PRIMCkSKI dnevnik . ■ ■ J!111* pca«ana v gotovini ^ • Postale I gruppo Cena 35 lir Leto XVII. - St. 124 (4898) TRST, petek 26. maja 1961 Zaključeni razgovori med italijansko in avstrijsko delegacijo v Celovcu Na tretji konferenci, ki bo v Ziirichu Mo skušali doseči dokončno rešitev 24. junija bo italijansko-avstrijska mešana komisija proučila predloge Julijanske vlade - Kreisky pravi, da je zadovoljen z rezultati, hkrati pa **javlja, da mi prišlo do nobenega zbližanja med nami in Italijani» Milazzo podal ostavko - KPI poziva na borbo proti sedanji vladi »j. (Od našega dopisnika) 25- — Razgovori o vprašanju Južne Tirolske, . se začeli včeraj med italijansko in avstrijsko de- v Celovcu, so se zaključili danes popoldne s L ®, da se zunanja ministra obeh dežel ponovno eta prihodnjega 24. junija v neki nevtralni deže-- vsej verjetnosti v Švici), da bi mogli med tem .dedno globlje proučiti tvarino, ki je predmet Po jv^ včerajšnjem sestanku jid riltalijansko in avstrij- '■lliiari i acij° Je V kro§ih \ Jatlske delegacije vlada- ^1 j en°st nad na-^ Jlrb potekom razgovo-er je na internem se- !jt u . avstrijske delegate ^ do precej o-» P°lernike in nasprotu- ?iv„V?ade, hkrati pa je tu-*- , liska vlada uvidela, da in so tirol-'vsinni delegacije skuša- •% 1 Kreiskemu svoje sta-!llikVen'dar. je prevladalo h avstrijskega zunanje-5Uje stfa in Dunaja, ki oce-jisl,ep°2itjvne predloge itali- '|(!ah‘eva po odcepitvi bocen- >itr5,rajine od trentinske W'ne naletela na nepre-ia v °dpor italijanske vla-'tlotM, bi praktično blokirala j,"0 zadevo. ^PPtjidanskem zasedanju, Jlja,: ralal° nad tri ure, so « iailstul’ s proučevanjem i-tvi ,n predlogov o razši-;ii p^onodajnih in uprav- !^u io"t jc - st., • ln 14- člena dezel-' na popoldanskem pa so se v bistvu > s^el\ o skupnem urad-?čilu in o tretjem se-Jnijj' 21 bo prihodnjega 24. uia'«?8 katerem bosta zu-Nhjkbstra obeh dežel, po Sitttia, ,na posvetovanju po dP°h, skušala do-•<»iah končno rešitev tega Pj i*. s*stan'ku je Kreisky Iz-Npi0vinariem, da je «v zadovoljena z J bi 'mi rezultati; dodal je, ,Stir„,^'preprostejša rešitev I) *ziia vprašanja bila o avtonomnega statu-?%i„Pa je tudi z »drugimi ?• V s moč doseči reši-5«), krogih italijanske de-Pa se pripominja, da 1 h ?iii)flStoinosti bocenske po-"bltp kar je izvedljivo, v ^rezultati' konference t^»a*L8a . stališča, ker je ^‘W.Cu nedvomno uspeh i-- kega nSfjala v^ada dosledno za. t*aiani nuin°st dvostranskih jjjl. i.2a rešitev tega vpra- S1 stališč med «du- in «tirolskim» de- n Uradnem sporočilu JkijsU omenjajo italijansko-- mešane ' ® mešane komisije, , sta se o tem sporazu-ri6jsky ep0s>edno Segni in t tria*n bo ta komisija (o LkoS^bnostih poslovanja u}. Po se bodo dogovo-ia Aksiomatski poti) pro-i.i abeh Prihodnjega sestanimo . zunanjih ministrov PJnet ‘varino, ki je bila :Aren„. razgovorov na tej A« »’ Tudi glede kra^a Ostanka sta se oba 2Ue .Pjinistra sporazumeta9 te«, ’ uradno sporoči-oh Pa bodo izdali, ko kis«, Vladi dobili ustre-^lijk°v°r švicarske vlade. V*val8 kka delegacija je od-h 18.14 2 letalom iz Celovca L>Vaj segni bo 31 t. m. ®L*1 tpHV T°kio, kjer se bo *ltn cuen dni na uradnem S*?v°ru, 'bi. ki ga ie Kreisky •A v ea zvečer v Konzert-(%0 Celovcu, je govoril Pfašo« konferenci sami m PJu Južne Tirolske. V Pream mnenju bi «ple-tfO rei?( v'ial najprepro-K? t0 mv» tega vprašanja, 'it, vani “naletelo na na- t? tako Vzhoda kot V^ržjker se nobena evrop-'ipOs r«a .ne zanima za spre-■i * iska?la>>' Spričo tega je Vai * drugačno rešitev, vi Južni Tirolski l»jl? avtonomijo». Dose- H Ih K tfj, j U ni bilo nič skle-lii 1 med nami in Ita. i i*th t*i l-d' na drugačen na- V 11 bij r?a' ki ga predla-'*V *estai' bližnjih dneh se •id Iti a komisija izveden- ki 1° bodo sestavljali 'V-Vprasrazumejo južnotirol-ts!«Uasania, ne da bi se ^ ttvaarfPak da Janja z Italijo, «ne , sedaj pretiranega s i •Kn«rdosego take rešit-1 I* zajl.renca v Celovcu k. bistv,Uaila z odložitvijo ‘n Prišlo do nobenega V9 hria “italijanska dele-& tšiai?. ,d°kazati, da je VCeV Pravice Južnih žuje formalne izjave o nepre-klicnosti svoje ostavke, da bi mogli v skupščini začeti s politično diskusijo o vzrokih sedanjega položaja in tako omogočili vsem političnim skupit nam. da pojasnijo svoje stališče. Po krajšem posvetovanju s predstavniki poslanskih skupin je predsednik skupščine DtAlcontres sporočil skupščini, da se bo zasedanje nadaljevalo jutri ob 16,30 s politično diskusijo, ki se bo zaključila v soboto dopoldne. Danes so objavili sporočilo, ki ga je vodstvo KPI odobrilo na včerajšnjem sestanku. V tem sporočilu se zatrjuje med drugim, da zunanja politika italijanske vlade ((.nasprotuje zahtevam in osnovnim težnjam italijanskega naroda«; da njena gospodarsko-socialna politika teži za tem, da se «zagotovi izključno monopolističnim skupinam vsakršna pobuda na področju industrijskih investicij«, hkrati pa se zatrjuje, da je ((borba proti politiki sedanje vlade in njene večine glavna naloga delavskega gibanja«. Povzročiti padec sedanje vlade pomeni ((odstranitev glavne o-vite, ki se danes upira demokratičnemu razvoju političnega položaja, pomeni vrnitev možnosti, da pobuda vseh demokratičnih in protifašističnih sil izrazi iz svoje srede novo vlado«. V poslanski zbornici so danes odobrili zakonski osnutek o starostnem in invalidskem zavarovanju nekatoliške duhovščine, nato je minister za trgovino in industrijo Colom-bo odgovoril na številne interpelacije in vprašanja v zvezi s poenotenjem tarif e-lektrične energije. Iz njegovega odgovora smo zvedeli, da je proizvodna zmogljivost obstoječih elektrarn znašala lansko leto 63.2 milijarde kWh, leta 1964 pa bo znašala 78.5 milijarde kWh; v Severni Italiji odpade na vsakega prebivalca povprečno 1287 kWh (v letu 1959), v Južni Ttaliji 410 kWh, na otokih pa 218 kWh. Nato je Colombo utemeljeval potrebo poenotenja tarif električne energije, ker je nedopustno, da imamo od kraja do kraja različne cene za isto količino potrošene e-lektrične energije. Kar zadeva vprašanje kontrole ali nacionalizacije električne industrije, je Colombo dejal, da bodo o tem »diskutirali na pristojnem mestu, brez predsodkov in ob upoštevanju go- podarskih vrednotenj in jav- narjev in kolonov, ki so včla. ne koristi«. Novo enotno ceno električne energije bodo določili na podlagi cen, ki veljajo v večjih mestih, kjer se razlika v ceni giblje od najmanj 24 do največ 27.60 lire za kWh. Nova cena bo v vseh drugih krajih za 8 do 9 lir nižja od sedanje. V senatu so danes proučeva. li posamezne člene vladnega načrta za razvoj kmetijstva in jih odobrili, hkrati pa zavrnili vse popravke, ki jih je predložila opozicija. S tajnim glasovanjem bodo načrt odobrili na jutrišnjem zasedanju. Jutri se bo po vsej deželi vršila 24-urna stavka spolovi- njem v socialdemokratski sindikalni organizaciji UIL-Ter-ra; stavki se ni pridružila u-strezna sindikalna organizacija CISL. A. P. «»------- Dajal odstopil NOVI DELHI, 25. — Posebni predstavnik OZN v Kongu Dajal je odstopil. To je sporočil davi predsednik indijske vlade Nehru. Dodal je: «Ko sem govoril v parlamentu, sem izjavil, da bi želeli, da Dajal ostane v Kongu, ker je to sestavni del naše politike izvajanja resolucije OZN, in vse, kar lahko škoduje tej politiki, je treba obsoditi. Sedaj pa obstajajo številni drugi činitelji, sicer pa je prišlo tudi do spremembe v Kongu.« Obrambni minister Krišna Menon pa je izjavil, da se Da. jal vrača v Indijo, ker je končal svojo nalogo. Dodal je, da se ne more govoriti o ostavki Dajala. List «The Times of lndia« piše, da je Dajal odklonil Hammarskjoeldovo ponudbo, naj bi prevzel mesto svetovalca v Kongu. Zdi se, da bo Dajal sedaj prevzel ponovno svoje mesto visokega komisarja v Karačiju. Znano je, da je Kasavubu večkrat zahteval odhod Dajala. Kennedy zahteva nova nakazila za nekatere svoje programe Na prvo mesto postavlja pospešitev vesoljskega programa, da bi pripravili polet na luno in nazaj - Druge zahteve se tičejo vojaške pomoči tujini, informacijske službe in oboroževanja WASHINGTON, 25. — Predsednik Kennedy je poslal kongresu posebno poslanico, ki se tiče vesolja, obrambe in pomoči tujini. V poslanici zahteva številne dodatne kredite. Kar se tiče vesoljskega programa, je Kennedy poudaril, da ZDA ne bodo zanemarjale zelo važnega smotra, da človek, ki bo prvi poletel na Luno, ostane pri življenju. Dodal je, da imajo ZDA opravka «z izrednim izzivom«, ki terja nove žrtve. ZDA bodo istočasno spopolnjevale mnogo močnejše pogonske sisteme kakor so sedanji, šlo bo za raketne izstrelke na trdo gorivo kakor tudi za rakete na tekoče gorivo. Izdelovali jih bodo, dokler ne bo dokazano, katera od obeh kategorij nudi večjo možnost uspeha. Na Luno ne bo šel samo en človek »temveč cel narod*, je izjavil Kennedy in je dodal, da morajo vsi Američani delovati, da se doseže smoter, mitiiiiiiimMiiiiiiiiimiiMimimmtiitiiiiiimmiiiiMiiiiilliiiiiiiiiiiniiiiiiimiiaiKiiiMifiHHHinHiiiiilliiiMMiiiitmiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimimt,umni,miitimi Alžirsko stališče kar se tiče ustavitve sovražnosti Včeraj so v Evianu še vedno diskutirali v splošnem okviru uvodnih izjav obeh delegacij - Pred ožjimi pogajanji med Joxejem in Belkasemom? - Joxe spet odpotoval v Pariz EVIAN, 25. — Tretja seja konference med francoskimi in alžirskimi predstavniki se je začela danes ob 10.35 in se je zaključila ob 13.30. Ob 15 je bila nova seja, ki je trajala petdeset minut. Prihodnja seja bo v soboto ob 10.30. Pred današnjo sejo je predstavnik francoske dele- gacije izjavil, da bi hotela Francija pospešiti .potek pogajanj. «Ne želimo pospešiti stvari, je dodal, temveč želimo se nagleje premikati. Do sedaj smo samo ogledovali oreh in odločiti se moramo, da ga stremo.« Po jutranji seji je predstavnik francoske delegacije izjavi!, da je današnja diskusija ostala v splošnem okviru v zvezi z vprašanji, ki sta jih sprožili obe delegaciji v svojih izjavah na prvi seji. »Obe delegaciji, je dodal, sta se sporazumeli, da ne bosta govorili tisku o podrobnostih te seje*. Na popoldanski seji pa so odgovarjali na nekatera vprašanja, ki so bila postavljena na jutranji seji. Razgovori so potekali v ozračju »popolne korektnosti*. Predstavnik je zatem izjavil, da je Joxe odpotoval v Pariz takoj po popoldanski seji in se bo vrnil v Evian jutri popoldne. »Vendar pa, je dodal, ne bo mogel Joxe jutri prekršiti pravila o mol- ku, ki ga morata obe delegaciji spoštovati*. V Parizu se zatrjuje, da namerava Joxe povabiti Belka-sema na rezerviran razgovor. Bcje namerava Joxe voditi vsaj del pogajanj osebno z P-elkasemom, ker se mu zdi, da bi odkrita izmenjava misli z njim v bolj pomirjenem ozračju bila koristna. Tako bi si oba voditelja lahko izmenjala misli in sprožila svoje predloge brez prič, ne da bi vsaka njuna beseda zadobiia uraden značaj. V pričakovanju tega razgovora bi se pogajanja lahko nadaljevala med delegacijami o drugih obrobnih vprašanjih, ki pa so kljub temu važna za splošno rešitev. Tako bi n. pr. lahko govorili o prihodnjem francosko-alžirskem sodelovanju, o gospodarskih vidikih morebitne pridružitve, o francoskem sodelovanju za gospodarski razvoj Alžirije itd. Toda francoski predstavnik je izjavil, da ni na vidiku noben razgovor med Jo-xejem in Belkasemom. Zaradi sporazuma obeh de legacij, da bosta spoštovali popoln molk, je bila tudi ti- Gibanje proti rasizmu v ZDA dobiva vedno več pristašev V južne države odhajajo novi avtobusi s «potniki svobode» kljub tema, da so tamkajšnje oblasti aretirale več prejšnjih potnikov Odgovor pravosodnemu ministru, ki je pozival na «zmernost» l> hjj anja, ne da bi 'ak da bi preci-in nam bila ta- S,h»5°? v zvezi z bliž- abkom». Končno je ,J b^dčrtal, da je av- ,*!>],->n ,egacija neenotna v :!1 .‘Uti' ;ker so njeni člani Profesorji», in da hijjj ral poslušati «z ne-“*a9,i s« Potrpljenjem« in • ,'asn^6.viti v sklad nji-V dar.Pro,.ujoča si stališča, 't? sužnjem zasedanju si-‘s Japsčing je predsed-sv«- ila2Z0 P°dal ostav- ; i 8a : i Položaj, na k:\te-*h. V skuPščina izvolila 6odoJ,-v,°ii.'2iavi ie. Mi_ Crtal, da ne pridru- WASHINGTON, 25. — Zvez-na vlada je včeraj zahtevala od okrajnega zveznega sodišča v Montgomeryju, naj pozove na odgovor štiri policijske funkcionarje v Birbingha-mu in v Montgomeryju, ker niso ščitili potnikov svobode, ter naj jim prepove vmešavanje v mirno potovanje meddržavnih potnikov. Štirje funkcionarji bodo morali priti pred sodišče med procesom, ki je že v teku proti Ku Klux Klanu in drugim krajevnim organizacijam. Pravosodni mimster Robert Kennedy je odredil, da bo v Alabami ostalo samo sto agentov zvezne policije od skupnih 666, ki so jih bili poslali, ko so izbruhnili neredi. «To ie bilo sklenjeno, je izjavil Kennedy, zaradi vrste čimte-ljev«. Med drugim tudi zaradi tega. ker so v Montgome-ryju sedaj teritorialne sile Alabame, ker je državna policija odredila zaščitne ukrene zaradi zagotovila delega. cije parlamentarcev, funkcionarjev in uglednih osebnosti Alabame ter zaradi odločne sodne akcije, ki se je začela te dni. Vendar pa je policija v Montgomeryju danes aretirala skupino štirih belih profesorjev in treh črnskih študentov, ki so skupno prišli v bar «za same belce« na mestni avtobusni postaji. Vse kaže, da se začetna majhna skupina antirasistov začenja spreminjati v pravo vojsko navdušenih mladeničev, ki so odločeni razbiti ras- ne pregrade. Z univerze v Vale so prišli v Atlanto v državi Georgija številni študentje, in so nato odpotovali z avtobusom v Montgomery, da ponovijo demonstracije, ki so jih bili začeli mladeniči, ki so jih aretirali v državi Mis-sissippi. Kmalu zatem je odpotoval avtobus z novo skupino potnikov svobode iz Montgome-ryj«, kjer so potniki svobode odšli skupno v bar, ki je določen samo za belce. Narodna garda je skupno s policijo močno zastražila avtobusno postajo. Prav tako je policija močno zastražila prostor okoli stanovanja pastorja Kinga, kjer se je druga skuptna potnikov svobode pripravljala na odhod. Pravosodni minister Kene-dy je medtem pozval vsakogar ki mora potovati na področje sedanjih spopadov, naj svoje potovanje odloži, dokler se duhovi ne pomirijo. Smoter potnikov svobode je razbiti segregacijo, ^ki določa črncem na meddržavnih postajah, da uporabljajo _ čakalnice, restavracije, bare in stranišča, ki so določena samo za črnce. V državo Mississippi so avtobuse potnikov svobode spremljali številni policijski avtomobili, majhna policijska letala, in seveda številni fotografi ter filmski in televizijski operaterji. Številni integracionistični voditelji v Montgomeryju so sinoči izključili, da bi priš o do premirja. Predsednik gibanja za integracijo v Montgo* meryju Uriah Fiedls je poslal Robertu Kennedyju brzojavko, v kateri pravi; «Ce po državljanski vojni ne bi bilo premirja, bi bil črnec danes svoboden. Ali morda ni 99 let dovolj dolga doba za pomir-jenje duhov, gospod pravosodni minister?« Združenje za napredek barvastih ljudi je sporočilo, da bo začelo poleti mirno ofenzivo v glavnih mestih Floride, da doseže integracijo. V Montgomery pa prihajajo medtem novi potniki svobode. Prezbiterijska cerkev je sporočila, da bo podpirala kampanjo proti rasni diskriminaciji ter je izrekla pohvalo ((tistim, ki skušajo z nenasilnimi sredstvi doseči enakost«. skovna konferenca alžirskega komiteja in vrhovnega štaba predstavnika zelo kratka in se je zaključila s spošnim mrmranjem časnikarjev. Na celo vrsto vprašanj ja predstavnik odgovarjal z besedami, da tega ne more komentirati, da ni točno ali pa samo besedo »ne*. Potrdil pa je. da je bil.a današnja seja posvečena u> v.dnim izjavam obeh delegacij ter vrsti vprašanj in odgovorov, ki so jih sprožili tako Francozi kakor Alžirci. Na vprašanje, ali je nastala kaka sprememba, kar se tiče zapora Ben Bele, je alžirski predstavnik dal razumeti, da je alžirska delegacija znova načela vprašanje udeležbe petih zaprtih ministrov na pogajanjih. Izjavil pa je, da do sedaj ni nobene spremembe razen tega. da so postavili zvezo s teleprinterjem med sedežem alžirske delegacije in gradom, kjer je Ben Bela zaprt. Zatem je izjavil, da so netočne govorice, da namerava alžirska delegacija prihodnje dni odpotovati v Tunis na posvetovanja, in prav tako so netočne trditve, da namerava alžirska vojska prekiniti vojaške akcije. Poudaril je, da je stališče alžirske vlade glede tega nespremenjeno: »Najprej mora priti do političnega sporazuma in šele potem do ukinitve sleherne vojaške dejavnosti*. Na koncu je še izjavil, da ni bil določen noben rok za trajanje pogajanj in tega tudi ni načela ne ena ne druga delegacija. Francoska KP je objavila danes izjavo, v kateri pravi, da »golistična oblast še dalje postavlja resne ovire na poti uspešnih pogajanj*. Izjava nadaljuje: »Vlada spletkari s prekinitvijo sovražnosti, do-čim je ta prekinitev lahko samo rezultat sporazuma o jamstvih za somoodločbo. Vztraja, da bi postavila alžirsko ljudstvo pred izbiro — ki je v nasprotju z načelom samoodločbe — med neokoloniali-slično pridružitvijo in grožnjo razdelitve Alžirije. Vztrajanje na monopolu, kar se tiče alžirske Sahare, pa je druga ovira za mir*. «»-------- Čestitke Titu ob rojstnem dnevu BEOGRAD, 25. — Na beograjskem stadionu Partizana so izročili danes popoldne zastopniki mladine v navzočnosti 50.000 gledalcev štafetno palico s čestitkami predsedniku republike ob njegovem 69. rojstnem dnevu. Štafetno palico, ki so jo mladinci prinesli od Titovega Užica, kjer je bil leta 1941 sedež centralnega na poti dolgi okrog 700 km, je izročil predsedniku Titu Slobodan Jovanovič, delavec iz Titovega Užica, sin padlega partizana. Po izročitvi palice in govoru maršala Tita je bil telovadni nastop, na katerem je sodelovalo okrog pet tisoč pionirjev, mladincev in mladink in zastopnikov Jugoslovanske ljudske armade. Rojstni dan predsednika republike so proslavili tudi v vseh krajih Jugoslavije. Maršal Tito je prejel številne brzojavke iz Jugoslavije in inozemstva, med njimi od predsednika republike Kube Dortico-sa, predsednika vlade Fidel Castra, predsednika Brazilije Quadrosa, predsednika indijske vlade Nehruja in drugih. ŽENEVA, 25. - Ameriški poslanik Arthur Dean, ki vodi ameriško delegacijo na konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov, se je vrnil v Ženevo iz Washingtona, kamor je bil odšel na posvetovanja s Kennedyjem. Dean je izja- ki je v tem, da pošljejo človeka na Luno. Za zgraditev vesoljske ladje, ki naj ponese človeka na Luno ter ga spet pripelje na Zemljo in ki naj bi jo zgradili še v tem aesetletju, zahteva Kennedy dodatne kredite 531 milijonov dolarjev. Dalje zahteva dodatnih 23 milijonov dolarjev za pospešitev razvoja jedrske rakete «Rover», 50 milijonov dolarjev za spopol-r.iiev satelita za telekomunikacije in drugih 75 milijonov dolarjev za metereološke satelite. Kar se tiče raziskovanja veselja je Kennedy priznal, da si je Sovjetska zveza zagotovila znatno prednost. Dodal je. da bo potrebno v prihodnjih petih letih potrošiti skupno sedem do devet milijard dolarjev, da se Sovjetska zveza dohiti. Domače gospodarstvo: Ken-nedy bo v kratkem predložil kongresu podroben program za prekvalifikacijo delovne sile Dodal je, da, čeprav je recesija prenehala, in se začenja ponovni dvig, je nujno potrebno »načeti veliko rano kronične brezposelnosti*. ,Pomoč tujini: Kennedy priporoča med drugim dodatne kredite 250 milijonov dolarjev za predsedniški sklad, ki naj se uporabi za določena področja v izrednih priložnostih; dalje zahteva dodatna nakazila 121 milijonov dolarjev za ameriško informacijsko službo in nadaljnjih 285 milijonov dolarjev za vojaško pomoč. Izjavil je tudi, da je nujno reorganizirati celotno ameriško informacijsko službo, zato da se prispeva k samoobrambi dežele »v razdobju skritih nevarnosti*. Obramba: Sedanja struktura vojske bo v ceioti reorganizirana in modernizirana, da se izboljša njena taktična gibljivost, da se poveča nejedrska moč, da se Evropa oskrbi ?. modernimi mehaniziranimi divizijami ter da se na Pacifiku in v Evropi ustanovijo nove brigade, ki jih bodo prevažali z letali, zato da bo mogoče »biti kos vsaki neposredni ali posredni grožnji*. 7a to bo potrebno nadaljnjih Sic milijonov dolarjev za novo vojaško opremo. Kennedy zahteva tudi dodatnih 60 milijonov dolarjev, da se efektivno število marinesov zviša za 190.000 mož. Kar se tiče obrambe Zahoda, je Kennedy izjavil, da je treba konvencionalne sile NA TO ‘ zvišati a hkrati ohraniti tudi jedrsko silo. Pri tem pa je Kennedy ponovil, da upa, da bo mogoče priti 'do svetovne razorožitve. ♦ Odločeni smo, je dejal, povečati naše napore, da se naj- dal je, da bo predložil kongresu načrt za okrepitev in razširitev sedanje uprave, ki se bavi z razorožitvenimi vprašanji. Civilna obramba: Kennedy je zahteval, naj se v finančnem letu 1962 zvezni izdatki za civilno obrambo potrojijo in naj se znatno pospeši progi am za graditev protiletalskih zaklonišč. Dodal je, da gre sedaj za »dolgo in trdo preizkušnjo o prihodnosti svobode* in da bi ta preizkušnja utegnila trajati še druga desetletja. Zatem je predsednik dejal, da ravnanje Sovjetske zveze na pogajanjih za prekinitev jedrskih poizkusov »ni bilo spedbudno*, in je nadaljeval: «Zato je važno, da Sovjetska zveza ve, da, čeprav je naše potrpljenje pri konferenčni mizi neizčrpljivo, verjamemo samo do neke meje, in čeprav je n.aše upanje v mir nezrušljivo, je naša odločenost ščititi varnost naše dežele neomajna. Iz teh razlogov se mi je zdelo že zdavnaj, da bi bilo pametno sestati se s sovjetskim ministrskim predsednikom za izmenjavo osebnih mnenj. Izkazalo se je, da je sestanek na Dunaju prihodnji mesec primeren za naju dva, in avstrijska vlada nam je vljudno iz- rekla dobrodošlico. V programu ni nobenega delovnega sporeda in ne bo nobenih pogajanj. Jasno bomo poudarili, da je stalna pozornost Amerike obrnjena k svobodi in miru in da želimo živeti v harmoniji s sovjetskim ljudstvom; da ne iščemo zavoje-vanj, satelitov, bogastev, temveč iščemo samo dan, ko ena država ne bo dvignila svojega meča proti drugi državi, ko narodi ne bodo več poznali vojne*. Kakor piše «Wall Street Jcurnal*, proučujejo ameriški voditelji načrt za sabotažo in prevrat v Vzhodni Evropi in v Severnem Vietnamu, »da se pobija komunistična penetracija*. List pravi, da .je bil ta načrt odkrito predlagan v spomenici, ki je krožila med najvišjimi vojaškimi krogi in ki jo je pripravil general Arthur Tru-deau. List pravi dalje, da imi spomenica mnogo možnosti uspeha in da bi bilo malo tveganja, da povzroči izbruh splošne vojne ter da je edina možnost imeti prednost v hladni vojni. List zaključuje, da bi čete nekaterih zavezniških držav in begunci iz komunističnih držav, namesto ameriških vojakov, »lahko izpolnjevali glavne zaledne naloge*. lilltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllimilllllllliillllliilllilllliMIllllIlllllittliilllllnllll Delo konference o Laosu Nesoglasja o odgovoru nadzorstveni komisiji Oba predsednika sta poslala poročilo svojima vladama, ker se nista mogla sporazumeti glede navodil nadzorstveni komisiji - Uporniške čete pripravljajo novo ofenzivo ŽENEVA, 25. — Predstavnik angleške delegacije na laoški konferenci je sporočil, da se oba predsednika konference nista mogla sporazumeti o odgovoru mednarodni nadzorstveni komisiji, ki v svojem zadnjem poročilu od 20. maja zahteva navodila. Zato sta oba predsednika poslala poročilo vsak svoji vladi. Predstavnik je dodal, da je ta nesporazum eden glavnih vzrokov, ki ovirajo nadaljevanje konference. Do sedaj ni bilo še nič sklenjeno, kdaj bo lahko spet plenarna seja konference ali pa nov sestanek obeh predsednikov. Ta dva bosta poročala tudi delegacijam na konferenci. Dalje je predstavnik izjavil, da je britanska delegacija mnenja, da bi moral predsednik nadzorstvene komisije, ki je zaprosil nova navodila, dobiti jasen in podroben odgovor. To je važno za delova- vil, da se vrača na konferenco z navodili Kennedyja, naj I dejo sprejemljive politične in se trudi, da pride do spora- j tehnične alternative za seda-zuma. i r.jo oboroževalno tekmo*. Do- Nova pričanja o vojnega zločinca Eichmanna Vlak z deportiranimi Židi je deset dni stal hermetično zapečaten, in ko so vagone odprli, so našli same mrliče ARKANSAS L TENNESSEE y~'NOf*TH_£A#OU/v <<* V*©*9'.. © o 'Columbia At/anra -p V V ^ ! LitHe Rock NTG0MER” evvOrleans ’£ W Y S K \ Miami JERUZALEM, 25. — Na procesu proti vojnemu zločincu Eichmannu so danes govorili o zločinih proti madžarskim Zidom. Nadaljevalo se je zaslišanje priče dr. Pinhasa Freudigerja. Ta je bil član komisije za reševanje Zidov in se je večkrat sestal z Eich-mannovima delegatoma Wisli-cenyjem in Krumeyem. Izjavil je, da je bil Wisliceny požrešen na denar. Povedal je, da so se deportacije Zidov začele 28. aprila 1944. V dveh mesecih so deportirali 80 odstotkov Zidov iz Budimpešte. Po nalogu Nemcev je morala židovska skupnost ustanoviti centralni odbor osmih članov. Temu je sledil »začasni izvršilni odbor«, ki so ga še stro-že nadzorovali Nemci. Državni pravdnik je vprašal pričo, ali se je srečal z Eichmannom v Budimpešti in ali bi ga lahko spoznal. Odgovoril je, da je bil ?elo surov človek in da je vedno držal roko na samokresu. Pogledal je obtoženca in izjavil, da ga je spoznal. Freudiger je dalje povedal, da so 16. maja, ko so bili Židje zaprti v nekaterih koncentracijskih taboriščih, plačali 200 tisoč dolarjev esesov-cu Krumeyu v upanju, da bodo dosegli izpustitev Zidov. Freudiger je hotel obiskati Krumeya in se je srečal z Eichmannom, ki ga je peljal v svoj urad. Pred zemljevidom Madžarske je Eichmann izjavil: »Dal sem ukaz, naj se 310 tisoč Zidov obmejnih področij naseli v getih. Ruska fronta je sedaj preblizu.« Med zasliševanjem Freudigerja se je med publiko dvignil neki Madžar in obtožil Freudigerja, da je sodeloval z Nemci, da reši svojo družino. Izgnali so ga iz dvorane. Zatem je Freudiger pove- dal, da je admiral Horty pod pritiskom Roosevelta in številnih tujih osebnosti junija 1944 sklenil ustaviti deportacije. Tako so ustavili konvoj Zidov, ki je odpotoval iz taborišča Kistarzsa. Dva dni pozneje so Eichmannovi uradniki poklicali k sebi vse židovske voditelje in jih zadržali ves dan. Pozneje so zvedeli, da so med njihovo odsotnostjo odpeljali vse Zide iz taborišča. Zatem je Freudiger govoril o «zadevi kamionov«. 21. julija 1944 se je Wisliceny vrnil iz Bratislave, kjer je slišal, da je BBC sporočila, da britanska vlada zavrača načrt za izmenjavo milijona Zidov proti deset tisoč kamionom. Wisliceny je vprašal Freudigerja, ali je res, da imajo madžarski Židje že 250 kamionov, in on je odgovoril, da je res, čeprav niso imeli niti enega. Tedaj ga je Wisli-ceny poslal k Eichmannu in je dejal, da ga bo rad sprejel, Izjavil je, da je skušal pridobiti na času z obljubljanjem kamionov v upanju, da jih bodo medtem lahko kupili v Švici. Pozneje pa mu je s pomočjo Wislicenyja, kateremu je plačal znesek denarja, uspelo pridružiti se skupini Romunov, ki so jih repatriira-li v njihovo državo. Zadnji je na jutranji razpravi pričal brazilski državljan madžarskega porekla A-lexander Brodie, ki je vodil organizacijo za pomoč Zidom v Budimpešti, ko so marca 1944 prišli v mesto nacisti. S posebnim dovoljenjem madžarske policije je lahko o-sebno odšel v taborišče Kistarzsa blizu prestolnice. Imel je več razgovorov z madžarskim komandantom Waszde-nyjem, ki je vodil taborišče. 14. julija istega leta je kon- voj 1500 Zidov zapustil taborišče, toda na njegovo posredovanje m na posredovanje židovskega sveta v Budimpešti je madžarski guverner v Budimpešti dal konvoj ustaviti in poslati Zide nazaj v taborišče Cez pet dni je Bro-die videl, da je v taborišče prišlo veliko število kamionov in esesovski poveljnik je izjavil, da morajo vsi interniranci takoj odpotovati, ter da se morajo Eichmannovi u-kazi spoštovati. Neki drugi esesovec je odredil aretacijo Brodieja, toda komandant taborišča ga je skril. Pričanje Brodieja se je nadaljevalo tudi popoldne. Povedal je, da so ga pozneje deportirali skupno z drugimi 280 Zidi. Uspelo mu je zbežati in se skriti v neki kamion. Pozneje je dobil od portugalskega odpravnika poslov priporočilo, s katerim si je preskrbel portugalski potni list in se je zatekel v poslopje, ki je bilo pod portugalsko zaščito. 28 članov njegove družine so nacisti pobili. Pričala je zatem gospa Eli-sheva Szenes, bivša slovaška časnikarka, ki je uspela zbežati pred deportacijo in priti na Madžarsko. V Budimpešti so jo Nemci aretirali in na poveljstvu gestapa so jo mučili. Pozneje je bila deportirana v Auschtvitz. Tu je komandant Mengele delil deportirance na dve skupini: na levo tiste, ki so imeli ostati živi, na desno tiste, ki so imeli biti usmrčeni. Poslali so jo nato na delo v neko orožarno in zatem v Salzwe-bel, kjer so jo osvobodili A-meričani. Povedala je, da je v tem taborišču vlak poln Zidov, ki je prispel deset dni pred prihodom Američanov, ostal ves čas hermetično zaprt. Ko so ga Američani odprli, so našli samo mrliče. nje komisije. Nakazal je možnost, da zadevo predložijo plenumu konference. Poročilo nadzorstvene komisije, ki je bilo objavljeno včeraj, zahteva med drugim takojšnji umik tujih čet in vojaških strokovnjakov iz Laosa. Komisija ne izreka nobene sodbe glede tolmačenja o dejanski ustavitvi sovražnosti in samo poroča o raznih pritožbah. Suvana Fuma in Sufanu-vong sta poslala skupno brzojavko Sihanuku in ga vabita, naj posreduje pri laoškem kralju, da bi ga prepričal o potrebi, da se takoj sestavi koalicijska vlada. Sihanuk je odgovoril, da je dobil v torek od kralja pismo, s katerim ta odklanja sodelovanje glede tega. Sihanuk dodaja, da bo odslej »pomagal laoškim prijateljem pri zunanjih stikih, ne da bi se zanimal za notranje zadeve Laosa«., Pripomnil je, da je pisal Hruščeyu in Kennedyju, ki se bosta sestala na Dunaju, naj bi po povratku miru pustila Laos izven njunega vpliva ter naj bi se odrekla oboroževanju Laosa, zato da bi ta dežela postala stična točka med Vzhodom in Zahodom. General Kong Lee je danes izjavil, da skušajo vientian-ske čete razbiti sporazum o ustavitvi sovražnosti. Pripom. nil je, da so začeli koncentrirati čete in pripravljati o-fenzivo proti osvobojenim področjem, Razen tega izvršujejo krajevne napade ter po-šiljajo na osvobojena področja vohune in saboterje. Popovič odpotoval na Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič je odpotoval danes v spremstvu načtlnika oddelka zunanjega ministrstva Bariši-ča na šestdnevni uradni obisk v Holandijo. Med potjo se je Popovič zadržal na Duna. ju, kjer je opravil vljudnostni obisk pri predsedniku avstrijske vlade Gorbachu. Na kosilu, ki ga je priredil njemu na čast jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Ivo Sa. rajčič, je bil navzoč tudi podpredsednik avstrijske vlade dr. Pitermann. Odklonjen vizum ZDA gen. Čang Do Jungu SEUL, 25. — Predstavnik ameriškega poslaništva v Seulu je izjavil, da je državni departma odklonil vizum predsedniku vojaškega odbora generalu Cang Do Jungu, ki se je hotel se tati s Kennedy-jem. Državni departma izjavlja v svojem govoru, da je sedaj obisk nemogoč zaradi številnih obveznosti predsednika, ki se pripravlja na odhod v Evropo. Zvedelo se je, da je vojaški odbor izpustil na svobodo preteklo noč šest članov prejšnje vlade, ki so jih bili aretirali ob državnem udaru. «»-------- PARIZ, 25. — Guy Mollet je bil soglasno ponovno izvoljen za glavnega tajnika francoske socialistične stranke. Vreme včeraj: najvišja temperatura 23, najnižja 14.5, ob 19, url 20.2, zračni tlak 1013.5 pada, veter 2 km severozahodnik, vlage 65 odst., nebo 1/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 26. maja Dragica Sonce vzide ob 4.24 in zatone ob 19.41. Dolžina dneva 15.17. Lu vzide ob 15.25 in zatone ob Jutri, SOBOTA, 27. maja Janez Seja tržaškega občinskega sveta Prvi pogoj je predvsem za prevzgojo mladine preklic fašističnih zakonov To je poudaril v razpravi o resoluciji dr. Pincherleja tov. Jože Dekleva - Predvsem se mora mladina prevzgojiti v šolah ■ Osupljiva izjava demokristjanke o «slavi» v fašističnih časih Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta so bila od kraja, kot običajno, na vrsti vprašanja svetovalcev, zatem je sledila razprava o Pincher-lovi resoluciji o nujnosti pouka in predavanj o fašizmu, naposled je odbornik Geppi zaključil razlago cestnega o-mrežja po novem regulacijskem načrtu. O vprašanjih svetovalcev in o orisu regulacijskega načrta bomo zaradi pomanjkanja prostora pisali v jutrišnji številki. V diskusiji o Pincherlovi resoluciji so spregovorili tov. Dekleva, odv. Simčič, prof. Dulci, odv. Morpurgo in gospa Della Rocca (KD). Tov. Dekleva je v svojem govoru dejal; Svetovalec dr. Pincherle je predložil resolucijo, ki teži za tem, da bi s posebnimi javnimi predavanji politično prevzgojili mlado pokolenje, tako da bi mu predočili nedavno zgodovino z vsem zlom dvajsetletne fašistične diktature. Strinjam se z dr. Ein-cherlom in upam, da se bo njegov predlog v bistvu uresničil, tako da se dosežejo zaželeni rezultati. Pri tem pa si dovoljujem pripomniti, da bi tečaj v javnih dvoranah privlačeval skoraj izključno mladince, ki so več ali manj že antifašističnih čustev, Od predavanj pa bi izostala množica politično brezbrižnih mladincev, medtem ko bi novo fašistično u-smerjeno mladino zaktivizira-li, .da bi bojkotirala in zavirala ta predavanja z metodami, ki jih že poznamo, saj smo se z njimi seznanili že pretekle tedne. Dovolj je, da se spomnimo predavanja, ki ga je pred kratkim imel prof. Apih. Takrat so motilci nesramno kričali in vzklikali običajna gesla: Dol s ščavi! in Smrt ščavom! Da bi bila moralna in politična obnova mladine uspešna, bi se morale vršiti lekcije i v javnih prostorih i v učilnicah, združene s poukom zgodovine kot obveznega učnega predmeta. Tako bi mladina zvedela za resnico o fašističnem dvaisetletju in o obupnih posledicah zablod fa- šističnega mita. .Tdui® Ye*'X? naloga za učni ibvk.: vico do življenja. Malo ali nič se ne stori v zaščito izvajanja pravic slovenskih državljanov. Slovencem se prepoveduje govoriti v materinščini na nekem mestnem trgu, medtem ko smejo na istem trgu fašistični hierarhi blatiti republiko in njene ustanove ter vzore in načela, iz katerih se je porodila in na katerih sloni. Toda obstaja tudi zakonodaja, to je zakoni, ki jih je treba obnoviti. So to veljavni fašistični zakoni, ki so bili izdani zato, da bi zatrli svobodo za ljudske sloje, za delovne ljudi, za italijanske in slovenske prebivalce demokratičnih čustev in idealov. So to zakoni, ki so bili sprejeti in izdani, da bi likvidirali slovensko manjšino v Italiji. Ti zakoni so odvzeli Slovencem njihove kulturne ustanove, vse šole s slovenskim učnim jezikom, tisk; skratka V NEDELJO OB 11. URI BO NA POBUDO PROSE-ŠKEGA ENOTNEGA ODBORA ZVEZE PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA IN ANPI POČASTITEV SPOMINA 10 TALCEV, KI SO JIH NAOIFAŠISTI PRED 17 LETI OBESILI PRI PROSEŠKI POSTAJI. -jn bi bil moral biti dandanes že primeren za to koristno vzgojno nalogo. Zal pa se često dogaja, da šolske oblasti in mnogi profesorji dopuščajo, da učenci zapuščajo pouk ter se udeležujejo šovinističnih in novofašističnih demonstracij in podle hrupne gonje proti demokratičnim ljudem, proti težnjam delavskega razreda, njegovim vzorom svobode in demokracije; udeležujejo se manifestacij, v katerih se poveličujejo fašizem in njegova sramotna dejanja; hrupne gonje proti Slovencem, ki zahtevajo samo svojo pravico do narodnostne enakopravnosti, ki je priznana manjšinam v vseh civiliziranih državah in ki jo pri nas potrjujejo republiška ustava in sami mednarodni sporazumi: med temi pravicami je tudi pravica do pooolne uporabe materinščine. Vprašanje prevzgoje mladincev, o katerem govori Pin-cher'ova resolucija, je v Trstu bolj resno kot drugod. Tu se manifestacije številnih mladincev proti pravicam Slovencev in v škodo slovenskih kulturnih in gospodarskih u-stanov često izrodijo celo v materialno nasilje proti osebam, česar policijske oblasti niti ne preprečijo niti ne zatrejo. Tu v Trstu lahko manevrirajo s temi slabo vzgojenimi in nepoučenimi mladinci znane reakcionarne in šovinistične skupine ter stari hujskači, ki so prežeti s sovraštvom proti demokraciji in so proti vsaki pravici Slovencev. Napadi na slovensko banko, na knjigarno, na Kulturni dom in na Primorski dnevnik to jasno potrjujejo. Oblasti zahtevajo, da se spoštuje postava, le ko gre za popolnoma upravičenp manifestacije delavcev, ki branijo svojo pra- r -'N PRIMORSKI DNEVNIK vse kuttrun« dobrim* nekega ljudstvaCSSmafift'. so/ ukinili uporabo slovenščine ter skušali spremeniti narodnostne značilnosti v Julijski krajini. Med temi zakoni je bil tudi zloglasni zakon o »spremembi imen v italijan-sko obliko«, ki so ga aplici rali celo na nagrobnikih. Od teh zastarelih in nedopustnih zakonov jih je še več pri življenju; med temi so tudi zakoni, ki se tičejo prepovedi uporabe slovenščine v javnih uradih in na sodiščih. Se vedno veljajo kraljevski zakonski dekret od 15.10.1925, kakor tudi člen 137 civilnega postopnika in člen 122 kazenskega postopnika: ti členi pod kaznijo prepovedujejo uporabo slovenščine. Tu se je treba lotiti tega vprašanja. Kaj je bilo storjenega do sedaj: nič ali sko. raj nič. Zares, škode, ki jo je utrpelo slovensko prebival, stvo zaradi fašističnih zakonov, še niso popravili ali so jo le neznatno popravili. Da bi se torej med meščani in mladino čimbolj razširila in okrepila demokratična zavest, da bi ustvarili javno življenje skladno z ideali in težnjami velike večine prebivalstva, da bi uresničili načela republiške ustave in ustvarili pogoje za koristno sodelovanje med obema narodnostnima skupinama v deželi, je treba uresničiti predloge Pin-cherlove resolucije ter jih spo-polniti z akcijo v šolah s prispevkom primernih šolnikov Neogibno potrebni pogoj za uspeh takšne akcije pa je razveljavljenje fašističnih zakonov, ki še veljajo v naši zakonodaji. Treba je aplicirati norme in načela republiške ustave lojalno in vztrajno ter aplicirati določbe memoranduma strogo objektivno in pravično; treba je z vso strogostjo prepovedati sejanje narodnostne in rasne mržnje, preprečiti hujskanje proti interesom in demokratičnim težnjam delovnega ljudstva. V dopolnilo svojih ugotovitev se pridružujem temu, kar sta glede tega rekla svetovalca dr. Pincherle in odvetnik Po-gassi, in bom zato glasoval za resolucijo dr. Pincherla z željo, da bi utrla pot razširitvi in okrepitvi demokracije na našem področju, kar je neogibni pogoj za bolj napredno življenje delovnega ljudstva v Trstu in na vsem področju. Dr. Simčič je v svojem kratkem govoru med drugim dejal, da se strinja s tečaji, kot jih predlaga dr. Pincherle, ter da bi morali v njih predavati tudi o zlu, ki ga je fašizem povzročil Slovencem in Hrvatom. Dejal je, da sta v začetku kralj in vlada obljubila Slovencem še več pravic, kot so jih uživali pod Avstrijo, toda obljube so snedli in fašizem je vse pregazil. Simčič je omenil tudi veliko število Slovencev, ki so romali po ječah in konfinaci-jah ter citiral na koncu besede, ki jih je izrekel Cavour o nujnosti prijateljstva med Italijo in južnimi Slovani. Svetovalec Morpurgo (PLI) je dejal, da se načelno strinja zamislijo predavanj; prof. Dulci se je toplo zavzel za predavanja, svetovalka Della Rocca pa je mlačno pristala na zamisel ter izrekla pri tem razne pomisleke, ki so odvzeli njenemu pristanku skoraj vso vsebino. Značilno je, da je dejala, da je treba mladino res spomniti na vse zlo, toda da pri tem ni smeti pozabiti niti «slave». Za vsakega resničnega demokrata je res nerazumljivo, kako je mogoče govoriti o kaki «slavi» v onih mrkih dneh. Na kaj se ta «slava» nanaša? Na domotožje po «Faccetti neri» ali kaj? Po Guernici, ali celo po oviranju prodaje «Osservato-pmanp«? Kdp, ve, kaj vse ' V p‘otTz#t’čSTV detnokrist-iahskih Savlov oziroma Pavlov ali bolje Pavel? Morda ne b-i bil tej nalogi kos niti Freud. —,—«»----- Bo rešeno vprašanje ravnateljstva Arrigoni? Uslužbenci podjetja Arrigo-ni so še vedno zaprti v prostorih ravnateljstva in še ni- so izvedeli o rezultatih razgovorov, do katerih naj bi prišlo včeraj v Rimu med podtajnikom ministrstva za delo poslancem Calvijem in generalnim ravnateljem podjetja Arrigoni prof. Renatom Gallijem. Sindikalne organizacije včeraj niso prejele iz Rima nobenega sporočila in pričakujejo, da bodo danes izvedeli kaj točnejšega. Obvestilo izletnikom v Dalmacijo Izletnike »Primorskega dnevnika)) v Dalmacijo obveščamo: Jutri, v soboto popoldne od 15. do 19. ure lahko dvignete bone, vozovnice in navodila za naš izlet v Dalmacijo, in sicer v Ul. Montecchi 6/II, v Gorici pa v Ul. S. Pellico 1/1. Ce v soboto nimate časa, lahko isto dvignete v ponedeljek oziroma v torek med 9. in 13. uro. Izletnike, ki so se vpisali z osebnimi izkaznicami oziroma za skupni potni list, prosimo, da prinesejo s sabo tudi 800 lir. Izletnik lahko dvigne bone, vozovnice in navodila tudi za svoje sovaščane ali kolege, če je za to pooblaščen. G R U P P I G I O V A N I L I ADRI ATICI Aasoelazione Nazlonala VenezlB Qlulla • Dalmazla 24 MADDID10G1 Nessuno di noi dimenlichi che 1’llalia deve Vittorio Venelo alTentusiasmo ed al sacrificio di giovani della nostra eta. leri come oggi, le terre irredente d'lstria, di Fiume e della Dalmazia allendono che par« la dai giovani quell'ondala di disperala enlu* siaslica volonla che ž necessaria per ricreare 1'Unila spiriluale e lerriloriale della Palria LA GIUNTA REGIONALE Dl TRIESTE, UDINE E GORIZIA II PRESIDENTE Tipogr«|1« G. Cotna • 1961 Otvorjena razstava cerkvene umetnosti Ob številni prisotnosti predstavnikov oblasti — seveda tudi cerkvenih — ter kulturnega in umetniškega življenja je bila včeraj z govorom predsednika organizacijskega odbora Campitellija ter župana dr. Franzila otvorjena v pomorski postaji mednarodna razstava cerkvene umetnosti. Od danes dalje je torej tudi za občinstvo odprta ta razstava, ki ima ne glede na svojo oznako, da gre za cerkveno umetnost, značaj razstav povsem moderne umetnosti. Pogosto se namreč na razstavi siečamo z umetniki, ki nas popolnoma spominjajo na dela n. pr. z beneške bienale. Ogleda razstave ne bo mogel opustiti nihče, ki se zanima za umetnost. ( Šolske vesti ) Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba vložiti prošnje za vstopne in sprejemne izpite za klasični licej do vključno 31. maja t.l. Pojasnila daje tajništvo Državnega liceja v Ulici Lazzaret-to Vecchio 9-II. nadstr. vsako dopoldne od 10. do 12. ure. IZLETI Iredentistični hujskači ne prenehajo s svojim rovarjenjem, V onemoglem besu zahtevajo, da bi mladinci sprožili nov val šovinizma, ki naj bi jih ponesel po poti fašistične pustolovščine. Ponoven napad na Jugoslavijo, da bi zavladali spet nad Istro in Dalmacijo, to jim je mar! Trst pa lahko gospodarsko propada, medtem ko pristanišča na vjzhodnem Jadranu nenehno napredujejo. Namesto plodonosnega sodelovanja, si ti ljudje želijo prelivanja krvi. Ali res ne bodo oblasti nikoli posegle vmes, da se enkrat za vselej zatre v kali vsak poskus razpihovanja narodnostne mržnje? IZLET SPDT V LOGARSKO DOLINO SPDT priredi v dneh 1. m 2. junija izlet v Logarsko dolino v Zgornji Savinjski dolini pod Kamniškimi planinami. Prosiinr.o vpisnike, da poravnajo voznino in dvignejo številke voznega listka. Prosimo že vpisane, da dvignejo sedežne številke. iimiiiiuimiiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimniHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiitimMiiniiiiiiiiiiimmiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiirtiiiim /z sindikalnega življenja Nadaljevanje enotne stavKe delavcev podjetij Italcementi V tržaškem podjetju stavka 138 od 141 zaposlenih delavcev - Stavka uslužbencev telefonske družbe SITE Nadaljuje se enotna stavka delavcev podjetij Italcementi in tako stavkajo tudi delavci našega tržaškega podjetja. V tem podjetju je zaposlenih 141 delavcev, od katerih jih stavka 138 in je torej v podjetju le troje stavkokazov, od katerih se je eden ponesrečil, tako da delata samo dva, poleg njih pa nekaj uradnikov. Stavka ima vsedržavni značaj, saj je proglašena v 30 industrijskih obratih iste družbe, kjer so povsod delavci prenehali z delom in progla- sili stavko za nedoločen čas. Ze 19. maja so proglasili stavko za 72 ur, kasneje pa so na ločenih zborovanjih delavci vseh treh sindikalnih organizacij sklenili, .da se s stavko nadaljuje, vse dokler ne bodo uresničene njih zahteve. Kot smo že poročali, zahtevajo delavci te družbe, da se jim prizna znižani delovni urnik in proizvodna nagrada v višini 50.000 lir, kot so to že priznale številne manj- ......................................... Iz sodnih dvoran Nehvaležen mlad Napadel je uslužbenca kina Capitol - Ko se je kopala, jo je mož nenadoma poklical Pred kazenskim sodiščem, | navedeni mladeniči pretepli ki mu predseduje dr. Edel, se I Sarcinellija iz objestnosti,_ po je moralo zagovarjati včeraj zgledu podobnih ^pustolovščin pet mladeničev, ki so bili obtoženi, da so prizadejali 27. decembra 1958 zvečer telesne poškodbe 44-letnemu Danilu Sarcinelliju, uslužbencu v kino dvorani Capitol. Sarcinelli je tedaj ozdravel v 10 dneh. Gre za naslednje osebe: Gior-gio Zocco, star 23 let iz Ul. delFEremo 251, Luciano Ma-dotto, star 19 let iz Ul. del Mcnte 17. Giorgio Zelik, star 20 'let iz Vicolo delFOspedale Militare 11, Giuseppe Tence, star 22 let iz Ul. Baiamonti 67, Silvano De Gaetani, star 21 let, sedaj v Avstraliji. Obtožnica je trdila, da so lllllllllll lil lili IHIIIIII lllllil IIIIII MIH lil HIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIHHIIIIIIII Hill til IIIIIIIIII llllllll Smrtna nesreča motociklista UREDNIŠTVO TRST UL MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 UPRAVA l'RST — UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Tel. št 37-338 NAKOCNINA Vnapre): Mesečna 650 Ur četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Iti — FLRJ: v tednu 20 din, me- sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 dm - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ ADIT. DZS, Llub-Ijana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca; trgovski 80, finančno-upravm 120 osmrtnice 90 lir. — Malt oglasi 30 Ur beseda. — Vsi oglasi f- naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV HKNKO Izdaja in tiska ZTT Trst Treščil ie v skalo in obležal mrtev Nihče ni bil priča žalostnemu dogodku Včeraj popoldne se je smrtno ponesrečil z motornim kolesom 47-letni Giorgio Smrekar iz Ul. Palestrina 3. Peljal se je iz Bazovice proti Trstu, pa je kakih 700 metrov pred kamnolomom Faccanon: iz neznanih vzrokov zavozil na rob ceste, treščil ob steno, r.ato pa zletel in obležal mrtev sredi ceste. Bil je pri pnči mrtev, ker si je prebil čelo in lobanjo. Neki avtomobilist, ki je kmalu nato pri-vczil mimo, je zapazil truplo na cesti in poklical rešilni avto ter obvestil policijo. Na kraj nesreče so nato prišli agenti policije. Nihče ni bil priča nesreči in se ne ve, zakaj je Smrekar zavozil s ceste in treščil v skalo. Domnevajo, da ga je verjetno premagala nenadni slabost; morda pa se je Smrekar hotel izogniti kakš- nemu vozilu in je preveč zavozil na rob ceste. J Skočil je iz tretjega nadstropja I:- tretjega skočil včeraj nadstropja je okoli 10, urt zvečer 33-letni ročni delavec Silvano Carmeli iz stanovanja v Ul. Becheria 9. Na srečo pa se je med padcem zapletel v vtvice za razobešanje perila tako, da je bil padec omiljen in si je samo zlomil levo nogo ter dobil živčni šok. V bolnišnici se bo moral zdraviti 40 dni na ortopedskem oddelku. Do tega poskusa samomora je prišlo v kaj zapletenih o-keliščinah. Nekaj prej je namreč 31-letna vdova, pri kateri je Carmeli stanoval, prišla na policijo in prosila agente naj posredujejo, ker jo njen podnajemnik Carmelo ne pusti v stanovanje. Agenti so res odšli v navedeno ulico in po daljših pogajanjih tudi vstopili v stanovanje. Carmela so pozvali, da naj odide z njimi na policijo. .Mož, ki je bi! v perilu, je na to brez prerekanj pristal, si oblekel hlače in povsem nenadoma skočil skozi ckno Blizu njega stoječi agent ?a je sicer skuša' zadržati, vendar je bil za sekundo prepozen. V bolnišnici Carmelo ni hotel po- . . vedati. zakaj je poskusil sa-; šli, ker je menda zbežal nitmor Avtfriin 8. februarja le «teddy boysov». Na razpravi so bili prisotni Zocco, Madot-to in Tence. Zocco je izjavil, da nihče ni hotel stopiti v kino ter da ga je Sarcinelli prvi napadel. Madotto je dejal, da se je vmešal v prepir, ker je hotel braniti svojega prijatelja. Tudi Tence je zanikal vsakršno krivdo. Kar se tiče ostalih obtožencev, so preči-tali zapisnike njunih izjav na policiji. Sodniki so spoznali Zocca za krivega ter ga obsodili na 8 mesecev zapora in 10.000 lir globe. Poleg tega bo moral prestati tudi zaporno kazen, in sicer 4 mesece pripora ter 27.000 lir denarne kazni zaradi nekega cestnega prekrška, na katero ga je obsodil pre-tor 27. -februarja 1959. leta. Vse ostale obtožence pa so sodniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Predsednik Edel, tožilec Vi-salli, zapisnikar Urbani, o-bramba Padovani in Morgera. Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Calvelli, se je moral ponovno zagovarjati 22-letni Arnaldo Antoni iz Ul. Tor S. Lorenzo 2, ki je bil obtožen, da je 27. septembra lani ukradel v stanovanju neke Nives Gozzani por. Varagnolo 70.000 lir, 17 dolarjev, 35.000 dm, 290 za-hednonemških mark ter 2.500 francoskih frankov Na razpravi na kazenskem sodišču, ki je bila 17. marca letos, so sodniki spoznali Antonija za krivega ter ga obsodili na 1 leto zapora in 9.000 lir globe. Prizivni sodniki so potrdili prejšnjo razsodbo. Antoni je imel pravzaprav piijateljsko razmerje z Goz-znr.ijevo. Večkrat je zahajal na njeno stanovanje ter jo tudi prosil za razna posojila. Omen-enega dne, ko se je Antoni pojavil, Gozzanijeve ni bilo doma. Stanovanjska vrata mu je odprla 5-letiia Gozzanina hči. Mladeniča pa je videla neka soseda, ki ie potem tudi pričala o tem dogodku. Ko se je Gozzanijeva vrnila domov, je kmalu opazila, da so ji izginile omenjene vsote denarja. Ker je tudi hčerka povedala, da ie bil Antoni v stanovanju, je prijavila zadevo policiji. Mladega nepridiprava pa niso na- v Avstrijo. 8. februarja letos pa se je javil prostovoljno na letečem oddelku policije. Za zaprtimi vrati je pretor Brenči sodil včeraj 21-letm Adi Fani por. Santin iz Ul. Cattedrale 5, ki je bila obtožena da je na javnem prostoru zagrešila spolzka dejanja. Dogodek, ki je pripeljal mlado žensko pred pretorja, se je odigral 6. septembra luni ob 21.30 zvečer. Neka patrulja karabinjerjev, ki je šla po Ul. Fortino 3, je opazila skupino mladeničev in vejakov, ki so gledali skozi odprto okno v neko sobo v pritličju. Približali so se ter opazili, da je bila v sobi o-menjena Fani, ki je bila popolnoma gola. Fanijeva se je zagovarjala, da se je kopala, ko jo je nenadoma poklical mož. Tako se je zgodilo, da so jo videli mladeniči in karabinjerji. Pretor jo je obsodil zaradi nedostojnega vedenja na 10.000 lir denarne kazni. še cementarne. Na sedežu Nove delavske zbornice — CGIL so se sestali stavkajoči delavci podjetja SITE (družba za telefonske in električne napeljave, ki ima sedež v Bologni) in ki so stavkali skupaj s svojimi delovnimi tovariši podjetja TIMO, da bi družba uveljavila zakonska določila, ki prepovedujejo posredništva pri delu in urejujejo predajo dela v najem. Delavci SITE tržaškega sedeža bodo ponovno pričeli delati danes. Danes bodo podpisali sporazum o povišanju plač za delavce Tržaškega arzenala. PROSVETNO DRUŠTVO »IGO GRUDEN» V NABRE ZINI vabi na ogled razstave NOB, ki bo samo še danes od 20. do 23. ure v sedežu društva v Nabrežini. t»^K-3»-3W-4K*--9IW-4l96--S*--WR--3tS Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 28. t. m. ob 16. uri v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Križu BRANISLAV NUSIC «Dr.» V AVDITORIJU V TRSTU v sredo, 31. maja ob 21. uri premjera v četrtek, 1. junija ob 20. uri in v nedeljo, 4. junija ob 17. uri ponovitev Emmerich Kalman ■v «Cardaška kneginja» opereta v treh dejanjih Napisala: LEO STEIN - BELA JENBACH Prevedel: M. L. Scenograf: JOŽE CESAR Koreograf: NADA KRIŽMANCIC Korepetitor: ALEKSANDER VODOPIVEC Asistent režije: STANE_ STAREŠINIČ Zbor naštudiral in instrumen-tiral dirigent: OSKAR K J U D E R Režiser: A D RIJ A N RUSTJA TEATRO NUOVO ^ Od danes 26. t. m. do^ toror. 30. t. m., bo recital Paole i bom »Simfonija v crn«” besedili Bachellija, Bu »J Lanze, Nikolaja ln KINO Nazionale 16 00 «Akiko», Wakaoayashi, Pierre Paoio Ferrari. Fenice 16.00 »Kdor se pe izeuihlien«. Toto. PePP1"0 Grattacielo 16.00 «Krj,_[n ca», Mel Ferrer, izgubljen«, Toto, Filuppo. i(. Excelsior 16.00 «<^Pa kom«. Nagrajen v Fllodrammatico Danes zatirW' vrtni- Elsa Martl’ nelli. Prepovedano n,*a<*'l>tec!i-Arcobaleno 16.00 «HondO», nicolor, John Wayne. vi. Supercinema 16.00 «Teut0"o„ai)U tezi«. Po znanem Sienkievvicza »Križarji*- ^riJK Alabarda 16.00 »Marisoi, ^jrj. iz Madrida«, technicol®1-sol, Anselmo Duarte- ura Aurora 16.30 »Guadalca««* 0.00» ttalU**’ Cristallo 16.30 «2iveia technicolor. Garibaldi 16.30 «Totč.pe in ženščina«, Toto, revr Prodaja vstopnic od 29. t. m. dalje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom predstav v caffe V. Moscolin, Ulica Teatro Romano 2 (nasproti Avditorija). «54-SIS- -884 47" -*54 4«54 -S2S- -S64 «?=■ Filippo, Dorian Gray. Capitol 16.30 »Kirasir*, Rascel. . |*,ji. Impero 16.30 »Vesela P‘u(siadK<> Italia 16.00 »Roz-a b»let' A* življenje v Nemčiji)8-dams. Prepovedano m sier-Massimo 16.30 «DvobOj ^j^iiift ra Madre«, Robert ^ Linda DarneU. v ted1-Viale 15.30 «Krsta dr. prepo-nieolor, Kieran Moore-vedano mladini. , koVČ Moderno 15.00 «QeKl' ie, fie' kom«, Claudia Cardin®**’ nato Baldini. ,, Astoria 17.00 «Dinosauru Astra 16.30 «Crni lo|fs mdeže» Vittorio Veneto 16 gUrt ^aB' eastmancolor. To- sin«, caster. -.j«, Ideale 16.00 «Veliki 8ol]U' ny Curtis. 8- Marconi 16.00 Sii eta Srebrniča in Vaj*- ^rausma do Pinka i* *». Zefferina Pisonija >,atala Kolariča. l|jjCjVoie junaške borbene (j. )e. iz svojih marksi-b " Jeninističnih naukov svojega političnega pro-hvjjj arPa KPJ danes, v ^ Pogojih, svojo linijo *roice 2a sv0,j0 dejav-Vic f^cambi nacionalnih ' o|tvj Slovencev v Italiji, *'ajaB*u borbe za popolno se16 republiške ustave. Ve t?red bori za uresni-V^bačel, ki jih vsebuje Vjs ’ za enakopravnost dr-tb v jn narodnih manj-Vt0vasploh- kot tudi za mednarodnih ob-->1& ’ kot na primer mi-■Oven ?0g°dbe in — kar se V e * manjšine na Trža-Všzu*6111^11 Posebej tiče — i"?9 0 soglasju iz ok. 0^ in njegove pri- 2 t ?oSeb'P°sebnega statuta). lotlleen .Pomen tudi glede %l5e rešitve problema slo-% . flarodne manjšine v 5 borb Pokrai>ni zadobi tu-ičeiijj5 Za čimprejšnje ure-Het0 dežele s posebnim »lin, Purlanija . Julijska jVe ' j?af Predvideva ČL 116 »W ?la namreč more V biti odločilno - sred-.V „ Uresničenje splošnih V, ust- Pstave glede enakosti 'Vo ^.JPObjšin. Na to o- ,.c 2abfevo po demokrata je°pira načrt statuta, 'bitu predložila par- Viru borbe za demo-Slov'n nacionalne pranje vnske manjšine na-Vdsu- svojim članom , ens>K lrn množicam ter l živj mu prebivalstvu, V n9..Področju Furlani- 6oIUl.^ske krajine, sle- Zagoteo . CUie: PraVn Vlfi popolno enako-‘'iatij n°s^ v pravicah med Slovenci na JK?Vn’°*t S? Po in !'iOci°j r°čjih gospodarske-Pega, političnega in (,?agoto .žavljenja; V-ZikuVltl sl°venskemu skim enak°Pravnost z v krajih, kjer VJaviti ; in slovenci= fV{i,e torej vse tiste llPorak9lkc>ne> Predpisuje- ■it^Vga °. Vključno ita- Fllov-i. jezika v uradih, javnih prosto- . -ti Slovencem V° uporabe njiho- ip - 9 v državnih ura- Avuj/^torib, v javnih ’. Vti 'n na sodiščih; J^nih V ta namen, da se kfboua .Gradih namestijo «.4(U; ib urnrtnilri Vi Sejani "°:ah m Ja lVo .?t°viti stok'* in uradniki, *ki 0. dvn*S °Ven^^no» zas°" p Jezičnost v doku- fr in uradnih Pravno urediti .. s*ovenskim učnim h^sti 9 temelju enako-. Pčnit! ?ol° z it ali j an- V iti Jezikom in jim ji); iti pv:p°in razvoj ter V asta Vsako diskrimina-^*ki n°viti stolico za i, 0 slovensko i' Dr., tržaškem vseuči-k£aVnP urediti vora- •k°1(tort2w'Ire^n<)sti diPlom VH klb naslovov, do. s ahsVultaliianskil1 in lil IteniiniliejCtU* V^tod M1,1 s n? ip°rtan^9 v slovenskih V a»0v ; ° s*°venskih dr-n v ta namen do- >h; vseučiliščih; a t s politiko raz- zakonske pred-omogočili Slo- ‘I > H lj!voje 9 bi Spet; prido- !%,,ašiz0Priinike’ ki j‘m 'it ir,m nasiino «poita-da Poln se pretež- bi^na njihova izvir- 'i,aagotavljajoč dvo-b aJevnih imen in SSti * ki *k- vsa,ki dejavno-Vr vodii v kakršnikoli hi, l0hc a k ščuvanju šo- ooma slovenskim t :Sal! ali in sicer ; '811 r*1 organizacij; ';ia Sk V okyiru bor. t *a tt° fično obnovo 'bi Ptogr ’ da bi bili v PodatljVkliUČ6ai °b' bi in 0 zgodovini tj ’ da b ° tem, kar je ta ^ZaflJi s!0Vensko manj- ln to v smislu, da bi šola pripomogla k zbližanju med narodi in k mirnemu sožitju med Italijani in Slovenci; 6 delovati za to, da bi • italijanska država prispevala k razvoju slovenske demokratične kulture, in to s podpiranjem šol s slovenskim učnim jezikom in z zagotavljanjem pomoči kulturnim ustanovam manjšine; zahtevati, da bi programi radijske postaje v slovenskem jeziku (Trst A) ustrezali dejanskim potrebam in težnjam slovenske manjšine v celoti in omogočili njeno čimširše sodelovanje v dejavnosti ra-dijske postaje, ki ne sme biti v službi ozkih pristranskih interesov. Borba za narodne pravice slovenske manjšine mora težiti k odstranitvi vsake ovire, ki bi se zoperstavljala njenemu razvoju na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega 'življenja v perspektivi, da je ne bi omejili le na zaključen krog, pač pa da bi se svobodno uveljavljala kot nacionalna skupnost v okviru italijanske demokratične države. Zato je treba obsoditi in boriti se proti politiki Krščanske demokracije, ki skuša slovensko manjšino «zajeziti» s perspektivo, da bi jo v več ali manj bližnji bodočnosti kot nacionalno skupnost izbrisali. KPI poudarja nujnost e-notne akcije vseh demokratičnih sil v obrambo narodnostnih pravic Slovencev in konkretno deluje za to enotnost v najširših oblikah, in sicer tako, da združuje večino slovenskega ljudstva v borbi za uresničenje njegovih pravic in tej čimširši e-notni fronti slovenske manjšine zagotovi podporo delavskih in ljudskih množic v deželi in vsej državi. Vtem ko ponovno poudarja važnost te bistvene enotnosti med narodno manjšino in splošno borbo italijanskih ljudskih množic, med borbo za nacionalne prfeviče' Slo- ' vencev in borbo za ..demokracijo jA socializem v Ttaliji, poudarja KPI hkrati nujnost odnosov in stikov narodne manjšine z njenim matičnim narodom, odnose in stike, ki jih je treba poglobiti tudi v okviru utrditve ; miroljubnih odnosov na vseh področjih med Italijo in Jugoslavijo, in sicer v -ntere-su narodov samih in mednarodnega sodelovanja. V borbi za nacionalne pravice slovenske manjšine predstavlja največjo nevarnost vsak nacionalizem, toda glavni sovražnik je italijanski šovinizem, ki danes močno ograža demokratični razvoj v državi in v Julijski krajini, kot so to dokazala nedavna protislovenska izzivanja v Trstu, ki so jih navdihnili in vodili desničarski elementi in fašistične skupine. Boriti se proti šovinistični nevarnosti, pomeni danes predvsem obsoditi in boriti se proti politiki KD, kajti KD in politika njenih vlad nosita glavno odgovornost za to, da se nacionalne pravice manjšine ne spoštujejo, da ni ustanovljena dežela s posebnim statutom in da se v Trstu ne izvaja priloga sporazuma o soglasju. Protidemokratična politika KD in njenih zaveznikov je tista, ki podpira in podpihuje šovinizem in gonjo za ščuva-nje mržnje proti slovenskemu ljudstvu. KPI, zvesta načelom proletarskega internacionalizma, odločno podpira najtesnejšo bratsko enotnost na temelju najpopolnejše enakosti med Italijani in Slovenci in je zato prepričana, da bodo razne plasti slovenskega prebivalstva mogle in morale sodelovati kot prvoborci v vseh borbah za rešitev splošnih in oosebnih problemov italijanskega ljudstva. Komunisti posvečajo v ta namen vso pozornost utrditvi partije in Zveze mladih komunistov med slovenskim ljudstvom in se trudijo, da bi demokratičnih in ljudskih organizacijah, v katerih sodelujejo komunisti, bili Italijani in Slovenci trdno združeni v borbi za skupne zahteve torej tudi v borbi za enakopravnost med Italijani in Slovenci. KPI kot stranka avantgarde delavskega razreda smatra svojo častno nalogo to, da je. šola pravega proletarskega internacionalizma in to tako po svojem programu kot po svoji sestavi in organizaciji. Spričo svojih bogatih izročil štiridesetletne borbe, ki je iz nje ustvarila najbolj napredno in najbolj borbeno stranko, spričo svojih tradjo^j jn svoje politike, KPI, 4,3n®s kot včeraj, najbolj -trdno in gotovo jamstvo za zagotovitev pravic slovenske manjšine, za mir in sodelovanje med narodi, za stvar demokracije in socializma v Italiji. Vodstvo KPI RIM, 24. maja 1961. COHftmiCi POK* L* LAOS Vhod v konferenčno dvorano v Palači narodov v Ženevi, kjer so v teku pogajanja za rešitev krize v Laosu Ambasadorji dobrih sosedskih odnosov «Tržaški kvartet» v Kopru Totalna sinhronost barve in zvoka - to je poglavitna kvaliteta tega izjemno dobrega komornega ansambla Tudi čista, najbolj esencialna glasba, imenujmo jo kar «absolutna glasba», na pr. kak godalni kvartet — tudi taka glasba je lahko polnokrvni diplomat na platformi urejevanja dobrih odnosov med dvema državama — sosedama. Priložnost uresničenja te prijazne ((diplomacije« je ■ nudilo gostovanje reno-miranega «Tržaškega kvarteta» v Kopru, in sicer v petek, dne 19. maja. Koncert je — po ljubeznivem posredovanju italijanskega generalnega konzula v Kopru • organiziral zavod «Primorske prireditven v okviru svojega z:mskega koncertnega repertoarja. V tem smislu je bila minula zimska sezona nasploh izredno plodna: poleg imenovanega kvarteta je koprska koncertna publika lahko spoznala dva mlada, talentirana italijanska pianista, in sicer v jeseni 1960 Nina Sardija in pred dobrim mese- cem drugonagrajenca na lanskoletnem evropskem tekmovanju pianistov v Barceloni Gigija Galvanija, oba iz Vidma. «Quartetto di Trieste» tokrat resda ni bil prvič jugoslovanski gost, saj so ga v zadnjih letih toplo pozdravili aplavzi v zagrebških in beograjskih koncertnih dvoranah, snemal pa je tudi že v studiih Radia Ljubljana. V sestavi profesorjev: Baldas- sarre Simeone (prva violina, koncertni mojster tržaškega Filharmoničnega orkestra), Angelo Vattimo (druga violina), Sergio Luzzatto (viola) in Ettore Sigon (violončelo, redni profesor tega instrumenta na tržaškem Konservatoriju) smo poslušali tri v stilu in izrazu povsem različne italijanske avtorje, od katerih je bil le eden izrazit komorni ustvarjalec: Luigi Boccherini s kvartetom v D-duru (op. 6, štev. 1), Riccar- Izlet po zapadnih mejnikih slovenske zemlje Na poti m • ŠH W W * V" V • proti Sedhscu in Reklanice mimo Prekrasen pogled cez gorske grape in rebra v globoke doline in vrhove predalpskih in alpskih skupin Včasih ne najdeš primernega začetka, včasih pa jih je preveč. Kakor danes na pr. No, za en začetek se je vendar treba odločiti. Pa naj bo tale: Ves moj izlet s pri- jateljem v zapadno Beneško Slovenijo je bil prekrasen, predvsem pa vožnja po Idrijski dolini, ki sem jo že opisal v prejšnjem članku m vožnja od Viskorše do reke Ter. Razlika med obema deloma izleta pa je velika. Prvi del je podoben sprehodu po velikem vrtu, ograjenem z zelenimi brežuljki, drugi pa je panorama, s katero uživaš razgled skoraj vse zapadne Beneške Slovenije. Prav vso bi bili videli, če bi bili obiskali še Tipano v mali stranski dolini Kr-nahte in napra 'ih okoli nje- Kitajski kmetje kljub Maocentungovim protiukrepom še vedno pridelujejo velike količine maka iz katerega pridobivajo opij Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Glasbeni utrinki; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30; Bach in Mozart; 19.00: Sola in vzgoja: «0 otroški krutosti«; 19.20: Glasbeni kaleidoskop: Ciganski orkester Barnabas Bakos; 20.00: Šport; 20.30: Parada orkestrov; 21.00: Gospodarstvo in delo; 21.15: Koncert operne glasbe; 22.00: Tone Penko: ((Spomin na Sebastjana Kneippa«; 22.15: O slovenski klavirski glasbi: «Marjan Lipovšek«; 22.45: Odmevi jz Južne Amerike. Trst 12.25: Tretja stran;' 14.2:0: Giani Stuparich: «il giudizio di Paride«; 14.55: Pesmi brez besed; 15.20: Furlanija v svetu; 15.30; Trio tržaškega jazzovskega krožka. Koper 7.15: Glasna za dobro jutro; 8 00' Prenos KL; 12.00: Glasba po željah; 13.40: Orkester Wer. ner Mueller; 14.00; Iz opernega sveta; 14.30: Domače aktualnosti; 14.40: Zbor Sloven- ske filharmonije; 15.30: Zavrtimo se v. ritmu valčka; 16.00: Parada orkestrov; 16.30: Da- našnje tekme; 16.40: Drugo dejanje Verdijeve opere »Trubadur«; 17.40: Plesni motivi; 18.00: Prenos KL; 19.00: Tangi s Marcelom FeidoOm in Um-bertom Tuccijem; 19.30: Pre- nos KL; 22.15; Tjader in njegov vibrafon; 22.35; Sestanek z jugoslovanskimi pevci; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vfeme na ital. morjih; Petek, 26. maja 1961 9.00: Glasbeni sejem; 9.30: Jutranji koncert; 11.00: Radijska šola; 11.30: XLIV. kol. dirke po Italiji; 11.40: Nastopata Le-iio Luttazzi in Lueiano Virgi-li; 12.20: Glasbeni album; 13.10: XLJV. kol. dirke po Italiji; 13.30: Pojo Nilla Pizzi, Giorgio Consolini itd.; 14.10: XLIV. kol. dirke po Italiji; 15.15; Poje Perry Como; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Pro- gram za najmlajše; 16.30: Shor. ty Rogers in njegov orkester; 16.45: R. Braidvvood: Revolucija v kmetijstvu; 17.20: Operni svet; ' 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske novosti; 19.50: XLIV. kol. dirke po Italiji; 20.00: U-speli motivi; 2.1.00; Simfonični koncert. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Mala revija; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.50: Discobo-lo; 14.00: Naši pevci; 15.00: Pesmi za Evropo; 15.40: XLIV. kol. dirke po Italiji; 17.00: Pentagram; 17.30: Vaš juke- box; 20.20: XL1V. kol. dirke po Italiji; 20.30: Gran Gala; 21.55; Pogovorimo se o tem; 22.25: Jazzovska glasba. ///. program 17.00: Sk.adbe liuga Wol- fa; 18.30; Na programu skladbe H. Bibera in G. Muffata; 19.00: Spolovinarstvo v Italiji; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Ob 25-letnici Luigija Pl-randella; 22.15: Pregled angleške kulture; 22.45: Haydnove skladbe. Slovenija 8.05: Manj znana dela L. Beethovna; 8.30: S popevkami po svetu; 9.00: Naš podlistek; 9.20: Zbori Vilka Ukmarja; 9.35: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: Nekaj slovenski skladb; 10.35: Melodije za vse; 11.00: Iz Bizetove Car-men; 11.30: Človek in zdravje; 11.40: Romunska in bolgarska zabavna glasba; 12.00: Slovenske narodne; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 12.40: Pisani zvoki; 13.30: Orkester Ray Con-niff; 13.45; Slovenski oktet; 14.05: Radijska šola; 14.35: Solisti reške Opere; 15.45: Ra- dijska univerza; 16.00: Petkovo glasbeno popoldne; 17.15: Razgovor z volivci; 17.25: Od plesišča do plesišča; 18.00: Spomini maršala Tita; 18.15: Lepe melodije; 18.30: V dvoranah svobod; 20.00: Zabavni orkester RTV; 20.15: Zunanjepolitični pregled; 20.30; Z violino skozi čas; 21.10- Glasbeni intermezzo; 22.15: Ljubljanski jazz ansambel; 22.35: Moderna plesna glasba; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Dela jugoslovanskih skladateljev. Ital. televizija 11.30: TV šola; 15.30: XLIV. kol. dirke po Italiji; 17.00: TV za najmlajše: Popotovanje po Holandski, Japonski, Belgiji itd.; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Tedenska oddaja za ženske; 19.30: TV pošta; 19.45: Obisk razstave ob1 stoletnici Italije; 20.30: TV dnevnik in poročilo o XLIV. kol. dirki po Italiji; 21.25: Arthur Miller «Vsi so bili moji otroci«; 24.00: TV dnevnik. Jug. televizija Italija 15.30: XLIV. kol. dirke po Italiji; 17.00: TV za o-troke: Po svetu — Razvedrilo; 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.15: Sence podzemlja — ameriški film. nicc. Iz ceste se vidijo vrhovi Brijega, 640 m, jugoza-padno od njega vrh Povijak 766 m, jugovzhodno od tukaj Cevonja ali Conja (Zuo-gna) 807 m. Jugozapadno pod Povijakom je vas Zavrh (Villanuova), zraven nje je selo Za Jamo (blizu je namreč jama Dovica), nekoliko bolj oddaljeni so Fun-tiči in Selo Dolina. Pravzaprav so vsa štiri naselja ena sama vas; južno od Zavrha, nad dolino Krnahte je Vas Vižont (Chialminis). Iz te panoramske ceste je vidna tudi najbolj zapadna stran Beneške Slovenije tja do Velikega in Malega Kar-mana (Karmana) z vasmi Podbrdo (Cezariis) nad desnim bregom Tera in Bregom (Ters) na levem bregu Be-droše. Pa še nismo videli vsega. Od' Sedlišča do Brda (Lu-severa) je z avtomobilom komaj nekaj trenutkov. Na Brdu sem hotel mimogrede pozdraviti prijatelja, pa ga ni bilo doma, našel sem le njegovo mater in staro mater, nakar smo šli na Plesišče, od koder se uživa di-ven razgled na Tersko dolino. Plesišče imenujejo namreč najvišjo točko na Brdu, kjer je cerkev in nekaj metrov nad njo poko^ pališče. Od tam se vidi ves zgornji Ter do izvira izpod gorske verige Muzcev. Ta del doline, ki preseka vse Predalpe, je popolnoma raven, da se iz Plesišča popolnoma razločno vidi Muzec ali Muzac, kakor ga tam imenujejo. Muzac in dve sosednji naselji Simci in Tam na Bjeli (Tanataviele) so najbolj severna točka zapadne Beneške Slovenije, ker se vzhodni del doline Muzcev prišteva že k Reziji, ker govorijo v Učeji že rezjan-sko narečje in tudi spada ta del doline v rezjansko občino. Iz Brda smo gledali Predgorje do Sedlišča, Predalpe od tam do Muzca in Alpe, v njegovem ozadju smo videli še ostali del zapadne Beneške Slovenije, tako da smo jo videli vso od Platišča do Muzca in Brega (Pers) in obe glavni dolini Krnahte in Tera, ker smo se iz Brda po Terski dolini vrnili v Cento (Tarcento). Z Brda smo se odpeljali v dolino Tera, vas Ter (Pra-dielis) ob reki pa je ostala pod nami, medtem ko smo dosegli reko šele pri vasi Njivice (Vedronza), kjer je sedaj sedež občine Brdo. Potem smo nadaljevali pot do Cente, ki je središče zapadne Beneške Slovenije in od tam zopet ob vznožju Beneške Slovenije v dolino Tilmenta (Tagliamen- to), po nji mimo Rezije do Kluž (Chiusaforte) ali Skluž po rezjansko. Prav zraven Skluž je na nasprotnem, levem bregu reke Bele vas Reklanica, kjer se začenja dolina istega imena. Ostala je torej samo še dolina Reklanice, ali članek bi petem postal predolg in zato je bolje, da Reklanica še malo počaka. DRAGO GODINA do Pick — Mangiagalli z drugim stavkom godalnega kvarteta op. 18 («Arietta») in končno operni velikan Giuseppe Verdi z edinim komornim delom, kvartetom v e-molu. Sestava programa je bila tempirariu na določeno naivnost koprskega občinstva in to je tudi edina slaba točka tega sicer izvrstnega gostovanja. Ce je bil na pr. Boccherini zanimiv kot predstavnik italijanske instrumentalne klasike in kot utemeljitelj italijanskega kvarteta sploh, bi gostje iz Trsta brez slabe vesti lahko izpustili Mangiagallija, čigar «A-rietta» sicer zasluži določeno pozornost, a v muzikalno-stil-nem smislu res ne predstavlja kdove kakšne korifeje v italijanski komorni glasbi. Po svoje zanimiv, a seveda bolj «senzacionalistično-atraktiven» kot muzikalno korekten je bil V erdi s svojim edinim godalnim kvartetom. Njegova melodična linija je seveda tudi tu izrazito uoperna«, nekatere teme pa so narejene skoraj dosledno po kalupu znanih opernih arij, zlasti iz «Aide», Verdi je namreč ta kvartci p sal die leti po krstni uprizoritvi «Aide» v Kairu, ko so to opero pripravljali za italijansko premiero v Neaplju leta 1875 iv ko je za daljši čas zbolela Pevka «Amneris». Nič čudnega torej ni ta tematična koinci-denca v Verdijevem edinem kvartetu, seveda pa tudi nič slabega. Verdijeva ustvarjalna roka je bila vsekakor ne-kolikanj pretežka za to čisto (iantidramatsko» glasbeno formo, zato je tudi njegova kompozicijska tehnika precej naivna, če imamo pred očmi na pr. katerega od Beethovnovih kvartetov z genialno tematično obdelavo. Ko smo že pri tem: spričo dejstva, da je «Tržaški kvartetu absolvi-ral vseh 17 Beethovnovih kvartetov, smo skoraj zanesljivo pričakovali, da bo kateri od teh tudi na sporedu petkovega koncerta. Bilo pa je očitno, da so želeli predstaviti le italijanske avtorje. V tem smislu torej to ni nobena pregreha, le da si brez Beethovna težko lahko pred- nega gorskega obročja izlet mimo Brezija, pod Breškim Jalovcem, do Platišča. Gorska veriga Breški Jalovec tvori, tja do skupine Tam na Ruše (na zčmljevidu po-grešeno, Tanarobu) nad vasjo Sedlišče (Micottis) severno mejo zapadne Beneške Slovenije, medtem ko je vas Platišče nedaleč od jugoslovanske meje. Pol Platiščem se Nadiža ' samo' za trenutek poslovi od ■ Beneške Slovenije, toliko da gre pozdravit Jugoslavijo, nakar se pod Matajurjem nemudoma povrne domov. Toda tega zanimivega izleta nismo mogli napraviti, ker se nam je, kakor sem že zadnjič omenil, mudilo v dolino Reklanice. Iz Viškorše smo se po po-noramski cesti odpeljali proti Sedlišču. Ze v Viškorši smo uživali očarljivi razgled na sever in jug, predvsem pa na vzhod in sicer na Jalovec, kobariški Stol, na široko dolino med njima in tipanskim predgorjem tja do Jugoslavije s Krnom v ozadju in Kobaridom pod njim. V tem prostoru ' se nahajajo doline Krnahte, Nadiže in Soče. Od Vjškorše naprej se kar vrstijo gorske grape in rebra: na severovzhodu nad Krnahto rebro Vune na Robu 953 m, bolj severno pobočje v Ruvnah (Uragnac) nad pobočjem vrh Brinjica 1608 m, zapadno od Brinjice Viskorški vrh 1614 m, na severu in severovzhodu se vidijo iz Viškorše razrita in gola rebra in grape južnega pobočja Breškega Jalovca, na jugu pa 640 m visoki Brijeg kot začetek predgorja kraške planote Krnice (La Bernadia). Cesta od Viškorše so Sedlišča (Micottis) gre po meji med Predalpami na desni, severni strani in predgorjem na levi. Nekoliko nad cesto približno pol kilometra zapadno od Viskorše je cerkev sv. Trojice (656 metrov), nad njo rebro Ravenca, pod njo grapa Tam za Ravenco, rebro Kovk, grapa Suhi Potok, pobočje Tam na Brde, na jugu prelaz Preseka (Priesecca) 624 m; zapadno pod pobočjem Tam na Brde je grapa Tam za Koredo, zapadno grapa potoka Ma-leščak, ki teče skozi Sedlišče, nad Sedliščem Tam na Ruše (pogrešeno na zemljevidu Tanarobu) 960 m. Od rebra Tam na Brde do Sedlišča je severna stran položna in popolnoma zaraščena tako da na desno, razen gozda ni videti ničesar drugega. Na vsej levi, južni strani ceste od Viškorše do potoka Maleščak se razprostira že omenjeno predgorje Kr- lllllllllllrMIIIIIIIIIHIMMIIIini|||llllll,l„l,llllllimlltMIMIIMIllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIHIllllinHlllllltllllllllllnillllHlllllllllllllllllllllullllllllllllliniM||||||t|||||„||l„ll|„„l|||)||1||||| OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nepredvideno zavezništvo bo povečalo možnosti za uspeh. Vaša ljubezenska pot brez vsakih o-vir m preprek. Zdravje zadovoljivo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Podvojiti bo treba napore v konkurenčni bitki. Spomini na neki neprijeten dogodek vas vznemirjajo; skušajte ga pozabiti. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Znatne možnost v finančnem poslovanju. Odločitev, ki jo boste sprejeli danes, bo odločilna za vašo osebno srečo. Zdravje odlično. RAK (Od 23.6. do 22.7.) Ne zadovoljujte se z možnostmi, ki vam jih pri >aša S0lo naključje. Za zvečer je priporočljiv stavljamo resno sestavo programa nekega godalnega kvarteta. Totalna sinhronost barve in zvoka — to je poglavitna kvaliteta tega res izjemno dobrega komornega ansambla. Godalna tehnika v Boc-cherinijevem prvem in zadnjem stavku, lahkotnost izvedbe Verd'levih zaključnih stavkov cPrestissimo» in «Scherzo-Fuga» (to je pravzaprav «Fugheta») odkrivajo interprete z dodelano tehniko, v počasnih stavkih vseh treh avtorjev pa toplo, imenitno muzikalnost, izraženo v sijajnih violinskih kantilenah, polnem zvoku viole in mojstrski izvedbi-'violončela. Ni treba posebej poudarjati, da predstavljajo taka gostovanja za Koper precejšnje umetniško razodetje, da-si — to je treba posebej poudariti — smo tu poslušali instrumentaliste evropskega slovesa. Jasno pa je, da je gostovanje ansambla «Quar-tetto di Trieste» nov člen v verigi uveljavljanja prijaznih sosedskih odnosov v smislu gesla eGlasba ne pozna mejaš. In še nekaj: da si ponovno želimo slišati ta ansambel, ki tudi — če smemo upati — ni odnesel slabega vtisa in so bili aplavzi iskrena pohvala dobremu muziciranju. MILAN LINDIČ * * * MILAN, Dražba slik sodobne umetnosti je dala včeraj zvečer v neki galeriji v Ul. Brera 76 milijonov izkupička. Prodana dela pripadajo največ italijanskim in francoskim slikarjem, in to od začetka tega stoletja do modernih_ Navajamo nekaj prodanih del in cene; Renoir, Pejsaž, 7 milijonov; Morandi, Vaza s cvetlicami, 4,200.000; Sironi, Gorski pejsaž, 2,200.000; Bal-la, slika iz dobe futurizma, 2,200.000; De Pisis, Beneški pejsaž, 1,800.000; Carra, Marina, 1,250.000; Campigli, Figura, 1,700.000; Modigliani, risba, 1 milijon in pol; Ma-tisse, risba, 1,800.000; Bra-que, akvarel, 800.000; Gut-tu so, kubistično tihožitje, 1,200.000. mmmmm Komorni ansambel «Quartetto di Trieste« na koncertu v Kopru. Od leve proti desni: Simeone Baidassare (I. violina), Angelo Vattimo (II. violina), Sergio Luzzatto (viola) in Ettore Sigon (violončelo) iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitimmmniiiiimiiiiiMMiuiiiiimiiiitmimimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiMiiitiiN «Primorske prireditve» ob zaključku zimske sezone Osem skupin opernih in instrumentalnih solistov od Izole do Prestranka - «Slovenski oktet» v Sežani Zavod ((Primorske prireditve« v Kopru je zaključil svoji letos izredno plodno četrto zimsko prireditveno sezono. Osem skupin znanih slovenskih Vokalnih in instrumentalnih solistov je v teh dneh obiskalo Izolo, Koper, Postojno, Hrpelje, Pivko, Prestranek, Ilirsko Bistrico, Komen in Sežano. Med opernimi solisti velja omeniti sopranistko Vilmo Busovčevo, Sonjo Hočevarjevo, Zlato Gašperšič, Hildo Hoelzlovo, Nado Vidmarjevo, Marušo Pa-tikovo. pa mezzosopranistke Boženo Glavakovo, Vando Ziherlovo, Bogdano Stritarjevo, altistko Elzo Karlovčevo, GU k miren program in počitek. Prehodna nervoznost. LEV (od 23.7. do 21.8.) Pomoč dragega prijatelja bo zelo dobrodošla. Nekaj težav v zakonskem življenju, toda Drez resnejših posledic. Izognite se neprijetnim diskusijam DEVICA (0d 22.8. do 72.9.) Več objektivnosti v vaših ocenah drugih. Neupravičeno nezaupanje lahko pokvari nadaljnji, razvoj nekega sentimentalnega odnosa. Glavobol. TEHTNICA (od 23.9. ao 23.10 ) Odlično sporazumevanje v kolektivnih prizadevanjih. Zavrzite strah in predsodke: vaše srčne želje se bodo uresničile. Zdravje uravnovešeno. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Ne hazardirajte preveč, posebno ne v finančnem poslovanju. Vaše ideje bodo sprejete, toda ne brez prepričevanja Zdravje delikatno. STRELEC (od 23.11 do 20.12 ) Poiščite si jskrene svetovalce, če tenoriste Janeza Lipuščka, Mira Brajnika, novoodkrite-ga primorskega rojaka iz Podnanosa Rajka Koritnika, pa baritoniste in basiste Sama Smerkolja, Franca Langusa, Ladka Korošca, Marcela Ostaševskega, Friderika Lupše in drugih. Sodelovali pa so še violinisti Karlo Rupel, Ali Dermelj, Uroš Pre-voršek, pa flavtist Boris Čampa, kitarist Stanko Prek in vrsta renomiranih slovenskih pianistk. Precej nespodbudna pa je ugotovitev, da je bilo zanimanje za te izredno popularne koncerte v izvedbi odličnih slovenskih vokalnih in sami niste kos neki nalogi. Prijatelji vam bodo pripravili veliko zadovoljstvo. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Znajte izkoristiti možnosti, ki se vam ponujajo. Vaše reakcije bi utegnile razbiti neko prijateljstvo, ki že prerašča v intimnost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Iz neposrednega dvoboja boste izšli kot moralni zmagovalec. Nejasen položaj bo mogoče razčistiti z nekoliko prizadevnosti in dobre volje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Majhne pozabljivosti se utegnejo maščevati. Napetost v družinskih odnosih. Sprejeti bo treba neko kompromisno rešitev, ki oa bo za vas koristna. Nervoznost. instrumentalnih solistov precej klavrno, da so bile dvorane polprazne, da so zvenele arije Cavarradossijev in Rudolfov in Manon in Mimi in Santuz v ambientu zevajočih sedežev zlasti v Postojni, Hrpeljah, v sicer za take stvari vselej navdušeni Izoli, da o Kopru ne govorimo. Koper predstavlja sploh neki določen psihološki problem: v naročaj koprske publike pripelješ primadono ljubljanske Opere Vilmo Bukovčevo, pa sijajno mezzosopranistko Glavakovo, pa — lahko rečemo — evropsko odkritje tenorista Koritnika (človeka od ugodja spreletava srh, ko zapoje Rudolfovo arijo in se njegov tenor v visokih legah šele prav sprosti v izraziti belkantistični barvi) in mnoge druge — praznina parterja koketira s praznino lož, balkonov in galerij. No: repriza starih pesmi v vedno novih variantah praznine. »Slovenski oktet« (zadnje mesece je pel pred nabitimi avditoriji v Berlinu, Stockholmu, na Dunaju, v Luzernu, v Parizu itd.) si je v Sežani komaj zagotovil zadovoljivo (!!) število občinstva. Pa vendar: pravijo, da so primorski ljudje že od narave nagnjeni k lepemu petju! MiU Goriško-beneški dnevnik Navodilo za občinske volitve v Gorici Opozorilo gostilničarjem Slovenci bomo izbirali med temi kandidati Propagandisti liparske SDZ . RUDOLF KRPAN iz štandre-skušajo zmešati slovenske vo- ža, delavec; livce s trditvijo, da so njiho- LEOPOLD MAKUC iz Pev-vi kandidati edini predstavni-. me, tekstilni asistent; ki slovenske skupnosti na Go-1 MARIJA SELIČ iz Gorice, riškem. V dokaz njihove laži navajamo tu spodaj imena naprednih Slovencev, ki kandidirajo pri občinskih volitvah * Gorici. Ti kandidati bodo zastopali in branili koristi naše narodne skupnosti v občinskem svetu. Zato bodo prav med njimj napredni goriški Slovenci izbrali tiste, katerim bodo dali v nedeljo svoj glas. sindikalistka; ALOJZ SUŠMEL iz štandre-ža, delavec; DORA KRIŽMAN iz Štandre-ža, delavka. V zvezi z volitvami, ki bodo na Goriškem v nedeljo 28. in v ponedeljek 29. maja opozarja goriška kvestura vse gostilničarje in lastnike drugih javnih lokalov na predpise glede točenja alkoholnih pijač med volitvami, da se zajamči normalen potek istih. Po teh predpisih je za časa volitev prepovedano točit; pijače, ki imajo več kot 21 stopinj alkohola na področjih, kjer se vršijo volitve. C'AL/5 NA LISTI PSI KANDIDIRAJO: VIKTOR VIŽINTIN iz Pevme, profesor na strokovni šoli; RIHARD KRISTJANCIC, iz Pevme, delavec; ANTON FERI iz Št. Mavra, učitelj; EMIL KLANJŠČEK z Oslav-ja, kmet; IVAN MARINČIČ iz Gorice, časnikar; PETER SANCIN iz Gorice, visokošolec; KAREL SOŠOL jz Pevme, delavec; ALOJZ TABAJ iz Štandreža, kmet. NA LISTI K Pl PA KANDIDIRAJO: MILADIN ČERNE iz Gorice, učitelj (neodvisen); STANKO BOŠTJANČIČ iz Podgore, delavec; JOŽEF BOŠKIN iz Standre-ža, obrtnik; JOŽEF KOŠIČ iz Pevme, u-pokojenec; OD VČERAJ DO DANES KINO J p GORIC! CORSO. 17.00: »Milijarderka«, S. Loren. Italijanski film. VERDI. 17.30: «Gola Odiseja«, cinemascope v barvah. N. Maria Salerno. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.15: «Fantje s podeželja«, T. Curtis in D. Reynolds. Barvni film. CENTRALE. 17.00: «Tamara, hči stepe«, G. Pečk in T. Toumanova. Ameriški film. MODERNO. Danes zaprto. «»—— DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. Giusto, Korzo Italia št. 106, tel. 31-51. ««------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 24,3 stopinje ob 14.50 in najnižjo 11,2 stopinje ob 5.20 zjutraj; vlage j« bilo 60 odstotkov. Slovenci doberdobske in sovodenjske občine! Od vas je odvisno, če bomo Slovenci dobili svojega zastopnika v bodočem pokrajinskem svetu ■ Glasovi oddani za «Lipo» so izgubljeni, ker ne dosežejo potrebnega količnika - Zato glasujte za napredne slovenske kandidate v vašem volilnem okrožju! Volilna potrdila ki ležijo na županstvu Acampora Luisa in De Pip-1 mat Ardenia in Marega, Bru-po, Achenza Rosanna in Me- mat Giacinto, Bulfon Giusep-loni, Aleši Giancarlo, Ambro- pe, Buonassisi Adriana, Bu-si Antonio, Arman Albino, Ar- mano Anna, Arosio Lauretta in Pich, Bais Vanda, Banche-si Salvatore, Barbetti Maria, Barrenechea Anna in Gasparini, Basaglia Alfredo, Batti-stella Giuseppe, Bavcon Vit-toria, Beltramini Nilda, Ben-ci Maria, Bensa Bernardo, Bercarich Erminio, Bernabeo Giuseppe, Besednjak Bernardo, Besednjak Teresa in Bu-so, Bigotto Antonina, Birri Romeo, Bizaj Nives, Bizjak Carmela in Krajnik, Bizjak Giovanna in Rizzati, Bonato Fortunato, Bonnes Livia in Marega, Bonomini Orlando, Bordini Maria in Zanola, Bor-toluzzi Anna, Bracco Elisa- betta ved. Olivo, Bracco Ri-na, Braini Francesco, Brajuta Maria ved. Udina, Brecelj Darinka, Bregant Teodoro, Brescia Massimiliano, Brugliera Maria, Brumat Amedeo, Bru- iHiiimtiiMimiMiimiimiimiiiiiiiiiiiiiitiimimiiiiiiiiitiiiiimiiiiiMmimiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiimmiiiitiiiiiiiiiiiimiimiiiiiniiiiiiiiimimiiirniii Izpred okrajnega sodišča Zapletena zadeva s prodajo pohištva na obroKe Epilog prometne nesreče blizu Podgore Pred okrajnim sodiščem v Gorici se je moral zagovarjati včeraj 35-letni Guido Zei iz Gorice, Ul. Lungo Isonzo 43, zaradi neplačanega pohištva, ki ga je pred časom kupil od tvrdke De Vit in Car-gnelutti iz Čedada. Dne 5. aprila leta 1959 je Zei kupil pri tem podjetju pohištvo in sicer spalnico tipa »Doroteo«, kuhinjo tipa «Trento» in salonček «Beby» za skupni znesek 335.000 lir. Dogovorili so se, da bo vzel pohištvo na obroke ter plačeval po 20.000 lir na mesec. Do popolnega izplačila dolžne vsote pa si je prodajalec pridržal lastninsko pravico nad prodanim pohištvom. Nekaj dni pozneje, in sicer 9. aprila, je prodajalec pripeljal kupcu samo spalnico, ker v Zeijevem stanovanju ni bilo dovolj prostora tudi za ostalo pohištvo in so se dogovorili, da bosta kuhinja in salonček ostala v skladišču prodajalca v Čedadu, dokler ne bo našel zanj prostora. Zei je nato izplačal prva dva obroka ali 40.000 lir ter nato prenehal s plačevanjem. Zato je podjetje De Vit in Cargnelutti zapadle menice protestiralo in vsa zadeva je prišla tako pred sodišče. Med preiskavo in sodnim postopkom so januarja 1960 Zeija zaprli pod obtožbo tatvine, sodna oblast pa je pohištvo sekvestrirala ter ga oddala v varstvo Zeievi ženi Mariji Borsi, ki se je medtem od moža ločila ter živi v Ul. Poligono 9. Zena je pri razpravi povedala, da je že pred časom ona prevzela obveznosti za plačilo spalnice, ki ji je bila izročena in sicer so se pogodili za 200.000 lir manj seveda tistih 40.000 lir, ki jih je mož plačal na račun. Za to vsoto je podpisala menico in se obvezala, da bo odplačevala v mesečnih obrokih po 5.000 lir. Sodnik je spričo takega zaključka vse zadeve Zeija o-prostil, ker ni zakrivil kaznivega dejanja in je tožitelja obsodil na plačilo sodnih stroškov. * * * zija Černiča in mu povzročil hude poškodbe. Do nesreče je prišlo kot rečeno 13. julija 1960, nekaj po 17. uri, v Ul. Madonnina del Fante pri hiši št, 21. Montini se je peljal s svojim motociklom od tamkajšnjega križišča v smeri proti Podgori in se je malo prej križal z velikim kamionom. Ko je bil ta mimo se je nenadoma pojavil pred motociklistom pešec A-lojz Cernic, ki je prihajal iz Podgore in je tik pred njim skušal prečkati cesto. Montini ni mogel več preprečiti nesreče ter je povozil Černiča, ki so ga odpeljali z avtom Zelenega križa v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve noge ter se je moral zdraviti nad 40 dni. Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da je Montini vozil zmerno ter se držal vseh cestnih predpisov in tudi pešec sam je priznal, da je bil kriv on. Zato je sodnik opro- se s tako propagando in takimi akcijami strinjata tudi dr. A. Sfiligoj in dr. Anton Kacin, ki se prav gotovo pred svojimi volivci s tako emigrantsko druščino, separatistično druščino ne moreta pohvaliti, ker se preveč dobro zavedata, da slovenski goriški volivci z njo nočejo imeti nikakršnega opravka! Sfiligoj in Kacin sta namreč med podpisniki «Poziva» poleg raznih Krekov, Basajev, Prešernov ter drugih bolj ali manj znanih emigrantov, ki so se zadnje čase začeli med seboj kar krepko prepirati — vse v slogu vseh emigracij, ki si prej ali slej začnejo gristi svoj lastni rep... —«» — Neznani tatovi na Peči V zadnjih tednih se je že večkrat pripetilo, da so neznani tatovi prišli v nekatere hiše na Peči in v Gabrjah ter izrabili za vlom trenutek, ko so bili vsi domači z doma po opravkih, bodisi, da so stil Montinija, ker dejanje ni delali na polju ali so se mu- kaznivo. Sodnik dr. Rinaldi. Sfiligoj in Kacin v emigrantskem lističu Prišla nam je v roke zadnja dvojna številka revanšne-ga emigrantskega lističa iz Buenos Airesa. «Slovenska potu, ki objavlja na str. 22 nekako «PROŠNJO IN POZIV« tako imenovane »SLOVENSKE KULTURNE AK CIJE«, ki ni prav nič manj protijugoslovanska in sepa ratistična kot je list v katerem je »Poziv« objavljen s podpisniki poziva vred. Nismo pa doslej vedeli, da dili kje drugje, Tako so se priplazili v neko hišo v Gabrjah, kjer je malo prej gospodar prodal par volov, poiskali denar in ga odnesli. V glavnem stikajo neznani tatovi za denarjem in ljudje več ne vedo, kam bi spravili skromne vsote trdo prisluženega denarja, da bi bil varen pred neznanimi zmikavti. Prijavili so vso zadevo v nekaterih primerih tudi krajevnim orožnikom, ti jim pa niso vedeli pomagati, ker doslej še nimajo sledu za tatovi, čeprav se domneva, da morajo dobro poznati domače razmere in tudi vedo, kje ljudje hranijo svoj denar. Kot drugi se je moral zagovarjati pred sodiščem zidarski pomočnik 38-letni Car-lo Montini iz Zdravščine št. 52. Obtožen je bil, da je 13. julija 1960 z motorčkom »Ducati 65» povozil pešca Aloj- Po teh ceveh bo pritekla v sovodenjske hiše tekoča pitna voda sulini Franca, Celini Giaco-mo, Cabas Ostellia, Kamen-scek Maria, Candussi Francesco, Canta Margherita, Can-tarin Dorina in Bonomini, Canteri Artero, Cappelletti Margherita in Trobini, Capel-lo Giuseppe, Carrara Italia, Cardegna Giovanni, Caropre-si Vittorina in Sansonetti, Ca-stellana Pietro, Klavora Antonia ved. Carrozza, Cocian-zig Anna ved. Montico, Kolenc Giovanna in Srebrnic, Co-letti Albina, Comunello Antonio, Contin Bruno, Corsini Ines in Tabbone, Costani Ca -rolina, Costantini Pia, Kovačič Paolina ved. Miljavec, Krajnic Daniele, Creanza Antonia, Hvala Elena ved. Cu-sulini, Culot Sergio, Cumar Giovanni, Cumar Maria ved. Graibl, Cumar Teresa ved. Dori, Kuralt Jerica ved. Ca-sciani, Curci Teresa in Pre-strosi, Kuštrin Angela, Custri-ni Tranquilla, Cuttin Cirillo. Barrera Salvatore, Bianconi Gilda por. Cappellini, Čargo Rosamila por. Čibej, Ciarcia-glini Antonio, Ceccarini Velia vd. Punzo, Cargnel Giuseppe, Cataldi Francesco, Cristia-ni Clara, Cesare Adele por. Drossi, D’Andrea Margherita vd. Brancati. Danelli Enrico, Danieli Bruno, Davide Corrado, Degano S '0% Mednarodni šahovski turnir v Portorožu Včeraj Jugoslovani uspešnejši od tujcev Visoka zmaga Partizana nad rotterdamsko ekipo Tudi milanski in tržaški šahisti klonili F.mma vd. Padovani, Della Sehiava Italia, Del Missier I-nes por. Della Sehiava, Del Ponte Nerina, De Vittis Co-sima vd. Culiersi, De Pippo Andrea, Di Biaggio Graziei-la. Di Biaggio Vittorio, De Vittor Sergio, Di Bon Elsa vd. Baldini, Donati Nives, Dcnda Anna, Donda Giovanna vd. Fantini, Dovzak Gu-giielma vd. Silvestri, Drama-ni Ervina, Drossi Giuseppe, Diossi Arnaldo, Eržen Antonia, Ersettis Carmen Ersetic Maria vd. Pertot, Fabjan Maria in Cossi, Fabbris Licia in Vlila, Fantini Laura in Vi-sintin, Fabris Silvio, Fasiolo Gino, Federico Giuseppe, Fe-letti Sergio, Fenzl Maria, Fi-gliola Adriana, Furlan Ernesta vd. Clari, Furlan Giaco-mina, Furlan Loredana, Furlan’ Oliva, Furlanetto Giovanni, Gianesi Stanislava in Birsa, Giglio Riccardo, Gabrielli Maria, Gasparini Lucio, Gles-si Edoardo, Gazzotti Carla, Gomiscek Giuseppe, Gon Ernesta vd. Mian, Gorjan Eu-genio, Gorian Ludmilla, Goss Nives por. Iucchi, Grapulin Luigia, Gressini Veronica vd. Di Lenardo, Grinover Guido, Grudina Augusto, Grusovin Carlo, Grusovin Maria vd. Pisch, Gugliatti Giuseppe, Hess Melchiorre, Hess Pietro, Hess Walter, Ievscek Giuseppe, Infanti Maria por. Cozzut-ti, Ipavec Vladimiro, Iucchi Bruno, Leipzig Guglielmina vd. Persello, Lascak Alfonso, Lazzari Mario, Lescak Anna, Likar Anna, Locardi Gian-fisnco, Lovini Umberto, Lu-cich Amelia, Lupi Giorgio. Kolesar pod lambreto Včeraj okrog 14.10 se je 84-letni Stefano Marchi iz Podgore, Ulica Attems 70, peljal s kolesom po Ulici Trapani na Majnici ter zavil na glavno cesto proti Fari. Kmalu za njim je privozil neki lambre-tist. Ko je bil že tik za starčkom, je ta iz neznanih vzrokov zavil bolj proti sredini ceste ter končal pod lambreto, ki ga je za več metrov povlekla s seboj. Starček je obležal na cesti in so ga hudo ranjenega odpeljali z nekim avtom v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom noge in številne druge poškodbe zaradi katerih se bo moral zdraviti 60 dni, če ne bodo nastopile kamplika-cije. Včeraj se je začel v Portorožu mednarodni šahovski festival, ki se ga udeležuje 180 ekip z nad 900 igralci. Razen Jugoslovanov so zastopani še Italija, Luksemburg, Holandska in Avstrija. Udeležence sta najprej po-predstavnik Šahov- zdravila ske zveze Jugoslavije Edo Turnher in predsednik piranske občine Davorin Ferligoj. Nato pa so šahisti z navdušenjem pozdravili predlog, da pošljejo predsedniku Titu za njegov rojstni dan pozdravno brzojavko. Vse šahiste so po moči igralcev razdelili na 16 skupin. V prvi skupini, kjer se najboljše jugoslovanske šahovske ekipe borijo za prehodni pokal predsednika Tita, igra od tujih ekip le Milan in rotterdamski Spanger. V glavni skupini so dosegli v prvem kc-lu naslednje izide: Partizan (Beograd)-Spanger (Rotterdam) 4:0, Čelik (Nik-šič, - Milan 2 in pol:l in pol, Poštar (Zagreb) - TNZ (Ljubljana) 3:1. To je bilo zelo borbeno srečanje. Ljubljančana Šiška in Levačič sta dosegla boljši poziciji z Bertokom in Fude-rerjem, tako da sta se morala mednarodna mojstra boriti za remi. Odločali sta zadnji dve deski, kjer so Zagrebčani gladko zmagali. LSK (Ljubljana) - Sarajevo 3:1, Spartak (Subotica)-Zagreb 2 in pol:l in pol, Železničar (Sarajevo) - Mladost (Zemun) 1 ;n pol:2 in pol. Mladost (Zagreb) - Avtokaro-serija (Skopje) 2 in pol:l in po) in Loznica-Kranj 2 in pol: \ in pol. Ekipe koprskega in goriške-ga okraja so se v prvem kolu dobro držale. Zlasti velja to za Koprčane, ki so premagali Jesenice z 2 in pol:l in pol. Na prvi deski sta remizirala Omladič in Grosek, točki za Kcper pa sta dobila Kovač in Zavec. Ijobro se je držala tudi ekipa Anhova, ki je premagala Zanatljijo (Beograd) s 3:1. Nekoliko slabše pa se je godilo Izoli, ki se je znašla v močni drugi skupini. Srečanje z Idrijo je izgubila z 1 in pol:2 in pol. Celo točko za Izolo je osvojil Cijan, pol tečke pa Cah. Tudi Tržačanom se je v pr-vem kolu slabo godilo. Socie-ta scacchistica triestina je izgubila s Sremom s pol:3 in pol. Pol točke je osvojil Gio-lis. Visok poraz pa je doživel Milanski dopolavoro in sicer 0:4 z močnim zagrebškim Tekstilcem. Po včerajšnjem blagodejnem počitku Danes šesta etapa Palermo-Milazzo PALERMO, 25. — Po prvih ne preveč napornih etapah so se udeleženci kolesarske dirke po Italiji danes pošteno odpočili. Jutri jih čaka šesta etapa in vse do Trsta se ne bodo mogli več oddahniti. Vsi izvedenci trdijo, da se bo borba za prvo mesto šele začela in sicer od trenutka, ko bodo udeležence pripeljali s splavom s Sicilije na celino. niiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiitiiiimiiiuiiiiiuuiiimiiiiiimimumnmmiimimiiiiiiiiiiiiiii Prvenstvo B-lige v baseballu Neuspešno kolo za Alpino izdatna zmaga AB Trieste V nedeljo domači derby med tržaškima ekipama Tretje kolo prvenstva B lige v baseballu, ki je bila preteklo nedeljo, je bilo uspešno samo za AB Trieste, ki se je vrnil iz gostovanja z dragoceno zmago, medtem ko je drugo tržaški predstavnik BC Alpina klonila na domačem igrišču pred Verono. AB Trieste si je zmago v Le-gnanu zaslužil, pa čeprav je rezultat zelo visok. Sicer so domačini podarili zmago gostom in to iz jeze, ker jim ni sodnik v zadnjem inningu priznal zadetka. Stanje je bilo ob koncu zadnjega inninga 9:9 in ker v tej par.ovi ni predviden neodločen rezultat, se je morala tekma nadaljevati do prvega dosežka. Tega so dosegli igralci Legnana in bi jim prinesel tudi zmago, če bi ga jim sodnik ne razveljavil. V nadaljevanju igre so domačini izgubili živce, medtem ko so Tržačani prisebno izrabili ugodno okolnost in dosegli 11 točk, s čimer se je srečanje zaključilo z 20:11 v njihovo korist. Alpina pa ni mogla ničesar proti premočnim nasprotnikom. Verona, ki je lani izpadla iz A lige, je napela vse sile, da bi si utrla pot ponovno v najvišjo kategorijo. Z njeno igro se je obnesla že pioti AB Trieste in ta uspeh je ponovila tudi v nedeljo nad Alpino, katero je odpravila z izdatno razliko 13:3. \ nedeljo bomo imeli na o-penskem igrišču derby med AB Trieste in BC Alpina. Prva ekipa bi morala priti do zmage, pa čeprav lahko ta pripada tudi Alpini. Že lam sta- si tržaški ekipi zagotovili vsaka po en derby. V prvem je zmagal Trst za 6:5, to je z eno samo točko razlike, medtem, ko je bila v drugem Alpina uspešnejša in je domače tekmece odpravila z visokim rezultatom 9:3. Splošna lestvica danes Be pa- ve ničesar posebne,ttistinij8’ seveda zamude ja k: bi moral braniti tolesa1- barve italijanskega ^ ^ ^ skega športa. Do ^ane® bese-li namreč tujci glaV gtiri do in od petih eta,p' zaključili v svojo k^r'na pr- to ni niti čudno če ^°8Si0ik» vih mestih lestvice jjjj v glavnem tuji koljSaai '*i i« omenimo samo P fve|i et8P" ao danes po zaslugi nih zmag in posesti _ jice spravi] v žep ze 0i lir. Danes bo šesta |et®o- || 220 km dolgi pr°«i Milazzo M (<)>------- oK^ ZA SPOMLADANSKI p |ll V Ulici della Vali« jj košarkarski tun" . vre®'” '? Zaradi nestalnega ofg>aV- N so prireditelji sk^‘^ini & zirati ženski me**®** ] šarkarski turnir »_ ^to t danski pokal, ki b° ISKI puKal, 2 i in nedeljo, namesto ya|g. v telovadnici v Ul- <* n naS|eJ‘ Turnir bo potekal P° njem vrstnem redu: ^ ^ V soboto ob 20-^Nf;ZlA (Maribor) — UC cf0$' t ob 21.30 VVIENER T t __ _____ . “.mtjT KLUB — HAUSBRA Ii0,ie V nedeljo ob 2°’|# z? tretje in četrto — pfvo ob 21. uri finale ** drugo mesto. ^ Jubilejni občni zbor koprskega milil"'" .............. Zaključek nogometnega tekmovanja Juventina - prvak Goriške igra v nedeljo v Gonarsu Čeprav je igrala štandreška Juventina v nedeljo neodločeno proti Zagraju, pa je vendar s to zadnjo tekmo ohranila prvo mesto na lestvici in zaključila' letošnje tekmovanje s tremi točkami pred Podgoro, ki je na drugem mestu s 37 točkami. Tudi sovodenjski igralci so pri zadnji tekmi pokazali, kaj znajo in so v nedeljo odpravili v Sovodnjah ekipo S. Marco s petimi goli razlike ter se tako plasirali skoro na sredino lestvice. Končna lestvica izgleda takole: Juventina 40 točk Podgora 37 » Farra 34 » Itala 33 » San Marco 28 » Zagraj 25 » Ločnik 22 » Kapriva 20 » Sovodnje 18 » S Lovrenc 17 » Moraro 16 » Hausbrandt 10 » Villesse 10 » V nedeljo 28. t. m. se bodo začele še zaključne tekme med prvaki za deželno prvenstvo. Vsaka ekipa bo morala odigrati štiri tekme. V nedeljo nastopi štandreška Juventina v prvi tekmi v Gonarsu s tamkajšnjim moštvom, ki je zmagalo v enem izmed treh kol te kategorije, ki jih imajo v Furlaniji. Za to tekmo vlada veliko zanimanje med navijači Juventine, ki se bodo prav gotovo v velikem številu udeležili izleta v Gonars, da bodo tam spodbujali svoje miljence, ki so sedaj goriški prvaki svoje kategorije. V Gonars se bodo odpeljali z Dročevim avtobusom, ki bo odšel ob 14. uri od Droča v Gorici, ter ob 14.15 iz Stan-dreža. in sirile PRIMORSKI DNEVNIK Julija bo v Koprskem evropsko mladinsko prvei# Tekmovali bodo z jadrnicami razredu & ■ let"1 jubiief'jfi tele V nedeljo je bil v Kopru deseti . občni zbor jadralnega kluba Jadro. Funkcionarje movalcem so čestitali številni predstavniki šporznl gih organizacij, med njimi predsednik Brodars Slovenije Julij Beltram. Koprsko Jadro se v resnici lahko postavi s številnimi uspehi. Slovenci nismo imeli v jadranju skoraj nobenih tradicij in smo morali na koprski obali zaorati ledino, oziroma si pomagati z izkušnjami italijanskih tovarišev. Po zaslugi požrtvovalnih funkcionarjev, med katerimi moramo omeniti zlasti Aleksandra Lukeža, smo kmalu vzgojili prvi rod jadralcev, ki se je neprestano izpopolnjeval in dosegel vrsto zavidljivih rezultatov. V desetih letih so Koprčani trikrat osvojili državno prvenstvo v razredu Snipe, enkrat v razredu Star, večkrat pa so bili prvi na nacionalnih in mednarodnih regatah v Kopru, Pulju in na Brionih. Največji uspeh pa so dosegli lani, ko sta Koprčana Fafangel in Kosmina osvojila osmo mesto na olimpiadi v Neaplju v zelo močnj mednarodni konkurenci, da ne govorimo o drugih mednarodnih afirmacijah na Gardskem jezeru in v Tržaškem zalivu. Koprsko Jadro pa se seveda ni zaprlo ozko v društvene okvire, ampak je razvilo veliko aktivnost tudi v Izoli, Piranu in v republiškem merilu. Naj omenimo, da je v Kopru sedež republiške jadralne komisije, da so Koprčani mnogo prispevali k ustanovitvi prvih slovenskih flot Star in Snipe in da so pomagali tudi pri razvoju jadral-stva v Izoli in Piranu, kjer uspešno delujeta kluba Burja in Pirat. Posebno skrb je društvo posvetilo vzgoji najmlajših. Danes so na primer modelarji s koprske obale, pri čemer ai p°zrtV P gre zasluga tud i» jt nim delavcem v V * ranu, med najbolj*1 .teViW goslaviji in no*11 pr',sttj naslovov državni raVP,, Koprsko Jadro pa J kratkim organizir810 ^teA, mlade jadralce, n pich11 r se je usposobilo v , in mladincev za v ■ 0 deti. Tako prav P*e*0 nega športa in P1 aStaj»iV nega modelarstva n pO0°* bodočih slovenSkin v kov. . * st j«, stih, katerih dejav ^ 1 vezana z morjem, to delavnico izpoP0za p' material najP nabavil objekte Od letošnjih ših prireditev so ro»e^f tnestu »menili f mladinskega eVc„jpe. V venstva jadrnic »"‘jLpfS* ?» «To je vse v božjih rokah, sinko, vse v božjih rokah.« me. Tako je dejal Palčič. Vse prepustiti u j* kam, toda kaj bo potem z ženo, kaj bo„^0Č P to naj mu pove Palčič. Štefan je ječal, P" p hotel razumeti, da se pritožuje nad slabo P tj, p «Da, da,» je rekel, »takšne so te naše ■ kor hudourniki.« Štefan se na božjo voljo ni hotel ve < Tej je bilo vedno zadoščeno, naj je človeK i « je človek živel, božja volja pač! Moral Bistrico, tja bi bil moral iti. Sedaj bi sebjj po vračal z zdravnikom, ah, koliko časa Je 0 in sedaj hiti domov z nekakšnim vračem- p o ji Moža sedita drug ob drugem in se V°T d® gleni planjavi. Zakrknjeno molčita, Kakor sovražnika. Palčič bi bil moral marsikajI ^ floffi11 marsikaj bi hotel pozvedeti, toda s takšnim ^ p, s se res ni bilo moč porazgovoriti. Njemu “ ye" # oc ico lii uuu iiiul; puitw.guvuuu, . rQ v- ir svoje misli? Dajte no, Palčič je prav doc čem razmišlja hribovec. Navsezadnje pre °*niKe' več daleč, vredno je bilo natakniti si nao peti, in potem se bo videlo... « n» pft Tako je pač, če ljudje v stiski čakajo ^ j -j Nepotrpežljivo mencajo in vzdihujejo, ke ša polna strahu in upanja hkrati. A " , hrib, okoren in brezbrižen, nikamor se n A niti. Ko pa se človek, ki je bil Poslan,,,f in ~ fT lek, vendarle vrne, ga domači obstopij^j^jiib z velikimi očmi. Velike oči so polne šanj, kdo naj bi odgovarjal nanje! (Nadaliev^6 fr V s %