Povest z jezikov-ne meje. (?pisal R. BehU). I. Od tam, kjer šami silni tolc naže Drave, do tja, k-oder tefie teranozelena Mura, [tritajeno in skrivnostiio pevajoč žalostinke naSe preteklosti, se razprostirajo prijazue vinske gorice, ponosno in lepo imenovane Slovenske gorice. V selih in vaseh ^e doma l.ilagosta11 je in sreča; prijazno ljudstvo biva tod, prijazno in !)OgabojeSe. To ljudstvo ljubi najdražjo dedšfiino svojih pradedov — sveto vero in ljubo materino govorico. Pa so prišli iz temnih gozdov, tam gori iz severa, sujii i» krivonosi ljudje, prišli so z denarjenr. po kaj so prišli? Kupit sloveiisko zemljo, podkupit slovensko kri in, ugonobit naše Ijudstvo .... fn začeli so ueiti novo vero, prav eudno in nerazumljivo.. Nakupili so dokaj sloTenske posesti, in .s^Iej čudo: nemški denar ni prinesel nagim ljudem trajne sreBe, pahnil jih je v mnogo hnjSo re\iŠ6ino, kakor je bila ona, iz katere so se hoteli izkiopati . . . V eni teh vasi je bivala rodovina Kmetov. Pri Kmetu, ali kakor se je zadnji gospodarpisal, pri Burjr, je bilo doma blagostanje in sreča. Stari Burja je bil irtož stare korenine in stare vere; bital je mnogo, bil je naročnik dobrih knjig in Sasopisov, v svoji Mši ni trpel ničesar, kar bi kolifekaj žalilo sv. vero ali pa narodnost. V zasebnera in javnem življenju je bil nefeakio trmast in ni nikdar odgovarjal drugaSe kakor slovensko, dasi se je deloma že privadil tuji govorici. Materin jezik mu je bil svet in z materinim jezikom, s prelepo slovensko govorico, je prišel sko. xri vse urade ter je opravil vsa pota pri sodnijali ia drugod. Zakaj je dandanes toliko ljudi, zlasti mlajših, ki menijo, da brez nemščine ne morejo priti nikamor? Res je: Kolikor jezikov zna§, toliko ljudi veljaš!, ali pri tem ni treba oraalovaževati jezika svojdga Ijudstva, ki ga mora pri nas vsaka oblast razumeti. Žalost me obide, kadar slišim, kako slovenski kmet, delavec in viničar neusmiljeno lomi svojo nemščino v smeh in zabavo i»sluSajo6ih'. Stari Burja pa ni bil poučen Še-le po Basopisju, da morajo znati pri vseh uradih slovenski; njegova priprosta, kmečka pamet mu je velevala tako. Prazen in puhel je izgovor, da povsod ne razumejo slovpnšfiine; povsod tam, kjer imajo koristi in dobiBek od Slovencev, i^ovsod upoštevajo slovenS5imo. Stari Burja je vzgajal svoje otroke v straku božjem, često jim je govoril 0 nevarnosti, ki jim preti od strani objestnih tujcev, učil jihi je previdnega gospodarstva, vcepljal ljubezen do dedrse rorlne grude in velol čitati dobre knjige in 6asopise. Ali stari Burja se je staral vedno bolj in bolj. Otroci so jeli odrašeati in so bili jako dobri. Ali, vrag nikbli in nikjer ne miruje, in dobili so v hišo slabe časopise iin Tcnjlge; starcelc se seveda 11 i mogel veo toliko brigati za svojo okolico. Ko je spoznal, da ne bo ve8 dolgo gledal božje zemlje, je ocldalvse gospodarstvo starejšerau sinu Ivanu. Drugi otroci so izc nili d.rugam. Po preteku enega ::ieseca, ba§, ko je ležal stari Bnrja n.a smrtni postelji, je došlo pisrao, da so odšli v tujino, v Ameriko po —. srečo . . . Hudo je bilo sivolasemu starčku ob tej novioi, še jniiše pa, ko ni vidpl oq svoji smrtni ptostelji "svojili otrok. Samo Ivan je klečal ob očetovem vzglavju in nekaj dobroeutnr.i sosedov. Starcelc je kraalu izdihnil in pokopali so ga tik n;|egove blage ženice. Kdo ve, kaj so pokopali s starim Bur'O? Kdo ve . . .? Ivan je bil sam, Sisto sam na svetu, namreS na svojem svetu. Clovekti pa ni dobro samemu biti, pravi sveto pismo, in tudi Ivan je to začutil. Poiskal si je pridno dekle za 2e:io. Ni mu bito treba dolgo iskati, kajti Kmetovo kmetijo so poznali daleo na okrog. Skraja je šlo gospodarstvo res lepo izpod rok, alij)Ozneje je jelo iti vse rakovo pot. Ivan, nifi več tisti dobri Ivan, kakoršnega je hotel imeti njegov oce, ta Ivan se je udal pijači, pil je vse lirez izjeme, samo, da je — žgalo . . . Velika revŠSina je zavladala v nek. daj tako bogati in ponos.ni liiši. Žena je rotila svojega moza, i»aj nelia pijancevati zavoljo ugleda, zavoljo drob.nih otročieev, naj obdeluje polje, naj seje, da bo imei" kaj žoti, naj dela! Alivse proSnje niso niCpomagale. Ivan Burja je pil in pil, da je zapil polagoma vso gotovino, ki jo je dobil od svojega oeeta, In ko je pošel denar, je morala clati žena svojega, sicer bi bila tepena, kar se je odslej veckrat zgodilo. Konfino je pa vendar uvidel, da ne bo Slo več tako naprej, odpustil ]e hlapca, prodal neKaj živine, da bi zaGel zopet gospodariti, pa ni Slo; brez lastne volje ]e bil: pijančevanje mu je prešlo v meso in kri . . . Vzel je vrv, da bi se obesil, ali tudi vrv je bila slaba, ia Ivarf ]e padel ter si zlomil nogo. Sedaj je bil goden za berača. Mornl je seveda v bobiišnico, a se je knialu vrnil — z leseno nogo. Postrani in brez spoštovanja, ta in oni s pogledom usmiljenja, se je vsak" ozrl na nekdaj tako krasno kmetijo ... Sosed Ivana Burje je bil Franjo Golob, mož, treznega mišljenja, izvrsten gospodar. Golol> ni za^ cel z velikim posestvom, jie z denarjem, bil je skoro brez vsega tega, ali danes je bogataš proti nei.danjemii veleposestniku Ivanu Burji, novrednemu nasledniku svojega oceta, Dolgo casa so lirepeneie oči objestnih tujcev po lepi Golobovi kmetiji. Pogostokrat in z nekako sumljivo dobrosrcnostjo so prihajali k njemu fino obleceni gospodje in ga na vse naSine prigovarjali, ga slepili in izrekali spoštovanje ter bogve kaj vse, samo, da bi ga pripravili do prodaje ponosne in lepe kmetije. Pa vse je bito kakor bob ob steno. Pri Golobu torej niso imeli sreče, pa vendar so Se ved110 poskugali, kadar je prilika tako nanesla.. Vse drugače je bilo z Burjem; dobro so vefleli ti zviti tujci oceniti njegovo posestvo; raSunali so pa pred vsem seveda v prvi vrsti z njegovim pijanstvorn. Denar bi dobro del Burji, katerega bi ne bilo težlco pridobiti. Tujci so prišli veftkrat k Burji in so ga že omajali. Prav posebno se je trudil prečl letom semk'aj naseljeni podjetnik Figowetz. Ni nam treba na dolgo in Široko omenjati zgodovine tega možakarja, gegar ime tako lepo slovensko zveni, pa8 dovolj jasna pri6a 0 njegovein pokoljenju. Zadostuje naj le, da je bil mož rojen Slovenec, v mladosti radikalen Slovenec, potem liberalec in potem to, karsedaj . . . Bog. ve kaj ga je privleklo v prijazne ia lepe Slovenske gorice? V hišo gospoda podjotnika Figjowtza je priliajal večkrat iz mesta maiben, krivonosi rudečebradec, s katerim sta imela skrivnostne pogovore. Nocoj je sveta noc. Božanstveni mir vlada Tcrog nad jaslicami, nad božičjiimi drevesci. Okrog ifiS hoin krog, vse stvars^vo se zdi človeku, kakor da bi vedelo, kakšen spomin obhaja danes ftloveštvo. Nad vasjo plava tihi, božanski mir, po liišaji je veselje dijo gospodarji, blagoslav,ja,jo5 s kadilom in molitvijo vse svoje imetje. Povsod se radnjejo vaš^ani, le pri Burji je žalost, ni božicnega miru, nii svetonočnega veselja! In to prvic, k.ar obstoji ta kmetija, in morda zadnjift! Bogve, kaj bi porekel stari Burja, ko bi prigel pogledat Ivanovo gospodarstvo ? Zjokal bi se starec, bogme, bridko zjokal nad nesregnim sinom Ivanoin. V JiiŠi place in ihti mlada žena in dvoje otrok, gospodarja Ivana Burje pa, kaikor obiBajno, tudi nocoj pi doma: v gostilni je in pije. V veži Ivanove liiše je nekaj zaropotalo, vstopil je hlapec gospoda podjetnika in vpražal po gospodarju, <5eš, dja ga gospod vabijo, naj pride. Zena pove hlapcu ilite, da je v gostilni in da mu že sporoci željo gospoda podjetnika, k.akor hitro se vrne. Kmalu je prišepal Ivan z leseno nogo domov in priSel po stari navadi razgrajati, ali žena njegova, dobra in potrpežljiva ženska, vajena svojega pijanega bremena, ga }e takbj poslala za selom. Šel je dokaj rad; v svojeni razpoloženju je bil tega povabila zolo vesel in je brzih korakov kmalu dosegel hiŠo g. Figowtza, kjer je bil prijazno sprejet. Napol pijanega Ivana Burjo je obsengil žarek hipne radosti in sladke slutnje. Nič mu ne bi za prazjiike bolj dobro došlo, Icakor denar. V sobi, kamor je peljal podjctnik Burjo, je bil že sosed Golob, ki se je pa silno žalostno držal; vendar pa je prisotnost Golobova Ivana dok'a.j upogmnili. Oh vi.nu, prigrizku in domaoi govorioi se je razvncl po. govor 0 raznovrstnih refieh, PriSli so tudi do pos«stev; z Golobom je podjetnik" 0 tem 2e preje govoril, kakor da ho8e kupiti za^se, da je dober Slovenec, da bo vedno skrbel za to, da se slovenska posest zlasti na narodni meji ne bo zmanjšala. Venčlar Golob, mož trdne volje, Id je kot mlade/iiS rad vžival lepe nauke in, se zelo z,animal za življensko gibanje slovenskiega ljudstva Sirora naše lepe domovine, mož, ki se ]e tekora let utrdil v svojih nazoriti, ki jih je v mladosti kot Sebelica raarljivo srkal iji dobrih knjig in časopisov, ta raož je takoj doznal, da imajo prevzetni tujci nad njegovo lepo kmetijo silne skomirie. Ravno iz tega zaključka mu je postalo jasrto, kam meri podietnikova precej sumljiva prijaznost in gostoljubnosl. Vseh teh obfeutkov pa ni irael Ivan niti od dale6, Mar mu je bila narodnost in vera! Ce so bile volitve, je potegnil z onimi, ki jim gleda ,,Izdajnik" iz žepov; če je bil pretep, je bil on med i)rvimi. Gospod Figowetz je to dobro vedel in v svesti si, da ima opraviti _s Slovekom, ki predstavlja del 0ne Ijudske vrste, ki tvori nemški živelj ob meji, s« skoro ni hotel ž njim veliko pogajati. Ko se ,je pa spomnil na sloves nekdaj tako narodne hi&e Kraetov, se je zaČel tak'oj pogajati, viendar pa se rau jii bilo treba bogve kako truditi,. Glavno pri vsem še bilo )ialivanje, in: tega tudi gos<)od podjetnik' ni prezrl. Med pogovorom je splošno omenjal položaj slabega 8asa, meril na razmere v Burjevi družini, češ, da je to edino znak slaibih gasor, in da pridejo Še liujŠi časi, da tudi njemu, bogatašu po rojstvu, ne gre takb, kakor bi raoralo iti, da se temu da laMcO poraagati, da mu pomaga on iz usmiljenja zato, kav ie dober slovenski lcniet in mu odkupi celo posestvo, in sieer za ceno, ki je za sedanje čase jalco velika,. Burja pa lahL ko kupi drugo, kje blizu mesta . . . Izpoeetka je Burja skrbno molSal, skora.j vidno ginjen nad podjetnikto. vo dobrosrfinostjo; začel je pogledovati soseda Goloba, ki pa je jako žalostno gledal in zrl srpo pred-se, ker je zaslutil nekaj silno, silno žalostnega . . . Po kratkem presledku je zakrifeal Ivan Burja, da se je sosed ka/r stresel: ,,Velja, devet tisoč, tristo goldinarjev!" in ka,r t dušku zvrnil Ičupico, ki je stala polna pred njim, nato pa je segel z okorno roko po tolsti roki podjetnikovi. Le-ta jo je odmaknil in v vidnem veselju nad sicer pri8ak'av.anim uspehoin nalil kupico do vi"lia in de.ial: .,Ma]o pa boste že popustili, saj ni toliko vredno!" Ta ugovor se je Burji Ivanu, ki je bil že precej natrlcari, silno dopadel, 5e§, tako velik gospod s« pogaja za njegovo • posestvo, da ne odneKa z lepa. Vendar je ostalo pri dogovorjeni ceni. Udarila sta. Sosed Golob je vstal, se poslovil od smejiljajocega s« podjetnika ter siknil skozi zobe, seveda sam za-se; ,,Judeževakup6ija! Sramotna cena!" in Hotel oditi. Podjetnik pa ga \e ustavil in dejal: .^Ostanite vendar, saj Vas tako veltfcokrat ni k nam!" ,,Moram iti", odreže se Golob in pristaAa: „Ł)prostite, danes je sveti večer, moram k domačim!" Ia Golob je od&el, Figowetz je stopil nato za hip v drugo sobo in prinesel seboj neko listino; bila je že prip*ravljena kupna pogodba, samo zneska §e ni bilo vpostavljenega, lcar se je pa hitro zgodilo, Vpragal je prav prijazno nesreSnega Ivana Burjo, če želi, da mu kupno plogodbo prebere, ali Ivan je to zavrnil, mene6, da ima zaupanje v poStenega gospoda, ki ga gotovo ne o. goljula, ker je tako dobrosrBen in usmiljen. Podjetnik Figowetz, ne ravmo vajen takega, laskanja, je brž izvlekel listnico in začel šteti. ,,.Toliko je pa dolga, to bomo odtegnili, kaj-n« gospod sosed?" ,,Seveda, s&veda"! je liitel odgovarjati do nosii zadolženi Burja; srce mu je trepetalo veselja, ko je gledal denarje . . . Kdo je povzročitelj tega veselja? Kfio? Rušilec sreSe, rušilec veselja, iporilec rodor — peklenski alkolnol! Sramotna kupdija je sklenjena! Z^mljav, prepojena z znojem Ivantvih pradedov in njegovega vernega in dobrega očeta, pa prodana podjetniku-odpadnikn, ouemii krivonosemu rude^ebradcu . . . Zapravljivec, ki si pravzaprav ni sam kriv svoje nesreče kot pijanec; človek, vreden pomilovanja, Žrtev prokletega Šnopsa, ki je že toliko in toliko ljudi ugonobil! Ta Blovek, prej potomec bogatih Kmetov, sedaj berač brea doma! Kupnina je bila seveda mala, 8e se pomisli na dolgove, ki jih tudi ni bilo premalo, Ivan Burja j.e šel v vidnem zadovoljstvu od gospoda Figovca. Med potjo je nesrečni Burja krenil t razsvetljeno gostilno in naroftil štefan vina, katerega pa ni izpil, ampak nesel domov, da tudi družina 0kusi ,,sladke" občutke sramotne kupfiije. Doma je postavil vino na mizo, a ni našel v izbi nikogar. — 0potekaje se z leseno nogo in nerazumno godrnjaje, j« zaloputnil vrata in odšel proti svoji gostilni . . . Ljudje so se ravno napravljali k polnogniti ter so z baklfami in svetilkami h.odili okrog. Marsikdo s« je s sosedom spogledal, ko je videl Šepavega Ivapa kolovratiti po zasneženi cesti, . . Ali je slutil kdo, da je Ivan prodal to no6 dom svojih očetov, zemljo, ro('ovitno in lopo, katero je oče tako skrbno obdeloval? Ali je slutil k.do, da je postal Ivan nocoj beraČ, brez strehe on in njegova družina? Nihče tega ni slutil, in vendar je bilo tako. V daljavi so zazvonili zvonovi v spomin onega velikega vešera, ko se je rodil ReŠenik vsega človcŠtva. — — — — — — — ____—'  ,,Gori, gori!" z&čulo se j« naenkrat povasi. Obupen je bil ta krik in grozen, bil 30 krik otrok in vraSajočii se od polno5nice. V daljavi 30 nelčaj gorelo, bilo je podobpo hiši, v kolikor se 30 moglo videti: kakor silna plamenioa, ki ožarja blaženo nebo v divnem, Sarobnem svitu. Zares, ni je kjrasnojišo slike, pego je požar v jasni ali megleni zimslki rioči, in tudi je ni straSnejše slike . ... Otroci so vpili in jokali, živina je tulila, da je človeku stresalo mozeg. V biši je jokala bolna žena in stiskala drobno dete k sebi. Gasilci so hitro rešili živino in kar se je dalo rešiti iz bieva, ki 30 bil ves v plamenih., Tramovje 30 pokalo, plameni so prasketali, Ijudi pa se 30 polastil grozovit strah; izpod strehe in hleva pa se 30 8ulo nečloveško tulienje, a vendar živega bitja. . . Zdajci je priletelo na zemljo nekaj ounjastega, fcjakor klada; bil je Ivan, pijan do smrti, obleka mu je bila vsa osmojena, roke in noge vsled padca polomljene. Tulil in, vfikal je neusmiljeno, kakor živina, kon8no pa izdihnil, premetavaje se semtertja v smrtnih bolečinah. Okrog mrtvega trupla se je Širil smrad osmojene kože in obleKe, pomešan s smradom žganjice . . . Iz žepa mu je Štrlel ostanek predbožiSne Številke ,,Izdajnika", v žepu so pa našli pipo, polrio tobaka, k'i se je Še kadila in ki je gotovo vnela požar, ko 30 legel pijan v seno; poleg pipe pa so bile Srepinje ubite steldenioe za žganje ... Ogenj so gasilci kmalu pogasili, Ker 30 bila mirna noc, in je zgorel samo hlev. Ivana so preoblekli in pripravili za pokop. Podi umazaiio srajco so našli usnjato mošnjo z nekaj denarja: bil 30 riamreS ostanek kupnine, kolikor je namreč ni zapil; to je dobila mlada vdova, ki je brez dojna z dvema otrokoma še pred pogrebom izginila neznano liam . . . In Jcdo je zakrivil vso Ivanovo nesrečo? Ne vprašajmo! _________