GLASILO -OSVOBODILNE ERGNTE SLOVENIJE
Ljubljana, sobota, 15. aprila 19oO
LETO XL, ŠT. 91 / POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN
Ob Dnevu železničarjev
Železna cesta v naši domovini je že od svojega začetka pred dolgimi desetletji združena z železno borbo svojih delovnih ljudi: nekdaj z bojem za osnovne človeške pravice, zdaj z bojem za neodvisnost in napredek socialistične domovine. Ves ta boj — nekdanji in današnji — bo imel od letos naprej svoj izraz y Dnevu železničarjev Jugoslavije.
Zvezna vlada je 15. april določila za praznik železničarjev v spomin na prvi veliki upor zatiranega delavskega razreda nekdanje Jugoslavije, ki so ga začeli železničarji s svojo splošno stavko v noči od 15. na 16. april 1920. Ta stavka je bila nadaljevanje boja za golo življenje in za najosnovnejše socialne pravice, ki se je začel že v prvih mesecih zaradi brezposelnosti in nizkih zaslužkov v nekdanji Jugoslaviji.
Upora, ki so ga sredi aprila 1920 sprožili železničarji, so se oblastniki na moč ustrašili in nad stavkajoče so poslali oboroženo silo. Po štirinajstih dneh je bila stavka v krvi zadušena in med največjiml zločini je bil pokolj na Zaloški cesti v Ljubljani dne 24. aprila. Na veliko delavsko množico, ki je hotela z mirnim obhodom po mestu opozoriti vso javnost na svoje upravičene zahteve, so streljali orožniki. Na ulici so ubili 13 ljudi, med njimi 14 letno deklico, ranili pa nad 70 manifestantov. Tudi v drugih mestih so se vrstili primeri krvavega nasilja. Tako je bil že v drugem letu nekdanje Jugoslavije delavski razred dejansko postavljen izven zakona, svoj boj pa je nadaljeval in železničarji so bili v prvih njegovih vrstah.
Kapitulacija protiljudske Jugoslavije pred fašističnim navalom je ustvarila nove pogoje in nove naloge za vse naše narode. Na poziv Komunistične partije so zavedni delovni ljudje stopili v boj proti okupatorjem in domačim izdajalcem jn tudi tega boja se je od začetka udeleževalo na tisoče železničarjev. Železničarji so se borili tudi na svojih delovnih mestih in ;e tako od kurilnice, delavnice in postaje pa do progovne čuvajnice po-V d stregla smrt po sovražniku. Partija je lahko vsak čas računala z junaštvom delovnih ljudi na železnici.
Takoj po veliki zmagi naše ljudske revolucije so se znašl? železničarji na novi fronti — na fronti požrtvovalnega dela. Porušeni in požgani Dios' vi, razdrte proge, na stotine uničen,/, in pokvarjenih lokomotiv ' in železniških vagonov, vsi ti težki sle-ovi vojne niso dopuščali niti trenutka dmora. Gospodarstvo je terjalo promet. Domovina je zahtevala nove junake — junake obnove, junake socia-ističnega dela. Kakor en sam velik kolektiv se je tudi železnica vrgla na delo. Medtem pa so v mnogih evropskih deželah, ki jih je opustošila voj-
Zadružniki v Zrkovcih so daleč pred dragimi
Nič kaj prijazno me ne gleda predsednik zrkovske zadruge, ko ga motim sed malico. Brž pa se mu zjasni raz, ko ga povprašam po setvi.
: Da, da o tem se bo pa že dalo po-'oriti. Nič manj kakor enaindvajset sctarov smo posadili krompirja. To namreč naša glavna pomladanska sevi, kajti plan jesenske setve, to se ravi žita, smo v jeseni izpolnili do ra. No, tudi tistih hektarov ni bilo malo, kar okrog 50.«
Zanimam se za vzroke teh uspehov. Max imajo kakšen nov način saditve krompirja?
»Ne, ne, prav po domače sadimo. Traktor nam reže dve brazdi, dvanajst hudi pa siplje krompir pod plug. Semenski krompir imamo doma — drugo leto ga bomo morali zamenjati za koroškega, da se nam ne izrodi — in ženske so ga pravi čas pripravile dovolj. Začele so ga rezati že v začetku marca, medtem ko smo ga začeli saditi šele konec istega meseca. Lani smo ga zasadili 12 hektarov, letos ga bo pa še enkrat toliko. Se nekaj dni, pa bomo spravili vsega v zemljo.« Zadovoljno se smeji in doda: »Stavim, da Lackova nima posejanega več kakor 6 hektarov, da ne govorim o sosedni ekonomiji Združenih tovarn svile. Mislim, da smo prvi daleč naokrog.«	M.
Ob gostovanju Slovenskega gledališča iz Trsta v Ljubljani
ado Nakrst v viogi Belogubova in Modest Sancin v vlogi Jusoma
Pregled lokomotive pred odhodom na pot
na, le tu in tam uredili in obnovili posamezne železniške objekte, so naši železničarji že lahko kazali svoja velika dela. V nepolnih dveh letih je bil docela obnovljen železniški promet — zgTajeni so bili vsi porušeni mostovi in usposobljene vse proge.
2e leta 1946 so delovni ljudje železniškega transporta presegli obseg dela zadnjega predvojnega leta za 2%, čeprav so imele naše železnice v primerjavi z letom 1938 na raapolago samo 74.50/0 tovornih vagonov, 69.5% potniških vagonov in 84.9% lokomotiv. Do konca leta 1946 je bilo med železničarji že nad 1700 udarnikov. Produktivnost dela se je v primerjavi s povprečjem predvojnih let povečala za 250/0.
Velika delovna požrtvovalnost in delovni uspehi so deležni tudi vsega priznanja. Samo do konca leta 1948
so dosegle denarne nagrade, razdeljene zaslužnim železniškim kolektivom in njihovim posameznim članom, visoko vsoto 73,581.690 din, Pre-zidij Ljudske skupščine FLRJ pa je odlikoval z redi in kolajnami dela 890 železničarjev. Tudi uvedba Dneva železničarjev je veliko priznanje državnega in partijskega vodstva železničarjem Jugoslavije za njihove napore in uspehe, hkrati pa je tudi priznanje vseh naših narodov, ki gle dajo v železničarjih požrtvovalne borce za zmago socializma in za srečnejšo bodočnost delovnih ljudi v Jugoslaviji.
Taki so železničarji svobodne, socialistične Jugoslavije. Svoj prvi praznik praznujejo v polnem raizmahu socialističnega tekmovanja: Vse sile za izvršitev petletnega plana v štirih letih!
NAŠ ODGOVOR IMPERIALISTIČNIM
IN K0MINF0RM0VSKIM OBREKOVALCEM
Skoro šest tisoč žrtev in nad dva tisoč invalidov, vdov in sirot je dalo ljudstvo Istrskega okrožja za svojo svobodo, čeprav skupno število prebivalcev ne presega sedem^- -soč. Težko bi našli mesto ali vas, kjer ne bi stal spomenik ali bi ne bila vzidana spominska plošča padlim partizanom in antifašistom, ki so jih postavili hvaležni ljudje padlim v borbi proti okupatorju za osvoboditev slehernega koščka slovenske zemlje.
»Veliki« niso upoštevali naravne pravice tega prebivalstva, niti neizpodbitnih dokazov volje in želje našega ljudstva, ki je v najtežjih časih odločno povedalo, da hoče živeti združeno s svojimi narodi v Jugoslaviji.
Jutri bodo volivci z glasovanjem za Ljudsko fronto ponovno in jasno odgovorili na vsa obrekovanja in laži italijanske imperialistične in komin-fc-rmistStie reakcije. Ljudske množice, ki so se združile v enotno Slovensko italijansko ljudsko fronto, bodo na volitvah ponovno potrdile že stokrat potrjeno in izpričano trditev, da so za ljudsko oblast, za napredek, ki jim zagotavlja varno in lepše življenje. O tem ni nobenega dvoma, kajti drago so plačale svobodo in neodvisnost, da so se otresle okupatorja in izkoriščevalca, ki ni nudil delovnim ljudem druge perspektive kot počasno umiranje v pomanjkanju ali izselitev, za slovanski živelj pa še posebej razna-roditev in iztrebljenje.
Volitve dajejo možnost vsem strankam in političnim skupinam, da se predstavijo. Zajamčena je bila svoboda propagande in tajnost pri izbiri kandidatov. Ljudska oblast je vsem predlagateljem kandidatnih list dala na razpolago sredstva, prostore, radio, tisk za volivno propagando in agitacijo.
Kristalno steklo iz Rogaške Slatine
Pred vojno Jugoslavija na inozemskih tržiščih ni bila znana kot proizvajalec luksuznega kristalnega stekla. Na tem področju so držale pozicije v svetovni trgovini Češkoslovaška, Belgija in Madžarska. Pred tremi leta je naša država poslala v inozemstvo svoje prve pošiljke finega brušenega kristalnega stekla. V nekaj letih se je jugoslovansko kristalno steklo tako uveljavilo na svetovnem trgu, da danes tovarna v Rogaški Slatini ne more niti izvršiti vseh naročil.
Danes se kristalne vaze, servisi in drugi predmeti iz brušenega kristalnega stekla z zlato etiketo »Made in Jugoslavija« prodajajo v mnogih državah, ne samo v državah Bližnjega vzhoda, kamor smo najprej začeli izvažati kristalno steklo, marveč tudi v Nizozemski in Damski, torej na trgu., ki je renomirani industriji luksuznega stekla v Belgiji najbližji, pa tudi v Angliji in Ameriki. S stalnim zboljše-vanjem kakovosti in uvajanjem okusnih vzorcev si jugoslovansko kristalno steklo osvaja nova tržišča. V zadnjem času je tovarna prejela tako številna naročila, da bi potrebovala za njihovo izvršitev pri sedanjem obsegu proizvodnje najmanj 3 leta.
Tovarna v Rogaški Slatini bo kmalu lahko znatno povečala svojo proizvodnjo. Poleg starih zgradb, ki služijo že 23 let svojemu namenu, gradijo nove velike delavnice. V kratkem bo dograjena velika dvorana za topilnico in brusilnico stekla, kjer bodo 1. maja zakurili tudi novo peč za topljenje stekla, oh koncu leta pa bodo postavili se eno tako peč. Tovarna v Rogaški Slatini bo že letos izdelala dva in polkrat več stekla kakor pred vojno, prihodnje leto pa štiri in polkrat več.
Več težav kakor gradnja novih proizvodnih naprav povzroča povečanje kadra strokovnih delavcev. Za proizvodnjo kristalnega stekla je potrebno dolgotrajno in vztrajno učenje. Marsikateri delavec, ki dela že 8 do 10 let,
se uveljavlja na svetovnem trgu
se mora še učiti in nadalje vežbati, da doseže kvalifikacijo najboljših starih delavcev, kakor so mojster-brusač Vinko Karat, ki dela že 37 let, ali pa Ignacij Dimi, ki je že skoraj pol stoletja za brusilno miza, nadalje Stefan Bračun, Jože Pok in Drago Drečnik, ki so učili vse druge mojstre in delavce v tovarni. V brigadi Ignacija Dimla se uči danes 15 mladincev, kako je treba brusiti kristalno steklo. V
vila naša država kristalno steklo iz Rogaške Slatine v Parizu, Utrechtu, Poznanju in v nekaterih mestih Italije. Povsod se je izkazalo, da jugoslovanski izdelek po svojem sijaju in čistosti prav nič ne zaostaja za izdelki Češkoslovaške ali Belgije, po originalnosti motivov, ki so skrbno izbrani, pa jih pogosto nadkriljuje. Pri izoeri motivov sodelujejo strokovnjaki šole za umetno obrt v Ljubljani, pa
a
m
Za »Slovenskoga poročevalca« napisal predsednik Izvršilnega ljudskega odbora za Istrsko okrožje tov. Julij Đeltram
Volivcem so se predstavile tri kandidatne liste Slovensko italijanska ljudska fronta, socialistična stranka in krščansko socialna skupina. Sestsvljaici list in tisti, ki se skrivajo za zadnjima dvema strankama niso nikdar skrivali svojega nasprotovanja do ljudske oblasti in sovraštva do ljudske demokracije. Naravno je, da zaradi proti-Ijudskega stališča nimajo korenin v demokratk.iih množicah in se opirajo na izkoreninjene elemente, ki še sanjajo o vrnitvi starega ter računajo na del italijanskega prebivalstva, ki ga reakcionarni kler tišči v zaostalosti. To nam dokazuje dejstvo, da je tem strankam in skupinam komaj uspelo postaviti svoje kandidatne liste v zakonitem najmanjšem številu upravno teritorialnih enot. Njihova kandidatura ni zajela niti vseh obalnih mest, kjer so zanje edine možnosti.
Pred volitvami se je na naše okrožje vsul val laži in obrekovanj, da bi težko našli primer, kjer bi zaradi volitev na tako majhnem kosu zemlje mobilizirali tolikšne sile.
Kot da bi ne bilo dovolj krivic in žrtev, ki jih je Jugoslaviji povzročila mirovna pogodba, kot da bi ne bilo dovolj dokazov surovega 'pritiska na Siovence, ki so ostali tudi pod današnjo Italijo brezpravna raja, se isti italijanski imperializem, ki je na tem ozemiju zapustil samo gorje in spomine groze, zatiranja in raznarodovanja, pojavlja z nesramno zahtevo po ponovni zasedbi tudi te slovenske zemlje. Ob razpisu naših volitev so se ita-
lijanski imperialistični hujskači še posebej razkričali in razpisali, kar je razumljivo, kajti uspešen izid volitev lahko »kompromitira« vso njihcvo gonjo laži in obrekovanj na račun Ljudske oblasti.
Medtem ko je ljudska oblast zagotovila polno svobodo volivne propagande in agitacije in dala na razpolago tudi materialna sredstva, je italijanska imperialistična reakcija, ki jo podpirajo vladni predstavniki, začela preko znanih fašističnih elementov okrog takoimenovanega Istrskega CLN pravcati teror nad našimi volivci. Mobilizirala je ves aparat, tisk, »tajno« radijsko postajo »Venezia Giuiia«, podvojila prejemke svojim agentom v našem okrožju, da bi z grožnjo o jutrišnji odgovornosti pred »karabinerji« zastrašila volivce s slabo hrbtenico. Pri’ tem zapadajo v protislovja, grozijo volivcem, naj ne gredo na volitve, po drugi strani pa skušajo prepričati svet o nezakonitosti naših volitev. Govorijo o sedemdesettisočih Italijanov v jugoslovanski coni, medtem pa so ob priliki velikih okrajnih pređvolivnih zborovanj, kjer je bilo prisotnih nad dvajset tisoč ljudi, napisali »da so bili sami Slovenci in Hrvati in nobenega Italijana«.
Teda goljufi bodo sami ogoljufani. Resnica o pravem stanju našega okrožja bo prodrla v svet. Zadnjo besedo bo spregovorilo predvsem naše ljudstvo in oni, s katerimi se je skupaj borilo proti imperializmu in fašizmu za svojo svobodo. Naj si ne delajo nobenih utvar. Odločno stališče socialistične Jugoslavije glede tržaškega problema so naše množice sprejele z velikim veseljem. V tem vidijo ne samo slovenske in hrvatske, ampak tudi italijanske delovne množice svojo bodočnost.
Zato se ljudstvo Istrskega okrožja pripravlja, da opravi svojo državljansko dolžnost, da odda svoj glas za predstavnike, katerim zaupa. Delovni ljudje tekmujejo med seboj, kdo bo dostojneje pričakal volitve in kdo bo prispeval večji delež pri utrditvi ljudske oblasti.
Vsa Istra je v prazničnem razpoloženju. Slavoloki, rdeče zvezde, napisi, različni okraski so samo zunanji izraz razpoloženja ljudi, ki se zavedajo velikega pomena dneva, ko bodo ponovno in svobodno glasovali in s tem potrdili že stokrat dokazano dejstvo, da so za ljudsko oblast, za napredek, za blaginjo, za mir, za bratstvo med narodi, da so trdno odločeni korakati po poti, ki pelje v svebodno in srečno bodočnost.
V slovenjgraškem okraju se k metle
zavezujejo, da bodo setev končali
do 27. aprHa
Brusač stekla v Rogaški Slatini
kratkem bo dala industrijska šola pri tovarni prvo skupino učencev, ki so se v 3 letih usposobili za polkvalifi-cirane delavce.
Uspeh, Si so ga dosegli delavci tovarne v Rogaški Slatini v tujini, je rezultat vztrajnega prizadevanja za prvovrstno izdelavo in visoko kakovost izdelkov. V zadnjem času je razsta-
Že v jeseni bomo orali
z domačimi traMorji
V Industriji motorja v Rakovici se mrzlično pripravljajo, da bodo lahko začeli serijsko izdelovati domače traktorje. Priprave za serijsko proizvodnjo so v zadnjih mesecih zelo pospešili, za stvar pa se je še posebno zavzel delavski svet podjetja, ki je že v februarju sprejel važne skleipe, da se zboljša delo v livarni podjetja, ki mora prva začeti serijsko proizvodnjo delov traktorja. Na predlog delavskega sveta so med drogim v livarno prenesli žerjav iz drugega oddelka in ga preuredili za prenos večjih bremen. Do konca marca je bilo to delo opravljeno, nakar so začeli vlivati bioktj in druge velike dele za nove traktorje. Prav tako je bila -na prizadevanje delavskega sveta v livarni uvedena medfazna kontrola proizvod nje, ki je pripomogla do tega, da se je odstotek izmečka zmanjšal od 4.2 odstotka na 3.8% v februarju in 3.4 odstotke v marcu nasproti planiranim 5 odstotkov.
Tudi v drugih oddelkih se mrzlično pripravljajo, da bodo začeli serijsko izdelovati traktorje. Povečali so napore. da bodla čim prej izdelali več 100 kamionov, določenih v planu, in serije motorjev za črpalke, tako da bodo v drugem polletju lahko posvetili vse svoje sile le- proizvodnji traktorjev.
Prehod & serijski proizvodnji ni vse preizkušnje.
preprosta naloga niti za tovarne z dolgoletnimi proizvodnimi izkušnja mi. Nujna potreba, da še letos izdelamo čim več traktorjev, pa je narekovala skrajno pospešanje vseh pri prav. Oddelek za tehnično pripravo je lani dobil nalogo, izdelati v 5 mesecih vso potrebno dokumentacijo, se pravi, določiti za vsak del stroja posamezne faze obdelave, izdelati načrte za orodja in določiti način proizvodnje posameznih delov, ki jih je več tisoč. Oddelek za tehnične priprave je to veliko nalogo uspešno izvršil in bo te dni oddal poslednje načrte in dokumentacije. Naše železarne so do bile že prva naročila za potreben material. Pospešeno izdelujejo potrebno orodje, šablone in druge pripomočke za proizvodnjo in montažo, pripravljajo stroje itd. Za vse to delo je potrebnih po približnih računih več desettisoč delovnih ur.
Tako bo že v prvih mesecih drugega polletja zapustila tovarno prva serija doma izdelanih traktorjev, ki jih mora tovarna do konca leta 1951 leta izdelati 1500. Ze ob letošnji jesenski setvi bodo začeli orati zadružne njive in njive državnih posestev prvi traktorji domače proizvodnje, izdelani po prototipih »Zadrugar«, »Udarnik« in »Rakovica«, ki so uspešno prestali.
tudi sami delavci. Tovarna je nedavno razpisala nagrade za najboljše vzorce. Mojstri in delavci tovarne so v ta namen pripravili 300 vzorcev, pri katerih so uporabili po večini elemente narodne ornamentike.
K uspehu na inozemskih tržiščih pa so mnogo pripomogli tudi delavci, ki pripravljajo steklo, kajti od čistosti tega stekla je v veliki meri odvisna kakovost izdelka. Rezultat skupnega prizadevanja brusilcev in ostalih delavcev prihaja najbolj zgovorno do. izraza v stalnem naraščanju odstotka izdelkov prve vrste, ki se je dvignil v enem letu od 70 na 95 odstotkov, tako da odpade na izdelke druge vrste in na odpadke le še 5 odstotkov.
Gradnja proge Sarajevo—Ploče
Lani so se začela prva dela za gradnjo normalnotime proge, s katero bo podaljšana .mladinska proga Samac— Sarajevo 5o nove jadranske luke Ploče. Predvsem so lani začeli graditi največji objekt na progi, to je skoraj dva tisoč metrov dolg predor skozi granitni masiv planine Prenj, nedaleč od gradbišča naše največje hidrocentrale na Neretvi. Prebijanje tega predora skozi trdo granitno skalo terja mnogo naporov. Doslej so prebili eno tretjino predora. Pri gradnji predora je sedaj zaposlenih 13 minerskih brigad, med katerimi je najboljša brigada Selbe Kraša, ki je v prvi dekadi aprila presegla normo povprečno za 206 odstotkov. Železniško gradbeno podjetje štev. 1, ki gradi predor in progo, bo letos zgradilo tudi del nove železniške proge od Konjica do predora skozi Prenj.
Ozimina je letos prav dobro prezimila. Celo v višjih hribovitih legah se bohoti v lepi rasti. Jesenski setveni plan je bil izpolnjen v slovenjgraškem okraju le z 880/0 in zato je bilo treba letošnjo pomlad posejati več jarin. Po planu je treba posejati 2830 haj po poslanih poročilih pa je v zemlji že 2200 ha posevkov, in to večjidel žita in zgodnjega krompirja. Semen na splošno ni primanjkovalo. Po podatkih poverjeništva za kmetijstvo potrebuje slovenjgraški okraj le kakih 10 vagonov semenskega krompirja za kmete zasebnike. To količino bo zbral iz notranjih rezerv.
Setvene plane so večidel pravočasno razdelili in v večini primerov na množičnih sestankih. Pogovorili so se tudi, kako bodo rešili vprašanje ogroženih površin, ki jih je v okraju po poročilih krajevnih odborov 312 ha. Nad 160 ha teh ogroženih površin je že posejanih. Poverjeniki za kmetijstvo pri krajevnih odborih so se zavezali poskrbeti, da bo letos res obdelana vsaka ped zemlje.
Plan industrijskih rastlin bo izpolnjen v vseh kulturah, razen v hmelju, ki ga bodo posejali le 12 ha namesto 30. Posejali bodo tudi nekaj soje. Kolikor so oljne repice posejali premalo jeseni, bodo sedaj posejali več jare repice.
Da letos setev razmeroma zelo dobro teče, je predvsem zasluga priza-
devanj množičnih organizacij Osvobodilne fronte in kmetijskih poverjeništev. O vseh nalogah so se ljudje pogovorili na množičnih sestankih in uspehi takega dela se že kažejo.
F. M.
OBDELATI IN POSEJATI MORAMO VSAKO PED ZEMLJE! TEGA NAJ SE POSEBNO ZAVEDAJO PREGLEDOVALCI, KI BODO JUTRI POPISOVALI STANJE POMLADANSKIH POSEVKOV PO VSEH NAŠIH VASEH!

Napoved za nedeljo; Spreme^''P Oblačno, deloma sončno. Knafe '"Krsrfev-ae' pTohfe.
Prvi poizkusi ribolova z morskimi mrežami na Donavi
Te dni so na globokih mestih Donave poskušali loviti ribe z morskimi mrežami. Te mreže imenujejo »koče« in so globinske mreže, ki jih spuščajo z motornih ladij in z njimi zajamejo ribe v globim. Ker je na Donavi, Savi, Dravi, Tisi in na drugih naših rekah precej globokih mest, kjer se skrivajo ribe in se z navadnimi mrežami ne dajo ujeti, so jih sedaj poskušali zajeti z globinskimi mrežami. Posebno prihaja tak način lova v poštev na Donavi, kjer doseže na primer v Djer-dapu reka ponekod tudi do 70 m globine. V teh globinah pa je mnogo rib.
Poizkusi so se zadovoljivo obnesli, strokovnjaki pa so mnenja, da bo treba nekaterih sprememb. Ribiči na Donavi in Dravi so ta novi način lova rib spremljali z velikim zanimanjem in so takoj razumeli velik pomen uporablja-
nja morskih globinskih mrož. Ta način- Bogdana Jevtiča, ki .je
ribotaya bi -bokih
uvedli tu«
i gio-
B.
V tovarni Rade Končar gradijo velikanski generator za hidrocentralo Zvornik
Delovni kolektiv tovarne električnih strojev »Rade Končar« v Zagrebu, ki je lani izdelal že drugi veliki generator za hidrocentralo »Mariborski otok«, se je letos lotil gradnje še večjega generatorja za hidrocentralo pri Zvorniku na Drini. Tudi to hidrocentralo na Drini, kjer se bedo v kratkem začela helenska dela v strugi, bomo opremili z domačimi stroji. V Titovih zavodih Litostroj že izdelujejo dele za prvo izmed treh Kaplanovih turbin te centrale. V tovarni »Rade Končar« pa bodo izdelali velikanski generator za 30.000 kilo-voltamperov (generator za Mariborski otok ima 24.000 kilovoltamperov). Prve dele novega velikanskega generatorja so v tovarni že izdelali.
Nov jugoslovanski padalski rekord
Clan Aerokluba v Skpplju Stanko Skoberne je obljubil, da bo do 1. maja presegel vse dosedanje padalske rekorde v Jugoslaviji in v vseh balkanskih državah Napovedal je, da bo v določenem času dosegel največje število skokov s padalom domače konstrukcije brez pomožnega padala. To svojo obljubo je že zdaj izpolnil. Iz višine 250 do 300 p j! v 3 urah in 38 minutah napravil 20 skokov ter š tem presegel dosedanji rekord padalca
dosegaj, v 2 e svojim
Btr. 2 SLOVENSKI FOROČ E V'ALEC 'f stbv. .9®-/-
—	----------------------	_________ mi..............••• •*-**•--■ *—*^' *v iatmikihm
Rred volitvami v Jugoslovanski coni STO,
Z narodi in z njihovimi interesi
20.000 zborovalcev je v Kopru poslušalo govora ministrov Vječeslava Holjevca in Ivana Regenta
ne trgujemo
Koper, 14. aprila. Včeraj in danes so bila po vseh mestih in vaseh istrskega pfcrožja zadnja volivna zborovanja. Današnje popoldansko zborovanje v Kopru je bilo doslej največje in se je razvilo v močno manifestacijo za Sio-vansko-italijansko ljudsko fronto, za njen delovni načrt in zmago pri volitvah. Titov trg v Kopru ir^ vse stranske ulice je napolnila množica ljudi, ki so prišli na zborovanje iz vseh delov cone B, predvsem pa delavci iz obalnih mest, ribiči, kmetje in zadružniki, mladinske in delovne frontne brigade, mladina, žene v istrskih nošah itd.
Nabiralna akcija za spomenik žrtvam fašizma v Železni Kapli prepovedana
Dunaj, 14. apr. (Tanjug) Pokrajin-tka vlada Koroške je končno po enomesečnem zavlačevanju odklonila zahtevo Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške, da se dovoli nabiralna akcija za postavitev spomenika žrtvam fašizma v 2elezni Kapli. Zahteva Zveze bivših partizanov je bila odklonjena Z utemeljitvijo, da bi nabiranje prostovoljnih prispevkov preveč oškodovalo prebivalstvo. To ravnanje je tem bolj čudno, če upoštevamo, da je pokrajinska vlada naročila pokrajinskim odborom, naj v svoje proračune vnesejo posebne postavke za proslavo šovinistične 301etnice sramotnega plebis-dta 10. oktobra 1920.
Plastiras sestavlja novo grško vlado
Atene, 14. apr. (Reuter) Predsednik grške vlade Sofokles Venizelos je sporočil danes kralju Pavlu ostavko kabineta, ki jo je kralj sprejel in izročil mandat za sestavo nove vlade vodji progresivnih liberalcev generalu Pla-Stirasu.
Venizelosova vlada bi morala 17. aprila nastopiti pred parlamentom. Bila pa je v manjšini, ker je imela proti sebi politične stranke centra in levice ter demokratično mnenje v Grči j L
Zborovanje v Kopru, ki se ga je udeležilo več kot 20.000 ljudi, je otvoril Julij Beltram, predsednik Izvršilnega odbora istrskega okrožja. Po Beitramo-vem pozdravu je spregovoril tov. Regent, minister za prosveto vlade LRS, ki je med drugim povedal:
Namen upravnih volitev v jugoslovanski coni STO je, utrditi in poglobiti ljudsko oblast, ki že obstaja od leta 1943 kot rezultat zmage osvobodilnega boja proti fašizmu. To dejstvo je spravilo s tira vse mogoče reakcionarje, šovinistične in iredentistične kroge v Trstu in v Italiji, katerim so se pridružili tudi informbirojci; vsi skupaj pa so začeli kričati, da Jugoslavija z nedeljskimi volitvami pripravlja plebiscit za Jugoslavijo ali proti njej.
Tov. Regent je poudaril, da to ne odgovarja resnici, kajti Jugoslavija smatra, da je vprašanje Jugoslovanske cone STO-ja že rešeno. Zato ne more biti niti besede o tem, da bi tudi en sam naš človek dopustil reakciji aneksijo jugoslovanske cone STO-ja. Tu je in ostane ljudska oblasti
Ko se je dotaknil izjav italijanskega zunanjega ministra Sforze v Milanu, je minister Regent dejal: »Napačno je, če grof Sforza meni, da se lahko ustvarijo boljši in tesnejši odnosi med Italijo in Jugoslavijo samo pod pogojem, da Jugoslavija prizna, da pritiče Svobodno tržaško ozemlje Italiji. Ne more bili niti govora o tem, da bi se mi odpovedali temu, za kar po vseh naravnih zakonih upravičeno menimo, da je naše.
Nato je minister Regent govoril o tem, kako se je treba boriti proti vsakemu nacionalizmu in imperializmu, poudaril je važnost bratskega združevanja in sodelovanja ter solidarnosti med vsemi prebivalci, ki prebivajo v istrskem okrožju, ter na kratko zavrnil obrekovanja informbirojcev, ki nastopajo danes z enakimi lažmi, kakor so nastopali proti volitvam v Jugoslaviji.
Svoj govor, ki so ga zborovalci večkrat prekinili z ovacijami, je minister Regent zaključil:
Narodi Jugoslavije, ki se zavedajo svoje vloge in svoje dolžnosti pri graditvi socializma in utrjevanja ljudske oblasti v svoji deželi, se prav tako zavedajo, da je njihova dolžnost, kakor Je tudi dolžnost vsakega naprednega demokratičnega gibanja, povsod braniti uspehe osvobodilnega gibanja in osvobodilnega boja narodov ter utrjevati ljudsko oblast. Vsaka zahteva in gosaka želja, ki temelji na imperialistični miselnosti, da je tudi vlada današnje Ju-slavije pripravljena trgovati z interesi svojih in tujih narodov, bo naletel v Jugoslaviji na odločen odpor vlade in ljudstva. Z narodi, z njihovimi interesi in z njihovo osvoboditvijo ter samostojnostjo, z načeli marksizma in leninizma ne trgujemo! Prav tako ne trgujemo z rezultati osvoboditve našega naroda.
Govor ministra Vječeslava Holjevca
Po govoru ministra Ivana Regenta je dobil besedo minister zvezne vlade Vječeslav Holjevac, ki je med drugim dejal:
»Narodi Jugoslavije budno spremlja, jo dogodke v zvezi z usodo Svobodnega tržaškega ozemlja ter se za bodočnost teh krajev zelo zanimalo. Bodite prepričani, da boste tudi v bo. doče, kakor doslej, uživali polno pomoč in podporo vseh narodov Jugoslavije in da vam bodo ti narodi riali pomoč, kadar koli vam bo potrebna.
Ko je minister Holjevac posebno poudaril, da je bila Jugoslavija vedno pripravljena reševati vsa vprašanja na miroljuben način, je nadaljeval, da ni pametno in ni v interesu prijateljstva med jugoslovanskimi in italijanskim narodom, če se Jugoslaviji ponuja sporazum na račun Jugoslovanskega ozemlja. Vsi napori združene reakcije, iredentistov in informbirojcev v Italiji so zaman. Oni ne bodo in ne morejo uspeti v svojih naporih, da bi se polastili katerega si bodi dela jugoslovanskega ozemlja.a
Poraz informbirojcev na kongresu
bivših italijanskih partizanov
Francoski prometni delavci bodo 1. maja stavkali
Pariz, 14. aprila. (Tanjug.) Izvršni odbor federacije prometnih delavcev Generalne konfederacije dela je sklenil, da bo 1. maja splošna stavka prometnih delavcev v vsej državi. Stavka bo zajela vse prometne delavce državnih in privatnih podjetij (avtobusi, cestna železnica, taksiji in kamioni);
Izraelska vlada odklanja ponudbo Arabske lige
Tel Aviv, 14. aprila. (AFP.) Včeraj Je bila v Tel Avivu objavljena spomenica, ki jo je poslala izraelska vlada
31.	marca komisiji OZN za pomiritev v Palestini. Spomenica je odgovor na ponudbe Arabske lige za pogajanja, ki bi se opirala na načrt o razdelitvi Palestine iz leta 1947,- Izraelska vlada zavrača pogajanja, zasnovana na tem načrtu, ker meni, da meje. ki so v njem navedene, niso več pereče.
Arabska liga za neposredna pogajanja z Izraelom
KAIRO, 13. apr. (AFP). Politični odbor Arabske lige je sprejel predlog komisije OZN za pomirjenje v Palestini o obnovitvi neposrednih pogajanj med Izraelom in arabskimi državami s pogojem, da Izrael poprej privoli v izvedbo prejšnjih resolucij OZN o razdelitvi Palestine in beguncih.
Politični odbor je nato odobril sankcije, ki bi se uporabile zoper vsako arabsko državo, ki bi separatno sklenila mir z Izraelom.
Po seji je tajnik Arabske lige Asam paša izjavil novinarjem, da bo pakt kolektivne varnosti arabskih držav nocoj parafiran, nato pa ga bodo poslali vsaki vladi v potrditev.
Rim, 14. apr. (Tanjug) Na kongresu bivših italijanskih partizanov v Neaplju, ki so se borili v inozemstvu, je doživelo informbirojsko vodstvo italijanske organizacije (ANPI) hud poraz.. Ker je socialistični poslanec Ama-dei v ssvojem poročilu o delavnosti posameznih italijanskih partizanskih formacij v inozemstvu »po naključju« zamolčal največjo italijansko partizansko formacijo v inozemstvu — divizijo »Italia«, ki se je borila z narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije proti fašizmu, sta to čudno »pozabljivost« poročevalca ostro grajala bivši komisar divizije Carlo Cutolo in bivši komandant Giuseppe Maras. Cutolo je izjavil, da divizija »Italia« ni bila po naključju pozabljena v glavnem poročilu. Govoriti o njej in pri tem ne omeniti berbe jugoslovanskih narodov, je namreč nemogeče., to pa je prav ono, kar se je hotelo doseči s tako »pozabljivostjo«. Komandant divizije »Italia« Maras pa je med drugim rekel: »Borili smo se skupno z jugoslovanskimi narodi v Jugoslaviji proti fašizmu. Razen tega smo tudi po resoluciji Inform-oiroja obiskali Jugoslavijo in videli, kako se gradi v njej socializem. Italijanski partizani, zlasti onih 9000, ki so se borili v Jugoslaviji, ne morejo na ukaz izpremeniti svojega mišljenja.«
Zaradi odločnega stališča predstavnikov divizije »Italia« je bila nato umaknjena pripravljena protijugoslovanska resolucija in se je predsednik, ki je zamolčal tudi pozdravno brzojavko Zveze borcev Jugoslavije, sploh ni upal predložiti v razpravo.
Informbirojci so doživeli neuspeh tudi na manifestacijskem zborovanju,
ki je bilo ob koncu kongresa na Glavnem trgu. V popolnem nasprotju z linijo KP Italije je namreč bivši komandant brigade »Gramsci«, ki se je borila v VII. slovenskem korpusu v Jugoslaviji, poveličeval herojsko borbo jugoslovanskih narodov in njihovih voditeljev.
Vsi ti odločni nastopi so primorali predsednika, da je opustil vse pripravljene načrte in nato sporočil, da bo vprašanje partizanov, ki so obiskali Jugoslavijo, izročeno nadzorstveni komisiji »za nadaljnji postopek«. Na bližnjem kongresu italijanskih partizanov bodo torej informbirojski agenti znova poskušali streti odpor vseh onih protifašističnih borcev proti informbirojski politiki partizanskega vodstva v Italiji, ki so ostali zvesti načelom bratstva in enakopravnosti, za katera so se borili kot partizani v Jugoslaviji.
Trgovinski sporazum med ZSSR in Vzhodno Nemčijo
Moskva, 14. apr. (Tanjug) V Moskvi je bil podpisan sporazum-o blagovnem prometu in plačilu med ZSSR in Demokratično republiko Nemčijo. Po tem sporazumu se bo zamenjava blaga med obema državama povečala letos za nad 35*/. v primeri z letom 1949. Sovjetska zveza bo dobavljala Nemčiji žito, maščobe, črne in pisane kovine, tovorne avtomobile, pirit, manganovo rudo, naftine izdelke, koks in bombaž v zamenjavo za industrijske naprave in stroje, cement, kalijevo sol, kemikalije, brikete in druge predmete.
Junaki dela *“druso peaetko delaio med slovenskimi železničarji
Madžarska zahteva od ZDA izpolnitev mirovne pogodBe
Budimpešta, 13. apr. (MTA). Madžarska vlada je v odgovoru na nedavno noto ameriškega poslaništva v Budimpešti zavrnila trditev ameriške vlade, da vsebuje odločba o nacionalizaciji podjetij na Madžarskem z dne 28. decembra 1949 neenakopravno ravnanje do nacionaliziranega premoženja bivših ameriških lastnikov.
V madžarski noti je rečeno, da madžarska vlada nikoli ni odklonila razgovorov o odškodnini za bivšo ameriško imovino na Madžarskem. Madžarska vlada zahteva od vlade ZDA, naj izpolni obveznosti iz mirovne pogodbe o vrnitvi premoženja, ki so ga odnesli fašisti. Na koncu note opozarja madžarska vlada vlado ZDA, da je mogoče ugoditi ameriškim zahtevam glede odškodnine za nacionalizirano premoženje samo s trgovinskimi zvezami med Madžarsko in ZDA, brez katerih Madžarska ne more izvesti svojih plačil v dolarjih.
Obremenjenim nacistom v Avstriji vračajo vse pravice
DUNAJ, 13. »pr. (Tanjug). 1. maja bodo prenehale veljati omejitve, ki so veljale po zakonu iz leta 1947 za obremenjene naciste glede na zaposlitev v raznih poklicih. S tem zakonom je bila nacistom odvzeta aktivna volivna pravica. Ker bo s 30 aprilom prenehal veljati ta zakon, bodo dobili obremenjeni nacisti glasovalno pravico in pravico, da smejo pripadati pc/litičnim strankam ter pravico do zaposlitve v raznih poklicih.
Studenti, katerim je zakon prepovedoval študije, bodo lahko s 1. majem študirali. Igralci, umetniki in drugi javni in kulturni delavci st bodo tudi pridobili pravico do svobodnega nastopanja in delovanja.
V nekaj vrstah
Praga, 14. aprila. Državno sodišče v Pragi je obsodilo Ljubomira Elsnerja na 18, Dagmar Kacerovsko pa na 15 let težke ječe in zaplembo premoženja. Oba sta bila obtožena vohunstva in zarote proti republiki. Elsner in Kace-rovska sta bila uslužbenca ameriškega veleposlaništva v Pragi.
Haag, 14. aprila. Po vesteh lz Indonezije stavka na otoku Sumatri okrog
50.000	delavcev, kar bo zelo zavrlo proizvodnjo tobaka, sladkorja in kavčuka. Stavkajoči, ki jih vodi sindikat vzhodne Sumatre, zahtevajo povišanje mezd in izboljšanje življenjskih razmer.
New York, 14. apr. Abesinski minister za zunanje zadeve Aklilon je pred komisijo Združenih narodov za Eritrejo izjavil, da bo vlada Etiopije, ako bo Eritreja po želji narodov Eritreje združena z Etiopijo, zagotovila vse pravice Italijanom v Eritreji. Včeraj je komisija OZN za Eritrejo odpotovala z letalom iz Adis Abebe v Kairo, kjer bo zaslišala egipčansko vlado o vprašanju bodoče ureditve Eritreje.
Tokio, 14. apr. Pri pomorskem oporišču Jokosaka na Japonskem se je zgodila'huda avtobusna nesreča. Pri nekem avtobusu je eksplodiral od ogorka cigarete bencinski tank. Pri eksploziji je bilo ubitih 15 oseb, 35 pa ranjenih.
Djakarta, 13. apr. Kakor poroča agencija United Press, je prispel z letalom indonezijske vlade v Djakarto kapitan Abdul Azis, vodja vstaje proti centralni vladi. Azisa so takoj odpeljali v indonezijsko vojno ministrstva, kjer bo moral dati račun za svoje ravnanje.
Bfjuselj, 12. apr. Ministrski predsednik Van Zeeland se je posvetoval danes z bivšim ministrskim predsed nikom Eyskensom ter s socialističnimi in liberalnimi politiki o političnem položaju in o rešitvi dinastičnega vprašanja. Socialistični župani iz vse države bodo imeli jutri v Bruslju konferenco, na kateri bodo sklepali o skupnih ukrepih glede na bodoči raz voj notranjepolitičnega položaja.
V splošnem požrtvovalnem prizadevanju mnogih delovnih kolektivov — nekaj pa tudi zaradi posebnosti in pestrosti nalog, ki jih ima železnica kot največje prevozno podjetje v državi — je ostala dolgo neopažena vrsta junakov petletke med železničarji v Sloveniji.
Na vsem območju ljubljanske železniške direkcije je do sedaj 12 takih junakov — povrh 24 iz mariborske delavnice, ki pa je administrativno v sestavu generalne direkcije delavnic v Beogradu — ln sicer osem iz ljubljanskih enot ter po dva iz Maribora in z Jesenic. Zanimivo jo, da je največ med njimi ključavničarjev, zastopani pa so tudi livarji, varilci in en mehanik, dva pa sta navadna delavca pri težkem fizičnem delu.
Iz ključavničarske stroke so se uvrstili v seznam teh zaslužnih Imen: Skubic Anton, Cemažar Izidor in Jemec Frančišek iz Ljubljane, Dežman Anton lz Maribora in Pavlič Janez z Jesenic. Čeprav so izučeni enakih poslov, so vendarle zaposleni na raznih delovnih mestih, tako trije pri popravilu lokomotiv, Skubic pri popravljanju bločnih naprav, Pavlič pa pri važnem opravku popravljanja voz, ki odhajajo v tujino. Vsi stalno presegajo norme, ne štejejo ne ur in ne varčujejo svojih sil in tako so v zadnjih mesecih izpolnili 'celotno nalogo do konca leta 1951. Med kvalificiranimi delavci s takim uspehom sta dalje še dva livarja: Bernik Josip in Černe Leopold ter dva varilca Rupnik Pavel ln Božič Stanko, ki delajo prav tako že od marca za drugo petletko.
Po novem Invalidskem zakonu je zvezna vlada izdala uredbo o invalidskih prejemkih. Po tej uredbi so vojaški vojni invalidi razdeljeni na deset skupin.
V prvi skupini so vojaški vojni invalidi s 100 odstotno nesposobnostjo, katerim je potrebna v vsakdanjem življenju še tuja pomoč. V drugi skupini so 100 odstotni vojaški vojni invalidi, v tretji skupini 90odstotni, v zadnji, 10. skupini pa 20 odstotni.
Mesečna invalidnina I. In II. skupine 100 odstotnih invalidov je 3000 din, III. skupine 90 odstotnih invalidov 2400 din,
IV.	skupine 80 odstotnih invalidov lSöö dinarjev, V. skupine 70 odstotnih invalidov 1300 din, VI. skupine 60 odstotnih invalidov 1100 din, VII. skupine 59 odstotnih invalidov 900 din, VIII. skupine 40 odstotnih invalidov 600 din, IX. skupine 30 odstoinih invalidov 500 din in X. skupine 20 odstotnih invalidov 400 din.
Vojni invalidi, 1. skupine, ki Jim Je potrebna tuja pomoč, dobivajo poseben dodatek za to pomoč v mesečnem znesku 3000 din, če niso nameščeni v invalidskem domu, ali če nimajo brezplačne nege m preskrbe v kaki ustanovi.
Veliko število invalidov z nesposobnostjo, nižjo od 70 odstotkov, torej invalidov V. do X. skupine, je zaposlenih v gospodarstvu in kmetijstvu. Zato določa uredba tudi višino prejemkov tem invalidom. Polovico polne invalidnine prejemajo vojaški vojni invalidi V. do
X.	skupine, če so delavci, uslužbenci, nameščenci in upokojenci, katerih prejemki ali stalni mesečni dohodki presegajo 2000 din, ali če so kmetje, ki plačujejo letno nad 250 din dohodnine.
Članom kmečkih obdelovalnih zadrug je priznana polna invalidnina za prvo leto po vstopu v zadrugo. Polovično invalidnino dobivajo vsi tisti vojaški vojni invalidi, ki so dalje kakor mesec dni v ustanovah državnih zvez vojaških vojnih invalidov Jugoslavije, a tudi tem invalidom se invalidnina ne zmanjša, če vzdržujejo osebe, ki jih morajo vzdrževati, ali če so v ustanovah zaradi zdravljenja in šolanja.
Vojaškim vojnim invalidom, ki prejemajo polno invalidnino, pripada tudi stalni mesečni dohodek za otroke, zavarovane po invalidskem zakonu, na način in po določbah, ki veljajo za otroke delavcev, nameščencev in uslužbencev. Vojaški vojni invalidi prvih
Posebno mesto gre med temi borci za plan mehaniku Kokošinku Ivanu, mojstru železniške avtomatske telefonije, ki je ‘ne samo vzorno uredil njeno obratovanje v povečanem obsegu, temveč že pred tem z veliko iznajdljivostjo nabral tisoče drobnega materiala za to napravo — večinoma iz razbitin — ter z njegovo pomočjo sestavil vrsto preciznih sestavnih delov tega avtomata.
Slednjič sta svojo petletno nalogo med tisoči delavcev in uslužbencev na našem delu prog JD2 izpolnila še dva delavca pri napornem fizičnem delu, in sicer Lešnik Franc iz Maribora pri razkladanju premoga ter Obu Avgust iz ljubljanske kurilnice, ki je zaposlen pri nakladanju ugaskov. Tudi ta dva sta žrtvovala mnoge ure, in vse svoje moči, da sta zmogla vse določeno delo skoraj dve leti prej, kakor je bilo v planu.
Zmaga železničarjev postaje Zalog
Danes ob 10. uri je postajni kolektiv v Zalogu slavil izročitev svojega novo dograjenega popraviiuega tira prometu. Tir je 180 m dolg in so ga člani kolektiva (vsega 160 ljudi) zgradili popolnoma sami v 23 delovnih dneh v okroglo 2400 prostovoljnih delovnih urah. Kakor znano, bo ta tir znatno pripomogel k boljšemu obteku tranzitnih tovornih voz, ki so se do zdaj zaradi manjših tehničnih popravil predolgo zadrževali na tej postaji.
prejemkih
štirih skupin, ki prejemajo polno invalidnino, imajo pravico tudi do drugih vrst gmotne pomoči za otroke kakor delavci, nameščenci in uslužbenci (pomoč za opremo novorojenčka, pomoč za zboljšanje hrane matere in novorojenčka ter enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka).
Nova uredba določa tudi višino invalidnine za otroke in starše umrlih vojaških invalidov.
Nove invalidnine se izplačujejo od 1. aprila vsem, ki so dobili pravico do invalidnine po zakonu, sprejetem na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ, onim pa, ki so imeli pravico do invalidnine že prej, pa od 1. julija dalje.
"N
KMETJE, PRIPRAVITE VSE POTREBNE PODATKE, KOLIKO IN KAJ STE 2E POSEJALI, KOIJKO ZEMLJE 2E PREORALI IN KOLIKO SE NE, KOLIKO ZEMLJE NE BOSTE MOGLI OBDELATI BREZ PO. MOČI. DA BO NEDELJSKI SETVENI PREGLED POKAZAL CIM BOLJ VERNO SLIKO STANJA POMLADAN. SETVE!
V	-__________________J
V vojvodinskih zadrugah so na prvem mestu mladinci
V	Novem Sadu se je začel vče, občni zbor zveze kmečkih obdelovalnih zadrug, ki je tretji zbor vseh vojvodinskih zadružnikov. Iz poročil zveznega odbora in tudi iz poročil okrajnih zadružnih zvez je razvidno, da ima mladina v vojvodinskih zadrugah po svoji vnemi ter po svojem smi. slu za vse naloge socialistične preobrazbe kmetijstva največje zasluge Tako so med drugim v poročilu navedli, da so imeli v kikindskem okraju mladi zadružniki lani povprečno po 185 delavnih dni, stari zadružniki pa samo po 170. Iz poročil o delovan i u posameznih zadrug pa je razvidno, da so imeli mladi zadružniki v veliki zadrugi »Bratstvo« povprečno po 25^ delavnih dni, v pančevačkem okraju na povprečno po 200 ter so s tem v veliki meri prekosili starejše zadružnike.
Zvezna uredba o invalidskih
Borba Slovenskega narodnega gledališča v Trstu
Kljub tem težkih delovnim pogojem tržaški igralci niso klonili. Ker kljub neštetim intervencijam niso dobili povračila za požgani Narodni dom ali vsaj možnosti rednih gostovanj v enem Izmed tržaških velikih gledališč, so se kot nekoč Thespis odločili za potovanja iz kraja v kraj ter za gostovanja na tesnih, neurejenih, neprimernih odrih, ki so jih cesto morali v naglici sami napraviti iz hlodov in desk, če v kraju, v katerega so prišli, ni bilo nobenega odra. Tako so v prvih dveh letih prepotovali vso osvobojeno Primorsko. Gostovali so na več kot petdesetih odrih, na katerih so dali 237 predstav, ki jih je gledalo 101.457 gledalcev. Od njihdvega poslanstva jih niso odvrniU ne mraz ne težavna potovanja, ne kontrole tržaških policistov ne demonstracije fašistov, ki so skušali preprečiti še tista maloštevilna gostovanja v gledališčih Fenice in Na-zionale, katera je dovolila vojaška uprava. Fašistom so bila trn v peti zlasti gostovanja v gledališču Nazio-nale. Tam so n. pr. v avgustu 1947 skušali z najbolj barbarskimi sredstvi preprečiti predstavi J. Knittlove Vie male in Nušičevega Pokojnika, združeni s proslavo petindvajsetletnice Igralca Milana Košiča. Fašisti so pre-tepavall občinstvo, ki je prihajalo v gledališče ter obsuli igralce s točo kamenja. A slovensko občinstvo je z bratsko pomočjo italijanskega delavstva vzdržalo napade, zavarovalo dvorano in rešilo obe predstavi. Resnično ni igralcev na svetu, ki bi igrali v takih okoliščinah, in tako še nobeno ljudstvo ni branilo svojega gledališča! y teh dveh sezonah je Slovensko
(Ob gostovanju v Ljubljani in Mariboru)
narodno gledališče uprizorilo pod vod-' »tvom F. Delaka (v sezoni 1945-46): Delakovo dramatizacijo Hlapca Jerneja, Jurčičevega Desetega brata, Nico-demijevo komedijo Postržek, Bene-dettijeve Rdeče rože, Golarjevo Vdovo Rošlinko, Borove Raztrgance, B. Sha-wa Kako zabogatiš. Surekovo Pesem s ceste, CVNeillovo Ano Christie in Zupanov Andante patetico, ki ga je pripovedoval Jože Tiran: pod vodstvom igralca in režiserja Modesta Sancina (v sezoni 1946-47) pa poleg nekaterih ponovitev iz prejšnje sezone Linhartovo nesmrtno komedijo Matiček se ženi, Simonovljevo priložnostno igro In tako tudi bo, Nušičevega Pokojnika in dramatizacijo J. Knittlove povesti Via mala.
V tretji sezoni je prevzel umetniško vodstvo pesnik in pisatelj dr. Andrej Budal. V tej sezoni so se razmere glede prostorov izboljšale le v toliko, da si je gledališče uredilo zasilne študijske prostore in prostore za gledališke delavnice. Pridobitev teh prostorov je bila odločilnega pomena, saj je igralcem vsaj delno omogočila miren in načrten študij, kakor ga zahteva vsako resno umetniško prizadevanje.
Glede primerne gledališke dvorane v središču Trsta pa se razmere niso prav nič zboljšale, temveč celo poslabšale, čeprav je bila medtem podpisana mirovna pogodba, ki jamči svoboden razvej vseh na Svoboanem tržaškem ozemlju živečih narodnosti. Medtem ko je upravi v prvih dveh sezonah uspelo dobiti na razpolago gledališče Fenice in Nazionale vsaj za deset predstav (v obeh sezonah ln v
obeh gledališčih skupaj), so bile po podpisu mirovne pogodbe vse intervencije brezuspešne. Visoki funkcionarji angloameriške vojaške uprave so upravo Slovenskega narodnega gledališča dosledno zavračali z nezaslišanimi izgovori, češ da predstave SNG povzročajo nemire in ogrožajo varnost življenja, pri čemer so se sklicevali na zgoraj opisane fašistične izgrede, ki so se izvršili pod zaščito policije. Tako je Slov. narodno gledališče moralo še nadalje in mora še danes vršiti svoje poslanstvo v majhnih, neurejenih in pozimi nezakurjenih dvoranah v Trstu, v predmestjih in okolici Trsta. A policija ga ne pusti pri miru niti v teh dvoranicah. Njegovo delo zavira s tem, da je ukazala prositi za dovoljenje za vsako predstavo posebej, da od časa do časa prepoveduje igranje na posameznih odrih, češ da* dvorane niso kolavdirane, se pravi, opremljene z vsemi varnostnimi in drugimi napravami, kot jih zahtevajo pravila o gledaliških dvoranah itd. Tako je Slov. narodno gledališče nenehno v strahu, ali bo moglo dati napovedano predstavo ali ne. Svobodno more zadihati le na svojih gostovanjih v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja, kjer mu ljudska oblast nudi vso podporo in pomoč in kjer ima na razpolago baročno gledališče Rislori v Kopru,
V tretji sezoni odigrani repertoar je pomenil v umetniškem pogledu precejšen korak naprej. Poleg nekaterih del iz prejšnjih sezon je gledališče uprizorilo Cankarjevega Kralja na Betajnovi, Goldonijeve Primorske zdrahe, Simonovljevo aktualno reportažo iz ameriškega življenja Rusko vprašanje, Molierovega Skopuha in dra-matskega prvenca Miška Kranjca Pot do zločina, gojenci dramske šole pa so pod vodstvom M. Kosiča in s sode*
lovanjem nekaterih članov »gledališča uprizorili Jurčičevega Desetega brata. Vseh predstav je bilo 87, od tega na Tržaškem ozemlju 77, ki jih je gledalo, 22.458 gledalcev. V tej sezoni je praznoval na tržaških odrih 251etnico umetniškega delovanja igralec in režiser
V	četrti sezoni se je moralo Slovensko narodno gledališče spoprijeti z novimi težavami. Po razdoru v demokratičnem taboru so se namreč starim zagrizenim sovražnikom slovenske besede pridružili še Vidalijevi frakcio-naši, ki jim ni po volji, da je gledališče ostalo zvesto svojemu ljudstvu in idejam narodnoosvobodilne borbe. Borba za gledališke prostore je postala poslej še težja. V upanju, da jim bo uspelo onemogočiti delo gledališča, so likvidatorji tržaškega demokratičnega gibanja iztrgali iz rok ljudstva šest Ijudskoprosvetnih dvoran v Trstu in okolici ter se jih polastili kot nekdaj fašisti. Poslej na te odre ne smejo več ne Cankar ne Shakespeare ne Moliere ne Gogolj ne drugi veliki tvorci.katerih dela so tržaškemu ljudstvu močna opora v njegovi borbi za svobodo in enakopravnost. Poleg tega so skušali preprečiti obisk predstav z odkritimi grožnjami, raznimi provokacijami in celo sabotažami. Toda vse njihove nakane so bile zaman.
V	tej sezoni je gledališče uprizorilo osem kvalitetnih premier, preseglo v prejšnjih dveh sezonah doseženo število predstav, ki jih je uprizorilo, če je bilo treba, tudi na improviziranih odrih, ter si kljub Vidalijevim grožnjam pridobilo tisoče novih gledalcev. V tej burni sezoni je gledališče uprizorilo Cankarjeve Hlapce, ki so danes v Trstu bolj aktualni kot kdaj koli, igro Mire Pucove Ogenj in pepel,, Shakespearovo komedijo Kar hočete. Gogoljevo komedijo 2enitev, Surinovo
otroško igrico Dedek Mraz, Galswor-thyjevo Srebrno tobačnico, igro iz sodobnega ameriškega življenja Globoko so korenine,, ki sta jo napisala Gaw in D'Usseau ter Goldonijevo Miran-dolino. Gledališče je v vsej sezoni dalo 103 predstave, ki jih je gledalo 28.454 gledalcev.
V tekoči sezoni se mora .gledališče boriti z istimi težavami kot v prejšnji sezoni. Razmere se niso prav nič izboljšale. Za začetek sezone je pripravilo zanimivo delo A. N. Ostrovskega »Donosna služba«. Delo je prevedel prof. Miroslav Ravbar, režiral pa Jože Babič. Vdovo Felisato Kukuški-no igra Angela Rakarjpva, dolgoletna članica SNG v Ljubljani, ki je s to vlogo praznovala 401etnico svojega gledališkega dela. Z »Donosno službo« bo gledališče dne 15. in 16. aprila t. 1. gostovalo v Ljubljani, 17. in 18. aprila pa v Mariboru. Poleg Donosne službe je doslej uprizorilo še mladinsko igro Pavla Golie Sneguljčica (v režiji Milana Kosiča), Nušičevo Sumljivo osebo (v režiji Milana Kosiča) in delo napredne ameriške pisateljice Liliane Hellmann Male lisice (v režiji M. Sancina).
•
Dne 13. julija bo poteklo trideset let, odkar je zagorela sredi Trsta strašna plamenica in upepelila Narodni dom, a Slovensko narodno gledališče v Trstu še vedno ni dobilo niti povračila niti vsaj začasnega nadomestila. Ob tej žalostni obletnici se morajo slovenski igralci še vedno boriti za streho ter se seliti iz kraja v kraj, kar v znatni meri ovira njihovo umetniško delo. Zdaj gostujejo na malem odru v Skednju, kjer so po navadi premiere,, pa na Opčinah, v Nabrežini, v Kontovelu, na Proseku, v Plav-I jah. v Gabrovcu, v Borštu itd., zdaj tu zdaj tam.
Poleg opisane mučne borbe za obstoj in prostore bije Slovensko narodno gledališče v Trstu vsa ta leta trdo bitko za ubranost ansambla, ki je sestavljen iz različnih partizanskih grup in igralcev iz različnih poklicnih gledališč, za vedno višjo umetniško ra ven predstav, za čistesj odrskega jezika, za kvalitetne inscenacije, ki jih je šele v lanski sezoni začelo izdeln vati v lastni delavnici, ter za vzeoio igralskega naraščaja, kar je ena njegovih poglavitnih nalog.
Podroben opis te borbe za umetniško izpopolnjevanje gledališča bi presegal okvir tega članka, vendar je treba tu ugotoviti, da je gledališče kljub vsemu z uspehom premagalo za-četne težave in pognalo dovolj globoke korenine za nadaljnjo rast tržaškega igralstva. Ob pričah nekdanjega igralstva v Narodnem domu Mariju Sili, Valeriji Sili in Tomiju Požarju ter ob tako preizkušenih igralcih, kot so Modest Sancin, Rado Nakrst, Milan Kosič. Ema Starčeva, Angela Rakar-jeva ter Nada Gabrijelčičeva se vedno z večjimi uspehi uveljavljajo Jože Babič, ki se vse bolj posveča režiji. Joško Lukež, Stane Raztresen, J. Fišer, Belizar Sancin, Štefka Drolčeva. Zlata Rodoškova, Angelca Sancincva. Elza Barbičeva ter gojenci dramske šole Ernest Zega, Silvij Kobal, Tea Starčeva in drugi.
Dosedanja borbenost in dosedanji uspehi slovenskih igralcev v Trstu so porok, da bo Slovensko naredno gledališče v Trstu, zvesto borbenim tradicijam tržaškega igralstva, tudi v bodoče kos vsem nalogam in da bo s svojim vedno stopnjujočim se umetniškim delom še nadalje mečna opora slovenskemu ljudstvu v Trstu, borečemu se za svobodo in enakopravnost, za bratstvo in ljubezen med narodi, za pravico in resnico, za lepoto in vsestranski napredek,	P. P,
Kaj prinaša kmetu nova uredba
o trgovini po vezanih cenab
Naši voditelji so že v svojih predvo-livnih govorih napovedali nov način odkupa kmetijskih pridelkov, ki naj bi pridelovalcem olajšal izpolnjevanje njihovih obveznosti, obenem pa naj bi jim bil v spodbudo, da bi se trudili za čim večjo proizvodnjo in čim večjo oddajo presežkov. Nedvomno pomeni prvi korak k temu načinu nova uredba o trgovini po vezanih cenah, ki jo je te dni izdala zvezna vlada in smo jo objavili v včerajšnji številki našega lista.
Katere so najpomembnejše značilnosti nove uredbe, po katerih se ta razlikuje od dosedanjih predpisov, ki so urejali trgovino po vezanih cenah? Doslej so kmetijske pridelke po vezanih cenah prodajala lahko samo mala in srednja kmečka gospodarstva, kmečke obdelovalne zadruge, zadružne ekonomije kmetijskih zadrug in gospodarstva, včlanjena v kmečke obdelovalne zadruge. Po novi uredbi prodaja po vezanih cenah, kar se tiče privatnih' kmetov, ni več omejena samo na mala in srednja gospodarstva, temveč na ta
Nabirajmo cvete črnega trna
Z nastopajočo pomladjo je oživela tudi sezona za nabiranje zdravilnih zelišč. Cene s stimulacijo so ugodne in za prodane zdravilne rastline lahko kupite različno potrebno blago. Sedaj nabirajmo predvsem črni trn ali trno-tjico (Prunus spinosa). Je to 2 do 3 m visok grm, ki ima dve značilnosti, po katerih se loči od ostalih grmov. Prvič:	prijetno po mandeljnih dišeči
beli cveti, ki se pojavijo pred listi, pokrivajo vejice tako na gosto, da izgleda grm kakor da bi bil pokrit s snegom. Drugič: njegove veje in vejice se končujejo v izredno ostro trnje. Raste po pašnikih in ob robovih gozdov in drugod na kamenitih tleh. Nabiramo cvete ob popolnoma suhem vremenu, tako da jih potrgamo ozir. osmukamo in čim hitreje posušimo na peči, ki je le tako topla, da lahko mirno dalj časa držimo roko na njej, ne da bi nas peklo.
Poleg tega nabirajmo še: cvetje lapuha: korenine oziroma korenike regrata, sladke koreninice, baldrijana, srčne moči, gabeza, repinca in arnike; lubje navadne krhlike in bele vrbe.
Vse informacije glede zdravilnih rastlin dobite pri svojih kmetijskih zadrugah in pri trgovskem podjetju sGosad«, Prečna ulica 4.
Spored proslav na Dan železničarjev
Zvezna vlada FLRJ je proglasila
15.	april za Dan železničarjev Jugoslavije. ki se letos prvič proslavlja. V Ljubljani je določen naslednji spored:
V	soboto. 15. aprila ob 20.30 bo v ‘liki Filharmonični dvorani slavnost-
ta akademija za vse železničarje ljub-. 'inskega vozla z govorom ministra za ~alo vlade LRS Martina Greifa in svečanim sporedom.
V	nedeljo. 16. aprila ob 9 bo skupni pohod od glavnega kolodvora skozi mesto do Zaloške ceste, kjer bo ob
veliko zborovanje na kraju, kjer so padli prvi borci za pravico dela, med katerimi je bilo največ železničarjev. Tam bo govoril član CK KPS minister vlade LRS tov. Tone Šušteršič.
Ob 11 bo kolesarski kriterij po mestu.
Ob 14 ljudsko rajanje na igrišču
SSD Železničarja.
Ob 36 bo na igrišču Odreda nogometna tekma med Gdredom liga in :biianskim železničarjem liga Pred tekmo bosta še dve predtekmi, in m- ob 13 Tehnikum Pula : postaja mliana, mad. slov', liga. ob 14.15 red II : Gregorčič, Jesenice, slov.
Zvečer ob 20 bo priredilo operno v iališče železničarjem Hrističev ba-' «Ohridska legenda«. Hkrati bo ob v Domu kulture železničariev pred-nan tudi Gogoljev »Revizor«
Kot zaključek bo v petek. 21. aprila unionski dvorani telovadna akademija.
način prodaja lahko svoje pridelke vsak pridelovalec in tudi celo vsak, ki razpolaga s pridelki. Veliki kmetje, ki po dosedanjih predpisih niso bili deležni te ugodnosti prodaje po vezanih cenah, pogosto niso bili preveč interesiram na tem, da bi čim več svojih presežkov oddali skupnosti. Pogosto so zaradi tega uhajali na pot špekulacije. To seveda ni koristilo skupnosti in tudi njim samim največkrat ne, kajti kar so prišpekulirali, jim je navadno odvzela pravična davčna odmera. Po novem bo, kakor vidimo, stvar drugačna in vsak kmet, ki pošteno in pametno misli, se bo potrudil, da bo pridelal čim več, da bo čim več presežkov lahko prodal po vezanih cenah, da si bo tako lahko po nižjih cenah nabavil potrebno industrijsko blago. Pri tem pa je prav tako važno to, da po novi uredbi tudi ni več nobenih omejitev (to je druga važna značilnost nove uredbe) glede količine pridelkov, ki jih pridelovalec lahko proda po vezanih cenah. Po dosedanjih predpisih je posamezno kmečko gospodarstvo lahko v enem letu prodalo po vezanih cenah največ za 6500 din pridelkov, zadružno gospodarstvo za 10.600 din itd. Sedaj pa bo vsako gospodarstvo bodisi zadružno, bodisi privatno, lahko po vezanih cenah predajalo vse svoje presežke.
Država bo kupovala po vezanih cenah vse najvažnejše kmetijske proizvode, žito, živino, krompir, fižol, mast, olivno olje, mleko in mlečne izdelke, kože ter voino, ki spadajo pod obvezni odkup. Odkupovala bo tudi industrijske rastline ter proste presežke žit, * v
MNOŽIČNE ORGANIZACIJE PO VASEH, JUTRI BO MNOŽIČNI PREGLED POMLADANSKE SETVE! ALI STE SE ŽE POGOVORILI Z VAŠIMI KRA. JEVNIMI ODBORNIKI, KAKO BOSTE SODELOVALI IN JIM POMAGALI PRI TEJ ODGOVORNI NALOGI?
fižola, krompirja, živine, masti, olivnega olja, kož in volne. Za nekatere druge kmetijske pridelke, ki se obvezno odkupujejo, kakor slama in seno, bodo pogoji nakupa po vezanih cenah določeni naknadno. Določbe te uredbe pa ne veljajo za neizpolnjene obveznosti obveznega odkupa letine 1949. V novi uredbi je nadalje rečeno, da določba 21. člena uredbe o ustalitvi delovne sile, po kateri niso mogla prodajati svojih pridelkov po vezanih cenah individualna kmečka gospodarstva, ki imajo presežek delovne sile, ne velja za tista gospodarstva, ki prodajajo po vezanih cenah kmetijske pridelke in industrijske rastline obvezne oddaje.
Kakor vidimo, daje nova uredba našemu kmetu res široke možnosti oskrbe z industrijskim blagom po nižjih cenah, kakršnih doslej ni imel. Seveda pa bo zato moral res skupnosti nekaj nuditi in nedvomno je uredba izšla o pravem času, sedaj sredi setve, ko bo vsak kmet lahko še enkrat pretehtal, kaj bi se dalo storiti, da bo čim več pridelal. Marsikje imajo letos velike težave pri setvi zaradi pomanjkanja delovne sile. Toda prav ta uredba bo spodbuda za marsikaterega lastnika ogrožene zemlje, da se bo na vsak način pobrigal za obdelavo, pa tudi za marsikaterega kmetovalca, ki sam nima dovolj zemlje, pa bo prvemu prišel na pomoč, ali bo njegovo zemljo vzel v zakup. Kajti možnosti priti do bonov za nakup industrijskega blaga po vezanih cenah so sedaj res velike. Ali se nakup blaga po vezanih cenah -izplača ali ne, pa nam najlepše pove naslednja primerjava: Leta 1939 je dobil kmet za 109 kg pšenice 4 kose ali 50.6 kg soli 2li 21.7 litrov petroleja ali 30 zavitkov cigaret Ibar — danes pa dobi za 100 kg pšenice, če jo proda po vezanih cenah, 8 kos, 137 kg soli,
37.4	litrov petroleja ali 103 zavitke cigaret Ibar.
Frontne organizacije da vasi naj nemudoma poskrbe, da bodo vsi kmetovalci takoj zvedeli za novo uredbo, obenem pa naj jim tudi tolmačijo njen pomen.
TEKMOVANJE GOZDNIH BRIGAD
V POČASTITEV 1. MAJA
Gozdne manipulacije Šmartno pri Litiji, Bistra, Turjak, Kamnik in druge tekmujejo te dni za čim večjo storilnost dela in za čim večjo poseko lesa. Najboljše brigade iz posameznih gozdnih uprav se bodo 1. maja udeležile republiškega. tekmovanja v Ribnici na Pohorju.
Za tekmovalno sečišče je določila gozdna uprava v Šmartnem pri Litiji državni gozd na Grmačah. Semkaj so prišli najboljši sekači iz gozdov litij-
ske okolice. V zasavskih gozdovih tekmujejo med seboj tudi druge delovne skupine, kakor sadilci smrekovih, borovih in drugih sadik. To delo opravljajo stalni gozdni delavci, na pomoč pa so jim priskočili tudi učenci zasavskih osnovnih šol, ki so pogozdovali v bližini Maljaka pri Bregu. Pogozdujejo pa tudi privatni kmetje, da bi tako obnovili gozdne poseke.
K.	J.
Kakšne posledice ima za delavca nespoštovanje odloka o premestitvi
V zvezi z našim člankom »Pri odpustih in razmestitvah mora vladati zakonitost« nas vprašuje čitatelj, kakšne so posledice za delavca, če ne spoštuje odloka, s katerim je premeščen
v drugo podjetje.
Z odločbo o premestitvi se razdere delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu in se ustanavlja novo delovno razmerje pri drugem podjetju. Taka premestitvena odločba, ki jo izda pristojni organ po 28. členu uredbe o nastanku in prenehanju delovnih razmerij iz leta 1948, nadomešča delovno pogodbo in veljajo za nespoštovanje take odločbe isti predpisi, kakor za nespoštovanje delovne pogodbe, kar velja tako za podjetje in za delavca.
Razmestitvene odločbe so izjemen ukrep, ki nima značaja prisilne mobilizacije, ker proti delavcu ni mogoče uporabiti prisilnih sredstev za izvršitev premestitvene odločbe. S tem pa seveda ni rečeno, da nespoštovanje od-
ločbe ne bi imelo kazenskih posledic za delavce.. Ker odločba, kakor rečeno, nadomešča delovno pogodbo, se kršitev odločbe enako kaznuje, kakor kršitev prostovoljno sklenjene delovne pogodbe. .Delavec, ki se ne odzove odločbi o premestitvi in se v določenem roku ne javi pri novem delodajalcu, se kaznuje enako, kakor delavec, ki samovoljno zapusti delo, to je s kaznijo od 1000 do 25.000 din ali s poboljševalnim delom do treh mesecev. Po izvršeni kazni pa seveda delavec sam odloči, kje se zaposli. Delavec, ki je premeščen v novo podjetje, pa ima po preteku najkrajše dobe zaposlitve (3 oziroma 6 mesecev) prav tako pravico sam odločati, ali sklene novo delovno pogodbo ali pa delovno razmerje odpove 15 dni pred potekom roka. Tako je varovano načelo prostovoljnosti sklepanja delovnih pogodb navzlic morebitnim izjemnim ukrepom o premestitvah
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Sobota, in. ai>rila: Helena.
Nedelja. 18. gpTila: Božis-lava.
Ponedeljek. 1?. aprila: Rudolf. Rusal&a. SPOMINSKI DNEVI
15. IV. 19?«. — Po navodilih KPJ e o sto-niii jugoslovanski železničarji v stavko. Pozneje so se iim pridružili £e rudarji dm kovinarji. (»Dan železničarjev*).
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna TroJUostJe. Trt? Fran-
četa Pr-š-prn» 5
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Ljubljana:	Nočna dežurna zdravniška
služba je vsak dan — tul, ob nedeljah — od 20 do S zjutraj, v nedeljo od 8 zjufcuaj do 20, Miklošičeva cesta 20. telefon 50—81.
Celje:	d r C’v r t i 1 a Marjan. Stane-
tova ulica 21/11. od sobote opoldne do
ponedeljka do 3 zjutraj.
MESTNA LETALSKA ZVEZA LJUBLJANA
»Sča. da se otvoritev letalske sezone zaradi slabega vremena na ori-
iju nedeljo.
•đalci! V ponedeljek ob 20 v Cekino-graJu sestanek vseh padalcev strel-Va/.no zaradi trenila in te&mova-
8b9-n
ibimo 'St* bivše ranjence, celotno •Je svojce umrlih, kratko v9e tiste, so' med NOB bivali v bolnišnici nji* in njenih podružnicah, da sc ežijo 7. maja zbora v bolnišnici in ji« pr:	Cerknem- Z* radi zajrnto-
e prevoza naj se vsak udeleženec ivi Okru iio-mu odboru ZVV1 ••• Kra-— Podrobnejša navodila bomo na-Lno objavili. Iniciativni odb. 1358-1 bor Slavističnega društva Sporoča im članom, d* bo redni letni obrni društva v nedelj-o. 23. aprila ob s.30 )ldne v predavalnici Slovan, in^ti-(XUK).
i brigadirji frontnih brigad na n*
eDi Pšate in ostalih frontnih bri-ki so v službi in stanujejo v oblu RLO II.. naj se zdrsijo is. t. m. 14 do 20 v rajonski pisarni OF. Gaj :o	_ Glavni štab del. brigad
MO 6f ‘
iriniki Outer! Množični sestanek v Miri jek 17. »urila ob S. KrPt*vi»išk:i 2. rzrio za vsake era Mirna7* radi zivil-i kart.
Vsa poverjeništva rajonskega ljudskega odbora I. so se preselila iz dosedanjih prostorov Ljubljana. Zrinjskega ul. r*»t. 9 na Miklošičevo c. fi. V sedanjih prostorih ostanejo do nadaljnjega še j ix>v. za finance, pov. za delo. volivni imeniki, evidenca* prebivalstva in rajonski odbor Ljudske tehnike.
Obveščamo zainteresirane, da sprejemamo kolektivna naročila vstopnic za začetek letalske sezone, ki ho v nedeljo, ltf. aprila, v upravi mestne letalske zveze, Gajeva 3. od 7 do 19. — Uprava MLZ.
Krajevna zveza Zagorje priredi v nedeljo 16. aprila ob 16, odkritje dveh Spominskih plošč na upravi rudnika v Toplicah in na zbiralnici obrata Kotredež.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota. 15. apr. ob 2D: Oitrovskl. »Donosna služba* Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta	Izven,
ob 20: Miller *Vsi moli sinovi* Gostovanje na Jesenicah.
Nedelja. 16- sur. ob 15. Ustfruvs!:* »Donosna služba*. Gostovanje Slovenskega narod ne ira Klečalih» iz Trsta	Izven,
o’- 20: Ostrovski »Dono.-na sl'tbav Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta Zaključena predstava z» Litostroj.	, .	...	.	_	.
ob 15: Miller »Vsi moji sinovi« Gostovim le na Jesenicah.
ob '20: Miller «Vsi moji sinovi« Gosto-vanie na Jesenicah-
Slovensko narodno gledališče iz Trsta eostuje v Ljubljani z Ostrovske« komedijo »Donosna služba«. Prva uprizoritev komedije b odrevi nb 20, jutri v nedeljo bosta dve predstavi, »opoldne ob 15 in zvečer ob 20. Zasedba je naslednja. Starca Aristarha igra Stane Raztresen, niegrovo ženo Ano — Nada Gabrijelčičema, "Jdova -JoSko Lukes, učitelja Mikma - Ernest Zeva uradnika Jusoya — Mildest Sancin. Belognbova — Rado Nakrs«, Kufcuškino - Angela Ra*»rjeva. njeni hčerki Polino in Jnlinko — tjtefka lLoL ■■•.«■a in Angelca Saneinoy». Dosuiora -Milan Košič, nrvega uradnika — Sjreeso Košir, drugega - Anton Požar, sobarico stjnšo - Ema Starčeva, služabnika Antona - Božo Podkrajšek, natakarja Grigori ja in Vasilija — Josip Fišer m Silvij Kobal. Sodelujejo še: Zlata Rodp-škova, Tea Starčeva. Julij Guštin. Ento Rainhanlt. Miran Kuret. Režiser JO .lo/v Rnbjč. scenograf — Jože Cesar. Načrti kostumov:	Sonia Miknletičeva. ms.pi-
i ut: Julij Guštin, odrski mojster: Ferdo Kokošur. razsvetljava:	Vittorio Lat-
t*-la,!ii. lasuljta-rka: Draga Pahorjeva,
Predstavi v soboto in v nedeljo sta izven. v nedeljo zvečer p» je zaključena za Litostroj.
OPERA
Sobota, 15. apr. oh 20: Hristič: »Ohridska legenda. Zaključena predstava za 1-iubliansko g.imizitn Nedelja, 16. apr. ob 20: Hristič: »Ohridska legenda«. Zaključena predstava sindikat železničarjev
SKUD »JOŽE MOSKKIC« ' Dramska družina
Nedelja. 16. aprila oh 20 v prostorih šentjakobskega gledališča: N. V. Gogolj: »Ženitev«, režija Evgen Frelih. Predstava v okviru prvomajskega tekmovanja dramskih družin mesta L.li-.h-ljane. Prodaja vstopnic v tajništvu društva »Moškrič« palača •Grafika* IV. nadstropje ter eno uro »red predstavo v šentjakobskem gledališču. Vabimo k udeležbi.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Nedelja li>. apr. ob 15: ,A. T. Linhart •Veseli dan ali Matiček se ženi*. — Gostovanje v dvorani ti,varne upognjenega pohištva v Pnpliei.
Predprodaja vstopnic od sobote dalje v tovarni v Duplici.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Nedelja. 16. aur. ob 15: Miller »Vsi moji sinovi«. Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, na 26- Miller »Vsi moji sinovi1 Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane
ZABAVNO GLEDALIŠČE MARIBOR (V dvorani Telovadnega društva Union)
V	ponedeljek. 17. aprila ob 21): I program. 4. predstava.
V	sredo. 19. aprila ob 2ft: l orogram.
5. predstava
SKUD TINE ROŽANC LJUBLJANA Dramatska sekcija. Dom kulture železničarjev. Masarjkova 3
Nedelja. 16 apr. ob 26: Gogolj »Revizor-komedija v petih dejanjih. Premiera. Predprodaja vstopnic v soboto in nedeljo v Domu kulture železničarjev. Masarykova 2	815-u
KRAJEVNO GLEDALIŠČE ST. VID - LJUBLJANA
Sobota 15. aprila ob 20: J. Kranjc: »Direktor Čampa« (predstava v okviru umetniških društev mesta Ljubljane). Opozarjamo obiskovalce. da ho rnz; -tava Kavčič. Male-. Pregelj v Moderni galeriji odprta sumo še do vključno 1«. t m.	1348-1
Otroške stekleničke iste kvalitete po 9, 23 in 54 dinarjev
Je že tako, da se otroške stekleničke rade razbijejo, ker so pač večkrat na dan v rabi. V Mariboru materam ni treba skrbeti, da bi jih zmanjkalo — povsod jih je dovolj na zalogi. Ce povprašaš zanje v prodajalni št. 15 glavne potrošniške zadruge na Koroški cesti, ti jih ponudijo po 54 din za komad. V poslovalnici 2eleznine na vogalu Tyrševe in Slovenske ulice jih dobiš že ceneje, namreč po 23 din, v poslovalnici za bodoče matere v Gosposki ulici pa vzameš kar tri namesto ene, ker jih plačaš le po 9 din.
Naprosila sem trgovinsko inšpekcijo pri mestnem poverjeništvu za trgovino in preskrbo, da mi povedo o tem svoje mnenje. Tovariši so mi radevolje ustregli. Povedali so mi tole: prvi trgovini je dobavila stekleničke »Galanterija« iz Ljubljane dne 3. marca letos po višjih komercialnih cenah, v drugi isto podjetje 20. februarja letos, prav tako po višjih komercialnih cenah, v tretji pa »Industrijski servis« po nižjih enotnih cenah 12. decembra lani.
Naj si bo že kakor koli, nobena mati ne bo kupila stekleničk po 23 ali 54 dinarjev, če jih ima na razpolago po 9 din. Vsekakor pa je otroška steklenička tak predmet, za katerega se mi zdi, da ni umestno določati njeno ceno po vidiku povpraševanja!	M.
Nismo in nikoli ne bomo za takšne uslužbence
V Sevnici je v krajevni gostilni pri postaji že kar navada, da stalno menjavajo zaposleno osebje. Tako so zaposlili te dni s 14dnevno preizkušnjo in brez dovoljenja uprave za delovno silo brhko Nežiko Mezerko.
Ker zahajajo v to gostilno tudi šoferji, se je ustavila v njej 8. aprila skupina šoferjev lesnoindustrijskega podjetja iz Brežic. Zgodilo se je, da je prijel neki šofer preko točilne mize brhko Nežiko za roko, ta pa mu je vrgla v obraz vodo iz posede, v kateri pere kozarce. Pri tem je prišlo skoraj do hudega pretepa. Ko je skupina šoferjev popila 2 litra vina, ki so ga pustili pri odhodu nekaj v kozarcih, je Nežika pretočila ostanke vina iz kozarcev v steklenico, dotočila novega, da je bila steklenica polna, in jo postavila na mizo pred druge goste.
Kakor postreže Nežika Mezerko rada z vinom, pa čeprav so ostanki, tako ga upravnik restavracije »Triglav« v Radovljici, Marijan Mihelčič, le prerad skriva.
Tudi tu je 8. aprila skupina gostov naročila vino. Ker je upravnik Mihelčič izjavil, da nima ne vina, ne piva, so se gostje zadovoljili z žganjem. Pa je vstopil neki delavec in vprašal po vinu. »Ali si nor, saj veš, da ga ni, itd. itd..« je rohnel Mihelčič, pri tem pa ni štedil s psovkami o svinjah itd. Ko pa je prišla kmalu nato upravnikova sestra in še trije drugi, je imel Upravnik Mihelčič zanje ne samo kozarec vina, temveč kar Štefan, pa piva in klobas.
Vsakomur je jasno, da si v gostinskih podjetjih ne želimo takšnih uslužbencev. To pa mora biti jasno tudi tistim, ki takšne ljudi zaposlujejo!
Pred odhodom brzega vlaka z mariborske postaje. - Na slila najooU zaslužni železničarji mariborskega področja
V Št. Janžu so ustanovili
vaško frontno brigado
Dne 10. t. m. so bili po krajevnih odborih slovenjgraškega okraja ponovni množični sestanki, na' katerih 6e je obravnavalo, kako kljub pomanjkanju delovne sile uspešno končati pomladansko setev. Sestanke so sklicale krajevne organizacije OF in je bila v večini krajev udeležba zadovoljiva. — Tako se je n. pr udeležilo sestanka v St. Janžu pri Dravogradu 80 kmetov. St. Jani ima največ ogroženih površin v okraju, kar 28 ha. Na sestanku so sklenili, da bodo obdelali vso zemljo. Sestavili so vaško frontno brigado, ki je doslej opravila pri pomladanski setvi in pogozdovanju nad 1000 ur dela. Brigada bo za pomoč poljedelstvu prispevala 1200 ur dela. Deset ha ogroženih površin, je že posejanih Kmetje so sklenili, da mora biti do 27. aprila, praznika OF 100°/ono končana pomla-
danska setev v krajevnem ljudskem odboru St. Janž.
V Dovžah se je sestanka udeležilo nad polovico kmetov v kraju. Kmetje so obrazložili svoje težave pri saditvi krompirja, ker jim zaradi povečanih planov primanjkuje semena. Pomagali so si sicer med seboj, vendar to ne zadostuje in jim bo pomagalo še okr. kmetijsko poverjeništvo. Tudi v Dovžah so se zavezali, da bodo setev končali do 27, aprila.
Tudi v Šmartnem, Podgorju in drugih krajevnih odborih Mislinjske doline, je bila udeležba zadovoljiva. Na vseh sestankih je bilo zelo živahno. Povsod pa je kmete najbolj zanimalo, kako bo letos urejen odkup. Setev v splošnem dobro napreduje. Kmetje sl pomagajo med seboj z vprežno živino in delovno silo.	ik
Uvedba o pospeševanju
zadružne živinoreje
Zaradi zboljšanja zadružne živinoreje in gospodarske krepitve zadrug je zvezna vlada izdala uredbo o pospeševanju zadružne živinoreje. Kmečke obdelovalne zadruge so dolžne doseči in rediti določeno najmanjše število zadružne živine. To najmanjše število živine, ki ga morajo zadruge doseči in rediti, se določi za vsako vrsto živine po obsegu orne zemlje in drugih kmetijskih površin, ki jih zadruga ima.
Kmečke obdelovalne zadruge, ki so bile ustanovljene do 1. januarja 1950, so dolžne doseči tak stalež živine do konca leta 1953. Zadruge, ki šo bile ustanovljene po tem dnevu ali pa šele bodo ustanovljene, so dolžne doseči predpisano število zadružne živine v 4 letih od registracije.
Stalež živine v kmečkih obdelovalnih zadrugah se bo zagotovil z rednim letnim prirastkom iz sedanje zadružne črede, z vnašanjem živine no-
vih zadružnikov, z nakupom mlađih plemenskih živali z ohišnic zadružnikov in z nakupom ter zamenjavo plemenskih živali cd državnih odkupnih podjetij, kmetijskih posestev in kmečkih obdelovalnih zadrug.
Pri vstopu v zadrugo imajo novi zadružniki pravico zadržati na ohišnici predpisano število živine. Občni zbor zadružnikov pa jim lahko dovoli, da obdržijo na ohišnici več živine, če v treh letih prodajo zadrugi presežek mlade živine ženskega spola. Novi zadružniki lahko pri vstopu v zadrugo obdržijo na ohišnici nedoločeno število čebelnih panjev.
Zadružnikom, ki so dolžni pri vstopu v zadrugo vnesti živine, se bo izplačevala delovna živina v roku 5 do 10 let, plemenska živina v roku 5 let, in sicer tako, da se jim 10 do 20•(• ocenjene vrednosti izplača takoj, ovce v 5 letih, prašiči pa takoj.
V nedeljo 23. aprila popoldne ob 13.30 na letališču OTVORITEV LETALSKE SEZOKE
Pregled letečega parka, poleti jadralnih in motornih modelov ter letal In skoki padalcev. Izžrebanih bo 50 brezplačnih voženj z motornim letalom. Vstopnina 20 din.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ
Ponedeljek. 17. a»r. ob 20: Mira Pucova »Ogenj in pepel«. Polovic» dvorane za
sindikate.
Gostuje SKUD »Tone Retelj« teks. tovarne »Inteks« Kranj.
WO
SOBOTA. 15. APRILA
LJUBLJANA UNION:	ameriški film
»Tarzan zmaeruje«. — Hrvaški pregled 2/50. — Predstave ob 15. 17, 19 in 21. MOSKVA: francoski film »Po ljubezni.
—	Pred narodnim sodiščem — Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15 uri. -SLOGA: ameriški film:. »Tarzan zmaguje'. Filmske novosti številka d)7.
—	Predstave ob 15.30, 17.30. 19.30, 21.30. TRIGLaV: »remiera angleškega barv. filma -Blanche Fury«. Fizkultura in špnrt 15. Predstave ob 16. 18 in 20. — SISKA: angleški film »Brata«. — Obzornik 41. — Predstavi ob 18 in 20. — LITOSTROJ: zaprto.
MARIBOR PARTIZAN:	ameriški film
»Njen obraz*. Film. nov. 2. UDARNIK-amer. barvni film »Neoozabna nesem«.
Hrv. »regled 1.
POBREŽJE: nemški film »Kerni j» in ljubezen* Fizk. in šport 15.
CELJE METROPOL, ameriški film »Tarzan zmagujen Pionir št. 7. .— BOM: amer. film »Jan» Eyre«, Srbski mes. 23. KAMNIK: ameriški film »Zimska zgodba . Zima 49. —
JESENICE MESTNI:	italijanski film
»Tatovi koles». Pionir 7.
KRANJ STORŽIČ: avstrijski film »Beli sen«, Obzornik S5. — SVOBODA: franc, film »Morska roža«. Vilm. nov. 198. — VRHNIKA:	jugoslovanski film »Barba
Zvane-. Obzornik-40. —
DOMŽALE: ameriški film »Tarzanov zaklad*. Fizkultura In špo-rt 16. — ŠOŠTANJ:	poljski film »Prepovedane
pesmi*. Pred narodnim sodiščem. — PTUJ: avstrijski film »Kvartet Schramme1.'. Obzornik 40. —
SEŽANA:	ameriški film »Bruca v Ox-
forilu«. Film. nov. 206.
KOČEVJE: sovj. barvni film »Pravljica o sibirski zemlji«. Ivan Cankar. — ROG. SLATINA:	nemški film »Afera
Blum« Pionir 7.
ISA I)IO
SPORED ZA NEDELJO
Poročila ob 8.15. 12.30. 15-00. 19.00. 22.00 in 23.30.
8.00	do 9.00 Veder jutranji spored;
9.00	Križem po svetu v poeziji m glasbi: 9.40-Petletka naša teče ...; 10 00 Dopoldanski simfonični koncert. Na sporedu dela Antonina Dvnfaka: 11.00 .Pojo slovenski zbori; 11.30 Tako živi in dela kolektiv tovarne metalnih polizdelkov v Slovenski Bistrici: 12.00 Igra Orkester mariborske radijske . postaje p. v. Draga Lcrbeka (prenos iz Maribora): 12.40 Zabavni zvoki; 13.00 Pol ure za pionirje in cicibane: Tri Pripovedke po orientalskih motivih: 1J-3Ü Želeli ste — poslušajte! 15.30 Oddaja za podeželje: Politični pregled — Nov način evidentiranja kmetijske proizvodnje in odkupa — Športni rekord — simbol stremljenja po napredku — NI slajšega kot ie medena pos>aca. m lepšega kakor je nesem domača (kako zapisujemo narodne pesmi) — Obisk v koprski zadrugi Seget — B. Pahor: Prešeren se drži na smeh — vmes pester glasbeni spored s plošč: 18.30 Popularni koncert: 19.15 Zabaven glasbeni spored; 20.00 Oddaia za zamejstvo; 20.20 Vedre operne melodije; 21.00 Fiz-kulturna poročila: 21.10 Pisan koncertni spored; 22.15 Vedra nočna glasba; 23.35 Zaključek oddaje.
KAKŠNO BO VREME V PRIHODNJIH DNEH
Kratkotrajne padavine je pričakovati
16.	ali 17. in 29. nli 21. t. m. V splošnem bo prevladovalo suho. oziroma jasno vreme.
Ljubljana. 14. aprila U5*.
Dr. Vital Manohin.
SPORED ZA PONEDELJEK
Poročila ob 6.15, 7.00. 12.30. 15.00. 19.00,
22.00	in 23.30.
6.00	Budnice; 6.05 Jutranja telovadba; 6.30 Veseli zvoki; 7.10 do 8.00 Jutranji koncert: 12.00 Opoldanski koncert; 12.40 Pester spored orkestralne in solistične glasbe. Sodeluje Avgust Stanko s harmoniko; 13.40 Za planski
go is na visoke in strokovne šole; 14.00 all Leonard: Trio za flavto, violo in kitaro. Izvajajo Lado Gregorš, Srečko Zalokar in Stanko Prek; 14.30 Pred začetkom atletske sezone 1950; 14.45 Pesmi E. Griega in H. Wolfa poje altist-ka Elza Karlovac, pri klavirju Danilo Švara; 15.10 do 15.30 Balade poje Slovenski vokalni kvintet: 18.00 Otroške pesmi: 18.10 Mali leksikon za pionirje;
18.30	Slovenski umetniki pred mikrofonom: skladbe Joh. Brahmsa igrata klarinetist Miha Gunzek in pianist Marjan Lipovšek (prenos v Zagreb);
19.15	Zabaval nas bo Stojan Stenovic s svojo kapelo, vmes poje sopranistka Nuša Kristan, pri klaviriu Jelka Suha-dolnik-Zaiokarjeva; 20.00 Mladinska oddaja: Kakšni naj bodo sestanki mladinskega aktiva; 20.20 Kako smo Slovenci iurievaii...: 21.00 Veder večerni spored; 22.15 Nočni koncert — Na sporedu C. Saint-Saens: Simfonija št. 3, C. Franck: Simfonija v d-molu, M. Ravel: Couperinov grob; 23.35 Zaključek oddaje.
aOKCGRTI
Koncert Pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske bo v ponedeljek, 17. aprila ob 20 v Filharmoniji. Pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča bo izvajal Matični mešani zbor Gallusove madrigale, ter razne umetne zbore iz naših literatur. Sodeluje solistka Dana Ročnikova. Opozarjamo na točen začetek. Vstopnice v Knjigarni muzikalih
892-n
V Postolni bo iutri v nedeljo ob 10 koncert na katerem pojo Faniig na vasi. Popoldne bosta pa prireditvi v Razdrtem in Hruševju.	896-n

DELITEV MESA
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča, potrošnike, da si lahko nabavijo II. obrok mesa za mesec april v nedeljo 16. in v ponede •jek 17. t.. m. na odrezke živilskih nakaznic:
Ria .iam.. Ria. Rlh, R2a. R2. R.-) inDl za inesec april 1950.
Meso si lahko nabavijo tudi bolniki dajalci krvi. udarniki, noseče žene in dinieče matere.
V	nedeljo, 16. t. m. bodo delile meso ob 6. do 11. ure vse dosedanie prodajalne
mesa.
V	ponedeljek. 17. t. m. pa bodo delile meso od 6. do 12. ure vse običajne rajonske poslovalnice in poslovalnice na trgu.
Višina obroka in cena mesu bo nabita na vidnem mes+n v poslovalnicah.
DELITEV FIŽOLA
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Ljubljana obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo fižal na živilske nakaznice za mesec april t. 1, v naslednjih otočkih:
R1 jam.. Ria jn Rib po 1000 gr n» odrez. rep. dop. preskrbe št. 4.
Fižol dele poslovalnice raciooiranih Živil: Florjanska 22 Frančiškanska ]0 Krekov trg 11, Miklošičeva 34. Gal.ievi-ca 9». Vodnikov trg 5, Resljeva s. Krekov trg 2. Sv. Jakoba trg 7. Karlovški 19, Povšetova 71, Prisojna 7. Smart inska 10, 107. Bezenškova 22. Zaloška 22. Litijska 37, Celovška 144. Černetova 26, St ožine 175. Tvrševa 47. Bežigrad 13, Celovška 85. Vedmikova 181. St. Vid. Medvedova 12. Opekarska 31. Rož. dol. C. V/2. XVTI/34. Tržaška 91, Gnjeva 5. Gosposvetska 6, Rimbsk* 24. Tvrševa 31. Cerkvena 21, Gerbičeva 3, Vrbovci 17, Tržaška 46 . 79. Hotimirova 13. Tvrševa 86. Vodovodna 68. Einspierjeva 29. Kongresni trg in industrijski magacini.
ZAKLJUČEK DELITVE KEKSOV,
BONBONOV. PRALNEGA PRASKA
IN FOSFATNE MOKE ZA MESF.C MAREC T. L-
Obveščamo potrošnike ja razdeljevalce živil mesta Ljubljane, da se delijo k lesi. bonboni, pralni prašek in fosfatu.; moka za mesec marec t. 1. samo št do vključno Srede dne 19. t. m.
DEITEV ŽIVIL ZA DOJEČE MATERE
Doječe matere mesta Ljubljane si lahko takoj nabavijo na dodatne nakaznice za mesec april t. 1. vsa pripadajoča živila.
Živila dele prodajalne racionir.-nih živil: Frančiškanska jč. Florjanska 22. Vodnikov trg 2. Miklošičeva 34. Celovška 62. Tvrševg, 47 c. Zaloška 22. Smartinska lt). Rimska 24. Tržaška 46, Polje 1.
UMRLI
Po težki in mučni bolezni je umrl dne
14.	aprila moj ljubljeni mož. svak IVAN KRALJ, ključavničarski mojster. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo. 16. apr. ob 15 iz kapele sv. Janeza nu pokopališče. — žalujoča žena Angela, svakinja Marija. Svaka FramctAko in Tone. — Ljubljana. Cerknica, Trst. 14. aprila 1950.
1361-1
PO daljši bolezni je ugasnilo v 46. letu življenje moje ljubljene žene. mame- hčerke, sestre, nanike jn tašče MILENE OGRIZEK roj. Šolar. Spremili jo bomo k zadnjemu ročtku z Žal. kapelica sv. Jožefa, v nedeljo ob 15.30. — Žalujoči: Srečko, mož: Slavoj, sin: Marija, mama; Vladimir, brat; Meta. snaha; Pu:o vnuček, iu ostalo sorodstvo. — V Ljubljani. 14. npr. 1950. —	1366-1
Umrl je FRANC PIRMAN, mizar v pokoju. Pogreb bo v nedeljo ob 15 iz Guncelj 51 na pokopališče v St. Vidu.
—	Žalujoči ostali.	1364-1
Sporočamo vsem znancem in sorodnikom da nam je umrla naša žena. sestra,
hčerka JULKA GUSTIN, roj. Rupnik. Pogreb drage pokojnice ho v soboto,
15.	a.nrila ob 17 na pokopališče v Kranju.
—	Kranj. Ljubljana. Sv. Pavel. Ruše.
Logatec. Split. 14. anrila 1950. Žalujoči: mož Franc, hčerka Elčka- oep in mati. brata Tinko in Albin, sestra Ivanka in Fran "J.-a. ter osta'o sorodstvo.	1363-T
Smrt nam je 12. aprila nenadoma iztrgala iz naše srede dobrega in blagega součenca. diiaka 7ELTKA HTJĐO-HMETA. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. 2aIuioči součenci in součen-ke III. c razreda II. gimnazije v Celiu.
1367-1
DotroeTa ie naša dobra mati stara mati. tašča, teta HELENA PERNE roi. STRITIH. Pogreb bo v nedeljo dopoldne. 2aluioči otroci: Mariia. Tomaž, Franc. Matija. Andrej. Valentina, Aloiz in Ivanka por. Čadež ter ostalo sorodstvo.	1369-1
Po težki In doJ«," bolezni je umrla 14 aprila APOLONIJA VTOIC roj IPA-VFC. .Pogreb bo v nedeljo. 16. aprila v Idriji. — Idrija. Ljubljana. Zalaja« brat in sestri ter ostalo sorodstvo^
SL0Y8HSE* BO ROG E V Ali S C
■■»„A.,«*''.	. .. ^ ^-- ---	. ---
fcVii.—fc^

Z letalom nad sovražnika
Ob začetku letošnje letalske sezone objavljamo spomin na našo narodnoosvobodilno torbo, v kateri se je rodilo in utrdilo Jugoslovansko vojno letalstvo, čuvar svobodnega neba naše socialistične domovine.
Vprašuješ, kaj pomoenlja številke na temle kosu jekla* je dejal letalski kapetan Popov šVojemu tovarišu in pokazal na izstrelek, vdelan v lep namizni pepelnik. Zamišljen je potem nadaljeval. To je v zvezi z dogodkom, ki je vreden spomina. Naj ti ga povem.
Bil je prvi lep pomladni dan pred občo veliko in poslednjo ofenzivo. V našem jurišnem polku je bilo prav
napadli železniško, postajo, kjer se je dvigal steber pare, ki je brizgala i2 poškodovane lokomotive,- medtem ko se je zbegano vojaštvo skrivalo pod vagoni.
Zdaj pridejo na vrsto naše bombe! Nadaljujem let nizko nad zemljo In streljam na avtomobile po dvoriščih in vrtovih *v vasi Ko obračam letalo, opazim strahovito eksplozijo na železniški postaji. Spustil sem se še v tretji napad, ker nikakor nisem mogel pustiti v miru kolone avtomobilov v neposredni bližini železniške postaje na cesti proti Čemi. Toda dočakal me je gost zastor eksplozij protiletalskega topništva. Približeval sem se cilju z
tako, kakor vselej, kadar se ni vedelo zagotovo, ali bomo leteli ali ne. Ker je bila moja eskadrilja v pripravljenosti, sem moral ves dan ostati na letališču. Zbral sem letalce in se z njimi pogovarjal o izvršenih nalogah, o naši in sovražnikovi taktiki, o kritiki letenja itd. Cez čas so se utrujeni od borbenih nalog prejšnjega dne nekateri začeli zabavati z igranjem odbojke, medtem ko so drugi zadremali ali se poglobili v svoje misli.
Ne vem, na kaj sem mislil, ko mi je kurir javil, naj pridem na komandno mesto. V pisarni sem našel načelnika štaba sklonjenega nad zemljevidom. »Tovariš komandir,« me je nagovoril, »sovražnikove enote se umikajo čez Savo in tako poizkušajo uiti iz obkoljenega mesta in okolice Brčkega. Prav verjetno je, da je tam pontonski most, na sremski strani -pa tudi kolone, M jim je uspelo priti čez Savo. Z vašo eskadriljo preglejte položaj! Podrobne naloge vam ne bom dal, ker boste sami videli, kako boste najbolje izvršili ogled in napad. Opozarjam vas le na železniško postajo v vasi Županja in na pot, ki vodi proti Cerni. Po podatkih, ki smo jih prejeli, bodite previdni pri preletu Orašja, kajti tam je precej protiletalskega topništva. Nad ciljem morate biti točno ob 13.«
Ves srečen sem odšel s komandnega mesta* ker sem vedel, da se bodo moji tovariši razveselili nepričakovanega poleta. Izbral sem najboljše posadke in jim pojasnil nalogo. Po nekaj minutah so bile priprave končane in veseli in razigrani kakor otroci smo se odpravili k svojim strojem. Kakšna svoboda v izvršitvi ukaza! Dobiti nalogo, da sam izbiraš cilj, in jo rešiti po svoji razsodnosti, je resnično zelo redek primer. Ce nalogo dobro izvedemo, bo res lep uspeh za naše mlado letalstvo. Tovarišem sem še zaklical, da bomo največ dvakrat napadli, ker so cilji neznani, nakar so naši jekleni ptiči zaplavali nad zeleno poljano aerodroma.
Cez nekaj deset minut smo bili nad fronto in nad .sremskimi gozdovi. Razgled na pokrajino pod nami je bil slab, zato nismo imeli dosti upanja na uspeh. Končno se je pokazala modra vijugasta črta — Sava. Spustil sem se z letalom bliže proti Županji in videl, da niti v vasi, niti na reki ni nobenih ciljev. V hipu pa sem zagledal skoraj tik pod seboj na severni strani železniške postaje transport. Vzporedno z železniško progo se je vila cesta od Županje k Čemi. V hipu nisem vedel, kaj bi najprej napadel, ali kompozicijo na progi, ali kamione na cesti.
Dal sem znak za napad in se spustil proti cilju. Topovski in strojniški ogenj sta obsula železniške vagone in lokomotivo. Moji spremljevalci so storili prav tako. V drugem napadu, ki bi moral biti po dogovoru poslednji, pas je sprejelo protiletalsko topništvo. Naredila se je prava zavesa od eksplozij šrapnelov. Tu in tam je črni oblaček kvaril podobo belega zastora. Toda sovražnik ni dobro postavil zidu, ker smo ga z lahkoto obšli in ponovno
večje daljave, vsak trenutek menjajoč kot pikiranja* da bi tako skril svoje namene, izogniti se topniškemu ognju. S kratkimi rafali sem obstreljeval sovražna orožja. Prepričan sem bil, da me tovariši spremljajo. Ko pa je sovražnik opazil samo moje letalo, je bil brez strahu, da bi s streljanjem odkril svoje položaje.
Nenadno sem občutil močno tresenje letala in v najkritičnejšem trenutku so nožne komande odpovedale pokor-
ščino. Poizkušal sem letalo obrniti v levo stran in leteti proti sremskim gozdovom, oziroma našemu ozemlju, toda stroj je svojeglavo vzel smer prav čez prostor, ki je bil prav dbbro branjen od protiletalskega orožja.
Na več mestih sem skozi krila videl zemljo, ponekod pa so bila na gosto prestreljena od strojniških krogel. V naslednjih sekundah sem preletel prostor protiletalske obrambe, a bil sem brez moči za kakršen koli manever. Toda kakor po čudežu, eksplozije so se pojavljale daleč od mene. Kmalu sem bil na našem ozemlju in šele tedaj sem opazil* da sem brez spremljevalcev.
V borbi s svojim letalom sem se počasi približeval letališču. Koles nisem mogel izprožiti. Da pa s svojim pristankom na letališču ne bi krčil poti drugim letalom, sem hitro sklenil, da se spustim izven letališča. Po velikih naporih sem se približal za prisilni pristanek izbranemu prostoru. Prej sem o tem obvestil strelca, da se je lahko temeljito pripravil. Ustavil sem motor in z letalom sedel na tla. Močan udarec, strašen tresk in oblak prahu so bili znaki zasilnega pristanka. S strelcem sva istočasno odprla kabino. Najini prvi pogledi so izzvali smeh, kajti bila sva vsa črna od prahu in dima. Zlezla sva na krilo in čakala prihoda tovarišev z letališča. Prvi je prišel reševalni avto in zdravnica našega polka je hitela povpraševat, če sva poškodovana. Manjka nama edino cigareta, sem ji odgovoril. Smehljaje je vzela iz torbice škatlico cigaret, ki so imele močan duh po jodu, vendar mi še nikoli dotlej nobena cigareta ni tako prijala.
Na letalu sem naštel 54 lukenj raznih velikosti, a tale kos neobdelanega jekla, za katerega se zanimaš, bi bil lahko usoden, kajti pretrgal je nožne komande in uničil radijsko postajo. — Ko sem zvečer dopolnil dnevnik, kjer so bili vsi podatki o izvršenih nalogah. sem zapisal, kar vidiš na neobdelanem kosu jekla* vdelanem v pepelnik: »13. naloga, 13. IV. 1944 ob 13. uri napad na 2 ...«
DOBER JADRALEC BO TUDI DOBER PILOT
Na ljubljanskem letališču bo jutri, v primeru dežja pa prihodnjo nedeljo popoldne začetek letalske sezone z zanimivim sporedom, ki obsega naslednje točke: pregled letečega parka, poleti jadralnih in motornih modelov ter jadralnih letal, padalski skoki, vmes pa bodo motoma letala izvajala pro-
pagandne lete, pri čemer bo po žrebanju 50 gledalcev imelo brezplačno
vožnjo Prireditev bo revija jadralnih, modelarskih, padalskih in motornih šol, katerih smoter je prikazati hrabrost. odločnost in iznajdljivost nastopajočih. pri čemer se bo videla razvojna pot padalca, modelarja ali letalca od začetka do popolne usposobljenosti.
Prav je. da navedemo nekaj zanimivosti iz vseh področij uveljavljanja naših letalcev, s čimer to pomen jutrišnje prireditve laže razumljiv.
Najpristopnejša oblika in prvi korak za nadaljnje uveljavljanje v letalstvu je jadralstvo, ki ima hkrati tudi največ pristašev. Čeprav so imeli jadralci prvi svojo šolo, je bilo njihovo delo pomanjkljivo, zaradi česar so bile možnosti nadaljnjega razvoja omejene. Prvotna naloga šol je bila le v tem. da izšolajo predpisano število A. B in C tečajnikov. Razumljivo je torej, da je zanimanje med njimi po doseženem C izpitu nujno padalo Z reorganizacijo pa imajo vsi »C« piloti obvezno urjenje. Iz najboljših članov so v zadnjem času sestavili skupino 24 pilotov, ki se usposabljajo za vrhunsko jadranje. Svoj smoter bodo dosegli s tako imenovanim srebrnim »C« izpitom, ki določa časovni polet nad 5 ur. dolžinski let nad 50 km in višinski nad 1000 m. Glede na zemljepisni položaj Slovenije je ta izpit za slovenske jadralce zelo težak, saj bodo morali premagati vse ovire, predvsem visoko hribovje. Prva taka njihova naloga bo let Ljubljana— Celje—Maribor ter Ljubljana—Jesenice. S tem načrtom se jadralci marljivo bavilo že nekaj mesecev Konstrukcijski biro izdeluje v ta namen meteorološke karte. Da bi bilo delo čim uspešnejše. so si aeroklubi po vsej državi
napovedali tekmovanje. Naši jadralci so na poskusnih letih v zadnjem mesecu že trikrat dosegli višino nad 1000 metrov. Za dosego časovnih poletov pa je najprimernejši kraj Bloke.. ta bodo v najkrajšem času. vnovič oživele.
Jugoslovanske jadralce caxa letos težka preizkušnja — svetovno prvenstvo na Švedskem. Letala, ki bodo merila svoje sposobnosti na tem prvenstvu, že gradi tovarna »Letov« v Ljubljani
Modelarji iz Ljubljane bodo pokazali svoje motorne modele na Dieselov motor in jadralne modele. V šoli so zbrani le najboljši modelarji, ki raziskujejo probleme na tem področju. V zadnjem času so začeli z izdelavo modela na radijsko krmarjenje. Kvaliteta njihovih izdelkov se kaže v doseženih državnih rekordih s helikopterjem, hi; trostnim modelom* najpomembnejši
uspeh pa je svetovni rekord z modelom na pogon z gumijasto vrvico, ki pa zaradi nepopolne komisije ni bil
priznan,	. ,	, , .
Padalska in motoma sola delujeta šele kratek čas. Padalci so začeli s teoretičnim poukom v marcu, prihode u mesec pa bodo imeli prve redne skoke Padalska šola bo priredila letos klubska, medklubska in republiška tekmovanja v padalstvui Najtoljsi se bodo pomerili na zveznem tekmovanj? v Runu.
Povsem nova je motoma šola. S praktičnimi poleti bodo začeli v najkrajšem času.
Tako velikih uspehov prav gotovo ne bi bilo brez požrtvovalnega m kolektivnega dela konstruktorjev, mehanikov, tehnikov in amaterjev, k: sc močno prizadevajo izboljšati kvaliteto našega letalstva.
Nnšipluvulei se pripravljujo tiu teUfuovnnju
Izkušnje pri uporabljanju aureomi-cina. Antibiotično sredstvo »aureomi-cin«, ki spada v isto družino kot penicilin, ima tudi svojstva, ki pospešujejo rast in razvoj živali. Izredno majhna količina aureomicina, ki je primešana hrani ptic, svinj, krav itd., naj bi baje pospešila raizvoj in rast teh živali. Živali dosežejo odraslo stanje prej kot v polovici časa, ki je sicer potreben.
Našli so veliko zlato kepo. Agencija »Exchange Telegraph« poroča iz Melbourna v Avstraliji, da so v rudniku Back-Ward (Wedderhem) našli veliko zlato kepo, ki tehta 100 unč in ki je vredna 1500 funtov šterlingov.
Nevarnost kuge v Burmi. Zdravstvena služba v Rangoonu je opozorila prebivalstvo Burme, da obstaja nevarnost epidemije kuge v toplih dneh, posebno še v šestih tednih pred monsunom. Zaradi beguncev iz Kitajske, ki so zanesli posamezne primere kuge v Burmo, so vse bolnišnice prenapolnjene. Zdravstvena služba v Burmi je jpozvala mednarodne zdravstvene organizacije, naj ji priskočijo na pomoč z zdravili.
Skandal v pariški cerkvi »Notre Dame«. Med velikonočno mašo v pariški cerkvi »Notre Dame« je bivši semeniščnik Michel Mourre začel pridigati proti katoliški cerkvi. Njegov vpijoči glas so brž udušili z glasbo velikih cerkvenih orgel, mladenič pa je zbežal izpred oltarja, kjer je govoril. Na trgu pred cerkvijo so ga ujeli in izročili policiji. Cerkveni dostojanstveniki so izjavili novinarjem, da človeški spomin ne pomni takšnega dogodka v cerkvi »Notre Dame«.
Kadilci pipe so počastili Einsteina. Dr. Alberta Einsteina so imenovali za častnega člana kluba kadilcev pip iz Montreala (Kanada). Dr. Einstein, svetovno znani fizik, je izjavil, da je vesel in ponosen, ko sprejema takšno počastitev, kajti »kajenje pipe omogoča človeku, da je miren in da objektivno presoja človeško delovanje«.
Britanski industriji avtomobilov gro-zi zastoj. Predsednik velikega britanskega avtomobilskega koncerna lord Nuffield je izjavil, da se »hitro približuje čas, ko bodo tržišča Avstralije in Nove Zelandije prenasičena z avtomobili in ko bo konkurenca mnogo ostrej-j ša«. Lord Nuffield je to izjavil v Lon-
donu po vrnitvi iz Avstralije in Nove Zelandije, kjer je preiskoval možnost prodaje britanskih avtomobilov. Pripomnil je, da evropski proizvajalci avtomobilov povečujejo svojo proizvodnjo in pričenjajo konkurirati z britanskimi proizvajalci na večini tržišč.
V Ameriki ustavljajo rudniške obrate. AFP poroča, da so več ameriških rudnikov lignita zaprli in da se bo podobno zgodilo tudi z več drugimi zaradi konkurence industrije naravnega plina in nafte, zlasti na železnicah, kjer čedalje bolj uporabljajo Dieslove lokomotive. Računajo, da bodo zaradi tega odpustili okrog 50.000 rudarjev in 50.000 nameščencev v podjetjih, specializiranih za trgovino in dobave lignita.
Velikanska melioracijska dela v Mandžuriji. Nad 250.000 kmetov in borcev kitajske narodnoosvobodilne armade sodeluje pri graditvi jezu vzdolž reke Liao v Mandžuriji in njenih pritokov, ki so s preplavljanjem povzročali velikansko škodo žetvi v tem kraju. Obseg del je osemkrat večji kakor gradnja na jezeru Tatung pri reki Jangce, ki je bila ob pričetku tega meseca končana. Dolina reke Liao je ena izmed glavnih središč bogatega poljedelskega, industrijskega in kulturnega življenja Mandžurije. Tudi samo mesto Mukden, največje mesto Mandžurije, leži ob enem izmed pritokov te reke v pokrajini Liaotung. Zaradi velikih nalivov v zgornjem teku reke Liao in njenih številnih pritokov v notranjosti Mongolije in pokrajini Jehol je bilo to področje redno poplavljeno, posevki pa uničeni. Kuomintang ni ničesar napravil, da bi se ta položaj zboljšal, šele leta 1948, ko je bila Mandžurija popolnoma očiščena kuomintanških čet, so bili storjeni prvi koraki za pre-prečenje poplav reke Liao in njenih pritokov. Takoj je bila ustanovljena komisija strokovnjakov, ki je izdelala načrt za obsežna dela. Več tisoč kmetov so organizirali za hitro izpolnitev pripravljalnih del. Že letos grade vzdolž reke Liao 500 km dolg jez. Potrebnih bo 300.000 delovnih dni, da ga bodo zgradili. Graditi so pričeli ob koncu marca in je delo zdaj doseglo svoj vrhunec. Računajo, da bo jez dograjen do konca meseca.
Letošnje leto je za naše plavalce j>o-sebno pomembno, kajti najboljše med niffrii čaka poleg mnogih domačih in mednarodnih prireditev še evropsko prvenstvo, ki bo od 20. do 27. avgusta na Dunaju. Sjx>rtna aktivnost je zaradi tega še posebne usmerjena na to prireditev. Državni reprezentanti se bodo v aprilu in maju pripravljali v Stu-bičikih toplicah, vaterpolisti pa bodo svoje znanj .izpopolnjevali v Vevčah pri Ljubljani. Prva javna preizkušnja jugoslovanskih plavalcev bo dvoboj z Avstrijo junija, v juliju pa bo srečanje z italijanskimi tekmovalci.
Smoter našega vrhovnega plavalnega vodstva ie. da bo reprezentanca Jugoslavije tekmovala na evropskem prvenstvu čim bolj kompletna. Na tej prireditvi bodo poleg moških prvič nastopile tudi ženske, kar bo nedvomno pripomoglo h kvalitetnemu dvigu ženskega plavalnega športa pri nas. Eno najvažnejših in najzanimivejših letošnjih mednarodnih dvobojev bo tudi srečanie s Švedsko v Ljubljani v mesecu septembru.
Priprave naših vrhunskih plavalcev so letošnjo zimo potekale v glavnem v društvih. Zelo aktivni so bili Beograjčani. ki so se v minulih mesecih pomerili s Partizanom in Mladostjo. Prvi skupni trening vaterpolistov je bil februarja v Beogradu.
Slovenski plavalci so bili v letošnji aimskii sezoni zelo aktivni. Plavalci Enotnosti so zimski čas dodobra izkoristili in že sedanji treningi kažejo, da bo Enotnost imela v prihodnjem tekmovanju vrsto kvalitetnih mlajših moči, ki lani na primer še niso pokazali talcesa napredka Zelo pomembno je bilo nedavno srednješolsko prvenstvo. na katerem so se nekateri mladinci nepričakovano dobro izkazali. — Pomemben uspeh te prireditve je bil tudi ta, da je Enotnost iz številnih srednješolcev dobila 60 nadarjenih plavalcev. ljubljanski Železničar pa 20.
Tudi plavalci ljubljanskega Železničarja so bili v minulih mesecih zelo marljivi, saj so imeli dva dvoboja z mariborskimi in kranjskimi tekmoval-
ci. Tudi izvenljubl jamska plavalna društva so zimski čas z uspehom izkoristila. Bleičani in Jeseničani so trenirali v zimskem bazenu hotela Toplice, Mariborčani pa so se pripravljali v svojem bazenu Razveseljivo je, da se je plavalni šport tudi v Murski Soboti močno razgibal, medtem ko so v Radovljici ustanovili samostojno gruštvo.
Da bi se plavanje v Sloveniji se bolj razgibalo, bo letos ustanovljena republiška liga, v kateri bodo sodelovali Enotnost II., Polet, Železničar
(Ljubljana), Železničar Kranj. Bled in Rudar iz Trbovelj.
Za plavalni šport v Ljubljani so nedvomno velikega pomena športno kopališče olimpijskih dimenzij (5C _ metrov) v Koleziji. ki bo izključno a tekmovalne namene. To bo lep športa stadion, ki bo imel prostora za 6.000 gledalcev. Pri gradnji kopališča sodelujejo vsi ljubljanski plavalci, ki bodo s svojim prostovoljnim delom mre:?, pripomogli, da bo novi športni objekt že v prihodnjih mesecih pripravljen za svoj namen.
Železničarji so tekmovali v plavanju
V letošnji zimski sezoni so plavalci Železničarja zelo delavni. Po uspelem srednješolskem prvenstvu in dvoboju z mariborskim Poletom so imeli te dni že tretjo letošnjo plavalno tekmovanje s kranjskim Železničarjem v počastitev Dneva železničarjev.
Ljubljančani, ki so Se vso zimo marljivo pripravljali, so pokazali večjo izurjenost, medtem ko Kranjčani niso imeli možnosti zimskega treninga. Te-
kmovanje se je končalo z zmago ljvdo-Ijajnskega Železničarja 35:25. — Rezultati so tile:
200 m prsno: 1. Turk (Lj) 3:01.9, 2. Košnik (K) 3:12.8: 100 m hrbtno: 1. Trefalt (K) 1:28.4, 2 Turk (L;-1:30.4; IGO m prosto: 1. Rotter 0-jj 1:09.9. 2 Vergeh (Lj) 1:14.7: 100 m prsno: 1. Turk (Lj) 1:22.4. 2. Ko:: ::-: (K) 1:29.3: 4X100 m mešano: 1. Ljiljana 5:14.3, 2. Kranj 5:35.2.
Planinci ljubljanske univerze bodo pregledali svoje delo
Planinci ljubljanske univerze so začeli s svojim delom šele pred nekaj meseci, vendar so dosegli že lepe uspehe. Za seboj imajo 2 zimska alpinistična smučarska tečaja, udeležili pa so se tudi republiškega tečaja. Alpinistični odsek je v tekmovanju z ostalimi odseki dosegel tretje mesto, kar je nedvomno velik uspeh. V svojih vrstah združuje društvo nad 2000 članov, ki so imeli že 3 množične ter vrsto drugih manjših skupinskih izletov.
Da bi njihovo delo v letošnji sezoni rodilo še več uspehov, bodo imeli v ponedeljek ob 19.30 v veliki predavalnici na Grabnu v Ljubljani svoi prvi
»I


	* J
	
j:'?:.:-:':	
■j	
ra«8MMi
■■v i'V" Je i-, -j-Jlj;.:	.	. e,-.

Najboljši igralci waterpola bodo trenirali v vevškem bazenu
posvet, na katerem bodo kritično v gledali svoje dosedanje delo. Vabi' so vsi člani, kakor tudi drugi izb planinci
Smučarsko tekmovanje I
z najštevilnejšo udeležbo
Smučarsko tekmovanje z najštevilnejšo udeležbo.	.	. , .
Za jutrišnjo nedeljo je ljupljass-'.' oblastni smučarski odbor organizira.k Pokljuki svoje prvenstvo. Smučarji • do tekmovali v skokih, tekih in alps disciplinah. Za tekmovanje se je javilo 540 tekmovalcev in tekmo. kar je v našem smučarskem spor' slej najštevilnejša udeležba. V tetin i skokih se bodo pomerili na Fokin... v alpskih disciplinah pa bodo tekmi vali na Lipanci.
Danes in jutri v Narodne; domu prvenstvo v sabljanju
Kakor smo že poročali, bo danes i jutri v Narodnem domu v Ljubi državno mladinsko prvenstvo v san nju. Danes so na sporedu predtek vanja. jutri pa bodo finalne borb začetkom ob 8 zjutraj. Nastopili c tekmovalci iz Srbije, Hrvatske, J veruje ter Bosne in Hercegovine. Vstopnina 10 in 20 din.
NAMIZNI TENIS
Crvena zvezda
Enotnost
V Ljubljani gostuje jutri namizn teniško moštva Crvene zvezde iz Be grada, ki bo igralo proti Enotnosti Domači bodo morali napeti vse sile. < hočejo doseči dober rezultat. Začet, bo ob 9 dopoldne v hotelu Slon (G: Room). Prijatelji bele žogice vabljt.
Boksarski dvoboj
železaičarjev
V počastitev Dneva železničarjev jutri dopoldne v prostorih kina S! v Ljubljani zanimiv boksarski dve ljubljanskih in mariborskih žele carjev, med katerimi ie neka! mladi in nadarjenih tekmovalcev.
Predprodaja vstopnic je v Fizkult nem magazinu ob Tyrsevi cesti
Ureja uredniški odbor. OdgOTorm urednik Cene Kranjc. Uredništvo in uprava. Ljubljana. Knafljeva ulica 5 i,-leten Si-Hn 55-25- telefon «Drave za lmoliansk#» nnrnčml-» sq_oa t-»	— i i-.uija^e 35.32 telefon o^la^n ra cdde
do 55-25, telefon uprave za ljubljanske naročnike 38-96, za naročnike izven Ljubija
štev 3S-96 Tekoči račun pri Narodni banki Ljubljana 6-90601-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca-^ Ljub!j'anF Poštnina plačana v gotovinu — Četrtletna naročnina 135 din. nnllefn» !>7f) d;„ otete- - - ■	—	-
Poštnina plačana v gotovini. — Četrtletna naročnina 133 din. polletna 270 din, celoletna 540 rite - »Slovenski poročevalec izhaja vsak dan razen ob nedeljah m praznikih.
jđBBSkf.	flostraedč MiktdaSa AdeSa
yp£§«i,&Ni '*****
Gospa je slabotno kriknila, ko sta ta trenutek tam zunaj hudič in smrt vrgla grajščinski korobač v ribnik, da je voda visoko brizgnila. Toda še bolj se je prestrašila soprogovega groznega smeha. Predobro ga je poznala. S strahom jo je napolnilo tudi to, da je njegov obraz ta hip prebledel.
Trenutek je ležala v sobi napeta tišina; zunaj pa je zastokalo devet dud in zavriščala množica.
»So me že utopili!« je reke! ledeno Lamminger, ne da bi odvrnil pogled cd množice. Temna barva njegovih besed je izdajala notranji vihar.
»Zdaj mi igrajo,« je spet stisnil iz sebe, neprestano ko jastreb upirajoč oči v množico. Soproga in hči sta ga gledali z bojaznijo in se nista drznili niti črhniti.
»Ej, saj se poznamo — Brychta — in tamle Eci — giej — saj vse poznam. — Kako! Tudi Kozica! Zakaj ne bi! Pa vendar sem mislil, da si bistrejši — Misliš, da boš igro tako dobil?! Zdaj mi je pa dovolj — sodrga kme-tavška! Razženite jih!« Tako je zakričal in se sunkoma obmJ, kakor da misli nekam steči. Soproga ga je zgrabila za rokav in rotila, naj ostane, da je teh ljudi preveč.
»Sikne plevel«
so razkačeni —«
»Pijani. S kuzlami jih bom prepodil.«
V tem je vstopil Peter, stari komornik, ves prestrašen, češ da iz pisarne prosijo za ukaz, kaj naj napravijo.
Lamminger se^je obvladal.
»Pridem sam dol.«
»Se že odpravljajo k odhodu,« je nenadoma naznanila gospodična; mati si je nehote oddahnila.
Lamminger se je obrnil k oknu. Sprevod je zares s hrupom krenil dalje.
»To se ne vračajo. Zdai gredo v Oujezd,« je rekla gospa.
»Seveda, ker jih je povabil Kozina!« je odvrnil soprog že z mirnejšim glasom; toda v očeh mu je zagorel čuden ogenj.
Stopil je nekaj kratov po sobi gor in dol, potem pa se ustopil spet k oknu in gledal ven. Sprevod maškar se je že pomikal po cesti proti bližnjemu Oujezdu; kriki, vrišč in dude so zdaj doneli že bolj pridušeno. Damama je bilo pri srcu tesno in mučno, rajši bi bili odšli. Pa si nista upali zmotiti iz misli in gledanja Lammingerja, ki je bil še vedno obrnjen skozi okno. Ko se je okrenil sam, je dejal soprogi in hčeri, na kateri je Ul očividno pozabil, da ostane doma, da se ne popelje z njima. Dami zaradi teh dogodkov tudi nista imeli volje iti ko na sprehod v mesto; bali sta se, da ne bi mogoče spotoma srečali razjarjenih kmetov.
Lamminger se potovanju ni odpovedal, ker bi ga bilo kaj strah, ampak zato, ker ga je zdaj klicalo novo delo. Stopil je y pisarno ib naročil, da se takoj napiše poročilo
o tem, kar se je danes zgodilo, za Dunaj in za Prago, hkrati je tudi ukazal nemudoma poslati pozivnice v Po-stfekov, Kleneč in Oujezd, tudi za Kozino, da se takoj jutri javijo na trhanovskem gradu.
Medtem je gospa pl. Albenreuthska tolažila hčer, ki se je bila spustila v jok.
»Se to nam ni dano,« je zaječala gospodična ter polna žalosti in jeze omahnila v stol. »Med takimi divjaki nas pušča.« Z voljnim, čipkastim robčkom si je zakrila obraz, ne meneč se za besede matere, ki se je, kot ona pripravljena na pot, sklanjala nad njo. Nenadoma pa je gospa umolknila in tudi gospodična je dvignila glavo.
»To je bil konjski topot,« je rekla mati. »Nekdo je v naglici pridirjal na grad, mogoče sel. ki ga oče pričakuje.«
Sla je skozi sobano do vrat, ki so vodila v Lamminger-jevo sobo.
»Slišim pogovor, nekdo je tam. Pokličem Petra, kdo je prišel. Mogoče ta sel —«
A preden je pozvonila, je vstopil sam Lamminger in držal v roki neko odprto pismo.
»že imam!« je spregovoril nenavadno živo. Gospo je spreletelo. Oči so mu gorele in na lica so mu planile zardele lise.
»Sel je prišel.«
»Oskrbnik?«
»Ne, ta je spotoma zbolel. Uradni se!. Končamo, vse odločeno! Chodi so zavrnjeni, komisija ni priznala njih pritožbe —«
»Torej ste dobili!«
»Popolnoma. Tako, danes so zadnjikrat zaigrali svebod-nike! Pa tudi to bom še trdo obračuna! z njimi.«
»Kaj oni še nič ne vedo?«
»Ne, niti slutijo ne. Tako so prepričani, haha — to sc bodo prijeli za glavo! Ej, hčerkica moja, kaj si še vedno tako žalostna?« Stepli je bliže k njej in jo prijel za brade. »Zdaj se jih ni treba več bati, teh kmetavsov: Ko bo \se urejeno, ti Izpolnim željo. Tedaj pojdemo v Prago.«
»Pa bo to še dolgo trajalo?«
»Lahko bi to končali v najkrajšem času, toda na Dunaju so se zmotili«, je pojasnjeval, obračajoč se k soprogi. »Ti ljudje tam ne vedo, kako se zunaj svet vrti. Tam še vedno vedo za chodski grad. Tule namreč odrejajo —« in tu je Lamminger z dlanjo udaril po uradnem pismu — »naj se razsodba dvorske komisije razglasi Chodom na njihovem gradu v Domažšicah. Zdaj, haha! Da, včasih je bil to njihov grad — da — pa naj gospodje zdaj gredo v tiste razvaline! In kako bi Chodom greben zrastel! Seveda se bo zato zadeva zavlekla, a zaradi gotovosti je treba razglasiti, da bodo tu, na našem gradu slišali, kako sijajno so se odrezali s svojo pravdo —«
Grajski birič, ki se jp potem zvečer vrnil iz Oujezda in naznanjal, kot je mislil, grozno novico, svojim očem ni mogel verjeti, da je novica gospoda tako malo prizadela. On, birič, je zdaj s strahom vstopal v gospodovo sobo, boječ se, da se bo nevihta, ki bo gotovo zadtvjala, znesla v velikem delu nad njim, pa kar ko] oa mesM,