Posamezna številka 6 vinarjev. Siev. 224. Izvcn L)t»bijane »vin. \ L]Dfill9iil, v lorek, 10. decembra 1912. Leto XL. e= Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13 -za četrt leta „ . „ 6*90 za en meaeo „ . „ 2'2Q za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo le o naprej . K 24 — za pol leta „ . n 12'— za četrt leta „ • ,, 8'— za en meseo „ . „ 2 — I iprail pre|8niii aeieCri E 1*70 Inseratt: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 T za dvakrat...... 13 „ za trikrat . . . . • „ 10 „ za večkrat primeren popnzt. Poslano ln reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. i Izhaja u vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne. oar Uredništvo Je t Kopitarjevi nllol itev. 6/UI. Rokopisi so ne vračajo; nelrankirana pisma ae ne = sprejemajo. - Uredniškega telefona štev. 74 = Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8. *£s Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravniškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani Trozveza in Sinvenci. Ob obnovljenju trozveze, tega najvažnejšega faktorja v evropski mednarodni situaciji, je treba , da tudi Slovenci označimo svoje stališče, ker zelo posega tudi v politični položaj našega naroda. Lahko rečemo, da so po trozvezi v Avstriji ravno Jugoslovani najbolj prizadeti. Nikakor nočemo trditi, da za avstrijske Slovane zveza, v kateri je z Nemčijo, pomeni a priori za Avstrijo in njene Slovane nekaj slabega. Rusija, ki je vendar slovanska država, bi v danem slučaju zoper zvezo z Nemčijo gotovo ničesar ne imela. Po našem mnenju bi n. pr. zveza Avstrija-Nemčija-Rttsija bila za monarhijo in nas jako ugodna, kolikor se more o takih tvorbah, kjer se nc dajo vsi faktorji vnaprej preračunati, sploh izreči sodba. Zveza Av-strija-Nemčija-Italija pa je dc facto Slovanom prinesla jako malo dobrega, pač pa veliko slabega. V zunanjepolitičnem oziru je Nemčija znala kljub trozv»zi svojo politiko vedno tako uravnavati, da ni nikoli prišla v resen konflikt z Rusijo, /a Avstrijo pa trozvezno razmerje pomeni dejansko obenem tudi vedno neko več ali manj se pojavljajočo napetost med Avstrijo in Rusijo. Trozveza nam je omogočila teritorialno pridobitev Bosne, več pa ne, pač pa smo sc zdaj odpovedali vsake nadaljnje leritorialne ekspanzije na Balkanu, dasi jc bila pot do Soluna dozdaj za nas na političnem programu. Razmerje do Srbije se jc vedno bolj po-ostrevalo, sploh nam trozveza ni prav ničesar pripomogla niti k moralnemu osvajanju Balkana, nasprotno! Naše razmerje do Anglije in Francije, važno zaradi naših interesov v Sredozemskem morju, se vsled trozveze gotovo ni izboljšalo. Nemčija pa je svojo gospodarsko interesno sfero tako v Mali Aziji in v Perziji kakor tudi v evropski Turčiji znala obdržati. Kar se tiče Italije, je trozveza ni ovirala pri njeni teritorialni ekspanziji. Res da se je morala odpovedati Tunisu, ima pa zdaj Tripolis in to vsled sporazuma s Francijo in Anglijo. Kakor znano, pa obstojajo zelo prisrčne razmere tudi z Rusijo in balkanskimi državami. Albansko vprašanje se bo rešilo brezdvoma v korist Italiji, in kakor se bojimo, bolj v korist Italije nego v našo. V kaki drugi konstelaciji, v kateri bi bili mi ohranili prijateljstvo z Rusijo, bi danes jadransko vprašanje morebiti kazalo za nas ugodnejše lice. Optimisti sicer menijo, da je naša pozicija na Adriji zdaj ugod- na, a nam sc zdi, da smo popolnoma odvisni od dobre volje Italije. Albanija pa utegne postati v doglednem času jabolko prepira med nami in laškim sosedom Bomo videli, kdo se moti. To pa se ne da tajiti, da sta od trozveze največ profitirali naši zaveznici, mi pa precej malo. V notranjepolitičnem oziru pa jc bilo Irozvezno razmerje za Slovane brez vsakega dvoma skrajno neugodno. Vsled nje so Nemci in Mažari še danes vodilni element v naši državi, morebiti utegnejo od tega sčasom tudi avstrijski Lahi profit imeti, kakor so ga že. Nemških Poljakov trozvezno razmerje ni rešilo najbrutalnej-šega preganjanja od strani Prusije. Pa tudi Čehi so za časa Baclentja močno občutili, kakšen vpliv ima Nemčija na naše notranje politične razmere. Ljudski čut jc navadno dobro merilo. In slovanska ljudstva so od nekdaj čutila, da ima trozvezno razmerje protislovansko tendenco. Mogoče bo konferenca poslanikov v Londonu in vloga, ki jo bo tam igrala trozveza, zopet to pokazala, ako Italija, ki bo brezdvoma šc nadalje plesala svoje »ekstrature , ne bo morebiti vplivala v prilog balkanskim državam. Mi bi ne Imeli ničesar proti temu, če bi sc pokazalo, da smo v zmoti, a bojimo se, da utegnemo prav imeti, Sinvenci v fisžeinei preračnan vojvodine ŠiajersKe. Celje, 9. dec. 1912. Pod tem naslovom izide v najkrajšem času brošura, ki jo je spisal državni in deželni poslanec dr. Ivan Benkovič. Pisatelj je z narodnega in teritorialnega stališča temeljito analiziral deželni proračun za l^to 1910, ob čigar razpravi jo izbruhnila slovenska ob-strukcija, da statistično dokaže, kako je slovenski Sp. Štajer pri vporabi deželnih sredstev prikrajšan in cla podkrepi stališče slovenske delegacije v štajerskem deželnem zboru. Na podlagi študija poročil deželnega odbora in drugega gradiva pride pisatelj do zaključka. da pripade od realnih deželnih izdatkov v znesku 20 milijonov K na Slovence 273%, na Nemce pa 5522%, dočim se smatra ostanek (vštevši izdatke za ljudsko šolstvo), kot skupen ali nevtralen. Ako prištejemo še izdatke za ljudsko šolstvo ter jih narodno razdelimo, se slovenska kvota zviša samo na približno 9 odstotkov, | nemška pa na 8381%, ostanek je nev- j tralen (skupen). Tudi Sp. Štajer, vštev- i ši nemške jezikovne otoke, jc s kvoto 1672% nasproti Gor. in Srednjemu Štajerju s kvoto 74 -41% (ostanek je skupen) zelo prikrajšan. Slovenski delež na izdatkih za izobraževalne namene izvzemši šolstvo znaša samo 1 odstotek, slovenska kvota na izdatkih za deželno - kulturne namene okroglo 10 odstotkov, dočim tvorijo Slovenci 30 odstotkov vsega prebivalstva. Pisatelj se peča dalje z direktnimi in indirekt-nimi davki Sp. Štajerske in pride do zaključka, da znaša kvota Sp. štajerske na direktnih državnih davkih 18 odstotkov, slovenska davčna kvota pa ! 14 odstotkov. Obe kvoti daleko presegata delež slov. Sp. Štajerske na deželnih j izdatkih. Vsota državnih davkov dežel- I nega slolncga mesta Gradec ne. doseže • po podatkih v brošuri niti zdaleka de- j želnih sredstev, ki jih dobiva deželno j stolno mesto vsled sedeža deželnih ob- j lastij in deželnih zavodov v Gradcu na- ) ravnost, iz deželne blagajne. Poslanec dr. Ivan Benkovič izraža rezultat svojih študij v stavku, da je slovenska Sv>. Štajerska kakor pri dosegi deželnih namenov, tako pri razdeljevanju v ta namen porabljenih deželnih sredstev hudo prikrajšana in da z lastnimi davki pokriva deželne izdatke, ki se porabljajo v njeuo korist; dolžnost slovenskih poslancev je, da izvajajo iz tega dejanskega položaja, politične posledice. Brošura obsega bogato tvarino in statistične tabele, ter izide v nemškem jeziku in v poljudnem slovenskem pro- j vodu, ki ga priredi prof. dr. Ve rs to v-šek. Vsebina, te brošure bo v prihodnjem volilnem boju najboljša podlaga za. agitacijsko delo slovenske Kmečke Zveze. i lirevfč oproščen. i Celovec, 9, dec. 1912. ' Danes se je zagovarjal pred tukaj- j šnjirn porotnim sodiščem 19 let stari ; Ivan Alfirevič, ki je bil obdolžen sokrivde atentata na. kraljevega komisarja Slavko Čuvaja v Zagrebu. Alfirevič je rojen v Pokrovcu v Dalmaciji ter je. dovršil z maturo vred učiteljišče v Zadru. Obtoženec, lepo zrasel mladenič, elegantnih gest in inteligentnega, obraza, je vstopil v dvorano popolnoma miren in fino. Obravnavo jo vodil dr. pl. Falke, državno pravdništvo je zastopal dr. Spangler, obtoženca pa dr. Messiner v Celovcu. Obravnava jc bila tajna; javnost je bila izključena iz razlogov miru in reda, kljub temu, da bi se v Celovcu popolnoma nič ne bilo treba bati kakega vznemirjenja, bodisi da bi bil Alfirevič oproščen ali obsojen. K obravnavi so bile poklicane iz Dalmacije tri priče, policijski agent Kožanec, redar Počekaj in učiteljiščnik Strupan. Razprava. se je vršila v nemškem jeziku. Za Alfireviča, ki je govoril izključno hrvaški, je tolmačil g. dr. Fr. Kotnik. Obravnava je trajala od 9. ure dopoldne do pol 1. in ocl pol 4. do četrt na 6. Porotniki so glavno vprašanje glede sokrivde zavratnega umora z 11 glasovi proti enemu zanikali, vsled česar je odpadlo vprašanje, če je Alfirevič kriv zavratnega umora ter jc bil obtoženec oproščen. Občinstvo, ki se ga je med tem v dvorani precej nabralo, jc bilo nad pravorekom porote očividno razve-seljeno. Volni minister in naCelnlK generalnega si^Du oilsiopila. Sinoči ob poznih večernih urah sc jc po Dunaju pričelo govoriti, da sta podala demisijo vojni minister geneial pehote vitez pi. Aullenberg in načelnik generalnega štaba podmaršal Scbeioua. Nadalje se je na Dunaju odločno trdilo, da je cesar žc Auf-fenbergovo demisijo sprejel in da postane vojni minister prvi sekčni načelnik vojnega ministrstva fcm. Aleksander vitez pl. Kro-bafin. Auffenberga jc zaslišal cesar v nedeljo v daljši avdienci. V najbolj poučenih krogih potrjujejo, da jc ludi načelnik generalnega štaba podmarfal Schemua odstopil in da prevzame zopet posle načelnika glavnega štaba sedanji armadni nadzornik general pehote Conrad pl. Hotzendorf. Vitez pl. Auffenberg jc že v soboto prosil, da odstopi, a cesar je rešil njegovo prošnjo šele v ponedeljek popoldne. V poučenih krogih je kriza v najvišjih armadnih krogih povzročila velikansko presenečenje. Trdi se pa, da je bila sedanja izprememba žc pred tedni sklenjeno dejstvo. Krizo so povročile upravne notranje razmere, a so rešitev odlagali, a končno so sklenili, da so dobre upravitelje armade, Auffenberga in Schemuo nadomestili z najboljšima silama: s Krobatinom in s Conra-dorn pi. Hotzendorfom. LISTEK. Ha sveta. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) XXII. POGLAVJE. Poslanstvo. Brata in Rozamunda so nemo gle- | dali drug drugega; imeli so si toliko povedati, da skoro niso vedeli kje bi začeli. »Zahvalimo Boga,« začne Rozamunda, »ki nas je po teli žalostnih mesecih potovanja in nesreče zopet združil!« In v tujski dvorani gospoda smrti so vsi trije pokleknili in se mu iskreno zahvalili. Nato so se pomaknili bolj na sredo dvorane, kjer so menili, da jih uik-do ne bo mogel slišali, ter se začeli tiho in v angleščini pomenkovali. »Ti nam prva povej svojo zgodbo, Rozamunda,« reče Godvin. In pripovedovala je kolikor je mogla kratko, onadva pa sta jo pazljivo poslušala, ne da bi izpregovorila besedico. Zalem se je oglasil Godvin in pripovedoval svojo zgodbo, li "zamunda. je Poslušala in skoraj Šepetajo vprašala: »Zakaj neki je vama ona krasna, črnooka. ženska tako naklonjena?« »Ne vem,« odgovori Godvin;« nemara zato, ker sem jo rešil iz levjega žrela.« Rozamunda ga pogleda, se mu malo nasmehlja in pravi: »Bog blagoslovi tistega leva in njegov rod! Prosimo Boga, da ne pozabi kmalu tega čina, kajti dozdeva se mi, da je življenje nas vseli odvisno od njene naklonjenosti. Kako čudna je ta zgodba in kako obupen naš položaj! Kako čudno tudi, cla si prišel semkaj proti njenemu svetu, ki je bil, sodeč po vsem. mislim, pošten.« »Naša vodnica je bila,« odgovori Godvin. »Tvoj oče je modro govoril, ko je umiral, in jc videl, česar mi nismo mogli videti.« »Tako je,« pristavi Wulf, »n moja želja je, cla bi nas bila peljala na kak drug kraj, kajti strah me je lega gospoda Al Džebala. ki samo namigne, pa de-rejo ljudje kar v smrt.« »Hudoben človek je,« odgovori Rozamunda .n se strese, »hujši nego vitez Ivozel. ln kadar upre svoje oči vame, me zaboli v srce. Da bi mogli uteči iz tega kraja!« »Jegulja v pn.-:ii i?, vrbovja ima več upanja na svobodo!« reče \Vulf mrko. »A bodimo vsaj hvaležni, da smo sku- paj ujeti — rad bi vedel za koliko časa.« V tem je prišla Masuda, v spremstvu strežnic, sc priklonila Rozamundi ter rekla: »Gospodarjeva volja jc, gospa, da vas popeljem v sobane, ki so jih pripravili za vas, da sc odpočijete do pojedine. Ne bojte sc, tedaj sc zopet snideto z bratoma. Vidva viteza pa. imata dovoljenje, da vadita svoje konje po vrtovih, če je vama drago. Osedlani stoje na dvorišču, kamor vaju popelje ta ženska.« »S tem hoče reči, da moramo iti,« zamrmra Godvin, na glas pa pristavi: »Z Bogom sestra, do drevi!« Na dvorišču sta brata našla P lama in Dima ter štiri divje vojake s častnikom. Ko sta bila v sedlu, jima jo ta namignil. cla mu sledita, in odjezdili so skozi obokana vrata iz dvorišča na vrtove. Pred njimi se je vila široka, s peskom posuta, cesta, na katero so zavili. Cesta se je vila ob prepadu, ki je obdajal trdniavo in notranje mesto Masiaf. Ko so jezdili, prepad vedno na desni, zadržavajoč konje, da no prebite konja svojega vodnika, dasi je bil jako j hiter, so uzrli drugo četo, ki se jim je | bližala. Tudi tej je jezdil na čelu čast-; nik morivcev, kakor so Franki nazivali I te Aldžebalove služabnike, za njimi pa je jezdil na krasnem, kakor ogije. črnem žrcbcu in spremljan od stražnikov nek fratikovski vitez v polnem oklepu. »Lozel je.« je rekel Wulf, na konju, ki mu ga jc Sinan obljubil.« Pri pogledu nanj jc silna jeza zgrabila Goclvina. Z glasnim krikom jc potegnil svoj meč. Lozel ga jc videl in kakor blisk mu je švignil meč iz nožnice v odgovor. Zdirjala sta mimo obeh častnikov, ki sta bila z njimi, izpodbo-dla konje in kot bi trenil sta bila drug drugemu nasproti. Lozel je udaril prvi, a Godvin je s ščitom prestregel udarec; preden pa je mogel udarec vrniti, so prihiteli vojaki od obeh oddelkov in ju ločili. »Škoda,« je rekel Godvin. »Da bi bi-ii naju pustili, brat, mislim, da bi ti bil prihranil tvoj dvoboj pri mesečini.« Konji so zopet zdirjali in Lozel jim je izginil izpred oči. Ob mestnem robu so dospeli do ozkega mostu brez-ograje, ki se jc vzpenjal preko prepada. Tukaj je častnik zasukal svojega konja, jim namignil, da mu slede in so v potnem diru zagnal na most. Za njim sta zdirjala brata — Godvin prvi, za njim pa Wulf. Bo strmem klancu na drugi strani so sc počasi ustavili. Stotnik se jc obrnil in zclirjal nazaj še hitreje nego je prišel. »Prehiti gu!« ie zavpil Godvin, iz- Balkanska zveza in Turčija. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Instrukcija srbskih delegatov. — Odločnost Zveze. — Zveza zaht-ava vse osvojene zemlje in eno miljardo {tankov. — Z mirom ne bo nič. — Božič v Aji Sofiji. — Zavezniki med seboj. — Kolera. — 100.000 Srbov pred Odrinom. B e 1 g r a d , 8. decembra. Srbski delegati so dolgo razpravljali z ministrom-predsednikom Paši-čem o svojem stališču napram Turčiji, kakor tudi napram zaveznikom ter prejeli obširne obstrukcije. Iz krogov delegatov, ki v torek zvečer (to je danes) dopotujejo v London sem zaznal, da Zveza ni malo ne bo popustljiva napram Turčiji. Turčija se mora odreči vsem osvojenim krajem ter vrhu tega odstopiti tucli Odrin, Skader in Janino. Poleg tega bo Zveza zahtevala eno miljardo vojne odškodnine. V dobro informiranih krogih ne verujejo, da bi mirovna pogajanja v L>Adonu imela vspeb ter smatrajo za gotovo, da bodo zavezniške armade preko trupel mnogih tisočev svojih najboljših sinov slavile Božič v Aji Sofiji. Glede razmerja med zavezniki so srbski delegati dobili natančna navodila ter bodo z vsemi «?ilami delali na to, da se eventualna nesoglasja med zavezniki prijateljski poravnajo. Predvsem so pa dobili kategorični nalog, do od svojs strani ne smejo dati vzroka kakemu nesoglasju in da v bulgarsko-grškem sporu vplivajo pomirljivo. Dobro informirani krogi so prepričani da se bo vojna v kratkem nadaljevala in završila z zavzetjem Carigrada. Premirje s poraženo Turčijo se je sklonilo pod zanjo dosti povoljnimi pogoji samo zbog kolere, ki se jo tupatam pojavila tudi v zavezniških armadah pred Čataldžo. Najenegičnejša postopanja proti nadaljnemu širjenju kolere so imela vspeh. Pod Odrinom se nahaja II. srbska armada generala Stepanoviča, ki jo tvori timnčka divizija I. poziva z nekterimi drugimi četami ter dunav-ska divizija II. poziva (od I. srbske armade) pod generalom Rašičem. Iz dejstva, da se ozdraveli ranjenci dunavske divizije I. poziva in oni moravske divizije pošiljajo na bulgarsko bojišče v Mustafo Pašo (Svilen), se sklepa, da stoje pod Odrinom šc dve srbski diviziji, v celem torej štiri. Srbske Cele proti Eaialdzi. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Skoplje: Drinska divizija II. poziva, ki je osvojila Sandžak Novi Pazar, je odšla na Čataldžo. Tja odrine tudi drinska divizija I. poziva pod generalom štnrnnm, ki se je proslavila pri Kumanovu, Prilepu in Bitolju. Odhod srbskih čet proti čataldži; kjer jih js že prej bilo za eno divizijo, dokazuje, da zavezniki ne verujejo v vspeh londonskih mirovnih pogajanj ter se z vsi resnostjo pripravljajo za odločilno bilko pred Carigrad tm in za vhod v mesto? SrDske izgube. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Skoplje: Po podatkih, ki sem jih dobil od srbskega vrhovnega poveljst- va, so srbske čete Izgubile v cele*u 20.000 mrtvih in ranjenih. Od tega je ena četrtina mrtvih. Med ranjenimi je 75 odstotkov lahko ranjenih, oci katerih se jih je že mnogo vrnilo k svojim četam. Bulgarske izguba se cenijo na 60 do 70.000 mož. Rušila za Srbijo. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad: Rusija je poklonila Srbiji za armado 100.000 vojaških oblek. Podpolkovnik Gojko Djurič in šef državne delavnice Dimitrij Djordjevič sta odpotovala v Peterburg, Moskvo in v Odeso, da sprejmeta to blago. VukoiiCev prehod tez balkanske aipe. Črnogorska vojska nima posebnega gorskega oddelka, kakor ga tudi Švica nima: Vsak Črnogorec je že od mladih nog vajen gora, je rojen »alpinec«. Sijajen, zgodovinski dokaz o tem je doprinesel general Vukotič s svojim prehodom skozi sredo balkanskih Alp. General Vukotič je s svojo armado, zavzemši Peč in Djakovico, prvi dovršil svojo nalogo in dobil nato povelje, da krene k ojačenju skaderske armade. 10. novembra jc s svojo armado iz Djakovico krenil na pot in prvo noč prenočil v Vitrici. Zvečer je Vukotič izdal povelje, da armada zjutraj nadaljuje pohod in še isti dan dospe do Bogičeviča. Pot je vodila armado čez sredo balkanskih Alp. Planine so bile pokrite z debelim snegom ter so se dvigale do 1400 m visoko. Ko se je zjutraj armada dvignila na pot, se jc mislilo, da bo siccr mrzlo, a drugih težkoč ne bo nobenih. Toda ta nada jih je prevarila. Na goro so sc vlegli težki svinčeni oblaki, ki so napovedovali hudo vreme. V dobri uri se je vojska nahajala sredi najhujšega viharja in snežnega meteža. Vojska je stremila naprej proti meji; da bi bila preje na cilju, je po stranskih potih spela dalje v planine. Na čelu je stopal priljubljeni poveljnik general Vukotič. Ob 3. uri popoldne se je armada po-vspela na prve vrhove. Vreme jc čim dalje bolj besneio. Nastopda je gosta megla in onemogočila vsak pogled na okolico; grmenje je bilo tako strahovito, da vojaštvo ni več culo povelj. Vihaj je divjal z vso silo, tako da vojaki niti gledati niso mogli. Predstraža pod poveljstvom majorja Matanoviča in dveh poročnikov ie na vsak način hotela doseči Bogičevič, toda nevre-me je bilo tako grozno, da se je vojska, ne čakavši povelja, ustavila pod neko pečino, kjer so se sčasom zbrali razni oddelki. General Vukotič, ki je hodil peš pred vojsko, se je vzpel na neko stransko stezo ter po nji hitel k vojakom, da bi jih ohrabril in se jim zopet postavil na čelo. Toda ne-vreme je bilo močnejše nego neustrašeni generai in manjkalo je samo za las, da ga vihar ni vrgel v brezno. Ko so častniki videli, v kako nevarnost sc je podal poveljnik, so ga obkrožili in zaklinjali, ia j se varuje in pusti vojaštvo, da se vsak reši kakor ve in zna. Približavala se je noč — nepozabna zgodovinska noč. Vojska je krenila dalje, Vukotiču je pa ob tistem času došla vest, da jc predstraža srečno prekoračila bogiče-viški prelaz. Vihra je besnela naprej, toda vojska stisne svoje vrste, da bi nikogar ne izgu- pusi.il vajeti na Plamov vrat in ga pognal. in skočil je naprej, Dim pa za njim. Kmalu sta dohitela stotnika in ga na ozkem potu prehitela. Niti za palec prostora ni bilo med njimi in med brezdnom in častnik se je vzlic svoji neustrašenosti z grozo oprijemal konje-ve grive, pričakujoč, da ga vsak hip vržeta v prepad. Na mestni strani pa st brata smeje ustavila konja; občudovali so ju služabniki, ki so tam nanje čakali. »Pri svetem znamenju!« zavpije Častnik misleč, da ga brata ne razumeta.; »to niso ljudje; vragi so, njihovi konji pa gorske koze. Mislil sem jih malo ustrašiti, pa sta mi drzno vrnila, ko sta švignila mimo mene kakor dva sokola.« »Pogumna jezdeca in brzi, dobro izučeni konji.« omeni eden stražnikov z glasom polnim občudovanja. »Boj v mesečini bo vreden, da si ga ogledamo.« Odtod so zavili zopet na peščeno cesto in zdirjali dalje. Trikrat sta na ta način objezdila mesto, zadnjikrat čisto sama, kajti pustila sta stotnika in vojake daleč za seboj. Šele ko sta raz-sedlu. Plama in Dima v hlevih, so prihiteli na penastih konjih za njima. Brata pa se nista zmenila zanje, potisnila sla hlapce na stran ter sama opravila svoja konja. Iz hleva sm šla nazaj v hišo za tujce v nadi, 'ia. najdeta ltozamundo. A Rozamunde ni bilo tam; tedaj sla s;a-la in se začela pomenkovati o čudovitih dogodkih, ki sta jih doživela. Nista pozabila na usmiljenje nebes, ki je pripeljalo vse tri čvrste in zdrave skupaj, čeprav ravno v tej peklenski hiši. Kmalu pa so prišle ob solnčnem zahodu strežnice ter jih povedle v kopelj, kjer so jih črni sužnji okopali in opojili z dišavami ter jim nad oklepom oblekli nova oblačila. Ko sta prišla iz kopeli, je solnce že zašlo in strežnice so ju z gorečimi bak-1 jarni v rokah peljale v veliko sijajno dvorano, ki je doslej še nista videla; bila je zgrajena iz klesanega kamna in nad njo se je krivila izrezljana pobai*-vana streha. Ob eni strani dvorane je bila cela vrsta okroglih, odprtih obokov, ki so jih nosili elegantni beli stebri, zadaj pa mramornata terasa s stopnicami, ki so vodile do spodaj ležečih vrtov. V tej dvorani so sedeli pri nizkih, z biseri vloženih mizah na blazinah arostje; bilo jih je nad sto in vsi so bili oblečeni v bela oblačila, v katera je bilo vdelano rdeče bodalo, in vsi so bili tihi, kakor da bi spali. Ko sta brata dospela v dvorano, so sc strežnice umaknile in služabniki z zlatimi verižicami okrog vratu so ju spremili na vzvišeni prostor sredi dvorane. kjer je stalo več še nezasedenih stolov, med njimi v sredini divan. ki je bil višji in sijajnejši od drugih. (Dalje.) bila in hrabro spe dalje. Konji se vdirajo v sneg in mnogi se več nikamor ne gane. Lc prisotnosti duha generala Vukotiča in hrabrosti njegove vojske se jc zahvaliti, da so prešli te gore, ki so ueprehodnejše nego švicarske Alpe in dosegli Plavo. Prelaz preko sedla Bogičevič je stal nekaj žrtev: dva vojaka, 140 konj in mnogo vojnega materiala. 13. novembra je Vukotič s svojo armado prispel v Plavo, kjer je že čakala kraljeva brzojavna čestitka. Nato je vojska krenila po zložnejšem potu proti glavnemu stanu, ki ga je preko Bjelopolja, Tuzija in Vreke dosegla 16. novembra. Razna poročila o položaju. PRESTOLNI GOVOR RUMUNSKEGA KRALJA. Bukarešt. »Agence telegraphique ru-maine« poroča: Dne 9 t. m. je otvoril rumunski kralj Karol zasedanje rumunske zbornice s sledečim prcstolnim govorom: V sedanjih važnih razmerah v zame zelo žalostnem trenutku me navdaja posebno zadovoljstvo, ker me obdajajo zastopniki celc Rumunije. Sestavi nove vlade so morale slediti volitve. Ker ste novoizvoljeni poslanci, tudi prave potrebe države poznate. Rumunija je zasledovala tradicio-nclno vztrajno zmerno in miroljubno politiko, v kolikor se ta politika strinja z najvišjimi interesi države. V prijateljskih razmerah živimo z vsemi državami in nam osobito velevlasti zaupajo. Rumunija je zavzela nasproti vojskujočim se balkanskim državam nevtralno stališče, stremila je za tem, da se vojna lokalizira, a pazljivo zasledovala, kako so sc razvijali dogodki, ki tičejo tudi koristi naše države Upravičeno upamo, da ostanemo z balkanskimi državami v dobrih razmerah in da se bodo naše koristi upoštevale. Rumunija se smatra za važen činitelj evropskega koncerta in se bo njena beseda čula, ko se bodo končno reševala vprašanja, ki jih je balkanska kriza provzročila. Popolnoma upravičeno jc, da narod zaupa splošno priznani hrabrosti svojih vojakov. Armada je vedno pripravljena, da svojo misijo izpolni. Novi krediti za armado so v vašem patriotizmu utemeljeni. PROCHAZKA. Solun. Poroča se, da se pripelje konzul Prochazka v Solun. BULGARSKA UPRAVA. Solun. V bulgarski coni Makedonije pričakujejo bulgarske upravne uradnike. Ustanoviti nameravajo več bulgarskih šol. FRANCOSKO POSOJILO BULGARIJI IN SRBIJI. FRANKFURT OU MENI. Bulgarom so v Parizu dovolili 40 milijonov frankov posojila, tudi Srbija dobi v Parizu posojilo. SKADRSKO VPRAŠANJE. Cetinje. Dne 8. t. m. sc je podal črnogorski parlainenter v Skader, da pozove poveljnika Hasan Rico, da trdnjavo preda. Hasan Rica je pustil parlamenterja dolgo čakati, končno mu je pa odgovoril, da ga ne more sprejeti, ker ne veruje poročilom Nazim paše, če mu jih tuje poslanstvo izpo-roči. Parlamenter se je odpeljal, nakar so pričeli Turki na celi črti streljati na črnogorske postojanke. Črnogorci niso nazaj streljali. SKUPNE IZGUBE BALKANSKIH ARMAD. Berol n. Iz Sofije se poroča: Poveljni-štva vseh štirih zveznih armad so poročala, da je do 1. decembra 1912 padlo 143.000 mož zveznih balkanskih držav. RAZNE VESTI IZ SRBIJE. Zemun. Princ Jurij, ki je obolel v Ze-munu za Iegarjem, je že posteljo zapustil in bo v osmih dneh popolnoma okreval. V Srbiji so radi deževja reke prestopile bregove. Povodnji so napravile velikansko škodo. V Bitolju so Srbi' zarubili 80.000 pušk, 50.000 jih je popolnoma dobrih, in 30 tisoč patron. Plen je vreden 15 milijonov dinarjev. DANEV V BUKAREŠTI. Bukarešt. Dne 8. t. m, je došel Danev v Bukarešto, kjer je 9. t. m. obiskal ministrskega predsednika Majorescua. Tudi kralj Karol je Daneva zaslišal. Danev namerava tudi na Dunaju in v Parizu konferi-rati z zunanjima ministroma. SRBSKI DELEGATI. Belgrad. Predsednik srbske mirovne delegacije, bivši ministrski predsednik No-vakovič, je 9. t. m. odpotoval v Pariz, kjer konferira s Poincarčjem; ostali srbski delegati odpotujejo 10. t. m. čez Pariz v London. GRŠKI DELEGATI. Atene. Ministrski predsednik Venise-los in drugi grški delegati so 9. t. m. odpotovali v London. Dunaj. Grški poslanik dr. Streit ip odpotoval 9. t. m. z Dunaja v London. IZJAVA DANEVA. Pariz. Danev objavlja v »Journaiu«! Bulgarski ministrski predsednik odpotuje v Bukarešto, kjer upa rešiti vprašanja ki tičejo Bulgarijo in Rumunijo, nato pa odpotuje na Dunaj, v Berolin in v Pariz. Danev se hoče pečati tudi z albanskim vprašanjem in je pripomnil: Neodvisno Albanijo hočejo, a rad bi vedel, kakšne meje ji določi Evropa. »Če Turčija ne bo hotela priznati z orožjem označenih meja, se bo vojska nadaljevala.« RUSIJA ZA SRBIJO. London, »Morningpost« objavlja avto-rizirano poročilo o položaju, po katerem je Rusija vedno Srbiji svetovala zmernost, a Avstro-Ogrsko je Rusija obvestila, da mora Srbija dobiti ob Jadranskem morju pristanišče, ki je za Srbijo vitalnega pomena in ga Rusija zahteva za Srbijo. Če Avstro-Ogrska Srbiji suverenskih pravic do Jadranskega morja ne pripozna, se Rusija zadovoljuje, če se Srbiji garantira prost prevoz za vse trgovsko blago in za uvoz orožja in municijc. V Peterburgu sodijo o miru zelo optimistično. PRIPRAVE V SRBIJI. Belgrad. Črna vojska se je mobilizirala. Vojaki, ki se vračajo z bojišča, smejo na kratek dopust domov. Po delavnicah izdelujejo zimsko obleko za armado. RUSIJA ZA SRBIJO. Belgrad. Izjavlja se, da je Rusija zado« voljna, če se Srbiji zagotovi nevtralno albansko pristanišče z nevtralno železnico. PROCHAZKOVA AFERA NI TAKO HUDA. Berolin. »Lokalanzeiger« poroča iz do-' bro poučene strani: V Mitrovico in v Prizren odposlani uradniki, ki preiskujejo dogodke, so na Dunaj poročali, da vsa stvar s Prochazko ni bila tako huda. Zdaj se čaka le, da se konzul Edl vrne, nakar se uredi vsa zadeva. Gre se le za formalne napake, (Kakor iz tega poročila sledi, so naši nemški listi vso Prochazkovo zadevo s pravo še orientalsko presegajoče domišljijo pretiravali.) RUSIJA JE OPTIMISTIČNA. Budimpešta. Nemški poslanik v Peterburgu grof Pourtales je izjavil časnikarci Wessi, da ni povoda vznemirjati se. Sodi, da se duhovi pomirijo in da se razprše oblaki, ki pokrivajo danes politično ob-nebje. KONFERECA POSLANIKOV V PARIZU? Pariz. Sir Edvard Grey dela na to, da bi zborovala konferenca poslanikov v Parizu in da bi ji predsedoval Poincare. AVSTRIJA IŠČE POSOJILO V AMERIKI, OGRSKA PA V NEMČIJI. Dunajski finančni krogi so včeraj izvedeli, da je finančni minister Zaleski najel pri konzorciju, ki ga vodi poštna hranilnica, posojilo 125 milijonov kron. Izdale se bodo zakladne zadolžnice, ki se bodo obrestovale s 4'/L>% in ki se vrnejo čez poldrugo, oziroma čez dve leti. Zanimivo je, da sta se te finančne operacije udeležili tudi dve veliki amerikinski banki in sicer National City-Bank in banka Kiihn, Lob & Comp. v Nevv Yorku. Ogrski finančni minister je pa sklenil z ogrsko splošno kreditno banko pogodbo, po kateri se izdajo tudi na Ogrskem zadolžnice, ki se bodo obrestovale s 4i/a% in ki se bodo vrnile čer poldrugo, oziroma čez dve leti OGRSKA DOMOBRANSKA ARTILJERIJA. Ogrski honved dobi s 1. januarjem dva artiljerijska domobranska polka, ki bosta imela po pet in osem divizij, vsaka divizija bo pa obsegala dve bateriji. Generalni nadzornik ogrske domobranske artiljerije postane generalni major Ernest Karras, nadalje je imenovanih 11 štabnih častnikov, 36 stotnikov, 23 nadporočnikov, 18 poročnikov, 7 praporščakov in 3 polkovni zdravniki. Premestili so k novi četi 2 stotnika, 8 nadporočnikov in 4 poročnike skupne armade. NOVA BELGIJSKA VOJAŠKA POSTAVA. Z novo vojaško predlogo nameravajo povišati belgijsko armado v slučaju vojske na 300.000 mož. jugoslovanski program gorenjsKlti Kmetov pred 64 leii. Leta 1848. je avstrijska vlada razpisala volitve za nemški zvezni zbor v Frankfurtu. Slovensko ljudstvo se za te volitve ni moglo navdušiti in ni hotelo o zvezi z Nemčijo ničesar vedeti. Ponekod sploh nihče ni prišel volit, podrugod so prišli, a samo zato, da so uradnemu komisarju izročili protest zoper volitve, potem pa zopet odšli. V ostalih slovenskih krajih se je volitve udeležilo tako smešno majhno število volivcev, da so izvoljeni »poslanci« igrali naravnost klaverno vlogo. Dobro so se pri tej priliki odrezali gorenjski kmetje. Prišli so res v precejš- njem številu dne 3. marca 1849 v Kranj, a niso hoteli voliti nobenega poslanca, temveč samo v komisarjevi navzočnosti sestavili protest zoper volitev in v kratkih, jedrnatih besedah povedali, zakaj nočejo ničesar slišati o zvezi z Nemčijo, Osma točka tega protesta se glasi: >Zastran kupčije bi nam bila ta nemška zveza škodljiva, ker z neaustrianskim Nemci clo nič kupčije nimamo, ampak le na Terst in po Savi tje dolj in gor. Tu tje tedaj nam kaže obračati se, ne pa v Frank-furt.<- — -Tako sklenjeno, prebrano in od podpisanih volivcev poterjeno.'< Ako bi jih bili avstrijski vodilni krogi ubogali in iskali prihodnjosti Avstrije v Trstu, namesto v Nemčiji, ter ob Savi »gor in dolj«, bi si bila Avstrija prihranila mnogo krvavih vojsk in izgubljenih bitk ter bi zavzemala sedaj čisto drugačno stališče na Balkanu in sredi Evrope. L. L. Dnevne novice. '-f Med ljudstvom. Gorje, dne 8. decembra 1912. Gospod Kegally, deželno-sodni svetnik iz Radovljice je imel mi-nolo nedeljo zanimivo in poučno predavanje v bralnem društvu. Z napeto pazljivostjo so sledili naši možje izvajanjem gospoda predavatelja skoro dve uri. Gospod svetnik je v poljudnih in poučnih besedah razložil pogodbe v obče. Opozarjal je na vse točke, ki so potrebne, da je pogodba veljavna, opozarjal je nadalje na pogodbe, ki se morajo sklepati le pred notarjem, namreč že-nitbene, med zakonskimi, pogodbe slepcev, gluhih in mutcev. Za naše kmete - živinorejce so najvažnejše kupne pogodbe z razno živino. Največ tožba je pri živinskih kupčijah. Vzrok je edino ta, ker ljudje premalo poznajo zakonske določbe. Zato so ljudje hvaležno poslušali, ko jih je gospod svetnik opozarjal na zakonite napake, katere je pri sklepanju in kupovanju posebno upoštevati, da sc kupovalec in prodajalec obvarujeta stroškov in nepotrebnih tožba. — Kratko je omenil tudi novo postavo o posredovalnem občinskem uradu, ki je po nekaterih občinah pričel uradovati; obrazložil je njihovo poslovanje. Gospodu svetniku, ki po celem okraju vživa zaupanje pri ljudstvu, se je za njegov trud in poučno predavanje toplo zahvalili v imenu poslušalcev poslanec Piber. -f P. n. skupno odjemalce »Domoljuba« prosimo šc enkrat, naj čim preje, zanesljivo pa d o B o ž i č a urede račune za naš list, ker drugače bi morali list s 1. številko v januarju ustaviti. r Nov hrvaški katoliški dnevnik — »Riječke Novine«. Danes smo dobili prvo številko novega hrvaškega dnevnika, ki je namenjen v prvi vrsti Pri-morju. List bo urejevan na načelih hrvatskih, katoliških in demokratskih. Iskreno pozdravljen. -(- Neumestni napadi. »Slovenski Narod« imenuje »Slovenca« uradno glasilo avstrijskega zunanjega urada. Ne vemo, kaj naj ta slaba šala pomeni. »Slovenec« je popolnoma neodvisno glasilo, ki ima za edino merilo interese slovenskega katoliškega ljudstva. S tega stališča sme vsak, ki priznava naše temeljno načelo, izreči v našem listu svoje svobodno mnenje o dnevnih vprašanjih. Kakor smo dali prostora izvajanjem najodličnejših naših somišljenikov. tako so zastopali v »Slovencu« svoje stališče tudi naši bratje z Balkana, katoliki in pravoslavni itd. Temu načelu smo vseskozi tudi v sedanjih resnih časih sledili in zlasti se ne more nihče pritoževati, da bi nc bilo prišlo v našem listu do besede slovanstvo, ki nam je ravno tako vodilni princip kakor krščanski ideali našega ljudstva. »Narodovi« napadi so zato skrajna neokusnost. -j- Društveni koledarček bo prihodnji čeden dotiskan in ga bomo razpošiljali onim, ki so ga naročili. Ker so nam naročniki prejšnja leta zelo neredno plačevali, smo prisiljeni letos skrbeti, da pokrijemo vsaj najpotrebnejše tiskovne in knjigovez-niške stroške. Zato bomo pošiljali naročila več izvodov po poštnem povzetju. Prosimo, da nam naročniki to oproste in pobero zneske že prej in so na to pripravljeni. Ako ga morda želi še kdo naročiti, naj sporoči takoj ali tajništvu S. K. S. Z. ali pa naravnost Katoliški tiskarni v Ljubljani. Cena 1 K. Obsezal bo tudi pravila in skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze, podružnice > Slovenske Straže« in odseke Orlov. -i- Koroški vilajet. Mariborska »Straža« priobčujc pod naslovom »Koroški vilajet« to-le: »Iz Bistrice v Rožu pišejo »Miru«: Na postaji sem zahteval vozni listek v Podrožčico in sicer v slovenskem jeziku. Listka nisem dobil, pač pa sem slišal nekaj opazk od uradnika, kateri je vrhu tega še prišel za menoj na peron in mc meril od nog do £lave! Ko je prišel signal, me še enkrat nomško nahruli: »Woliin fahren Sie? Haben Sic schon die Fahrkarle?« In na mojo zopetno slovensko zahtevo za-rjove: »Kdnnun Sie denn nicht deutsch?« mu odgovorim, da si bom s pritožbo pomagal; tedaj zakliče, seveda nemški: »To nič ne člene, saj nobena pritožba nc pomaga!« — Veliko povejo te besede in treba bo res enkrat odločno besedo govoriti, da si ne bo vsak uradnik drznil Slovence na tak način zaničevati ter žaliti in sicer to še na domači, slovenski zemlji! Turških vilajc-tov ni več, zato so pa avstrijski v sramoto celi kulturni Evropi.« -f Županski shod v Krškem. Deželni odbor priredi vtorekdne 17. decembra 1912 županski shod (poučni tečaj) v Krškem v verandi Sschleuerjeve restavracije za občinske zastopnike sodnega okraja Krško. — Tega shoda se morajo udeležiti predvsem brezpogojno vsi župani, obč'nski svetovalci, občinski tajniki, po možnosti pa tudi vsi občinski odborniki. Udeležencem se smejo povrniti gotovi stroški iz občinske blagajne po § 25. obč. reda. Pričetek shoda bo točno ob 9. uri doooldne. Obenem so povabljeni k shodu tudi gg. zastopniki župnih uradov. — V interesu vseh je, ki se zanimajo za občinsko gospodarstvo, da se tega poučnega shoda nolnoštevilno udeleže. — Kdor hoče oriti iz sosednih občin, se sme shoda samoobsebi umevno tudi udeležiti. -4- Plaketo Vrbanjevo, ki jo je poklonila »Danica« svoji posestrimi »Zarji« v Gradcu ob priliki desetletnega slavlja, prinaša 10. št. »Osterr. Illustr. Zeitung« (str. 243.), omenjajoč pomen in namen plakete. »Zarji« in Vrbaniji je to v veliko čast in priznanje. — Službene premije podčastnikom. Cesar je potrdil sklep delegacij, po katerem se podčastnikom, ki čez čas v armadi služijo, dovoljujejo sledeče službene premije: Naredniki dobe mesečno službeno premijo 35 kron, četovodje 30, desetnik 20 K. Ko dalje službujoči podčastniki služijo 6. in 7. prezenčno leto, dobe službeno premijo druge stopnje in sicer naredniki 40, četovodje 35, desetniki pa 25 K; osmo in deveto leto dobe službeno premijo III. stopnje naredniki 45, četovodje 40, desetniki pa 30 kron, deseto leto in naprej pa službeno premijo četrte stopnje in sicer naredniki 50, četovodje 45, desetniki pa 35 kron. Računski podčastniki dobe, ko doslužijo 6. prezenčno leto, službeno premijo II. stopnje, če jim gre službena premija četrte stopnje. — Dreadnought »Princ Evjjen«. Naš tretji dreadnought »Princ Evgen« so dne 8. t. m. popoldne prepeljali v Pulj, kjer ga v mornariškem arsenalu temeljito preiščejo, nakar ga. prepeljejo nazaj v Trst, kjer ga popolnoma do-grade. — Umrl jsj v Djakovu kanonik Širne Čižmarevič, star 68 let. — Umrl je v Pragi član češke akademijo Adolf Patera, vpokojen knjižničar muzeja kraljevine Češke. — Nevarno je jbolel slavni hrvaški poslanec Adam Mandrovič. Že dolgo časa boleha na želodčni bolezni. Vsak čas je pričakovati katastrofe. — Lička ž lezni>;a. Dr. lvuči, šef bakteriologičnega zavoda v Zagrebu je odpotoval v Liko, da preišče vodo, namenjeno za nove vodovode pri nameravani lički železnici. — Tatvina v italijanski hranilnici. Sv. Vinčenat, Istra. Ponoči od sobote na. nedeljo, dne 7. clo 8. decembra, se je izvršil vlom v italijansko hranilnico in posojilnico (Cassa rurale). Tatovi so odnesli kakor se govori, krog 4000 Is. Kot osumljenega so zaprli tajnika posojilnice italijanskega učitelja Stroligo. — O neki »mednarodni« zakotni razstavi v Rimu dobe interesentje važne zaupne informacije v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Naročitev blaga ob pogojih, ki se razlikujejo od predloženega prospekta, Ako tvrdke stavijo ponudbe s predložitvijo prospektov, ki obsegajo določne pogodbene pogoje ter imajo pristavek, da so premem-be in prečrtavanja teh pogojev neveljavna ter nimajo nobene pravne moči, je v primeri, da ne ugajajo v prospektu obseženi pogodbeni pogoji, priporočati, da se opusti naročitev; sicer bi lahko sledile pravde, kakor se je to zgodilo pri tvrdki E. Barna. tovarni za kovinske in clfenitne reklamne predmete v Požunu, ki jc nekaterim tvrd-kam v Inomostu stavila ponudbe z zgoraj navedeno dodatno določbo ter na njo sc sklicuje zahtevala njenim pogojem primerno izpolnitev pogodbe, četudi so tvrdke v Inomostu ob naročitvi bile predlagale pre-minjajoče pogodbene pogoje in tako pravzaprav postavile pogodbo na novo ponudbeno podlago. — V šali ustreljena. Nedavno jc prišel 26 let stari lovski paznik posestnika Feliksa Stareta s Ivolovca Franc Kem-perlc k posestniku Janezu Urenjajku na Kolovec. Tam se je mudil ilve uri. Ko je. odhajal, je srečal na dvorišču 18 let staro Frančiško Vodlan, sorodni-ro Urenjakovo. Kemperle je zagrabil puško, za šalo pomeril in zaklical: »Se- daj te bom ustrelil.« V tem trenutku jc pa tudi počil strel. Kroglja jc Vodlano-vo tako nesrečno zadela, da je deklica čez četrt ure umrla. Kemperla so aretirali. — V pijanosti zmrznil. V pijanosti je. na cesti pri Slavini padel in obležal posestnik Franc Lenarčič iz Hrastja. Drugo jutro so ga našli zmrznjenega mrtvega. — Iz Bohinjske Bistrice. Gospodinjskemu tečaju bo kmalu zmanjkalo prostora, ker se oglašajo vedno novo gojenke. — Posojilnica ima na prodaj poleg jezera zelo pripravno gostilno s 13 sobami po zelo nizki ceni. — Vabilo k pristopu društvu vpok. učiteljstva. Dasi je število društva vpoko-jenega učiteljstva precej naraslo, verdar se čez polovico cenjenih vpokcjencev(k) še ni oglasilo k pristopu. Zato odbor vljudno vabi ponovno vse cenj. gg. tovariše(ice) in učiteljske vdove k pristopu našega društva, ki je neka samopomoč, da blagovolijo v obilnem številu se odzvati temu vabilu. Cenjene tovariše v aktivni službi vljudno prosimo, da blagovolijo v svojem okrožju do-tične vpokojence(ke) na to opezoriti, ker je mogoče, da dotičnim naše vabilo ne pride v roke, oziroma v vednost. — Pojasnila daje J. Božja, Rakovniška ulica 5, Ljubljana, ali Da S. Punčah, Marmontova ulica 18 Ljubljana. — Novo v liko mestno kop lj clobi Pulj. Stroški za zgradbo bodo znašali 270.000 K. — Umrl je dne 8. t. m. v Gorjah Martin Polda, podomače stari Postoj-nar. Bil je mož poštenjak ter cerkveni ključar nad štirideset let. — Uniformirani izvoščki. Zagrebška občina izdeluje nov statut za izvo-ščke. Po tem statutu dobe vsi izvoščki neke vrste uniformo. — Nagla smrt. Pred blagajno na celovškem glavnem kolodvoru je zadela kap bivšega nadgozdarja nemškega viteškega reda, 70 let starega Leopolda Leixnerja, ko se je hotel peljati k svojemu sinu v Beljak. Bil je takoj mrtev. — Novice iz Amerike. Prvi občni zbor »Slovenskega zavetišča« v Ameriki se je vršil v Čikagi dne 28." novembra. — Za župnika v Villard Wis je imenovan Jakob Kalan, doslej bivajoč v Wankegan 111. — Umrl je v Clevelandu rojak France Mencinger, star 42 let., doma iz Bohinjske Bistrice. V Clevelandu jo umrl rojak Anton Kos ocl Sv. Križa na Dolenjskem. — V premogovniku Western Coal & Mining družbe v Jale, Kans, jc zasulo 29 let starega. Antona Dol i nar.j a iz Dolenje Dobrove pri Trati na Gorenjskem. Bil je takoj mrtev. — Nagloma je umrl v Clevelandu gostilničar Josip Grilc, star 30 let, doma iz Stiškc vasi. — Na Pennsylvania železniški progi je ubilo rojaka Tomaža Adamiča. — V Elly Minn se je poročil Fran D e 1 ač z gospodično Marijo Skala, hčerjo goslil-ničarjevo. — Mlad razbojnik. 161etni cigan Josip Hudorovič iz Netretiča je delal pri gradnji železnice Karlovac - Metlika. Dne 20. avgusta je bil plačilni dan, toda Hudorovič ni skoraj ničesar dobil, ker je žo preje v preclujemih dvignil svoj zaslužek. Dornov grede se je pridružil lSletnemu delavcu Matiji Pa-piču, ki je dobil 21 kron zaslužka. Nadlegoval ga je, naj mu posocli denarja, a Papič ni hotel. Naenkrat Hudorovič dvigne gorjačo, udari z njo Papiča, da se je takoj onesvestil, nato pa mu oropa denar. Radi tega zločina je bil Hudorovič te dni v Zagrebu obsojen na 5 let težke ječe. Denarja ni. Češki, deželni odbor bo izplačeval uradnikom samo 30 odstotkov njihovee dosedanje plače. DRŽAVNI ZBOR. Nemškonarodna korespondenca poroča, cla sc vrši zadnja seja poslaniškc zbornice 20. t. m. in da se zbornica zopet, snide 15. januarja, da reši tekoče zadeve. Delegacije bodo zborovale pred Veliko nočjo. Po 20. decembru bo več deželnih zborov zborovalo. Gosposka zbornica ima sejo dne 17. decembra. Predsednik poslaniškc zbornice dr. Sylvester jc izjavil, da se bo moral poslovnik le začasno podaljšati in cla bo zadnja seja 20. decembra. V sedmih dneh mora zbornica rešiti vse nujne zadeve, a rešila jih bo le, če bodo govorniki kratko govorili. Ako le ena stranka nastopi z daljšimi govori, se brambne predloge, mali finančni načrt, službena pragmatika, začasni proračun in začasno podaljšanje poslovnika (lex dr. Krek-dr. Kramar) nc bodo mogle pravočasno rešiti. Ljubljanske novice. lj Znanstveni večt »Leonove družbe« sc vrši v četrtek, dne 12. t. m., v srebrni dvorani »Uniona« ob pol 8. uri zvečer. Predava F. Terscglav o i z 1 a-m u. ij šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani vabi k društvenemu predavanju, katero bo v četrtek točno ob pol 8. uri. Predava predsednik društva g. dr. Lovro Pogačnik. Predavanje bo v nanovo preurejenih društvenih prostorih v mežnariji v prvem nadstropju. Pridite v obilnem številu! lj Katoliško društvo za delavke je priredilo zadnjo nedeljo prav okusno prireditev, ki jo je posetilo občinstvo v takem številu, cla je bila dvorana Ljudskega Doma popolnoma zasedena. Kakor ponavadi, tako nam je tudi to pot pevski in tamburaški zbor podal par z vso skrbnostjo naštudiranih točk, nakar se je uprizorila prazniku Marijinega Spočetja primerna igra »Lurška pa-stirica«. Igralke so se prav lepo zamislile v ta z religioznim duhom prepojen igrokaz in dobro zadele ton in milje, v katerem se dejanje suče. Tako polno-številno obiskana predstava nam pa priča, cla so igre nabožnega značaja pravi tolmač slovenske ljudske duše. lj Znamenje časa. Včerajšnje draž« bo Prcdovičevih posestev na Selu se. kakor se govori, ni nihče udeležil. Ljudem manjka denarja. lj Vročinska bolezen v Mostah. V Mostah se je pojavila zopet vsled slabe pitne vode vročinska bolezen. Tri slučaje ia Most imajo že v deželni bolnišnici. Zopet se je pokazala nujna potreba kanalizacije in graditev vodovoda. Vsi vodnjaki so okuženi vsled tovarne za lep. lj Vsled poglobi j ;nja Gruberjevega kanala ima tudi Mali graben večji odtok, vsled toga stoji voda normalne veliko nižjo kot preje. V Mali čolnarski ulici so sedaj stopnice na suhem velike, nacl vodo. To ovira, pri pranju, ker pe< rice in sploh prebivalci ne morejo prati na stopnjicah, ampak morajo stati pod stopnjicami v blatu. Poleg tega jt pa tudi zelo nevarno, cla. perica ne pade v vodo, posebno sedaj, ko je pomrz-njeno. Stopnjice naj se podaljšajo dc vode in napravi kaka varnostna naprava, preden se ne pripeti nesreča. Na tc zadevo je že pred dobrimi dnevi v sej! magistratnega gremija opozarjal ob črnski svetnik Štefe, župan je obljubil cla se to potrebno zadevo takoj uredi pa nekateri gospodje na magistratu čakajo menda nesreče, da se bode spomniti na obljubo gosp. župona. Gospodje na magistratu kar prezirajo županske obljube. lj Zaradi prepovedanega povratkt je bil včeraj aretovan leta 1867. v Srednji vasi rojeni ter v Podhruško pri Kamniku pristojni delavec Ivan Brlez katerega so oddali sodišču. lj Znamenje zims. V nedeljo zvečei jo. bila delavcu Jožefu Ferenčaku v neki gostilni na Martinovi cesti ukradena črno - sivkasta, še nova pelerina Komur bi bilo o tem kaj znanega, na' izvoli prijaviti policiji. Ij Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tarnesečna dražba v oktobru 1911 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebr-nine, draguljev itd.) in. v dccembru 1911 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) v četrtek, dne 12. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. OBNOVITEV TROZVEZE. Pogodba o podaljšanju trozveze se je obnovila na Dunaju. Podpisali so jo v zunanjem ministrstvu grof Berchtold, nemški in italijanski poslanik Podaljšala se je za šest let. če. bi pogodbe ne bili podpisali, bi se bila po določilih samaobsebi za šest let, podaljšala. Meseca novembra, ko .je bival cesar v Budimpešti, sta se podala nemški in laški poslanik v Budimpešto, kjer so se pričeli pogajati o podaljšanju trozveze. Z ozirom na sedanji položaj so sklenili, da se o obnovitvi trozveze javnost obvesti in da sc, kakor piše »Kolnische Zeitung«, svetu dokaže, cla je trozveza složna. ZA ENAKOPRAVNOST KATOLIČANOV V NEMČIJI. Nemški državni zbor jc dne 6. t. m, nadaljeval proračunsko razpravo. Poslanec centra Grober naglaša, da se gre pri jezuitskem vprašanju za državnopravna vprašanja in za enakopravnost veroizpovedanj v Nemčiji. S svojim sklepom nemški zvezni svet protijezuitske postave ni mile:še tolmačil, ker bi tako tolmačenje delalo čast francoskemu konventu. Neaktivni državn! tajnik državnega justičnega urada Nieber-' ding je poklical ob svoji zadnji uri jezuita k sebi, da je molil ž njim, aktivni državni tajnik pa ukazuje jezuite preganjati. Nika-ke potrebe ni, da sc postava proti jezuitom ohrani. Naš program, ki ga hočemo izvesti, zahteva popolna enakopravnost na gospodarskem, socialnem in na političnem polju, Borili se bomo, dokler se krivica ne od« strani. Mtelntte: II MI Mnln SM! MOŠKI ZBOR »LJUBLJANE« Ima danes ob 8. uri zvečer skušnjo. Mnogoštevilne udeležbe prosi odbor. Telelonska in Drzojavna poročila. OFICIOZEN KOMENTAR K ODSTOPU AUFFENBERGA IN SCHEMUE. Dunaj, 10. decembra. Oficiozno se poroča: Demisija vojnega ministra Auiienberga, katerega bo nadomes il Krobatiu, in šefa generalnega štaba Schemue, katerega bo nadomestil Conrad pl. Hotzendorl, se potrjuje. Demisija se danes podpiše. Aulien-berg postane armadni nadzornik. Ta važna izprememba na najvišjih vojaških mestih prihaja v času, ko smo pred važnimi odločitvami. Armada je že dolgo vedela, da je general Conrad bil vnaprej določen, da prevzame to važno mesto, ako bi nastopil čas, kadar bi bilo treba uresničiti one načrte, ka'.ere je ravno general Conrad sestavil. Odstop Auiienberga in Schemue je bil že pred tedni sklenjen, pa se ni izvrš 1 z ozirom na zunanji položaj. Dogodki pa so se tako poostrili, da se je zdelo merodajnim faktorjem potrebno, da postavijo najboljše moči na čelo armade. Imenovanje Krobati-na in Schemue je v zvezi z obnovitvijo trozveze in je maniiestacija, da je Avstrija trdno odločena svojo poz cijo kot velevlast ohraniti z vsemi sredstvi. DRUGI GLAS O ODSTOPU AUFFENBERGA IN SCHEMUE. Dunaj, 10. decembra. Odstop vojnega ministra Auiienberga in šeia generalnega štaba Schemua se je sklenil potem, ko je bil prestolonaslednik v nedeljo v avdijenci pri cesarju. LUKACS NE VERUJE V VOJSKO! Budimpešta, 10. decembra. Ministrski predsednik Lukacs je, potem ko se je vrnil z Dunaja, izjavil: Izprememba pri vodstvu armade ni v nobeni zvezi z zunanjim položajem. Izprememba je bila sklenjena že pred sklicanjem delegacij. Jaz z Dunaja nc prinašam vojske, nasprotno! NAPOVED ULTIMATA SRBIJI. Budimpešta, 10. decembra. Pesti Hirlap« pravi, da je od visokega in merodaj-nega dunajskega mesta pooblaščen sledeče objaviti: »Mučno vznemirjenje, ki je provzroča nejasnost mednarodnega položaja in ki je v veliko škodo gospodarskemu življenju, je prisililo zunanji urad in vojno upravo, da odločitev pospeši in ustvari hitro popolno jasnost. Odločitev je diplomatično in militarič-do popolnoma pripravljena. Priprave se vrše javno, v par urah smo popolnoma gotovi. Ta akcija je neodvisna od posveta poslanikov in zato se mora provokatoričnemu vedenju Srbije napraviti čim hitrejši konec. Vsi kabineti so o tem poučeni in ni izključeno, da bo njih pomirjevalno pr zadevanje v Belgradu imelo uspeha. Ako pa bi to nič ne izdalo, je treba izvršiti uničevalen udarec proti srbskemu ljudstvu in srbski dinastiji. (Te besede so jako nesrečne in tako žaljive, da dvomimo, ako so bile v tej obliki narekovane od merodajnega mesta. — Op. ured.) Ta udarec bo zelo kratek in bo us'.varil takoj mir na naših južnih mejah. Mi upamo, da do tega ne pride. Vendar je položaj zelo nevaren. Gre se za: Ah — Ali!« KAKO VLADA PLAČUJE JUGOSLOVANSKO ZVEST030. Dunaj, 10. decembra. V pododseku za italijansko fakulteto jc dr. Korošec vprašal začetkom debate, kaj vlada misli glede jugoslovanskega vseučiliškega vprašanja. Jugoslovani — jc izvajal dr. Korošec — so velevažen faktor v monarhiji, kar zlasti dokazujejo sedanji zgodovinski dogodki. Zato se sme upravičeno pričakovati, da bo vlada kulturnim potrebam Jugoslovanov posvečala primerno pozornost. Sedanje stališče Jugoslovanov do laške univerze je odvisno od tega, kakšne priprave je storila vlada glede jugoslovanskega vseučiliškega vprašanja. Naučni minister dr. Hussarek je odgovoril, da je najprej vprašanje, ali ta zadeva spada v kompetenco pododseka za laško fakulteto. Kar se tiče reciprocitete zagrebškega vseučilišča, je vlada to vprašanje proučevala in stopila v dogovor z ogrsko vlado v svrho, da se doseže sporazum, ti dogovori pa še niso končani. O slovenskem vseučilišču minister ni govoril. Nato se je bavil minister z laškim vse-Učiliškim vprašanjem. Vlada vztraja na tem, da je sedež fakultete na Dunaju. Minister predlaga laškim poslancem, naj premišljujejo, bi li ne bila izpopolnitev trgovske šole -Revoltella« v Trstu v trgovsko visoko šolo ugodnejša rešitev tega vprašr-nja. Laški poslanci bi seveda v to morali privoliti. Posvetovanje se jutri nadaljuje. ODREDBE NA OGRSKEM. Budimpešta, 10. decembra. (Uradno.) Uradni listi priobčujejo navedbo, po kateri se provizorično ustavlja izdaja potnih listov osebam, ki so podvržene vojaški shjžbi. I stavljeno je vsa- ko izseljevanje oseb, ki so sposohnee za vojaške službe. AVSTRIJSKO - SRBSKI SPOR. Dunaj, 10. decembra. »Zeit« poroča, da se je Avstro-Ogrska zato odločila k zadnjemu koraku nasproti Srbiji, ker je oficiel-no doznala, da bo Srbija pri mirovnih pogajanjih v Londonu zahtevala od Turčije odstop cele Severne Albanije clo reke Škumbi. To hoče Avstrija na vsak način preprečiti. ZOPER PROTISRBSKE HUJSKAČE. Budimpešta, 10. decembra. Ogrski brzojavni urad poroča iz Novega Sada, da se jc tam zbrala srbska občina, ki je z ogorčenjem protestirala proti vestem, da se med ogrskimi Srbi pojavlja kako antipatriotično gibanje. OFICIELNO POROČILO O SOLIDARNOSTI BALKANSKE ZVEZE. Belgrad, 10. decembra. (Oficielno.) Te dni so s? balkanski kabineti zelo živahno pogajali in je doseženo med njimi popolno soglasjjc glede mirovnih pogojev. Vsi del gati, tako bulgarski kak ^r srbski in grški bodo sknnno skozi Belgrad odpotovali na konferenco, razun Daneva in Novakoviča, ki imata posebne opravke na Dunaju. V B Tgradu bosta konferirala Pašič in V Rim, 10. novembra. »Tribuna« poroča, da velja-trozveza zopet le do 1919. KAJ PRAVI RUSIJA K OBNOVITVI TROZVEZE. Rim, 10. decembra. »Tribuna« je inter-vievala ruskega poslanika pri Kvirinalu glede trozveze in dobila sledeči odgovor: Vest me ni presenetila. Kar se tiče razmerja med Italijo in Rusijo, se gotovo ne bo izpreme-nilo. Vezi med Rimom in Peterburgom so najprisrčnejše. OBNOVITEV TROZVEZE V LAŠKI OFI-CIOZNI LUČI. Rim, 10. decembra. »Popolo Romano« piše, da je laška javnost obnovitev trozveze sprejela kot najnaravnejšo stvar na svetu. Trozvezna pogodba se ni ne revidirala ne izpremenila. Trozveza garantira vsaki izmed zveznih držav njihovo teritorialno in interesno integriteto. Trozveza bo zagotovila ravnovesje evropskih sil proti vsaki nevarnosti evropske konflagracije in to narodom zasigurala tem trajnejši mir, čimbolj bodo državniki velesil razumeli orientalski problem v celoti in pametno f?Lšiti. KAJ PRAVIJO FRANCOZI GLEDE TROZVEZE. Pariz, 10. decembra. »Gaulois« pravi, cla ima trozveza miroljuben značaj in je obnovitev pozdravljati tudi zato, ker, dokler bo trozveza obstojala, bo podana garancija, da se vzdrži tudi Iripelentcnla. — Temps« sodi, da tvori tripelententa protiutež proli trozvezi, sicer pa ima trozveza od nekdaj miroljuben značaj. ANGLEŠKI GLAS O TROZVEZI. London, 10. decembra. »Standard« iz« vaja, da jc trozveza bila vedno odličen faktor miru in upa, cla ostane tudi poslej. NEMŠKI OFICIOZEN GLAS O TROZVEZI. Kolin, 10. decembra. »Kolnische Ztg.« pravi, da je obnovitev trozveze v sedanjem trenutku manifestacija, da so trozvezne države glede balkanskega problema popolnoma solidarne. Kakšna pogodba glede Sredozemskega morja se ni sklenila, ker ostane pogodba neizpremenjena, XXX KLANJE KRISTJANOV V GALLIPO* LIJUv Pariz. 10. decembra, »Matin« poroča iz Carigrada, da so v okolici Gallipo-lija od Bulgarov poraženi bašibozuki uprizorili strahovita klanja. 6 vasi so požgali, vsa pr:bivalstvo poklali, vse pokradli. Lc v Gollipoliju samem jo Kaimakam klanje ustavil. V Gallipol se je podala francoska križarka »Vic-tor Hugo«. Prebivalstvo je po veliki večini pravoslavno. X X X ZBORNICA. Dunaj, 10. decembra. Konterenca načelnikov je sklenila, da reši to leto še: vojaške predloge, podaljšanje poslovniškega provizorija za eno leto, budgetni provizorij in rekrutni kontingent. Službene pragmatike in malega finančnega načrta pa zbornica pred novim letom ne reši. — Jutri se ne vrši seja. Prihodnja seja v četrtek, Dunaj, 10. decembra. Zadnja letošnja seja državnega zbora bo 20. decembra. ZA VOJAKE NA MEJI. Dunaj, 10. decembra. Za vojake na meji je daroval knez Liechtenstein 20.000 kron, knez Janez Liechtenstein 30.000 K, dunajska občina 10.000 K. DUNAJSKO ŽUPANSKO VPRAŠANJE. Dunaj, 10. dccembra. Vprašanje, ali clr. Neumayer ostane župan ali ne, sc je odložilo clo procesa, ki ga je župan naperil proti poslancu Schuhmaierju, kateri je imenoval župana »madež Dunaja«. VELIKA NESREČA NA DUNAJU. Dunaj, 10. decembra. V neki hiši osmega okraja so našli danes mrtve tri osebe, štiri osebe pa nezavestno. Po nesreči so se te osebe zastrupile z ogljikom. Razne slvari. Ruski carevič je obolel za hemofilijo. Stavka železničarjev v Ameriki. Železničarji North-Eastern železnice so pričeli stavkati. Strašna avtomobilska nesreča pri Bo« chumu. Neki avtomobil, v katerem se je Šest oseb vozilo, je zavozil ponoči pri Bo-chumu v zadnje vozove nekega vlaka. Avtomobil se je prekucnil. Šofer jc mrtev, ostalih pet oseb je pa nevarno ranjenih. Šest deklic utonilo. V Paulbachu pri Aschaffenburgu se je 8. t. m. drsalo na reki Meni sedem deklic, 2 cm debela ledena skorja je pa počila in deklice so padle v reko. Utonilo je šest deklic, eni je pa rešil življenje njen brat. Nesreča na Labi. Iz Hamburga se poroča, da se je potopila neka mala jadrnica. Krmar in žena lastnika jadrnice sta utonila, lastnika jadrnice je pa rešil neki angleški parnik. Veliki dar bivšega ruskega ministra Rdečemu križu. Bivši ruski vojni minister, grof Miljutin, je zapuslil svoje posestvo na Krimu, kjer je legel k večnemu počitku, Rdečemu križu, in sicer s tem pristavkom, da se z dohodki posestva zgradi na Jalti sanatorij za tuberkulozne vojake. Imenovano posestvo cenijo nad 1,500.000 rubljev. Važen političen preobrat radi premočne — kave. Pariški »Courrier di Parlament« prinaša sedaj, ko so se velevlasti v orientskem vprašanju zopet zedinile, naslednje zanimivo razkritje, ki ga potrjuje tudi >Lcs Droits de 1'Homme«: Gospod Poincare je obedoval v družbi in po kavi se je malo preveč prepustil svojemu razpoloženju. Odkrito jc grajal Avstrijo, o Nemčiji pa je rekel, da ji ni mogoče zaupati, ker jc treba biti vedno pripravljen na neprijetna iznenadenja iz Berolina. —• Med gostil se je nahajal tudi neki Italijan, ki je te drzne besede hitro nesel na ušesa nemškemu poslaniku, ta jih je pa sporočil v Berolin, Nemška vlada se je jezila nad klepetavostjo francoskega ministra, zato so bile zveze med Parizom in Berolinom nekaj časa precej napete. Posledica je bila, da se je Nemčija Avstriji zopet približala in dosegla pritrditev Italije, medtem ko se je preje v Berolinu že cel teden delalo za načrt italijansko-francpsl^p-nemškega posredovanja,* Umrl je nadškof varšavski Popiel. Petindvajsetkratna milijonarka umrla v največji zapuščenosti. V New-Yorku so našli zadušeno 75letno gospodično Okta-vian Friedrich, ki je bila 25kratna milijonarka. Stanovala je skoraj pol stoletja v eni in isti hiši čisto sama zase. Umrla je v strašni zapuščenosti sredi 15 mačk. Policija sumi, da je bila vmes zločinska roka, vendar je pa mogoče, da se je zadušila slučajno vsled dima, ki ga je povzročil majhen ogenj. Ogenj so ljudje opazili in poklicali požarno brambo. Ko so udrli v sobo, so našli milijonarko že mrtvo v strašni zapuščenosti. Za posteljo ji je služila žimnica, položena na lesen zaboj. Ostalo pohištvo je tvorila miza in en stol. Okrog so ležali prazni zaboji, cunje, cinasto posodje. Na polici nad pečjo so našli v lesenem zaboj-čku ožgane ostanke bankovcev v vrednosti 2500 K. Stanovanjska vrata so bila zabari-kadirana, obleka polita z oljem. Kmalu po smrti milijonarke se je oglasil kot dedič celega njenega premoženja neki brivec, ki ima v isti hiši svojo brivnico. Izpopolnjenje teleiona. V Berolinu se pečajo z mislijo, kako izpopolniti uporabo telefona zlasti v tem oziru, da bi se sprejemala obvestila, naročbe itd. tudi tedaj, ako poklicane stranke ni doma. Stvar mislijo izvesti tako, da bi poseben posredovalni urad sprejemal taka vprašanja in obvestila in jih potem prizadetim strankam, ko bi se vrnile domov, sporočil. Nedvomno bi bilo s tem ustreženo trgovcem, odvetnikom, zdravnikom i. dr. Dom za bolne na pljučih so otvo-rlii s 1. t. m. v Brnu. Važna iznajdba za morski promet. Artilerijski major v pokoju Tripko Dragajovič je iznašel neki nov aparat, s katerim sc brez vsake težave in čisto avtomatično da natančno določiti vsak dnevni čas, kraj, kjer stoji ravno ladja. Anarhist ustreljen. 4. t. m. je doslej neznan storilec udri v stanovanje anarhista Erlbacha v Parizu in ga ležečega v postelji ustrelil v grlo. Erlbach je bil vodja lista »Idec liberale«, ki sta ga ustanovila Bonnot in Garnier. Anarhisti so Erlbacha sumili ovaduštva in najbrže sklenili, da se ga spravi s poti. Ko so počili streli, se je Erlbachova žena rešila na streho in klicala na pomoč. Storilec je pobegnil. S'rašna zloraba otročičev v Ameriki. V newyorških tvornicah so zasledili strašno zlorabo otrok. Otroci, stari šele tri leta, delajo vsak dan skozi 18 ur umetne cvetlice. Neka rodbina sedmih oseb stanuje z 19 gostači le v dveh sobah. Neko šele 18-letno dete je moralo trajno treti orehe, triletni otroci morajo šivati. Odkritja so povzročila velikansko pozornost. Obravnava proti poslancu Kovacsu. Senat peštanskega porotnega sodišča je obravnavo proti poslancu Kovacsu določil za 16. december in naslednje dni. Sodni dvor je odredil vpoklicanje 35 prič. Senatni predsednik je Kovacsa obvestil o tem sklepu in mu obenem preiskovalni zapor, ki je šel 1. decembra h koncu, podaljšal do gori navedenega dne. Štajerske novice. š Shod Jugoslovanske Strokovne Zveze v Celju sc je vršil minulo nedeljo dopoldne pri »Belem volu«. Udeležilo se ga jc precejšnje število delavstva iz Celja in okolico. G. dr. Zajec jc razložil velik pomen in koristi J. S. Z. Izvolil sc je nato pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice J. S. Z. v Celju. š Smrtna k>sa. Iz Ljutomera poročajo: Dne 9. t. m. je umrl tukajšnji trgovec gospod Alojzij Vršič, ki je, bil dober Slovenec in veren katoličan. Bil je v obče visoko spoštovan. Bodi mu žemljica lahko! — V Mariboru je umrl dolgoletni član uačelstva posojilnice v Mariboru c. kr. šolski svetnik gospod Ivan K o p r i v n i k. š Zaprli so v Celju zaradi vohunstva Hrvata Dragotina Kamnikarja. Pravijo, da je vohunil v korist Srbije. Pri njem so našli krog 200 K denarja. š Iz šolske službe. Alojzija Lebar pri Veliki Nedelji je imenovana za stalno učiteljico istotam. Marija Goričan na Spodnji Poljskavi je imenovana za učiteljico v Pristovi. Provizorična učiteljica pri Sv. Florijanu Fr. Grilc je postala definitivna. Nadučitelj pri Sv. Štefanu (šmarski okraj) Pavel Flore je imenovan za nadučitelja v Letušu. Provizorična učiteljica v Mozirju Helena Goričar je imenovana za stalno učiteljico. Provizorična učiteljica v Zagor-jah Amalija Gnus je imenovana za stalno učiteljico in šolski vodja v Kapelah Jožef Huber je imenovan za nadučitelja. Nameščena je pomožna učiteljica ročnih del v Ribnici Marija Iglar za učiteljico. — Na štirirazredni mešani ljudski šoli v Krčevini pri Mariboru je razpisano mesto učiteljice. Prošnje clo clne 31. decembra. — Učiteljsko mesto je razpisano na štirirazredni ljud-'•i šoli v Št. Urbanu pri Ptuju. Prošnjo 1. decembra, š Iz justično službe. Prestavljen ie okrajni sodnik Franc Wazacz iz Kircli-bacha v Radgono, sodnik dr. Franc Pichler je prestavljen iz Metlike v Maribor, sodnik J. Kralj pride v Metliko, sodnik Robert Arzt-Ruiz je imenovan za okrajnega sodnika v Radgoni. š Ne pijte pvjveč! Pred kratkem sta se vračala v Spodnji Kuršenici pri Rogatcu precej vinjena domov posest-vič. Ko sta šla po nekem breguc Prdgo nika Filip Bohanec in Matija Draško-vič. Ko sta šla po nekem bregu, je Bo-hancu spodrsnilo in se je valil v dolino. Pri tem je tolkel z glavo ob kamenje. Ko se je spodaj ustavil, je Draškovič opazil, cla Bohancu iz več ran kri teče. Šel je hitro po pomoč k nekemu bližnjemu posestniku, vendar pa jc Bohanec, preden je prišla pomoč, umrl. š Vsled preobilo zavžitega žganja je umrl v mariborski bolnici 541etni Jurij Nerat. š Ponarejene krone krožijo na štajersko - hrvaški meji. Falzifikati so ogrskega kova. in so narejeni iz svinca in cina ter jih ni lahko spoznati od pravih. š Zaprli so v Mariboru 261otncga mesarskega pomočnika Franca Čuješa iz Šmarja pri Jelšah. Svojemu gospodarju v Krapini je poneveril precejšnjo vsoto denarja in ž njo pobegnil. Izročili so ga okrožni sodniji v Mariboru. (T Nežni, slabotni otroci postanejo kmalu močnejši, ako dobivajo r, .oliko časa redno Scottovo emulzijo. Ker je veliko bolj okusna in dobrodejna kot navadno ribje olje, in lahko prebavljiva in ker na ugoden učinek ni potreba dolgo časa čakati, jo navadno radi jemljo. Scottova emulzija pospeši tvorbo trdnega mesa in razvoj močnih mišic, njen vpliv na tvorbo kosti je pa očividen. Na podlagi splošne okrepčave jamejo otroci kazati več veselja do življenja in kmalu jih bodemo videli že po kratkem času veselo okoli skakati. Scottova emulzija, v kateri se re-dilna vrednost ribjega olja po primesi mineralnih soli znatno poveča, zavzema brezpogojno prvo mesto; ampak mora biti pristna Scottova emulzija. Cena originalni steklenici je 3 K 50 v. Dobi se v vseli lekarnah. Kdor pošlje 60 v narjev v znamkah na SCOTT ft BOVM:, O. m. b H.. Duiai VII. in se sklicu) na ta časopis, dostavi se nm ena pobilj tev potom lekarne za A 7 poskusnjo .. ^----—J Meteorologlčno poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736 0 mm C « Q Cas opazovanja Stanje baroni etra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo s'a m x > 9 9. zveč. 7435 - 4-8 sl. szah. megla 10 7. zjutr. 742-5 - 5-y sl. jzah. o-o 2. pop. 741-7 -5-0 brezvetr. » Srednja včerajšnja temp. —5 3°, norm. — 0 93. Konforisfinja z večletno prakso se takoj sprejme v eno večio manufakturno crgovino na Gorenjskem. Kje, pove upravništvo tega ista pod št, 3836. .Znamka !> 3836 Učiteljic (definitivna) na večrazreduici — tik kolodvora — Ljubi anska okolica že.i inen'ati službo s ko-leginjo ali kolegom. Enorazredni»a ni izvzeta — Ponudhe pod »K. L. 42« poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta — do 21. decembra t. 1. 3838 Našel se je velik, rujav, okoli vratu pa bel. Tehta do 40 kg. Več se izve pri Rebolj Frano, krta. 3845 Gostilna poleg Hohinjskegn iezera pri dež. cesti se takoj proda ali v najem odda z več so batni in opravo na ugodnem kr ju za tuice. Po as-n In daje lastnik I. Lozar, Gorje pri Bledo. Lepa, na novo sezidana enonadstropna h8* v -i S f! s poljem in vrtom v Mengšu se takoj odda ali proda pod zelo ugodnimi pogoji. Dopisi na upravništvo tega lista Št. 40269. azpis. Mestna občina ljubljanska namerava oddati ofertnim potom zgradbo novega šentpeterskega mostu v železnobetonski konstrukciji. V smislu predpisov sestavljene ponudbo, je vložiti v zapečatenem ku-vertu z napisom: „Ponudba za zgradbo šentpeterskega mostu" do 7. januarja 1913 do 10. ure dopoludne pri kanalizacijskem oddelku mestnega stavbnega urada, Franfievo nabrežje 1. Predno še poteče ta rok, je položiti pri mestni blagajni vadij, znašajoč pet odstotkov ponudbene svote. Vsi tozadevni pripomočki in pogogi so do preje omenjenega dae na vpogled v kanalizačnem oddelku mastnega stavbnega urada od 9. do 12. ure dopoludne. 19 3850 dne 9. decembra 1912. Zupan: Dr. Ioan TauSar 1. r. Posojilnica v Radovljici naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni in zaslužni predsednik, gospod dr. Janko Vilfan v nedeljo, dne 8. decembra na nagloma izdihnil svojo blago dušo. VelezasHižnemu ostani blag spomin! SMeS' fj^l 3č43 Fosojilnica v Mariboru (Nirodni dom) naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni član načelslva, gospo 1 c. kr. šolski svetnik in posestnik v Karčevini pri Mariboru umrl danes ob pol 8. uri zjutraj. Pogreb velezaslužnega pokojnika se visi v sredo popoldne ob pol 4. uri. V Mariboru, 9. decembra 1912. Ravnateljstvo. 3841 Transportne zavarovanje. Slovenci smo v mnogih ozirih čudni. Teoretčno se navdušujemo za ideale slovanskih narrdov, v praksi pa se večinoma ne brigamo za svoja slovanska n a r o d n o - g o s p o d a r s k a podjetja in za slovanske kooperativne organizacije. Tako tudi na polju privatnega zavarovanja. Imamo že lepo število slovanskih zavarovalnic; gotovo bi pa bilo podučljivo, koliko slovanskega denarja je v tujih zavarovalnicah. Slovenci imamo samo eno, in sicer Vzajemno zavarovalnico proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani; potem pa smo pri kraju; za živ-1 j e n s k o zavarovanje nimamo slovenske zavarovalnice; pa tudi za slovanske življenjske zavarovalnice se naše občinstvo ne briga tcliko, kolikor za razne tuje kapitalistične živ-ljenske zavarovalnice. Neka prav izbor na slovanska in krščanska zavarovalnica, ki počiva na temelju vzajemnosti, namreč: Vzajemna zavarovalnjca v Krakovu (Towarzystwo wzajemnych ubezbieczeft) je med Slovenci kljub svoji starosti 51 let popolnoma neznana. Transportnega zavarovanja pa, kolikor je znano piscu teh vrstic, nima sploh nobena slovanska zavarovalnica v Avstro-Ogrski. Če pa pomislimo, da se bo razvil jugoslovanski promet na morju v bližnji prihodnjosti, potem bo z razvojem jugoslovanskega pomorskega prometa rastla tudi potreba po lastni jugoslovanski transportni zavarovalnici, ki bi poslovala v vseh jugoslovanskih državah. Seveda treba za ustanovitev take zavarovalnice precej ka- fiitala in strokovnega znanja ustanovite-jevj toda oboje je mogoče doseči — z resno voljo in z resnično ljubeznijo do Slo-vanstva. —C. Moliorjaoi - vsi se spomnite »Slovenske Straže"! Idrijske novice. + Iz Idrije. Nameravano izboljšanje rudarskim provizionistom in vdovam. V nedeljo, 8. t. m. je razglasil naš dvorni svetnik, da namerava ministrstvo starim provizionistom, ki so po prejšnjih plačilnih in provizijskih nor-malih vpokojeni, provizijo zvišati. Za podlago je neki sledeči izkaz. Za moške ki so bili v službi le do 20. leta, ostane pri starem. A oni, ki so delali 20 do 25 let, dobe najmanj provizije 300 K, od 25 do 30 let 400 K, od 30 do 35 let 500 K, od 35 do 40 let. 600 K in kdor je pri rudniku bil v službi nad 40 let dobi penzije 700 K. V veljavo pa stopi sedanje navodilo s 1. julijem tega leta, tako da bi, ako se v tem mesecu vse reši, dobili že ob novem letu za pol leta nazaj. To bi bil lep novoleten dar, ker bi kateri za zimo že sedaj dobil 50 do 70 K naenkrat priboljška. Za celo leto bi se nekte-rim poznalo čez 100 K več provizije kakor jo je dosedaj užival. Vdove rudarjev bi dobile tretjino od provizije, ki bi od moža pri vpoštevanju zgoraj označenega merila znašalo. Toraj največ 233 K letnih bi vdova dobila, če je njen mož delal nad 40 let pri rudniku. Vendar so prišli na to, da so popravili, ali vsaj resno voljo imajo popraviti krivico, ktero so delali z novim normalom starim rudarjem. Saj ni bila krivda delavcev ako so 20 do 40 let delali, pa bili vpisani kot kopači z dnevno plačo 30 do 40 krajcarjev. Vsak .je imel od »ge-dinga«, od svojega bolj napornega dela večji zaslužek, a stalna plača, po kateri so jim odmerili pokojnino, je pa še vedno ostala. 1. januarja 1902, so zvišali stalno plačo na 70 do 80 krajcarjev in po tej odmerili novim provizionistom tudi penzijo A za stare se niso zmenili. Delale so se prošnje na ministrstvo in ko se je odbilo, do presvetlega vladarja, a zavili so po svoje, tako da je le okrog 90 rudarjev in 7 vdov, dobilo nekaj zboljšanja. Ko je nastopil Eben-hoch kot naš minister, se je še na ujega. obrnilo, naj se vendar po letih, kakor pri drugih stanovih vredi penzijon. A tudi on je februarja 1908 odpisal, da ne /re. Ko so pn vredili sedaj plače pri vseli državnih rudnikih enake, so prišli vendar do sklepa, da se, za vse pro-vizioniste tudi po letih odmeri pokojnina, kar je edino pravično. Koliko so svoj čas delali naši poslanci za to, a dobili gluha ušesa, sedaj hoče vendar pravica na dan. NAJLEPŠE DARILO ZA NAŠE ŽENSTVO. Lansko leto je izšla knjiga, o kateri so izrekli slovenski časopisi vsled njene temeljitosti, mnogostranosti, jasnosti itd. najbolj laskavo pohvalo. Že uspehi prvega leta, s katerimi sc more ponašati edinole ta knjiga, so pokazali, da je bila vsa ta pohvala popolnoma na mestu. Knjiga samo sebe najbolje priporoča, zato se tudi vedno hitreje širi med našim ženstvom. Kdor hoče torej svojo ženo, hčerko, sorodnico ali gospodinjo razveseliti s posebno primernim in koristnim darilom za Božič ali Novo leto, naj ji kupi knjigo Magdalene Pleiweisove: Slovenska kuharica. Šesti natis, izpopolnila in priredila S. M. F e 1 i c i t a X a 1 i n-š e k, šolska sestra in učiteljica Gospodinjske šole v Ljubljani. Dobita se dve izdaji: Velika izdaja s slikami v besedilu in 18 finimi tabelami, elegantno vezana 6 K. Mala izdaja z okrajšanim besedilom in brez slik 3 K, vezana 3 K 60 vin. Ker jc to najboljša in najobširnejša slovenska kuhinjska knjiga, naj je ne pogreša nobena gospodinja. Druga knjiga, ki se je tudi zelo priljubila našemu ženstvu, pa ima naslov Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Ta knjiga velja 2 K 20 vin., vezana 2 K 80 vin. Ti dve knjigi naj se ne pogrešata v nobeni hiši. Dobita se v »Katoliški Bukvarni« v Ljubljani. Najboljši slovenski roman. Če vzameš v roke katerikoli slovenski časopis tega ali drugega nazLranja in poiščeš v njem oceno o Finžgarjevi povesti davnih dedov »Pod svobodnim solncem«, povsod boš čital isto trditev, da je to najlepši, najzanimivejši in največji slovenski roman, dika in ponos našega leposlovja. — Njegova aktualnost se poudarja tudi zato, ker je izšel ravno sedaj, ko se vršijo veliki dogodki na Balkanu. — Cena za to bogato opremljeno delo je jako nizka: I. del velja namreč samo 3 K, elegantno vezan 4 K. — Knjigo je založila ^Katoliška Bukvama« v Ljubljani. je v resnici čudovito i Opusti kuhanje in msneanje, ker odstrani Sunliglit milo nesnago in nadomesti beljenje. »Jaz operem s tem svojs perilo še enkrat proj s polovico trudom in polovico milom. Dvojni kos po 30 h, osmokoten po IG h. 763 VI. Žitno knvo, najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K 4'— po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr. porabili predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Praga vn. 5S6 Češko. 3010 Juveli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. Vsakovrstna nova dela in popravila izvršujem v lastni delavnici. Blago samo prve vrste.--Najnižje cene. iMBllP, trgovec z onimi ter latrls. sodni cenilec Ljubljana, Wolfova ulica 3, Ceniki zastonj, TiiTiT" Vam plačani, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 2;5l6 PoStni predal 12 160, Ogrsko. Zaslopslvo is zaloga pisalom slrojev a> u a> ■u > J3 ca N mm'" J ,. O. Omilili *8S *V F? ros* urs7 DEinvooi) „CORCNSu cena K 375 (na obroke). OGLJENI PAPIR (od K 10 naprej'. BARVNI TRAKOVi za vse sis eme. PISARNISKE GPRAVE (amerikanski pulti itd ). VSE PISARNISKE POTREBŠČINE. ci.r!-,v Telefon št. 38. 3354 ojih 8 otrok ki izgledajo zdravo in čvrsto, je odgojila moja žcnii po mojem navodilu s Sladnim čajem. To naznanjam jaz Ubald pl. Trnkoczij, lekarnar v Ljubljani. Na stotine mater mi je hvaležnih, ker posnemajo moj vzgled, ki sloni na Štirinajstletni Izkušnji. Prehrana s sladnim čajem, znamka Sladin, stane polovico manj knkor pri vsakem drugem hranili). Kri, moč, zdravje, mirne živce, mirno spanje, 50% prihranka na denarju, najboljši zajuterk dosežejo, dobe tudi odrasli, ki pijo namesto neredilne, razburljive kave, čaja, sladni čaj znamka .Sladin". Posebno priporočljivo za bolnike in slabotue. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in pri trgovcih Sladni čaj znamka ,Sladin', izdelan po dr. pl. Trnkoczu-ju se nc sme zamenjati s sladno kavo. Tovarniška >a!ocja pri iekarnarju pl. Trnkoczjj v Ljubljani Kranjsko. Po pošti takoj najmanj 5 zavitkov 1 K. franko, poštni znvoj s 5 kg vsebine, 15 zavitkov, K 10'— franko. Na Dunaju v lekarn ;i li: T r n k o c z ij V. S c h o n -brunnerstr. 109; III. Radeckgnlatz 4; VIII. JosefstSdterstr. 25; v Gradcu. Sackstrasse. 4. 3266 Išče se 3817 Mlekarska za joga v Prežosi pri Kranju razpisuje službo Služba •sai lor sc razp:suje pri podpisanem županstvu. Nastop 1. januar a 1913, Plača po dogovoru. Županstvo Cerklje pri Krškem, dne 7. decembra 1912. 3827 Jožef Omerza župan. špecerijske stroke, katera jo dobra iu pošten«. Vodila bi samostalno trgovino Imeti mora nekaj • cije. — Vpraša na' se pri J. Oražmu, župaou na Sellu št 35 pri Ljubljani tiamska kapela „60RAM konccrtuje v od dsnes naprej vsak dan od 9. ure zvečer. — Vstopnina prosta. — Kavarna je celo noč odprta. Za mnogobrojen obisk vljudno prosi 3769 Štefan Miholič, kavarnar- Razpis. 37VS Pri podpisanem županstvu se razpisuje služba z mesečno plačo 60 K. — Prošnje se sprejemajo do konca tega meseca. dne 5. decembra 1912. Franc Erzičnik, župan. Od sobote, dne 9. novembra, dalje so prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dollenza v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno. 3520 Tozadevne prošnje naj se vlože pri zadrugi do 29. t. m. — Nastop službe 15. januarja 191 3. 3705 deželnem duorcu is Ctosposiil ulici 2. Obrestuje hranilne vloge po 47.7» broz vsakega odbitka Obresti «e pripisujejo glavnici polnletno. Vlogo v tekočem, giro-računu in na blagajniške listo po najugodnejših pogojih. Dale komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 47,7- komunalnih zadolžnicah. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 47,7. Eskomptnje menice denarnih zavodov in daje loiobardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne zadolžnice in zastavne lislo. Banka je pupiiarno varen zavod, ler jamči zaajo dežela Kraujska. Uradne ure za siranke usak delaun^ »d pa! 9. ure tfo-pcSdne i a 1. ure popoldne. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.