Glasilo v Ingrada- izhaja enkrat mesečno Naklada 1.500 izvodov Izdaja Gradbeno industrijsko podjetje Ingrad« v Celju Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Vitanc Franc Tiska ČP »Celjski tisk« v Celju LETNIK IX — št. 1—7 VAŽNEJŠI SKLEPI DS Prejšnji delavski svet je imel letos tri zasedanja; dve redni dn eno izredno. V naslednjem navajam nekaj Pomembnejših sklepov teh zase-IBanj: Z 9. rednega zasedanja: l — Ker delavski svet s stanjem inventure ni bil zadovoljen, je zadolžil glavno inventurno komisijo in popisne komisije, da v roku 10 dni razčistijo vse primanjkljaje in viške, ugotovljene ob inventuri in da inventurno stanje ponovno preverijo in dokumentirano poročilo dostavijo ponovno v tfazpravo. Odgovorni uslužbenec je bil zadolžen, da sestavi imena skladiščnikov, ki so nesposobni in nevestni v izvrševanju službe. — Sprejet je bil okvirni plan Centra za izobraževanje, ki predvideva, da bo šlo v letu 1960 skozi “tečaje, seminarje in podobno 763 Oseb, in sicer: kadrovanje inštruktorjev 10 izpopolnjevanje v stroki 245 prekvalifikacija 247 tečaj za uslužbence o poslovanju 69 1 tečaj za člane DS 50 višji tečaji, prakse (izven) 22 politično izobraževanje 120 skupno 763 Sredstva za realizacijo tega Mana so bila odobrena v višini 3,000.000 din. — Na željo oblastnih organov, da naše podjetje prevzame večino stanovanjskih objektov v naslednjih letih in z ozirom na ugodno Perspektivo del za industrijo v letu 1960, je delavski svet sprejel *klep, da se poveča proizvodni Man podjetja od sedanjih 2,800 Milijonov na 3 milijarde. — Delavski svet je po izdela-hem predlogu komisije odobril Poslovanje po ekonomskih enotah, s čigar konkretnimi naloga-Mi je potrebno seznaniti celotni kolektiv. Skladno k temu je -bil potrjen letni finančni plan po posameznih sektorjih in obratih in v okviru 'Predračuna stroškov za celotni •Phseg proizvodnje določene kvote izdatke za -potne stroške in dnevnice, reprezentanco, reklamo h investlc. vzdrževanje osnovnih sredstev. — Na tem zasedanju se je DS »e obvezal, da opravi vsak član kolektiva najmanj 30 prostovoljcih ur v letu 1960 za komunalne vjreditve občine Celje. Prostovoljko delo bi se odvijalo v glavnem ka dovršitvi lastnih objektov. . 10 prostovoljnih ur oprarvi vsak Man kolektiva za zadružno izgradnjo in s tem pomagamo reše-ati probleme poedinih članov kolektiva. Letos bo podjetje nudilo pomoč ,Pri komunalnih delih v občini Ce-*”_e s težkimi gradbenimi stroji er bo v ta namen v tekočem letu Pravilo dela s težkimi gradbe-V*«ni stroji v višini 500 obratovalen ur. Izredno zasedanje Precizirani so bili vzroki na-falih viškov in manjkov, ogotov-1 22Uh °b inventuri. Glavni izvor U“kov in manjkov je zaradi za-L^njav dimenzij, netočne porabe k nepravilnih vknjižb. Za del jenjkov, ki so jih zakrivili skladiščniki, so bili osebno obreme- Tako je delavski svet sklenil, da je višek materiala in orodja knjižiti v korist izrednih dohodkov, primanjkljaj materiala in orodja pa v breme izrednih izdatkov, z izjemo zneska 341.336 dinarjev, za katerega je bremeniti odgovorne skrbnike materialnih vrednosti. — Zaradi priključitve lastnega peskoloma v Frankolovem, bo prispevalo naše podjetje Elektri-fikacijskemu odiboru Frankolovo 250.000 din. Ker se mora pred priključitvijo spremeniti presek električnega omrežja, pa bi znašali še dodatni stroški 405.000 din. — Ce bodo sredstva po zaključnem računu dovoljevala, bodo na slike, zabojčki za kartoteke, vsi lahki modeli za betonske cevi in njihovi obroči. Z 10. rednega zasedanja Brez sprememb je bil potrjen zaključni račun za leto 1959. Z ozirom na velike planske naloge v letu 1960 bo potrebno koristiti izkušnje iz preteklega leta ter v tekočem letu pravočasno oskrbeti gradbišča s potrebnimi zalogami materiala, kakor tudi s potrebnim ustreznim orodjem. Nujno je, da podjetje v najkrajšem času preskrbi dodatni kredit za obratna sredstva pri NB, da ne bi bili odvisni od naših dobaviteljev. Upravni odbor podjetja je v mandatni dobi 1959/60 uspešno reševal problematiko novo adaptirana stanovanja za samce v podstrešju poslopja sektorja Celje na Dečkovi cesti. Prav tako bo preurejen samski provi-zorij v Cretu v družinska stanovanja za 4 družine. Predvideni stroški za podstrešna stanovanja se cenijo na 9,000/m, za ureditev stanovanj v Cretu pa cca 3,500.000 dinarjev. — Zaradi zastarelosti in popolne izrabljenosti je bilo iz osnovnih sredstev podjetja izločenih 9 kamionov in avtobus. V kolikor za izločena vozila ne bo interesentov, bodo ista razhodovana. — Po sedanji vrednosti se iz osnovnih sredstev podjetja izločijo in prenesejo na inventar vsi japanerji in samokolnice, peči, štedilniki, aparati za gašenje požarov, avtomobilske plahte, kovaški primeži in nakovala, stenske Pri pregledu podatkov o koriščenju delovnega časa je delavski svet ugotovil, da je bila udeležba dela po učinku zelo nizka in da je potrebno v tekočem letu glede tega storiti vse potrebne ukrepe za izboljšanje. V podjetju je potrebno poostriti ■kontrolo bolovanj, posebno onih do 7 dni, saj je odstotek izpadlih ur za bolovanja izredno visok. Glede proizvodnega plana in njegove izvršitve, so člani DS navajali težave in pomanjkljivosti na katere so naleteli v proizvodnji v preteklem letu na svctjih deloviščih. Predvsem je bil poudarjen problem strukture objektov in pomanjkanje večjih odprtih del tako v gradbeni kot v obrtni dejavnosti ter je z ozirom na takšne prilike odstotek izpolnitve plana zadovoljiv. DELAVSKI SVET Dne 27. maja 1960 so bile volitve v CDS in ODS, izid volitev pa je naslednji: CENTRALNI DELAVSKI SVET 1 PINTAR EDI, zidar 2. MURKO FRANC, zidar 3. PETELINŠEK IVAN, zidar 4. SKAZA JOŽE, zidar 5. GORIČAN MAKS, zidar 6. RIBIC MARTIN, tesar 7. HRIBERNIK FRIDO, zidar 8. BANDIC JERKO, gradbeni tehnik 9. RAJH LOJZKA, upravnik DUR 10. SKUBIC DRAGO, gradbeni tehnik 11. RADIČ ZDRAVKO, delovodja 12. KOMLJENOVIC IVAN, delavec 13. MIKEC STEFAN, zidar 14. MIRNIK KARL, gradbeni delovodja Uvodne besede Naš lastni časopis že precej časa ni izšel kljub temu, da je poprej še kar redno izhajal. Vzrokov za to je bilo več, katere pa ne bomo razčlenjevali. Bralcem hočemo povedati le, da bo naše glasilo v bodoče redno izhajalo. Uredniški odbor je v sporazumu z vodstvom podjetja sklenil, da bo glasilo tiskano odslej v obliki časopisa, ne pa v broširani izdaji. S časopisnim podjetjem Celjski tisk je sklenjena pogodba za redno mesečno tiskanje glasila pod pogojem, da bo material dostavljen tiskarni najpozneje do 20. v mesecu. Rok za tiskanje je 20 dni. S te strani je torej zagotovljeno za nadaljnje redno izhajanje našega glasila. Ne moremo pa molče mimo najvažnejšega — vsebine časopisa. Pestro bogato in zanimivo bo le, če foo pri dostavi gradiva sodeloval širši krog kolektiva. Vse važne dogodke v podjetju moramo popularizirati. Uspehi in neuspehi, proizvodnja, odnosi, kadri, skrb za delovnega človeka, nagrajevanje po delu, delo organov delavskega samoupravljanja, HTV, zdravstvena zaščita, oddih, razvedrilo, kulturna kronika, delo organizacij itd., naj bo vsebina našega glasila. Vsebino glasila moramo približati kolektivu — svojim bralcem. Poleg člankov, bo vse po vrednosti honorirano." Bralce prosimo, da pošiljajo gradivo, predloge in ostalo v zvezi z glasilom na uredništvo. Vse pomembne predloge bomo pri nadaljnjem izdajanju časopisa upoštevali v cilju, da prilagodimo istega svojemu namenu. uredništvo 15. KLENOVŠEK STEFAN, gradbeni delovodja 16. AMBROŽ BREDA, gradbeni tehnik 17. KUZMAN ing. VINKO, gradbeni inženir 18. BRECELJ KARL, delovodja 19. OKORN FRANC, zidar 20. RATAJC DRAGO, gradbeni delovodja 21. LESKOVAR VID, zidar 22. FEVZAR MARTIN, gradbeni delovodja 23. KOS ANTON, knjigovodja 24. GMAJNIC STEFAN, tesar 25. BLAŽIČ NIKOLA, zidar 20. KOŠENINA MAKS, zidar 27. ŠTRUKELJ FRANC, tesar 28. STEPIŠNIK MARTIN, gradbeni delovodja 29. ŠKULJ JOŽE, gradbeni tehnik 30. MESTRIC RUDI, železokrivec 31. NOVAK FRANJO , gradbeni delovodja 32. HUMSKI ANTON, strojnik 33. ŠINKOVEC JANEZ, gradbeni tehnik 34. POLGAR DJURO, zidar 35. GOMBOC FRANC, zidar 36. SOVCEV RISTO, železokrivec 37. BRATINA FRANC, gradbeni delovodja 38. FLIS STEFAN, zidar 39. BREČKO FRANC, gradbeni delovodja 40. ZAGAJSEK OTO, delavec 41. MAJCEN JOŽE, kamnosek 42. KROFLIČ JOŽE, pečar 43. FUNKL RAFKO, les. tehnik 44. JUG FRANC, mizar 45. GAJŠEK MAKS, ključavničarski mojster 46. BELEHAR FRANC, klepar 47. SPAT VILI, strojni tehnik 48. VRBNJAK FRANC, avtomehanik 49. ZUPAN ANICA, gradbeni tehnik 50. ŠTERBENC ing. IVO, gradbeni inženir 51. KOTNIK FRANJO, varnostni tehnik 52. MA1LIGOJ ing. DARKO, arhitekt inženir Predsednik DS je tov. KOTNIK FRANJO OBRATNI DELAVSKI SVETI SEKTOR CELJE 1. PINTER EDI, zidar 2. MURKO FRANC, zidar 3. PETELINŠEK IVAN, zidar 4. SKAZA MAKS, zidar 5. GORIČAN MAKS, zidar 6. RIBIC MARTIN, tesar 7. HRIBERNIK FRIDO, zidar 8. BANDIC JERKO, gradbeni tehnik 9. RAJH LOJZKA, upravnik DUR 10. SKUBIC DRAGO, gradbeni tehnik 11. RADIČ ZDRAVKO, delovodja 12. KOMLJENOVIC IVAN, delavec 13. MIKEC STEFAN, zidar 14. MIRNIK KARL, gradbeni delovodja 15. KLENOVŠEK STEFAN, gradbeni delovodja 16. RADULOVIČ ANTE, zidar 17. KOROŠEC STANKO, zidar 18. SOTELSEK FRANC, delavec 19. KRESNIK ANTON, tesar 20. BERCNIK FRANC, zidar 21. KOS IVAN, gradbeni tehnik 22 NOVACKO IVAN, zidar 23. TRZAN FRAN, zidar 24. AHTIK IVAN, gradbeni delovodja 25. HLACAR IVAN, gradbeni delovodja Predsednik obratnega DS sektorja Celje je tov. KLENOVŠEK STEFAN SEKTOR STORE 1. AMBROŽ BREDA, gradbeni tehnik 2. KUZMAN ing. VINKO, gradbeni inženir 3. BRECELJ KARL, delovodja 4. OKORN FRANC, zidar 5. KUSAK IVAN, zidar 6. RAK LEOPOLD, zidar 7. PODVEZ PAVEL, strojnik 8. VENGUST MARJAN, zidar 9. ŠAFARIČ ANTON, zidar 10. KRANJC IVAN, tesar 11. MAČEK ROK, delavec 12. TURSCAK STEFAN, železokrivec 13. FISKUS SLAVKO, delavec 14. LUKAČ FRANJO, delavec 15. H AJD ARO VIC STEFAN, tesar Predsednik obratnega DS sektorja Store je tov. TURSCAK STEFAN SEKTOR ŽALEC 1. KOS ANTON, knjigovodja 2. GMAJNIC STEFAN, tesar 3. BLAŽIČ NIKOLA, zidar 4. DROBNE IVAN, delavec 5. CVIKL FRANC, tesar 6. RACEClC ROBERT, skladiščnik 7. KOPRIVC JOŽE, zidar 8. POLIČNIK FRANC, zidar 9. PODVRŠNIK KARL, zidar 10. HAJNŠEK KARL, zidar Predsednik obratnega DS sektorja Žalec je tov. KOS ANTON SEKTOR VELENJE 1. KOŠENINA MAKS, zidar 2. ŠTRUKELJ FRANC, tesar 3. STEPIŠNIK MARTIN, gradbeni delovodja 4. POLANC KAZIMIR, zidar 5. PESJAK ANTON, zidar 6. FIFER EGIDIJ, gradbeni tehnik 7. NOVAK DJURO, zidar 8. ŠMARČAN MARTIN, tesar 9. KOVAČ TOMO, strojnik 10. SARLAH MIRKO, zidar Predsednik obratnega DS sektorja Velenje je tov. KOŠENINA MAKS SEKTOR SLOV. KONJICE 1. RATAJC DRAGO, gradbeni delovodja 2. LESKOVAR VID, zidar 3. FEVZAR MARTIN, gradbeni delovodja 4. GORJUP IVAN, zidar 5. MIHALEC MATO, zidar ŠKORIC OBRAD, delavec 7. ROSER MARIJA, delavka 8. PETRIČ LUDVIK, zidar 9. ZLAVS MARTIN, gradbeni delovodja 10. POKELŠEK ANTON, zidar 11. AJDNIK IVAN, zidar * 12. SATLER STANKO, zidar 13. GLOBOČNIK FRANC, gradbeni tehnik 14. RATEJ JOŽE 15. CERNEC IVAN, delavec Predsednik obratnega DS sektorja Slov. Konjice je tov. FEVZAR MARTIN SEKTOR LJUBLJANA 1. ŠKULJ JOŽE, gradbeni tehnik 2. MEŠTRIC RUDI, železokrivec 3. NOVAK FRANJO, gradbeni delovodja 4. HUMSKI ANTON, strojnik 5. ŠINKOVEC JANEZ, gradbeni tehnik 6. POLGAR DJURO, zidar 7. GOMBOC FRANC, zidar 8. KORENT IVAN, gradbeni delovodja 9. KLEMENT RUDOLF, gradbeni delovodja 10. KOTAR STANISLAV, tesar 11. HOSTNIK VINKO, uslužbenec 12. FICIJ AN FRANC, tesar 13. PERS RUDI, strojnik 14. KLOPOT AN ANTON, delavec 15. KLEMENT FRANC, zidar Predsednik ODS sektorja Ljubljana je tov. MESTRIC RUDI OBRATNI DS SPECIALIZIRANIH OBRATOV 1. SOVCEV RISTO, železokrivec 2. BRATINA FRANC, gradbeni delovodja 3. FLIS STEFAN, zidar 4. LIPOVŠEK JOŽE, zidar 5. BORKO FRANC, skladiščnik 6. GORŠEK STANKO, gradbeni delovodja 7. NOVAK FRANC, delavec 8. POZLEP RUŽA, knjigovodja 9. HORVAT ALOJZ, strojnik 10. DRAME IVAN, zidar Predsednik ODS specializiranih obratov je tov. LIPOVŠEK JOZ E OBRATNI DS OBRATA PROIZVODNJE GRAD. MATERIALA 1. BREČKO FRANC, gradbeni delovodja 2. ZAGAJŠEK OTO, delavec 3. MAJCEN JOŽE, kamnosek 4. JELAČIČ STANKO, delavec 5. JAMBREC STJEPAN, delavec 6. VID ALI KARL, gradbeni tehnik 7. ŠTOR FRANC, cementninar 8. MAGAJNE HENRIK, cementninar 9. S POLJ AR FRANC, kamnoseški mojster 10. JEZERNIK IVAN, delavec 11. ZAJEC MIRKO, teracer 12. NOVAK STANKO, cementninar 13. SKRABL JOŽE, delavec 14. HLUPIC ALOJZ, strojnik 15. BEZJAK STEFAN, delavec Predsednik ODS obrata proizvodnje gradfo. mat. je tov. ŠPOLJAR FRANC OBRATNI DS SEKTORJA ZAKLJUČNIH DEL 1. KROFLIČ JOŽE, pečar 2. FUNKL RAFKO, les. tehnik 3. JUG FRANC, mizar 4. BEC JOŽE, mizar 5. HINDEL VINKO, mizar 6. KNEZ JOŽE, obratovodja 7. TURNŠEK FRANC, tesar 8. MARKO IVAN, delavec 9. ROTAR JOŽE, delavec 10. KRAOOVEC IVAN, mizar 11. KOROŠEC MIRAN, mizar 12. SAVINC ANTON, slikar 13. ZDOLŠEK VLADO, slikar 14. GOMILŠEK SLAVKO, pečar 15. SKAMEN FANIKA, personalni referent Predsednik ODS sektorja zaključnih del je tov. KOROŠEC MIRAN OBRATNI DS SEKTORJA KOVINSKIH OBRATOV 1. GAJŠEK MAKS, ključavničarski mojster 2. BELEHAR FRANC, klepar 3. ŠAFARIČ STANE, elektroinstalater 4. MARN ROMAN, stavb, ključavničar 5. PETEK JANEZ, elektrotehnik 6. PEER KARL, elektromojster 7. CATER VIDA, uslužbenka 8. POCE-K MIRKO, vodovodni delavec 9. KOVAČ MILAN, elektro del. 10. KUNC MIRKO, stavbni ključavničar Predsednik ODS sektorja kovinskih obratov je tov. PEER KARL OBRATNI DS SEKTORJA ZA MEHANIZACIJO 1. SPAT VILI, strojni tehnik 2. VRBNJAK FRANC, avtomehanik 3. LEGVART FRANC, šofer 4. LAKOVIČ ALOJZ, uslužbenec 5. KLEČ TOMAŽ, avtomehanik 6. HRASTNIK IVAN, avtomehanik 7. LESJAK MARIJA, uslužbenka 8. VELENŠEK STANKO, strojni ključavničar 9. JURIČ DANILO, strojni ključavničar 10. GMAJNER FRANC, ključavničar 11. KRAMZAR VINKO, strojnik 12. SUSTER DANILO, električar Predsednik ODS sektorja za mehanizacijo je tov. SPAT VILI Na I. rednem zasedanju delavskega sveta podjetja z dne 10. 6. 1960 je bil izvoljen upravni odbor v naslednjem sestavu: Člani upravnega odbora: 1. BRATINA FRANC, gradbeni delovodja 2. BANDIC JERKO, gradbeni tehnik 3. VRBNJAK FRANC, avtomehanik 4. AMBROŽ BREDA, gradbeni tehnik 5. SKUBIC DRAGO, gradbeni tehnik 6. KROFLIČ JOŽE, pečar 7. MURKO FRANC, zidar 8. KOŽELJ RUDI, gradbeni delovodja 9. GOMBOC FRANC, gradbeni delovodja 10. FUNKL RAFKO, lesni tehnik Predsednik upravnega odbora je tov. BRATINA FRANC Namestniki: 1. Ing. ŠTERBENC IVO, gradbeni inženir 2. VID ALI KARL, gradbeni tehnik 3. GMAJNIC ŠTEFAN, tesar 4. SOVCEV RISTO, železokrivec 5. VITANC MARTIN, žagar 6. BELEHAR FRANC, klepar 7. BRECELJ KARL, gradbeni delovodja 8. KLENOVŠEK STEFAN, gradbeni delovodja 9. KORENT IVAN, delovodja 10. KRAŠOVEC IVAN, mizar Stalne komisije delavskega sveta I. KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ 1. RIBIC MARTIN, tesar — predsednik 2. CEVNIK FRANJO, uslužbenec — tajnik 3. MIRNIK KARL, delovodja — član 4. RATAJC DRAGO, delovodja — član 5. GAJŠEK MAKS, ključavničar — član II. KOMISIJA ZA VARSTVO ŽENA, MLADINE IN INVALIDOV 1. ZUPAN ANICA, tehnik — predsednik 2. BENEDIČIČ VERA, uslužbenka — tajnik 3. SOVCEV RISTO, železokrivec — član III. DISCIPLINSKA KOMISIJA 1. KLENOVŠEK STEFAN, delovodja — predsednik 2. RAJH VLADO, strojnik — član 3. KOS ZVONE, uslužbenec — član, namestnik 4. BEVC FRANC — član 5. MIKŠA MIRKO — namestnik KADROVSKI PROBLEMI Izvedba .plana v letu 1960, ki si ga je zadal civlavski svet -podjetja, je odvisna od kolektiva ali drugače povedano, od posameznika, če bo vsak član kolektiva na svojem delovnhm mestu stoodstotno opravil zadano nalogo. Naloge, ki nam jih nalaga plan pa so vezane s posameznimi težavami v pogledu nabave posameznih kritičnih materialov in pomanjkanje ljudi v posameznih poklicih ter nedisciplinirano izvajanje nalog. Skladno s -predstoječimi nalogami je podjetje temeljito izkoristilo zimsko sezono in -priredilo več tečajev, kakor za strojnike, pleskarje in zidarje po belgijski metodi zidanja. V teh tečajih so se usposobili delavci za posamezna delovna mesta navedenih poklicev. Kljub navedenim tečajem pa je še pomanjkanje kleparjev in inštalaterjev za katere poklice se ni prijavilo zadostno število kandidatov, da bi se tečaji lahko pričeli. Silno neugodna bilanca v podjetju -pa so podatki o fluktuaciji delovne sile, predvsem delavcev v gradbeništvu. Nasprotno lahko ugotovimo, da so delavci zaposleni v sektorjih obrtnih poklicev ustaljeni — stalni in da je fluk-tuacija normalna. Kakor omenjeno pa to ni primer pri gradbenih poklicih. Res je, da se je večina s delavcev iz drugih krajev in tudi n republik ustalila, da so v podjetju več let, da aktivno sodelujejo v političnem življenju, organih delavskega upravljanja, da se borijo za dosego plana in tudi za uspeh podjetja. Na žalost pa imamo v podjetju del delavcev, ki ne čutijo in ne živijo s kolektivom. V podjetje so prišli z naprej preračunanim namenom, da bodo podjetje zapustili, čim se jim bo ponudila prva prilika pri drugem podjetju, bodisi da se jim nudi po uri dinar več ali trenutno ugodnejši pogoji, ali pa od podjetja zahtevajo nemogoče pogoje, ki jih predpisi ali možno- \ sti podjetja ne dopuščajo. Precej delavcev je, ki ne spoštujejo rednih odpovedi, odhajajo iz podjetja samovoljno, s čimer povzročajo podjetju škodo. Ker ima podjetje pravico zahtevati povrnitev škode se bo na ta način povzročeno škodo izterjalo od delavcev po sodišču. Takim -brez čutnim odnosom moramo napraviti konec, ker taki delavci vnašajo anarhijo v naše gospodarstvo. Samo v prvih treh mesecih tega leta je bilo sprejetih v delovno razmerje 377 delavcev, odšlo jih je 223, od tega samovoljno 41. V preteklem letu pa je bil° sprejetih 1356, odšlo pa je 1219 delavcev. Ti podatki nazorno povedo ogromno fluktuacijo in nediscipliniranost delavcev do proizvodnje. Zaradi navedenega im» kolektiv nepotrebne znatne iz-datke. Vzroke take f-luktuacije Pi iščimo tudi v podjetju, kar se da sklepati na osnovi razgovorov delavci, ki odhajajo iz podjetja. Glavni vzrok odhoda, predvsem novih delavcev, je slab odnoS nadrejenih in netočni obračun zaslužkov, saj je ob priliki izplačil izredno število reklamacij. * uvedbo nagrajevanja po učinkti po ekonomskih enotah bo ta nevšečnost, če bodo odgovorni t»| sistem nagrajevanja dosledno izvajali, odpadla. Manj pa je vzrokov odhod o' zaradi hrane in stanovanja. Z dostavo hrane na delovišča in do-| graditvijo delavskega naselja p? je s te strani delavcem v celot' ustreženo. Zal moramo ugotoviti, da nekateri člani kolektiva novodošlrt’ delavcev ne sprejemajo v svoj0 sredino, temveč jim celo govorij0’. da so neumni, ker so prišli v podjetje, da so slabi zaslužki 1' podobno. Politične organizacije, zlasti -sinj dikat, Bodo morali tukaj odigra svojo vlogo in novodošle delav-sprejeti v svojo sredino, jih sel znanjati z nalogami ter gledati t‘ delavce da so v podjetju potreb ni, da so prišli nam pomagat polnjevat plan in jih tako vklju' čiti v delo in življenje kolektiv0' L IV. KOMISIJA ZA HTZ 1. FEVZAR MARTIN, delovodja — predsednik 2. KOTNIK FRANJO — tajnik 3. SEVER IVAN, uslužbenec — član 4. ŽNIDARČIČ SREČKO, delovodja — član 5. ing. CIJAN IVAN — član V. KOMISIJA ZA INVESTICIJE 1. KUZMAN ing. VINKO, — predsednik 2. KANZIAN ROBERT — tajnik 3. CIJAN ing. IVAN — član 4. STERBENC ing. IVO — član 5. VUGA JURE — član VI. KOMISIJA ZA KADROVSKO SOCIALNA VPRAŠANJA 1. FUNKL RAFKO, tehnik — predsednik 2. VITANC FRANC, sekretar — tajnik 3. ŠKULJ JOŽE, tehnik — član 4. GORIČAN MAKS — član 5. SOTENSEK PAVLE — član VII. KOMISIJA ZA STIMULATIVNO NAGRAJEVANJE 1. SKUBIC DRAGO, tehnik — predsednik 2. ARNUŠ LUDVIK, analitik — tajnik 3. KOŠENINA MAKS, delovodja — član 4. ZRNEC FRANC, tehnik — član 5. ILC STEFAN, tehnik — član 6. GORJUP STANE — član 7. BELEHAR FRANC — član VIII. STANOVANJSKA KOMISIJA 1. BELEHAR FRANC, klepar — predsednik 2. BEZLAJ DARIJ, uslužbenec — tajnik 3 BREČKO FRANC, delovodja — član 4. RADIČ ZDRAVKO, uslužbenec — član 5. MIKŠA MIRKO — član IX. KOMISIJA ZA RACIONALIZACIJO IN NAPREDEK PROIZVODNJE 1. Ing. MALICO J DARKO — predsednik 2. PINTER JOŽE, tehnik — tajnik 3. PETEK JANEZ, tehnik — član 4. SPAT VILI, tehnik — član 5. KUKOVEC SLAVKO, tehnik — član 6. KULOVEC STANE, računovodja — član 7. AJSTER ROMAN, tehnik — član X. UPRAVNI ODBOR POČITNIŠKEGA DOMA 1. RAJH ALOJZIJA, uslužbenka — predsednik 2. MURKO FRANC, zidar — član 3. BRATINA FRANC, delovodja — član 4. KOS ZVONE, uslužbenec — član 5. GORJUP STANE — član 6. GAJŠEK MAKS — član 7. KNEZ ANICA — član EKONOMSKE ENOTE Razvoj gospodarstva in s tem razvoj podjetja kakor tudi težnja za povečanje družbenega in delovnega standarda člnaov kolektiva mora temeljiti na večji, boljši in renitabilnejši proizvodnji. Do neke meje je to mogoče doseči z Večjo storilnostjo, v večji meri Pa je to odvisno od izboljševanja organizacije dela in s štednjo, t. j. z zniževanjem vseh vrst proizvodnih stroškov. Očitno je, da organizacija proizvodnje v gradbeništvu še ni na zadovoljivi višini in da obstojajo velike rezerve za dosego večje produktivnosti in večjih realnih zaslužkov. Uveljavlja se načelo: vsakemu Po njegovem delu in zaslugah. To načelo je možno izvajati le, če se celotno poslovanje zasleduje po čim manjših enotah in s tem omogoči, da prejme več tisti, ki več doprinese k uspehu podjetja. Delavski svet podjetja je v decembru 1959 sprejel sklep, da se v podjetju uvede poslovanje po ekonomskih enotah in s tem omogoči stimulativnejši način nagrajevanja, kot je bil uveden doslej. ORGANIZACIJSKA RAZDELITEV PODJETJA Skladno z organizacijsko she-1 mo podjetja in proizvodnimi pogoji delimo ekonomske enote na Proizvodne in neproizvodne. L Proizvodne ekonomske enote Predstavljajo v: A. Gradbeni dejavnosti: a) samostojni objekti v gradnji; b) skupina objektov v gradnji, ki so teritorialno in poslovno vezani (za katere se ne more za vsako posebej ugotavljati stroškov zaradi skupnih virov materiala, delovne sile in mehanizacije); L c) objekti, ki se trenutno nahajajo v zaključni fazi v okviru Sektorja, predstavljajo eno ekonomsko enoto; d) prav tako so ekonomske enote tiste skupine v okviru gradbenega sektorja, ki vršijo remonte ln razna popravila v režiji investitorja. B. V sektorjih obratov predstavlja vsaka delavnica ali obrat ekonomsko enoto. 2. Neproizvodne ekonomske ehote so: a) uprava podjetja; , b) uprava osnovnih sredstev (SIP); c) delavska preskrba (menza in bočitniški dom). Ekonomske enote so z ozirom ha posamezna področja ali baze-he združene v sektorje, in sicer: i a) v gradbeni dejavnosti sektorji: Celje, Žalec, Velenje, Slov. Konjice, Store, Ljubljana, specializirani gradbeni obrati; b) v dejavnosti obratov: sektor kovinskih obratov, sektor zaključkih del, sektor proizvodnje grad-oenega materiala, sektor meha-hizacije. V okviru vsakega gradbenega 'vktorja tvorijo manjše organizacije oblike gradbišča, ki pove- zujejo več ekonomskih enot na ožjem področju (n. pr. Celje-Otok, Celje-Mariborska cesta, Mozirje, Trbovlje, Laško itd.). Na vsakem od zgoraj navedenih sektorjev je uvedena tehnična, knjigovodska in splošna služba. Tako je vsaka enota odgovorna za potek proizvodnje in rentabilnost na svojem področju (za svoje ekonomske enote). Po vseh navedenih sektorjih je izvedena sistematizacija delovne sile. Premeščanje delavcev iz sektorja na sektor se vrši le v izrednih nujnih primerih. Ce je delavec nekega sektorja za krajšo dobo premeščen na drugi sektor, dobiva prejemke v plačilni listi svojega matičnega sektorja. Sektor, ki je posamezne delavce ali skupine posodil drugemu sektorju, istemu zaračuna stvarno izplačane zneske zaslužkov za do-tični sektor. Nabava materiala se vriši za kritične vrste materiala, za orodje, zaščitna sredstva in osnovna sredstva cetralno na upravi podjetja, dočim nabavljajo drobni material sektorji sami na svojem področju. Centralna nabava je nujna zaradi tega, ker so za masovne in kritične materiale sklenjene pogodbe skupno za celo podjetje in je zaradi tega še potrebna distribucija, dočim je centralna nabava orodja in zaščitnih sredstev potrebna -zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. PROIZVODNI PLAN Na podlagi kapacitet posameznih sektorjev je za leto 1960 postavljen plan proizvodnje podjetja v višini 3 milijard. Ta plan je razdeljen na posamezne sektorje (za obrate na ekonomske enote). Za vsako teh enot so izdelani normativi vseh stroškov in podani planski proporci strukture cene za predvideni obseg proizvodnje. Tako je s predračunom vsake enote predvideno, koliko naj znaša celoletna proizvodnja, kolikšno naj bo število zaposlenih, koliko sme znašati število neefektivnih ur, koliko smejo znašati posamezne vrste režijskih stroškov, koliko naj posamezna enota odvaja prispevka za režijo uprave in prispevka za sklade podjetja. Ti normativi so potrebni zato, da se vsem ekonomskim enotam postavi ista startna baza, t. j. da se jim nudi iste pogoje za večanje produktivnosti in rentabilnosti ter iste pogoje za doseganje osebnih prejemkov. V okviru predračuna in normativov je sestavljen cenik del, ki velja enako za vsa delovišča oz. za vse ekonomske enote podjetja. PREVZEM IN ODDAJANJE DEL Sektorji in ekonomske enote sami ne prevzemajo naročil od investitorjev dn drugih naročnikov z izjemo drobnih del. Naročila zunanjih naročnikov (investitorjev in drugih) prevze- ma uprava podjetja neodvisno od internega predračuna in internih normativov. Za vsako prevzeto delo sestavi uprava podjetja (priprava dela) interni predračun in ga z interno pogodbo odda sektorju v izvršitev. Obenem z internim predračunom se sektorju odda organizacijska shema, operativni plan in kompletna tehnična dokumentacija. Prevzem dela od uprave se izvrši -v sporazumu s šefom sektorja in pripravo dela. V primerih, ko ise šef sektorja ne strinja z internim predračunom, se popravi osporavani del internega predračuna, v primeru spora pa stvar razsodi arbitražna komisija, sestavljena iz dveh šefov neprizadetih sektorjev in zastopnika direkcije. Oddajanje del obratom je v bistvu slično, vendar s to razliko, da se ne postavljajo planske cene za posamezne faze dela, temveč se postavlja planska prodajna cena na podlagi letnega predračuna dotičnega obrata. normativ časa, normativ materiala, rok pričetka in dovršitve dela na podlagi interne pogodbe. Delovne naloge izstavljajo šefi sektorjev ali od njih pooblaščene osebe. Za izvršitev posameznih proizvodnih nalog (delovnih nalogov) si ekonomska enota — izvajalec zagotovi potrebna proizvodna sredstva (material, orodje, stroje) in potrebno delovno silo. Za vsako izvršeno storitev ali izdelek izstavljajo ekonomske enote fakture, ki predstavljajo doseženo realizacijo dotične enote. Začasne fakture, ki jih izstavljajo obrati za delno izvršene storitve, ne predstavljajo njihovo realizacijo, temveč se za delovne naloge ne-izvršenih storitev ugotavljajo mesečno stroški nedovršene proizvodnje. Na vsakem od prej navedenih sektorjev je uvedeno obratno knjigovodstvo, ki za posamezne ekonomske enote zasleduje doseženo realizacijo in nastale stroške, in to po naslednjih vrstah: 3. Posebni posamični stroški — pripravljalna in zaključna dela — terenski dodatek delavcev — dnevnice in potni stroški delavca — posebni prevozi — prometni davek 4. Amortizacija (posojnine produktivnih osnovnih sredstev) 5. Izdelavni osebni dohodki (produktivne plače — neposredne) b) Posredni stroški (fiksni) 6. Režija sektorja (gradbišča, obrata) 7. Režija uprave 8. Vkalkulirani skladi. V okviru režije (6. in 7.) sektorja, gradbišča, obrata in v okviru režije uprave, zasleduje obratno knjigovodstvo nastajanje stroškov po istih elementih, po katerih je sestavljen predračun dotične enote. Zasledujejo se stroški po naslednjih vrstah: 01 pomožni material (čistilna sredstva, žarnice in sl.) 02 zdravstvena zaščita (zdravila) 03 varstvena zaščita (zaščitne obleke in zaščitne naprave) 04 kurjava, razsvetljava, voda 05 obraba orodja in inventarja 06 drobna pripravljalna dela (ki niso posebej zaračunana v situacijah) 07 splošni prevozi (prevoz orodja, strojev, barak in sl.) 08 redno vzdrževanje osnovnih sredstev 09 potni stroški, dnevnice (uslužbencev) 10 razni drugi stroški 11 prevoz na delo (povračilo nad 600 din 12 odškodnina za orodje (po tarifnem pravilniku) 13 terenski dodatek (uslužbencev) 14 nagrade vajencev (v celoti) 15 boleznine do 7 dni 16 osebni dohodki uslužbencev 17 osebni dohodki delavcev (za de-dela, ki bremenijo režijo, n. pr. pospravljanje gradbišča itd.) 18 dodatek za nadurno in nedelj- sko delo (delavcev in uslužbencev) 19 dodatek za nočno delo 20 nadomestilo za letni dopust (del. in usl.) 21 nadomestilo za državne praznike (delavci in uslužbenci) 22 nadomestilo za prekinitve dela (zimske in letne) 23 nadomestilo za druge izostanke V splošnem velja načelo, da se za vsako delo in za vsak izdelek vnaprej postavi planska prodajna cena sporazumno med upravo podjetja in izvajalcem. Zaključna dela tujim obrtnikom in lastnim obratom ne oddajajo sektorji sami, temveč vrši to uprava podjetja. PROIZVODNJA Za vsako delo, prevzeto v izvršitev od uprave ali pa neposredno od naročnika, se pred pričetkom dela izstavi delovni nalog. Z delovnim nalogom se izvajalcu določi planska prodajna cena, Novogradnja ob Ljubljanski cesti a) neposredni stroška (variabilni): 1. Izdelavni material — osnovni material — pomožni material — stroški prevozov — razlika cene (odstopanje planskih cen od cen v predračunih) — razlika cene (odstopanje cen v predračunih od tržnih cen, ki se v situaciji naknadno zaračuna) 2. Tuje storitve — gradbene — zaključne 2» pisarniški material 25 poštni stroški in takse 26 stroški za izvedence, posvete in arbitraže 27 stroški reklame dn reprezentance 28 stroški menz in naselij 29 prispevek za kadre 30 dodatni prispevek za socialno zavarovanje 31 članarina zbornicam in drugi prispevki 32 obresti od obratnih sredstev 33 obresti od osnovnih sredstev 34 obresti od investicijskih posojil 38 39 35 stroški plačilnega prometa (banka) 36 najemnine (tujim) 37 zavarovanje obratnih sredstev zavarovanje osnovnih sredstev investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev 40 amortizacija — iposojnine neproduktivnih osnovnih sredstev 41 kolavdacijske razlike in pogodbeni penah Vsaka izdana situacija ali faktura se razčleni na prej navedene elemente (1 do 8) in se s tem ugotavlja, koliko smejo znašati posamezni dejanski stroški za do-tično delo. Konec vsakega meseca se ugotovijo dejansko nastali stroški za posamezne delovne naloge in se primerjajo po istih elementih s fakturami (realiziranimi). Tako se ugotavlja prihranke ali izgubo na posameznih vrstah stroškov v okviru posameznih ekonomskih enot. Tako sestavljen obračun proizvodnje in uspeha morajo vodje enot vsak mesec preveriti in analizirati, nakar se mora dati na vpogled kolektivom posameznih ekonomskih enot. Z obračunom proizvodnje ugotovljeni uspehi in prihranki na stroških so podlaga za izračun gibljivega (variabilnega) dela 'osebnih dohodkov dotične ekonomske enote za dotični mesec. Pri nastajanju stroškov morajo vodje enot, kakor tudi kolektivi teh enot paziti, da se v njihovo breme ne knjižijo stroški, ki bi morali bremeniti druge ekonomske enote ali pa bi morali biti razmejeni na več obračunskih obdobij (mesecev ali let). Posebno pozornost je treba posvetiti pravilnemu poročanju o uporabi materiala ter neporabljene količine materiala vračati skladišču. Prav tako je treba posvetiti pozornost pripravljalnim in zaključnim delom ter obrabi opažnega lesa in orodja. Vsaka nepravilnost občutno vpliva na višino osebnih dohodkov dotične ekonomske enote in je zato nujno, da se nastajanje stroškov sproti kontrolira in analizira. Pri obračunu proizvodnje oziroma pri izstavljanju situacij in faktur je važno, da iste ne vsebujejo približnih zneskov, ampak da se mesečno obračunavajo res dejansko izvršene količine. na uspeh sektorja in brez ozira na ostale premijske osnove. Izplačuje se mesečno, in sicer obenem s prvim naslednjim obračunom rednih plač, n. pr. 15-tega junija se izplačajo redne plače (stalni del) za mesec maj in gibljivi del za mesec april. Tromesečno ugotavlja podjetje čisti dohodek za podjetje kot celoto in čisti dohodek za posamezne sektorje. Centralni delavski svet razporeja ob tromeseč-nih periodičnih Obračunih dosežen čisti dohodek podjetja na kvoto za osebne dohodke in sklade. Pri tem razporedu upošteva potrebe skladov in rezervnega sklada plač v okviru podjetja. Masa čistega dohodka se po odbitku rezervnega sklada plač in ostalih skladov razdeli na sektorje v sorazmerju z doseženim čistim dohodkom posameznih sektorjev. Iz tako ugotovljene kvote osebnih dohodkov sektorja se najprej pokrijejo že izplačani osebni dohodki, preostali del pa obratni delavski svet razporedi ekonomskim enotam na svojem področju za dodatne premije (izpolnitev pogodbenih rokov, posebni uspehi) in za razdelitev ostanka ekonomskim enotam. Kvota, ki jo je obratni DS razporedil določeni ekonomski enoti, se razdeli članom kolektiva na dotični enoti sorazmerno njihovim skupnim osebnim prejemkom (prejemki po učinku, po času, nadure, že prejete premije oz. prihranki). Do izplačila tega viška niso upravičeni tisti, ki so bili disciplinsko odpuščeni ali so samovoljno zapustili delo in tisti, ki v povprečju niso dosegli norme: Ce neka ekonomska enota izkazuje izgubo, odloči obratni delavski svet, ali se ta izguba pokrije iz kvote osebnih dohodkov sektorja ali pa, da se kolektivu dotične enote znižajo plače in s tem pokrije izguba. Ce obstojajo izgledi, da takšna enota v naslednjih mesecih doseže boljši uspeh, si lahko manjkajoči del plač izposodi iz rezervnega sklada plač podjetja, o čemer pa odloča centralni delavski svet. V kolikor ostane še nepokrita izguba in je ni možno kriti z nobenim od na- centralnega DS pokrije iz mase podjetja, torej v tem primeru prispevajo drugi sektorji. Iz prejete oziroma dosežene in neizplačane kvote lahko obratni delavski sveti formirajo tudi svoje sklade, s katerimi popolnoma samostojno razpolagajo v okviru predpisov. Isti način kot je opisan za prihranke pri neposrednih stroških, velja tudi za prihranke pri režiji uprave. Prihranki pri režiji sektorja se izplačujejo z istim odstotkom (25 %) vsem uslužbencem uprave sektorja na način, kot je opisan za prihranke pri neposrednih stroških. Isto velja za prihranke pri režiji uprave, kakor tudi za doseženo znižanje cen pri nabavi materiala. Obrati, ki imajo posebne proizvodne pogoje, morajo čimprej podati predlog za ustrezen način obračunavanja premij za tak obrat, o čemer naj razpravljajo obratni delavski sveti. Sprejemljivi predlogi bodo upoštevani pri dokončni izdelavi premijskega pravilnika. S tem kompleksnim načinom nagrajevanja se daje vsakemu posameznemu članu kolektiva podjetja in posameznim ekonomskim enotam vzpodbudo, da čim bolj povečajo svojo proizvodnjo, ker si s tem povečajo premijske osnove ter da z večjo štednjo in boljšo storilnostjo zmanjšujejo proizvodne stroške. Kolektivi vseh enot so s tem zainteresirani na pravočasni izpolnitvi pogodbenih rokov, ker vsako zavlačevanje dovršitve povzroča stroške in s tem zmanjšuje rentabilnost in premijske osnove. Potrebno je, da prav vsi člani kolektiva vsake enote sodelujejo pri izboljševanju delovnih metod in da delavci opozarjajo svoje sodelavce na pomanjkljivosti, ki se eventualno še dogajajo. Kolektiv vsake ekonomske enote si ustvarja svoje osebne dohodke in svoj življenjski standard popolnoma sam in je zato potrebno, da tudi celoten kolektiv gleda na ekonomsko plat na svoji enoti. Za boljše razumevanje naj služi naslednji primer: OSEBNI DOHODKI Višina osebnega dohodka posameznega delavca je odvisna od: — njegovega uspeha pri delu — uspeha ekonomske enote — uspeha podjetja Bolj kot kdaj koli prej, je pri poslovanju in nagrajevanju po ekonomskih enotah potrebno, da se čim več del izvršuje in obra- Predvideno: izdelavni osebni dohodki Prihranek pri direktnih stroških Prihranek-pri režiji gradbišča Prihranek pri nabavi materiala Skupni prihranek 7.200.000 din 2,000.000 din 100.000 din 40.000 din 2.140.000 din Od prihranjenega zneska se razdeli takoj: čunava po učinku, ker le-ta način nudi pravilno osnovo za razdelitev gibljivega dela plače. Tako imenovani stalni del plače se bo tudi v bodoče obračunaval kot doslej (po učinku, po času, cenik del, norme) in sicer za izvršena dela ali izvršene ure v preteklem koledarskem mesecu. Izplačilo teh plač se vrši 15-tega v mesecu za pretekli mesec. Gibljivi del plače se ugotavlja in izplačuje po določilih premijskega pravilnika vsakega 15. v mesecu za predpretekli mesec. Gibljivi del plače se sestoji iz različnih osnov ter se med letom smatra kot akontacija na letni obračun plače nad TP. Ta del plače se izračunava na naslednji način: Od vseh prihrankov na neposrednih stroških (material, tuje storitve, posebni posamični stroški, amortizacija, izdelavne plače), izkazanih v obračunu proizvodnje dotične ekonomske enote za dotični mesec, pripada neposrednim proizvajalcem (delavcem) premija v višini 25 % od doseženih prihrankov. Ta premija se razdeli vsem članom kolektiva dotične enote sorazmerno z doseženim osnovnim zaslužkom. Od teh prihrankov imajo premijo tudi neposredno vodstvo enote, in sicer: vodja objekta (obratovodja) 1,2 %, delovodja (mojster) 0,8 %, skladiščnik 0,6 %, šef sektorja 0,2 %. Ta premija se izplačuje ne glede Delavci Vodja objekta Delovodja Skladiščnik Sef sektorja 25 % od 2,000.000 din 1,2 % od 2,000.000 din 0,8 % od 2,000.000 din 0,6 % od 2,000.000 din 0,2 % od 2,000.000 din 500.000 din 24.000 din 16.000 din 12.000 din 4.000 din Vsi uslužbenci objekta za prihranek pri režiji 25 % od 100.000 din Osebe, ki nabavljajo material, za prihranek pri nabavi materiala 25 % od 40.000 Skupaj takoj izplačani prihranki 25.000 din 10.000 din 591.000 din Delajmo varno! Na objektu s prodajno ceno vedenih načinov, se s sklepom 50 milijonov dela ca. 30 delavcev. 7,200.000 din 591.000 din 809.000 din V dneh 10., 11. in 12. decembra 1959, ko je ves svet proslavljal 11-lctnico podpisa deklaracije o človečanskih pravicah pri Združenih narodih, se je vršilo posvetovanje strokovnjakov za varnost pri delu v Kranju, na katerem so sodelovali zastopniki iz vseh naših republik. Referati, diskuzije in sklepi so bili zelo zanimivi, zato želim nekatera poglavja obelodaniti preko našega glasila, v želji, da bi to koristilo skrbi za delovnega človeka v našem kolektivu. tek, da bi moral naš sindikat po-| kazati več zanimanja in ukrepanja po vprašanju varstva pri delu. DELOVNA IN SANITARNA INŠPEKCIJA Naporom delovne in sanitarne inšpekcije se moramo zahvaliti, da so v podjetju odstranjene mnoge težke pomanjkljivosti v pogledu tehnične in higienske zaščite pri delu. Vendar teh inšpektorjev še ni dovolj, da bi vsaj enkrat na leto pregledali temeljito vse gospodarske organizacije. PRAVNE OSNOVE Hitra izgradnja pravnega sistema za zaščito ljudi pri delu se je pričela že v času obnove naše zemlje. Zakon o inšpekciji dela je izšel že v letu 1946, a dve leti za tem še Zakon o sanitarni inšpekciji. Splošni pravilnik o higi-ensko-tehnični zaščiti pri delu je izšel 1947. leta, temu pa je sledila cela serija posebnih pravilnikov, ki vsebujejo predpise o zaščiti pri delu v različnih gospodarskih panogah. Prav ta čas sc zbirajo podatki in predlogi za dopolnitev HTZ pravilnika za gradbeno stroko in je pričakovati, da bomo do nove gradbene sezone imeli v naši stroki nov izpopolnjen HTZ pravilnik. Z Zakonom o delovnih razmerjih, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1958, so uzakonjene vse norme in predpisi o higiensko-tehnični zaščiti pri delu. Na podlagi gornjih osnov je naš delavski svet na drugem zasedanju, dne 25. III. 1959 sprejel interni HTZ pravilnik. V navedenih zakonskih predpisih se blešči vsa skrb naše skupnosti za varstvo zdravja in življenja delovnih ljudi. DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE Organi delavskega samoupravljanja se vse bolj poglabljajo v problematiko higienske in tehnične zaščite pri delu. Na zasedanjih DS se pogosto razpravlja o stanju HTZ na podlagi poročil komisije za HTZ v podjetjih. Te komisije so organ DS in bi morale igrati odločilno vlogo kot mo-bilizatorji in vzgojitelji celega kolektiva za idejo sigurnosti pri delu. Pri tej tematiki bi se prav posebno rad dotaknil delovanja HTZ komisij, ki so bile pri nas ustanovljene v letošnjem letu po vseh naših obratnih delavskih svetih. Prav te komisije bi morale imeti v naših pogojih dela najznačilnejšo vlogo pri raziskovanju in analiziranju delovnih nesreč in pri varnostni vzgoji, kar pa se v prvem letu te prakse žal še ni doseglo. V največji meri še te komisije ne delujejo, nimajo niti najosnovnejših konkretnih podatkov in se po večini tudi ne sestajajo k sejam. SOCIALNO ZAVAROVANJE VARNOSTNA SLUŽBA V PODJETJIH Kvota, dodeljena sektorju za osebne dohodke znaša 60,000.000 dinarjev, od tega odpade na to ekonomsko enoto v sorazmerju z doseženim uspehom kvota 8,600.000 din. Iz te kvote se prvenstveno pokrije: a) že izplačani stalni del plač b) že izplačani 25 % gibljivi del Ostane še za razporeditev Iz tega ostanka se izplača premija za izpolnitev pogodbenega roka 300.000 din, preostanek 509.000 din se razdeli vsem članom kolektiva dotične ekonomske enote. Ko je dobil svojo veljavnost Zakon o zdravstveni zaščiti v 1955. letu, so zavodi za socialno zavarovanje spremenili svoje delo od pasivnega Izplačevanja nadomestila škode zaradi nesreč pri delu, na aktivno borbo proti tem nesrečam s svojimi lastnimi akcijami, kakor tudi z nudenjem materialnih pomoči drugim organom za izvrševanje konkretnih nalog na področju preventive. Pri tem mi je dolžnost, da poročam, da je okrajni zavod za socialno zavarovanje v Celju nudil takšno pomoč tudi našemu podjetju in sicer: 1. V mesecu marcu t. 1. je stavil na brezplačno razpolago kinoapa-raturo s potrebnimi filmi, kar je zelo koristno služilo pri predavanjih o varnostni vzgoji, ki so se vršila po vseh naših deloviščih in sektorjih. 2. Te dni, ko teče akcija ustanovitve obratne ambulante k svojemu kraju (ambulanta bo pričela delovati 1. septembra 1960. leta), je isti zavod stavil na razpolago sredstva za nabavo vsega potrebnega zdravniškega instru-mentarija za našo ambulanto. 3. V nastopajoči mrtvi sezoni bo zopet stavljena na brezplačno razpolago kinoaparatura in potrebni filmi, kar man bo koristno služilo, kot pripomoček za nadaljnjo varnostno vzgojo. 5 SINDIKATI Kolesarji! Zaradi hitrega naraščanja prometa na naših cestah, so na dnevnem redu tudi prometne nesreče, ki terjajo ogromno materialno škodo in tudi človeške žrtve. V Sloveniji je bilo v lanskem letu nad 5300 nesreč. Pri teh je bilo 250 mrtvih, 4000 težje poškodovanih. Med temi ponesrečenci je bilo kar 60 mrtvih in čez 1000 težko poškodovanih kolesarjev. Vzroki številnih nesreč so: neprevidno zavijanje čez cesto v levo, vinjenost, vožnja brez luči, neupoštevanje prednosti, neprevidnost, lahkomiselnost itd. Tudi v našem kolektivu so pegaste nesreče na poti na delo in z dela. Zaradi neprevidne vožnje s kolesom je izgubil življenje v lanskem letu naš, komaj 23 let star delavec, Kmecl Ivan. Da bomo zdravi prihajali na delo in se zdravi vrnili po končanem delu v krog svoje družine — upoštevajmo predpise, bodimo disciplinirani in previdni na cesti. Sindikati so od vsega začetka najtesneje sodelovali z delovnimi inšpekcijami na zmanjšanju nesreč pri delu. Vršili so propagando med delovnimi kolektivi za izboljšanje organizacije varnosti pri delu. Iz njihovih vrst je prišlo mnogo koristnih iniciativ, kot n. pr. to, da so se organizirale komisije HTZ pri delavskih svetih. Prav sedaj pa sc zopet na pobudo sindikatov dela na koordinaciji vseh organov, kateri se bavijo s problemi sigurnosti pri delu, kar bo nedvomno koristilo izboljšanju položaja. Te načelne ugotovitve so bile iznesene glede naših sindikatov v vsedržavnem merilu. Kako pa je z našim sindikatom, bi morali izdelati posebno tovrstno analizo, katera vsekakor ne bi bila negativna, vendar se mi vzbuja obču- Večje gospodarske organizacije, kamor spada tudi naš kolektiv, so na podlagi Zakona o delovnih razmerjih organizirale , posebno službo higiensko-tehnlčne zaščite. Nekatera vodstva gospodarskih organizacij so takšno službo organizirala že pred izidom zakonskega predpisa, s čimer so dokazali, da pravilno ocenjujejo važnost in potrebo takšne službe In da se zavedajo svoje obveze, da zasigurajo svojim delavcem varno delo. Ko v stari Jugoslaviji sploh ni bila vpeljana varnostna služba v nobenem podjetju, imamo danes v naših gospodarskih organizacijah več sto poklicnih strokovnjakov za zaščito pri delu, to so varnostni inženirji In tehniki. V mnogih podjetjih so osnovane obratne ambulante z zdravniki strokovnjaki za medicino dela, vendar so ti zdravniki v pretežni meri prezaposleni z zdravljenjem bolnikov tako, da se ne morejo v zadostni meri posvetiti zdravstveni preventivi, kar bi praviloma morala biti njihova glavna naloga. V nekaterih večjih podjetjih najdemo že socialne delavce in industrijske psihologe, tako, da so ponekod zastopani že vsi profili strokovnjakov, kateri morajo sodelovati pri zmanjšanju nesreč pri delu. Seveda kompletne ekipe takšnih strokovnjakov imajo samo največja podjetja in je za sedaj takšna idealna organizacija te službe še za večino podjetij nemogoča. Prav zaradi tega morata varnostni tehnik in zdravnik — preventive® vzdrževati tesno sodelovanje, a varnostni tehnik kot glavni nosi; lec varnostne službe mora biti spoznan z osnovnimi načeli industrijske psihologije in sociologije-Nosilec varnostne službe mora imeti v podjetju primerno avtoriteto in položaj, ker se po tem ceni, kako ta kolektiv, oziroma vodstvo podjetja upošteva skrb za svoje delovne ljudi. Podrobne naloge nosilca varnostne službe v podjetju, ki s< določene 1958. leta v mednarodnem uradu z nekaterimi našim dodatki, ne bi našteval, ker to nimalo. V teh nalogah pa je I® važno poudariti, da je nosilec var' nostne službe v gospodarski orga' nizaciji obvezen vršiti raziskav® verjetno večino bralcev ne bi in rekonstrukcije nesrečnih slučajev zaradi ugotovitve stvarnih vzrokov nesreč, kar služi kot osnova za podvzemanjc mer, da se ti vzroki odklanjajo. Nikakor pa varnostni tehnik ni dolžan, niti I ne sme pri raziskovanju nesreč »piskati krivca, ker so za to pokli-I eani drugi faktorji v podjetju. F Priporočal bi, da se s tem dej-( stvom spoznajo vsi ljudje v podjetju in da bi v bodoče bili v teli slučajih bolj zaupni do nosilca varnostne službe, kot je bilo do sedaj. Prikrivanje pravih vzrokov nesreč pri delu nam ovira pravočasno odpravo teh vzrokov in zato se nesreče z istim vzrokom nenehno ponavljajo. Nosilec varnostne službe v pod-I jt-tju si je dolžan organizirati ši-I rok krog sodelavcev od neposred-I nih proizvajalcev do direktorja. I To je najtežja naloga tako dolgo, | dokler posamezni ljudje v podjetju nimajo pravilnega odnosa do človečanskih pravic, ki se v naši socialistični domovini odražajo vsak dan bolj. Pri tem moram pripomniti še dejstvo, da s tem, ko je v podjetju organizirana posebna varnostna služba, ni odpadla odgovornost vodij dela za nesreče Pri delu. Vsi vodje dela imajo še nadalje to odgovornost, zato bi bilo najkoristneje, da ti ljudje tesno in iskreno sodelujejo z nosilcem varnostne službe, od kogar bodo sprejemali koristne napotke za odpravo vzrokov nesreč in s tem dosegli: — zmanjšanje števila nesreč pri delu, I — zmanjšali izdatke za plačilo I hranarin in bolniških stroškov, — zvišali delovno storilnost in kvaliteto ter — dosegli zaupanje neposred-I nih proizvajalcev. posvet je prinesel poleg OSTALIH ŠE NASLEDNJE VAŽNE SKLEPE 1. Mi v Jugoslaviji nikakor ne •horemo biti zadovoljni z današnjim stanjem varnosti pri delu, Četudi so nekatera podjetja z dobro varnostno službo dosegla Uspehe, ki ne zaostajajo za inozemstvom. V Jugoslaviji smo ime-l 'Iv 1957. letu 300.000 nesreč pri delu, kar predstavlja prevelik davek temu nenasitnemu žrelu nesrečnih slučajev. Naša skupna dolžnost je, da izmenjamo praktične Izkušnje in uporabimo najmodernejša orožja v borbi proti sovražniku, ki nam uničuje in onesposablja na tisoče delovnih ljudi v polni moči, nanaša velike materialne izgube in zavira hitrejši porast življenjskega standarda. 2. Sindikalne organizacije morajo uporabiti svojo veliko moralno in politično moč v tem, da nudijo vso svojo pomoč varnostni službi v podjetju in onim gospodarskim organizacijam, kjer vodstvo in delavci niso prepričani v potrebo take službe. 3. Organi delavskega upravljanja morajo načrtno pristopiti k radikalnemu reševanju osnovnih tehničnih in higienskih pomanjkljivosti v svojih gospodarskih organizacijah in da se ne omejijo samo na zdravljenje posledic takega neurejenega stanja. 4. Vodstva gospodarskih organizacij se morajo zavedati, da brez varnosti pri delu ni produktivnosti in da službi varnosti pri delu priznajo položaj, ki jim v organizaciji pripada. Ker je varnost pri delu sestavni del proizvodnje in ne neka socialna skrb, morajo vodstva podjetij najenergičneje zahtevati od tehničnih kadrov vseh stopenj, da posvetijo varnosti neposrednih proizvajalcev prav tolikšno skrb, kot v izpolnjevanju proizvodnih planov. Na tem mestu bi se lahko mnogo komentiralo o omenjenih štirih sklepih v primerjavi s stanjem stvari v lastnem podjetju. Vendar čutim potrebo opuščanja vsakega komentarja v tem času, v želji, da se v bodočem časovnem razdobju vskladi naša varnostna služba s temi splošnimi tezami in navodili. Nad vse potrebno pa se mi zdi, da bi strokovnjaki podjetja, funkcionarji in neposredni proizvajalci podali preko glasila svoj komentar o tej stvari, da bi se k delu lažje pristopilo. Po preteku določenega časa pa se bo analiziralo to delo in je želeti, da bi se takrat pokazali vidni in koristni rezultati. Kotnik Franjo Primerjava nekaterih pokazateljev V letošnjem letu smo v prvem tromesečju dosegli boljše rezultate kot lani ob istem času. Tako Znaša letos realizacija v prvem tromesečju 162 % lanskoletne realizacije, pri čemer je važno to, da se je gradbena realizacija občutno bolj povečala (na 169 %), medtem ko je obrtna realizacija manjša (86 %) od lanske. Naše terjatve do investitorjev so v istem času porasle samo na 115 % lanskoletnih terjatev per 30. marca, kljub večjemu obsegu Proizvodnje. Relativno manjše zvišanje salda kupcev (169—115%) za 54 % izvira iz pospešene izter-Jave in delne likvidacije starih terjatev, saj je bilo od 1. januarja 1959 do 25. aprila 1960 izvršnih 37 kolavdacij, razpisanih pa Gorenšek Konrad Važnejši sklepi sprejeti na osnovi razprav na letni konferenci ZK pri podjetju, ki je bila dne 30. marca 1960. 1. Letošnji proizvodni plan je določen v višini 3 milijarde din. Čeprav je plan za 400 milijonov din višji od lanskega, ali ca. 750 milijonov din višji od lanske realizacije, letošnja obveza ni pretirana. Letos praznujemo 15. obletnico — dosledno in pravično nagrajevanje po ekonomskih enotah; — večkratne analize o stanju proizvodnje; — proizvodni sestanki; — zadolžitve; — vsa dejavnost mora biti usmerjena v proizvodnjo. 2. Akcija prostovoljnega dela Znano je, da je DS obvezal kolektiv na 30 ur prostovoljnega de- v sekciji stanovanjske zadruge pri podjetju, gotova do Dneva republike; 3. Prvomajsko tekmovanje naj se odvija v dveh smereh: — tekmovanje v proizvodnji in ureditvi delovišč ter okolja; — športna tekmovanja in proslave v okviru podjetja. 4. Volitve v organe delavskega samoupravljanja: Na redni letni konferenci ZK pri podjetju je bila pomembna svečanost; v organizacijo je bilo sprejetih 78 novih članov. Te slavnosti se je udeležil tudi sekretar OK ZKS tov. Simonič. je še 28 kolavdacij, ki bodo tudi dokončane v doglednem času. V letošnjem letu je bilo vloženih že 38 izterjevalnih tožb, kar tudi bistveno vpliva na znižanje salda terjatev do kupcev in investitorjev. Relativno znižanje, odnosno manjše zvišanje kot realizacija kažejo tudi izplačane plače, katerih skupna izplačana višina v letošnjem prvem tromesečju izkazuje 118 % istega zneska iz preteklega leta. Na večje povečanje realizacije in manjše povečanje plač je vplivala večja produktivnost, izvirajoča iz boljše strukture del, ki se izvajajo letos, ko so prevzeti objekti v začetni fazi in ne v končni, kot je to bil slučaj v preteklem letu. osvoboditve in 10-letnico delavskega samoupravljanja. Obe praznovanji bomo prav dostojno počastili s proizvodnimi uspehi. Zato naj bo naša skupna naloga: izvršiti plan v višini 3 milijard din do Dneva republike 29. novembra 1960. S tem v zvezi je potrebna: — pravilna propaganda; — pravilna kadrovska politika; — skrb za delavca (prehrana, stanovanja itd.); la pri ureditvi naselja in 10 ur prostovoljnega dela pri zadružni gradnji družinskih stanovanj. Naša konkretna obveza naj bo naslednja: — s prostovoljnim delom popolnoma urediti naselje v Celju in Ljubljani do kongresa sindikata gradbincev, ki je bil v Ljubljani; — s prostovoljnim delom pomagati, da bodo družinska stanovanja, ki jih gradijo člani kolektiva Strokovni izpili Tov, Gorenšek Konrad je bil 31. marca letos upokojen. Njegova življenjska pot je izredno pestra in plodna. Kot zaveden Slovenec in borec za pravice se je že v letu 1943 vključil v NOV, kljub svoji starosti. Iz JLA je leta 1945 bil demobiliziran kot poročnik. Takoj po demobilizaciji je bil postavljen za predsednika okrajnega sindikalnega sveta. Zelja za svojim' poklicem in obnovi ga je gnala v proizvodnjo in je kot zidar dne 1. 4. 1946 sklenil delovno razmerje s takratnim podjetjem »Beton«, kjer je delal nepretrgano do združitve, nato pa pri »Ingrad«. Pri bivšem podjetju »Beton« je opravljal razne funkcije, saj je bil večkrat izvoljen v DS in UO podjetja. Vzornemu delavcu in tovarišu želimo: »Še na mnoga leta!« Od Okrajnega ljudskega odbora Celjef, oddelek za gospodarstvo, smo sprejeli obvestilo oziroma navodilo glede strokovnih Izpitov. Ker je prav, da je o zadevi seznanjen kolektiv, objavljamo navodila v celoti: Zaradi ekspeditivnejšega in nemotenega poslovanja v zvezi z vlogami, katere pošiljajo kandidati, ki žele polagati strokovni izpit za kvalificiranega in visokokvalificiranega delavca na Okrajni ljudski odbor, smatramo za potrebno objasniti naslednje: Iz vlog je razvidno, da delavcem ni jasno kam nasloviti svoje prošnje, oziroma prijave. Naslov prosimo, da na svoj običajen način obvesti člane kolektiva, da je nasloviti prijave k polaganju izpita, če izpolnjujejo pogoje tako glede strokovne usposobljenosti kot delovnega staža po pravilniku o opravljanju strokovnega izpita za kvalificiranega in visokokvalificiranega delavca, (Uradni list LRS, štev. 37/52) na Okrajni ljudski odbor Celje — izpitni komisiji za visokokvalificirane delavce, ali na Izpitno komisijo za kvalificirane delavce. V primerih pa, kjer kandidat ne izpolnjuje pogoje navedenega pravilnika, to je, da nima predpisane delovne dobe kot polkva-lificiran delavec, če želi polagati izpit za kvalificiranega delavca (3 leta) ali pa če kvalificiran delavec želi polagati izpit za visoko kvalificiranega delavca, pa nima 7 letnega delovnega staža kot kvalificiran delavec in če nekvalificiran delavec nima 5 letne delovne dobe, tedaj je vložili proš- njo za spregled delovne dobe. To prošnjo je nasloviti na Okrajni ljudski odbor Celje, oddelek za gospodarstvo, odsek za delo. Šele po prejemu te odločbe upravnega organa o spregledu, vloži kandidat prijavo k izpitu na pristojno izpitno komisijo in priloži omenjeno odločbo. Pravilno naslovljene vloge olajšajo delo sprejemni pisarni in pripomorejo k hitrejšemu reševanju spisov, zato želimo, da o gornjem seznanite dalavcc vaše gospodarske organizacije. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE INGRAD CELJE RAZPISUJE prosta učna mesta za učence v gospodarstvu — vajence naslednjih strok in poklicev: Več mest za: ZIDARJE TESARJE MIZARJE CEMENTNINARJE TERACERJE STAVBNE KLJUČAVNIČARJE KLEPARJE VOdoVODNE INŠTALATERJE Pismene prošnje vložite na upravo podjetja, kadrovski oddelek in priložite zadnje šolsko izpričevalo, do 30. julija 1960. Vse pismene ali ustne informacije daje kadrovski oddelek podjetja, Celje, Lava 4. — pravilne predpriprave; — pomladitev (več mladine v organe delavskega samoupravljanja, posebno v obratne delavske svete); — pravilno tolmačenje kolektivu o delu organov in podjetja v preteklem letu; — demokratičnost — izbira. 5. Deseta obletnica delavskega samoupravljanja in 15. obletnica osvoboditve Poleg proizvodnih nalog in manjših proslav ter tekmovanj, ki so bile organizirane v čast 1. maja, dneva mladosti, dneva borca itd. — s prizvokom jubileja I5-letnice 'osvoboditve in 10-let-nice delavskega samoupravljanja, je organizirati v zgodnji jeseni zbor kolektiva na Gomilskem, združen s prosvetnim in športnim programom, kot našo centralno proslavo posvečeno obema jubilejema. 6. Sprejem novih članov v Zvezo komunistov To naj bo nenehna naloga nas vseh. S sistematičnim delom se lahko vse sedanje osnovne organizacije ZK znatno razširijo. Ne kampanjsko delo, temveč nenehna naloga, združena s sistematičnim delom, nam je garant za uspeh tudi na tem področju. Obveza, ki nas veže je ta, da bomo do Dneva republike dvignili število članov od sedanjih 182 na 300. 7. Vzgoja mladih članov ZK se naj odvija: — politično-ideološko s posebnimi študijskimi sestanki (skupnimi); — študij po osnovnih organizacijah; — individualno politično-ideološko izobraževanje; — uvajanje k nalogam. 8. Delo organizacij v podjetju Skrbeti je za koordinacijo, medsebojno sodelovanje in pomoč naslednjim organizacijam v podjetju: — sindikatu, — mladinski organizaciji, — klubu mladih proizvajalcev, — prosvetnemu društvu, — društvu žena, — sind. športnemu društvu, — ljudski tehniki. Shamatični prikaz organizacpa -Sindikalne poaruzoica /n g rez cz Cepa V/atu 1960/61 12.StZktorj,k,h smeti kalnih odborov z 4 sindikalnimi poaocrbori(slctpno lOjčl/ tVoazomi ozfbor Posnetki z redne letne skupščine sindikalne podružnice m • ■■ - .vitbLb‘ .v.-.-..::■ ■HI O! %Hf u ju. I II. občni zbor sindikalne podružnice Ingrad Brez dvoma se začenja z uvajanjem novega sistema nagrajevanja po ekonomskih enotah tudi v sindikalnem delu izredno dinamičen preobrat, ki zahteva od vseh članov tanek posluh in stalno spremljanje izvajanja postavljenih smernic. Da bi pa mogla tudi naša sindikalna podružnica stopiti v novo obdobje proizvodnje s sigurnim korakom je potrebno, da že v prvem letu po združitvi pravilno ocenimo naše uspehe kakor tudi slabosti, ki so v letu 1959 spremljali sindikalno delo. V to svrho bomo na kratko analizirali pogoje, ki so dovedli do ustanovitve združenega podjetja »Ingrad« Celje. V jeseni leta 1958 se je zaradi neurejenega finančnega stanja priključilo k bivšemu SGP »Beton« Celje, gradbeno podjetje Slov. Konjice. Tedaj se je s to priključitvijo pojačal naš gradbeni sektor v Slov. Konjicah, kateri ima v letu 1960 in 1961 za izvršiti na tem' področju večji obseg gradbenih del. Po navedeni združitvi so sledile pospešene priprave za združitev še preostalih celjskih gradbenih podjetij, h katerim je pristopilo še obrtno podjetje »Cementarne« Celje, tako, da je bilo že 1. januarja 1959 ustanovljeno sedanje gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« Celje, ki je po združitvi kapacitet šestih podjetij doseglo po velikosti tretje mesto v Sloveniji in predstavlja danes za celjski okraj pomemben gospodarski faktor. Poleg tega smo prevzeli v svrho rentabilnega koriščenja naših kapacitet tudi gradbena dela na področju ljubljanskega okraja in sicer v Trbovljah rekonstrukcijo »Cementarne« ter v Ljubljani na podlagi petletne pogodbe gradnjo stanovanjskih objektov. Razumljivo je, da je ta združitev zahtevala tudi od novo formirane sindikalne podružnice, ki je zajela pod eno streho člane šestih kolektivov velike napore v pogledu prikazovanja ekonomskih analiz, ki so dovedle do združitve. Resnici na ljubo moramo priznati, da kljub vsem prizadevanju članov izvršnega odbora sindikalne podružnice nismo dosegli predvidenih rezultatov. Zaradi objektivnih težav v proizvodnji v letu 1959, katere so v prvem polletju še povečali ne-vsklajeni notranji odnosi v združenem podjetju, so nastali izpadi produkcije tako kot sledi: — zaradi pomanjkanja cementa — zaradi prepozno dostavi j. načrtov — zaradi naknadno izpadlih objektov Skupno Temu primemo se je znižal tudi stalež delovne sile v tretjem in četrtem četrtletju 1959, v katerem smo predvideli da nadoknadimo izgubljeno realizacijo iz prvega polletja 1959. Zaradi navedenih izpadov prod. je v letu 1959 znašala eksterna realizacija samo 2.258,753.658 din ali ca. 86 % (postavljen plan) 2.600,000.000 din. Da je izpad produkcije negativno vplival na delo sektorskih sindikalnih odborov so pokazale diskusije na sestankih kolektivov sektorjev. Dejstvo je, da izboljšanje življenjskih pogojev naših delavcev ni bilo v celoti doseženo tako kot smo si postavili plan. To dokazuje tudi izredno velik obseg fluktuacije, da ljudje v podjetju v letu 1959 niso bili zadovoljni z delom a še manj z doseženim zaslužkom. V lanskem letu je bilo na novo sprejetih v podjetje skupno 1356 delavcev, odšlo pa jih je 1219. V letu 1960 smo do 31. marca sprejeli na novo 377 delavcev, a v istem času jih je odšlo 223, tako da je sedaj številčno stanje članov našega kolektiva 2361, in sicer: delavcev v proizvodnji 1881 210 130 mil. 130 mil. 470 mil. 730 mil. vajencev vseh strok umskih delavcev s pomožnim osebjem 270 Na II. občnem zboru sindikalne podružnice »Ingrad« so se predvsem obravnavali: — načela poslovanja po eko-noskih enotah; — novi sistem poslovanja podjetja; — delo samoupravnih organov: — bodoče naloge kadrovske službe; — izobraževanje kadrov na delovnem mestu; — glavne naloge centra za izobraževanje; — higiensko tehnično varstvo; — izgube zaradi poškodb in obolenj; — prehrana in stanovanje delavcev; — problemi družbene prehrane v Celju; — problemi družinskih stanovanj ; — aktivnost osnovne organizacije ZK v podjetju; — aktivnost mladinske organizacije; — delo društva žena; — uspehi prosvetnega sindikalnega društva »Rade Iršič«; — uspehi sindikalnega športnega društva »Ingrad«; — analiza odgovorov na anketo; — koriščenje sindikalnih domov v Piranu in vveekend hišic v Umagu; — uspešno delo blagajne vzajemne pomoči. Iz prikazane vsebine dela sindikalne podružnice »Ingrad« Celje je razvidno, da je v letu 1959 kljub številnim notranjim težavam isto prodrlo v vse naše stare in na novo formirane sektorje, da je zajelo v članstvo sindikata vse člane kolektiva (tudi sezonce). V razpravi so delegati in gostje dali največji poudarek novemu načinu poslovanja in nagrajevanja po ekonomskih enotah, ki se je uvedlo v podjetju 1. aprila 1960. Posebno pozornost je vzbudilo pri prisotnih poročilo o izgubi dohodka zaradi: izplačanih boleznin zaradi poškodb izplačanih obolenj do 7 dni izplačanih obolenj nad 7 dni Skupno smo izgubili zaradi poškodb in obolenj na doh. Ta izguba dohodka nujnost ustanovitve lastne obratne ambulante, na drugi strani pa zahteva, da se vprašanje HTV službe v podjetju bolj zaostri kot v letu 1959. Zaradi poškodb in obolenj smo izgubili v letu 1959 skupno kar 45.133 delovnih dni ali povprečno na dan 153 ljudi, kar v stvari predstavlja že kapaciteto večjega sektorja s ca. 300 milijonov din letne realizacije. V razpravi so bili načeti izredno pereči problemi: — družinska stanovanja (160 prosilcev); — kadrovsko-personalna služba (napake); — o normah in akordih (nepravilnosti); — o važnosti proizvodnih posvetovanj ; — o samoiniciativnosti ekonomskih enot; — o anketiranju vseh, ki bodo v letu 1960 zapustili podjetje; — o zadružni gradnji, da jo sleherni član kolektiva podpre z 10-* I.. Življenjska tekočina že teče. ga kolektiva, kot darovalci krvi, in sicer: 1. Penič Jože 2. Savulič Nikola 3. Stojanec Andrija 4. .Horvat Drago 5. Babič Alojz 6. Brkič Stefan 7. Bremec Ludvik 8. Podkrižnik Jože 9. Sitar Florijan 10. Halužan Alojz 11. Vešligaj Branko 12. Cokan Fortunat 13. Petelinšek Ivan 14. Jereb Martin 15. Vezenšek Ivan 16. Bincl Anton 17. Flajšman Alojz 18. Kotar Bogdan 19. Stepanič Ivan 20. Mužar Mirko 45. Splajt Mijo 46. Stramšek Martin 47. Šalej Martin 48. Kovačič Herman 49. Petek Ivan Za to humano akcijo so jim hvaležni mnogi bolniki. .. po odvzemu dobro okrepčilo Rezultati tekmovanja Športni teden kolektiva Ingrad Tekmovanje je bilo organizirano v počastitev praznika dela 1. maja, vršilo pa se je v času od 25. do 29. aprila 1960. Sodelovali so člani kolektiva iz naslednjih sektorjev: Slov. Konjice, Velenje, Celje, obrati Lava, direkcija in Žalec. Tekmovanja so se vršila v: kegljanju, odbojki, nogometu, namiznem tenisu, streljanju, balinanju, šahu. Rezultati tekmovanja: Kegljanje 1. direkcija, moški 821 2. obrati na Lavi 746 3. direkcija, ženske 736 4. sektor Celje, moški 690 Balinanje je odpadlo zaradi slabega vremena. Streljanje z zračno puško 388 krogov 336 krogov 318 krogov 300 krogov 221 krogov 219 krogov 1. direkcija 2. sektor Velenje 3. kovinski obrati 4. Gomilsko 5. Žalec 6. sektor Celje Odbojka 1. direkcija 3 3 0 6:0 6 2. sektor Celje 3 2 1 4:2 4 3. Gomilsko 3 12 2:4 2 4. Slov. Konjice 3 0 3 0:6 0 Nogomet L'Slov. Konjice 110 0:2 3 2. obrati na Lavi 10 1 6:2 2 3. sektor Celje 0 11 1:6 1 Namizni tenis 1. ekipa direkcije 2. ekipa sektorja Velenje 3. ekipa Žalec 4. ekipa PGM Rezultati so doseženi od 500 možnih krogov. Sah 1. direkcija, 2. Velenje, 3. Slov. Konjice, 4. Gomilsko. Na vseh tekmovanjih je nastopalo 178 tekmovalcev. Zaključek tekmovanja je bil v soboto, 30. aprila, ko so bili po' proslavi objavljeni rezultati tekmovanja in razdeljena praktična darila. Prav je, da ob tej priliki omenimo še program proslave, ki ga je skrbno pripravilo prosvetno društvo. Zelo prijetno so presenetili pevci (lastni), ki so se v zares rekordnem času dobro pripravili. Kljub vsem pripravam pa obisk ni bil zadovoljiv. Ob žici okupirane Ljubljane Ekipa ZB Ingrad pred Startom . Petnajsta obletnica osvoboditve našega glavnega mesta in s tem tudi cele Slovenije je bila proslavljena v Ljubljani lepo in veličastno, kot še nikoli dosedaj. V letošnji proslavi je aktivno nastopalo preko 23.000 starih borcev, aktivistov, športnikov, mladih in odraslih delavcev in kmetov, članov družbenih in političnih organizacij, mladine in pionirjev. Prireditev, kakršna je ta pohod', je bila gotovo najlepša oddolžitev, s kakršno smo mogli proslaviti 15-letni jubilej ilegalne Ljubljane. Tudi naše podjetje je sodelovalo na tem veličastnem slavju in so naše štiri ekipe hrabro in uspešno premagovale mogočno pot zgodovinskega dne. Vse naše ekipe so tekmovale v tekmovalnih pohodih, in sicer: Ekipa Zveze borcev je imela 25 km dolgo progo in je nad eno polovico proge tekla. Ekipi ni uspelo doseči svoj planirani čas, vendar se računa, da je ta ekipa dosegla mesto v prvi tretjini. Ekipa je soglasno ugotovila, da se je premalo pripravljala in da bi 'se lahko uspešneje borila za prva mesta. ... in pred ciljem Pred pohodom vesele in nasmejane — po končani tekmi posnetek ni uspel Zenska ekipa je imela 14 km dolgo progo in je za njo porabila eno uro in 18 minut. Tri četrtine so naše tovarišice pretekle in le četrtino proge so hodile z izredno hitrim tempom. Tudi v tej ekipi je bilo ugotovljeno, da bi se z malo več resnejšega treninga lahko borila za prva mesta. Vsekakor pričakujemo, da je ekipa zasedla mesto v prvi četrtini te kategorije. '.... ;; imeli številni drugi kolektivi in kraji iz Jugoslavije zelo uspešno organizirano. Tako bodrenje ob tekmovalni progi mnogo pomeni, a naše ekipe ga na žalost niso bile deležne. Kdor je opazoval številne ekipe kaka z največjo požrtvovalnostjo in zadnjimi silami hitijo proti cilju, je jasno videl, kako ljudstvo Jugoslavije ceni svojo svobodo, naše državno vodstvo in nekdanje borce-osvoboditelje, ki so se s prav isto vnemo in silo poganjali proti svojemu cilju — osvoboditvi domovine. ik , •4-31.1 Ekipa SŠD Ingrad . in po končanem pohodu vsi skupaj na Polževo... Moška športna ekipa je premagala 25 km dolgo progo v dveh urah in štirih minutah, kar predstavlja zelo lep rezultat. Ta ekipa je tekla 80 % dolžine proge in le približno 20 % je hodila. Ce bi vzdržali pri teku le nekoliko hitrejši tempo, bi dosegli to, kar so si želeli. Na cilju se je videlo, da sta le dva tovariša porabila vso svojo energijo, ostali so pa še vedno bili pripravljeni tekmovati naprej — če bi bilo potrebno. Moška sindikalna ekipa je prehodila progo, dolgo 25 km, v dveh in pol urah. Ekipa je častno zastopala našo sindikalno podružnico, saj je hodila in tekla v povprečju več kot 10 km na uro. Vedeti moramo, da člani te ekipe niso imeli možnosti stalnega treniranja in so zaradi tega lahko zelo zadovoljni z njihovim uspehom. Za vse naše ekipe lahko trdimo, da je bilo nekoliko premalo priprave. Zakaj so šle v Vrhniko kar štiri prve nagrade? Prav gotovo zato, ker so se vsi temeljito pripravljali. Vsi naši tekmovalci so se vrnili iz Lj-ubljane sicer izmučeni, toda zelo razpoloženi in se da iz tega sklepati, da si še želijo udeleževati na takih spominskih pohodih. Prav bi bilo, da bi se v bodoče za takšne pohode začeli pravočasno pripravljati in bi za takšna tekmovanja bilo potrebno v treningih premagati skupno vsaj 200 km. Že sedaj pozivamo člane kolektiva, da se prijavijo vsi, ki se želijo udeležiti partizanskega pohoda, ki bo na dan JLA, 22. decembra letos. Preteklo leto je na tem tekmovanju naša ekipa Zveze borcev odnesla prvo nagrado, za letos pa bi se morali vsi še temeljiteje pripraviti. 2e sedaj si bomo napravili točen program planiranja skozi vse leto, si pri tem krepili naša telesa, na dan prireditve pa nam do najboljših uspehov ne bo zmanjkalo po nekaj minut. w Zenska ekipa »Ingrad< Tudi sindikalna organizacija je poslala svojo ekipo Na tem mestu je treba dati priznanje organom našega kolektiva, ki so pravilno razumeli pomen te velike manifestacije in materialno podprli isto tako, da se je prireditve lahko udeležilo 20 tekmovalcev. Naši tekmovalci so pa pogrešali člane kolektiva ob tekmovalni progi, ki bi nas bodrili k boljšim uspehom, kar so V začetku aprila 1959 je bila pri podjetju osnovana ženska kegljaška ekipa. Ta ekipa je začela delovati s 14 članicami, od • katerih je že po nekaj mesecih ostalo aktivnih le 7 članic. 2e konec aprila 1959 je naša ekipa dobiva povabilo, da se udeleži republiškega prvenstva posameznic, ki je bilo v Ljubljani. Čeravno trd oreh za začetnice, so bile poslane 4 tekmovalke na republiško prvenstvo posameznic. Z rezultati se niso mogle postaviti, saj to je bila prva preizkušnja. Tako se je začelo. Konkurence v Celju nimajo, ker so edina ženska ekipa, kar jih mogoče tudi malo moti. Kljub temu pa so imele srečanja z moškimi ekipami. Tako so se že lansko leto udeležile delavskih športnih iger, ki jih je organiziral občinski sindikalni svet, nadalje športnega dneva »Ingrad«, seveda, nasprotniki so bili moški. Imele so prijateljske tekme z Elektro II moški, »Ingrad« II moški, bivšo ekipo Elektra ženske in Krilatim kolesom iz Maribora v Mariboru, kjer so zmagale s 53 podrtimi keglji. V letošnjem letu je vsa ekipa bila deležna republiškega ekipnega prvenstva, kakor tudi republiškega prvenstva posameznic. Tekmovanje za rep. ekipno prvenstvo je bilo v Mariboru, Ljubljani in Kranju. Nastopale so: Turnšek Rozika, Gošnjak Beba, Zorko Anica, Jeras Minka, Fonda Krista in Benedičič Vera. Rezultati republiškega ekipnega tekmovanja: v Mariboru: skup. rezultat 1921 podrtih kegljev, povprečje 320, najboljša Jeras Minka 346 kegljev; v Ljubljani: skup. rezultat 2127 podrtih kegljev, povprečje 354, najboljša Zorko Anica 381 podrtih kegljev; v Kranju: skup. rezultat 2109 podrtih kegljev, povprečje 351 kegljev, najboljša Benedičič Vera 390 kegljev. Republiškega prvenstva DOsa->j i meznic so se udeležile 3 tekmo- valke: Jerasova, Gošnjakova in Benedičičeva. Od 46 nastopajočih je Gošnjakova zasedla 12. mesto s 720 podrtimi keglji, Benedičičeva 28. mesto s 680 podrtimi keglji in Jerasova 31. mesto s 664 podrtimi keglji. Tako se je naša Beba Gošnjak uvrstila v finale državnega prvenstva za izbiro državne prvakinje. V letošnjem letu so se tudi udeležile delavskih športnih iger z moško konkurenco in športnega dneva »Ingrad« v čast 1. maja tudi z moškimi nasprotniki." Pred kratkim so imele na našem kegljišču prijateljsko srečanje z moško ekipo Proletarec II iz Zagorja. Kljub lepi igri, povprečje 350, in Bebinim rekordom 417 podrtih kegljev, so srečanje izgubile za 99 lesov. To bi naj bil nekakšen pregled enoletnega dela. Za zaključek še morda to: na republiškem ekip- I nem prvenstvu so bile pohvaljene, t. j., da se kot še mlada ekipa nis» mogle uvrstiti na vidno mesto, pokazale pa so lepo igro in zadovoljive rezultate. Njihova trdna volja, vztrajen trening, so pa garancija k še večjemu uspehu. SINDIKALNA PODRUŽNICA INGRAD CELJE razpisuje prosto delovno mesto ADMINI8TR ATORJ A-(KE) ki bo vršil