colo, 15506 Krasovec Martin R. 35 $1000. Prest. 14. jul. 1. dr. šteje 155 čl. 2. dr. šteje 61 čl. Od dr. sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y„ k dr. sv. Vida št. 25 vCleveland, Ohio, 3173 Pleško Ivan R. 53 $1000. Prest. 21. jul. 1. dr. šteje 133 čl- 2. dr. šteje 448 čl. Od dr. Marije Pomagaj št. 79 v Waukegan, 111.. k dr. sv. Cirila iu Metoda št- 59 v Eveleth. Minn, 7784 Belec Ivaua R. 26 $1000. 20012 Belec Franc R. 26 $1000. Prest. 8. jul. 1. dr. šteje 68 čl. 2. dr. šteje 216 čl. Od dr- sv. Barbare št. 92 v Pittsburgh. Pa, k dr. sv Jerouima št. 153 v Canonsburg, Pa.. 8917 Puear Ana R. 16 $1000. Prest. 1. jul. 1. dr. šteje 81 čl. 2. dr. šteje 90 čl- Od dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa., k. dr. Marije Sedem Žalosti št- 50 v Pittsburgh. Pa., 23160 Tucibat Peter R, 39 $1000. Prest. 8. jul. 1. dr. šteje 224 čl. 2. dr. šteje 320 čl. .. Odstopili. Od dr. sv- Ane št. 150 v Cleveland, Ohio, 8796 Fink Marija R. 16 $500. 8937 Kosak Ana R. 17 $1000. 9191 Lekan Rozalija R. 17 $1000. Odstop. 17. jul. Dr. šteje 98 čl- Izločeni. Od dr. Vit. sv. Jurija št. 3 v Joliet, IU-, 11058 Metež Franc R. 27 $1000. Izloč. 19. jul. 1923. Dr. šteje 139 čl-Zvišali zavarovalnino. Pri dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172 v \Vest Park, Ohio 10366 Palčič Ana R. 23 z $500. na $1000 Zvišala 7. jul. 1923. Josip Zalar, gl. tajnik. NA PRODAJ. Na prodaj je v sredi znane slovenske naselbine Pueblo, Colo. hiša, stoječa na treh lo-tih z veliko garažo in hlevom. Poslopje se nahaja na vogalu Palm St. in East B. St. nasproti slovenskega farovža. Hiša \;sebuje zdolaj dva velita lokala za kako trgovino," v' drugem nadstropju je pa 8 sob z vso hišno pripravo. Proda se po ceni pod ugodnimi pogoji. To posestvo je na prodaj vgled £mr,t.i mojega moža, ker je hira prevelika same. Pišite za pojasnila, ali vprašajte lastnico: Mrs. Mary Snedec, i 819 East B. St. Pueblo, Colo. .v.. - 1 VESTI IZ JUGOSLAVIJE g © M Izvirna pisma iz |ka" Na Gradu ->e bil° nekdaj" r - . [.prav veselo gledati po mestu. stare domovine I Bil si lepo spreje,t in prijazno i pozdravljen od sprehajalcev, j Zvedel si od njih vse, kako se [imenuje ta ali oni del mesta, i V dobrem spominu ti je ostal j lep razgled po mestu. Nedav- PRI (Piše—ar—) IV. OGNJIŠČU SLOVEN CEV. Zelo prijetno je v zimi sede- \ n° sem bil Da 0ra ilh mirn0 na®°" poslušati stare može, ki po ve-, voril in prosil za imenovanje čerah ob ognju pripovedujejo nekih u0Vlh P<»lopij v mestu, novice, ki se gode po okolici. Fantalini, kakih dvajset njih, Poleti si Slovenci prav radi /meli 80 samokrese v rokah in zbero tako druščino ob nedel- gorjače, zahrulo je nad menoj jah popoldne pod vaško lipo. in me hotelo obkoliti. Uvidev-Izkušnejši imajo besedo in ii nevarnost, odkunl sem jo in mlajši pozorno poslušajo. Na komaJ oduesel Pete navzdol kresni večer, na Drašlovem P° stari Poti Protl sv- FloT^f hribu, kjer je bil gorel veli- ■ nu. Oddahnil sem se pri '4Tiskan sk i kres, da se je videl ma- lerJu'' sPjl Po1 Ione po Sloveniji, smo sedeli okolo ognja po štorih in poslušali kakor pri ognjišču in pod vaško lipo starega Bašla, ki je prišel uprav iz potovanja po Sloveniji in je pripovedoval dogodke, katere je videl in doživel. Bil je v Ljubljani in zvedel marsikaj. V "Zvez di", kjer je bila za prve čase Ljubljana naprijetnejše sprehajališče, pravil je Bašel in kjer so "zipcernarji" 17ti i-meli veselo godbo in se mi "Kranjski Janezi" živahno literčka do-lenjčka, pojedel mali krožnik vampov in suho žemljo, plačal 180 K. in se zvečer odpeljal domov na Dolenjsko z besedami: "Oj, Ljubljanca, nekdaj mesto belo, a zdaj grdo, tako ponorelo." Nekaj pred polnočjo prideni v Beršljin novomeški kolodvor, kjer smo nekdaj "štige-lce" lovili in grem po široki cesti, koder smo kot dijaki iskali gad je zalege. Ker je bi-la krasna mesečna noč krenem jo na "Kapiteljski marof", sprehajali in veselo kramljali kjer sm0 s.voje čase prepevali in poželjivo pogledovali na 'slovenske pesmi, da se je raz kaninate mize pred kazino po kifelcih in 'socštangeljnih' je zdaj pozorišče bojnega polja. Zdaj se tukaj zbirajo cestni razbijači in se pretepajo i it suvajo, koljejo in drug v drugega pljuvajo, da ni več mogoče nam dostojnim ljudem iti tja na sprehod. Pošten človek se sramuje te druhali. Tudi v Tivoli, kjer smo v nedeljo popoldne mojega časa tako radi zahajali poslušat razne godbe in gledat raznovrstne panarame in "ringelšpile",ni drugega kakor ravs in bavs. Mlečnozobi fantalini pijano legalo v mesto in daleč po Ber linu in črez "Vragov log." V Novem mestu so se.v mesečnim bledilc še stare znane hi-e in hitro stbpim po cesti na vzdol mimo Ferlina po drevoredu v mesto. V drevoredu, kjer smo stare dni se poslan-jali se ob kostanjeva drevesa iti posedali po klopeh, šalili se in prepeli marsikatero pesmi-ro, veseli in zadovoljni in mladi, srečali so me štirje mladi fantje, pijani ko čepi in na pozdrav so zakričali: "H...ič, od kotli si?" Cul sem cele li-tanije in ne vseh svetnikov. kriče in se zaletavajo ob poš ' ampak litaiiije vseh vrst pek-sprehajalce. leščekov z raznimi priimki. Bila je isto noč veselica mla- tene m nnrne V Šiški smo posedali z veseljem po Kozlarjem vrtu in pili dine-orjuncev in s^ečaval sem penečo mrzlo pivo, liter po 18 . veliko teh ljudi j, kaj takega kr. in vino, dolenjski cviček 'dsem videl, kar sem na $?vetii, po 20 kr.'liter, jedli pečenko z ' da si sem že davno videl Ab-rižem ali krompirjem, vse za ; rahama. Vedno do zdaj sem 80 kr., nimaš zdaj prostora, 1 mislil, da so po mestih samo da bi se odpočil. Tu ti stoje Orjujici, pa ta večer sem spo-zdaj kolibe in barake kakor . znal tudi Ortelice in res, po turško taborišče in vse ti je Alpah na pašnikih so junci in zaprto kakor zakleti gradovi telice lepšega obnašanja nego devete dežele. Šiška je še stara ,ta mladina v mestih. Plaho vas, ko bi ne bilo toliko pra 1 ^m hitel mimo njih, drugače hu in zvečer tolikega vpitja in j bi dobil V rebra in prišel kričanja. Smo šli nekdaj radi . na trg pred stari rotovž. Tu v Šiško in spili kapljico "sem- |se prestrašen začudim, kako cana" po 28 kr. literček in se i lomasti gruča ljudi in val-vracali veselo v Ljubljano na .!a Po tleh ko jež, ki ga v klo-večerjo k "Figabirtu" ali ce- j l,ku rad premetava kak kmeč-lo k "Slonu". Dandanes je -ki paglavec v listnjaku. Urnih potrebno za sprehod v Šiško, nog jo zavijem proti Kapitel-če greš z ženo in tremi hčer-t .iem, poiščem Sjtarega "Marel-kami, najmanje 1000K in boš n™}iai*.ia" in prosim za preno-še lačen. Nazaj grede moraš /'i**'«- Se dolgo nisem zaspati pa z revolverjem v roki straži mogel, ker vpitja in krika ni ti ženo in hčerke pred pohot- hil° konca do zore. K jutru neži iij življenje tehtati za svo j sem malo zaspal. jo osebo pred razgrajač i. V go- , :- stilno, ne daj Bog, ko prideš j Dve smrtni nesreči v Mari-v mesto, če hočeš zdrave ude beru. Dne 15. jul. ob pol 7. položiti istivečer v postelj. ! uri zve^r j-djetju, zlasti pri mobilizaciji balkanske vojske. — Tam si je rajnik pridobil kal smrtne bolezni, ki ga je položila na smrtno posteljo. — Poročil se je v poznih letih, ker je bil potrebna opora svojcem. Bil je vztrajen in premilo čutečega srca za vsakogar. — Sam usmiljenja vreden — je preglaboko občutil sleherno tuje zlo, bil je mož premehkega sočutja. 2rtev družinskih razmer. V Jarenini voji poti se zemlja enkrat od solnca najbolj oddalji. To se zgodi dne 2. julija, ko dospe na konec večje pakrogove osi. Tedaj je 21,-0;fc.055 milj ali 147,210,385"kilometrov od solnca oddaljena. To mesto se imenuje osolnje ali aphelium. Dne 1. prosinca je pa zemlji na nasprotnem koncu osi, 20,334,825 geogra-fičnih milj ali 142,343,775 kilometrov od solnca. Ta kraj se imenuje prisolnje ali periheli-um, tu je solnce najbolj blizu. Iz teh daljav se najde srednja oddaljenost zemlje od solnca, ki znaša 20,682,440 geogr.milj ali 144,777,080 kilometrov. To je gorostasna daljava. Pešec, ki prehodi na dan 10 milj, ali 70 klm, bi potreboval do solnca 6000 let. Brzovlak, ki bi neprenehoma vozil, bi prevozil to daljavo šele v 300 letih, in vozni listek (po tarifu pred vojno) drugega razreda na solnce bi stal 12 milijonov prejšnjih avstrijskih kron ali francoskih frankov. Krogla, izstreljena iz topa, bi letela neprestano do solnca približno 10 le,t. Iz te daljave lahko preračunano, kako dolga je pot, po kateri se giba zemlja okoli solnca. Pot je podobna velikanskemu krogu, čigar polu-mer»znaša okroglo 20 miljonov milj ali 140 kilometrov. Zemlja jo preteče, kakor znano, v teku enega leta, ali 365 dneh in nekaj ur. V sekundi preleti toraj 4 milje ali 28 kilometrov. Tako neznansko hitro dirjamo dnimiuian okoli solnca, dasi te hitrosti prav nič ne zapazimo. Take hitrosti ne moremo prav pojmiti in si le težko predstavljati. Se najbolj jasno nam postane to iz nekoliko primer. V sekundi pride dober pešec 1 1-3 metra, brzovlak 16 do 22, orel 32, glas 333, zemlja pn-ibližno 28,000 metrov, luč pa 208.000 kilometrov daleč. To pa je le tako imenovana srednja hitrost, Eliptična oblika poti namreč zelo vpliva na gibanje, ki jc tem hitrejše, čim bolj se zemlja bliža pnsolnju, in pojema, dokler zemlja ne doseže odsolnja. Zato je med zimskim poletnim časom raz- loček &;N}em in tričetrt dneva. Zemeljska os stoji navpično na ravani, ki si jo mislimo potegnjeno skozi ravnik, a ne stoji navpično na ravani zemeljskega tira (druge)), temveč pošev. S tirom tvori kot stopinj, ekliptika z ravnikom pa kot 23V2 stopinje. Oba kroga, ravnik in krog od tečaja do tečaja, presekata ekliptiko v dva dela. Vsak teh delov je drug drugemu na nasprotni strani. Ena polovica ekliptike je toraj severno, druga južno od ravnika. Kot, ki ga tvorita os zemlje in ravan tira, se ne izpreminja, cmveč ostane vedno isti. Zemeljska os je potemtakem edno sama sebi vsporedna. t^o je za razne pojave na ze-nlji velikega pomena. Na poti okrog solnca razlo-ujemo štiri glavne točke. 0-azujemo nekoliko zeipljo na eh točkah. Predvsem je jasno, da je azsvitlena le ona stran zem-je, ki je obrnjena proti soln-u. Krog, ki ga potegnemo koli in okoli zemlje, dela me-o med svetlo in temno polovico zemeljske krogle. Kadar ;re ta krog ravno skozi oba ečaja^sta na vsi zemlji noč in lan enako dolga* To se zgodi ?kom leta dvakrat, spomladi u jeseni. V zvezdoslovju se i--lenuje to stališče enakonočje, orej dne 21. marca spomladansko, dne 23. septembra pa o jesensko enakonočje. Če rehodi zemlja od 21. marca aprej četrti del svojega pota, ride dne 21. junija vjetno o-ratišče ali kres. Severni te-aj zemlje je ves dan obrnjen roti solncu; kraji, ki so od-laljeni od severnega tečaja do yS]/2 stopinje severne širine, o vedno razsvetljeni, solnce e zaide, dan traja tam toraj 4 ur. Ravno nasprotno je na užnem tečaju. Tam ves 'dan' imajo solnca; noč traja toraj J4 ur, da o kakem dnevu sp-)h ni govora. Ravno to se po-avlja, samole na nasprotnih lestih. Kadar stopi zemlja ne 23. decembra v zimsko o-ratišče. Predaleč bi prišel,ko ri gibanju zemlje okoli soln-a. Omenim le, da tudi našo '.emljo, kakor vse premičnice, s a tej poti marsikaj 'ongavi' moti), ^a motenja pa niso notenja naravnega reda, temveč le jasen dokaz, da enoten akon obvlada vso naravo. Izračunali so tudi srednjo-ostost zemlje. Glede gostosti o razvrstili kovine itd. po tevilkah. Zemlja ima številko >7. Ta gostost je nekako sredi ied kamenjem zemeljskega površja in kovinami. Iz tega ledi, da zemlja znotraj ne nore biti orazna ali votla. Veno tudi, koliko zemlja tehta. Mimogrede samo povem, da se nore primeroma prav natanko izračunati, kako težka je '.einlja. Številke so kajpada *orostasne. Vsa prostornina emlje obsega, tako so preračunali okroglo biljon kubičnih dlometrov. Kubičen kilome-er tehta po zanesljivih raču-lih povprečno pet tisoč šest to trilijono kilogramov. Zapi-ati moram to številko tako-,600,000,000,000,000,000 , 000 ;g. Take številke bodo v se-lanjih "bogatih" časih naj->oij znane — Rusom in Nem-•em. Pač ogromna je taka te-'a. Pa so druge premičnice še *cžje. Saturn n. pr. tehta 93, Jupiter 350 in solnce celo 350,000 krat več kakor zemlja. Iz teže solnca pa razvidi-no, da ogromna masa solnca 'aliko drži vso premičnice v loločenili tirih. Zemlja je toraj premic niča, zvezda v vsemiru. Stopimo v luhu v vsemir in opazujmo jo j raznih krajev. Kako bi se nam prikazala? | Kakor se nam zdi, da so druge premičnice okrogle plošče, prav taka bi se zdela tudi zemlja. Videla nam bi se manjša ali večja, manj ali bolj razsvetljena, ako bi jo opazovali manjše ali večje daljave. Zapazili bi na njej One izpre-membe ali faae, katere opazujemo na Merkurju ali na Veneri. Če bi prišli 50,000 milj (350,000 klm) daleč, namreč na luno, bi kazala zemlja nekaj svetlejših peg, to bi bila suha, trda zemlja, in nekaj temhejših, kjer so morja. Na tečajih bi videli bolj svetle prostore, pokrite a ledom in snegom. Mnogo peg bi se tudi izpreminjalo; te izpreinembe bi prihajale od' oblakov v ozračju. Na luni bi se nam kazal zemeljski polumer približno štirikrat večji od, luninega. Kadar bi bila zemlji "polna", to se pravi, kadar bi z lune videli vso razsvetljeno stran, bi nam sijala štirinajstkrat bolj svetlo, kakor nam sveti polna luna. Če bi se odmikali še dalje v vsemir, bi se manjšal tudi zemeljski polumer. V gotovi daljavi bi nam zemlja sijala na nebu, kakor kaka druga zvezda. Ak0 bi jo gledali s prostim očesom, bi jo videli prav tako, kakor vidimo Danico, Jupitra ali Saturna. (Dalje sledi). PREDPISI ZA JUGOSLOVANSKE IZSELJENCEV AMERIKO. Vsi .tisti, ki se žele naseliti v Ameriških Zedin jenih državah, dobijo navadno izjavo — affidavit —od svojih sorodnikov ali prijateljev iz Aiperike. Taka izjava (affidavit), četudi mnogo pomaga pri izdajanju vizuma, vendar nikakor ne jamči,da bo tisti, ki jo ima gotovo dobil vizum. Če so tako jzjavo poslali bližnji sorodniki (mož, oče, sin, brat itd.) bo bolj pomagala prosilcu, kakor če pride taka izjava od daljnih sorodnikov (od strica, nečaka itd.) Velika važnost se polaga tudi na to, kakšnega državljanstva je oseba, ki je poslala omenjeno izjavo, to se pravi, če je postala ameriški državljan, ali je prejela le prvi papir, (izjavo, da namerava postati ameriški državljan) ali sploh ni storila korakov, da postane ameriški državljan. Četudi gre prednost pri dobivanju vizuma po vrsti, kakor so navedena podanstva, vendar to ne pomeni, da tisti, ki se ne vštevajo v prvenstve* ni razred, nikakor ne morejo lobiti vizuma, ampak pomeni, la morajo počakati, dokler sc ne dožene, ali se bo določeno letno število za Jugoslavijo Izpolnilo s potniki iz prvenstvenega razreda. Da bi se tisti, ki mislijo od-ii v Ameriko, obvarovali nepotrebnih stroškov in težav nri dobivanju vizuma, sta a-neriška konzulata v Beogradu in Zagrebu predpisala s-'edeča postopanje: Vsaka oseba, ki želi oditi v Ameriške Zedin jene države tekom izšel in iškega leta, ki se pričenja s 1. julijem 1923. in zaključuje s 30. junijem 1924, se bo morala z najbližnjim a-meriškim konzulatom (v Beogradu ali Zagrebu) dogovoriti iza datum, kdaj da se bo .morala osebno priglasiti v konzulatu, da dobi ameriški vizum. Da ae more točno dognati datum prihoda, je potrebno, da izpolni tisti, kdor 3eli dobiti vizum, priloženi ob--estilni list in da ga po pošti vrne ameriškemu konzulatu, v 'raterega področju živi. Pri zpolnjevanju in vračanju ob-estilnega lista se je treba dr-ati sledečih pravil: 1.) Izpolnjenemu obvestilne-au listu jc treba priložiti in' oslati konzulatu: a). Potni list (passport); b). Eno fotografijo, enako oni na potnem listu; c). Izjave (affidavit) iz Amerike; d). Kazensko spričevalo («bčinsko izpričevalo o vedenju.) Taksa za vizum, deset ameriških dolarjev, se plača še le, kadar je izdan vizum, in zato se ne sme pošiljati nikakršen denar,kadar se vrača obvestil-ni list in priloge. Dovolj poštnih znamk jo .troba priložiti za odgovor in povračilo dokumentov. 2.) Prošnje na konzulat za določilo datuma, kdaj da se pride po vizum, se ne bodo jemale v postopanje, če se pošljejo po advokatu, notarju, parobrodarski družbi ali kakšni drugi osebi, niti se bo določeni datum za prihod naznanjal kakšni drugi osebi, kakor samemu prosilcu. 3.) Datum za prijavo pri konzulatu se ne bo določal nikomur, kdor pride osebno na konzulat. Določanje se bo o-pravljalo edino z dopisovanjem po pošti. Kadar dobi kakšna oseba, ki namerava iti v Zedinjene države,od konzulata obvestilo, la se mora oglasiti za vizum ta in ta dan, mora imeti v nklilj, da se mora osebno oglasiti pri konzulatu tisti dan, ki mu je v obvestilu določen 'a to. IMENA ZVEZNIH DRŽAV. Ako govorite, recimo, o Ca-liforniji ali Nebraski in drugih državah in teritorijih Unije, ste si le kedaj stavili vprašanje, zakaj se dotična država pravzaprav »tako .imenuje in >dkod je dobila svoje ime? Od 18 držav, 1 distrikta, 2 teritorijev in 2 "poseste", ki skupaj tvorijo ozemlje Združenih držav, 27 izmed teh pokrajin nosi imena indijanskega pokol-jenja, ime sedmih je španskega ali latinskega izvira, 17 je po-iemnovanih po starokrajskih krajih ali osebah ali je angleškega izvira. Le ona država, VernuM, ima francosko ime. Morda najbolj poetična imena so ona, ki so Indijanci na-dali tem pokrajinam predno si je belokožec prisvojil Ameriko. Alabama se imenuje tako po indijanskem plemenu, ki je poprej bilo tam naseljeno, in pomenja "Trebim zemljo." Arkansas inosi ime po istoim-nem indijanskem pleiiu. A-rizona je "dežela malo vrelcev." Idho pomenja "svetlo nagorah." Illinois v indijanskem narečju pomenja "reka ljudi." Iowwa nosi ime indijanskega plemena, beseda jK>menja "zaspale glave." Kansas je tudi ime indijanskega plemena. Kentukv pomenja "jutrašnja dežela." Mas-sachusettes pomenja v indijanskem narečju "prostor sredi velikih brd." Ravnotako pesniška so imena Minnesota — "kalna voda,," Mississippi "ribja reka," Dakota — "za-veani prijatelji,'" Tennessee — "skrivijena žlica," Texas — "dežela zavezancev," AVvo-ming — "dežela gora in dolin," Connecticut — "dežela dolge reke." Utah je dežela Utov, indijanskega plemena, ravnotako se Wisconsin in Mi-ssoouri imenujeta po indijan-janskem plemenu, ki je tam stanoval. Ohio pomenja v i-roreški indijanščini "veliki." Oklahoma je "dežela rdeče-kožcev" in Nebraska pomenja "široka reka." Španski raziskovatelji in misijonarji, ki so prvič prodrli v južne države in pokrajine ob Pacifiku, so prekrstili mnogo krajev, ki so jih našli, z latinskimi imeni. Podnebje južne California je,bilo za njih malce pre.v^oee; so imenovali to 'po krajino ^California" — kar pomenja "gorka peč". Vo- da Colorado reke se jim je zdela rdečkasta radi rdečega blata v reki, in so zato krstili to reko "Golorado" — kar pomenja "rdeč." Država je potem dobila ime po reki. Florida je kratica za špansko ime Cvetne Nedelje (PascusFlori-da). Dobila je to ime, iker je španski raiziskovatelj Ponce de Leon prvič stopil tam na kopno na dani Cvetne nedelje 1. 1512. Montana pomenja v španjščini "gorata dežela", Nevada "snežnata," Oregon je "dežela-ljudi z velikimi ušesi," španjski pridevek za Indijance. Filipinski otoki — "Is-las Filipinas" — so tako imenovani v čast španskemu kralju Filipu. Portorico pome-njja dobesedno "bogata lu-ka." o Države, ki so jih Angleži in Francozi poimenovali po starokrajskih krajili in osebah, so: District of Columbia po Krištofu Kolumbu; Delaware po Lord de la War, ki je pri-plul v Delavare Bay 1. 1610; Georgia po angleškem kralju Juriju II.; Louisiana, t. j. Lu-izova dežela, tako imenovana po francoskem kralju Ludovi-ku XIV., North in South Ca-rolina (Karlova dežela) po francoskem kralju Karlu IX, država Washhinigton po prvem predsedniku Združenih držav. Maine nosi svoje ime po francoski provinciji istega imena, ki je bila svoječasno last angleške kraljice Herijete Marije, žene Karla II.; isti kraljici na čast je dobila svoje ime država Maryland (Marijina dežela). New Hainpshine se i-menuje po angleški pokrajini Hanipshire Ln New*Jersey po angleškem otoku Jersey. New Vork se je poprej imenoval New Amsterdam in je bil ho-landska kolonija; ko so jo Angleži osvojili, so ime prekrstili v New Vork na čast vojvodi Vork, kateremu je to kolinijo podeli njegov brat, angleški kralj Kari I. Pennsylvania (Pennovo gozdovje) se imenuje po AVilliam Peuu-u, ki je 1. 1681 dobil od angleškega kralja Karla II. lastnisko pravico do te pokrajine v poravnavo dolga, ki ga je angleška vlada dolgovala Pennovemu Očtetu. Penn ji je nadel ime "Svlva-nia" (gozdna dežela), a kral ji je predložil ime "Penn". Rliodo Island je bilo začetkoma ime le onega o-točja, kjer se iinah a ja mesto Ne\vport, dočim je pokrajina nosila ime "Providence PPlan-tations"; kasneje je ime otoka prešlo na vso državo. Ime je posneto po otoku Rodu (Rho-dos) ob Mali Aziji. Virgini-a, kar pomenja "devičina de-žea," jo bilo poimenovana v čast angleški kraljici Elizabeti, ki so ji dvorjani laskali s pridevkom 4ikraljica-devica.'' Vermont je francosko ime L-iJ pomenja "zelena gora." To ime ji je nadel baje francoski raziskovatelj Samuel de Cliam-plain, ko je zagledal njene zelene gorice iz jezera, ki nosi njegovo ime. Idiana je "dežela Indijancev." ZAHVALA. Povodom nepričakovane smrti in nenadomestljive izgube moje ljubljene žene in skrbne matere šestih otrok, gospe Katarine Lukanič, katero je Vsegamogočni dne 21. julija t. 1. k Sebi v boljše življenje poklical mi je došlo toliko izrazov sožalja, da-mi je bilo nemogoče vsem prijateljem in znancem zato se zahvaliti. Blagopokojna moja žena je bila stara 39 let; spadala jo k društvu sv. Alojzija št. 42 K. S.K.J. kojega sem tudi jaz član. Iskreno se zahvaljujem v-sem, ki so mi prišli v mojih bridkih časih v tolažbo in pomoč: Martin Težaku in njegovi sporogi: Anton Papič-u in njegovi soprogi; John Simoui-ču, njegovi soprogi in družini za darovane krasne vence in vsem ostalim od blizu in daleč za vdeležbo pri pogrebu. Lepa hvala mojemu bratu in njegovi družini, mojemu sestričniku Ludovik Nigolnu, ki so prišli vsi iz Reading, Pa. na pogreb. Dragi moji prijatelji. Nikdar vas ne bom pozabil, ker ste mi v teh časih hude pre-skušnje prihiteli na pomoč in v tolažbo, tako tudi mojim ljubljenim otrokom brez matere. Naj Vam vse to ljubi Bog obilo poplača! Spavaj sladko, ljuba žena, Za trpljenje le rojena. — Sest otrok si vzgojila, Dosti bridkih časov vžila. Do počitka vsi načrti, So prekrižani vsled smrti. Črna zemlja zdaj te krije, Lepše solnce v raju sije: V raju večnem onkraj groba Svidenja nas čaka doba! Nepozabno pokojnico prijx)-roeam v molitev in blag spomin. Svetila ji večna luč! Žalujoči ostali: Peter Lukanič, soprog. . Nick, Mary, Katy, Ana, Ivana, Rozi otroci. Cormvall, Pa.dnc 29. jul. 1923. Žalost in razuzdanost uničita še tako krepko telo. KJE JE? moj brat Louis Zbačnik. Lansko leto je bival na Hib-bing Minn. (Box 362). Za navedbo njegovega seda njena naslova bom vsakemu zelo hvaležen. John Zbačnik, 1208 Bohmen Ave. Pueblo, Colo. Sneg v Kanadi. Calgarv, Alta, Kanada, 31. jul. — V tukajšni okolici jc' danes zapadlo skoro palec debelo snega, ki je pokril letino. Tudi v bližnih mestih Banf, De Winton in Carlstown je zapadel sneg. Toplomer kaže 38 stopinj nad ničlo, le 6 stopinj nad zmrzlino. Ako ne zavlada jasno vreme, ta zima ne bo vničila letine. Vsekakor jc pričakovati, da slaua več ni daleč. Vse društvene tiskovine kakor: pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, pravila i-t.d. se izdelujejo hitro in po zmerni ceni v naši tiskarni. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega v angleški jezik. Kadar torej potrebuje Vaše društvo kaj tiskovin obrnite se do nas. AMERIKANSKI SLOVENEC Irrri sic 1006 N. Chicago St. Prvi »Iot. list ▼ Ameriki; $2 n. l.to Joliet, Ulinoii. OTOK ZAKLADOV Angleilco spisal R. L. Stevenson. Poslovenil J. M, Odtok je trajal precej časa in t nase zaloge morajo biti sed^j izven vode. Prostovoljni naj gredo in prines.o svinjino." (palje sledi.) (Nadaljevanje.) ?zalogo —i angleško zastavo. Zamenjala sta pnške in ! sveto pismo, klopčie debele vr-Trelawnev je mirno in hladno-j vice, pero, črnilo, ladjin zapis-krvno, kakor je bil že od za- nik funte tobaka. V ograji je ZAHVALA. četka moteča, za trenutek obstal, da pogleda puško, ali je vse v redu. V istem času sem opazil, da je Gray neoborožen i 11 dal sem mu svojo sabljo. Vsem je dobro storilo,ko smo ga videli, kako je pljunil v s-voje roke,nagubančil obrvi in zažvigal s sabljo po zraku. Vse r.a njem je pričalo, da je naš novi tovariš vreden našega zaupanja. Štirideset korakov dalje smo prišli do roba gozda in zagledali pred seboj ostrog. Do ograje smo dospeli nekako sredi južne strani, in skoro ob istem času se je s krikom prikazalo sedem upornikov, z Jo-bom Andersonom na čelu. Osupnjeni so se ustavili, in predno so se zopčt zavedli, sva izza ograje ostroga ustrelili ne samo jaz in sodnik, temveč .tudi Hunter in Jovce. Ti štirje streli so se glasili kot raztresena salva, vendar so storili svojo dolžnost: eden izmed sovražnikov je padel, ostali pa so se brez odlašanja obrnili in planili v gozd. Potem ko smo zopet nabasali. smo si šli ogledat padlega sovražnika. Bil je popolnoma mrtev, ustreljen skozi srce. Začeli smo se veseliti svojega uspeha, ko je naenkrat počil v goV.du samokres; kroglja je žvižgala čisto blizu mojih ušes in ubogi Toni Redruth se je ope.tekel in zgrudil na tla. Obadava, jaz in sodnik sva Povodom mojega 54. rojstne- ga dneva so mi dne 22. julija našel precej dolg osekan bo-)na mojem domil priredili moji rovec in ga sHunterjovo po- 'sor(>dniki> prijatelji in znanci močjo postavil pokonci v vo.;takpzvano <*Surprise Party». galu, kjer so se debla križala y tQ gvrho s0 me zvabiu in tvoril* kot. Nato je sple-| ]dne vwlkaj m fanae b ____1 __a ffncil ntfA * . zal na streho, privezal zastavo ter jo potegnil kvišku. Zdelo se je, da ga je to zelo potolažilo. Stopil je zopet v kočo in začel pregledovati s-voje zaloge* kakor da bi ne bilo ničesar drugega opraviti. •Vendar pa je kljub temu pazil ua Toma, in kakor hitro je bilo končano, se je z drugo zastavo približal truplu ter jo razprostrl preko njega. "Nikar si ne vzemite preveč k srcu", je rekel in stresel sodniku roko. "Njemu se godi dobro; ni se treba bati za mornarja, ki je bil usreljen v službi kapitana in gospodarja. Morebiti to ni prav, vendar je bilo neizogibno." Nato me je potegnil na stran. 41 ^ imale ze ta žili umirajočega v koči na tla. k°nmal1° cinika tantje!" si»„i in„«V 1 n drugem strelu so bolj Stal je kakor trojanski junal v ladji na hodniku; izvršil jo vsako povelje tiho, dobrovolj-no in dobro; bil je najstarejši v celi družbi, za kakih dvajset let pred nami, in sedaj je mo- merili in kroglja je padla med ograjo, vrgla je oblak peska v zrak, vendar ni naredila nobe-j ne druge škode. "Kapitan", je dejal sodnik, ral ta nesrečni, stari dobri slu- j s ladJe Sfk ne more videti koča. žabnik umreti. | Torej mora biti zastava, na Sodnik se je zgrudil poleg | katfro merijo. Ali ne bi bilo njega na kolena, poljuboval pametno, da jo snamemo? njegovo roko in jokal kakor otrok. "Ali moram odtod, doktor?" je vprašal. "Toni, dragi moj Tom", je Zastave sneti?" je zavpil kapitan. "Ne, gospod, jaz ne! Tn kakor hitro je spregovo-rik smo mu vsi pritrdili. Kajti s tem nismo samo pokazali rekel, "sedaj odhajaš domov. | kr(Vpke monarske vol je,temveč "Kad bi, da l)i jim zamogel -'V, ])i,;ti v tem tn^i dobra poli še eno zadati s puško", je od- vrnil. "Tom", je rekel sodnik, " povej mi, ali mi odpuščaš, ali ne?" • "Kakšno vprašanje je to, sodnik!" jo odgovoril umirajoči. "Amen, zgoditi se je moralo •tako." Po kratkem molku je dejal, da bi imel rad, ako bi kdo molil. "Tako je pri nas navada", je opravičevaje pristavil. In kmalu potem je izdihnil, ne da bi še kaj spregovoril. Med tem je kapitan, ki je bil, kakor sem opazil, nenavadno nabasan okoli prsi in žepov, izvlekel na svitlo celo tika, ko smo pokazali svojim sovražnikom, da jih zaničujemo z njihovim streljanjem vred. Cel večerjo pokali. Kroglja za k rog] j o je letela ali preko nas ali je padla prezgodaj, ali pa zarila pesek v ograji; oni so morali tako visoko streljati, da je padla kroglja kakor mrtva in se zarila v mehki pesek. Ni se bilo treba bati, da bi odskočila, i»i če tudi je ena prikukala skozi streho in iz-iginila v tla, smo se kmalu privadili tej gri in .se nismo bolj menili zanje kot za kriket. "Eno dobro stran pa ima vse to", je opomnik kapitan, da je namreč gozd pred nami j skoro gotovo brez sovražnikov nabirat; vrnivši se domov sem bil pa v resnici presenečen,kc: jc bilo že vse za gostijo pr J pravijeno. Imeli smo se v domačem krogu piav imenitno, da tega dneva ne bom z lepa pozabil. Prav lepo zahvalo izrekam za vdeležbo in čestitke in darila sorodnikom in znancem kakor: družinam: John Cankar, Josip Kolenc, Frank Horvat, Jlrank Russ st,, Frank Russ ml., Frank Kočevar, Louis Gornik, Frank Bambič, Josip Horvat, Louis Brulc, Peter Musich, Mike Kolenc, Mrs. Marv Papež, Mike Papež ml., Frank Požes in Anton Glavan. Hvala tudi fantom in dekjitom za darovane mi rože. Hvala tudi znanemu mojstru na harmoniko g. Ferd. Troppe (Feronki) ki nam je na tej slavnosti tako izborilo igral in nas zabaval. Navedenega i-gralca vsem prav toplo priporočam za igranje pri sličnih in drugih prilikah. Še ekrat, lepa Vam hvala za to prireditev. Živeli vsi skupaj! S pozdravom. Hvaležni Vam Anton Kocjančič, 711 Summit St. Joliet, 111. (Advertis.) NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjam žalostne vest vsem sorodnikom in znancem, da je dne 22. julija ob 5. uri zjutraj po 14 dnevni bolezni umrl naš ljubljeni sin Ferdinand F. Smith v starosti 15 let, 1 mesec in 18 dni; vzrok njcgOve smrti je.bilo zastrupljen je krvi. Pokojnik je spadal k Mladinskem oddelku dr. sv. Cir. in Met. št.„45 K.S.K.J. Temo potoni so iskreno zahvaljujem vsem onim, ki so ga obiskali ko je ležal na mrtvaškem odru. Prav lepo >se zahvaljujem darovalcem vencev, kakor tudi Mladinskemu oddelku gorioznačenega društva, ker so ga spremili iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče. Zahvalo izrekam Easthe-lenski godbi, ki ga je kot svojega člana spremila do groba. Še enkrat se zahvaljujemo vsem onim, ki so nam pomagali na kakoršenkoli način in nam izkazali sočutje v naših žalostnih dneh. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: John in Frances Smith, starši. John J., Frank L., Edvard A., Charles J. bratje. Mary Smith, Frances, o-mož Rigler, sestri. East Helena, Mont. 30. julija 1923. PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1- odprto PiSite meni da Vam naredim pravilne in dobre proSnje. C« oseba ne pride povrnem denar. Ne odlašajte da ne bo kvota coPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. i SIFKARTE za najhitreje, najsigurnejše in največje parobrode vseh prekmorskih črt. S DENAR POŠILJAM V STARI KRAJ po najnižjih dnevnih kurzih s posredovanjem najsigurnej-iih denarnih zavodov, ZAVARUJEM pre,ti ognju in drugim nezgodam. Izdelujem pooblastila in izvršujem razua druga odvetniška in notarska dela. Pojasnila in nasvete brezplačno. Naslov: William B. Laurich, 1900 Wr. 22. Plače. Chieago, J11. Telefcm Canal 5777 IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in štiri-vrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške ali kranjske in pa tudi ch-romatične z 12 basi ter kovče-ke za harmonike. ALOIS SKULJ, Epsilon Pl., Brooklyn, N.Y. 323 ČLANEK XXIV. Zračite bolniško sobo. Obilo svežega zraka v dobro zračeni sobi ali na poro«, kamor se poleti lahko postavi postelja, j le del bistveno potrebnega postopanja v vsaki bolezni. Pozimi mora bitii bolniška soba zmerno gorka (60 do 68 Fahr.) preko dneva, ko je otrok prebujen, a se jo ponavadi lahko j drži mrzlejšo tekom noči, ko otrok ppi. Otroka, ki je bil izurjen v primernih zdravstvenih običajiih in ki je vajen, da se skrbi za njjegovo toaleto, se veliko lažje zdravi v slučaju in bolezni. Koristno je tudi naučiti otroka. da pokaže svoje jejzik in grlo in da se pirsti preiskati, j Otroka se ne sme nikdar strašiti s ptetnj^m; kazni. Udobnost in sreča dlPteta ali malega Otroka pripomoreta dosti k skrajšanju okrevanja od bolezni, n vzdržati je treba strogo disciplino glede oskrbe ter izvedenja zdravnikov predpisov. N'ačin, kako se postopa z c t-roci. dela največjo razliko glede tega, kaj je mogoče storiti zanj. Vsak o-t:ok se zaveda razliko med mirnim, iz.trjenim ravnanjem ter bučnim iii nerodnim ravnanjem ter se hitro odzove nežnim, umerjenim metodam. Dajte svojemu otroku vedno najboljšo hrano. Če ne morete dojiti svojega otroka, ne eksperimentirajte z različnimi živili, pač pa ga prehranjujte pravilno — dajte mu hrano, ki je napravila več močnih in robustnih žensk in možkih kot vsa druga pripravljena živila skupaj, — Dajte svojemu detetu Bordenovo Eagle Brand Mleko, živilo, ki gradi močne noge ter zdrava telesa. Sprejeli so ga ter ga predpisujejo zdravniki radi visoke kakovosti ter enakomerne sestave. Milijoni in milijoni deteti so zrasli v močne dečke in deklice potem kombinacije dobre oskrbe njih mater ter hrane, ki jo nudi Bordenovo Eagle Mleko. ^ Otrok, ki leta prosto naokrog potrebuje iste skrbne pozornosti kot dete v naročju, če se hoče razviti do polne starosti in moči. Tekom vojne so našli, da so bili med petimi možkimi v Angliji trije nesposobni za shužbo. Pri eksperimentih v šolah, ki so se vršili leta 1918. je bilo le 18 odstotkov otrok, v prvovovrstnem stanju. Slaba prehrana, ki se je pričela v dobi pred šolo, je bila vzrok. Sla telesno stanjenje pa je v glavnem posledica slabe ali pa nezadostne hrane. Če dodaste vsaki dan Bordenovo Eagle Mleko k dijeti svojega otroka, ste lahko prepričani, da bo dobilo vse bistvene živilske elemente, ki so potrebni, da se zavaruje njegovo zdravje. Mali otrok bi moral dobivati po dve veliki žlici Eagle Mleko v treh četrtinah čaše mrzle vode. Dajte mu ga s hrano predpoldne ali popoldne. Starejši otroci ga pogosto bolj ljubijo v zvezi z gingeralom. sadnimi šoki, stepenim jajcem in dišavami. Prečitajte te članke vsaki teden pazljivo ter jih prihranite za bodočo uporabo. Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite Severa's Balzol (prej 7.nun kot Življenskl lia.liu.in) Priporočen za neprebavljanje, zastarela zaprtja in oslabelosti. Cena 50 in 85 centov. Vprašajte sanj v lekarnah. w. f. severa co. cedar rapids, iowa S&stave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter član* K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S! Hamlin Ave. Chicago, DI. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenj. obeinsivu v Jolietu iu »kolici naznanjava, da sva odprla novo trgovino z grrocerijn, ter z vsem, v to vrsto spadajo čim blagom. Prodajava bla-^o po najnižjih cenah. Po-trezTta^oriia. Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik Gor. Hickory A Marble St- Telefon 4555 Joliet, 111. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, kater.* priporoča Mgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZABAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. Pristni starokrajski ribežni za repo z dvema nožema-------$1.1C Suho grozdje in drugo. Muškatel, zelo sladko gro- baksa 50 funtovv-----—»5.75 Malo črno grško grozdje, baksa 50 funtov ........ 7.75 Brinjeve jagode, vreča 132 funtov ................ • 7.00 Fige v krancelnih, baksa 110 funtov ------------------$8.80 Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Express vračunjen. MATH. P E Z D I R Box 772, City Hali, Sta. New York, N. Y. SVOJI K SVOJIM! Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri. JGHM GERM. Slovenski trgovec. 817 East C. St Pueblo, Colo. Anton Zbašnik Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodni je) S} oriporiea rojakom v vseli' otarskih poslih. Registriranj pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pri- j tlite osebno. PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu se toplo; priporočam za popravila raznih muzikalnih inštrumentov,! bodisi že na pihala, ali strune; sploh vse, od orglic do največ ! jih cerkvenih orgel j. Delo garantirano. Mihael Gregorič, 505 Elm St. Calumet, Mich. Tivoli Studio Edini poljsko-slovenski fotografiičen atelje v Jolietu, IU. JOS. SITKOSKI, lastnik 635 E. Jefferson St Joliet, IIL TELEFON 5617 Najbolj moderni "studio" v mestu. Slike jemljemo vsak čas čez dan in tudi zvečer. Izdelujemo posamezne slike družinske slike, poročne itd. Povečujemo razne slike vseh kombinacij. V zalogi imamo tudi lepe cl:virje. ANCMORt " AH pridejo vaši rojaki v Ameriko. Konzul Z. D. sedaj prejema prošnje za potne liste in vizume za letošnjo kvoto. CUNARDOVA plovba je najhitrejša na svetu. Potniki za Cunard ne čakajo na parnik. ker Cunard oddaja vsakih par dni. Cunard Line je odredila vse potrebno v Jugoslaviji, da pomaga potnikom, jim prihrani stroške ia gredo direktno na parnik. Ta potsrežba je brezplačna. Za nadaljna pojasnila vprašajte priagentu. CUNARD, LINE I' 140 N. Dearborn " Chicago, IIL Established 1857 pri pošiljanju denarja v L/jjT stAro domovino . El^p I si boste vedno nekaj prihranili, ee najprvo vprašate v naši banki za cene. Ta posel je naša posebna st-roka da vam lahko nudimo najnižje >tmmm cene, ker smo v zvezi z velikimi denarnimi zavodi v Evropi, tako tudi v Jugoslaviji. Na ta način si pri pošiljanju denarja svojcem v domovino, vedno lahko nekaj prihranite. oglasite se pri nas še danes. vprašajte za cene in zadovoljni boste. Premoženje te banke znaša $12,000,000.00 mš a®