Pofltnina o bi Sam t gotovini Leto LXI V Ljubljani, v nedeljo 2. julija 1933. Štev. 147 a Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi tti.6/111 SLOVENEC Telefoni nredniitvas dnevna služba 2090 — note« 2996, 2994 in 2050 Izhaja wsk dan zjutraj, rasen ponedeljka in dneva po prazniku Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.341! za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Duuaj 24.79' Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Roke proč od naše države! Francoski zunanji minister Paul-Boncour je tmatral, da dolguje evropskemu javnemu mnenju nekaj potrebnih pojasnil o svoja zunanji politiki, ki ni želu povsod neomejenega priznanja in je ponekod, da ne izključimo zaveznic Francije v srednja in vzhodni Evropi, izzvala tudi vznemirjenje. V svojem dolgem ekspozeju, ki ga je imel pred zunanjepolitičnim odborom francoskega parlamenta, je Paul-Boncour res s pogumno roko skušal dvigniti za-stor, za katerim se že nekaj mesecev v absolutna tajnosti pripravljajo dogodki izredne važnosti, ki zadevajo življenjsko živčevje vseh držav v srednji Evropi. Le tu in tam prodre v javnost kakšen glas izza zastora. Pakt štirih velesil je bil taksen pomemben odmev in njemu je sledil sedaj drugi, ki naglašn pojem Po-donavja. Oba izhajata iz istega vira — po načrtu nove ureditve Podonavja se pretaka ista kri, spočeta od istega očeta, negovana od iste matere. Francoski zunanji minister je hotel opravičiti sodelovanje Francije pri porajanju loh novih načrtov in je zaključil svoja sicer jasna a ne vemo zakaj še vedno tnko nepopolna izvajanja o problemu Podonavja s sledečimi besedami: »Pakt štirih je bil sklenjen z namenom, da se ustali mir in da se vrne srednji Evropi blagostanje z blagohotnim sodelovanjem Italije. Srednjo Evropa pa se mora v gospodarskem pogledu preurediti, organizirati na novo, kar bo mogoče še le, ko se bosta sporazumeli Italija in Francija, ker, še le potem se bo lahko nnislilo na pogodbeno ureditev odnošajev Male zveze z Italijo«. Osnovna črta zunanje politike sedanjega francoskega zunanjega ministra je torej, da se najpreje sporazumeta Francija in Italija, da se bo moglo potem pristopiti k splošni spravi med Italijo in državami Male zveze. Francija je prevzela težavno vlogo posredovateljice in skuša doprinesti tudi žrtve, da bi se njena in italijanska politika v Podonavju izravnali in tako odstranili nevarno križišče mednarodnopolitič-nih interesov in še bolj nevarno izhodišče nečednih diplomatičnili intrig, ki zastrupljajo politično in gospodarsko podnebje v podonavskih državah. To je lepa naloga in mi smo gotovo med prvimi, ki Franciji častitajo k pogumu, ki ga ,;e pokazala, ko je načela ta trnjev problem. Nikdo bolj kakor mi ne želi uspeha francoski inicijativi. Vendar pa si ne moremo niti ne smemo odreči pravice, ker gre v prvi vrsti /.a življenjske interese naše države, da s kritičnim, četudi s prijateljskim pogledom zasledujemo pota. po katerih hodi francoski zunanji minister in sredstva, katerih se pri zasledoval'ju svojega vzvišenega cilja poslužuje. Ko pogledamo v srednjo Evropo, kaj vidimo? Najpreje zvezo treh držav, ki jih je rodilo neznosno trpljenje svetovne vojne, ki so živa, poosebljena sankcija proti stoletnemu rob-stvu in ki vpijejo po miru, da bi v miru in delu organizirale boljšo bodočnost za srečnejše rodove, ki prihajajo. Tri države, ki so tudi odločene, da s krvjo slehernega svojih državljanov garantirajo, da se niti en državljan in niti ena ped zemlje ne bosta izgubila! Poleg njih najdemo še dve drugi državi, enako narodno samozavestni in ponosni. Avstrijo in Madjarsko, a ki živita v prepričanju, da jima zgodovina dolguje neka zadoščenja. Avstrija brani svojo neodvisnost proti objestnemu pangermanizmu, Madjarska proti trustu Male zveze na eni, proti zamisli združitve Avstrije in Nemčije na drug istrani. Zato ni čuda, če sta obe državi šli iskat pomočj v obrambni sistem, v osrčju katerega se nahaja — Italija. Tu so bili spočeti načrti o gospodarski združitvi Avstrije in Madjarske, od tukaj izvirajo načrti o restavraciji Habsburžanov, na katero je Mus-solini še raztreseno mislil pred dvema letoma in ki se je sedaj s pomočjo Pnul-Boncourja, zgostila v glavi italijanskega diktatorja v čisto konkreten načrt, ki leži na mizah diplomatov. Ta načrt ugaja vsem, Italiji, Avstriji in Madjar-fikii. Avstriji, ker bi bila za vedno rešena vse-nemške pošasti, Madjarski, ker bi se izvila objemu Male zveze in smela obdržati z oddaljeno Nemčijo koristne stike, Italiji, ker bi se zagrizla v srce srednje Evrope, obdržala med seboj in Nemčijo prijateljski »Pufferstaat«, in slednjič zalila to našo. Jugoslavijo, ki bi j0 z vsemi žilami svojega srca rada zadušila in izbrisala iz evropskega zemljevida. Toda, kako se je takšen načrt skombiniral v Rimu in poslan v Pariz po nmn Jugoslovanom neprijaznem francoskem poslaniku v Riiniu Henri de Jouvenelu, mogel dopasti francoskemu zunanjemu ministru Paul-Boncourju, to je za nas nerazumljiva tajnost. In ravno tega v svojem ekspozeju ni povedal. Pota torej, ki jih hodi Panl-Boncour, niso naša pota in mi mu po teh stezah ne smemo - lediti. Ali si morebiti gotovi krogi v Franciji pod vtisom nekega histeričnega strahu pred podivjano Hitlerjevo Nemčijo domišljujejo, da bi avstro-madjarska skupina, ki bi nastala pod patronažo Mtissolinija in z blagoslovom Francije, predstavljala zares nepremagljivo oviro proti prodiranju Nemčije proti vzhodu? Ali so zares toliko naivni, da bi taka skupina mogla bitj protinemška. ko leži vendar na dlani — kar Mussolini ve in kar bi Pnul-Boncour moral tudi vedeti, ker zgodovina je še sveža — da bi ta skupina potrebovala ravno nemške podpore v svojem boju proti slovanstvu na severu in na jugu? Brutalnost; nemškega imperijalizma bi se pridružila še razkrojevalna sila, ki bi delovala na znotraj v državah Male zveze. Sredstva, ki se jih francoski zunanji minister prj zasledovanju miru in blagostanja v srednji Evropi poslužuje, izzivajo našo obsodbo, ki je sicer dobrohotna, a energična in ne dovoljuje nobenih kompromisov! Podonavje, to smo mi. ali vsaj tudi m' Ureditev Podonavja je naše. nI i vsaj (udi naše vprašanje, V kaosu načrtov, ki so glede Podonavja nastali in ki se kolportirajo po Evropi, je najnovejši, ki mu je kumoval Paul-Boncour, Strah pred Slovani Načrt neodvisne Ukrajine strašilo v rokah Mussolinija zunanje politike Vodilna smernica nemško italijanske Pariz, 1. jul. U. Tukajšnji »Temps« priobčuje zelo zanimiv dopis svojega rimskega dopisnika o najnovejših poteh italijanske diplomacije predvsem z ozirom na sovjetsko Rusijo. Dopisnik hoče pokazati na enotno iogično linijo, ki jo zasleduje italijanska diplomacija v vseh svojih prizadevanjih zadnjih časov, ki so privedla do pakta štirih velesil, do načrta o združitvi Avstrije in Madjarske in do okrepitve prijateljskih odnošajev do Rusije. »Italijanska diplomacija se je v svoji veliki aktivnosti, s katero se loteva domala vsakega evropskega problema, spravila tudi na vprašanje, o katerem se je mislilo, da je že zdavnaj pokopano, namreč nad Ukrajino. Akoravno to vprašanje ni aktualno, vendar se trdovratno pojavlja v zvezi z ostalimi mednarodnopolitičnimi dogodki zadnjih časov.« »Temps« opisuje v naslednjem, kako je hitler-jevski zastopnik za zunanjo politiko Rosenberg šele novembra lanskega leta na kongresu Volte v Rimu razlagal cilje Hitlerjeve zunanje politike, med katerimi se nahaja tudi načrt o neodvisni ukrajinski državi. Rosenberg je izjavil, da »leži ključ za pomiritev Evrope v upostavitvi neodvisne ukrajinske države«. Odkar je Hitler zavladal v Nemčiji, je Rosenberg nadaljeval svojo propagando v tem smislu, češ, samo tedaj, če bo Rusija izgubila na rudah in na žitu bogato Ukrajino, bo boljševizem sam od sebe izdihnil. Kakšno je bilo stališče Italije, ki se je v drugih vprašanjih tako odločno postavila na stran Hitler- jeve politike? Za Mussolinija je bila nemška teza velikanska skušnjava. Z neodvisno Ukrajino izgubijo slovanske države, »ki so trn v peti italijanski zunanji politiki«, najmočnejšega zaveznika. Moskva in Belgrad, tako piše »Temps«, bi bila za vedno odrezana in nevarnost, da se panslovansko gibanje pojavi v vsej svoji elementarni sili na Jadranu, bi za vedno izginila. Neodvisna Ukrajina bi lahko bila tudi trajna garancija za sodelovanje Italije in Nemčije, ker bi se težišče nemške ekspanzije, ki sili sedaj proti jugu, preneslo na vzhodna ozemlja. Sprva je Mussolini, čisto zatopljen v svoje podonavske načrte in preganjan od ideje, da je treba slovanske države, posebno pa Jugoslavijo, na vsak način oslabiti, vgriznil v Rosenbergove načrte. Začele so izhajati celo nekatere revije, ki so pisale za neodvisno ukrajinsko državo. Na trgu so se pojavile brošure o Neodvisni Ukrajini in nekateri listi so začeli objavljati serije člankov, ki so zagovarjali politiko neodvisne Ukrajine kot predpogoj za italijansko nadvlado v Podonavju in na Balkanu. Toda naenkrat, tako piše »Tempsov« dopisnik, se je pojavila protistruja, vse tozadevne brošure so izginile, časopisje je prenehalo s članki in revije so se ustavile. Odkod ta preobrat? Ali se je italijanska vlada preplašila, da ne bi izgubila prijateljstva sovjetov, ki ji je toliko potrebno, ali se je zbala, da Rusija ne prenese svojih simpatij na Francijo, ali se je zbala, da ne bi Rusija šla iskat zaveznikov med države Male zveze, torej ravno med one slovanske države, ki jih Italija tako mrzi? Nihče ne ve vzroka. Res je samo, da je Mussolini odločno zavrnil ponovni načrt Hitlerjeve vlade, da naj se oficielno postavi vprašanje Ukrajine pred evropske države. Mussolini je energično pokazal, da mu je naenkrat mnogo ležeče na tem, da (e na nobeni točki z Rusijo ne križa. V tukajšnjih političnih krogih so mnenja, da je prvotni načrt neodvisne Ukrajine stopil v ozadje iz čisto taktičnih razlogov. Italija ga ima zaprtega v svoji mizi, da ob priliki z njim zagrozi, ako bi to bilo potrebno. Z njim lahko grozi Poljski, ki bi ji bilo skrajno neprijetno, ako bi naenkrat dobila revolucionarni pokret za svojim hrbtom. Z njim lahko zagrozi Franciji, ki je pripravljena doprinesti velike žrtve, da ohrani udarno moč svoje zaveznice Poljske, z njim vedno lahko grozi slovanskim državam, Mali zvezi, ki bi na ta način prišla popolnoma v objem italijansko-ncmškega območja. Toda zaenkrat, tako trdijo tukaj večerni listi, kakor »La Libertč«, je načrt o neodvisni Ukrajini romal v arhiv, ker ima Italija več interesa na tem, da ohrani prijateljstvo s sovjetsko Rusijo ter prepreči preozko zbližanje z državami Male zveze. Ako bi se ji pa načrt o reorganizaciji Podonavja posrečil, piše Jacques de Bainville, potem ni nobenega dvoma o tem, da bi se obe, Italija in Nemčija odločili, da načneta tudi ukrajinsko vprašanje in si porazdelita srednjo in vzhodno Evropo ▼ svoja interesna območja. Italija hi rada vladata srednji v ^aier' na' Jugoslavija rte imela Lil/rUpi nobene besede Rim, 1. julija ž. »Giornale d'Ita!ia« registrira članek Pertinaxn, ki ga je objavi! »Echo de Pariš« in v katerem Pertinax proučuje možnosti za rešitev srednje-evropskega problema in izključuje, da bi ' ila Italija sposobna, da da Avstriji in Madjarski ono podporo, ki jo ti dve državi zahtevata in potrebujeta, da paralizirata vpliv Nemčije, ki je v obeli državiih zelo močan. Pertinax 6matra, da bi bila edina rešitev tega vprašanja v ustvaritvi bloka netili podonavskih držav, v katerega bi vstopile Avstrija, Madjarska, Češkoslovaška, Jugoslavija in Romunija. Ker taka grupacija Italiji ni po volji če ne bi tudi ona smela vstopiti v ta blok z željo, da v njein dominira (čemur pa se odločno upira Mala zveza), bi bilo po mnenju Pertinaxa potrebno.'da se v interesu miru prijateljske zveze, ki jih vzdržuje Francija z državami Male antante, razširijo tako, da bi se zvezne pogodbe, ki jih je sklenila Francija z vsako posamezno državo Male zveze, razširile tudi na Italijo. Pogodba, ki bi jo sklenile vse tri interesirane strani, bi bila po mnenju Per-tinaxa ključ za mir v Podonavju. »Giornale d'ltalia«, ki je glasilo italijanskega zunanjega ministra, komentira Periina-xov članek in pravi, da so ta priporočila Francije precej čudna in da posebno pada v oči okolnost, da baš »Echo de Pariš«, katerega pro-tiitalijanske tendence so znane V6enm svetu, naenkrat zagovarja spora.zum med Francijo, Italijo in državami Male zveze, katerim je do ijrt p^jzfiu iesinficiraj usta Z ODOIOM. ? ODOL jsvezi - b in oživi. ih sedaj ta pariški list vedno dajal protiitnlijanske naloge. Nadalje piše »Giornale dTtaliac »V te sporazume in zveze bi bila vključena tudi jiiii^slavija. To bi pomenilo, da je ožiyel Nin-: <• /progruvn. »Echo de Pariš« morda pozablja, da Jugoslaviji' nadaljuje sovražno kain.i>anjo proti ftaliji in da neprestano kaže agresivne težnje napram njej. (!) Ali naj torej verjamemo, da je po tem jugoslovanskem stališču nastopil naenkrat ugoden čas. da se govori o zvezi z Ttalijo? Italija zna izbirati svoje prijatelje po preizkušnjah in pri tem ne pozablja, da je bil s »prijateljstvom«, ki ga pokazuje Jugoslavija napram njej, »Echo de Pariš« veDcmocratie«, ki izhaja t Lvonu, je objavil Herriot člnek. v katerem se naj-ostrejše izraža proti avstrijsko-madjarski zvozi, čeprav hi bila ta zveza čisto gospodarskega značaja. Herriot ohžlujc, da se je šlo mimo smernic, ki so bile utrjene na konferenci v Stresi in ki so sc do sedaj vedno pokazale kot dobre. Sumljivo mešelarfente 0. Jouvenela Pariz. t. julija ž. Pertin«x piše v Fclio de Pariš«, da francoski poslanik v Rimu de Joil-venel trenutno vodi pogajanja z Mussolinijoin o novem razorožitvonem načrtu, ki naj hi se izvršil v dveh etapah. Listom podrobnosti tega načrta menda še niso znane, ali pa jih menda zaenkrat še nočejo objaviti. Dunajska vremenska napoved: Sprememba dosedanjega slabega vremena. Najbrže zboljšanje. Zagrebška v rem. napoved: Precci stalno, lahko oblačno in zmerno toplo Londonski kompromisi Začasna stabilizacija valut? London, 1. julija, ž. Na snočnjem sestanku zastopnikov evropskega bloka držav, ki imajo stabilizirane valute, in predsta "likov Velike Britani-ie in Amerike, se je dosege, načelen sporazum o začasni stabilizaciji valut. Sporazum se je dosegel na podlagi kompromisne formule. Kakor trdijo, se po tem kompromisu britanska vlada obveže, da bo podpirala enotno vzdrževanje tečajev valut in da bo sodelovala z državami, ki imajo stabilizirane alutc. Nadalje se je obvezala, da bo stabilizirala .udi funt pod pogojem, če bo istočasno Amerika stabilizirala dolar. Na kompromis so pristali predstavniki italijanske, Švicarske, francoske, belgijske, lolandske, angleške in ameriške delegacije, kakor aidi Rooseveltov zaupnik prof. Mo!cy, ki se je udeležil tega sestanka. Tekst kompromisne formu-'c je bil poslan v odobritev predsedniku Roosevel-.•u. Njegovega odgovora pričakujejo vsak trenutek. Po zadnjih vesteh iz Washingtona je Roose-vclt sprejel na svoji jahti časnikarje in jim izjavil, la nima prav nič proti predlogu emisijskih bank, da se izvrši začasna stabilizacija dolarja. V ostalem so za rešitev tega vprašanja po mnenju predsednika Roosevelta merodajne federalne rezervne banke in ne vlada. Iz te izjave sc vidi, da Roose- velt pušča svobodne roke ameriškim emisijskim bankam, da začasno regulirajo tečaj dolarja ter da tako omogočijo valutno premirje. Seveda si je pri tem Roosevelt rezerviral, da zadnjo besedo o stabilizaciji dolurja izreče le vlada in kongres. Tudi ta kompromis bo padel v vodo! \Vashinglon, 1. julija. Ig. Na oficijelnih mestih izražajo ostro nasprotstvo proti stabilizaciji dolarja. Dočim smatra državni urad, da jo dolar zadosti devaloriziran in da bi bilo potrebno stabilizirati ga na sedanji višini, so pa Rooseveltovi po-svetovalci povsem nasprotnega mnenja in hočejo še nadalje ostati na sedanji labilni pariteti. Soglasje obstoja le v mnenju, da je treba omejiti borzne špekulacije. ltooseveltovi posvetovalci delajo že na načrtu »spremenljive* stabilizacije dolarja. Rooseveltovo stališče je sledeče: 1. Podlaga za stabilizacijo dolarja se ne da še določili, 2. učvrstitev dolarskih deviz trenutno ni znželjena, 3. umetno reguliranje paritete ne sme ovirati normalno padjočo tendenco dolarja. Nova prijateljska zveza: Francija, Turčija, Rusija Razpust centrumovih organizacij na Pruskem' Malnz, 1. julija. AA. Da prepreči manifestacije ogorčenega ljudstva je policija aretirala 20 oseb, češ da »o separatisti. Odvedli so jih v koncentracijsko taborišče v Osthovenu. Berlin, 1. julija. Policija je zaprla vse pruske centrumaške klube in razpustila vsa ona katoliika društva, ki so po njenem mnenju zasledovala vse politične cilje. — Policija je zaplenila razne listine in zasegla premoženje razpuščenih društev. Druga katoliška društva, ki se pečajo zgolj z verskimi in kulturnimi zadevami ter z dobrodelnostjo, io ostala nedotaknjena. Gutstadt, 1. julija, ž. Danes je policija aretirala dva funkcijonarja centruma in sicer srednješolskega profesorja GUnapsla in veroučitelja Lavva. Dunaj, 1. julija. AA. Dunajsko časopisje tolmači razpust nemškega centra kot pomembno zgodovinsko dejstvo. »Wiener Tagblatt« smatra, da si katoliška cerkev ne bo dala vzeti svoje socijalne ustanove in da bo v skladu s svojim dosedanjim zadržanjem odbila vsako poseganje države v ta njena področja. Če pa bo šel nacijonalni socijali-zem preko tega, ne bodo utrdili mednarodnega položaja Nemčije. Pari«, 1. julija. AA. Vsi francoski listi ugotavljajo, da včerajšnji sestanek med francoskim zunanjim ministrom in Tevfik-Ruždi-bejein ni bil samo navaden akt vljudnosti, temveč da ta sestanek pomeni dejansko obnovo tesnih prijateljskih od-nošajev med Turčijo in Francijo, kar bo velikega pomena za obe državi. >l>etit Parisient komentira ta sestanek In med drugim nravi: »Francoako-sovjetski pakt so v začetku zelo kritikovali- Zdaj je pa nepričakovano obrodil sad: Tur&ija, ki je ozko zvezana s svojetsko Rusijo, je ____ sledila primeru svojega soseda in je pristala na I da pa da bo potem ukinila prepoved uvoza sovjet politiko zbliianja s Francijo in vobče zbližanja z skega blaga v Anglijo. Dalje sta se po pisanju na Tudi Anglija in Rusija zope$ prijateljici Pariz. 1. jul. AA. Pariška izdaja »Daily Maila« prinaša današnji pariški izdaji vest, da se jc britanski premier MacDonald v načelu sporazumel s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvi-novim, da bo sovjetska vlada pomilostila obsojena inženjerja Thorntona in MacDonalda, britanska vla- zapadnimi državami, če so to vpošteva, potem nam ' postane jasno, kako velikega mednarodnega pomena je sedanje bivanje turškega zunanjega ministra • Tevtik-Kuždi-beja v francoski prestolnici.« vedenca lista gg. MacDonald in Litvinov sporazumela" tudi glede tega, da se bodo pozneje brit-sko-sovjet.ski razgovori za sklenitev nove trgovinske pogodbe med obema državama nadaljevali. Dottluss trdno vztraja Dunaj, 1. julija, ž. Na snočnji seji ministrskega sveta je bilo sprejetih več važnih naredb. Ena izmed naredb določa, da se bodo iz onih organizacij, iz katerih se sedaj jemljejo možje za pobožno policijo, formirali postovoljni obrambni zbori, Iti bodo služili kot rezerva za državno ekseku-tivo. Druga naredba določa, da morajo časopisi objaviti vsako uradno poročilo, ki ni daljše od 5000 besed, če to zahteva državni kancler. Dunaj, 1. julija. AA. Tu so se razširili glasovi, da pripravljajo avstrijski hitlerjevci ustanovitev nove stranke, v kateri bi združili vse člane prepovedane nacionalno-socialistične stranke. Nova stranka bi se imenovala avstrijska nacionalno-de-lavska stranka. V uradnih krogih izjavljajo, da jo vlada trdno odločena preprečiti vsako prcgrupacijo naoionalnih-sooialistov v kakršnikoli obliki. Obnova političnega življenja Socialistična siranka se ustanovi Sarajevo, 1. julija ž. Snoči" je bil v sarajev-jkem delavskem domu sestanek, na katerem se je razpravljalo u ustanovitvi jugoslovanske socialistične stranke. Sestanek je sklical Jovo Jakšič, tajnik delavske zbornice s tovariši. Na sestanku je Jakšič tolmačil potrebo obnovitve jugoslovanske socialistične stranke in naglašal, Potovanje g. bana Marušiča Laško, 1. julija. Ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič nadaljuje potovanje po severnem delu naše banovine. Iz Pekla pri Polčanah je ban nadaljeval vožnjo v Šmarje. Pri sprejemu so ob besedah, ki jih je ban izrekel v čast kralju, vsi J navzoči priredili Nj. Vel. kralju živahne in navdušene ovacije. Ban je nato sprejel razne deputacije in korporacije, zastopnike duhovščine in oblastev in druge. Nato je odpotoval čez Celje v Laško, kjer je bil sprejet med pokanjem možnarjev in pritrkavanjem zvonov. Bili so zastopani uradi, vse Vorporacije, društva in čč. duhovščina. Povsod so župani razložili banu želje in potrebe ljudstva. V Laškem so posebno opozarjali na bedni položaj rudarjev v naših revirjih. G. ban je obljubil pomoč in poudarjal, da bomo dosegli boljšo bodočnost lamo z vzajemnim delom, pri katerem moramo po-:abiti svoje prejšnje razprtije. Tudi v Laškem je množica ob tej priliki dala izraza svoji globoki udanosti in neomajni zvestobi kralju in Jugoslaviji, ki jo bo slovenski narod čuval in branil kot svojo najvišjo svetinjo. Prve občinske volitve v moravski banovini Belgrad, 1. julija. AA. Danes je ban moravske banovine na podlagi čl. 30 zakona o občinah in po pooblastilu notranjega ministra izdal odlok, da se bodo vršile redne volitve občinskih odbornikov v moravski banovini v nedeljo 6. avgusta. O tem so obveščeni vsi sreski načelniki v moravski banovini, da bodo takoj pozvali vse občinske uprave, naj pripravijo vse potrebno za volitve. Pozdrav čsl. častnikov Jugoslaviji Belgrad, 1. jul. AA. Češkoslovaški častniki, so te dni potovali po naši državi, so ob odhodu iz Jugoslavije poslali naši javnosti tole brzojavko: Bled. — člani uprave zveze češkoslovaških častnikov pozdravljajo ob odhodu ;z Jugoslav:je ves jugoslovanski narod, odnašajoč s seboj nepozabni vtis, ki so ga dobili v tej krasni državi slavnih prednikov in velikih junakov. Češkoslovaški častniki bodo zmerom s svojimi jugoslovanskimi brati v dobrem in zlem pripravljeni žrtvovati gvo-e življenje za svobodo obeh držav. Živel kralj Aleksander! Živela velika Jugoslavija! Likvidacija spora v zadevi naših letalcev Belgrad. 1. julija ž. Spor zaradi treh naših .. .jI, ki so se spustila na bolgan' je sedaj ugodno likvidiran. Po da je po vlif sedaj obstoječem zakonu doVo^jfeno ustanavljanje strank, če ne temeljijo na plemenskem, verskem ali pokrajinskem programu. Socialisti niso bili nikdar plemenska, verska ali pokrajinska stranka, temveč jugoslovanska, caradi česar ji danes zakon tudi ne prepoveduje obnovitve. letal, ki so se spustila ua bolgarskem področju, sedaj ugodno likvidiran. Po pogajanjih, ki se vodila v Sofiji, se je bolgarska vlada odločila. da izpusti naše letnice na svobodo. Davi so letalci že odpotovali proti Belgradu. kamor pridejo nocoj. Letala, ki so jih bolgarske oblasti demontirale in odpravile v Sofijo, se bodo vrnila Baši drŽavi in i^odo demontira >"* r«_f«iSJia v lielcrnd odnosno v Moetar. ^ Konferenca radi letošnjega izvoza žita Belgrad, 1. jul. 1. V kabinetu kmetijskega ministrstva je danes bila od 10 dopoldne do 13 popoldne konferenca zastopnikov zadružništva, raznih kmetijskih društev, nekaterih trgovinskih zbornic, izvoznikov, mlinarjev, borz, delegatov trgovinskega in finančnega ministrstva ter Narodne banke, ki se je bavila z vprašanjem naše letošnje žetve. Povod za to konferenco je dal nalog, ki ga je izdal ministrski svet finančnemu, kmetijskemu in trgovinskemu ministrstvu, da predložijo načrte glede proučitve letošnje žetve. Današnja konferenca je imela namen, da kmetijski minister zasliši vse fnteresente in da izve za njihova tozadevna mnenja in želje, da bi potem lahko formuliral svoje stališče v pogledu letošnjega izvoza naše žetve. Na konferenci so govorili tudi zastopniki trgovine in mlinarstva, ki so sc izrekli za popolnoma svobodno trgovino z žitom, kjer naj država intervenira samo glede določitve cene žitu. Zastopniki zadružništva in kmetijskih društev pa co zahtevali, da naj država priskoči kmetn na pomoč tako, da cene žitu ne bodo padle izpod produkcijskih stroškov. Na konferenci se je tudi opazilo, da so nekateri člani ravnateljstva Prizada in zastopniki trgovcev popolnoma zapustili tvojo orientacijo in zahtevali, da se ves izvoz letošnjega žita prepuarti nekemu sindikatu, v katerem so v glavnem zastopani judi, za katerimi zopet stojijo nekatere inozemske tvrdke. Tako so n. pr. zahtevali, da se na žitarske devize daje prim Narodne banke z 20% zvišanjem (skupaj 48 in pol odst.). Preferencijaili naj se istotako dajejo izvoznikom, železniške tarife pa naj se določijo tako, da iz nobenega kraja do rečnega pristanišča prevoz žita ne bo znašal nad tisoč dinarjev. Postavili so sc tudi na princip, da se za meterski stot žita franko rečno pristanišče plača 120 Din, V slučaju pa, da bi kakor prejšnji dve leti cene pšenici izredno padle na inozemskih tržiščih, pa ti zastopniki zahtevajo, da diferenco pokrije Prizad. Potemtakem se postavlja princip: Če sc bo dalo pri izvozu kaj zaslužiti, tedaj gre zaslužek v njihove žepe, če bi pa bilo treba kriti diference, tedaj naj nosi stroške Prizad... Pogodba s CSR Praga, 1. jul. tg. V praškem zunanjem ministrstvu so se danes končala pogajanja z jugoslovanskim poslanikom v vprašanju uvoza svinj in svinjskega mesa. Prišlo je do tozadevne pogodbe, ki bo v prihodnjih dneh podpisann. Jugoslavija bo imela začasno pravico, uvažati 4000 špeharjev in 25 vagonov svinjskega mesa in svinjske inasti v češkoslovaško. Italijanski prekooceanski polet Orbetcllo, 1. jul. tg. Ker so meteorološke postaje naznanile lepo vreme v Alpah, je danes dopoldne ob 5.40 dal letalski minister Balbo povelje za start k prekooceanskeinu poletu italijanskega letalskega brodovja. Eskadra letal sestoji iz 25 avi-jonov in rezervnega stroja. Prvi je zletel Balbo sam. Prva etapa znaša 1500 km. Eskadra je preletela po programu ob 7 Genovo, ob 8 Milan, ob 8.20 je eskadra preletela v višini 3500 m Alpe. Deset minut kasneje je bila v Graubtindnu, ob 9.23 je preletela eskadra Basel, ob 10.15 pa so jo videli nad Karlsruhe. Amsterdam, 1. jul. tg. Balbova letalska eskadra je prispela ob 12.56 amsterdamskega časa v Amsterdam. V čast italijanskim gostom jim je šla nasproti skupina 25 inozemskih letal. Italijanska eskadra je pristala v letalskem pristanišču Schel-lingwont pri Amsterdamu, ki ga tvori jezero, katero dobiva svojo vodo iz Zuiderskega jezera. Na letališču so bili navzočni zastopniki diplomatskega zbora, na čelu italijanski poslanik, dalje znani letalski konstrukter Fokker, amsterdamski župan, predsednik policije, poveljnik nizozemske vojske in druge odlične osebnosti. Navzoči so zagledali italijansko letalsko eskadro 5 minut pred 1. V petih minutah so letala pristala. Toda pri tem je prišlo do velike nesreče. Eno izmed letal se je spustilo pregloboko v vodo in se prevrnilo; motor se je zapičil v blato, tank in krila so se zlomila. Trije od moštva so se rešili s plavanjem, najbrže je četrti ostal pod razvalinami. Pri-staniščne oblasti so odposlale takoj na kraj nesreče potapljača. Ministra Ralba je odpeljal motorni čoln na kopno. To je prva etapa prekooceanskega poleta. Iz Amsterdama se bo ekspedicija podala čez Anglijo, Irsko in Islandsko proti obali Labradorja, odkoder odpluje v Chicngo. Eskadra ne more še nadaljevati po?' Amsterdam, 1. jul. tg. V čast Balbovi eskadrl je prispelo iz notranjosti Nizozemske v Amsterdam 60 letal. Eskadra zaradi nesreče italijanskega letala ne more nadaljevati pota. Dognalo se je, da je bil ubit mehanik, štirje pa težje ranjeni. 18. letalo e.skadre Je letelo pri pristanku v preostri krivulji ter se prevrnilo tako, da je prišla kabina pod vodo. Nemški katoliški shod Dunaj, 1. julija, tg. Po vesteh katoliških listov je sv. oče sklenil poslati na nemški katoliški shod decembra meseca na Dunaju svojega odposlanca. Carnera izzvan Pariz, 1. julija. AA. Iz Barcelone poročajo, da je španski baskovski boksač težke kategorije Pao-lino Uczudun izjavil zastopnikom športnih listov, da bo, če zmaga nad prvakom Velike Britanije Corkindalom, izzval novega svetovnega prvaka težke kategorije Primo Carnero. Match med Paoli-nom in Corkindalom se bo vršil drevi v Barceloni. Paolino upa, da bo zmagal k. n. Specialist za ugrabljanje otrok Pariz, 1. julija. AA. Iz čikaga poročajo, da je razbojnik Leo Ternor, ki so ga včeraj prijeli v či. kagu in o katerem mislijo, da jn morilec Lindbor-ghovega sinčka, na glasu specialista za n grabi jan je otrok in za napade na poštne vlake. Terner je tndi prvi, ki se je pri svojih razbojništvih jol posluževati tudi letal. Za ureditev trgovinskih odnošaev med Jugoslavijo in Madjarsho Belgrad, 1. julija, ž. V Belgrad je prispel ravnatelj niadjarskega eksportnega društva dr. Lajos Redeir, da se pogaja za ureditev trgovinskih odnosov med našo državo in Madjareko. Dr. Reder je stopil v zvezo z zastopniki zavoda za pospešitev trgovine in s predstavniki Narodne banke. Na konferencah, ki so ee do sedaj vodile, se je delalo v glavnem na to, da so odstranijo vse zapreke, ki so na poti pravilnemu razvoju mednarodne trgovine med obema sosednima državama. Uredba o obrtnih sodiščih Belgrad, 1. jul. AA. V ministrstvu za trgovino in industrijo dokončujejo uredbo o ureditvi in postopku posebnih razsodišč, ki so določena po novem obrtnem zakonu. Razsojale bodo spore med delodajalci, nameščenci in pomožnim osebjem. Ustanovili bodo pri splošnih prvostopnih upravnih oblastvih po potrebi. Pojasnilo glede avtorskega prava Belgrad, 1. julija. AA. Glede na nekii sporni silicij med upravo neke šole in zastopnikom avtosldh pravic, je podal svet strokovnjakov za avtorsko pravo pri pristojnem ministrstvu tole načeluo mnenje: Načelno ima zastopnik avtorskih pravic pravico dovoliti ali ne dovoliti na podlagi svojih pooblastil predvajanje kakšnega dela, ki ga zastopa in ld je po zakonu zaščiteno. Nima pa pravico te svoje pravice zlorabljati in ravnati proti dobrini običajem, da bi s tem koga .šikaniral, zlasti ne v primerih, kadar gro za javne ustanove, kakršne so na primer šole. Z izdajo začasnega potrdila ki ga da zastopnik avtorskih pravic šoli, izda obenem tudi dovoljenje za izvajanje koncerta, ki je bil napovedan. Tega dovoljenja ne more zastopnik iz nobenega razloga zaradi morebitnih še ne poravnanih terjatev naknadno preklicati, ker bi se s tem napravila vsa dovoljenja za izvajanje zaščitenih del iluzorna in bi se tako mogla vsaka prireditev, tudi če je že dovoljena, proglasiti za neupravičeno in po zakonu kazniva. Drobne vesti Belgrad, 1. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. krn-lja in na predlog finančnega ministra so odlikovanji z redom jugoslovanske krone 2. stopnje generalni ravnatelj francoskega državnega monopola Ester Leon Blondo, z redom jugoslovanske krone 3. stopnje Andre Abram Blos, generalni inšpektor francoskega državnega monopola, in Albert Do-dier, generalni inšpektor francoskega državnega monopola. Vsi so oproščeni taks. Belgrad, 1. julija. AA. Vsi zainteresiranci se opozarjajo, da so v resoru finančnega ministrstva zasedena vsa mesta, ld so bila določena v proračunu za leto 1933/34. Zaito ne bo moči sprejeti nobene novo moči in se prošnje za sprejem v službo ne bodo sprejemale. ★ London, 1. juHja. AA. >Daily Maflt poroča, da so od včeraj angleške metropolitanske železnice, tramvaji in avtobusi pod enotnim vodstvom in nadzorstvom. Ta osrednji urad se imenuje >Lon-don Paasengers Transport Board«. Urad je bil ustanovljen, da izloči škodljivo konkurenco med posa. meznimi prometnimi vrstami. Mejdco, 1. julija. AA. španski poslanik je izjavil, da mu ni popolnoma nič znanega o us >di prekooceanskih letalcev Barberana in Collarja. Advokatska komora in Penzijski fond Advokatske ha notarske komore v Ljubljani sporočata turno vest, da je danes nenadoma umrl njun dolgoletni odbornik odnosno predsednik, zbornični pravdnik, gospod dr. Mahso ir c odvetnik v Ljubljani Neumornemu delavcu za stanovske in narodne koristi ohranimo časten spomin. V Ljubljani, dne 1. julija 1933. Advokatska komora v LJubljani. Penzijski fond Advokatske in notarske komore. m Vlf!HY-FTAT aUREl I GRANDE GRILLE- HOPBTAL- CELESTINS- JETRA ŽELODEC IN CREVA LEDVICE Kraljeva družina v Sloveniji Ljubljani, 1. julij«. Včera) popoldne j« prišlo v Lesce vse dvorsko osebje ter se je z avtomobili odpeljalo na Bled. Davi ob 7.13 pa je prišel v Ljubljano dvorni vlak, s katerim se je pripeljala Nj. Vel, kraljica Marija « kraljeviči, prestolonaslednikom Petrom in princema Tomislavom m Andrejem. Na glavnem kolodvoru 60 sprejeli in pozdravili kraljevo družino divizijonar Cukavac, pomočnik bana dr. Pirkmajer, železniški ravnatelj Cugmus, policijski upravnik Kerševan in postajni načelnik Ludvik. Dvorni vlak je stal na glavnem kolodvoru le nekaj minut, nato pa je odvozil na Gorenjsko ter je prišel ob 9 v Lesce, kjer je pozdravil kraljevo družino okrajni glavar iz Radovljice. Pri sprejemu je bilo mnogo ljudstva, ki je naglo zvedelo za prihod ter je kraljevo družino prav toplo pozdravljalo. Kraljica se je s kraljeviči takoj vsedla na avtomobil ter se odpeljala v grad Suvobor na Bled. Kraljeva družina je bila dosedaj na morju ter so kraljeviči že prav lepo ogoreli. Kraljevi družini želimo v Sloveniji kar najbolj prijetno bivanie. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda (K prazniku slovanskih blagovestnikov) Pred 80 leti je škof Slomšek ustanovil Bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki naj z molitvijo in z deli krščanske ljubezni pospešuje cerkveno zedi-njenje, predvsem cerkveno zedinjenje Slovanov. Skromna Slomškova bratovščina te je razširila daleč preko slovenskih mej. Največ uspehov je dosegla na Češkem in Moravskem. Po SlomSkovi smrti se je med Čehi in Moravani še uspešneje širila nego med Slovenci. Zato so Čehi organizacijo Slomškove bratovščine nekoliko izpopolnili in ji dali novo Ime Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. V tej prenovljeni obliki se je ACM razširilo tudi med Slovenci in Hrvati. ACM z molitvijo in z deti krščanske ljubezni pospešuje cerkveno zedinjenje, a obenem deluje tudi za napredek in poglobitev verikega življenja med katoliškimi Slovani. Katoliški Slovmi bodo namreč samo potem zmožni za uspešno delovanje na tem polju, če bodo vzhodnim kristjanom svetili z zgledom svetega življenja in s požrtvovalno kr-ičansko ljubeznijo. Kakor češko, tako se tudi slovensko ACM živo zanima tudi za našo diasporo, za naše -az-kropljene katoličane. To vprašanje je za Slovence posebno važno in pereče. Že ta zadeva mora dajati močno pobudo, da naj se ACM med Slovenci še bolj razširi in še globlje zasidra. ACM ima še mnogo drugih važnih podjetij, ki se bodo mogla vzdrževati in razcvetati samo potem, če se bo ACM razširilo po vsej Sloveniji, doseglo vsako slovensko vas in vse krščanske družine. Slovensko ACM izdaja mesečnik »Kraljestvo božje«. Razen tega je izdalo več drugih važnih publikacij, ki deloma v izvirniku, deloma pa v prevodih širijo ciril-metodijsko idejo ne samo med Slovenci, ampak tudi daleč v inozemstvu. Praznik sv. Cirila in Metoda, dne 5. julija, ie glavni praznik ACM. Ta dan, v nedeljo pred 5 iu-lijem in naslednjo nedeljo naj se poživlja vnema za idejo ciril-metodijsko in za ACM. SOletnica cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani Letos 1. julija je minilo 50 led. odkar je bila posvečena prva in do sedaj edina cerkev presv. Srca Jezusovega v Sloveniji, cerkev gg. misijonarjev v Ljubljani. Kmalu poteim, ko so prišli prvi misijonarji v Ljubljano, se je pokazala potreba, da si sezidajo lastno cerkev. Duša vsega podjetja je bila tedanja prednica usmiljenk Leopoldina Hoppe. Superiorju lazaiistov, g. Kukoviču in njej so se stavile ogromne zapreke; vendar je požrtvovalno delo vse premagalo in škof Pogačar je dovolil zidanje. Načrt za cerkev v gotskem slogu je napravil nadinženir Wagner. Vso akcijo je krepko podpiral kanonik Zamejic. Temeljni kamen je bil položen 10. maja 1881. Certkev je bila dograjena 1. 1883 in 1. julija istega leta posvečena Srcu Jezusovemu. Veliki oltar, lepo barvana gotska okna in Icrižev pot je bil izvršen v Miinchenu, zvonove pa je vlila domača tvrdka Samassa. L. 1884 90 bile postavljene v cerkev tudi orgle, ki pa so se morale 1. 1894 umakniti drugim boljšim. * Tako je nastala pred 50 leti ta značilna, lična ljubljanska gotska cerkev, ki že od daleč vzbuja h svojim šiljastiim zvonikom in s svojo zunanjostjo iz rdeče opeke pozornost vseh, Oci prihajajo v Ljubljano; še bolj pa vabi naše dobro ljudstvo k sebi Sroe Jezusovo, ki že 50 let kraljuje v tej cerikvi in vsem, ki ga obiskujejo, siplje svoj blagoslov. Škoi dr o Rozman med Gorenjci Pretekli teden je delil prevzvišen i zakrament sv. birme v bližnji okolici Radovljice: v ponedeljek na Breznici, v torek v Begunjah, v sredo se je mudil na Brezjah, v četrtek pa je birmoval v Radovljici. Narod je svojega nadpastirja povsod navdušeno in z velikimi slovestnostmi sprejemal. Narodne .noše, gasilski kroji in množice odraslih in mladine so bile zbrane povsod na krajih sprejema; fantje v narodnih nošah so pa na konjih in kolesih hodili prevzviišememu naproti in ga po birmovanju spremljali do kraja, kjer so ga tovariši sosednje župnije sprejeli v svojo sredo. J e ž i c a , 1. julija. V zadnjih letih so se začeli po gospodarsko naprednejših krajih Slovenije dvigati prvi domovi kmetijskih strojnih zadrug, o katerih smo na praznik prinesli nekaj zanimivih statističnih podatkov. Kmetijske strojne zadruge pomenjajo ogromen napredek v našem kmetijskem gospodarstvu. Brez-dvomno pa jih še čaka velik razmah. Danes spadajo med razmeroma najaktivnejše v slovenski zadružni organizaciji. Potrebno pa je, da se tej panogi našega ljudskega zadružništva posveti še več pozornosti, zlasti naj bi jim posvetili več zanimanja naši tehniki in naši narodni gospodarji, ki so izšli iz kmetskih domov. Naša tehnična fakulteta kakor tudi srednja tehnična šola imata v tem oziru svojo nalogo. Predvsem pa bi radi podžgali naše kmetske fante, ki se podajajo na študij. Dobro bi bilo, da bi tudi »Akademski poklici« v svoji prihodnji izdaji opozorili naše abiturijente na to plat študija. Potrebno je preštudirati naše kmetijsko gospodarstvo. Naša zemlja je v primeri z ono na jugu države vse drugače skopa; zato je treba dobrine, ki jih mora ona nuditi, z racionalnim gospodarstvom dvigniti do najvišje mere. V tem oziru pa je ravno uporaba kmetijskih strojev najplodonosnejše sredstvo. Proučiti je treba zlasti rentabilnost posameznih strojev v kmetijskem gospodarstvu. V tem pogledu je treba zbrati statistiko, ki bi jo bile v lastnem interesu dolžne voditi vse strojne zadruge. Dalje je treba izdelati praktične načrte za obratne in poslovne prostore teh zadrug. Vse, kar imamo danes na tem polju, je izklju&no delo nespecia-listov. Nadalje je treba misliti na posebno izobrazbo strojnikov za kmetijske strojne zadruge. Dalje je treba dosedanji zavarovalni način obratnega osebja docela prilagoditi našim kmetijskim gospodarskim razmeram in ne analogno industrij- Pri tvrdk Iružba z o. z. LJUBLJANA VII dobite vedno le pravi naravni M A LI NO VEC oranžado in citronado MARMELADO: marelično. češpljevo, melange Vsaka župnija je skušala kaj poseibnega pripravili prevzvišenemu; talto so ga na Breznici presenetili s tem, da so mu pozdravna čuvstva izrazili v pesniški obliki, Begunje z izredno lepimi in številnimi slavoloki, Radovljica s proslavo v Ljudskem domu na praznik popoldne. V Begunjah je škof podelil zakrament sv. birme tudi trem kaznjenkam v kaznilnici, ena je bila šele 14 let stara. Iz Radovljice se je prevzvišeni odpeljal v Ljubljano, v ostalih župnijah desnega dela radovljiške dekanije bo birmoval prihodnji teden. Vsaka gospodinja mu ostane zvesta! Po pravici I Lepo Čisto — dolgo dobro ohranjeno perilo: vse veselje, ki ga ima gospodinja s svojim dragocenim perilom, izvira iz Schichtov ega terpentinovega mila. f ega terpentinovega mila. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem so Vam ni bati ponarejenih miL ..ampak poprej za namakanje: „ Ženska ^TERPENTINOVO MILO hvala! S.T.D.5-3S ^-__ __ PRILJUE ILJENI JUGOSLOV 'ANSKl IZ DE tLEK! skim obratom. Tozadevne postavke v proračunih teh zadrug nikakor niso v pravem razmerju z drugimi proračunskimi postavkami. Važna je nadalje sistematična nabava strojev in njih poprava. Kar se tiče nabave, je treba nujno misliti na to, da se čimprej osvobodimo tujega trga. Misliti je treba tudi na tehnično in organizatorično izpopolnitev organizacije kmetijskih strojnih ?adrug. Itd. Lahko bi se navedlo še marsikaj, toda to je le par misli, ki so nastale ob praktičnem delu pri kmetijski strojni zadrugi, in za objavo katerih je ravno današnji praznik ježenske strojne zadruge primerna prilika. Vse, ki se zanimajo za stvar, pozivamo, da pridejo danes popoldne na Ježico in da tu od blizu pogledajo delo ene teh zadrug. IGNACIJ NAROBE. TAPF.TNIK. GOSPOSVETSKA CESTA STEV. 16 (PRI LEVUl Dr. Bohuš Vybiral Na petkovem zborovanju jugoslovansko-češko-slovaških lig v Ljubljani je bil odlikovan z visokim redom sv. Save 111. razreda odlični češki kulturni delavec dr. Bohuš V y b i r a 1 , ravnatelj študijske knjižnice v Olomucu. Njegovo ime je znano pri nas jako dobro, saj spada nedvomno med najdelavnejše propagatorje medsebojnega slovensko-češkega spoznavanja in vzajemnosti, kar jih imamo danes med svojimi severnimi brati. Obišče nas skoraj vsako leto in se mudi tu po več tednov. Obiskal je skoraj vse naše večje kraje, prehodil velik del naših planin in se pri tem seznanil do dobra z našim slovenskim narodom. našo slovensko zemljo, našim jezikom in našimi razmerami, zaradi česar nikakor ni goli kom-pilator in pobiralec časopisnih vesti, temveč res globok poznavalec in motrilec vsega našega javnega, zlasti kulturnega življenja ter zato tudi samostojen tvorec češko-slovenske vzajemnosti. Njegovo delo gre v dveh smereh. Noben drug slovanski narod, ne izvzemši Hrvatov in Srbov, nima tako obsežnega in izčrpnega poznanja naše slovenske duhovne kulture, zlasti književnosti, kakor ravno bratje Čehi in to v prvi vrsti po Vybiralovi zaslugi. On je bil tisti, ki je začel prvi smotreno seznanjati Čehe s Cankarjem, Meškom, Kraigherjem in drugimi vrhovi naše moderne. Predvsem po Vy-biralovi zaslugi imajo prevedenega danes Čehi na svoj jezik skoraj vsega Cankarja. Iskreno hvaležni moramo biti Slovenci Vybiralu pa še zlasti zato, da se ni zadovol]il le s fragmentarnim prikazovanjem naših slovenskih vrednot Čehom, temveč da je skušal podati tudi celotno sliko našega naroda in njegovih prizadevanj prav na vseh poljih s tem, da je iz lastne iniciative že leta 1924 prevedel na češko tudi znano Erjavčevo monografijo »Slovenci«, ki jo je g. Erjavec nalašč za Čehe še temeljito predelal in dopolnil, tako da imajo danes Čehi po obliki razkošno (češka izdaja je tiskana na umetniškem papirju in bogato ilustrirana), po vsebini pa res vsestransko in objektivno delo o našem narodu. To so tudi sami glasno priznali, saj so vzbudili Erjavčevi »Slovenci« med Čehi izredno pozornost in priznanje. Druga plat Vybiralovega delovanja je publicistična. Ni ga pojava na naši javni njivi, o katerem ne bi Vybiral takoj, izčrpno in res objektivno> informiral tudi češke javnosti potom domačih revij in časnikov. Je odličen sotrudnik tudi nekaterih katoliških listov in pridno poroča na pr. tudi o vseh važnejših izdanjih naše »Jugoslovanske knjigarne«, a kdo bi naštel vsa nešteta informativna predavanja, k ijih je ime! kot eden vodilnih članov ČJL zlasti po Moravski o našem narodu. Vsako leto se vrne v svojo domovino s kopico novih slik in vtisov, ki jih potem vporablja v svojih skioptičnih predavanjih, za katere žrtvuje sam največ. Glede na vse to: iskreno in od srca pozdravljen, dragi prijatelj, na naših tleh! Strela zažiga Metlika, 30. .junija. Na Radovici sloji mala kapelica sv. Janeza in Pavla. Zob časa jo je grdo objedel, pa ne le kapelice. ampak tudi kipa teh dveh svetnikov — zavetnikov zoper hudo uro. Zalo so letos Radovci omenjeno kapelico prenovili. Kakor običajno na god teh dveh svetnikov 26. junija se je vršila tudi letos prošnja procesija od farne cerkve do te kapelice. Ljudstva je bilo izredno mnogo. In kako ,n a j bi drugače bilo. Saj kmet nima drugega zavetja kot pri Bogu in njegovih svetnikih. Huda ura mu lahko vzame vse, dobra letina mu da dosti kruha. Vse to pa vodijo zgoraj. Prav ta dan popoldne ob dveh se je pri podila nevihta z bliskotn in gromom. Komaj par korakov od kapelice je vdarila strela in zažgala prazno Gričanovo zidanico, kateri je pogorelo ostrešje. Trta cvete Metlika. 30. junija. Pozno tc je domislila lega. Pa še ne ve prav, kako bi začela. Nič orav enakomerno ne razvija cvetja, kalkor se to godi v dobrem letu. Tudi se-; daj se vreme še kar ni prav ustalilo. Zadnji teden • smo imeli par dni brez dežja, kar je rešilo mnogo ! krme: a toplote, kakršna bi morala biti n Petrovem. solnce še kar ni prineslo. In to ravno Irta najbolj čuti. Težko, da bi mogln slediti temu. kar se sedaj kaže. dobra vinska letina. Mizerija zagorskih rudarjev Zagorje, 1. julija. Bratovska skladnica v Zagorju je začela izplačevati podpore reduciranim rudarjem. Samcem in oženjenim brez otrok po 50 Din. oženjenim s številnimi družinami pa po 100 Din. Ta teden delajo v revirju Zagorje samo 3 dni. Torej v teh štirinajstih dneh le 5 delovnih dni. etni jubile- .\a svojem vinogradneni posestvu v Goričaitu je obhajal 21. junija 70 letnico svojega rojstva g. Alojzij Miki, veleposestnik iz Velike Nedelje. G. jubilant je daleč naokoli znan po svoji darež-ljivosti in gostoljubnosti. Njegova hiša je bila desetletja zbirališče imenitnih gostov, ki mu ob tej priliki čestitajo z željo, da si pri krepkem zdravju ohrani še mnogo let tisto vedrost življenja, ki ga spremlja že od mladosti. Gospodinjska šola v Martjanišču Sprejem gojenk v kmelijsko-gospodinjsko šolo v Marijanišču v Ljubljani. S 1. novembrom 1933 se prične dvaintrideseti tečaj kmetijsko-gospodinjske šole, ki bo trajal 10 mesecev. Sprejete gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih sester iz reda sv. FrančiSka. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani. Teoretični del pouka obsega verouk, vzgojeslovje, računstvo, laijigovodstvo in kmetijsko gospodarstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, živinorejo in živinozdrav-stvo, zdravoslovje, poljedelstvo in kmetijsko kemijo. Gojemke se praktično vežbajo v kuhanju, ročneim in strojnem šivanju, krojnem risanju, pranju, likanju, v mlekarstvu in sirarstvu, v vrtnarstvu itd. Vadijo se tudi v ravnanju z bolniki in bolno živino. Popolna oskrbnina znaša mesečno 500 Din. Del oskrbniine lahko poravnajo starši tudi v živilih. Man j imovit im gojenltam bo zavod mesečni no po možnosti znižal. Vsaka gojenka naj vzame s seboj v tečaj obleko, perilo, obutev, potrebno za delavnik in praznik. Nadalje perilo za |K>steljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače. 4 servijete. ki so lahko tudi iz domačega platna. Dekleta, ki hočejo vsiopiti v gospodinjsko šolo, morajo: I. dovršiti 10. leto; 2. predložiti zadnje šolsko izpričevalo: 3. predložili zdravniško izpričevalo; 4. navesti, kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 0. zavezati se, da bodo t a-tainčno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opre-mlieiii\ tnfttnrvpn^nn pisnne, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo na vodstvo gos pod in j-»kr >o|p Marijanišča v Ljubljani vsaj do 30. a»Rii-sla 1083. — Vodstvo Marijanišča v Ljubljani. Ljubljanske vesti t Prekmurski bratje v Ljubljani Ljubljana, 1. julija. Danes je dospelo v Ljubljano večje število I rckmurcev, da pokažejo svoje starodavne lepe običaje \ Ljubljani in da se okrepijo narodne krvne in kulturne vezi slovenskega rodu v slogi in ljubezni do skupne domovine Jugoslavije. Četo samih kmečkih mož, fantov in desklet so pozdravili na kolodvoru zastopniki slovenskega javnega življenja. V imenu mestne občine je prekmurske brate pozdravil g. občinski svetnik Čotar, v imenu Zveze bojevnikov pa njen poslevodoCi podpredsednik g. Marinko, ki je izvajal sledeče globoko zajete misli: »Dragi bratje Prekmurci! Dovolite mi, da Vas ob Vašem prihodu v prestolnico Slovenije v imenu Zveze bojevnikov najprisrčneje pozdravim. V Vas pozdravljam vestne in budne čuvarje skrajnih severovzhodnih meja slovenskega ozemlja, zveste branitelje starodavnih slovenskih šeg in običajev, stražarje slovenskega jezika v vsej njegovi preprostosti in prvobitnosti. Ta vaš prekmurski narod, to ljudstvo kmetov in delavcev je tisoč let pogumno in vztrajno kljubovalo gospodarskemu in narodnemu nasilju nemških mogotcev in madjarekih niagnatov, pa se ni utopilo v razna rodova 1 nem arpadskem morju. Zakaj kri. slovanska kri, ki se pretaka v Vaših žilah, je bila v Vas močnejša. nego trda tuja pest na Vaših tilnikih. S to vašo vztrajnostjo, s tem vašim odporom in pogumom ste se uvrstili v naše vrste, v vrste bojevnikov, borce vseh, onih, ki se danes bijemo za boljše, pravičnejše in poštenejše življenje narodov in posameznikov na vseh frontah sveta. Dragi Prekmurci. dobrodošli!« Temu krepkemu in jiomenljivemu nagovoru je navzoče občinstvo prisrčno pritrjevalo. Mariborske vesti: Grozna smrt v plamenih V vrsti letošnjih požarnih katastrof je gotovo ena najhujših iz Zgornjega Boča, ki je bila na Petrovo dopoldne. Ni zahtevala le materijelnih žrtev, temveč tudi dvoje človeških življenj, ki sta izdihnili včeraj zjutraj v mariborski bolnišnici, ker je bila zaradi strašnih opeklin vsaka pomoč brezuspešna. Požar je nastal pri posestniku Kolarju v Zg. Boču pri Poljčanah okoli 9 dopoldne. Po bliskovito je zajel hišo' in tik hiše stoječ hlev, da so si domačini rešili le golo življenje. Niti živine nigo mogli oteti iz hleva ter je našlo smrt v plamenih par konj, par volov, 2 teleti, 6 svinj, zraven pa vse žito, seno in orodje ter vsa hišna oprema. Strahovito je uboga živina mukala in divjala pri gorečih jaslih, dokler se ni zadušila v plamenih in dimu. Posestnik, ki je šale lani dal znižati zavarovalnino na 46.000 Din, je skoraj uničen, ker ]e škoda neprimerno večja. Žal je gašenje zahtevalo tudi dvoje človeških življenj. 40 letni hišni hlapec Vinko Stojan in 5 letni rejenec Dominik Tomaiič sta dobila pri reševanju živine iz gorečega hleva opekline po vsem telesu. Malemu fantku se je vnela obleka, da so jo v gorečih kosih morali strgati z opeklega telesa, ravno tako pa je zgorela hlapcu oblaka na živem telesu. Vse je bilo namreč zaposleno okoli ognja in v splošnem viku in kriku ter razburjenosti je prispela za oboje žrtev pomoč prepozno. Oba reveža so nezavestna naglo peljali v Maribor v bolnišnico, kjer pa jima niso mogli več pomagati. Smrt je obe rešila strahovitih bolečin in trpljenja. se je vršil ob izredni udeležbi pogreb blagopokoj-nega Franca Erhatiča, bivšega upravitelja falske graščine, ki ga je iztrgala smrt stnrega 03 let iz srede njegovih dragih in številnih prijateljev. Iz hiše žalosti v Srnčevi- ulici 8 so ga spremljali po- [ grebci v sprevodu, ki ga je vodil g. župnik franči- 1 škanske župnije p. Valerijan Landergott na pobre- ! ško pokopališče. S pokojnim g. upraviteljem je le- j gel v grob mož blagega značaja, globoke vere in ' izredne srčne dobrote, ki ga bodo ohranili vsi, ka- ! terim je bil znan, v trajnem spominu. Naj počiva v miru, blagi njegovi soprogi in sorodnikom našo iskreno sožalje. ierpemtinovo mi uporablja vsaka gospodinja, Poskusen rop pri belem dnevu Ljubljana, 1. julija. Danes opoldne je prišlo v Ljubljani do nenavadnega in skrajno drznega roparskega napada, ki se pa ni posrečil. Žrtev tega napada bi kmalu postal sluga Ljudske posojilnice Martin Oblak, ki je našel denarno torbico, v kateri je bilo približno 8000 Din. Oblak je šel čez prometno križišče pred kavarno Evropo. Naenkrat ga ustavi mlajši človek in mu pomoli napisan listek, ki ga je potegnil iz žepa, ter ga prosil, naj ga prebere. Oblak, nič hudega sluteč, je listek res vzel in si ga ogledal. Pisava na lističu pa je bila takšina, da je Oblak ni mogel razločiti in tudi prebrati ne. Ko jc Oblak kratko minuto študiral listek, je neznanec s sunkovito kretnjo izpulil Oblaku iz druge roke torbico ter v hitrih skokih stekel navzgor proti prelazu. Oblak je za trenutek ostrmel, nato pa začel kričati, tekoč za tatom: »Primite tatul Primite roparja!« Na cesti je bilo seveda opoldne mnogo ljudi, ki so takoj opazili divji lov. Več moških jo je naglo ucvrlo peš in s kolesi za roparjem. Le nekaj minut je trajal divji lov, zakaj ljudje so tatu hitro ujeli. Še pred Gospodarsko zvezo je roparja prvi dotekel znani ljubljanski težki atlet Sotler, ki ga je krepko stisnil ter nato izročil stražniku. Najprej so zaslišali roparja na stražnici na Dunajski cesti, nato pa še na policiji. Ropar je 34 letni Franjo Miklešič, brezposelni zasebni uradnik iz Sv. Ruperta v Savinjski dolini. Povedal je, da si je hotel na ta način pomagati iz stiske in priti do kakšnega denarja, ker trpi že delj časa pomanjkanje. Ta dogodek je zelo iiaačilen za sedanje razmere, ki so povzročile, da človek niti na najbolj prometnem kraju ob belem dnevu ni varen pred napadalci. Izredna prllifia za izlet v Bohinj! Vsi fotoamaterji in oni, ki hočejo spoznati naš divni Bohinj, so vabljeni 9, julija. Vlak, vožnja do jezera in prehrana skupno 75.— Din. — Prijave sprejema: FOTO-MATERIAL JANKO POGAČNIK Ljubljana, Tyrševa cesta št. 20. Kaj bo danes ? Kino Kodeljevo: Ob 5 in pol 9: 'Dvoje srečnih dni«. (Ida Wiist, P. H8rbiger.) Kino Št. Vid-Vižmarje: Ob 18 in 20.30 pustolovski velefilm s čudežnim psom Rintintinom »Tajnost milijonske ogrlice«. KAJ BO JUTBI? Kino Kodeljevo: Ob pol 9: »Dvoje srečnih dni«. 0 Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4 in mr. Mainor. Miklošičeva c. 20; jutri: mr. Leustck, Resi jeva c. 1; mr. Bohinec ded.. Rimska c. 24 in dr. Kmet, Dunajska c. 41. IZLETNIKI posetite slaščičarno in kavarno PETRIČEK na Aleksandrovi cesti št. 6. Prvovrstni sladoled in najboljše pecivo. Vljudno sporočava cenj. občinstvu, da sva z današnjim dnem prevzela staro znano gostilno pri Cotičn na Šmartinski (Martinovi) cesti št. 13. Točila bova prvovrstna štajerska in dolenjska vina po najnižjih cenah. Ob vsakem času preskrbljeno za okusna gorka in mrzla jedila. Za vsesplošno naklonjenost se priporočava Pavla in Andrej Uranič. tensk>g> it V | © Slovenska krščanska zveza v Ljubljani posreduje za deklice, ki bi jih starši radi dali na počitnice v prav dobro oskrbo in pod vestno nadzorstvo za dobo enega meseca. Kraj je v prav lepi okolici in je počitniško bivališče prav pri dobrih ljudeh. Ceno in vse druge pogoje poizvedo starši v upravi »Vigredi«, Ljubljana, Masarykova c. 12. O Gospodinje proti draginjL V ponedeljek, dne 3. t. m. prirede ljubljanske gospodinje v dvorani Delavske zbornice ob 20 protidraginjsko zborovanje. Protestirati nameravajo proti pretirani ceni najnujnejših življenjskih potrebščin, zlasti sladkorja. Gospodinje, pridite! 0 Mesto venca na grob umrle gospe Angele Češnovar darujeta za gluhoneme Din 150 rodbini Jackovič—Kokalj. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem po večletni praksi in mojstrski preizkušnji začel samostojno izvrševati: NAPISNO, DEKORATIVNO IN REKLAMNO SLIKARSTVO. ' Kljub nizki ceni zagotavljam sigurnost in za-dovoljnost. □ Zadnja pot vrlega moža. V petek popoldne ; je bil očetovsko priljubljen m spoštovan. Pokopali ............ ' ' " ga bodo danes v nedeljo popoldne ob 4 iz mrtvašnice na pobreškeni pokopališču. — Na Ruški cesti 5 je umrl krojaški mojster g. Ivan Otrokar, star 65 let. Njegov pogreb bo jutri v ponedeljek ob 4 popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju. Pokojnima večni mir in pokoj, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje. □ 27 in ne 21? S težavo je zdrknil na zadnji izredni seji, o kateri smo včeraj izčrpno poročali, skozi sklep o nakupu mariborskega gradu. Glasovalo je za nakup 21 svetnikov, proti je bil eden, ostali pa so se glasovanja vzdržali. Po glasovanju »pa se je razvnel v vrstah občinskih očetov zanimiv razgovor, da bi bila prav za prav potrebna za nakup gradu kvalificirana večina glasov in ne samo dvetretjinska. Torej 27 in ne 21? □ Poceni meso. Jutri v ponedeljek se proda od 7 zjutraj naprej na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 150 kg telečjega mesa po 6 Din. in sicer na osebo največ 2 kg. □ 51.849 dinarjev je doslej dobro in plemenito srce Maribora prispevalo v prid gradbenega tonda z« zgradbo azila tuberkuloznim v prvem polletju 1933. □ Popoldne vsi k Lovskemu domu. SSK Maraton ima tam svojo prireditev, s katero se zaključi velika kolesarska dirka mariborske kolesarske pod-zveze. Na programu so zanimiva tekmovanja v kegljanju, streljanju itd. Vstopnine k prireditvi ni. Igrata dve godbi. Se priporočam! KAROL KRULJC Ljubljana, Reber 17. 19 katera ga pa še ni, naj to tako/ stori, ker v vsaki trgovini ga dobi. □ Mostni načelnik na dopustu. Zupan dr. Franjo Lipold nastopi jutri v ponedeljek svoj redni 14 dnevni dopust. Za časa njegove odsotnosti ga bo nadoinestoval v vodstvu občinskih poslov podžupan Rudolf Golouh. □ Mednarodno priznanje mariborskega obrtnika. Ugledni mariborski umetni mizarski mojster g. Štefan Koter je poslal umotvore modernega pohištva iz svoje odlične in priznane mizarske delavnice na letošnjo industrijsko razstavo v Londonu. V ostri mednarodni konkurenci, ki je bila zlasti v pohištvenih izdelkih izredno huda, je dobil g. Koter najvišja priznanja in odlikovanja, in sicer odlikovanje Grand prix, zlat križec, zlato kolajno in di- , , . ,-. ,. . , ,, . ----- . plomo. To dovoljno priča o kakovosti in umetniški z vel tudJ nekaJ življenjskih neviht, izjavljam ob dovršenosti izdelkov našega domačega obrtnika, ki , °(vcs"' d« ,vse pozabil in onun, ki so mi si je tako ustvaril zaslužen sloves tudi pred med- 1 !10ff a'1 nehote ah iz navidezne potrebe povzročili narodnim forumom. G. Koterju na teh odlikovanjih j Ka*° »™ko uro, ponujam ob slovesu odkritosrčno toplo Častitamo. prijateljsko roko ter jim kličem: Z Bogom! P Za naše dijake. Pod okriljem upravnega j S lepega Maribora odnašam jaz in moja dru-sveta mariborskih Vincencijevib konferenc se je v ' Zapuščam Maribor. Odhajam v Zagreb. Po trinajstletnem bivanju v lepem Mariboru čutim potrebo, da se poslovim tudi tem potom od vseh svojih znancev in prijateljev, ker mi radi pomanjkanja časa ni moči vseh obiskati. Zahvaljujem se vsem in vsakomur posebej za vse dobro, ki ga je bil kdo storil, za V6ak dobrohoten nasvet in za vsako prijazno besedo, meni aJi pa moji številni družini, naj je bilo to v poslovnem ali privatnem občevanju. Ker sem pa v sicer mirnem Mariboru pre. 5ivol tli,K raL'qi rni,.! inn inlnl. ----U , '. —___T!__1. 0 Zadruga gcstilničarskih podjetij v Ljubljani javlja vsem svojim članom, da bo dne 18. julija 1933 XLII. redni letni občni zbor Zadruge v veliki dvorani Gostilničarskega doma Privoz št. 11. Prosimo vse člane, da sc občnega zbora zanesljivo udeleže. 0 10.604 bolnikov je sprejela ljubljanska bolnišnica v prvi polovici tega leta, to je do petka opolnoči. Lani do tega časa število 10.000 še ni bilo doseženo. Iz tega se najbolj vidi, | kako od leta do leta narašča naval na bolniš- j nico. Seveda pa je bilo v iem času tudi več \ sto bolnikov odklonjenih. Včeraj čez dan pa i je bilo zopet sprejetih kakšnih 50 bolnikov. • Največja stiska za prostor je nedvomno na opa- ; zovalnem oddelku, kjer zelo težko sprejmejo i kakšnega bolnika, dal je na kirurgičnein in zla- , sti na internem oddelku. Za interni oddelek je j bilo že davno rečeno, da bodo od njega ločili oddelek za tuberkulozne, za katerega bodo zgradili poseben paviljon, pa iz tega načrta dosedaj ni bilo še nič. Slamič, kampelc ti presneti, kie ta rizling si dobil? Zani res vse priznanje gre ti, boljšega še ntsem ni!.' O Foto-amaterski izlet v Bohinj. Naš krasni Bohinj še vedno ni pri turistih in izletnikih tako zelo uvaževan, kakor bi zaradi svojih naravnih lepot zaslužil. Vse preveč mu konkurirajo drugi lepi slovenski kraji. Zato je lc pozdraviti idejo Tujsko-prometnega društva za Bohin j in ljubl janske tvrdke Foto - materi jal Janko Pogačnik, ki nameravata prirediti velik izlet foto-amaterjev v Bohinj. Prijave za ta izlet, ki bo 9. t. m. sprejema tvrdka Foto-niate-rijnl Janko Pogačnik, Tyrševa c. 20. Vsa preskrba z vožnjo vred velja malenkostnih 75 Din. Pričakujemo torej, da se bo izleta udeležilo kar največ foto-amaterjev. n.i.-k-!-- ra*i k.o.. I« luplraih*! rlnavcn H Din !>Š1|(jlWU 131011, m DIH in pHBmni uncimi i* ohi. Zdravnik: Dr. Fr. Derganc, šef-primarij v p. D5: FRONTA MIS ne ordinira od 3. do 9. t. m. © Regulacijska dela v Ljubljanici naglo napredujejo, ker to dopušča ugodno vreme, ki jc nastopilo zadnje tri, štiri dni, čeprav včasih že kar resno kaže na dež in na nevihte. Betonski tlak dna se kar vidno veča. Beton mešajo na levem bregu trije mešalni stroji in ga po koritu spuščajo v strugo, kjer ga odvažajo delavci s samokolnicami po strugi. Če bo poleti vsaj še kakšnih 50 do 60 lepili dni. upa podjetje, da bo vsa dela še o prnvem časti dovršilo. 0 Tramvajska dela za novo krožno progo se bodo začela v ponedeljek. Dela se prično z dovajanjem kamenja in gramoza za tlak na progi. Nove tračnice bodo dospele v Ljubljano dne 5. t. m., kopali pa bodo pričeli dne 0. t. m. Tramvajska dela se bodo začela, kakor smo že poročali, na Jegličevi cesti ter se bodo v etapah nadaljevala po Masa-rykovi in drugih cestah Do jeseni bo najbrž proga že dovršena. Prodaja zarubljcnih predmetov iz proste roke. Dne 3. julija 1933 od 9 dopoldne dalje bo oktobru lanskega leta osnoval poseben mladinski odsek, ki je tekom preteklega šolskega leta podpiral revnejše študente. Uvedel je tudi posredovalnico za inštrukcije, popuste in stanovanja ter nudil v najhujšem zimskem času zatočišče v organizirani učilnici in poučevalnici. Mladinski odsek je stalno podpiral 17 najpotrebnejših dejansko s hrano v dijaški in javni kuhinji, ki je cene dijakom znižala, za kar ji bodi izrečena topla zahvala. Skupno se je razdelilo podpor za 4630 Din. Ob sklepu šolskega leta bodi izrečena najtoplejša zahvala vsem dobrotnikom, zlasti pa tiskarni sv. Cirila, ki je delovanje tega odseka omogočila. — Pri pomanjkanj« teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdihovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josel« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. Že stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef« voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. »Franz-Josef« gren-čica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. □ Zaključni izpiti na enoletnem trgovskem tečaju Slov. trg. društva so se vršili dne 26. in 27. junija. Dve učenki sta napravili izpit z odličnim, 8 s prav dobrim, ostale pa z dobrim in zadostnim uspehom. En učenec ni bil pripuščen k izpitu. Obe odlič-njakinji Tavčar Hilda in Mejovšek Iraja sta prejeli lepa darila, ravno tako najboljša stenografinja Marija Jordan. Vpisovanje za prihodnje leto bo dnevno od 9—10 na Trgovski akademiji, Zrinjskega trg 1. □ 00 letnico svojega življenja obhaja te dni ugledni industrijalec in posestnik g. Jaš iz Št. IIja pri Mislinju, brat znanega mariborskega trgovca g. Jaša. Jubilantu, ki si je s svojo pridnostjo, zmožnostjo in reelnostjo ustvaril ugleden položaj v življenju ter je priljubljen in spoštovan zaradi svojega značaja in srčne dobrote daleč naokrog, želimo še mnogo srečnih in uspehapolnih let. □ Odprta groba vrata... Na Teznu je umrl v tamošnji šoli priljubljeni in ugledni bivši tezenski nadučitelj gospod Anton Farčnik. Pokojnik je dosegel izredno starost 83 let. Kot vzgojitelj in učitelj javna dražba, po davčni upravi za mesto Ljubljano zarubljenih predmetov v Ljubljani, Ambrožev trg št. 7 v kritje davčnih zaostankov posameznih strank. Na dražbi se bodo prodajali različni predmeti in sicer: razno novo in staro pohištvo, navadne in umetniške slike, ogledala, gramofoni, godbeni avtomati, pisalni stroji, razne knjige, galanterija, fotoaparati, predmeti za kozmetiko, ko-linska voda, sodčki, baloni, vinska pre.ša, biciklji, motorno kolo, obleka, svetiljke itd. Spo$Jovono iipf #»—___ I.ut7. 0 Napad na Celovški cesti. V bolnišnico je prišel 27-lettii Karel Sedej, brivski mojster na Vodnikovi cesti S. Sedeja, kj se je predsnoč-njim vračal domov, je na Celovški cesti napadel neki moški in ga sunil z nožem v roko ter mu povzročil precejšnjo rano. O dogodku je že obveščena policija, ki bo uvedla preiskavo. © Na Rožnik danes vsi na žegnanje, kjer mm postreže gostilna z žegnanjskimi krofi in raznimi dobrotami. © Spccialno izbiro modnih hlač in pumpiirc dobitr naiceneip nri Preskerin. Sv Petra cests 14. O Dunajsko oranje svetlolikanjc, Šimenc, Kolodvorska H. žinn samo lepe spomine. Maribor, dne 1. julija 1933. LUD0VIK ŠEF (»Papiršef«) in družina. JtmHMMMIlUlUU^^ □ Zaradi slabega spričevala je od doma pobegnil učenec meščanske šole Franc Pogorevc. Vzel je s seboj samokres. Je dobro razvit fant, srednje postave, okroglega obraza, plavolas s sivo športno obleko. 1 □ Pri odhodnici ubit. Dne 23. aprila je praznoval mladi Štefan Tibaut iz Stročje vasi svojo odhod-uico k vojakom ter je povabil v vinograd svojega očeta tamburaše, med katerimi je bil tudi Martin Cioricki. V vinogradu, kjer je bil vinotoč, je bilo veselo in razigrano. Kot je običajno, je prišlo tudi ob tej priliki med vinjenimi fanti do nesporazuma ki se je razvil v pretep ter se žalostno končal. Štefan nbaut je bil zaboden z nožem v hrbet ter je na mestu izdihnil. Zaradi krvavega dejanja se ie včeraj zagovarjal pred senatom petih sodnikov tukajšnjega okrožnega sodišča Martin Gorički. Priznal je dejanje ter je bil obsojen na 5 let robije in tri leta častne izgube. Senatu je predsedoval vss Lenart prisedniki pa so bili vss. dr. Tombak, Zemliič Pecnik in ss. dr. Kotnik. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Zorjan. □ Na dopustu in na počitnicah fitamo Karla Maya iz Cirilove knjigarne v Mariboru. Tedensko službo ptujskih gasilcev od 2. do 9 ju-lija vrsi prva desetina prvega voda, in sicer četo-vodja Ernest Dasch in desetnik Ljudevit Kropi Reševalni oddelek: šofer Damisch in desetnik Ivan Mere, od moštva Ferdo Menih in Franc Korže. Nočno lekarniško službo od 1. do 8. juliju vrši lekarna >Pri zlatem jelenu« mr. Leo Behrbalk. Iz zdravniške službe. Dr. Franc Brumen iz Ma nbora je imenovan za sekundarija v ptujski bolnišnici. Zlobna roka požiga domove. V pozni noči je začelo goreti v Krčevinah pri Vurbergu pri posestniku Jožefu Ciriču. Domači so bili že v globokem spanju, ko se je znsvitalo nebo. Ogenj se je s tako naglico razširil, da so si rešili le golo življenje-je vae d0 taI' vse Pohištvo, obleka in tudi 0000 dinarjev je postalo žrtev plamena. Posrečilo se je edino rešiti živino razen ene svinje ki je zgorela. Škoda znaša okrog 120.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Kar pa je ondotno prebivalstvo še bolj razburilo, je okolnost, ker je v bližnjem sadonosniku bil najden listek, pisan s strojem z vsebino, češ, da se je ogenj zanetil najprej pri Ciriču, za tem pa pride na vrsto še pe» posestnikov, četudi imajo pogoreti. Trbovltd Razstava. Fotoodsek SPD Trbovlje priredi , V "»■ prvo javno razstavo v bi jardni sobi ge. A. Torte na Vodah. Razstavljenih bo nad 100 umetniško izdelanih povečav naš," naj boljših amaterjev (Trbovlje-Hrastnik). Otvoritev razstave bo v nedeljo 2. t. m. ob 10. Vse dni-pa Im možen ogled od 9 do 18. Oglejte si ne bo vam žal! Predpis za zgradarino za tekoče leto je v davkariji razpoložen na vpogled od 2.-9 i«, lja davkoplačevalcem, ki laliko tnčas podajo tudi svoje ugovore. J Nit koncert obnovljenega prosvetnega dni-Zač etek ©b '7'zvečen'''' e 1'™ ^ubitelji petja. Stev. 47. Kdo ie kriv nesreče vrhniškega flf^nllffCn Vaina razsodba Slola sedmorice o vrhniški železniško • avtobusni nesreči 15. dec. 1930 Kakor že mano, je 15, decembra 1930 popoldne vozil potniški avtobus družbe Jugopromet v Ljubljani z Vrhnike v Ljubljano ter je na cesti med Drenovim gričem in Logom na križišču ceste t železniško progo trčil z osebnim vlakom vrhniške lokalne železnice. Posledica trčenja je bila, da se je avtobus deloma razbil, bencin užgal ter ae je pri tem mnogo potnikov več ali manj težko poškodovalo, dva celo smrtno. Silno hudo poškodovani dekan g. Janko K e t e na Vrhniki, župnik g. Lambert R a m š a k z Vrha pri Sv. Treh kraljih ter g. Anton K r ž i č so med drugimi oškodovanci naperili po svojem pravnem zastopniku dr. Marku N a 11 a č e n u , idvokatu v Ljubljani, tožbo na plačilo odškodnine zoper državni zaklad kraljevine Jugoslavije in zoper Jugc-promet, družbo z o. z. v Ljubljani. Najprej je o »tvari razsojalo deželno sodišče v Ljubljani, ki je po končani razpravi tožbenim zahtevkom ugodilo. Med razlogi pravi, da sta cesta in prehod na dotičnem kraju taka, da zahteva interes varnosti orometa boljša sredstva za odvrnrtev nezgod, kakor *o ae dosedaj izvajala in železniška uprava se mora te svoje dolžnosti zavedati. Če bi bile na kritičnem prehodu zapornice, bi jih bil vozač že od-daleč lahko zapazil, oziroma bi bil vedel, da so tukaj zapornice in bi bil brzino avtobusa zmanjšaL V tem primeru pa bi bile zapornice nesrečo gotovo preprečile. Usodni dogodek je tedaj tudi zakrivila železnica, ker ni imela zadostnih varnostnih odredb. Zoper to sodbo so se s strani državnega zaklada in »Jugoprometa« vložili prizivi ter je o stvari razsojalo višje deželno sodišče, ki je prvo sodbo potrdilo. Med razlogi pravi, da mora biti po obsto- RES LEPE OBLEKE ter pristna angleška sukna in najboljše lodne za športne obleke si gospodje še vedno kupujejo pri DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Motocihel in avtomobil Kranj, 30. junija. Savski most je bil danes zopet po zor išče prometne, vendar ne prehude nesreče, trčila sta moto-ciklist in tovorni avtomobil. Med četrto in peto je privozil po Savskem mostu v smeri proti Ljubljani na še precej novem motociklu znamke »Harley Davidson« Kobal Ernest, natakar iz kavarne »Prešeren« v Ljubljani. — Bil je že na koncu mostu, kjer se cesti cepita. V tem pa je s kolodvora na ovinek privozil s tovornim avtomobilom Bulič, šofer tovarne »Jugočeške«. Kobal je z desno stranjo motooikla močno oplazil mimo prvega desnega kolesa avtomobila in seveda zleteil na trda tla, šofer Bulič je pa tudi avtomobil ustavil. — Vsi navzoči so se bali, da je Kokal dobil hude poškodbe. K »reči pa se je s pomočjo ljudi kmalu pobral s tal. Močili so ga z vodo. Še ne preveč razbiti motor so zvlekli v restavracijo pri kolodvoru. Kokal sam pa je odšel k zdravniku g. dr. Globočniku, ki je ugotovil poškodbe na desni nogi in na glavi ter je ponesrečenca obvezal. Svetoval pa mu je, naj se da v Ljubljani rOnigenizarati, ali ni morda kaka kost počena. <£DOR JE MALOKRVEN, BLED, BREZ TEKA mn dajte za okrepitev krvi »ENERGIN«. Otrokom za okrepitev 3 male, odraslim 3 velike žlice na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah % litra 35 Din Avto, ki „svedra" Ljubljana, 1. julija. Včeraj opoldne je na Napoleonovem trgu priredilo vodstvo tovarne »Michelin« zanimivo produkcijo, katere so se udeležili športniki in avtomobili« ti. Inšpektor tovarne za Vzhodno Evropo g. Broffier in stalni zastopnik za Jugoslavijo g. dr. Mikulič sta nazorno pokazala, kako vozijo avtomobili na novih pnevmatikah Michelinove tovarne, znamke »Supercomfort«. Dočim so običajne pnevmatike napolnjene s komprimiranim zrakom od 2 do 3 atmosfer, imajo te pnevmatike mnogo manjši zračni pritisk. Prednji kolesi imata le eno atmosfero, zadnje pa poldrugo. Radi tega je pnevmatika zelo mehka in se rada vdaja. Kadar vozi avtomobil z veliko hitrostjo v ostrem ovinku, se pnevmatika skoraj popolnoma uda, tako da zgleda, da hoče pnevmatika ostati na mestu, kolo pa sili navzven. Ko človek gleda avto s tako pnevmatiko v ostrem ovinku, dobi občutek, da avto strahovito »švedra« pnevmatiko. Prednosti te pnevmatike so v tem, da avtomobila v krivuljah ne zanaša, pa naj bo potem cesta mokra ali suha, asfaltirana, tlakovana ali ma-kadamizirana. Zlasti za slabe ceste je pnevmatika pripravna, ker mnogo manj trpi, radi kamnov. Vsakemu kamnu ali drugi oviri se pnevmatika prileže tako, da se radi udarca ob njo pnevmatika ne more poškodovati. Tudi radi žebljev je na teh pnevmatikah mnogo manj defektov. Pri popolnem zaviranju avtomobil pri precejšnji hitrosti skoraj takoj obstane in se podrsa ob mirujočih kolesih dober meter po cesti naprej, ne da bi se kaj zgodilo. Pnevmatika je primerna za vse tipe avtomobilov, ki so pri nas v rabi in ne tehtajo več kakor 1500 kg. Pri produkciji je avtomobil ob ostrem ovinku zadel s prednjim kolesom ob robnik in si pri tem precej močno zvil okovje kolesja, pnevmatiki pa se hudi udarec niti ni poznal. Tudi čez nogo v čevlju je šel avto s kolesom, ne da bi pri tem dotični, ki se je pustil »povoziti«, občutil najmanjšo bolečino. Prepričani fcmo, da bodo naši avtomobilisti z veseljem pozdravili to novost, ki jim omogoča mnogo ugodnejšo in varnejšo vožnjo, ne da bi morali radi tega seči globoko v žep, saj stanejo te nove pnevmatike le 15% več kakor običajne. — Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josel« grenčice neovirano, lagodno izpraznjenje črev, kar večkrat izredno dobrodejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josel« vode tudi potom njihovih raziskovanj. — •Franz-Josei« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in specer. trifovinab. i ječfli predpisih železnica zadosti preskrbljena s potrebnimi sredstvi za preprečevanje nezgod ter da se morajo zapornice ali druga primerna varnostna sredstva postaviti pri prehodih poti povsod, kjer to zahtevajo interesi varnosti prometa. Če se srečata v obratu avtomobil in železnica in je avtomobilist po svoji krivdi opustil previdnost, ki mu jo nalaga zakon, železnica a tem še ni oproščen^ odgovor-noati, če ni ona « svoje strani vsega storila, kar se da upravičeno od nje zahtevati, da prepreči nezgodo. Med drugim pravi: Popolnoma napačno je pravno stališče priziva, da železnica ni bila dolžna postaviti zapornic ali drugih varnostnih sredstev radi tega, ker ji tega ni odredil minister za promet in da o pravilnosti postopanja ministra sodišče nima razsojati. Zakon določa, kdaj se imajo na križiščih postaviti varnostne naprave in o tem, ali so podani pogoji, ki jih postavlja zakon, ima soditi sodišče. Ministru nalaga zakon zgolj dolžnost in če najde sodišče, da minister kot organ države dolžnosti, ki jo nalaga zakon, ni izvršil, je baš s tem podana krivda države. Končno je šla zadeva na Stol sedmorice kot zadnjo instanco, pristojno za presojo te pravde. Tudi Stol sedmorice je tožbam ugodil ter sodbe prvega sodišča iz naštetih razlogov potrdil. Me^ drugim pravi v razlogih: Uprava železnice pač sestoji po zakonu o železnicah iz ministrstva za promet kot nadzorne oblasti in drugih izvršilnih organov. Slednje navede nih organov stvar je bila, da o opasnosti prehoc' poročajo, stvar nadzorne oblasti pa je zopet bila. d na tako poročilo ukrene vse potrebno glede » rovanja prehoda. Da se eno ali drugo ni godilo, prav v tem tiči krivda železnice kol 'ako udeležence, ki vstopajo od Metlike, Črnomlja, So-mič, Novo mesto. 111. posebni vlak odhaja iz Rateč-Plaiuca ob 5.50, pride na Jesenice ob 6.26, odhaja iz Jesenic ob 6.35 in pride v Ljubljano ob 8.35, odhaja iz Ljubljane ob 18.20, pride na Jesenice ob 20.20, Rateče 21.20. Takoj pri priglasil naj se verniki odločijo, s katerim vlakom potujejo, ker morajo udeleženci, ki potujejo s posebnim vlakom vožnjo v naprej plačati in dobijo železniške karte tamkaj, kjer so se priglasili.. — Romarski odbor Katoliške akcije sporoča, da je zaključeno priglaševanje za romanje na Sv. Viša rje, ki se vrši »1. julija in 1. avgusta. — V zavodu »v. Stanislava v St. Vidu nad Ljub. Rano bo v torek 5. jidija, na praznik sv. Cirila in | Metoda, proslava 20-letnice prve slovenske mature. [ K proslavi se vljudno vabijo maturanti, ki so ma-turirali na škofijski gimnaziji 1013. leta. Službo božjo, ki bo od 10 dopoldne, je iz velike naklonjenosti prevzel prevzvišeni g. nadškof dr. A. R. Jeglič. Po službi božji skupno kosilo v zavodu z gospodi profesorji, našimi učitelji. Novi Vinodotshi Priljubljeno družinsko kopališče na gornjem Jadrani 7. lepimi in prostranimi plažami; dolgo obalno sprehajališče s prekrasni in parkom. Prvovrstni hoteli pensioni in moderne vile. Izvrstna voda in električno razsvetljava. Drevno izleti po kopnem in morju Tenis ter razvit plavalni in ribarski RjKirt. Koledar Nedelja, 2. julija: 4. jiobiiikoštna nedelj.. Obisk Marije Device; Murtinijau, mučenec. Ponedeljek, 3. julija Leon II., papež; bt i nardin. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl g. Fran; vkalar, ključavničar. Pogreb bo v ponedelek ob pod 6 izpred mrtvašnice sploime bolnišnice. Blag mu spomin! Žalujoči soprogi in otrokom naše sožalje! t V Rožni dolini pri Ljubljani je včeraj mirno v Gospodu zagpal g. Ivan Logar, železniški pod-uradnik v p. Pogreb bo v ponedeljek ob 5 popoldne. Naj v miru počival Žalujočim naše sožalje! PALAČE HOTEL - Kaštel Stari] Najmodernejša hiša na rivijeri. Neposredno na 1 morju. - Veliki park z globoko senco. - Lastno kopališče in plaža. - Najbližje Splitu. Hotel Labudovac - Plilvička jezera Jamči za prvovrsten odpočitek. - Zahtevajte prospekte od PUTNIKA ali hotelske direkcije. Osebne vesti = Odlikovanje. Nj. VeL kralj Aleksander je z ukazom 4. junija odlikoval dr. L. Starata, načelnika baneke uprave v pokoju, z redom jugoslovanske krone. III. stopnje. = Za doktorja prava je bil 30. junija pro-moviran na zagrebškem vseučilišču g. Franjo Vizintin, načelnik SUZOR-a v Zagrebu. — Iskreno častitamo! = Na zagrebški univerzi je bil dne 30. 6. t. 1. proinoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Cirman Mirko iz ugledne Cirmanove rodbine v Št. Vidu nad Ljubljano. Čestitamo! = Iz finančne službe: Gospod jiomočnik ministra financ je imenoval za davčne pripravnike: Perka Andreja, absolventa drž. trg. akademije pri davč. upravi Laško, Marguča Edvarda. abs. drž. trg. akad. pri davč. upravi Kranj, Šubica Miloša, maturanta, pri davč. upr. Kamnik, Pfafa Josipa, maturanta , pri davč. upr. Črnomelj, Šterbenca Erika, maturanta, pri davč. upr. Novo mesto. Jazbeca Emila, abs. drž. trg. akademije, pri davč. upr. Kočevje. = Poročil se je g. A n k e 1 e Ivan, posestnik, gostilničar in župan pri Sv. Ani, z go. Ano J os t od Svete Ane. Isti dan je nastopil zakonsko pot živl jenja g. G r o s Franc z gdč. Erman Ivano. G. Gros je že mnogoletni pevec na tržiškem cerkvenem koru in je s svojima bratoma vedno postrežljiv za vse dobro in pošteno delo v katoliških vrstah. Novim poročen-cem čestitamo! — Lep jubilej obhaja te dni cerkvenik mestne župne cerkve v Tržiču Vrhovnik Franc. Dne 30. junija je preteklo že 30 let, odkar vrši vestno cerkveniško službo. Četrtega tržiškoga župnika odeva s cerkvenimi oblačili, dvajsetim gg. kaplanom je že potegoval za zvonec pri kn-nlaniji, preštevilnim tržiškiin faranom je že tal pri krstu, pri l>oIniški postelji in pri odrtem grobu kot cerkvenik. Celo svoje življenje je posvetil prav za prav samo cerkveni službi. Pričel je kot ministrant v prijaznih Tunjicah, nadaljeval je v Ljubljani kot pomočnik cerkveniku pri sv. Petru in pri sv. Krištofu, kjer je kopal in urejeval tudi grobove. Vrtnarska izkušenost ga je privedla v Tržič, kjer je nekaj časa vzorno urejeval vrtove pri Bon-celjnu in na gradu, a umerjeno zaposlenost je našel kmalu pri naši župni cerkvi. Njegovo mirnost in vztrajnost, ljubezen do točnosti in reda, pa tudi zdravo dovtipnost in originalnost vsak občuduje. Sedem polnih križev bo prišlo takoj v prifetku prihodnjega leta čez njegove rame, še letošnjo pomlad ga je j>adec z drevesa opozarjal, da ni več med najmlajšimi, a vztrajno in točno prične vsak dan delo ob zorni uri v erkvi, čez dan je stalno neumorno zaposlen, in /večer je njegov zadnji obisk vedno tudi v cerkvi, kjer vse pazno pregleda, predno zaklene vrata. Na predvečer sv. Petra in Pavla mu je cerkvena godba napravila lepo podoknico. katero je naš cerkvenik pač zaslužil. Naj Bog ohranja vrlega moža poštenjaka še mnogo let! — V Mokronogu priredi prihodnjo nedeljo Zveza bojevnikov velik tabor. Ob 10 dop. bo imel na Žalostni gori sv. mašo z govorom rez. čast. in glavni urednik »Slovenca« g. dr. Ahčin. Po cerkvenem opravilu zborovanje pred cerkvijo, kjer bodo govorili g. Ivnn Ma-rinko: Ivan Rozina. Rado Sturin, Stanko Flor-jnnčič in razni odposlanci skupin Zveze bojevnikov. Iz Ljubljane bo vozil posebni vlak in je cena za vožnjo, zajtrk, zajtrk v vlaku in kosilo 43 I)in. Prijave sprejemajo osrednji odhor in skupine do 4. julija. Po zborovanju zabava v trgu. Sodelovala bo godba. Vabimo vse. da se pridružijo bojevnikom, da bodo na lepem Dolenjskem preživeli nekaj veselih ur. — V Belgradli je advokat dr. Dionis Godina preselil svojo pisarno na Prestolonaslednikov trs št. 35 (Terazije). — Oddaja regulacijskih del. Kraljevska barska uprava dravske banovine razpisuje prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo regulacijskih del na Muri ob obmejni progi. Dražba se bo vršila 4. t. m. ob 11 v prostorih hidrotehničnega odseka gornje uprave. Stari trg 34-11. kjer so interesentom med uradniimi urami načrti in proračuni na raz-razpolago. — Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice iako delovanje črevesa in dela telo vitko. Krema m raziranfe »IA TOJA« -edinstvena no svein! Cena Din 18 —. - Dobi se povsod. Ostale vesti — Konference jtigosl. katehetov v Zagrebu se prično v ponedeljek, dne 3. julija, dopoldne. Slovencev je priglašenih do 20. Ker pride jutranji poštni vlak (iz Ljubljane odhaja ob 5.31, iz Maribora ob 5.24) šele pet minut pred 10 v Zagreb, bodo otvoritev — kakor je sporočil predsednik pripravljalnega odbora, prof. dr. J. Oberški — tako uredili, da za Slovence ne bo znatne zamude. Nekateri udeleženci odpotujejo že v nedeljo popoldne. Konference bodo v dvorani bogoslovnega semenišča. Zaključene bodo v sredo, 5. julija dopoldne. Sklepna točka posvetovanj: Stanovska vprašanja in redakcija resolucij. Nato ob pol 10 pontifikalnn sv. maša po istočnem obredu. Celebrant: Biskup dr. N j a r a d i. Vsak udeleženec naj se po dohodu v Zagreb prijavi v pisarni pripravljalnega odbora, Kaptol 29, priti., levo, kjer bo dobil nakazilo stanovanja in izkaznico za udeležbo pri konferencah. — Pripravljalni odbor za proslavo 1900-letnioe našega Odrešenja je razposlal v teh dneh na župne urade vabila v obliki letakov, katere naj župni uradi dostavijo svojim vernikom. Tudi vprašalne pole so bile odposlane. Vljudno prosimo, da bi se čim preje sporočilo, koliko izkaznic naj pošljemo p. t. župnim uradom. Pripomnimo, da mora vsak udeleženec imeti izkaznico, ker brez nje ni mogoč I dostop na Stadion k slovesni službi božji, kakor tudi ne h koncertu. — Udeleženci biserne maše in jubileja 1900-lotnlre našega odrešenja se lahko poslužijo sledečih posebuih vlakov in vživajo dve-tretjinski po- j pust. I. posebni vlak odhaja iz Maribora 30. julija ' ob 3.30, pride v Ljubljano ob 7.35, odhaja i z Ljubljane ob 18 in pride v Maribor ob 22. II. posebni vlak odhaja iz Metlike nh 4 in prid« v Ljubljano ob 8.25, odhaja iz Ljubljane ob 18.40 in pride v MatlUio ob 22.30. Ta vlak je posebno primeren za = Naš list (glasilo kamniške in moravške dekamje) izide za nedeljo dne 9. julija in prinese obširno poročilo o evh ari stičnih kongresih v Kamniku (25. jun.) in Domžalah (2. julija). Dopise ; vsaj do torka 4. julija! — Uredništvo. — Kdor je kdaj delal v organizacijah, najbolje ve, koliko je tu treba idealizma, samopremagova-nja in ljubezni za stvar. Ne gre tu samo za običajne težkoče v organizacijah, marveč zelo pogo- • stokrat je treba tu pretrpeti vsakovrstna zabavlja-: nja in podtikanja celo iz lastnih vrst, kar je za | idealnega društvenega delavca najhuje. Da damo j idealnim zadružnim delavcem na Ježici, ki odpirajo : danes svoj Zadružni dom, nekaj zadoščenja, pojdimo j v velikem številu popoldne na prijazno Ježico! — Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom I ministrstva za notranje posle je prepovedano j uvažati r našo državo in razširjat' v njej list ■ »Nezavisna hrvatska država«, ki izhaja v Ber-j linu in knjigo »Die Jugend in Sovvjet Russland«, ki jo je napisal Klatiš Mehnert in je izšla v ' Berlinu. — Izprememba rodbinskega imena. Kraljevska banska uprava dravske banovine je dovolila Antonu Šegi, pristojnemu v občino Zg. Bistrico, okraj mariborski desni breg, izpre-membo imena v Zagoričnik. — Člani kmetijskih strojnih zadrugi Na današnjo prireditev blagoslovitve Zadružnega doma na Ježici smo povabili v prvi vrsti vse kmetijske strojne zadruge v bližnji in daljni okolici. Prepričani smo, da se bodo vse odzvale temu povabilu in da se bomo danes popoldne ob treh zbrali na Ježici v popolnem številu zastopniki vseh kmetijskih strojnih zadrug, da se medsebojno še bolj spoznamo, da se pogovorimo o svojih težavah in da skupno poiščemo potov iz njih. Zastopniki vseh kmetijskih strojnih zadrug torej na svidenje! — Gospode fotoamnterje, ki so posnemali evharistični kongres v Kamniku 25. junija, vljudno prosimo, da bi blagohotno prepustili župnijskemu uradu v Kamniku bodosi kopijo ali negativ. — Nadžupni in dekanijski urad v Kamniku. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine »t. 53 od 1. t. m. je objavljena »Odločba o ukinitvi šestega odstavka člena 14. carinsko-pomorskega pravilnika«, dalje »Razpis o postopku glede oseb, ki izvozijo blago na osnovi izposojenega potrdila o i zavarovanju valute«, »Izpremeinba nredbe o organizaciji ministrstva zo promet in prometne službe« in »Objave bonske uprave o pobiranju obe. trošarine r !. 19T5.« — Skupni pevski zbori: cerkveni, »Zora«, in >Osm»rka«, bodo pri bl«,(Jo«lovu novega £*diuin«jla Zanimiva razsodba po zakonu o nelojalni konkurenci Dne 23. maja letos je bila izrečena, pred >ieka| dnevi pa je postala pravomočna razsodba, ki jo zaradi njene zanimivosti objavljamo v naslednjem: Tvrdka Vacuum Oil Company proizvaja zaradi izvrstne kakovosti splošno znano in cenjeno olje za avtomobile Gargoyle Mobiloil. Neki prodajalci avtomobilskega olja pa so skušali svoja, drugače cenejša olja raznega porekla prodajati pod tem svetovno znanim imenom. S tem pa so napravili škodo tvrdki Vacuum Oil Company z nelojalno konkurenco, škodovali pa so tudi interesom svojih kupcev. To se ni moglo dalje trpeti in je morala tvrdka Vacuum Oil Company sodnij-sko nastopiti proti takim prodaialcem, ki so drugače cenejša olja prodajali ne samo pod gornjim varnostnim žigom, temveč tudi z varnostnimi žigi, kakor n. pr. Vacuum olje, Vacuum Mobiloil, Vacuum Gargoyle itd. Pod temi imeni se namreč splošno na našem trgu razume kvaliteta olja Gar-goyle Mobiloil. Poleg tega vršile so se te prodaie po originalnih cenah Gargoyle Mobiloil. Varujoč svoje lastne interese, je morala tvrdka Vacuum Oil Company varovati tudi interese svojih odjemalcev, ki mislijo, da kupujejo Mobiloil pri takih prodajalcih tudi takrat, kadar kupujejo to olje iz odprtih sodov in ne v originalnih plombiranih kantah in malih, istotako plombiranih bo-benčkih. Naj sledi besedilo razsodbe: »Na tožbo tvrdke Vacuum Oil Company dd. v Zagrebu, Trg kralja Petra, št. 6, proti Frar.^u Klaceku, lastniku avtomehanične delavnice, Zagreb, Vlaška ulica št. 99 a zaradi nelojalne konkurence izrečena je po okrožnem sodišču v Zagrebu dne 23. maja 1933 pod br. Po. 399/1933-2 naslednja razsodba: 1. Toženi stranki Franju Klaceku, lastniku mehanične delavnice v Zagrebu, Vlaška ulica 99 a je prepovedano pod pretečo zaplembo olje, ki nI dobavljeno od stra&ke tožiteljice, tvrdka Vacuum Oil Company dd., prodajati pod označilom »Vacuum Gargoyle« ali pa pod katerimi drugimi od teh varstvenih znamk. 2. Toženi stranki je prepovedano z grožnjo zaplembe kupcem, ki zahtevajo olje Vacuum Gar-goyle, odnosno olja pod katerimikoli od teh znamk, pa tudi katerokoli drugo blago izročati razen onega, ki ga daje v promet tožiteljica Vacuum Oil Company dd. 3. Stranka tožiteljica ima pravico, da razsodbo brez razlogov v roku od 4 tednov po pravomočno-sti na stroške tožene stranke objavi po enkrat v listih, in sicer v nasledkih: »Jutro« in »Slovenec-v Ljubljani. »Politika«, »Pravda« in »Vreme« v Belgradu, »Jugoslavenska pošla« v Sarajevu, »Na-plo« v Subotici, »Zetski glasnik« v Celinju, »Nova Doba« v Splitu, »Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu, »Jutarnji lisi«, »Jugoslov. Lloyd« in »Novosti« v Zagrebu, ter v časopisih: »Mote Šport« in »Gradski vjesoik« v Zagrebu in »Vesnik šoferskog udruženja v Belgradu. 4. Tožena stranka je dolžna pod grožnjo zaplembe povrniti tožiteljici stroške te pravde od 3770 Din v roku 15 dni Mislimo, da bo ta razsodba dober nauk brezvestnim prodajalcem. Kdor pa hoče biti popolnoma varen, naj pazi na originalne, nepoškodovane (nedotaknjene) plombe. O tem govori tudi oglas, ki smo ga danes prejeli v uvrstitev od tvrdke Vacuum Oil Company. doma na Ježici danes popoldne peli sledeči pesmi: »Molitev« od Davorina Jenka in »Molitev za slovanski rod« od Danila Fajgeljna. Pevci in vsi, ki ljubite lepo pesem, pridite danes na Ježico! — Planinci! Pravkar je izšla knjižica »Prva pomoč in reševanj^ v gorah«. Naroča se v pisarni planinskega društva, Ljubljana, Masa-rykova cesta cesta 14-1. Cena 12 Din. Avtor k n.j ižice g. dr. Bogdan Brecelj je zbral najpotrebnejše. kar je potrebno za prvo pomoč in reševanje v gorah, zato naj je noben planinec ne pogreša. Knjižica se dobi v vseh knjigarnah. — Štipendije za učence kmetijskih šol. — Okrajni krnelijski odbor za okraj Maribor levi breg v Mariboru, bo podelil sedem štipendij učencem kmetijskih šol in sicer za učence vinarske in sadjarske šole v Mariboru en štipendij po 2000 Din, 2 po 1500 Din in 5 no 1000 Din letno ter za 1 učenca kmetijske šole v Št. Juriju ob j. ž. 1 štipendij letnih 1500 Din. Prošnje, kolkovane s 5 Din, v katerih je navedena velikost posestva, in opremljene z obvezo staršev ali varuha, da bo prosilec po šolanju ostal na domačem posestvu, naj se vložijo pri okrajnem kmetijskem odboru najkasneje do 15. julija 1.1. Pri podelitvi štipendijev pridejo v po.štev samo sinovi kmečkih gospodarjev iz okraja Maribor levi breg. — Predsednik: Schicker 1. r. — Nesreča. V Presarjih pri Braslovčah se je ponesrečil posestnik Mihael Perger. V nedeljo, ko se je vračal iz vinograda, je zadel ob neznan avto, ki ga je z vso silo treščil na sveže posuto cesto. Našli so ga nezavestnega z večjimi ranami, zlasti ima razmesarjene čeljusti, iz katerih mu je zbilo več zob. Prepeljali so ga v bolnišnico. • — Rastlinska hrana. Časovne in življenske razmere, kakor bogate izkušnje nas silijo, da ee čimbolj obračamo od mesne hrane k rastlinski. Marsikatera bolezen ali smrt. gre na rovaš napačne prehrane. (Pričujoča knjiga pod naslovom »Prehrana po novih zdravstvenih načelih«, ki jo je priredila Štefanija Humek, predstavlja prvi poskus seznanitve našega ljudstva s sodobnimi načeli prehrane. Nudi 323 receptov, kako pripravljamo okusna jedila odgovarjajoča zdravi človeški prehrani. 0 ukuhani sadni in zelen,jadni hrani," razpravlja knjiga v posebnem poglavju. — Ta velepomembna knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni, in velja broč. Din 30. vezana Din 40. — Javna zahvala. Dolžnost me veže, da se najtopleje in iskreno zahvaljujem g. dr. Milanu Ropa«u, zdravniku v Novem mestu, kii me je s svojo visoko strokovno sposobnostjo in požrtvovalnostjo v kratkem ozdravil zelo težke in dolgotrajne bolezni. — Novo mesto, dne 1. VIL 1933. — Alojzij Polajnar, hotel Metropol, Novo mesto. — Važno za bolnice, samostane, sanatorije, žup-nišča, hotele in uprave letovišč in zdravilišč, ki rabijo novo opremo ali izpopolnitev iste, naj zahtevajo ponudbe, vzorce in cenik od Trgovskega doma Stermeckl, Celje. Tvrdka so priporoča, ker vodi vse predmete, kateri se rabijo, v parno dobrih kvalitetah in zelo poceni in ker ima lnstno lovarno perila in oblek Razvitje zastave Gasilnega društva Zg. Kašelj pod pokroviteljstvom bana Drav banovine g. dr. Maru.šiča bo v nedeljo 2. julija. Začetek ob 14 (2 ponoldne). Po razvitju se vrši veselica pri Gradu, kjer bo postreženo občinstvu z raznimi dobrimi prigrizki in pijačami po zmernih cenah. Avtobus od Mestnega doma vsako uro nn razpolago: tja in nazaj 8 Din. Za obilen etoftk ie priporoča odboe. Pokorn Joie: Nedeljske misli 4. pobinkoitna nedelja. Obilni ribji lov. (Lk 5, 1—11.) Jezus je komaj nastopil. 2e ga obsipa množica. Zdravi. Tolaži. Bodri. Zbira učence. Ljudstvo gre :a njim. Sovražniki poslušajo, govore: *Kaj je to? Za človekom gredo in se ne menijo za nas!* Zgodilo sc je, da je prišel Jezus v Kafamaum. Množici: so ga obsule. Nič čudnega. Saj je ozdravil obsedenca, na daljavo ozdravil sina kraljevega uradnika, v Petrovi hiši je pomogel. Sel je proti Gcnezarehkemu jezeru in skoraj bi ga bili potisnili v navalu v morje. Zato stopi v čoln, v Petrov čoln. Kako je bil peter počaščen! Ta čudodelnik v njegovem čolnu! Zavidajo mu. Kaj pa je Peter? Ribič in nič več. šestnajst let ribari. Res da je ribič po poklicu. Dobro ve, kdaj in kje so ribe, kdaj bo cihar. Tovariši ga ljubijo. Vendar — v njegovem čolnu je — On. — Gospod uči. Množica posluša. Bori se v sebi: >Ali ne uče farizeji in pismouki drugače i' Kdo ima prav ? Ta iz Nazareta dobro govori! Laže bo tako živeli! Toda: postava in naši uče ni ki! Zmote uči! Naš nauk je star!* — Jezus pripravlja pot. Uči, kliče, sodi, obsoja, vabi, deli. In to iz Petrovega čolna! Peter je ves iz sebe. Vse nlcda njega. — Saj bi bilo danes isto, če bi prišel kralj in ne bi stopil v županovo palačo, ampak bi »i poiskal prostorček v kočarjevi baj/i. Vse bi o tem govorilo: krolak je in ponižen, revne ljubi. Za naš čas je. Drugi pa: Ne bo naš vladar! Stolček mu bomo spodmaknili. — Naj govore, kar hočejo. Bog dela vedno prav! Nato množico odpusti. Pogovarjajo sc odhajajoči. Zdaj pa Jezus izreče tisto za vse navzočne ribiče, posebno pa za Petra tako nesmiselno besedo: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!* Neumnost! Zdaj bo padla čast njegovega učenika. Prav nič ribiča ni in se vtika v ribištvo. Ribič jc Peter! Vsi vedo, da je Peter izkušen, da dobro pozna morje in njegove sitnosti in da se še prevara. In zdaj ukazuje ta, ki šc nikoli ni ribaril. Peter si misli: -Zakaj si to ukazal9 Skoda! Ponosen sem bil na te. učenik. Fsi smo biti veseli, da si pri nas. Zdaj pa to neumnost! Prav nič ribiča nisi! Vsak ribič ve, da je čas za lov ponoči. Nocoj je bil brezuspešen. Saj vidiš, da nismo nič ujeli. Tudi se nam ne ljubi več. Noč smo preveslali. In na globoko naj odrinemo? Polom mora bili! Na globokem vendar ni rib! Ob kraju so, ob obrežju, in io to: zdaj — opoldan! Niti slabe ribe ne bo, niti ene ne.U Toda Peter je videl Jezusove čudeže, poznal njegovo moč in trdno je veroval v njegove besede in moč. Zato je rekel: »Na tvojo besedo bom vrgel mrežo.* Fsc drugo bi bil Peter laže povedal, le to je s težavo spravil iz sebe. Osramotil se je njegov učenik. osramotil se je sam. Tovariši se že obema posmehujejo. Toda Peter pogumno stopi v čoln, vzame mreže, pokliče tovariše in odrinejo. Silen strah, malo jeze in posmeha-, a spoštovanje do Gospoda je v njih. — Vržejo. — Mreže se trgajo. Teža! Kaj je? Na pomoč! Za dva čolna je rib! — Drug čoln zašumi v valovih. Vlečejo mreže. Ribe sipajo v čolna. Dosti je! Ne gre več! še je rib! Napolnijo čolna, da se skoraj potapljata. Pristanejo. Peter je preizkušnjo prestal. Naš čas pa? Jo bo prestal? Kakor kaže — ne! Kdo bi danes vrgel proti vsem izkusitorn mrežo v morje? Fsi bi sc na glas krohotali! Režali bi se. Boga sploh ne poslušati! Iz Rusije naj gre! Človek naj bo bog! Toda če Bog ni Bog, tudi človek ne bo! Zalo je poslal stroj bog! Sramota za kulturno Evropo. Sramota za dvajseti vek! Zato pa tudi je tako! Zakaj io množice lačne? Zato ker nihče noče Petrovega vzgleda! Zakaj so bogati mogotci, zakaj so milijoni revčkov? Zalo ker nihče ne reče: *Gospod, na tvojo besedo bom...!* In vprav danes je potrebna slepa in živa vera, trdno zaupanje v Boga. Saj je Bog tisti, ki vse prav vodi. Kdo je mislil, da bodo nalovili rib, rib za dva čolna, da se bosta potapljala? Nihče (samo Peter!). In vendar! In če bi danes poslušali Kristussa, Cerkev? Fsi bi bili siti in še preostajalo bi! Tako pa: najprej stran od Boga, proč s Cerkvijo! Sami bomo uredili! Le! Kar d-ajle! Saj je tudi Peter sam lotil brez Boga. In? Nič! Prazen je spiral mreže! Tako bo tudi sedaj! Čas je še! Ni še prepadel zapad! Ali konec se bliža! Zadnji čas je, da se spravimo z Bogom! Zaupajmo Vanj! — Proti vsemu pričakovanju se bomo dvignili iz stisk. Cc ne... Bog je močan! Pritisnil bo, da bo stiska kot je še ni bilo. Kliče va. vabi, ponuja svojo moč, svoje sile. Zagrabimo! Saj je skoraj zastonj. Sprejmimo Gospodovo roko in udarimo v zvezo in spravo: Da, s Teboj smo! — Konec bo stisk in zmed. Školia Loka Danes vsi na veliki tabor bojevnikov vCrngrob! m »■» Trztc Slovesen blagoslov otrok je bil napovedan na praznik sv. apostolov Petra in Pavla pri ljubki cerkvici sv. Jurija nad Bistrico, Slovesnost bi postala veličastna verska manifestacija otrok iz Tržiča, Kovorja, Rrižev in Loma, da ni nenadna ploha nad polovico udeležencev že na poti obrnila nazaj iproti domu. Drugi so se pač zatekli v cerkev, ki je bila veliko premajhna. Ob natlačeno polni cerkvi se je potem izvršil celoten program, ker na prireditev pred cerkvijo ni bilo mogoče več misliti. Mogočna otroška pesem, ganljive besede g. župnika Vovka in obred slovesnega blagoslova otrok je napravil na vse navzoče neizbrisen vtis. Dela pri razširitvi Blejske ceste so v glavnem končana in je promet po nji že popolnoma prost. Potreben bo še viden napis na Glavnem trgu, da bodo zlasti avtomobilisti vedeli, kje se cesta odcepi. Jugoslovanska gasilska zveza ima svoj izlet v Tržiču dne 15. in 16. julija, ko praznuje naše domače društvo 50 letnico. SlovenfjGfcadec Novi župani. Županskih poslov so razrešeni naslednji gg. župani: Peter Širnik, občina Stiski vrh; Ferdo Šoti, Šmartno; Aleks Mrzel, Golava-buka in Jakob Jaš v Št. Uju pod Turjakom, Imenovani pa so naslednji novi župani: Anton Radšel za obč. Pameče, ki je imenovan mesto predkratkim jmrlega župana Luka Pogača; Franc Verdnik, za abčino Otiški vrh; Ivan Kac, za Šmartno; Franc Slemnik, za Golavabuko in Franc Rozman, za Št, IIj pod Turjakom. Cerkveni vestnih Nočni oastilei presv. Src« Jezusovega imajo v noči od 0. na 7. julija (prvi petek) v ljubljanski stolnici celonočno češfienje. Molili bodo iz nial« knjižice: Ura molitve v pK>če.6čenje sv. ran in prf-Iragocene krvi Jez. Kristusa. Kri Kančka m«»n» kongTrg&rija iffut dniiciN popoldne ob 6 redni mesečni shod. Po govoru darovanje za apostolstvo sv. Cirila in Metoda, [Ki lltu-nijah pa novomašnlški blagoslov. Ob sklepa šolskega leta Pouk je končan, izpiti so opravljeni, konference so sklenjene, mladina se je razkropila, v časopis pa kaue zdaj ena, zdaj druga neznatna vest o letnem uspehu na tem in onem zavodu. Žal, so bili dosedaj samo z nekaterih zavodov objavljeni kratki statistični podatki. Gotovo so ne zavedamo vsi in ne vemo prav ceniti statistike, in to še posebno v tako važnem vprašanju naše šole, posebno srednje in visoke šole. In vendar je danes to vprašanje med najvažnejšimi, brezposelni inteligenčni naraščaj glasno kliče po rešitvi vprašanja in treba ga 1k> prijeti z vso nujnostjo in resnostjo, dn ne udari na ulico, kajti potem bo prepozno. Naši zavodi morajo izdelovati silno razpredeno statistiko o učencih in učnih uspehih. Te ogromne pole gredo v centralo v Belgrad. Za javnost bi bilo marsikaj dobro, če bi nujno in takoj izvedela, kar bi inogla uporabljati pri nadaljni poti svojih otrok. Preglednica, ki jo je v zadnjih letih priobčeval »Slovenec«, jc bila za onega, ki jo je znal izkoristiti, zelo važna, odgovorila mu je na marsikatero vprašanje, ki sicer ni našlo nikjer pravega odgovora. Letos je vsled preranega sklepa šol. leta ni bilo mogoče sestaviti. Skoda! Naša srednja šola je preživela letos posebno v naši banovini prav izredno krizo, ki je trajala prav do konca leta. številne redukcije, upokojitve in premestitve, ki jih je bilo ravno v naši banovini največ, so pustile za seboj preširoke vrzeli, da bi jih bilo mogoče zamašiti kar brez nadomestila. Nič ni pomagalo, da so profesorji na nekaterih zavodih morali vse leto poučevati ono najvišje število tedenskih ur, ki ga je zakon določil za izjemne nujne potrebe, n. pr. obolenja, daljši dopusti i. dr. krize ni zmanjšalo dejstvo, da je šol. oblast pozvala profesorje, naj prevzamejo prostovoljno tudi še vsak nekaj ur preko tega števila in so nekateri to storili. Vrzeli so ostale odprte in niti ob koncu leta še niso vse izpolnjene, saj manjka n. pr. samo na enem zavodu ves verouk v vseh višjih in po ena tedenska ura v nižjih razredih. Drugod manjka učitelja za zemljepis, matematiko in dr. in se jc moral v nekaterih razredih in predmetih vršiti do konca leta pouk v zmanjšanem številu tedenskih ur. Profesorji so bili tudi med letom večkrat prestavljeni, da celo tik prod koncem leta so morali menjati službena nicstn in sc seliti na nov zavod, v nove razmere, med nove učence in prevzemati nove predmete. Vsled tega je silno trpela kontinuiteta pouka, menjale so se metode, predmetniki in urniki po nekod kar po desetkrat v teku leta. Ta nered jc gotovo zelo slabo vplival na pouk in uspeli vobče. Tvarino je bilo treba zelo krčiti in prilagoditi skrčenemu času in menjavanju učitelja. Predelane je torej manj tva-rine, kakor bi je moralo biti in je seveda tudi znanje mladine temu primerno mnnjše, ožje in plitvejše. To je občuten minus v naši bilanci. Dvoje je mogoče: ali je predpisana snov za dovršen razred potrebna, potem so spričevala. ki izkazujejo klasifikacijo uspehov, manj vredna od onih, ki izkazujejo vso predelano snov in učenci za napredovanje premalo pripravljeni. Kam naj vštejemo pa celo ona spričevala, v katerih manjka obveznih predmetov, ki jih zakon predpisuje, a spričevalo ne izkazuje. Če pa je snov v tej skrčeni obliki zadostna za uspešno napredovanje študija, potem je pa predpisana nepotrebna snov. Ka j jc torej prav? Gotovo je torej to, da moramo * tega stališča zaznamovati letos korak navzdol in nazaj. Za koliko bi bilo mogoče ugotoviti, čc bi imeli zbrano vso statistiko o manjkajočih profesorjih in okrnjenih predmetih. V strokovnem glasilu Profes. društva je prof. Žimbrck dokazal, da nam manjka ob koncu leta še vedno nad "0 ličnih moči, t. j. približno četrtina. Naši profesorji so vršili letos izredno težko nalogo, da so to slabo stran naših šol vsaj toliko ublažili, kolikor jo je bilo mogoče. Prevzeti so morali predmete po manj tedenskih ur v več razredih, kar izredno poveča število učencev in oteži spoznanje učence in njihovih zmožnosti (individualni pouk). In če so številčni uspehi po naših zavodih šc vendar vsaj povprečno zadovoljivi, je to neinala zasluga profesorjev, nekaj pa tudi znižanje merila (fabri-kacija), saj jc vsakomur znano, da je dostikrat profesorjeva klasifikacija odvisna od izkazanega uspeha v šoli. Matematično izračunani odstotki o uspehih kažejo kljub temu korak navzdol. Če priraču-namo k temu še okrnjen pouk in okrnjeno tvarino, moramo i>ostaviti v letošnjo bilanco primerno izgubo. Maturo je delalo okroglo 500 učencev in učenk. Izdelalo jo je že sedaj krog 360. Če računamo, da bo izmed 77 popravnih izpitov uspešno dovršenih 60, moramo računati 420 vseh abiturijentov srednjih šol. Ti bodo silili v današnji krizi največ na vseučilišče, ker praktičnih služb ni. Če pn vemo, kakšen zastoj je nastal v vseh panogah služb, in še posebno v akademskih poklicih, saj imajo brezposelni intelektualci že svoje društvo, potem moramo prav razumeti velikansko vprašanje in morečo skrb staršev, ki jih mori ob maturi otrok. Odkrito mi je priznal oče, da bi želel, da bi otrok še ne bil dovršil gimnazije, ker ga je s tem postavil v precep, iz katerega ne more nikamor. Lansko leto smo dobili šolnino. Baje je bil tej namen ne samo finančnega značaja, temveč naj bi poniogla tudi k omejitvi dotoka na srednje šole. Klasifikacijo so sedaj baje strožje, sprejemni izpiti poostreni, da bi se zmanjšalo število prvošoleev. Vse nič ne pomaga. Priglasi za sprejemni izpit so vobče narasli, učenci so prišli dobro pripravljeni, tako da je težko odkloniti jih. Ne smemo pozabiti, da je porast učencev naraven. Saj so sedaj na vrsti že otroci, rojeni v 1. 1920—1023, to so povojna leta. Razredi se bodo vedno bolj polnili, nič ne bo pomagalo, treba bo s tem računati in poskrbeti za zadostno število profesorjev in zidati poslopja. Prenatrpnnost v razredih je ena največjih ovir uspešne vzgoje in plodnega pouka. Ali naj poleni zapremo vrata sredn jih šol. dn bomo omejili preplavo inteligence? lega ne! Kno bi bilo nujno potrebno: po končanem IV. razredu dovoliti vstop v V. razred samo boljšim in naj-lioljšim učencem, le izjemoma šibkejšim, če kažejo v enem ali drugem predmetu izredno zmožnost in vesolje do duševnega dela. Vse druge, teli bi bilo dobra polovica, pa je treba prisiliti v praktične poklice, in če treba, domov .na polje. Dečki so tedaj — navadno okrog 14 do 16 let stari — še zmožni. zvečer ukradeno izpred neke gostilne v Gosposki ulici g. Lazniku Jožefu, gostilničarju iz Stranic pri Konjicah, moško dvokolo, vredno 500 Din. Po eni uri je stražnik imel moža, ki je kolo odpeljal. Bil je to 19 letni Z. Miodrag, iz občine Travnik v Moravski banovini. Dobil je fanta na travniku med Savinjskim dvorom in Ljubljansko cesto, ko je kolo že razdrl. Baje je rabil boljše dele za popravilo svojega kolesa. Mladoletni tat je bil izročen v zapore celjskega okrajnega sodišča. , 13 Občinska cestna naklada, pobiranje v mestu Celju v letu 1933. Na podlagi razglasa, ki je nabit na uradni deski mestnega magistrata, je mestna občina celjska upravičena pobirati občinsko cestno naklado v letu 1933 na isti način in v isti višini kot v pretečenem upravnem letu s to izpremombo, da mora vsaka stranka pri vsakem voznem listku plačati od teže nad 50 kg 0.25 Din za tiskovino. Pieštany « Svetovno reuma-kopališče se je prilagodilo sedanjim razmeram ter vpeljalo pavšalne kure s 15 različnimi cenami. Tradicionalno blatno zdravljenje revnie. protina. išiasa, ženskih bolezni. - 5000 9ob, cenena prehrana, komfort, vsak dan družabne prireditve, vse vrste športnin zabav. Pojasnila: Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5 Spori Advokat dr. Rudolf Dobovišek se je preselil iz Krškega v Celje in otvoril svojo odvetniško pisarno v Celju, Glavni trg št. 9 NAZNANILO! . Vljudno sporočamo, da se preselimo s 3. julijem t. 1, z našo manufakturno in modno trgovino IZ GOSPOSKE UL. 2 na KRALJA PETRA C. 13. Kakor dosedaj, tako bo tudi v bodoče naša naloga vse cenjene stranke pri priznano dobri kvaliteti blaga z najnižjimi cenami zadovoljiti. Za cenj. obisk in naklonjenost se priporoča tvrdka ANTON BRUMEC manuiakturna in modna trgovina. Kamnih Iz občinske spje. K našemu poročilu o kamniških občinskih zadevah dodajamo, da se jo v tajni seji obravnavala zadeva, o kateri se je že mesec dni govorilo po Kamniku. Nadaljevanje te seje je jo bilo v petek zvečer. Občinski odbor je s 1. julijem odpustil iz službe občinskega tajnika g. 1'rin-čiča. Za dom dobite pristna baloška vina po 5 Din pri »Zlati kapljk na Vrhpoljah. ff^tf'. F&nžSrilrav PnSeiSffiiri Kptmv ne ordimira od 5. do 23. julija. VIENNA i ILIRIJA Senzacija za Ljubljano bo nogometna teknw med profesionalnim prvakom Avstrije in našimi bclo-zelenimi, ki se vrži v torek zvečer lia igriiču Ilirije, na katero opozarjamo vse prijatelj športa. REKA i TRIGLAV Omenjena kluba se spoprimeta v prijateljski tekmi na ilirijinskem igrišču danes popoldne ob 16.30. Ker sta nam gornja kluba že večkrat pred-vedla lep nogomet, se občinstvo vabi, da se v čimvečjem številu udeleži tega srečanja, zlasti še ker ni nobene vstopnine, le prostovoljni prispevki sc bodo sprejemali. * Danes ob 1 5bodo velike kolesarske dirke na Hermesovcm igrišču. Agilni klub Hermes, ki si je z veliikm trudom in lastnim članstvom zgradil krasno moderno igrišče in moto-kolesarsko dirkališče — edino te vrste v naši ožji domovini —, je že ponovno dokazal, da spada med naše najdelav-nejše klube. Današnje dirke bodo prva tovrstna večja prireditev ter nekak uvod v serijo kolesarskih dirk, ki se bodo tekom leta vršile. Za tekme vlad anc samo med kolesarji temveč tudi med ostalim občinstvom velike zanimanje; zakaj pa tudi ne, saj nastopijo najboljši kolesarji, vstopnina pa jc propagandno nizka. Zatorej danes ob 15 vsi na Hermcsovo igrišče! ŽSK Hermes (kolesarska sekcija). Sodniki in reditelji za današnje dirke morajo biti najkasneje ob 13 na dirkališču, ki se ob 14 zapre za vse dirkače in funkcijonarjc. Nadaljevanje propagandnega lahkoatletskega mitinga na Primorju. Danes ob 16 se nadaljuje propagandni lahkoatletski miting, ki je že včeraj pokazal, da jc to ena najboljših prireditev te vrste v sezoni. Ker se nam ne bo kmalu nudila prilika, videti tako izbrano elito lahkih atletov, kakor so oni, ki bodo nastopali danes popoldne, zato naj ne bo nikogar, ki si jc ne bi ogledal. Vstopnina propagandna. Naše dijaštvo Duhovne vaje za srednješolske abiturijent-ke sc vrše v Uršulinskeni samostanu v Ljubljani od 4.—8. septembra t. I. Oskrbnina 80 Din. Prijave sprejema že sedaj samostansko pred-stojništvo. Udeleženci marijansluh dni v Mariboru naj prinesejo seboj tudi odejo ali vsaj pelerino, ker pri tako ogromnem številu prijavljenih ni mogoče preskrbeti vsem primerne posteljnine. Po prihodu se mora vsak zglasiti v sprejemni pisarni, Koroščeva ulica 12 pritličje, kjer ho dobil potrebna navodila. Poizvedovanj* Hranilna knjižica Ljudske posojilnice je bila najdena pretekli ponedeljek. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi v našem uredništvu popoldne od 2 naprej. Radio Programi Radio-Lfnttliana t Nedelja, 2. julija; 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika (M. Dobovšek) 9.00 Versko predavanje 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 10.00 Potovanje po Evropi in tujski promet (prof. Osip Šest) 10.30 Humoristično čtivo (Mirko Kragelj) 11.00 Radio orkester 12.00 Čas, plošče 15.00 Kmetijska ura (dipl. agr. Jamnik) 15.30 Slovenske narodne izvaja Radio orkester in samospevi s kitaro, gdčna Vida Rudolf 16.30 Claudel: »Zamenjava«, igra Ljudski oder 20.00 Čelo-solo koncert, izvaja Gustav Muller 21.00 Harmonika solo (g. Stanko) 21.45 Čas, poročila 22.00 Radio-jazz. Ponedeljek, 3. julija: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Radio orkester. ^9.30 Geografija Slovenije — esperanto (dr. Reja). 20.00 Naša mala letovišča (dr. Andrej-ka). 20.30 Prenos iz Zagreba, vmes čas in poročila. 22.30 Plošče. Torek, 4. julija: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Radio orkester. 19.30 Kaj je religija (Fr. Terseglav). 20.00 Prenoss zabavnega lutkarskega večera ob priliki mednarodnega kongresa lutk (iz Zvezde). 22.00 Čas, poročila. 22.15 Radio jazz. Dragi programi i Nedelja, 2. julija; Belgrad; 20.20 Lahka glasba 21.00 Vokalni koncert —- Zagreb: 20.30 Koncertni večer — Dunaj: 20.00 Odlomki iz operete »Orfej v podzemlju« _ Bukarešti 20.00 Opera »Lovci na bisere« (Bizet) — Budimpešta: 19.15 Valčki in plesna glasba_Leipzig: 20.30 Vesel večer — London: 22.05 Operna glasba — Milan: 20.30 Opera »Dapne« (Mule) — Munchen: 20.10 Opereta »Mlkado« (Sullivan) — Praga: 19.30 Opera »Dalibor« (Smetana) — Varša-va: 19.00 Orkestralna glasba. Ponedeljek, 3. julija: Belgrad: 19.50 Lokalni koncert, 20.30 Zagreb. Zagreb: 20.30 Vokalni koncert. 21 Violina, viola in klavir. — Dunaj: 19.30 Dunajske operete. — Berlin: 21 Komorna glasba. — Budimpešta: 19.50 Vokalni koncert. — Milan: 21 Favstovo proklet-stvo, opera. — Mlinchcn: 20.30 Koncert pihalnega orkestra Berlioz. — Praga: 20.25 Sonatni večer. — Stuttgart: 20.40 Poljuden zborovski in orkestralni koncert. Torok, 4. julija: Belgrad: 19.30 Židovske pesmi. 20 Violinski koncert. — Zagreb: 20.30 Vokalni koncert. 21 Simfonični orkester. — Dunaj: 19 Orkestralni koncert. — noromiinster: 21.10 Odlomki iz opere: Čarobni strelec. — Brno: 19.10 Vojaška godba. — Budim pošta: 20 Orkestralni koncert. — London: 22 Orkestralni koncert. — Milan: 20.35 Varitejni večer. Mlinchcn: 20 Simfonični orkester. — Rim: 20.45 Vokalni in instrumentalni koncert. — Varšava: 20 Plesna glasba. Spediclfsko podfetfe R RANZINOER LJUBLJANA TBLKPOH STB V. 20—60 IX H-M prevzema rs« v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Mestne trošarine prosto skladiiče. — Carinsko posredovanje. — Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili Molzna kontrola gorenjskih krav Delo Zveze živinorejskih selektajskih zadrug 741 pincgavsko govedo v Kranju kaže velik napredek tudi v letu 1932. Od za leto 1931 napravljenih laključkov kontrolne molže, je naraslo v preteklem letu za 163 krav in se je napravilo za preteklo leto zaključke za 303 krave. Najvišja molznost je bila v 1. 1982: 3971 Mtrov in to v zadrugi Smlednik; je torej manjša za celih 933 litrov prejšnjega leta, ko je bila najvišja molznost dosežena v zadrugi Naklo z 4804 litri. Najnižja molznost je bila v zadrugi Vodice In je znašala 1021 litrov in je torej večja za 85 litrov od leta 1981. Najlepšo sliko da pa dosežena povprečna molznost rodovniških krav. Za 1. 1931 znaša povprečje molznosti 2194 litrov, dočim se je ta zmanjšala v preteklem letu za 41 litrov in je povprečje molznosti vseh pod kontrolo se nahajajočih rodovniških krav za leto 1932, 2153 litrov. Nepoznavalcu razmer ta primerek napravi vtis nazadovanja, kar pa v resnici ni. Vedeti moramo pri tem, da je v preteklem letu oena mleku zelo padla In je imelo za vzrok to, da so živinorejci odtegnili kravam močno krmo in jih hranili le bolj naravno. To se posebno jasno pokaže v zadrugi Naklo, katera je izkazala povprečno molznost za 1. 1981 2794 litrov mleka, dočim je v 1. 1982 padla na 2373. Deloma je na padec vplivala tudi pozno! etn« suša in pa pomanjkanje krme, ker je živinorejec le začetkom rime moral štediti z klajo, da je živino mogel preko zime prerod iti. Vendar ni padec povprečja splošen. Nazadovale so le štiri zadruge: Hrastje (za 309 litrov). Naklo (421), Predoelje (28) in TVstenik (za 220 litrov). Napredovale pa ao za- druge: Cerklje (za 854 lttrw»), Smlednik (167), Voglje (B), Zabnica (123) in Gorje (288). Močan vpliv na zaključek delajo pač tudi zadruge, ki za leto 1981 še niso vodile kontrolne molže, ker trii je kar 10: Mavčiče, Olftevek, Preddvor, Selca, Stra-žišče, Šenčur, Veleaovo, Vodice, Skaručna in Sinkov turn. Od vseh rodovniSkfh krav, Id »o bile eelo leto pod kontrolo, se je namoHo 661.096 Htror mleka, od krav, ki so se pod kontrodo nahajale samo nekaj mesecev, se je namolzlo 90.190 litrov, za nekaj krav ]mi se je kontrola vodila tudi izven rodovnika pa pri članih zadrug in so te krave dale 8485 litrov mleka. Skupna znaša množina namolzenega mleka pod kontrolo se nahsjajočlh krav v letu 1832, nič manj kot 750.371 litrov. 2e samo te številke so jasen dokaz, s kako žila vestjo vrše svojo nalogo naše živinorejske se-lekcijske zadruge, ki delajo vse pod enotnim vodstvom svoje Zveze. Vedeti je treba, da Je težko med živinorejci vzdržati disciplino, da redno svojo kontrolno nalogo izvršujejo, kar je spričo današnje vrednosti živine ln mleka kaj lahko razumeti. Vendar je pričakovati, da bodo člani, zadruge, kakor tudi Zveza živinorejskih selekdjrfrlh zadrug v Kranju še več uspeha dosegle v tem letu. ker so tudi tiste zadruge, ki so deloma dremale v letu 1932 pričele z novim letom z intenzivnim delovanjem. Treba pa bo, da bodo javne ustanove, tako banska uprava, okrajni kmetijski odbori, kakor tud! občinski kmetijski odbori, tem organizacijam nudile potrebna sredstva za nadaljno delo, ker v nasprotnem slučaju so vse storjene žrtve brez vsakega pomena. — Ov senik Janez, tajnik Zveze živ. •el. zadrug ta pincgavsko govedo v Kranju. TrboveVsha v leta 1932 Is poslovnega poročil« druflbe aa leto 1932. posnemamo, da je oddaja premoga zasebnikom dosegla svoj višek leta 1920. s 776.000 tonami, ravnata ko oddaja železnicam. Družba je oddala v tisočih t od: BEwobnfkom drž. felfanicsnn 192» 776 94« 1930 615 577 1981 646 581 1082 467 401 Iz tega je razvidno, da Je oddaja premoga zasebnikom padla v jjnatno manjši meri kot oddaja državnim železnicam, kjer znani vzroki zmanjšujejo delež Trboveljske in s tem Slovenije pri vseh dobavah premoga. Tako je Trboveljska dobavljala Se leta 1919. 42.2% vse porabe drž želemic, naslednje leto samo še 81.6, 1931 30 in lani samo še 25.7%. V tekočem letu se je sicer dobavni kontingent nekoliko povečal, pa je bil t« dvig kompenziran z nadaljnim nazadovanjem porabe premoga drž. železnic. Rfsultat tega je, da so dobave družbe ostale na prejšnji višini, odnosno bolje rečeno nižini. Proizvodnja družbe Je p«vfbi od 1,058.000 ton leta 1929. na 1,010.000 ton lani. dočim Je proizvodnja vseh ostalih nidnSkov v državi padla le od 3.093.000 na 3.552.000 ton. Družba ugotavlja tudi aialno zmanjševanje cen premoga. Iz bilance Je predvsem razvidno, da so se dolžniki kljub ranan^anju obsega poslovanja zvišali od 153.5 na 163.6 milij, kar je posledica zakasnitve plačil železniške uprave. Nadalje Je med pa.i:vi vnesena vsa lanska divldenda, ki se radi deviznih predpisov n drugih razlogov ni Izplačala. Z i* o je račun nevn>včenih divldendnih kuponov narjdlel od 1.4 na 15.76 milij. Din. Glavne postavke bilance sc bile naslednje (v milij. Din): debttorjl 159.8 153.5 163.6 teč. razlika 2.4 2.3 2.2 glavnica 200.0 200.0 200.0 obligacije 6.6 6.3 6.0 rezerve 72.7 74.7 76.7 reaervekuponi 1.5 1.4 15.8 mezde za dec. 3.7 8.3 2.6 upniki 79.7 70.0 71.5 čisti dobiček 32.2 20.2 4.1 Račun izgube in dobička kaže te-le uspehe (v mtlij. Din): 1990 1931 1982 prenos 2.2 2.0 1.75 brutodono« 96.4 77.4 53.0 stroški in plače 7.6 7 Ji 7.0 soc. skrbstvo 11.1 11.7 12.2 dnvki 29.4 21.1 14.6 odpisi 18.25 18.8 16.8 nepremKntne ta ■investicije 1990 1991 1932 2002 189.9 180.7 zaloge 28-8 25.0 25.8 gotovina 14 M 2.0 efekti &8 8.1 2JR Poročilo pravi, da so narasle dajatve za bra-tovske skladnice; sploh so podjetja v Sloveniji obremenjena znatno bolj kot drugod v državi. Produkcija cementa družbe se je zmanjšala od 6350 vag. na 5053 vag., oddaja pa od 6438 na 4924 vag. Nadalje je produkcija apna padla od 1382 na 526 vag.. oddaja pa od 1395 na 538 vag. Glede investicij pravi poročilo dalje, da ni bilo nobenih novih. V lanskem letu so se le nekatera dovršila, n. pr. sepa racija v Zagorju. ★ Hranilnica dravske banovina v Mariboru iz- kazuje v 1. 1932 zmanjšanje vlog od 87.4 na 82.7 milj. ob istočasnem zvišanju raznih upnikov. Zavod je dobil lani lomb. posojilo 1,355.000 Din. Med aktivi so narasle naložbe pri Poštni hranilnici ter nepremičnine, dočim so ostala aktiva znižana. Cisti dobiček znaša zaradi odpisa nepremičnin in vrednostnih papirjev 0.03 milj. (1931: 0.42) milj. Din. Jadranska Podunavska banka, Belgrad, izkazuje za 1932 zmanjšanje upnikov od 184.7 na 145.2 milj. in istočasno zmanjšanje vseli aktivnih postavk razen kons. poslov in efektov fondov. Odpisi so narasli od 5.5 na 10.6, izguba pa pri zmanjšanju stroškov za 2.4 milj. od 3.7 na 9.3 milj. pri glavnici 55 milj. Din. Borza DM l jmvi m Denar Ta teden je devizni promet znašal 2.7 milj., ▼ primeri s 3.16, 1.8, i5 in 3.7 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa Je bilo v šilingih in prostih dinarjih ter Curibu. Cnrih. Pariz 20.38, London 17J56, Newyork 411, Bruselj 72.575, Milan 27.36, Madrid 48.50, Amsterdam 207.90, Berlin 122.75, Dunaj 78 25 (57.5), Stockholm 90.30, Oslo 88.20, Kopenhagen 7830. Pra«a 16.41.6, Varšava 58.06, Atene 2.95. Carigrad 2.50, Bukarešta 3.06. Žitni trg Ifoni Sad. Vse neizpremeojeno T«nde>nca ne- izpramenjena Promet: 37 vagonov. Chirago. Pšenica julij 53, sept. 56. dec.58.50. Winipeg. Pšenica jiriij 69. sept. 72. Hmelj VIT. poročilo Hmeljarskega drnStva Ba Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, 80. 6. 1933. V zadnji tretjini meseca junija smo imeli prav pravcato »aprilsko« vreme, ki je sicer prineslo delno zboljšanje hmelj, nasadov, ki je pa zelo oviralo. v polnem teku se nallajujočo košnjo travnikov. Prekinjajoče, pa vendar stanovitne padavine so zmehčale zemljo tako, da je oviralo drugo visoko nasipanje rastlin in snaženje vrst. Po Beda-njem stanju nasadov, ki pa kažejo obilo vitkih in koničastih rastlin, smemo pričakovati le srednje-veliko letino. Nasadi so za drugo zdravi in brez flsodljivcev. - Društveni odbor. Savinjska dolina: Hmeljski nasadi so si pri nekoliko toplejšem vremenu zadnjih štirinajst dni precej opomogli, vendar je stanje še vedno silno neenakomerno. Dočim je v najboljših nasadih dosegla rastlina že skoraj do vrha opor ter odgnala mnogo stranskih poganjkov, je v drugih Se zelo zaostala. Bolj suho in zlasti ponoči bolj toplo vreme hI bilo že nnjno potrebno. Rastlina je v splošnem in zlasti v zoper peronoeporo zaščitno Skropljenih nasadih bujno zelena in zdrava, le v nekaterih legah so se pojavile uši. — Kupčija miruje ter miti za starejše letnike niti za predprodajo letošnjega pridelka ni mnogo zanimanja. — Slovenski hmeljar. Tatovi na delu Metlika, 30. junija. V Reptco so se namerili. V Guštinov vinski hram. Seveda, tja, kjer je kaj dobrega. In v tistem hramu, hramu Toneta Guština iz Drašič tam je »nekaj finega«. To tudi trgovci dobro vedo pa ne bi tatovi, ki očividno nitm od daleč prišli! V soboto zvečer so si poželeli malo Guštinove starine — po najboljšem so se vrgli, kajpada. Saj ko bi imel Guštin tako močan hrani kot je dobro in močno njegovo vino, ki imeli tatovi vse drugač nega posla, tako pa so jo zllkovci br*s dinnmiti in električnih svedrov vlomili skozi strop. Koliko so si odnesli na pot, se seveda ne da toftno ugotoviti. Privoščili so si največ starine. Se veda »e jim ni vino nič smililo in jim je poma gala piti tudi klet. Vse kaže, da »o se tatovi v zidanici precej dobro »poznali. Dobro so vedeli, kje je najlaže vlomiti, in iz katerega soda je najboljše piti. Guštanj Letico kopališče dobimo tudi v Guitanju; v drugi polovici julij« bo dograjeno. Zida g« giritaoj-ski Rdeči križ. Kopališč« bo dolgo 30 metrov, Široko 12 metrov in globoko 2 metra. Nahaja w v dolinici potoka Suhe in je oddaljeno iz trga 7 do 8 minut. Dela je prevzel stavbenik Grain iz Slo-venjgradca. — Regulacija Suhe je v teku. Banska uprava je, kakor znano, nakazala tukajšnji občim 6000 Din za omiljenje brezposelnosti. ObčinAi odbor je in za županovanja gosp. Šulerja odločil, da naj se « tem denarjem izvršijo javna dela v prid brezposelnim, zlasti regulacija Suhe. Mesec dni že delajo v skupinah po osem mod. Delajo B ar dnevno. — Bela iena »e j« ▼ trgu oglasila po daljšem presledku. Umrla je v visoki starosti nad 80 let vdova Jožefa Lubasova. Blag ji sporah, žalujočim iskreno tožaljel Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. NAJLEPŠI RESTAVRACIJSKI VRT V SLOVENIJI I * PRVOVRSTNA G0DBAI NAJBOLJŠI ŠLAGERJII Prevzem restavracije Cenjenemu občinstvu v mestn in na deželi vljudno sporočam, da s današnjim dnem prevzamem staroznano RESTAVRACIJO ..ZVEZDA in prosim, naj mi cenjeno občinstvo blagovoli ohraniti isto naklonjenost, kot mojemu prednikn gosp. krapežu! Kot strokovni naobraženec bom posvetil vse svoje moči v to, da bom po konkurenčnih cenah vedno zadovoljil svoje drage goste s prvovrstno, velikomestno kuhinjo, kakor tudi a iiboruo kapljico vseh vrst! PRIPOROČAM SB EDMUND NEtiim restavrafer KRASNE DVORANE PRIPRAVNE ZA VSE SVEČANOSTI! SPECIALNO SER VIKANJE OO-DOVNIC, BANKETOV ITD. Kavita Masiita Grenkita Mirim kraljica čokolad Sadvita Mlehita «- «0 «i3 -••sili* S " .. 2 2! t^i»5 jjSs, a ► 2 §5 £ • 2!Li .."C ' s 'oFS o 12 o J gO,OQ & I I mu ° %inoo 5! o a »i n •> n s? SS.B-šl c o O 'N ^ C» > 0 -O « .*'! I N ■»* O ° "> £ • — O . »jO v as!s 3-2 § | ■5 o a a n c a. o> .'B.a-J > '=« S O n "S 2-9 1 2 J 'is Jj = .s- ° ° --J-1 TJ > t. ■: 0. O 5 .0 Samuel Lover: 55 RORY 0'M0RE Inki ljudski roman. Ko Jo Je gledal, se mu je zdelo, da je ujel njeno oko, ki se je za trenutek demonsko zatemnilo, potem pa na mah obrnilo vstran. Se bolj je zahrepenel po sestanku s Katbleerao. Sel Je naprej mimo glavnih šotorov, a že zopet sta prihajala nasproti polkovnik in sodnik. Naglo se je obrnil in po ovinkih prižel na domenjeni lcraj, kjer sta ga čakala Mary in Conolly. Kmalu na to so zopet skupaj hodili po veseličnih prostorih. Prišli »o do drugega odra, odkoder je prihajalo mnogo smeha in s katerega je glumač, ves posut z zlatimi luskami vabil ljudi, naj gredo noter, češ, da jim bo čarovnik iz kvari prorokoval srečo in da bodo ozdraveli od vseh vrst bolezni. To je zbujalo mnogo smeha in radovednosti ter obetalo mnogo zabave. Rory, njegova sestra in njen čestilec so res vstopili. V šotoru so videli moža z belo lasuljo, 3 cilindrom, s čipkami, ki so mu silile ix rokava, in s čipkastim podbradkom. S kvartarni je delal različne čarovnije. »Slavnemu občinstvu«, ki je njegove vračanje gledalo kar z odprtimi usti, je ponujal zdravila za to in ono bolezen, različne >nostrumec, med katerimi je najbolj hvalil kozje mleko (angleško goafs milk, izg. gots milk. On je pa napačno izgovarjal ghost's milic, kar se pravi mleko duhov). >2e zopet Devilskin,« je rekel Rory sam pri sebi, »Devilskin (vragova koža) čisto gotovol Več kakor vragova koža, pri moji veri, da. Mislim, da je on sam vrag! Vidiš ga, Francoz se je že zopet prelevil!« Rory je šel proč, ker ni hotel, da bi se s pogledi srečala. Pa ne, da bi se ga morda bali A aam m vedel, zakaj ni maral, da bi ga tihotapec spoznal. Nekaj, za kar ni vedel, kaj je, se je v njem upiralo proti temu, da bi imel kakršenkoli opravek s tem vražjim človekom. Zato je rajši zunaj počakal, dokler nista prišla sestra in Conolly, ki je omenil, da bi bil že čas za večerjo. Tudi Rory je bil za to. Dasi mu je nesporazum s Kathleeno kalil veselje, je bil le prezdrava korenina, da bi kaj takega vplivalo na njegov dobri tok. >Pa nisem preveč lačen,« je pripomnil Rorjr. >Jaz pa sem,« se je oglasil Conolly, »zakaj razen pet ali šest tucatov lectov in nekaj jabolk nisva z Mary še ničesar pokusila, kar bi bilo vredno besede.« >0, kolikokrat si pa pil na moje zdravje?!« ga je spomnila Mary. >Kaj pa so trije ali štirje vrči porterja?« Med tem, ko je lačna družba gledala, da bi dobila kaj za pod zobe, sta De Lacy in Phelim stala nasproti De Welskeinovega odra. Ko se mu je nudila priložnost, je De Lacy nagovoril tihotapca, ki ga je povabil v šotor. Phelima sta pustila zunaj. De Lacy se je znašel v malem stanovanju iz šotorovine. Skozi režo v zastoru se je videlo v večji prostor. >To moje gledališče,« je pripomnil De Welskein v slabi angleščini. »Čemu vam je gledališče?« >Da se zabavam ... slepim nevedne ... delam romantiko ... Ljubim pustolovstvo, saj veste, gospod.« »Mislil sem, da tihotapite...« »Gospod!« je dostojanstveno vzkliknil De Welskein. »Mislil sem, da vam vaši trgovski posli dajo dovolj opraviti.« »O, kaj to! To je malenkost! Vsakdo lahko trguje, toda spletkarstvo...« »Za to je pa treba biti genij,« je pripomnil De Lacy. »Mislim, da je res tako,« je samozavestno potrdil De Welskein. » »A vaša politična misija, ali vam ta ne jemlje vsega prostega časa?« »Za večino ljudi, a jaz... ljubim spletke... romantiko ... ha, ha! Poleg tega... me nekateri ljudje težje najdejo. Ta dan trgovec... jutri Ponche in Joody ... »daj zopet menjati.« Vrgel je s sebe suknjo in šel, da bi vzel iz platnenega kovčega, ki je ležal v kotu pod slamo, suknjo s čipkami, cilinder, belo lasuljo in drugo, a člmur ga je Rory prej videl. »Zdaj gremo igrat doktorja Raco.« »Kakšen značaj je pa to?« je vprašal De Lacy. »Kvak, kvak, kvak,« je zakvakal De We4skein z živahnostjo, zaradi katere slovi njegova domovina, De Lacy se je smejal: »Ali dobite honorar?« »Gotovo; ne honorar — ne dolrtor. Prodajam male olupke, ozdravim vse... bolje kakor ghosfs milic (mleko duhov). Poleg tega,« je dejal in vlekel i« žepa kvante, »tu še več... hocus — pocus... položi kvarte v žep prismode... ha, hal Strmijo ... mislijo jaz vrag.« Ko je De Welskein končal svojo toaleto, si je na-šminkal obraz, namazal obrvi z ogljem iz plutovine, po-tresel lasuljo z moko in se še malo pogovoril o poslih onstran vode. De Lacy, ki je mislil, da Je bolje, da ne ostaja predolgo v taki dražbi, je naglo končal svoj pogovor 7. njim. Ko mu je povedal, kje ga lahko najde, je porinil raztrgani zastor v stran in stopil i* Šotora, pred katerim ga je čakal Phelim. ^la atn tr Rnriin ln a —nj u »_ j- 1 .............Hjv ^v,^ Ui uauj, iu jv J9 SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik A. K. G. — 2ive niti pravi nag jerik onini glistkam, ki nadlegujejo vašo hčer. Kako se jih znebite z domačimi sredstvi? Po navadi se obnaša takšno zdravljenje: Po vsakokratnem iztrebljenju danke treba napraviti mlačen vliv z vodo (2—3 dl), ki se je v nji namakala na drobno zrezana glavica čepna; vliv naj se obdrži čim dalje. Vsak večer naj se namaže obližje zadnjice s sivim mazilom, ki ga dobite v lekarni. To delajte redno štirinajst dni po vrsti, potem prejenjajte za toliko časa in ponovite zdravljenje. Ves ta čas naj uživa hči vsak drugi dan po en srednji koren (tisti rumen in močno dišeč, kakor je na kmetih), in sicer presen ali na drobno nastrgan ali dobro prežvečen. Po vsakem iztrebljenju naj si bolnica dobro umije roke z milom in krtačo, telesno in posteljno perilo naj se izmenja vsaj vsak teden. Navadno je v družini več članov bolnih, zato kaže časih, da se hkrati zdravijo vsi, ki so okuženi s to nadlogo. I. G. M. — Krčne žile v dimljah so bolj redek pojav, bržčas bo v modniku. Posvetujte se z zdravnikom, ki Vas tudi pregleda, menda je operacija najbolj gotova in enostavna rešitev! T. D. Z. — Obreianja Vam treba; če nimate »radstev za zasebno zdravljenje, pojdite v bolnišnico, v enem tednu je zadeva opravljena. M. S. O. — Otpojnin (alkoholnih pijač) •e odvadi pijanec v 3—4 tednih, če se v treznem •tanju sam resno hoče opojninam odreči. Dogovori naj se z domačim zdravnikom, da mu bo dajal vsak dan čašleo najljubše pijače in nato vbod z neškodljivim zdravilom, ki mu opojnino priskuti. Vi pa dajajte nesrečniku zavrelico ž e 1 o d o v e »kave«, ki Ji zavoljo okusa primešajte malo prave kave. T. M. K. — Zobna gniloba pri otrocih, ki komaj dobivajo zobčke, je časih znak kakšnega splošnega razkrojnega obolenja, kar je redko, največkrat je po mojih izkušnjah znak — zgrešene prehrane. Zakon prirode je tak, da kar ne dela, propada. Ako dajemo otroku samo tako hrano, ki je ni treba grizti, drobiti in mleti, nimajo zobje dela in zavoljo brezdelja — gnijejo. Navadite otroka, da bo začel zobe rabiti, dajajte mu po vsaki jedi trdo skorjo kruha ali kak trd sadež ali naj časih gloje hrustanec ali kost ali karkoli, a grize naj, da dobi vsaj druge, stalne zobe trdne! Pojdite v posvete k našim hribovcem, koder jih še ni skvarila novodobna mehknžnost! Isti. Jecljanje je znak zadrege pri govorjenju Pri malem otročičku je zadeva enostavna in premine brž in sama po sebi, ko otrok opazi, da njegova govorna nespretnost ne vzbuja pozornosti, še manj pa zasmeha ali celo kazni. S takšnim ravnanjem spravite otroka najhitreje preko te spotak-Ijive okornosti. A. M. LJ. — Bele kroglice vam časih prihajajo hr. ust v velikosti vodnih kapljic in zoprno diše. Točna razjasnitev tega pojava je nemogoča brez ogleda ust in golta, brez drobnogledne ln morda tudi kemične preiskave teh tvorb. Bržkone so to strjeni izločki neštetih žlez slinavk ali pa izpahki drgalk, kjer je časih takega drobirja na kepe. A. Š. Lj. — Izpah čeljusti (če ni samo izvin) se da popraviti samo z roko, ne z besedo. Čim dalje odlašate veščo zdravniško pomoč, tem nepopolnejši bo uspeh. M. 2. M. — Prav« razpoznavo (diagnozo) Vaše osemletne želodčne bolezni naj Vam povem na razdaljo, ko ste bili že pri mnogih zdravnikih in celo na kliniki? Menda zahtevate vendar nekoliko preveč od mene? Če ni bila ugotovljena tvarna (organska) sprememba, je Vaša bolezen bržkone živčna motnja. Iste narave skorajda je tudi stalna zaprtost. Isti. Dvakrat prekuhana voda Vam je bila svetovana, in sicer jo pijete kar 3 in pol !itra na dan že štiri mesece brez uspeha? Siromak! Bral sem že o dobrih učinkih prekapane (destilirane!) vode, lastnih izkustev pa nimam o njej. Isti. O lišaju na glavi in izpadanju las je bilo že prevečkrat pisano na tem inestu, preberite prejšnje številke. J. Z. M. — Kila in zaprtje sta navadno v vzročni zvezi, zavoljo napetosti v trebuhu se rada napravi kila, zaradi kile zastajajo >vetrovi« in govno v črevju. Dajte si kilo operirati! Isti. Zlata žila je domače ime Vaši nadlogi, ki bi si jo jaz na Vašem mestu dal prav kmalu odpraviti, in sicer istočasno z gori omenjeno kilo Mlad človek imej vendar drugo skrb kakor varde-vanje takih neokusnih zadev. A. T. V. — Zamašen nos je nadlega in resna nevarnost za splošno zdravje vsakomur, zlasti pa "v Vašem »prašnem« poklicu. Če Vam ni dovolj pomagalo prvo zdravilo, pojdite še k zdravniku, in sicer hodite tako dolgo, da se Vam nos odpre. Bržkone ne pojde brez operacije. Poskusite, če je nos vsaj deloma prehoden, z izpiranjem. Mlačen ka-milčen ali slezov ali kaduljev (žajbljev) čaj, ki mu dodate nekaj zrnic soli, treba vlivati oz. vleči v nos. da prihaja voda skozi golt in usta ven. To se dela vsaj enkrat na dan temeljito. Vsekakor si uredite nos že pred zimo! A. U. L. — Operacija kile je tudi v Vaših letih izvršljiva brez posebne nevarnosti, ker je splošna omama nepotrebna in operacija v obče zelo kratka. Kot delovnemu človeku vam odsvetujem nabavo in nošnjo kilnega pasu, ki navadno povzroča toliko ali še več nadlege kakor kila sama. A. V. 2. Kakor skrivalcem tako tudi skrivalkam — nič! Odslej bodo dobivali odgovore naročniki ali njihovi svojci, bralci nedeljskega »Slovenca«, ki prilože zadnjo glavo (napis lista) in pa dijaki oz. obrtni vajenci, ki še lista ne morejo kupovati, drugi ne! Kmetijski nasveti Kmetovalčeva opravila v prihodnjih 14 dne h Poljedelstvo. Neugodno deževno hladno vre-toe je zadržalo žita v razvoju, cvetju in zoritvi, da bo žetev leto« najmanj 14 dni kasneje. Vremeno-slovci napovedujejo zboljšanje vremena šele okrog 6. julija, zato bo žetev komaj pred polovico tega meseca. Največ dela da na polju plevel, ki vsled mokrote tako krepko poganja, da je neprestano i njim dela. Pletev, okopavanje in otipavanje raznih okopa vin dajo največ posla. Krompir napada peronospora, zato ga je Škropiti z raztopino modre galic« in apna, toda le ob suhem vremenu, ko se je ro»a na ltrompiriSču že posušila. Fižol slabo uspeva, ker ga napada rja. Bolne liste je obirati ki »ežgati, da »e bolezen ne Siri. Tudi pe*a ne raste ugodno. Kjer je še drobna, posejana na njivo, jo )e opleti in zredčiti; kjer je redka, jo podsadimo; kjer jo pa iz gredice presajamo na njivo, storimo to takoj, ko so sadike dovolj močne. Kako prazno njivo posejemo a koruzo za krmo, da nam poleti ne zmanjka zelene klaje. Kjer sejemo prašno ajdo, bo ob toplem vremenu kmalu čas za to. TravniStvo. Letošnja košnja sena je obupna. Malo sena je pravilno spravljenega in košnja se bo zavlekla tja do konca julija, če ne bo kmalu toplo in suho. Ker treba pač vloviti vsako sončno nro, je pokositi samo toliko, kolikor je mogoče v kratkem spraviti. Stoječa tTava nikdar ne trpi toHko po dežju kakor pok oš ena. Vsaki večer in ko •« bliža dež, (pravimo pokošeno travo na kup, da jo rosa in dež ne premočita. Večkrat premočeno seno je »labo redilno in je komaj toliko vredno kot slama. Na mokrotnih travnikih izpeljemo iarke, ki odstranilo vodo. Ob močnem dežju najlažje ugotovimo najnižjo točko, kamor usmerimo vodo, in padec zemljišča. Živinoreja. Oskrbuj in krmi govejo živino in prašiče kakor dosedaj. Pazi, da pokladaš živini le zdravo in nepokvarjeno zeleno krmo. Je tu vse polno dela za vprežno živino. Zato krmi vprežno živino ob težkem in obilem delu dobro in v redu vsaj zjutraj in zvečer, ako v to ni dovolj časa črez poldne. Po vsakem krmljenju privošči tudi vprež-ni živini par ur miru, da se odipočije in pouiito krmo prebavi. Ne pokladaj živini presvežega ali komaj spravljenega in še nevleianega sena. Še ne-pokipelo in nevležano seno more škodovati živini in povzročiti bolezni v prebavilih, — lz hleva čisti t . • i ■ . j i___—I__::__ tičnike jemljemo od najboljše družine. V redu matice so prvi pogoj čebelarskega uspeha. Če ima katera'družina čez dve leti staro matico, jo kaže zamenjati z novo. Letos bo radi deževja bolj kot druga leta potrebno izkoristiti vsako pašo. Mislite zato na prevoz v pašo, kadar bo čas in prilika. Sadjarstvo. Zrahljajmo zemljo drevesnih kolobarjev ob mladem sadnem drevju, da bo v zemljo bolje pronical zrak in svetloba. Pazimo na škodljivce in jih zatirajmo! Zlasti pazimo na krvavo uš, listno uš in gosenice. Odpadlo sadje pridno pobirajmo in ga porabimo, v kolikor je to primerno, v domači kuhinji, če ne pa za živalsko prehrano. Vodene in koreninske poganjke odstrani. Kjer se je pojavil rak, izrezi ga previdno in rano namazi. Vinogradništvo, Kdor je pravočasno žveplal in škropil, mu peronospora in oidium nista napravila posebne škode. S škropljenjem in žvepljanjem moramo pri tem nestalnem in deževnem vremenu ob vsaki ugodni priliki nadaljevati, da obvarujemo vinograde pred nadaljnjo škodo. V zeleno cepljene trle moramo tudi pridno škropiti, ker so cepiči še bolj podvrženi peronospori nego stare trte. Kletarstvo. Skrbimo v kleti za snago in red. Glej, da ostane klet hladna, tudi če pritisne vročina. Zato odpiraj okna le v nočnem hladu, črez dan pa naj bodo ob vročih dneh okna in vrata dobro zaprta. Sode, v katerih je vino, redno zalivaj. Pazi, da bodo prazni sodi čisti, suhi in za-žveplani. Vrtnarstvo. Tudi zelenjava na vrtu ne raste zadovoljivo ter nima tistega okusa kakor ob toplem vremenu. Manjka pač sonca. Glavno delo je z okopavaniem in pletvijo, kajti plevel tako bujno poganja, da ga ni zatreti. Z gnojnico letos brez nevarnosti gnojimo, ker je v remiji vlage več kot dovolj. Sedaj lahko presajamo pese, kolerabe in letne solate; sadimo tudi fižol in grah za poletno dobo; presaiamo pa tudi zelje in zeleno. Paradižniki so zaostali, vendar bo treba v kratkem odstraniti zalistnike, glavne poganjke pa pritrditi k kolom. Noiveč dela nam pa da plevel, ne samo na gredicah, ampak tudi na poteh. Vedno pa moramo paziti, da nam ne požene v cvetje. Mravlje Vam veliko nadlego povzročajo v čebelnjaku? Kako se jih iznebiti?' L. F. — Šm. Mravlje so res zelo nadležna golazen v čebelnjaku. Ako jih uspešno ne boste preganjali, se redno gnoj, ki ga dobro stlači in pokrij na gnojni- j Vam znajo med panji ali celo v panjih vgnezditi ku. Vse hlevske prostore pobeli m ■ tem razkuži z apnenim beležem. — Nesenie pri kokoših polagoma pojema. Skušaj dobiti one stare kokoši, ki slabo nesejo, jih spitaj pred misanjem in odprodaj. Ob vročini skrbi, da bo imela perutnina senco in vedno dovolj sveže vode. Reži ali kapuni v to godne petelinčke. Pri mladih puranih in purah se najbolj razvijajo bradavice na glavi in vratu; varuj jih pred v!ngo in vročino. Tri čebelah je paziti, da bodo mlade matice oplemenjene. V ta namen je treba vse družine z m'adimi maticami pregledati glede zalege. Če zalege ni, matica še ni oplemenjena. Ako pa 5 in več tednov stara matica še ne zalega, ie verjetno, da sg sploh ne bo oplemenila in bo začela zalegati neoplojena jajčka. Možno je, da je tak panj sploh brez matice. Gotovo je pa, da je, če napihujejo čebele zasilne matičnike. Odpomoč je nujno potrebna z dodajo matice od drugod. Matice oz. ma- Če je Vaš čebelnjak starega kova, ne bo mogoče zabraniti tej nadlegi dostopa h čebelam. Nove ulnjake izoliramo z vodo. pri starih se pa da to izvesti le, če so na podstavkih in je ogrodje dvignjeno nekoliko nad zemljo. V takšnem primeru se okrog podstavkov napravi betonski jaTek, kamor se stalno doliva voda, da je poln. Ako je pa ogrodje stavbe čisto na tleh in je izolacija neizvedljiva, se morete braniti pred mravljami le tako, da jih vneto preganjate. Mravljišča. odkoder imajo mravljinci »božjo pot« v če-t elnjak, razderite in mravlje z vrelo vodo pokončajte. V čebelnjaku jih pa zbirajte v krpo, namočeno v medeno vodo, toliko časa, da jih zatrete. Za popoln uspeh ni mogoče jamčiti, posebno ne tam, kjer imajo mravlje gnezda pod čebelnjakom ali v trhlem lesu čebelnjaka samega. Tak čebelnjak bo treba pač nadomestiti z novim, ki bo nri-merno izoliran J. M. v K. Drevesnico U radi imeli, da si vzgojite za nasade sami drevje, ker cimat« denarja za nakup. Pouk dobite v naših strokovnih knjigah. Prav posebno pa Vas opozarjamo, da je ta cilj zasledoval koledarček bivše »Kmečke zveze«, ki ga imate še najbrže iz zadnjih let shranjenega ali bi ga vsaj morali imeti. Poiščite ga ali ri ga izposodite pa bo zadeva rešena. I. G. v M. pri L. Kako pinciramo poleti sadno drevje? Tako, da dosežemo namen pinciranja (vršičkanja, priščapavanja). Namen pinciranja ali vršičkanja je, da že v letni dobi pospešimo tvorbo rodnega lesa po celi vejici ali enoletni mladiki. Nadaljnji namen je tudi vzgoja enakomerne oblike in pa redčenje pregostih poganjkov, ki bi ovirali dostop svetlobi in zraku do listja in sadja v notranjosti drevesa. Zato pod takim »pinciranjem« ne razumemo samo priščipavanje mladik, ampak tudi odstranjevanje nepotrebnih poganjkov (vodeni poganjki, poganjki, ki bi povzročali nepotrebne rogovile). To zadnje kaT v živo odrežemo ali od-strižemo. Ostalo vršičkanje pa se vrši po pravilu: vse vodilne mladike pustimo cele in jih pri umetnih oblikah le privezujemo na določeno ogrodje. Seveda je to le pravilo. V resnici ojačujemo slabotne mladike tako, da jim damo pokončno rast, srednje razvite mladike privežemo na določeno mesto, prebujne mladike vkrivimo navzdol in jih kot prešibke, samo za letos privežemo v nenavadni legi in jih naravnamo šele na pomlad. Pri vseh teh uravnavanjih rasti bodite zelo previdni, da se vejice ne lomijo. — Vse druge poganjke, ki so potrebni za tvorbo rodnega lesa, pa vršičkamo na ta način, da pustimo na njih 'e 2—3 dobro razvitih listov (očes), ki stoje nad šopom listov (očes) ob koncu rasti v prejšnjem letu in na začetku letošnje mladike. Na 2 dobro razvita očesa (lista) vršičkamo najraje poganjke na enoletnem lesu, na 3 dobro razvita očesa (liste) pa na ostalih delih drevesa. Vsled takega vršičkanja poženo navadno zopet nove mladike, ki pa jih ponovno vršičkamo. Vršičkamo le mladike, ko so lesne ali predolge rodne i i b e. Vae mladike, ki so dolge le približno 15—20 cm, skrbno varujemo in jih vršičkamo šele tedaj, č« znatno prerastejo dolžino 15 cm. — Seveda »o it tudi drugi načini, ali opiaani način je kar primeren, samo če ga boste prav izvajali. 0. J. v L. Ali je mogoče na precej močvirnatem zemljišču urediti dober sadovnjak? Mogoče je, kajpada. Taka zemljišča imajo dostikrat celo mnogo prednosti, če so v rokah dobrega gospodarja, saj imajo na razpolago dragoceno vodno zalogo, ki je zlasti poleti in v zgodnji jeseni pri nas kaj rado primanjkuje. Moderni gospodar to ceni in skrbi glede zemljišča za regulacijo vode: kar je je preveč, naj zgine, če bi bila nevarnost izsu-šitve prepreči z namakalnimi pripravami. Tako urejeno zemljišče pa ie kot nalašč za sadjarstvo vseh plemen. Neglede na tako izboljšanje celega zemljišča utegnejo uspevati tudi na vlažnejših zemljiščih sadne vrste, ki poganjajo plitve korenine, rabijo mnoge vode in so odporne proti raku (slive, češplje, nekatere jablane in hruške). Bosna je pravi dokaz za to. Na močvirjih sadimo lahko tudi na kupe, nasipe, t. j. na poseben način dvignjen in deloma osušen svet. Mi želimo prvo kombinacijo; regulacijo talne ali tekoče vode potom naprav za osuševanje in namakanje, kajti tako zemljišče je res za intenzivno sadjarstvo samo, kakor tudi v zvezi z drugimi kulturami najprimernejše, če le niso stroški za osuševanje in namakanje vsled terenskih ovir previsoki. Najbolj so ti načini znani v Juž. Tirolah, Severni Italiji in Kaliforniji v obliki velikih plantaž, ki so zelo rentabilne in povečini urejene pod slabšimi razmerami kot pa so navadno po naših dolinah in ravninah. Seveda je dostikrat treba radi razparceliranosti naših posestev skupnega dela s sosedi (vodne zadruge). Kakor za sadjarstvo, tako tudi za ta dela potrebujete načrta strokovnjaka in strokovno izvedbo del. F I. v G. O sadnem načrtnem gospodarstvu le toliko; Komaj najboljši strokovnjak-praktik bi sodobnemu načrtnemu gospodarstvu mogel v velikem obsegu ustreči; znanje in praksa sta predpogoj vsemu. Učite se in delajte po naukih, primernih za krajevne razmere, ne zanemarjajte tudi teorije, pregledujte slike, načrte, kulture v okolici in daljavi zlasti ob priliki, ko se lahko vozite zastonj. Zato o načrtnem gospodarstvu v okvirju teh odgovorov ne more biti radi pičlega prostora celik razprav. Pravni nasveti škoda, ki jo napravi divjačina. M. 0. M. Divji zajci so vam objedali fižol na polju in vprašate če imate pravico zahtevati odškodnino in od koga. — Po lovskem zakonu, tako po starem, kakor po novem, ki pa še ni stopil pri nas v veljavo, odgovarja lovski zakupnik za škodo, ki jo napravijo lovci ob priliki lova ali lovne živali. Na bivšem Štajerskem odloča o odškodnini razsodišče, čigar predsednika imenuje okrajno načelstvo, prisednike pa intere-sirane stranke, vsaka po enega. Skoda se mora prijaviti predsedniku razsodišča in to čimprej, da se more ista ugotoviti in nato o njej razsoditi. Proti odločbi razsodišča je mogoča tožba na redno sodišče. Na bivšem Kranjskem pa odloča o škodi v smislu starega lovskega zakona okrajno načelstvo. Oškodovani mora prijaviti škodo pri okrajnem na-čelstvu in zahtevati odškodnino v 14 dneh potem, ko je zvedel za škodo, sicer izgubi pravico do odškodnine. Okrajno načelstvo da oceniti škodo po zapriseženem cenilcu. Stranke se morejo cenitve udeležiti. Po novem lovskem zakonu pa bo zahteve po povračilu škode po lovu ali škode po divjačini do višine 1000 Din reševalo odškodninsko razsodišče, ki se bo osnovalo pri občinah in bo sestojalo iz predsednika in dveh članov. Zahteve po povračilu škode nad 1000 Din bo reševalo redno sodišče. — Škodo pač lahko daste sami oceniti, ali to na lastne stroške. Razsodišče, odnosno okrajno načelstvo ni vezano na ocenitev, ugotovljeno po vaših cenilcih. Tudi mladoletnika lahko tožite. V. S. L. — Mladoletnik vas je žalil in vprašate, če ga lahko tožite radi žaljenja časti. — Tožite ga lahko, Ie pri kazni se mladoletnost vpošteva in je mladoletnik inileje kaznovan. Če pa še ni izpolnil 17 let staro6ti je kazen praktično skoraj b re z ;>o m e m bna. Izterjevanje starih taks. L. M. M. Pred štirimi leti ste prezidavah hišo in plačali predpisane takse. Sedaj pa ste prejeli od občinskega urada nalog, da morate plačati še neko državno takso. Vprašate, če vas morejo prisiliti, da plačate. — Takse zastarajo v smislu taksnega zakona v petih letih. Zato boste morali plačati, če je taksa, ki je niste plačali, po zakonu predpisana. eč je ta taksa pravilno predpisana, pa ne moremo reči, ker niste navedli, kakšno takso izterjujejo. Oviranje prometn. I. P. No pot. ki jo uporabljajo le nekateri gospodarji in ki pelje nad vinogradi, je pripeljal neki posestnik vsako leto listja, plev ikl., da se napravi gnoj za vinograd. Temu in nikdar nihče ugovarjal. Letos ga je pa orožnik opozoril, da se je nekdo pritožil, da je na potu preveč materijala in da ga mora odstraniti. Vprašate, če je to postopanje pravilno. — Po našem mnenju ni pot prav nič pripravno mesto za napravljanje gnoja. Poleg te- fa pa tudi tako ravnanje gotovo ovira promet, ato so pritožbe gotovo upravičene. Svetujemo, da se dotični posestnik pokori nalogu orožni-štva. V gotovih slučajih bi lahko županstvo dalo odstraniti vse zapreke na stroške tistega, ki jih je povzročil. Ogrndiiev vrta oh sosedovi njivi. 1. K. Vrt bi radi ogradili, vendar zahteva sosed, da morate postaviti ograjo vsaj 30 cm od meje, da ga ista ne bo ovirala pri oranju, ker pri oranju hodi en konj po vašem svetu. Kaj storiti? — Če sosed že 30 let tako orje, da hodi en konj ob meji po vašem svetu, si je to pravico pripo-sestvoval, in mu je ne smete kratiti ali z ograjo ovirati. Plačilni nalog radi popravila čevljev. — D. K. — Zn popravilo ženinih čevljev je mož prejel plačilni nalog. — Čevljar pa ni vzel pri obračunu v račun vsega usnja, ki ga mu je dala žena. Ali je mož, ki pri celi stvari ni imel opraviti, dolžan plačati in obračunati vrednost usnja. — Vsekakor je plačilni nalog naslovljen na pravi naslov, ker je mož dolžan skrbeti za ženo. Vrednost usnja, ki si ga je morda čevljar pridržal. ne da bi vzel isto v račun, naj se od-računa in če ima po tem obračunu čevljar še kaj dobiti, naj se mu iz;plača ali če ne bi hotel sprejeti, založi pri sodišču. Tekstilna šola. J. P. K. Tekstilno šolo imamo v Kranju. Obrnite se na njeno vodstvo za i.ndaljnje informacije Težave z najemniki. A. M. V hiši v Ljubljani imate več najemnikov, ki so neredni plačniki stanarine. Enemu ste sodno odpovedali, on pa je vložil ugovore, češ da bo tako stvar par mesecev zavlekel. Ali je to mogoče? Kako priti do zaostale imjemniner — Proti odpovedi ima najemnik pravico »loŽiti ugovore. Nato se prične pravdno postopanje pred okrajnim sodiščem, ki se konča s sodbo. Proti tej se zopet lahko vloži ptiziv in se lako cela stvar :rs lahko kakšnega pol leta zavleče, preden dobite pravomočno sodbo, s katero lahko predlagate deložacijo. Za zaostalo stanarino pa najemnika, ki ne plača, tožite in nato rubite premičnine ali plačo. Peci, štedilnike, stensko oblogo dobite najceneje pri ICeriamlčni zadrugi r dTH, rft «f>i iito 9 ftS«. Kdor želi zidati lastno hišo, poravnati svoje dolgove, prevzeti posestvo, izplačati doto svojim dedičem, daje posojilo pod ugodnimi pogoji, na dolgoletno amortizaoije „KREDIT« CELJE 'IT gospodarska zadruga r. s. i i. L. Aškerčeva ulien 3 (poleg hotela »Pošta«.) mu ^ "»u n». Dijaki Houo! Mladeniči NI kmaio poveeti, ki M Mla tako sodobne in tako fantovska kakor IjUČ 25 pora spisal Fr.VVeiser D. J.poslovenil Jože Jagodic. Cena broširani Din 15'—, polplatno vezani Din 22"— Zalotila JagMlovaneka knjigarna r Ljubljani Ali ste že poravnali naročnino? Gospodarska zveza, Ljubljana r. z. z o. z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevtke izdelke, teno, tlamo, fcotonnalno in specenisko blago, kmetijske stroje in orodje, umetna gnojila, cement, premog itd. Drunurctna mnlra HociHar stalno na zalogi. - vri JUW UUVIVU FamaI _ __ «v^uia CITATELJEM ZA NEDELJO \xel Munthe: Potovanje na Švedsko Švedski konzul v Parizu je bil majhen, miren mož. Imel je ženo Američanko in dva otroka. Nekega popoldne sem ga obiskal: otrok je imel prehlad z vročico, hotel pa je za vsako ceno zvečer iz postelje, ker so pričakovali očeta, ki se povrne s potovanja. Vsa hiša je bila v cvetju in otroka sta smela čuti ter pri mizi večerjati Mati mi je radostna pokazala dve posebno prisrčni brzojavki svojega moža, eno iz Berlina, drugo iz Kolina, kjer je naznanjal svojo vrnitev. Dozdevali sta se mi malo predolgi. Okrog polnoči sem dobil od gospe nujno povabilo, naj nemudoma pridem. Vrata mi je odprl sam poslanik — v nočni srajci. Dejal je, da čakajo z večerjo na prihod švedskega kralja in predsednika francoske republike, ki ga je pravkar odlikoval z velikim križem častne legije. Ravnokar da je kupil »Mali Trianon« za poletno bivališče svoji družini. Jezil se je, da žena ne nosi ovratnice Marije Antonijete, ki jo ji je podaril in mi predstavil svojega sina češ, da je Daufin, in sebe kot Robespierra: samoveličje. Iz otročke sobe se je čulo vpitje zbeganih otrok, gospa je bila strta. Pod mizo je ležal zvesti pes in renčal iz strahu pred gospodarjem. Nenadoma je moj ubogi prijatelj zbesnel, moral sem ga zapreti v spalnico, kjer je vse razbil in bi naju bil kmalu oba prevrnil skozi okno. Drugo jutro so ga prepeljali v umobolnico Pas-sy, v zavod doktorja Blanche. Znameniti zdravnik je takoj domneval, da ima splošno paralizo. Po preteku dveh mesecev je bilo jasno, da je neozdravljivo bolan, Oskrba v zavodu je veliko stala, zato sem se namenil, da ga spravim v švedsko državno norišnico v Lund. Doktor Blanche ni bil za. to. Menil je, da bo potovanje nevarno in drago, ker se ne sme zanašati na to, da je bolnik včasih pri zavesti. Morata ga spremljati dva močna strežnika. Razložil sem mu, da bi rad prihranil otrokom zadnji ostanek denarja in ga bom zato spravil na Švedsko. Ko mi je doktor pri odpustu bolnika podpisoval listine, mi je ustno in pismeno ponovil svoja svarila, toda zaman, ker sem sam ceveda bolje vedel, kako bo prav. Prepeljal sem bolnika z vozom v svoje stanovanje. Pri večerji je bil miren in razumen, le da je skušal dvoriti gospodični Agati (pisateljevi stari in skrajno zoprni oskrbnici), kar se ji je gotovo prvič v življenju primerilo. Dve uri nato sva bila zaprta v oddelku prvega razreda kolinskega nočnega ekspresa. Tiste dni še ni bilo D-vlakov. Slučajno je bil član družine Rotschild, ki je bil lastnik »severne železnice«, moj (pacijent. Ukazal je, naj nama po možnosti olajšajo potovanje, sprevodniki naj naju ne nadlegujejo, ker se moj bolnik rad razburi, če vidi neznane obraze. Bil je zelo miren in poslušen in legla »va spat na klopi. Ko me je blaznež zgrabil za grlo, sem se nemilo zbudil iz spanja. Spreten kakor panter me je dvakrat naskočil, dvakrat sem ga odbil, dasi bi me bil skoro zadavil. Samo to še vem, da sem ga silno udaril po glavi in ga menda omotil. Ko je zjutraj vlak privozil v Kolin, so naju našli oba nezavestna na tleh voza. Prenesli so naju v hotel, kjer sva ležala — postelja ob postelji — štiriindvajset ur. Zdravniku, ki mi je prišil skoro odtrgano uho, sem moral razložiti položaj. Na to so izjavili, da blaznežev v hotel ne sprejemajo. Sklenil sem naslednje jutro potovati dalje v Hamburg. Vso pot je bil moj tovariš zelo ljubezniv. Ko smo se vozili skozi mesto na kielsko postajo, je glasno prepeval marselje^o. Dobila sva parnik v Korsor. Nekaj milj od obrežja so ga obkolile ledene plošče, ki jih je vihar prignal iz Kattegata, kar se v hudih zimah večkrat pripeti. Več ko miljo daleč smo morali peš po ledenih skrlih, kar je mojemu prijatelju zelo ugajalo. Nato so nas v odprtih čolnih prepeljali v Korsor. V pristanišču je skočil moj tovariš v morje in jaz za njim. Izvlekli so naju iz vode, nakar sva sedela — v trdo zmrznjeni obleki in pri dvajsetih stopinjah mraza — v ne-zakurjenem vlaku do Kopenhagna. Ostalo vožnjo sva izredno srečno prestala. Prijatelju je bojda koristila mrzla kopelj. V Lundu sem ga oddal dvema zavodovima strežnikoma. Podal sem se v hotel, ki jc bil takrat v Lundu edini, in naročil zajtrek in sobo. Izkazalo se je, da zajtrek pač lahko dobim, ne pa sobe. Vse so bile pridržane za igralsko družbo, ki bo imela zvečer slavnostno predstavo v mestni dvorani. Ko sem jedel, mi je natakar ponosno prinesel spored: »Hamlet, tragedija v petih dejanjih, spisal Sheake-speare.« Hamlet v Lundul Preletel sem z očmi spored: r-Hamlet, princ danemarški... gospod Erik Carolus Malmborg.« Je uoožno, da je to moj stari tovariš iz dijaških dni v Upsali! Takrat naj bi postal .Erik Carolus Malmborg pastor. Tedaj «em mu v glavo utepal potrebno znanj* za izpit«, mu spisal prvo poskusno pridigo in leto dni sestavljal pisma za njegovo nevesto. Redno vsak večer sem ga premlatil, ko se je pijan pri-zibal v mojo sobo, da bi spal. Iz njegove čumnate •o ga radi nerednega življenja izgqali. Ko sem zapustil Švedsko, sem ga izgubil iz vida. Vedel sem, da je moral zapustiti vseučilišče in da je čimdalje bolj propadal. Spomnil sem se govorice, da je šel k gledišču. Seveda, ta, ki bo nocoj Hamlet, je gotovo moj nesrečni stari prijatelj. Poslal sem vizitko k njemu v sobo in priletel Je kot iz topa izstreljen, presrečen, da me po tolikih letih zopet vidi. Povedal mi je žalostno zgodbo. Po celi vrsti predstav pred prazno dvorano v Malino, je snoči prišla njegova družba, ki je splahnela na tretjino svojih članov, v Lund na zadnjo obupno borbo z usodo. Skoro vso njihovo premičnino, obleke, dragotine kraljice matere, kraljevo krono, celo Hamletov meč, s katerim je moral pre- t»r»ot: X~ liKam!.-, on rrnrtt- -VOH 1 OlOUljU, 1,1 O*. ,» UI „ n.uw..ju " bili upniki v Malmo. Kralj jc imel hud napad iši-jasa in ni mogel niti hoditi, niti na prestolu sedeti, Ofelija je imela strahovit nahod, duh sc je pri odhodu iz Malmo napil in zamudil vlak. On sam je sijajno razpoložen, Hamlet je njegova najboljša stvaritev — ko da bi bil posebe zanj napisan. Toda kako naj bi prevzel ogromno breme petdejanske tragedije samo na svoje rame? Vse vstopnice za nocojšnjo predstavo so razprodane. Če bodo morali denar vrniti, je popoln polom neizbežen. Mor-d<- bi mu za najinega starega prijateljstva voljo posodil dvesto kron? Izkazalo se je, da sem položaju kosi Zbobnal sem skupaj glavne zvezde družbe. Z nekaj steklenic švedskega punča sem dvignil kloneče duhove, brez usmiljenja sem črtal ves prizor z igralci, prizor z grobarji, Polonijev umor, in izjavil: z duhom ali brez duha, predstava se mora vršiti! Bil je to za lundsko gledališko kroniko pomemben večer. Točno ob osmih se je dvignil za-stor pred kraljevim gradom helsingorškim, ki se je nahajal v zračni črti komaj uro daleč od nas. Nabito dvorano so napolnili večinoma prešerni dijaki, ki so bili manj prevzeti kakor smo pričakovali. Nastopa princa danemarškega niso uvaže-vali, celo njegov slavni: »biti ali ne biti« ni užgal. Kralj je od bolečine zgrbljen šepal po odru in se zrušil na prestol. Ofelijin nahod se je obupno raz-pasel. Polonij je bil očividno vrtoglav. Duh je bil, ki je rešil položaj. Duh sem bil jaz. Ko sem pošastno stopil na okope elsinorskega gradu, osvetljenega od lune, in s težavo tipal svojo pot čez velike zaboje, ki so bili ogrodje vsega, se je nenadoma zrušil oder pod mano in vdrl aen se do pazduhe v zaboj. Kako naj se v takem položaju duh obnaša? Ali naj povesim glavo in se ves po-greznem v zaboj ali naj ostanem, kjer sem in čakam kaj bo? Čedno vprašanje! Tretjo možnost mi je sam Hamlet šepetaje označil: »Zakaj za vraga ne zlezeš iz tega prekletega zaboja?« To pa je presegalo moje moči. Noge so sc mi zamotale v zanjke, vrvi in drugo odrsko ropotijo. Prav ali napak, odločil sem se, da ostanem kjer sem, pripravljen na vse. Moje nepričakovano pogreznenje v zaboj so gledalci zelo dobrohotno sprejeli, vendar ni bilo to nič napram uspehu, ki sem ga žel, ko sem pomolel glavo iz zaboja in z mrkim glasom nadaljeval prekinjeni nagovor Hamletu. Ploskali so tako navdušeno, da sem sc moral mahaje z roko zahvaliti, saj prikloniti se v svojem kočljivem položaju nisem mogel. To je moje gledalce vzhičilo do divjanja. Priznavanje ni odnehalo do konca predstave. Ko jc po zadnjem dejanju zastor padel, sem sc pokazal z glavnimi člani igralske družbe, da smo se poklonili gledalcem. Še vedno so sc drli: »Duh, duh!« in to tako vztrajno, da sem moral še večkrat sam pred zastor, kjer sem z roko na srcu sprejemal češčenje. Vsi smo bili srečni. Prijatelj Malmborg je dejal, da še ni doživel bolj uspelega večera. Praznovali smo ga z zelo veselo gostijo. Ofelija je bila zelo ljubezniva z menoj, Hamlet mi jc ponudil vodstvo družbe. Dejal sem. da moram stvar pretehtati. Vsi so me spremili na postajo. Oseminštirideset ur pozneje sem bil zopet v Parizu na delu, o utrujenosti nikakega sledu! Mladost! Enooka, Dvooka m Trioka (Iz nemščine prevedel P. Golobic.) Nekoč je živela žena, ki je imela tri hčere. Starejša se je imenovala Enooka, ker je imela samo eno oko sredi čela, srednjo so zvali Dvo-oko, ker je imela dve očesi kakor drugi ljudje, najmlajša pa je imela tri očesa in klicali so jo za Trioko. Ker je imela srednja hčerka dve očesi kakor navadni ljudje, so jo črtile obe sestri in mati. »Ti, z dvemi očesi, nisi nič boljša kakor priprosto ljudstvo, ti ne spadaš k nam!« je morala večkrat slišati. Oblačiti 6e je morala v stara, obnošena oblačila, jesti je dobivala same ostanke, žalili so jo, kjer so jo le mogli. Zgodilo 6e pa je, da je morala na polje kozo past. Bila je grozno lačna, ker ji mati ni dala ničesar s sabo. Pa je žalostna sedla na otfronek in jokala, tako milo jokala, da sta dva potočka solz pritekla iz njenih dveh očesc. Ko je pa povzdignila oči, je zagledala pred seboj krasno ženo, ki jo je vprašala: »Dvooka, zakaj jokaš?« Deklica odvrne: »Kako ne bi jokala? Ker imam dve očesi kakor vsi navadni ljudje, me črtijo mati in obe sestrici. Oblačiti se moram v slaba oblačila, jesti dobim samo ostanke in danes nisem še ničesar užila.« Modra žena pa ji odgovori: »Nikar se ne jokaj, Dvooka, povedala ti bom nekaj, da ti ne bo treba več trpeti lakote. Kadar boš lačna, pa reci svoji kozi: »Kožica, mekeke, deklica lačna je.< in takoj se ti bo prikazala mizica z najboljšimi jedili. Ko boš sita, pa reci: »Kožica mekeke, deklica sita je.« in mizica ti bo izginila izpred oči. Nato je žena izginila. Dvooka pa je mislila sama pri sebi. »To ne bi bilo slabo. Poskusila bom.« In deklica je ponovila besede modre žene: »Kožica, mekeke, deklica lačna je.< In glej! Takoj se je prikazala majhna mizica, pogrnjena z belim prtičem, na mizi pa je stal majhen krožnik, zraven jc ležalo osebno jedilno orodje, mizica pa se je šibila pod težo vsakovrstnih jedil, ki so bila še topla, kakor bi prišla pravkar iz kuhinje. Dvooka je 6trmela. Kaj takega še ni videla. Hitro je odmolila zahvalno molitvico ter nato pogumno segala po jedilih, ki so ji izvrstno teknila. Ko se je nasitila, jc spregovorila: »Kožica, mekeke, deklica eita je.« in mizice ni bilo nikjer več. »To bo lepo gospodinjstvo,« je vzkliknila mala in je bila tako veseja kakor še nikoli. Zvečer je prišla s kozo domov. Sestrici sta ji pustiil v umazani skledi malo večerje, a Dvooka se je ni dotaknila. Drugi dan je šla spet kozo past. Sestrici sta ji ponujali zajtrk, a deklica ni marala ničesar. Sestrici v začetku nista ničesar opazili, ker pa Dvooka tudi druge dneve ni hotela ničesar vzeti s sabo na pašo, sta postali pozorni. »Tu nekaj ni v redu,« sta godrnjali. »Nekdo ji mora skrivaj prinašati hrano.« In sklenili sta, da pojde Enooka z njo na pašo, da bi zvedela za sestrino skrivnost. Ko jc Dvooka hotela zopet odriniti na pašo, pride k njej Enooka in pravi: »Tudi jaz grem s teboj, da bom videla, kako paziš na kozo.« Toda Dvooka je vedelo, zakaj hoče sestrica z njo nu pašo in je nagnala kozo v visoko travo. Sestrici pa je rekla: »Pojdi Enoočica, sc bova malo vsedli in nekaj ti boni zapela.« Enooka jc bila trudila — pot je bila dolga in solnce je vroče pripekalo — zato sc jc rada vsedla. Dvooka pa je zapela: »Čuješ, Enoočica? Spi« li, Enoočica?« Tn sestrica jc zaprla edino oko sredi čela ter zadremala. Medtem pa jc zaklicala Dvooka kozi: »Ko/.ica. mekeke, deklica lačna je.« Potem se je vsedla k polni mizici ter se nasitila. Na besedo: »Kožica, mekeke, deklica sita jc.* pa, ki je dobro vedela, zakaj hoče z njo, je na-nato zbudila svojo sestrico: »Ti hočeš paziti na kozo, pa zaspiš? Pojdiva domov koza je sita. Doma je Dvooka zopet pustila večerjo nedotaknjeno in Enooka ni mogla materi ničesar povedati. V svoje opravičilo je še omenila, da je na paši zaspala. Naslednji dan reče mati svoji najmlajši hčerki: Triočica, danes pa pojdi ti na pašo in pazi, da ne boš zaspala.* Ko se je odpravljala Dvooka na pašo, se ji jc pridružila Trioka, češ, da mora pogledati, kako ravna s kozo. Dvoočica pa, ki je dobro vedela, zakaj hoče z njo je nagnala kozo v visoko travo in rekla sestrici: »Triočica, pojdi, se bova vsedli, jaz ti bom pa nekaj zapela. Triočica, ki je bila trudna od pota, se je radevolje vsedla, Dvoočica pa ji je zapela: »Čuješ, Triočica?« .,In namesto: »Spiš, Triočica?« je zapela: »Spiš, Dvoočica?« Triočica je zaprla dve očesi, a oko sredi čela je ostalo odprto. Triočica je torej spala, a s tretjim očesom je bdela in tako lahko vse opazovala. Dvooka pa je mislila, da Triočica spi in ie zaklicala: »Kožica, mekeke, deklica lačna je.« Potem je segla veselo po izbranih jedilih. Ko se je nasitila, je zaklicala: »Kožica, mekeke, deklica sita je.« Toda Trioka jc vse to videla in domu poročala. Mati in sestrici so se razjezile. Mati jc vzela dolg nož in je kožico zaklala, da ne bi Dvooka več mogla na ta čudoviti način dobivati hrane. Dvooka je bila silno žalostna, ko je vse to videla. Odhitela je na polje, sedla na obronek ter pretakala bridke solze. »Nič se ne jokaj, Dvoočica, vse bo zopet dobro. Pojdi domov in poprosi sestrici, naj ji dasta drob od zaklane kožice, potem ga pa zakoplji pred hišnimi vratini.« Nato je modra žena izginila in videla je ni nikoli več. Kakor ji je modra žena nasvetovala, tako je naredila. Drob je zakopala zvečer pred hišnimi vratmi in pomirjena je legla spat. Drugo jutro pa, ko se je zbudila, jc stala pred hišnimi vratmi zlata jablana in na njej so visela prelepa zlata jabolka. Mati in sestrici so občudovale drevo, niso pa vedele, kako je prišlo k njihovi hiši, Dvooka seveda je vedela, da je zraslo iz kozjega d roba, Sestrici sta splezali na drevo ter sta hoteli utrgati si nekaj jabolk, a jaiblana je spretno umikala svoje veje, da sestrici nista mogli ničesar odtrgati. Ko je mati to videla, jc še ona hotela poskusiti svojo srečo, a zgodilo se ji je ravnotako kakor prej njenima hčerkicama. Nazadnje pa je splezala na drevo Dvooka in glej, njej se jablana ni upirala. Natrgala je poln predpasnik zlatih jabolk. Mati ji je vsa jabolka odvzela, sestrici pa sta jo še bolj črtlll. Nekoč, ko so vse sedele pri drevesu, prijezdi mimo krasen jezdec. Sestrici sta hitro pograbili Dvoočico in po potisnili v sod. ki je bil ravno pri drevesu. Jezdec jc z občudovanjem gledal drevo ter vprašal sestrici: »Čigavo je drevo?« Deklici sta rekli, da je drevo n juno. Potem mi pa odtrgajte nekaj jabolk in vse vama dam, kar si poželi srcc.« Sestrici naglo splezata na drevo, a zgodilo se jima je kakor prvič. Tedaj spregovori jezdec: »Pa že ne more biti vajino drevo, drugače bi vama ne branilo sadje.« V tein hipu se prikaže Dvoočica iz soda in jezdec se je ni mogel nagledati. >Kdo si ti?« jo vpraša. »Jaz sem Dvooka, scstrica teh deklic, drevo je pa moje.« To rek.ši, spleza urno na jablano in drevo jo radevolje pripo-gibalo svoje zlate veje. Vitez je bil vzradoščen ob pogledu na zlata jabolka. ■ .» » M O T l! ✓ I f» ,'rln /lol-llrto ?. i.n — " * .. ....j >iUJ .. ........ ..... s , |im»u tuji jezdec. »Oh, dobri vitez, vzemi me s seboj!« je prosila deklica. In vitez jo je posadil na svojega konja ter je odjahnl r njo na svoj grad. Tam 6o praznovali poroko in veselja ni Največje kopališče na Jadranu. 4'/s ure vožnje od Zagreba via Plase. 30 hotelov in pensionov. Letos velike slovesnosti in znatno znižane cene. Informacije in prospekte pošilja _Lječilišno povjerenstvo in sami hoteli. Pens. - Kost. VILA RU2ICA 35 sob. Vis-a-vis obala. Prospekte in pojasnila pošlje na za-htevo uprava. Cena v predsezoni 65 — 80 Din. Pens.-llest. TRIGLAV. Popolna oskrba od 60 - 75 Din Komfort. Snažnost.__Solidnost. Hotcl-Pcnsion »LIBURNI\<. Vis-a-vis kopališča in v bližini kopališkega parka. Moderno opremljene sobe. Popolna oskrba 65 — 85 Din Pens.-Best. MORAVA. Dobra"in mirna meSfan-ska hiša. Popolna oskrba 60 — 70 Din Pens.-Rest. ZELENO A J. Tik ob morju blizu obale. Popolna oskrba 60 — 65 Din Restavracija VINODOL. [zborna domača Tn dunajska kuhinja. Vsak dan sveže morske ribe. Izvrstna domača in dalmatinska vina. Shajališče gurmanov. Prehrana 40 Din bilo ne konca ne kraja. Tudi drevo se je preselilo v grajski vrt. Mati in sestrici pa so morale pozneje beračiti. Nekoč sta prišli v grad dve postarni ženici. Dvooka ju je takoj spoznaja. Bili sta Enooka in Triooka. Dvooka ju je z ljubeznijo sprejela in pogostila. Sestricama pa je bilo grozno žal, da sta nekoč tako slabo ravnali z svojo sestro. M Sah Olimpijada v Folkestoneu se je končala že 23. junija. Zopet se je pokazalo, da je tako tekmovanje nekaj drugega kot turnir. Zmagalo ni ono moštvo, ki je imelo individualno najboljše igralce, ampak ono, ki je pokazalo največ borbenosti. In to je bilo zopet ameriško moštvo, ki si je s tem osvojilo že drugič dragoceni Russel Hamiltonov pokal. Zelo borbeni igralci ameriškega moštva, predvsem Dake Kashdan in Marshall imajo pri tem največ zaslug. Združene države so dosegle iz 60 dosegljivih točk 43 točk, eno in pol točke pred Češkoslovaško, ki je bila skozi Američanom najnevarnejši konkurent in jih jc v zadnjem kolu (»udi premagala. Če bi češkoslovaško moštvo pokazalo v prvih kolih tako borbenost, kot jo je v zadnjih, bi gotovo zmagalo. Tretje, četrto in peto mesto si dele Ala-djarska, Poljska in Šved.ska z 38 točkami. Slede: Avstrija 37 in pol, Litva 34 in pol, Francija 32, Le-tonska 31 in pol, Anglija 31, Italija 28 in pol, Danska 26 in pol, Belgija in Islandija 21, Škotska 18 in Estonska 0 točk. Individualno so dosegli najboljše uspehe: na prvi deski Aljehin (Francija) 10 in pol iz 13 partij, na drugi deski Mansha'1 8 iz 11 partij, na tretji deski Lundin (Švedska) 1:', iz 15 partij, na četrti deski Opočensky (Češkoslovaška) 12 in pol iz 14 partij. Zelo lep uspeh je dosegel tudi Lilienthal (Madjarska), ki je iz 13 pa tij dosegel 10 točk. Neporaženi so ostali Opočensly Marshall in Lilienthal. Istočasno se je vršil tudi turnir za datnsko svetovno prvenstvo, ki se ga je udeležilo 15 igralk. Zmagala je zopet gdč. Menši-kova, ki je dobita vse partije. Drugo mesto je dosegla miss Priče. Iz olimpijade^ prinašamo danes naslednjo partijo, v kateri je Sultanbejev zelo energično porazil dr, Tartakowerja, Damski gambit. Sultanbejev (Belgija) : dr. Tartakower (Poljska). 1. d2—d4, Sg8—f6; 2. Sgl~f3, e7—e6; 3. c2-—c4, d7—d5; 4. Lcl—g5, Lf8—e7; 5. e2—e3, Sb8— —d7; 6. Sbl—c3, c7—c6; 7. Lil—d3, d5 X c4; 8. Ld3 X c4, Sf6—d5; 9. Lg5 X e7, Dd8 X e7; JO. 0—0, Sd5 X c3 (Črni ima težave v tej otvoritvi in se hoče z izvedbo e&—e5 oprostili. Z zadnjo potezo pa jači beli centrum, kar daje belemu izglede na uspešen napad.); 11. b2 X c3, e6—e5; 12. Ddl—c2!, e5—e4; 13. Sf3—d2, Sd7—16; 14. 'lal—cl, Lc8—g4 (To je taktična finesa. Črni hoče prisiliti belega, da bo na f3 vzel s skakačem. Bolje bi pa bilo takoj Le&,); 15. 12—[3, e4 X f3. 16, Sd2 X Xf3, Lg4—e6; 17. Lc4—d3, Sf6—d5; 18. Sf3—d2!, 0—0—0 (Tudi mala rokada bi bila zelo nevarna.); 19. e3—e4, Sd5—b6; 20. a2—a4! (Zelo energična poteza.); 20..... De7—g5; 21. e4—e5, Le6—d5; 22. Sd2—e4, Ld5X e4 (Se 4—d6 črni ne sme dopustiti.); 23. Ld3Xe4 The—18; 24. a4—a5, Sb6— —d5; 25. a5—a6, b7—b6; 26. c3—c4!, Sd5-b4; 27. Dc2—a4, Dg5—d2; 28. Kgl—hI! (Odločilna pripravljalna poteza.); TdS X d4; 29. Tel—dl, Dd2— —e2; 30. Da4Xb4, c6— c5 (Izsiljeno radi DXf8); 31. Le6—f5+, Kc8—c7; 32. Db4—el, De2 X c4; 33. Del—g3!, g7—g6; 34 e5—e6!+, Kc7—c6; 35. Lf5—e4-f! (Beli igra na mat.), Td4 X e4; 36. Dg3— —d6+, Kc6—b5; 37. Dd6—d7+, Kb5—b4; 38. bl + , Kb4—a3; 39. Tbl—al+, Ka3—b2; 40. Tfl—bl + , Kb2—c3; 41. Tal—a3+, Kc3—c2; 42. Dd7—dl mat, • Problem št. 23. N. Malahov. Črni: Ke4, Dal, Tc3, Lbl, P: a3, b3, c4, c7 d5, h3 (10 figur). a b c d e_t g h B B iti® gj ■ Ar - 'iMm 1 IS1 m iP ■ w/m m i IS i m a im Mm/?/ i i mm w 1® T Hi m i ■ m a b C d e f ž h Beli: Ke8, D12, 5d7, f5, P: c2 e2, e5, h2 (8 figur). Beli matira v treh potezah. Rešitev problema It 22. 1. Dd8—f6l »Dovesti morate pričo k vaSeanu podpisu. Saj imate kakega prijatelja tulkaj, no?< >Ne, prav nobenoffii. sem namreč davčni ix-tirjevalec-* Frtauchu Gustl ma beseda Joža Herfort: »Noja, če že glih nečeš. de b še midva pumagala tramvaj frderbvat, pa ni treba. Men je use glih, pejva pa h nogam. Ce že ti nečeš soje vesti ubtežvat. za kua b s ja mogu pa jest?t Tku m je udguvuru Žane, ke sm mu puvedu, ku-ku je z obcugem in pudražituja tramvaja. In glih, ke sva x jo tla mahnt preke Elefontu gas, prou za prou Prešernu ulc, me pa Žane putegme za rukau nazaj: >Cak, čak Gustl. še neki b te rad prašu. Za kua pa pudiraja tamla tistala uta, ke tku lepu sama zase stuji, de člouk lohka kar smukne vajna, kedr mu je glih treba. Pa še cigarete s lohka pr te prložnast nakup. Kua je treba tega? Pa še kuštal bo precej. A ja ni škoda? Sej je Na še skor nova. Ce že morja zmeri kej puderat, nej b raj Figučava hiša pudri, ke nima nobenga ksihta.« »Bod no že enkat tih. Kua b zmeri gudrnou in se prašku tam, ke te nč na srbi. Večn tud na more tist kurnk tam stat. Sej zdej tku na druh plat, glih za Prežemam, glih ena taka zidaja. A na videš?« »Ala, sej res. Lej no, tega pa jest še za-merku nism. Za kua je pa spet tu dobr? A b na blu bi pameten, če b to pusti, ke ja zdej puderaja. Sej ni bla nubenmu nč na pot. A čte res Prešerna čist zabarikaderat, de na u prou nkamer več vidu?« »Nč na jamri, sej tu bo sam začasn. Druh let ja uja tku na druga plat Iblance, ke pred Majar-juva štacuna pustaul. Maja že use načrte fiks-undfertik.« »Iblančani ste pa re6 čudin Ide, rec kar Č6. Zmeri kej prestaulate. Vem, de b še Grad drgam prestani, če b se gulobu na šenerail, ke maja zdej Grad u štamt.« »Pejd, pejd prsinoda! Take naumnast s kar iz glave zbi. Iblajiskega Grada nisa zavle gulobu glih sred mesta pustaul, pa se jm tud zdej ni treba najne. uzirat. Kedr uja spet kašn prostor nucal za žogia brcat, al kej druzga tacga, uja pa tud ceu Grad preertaul, brez de b tebe prašal, ali pa mene. Tblančani sma ja skusinskuš napredn, če S vedet.< »Noja, nej pa enkat toja vela. Sam pejva zdej naprej, če čva dons že kam pridet.« »Pa pejva, t um saj lohka dulkazu. de tud mi neki znama in de nisma na prežgan žup u Iblana prplavaU Žanete še ni blu nč znan tam ukul pošte. Kar debel .je gledu, ke je vidu tulk enga folka tam na ush vogleh. »Gustl, dejva no hitr stopi, de uva vidla. kua se je zgudl, ke tulik Idi stuji in zja, pulcaj pa z ruko ukul sebe maha,« je reku in začeu tku lelet, de .sm ga kumi duhaju »Pena z luč. Kua se pa če zgudit. Sej je zmeri tak drejn tam ukul. Tu sa holt brezposeln, ke na morja uri na tiste tri mustove, prideja pa še sm zjale predajat. Pulcaj pa tudii. na maha kar ke u en dan ulkul sebe, kokr ti misleš. Pulcaj sam kaže tramvajarjem, kam morja zavit, de ja na zafuraja naraunast na prumenada.< »A tku je ta reč.« »Ke sva pršla ke du vogla h Elefont in je Žane zagledu naš nebutičnk, je pa spet kar ub-stou. »Kua ste pa spet tle zaenga zlumlka naredi?« je reku. »Turšk minaret tu ni, tura kašne kršan-ske cerkve pa tud ne, ke ni nubene ure gor. Pa zgunou tud na videm.« »Viš, tu je pa naš nebutičnk. Sej s mende že slišu kej ud nega, sej ceu svet ud nega gu-vari. Tle gor na vrh se predaja kufe. Pu noč pu fajrant hod pa tist gespud ud radio Iblana, ke nam ureme za druh dan prerukuije p« lohlka nuč voš. gor zvejzde štederat pa ureme gruntat.« »Pa kej zadene?« »Učaseh že ta prava pugrunta, učaseh se mu pa tud uee skp pufrtič. Zadnč enkat je prerukvou, de uja druh dan strašne nevihte. De u dež, toča, babi ušen in buhve kua use. Pa deu hud mraz tud spet prtisnu. Jest vs u strahe hitr letim u lerzocenga pu moja zimska sukha, ke ja dam pu-navad čez puletje notr spraut. Pa marela sm s tud kupu. Druh dan je pa tku sonce prpeku, de sma kar zjaj in jezike vn mulil. Učaseh se mu holt tud na urajma. Pa mu ni za zameri. Sej sa zvejzde zdej pu vojsk tud čist zmešane, kokr Ide. Ki leži ta uržah, pa na vean. Prou za prou vem že, ampak na smem nuibenmu puvedat.« »Tu ni glih nč hudga, zmot se lohka usak. Ampaik tega pa jest na rnorm zastopt, kuku morte rečt temla kumfine nebutičnk. Tu ja mi nč. A na videš, ki je še nebu nad nim? Še čudn, de Figuču hiš na praute nebutičnk, sej ni dost majnš. Jest sm že vidu drgačne nebutičnike, ke sa se res du-tikal neba. Edn je biu še clu tku vesolk. de ga je še eneh šest štuiku na un stran neba vn gledal, pa se še na bahaja tku z nim, kokr se Iblančani bahate s tem šmomam.r F. G. Mih. Zoščenko: Vlom Pred kratkim 90 okradla našo nabavljalno zadrugo (»prodaja samo našemu uradništvu«), Imela je dokaj veliko zalogo blaga. V izložbi so bdle umetniško razmetane race, prijetni limburški sir, damske nogavice, kolinska voda, cigarete... Vse to je bilo jako zapeljivo razstavljeno in naposled res zapeljalo neznane zlikovce. »Preiskava na licu mesta je ugotovila, da je navrtal eden ali več zločincev vrata na dvorišču, ki niso imela nobene ključavnice, temveč samo zapah, ki ga je potem lahko odrinil skozi luknjo.« Na ta način so prišli tatovi v skladišče in notri naredili veliko škodo. Odnesli so izdatne zaloge blaga. Čuvaj, ka je ponoči bdel pred vrati, ni ničesar slišal. »Res se mi je sanjalo, da nekaj ropoče,« je pravil, »a drugače ničesar nisem opazil.« Treba je pripomniti, da se je mož hudo prestrašil, ko so zapazili tatvino. Letal je po trgovini in vsakega milo prosil, naj ga nikar ne ovadi. Poslovodja mu je rekel: »Kaj se boš razburjal. Saj nisi odgovoren. Seveda te ne bo nihče pohvalil, ker tako trdno spiš, a kaznovan tuda ne boš. Torej ne moti nas pri delu in ne nadleguj naših proletarskih živcev s svojim tarnanjem. Pojdi rajši domov, pa spi naprej.« A čuvaj se ni maral odstraniti. Stal je, gledal in bil hudo razburjen, ker so tatovi toliko odnesli. »Tega res ne razumem,« je godrnjal, »Jaz imam jako rahlo spanje in še noge vedno stegnem po tleh pred vrati. Popolnoma je izključeno, da bi stopil čez moje noge tat, ki bi nosU dve vreči sladkorja v kockah.« Poslovodja je odvrnil: »Kaj boš pravil, g romska strela! Prav trdno si moral spati, ker sicer ne bi tatovi toliko odnesli.« A čuvaj je vedno godel svoje: >NS mogoče, da M toKko odnesli. Saj M se Jas moral zbuditi.« Poslovodja je rekel: »No, le počakaj. Takoj bomo sestavili zapisnik, pa boš videl, za koliko ai oškodoval državo. Neznansko krepko si moral spati.« Zdaj so pričeli v navzočnosti mtitice ceniti škodo. Prodajalci so navajali številke, računali, cenili. Ubogi čuvaj je samo ploskal z rokami in se skoraj zjokal. Videti je bilo, da hudo trpi, ker mu je očitala vest zaspanost in povzročeno škodo. Poslovodja je narekoval: »Zapišite 160 kg sladkorja v kockah. 160 ška-telj cigaret »Ant«. Dva ducata damskih nogavic. Osem kolobarjev salam.« Narekoval je vedno naprej, a čuvaj je naravnost poskakoval, ko je čul vsako novo številko. Zdaj je prišla še blagajničarka in rekla: »Zapišite še, da so ukradli iz blagajne za 132 rubljev nakazil za dostavo naročenega in plačanega blaga, tri črnilne svinčnike in škarje.« Zdaj je čuvaj naravnost zakrulil in oelo počepnil. Vsem se je smilil, ker ga je tako pelda lastna ponočna nemarnost. Poslovodja je rekel miličniku: »Napodite tega čuvaja. Moti nas v svojim jav-kanjem.t Miličnik je dejal: »Cuj, oče, pobeni se domov. Saj te bodo poklicala, kadar boš zaslišan.« Zdaj je zavpil še knjigovodja iz računske pisarne: »Zapišite, prosim, da pogrešam svileno ruto, ki je visela na zidu. Zahteval bom od zavarovalnice povračilo škode.« ■'"mvaj je nenadno zasikal: O, ti, sodrga, ti! Rabim jaz tvojo ruto, nisem je vzel. In osem kolobarjev salame — temu bi se krave smejale. Samo dva kolobarja sem vzel...« Nato je v trgovini zavladal obupen molk. Čuvaj pa je nadaljeval: »To je res nesramnost. Rajši priznam, da sem jaz vse ukradel. A jaz sem poštenjak. Ta vaš zapisnik je res od sile. Ne maram, da bi mi toliko naprtili po nepotrebnem.« Miličnik je vprašal: »Torej si ti, nesnaga, vlomil v trgovino?« Čuvaj je odvrnil: »Sem. A jaz ni3em vzel nakazila za blago in škarje, niti te bedaste rute. Odnesel sem samo pol vreče sladkorja, en ducat damskih nogavic in dva kolobarja salame. Tega že ne bom trpel, da bodo še drugi kradli na moj račun.« Poslovodja je odredil: »Pomote seveda niso izključene. To se vedno lahko zgodi. A bomo takoj vse na novo prešteli. Saj me veseli, če so manj ukradli. Takoj bomo vse stehtali.« Leteča smrt . -• -1 ' i. • . vvv Marčevo solnce je že toplo grelo, kokoši so se kopale v pesku in prahu, za skednjem so vrabci neutrudljivo gnali svoj živ-žav. Na jesenu za hišo je prepeval strnad in se hvalil, da ima tri ljubice, racak ob potoku pa je prepričeval raco, da jo ima tik', tkk' rad. Zgodnja pomlad se je obetala, lapuh je že odpiral svoja rumena očesca, prav povsod je bilo vse veselo. Na bregove in travnike 6o šli iz zatohlih bajt otroci, pa se neugna-no podili, lovili in se veselili ljubega solnca in brezskrbne prostosti. Tudi vrabci za skednjem so se podili, lovili in pretepali. Črnobradi samci 6o dvorili ponižnim umazanosivim samicam. Ej, to so goreli od ljubezni! Kar k tlom so se nagnili, si na-sršili podbradek, perotki povesili, rep pa raz-prli in dvignili. Živ, živ, zav so venomer vreščali. Dva sta prišla preblizu k isti samici. Srdito sta se spopadla in se obdelavala s kljuni in krempeljci, šibkejši se je umaknil, zmagovalec je zletel za njim, za obema. Komaj pa so zavili vsi trije čez dvorišče je šinila mimo siva senca, tovariši za skednjem so obupno zavre-ščali in se tiho razkropili na V6e strani, bilo pa je že prepozno. Skobec je odletel s svojo žrtvijo proti gozdiču. Komaj lanski samček je bil v rumenih nogah umorjen s črnimi, kot ši-vanka ostrimi kremplji. Parkrat je še odprl kljunček, trudoma je hotel zajeti zrak, posloviti se je moral od solnca za vedno. Ropar je sedel v go6to grmovje, tam 6vojo žrtev površno oskubel jo raztrgal in požrl; popravil si je sivo progasto perje, pa zletel v gosto smreko in tam |>očival. Vrabci so pozabili na letečo smrt, pa ge vrnili nazaj na vasovanje in fantovanje. Žbrnli so si ljubice, vzeli jih za žene, dolgo so jim še dvorili, potem so si pa pričeli posamezni pari graditi gnezda. Vso mogočo šaro so znesli v varne kotičke. Za streho so se spravili eni, v slamnato streho poda so drugi potaknili svoja gnezda. Zgodaj so pričeli svatovati, zgodaj so pričele samice nesti rjavo sivo, temno pikasta jajčeca. Ko so mladički pričeli odpirati lačne kljunčke, sta imela stara posla čez glavo, staremu veseljaku in nagajivem ni preostajalo časa za vreščanje in nagajanje — pričel se je drug posel — kraja! Povsod si ga dobil, na sveže posejani gredi, kjer je pobiral semena, v konjske jasli se je predrznež vtihotapil, pri kokoših je bil pa itak stalen gost. Vmes je poiskal za po-boljšek ali izpremembo kakega črva in gosenico, da je le hitreje polnil mlade kljune. Kako so pa tudi rastli! Kar naenkrat so dobili perotke in že so poskušali letati. Še dober teden so jih preživljali starši, potrepetavali so z mladimi krili in čivkaje čakali na starše, ki so jim prinašali hrano. Lepega dne pa so stari vrabci pozabili na otroke — popravili so si gnezdo in samica je spet pričela nesti jajca. Dva, tri, — štiri rodove vzgoji vrabčji par na leto, mladiči se kar vsipljejo na polja in vrtove. Mladina je odrastla, tedaj se je dvignilo vse, staro in mlado, pa hajdi na polje žito krast! Proso je zorelo, ko so se vrabci zbrali v velike jate, domačim so se pridružili poljski vrabci, malo manjši in boli živo pisani so imeli pa črno teme in zaglavje. Njihov dom so poljsko drevje in žive meje, tam so se rodili, na jesen pa delajo druščino hišnim vrabcem, prav tako gredo z njimi pozimi bližje ljudi, tam lahko shajajo — to ve vsak vrabec. Poleti 6o vrabci obirali vrtove in ceste, kradli zdaj češnje pa jagodičje, pozneje pa zo-bali grozdje. Ko so žita zorela so imeli vrtovi malo več miru, raje so si tam brezskrbno trpali golše z žitom, pa tam je bila druščina, ej vesela druščina in to ima vsak, tudi vrabec rad! Tam po poljih so brezskrbno letali, siva ptičja senca je šla za njimi. Bila je to prava leteča smrt, nikdar se niso niti prav zavedli, pa že je šla mimo in pobrala vsaj enega, če ne dven od njih. Skobec je šel za njimi na polje. Tedaj, ko je oznanjal strnad, da ima tri ljubice, pa še ene ni imel, ko je racak raci dejal, da jo ima tak', tak' rad, pa se celo za goskami oziral, si je našel sikobec družico. Večja je bila od njega, prav tako ji je bilo teme črno in hrbet siv, oko ji je prav tako divje sijalo v rumeni barvi, prav kot samčku ji je bilo perje na prsih in trebuhu progasto, na podbradku pa belo 6 podolžnimi progami, le da je imel možek glavo ob straneh rdeče-rjavo, podrepno perje in hlačice so bile prav tako rdečkasto rjave. V temnem smrečju sta si zmašila gnezdo, tam je samica iz belili rdeče-rjavo pikastih jajc izvabila štiri mladiče, ki so bili na jasen že samostojni ropa rji in so se raz-kropili na vse strani — skobcu ni za družbo, r&je lovi sam. Pod jesen je šel skobec na polje, tam strašil in moril vrabce, pa »leteča smrt« ni prizanašala nobeni ptici! Enkrat je ugasnil kos sredi svoje najlepše pesmi, drugič so mladi drozgi zaman čakali na mater — ostalo ni od nje drugega kot malo perja tam v grmovja. Še jerebic se je lotil, vsaka, prav vsaka ptica mu je bila dobrodošla. Večja samica je bila še dosti drznejša, pa jo je to stalo tudi njeno roparsko, s krvjo prepojeno življenje. Jesen z zlatim vozom je že odhajala, sever in burja sta postala oblastneiša, po gozdih in tokavali je pel lovski rog, veliki čas jesenskih lovov je bil. Star, dober lovec je dobil stojišče v dnu prijazne doline. Vse je bilo tiho in mirno, psi so bili daleč nekje za robom, nikjer nobene ptice ne živali. Kar se je oglasil malo višje v dolini jereb, pa se spustil nizdol. Ko sta za frfotali pisani perotki, ko je že sedel, je planila nanj skobčeva 6amica in zasadila ostre kremplje jerebu v hrbet, zaviti morilski kljun pa je opravil na jerebji glavi 6voje delo. Lovec se ni od začudenja in iznenadenja niti dobro zavedel, ko je skobec s težkim plenom odletel. No, plen je bil pretežak. sedel je, si popravil breme in hotel odleteti dalje, tedaj pa prejel od lovca plačilo. Andrč Maurois: Mravlje Med dvema steklenima ploščama, zvezanima med seboj s papirjem, prilepljenim na robovih, se je nemirno premikala in pridno delala skupina malih, rjavih vragov. Trgovec je dal mravljam malo peska, ki so ga razorale v koncentrične galerije. V sredi ste lahko opazili malo večjo mravljo, ki je bila skoro vedno na istem mestu. To je bila kraljica, katero so mravlje hranile z velikim spoštovanjem. »Ne bodo vam delale nikakih skrbi,« je zatrjeval prodajalec; »zadostuje, če jim daste vsak mesec skozi to-le odprtino eno kapljico medu.,. Eno samo kapljico. Mravlje že same gledajo, da ga odnesejo in pravično razdele.« »Kapljico na meseci«, se čudi mlada žena. »Ena sama kapljica, pravite, da zadostuje vsej tej številni družinici za cel mesec?« Nosila je velik, bel slamnik, njena obleka pa je bila iz rožastega mezlana ter brez rokavov. Trgovec jo je gledal nekako žalostno. »Kapljico na mesec,« je ponovil. »Oh, kako je to čudovito, očarljivo!« je vzkliknila. In kupila je prozorno mravljišče. »Dragec,« pravi ona, »ali si videl moja mravlje?« Držala je malo, živo ploščo med svojimi bledimi prstki z barvanimi nohti. Mož, sedeč poleg nje, jo je ljubeznivo pogledal ter navdušeno vzkliknil; »Kako znaš napraviti življenje zanimivo, draga,.. Pri tebi je vse novo, raznovrstno .., Snoči Bach ... Danes te-le mravlje .,.« »Glej, dragec,« pravi ona z otroško gorečnostjo. Vidiš to-le ogromno mravljo? To je kraljica ... Vse ostale, delavke, ji služijo ... Jaz jih hranim sama ... In, ali mi boš verjel, dragec? Kapljica medu jim zadošča za cel mesec ... Ali ni to poetično?« — * čez osem dni so se že vsi naveličali mravljišča. Ona ga je skrila na kamin v svoji sobi ter ga pokrila s steklom. Ob koncu meseca je pozabila na «SLOVENECc, dne 2. julija 1933. Slrun IV ■mnsmua IsMm m®E za AVTOMOBILE in K8T0CIKLE so neiboUše in zalo najcenejše Zastopstvo in skladišče za UUBUANO in okoCco VIKTOB BOHINEC, Uisbij&na Tyrševa (Dunajska) cesta 26 Za MARIBOR in okolico: »VEIGPROMET«. A.Antontit, Maribor Slovenska ulica 6 SIBENISKI VINOTOC A «»•• ooeeeee COO»»«* OOO««« oooeo oo • o Cenjenemu občinstvu vljudno naznauja, da je preuredil vinotoč v lep in udoben ,,15aifet pri tromostov]u . Točimo vsem dobro znana BibeniSka vina iz lastnih vi- (.mkarjcvo riogradov. Odprto ves dan tudi ob nedeljan in praznikih, nabrežje 5. Za blagohotni obisk se vljudno priporoča I. A. SU F«AHA PRAVE TN NAJBOLJŠE __ SLAVONSKE PARKETE Zahtevajte brezobvezne ponudbe! vseh vrst in dimenzij dobavlja in polaga v vsaki količini in brezkonkurenčno samo NARODNO D. D. PARKETUN10N, ZAGREB GJ.AVNO ZASTOPSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 19 - TELEFON 25-27, 33-27 m POSOJILNICA K LJUBLJANI registroma« *® KRALJEVSKI DVOJIC DOBAV IT S VJ CHKEIDER PROISVOD OLAZail, ZH PRIBORA ^AGRfiB . Nikoličeva ul 12/= Violine—od tun 71 - da lj* &ifei>»_" -i58 - - Mandoline.■Ž08- -Hamonika m. 13.- • Havajske gitare. kromalične harmonik«, tpub«, aaksofoni HA po najnižjih cenan. ZAHTEVA3TB brezplačni poučni Klavirje, pianln« prvovrstnih Inozemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke, uglašuje in popravlja Mu-zika, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. (g) Gramoion kovčeg, s 13 ploščami — poceni naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št 7466. (g) Pozor peki! Kdo mi proda pekovsko prešo eventuelno posodi proti odškodnini? Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pek« 7288. (k) platin po najviSjih dnevnih cenah Mariborska Afinerija zlata, Popovičeva ul. 9 Cunje tekstilne odpadke, krojaške odrezke, ovčjo volno kupuje ARBEITER Maribor, Dravska c. it 15 Domač motovileč kupuje po najvišji dnevni ceni trgovina s semenis Josip Gatfel, Ljubljana, Semenišče. (k) Vsakovrstno Israpnfc po oaivilKb cenah CERNE. tuvelir, Ljubljana, VVolfov« ulica It. J Bukova drva in oglje kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 24_(k) Kupimo rabljeno ročno stiskalnico za olje, sušilnico na boben, večji mlin za mletje kosti na motorni pogon, železen kotel, štiri-oglat, 5—8 hI vsebine. -Ponudbe s ceno na: Zadruga za rejo perutnine v Maribora. Vel Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Llubljan«, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Smrekove deske lepe, suhe, 25, 30 in 50 mm debele, kupim 5 m*. Ivan Sedej, Mala čolnarska 5. fk) i Pohištvo Pohištvo I Lesna industrija »Javor«, Logatec, ima skladišče v palači Vzajemne zavarovalnice, Ljubljana, Miklošičeva cesta, vhod z vogala. Prodajamo tudi na vložne knjižice. (š) Pohištvo vsakovrstno politirano, pleskano v različnih lesovih, tu- in inozemskih. Spalnice, jedilnice, gosposke sobe, kuhinje in razne tapetniške izdelke Vam nudi na hranilne knjižice in na obroke: Gospodarska zadruga mizar. mojstrov v Ljubljani, Vegova ulica 6. (š) Spalnica 9 komadov za 1600 Din in samska spalnica 6 komadov za 1000 Din — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7473 Britve brusi Izvrstno in zanesljivo I. Kolcot, Maribor, Wilden-rajnerjeva 6. (t) Cerkvene in stolpne ure popravi najcenejše in strokovnjaško z večletno garancijo I. 2lebnik, urar, Domžale. (t) Nakup in prodaja vreč Ljubljana, Duna|ska 36, Alojzij Grebene. (tj odroce posteljne mreže, železn« zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi najcenej« RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13, Ugodni nakup morsks trave, žime, cvilhs za modroce in blaga ca prevleke pohištva. Za preobleko zof foteljev Itd. najlažjt kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnil cenah pri: R. SEVER Marifin trg It. 2. Zavese, odeje, perje, puh. Malinovec pristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhnn se dobi na malo in veliko v lekarni ilr- G. PICCOLI Ljubljana. Dimniška e. 6 Posteljne mreže izdeluje in popravlja vse vrste najceneje Alojzij Andlovic, Komenskega attoa 34. (t) Dijaškim staršem! Šola >H a j d u k o v i č< opozarja starše, katerih otroci so za kakšno leto izostali ali da ponavljajo razred ali da so izgubili pravico do nadaljnega rednega šolanja, da jih takoj vpišejo v to šolo, da nadomeste izgubljena leta. Obstoja poseben tečaj za dijake, ki niso polagali ali so padli pri sprejemnem izpitu. V sami šoli je pensionat pod zelo strogim in skrbnim nadzorstvom profesorjev. Podrobna pojasnila in vpisovanje ves dan v šoli Kajmakčalanska 58, Beograd VII. Tel. 20-752 (pri Borovem parku). | Opeko vsake vrste kupiš najceneje za gotovino ali knjižico v opekami Franc I! Živo I i ii Dva krasna para samca in samico prodam za 550 Din. Ponudbe na upravo -Slovenca« pod »Dva pava« 7405. (j) lESSBEH iBBIBIRKIIIlB če avto svoi stari prodajaš ar motorja bi znebil se rad. brž kup a v ti mnogo prižene Slovencev najmanjš' inserat Rast Gasser stroje na 24 mesečnih obrokov da Alojzij Ussar, Maribor, Trubarjeva 9-1. (1) Kapelica Lurdske Matere Božje -zidna vdolbina s soho -naprodaj. — Pojasnila v trgovini Verbaj.s, Gospo-svetska cesta 10. (1) Otroške vozičke šivalne stroje in kolesa kupite najceneje pri tvrd. S. Rebolj & drug, Vošnjakova ulica 4. (1) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Jerko, Črnuče. (1) Vrtne stole zložljive proda - Tribuč, Glince, Tržaška 6. telefon št. 2605. (1) VINA vseh vrst kupite najugodneje pri Centralni vinarni v Ljubljani. Novo kolo se zelo poceni proda. — Dvorakova ul. 3-L, levo. Mala stružnica za železo in škarje za pločevino ter tri moška kolesa poceni naprodaj. P. Škafar, Borštnikov trg v Ljubljani. (1) Otroški vozički in gajbice, zložljivi stolčki, igralni vozički, najcenejše pri M. Tomšič, Sv. Petra 52. (1) zajamčijo najpopolnejši uspeti Modna konfekcija! Najboljši nakupi A. Pre-sker, Ljubljana. Sv. Petra cesta 14. (1) Buiett na glavnem kolodvoru v Zagrebu se proda radi bolezni in napora. Dnevni promet 4—5000 Din. Vprašanja: Ozimec, Mes-nička 11, Zagreb. (b) Za izlete, obalo in vsak šport je naj-prikladnejša, ker ne utruja nog, Mehanična delavnica opank in obutve Petar M. Duuiitrov, Paneevo. O P A N K A Lesena banja za kopanje, skoro nova, se ugodno proda. Matija Podgoršek, Selo št. 15 -Vodice. (i) Velika izbera SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Pri »Škofu« Ljubljana G Na javni dražbi ugodno naprodaj: 40 bukovih sodov, dne 3. 7. 1933 ob pol 9, Breg št. 6, Celje. 60 kg litine (železo, baker in medina), decimalna tehtnica in drugo, dne 4. 7. 1933 ob pol 15, Tyrševa 35, Lubljana z nadaljevanjem Št. Vid 71. 20 m3 smrekovih desk, dne 10. 7. 1933 ob pol 9, Litija 83. (1) Javna dražba najdenih predmetov se vrši dne 6. julija 1933 ob 9. uri na glavnem kolodvoru v Ljubljani. (1) Za počitnice in vroče dni Vam priporoča svojo veliko zalogo domskih oblek, gladke i rt vzorčasto po najnovejšem kroju.......od Din 5«-— naprej isto tako svilene in georgett od Din ZZO-— naprej Belihar & l/elepič, Ljubljana, Tyrše¥a cesta 35 b vsa zavarovanja pride v poštev Je K|ubl|ana v lmtni palači »b Miklošičevi in Masarykori cesti ZAVARUJE: 1. požar. 2. vlom, nezgode, lamstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas« Zavarujte sebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici. V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Ivan Logar leL zvanlčnlk v pok. dne 1. julija po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 76. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 3. julija 1933 ob 5 popoldne iz hiše žalosti Rožna dolina cesta XI,-12 na pokopališče na Viču. Vič-Ljubljana, dne 1. julija 1933. ŽALUJOČI OSTALI Perje 3 Din kg, gosje, puh, ter volno in zimo za modroce, prodaja najceneje Sega, VColfova 12 (dvorišče). Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah' pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Najcenejša kurjava so suhi odpadki od žage. Vedno na zalogi pri Ivan Šiška, Metelkova št. 4. -Telefon 22—44. (1) Seno v balah zdravo, suho, prešano -ima naprodaj L. Nousak, Bos. Dubica. (1) Malinov sol! naraven, vkuhan s čistim sladkorjem na malo in veliko vsako množino nudim po znižani ceni. Na željo dostavim na dom HOMAN Ljubljana, Sv. Petra c. 83 nnisiaaeaaaRaBB Pletilna stroja 8/36 »Ideal« in 8/100 »Styria«, dvojni mehanizem s 4 nitovodi, ugodno naprodaj. Mengeš 62. (1) Par težkih konj z opremo proda Krum-pak Franc, Kamnica pri Mariboru 22. (i) Psa volčjaka čistokrvna, samec in samica, stara 2 meseca, poceni naprodaj. - Ižanska cesta 57, Ljubljana. (1) Več vagonov apna prodam a 17 Din franko vagon Trebnje. Takojšnja dobava. Mihael Lah, Ma lavas, Trebnje. (1) Košnjo sena v bližini Sv. Križa oddam v najem. Pojasnila na Sv. Petra c. 34, (1) Avtotaksi koncesijo za mesto Ljubljana prodam pod ugodnim pogojem. — Našlo v upravi »Slovenca« pod št. 7367. (1) Košnja sena in otave naprodaj Ljubljana, Drenikov vrh Razprodaja otoman, spalnih foteljev, divanov pri Dolničarju, tapetniku v Št. Vidu nad Ljubljano, nasproti cerkve. (1) Kompletna naprava za predtiskanje ročnih del se poceni proda. — Najnovejši vzorci. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7464. (1) Pšenično moko najboljših mlinov nudi najceneje velclr^oviiio žilo in mlcvskih izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Rcsljeva cestn 24. Naročajte SLOmCA najcenejši slovenski dnevnik Večje industrijsko podjetje na prometnem kraju v Sloveniji se ugodno proda. Gotovine potrebno Din 50.000—, ostalo se lahko plača potom hranilnih knjižic katerikoli denarnega zavoda. — Ponudba na upravo „Slov." Ljubljana pod „ Ugodna prilika" št. 7096. iftakoj Riesen Filter najnovejši model v dobrem stanju. Ponudbe na: Adalbert Gusel, Maribor. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da ""m prevzela znano GOSTILNO NA STRELIŠČU, 1'01) ROŽNIKOM, VEČNA POT ŠT. t. Točila bom pristna štajerska, ljutomerska in dolenjska vina. Dobe se tudi gorka in mrzla jedila, kava, čaj itd. po zmerni ceni. — Za goste senčnat vrt, radio. — Sprejemajo se abonenti. Za obilen obisk se vljudno priporoča TEREZIJA SAVŠEK Hlajenje s toploto! Elchfrolm hladilnih proizvaja hlad in led s toploto potom električnega, plinskega ali petrolej-skega pogona! Povoljna mesečna odplačila! Elektrolux Stockholm, zastopstvo: TEHNA družba. Ljnbljana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80. Raznovrstne knjigoveške potrebščine platnu usnje, marmor, papir, zlato, sukanec itd. Vam nudim po najniijih cenah A. Janežič Ljubljana, Florlanska ul. 14 TELEFON 3220 TELEFON 3320 Samo še 30 dni! se prodaja vsled preselitve manuiakturno blago po globoko znižanih cenah pri tvrdki Mara Ramovš Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 2, I. nadstropje Navajamo cene raznega blaga: molinos 75 cm..........Din najfinejši šifon brez apreture platno za rjuhe 150 cm . . kuhinjske brisače komad platno za brisače . . . frotirke komad . . . . 4.75 poldelaine boljše kvalitete .... Din 9,— 6,— čisto volneni delaini, modni . . . 23.— 8.75 angl. pouplin za moške srajce . . 18,— 10,— crep de chine........ 38,— 19,— crep de chine, prava svila . . . 50,— 28— 5.50 blago za trenchcoat...... 70— 7,— Ia češko blago za moške obleke . 70— 8.75 najfinejši angleški kamgarni od Din 140 — dalje hlače (pumparce) Din 110.—. Večja partija ostankov angleških kamgarnov za moške obleke, celi ostanek Din 400—. Izkoristite priliko ugodnega nakupa blaga radi kratkega roka. Ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega predobrega očeta, starega očeta, svaka, strica, gospoda Ivana 9 • ofifta se zahvaljujemo kar najtopleje za vse izraze sočustvovanja in sožalja. Posebno hvalo smo dolžni vsem darovalcem vencev, gospodu dr. Spornu in sestram sv. Vin-cenca, ki so lajšali pokojniku poslednje ure njegove težke bolezni. Gasilnemu društvu v Spodnji Šiški za častno stražo in spremstvo na njegovi zadnji poti, pevcem Ljubljanskega Zvona Sn godbenikom Zarje za pretresljive žalostinke, nosilcem vencev in vsem, ki sa spremljali pokojnika na njegovi poslednji poti. — Bog plačaj! Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 4. julija ob pol 7 v cerkvi sv. Jerneja v Spodnji Šiški. V Ljubljani, dne 2. julija 1933. ŽALUJOČI OSTALI Vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje in izrazili svoje sožalje ob izgubi našega nepozabnega Franca se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo 6č. duhovščini v Mariboru in Izlakah, prečastitemu g. ravnatelju Francu Hrasti ju za ginl j i v nagrobni govor, gg. zdravnikom in čč. sestram za požrtvovalno nego, pevskemu društvu »Jadran«, godbenemu odseku 1. delavskega kolesarskega društva v Mariboru, pevskemu društvu »Loški glase, Sokolskima društvoma v Zagorju in Izlakah, gasilcem iz Lok in Izlak! pisarniškemu in tehniškemu uradništvu ter delavstvu tt. J. Hutter in drug v Mariboru in vsem, ki so darovali vence ter spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. RODBINE HRIBAR, HUTTER, HRASTELJ in THEMEL. stran 16 >SIX)VE*nSC<. dne 2. julija IfflS. Štev. 147. VAŠE ZADOVOLJSTVO - NAS USPEH OTROKOM: Vrsta 4431-00 V toplih dnevih je potreben lahek ievelj Ta je izdelan iz platna z gumijastim podplatom — tako da se na nogi uiti ne občuti. V njem se nosi lufov vložek, ki stane Din 4' — Vrsta 4462 05 Poleti za vsako priliko te bele platnene če veljčke s sponko in gumijastim podplatom. Vel. 27-34 Din 35 — Vrsta 4761-74 Okusen čeveljček v radost Vašim ljubljen čkom Izdelan iz raznovrstnega platna s crep-gumijastim podplatom. Vel 27—34 Din 35 — Vrsta 4561-29 Za šport. Idealen in na cenejši čevelj za vse vrste športa za turistiko in razne igre. — Vel. 27 - 34 Din 25 - Vrsta 242 Otroški telovadni čevlji z elastičnim chrom-podplatom. Potrebni so za telovadbo v šoli, pri So olu in sploh za vsako gimnastiko.— Ženski Din 35 — Vrsta 2942-00 Sandale s crep-gumi.,astim podplatom, praktične trajne in zelo udobne. Velikost 27—34 Din 45' — 33—38 Din 59"-. Vrsta 5641-38 Za Vaše zlate otročičke udobne čeveljčke iz telečjega boksa s sponko, v široki obliki. Vrsta 5642-36 Otroški čevelj« ek iz boksa s sponko, okusno okrašen Praktičen za vsakdanjo nošnjo kot tudi za praznike. Vrsta 5642-40 Za Vaše otročičke udobne čeveljčke, okrašene s kačjo kožo V njih se deca vedno prijetno pclati. Močne vezaljke Din 1— par. Za časa velike vročine so naše prodajalne preskrbljene z lahko in udobno obutvijo in sicer po taki ceni, da si vsakdo lahko nabavi več parov. Najboljše jamstvo, da boste zadovoljni je - naša dolgoletna izkušnja, - naše strokovno znanje - naše veliko število odjemalcev, - naši dobri in ceneni čevlji. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! ŽENAM: Vrsta 3335-10 Udoben žensk platnen čevelj z gumi lastim podplatom in nizko peto. Praktičen za vsakdanje nošenje Vrsta 2445-09 Okusen platnen čevelj z nizko peto in gumijastim podplatom /a soparne dneve neobhodno potreben Lahek m cenen Vrsta 3945-03 Praktičen in udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom — Za vsakodnevno nošenje nenadomestljiv Vrsta 8865-11 K lahki letni obleki nosite te idea ne in okusno kombinirane opančice. Zelo so zračne in udobne. Rdeče ali plave Vrsta 2605-16 Zelo okusno okrašen čevelj k športni obleki. Izdelan iz temno-rjavega boksa. Vrsta 9305-54 Lahek in zračen pems-čeveljček iz semiša s kombinacijo iz laka ali rjavega usnja, okusuo perforiran. Vrsta 2925-07 Platneni čevlii na zadrgo z elastičnim gumijastim podplatom in istotako peto. Za počitnice. Vrsta 9815-43 Eleganten, lahek platnen pemps čeveljček v kombinaciii z rjavim usnjeui ali pa i lakom. Za krasne sončne dneve. Vrsta 2945-11 Za vsak dan te čevlje iz boksa, črne ali rjave Isli iz laka za nedeljo in praznik za D n 99"—. Vrsta 9645-38 Eleganten čeveljček iz rjavega boksa s kombinacijami kačje kože. Vrsta 9375-08 Zelo eleganten in okusen čeveljček s sponko in visoko peto iz belega semiša, okrašen s kačjo kožo. 149.- Vrsta 1505-68 Eleganten čeveljček iz ševroja. kombiniran z istobarvnim semišem. Idealna obutev za vsako damo za promenado in obiske. MOŽEM: Vrsta 2947-00 Sandale s crep-gumi podplatom ne žulijo ne noge ne žepa. Zelo so lahke, zračne in udobne. Ženske Din 59 —. Vrsta 1137-27 Eleganten moški polčevelj za poletje v kombinaciji pbtna s črnim in rjavim usnjem Krasna izpopolnitev poletne garderobe vsakega gospoda. Vrsta 2927-41 Zračne in lahke sandale s chrom-podplatom. Za tople dneve neobhodno potrebne. Vrsta 1937-22 Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo, rjavi ali črni. Vrsta 1637-18 Poleti so za vsakdanjo nošnjo neobhodno potrebni ti udobni in zračni polčevlji v kombinaciji belega in rjavega usnja. Vrsta 1937-26 Elegantni moški polčevlji, okusno perforiram. Kombinacija semiša z usnjem. Za izprehode in družbo. VELIKA IZBIRA V VSEH MODNIH BARVAH IN DE- SEN lil. OTROŠKE NOGAVICE: Dolge bombažaste Din 8 -, 1U--, 12 -Kratke iz sukanca Din 7'-, 9'-Dokolenke Din 10--, 12- ŽENSKE NOGAVICE": Svilene Breda Din 29--Svilene „ 19'-la. flor „ 19'-Bombaž. Amerika Din 15'-Bomb. norma 1 D 9'-Kratke izsuk.D 10 - Kamen za čiščenje platnene obutve Din 2- Snaiite svoje čevlje z našo kremo 1 škatlja Din 4- Za >Jugoslovansko tiskarno« t Ljubljani: Karel CtJL Izdaiateli: Iran Bakorea. Urednik: Frane Kremžar.