/PtimrsL Št. 141 (16.178) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni "Doberdob" v Go,,,‘. Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka, Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - UL MonteccN 6 - Tel. 040/7786300___ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR ■ Art 2, comma 201), legge 66296 - filiale di Tresle f \ 5 moucH & C. s.a.s. Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343 x_____________________________/ TOREK, 16. JUNIJA 1998 r F Deželne volitve in Sbvenci Bojan Brezigar Naskok slovel ^njšine na dež skupščino je torej le c UsPel- V novem dežel SVpfii K___i i i i enca> Miloš Budin in , a ^orzini Spetič, me 0 Ivu Jevnikarju pc ^ peščico glasov ni u? ^ ^ zornega kota širš: to velika škt j? Prisotnost vseh tr Komumciran Prenesla na institu 110 raven vsaj del te; ^ui katerih pril adnjih letih do št Matkih stikov v mai Sicer pa so bile t —mponente s Manjšine. Velik —ua pnpisau p Sa^uemu in njegc ^^anjemu deli ^stu, in očiti ^katerih krogi ^anke, uiii napon zi ^drugega nosil Tudi v Strank fUCne prenove i ako jasno; v Ulile V k eudar kot dr i a^e, ce bi jih ki so se v ti ^evilu odzvali VeUske kom ^ranki, je vs ■jlf;rnbno in ka 9 postane pi Venske cL P« za . ^skupnos glasov ni -p podcenj j^tu kot v ( . *u moči ui tudi £ USI utovalca. V , so o: ,'Bniu in ^ tako m d ^ vsekal ^cemo, d _ ^daj, j110 in se ^ kiju, začensi s°Qi do zUalc POLITIKA / PO NEDELJSKIH DEŽELNIH VOLITVAH Deželi FJK se obeta nestabilnost Desnica že mežika Severni ligi Alessandra Guerra računa na predsedstvo - Previdnost levosredinske Oljke TRST - Volilni rezultati puščajo možnosti za številne politične in upravne kombinacije, gotovo pa je, da bo vsaka tudi večinska deželna vlada nestabilna in krhka. Volilci so res »kaznovali« Severno ligo, ki pa bo v vsakem primeru jeziček na tehtnici kakršnega koli zavezništva, razen, kar pa je malo verjetno, da se Oljka in desnica ne sporazumeta za t.i. institucionalno vlado. Deželni voditelj Bos-sijeve stranke Roberto Visintin je po prvi oceni rezultatov dejal, da bo Liga šla v opozicijo in da ni pripravljena na nobene kompromise ne z Oljko in niti z desnico. Previdnejša pa je Alessandra Guerra, ki ne skriva ambicij, da bi se spet vrnila za krmilo Dežele. Trst je tudi v nedeljo po pričakovanjih potrdil svojo že znano desničarsko usmeritev, ki jo je svojčas prekinil edino župan Riccardo Illy. »Forza Italia«, v kateri ima glavno besedo melo-narsko gibanje in zlasti senator Giulio Camber, je daleč prva stranka na pokrajinski ravni, na drugem mestu je Nacionalno zavezništvo, tretji pa so Levi demokrati, ki so dosegli dober rezultat in postavili na glavo negativni trend, ki je prišel do izraza na nedavnih delnih lokalnih volitvah. Na 2., 3., 4. in S.strani SESTAVA NOVEGA DEŽELNEGA SVETA TRST / VOLITVE V FJK VOLITVE NA GORIŠKEM Budin in Speličeva v deželnem svetu V občinskem svetu odslej najmanj štirje Slovenci TRST - V novoizvoljenem deželnem svetu bosta sedela dva Slovenca in sicer Miloš Budin iz vrst Levih demokratov ter Bruna Zorzini Spetič, predstavnica Stranke komunistične prenove. Budin je dobil preko štiri tisoč osebnih preferenc, Speličeva pa nekaj nad tisoč. V intervjuju našemu dnevniku ocenjujeta volilne izide in predstavljata načrte za bodočnost. Na 4.strani GORICA - V balotaži za izbiro župana Gorice se bosta pomerila dosedanji župan Gaetano Valenti, ki je v prvem krogu zbral 48, 4% glasov in kandidat levosredinskega zavezništva Ario Rupeni, ki je prejel 31, 9% glasov. Oljka je nekoliko zmanjšala zaostanek za desno sredino, ki pa ostaja v Gorici zelo močna. Kljub temu so se odlično uveljavili slovenski kandidati za občinski svet: štirje so z rekordnim številom preferenc zagotovo izvoljeni v vsakem primeru (Erika Jazbar, Božo Tabaj, Nataša Paulin in Mitja Volčič, vsi na listi Oljke), še dva (Marino Golob - Oljka in Mitja Ožbot - SKP) pa samo, če bo v balotaži zmagal Rupeni. Slovenski kandidati so se odlično odrezali tudi na volitvah za rajonske svete in za občini Krmin in Zagraj. Na 13. in 14. strani CARDIFF / VRH PETNAJSTERICE 0 reformah EU konkretneje šele na Dunaju CARDIFF - Voditelji Evropske unije so včeraj na vrhunskem zasedanju v valižanskem Cardiffu razpravljali o številnih predvidenih reformah povezave, ki jih unija namerava izvesti tudi v luči širitve. Dokončnih odločitev zaenkrat niso sprejemali in hkrati napovedali, da bodo bližje temu koraku na prihodnjem, dunajskem vrhu, decembra letos. Voditelji so na kratko obravnavali tudi poročilo Evropske komisije o širitvi. Glede tega procesa je predsednik Evropskega parlamenta Jose Maria Gil-Robles na srečanju z voditelji unije dejal, da bi do vstopa prvih novih članic v povezavo stežka prišlo pred koncem prihodnjega parlamentarnega obdobja, ki se izteče leta 2006. Kot razlog je navedel predvsem potrebo po izvedbi ustreznih reform, tako v uniji kot v kandidatkah. Voditelji Evropske unije so razpravljali tudi o gospodarskih smernicah ter ugotovili, da je bila odločitev o uvedbi evra s 1. januarjem prihodnje leto prelomna. Strinjali so se, da je uspešna Evropska in gospodarska unija bistvena za visoko stopnjo rasti in zaposlovanja v EU. Na 16. strani SP V NOGOMETU Romuni, Angleži in Nemci z zmagami sklenili 1. krog Z včerajšnjimi tekmami šestega dne svetovnega prvenstva v nogometu je bil sklenjen prvi krog srečanj v predtekmovanju. Zmagovalcem prejšnjih dni so se včeraj pridružile še reprezentance Anglije, Romunije in Nemčije. Na 10. in 11. strani Na Občini srečanje s proseškimi jusarji TRST - Tržaški občinski odbornik Uberto Fortuna Drossi in pristojni občinski funkcionarji so se včeraj sestali s predsednikom in podpredsednikom proseškega jusarskega odbora Brunom Ruplom in Bogdanom Bogat-cem. Na srečanju so razpravljali o odprtih vprašanjih med jusarji in občino, ki so prisilili jusarski odbor, da je napovedal svoj odstop. Na 6. strani 1983 - 1998 SOLE/02 že 15 let olepšamo vaše življenje na odprtem ^rfe. IL GIRO DEL SOLE v veliki izbiri: VRTNO POHIŠTVO - ARTIKLI IN ŠOTORI ZA KAMPIRANJE - ORODJE ZA VRTNARJENJE - ZUNANJI BAZENI -----e----- v Ronkah (Ronchi del Legionar! - GO) ul. Aquileia 84 - drž. cesta 14-1 km od letališča Tel. 0481/474274 - 7790088 - Fax 0481/779088 IND. CONA Avtocesta UD - VE - TS Ronke IL GIRO DEL SOLE TRST DR2. C. 14 BENETKE RIMSKE REAKCIJE NA DEŽELNE VOLITVE V FJK V Rimu različno ocenjujejo rezultate Pod udarom proporčni volilni sistem Berlusconijeva stranka mežika svetovalcem Severne lige, noče pa dogovora z Bossijem RIM - V Rimu seveda različno ocenjujejo izid volitev v Furlaniji-Julijski krajini. Najbolj zadovoljen je Silvio Berlusconi, medtem ko Levi demokrati z zadoščenjem ugotavljajo, da je nova stranka popravila slab vtis z nedavnih delnih lokalnih volitev, Gianfranco Fini je precej previden, ker se boji zelo nevarnega objema s Severno ligo, previdnost pa je opaziti tudi pri Ljudski stranki, ki je vendarle izvolila vse kandidate na sredinski navezi. Skoraj vsi, z izjemo Berlusconija in komunistov, vsekakor postavljajo na zatožno klop proporCni volilni sistem, ki ne zagotavlja politične stabilnosti. Prav nasprotno. Lider »Forza Italia« meni, da je stranka sedaj prva stranka v državi in da združuje veliko večino zmernih volilcev, ki so naveličani politike Prodijeve vlade. Berlusconi in somišljeniki so zaceli »dvoriti« svetovalcem Lige v novoizvoljenem deželnem svetu, pri tem pa, kot pravijo, noCejo imeti nic skupnega z Um-bertom Bossijem. Pri tem pa dobro vedo, da gre za zgolj politično propagando, saj »senatur« v prvi osebi kroji politiko furlanske Lige, ki bo naredila, kar bo on sklenil in odločil. Tudi vodja Nacionalnega zavezništva je zadovoljen z volilnim izidom, je pa precej previden, ko gre za povolilne scenarije in hipoteze. Fini bo najbrž na koncu pristal na sodelovanje z li-gaši, se pa boji, da bi se mu ta poteza maščevala na Jugu, kjer je Bossijeva stranka vse bolj kot priljubljena. V imenu »upravlji-vosti« pa je tudi NZ, kot kaže, pripravljeno na določene politične žrtve... Medtem ko Bossi molči, je vCeraj rezultate v naši deželi komentiral nekdanji notranji minister Roberto Maroni, ki pa se vsekakor ni kdovekako izpostavil. Ce hoCe kdo sodelovati z Li- go, naj pride na dan s predlogi in ponudbami, je podčrtal Maroni, medtem ko je furlanski voditelj Lige Roberto Visentin, kot poročamo na drugem mestu, povedal prav nasprotno. Po njegovem je Bossijeva stranka že izbrala pot opozicije in to ne glede na to kdo bo, Ce bo, vladal v FJK. Marco Minitti, »drugi mož« pri Levih demokratih je zadovoljen z rezultatom stranke, ki je dobrodošel posebno po nespodbudnih rezultatih v Parmi in v Piacenzi. Tukaj je levica enostavno darovala Polu svoboščin županski mesti in občinski upravi. Projekt LD v FJK se je torej še kar dobro obnesel, Čeprav bo treba za konkretnejšo oceno počakati na druge zahtevnejše in pomembnejše politične preizkušnje. Ne smemo pozabiti, da bodo prihodnje leto evropske volitve s proporčnim sistemom, ki je podoben tistemu, s katerim smo predvčerajšnjim obnovili deželni parlament. Zadovoljna z rezultati je Ljudska stranka in njeni voditelji so prepričani, da je sredinski volilni projekt, kljub težavam, še kar uspel. V Rimu je Ljudska stranka, kot znano, komponenta levosredinske Oljke, na deželni ravni pa se nekateri že ogrevajo za sodelovanje z Berlusconijem, mogoče v okviru tako imenovane institucionalne vlade. Pozitivne ocene prihajajo tudi iz vrst Stranke komunistične prenove. Vsedržavni tajnik Fau-sto Bertinotti je že v nedeljo zveCer izrazil zadovoljstvo, da je SKP potrdila svoje štiri deželne svetovalce, izkoristil pa je priložnost volitev v FJK za nekatere dokaj ostre kritike na raCun Prodijeve vlade in zlasti Massima D’Aleme. Očital mu je, da je geometer, pri Čemer se je verjetno nanašal na spodletele ustavne reforme in morda tudi na pomanjkljivosti Oljke v boju proti brezposelnosti na Jugu. VIDEMSKO / SLOVENSKI KANDIDATI PO PRIČAKOVANJU n Prevelika »ponudba« in nizka volilna udeležba V Nadiških dolinah z izjemo Špetra močno pod 50 odstotki - Razočaranje za Projekt avtonomij VIDEM - Prevelika volilna »ponudba«, kot je bilo pričakovati, ni nagradila slovenskih kandidatov v videmskem okrožju. Nasprotno, tudi tu je razlog za zelo nizko volilno udeležbo, ki so jo sicer pogojevale tudi določene manipulacije v zvezi z zaprtjem če-dajske bolnice, a jo je treba v glavnem pripisati zbeganosti pred tako široko paleto kandidatov še zlasti pri starejših ljudeh, ki vsekakor predstavljajo večino volivcev. In prav nizka volilna udeležba odpira prvo pomembno politično vprašanje. Dejstvo, da je število volilcev v Nadiških dolinah le z izjemo Spetra močno zdrknilo pod prag 50% (Grmek: 43%, Dreka: 27, 1%, Podbo-nesec: 30.9%, Srednje: 45%, Sovodnje: 46, 4%, Svet Lenart: 49, 3%, Speter: 58%) kaže na že zaskrbljujočo politično patologijo. Toda poglejmo, kako so se v nedeljski volilni preizkušnji odrezali beneški kandidati. NajveCje razočaranje je seveda bilo za pripadnike Pro-getto autonomie FVG (Projekt avtonomij FJK), saj gre za gibanje, ki se je rodilo pod najboljšimi zvezdami, uživalo je namreč podporo beneškega župana Cacciarija in predvsem videmske kurije, a kot je znano, ni zbralo dovolj glasov, da bi izvolilo vsaj enega svetovalca. Spe-terski župan Firmino Marinig (na sliki levo) se je z 879 preferenčnimi glasovi uvrstil na drugo mesto za županom iz Precenicca Na-polijem (1.372 preferenc) in se je torej boljše odrezal od samega nosilca liste prof. Raimonda Stras-solda, ki je zbral le 566 preferenc. Vilma Martinig (na sliki spodaj) , neodvisna kandidatka na listi Komunistične preno- ve, je prejela 174 preferenčnih glasov, kar je predstavlja dober rezultat za stranko v Benečiji, na listi pa se je uvrstila na šesto mesto. Izvoljem pa je bil s 652 preferencami pokrajinski tajnik stranke Fontanelli. Romina Cencig (na sliki desno) , kandidatka Slovenske skupnosti na listi Ljudske sredine za reforme, je zbrala 153 preferenčnih glasov in se s tem uvrstila na 18. mesto na listi. Na avtonomistični listi Lega Auto-nomia Friuli je Romano Maran zbral 34 preferenc. V deželni svet ni bila potrjena Anna Magda Sdraulig, kandidatka na listi Forza Italia, ki ni bila izvoljena niti v čedajski občinski svet. Da bo slika popolna, naj dodamo še, da je Anton Sivec kot edini slovenski kandidat v okrožju Tolmeča, prejel na listi Komunistične prenove 47 preferenčnih glasov, (jn) ' Vodstvo SSk bo rezultate nedeljskih volitev ocenilo danes v Nabrežini TRST - Deželno tajništvo SSk bo podrobno preučilo nedeljske volilne izide danes na zasedanju v Nabrežini. Vodstvo stranke pa že sedaj Čuti dolžnost, da se toplo zahvali vsem volilkam in volilcem, ki so razumeli njena prizadevanja za izvolitev samostojnega slovenkega predstavnika v deželni svet. Zal je dosega tega cilja spodletela zaradi peščice preferenčnih glasov, kar predstavlja veliko škodo za celo slovensko manjšino v Italiji, piše v tiskovnem sporočilu, v katerem tudi poudarjajo, da sta kandidata SSk na deželni ravni skupno dosegla skoraj 3.800 preferenčnih glasov, kar dokazuje zasidranost Stanke v slovenski narodnostni skupnosti. V zvezi z neizvolitvijo Iva Jevnikarja, kateremu je zmankalo zelo malo glasov, pa je deželni tajnik SSk Martin Brecelju dejal, da to še enkrat postavlja v ospredje vprašanje zajamčenega zastopstva za predstavnika slovenske manjšine v krajevnih upravah in v deželnem svetu. Deželno tajništvo z zadovoljstvom ugotavlja, da so njeni kandidati na občinskih volitvah v Gorici in Krminu dosegli prodoren uspeh. SKGZ: Slovenski kandidati so se dobro uveljavili Slovenska kulturno-gospodarska zveza z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se vse vec ljudi oddaljuje od politika. To dokazujejo tudi nedeljski podatki o volilni udeležbi, katere bo treba podrobno proučiti in se vprašati, kateri so razlogi, da vsak tretji volilec ni šel na volišče. Zaskrbljenost obstaja tudi kar zadeva volilne izide, saj se je uresničilo podobno razmerje sil kot v zadnji mandatni dobi, ki je bila značilna zaradi rotacije petih predsednikov. Tako v tiskovnem sporočilu SKGZ podaja splošno oceno o nedeljskih volitvah za obnovo Deželnega sveta. SKGZ nadalje ugotavlja, da so se vse stranke, ki sestavljajo koalicijo Oljke okrepile in danes predstavljajo relativno večino na Deželi. Ni pa to dovolj za vladno večino, ki bi zagotavljala stabilno upravljanje. Bolj razveseljivi pa so podatki o uveljavitvi slovenskih kandidatov. SKGZ čestita ob ponovni izvolitvi Milošu Budinu na listi Levih demokratov ter novopečeni deželni svetovalki Bruni Zor-zini-SpetiC na listi Stranke komunistične prenove. Po mnenju SKGZ je to nagrada za določeno politiko širine in odprtosti tudi do večinskega sveta, v zadnji analizi pa so volil-ci - tako v sporočilu SKGZ - nagradili tiste kandidate, ki so resno delali mimo demagoških in strumentalnih prijemov, ki so se v zadnjem času pojavili tudi znotraj našega prostora. Le peščica preferenc oziroma glasov je preprečila, da bi na Deželi sedeli štirje slovenski predstavniki, ob Budinu in Spetičevi še Jure Can-ciani in Ivo Jevnikar. Lepo osebno uveljavitev so dosegli še nekateri dragi slovenski kandidati in to predvsem tisti (Komel, Rupel), ki so izraz tistih strank in gibanj, ki »zgodovinsko« delujejo v korist naše nacionalne skupnosti, je zapisano v sporočilu SKGZ. Kar zadeva obnovo občinskih svetov, je v Gorici desnosredinski ppl obdržal svoje glasove in Valentiju zagotovil nekaj nad 48 odstotkov glasov, kar pomeni dobro izhodišče (ne pa zmage) za balotažo s predstavnikom Oljke Rupenijem-Pri obnovi goriškega občinskega sveta pa SKGZ izraša zadovoljstvo zaradi uveljavitve slovenskih kandidatov. Na listi Oljke so namreč na prvih treh mestih trije Slovenci, ki bodo zagotovo prišli v občinski svet ne glede na balotažo Slabše pa je ocena volitev v Čedadu, kjer je predstavnik desno-sre-dinskega pola Giuseppe Pascolini zmagal v prvem krogu. ČEDAD / OBČINSKE VOLITVE Močan zasuk na desno NZ postala prva stranka Županski kandidat Pola Pascolini izvoljen v prvem krogu ČEDAD - Upravne volitve so v Čedadu prinesle moCan zasuk na desno, pa ne le zato, ker je že v prvem krogu s 50, 7 odstotka ga-sov zmagal nekdanji demokri-stjanski župan Giuseppe Pascolini, tokrat na Čelu treh list in sicer Nacionalnega zavezništva, CDU in Forza Italia ter CCD. Pinijevi pristaši so se namreč močno okrepili in skoraj podvojili že tako dober rezultat, ki so ga leta 1996 dosegli na političnih volitvah. Z 22 odstotki je danes NZ prva stranka v Čedadu. In posledično bo s šestimi svetovalci v občinskem svetu, med katerimi je tudi bivši policijski komisar Emico Maiova, najmočnejša skupina. CDU je izvolilna 4 svetovalce, Forza Italia pa dva, pri Čemer gre podčrtati, da se ni uveljavila niti na krajevni ravni bivša deželna odbornica Anna Magda Sdraulig. Mesto je vCeraj zjutraj reagira- lo na ta rezultat precej umirjeno. Seveda je razočaranje med pripadniki Oljke precejšnje, računali so na balotažo in nikakor niso bili pripravljeni na tako pekoč poraz. Niti kandidat za župana, mladi odvetnik Guglielmo Peliz-zo, ki se prvič pojavlja na politični sceni čeprav kot dedič precej dolge in pomembne družinske plitične tradicije. Njegov osebni rezultat je bil pozitiven, vendar Oljka ni prejela zadostne podpore. Izkušnje prejšnje levosredinske uprave župana Bemardija, ki je bil izvoljen leta 1995, po slabih dveh letih pa ga je del lastne večine prisilil k odstopu, in komisarske uprave so očitno negativno vplivale na dober del volivcev, ki so v Oljki videli nadaljevanje tiste politike. Drugi element, bolj tehničnega značaja, ki je verjetno vplival na rezultat volitev, je dejstvo, da so kandi- data Pola svoboščin Pascolini)^ podpirale tri liste, torej šestdese svetovalskih kandidatov, kar se je očitno obrestovalo, medtem ho so stranke Oljke strnile svoje moči in nastopile na enotni hstl' In tretje, kar je verjetno najpomembnejše, je izbira kandidatov, kakor potrjuje rezultat, in na čemer se bo moral levi center za misliti. Poleg kandidata za župa na Pelizza bodo Oljko v občin skem svetu zastopali Enrico Mi nisini, ki je zbral daleč najve preferenc (259) in Cristina Stm gher, ki sta zastopala gibanje za Oljko, Domenico Ferraro in lo Angeli pripadnika Ljuds 6 stranke ter Massimo Corsano, predstavnik Levih domokratov-Naj dodamo, da bo inj6^3 ® verna liga v novem občinske ^ svetu dva predstavnika in sme svojega kandidata za župana 1 vana Domenisa ter svetova c VIDEM / STRANKE O MOŽNIH POVOLILNIH SCENARIJIH Ošibljena Liga napoveduje opozicijo Previdnost Oljke in Pola svoboščin Levi demokrati: ne vračanju v preteklost - Na obzorju železni pakt med Sarom in Guerrovo? ^©ssandra Guerra Renzo Travanut Giancarlo Cruder Ferruccio Saro VIDEM - Volilni rezultati možnosti za številne po-— in upravne kombinacije, gotovo pa je, da bo vsaka tudi Vetinska deželna vlada nestabil-113 in krhka. Volilci so res po ?v°je »kaznovali« Severno ligo, . Pa bo v vsakem primeru je-2lCek na tehtnici kakršnega koli ^avezništva, razen, kar pa je ma-0 verjetno, da se Oljka in desni-ca ne sporazumeta za t.i. institu-Cl°nalno vlado. Deželni voditelj Bossijeve shanke Roberto Visintin je po pr-P oceni rezultatov dejal, da bo ^ga šla v opozicijo in da ni pri-Pravljena na nobene kompromise z Oljko in niti z desnico. Pre-idnejša pa je bivša predsednica ^iessandra Guerra, ki ne skriva aoibicij, da bi se spet vrnila za ^tnilo Dežele, pri Čemer upa na Pomoč Ferruccia Sara. Bivši sofistični odbornik je sedaj glav-ni deželni voditelj »Forza Italia« ork politiki novosti in moder- PUščajo liticne nosti, ki jo ob vsakem koraku razglaša Silvio Berlusconi. Da se je treba »vrniti h koreninam Oljke«, je prepričan deželni sekretar Levih demokratov Ales-sandro Maran, kateremu je vsekakor spodletela izvolitev. Maran je upravičeno zadovoljen z rezultatom svoje stranke in se boji vračanja v preteklost in v stare in preživele petstrankarske logike, razen če se Oljka in Pol svoboščin ne sporazumeta za nekatere reforme, začenši z novim volilnim sistemom, in potem za predčasni razpust deželnega sveta. LD so, kot znano v volilni kampanji, predlagali za predsednika odbora Renza Tra-vanuta. Oglasil se je tudi tržaški poslanec Finijeve stranke Roberto Me-nia, ki je bil v veliki zadregi primoran priznati, da se bo morala desnica hočeš nočeš vsaj pogajati z Bossijevimi pristaši. Menia bi raje videl, da bi se Pol svoboščin pogajal s sredinsko unijo, ki pa jo bodo v novem deželnem parlamentu zastopali edino svetovalci Ljudske stranke, ki je do nadalj-nega komponenta levosredinske Oljke..Med kandidati sredine oziroma Ljudske stranke je največ osebnih glasov dobil dosedanji odbornik za industrijo Gianfranco Moretton, ki je prehitel deželnega tajnika Isidora Got-tarda in za več kot dva tisoč preferenc tudi dosedanjega predsednika deželnega odbora Giancarla Cruderja. Volilnega dosežka sredinske naveze se veselijo vse njene komponente, edini, ki so lahko zadovoljni z rezultatom in hkrati z mandati v skupščini pa so, kot rečeno, voditelji Ljudske stranke. Komunisti že napovedujejo opozicijo, razen - pravijo - če se ne bodo ustvarili politični pogoji za deželno koalicijo z Oljko po zgledu zavezništva, ki v Rimu podpira Romana Prodija. SESTAVA NOVEGA DEŽELNEGA SVETA FORZA ITALIA-CCD-FC Ettore Romoli 3.512 Gorica Roberto Antonione 3.340 Trst Renzo Tondo 2.955 Tolmeč Romano Venier 2.883 Videm Bruno Marini 2.814 Trst Roberto Asquini 2.573 Videm Franco Dal Mas 2.364 Pordenon Maurizio Salvador 2.278 Pordenon Aldo Ariis 2.172 Videm Valter Santarossa 2.142 Pordenon Franco Franzutti 1.934 Trst Ferruccio Saro 1.778 Videm Giulio Staffieri 1.687 Trst Adino Cisilino 1.554 Videm SEVERNA LIGA Alessandra Guerra 12.948 Videm Danilo Narduzzi 2.038 Pordenon Beppino Zoppolato 1.719 Pordenon Matteo Bortuzzo 1.574 Pordenon Gianpiero Fasola 1.523 Gorica Fulvio Follegot 1.426 Pordenon Stefane Mazzolini 1.108 Tolmeč Federica Seganti 1.077 Trst Ennio Vanin 1.001 Videm Pietro Arduini 978 Videm Maurizio Franz 899 Videm Claudio Violino 873 Videm Levi demokrati Miloš Budin 4.241 Trst Michele Degrassi 3.906 Gorica Lodovico Sonego 3.537 Pordenon Giorgio Mattassi 2.750 Videm Renzo Travanut 2.362 Videm Nevio Alzetta 2.010 Pordenon Alessandro Tesini 1.858 Videm Bruno Zvech 1.835 Trst Enrico Gherghetta 1.400 Gorica Renzo Petris 1.378 Tolmeč Nacionalno zavezništvo Sergio Dressi 4.540 Trst Paolo Ciani 2.492 Videm Luca Ciriani 2.235 Pordenon Franco Baritussio 2.023 Tolmeč Bruno Di Natale 2.005 Videm Giovanni Castaldo 1.792 Castaldo Pariš Lippi 1.666 Trst Adriano Ritossa 1.589 Gorica Francesco Šerpi 1.090 Trst Ljudska sredina za reforme Gianfranco Moretton 6.958 Pordenon Isidoro Gottardo 4.969 Pordenon Giancarlo Cruder 4.291 Videm Cristiano Degano 2.756 Trst Roberto Molinaro 2.537 Videm Antonio Martini 1.854 Tolmeč Franco Brussa 1.240 Gorica SKP Gian-Luigi Pegolo 1.038 Pordenon Bruna Zorzini Spetič 1.020 Trst Roberto Antonaz 977 Gorica Paolo Fontanelli 652 Videm Zeleni Giorgio Baiutti 2.976 Videm Roberto De Gioia 2.442 Trst Mario Puiatti 1.145 Pordenon Union Friuli Giorgio Pozzo 1.838 Videm DOKONČNI IZIDI DEŽELNIH VOLITEV L I VOLILNO OKROŽJE Stranka Dežela Trst Gorica Videm Tolmeč Pordenon - št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % Jt FI-CCD-FC 136.013 20,6 31.438 25,7 15.740 18,9 49.762 19,7 8.185 18,2 30.88 20,1 Severna liga 114.156 17,3 6.832 5,5 10.884 13 51.398 20,3 9.603 21,4 35.439 23,1 Levi demokrati 100.783 15,3 19.679 16 18.168 21,8 36.370 14,3 5.789 12,9 20.777 13,6 Nac. zavezništvo 87.752 13,3 23.890 19,4 9.355 11,3 32.438 12,9 6.160 13,8 15.909 10,4 JU Lj. sredina 72.387 11,0 13.024 10,6 8.589 10,2 25.359 10 4.494 10 20.921 13,7 SKP 44.485 6,7 10.974 9 8.628 10,4 13.165 5,2 2.343 5,2 9.375 6,1 Zeleni 32.392 4,9 7.353 6 4.274 5,1 12.316 4,9 2.342 5,2 6.107 4 Un. Friul 24.030 3,6 398 0,3 1.460 1,8 13.730 5,4 3.621 8 4.821 3,1 A Projekt FVG. 18.915 2,8 3.474 4,1 9.101 3,5 1.359 3 4.981 3,3 n LAF 10.677 1,6 372 0,3 966 1,1 4.306 1,8 1.055 2,3 3.978 2,6 Fronte giul. 6.719 1,0 6.719 5,4 © SOS Italia 5.211 0,7 5.211 2 J0 Msi Fiamma 3.977 0,6 2.112 1,8 1.865 2,3 Bele glasovnice: 1759 Neveljavne glasovnice: 4358 Neveljavni glasovi'.'\ 25 Sporni glasovi'. 37 POLITIČNA OCENA IZIDOV ZA DEŽELNI SVET Tižaški volilci ostajajo zvesti desnici Napredek levice in kriza Severne lige »Ljudsko sredino zo reforme« zlosti seštevek glosov LS in SSk - Župon Riccordo llly pesimist Trst je tudi v nedeljo po pričakovanjih potrdil svojo že znano desničarsko usmeritev, ki jo je svojCas prekinil edino župan Riccardo Illy. »Forza Italia«, v kateri ima glavno besedo melo-narsko gibanje in zlasti senator Giulio Camber, je daleC prva stranka na pokrajinski ravni, na drugem mestu je Nacionalno zavezništvo, tretji pa so Levi demokrati, ki so dosegli dober rezultat in postavili na glavo negativni trend stranke, ki je prišel do izraza na nedavnih delnih lokalnih volitvah Sirom po Italiji. Stranka komunistične prenove je zadovoljna s svojim rezultatom, Severna liga pa je potrdila, da se ne more s Padanijo in podobnimi gesli na noben naCin zasidrati v krajevnem političnem in družbenem tkivu. Precej nezadovoljen z volilnimi izidi je vseakor župan Riccardo Illy (na sliki) , ki je pesimistično nerazpoložen in prepričan, da Čaka Furla-nijo-Julijsko krajino nadaljnje petletno obdobje nestabilnosti in hudih trenj med strankami. Zupan vsekakor upa, da bo prevladala zdrava pamet in da bo prišlo do prepotrebnih in nujnih institucionalnih reform, v nasprotnem primeru bo morda kdo pogrešal državni centralizem, ki je v vsakem primeru boljši od zmede. Illy meni, da bi mora- la novoizvoljena deželna skupščina reformirati deželni statut in poskrbeti za novo volilno zakonodajo, Čeprav dvomi, da se bo to v resnici zgodilo. V politiki žal večkrat prevladuje oportunizem, mnogi po županovem mnenju pa načrtno zavlačujejo reševanje konkretnih problemov. Illyju se zdi naravnost smešno, da se Ljudska stranka sedaj poteguje za reformo volilnega sistema, potem ko je bila ena glavnih pobudnikov sedanjega škodljivega pro-porcnega zakona, kateremu je odločno nasproto- vala takratna Demokratična stranka levice. Med večino strank prevladuje strah, da bi ostale v opoziciji in da bi bile v bistvu odrezane od oblasti. Toliko tržaški župan, ki se je, kot znano, skoraj v zadnjem trenutku odpovedal sodelovanju na vo- litvah v t.i. »Projektu avtonomij«, ki je v nedeljo doživel volilni neuspeh. »Ljudska sredina za reforme« je komaj presegla 10 odst. glasov, ki so v bistvu seštevek konsenza Ljudske stranke in Slovenske skupnosti, medtem ko šo ostale sredinske sile (glej Cossiga in CDU!) prispevale navezi le pešCico glasov, kar ni ravno spodbudno. Volilci, ki so na tržaških občinskih volitvah podprli Illyjevo občansko listo, so se porazgubili po raznih strankah sredine in zmerne levice. Pokrajinski tajnik SKP Jacopo Venier je zadovoljen z rezultatom svoje stranke. Čeprav obžaluje, da ji je le za pešCico glasov spodletel drugi deželnio mandat (izvolitev Giorgia Cancianija). Venier toplo pozdravlja izvolitev Brune Zorzini Spetič, s katero Bertinot-tijeva stranka omogoča predstavništvo slovenski manjšini in ženskam, ki žal predstavljajo le 5 odst. novega deželnega parlamenta. Komunisti so na splošno zadovoljni z rezultatom krajevne levice, manj navdušeni pa so seveda nad uveljavitvijo »Forza Italia« na deželni ravni. Njihovi štirje predstavniki v deželnem svetu si bodo, kot napoveduje Venier, prizadevali predvsem za uveljavitev pravic šibkejših in ljudskih slojev ter ogroženih družbenih komponent. Miloš Budin: Zadovoljstvo, a tudi večja odgovornost Dosedanji podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je bil ne samo zanesljivo izvoljen v novo skupščino, ampak se je odrezal tudi z zavidljivo visokim številom preferenčnih glasov, po katerih (4.241) je na listi svoje stranke prvi v deželi, v tržaškem okrožju pa drugi, z dokaj tesnim zaostankom za prvim. Za začetek seveda čestitke za briljanten rezultat. Je tako visoko število preferenc presenetilo tudi vas? »Tudi sam sem prijetno presenečen. Ni se še namreč zgodilo, da bi bil kandidat naše stranke po številu preferenc absolutno drugi v tržaškem okrožju (tik za kandidatom NZ Dressijem) in da so ostali daleC za nama. Prav tako je novost to, da je slovenski kandidat prvi na listi svoje stranke.« Od kod po vaši oceni prihajajo ti glasovi? »Za zdaj še nisem imel Časa za natančno analizo, vendar je očitno, da je zelo visoko število preferenc slovenskih volilcev in da je visoko tudi število preferenc, ki sem jih prejel od italijanskih volilcev. To je seveda razlog za veliko zadoščenje, hkrati pa nalaga tudi dodatne odgovornosti.« Kako pa ocenjujete rezultate drugih slovenskih kandidatov? »Zadovoljen sem za izvolitev Brune Zorzini Spetič in ji Čestitam. Skoda, izvoljenih Slovencev ni Se veC, ampak to ne sme preprečiti možnega oz. zaželjenega napredovanja z rezultati na področju sožitja, priznavanja naših pravic in aktivnega vključevanja pripadnikov naše skupnosti v najnaprednejše razvojne družbene tokove na vseh področjih.« Cernu pripisujete uspeh Levih demokratov? »Gotovo, da je to priznanje resnosti in uspešnosti, s katero dela koahcija Oljke na vsedržavni ravni, v tej koaliciji pa je naša stranka nosilni steber.« Kako bo mogoče na osnovi teh rezultatov upravljati deželo? »To je veliko vprašanje, kajti noben tabor nima zadostnih številk. Zato bodo zdaj potrebne neke kombinacije. Prav bi bilo, da bi imeb volilci možnost, da se izrazijo o teh kombinacijah, zavezništvih, kot jim to omogoča večinski volilni sistem. Mi smo v deželnem svetu predlagali večinski volilni zakon, ga je velika večina zavrnila in potrdila klasični pro-porcni sistem. Tako bodo zdaj odločale stranke.« Kako ocenjujete močan upad volilne udeležbe? »Nedvomno z zaskrbljenostjo. In z upanjem, da neudeležba na volitvah ni posledica prepričanja, da se da tudi brez volitev. Volitve ostajajo najpopolnejše sredstvo demokracije. Vsekakor je udeležba slovenskih volilcev nad povprečjem, za kar gre našim ljudem vse priznanje.« Kateri bodo vaši prvi povolilni koraki? »Narediti vse, da bo imela Dežela tako upravno večino, ki bo ustrezala njeni mednarodni vlogi in tudi notranjemu sestavu. Kako bomo to naredili, bomo videli v naslednjih dneh, v tem trenutku nima nihče dokončne formule.« Se besedo za konec pogovora? »Na koncu bi se rad iskreno zah-vabl volilcem za zaupanje, ki so ga izkazali strankam koalicije Oljke, v prvi vrsti seveda Levim demokratom in meni osebno.« (V.B.) KANDIDAT SLOVENSKE SKUPNOSTI Jevnikarjeva zahvala volilcem Čestitke Milošu Budinu in Bruni Zorzini Spetič za izvolitev Kandidat Slovenske skupnosti za deželni svet na koalicijski listi Ljudske sredine za reforme Ivo Jevnikar nam je po objavi dokončnih izidov posredoval naslednjo tiskovno izjavo: »Prisrčno se zahvaljujem skoraj 3.600 volivkam in volivcem, ki so mi zaupali svoj preferenčni glas na Tržaškem in Goriškem, kar je nedvomno dokaz velikega zaupanja in podpore naši slovenski stranki. Izidi potrjujejo, da je bila možnost moje izvolitve v obeh pokrajinah povsem realna, in to brez škode za slovenska kandidata, ki sta bila izvoljena na listi levih demokratov in komunistov. Lepo število naših ljudi pa se tega ni zavedlo. Tako smo izgubili edinstveno priložnost, da bi se SSk vrnila v deželni svet in da bi narodno skupnost v njem zastopali trije svetovalci. Obema izvoljenima kolegoma Čestitam in jima voščim veliko uspeha pri delu za našo narodnostno skupnost, saj njima in njunima strankama volilni izidi in moC na vsedržavni ravni nalagajo v nelahkem obodbju največjo odgovornost za reševanje naših odprtih vprašanj. Ob koncu bi se rad iskreno zahvalil zelo številnim mlajšim in starejšim prijateljem ter sodelavcem, ki so v zadnjem obdobju tako velikodušno in intenzivno delali za zmago na volitvah v iskrenem prepričanju, da delajo za našo skupno stvar. Neuspeh ne sme zmanjšati njihovega navdušenja za delo v korist skupnosti!« Bruna Zorzini Spetič: »Sem za drugačno igro« Predstavnica Stranke komunistične prenove Bruna Zorzini Spetič, ki je doslej stranko zastopala v tržaškem pokrajinskem svetu, bo ena od dveh slovenskih deželnih svetovalcev in ena od treh žensk, ki so si izborile mesto v deželnem zboru. Dvojne Čestitke, torej. »Svojo volilno kampanjo sem zasnovala kot Slovenka in kot ženska. Za izvolitev pa se moram v prvi vrsti zahvaliti slovenskim volilcem, ki so pokazali večjo zrelost. Bolj od italijanskih sodržavljanov so doumeli pomen teh deželnih volitev, saj preživljamo izredno važen trenutek, v katerem se odloča in določa bodočnost dežele. V širšem, evropskem okviru smo priča velikim sprembam, ki se na primer kažejo z vstopanjem Slovenije v Evropsko unijo. Glede slovenske manjšine pa je v ospredju vprašanje zaščitnega zakona, pri uresničevanju katerega bo sodelovala tudi dežela. Zato ni vseeno, koliko Slovencev je v deželnem svetu. Kot stranka smo upali, da bo izvoljenih veC slovenskih predstavnikov, prejšnjic je bil samo eden, zato je tokratni rezultat nedvomno napredek. In ker sem izpostavila večjo zavzetost slovenskih volilcev, se jim moram tudi zahvaliti za zaupanje, ki so mi ga izkazali.« Kaj pa ženske? »Med volilno kampanjo sem se pogovarjala s številnimi ženskami, ki so mi povedale, kako se Čutijo potisnjene na rob dogajanja. Zaradi krčenja socialnih storitev pada nanje vse veCje breme, zato so nedvomno podprle predlog, da gre v njihovem imenu ženska v institucijo in spregovori o današnjem položaju žensk. Že dejst- vo, da tokrat tudi med kandidati ni bilo veliko žensk, zgovorno priča o odrinjenosti žensk iz politike. Ce pa je zenska le prišla na kandidatno listo, pri Levih demokratih jih je bilo na primer kar lepo število, se je prvič morala soočati s hudo konkurenco, predvsem pa s tem, da ji niso nudili realu® možnosti za izvolitev. Mo|a stranka me je namreč uvrstila na drugo mesto med kandidati in mi tako dejansko omogočila izvohtev.« Volitve so za nami, pred vami pa je delo v novem deželnem svetu. »Čakajo nas težke nalog®’ zato nameravam takoj predlagati, da bi se Slovenci oz. slovenska predstavnika dogovorila za skupen program, ko gr® za slovensko problematiko- Omenila sem že, da bo treba ure sniCevati zaščitni zakon. Na slo vensko problematiko je vezan tu deželni volilni zakon, ki ga j® tre_ ba spremeniti, zato da bo zajame® no zastopstvo Slovencev. Gle drugih problemov pa se namera^ vam zavzeti za spremembo zakon o zdravstvenih storitvah, v spl° nem pa bi lahko rekla, da sem z® to, da se spremeni igra, ne pa sa mo pravila igre.« ' . PRESENEČENJA S PREFERENCAMI IZIDI / PO OBČINAH IN V OKROŽJU Volilci izbirajo tudi mimo volje strank.. »Forza Italia« v rokah melonarjev in nekdanje KD Tržaško volilno okrožje ^Pokrajino) bo v novem deželnem svetu zastopalo pinajst svetovalcev. »Forza balia«, CCD in Federacija filtra je izvolila Roberta ^ntonioneja, Bruna Mari-jpja, Franca Franzuttija in ^iulia Staffierija, Nacional-110 zavezništvo bodo zasto-Ppli Sergio Dressi, Pariš jPpi in Francesco Šerpi, Teve demokrate Miloš Bu-yln in Bruno Zvech, zelene Roberto De Gioia (!), SKP °runa Zorzini Spetič, Se-^erno ligo Federica Segan-T Ljudsko sredino za reforme pa Cristiano Dega- V Berlusconijevi navezi s° po pričakovanjih prevla- • .n listarji in bivši demok-bstjani, »čistokrvni« pri-Stasi stranke bivšega mini-shskega predsednika pa so °.stali z dolgim nosom. Mahni iz vrst CCD je »podedoval« glasove somišlje-rpka Carmela Calandruc-Cla> ki ni več kandidiral, ostali trije izvoljeni sveto-palci pa vsi več ali manj ’zhajajo iz melonarskih krogov. Antonione je bil sv°jčas med najbolj tesni-?ti sodelavci Giulia Cam-, erja, Staffierija našim ralcem ni treba posebej Predstavljati, Franzutti ^Podtajnik LpT) pa je zelo dobro izkoristil pomoč Prijatelja Prima Rovisa, ki !P Podprl tudi socialista na koleni listi De Gioio. Oba sta bila brez težav izvoljena 11 oba se bosta morala sedaj zoperstaviti »furlanski dadvladi« v deželnem svetu... . Notranje komponente Fi-drjove stranke so si dobro Porazdelile preference. pr®ssi in podpredsednik 0krajine Lippi sta pristaša poslanca Roberta Menie, tretji izvoljeni Šerpi pa je dobil dober del preferenc Sergia Giacomellija, ki se je ne brez polemik in slabe krvi moral posloviti od deželnega parlamenta. Budin je s preferencami krepko prehitel Zve-cha, ki je vendarle užival precejšnjo podporo v stranki in tudi v sindikalnih krogih, saj je bil do pred kratkim namestnik deželnega tajnika CGIL. Dosedanji podpredsednik deželnega sveta je dobil preference med slovenskimi in med italijanskimi volilci, Zvech pa le med italijanskimi. Pri tem gre podčrtati, da je Budin dobil največ osebnih glasov med vsemi svetovalci Levih demokratov. Med komunisti je Spe-tičeva precej nepričakovano prehitela nosilca kandidatne liste Giorgia (Jureta) Cancianija, ki je bil glavni kandidat stranke, medtem ko je izvoljena svetovalka imela za sabo zlasti strankino slovensko komponento. Tajnik Jacopo Venier in sodelavci so očitno računali, da jim bo na Tržaškem uspelo izvoliti dva predstavnika, kar pa se za peščico glasov ni zgodilo. V sredinski navezi je prevladal vodilni kandidat Ljudske stranke De-gano, ki je po dokaj napetem boju za vsako preferenco premagal predstavnika Slovenske skupnosti Iva Jevnikarja. Nekdanji demokristjani so očitno koncentrirali vse svoje preference na dosedanjega odbornika za zdravstvo, ki je precej tvegal, na koncu pa mu je vendarle uspelo. Jev-nikar se je v vsakem primeru zelo dobro obnesel in je prvi neizvoljeni na sredinski listi v Trstu in v Gorici. Severna liga je poslala v palačo na Oberdano-vem Trgu mlado Segan-tijevo, ki je precej nepričakovano premagala dosedanjega svetovalca Paola Polidorija in zlasti pokrajinskega vodjo stranke Fabrizia Bello-nija, ki je do zadnjega odkrito računal na izvolitev. Na koncu še zeleni, ki so najbrž naredili usodno napako, ko so na listo uvrstili socialista, bivšega socialdemokrata De Gioio, ki se je dobro vedlo, da, bolj kot z glasovi, razpolaga z osebnimi preferencami. Medtem ko Paolo Ghersina priznava poraz, so mnogi prepričani, da bo De Gioia ob prvi priložnosti skočil na voz Pola svoboščin. Bomo videli. FI-CCD-FC Roberto Antonione 3.340 “hino Marini 2.814 f ranco Franzutti 1.934 Niulio Staffieri 1.687 Ldoardo Sasco 1.651 Roberto Danese 826 Ljancarlo Laboranti 591 Giuseppe Cacciatori 409 J^io Tersar 396 Giuseppe Dilorenzo 224 "faurizio Giudici 191 Lainluca Ferrante 104 Liulio Frisari 49 Zelena lista p°berto De Gioia 2.442 ; a°lo Ghersina 919 | lessandro Carhone 339 : Una Piccioni 152 Roberto Vecchi 77 j jhettra Rinaldi 67 Uzo Piangiani 65 ! j;1 e8c*.Rota 54 : f^brizio Hlavaty 44 | Michele Santoro 36 ! ^ranco Radovich 32 | averio Cortigiano 28 L a°H Angiolini 24 NZ vI7 Sergio Dressi 4.540 Pariš Lippi 1.666 Francesco Šerpi 1.090 Franco Bruno 1.068 Massimo Romita 609 Bruno Sulli 604 Fulvio Sluga 573 Murizio Grotto 484 Marco Vascotto 442 Enrico Sbriglia 416 Anita Derin 144 Franco Butazzoni 138 Bruno Benevol ■ 137 Levi demokrati J '7 -- y Miloš Budin 4.241 Bruno Zvech 1.835 Caterina Dolcher 837 Giovanna Pacco 488 Franco Panizion 486 Maila Mislej por. Colonna 335 Gianpaolo Valdevit 277 Gianfranco Ciani 270 Stefano Baldi 156 Antonella Brecelj 124 Ondina Ceh 121 Vera Zulian 95 Nadja Debenjak 59 Severna Liga Federica Seganti 1.077 Paolo Polidori 599 Boris Gombač 285 Fabrizio Andrea Belloni 196 Danilo Slokar 112 Edoardo Marchio 85 Franco Lorenzo 58 Germano Crevato 46 Mario Bussani 45 Sergio Rudini 24 Marcello Vicini 20 Ester Delise 14 Boris Pausich - Tanko 12 Fronte Giuliano Giorgio Marchesich 746 Laura Tamburini 566 Fabio Vattovaz 199 Giuseppe Filippo Bruno 139 Silvana Mergiani Mondo '66 Pierpaolo Pergolis 64 Sergio Favretto 62 Adriano Turk 53 Christiano Bencich 34 Luigi Santi 33 Livio Ferlisi 32 Ferruceio Klingendrath 17 Marino Bisiani 9 Preference kandidatom Objavljamo število preferenc prvih kandidatov po občinah tržaškega okrožja, v spodnjih tabelah pa so celotni seštevki preferenc vseh kandidatov posameznih list v celotnem tržaškem okrožju. TRST DSL: Miloš Budin 2.652, Bruno Zvech 1.652, Caterina Dolcher 801 Ljud. sredina: Cristiano Degano 2.621, Ivo Jevnikar 1.498, Franco Degrassi 1.493 SKP: Giorgio Canciani 785, Bruna Spetič 602, Jacopo Venier 550 FI-CCD: Bruno Marini 2.585, Roberto Antonione 2.497, Franco Franzutti 1.852 NZ: Sergio Dressi 4.258, Pariš Lippi I. 599, Francesco Šerpi 1.029 Sev. liga: Federica Seganti 996, Paolo Polidori 532, Boris Gombač 195 Zeleni: Roberto De Gioia 2.308, Paolo Ghersina.831, Alessandro Carbone 314 DEVIN-NABREZINA DSL: Miloš Budin 502, Bruno Zvech 36, Franco Panizon 17 Ljud. sredina: Ivo Jevnikar 535, Mi-chele Moro 114, Cristiano Degano 27 SKP: Mokole Stanislava 85, Bruna Spetič 83, Giorgio Canciani 26 FI-CCD: Bruno Marini 84, Edoardo Sasco 45, Roberto Antonione 45 NZ: Massimo Romita 370, S. Dressi 67 Sev. liga: Boris Gombač 39, Federica Seganti 26, Paolo Pohdori 15 Zeleni: R. De Gioia 38, P. Ghersina 33 ZGONIK DSL: Miloš Budin 460, Bruno Zvech II, Maila Mislej 4 Ljud. sredina: Ivo Jevnikar 114, Cristiano Degano 10, Franco Bosio 4 SKP: Bruna Spetič 49, Stanislava Mokole 12, Giorgio Canciani 7 FI-CCD: Roberto Antonione 14, Giuseppe Cacciatori 8 NZ: Sergio Dressi 16, Francesco Šerpi 12, Pariš Lippi 6 Sev. liga: Federica Seganti 11, Paolo Polidori 6, Boris Gombač 4 Zeleni: Roberto De Gioia 6, Paolo Ghersina 2 REPENTABOR DSL: Miloš Budin 120, Maila Mislej 1, Bruno Zvech 1 Ljud. sredina: Ivo Jevnikar 123, Cristiano Degano 3 SKP: Bruna Spetič 11 FI-CCD: Giancarlo Laboranti 5, Rober- Ljudska sredina Cristiano Degano 2.756 Ivo Jevnikar 2.463 Franco Degrassi 1.576 Franco Bosio 1.200 Orazio Bobbio 920 Furio Finzi 525 Michele Moro 183 Roberto Tanfani 146 Luciano Fonda 109 Lorella Hrovatin 100 Luciano Favretto 65 Ugo Orlando 32 Sergio Sorrentino 20 to Antonione 3, Dario Tersar 2 NZ: Sergio Dressi 7, Pariš Lippi 5 Sev. liga: Danilo Slokar 7, Boris Gombač 1, Federica Seganti 1 Zeleni: Paolo Ghersina 4, R De Gioia 2 DOLINA DSL: Miloš Budin 440, Bruno Zvech 25, Nadja Debenjak 9 Ljud. sredina: Ivo Jevnikar 318, Cristiano Degano 18, Orazio Bobbio 13 SKP: Bruna Spetič 259, Giorgio Canciani 45, Darij Brajnik 21 FI-CCD: Roberto Antonione 33, Edoardo Sasco 33 NZ: Sergio Dressi 36, Pariš Lippi 11 Sev. liga: Boris Gombač 41, Federica Seganti 15, Danilo Slokar 13 Zeleni: Roberto De Gioia 25, Paolo Ghersina 12 MILJE DSL: Giovanna Pacco 374, Bruno Zvech 110, Miloš Budin 67 Ljud. sredina: Cristiano Degano 77, Ivo Jevnikar 57, Franco Degrassi 53 SKP: Diego Apostoli 128, Giorgio Canciani 60, Jacopo Venier 33 FI-CCD :Roberto Antonione 748, Brano Marini 128 NZ: S. Dressi 156, Maurizio Grotto 150 Sev. liga: Edoardo Marchio 53, Paolo Polidori 35, Federica Seganti 28 Zeleni: R. De Gioia 63, P. Ghersina 37 Unione Friuli Michelangelo Castellarin 8 Tullio Mikol 5 Stefano Colussi 4 Mauro Larise 4 Luigi Borgnolo 2 Aurelio Meret 2 Giancarlo Pedronetto 2 Luigi Del Piccolo 1 Alberto Geromet 1 Primo Marinig 1 Isabella Gregoratto 1 Ezlo Sedran 0 Renato Disint 0 SKP Bruna Zorzini por. Spetič 1.020 Giorgio Canciani. 923 lacopo Venier 626 Dennis Visioli 242 Sergio Minutillo 192 Diego Apostoli 160 Licia Šema 144 Stanislava Mokole 121 Adriana Donini 99 Morena Rumi 74 Sergio Facchini 55 Darij Brajnik 54 Giulia Vlacci 34 Manlio Portolan 152 Ernesto Franzutti 68 Giuliano Benvenuti 55 Francesca Bruno 27 Vittorio Muiesan 23 Marino Tuzzi 19 Fabio Pretto 18 Dario Mignemi 13 Marco Fiorio 12 Sergio Ridulfo 10 Giorgio Pizziga 8 Fabrizio Ventura 6 Pierpaolo Malossi 6 Mario Delle Vedove 6 Stefano Pavan 2 Vitto Claut 2 Dario Gallai 1 Gianpaolo Caccia 1 Antonella Martin Di Violi 0 Femanda Galassi - 0 Armando Muzzin 0 Carla Galassi Andreosso 0 Bruno Atemandi 0 PROSEŠKI JUSARSKI ODBOR ŠOLSTVO / OB IZTEKU POUKA Otoplitev med občino in jusarji Občina priznala svoje pomanjkljivosti Zaključne prireditve in razstave ročnih del Bralne značke v Trebčah, ročna dela v Šempolaju Po dnevih jeze je med proseškhn jusarskim odborom in tržaško občino napočil čas pogovora in dogovarjanja, torej tisto, kar so proseški jusarji vedno hoteb, a so na drugi strani naleteb na gluha ušesa, na zamude, na dolga, brezplodna čakanja. Jusarji so se konec maja naveličali takšnega neobzirnega odnosa in napovedah odstop v roku 30 dni, kar pa je -vsaj tako kaže - končno premaknilo doslej ustavljeno občinsko kolesje. Včeraj dopoldne je torej prišlo na občini do srečanja med tržaškim pristojnim odbornikom Uber-tom Fortuno Drossijem in resornimi občinskimi funkcionarji ter predsednikom in podpredsednikom proseškega jusar-skega odbora Brunom Ruplom in Bogdanom Bogat-cem. Odbornik se je v uvodu posul s pepelom po gla- vi. Priznal je pomanjkljivo-sb občine, omenil, da os se odnosi skrhab, kljub temu da je prav proseški jusarski odbor bsb, ki se še največ drži predpisov. Zaželel je, torej, da bi se odnos izboljšal. Predsednik proseških jusarjev Bruno Rupel je omenil odprta vprašanja, o katerih so se nato porazgo-vorili. Tako je pristojni funkcionar dr. Prestelh zagotovil, da bodo premoženjska vprašanja takoj uredili in da v prihodnje ne bo prišlo več do zamud. Tudi vprašanja športnih objektov na Rouni gre rešiti v »zelo kratkem času«. To velja predvsem za ureditev vprašanja centra Er-vatti. Do konca leta mora biti vse urejeno, da bi lahko koristih mihjardo lir, ki jo je dežela že nakazala. Jusarji so zahtevali pismeno zagotovilo tudi o čimprejšnji ureditvi zadev o NOVICE Protest delavcev ENEL Sindikat FNLE-Cgil je za jutri napovedal dvourno vsedržavno stavko zaposlenih v podjetju ENEL, ki državo oskrbuje z električno energijo. K stavki so pristopili tudi krajevna predstavništva sindikata, zato bodo tudi v Furlaniji-Juhjski krajini in seveda na Tržaškem zaposleni stavkali prvi dve uri posameznih turnusov. V tržiški elektrarni bodo dvourno stavko ponovib v petek, 19. junija. Ob tem bodo zaposleni tudi prekinib opravljanje nadur in drugih posebnih zadolžitev, in sicer od sobote, 20. junija, do nedelje, 19. julija. Delavci protestirajo, ker jih uprava ni vpletla v vsedržavne in krajevne procese vnašanja sprememb v organizacijo dela, kot tudi ni predvidlo razgovorov o spoštovanju sindikalnih dogovorov. Koncert zbora Gallus Danes zvečer bo v evangebčanski cerkvi v Trstu, z začetkom ob 20.30, celovečerni koncert »Zenskega pevskega zbora GM«. V letošnji sezoni 1997/98 je zbor koncertiral v Gorici, Novi Gorici, v stolnici sv. Justa v Trstu, tekmoval na državnem zborovskem tekmovanju Guido d’Arezzo, kjer je v svoji kategoriji dosegel tretje mesto, osvojil prvo mesto na tekmovanju radijskih posnetkov »Primorska poje«. Nocoj bo zbor v prvem delu zapel skladbe Palestrine, Gallusa, Mendelssohna - Bartholdija, Badingsa, Ebna, Močnika, v drugem delu pa skladbe Schumanna, Ukmarja, Merkuja, Lukaša, Copija, Dipiazze. Na koncertu bo sodeloval harmonikar Muko Ferlan. Naj še dodamo, da se bo zbor od 26. do 28. junija udeležb 4. mednarodnega tekmovanja v Mariboru. Slovenski otroci pri birmi V soboto popoldne je bila sv. birma za slovenske otroke iz tržaškega predmestja v škedenjski cerkvi. Birmanci so bib iz Barkovelj, Skednja, Boljunca in od Sv. Ivana. Tržaški škof Ravignani jih je birmal in jim napravil tudi lep nagovor. Pri obredu so peb škedenjski pevci. Gre za že star običaj, da je birma za slovenske otroke v mestu, oziroma v njeni bhžnji okolici. Tokrat je bil za obred izbran Skedenj. N. L. Vlomil je v avtomobila Pri belem dnevu je vlomil v dva avtomobila in odnesel vrsto predmetov, med katerimi je bil tudi avtoradio. Nekateri mimoidoči pa so ga podrobno opisali pobcistom, ki so moškega, 32-letnega Clau-dia Ferrolta, arehrah v Ul. S. Carlo medtem ko se je skušal znebib avtoradia (odvrgel ga je pod parkirani avtomobb). Aretirab so ga pod obtožbo tatvine. Mali Romi okradli priletno žensko Gospa Antonia F., 81 let, iz Ul. del Monte si je v nedeljo popoldne privoščila počitek. Zadremala je, a pozabila je zakleniti vrata. Prebudil jo je ropot v stanovanju. Vanj se je pritihotapila skupina mladih Romov, od katerih sta bila dva stara kvečjemu 8 do 10 let, ki je nagrabila vrsto dragocenosti in nato zbežala, pa čeprav je skušala ženica mlade tatiče zaman zadržati do prihoda pobcije. bezbolskem in hokejskem igrišču ter o nogometnem igrišču Primorja (ki med vsemi edino plačuje predvideno najemnino). V teku leta bo občina poskrbela za bonifikacijo površin, ki so jih v teku let neznanci spremenili v pravcata odlagališča. Odbornik Fortuna Drossi se je obregnil tudi ob vprašanje izdajanja gradbenih dovoljenj. Priznal je, da je občina storila napako, ker ni v zakonskem terminu izdala dovoljenja za očiščenje zemljišča za pro-seškim pokopališčem, in zabičal, da se kaj takega ne sme ponoviti. Zakonske roke je treba spoštovati, ne pa zavlačevati ali pa celo molčati. Govor je bilo tudi o plačilu cestnega podjetja ANAS za zemljišča, ki jih je zasegla za gradnjo hitre ceste. Fortuna Drossi je naznanil, da je ANAS pripravljen plačati pribhžno 6 milijard lu za vso zemljo, ki so jo zasegli posameznim jusarskim odborom. Večji del te vsote naj bi vključili v tako imenovani »izredni sklad«, s katerim naj bi razpolagala občina, preostali del pa v »redni sklad«, iz katerega bodo lahko črpati sredstva jusarski odbori. Ob koncu je občinske može zanimalo, ali proseški jusarski odbor namerava odstopiti tudi po včerajšnji otoplitvi medsebojnih odnosov, predsednik in podpredsednik proseških jusarjev sta odgovorila, da se bosta morala pogovoriti z ostalimi odborniki, na odločitev pa bodo gotovo vplivala bodoča srečanja z občino in, seveda, nadaljnji odnos občine do jusarskih zadev. Na osnovni šob Finka Tomažiča smo med šolskim letom pridno segali po k' pih slovenksih knjigah. Za trud smo bi' li poplačani. Dobili smo priznanja m bralno značko, ki nam jih je podeloi mlad gledabški igralec Danijel Malalan-Za to priložnost smo mi učenci prikazali plesno točko in zapeli smo tudi nekaj pesmi, Danijel pa nam je zaigral Tončka, nagajivega fantiča. Šolski popoldan je potekal v prijetnem vzdušju (na gornji sliki). Učenci 4. in 5. razreda Vzgojiteljice šempolajskega otroškega vrtca so bile v nedeljo nadvse zadovoljne z obiskom na razstavi ročnih del in likovnih izdelkov šempolajskih malčkov (na sliki v sredini). Starši in tudi drugi vaščani so si ogledali pravo morje hčnih predmetov, ki so jih otroci izdelati v teku vsega šolskega leta iz odpadnega materiala. Raznorazne škatle, tulce, steklenice, plastenke, pločevinke in druge predmete so obdelati, strigb, lepili, ubadati in luknjati s šilom in nato pobarvali, da so iz odpadnega gradiva nastale prave mojstrovine, kot na primer pikapolonice, gobice, hruške, ribice. Ob vhodu so bile na ogled risbe, ki so jih malčki narisali po jutranjih razgovorih o različnih argumentih, v učilnicah pa so bili predmeti razstavljeni po tematiki štirih letnih časov. V nedeljo pa so se izkazali tudi starši-Mamice so pripravile razbčna ročna dela, ki so jih na srečelovu podeliti najbolj srečnim kupcem srečk. Zaslužek so nameniti nakupu igral, da se bodo domači otroci v vrtcu še bolje imeti. V preteklih dneh smo že poročati o uspehu slovenskih učencev na natečaju na temo Prijateljstvo, ki ga je poredilo združenje Gli amici del caffe Gambrinus. V kategoriji 3. razredov so učenci katinarske šole F. Milčinskega Marko Girlinger, Vanja Kalc in Nika Nadlišek osvojiti prvo nagrado za poezijo, učenci 4. razreda iste šole so osvojiti drugo nagrado za poezijo, učenec 3. razreda katinarske šole Aleš UK' mar pa je prejel 3. nagrado za spis- Žirija je priporočila tudi dva slovenstc »risarja«, in sicer Nicole KrižmančiC m-razred O. Zupančiča) ter Martin Pasem' ni (Bazoviški junaki). Na spodnji slik1, Martin Paschini je prejel plaketo m knjigo. ČRNA KRONIKA DEVIN / OTROŠKI ZBOR Vkmlvavtohsepiiomcinsko znesel nad motornimi kolesi Agenti letečega oddelka so v noči med nedeljo in ponedeljkom aretirati 28-letnega Maurizia Martinuzzija iz Ul. Fon-deria 2 zaradi poskusa tatvine, povzročitve požarov, žalitve in nasilja nad javnim funkcionarjem. Policisti so imeli v nočnih urah kar precej dela. Najprej so jih poklicali v Ul. Caccia, kjer so opaziti mladega moškega, ki je hotel ukrasti tri motorna kolesa in je naposled vlomil v fiat 500 ter se odpeljal, a le za nekaj desetin metrov, ker se je bil avtomobil medtem ustavil. Skoraj istočasno je druga policijska izvidnica posegla na Trgu pri Stari mitnici, kjer je neznanec dal ognja trem ali štirim parkiranim motornim kolesom. Tudi izvidnica, ki je posegla v Ul. Caccia, je pripeljala na kraj požara, kjer so agenti med radovedneži, ki so prisostvovali gašenju, opaziti mla- deniča, ki naj bi bil po opisu pričevalcev podoben vlomitelju v fiat 500. Mladenič je imel počrnele roke, vse je kazalo torej, da je imel prste vmes tudi pri požaru. Prijeti so ga in ga odpeljati na kve-sturo, kjer pa se je moški uprl agentom in jih napadel z brcami. Pozneje so ugotovili, da je mladenič tudi nedaleč od doma v Ul. Fonde-ria prižgal tri motoma kolesa. Požar so gasilci kmalu pogasiti. Ob legitimaciji so policijski agenti sprevideli, da so imeli z mokim, Mauriziom Martinuz-zijem pred dnevi če opravka. Preteklo soboto popoldne je med živčnim zlomom razdejal stanovanje. Takrat je agentom povedal, da se je znesel nad hišno opremo zaradi spora z zaročenko. Po rezultatu nočnega požigal-sko-vlomilskega pohoda kaže, da se še ni pobotal... Zbor Ladjica, oj le naprej! V nedeljo je proslavil desetletnico delovanja Pred desetimi leti sta Mirjam Bratina Pahor in Olga Tavčar v devinsko-na-brežinski občini ustanoviti otroški zbor Ladjica, da bi s tem zapolnili vrzel, ker takrat ni v občini deloval noben otroški pevski sestav. V desetih letih je zbor, ki ga sestavljajo malčki iz otroških vrtcev in prvih razredov osnovnih šol, opravil 75 nastopov, kar res ni malo za tako pevsko mlado skupino. Zbor Ladjica je v nedeljo proslavil 10-letnico v dvorani devinskih pevskih zborov. Prireditev sta povezovali nek- danji pevki Sara Magliacane in Tan) Peric, ki še vedno sodelujeta z zboro Mladi so pod barčico z desetimi uspe polnimi leti v jadrih zapeli vrsto 1^_ skih pesmi ter sodobnih pesmi sl°v skih skladateljev iz zamejstva in nia ne domovine. Nekaj so jih spremlja i mi z Orffovimi instrumenti, ostale Pa klavirski spremljavi Barbare Gor a Oj le naprej, je bilo geslo, ki si ga 1 •_ bral zbor ob desetletnici. S tem v° g lom mladi pevci iz Devina in oko naskakujejo drugo desetletje. TRST Torek, 16. junija 1998 KNJIŽNI TRG / V SOBOTO VRSTA SREČANJ IN PREDSTAVITEV r- RAZSTAVA / V PETEK PRI BANIH —l Razkrivanje slovenske ustvarjalnosti v Trstu Ob zaključku okrogla miza, ki jo je vodil Miran Košuto Med najbolj pomenljivi-dogodki letošnjega jJZaskega knjižnega sejma, "jse je zaključil v nedeljo, je “u nedvomno (in ne samo Za Slovence) sobotni »slovenski dan«. Poznavanje slovenske književnosti v splošnem in v specifičnem organizatorjev prireditve Od nitenberga do laserja, da slovenski književnosti v Tr-VVposveti sobotno veCemo okroglo mizo nadvse spod-Jll(lna in dobrodošla. Pred Večernim srečanjem, na kameni je izčrpen zgodovinski okvir slovenske ust- llustratorko Jasno Merku (levo na sliki) je predstavil Livio Sossi (f. KROMA) * uus sedanjega ustvarjalnega literarnega ustvarjanja P°dal Miran Košuta, pa so s® zvrstile predstavitve del slovenskih avtorjev. Z raz-uCnimi poudarki, tudi glede na zvrst, kateri je pred-stevljeno delo pripadalo, je Prihajalo na dan vprašanje Prevodov. Ce začnemo z zadnjim n niza »slovenskih« srecanj, je Miran Košuta že rkcfl 1 TVroiOT-iir-vt-v-i I .cUo ga je branje odlomkov 19alke Nikle Panizon) večk-rat opozoril, da je število Prevedenih in objavljenih nel prenizko. Tako je na primer pesnika Miroslava jkošuto, ki je z Dušanom Je-rncicem (proza) in Ser-"eiem VerCem (dramatika) sodeloval pri okrogh mizi, VPrašal, kalaa to, da njegove Posroi v italijanščini še niso 'Zšle. Očitno ni dovolj po-‘Uha (s strani založnikov), l® menil Košuta, ki je tudi Povedal, da je njegove pe-srei odlično prevedla Daria etocchi, ki je s tem osvojila Ogrado »Kosovel«. Ker so 23 Prevod Pahorjeve Nekro- O prevodu Nekropole B. Pahorja (v sredi na sliki) je govoril P. Privitera (desno, f. KROMA) pole, do katerega je prav tako prišlo na pobudo natečaja »Kosovel«, le našli založnika (pravzaprav je knjigo izdalo Tržiško kulturno združenje, ki natečaj razpisuje), si je nadejal, da bodo ponatisnili tudi njegove pesmi. Jelinčič se je na veCeru pohvalil, da sam s prevodi svojih romanov ni imel pro- blemov, Sergej VerC pa je govoril o težavah, s katerimi se sooča pisec gledaliških tekstov, zato je ta dejavnost manj prisotna. Kritično se je o odnosu (italijanskih) založb do prevedenih slovenskih del izrazil tudi Boris Pahor med predstavitvijo prevoda njegove Nekropole. Povsem svojstven pojav pa je prvo rezijansko berilo Po nas, ki ga je ilustrirala Jasna Merku in ki so ga tudi predstavili v soboto. Z njim je pravzaprav nadaljevala delo, ki ga je začela s knjigo v terski govorici in za obe knjigi velja, da ilustracija igra nezamenljivo vlogo. (hip) Kamen in čipka, kraško sožitje Razstava del Majde Škabar in Pavla Hrovatina Razstavni prostor banovske zadruge se tokrat odpira za razstavo Čipka in kamen. Otvoritev bo v petek, 19. t. m., ob 20.30. Svoje izdelke bosta razstavljala Majda Škabar in Pavel Hrovatin. Čipka je bila od nekdaj prisotna že pri starih narodih kot okrasni element pri posteljnini, oblekah, zavesah itd. Pravi razcvet je doživela v renesansi z meščanskim slogom Bidermajer. Obdržala se je in bila cenjena vse do izbruha prve svetovne vojne; potem je postala moda bolj praktična. Pojavili so se številni stroji, obleke so bile sešite v trenutku, na roke kvačkani robovi in okraski so bili odveč. V zadnjem času modni oblikovalci spet vnašajo v svoje izdelke elemente, ki so se uveljavili v preteklosti. Tudi Čipka se uspešno prilagaja novim modnim tokovom, s svojo profesionalnostjo poudarja eleganco in individualnost. Majda Škabar, rojena leta 1952 pri Banih, se je Cipkarstva lotila kot petletno dekletce. Z mamo se je učila prvih kvačkanih vzorcev. Nadaljevala je in se izpopolnjevala v različnih stilih, končno se je odločila in že osemnajsto leto kvačka čipko filet. Z njej lastno natančnostjo ustvarja razne okraske, sobne garniture, zavese, pregrinjala in še marsikaj. Nad sto večjih izdelkov je šlo skozi njene roke. V tem delu najde svoje zadoščenje in večkrat se zatopi v kvačkanje, da pozabi na vse ostalo. Pri odprtem oknu v sobi niha v lahkem vetru zavesa, na kateri izstopa delo v mrežasti čipki. Lepota in finesa se prepletata s fantazijo, potrpežljivostjo, znanjem in ljubeznijo; vse to pa pomeni čas in prostor. Gospa Majda razstavlja prvič svoje izdelke in to v domači vasi, kjer je tudi prvič prijela v roko kvačko in z njo dala smisel ustvarjalni žilici. Ko se peljemo mimo kraških kamnolomov, se le bežno zazremo v mogočne skale marmorja, ki nemo Čakajo na človekovo roko, da ustvari iz te metamorfozne prvine nekaj osrečujočega za človeško bit. Kraški človek je neločljivo povezan s kamnom. Naravna kompozicija, ki jo lahko občudujemo na kraški gmajni v jeseni, je prava majstrovina raznih odtenkov barv in sivih nians preperelega apnenčastega kamenja raznih oblik, ki ustvarja Čudovito harmonijo stvarstva. Pavel Hrovatin, rojen v Zgoniku leta 1954, živi in dela pri Briščikih. 2e od malih nog se je z očetom, ki je bil Štancer po poklicu, oprijel obdelave kamna. Večina moških v vasi je še v 50. letih opravljala delo štan-carja in s tem preživljala družino. G. Hrovatin pravi: »Z ljubeznijo gledam na kraški kamen, Kraševci smo z njim gradili, se preživljali in ustvarjali umetnine, ki so in bodo ostale kot nema priCa njihovega dela. V 80. letih se je pričel ukvarjati, bolj za hobby, z izdelovanjem manjših uporabnih in okrasnih predmetov. Že leta 1991 ob priliki Kraške ohceti se je predstavil s svojimi izdelki in leto kasneje se odločil, da postane samostojen obrtnik-umetnik. Njegove skulpture so bile razstavljene širom po Evropi in severni Italiji. Naj navedemo le nekaj mest: Frankfurt, Bologna, Carrara, Verona, Celje in drugje. Vse od leta 1992 se udeležuje skupne razstave z drugimi mojstri kamnoseki v Nabrežini. V prijetnem spominu mu ostaja razstava na Devinskem gradu leta 1995, kjer so se njegovi izdelki lepo uokvirjali s starim grajskim zidovjem in vrtom, ki ga obkroža. V njegovi delavnici si lahko ogledamo razne vaze, obeske pepelnike, krožnike, originalni vodomet, kjer lahko slišimo glas kotalečega se kamna, ter še druge uporabne in okrasne predmete. V dotiku s temi izdelki se občuti ljubezen umetnikove biti do te kraške prvine. Veliko vlogo v njegovih skulpturah igra prelivanje barv kamna - na-brežinec, repen, kapnik, apnenčev alabaster ter drugi, s katerimi ustvarja prave kompozicije. Sonce, oblaki, vinogradi, morje - vse to diha iz tega kamna. Z dežjem, soncem in burjo obdeluje narava kamnito površino Krasa, mojster kamnosek pa kamen za kamnom v umetniške figure. Pavel Vidau PRIREDITVE ZA OTROKE Zaključna urica v knjižnici v Boljuncu Tako kot se je zaključilo šolsko leto, tako se bo fMjucil tudi niz pobud namenjenih otrokom v občin-V1 knjižnici v Boljuncu. Danes, 16. junija bo namreč v jp°storih knjižnice potekala zadnja otroška urica, ki jo °sta oblikovali animatorki Barbara in Tiziana. Novo-jjaceni animatorki Barbaro in Tiziano otroci že poz-ajo, saj sta že nastopili na nekaterih šolah. Njun pro-r arn bosta nekoliko spremenili, tako bo popoldan v /Ntžnici presenečenje. Da bosta lahko to uresničili, pa potrebujeta čim večje število mladih pomočnikov, ven-sar že vesta, da jih bo v Boljuncu kar precej. Kdor pa Razmišlja, ali bi se urice udeležilil, naj se Cimprej atoči, da ne bi slučajno ostal za zaprtimi vrati. Kot pa ain zagotavljajo tisti, ki so ju že videli na delu, priložiti res ne gre zamuditi. . Barbara in Tiziana sta za to urico že vse pripravili 33j razkrijemo, da risanja, petja, barvanja in se-avljanja res ne bo manjkalo) in nestrpno čakata da-asnji dan, ko bo v prostorih občinske knjižnice v 0i)uncu zaživela zaključna urica. Animacija v knjižni-Se Do začela ob 15.30 in bo trajala približno dve uri. Poletni center v občini Devin - Nabrežina s . DCina Devin Nabrežina sporoča, da je mogoče vpi-11 otroke od 3. do 10. leta starosti v poletni center, ki ^ 0(i 6. julija do 31. julija t. 1. v državnem otroškem spk v Devinu z umikom od 8. do 16. ure, v katerem p oodo v teku štirih tednov vršile igre in animacija. sprbljeno bo tudi za kosilo. Za prevoz bodo otroci v 6ri uporabljati šolski avtobus, ki bo na razpolago za si e’ M bodo za to prosili. Dejavnosti v centru bo vodila ripina poklicno usposobljenih vzgojiteljic. _______SKUPNO PROSLAVLJANJE____ Pobude openskih letnikov Dvestoletnico openske šole so praznovali tudi nekdanji učenci 5. razreda, ki prav letos slavijo 40 let starosti oziroma ... mladosti. V gostilni Gabrovica nad Ospom so prestali zelo težak maturitetni izpit, saj je z njimi bila tudi nekdanja učiteljica Laura, ki je vsakemu zastavila eno vprašanje iz matematike, slovenščine, italijanščine, prirodopisa, zemljepisa in zgodovine. Vsi so srečno prestali izpit in za nagrado dobili torto s 40 svečkami. Nato so fantje podarili puncam rožico, one pa so jim s solzo v očeh prinesle iz daljne Kube veliko cigaro v spomin na ta nepozaben dan. Openci in Openke bi želeli žurat še naprej v mesecu septembru, zato pripravljajo zanimiv dvodnevni izlet na Štajersko in v Prekmurje. Vrata avtobusa so odprta prav v vsem tistim, ki so pokukali na svet leta 1958. Zato pohitite in vlaka ne zamudite. Kraševci, Brežani, zakaj ne, tudi Goričani. P.S.: Pokličite čimprej na telefonsko številko 211258 - tam se bo oglasila Nadja, ali pa na tel. štev. 0338/7107142, kjer vas bo pozdravil Igor. V torek, 11. avgusta pa bo potekalo vpisovanje, od 18. do 20. ure, v Prosvetnem domu na Opčinah. Srečno vožnjo! DEVIN - NABREŽINA Zanimivo predavanje za ljubitelje čebel in medu V Občini Devin-Nabrežina se nadaljujejo pobude v sklopu Načta za gospodarsko spodbujanje občinskega območja. Načrt je izdelala skupina mladih strokovnjakov iz padriškega Centra za gospodarske inovacije BIG, finansirata pa ga sama Občina in evropski razvojni sklad »Obiettivo 2«. Predvideno današnje srečanje na temo biološkega vinogradništva je bilo sicer iz organizacijskih razlogov preneseno na prihodnji teden, podrobnejši datum pa bo naknadno javljen. Medtem pa je potrjeno jutrišnje predavanje o čebelarstvu, ki se bo odvijalo v nabrežin-ski občinski knjižnici ob 18.30. Nadaljuje se tacaj tipične kraške kuhinje, prihodnji teden pa bo zadnje predavanje o prašičjereji dr. Renata Bareta ter v sodelovanju s pokrajinskim Konzorcijem Čebelarjev tudi degustacija kraškega meda in ostalih proizvodov iz čebelnjaka. V sklopu tega gospodarskega projekta je v pripravi tudi posebna predstavitvena stran na mednarodnem informacijskem spletu Internet. Stran pripravlja go-riško podjetje Transmedia, v njej pa bodo našli svoj prostor vsi turistični in ostali gospodarski operaterji, ki delujejo na občinskem območju. Kot nam je povedala konzulentka dr. Lara Vessel, so k sodelovanju povabili vse občinske ekonomske operaterje, ki lahko Občini (oz. uradu na županstvu, ki mu načeljuje Antongiulio Bua ali preko elektronske pošte e-mail Duinaur.tin.it) posredujejo dvojezičen opis njihove dejavnosti in po možnosti tudi nekaj fotografij. V bodočem bo predstavitvena stran nudila tudi informacije o krajinskih, kulturnih in enogastronomskih zanimivostih tega območja, tako da bodo gospodarski operaterji lahko v kratkem razpolagali s pravim informastiziranim izložbenim oknom v svet. (gb) GLASBENA MATICA TRST Sola M. Kogoj KONCERT ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE Zborovodja: TAMARA STANESE danes, 16. junija ob 20.30 vLuteransko-evangelicanski cerkvi, Trg Panfili Danes praznujeta na PadriCah zlati jubilej Josip in Ivanka Grgič Obilo sreče in Se mnogo skupnih srečnih let jima Zeli KD Slovan PadriCe Pred 25 leti sta si v mavhinjski cerkvi obljubila večno zvestobo Bogomila Trobec in Radivoj De Giorgi Se mnogo zdravih in veselih dni na skupni Življenjski poti jima Zeli sin Marko VCERAJ-DANES Danes,TOREK, 16. junija 1998 BENO Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 11.47 Jutri, SREDA, 17. junija 1998 GREGOR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19.6 stopinje, zračni tlak 1015.6 mb naraSCa, veter severozahodnik 10,8 km na uro, vlaga 66-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Umrli so: 89-letni Milan Bolcič, 75-letni Umberto Bevilacqua, 91-letna Nata-lina Martincich, 65-letni Benito Parovel, 70-letni Giovanni Filiputti, 88-let-ni Stanislao Vovk, 56-let-na Isabella Bursich, 88-letni Giovanni Codiglia, 84-letna Leonarda Antonini, 82-letna Laura Vodiscek, 78-letni Carlo Pezza, 61-letni Bruno Tinta, 84-letna Laura Mačehi, 98-letna Eufemia Devescovi, 79-let-na Carolina Turchi, 78-let-na Bruna Lenardon, 88-let-na Maria Carloni, 96-letna Lucia Martincich, 77-letni Renato Deponte, 73-letna Antonia Pristotnik. LEKARNE Od ponedeljka, 15. do sobote, 20. junija 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Milje - Lun- gomare Venezia 3 (tel. 274998). Opčine - ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 361655). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.45, 19.45, 21.30 »Le ali delFamore«, r. lan Softley, i. Helena Bonham Carter, Charlotte Rampling. EXCELSIOR AZZUR-RA- 17.45, 19.10, 20.35, 22.00 »Aprile«, r-i. Nanni Moretti. EXCELSIOR 17.00, 19.30, 22.00 »Arizona Dream«, r. Emir Kusturica, i. Johnny Depp. AMB ASCI ATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’angolo rosso - Colpevo-le fino a prova contraria« i. Richard Gere. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.00 »Mr. Magoo« i. Le-slie Nielsen; 19.50, 22.10 »Arancia meccanica«'r. Stanley Kubrick, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 - 17.30, 21.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate Win-slet. NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Deep impact«, r. Števen Spielberg, i. Morgan Freeman, Robert Duvall. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Full Monty«, r. Peter Cattaneo. MIGNON - 16.00, 22.00 »Tre superdotati per co-minciare«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Dodiče Mercury«, i. Bruce Wil-lis in Alec Baldvvin. ALCIONE - 19.30, 22.00 »Jackie Brovm«, r. Quen-tin Tarantino i. Robert De Niro, Briget Fonda. IZLETI E3 ČESTITKE Danes v PadriCah slavita 25-letnico poroke RADO in MILA DE GIORGI. Obilo sreče in zdravja jima želijo družine Trobec, Pernarcich, Tommasi in Španu. Danes, 16. junija na PadriCah slavita 25-letnico poroke RADO in MILA. Se mnogo zdravja in sreče na skupni življenjski poti jima želijo prijatelji. SEKCIJA SPI-CGIL za kraško območje prireja v nedeljo, 21. junija izlet v Roc (hrvaška Istra) ob priložnosti pobratenja s tamkajšnjim sindikatom upokojencev. Vpisujejo v sekcijah v Križu, Nabrežini in na Opčinah. 60-LETNIKI iz občine Dolina organizirajo izlet v Furlanijo dne 6. 9. 1998. Ce vas zanima, se Cimprej vpišite. Ce imate prijatelje, ki so vasi soletniki, naj se nam kar pridružijo. Ne bo vam zal. Veselje, zabava, ples in kosilo. Za muziko je že poskrbljeno. Pokličite na St. 228468 od 10. do 12. in od 18. do 20. ure. !3 ŠOLSKE VESTI NA SEDEŽU DTTZG Zi-ge Zoisa bo danes, 16. in jutri, 17. junija od 10. do 12. ure knjižni sejem rabljenih učbenikov. Vabljeni! URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje do konca junija ob torkih, od 16. do 17.30. J PRIREDITVE ZENSKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE TRST vabi na celovečerni koncert, ki bo v evange-licansko-luteranski cerkvi danes, 16. junija ob 20.30. Na sporedu bodo skladbe Palestrine, Gallusa, Mendelssohna Bartholdija, Mokranjaca, Badingsa, Eb-na, Schumanna, Ukmarja, Lukasa, Merkuja, Močnika, Copija in Dipiazze. Toplo vabljeni vsi ljubitelji zborovske glasbe! SKD VIGRED vabi danes, 16. junija ob 19.30 na šolsko dvorišče v Sempo-laj, na KULTURNI VEČER z otroškim pevskim zborom Vigred in domačimi glasbeniki. Gostji večera bosta Jana in Aliče z prizorom Klepet na PunkišCu. SKD VIGRED prireja v Četrtek, 18. junija ob 21. uri na SemCevem borjaCu v Prečniku koncert ženskega in moškega pevskega zbora Igo Gruden. []] OBVESTILA * v OBČINSKA KNJIŽNI- CA v Boljuncu vabi osnovnošolske otroke na OTROŠKO URICO z animatorkama Barbaro in Tiziane danes, 16. junija ob 15.30. Prisrčno vabljeni! SD POLET organizira od 16. do 24. junija, v torek, sredo in petek od 16.30 do 17.30 brezplačen tečaj kotalkanja za otroke od 3. leta dalje. Za eventualne informacije lahko pokličete na tel. St. 040/211758 od 16.30 dalje. POLETNA REKREACIJA v repenski telovadnici od 16. junija do 15. avgusta (ob torkih in Četrtkih zvečer in ob sobotah zjutraj). Za dodatne informacije in program dela lahko pokličete na tel. št. 912843 v večernih urah. OSNOVNA SOLA FRANCETA BEVKA na Opčinah sporoča vaščanom, ki so prispevali gradivo za razstavo ob 200-letnici Šolstva, da ga lahko dvignejo v naslednjih dneh: danes, 16. in jutri, 17. junija od 10. do 11. ure. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta vabi pevce, da se udeležijo pevske vaje za spominsko svečanost za žrtve v RižaAii, ki bo v nedeljo, 21. t. m. ob 16. uri. Vaje bodo jutri, 17. t. m. ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah in v Četrtek, 18. t. m. ob 20.30 v šentjakobskem kulturnem domu v Ul. Concordia. SKD CEROVLJE-MAVHINJE obvešča cenjene elane, da bo jutri, 17. junija izredni občni zbor. Program: prilagoditev statuta novim določilom in razno. Prvo sklicanje ob 20.30, drugo sklicanje ob 21. uri. Vljudno vabljeni! SKD PRIMOREC Trebče in vaške organizacije vabijo na sestanek s predstavniki vzhodnokraškega rajonskega sveta, ki bo v Četrtek, 18. junija ob 20. uri v Ljudskem domu. Dnevni red: vaška problematika. KLUB PRIJATELJSTVA vabi na zaključno srečanje sezone, ki bo v Četrtek, 18. junija v Ul. Donizetti 3 ob 16.30. V programu je predvsem družabnost. SKD PRIMOREC Trebče vabi na vaški poletni praznik, 19., 20. in 21. junija ob nogometnem igrišču v Griži od 15. ure dalje. Sodelujejo uCenci GOS Pinko Tomažič z razstavo fotografij in likovnih del ob 130-letnici Sole in 20-let-nici njenega poimenovanja, ter godba Viktor Parma iz Trebe. Zabavala nas bosta ansambla Status symbol v petek in nedeljo, v soboto pa Zamejski kvintet. GLASBENA SOLA Godbe na pihala iz Ricmanj obvešča, da bo v petek, 19. t. m. ob 19. uri v Babni hiši v Ricmanjih: 1.) podeljevanje spriceval-priz-nanj, 2.) vpisovanje novih gojencev: pripravnica od 5. do 7. leta in individualni pouk pihal, trobil, tolkal in pomožnega klavirja od 8. leta dalje, 3.) potrjevanje vpisa za novo šolsko leto. SKD GRAD - Bani vabi na otvoritev razstave ČIPKA IN KAMEN, ki bo v petek, 19. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih pri Banih. Svoje izdelke razstavljata Majda Škabar in Pavel Hrovatin. Nastopil bo harmonikaS Denis No-vato. Urnik razstave: nedelji, 21. in 28. junija od 16. do 20. ure, ostali dnevi v tednu od 17. do 20. ure. SRD VAŠKA SKUPNOST PRAPROT prireja 19., 20., 21. in 22. junija 1998 XXIV. šagro v Praprotu. Program: v petek, 19. junija ob 18. uri odprtje kioskov, ob 21. ples z ansamblom Adria kvintet, med plesom zabavne igre; sobota, 20. junija ob 15. uri odprtje kioskov in tekma v briskoli z bogatimi nagradami, ob 17. uri ex-tempo-re za mladino do 16. leta starosti, ob 20. uri nagrajevanje ex-tempora, ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet; nedelja, 21. junija ob 10.30 L memorial Radovana Doljaka - tekma v skrlah, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 19. uri igre za otroke, ob 20.15 prizor Titanic, nastopata Jana in Aliče, ob 20.30 ples z ansamblom Happy day; ponedeljek, 22. junija ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet, med plesom tekmovanje v žaganju. SAGRA NA JAMI v Boljuncu - v petek, 19. 6. ob 20.30 v gledališču F. tempore, ob 20.30 ples s skupino Juke box; v nedeljo, 21. 6. ob 9.30 lov na zaklad, ob 10. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kulturni program, ob 20.30 ples z ansamblom Adria kvintet; v ponedeljek, 22. 6. ples s Status symbol. LJUDSKI DOM V POD-LONJERJU vabi v soboto, 20. in nedeljo, 21. junija na SVETOIVANSKI PRAZNIK. Igra ansambel I muli de una volta. KRIŠKA SRENJA vabi vaščane na CiSCenje vasi ob priložnosti vaških pa-tronov sv. Petra in Pavla, Kriškega kulturnega tedna in Sagre, v soboto, 20. junija ob 8. uri pri spomeniku. ORATORIJ 1998 ALI VESELI ŽIV ŽAV. Kje? V MarijanišCu na Opčinah. Kdaj? Od ponedeljka, 29. junija do petka, 3. julija zveCer, od 9. do 16.30. Za koga? Za otroke iz osnovne Sole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja, delavnice, petje, ples, pogovor, Cas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživeta molitev, izleti itd. Prijavnica: tel. tajnica 211113 ali 0335-8186940. Ostala obvestila ob prijavi. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v poletna središča: 1.) Poletno srediSCe v otroškem vrtcu na Proseku od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2.) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8 do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro razen ob sobotah (tel. 212289) 3.) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julia do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). TABORNIKI RMV vabijo vse bivše elane na trodnevno taborjenje NAZAJ... V TABORNIŠKI RAJ, ki bo potekalo v Ribičevem lazu pri Bohinju od 31. julija do 2. avgusta 1998. Prijavnice lahko dobite pri elanih, v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v občinski knjižnici v Boljuncu, na Stadionu 1. maj, v knjižnici D. Feigel v Gorici in v glasilu Modri val. Prijave sprejemamo do 30. junija 1998. SD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. št. 200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija 1998. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INSTITUT je ustanovil sklad za nagrajevanje diplomskih nalog iz družboslovja, gospodarskih, pravnih in prostorskih ved, geografije in urejanja prostora, ki posredno ali neposredno zadevajo prisotnost Slovencev v Italiji. Prednost bodo imeli kandidati pravnih in zgodovinskih ved, ki nameravajo osvetliti zapletene pravne vidike vaških srenj oziroma vaške skupne lastnine ter njihov nastanek in razvoj do današnjih dni. Prednostno bodo obravnavane tudi diplomske naloge, ki bodo imele za predmet gospodarske razvojne možnosti obmejnega prostora v luči vključevanja Slovenije in še preostalega zaledja v Evropsko unijo. Višina nagrad je od 1.000.060 do in Trstu. Rok za predložitev prošenj poteče 15. julija 1998. KRUT prireja 10-dnev-no letovanje v Zabnicah od 15. do 25. julija in 10-dnevno zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 20. do 30. avgusta. Informacije in prijave na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA bo do nadaljnjega zaprta zaradi neuporabnosti prostorov. Vse informacije na Odseku za zgodovino, tel. St. 632663 od 8.30 do 12.30. KD LONJER KATINA-RA prireja poletni center 1998 za otroke iz vrtca in osnovne Sole v lonjerskih društvenih prostorih od ponedeljka, 20. julija do petka, 31. julija (razen sobote in nedelje) od 8. do 13. ure. Ce vas ponudba zanima, pohitite! Za informacije in prijave pokličite Tamaro, tel. št. 910387. MALI OGLASI tel. 040-7786333 Imate probleme s težo? Poskusite dietetične produkte, že uspešno uveljavljene v svetu. Rad vam bi pomagal. Telefonirajte na številko 040-211266 od 9.00 do 14.00. ISCEM DELO 3-4 krat tedensko po 4 ure, kot kuhinjska pomočnica. Tel. št. 44357. PRALNI STROJ, rabljen, znamke Bosch, dim. 60 cm, v dobrem stanju prodam! Tel. št. 575145. HLADILNIK, rabljen, v dobrem stanju prodam. Dim.: širok 48 cm, globok 60 cm, visok 85 cm. Tel. na št. 575145. ZARADI DRUŽINSKIH RAZLOGOV oddamo dva listka za petdnevno potovanje v Dolino Aoste in Piemont od 24. do 28. junija. Za informacije tel. na št. 280813 ob uri obedov. PRODAM elektronski šivalni stroj Pfaff Creative 1475 CD - možnost kompjuterske uporabe. Tel. št. 040-761401. NUJNO ISCEM 2-3 mesece starega psička (samca), majhne rasti, mešane pasme, po možnosti na Goriškem. Tel. 0481-522308 v večernih urah. SKLAD MITJA CUK nabira les za kres; tel. št. 212289 od 10. do 13. ure. PODARIMO psičke mešane pasme, srednje rasti. Tel. št. 327044. ČRNA PSIČKA, 2 meseca stara, mešane pasme išče ljubečega gospodarja. Tel. na št. 225218 po 20. uri ISCEM DELO za nego starejše osebe, 24 ur na 24 s 15-dnevno menjavo. Tel. št. 0038667-631229 in 67-31484 od 18. do 20. ure. DOBRO VPELJAN BAR iSCe natakarico, vešCo dela, z znanjem slovenščine. Pisne ponudbe nasloviti na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Bar«. OSMICA, odprta v Coljavi pri Komnu št. 2/a, pri Kovačevih, od 19. 6. do 28. 6. V BORŠTU sta Bruno in Marija odprla osmico. Vabljeni! OSMICO sta v Saležu št. 68 odprla Rado in Igor. PRI MISKOTU na Opčinah, UL Peonie 3, smo znova odprli osmico. Prijazno ste vabljeni stari in novi prijatelji, ljubitelji domače kapljice. OSMICO sta odprla Olga in Ladi Rebula, Repnic 2. OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18. MEDJE VAS 1 - pri Zupanovih je osmica. V ZGONIKU št. 71 je odprl osmico Mario Milic. V SLIVNEM sta odprla osmico Andrej in Ivo Kralj. OSMICA je odprta v Dolini na št. 233. OSMICO so odprli pn Batkovih, Repen 32. PRISPEVKI Ob obletnici smrti Savine Remec daruje Nerina Švab 200.000 lir za gledališko skupino Metronom- Namesto cvetja na gr°o Milana Pernarčiča darujeta družini Venier in Stančič 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 100.000 za MePZ Igo Gruden. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel-7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel-360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. v spomin na urag^-Mihelj vd. Prodan daruj6 družina Kodrič 50.000 m za spomenik padlim s Ko-lonkovca, Skednja in od Sv. Ane. V spomin na Viktorja Scuko darujejo Mara, Stana, Sonja in Ivanka 60.000 lir za Skupnost družina OpCine. V spomin na Aldo Ten-ce darujeta Pierina in Milena Sirk 40.000 lir za vzdrževanje spomenika pad" lim NOB v Križu. V počastitev spomin3 Milana Pernarčiča daruje Zora Kocman (Sardoči 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Milan3 Pernarčiča darujeta Slay3 in Stanko Mislej 50.000 m za Godbeno društvo Nabrežina. ZAHVALA Iskreno se zahvaljuj6-mo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage Alde Maganja por. Tenze SVOJCI Sv. Križ, 16. junija 199® KD France Prešeren $e klanja spominu zavedn6 ga Slovenca, vaščana id novinarja Milana Bolcica ter izreka sorodnikod* iskreno sožalje. Draga Olivia, v te®1 težkem trenutku socus*-vujemo s tabo in s tvoj0 družino Albina, Anita, D alka. Elza, Marija, Olga, Ondina, Rita, Sonja, Zdenka in Zora Ob smrti none Pa°le izreka iskreno sožalj6 odbornici Evi in svoj06111 SKD Primorec Trebče 16. 6. 1990 16. 6.1998 Franc Resinovič Z ljubeznijo se ga SP° minjajo vsi njegovi Trst, 16. junija 1998 GORICA / CENTER EMIL KOMEL Klavirski recital Jana Bratoža Njegov pedagog je bil S. Gadžijev V tonaliteti prizade-Vanj, hotenj in ambicij razvoja pianistične igre na Primorskem, ki jo v zadnjih letih zelo vestno 111 uspešno usmerjajo sbokovne energije ruskega pianista in pedagoga Sijavuša Gadzijeva, je zazvenel tretji večer Gla-suenega poklona ob Zaključku šolskega leta 1997-98 Slovenskega Centra za glasbeno vz-§°jo Emil Komel Gorica. v komorni dvorani Kul-Urnega centra Lojze Bra-tUž je v sredo, 10. junija, Zacvetelo kar nekaj po-^°t>, ki označujejo pozidno delovanje zagovornikov Gadžijevih peda-Soških stremljenj. Osrednja pozornost priredi-telja in občinstva je bila namenjena pianistu Janu ratožu, enaindvajsetlet-nernu glasbeniku iz Ilirce Bistrice, ki se je - po olanju v domačem kraju ln na Srednji glasbeni Sn|i v Ljubljani, večkrat-nin uspešnih nastopih J19 slovenskih državnih tekmovanjih (1992 - 1. nagrada, 1993 - 2. nagrada za klavirski duo, 1995 ' 3- nagrada, 1996 - 3. nagrada za klavirski trio) ‘n koncertih - leta 1996 ndločil za poglabljanje Pianistike v eksperimen-alnem razredu prof. S. adžijeva na Sloven-centru za glasbeno ^Zgojo Emil Komel v Go-lci; Nedvomno talenti-rani pianist se je na gorkem recitalu predsta-|. z zahtevno klavirsko deraturo, s skladbami, ^ rnu dejansko niso do-Pnščale globljega mu-^kalicno izpovednega nddiha. Zgoščenost, je-,rnatost in tehtnost °nipozicijske govorice J.S. Bacha (Preludij in fuga v Cis-duru, Preludij in fuga v As-duru) in L. van Beethovna (Sonata op. 27 št. 1 v Es-duru) so tako v prvem delu večera, pod sicer spretnimi, veščimi prsti Bratoža, izgubljale na celovitosti in zaokroženosti glasbene pripovedi in odsevale nekoliko manj dosledno interpretovo koncentracijo. V drugem delu koncerta, v izvedbah tehnično in ritmično bravuroznih skladbah F. Liszta (Variacije na temo J.S. Bach »VVeinen, klagen, sorgen, zagen«, Etuda »Eroica« v Es-duru), S. Rahmaninova (Etuda -tableaux v h-molu op. 39) in D. Šostakoviča (Preludij in gua v Des-duru) se je Jan Bratož, kljub manj kompozicijsko posrečenim uvodnim »Listovsko vihravim« variacijam, mnogo bolj zbrano in kontem-plativno predajal paritu-ram in jih oživljal z močnejšim poudarkom duhovne vročekrvnosti. Pianist, ki je z goriškim koncertom zaključil študij na Centru Emil Komel in napovedal nadaljevanje študija na Visoki šoli v Salzburgu, je -tudi z manj tehtnim izborom repertoarja -uspel razkriti dovolj specifično (poglobljeno) pianistično iskateljstvo, ki bo mlademu glasbeniku nedvomno še v veliko oporo in korist pri profesionalni odločitvi. Na koncertu Jana Bratoža so se zbrali tudi slušatelji, ki so od 1. oktobra 1995 do 20. maja 1997 v prostorih Centra E. Komel obiskovali Dvo- letno klavirsko šolo za pedagoge. Devetim glasbenim pedagogom iz Centra za glasbeno vzgojo Koper, Glasbene šole Nova Gorica, Glasbene šole Idrija, šole GM Marij Kogoj Trst in SCGV Emil Komel Gorica so podelili diplome in jim čestitali, saj se njihovo izpopolnjevanje (240 ur individualnih lekcij klavirja, 264 pedagoških ur skupinskega dela) »...že čuti pri delu z učenci in klavirski oddelki na primorskih glasbenih šolah, so -po zaslugi prof. S. Gagdžijeva - zaživeli s popolnoma novim vetrom...« (Borut Logar, predsednik Zveze glasbenih šol Primorske). Aktivnim slušateljem je spregovoril tudi umetniški in pedagoški vodja, prof. Gadžijev, ki je poudaril, da je bilo druženje »koristno in prijetno« in napovedal, da se bo taka oblika izpopolnjevanja mogoče nadaljevala, vendar le, »...če bo imela absoluten smisel.« Tatjana Gregorič r VERDI / ZAKLJUČEK SPOMLADANSKE SIMFONIČNE SEZONE Raznovrstni pristopi do »uglasbitve« morja Orkester in zbor je vodil Kenneth Montgomer/ Podoba morja kot navdih za glasbeno komponiranje: s temi besedami bi lahko označili zadnji koncert orkestra in zbora tržaškega gledališča Verdi, ki je v nedeljo po petkovem večernem nastopu v Trstu in sobotnem gostovanju v Pordenonu zaključil pomladno simfonično sezono. Pred številnim občinstvom je tržaški orkester vodil irski dirigent Kenneth Montgomery (v Verdiju je pred tremi leti vodil Giordanovo "Fedoro"), zbor pa je na nastop pripravil Luigi Petroz-ziello. Morje kot neizmerna naravna sila, morje kot spreminjajoča se slika, morje kot vir občutenosti. Tako ali drugače se v skladatelju poraja zamisel za glasbeno ustvarjanje. Zadnji koncert spomladanskega niza je dovolj nazorno prikazal različne pristope do opisovanja morja preko zvočnih skic. Precej epično je glasbeno opisovanje morja, ki ga je na partituro leta 1945 zapisal Benjamin Britten (1913-1976) v štiri inter-ludije iz znane opere "Peter Gri-mes". Umirjeno atmosfero, ki jo Britten vzpostavi na začetku prvega interludija, preveva precejšnja mera napetosti. Po zvrstit- vi nasprotujočih se morskih podob, ki jih tvorijo različno obarvane zvočne mase, se valovanje umiri. V viharnem začetku zadnjega stavka, ki predstavlja grozečo naravno silo, pa se v Brittnovem komponiranju kaže modernejši in manj tonalen pristop. Popolnoma različen je glasbeni pogled na morje, ki ga je v letih 1882-1887 sestavil Ernest Chaus-son (1855-1899). V kompoziciji "Poeme de TAmour et de la Mer" si je Chausson zamislil morje, ko duši simbolično pokrajino. Enostavne harmonije godal v pozno-romantičnem slogu tvorijo homogeno podlago tej skladbi. Rahločutna orkestracija omejene zasedbe približuje to elegantno francosko partituro komorni glasbi. Verze Mauricea Bouchora je nežno izvedla sopranistka Da-nielle Streiff, ki so jo tržaški poslušalci že spoznali marca v Mas-senetevi operi "Manon". Se globlje zatopljena v romantični duh je uvertura "Meerestille und gliickliche Fahrt", ki jo je leta 1828 napisal tedaj komaj devetnajstletni Felbc Mendelssohn-Bartholdy (1809-1847), za katero je nemški skladatelj našel navdih pri Goethejevi poeziji. Začetno spokojno vzdušje se polagoma spreminja v ljubko igrivost: glavna vloga tople barve godal se preliva v vse vedrejše zvoke trobil. Različne barve zvoka so popolnoma zaživele v polni orkestralni zasedbi zadnje partiture na petkovem sporedu, to je bila Ra-velova "Suita št. 2" iz baleta "Daphnis et Chloe" (1912). Razkošna orkestracija podaja različne fonične celote, za katere je bil Maurice Ravel (1875-1937) neizpodbiten mojster. Suita opisuje najprej zoro, nato pantomimo ljubezni med Panom in nimfo Syrinx, ob koncu pa še veliki skupni ples. Na mikavnih Rave-lovih notah so se simfoniki gledališča Verdi najboljše izkazali, kar je sprožilo tudi najbolj vneto ploskanje. Ravelova suita je veljala obenem za primeren sklep uspešne pomladne simfonične sezone. Tržaško gledališče čaka čez dva tedna nova in nadvse pričakovana izvedba mednarodnega festivala operete, ki bo ponovno pritegnil pozornost medijev in ljubiteljev. Z novo simfonično sezono, in sicer jesensko, pa se bodo tržaški poslušalci srečali od 28. septemba do 25. oktobra. Aleksi Jercog Mladi glasbeniki v Rojanu Na pobudo Slovenske glasbene šole v Rojanu (Trst) smo imeli v nedeljo, 7. junija, priložnost poslušati v Marijinem domu v Rojanu zanimiv koncert, na katerem so se predstavili mladi diplomanti, ki dokončujejo svoj študij na Glasbeni matici - šoli »Marij Kogoj« v Trstu, na tržaškem konservatoriju »Tartini« ter na akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot prva se je rojanski publiki predstavila že diplomirana klarinetistka Alessandra Fal-ciano, ki je študirala pri prof. Linu Urdanu na tržaškem konservatoriju. Ob spremljavi pianistke Elene Fratnik je ubrano izvedla Schumannove »Fantasiestiicke« op. 73 za klarinet in klavir. Sledil je nastop pianistke Jane Drasič, absolventke iz klavirja na šoli Glasbene matice v Trstu v razredu prof. Bogdana Kralja, ki se je predstavila z Beethovnovo Sonato op. 110 in Chopinovim Nokturnom št. 1 op. 27. Z obema skladbama, posebno pa z doživeto interpretacijo Chopinovega Nokturna, je potrdila temeljito pripravo in splošno glasbeno zrelost. Hornistka Neža Gruden, absolventka na akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Jožeta Falouta, se je izkazala v izredno težavni »Laudatio« Bernharda Krola, za rog solo. Odlično obvladanje inštrumenta je pokazala nato tudi v Dukasovi »Villanelle« ob klavirski spremljavi Darje Mlakar. Koncert je zaključila Elena Spinetti, ki končuje študij flavte na tržaškem konservatoriju v razredu prof. Miloša Pahorja. Ob klavirski spremljavi Marca Zaccarona se je predstavila s prepričljivo izvedbo Poulencove Sonate, ki je smiselno zaključila nedeljski večer. Lahko rečemo, da je bil nedeljski koncert hvalevredna pobuda Slovenske glasbene šole iz Rojana, v kolikor je omogočil mladim diplomantom, da se, pred koncem študija in poznejšim vstopom v poklicno glasbeno življenje, med seboj seznanijo in primerjajo različne glasbene stile in metode, ki so lahko značilni za šole, iz katerih prihajajo. M.S. rt ARHITEKTURA / DOKTORSKA DISERTACIJA MARIA PEROSSE Inovativen pristop k raziskovanju Istre Bogata zgodovina Istre fta področju stanovske ark lekture zapustila števili Pomnike preteklosti. Istra 2aradi svojega specifične; Položaja zelo izpostavljei r®gija, kjer od nekdaj skup živijo različni narodi. Njih ^a avtohtona kulturna d PtSčina pa je vseskozi tm P°d vplivom različnih »z panjih« vplivov. Arhitekt c Mario Perossa, uveljavlje: Predavatelj in raziskovali !strske stanovske arhitektu ]e v središče svoje raziskal ^Kontinuiteta v stanovanjs arhitekturi Istre« (Knjižnii ^Dnales 17, Koper 1998) p stavil prostorski koncept : [J6 stilne elemente ter detajl ^t je bilo to doslej v navat [isnova za pričujočo knjigo o*m doktorska disertaci “Prostorsko stanovanjska kr 'rra Istre v okviru regionah stanovanjske kontinuitete rj jo je leta 1993 zagovarjal i akulteti za arhitekturo Ur verze v Ljubljani. Svoj raj skovalni čredo je strnil v n shdnjih besedah: »Da bi pr mostili današnjo diskontinuiteto v stanovanjski arhitekturi Istre in ponovno vzpostavili potreben kontinuum - novo stanovanjsko arhitekturo z reinterpretirano lokalno in regionalno identiteto v duhu našega časa - moramo raziskati in spoznati kontinuiteto v kontekstu geneze znotraj dragocene in bogate dediščine stanovanjske arhitekture«. V sodobnem svetu bivališče (domovanje) ponovno postaja preizkusno področje v razvoju arhitekture, ki skozi prostorsko osmišljanje vrednoti celotno stvarnost določene stavbe. Arhitektura se tako v mestih kot na podeželju začne pri stanovanju, vsi ostali gradbeni posegi pa se smatrajo kot »podaljški« oziroma nadgradnja stanovanj. V Istri so gradili prva okrogla in štirikotna bivališča že v obdobju ilirskih kaštelirjev. V tem času se je uveljavila zlasti enocelična krožna hišica, grajena iz kamna na suho s kamnito koničasto lažno kupolo. Do današnjih dni so se ohranili tovrstni istrski kažu-ni, vendar zgolj kot sekundarni objekt in ne več kot hiša za bivanje. Sicer pa je bil takšen način gradnje značilen za širše področje Mediterana (Dalmacija, južna Italija, Grčija, Ciper, Francija itd). Precejšnje spremembe na področju istrske urbanistično arhitekturne strukture je prineslo obdobje rimske oblasti. Rimljani so namreč v Istro prinesli več tipov hiš: od svoje značilne pritlične hiše -domusa do večnadstropne in-sule in različnih tipov villae rusticae. V notranjosti Istre pa so staroselci še naprej ohranjali svoje stalne enocelične hiše, grajene v kamnu na suho. To kontinuiteto so nadaljevali tudi Slovani, ki so ob svojem prihodu v Istro prevzeli kulturo Ilirov. Prvotni pritlični, pravokotno zasnovani kamniti monocelični dimnici (prekrita je bila s slamo ali skrilom), so v nadaljnjem razvoju dogradili napo in dimnik, nato pa še dodatne prostore. Pri zidanju so začeli uporabljati malto. Iz takih hiš so se sčasoma razvile nadstropne hiše z zunanjim kamnitim stopniščem in baladurjem. Pozna gotika je v Istro prinesla t. i. benečanski »model« hiše s svojo značilno dvo- ali tridelno zasnovo, ki je enaka v vseh nadstropjih. Ta koncept je z določenimi spremembami stilnih elementov, ki so jih prispevala kasnejša obdobja, v istrskih mestih ostal v uporabi vse do 19. stoletja. Po bujnem razcvetu beneške gotike so nemirni in nesrečni časi (kuga, epidemije, vojni vpadi ipd.) onemogočili razmah renesanse. V drugi polovici 18. stoletja se namesto prej prevladujočega beneškega klasičnega baroka vse bolj širi vpliv srednjeevropskega baroka, ki je v istrske kraje prehajal preko Trsta. Močnejši vpliv Avstrije je v stanovanjski arhitekturi Istre opazen v 19. stoletju in začetku 20. stoletja, zlasti v nekaterih obmorskih mestih, kjer se je na- glo razvijal turizem. Ne gre prezreti dejstva, da je k podobnosti istrskih hiš na vasi in v mestih ves čas prispevala zlasti uporaba istega gradbenega materiala ter medsebojno recipročni vplivi stilne in ruralne arhitekture. Od prazgodovine do današnjih dni lahko torej sledimo kontinuiteti življenja oziroma lokacije večine istrskih mest ter kontinuiteti lokacije in razvoja stanovanjskih objektov znotraj njih. Kljub naglemu povojnemu razvoju istrskih mest in podeželja, pa je tradicionalna arhitektura vse bolj ogrožena. Danes imamo namreč na eni strani popolnoma prazna, zapuščena mesteca, zlati v notranjosti polotoka (npr. Abi-tanti, Završje), na drugi strani pa smo priča propadanju starih stranovanjskih objektov v starih jedrih in istočasni gradnji nekvalitetnih novih. Kako preseči to nelogično situacijo? Perossa meni, da je potrebno čimprej vzpostaviti kontinuiteto nastajanja novih objektov na že obstoječih starih, v skladu z zahtevami in značilnostmi današnje stanovanjske arhitekture. Na to problematiko se navezuje vi-zuelna kontinuiteta oziroma pristop vstavljanja novih objektov v obstoječi prostor. Oh tem pa se navsezadnje srečujemo z dilemami, ki se v bistvu ne razlikujejo od tistih, ki so jih reševali naši predhodniki. Arhitektura še vedno predstavlja v že znanih, a kljub temu vedno v različnih oblikah, ali kot je dejal veliki arhitekt Jože Plečnik: »Ne gre za ustvarjanje novega, gre za to, da stvari na novo pokažemo.« V tem kratkem stavku pa se zrcali tudi pomen naselitvene in prostorske kontinuitete kot osnove za razmišljanje in reinterpretacijo ohranjenih istrskih arhitekturnih dosežkov v korekciji z današnjo invencijo, kar bo omogočilo ponovno vzpostavljanje želje-ne vendar doslej premalo načrtovane kontinuitete. Slavko Gaberc 10 Torek, 16. junija 1998 SP V NOGOMETU SKUPINA F / PREPRIČLJIVA ZMAGA »PANCERJEV« Nemci pristrigli peruti ambicioznim ZDA Nemčija - ZDA 2K) (10) Strelca: Moller v 8. in Klin-smann v 64. minuti. NEMČIJA: Kopke, Thon, Kohler, VVorns, Heinrich, Moller (Babbel od 90.), Has-sler (Hamann od 50.), Jere-mies, Reuter (Ziege od 69.), Klinsmann, Bierhoff. ZDA: Keller, Regis, Pope, Burns (Hejduk), Dooley, Stevvart, Deering (Ramos od 69.), JOnes, Maisonneeuve, Reyna, Wynalda eWegerle od 64.). Sodnik: Belgola (Mar). Gledalcev: 42.000. Rumeni kartoni: Haman, Heinrich, Je-remies, Pope in Hejduk. STRELCI PO 1. KROGU 2 gola: Hernandez (Meh) in Salas (Čile). 1 gol: Moller in Klinsmann (Nem), llie (Rom), Shea-rer in Scholes (Ang), Adepoju, Oliseh in Lavval (Nig), R.Baggio in Vieri (Ita), Cesar Sampaio (Braz), Collins (Ško), Dugarry in Henry (Fra), Eggen (Nor), Ha Seok Ju (J. Kor), Hadda in Hadji (Mar), Hierro in Raul (Špa), Njanka (Kam), Pelaez (Meh), Polster (Avt), Rieper (Dan), Bati-stuta (Arg), Mihajlovič (Jug), Stanič, Šuker in Prosinečki (Hrv), Earle (Jam). 1 avtogol: Boyd (Ško), Chippo (Mar), Issa tiar). Glede na težave mnogih favoritov v preteklih dneh, lahko rečemo, da je Nemčija razmeroma brez težav premagala ambiciozno reprezentanco ZDA, ki je po zmago nad Brazilijo v Gold cupu napovedovala celo boj za uvrstitev v osmino finala. V prvem polčasu so Američani tudi po zadetku Mbl-lerja pokazali bore malo: do-sati dobre volje, z igralci natrpano zvezno vrsto, nobene prave ideje v napadu. Nemci res niso imeli težkega dela. Veliko bolj živahen je bil začetek drugega dela, v katerem so se igralci ZDA vrgli v boj s podvojeno vnemo in mladi Hejduk je s strelom z glavo zelo resno zaposlil nemškega vratarja Kopkeja. Če bi zadel, bi se mogoče tekma za »pancerje« kompli-cirala. Tako pa je (v Italiji že odpisani) Klinsmman v 19. minuti po lepi podaji Bierhof-fa po zraku z desne strani spretno in hladnokrvno ugnal vratarja ZDA in spravil končni izid na varno. ZDA je namreč drugi zadetek Vogt-sovega moštva dokaj prizadel, čeprav jim ni pogum nikoli upadel. Črna nota za Nemce: preveliko število opominov. Dolgočasje na tekmi »starih« Romunija - Kolumbija 1:0 (1 .-0) Strelec: llie v 45. minuti ROMUNIJA: Ste-lea, Petrescu, Ciobota-riu, Gh. Popescu, Fili-pescu, Hagi (od 77. Marinescu), Popescu, Ga. Popescu (od 69. Sfinga), Galca, Mun-teanu, llie, Moldovan (od 85. Nicolescu). KOLUMBIJA: Mon-dragon, Cabrera, Ber-mudez, Palacios, Santa, Šema, Lozano, Val-derrama, Rincon, Ari-stizabal (od 46. Valencia), Asprilla (od 85. Preciado). Sodnik: Chong (Mauricius). Gledalcev 44.000. Rumeni karton: Filipescu, Mun-teanu, Petrescu/Santa. Prvi polčas je minil v znaku Adriana llia. Napadalec španskega prvoligaša Valencie je kolumbijski obrambi povzročal obilo težav, po samostojnem prodoru in moj-sterskem udarcu pa je v podaljšku prvega polčasa dosegel tudi edini zadetek na srečanju. Na drugi strani romunski vratar Stelea ni imel pravega dela. Tekma med starima^ reprezentancama je dolgočasila gledalce, veterani Hagi na eni in Valderrama (37 let) na drugi strani pa sta se po igrišču samo sprehajala. Italija: Strah pred povračilnimi ukrepi SENLIS - Napetost pred tekmo med Italijo in Kamerun vse bolj rase, olje na ogenj polemik pa doliva zlasti trener Afričanov Claude Le Roy. Že po tekmi »azzurrov« s Čilom je v zvezi s sporno enajstmetrovko v korist Italije zagnal vik in krik, včeraj pa je vse skupaj zabelil še s trditvijo, da »sodniki notorično ščitijo italijansko reprezentanco in klube«. V italijanskem taboru so zaradi polemik zelo slabe volje. »To zgodbo vse bolj napihujejo. Ne bi želel, da bi se vsaka dvomljiva epizoda v našem kazenskem prostoru spremenila v strel z bele točke za naše nasprotnike,« je dejal Dino Baggio, ki z Vie-rijem in Nesto zatrjuje, da je bila 11-m proti Čilu nesporna. Nadaljuje se tudi »telenovela« Baggio-Del Piero. Za to, da igrata oba skupaj, se ogreva tudi sloviti, zdaj58-letni Pelč: »Tudi leta 1970 so razlagali, da jaz in Tostao ne moreva igratiistočasno, pa smo vseeno postali prvaki«, pravi Pele, ki so ga dozdaj bolj kot Nigerijci presenetili Japonci. »So hitri in taktično zreli!« Podobnih misli glede italijanskega napada je tudi nekdanji francoski napadalec Just Fontaine, ki je s 13 zadetki (leta 1958) še vedno najučinkovitejši strelec prvenstev: »Baggio, Del Piero in Vieri skupaj,« je dejal, med sedanjimi napadalci pa ne vidi nikogar, ki bi mu bil podoben. »Najbližja sta mi bila Muller in Lineker.« TC»TO FIMNCCu PD RAI SKOTSKA NORVEŠKA 2:0 1 : 2 BRAZILIJA MAROKO o CM 3:0 DNEVNI IZIDI 2 5 SKUPNO 8 13 V našem uredništvu prevladuje zaskrbljenost. Težek udarec smo doživeli včeraj, ko so naši spretni nasprotniki, ne le pravilno napovedali zmagovalca na tekmi med Anglijo in Tunizijo, ampak so tudi (prvič od srede) zadeli točen rezultat 2:0. Čestitamo, ampak ne popuščamo! DOSEDANJA IZIDA . Brazilija - Škotska 2:1, Maroko - Norveška 2:2. LESTVICA Brazilija 1 1 0 0 2:1 3 Maroko 1 0 1 0 2:2 1 Norveška 1 0 1 0 2:2 1 Škotska 10 0 1 1:2 0 PREOSTALI SPORED Danes Škotska - Norveška (17.30), Brazilija - Maroko (21.00), 23.6 Škotska - Maroko (21.00), Brazilija - Norveška (21.00) m DOSEDANJA IZIDA Italija - Čile 22, Kamerun - Avstrija 1:1- LESTVICA Čile 1 0 1 0 22 1 Italija 1 0 1 0 2:2 Kamerun 1 0 10 1:1 Avstrija 1 0 1 0 1:1 1 PREOSTALI SPORED Jutri Čile - Avstrija (17.30), Italija - Kamerun (21.00), 23.6 Italija - Avstrija (16.00), Čile - Kamerun (16.00). SKUPINA DOSEDANJA IZIDA Savdska Arabija - Danska 0:1, Francija -Južnoafriška republika 3:0. LESTVICA Francija 1 1 0 0 3:0 3 Danska 1 1 0 0 1:0 3 Savdska Arab. 1 0 0 1 0:1 0 JAR 10 0 1 0:3 0 PREOSTALI SPORED 18.6 JAR - Danska (17.30), Francija - Savdska Arabija (21.00), 24.6 Frandja - Danska (16.00), JAR.-Savdska Arabija (16.00). SKUPINA E DOSEDANJA IZIDA Južna Koreja - Mehika 1:3, Nizozemska -Belgija 1:1 LESTVICA Mehika 1 1 0 0 3:1 3 Belgija 10 10 0:0 1 Nizozemska 1 0 1 0 0:0 1 Južna Koreja 1 0 0 1 1:3 0 PREOSTALI SPORED 20.6 Belgija - Mehika (14.30), Nizozemska - J. Koreja (21.00), 25.6 Nizozemska -Mehika (16.00), Belgija-J. Koreja (16.00). SKUPINA D DOSEDANJA IZIDA Paragvaj - Bolgarija 0:0, Nigerija - Spa' nija32. LESTVICA Nigerija 1 1 0 0 3:2 3 Bolgarija 1 0 1 0 0:0 Paragvaj 1 0 1 0 0:0 1 Španija 1 0 0 1 2:3 3 PREOSTALI SPORED 19.6 Nigerija- Bolgarija (17.30), Španija -Paragvaj (21.00), 24.6 Španija-Bolgarija (21.00), Nigerija - Paragvaj (21.00). Em m DOSEDANJA IZIDA ZRJ- IranLO, Nemtija-ZDA2:0. LESTVICA Nemčija 1 1 0 0 2:0 3 ZR Jugoslavija 1 1 0 0 1:0 3 Iran 1 0 0 1 0:1 0 ZDA 10 0 1 0:2 0 PREOSTALI SPORED 21.6 Nemčija-ZRJ (17.30), ZDA-Iran (21,00); 25.6 Nemčija - Iran (21.00), ZDA- ZRJ(21.00). DOSEDANJA IZIDA Anglija - Tunizija 2:0, Romunija - Kolum-bijal.O. LESTVICA Anglija 1 1 0 0 2:0 3 Romunija 1 1 0 0 1:0 3 Kolumbija 1 0 0 1 0:1 0 Tunizija 1 0 0 1 0:2 0 PREOSTALI SPORED 22.6 Kolumbija - Tunizija (17.30), Romunija - Anglija (21.00), 26.6 Romunija - Tunizija (21.00), Kolumbija - Anglija (21.00). DOSEDANJA IZIDA Argentina - Japonska 1:0, Jamajka - Hrvaška 1:3 LESTVICA Hrvaška 1 1 0 0 3:1 3 Argentina 1 1 0 0 1:0 3 Japonska 1 0 0 1 0:1 3 Jamajka 1 0 0 1 1:3 3 PREOSTALI SPORED 20.6 Japonska - Hrvaška (17.30), 21.6 Argentina - Jamajka (14.30), 26.6 Argentina - Hrvaška (16.00), Japonska - Jamajka (1600)^ OSTALE TEKME Osmina finala: 27.6.: 1. tekma 1 .B - 2.A (16.30), 2. tekma 1A - 2.B (21.00); 28.6.:- 3. tekma 1 .C - 2.D (16.30), 4. tekma 1 .D - 2.C (21.00); 29.6:5. tekma 1 .F - 2.E (16.30), 6. tekma 1.E-2.F (21.00); 30.6.: 7. tekma 1.G-2.H (16.30); 8. tekma 1 .H - 2.G (21.00). Četrtfinale: 3.6,- Kval. 2 - kval 4 (21.00); kval 1. - kval 3 (16.30); 4.6.- kval 6 - kval 8 (16.30); kval 5-kval 7 (21.00). Polfinale: 7.6. kval 2/4 - kval 6/8 (21.00) in kval 1/3 - kval 5/7 (21.00). Za 3. mesto: 11.6. ob 21.00. Za 1. mesto: 12.6. ob 21.00. SKUPINA G / ANGLIJA PREMAGALA TUNIZIJO S KLASIČNIM 2:0 Shearer in Scholes, potem pa nova bitka med navijači Anglija - Tunizija 2:0 (1:0) Strelci: Shearer v 42. in Scholes v 90. minuti. ANGLIJA: Seaman, Sogthgate, Adams, Campbell, Ander-ton, Batty, Inče, Scholes, Le Saux, Sheringham (od 85. Ovven), Shearer. TUNIZIJA: El Ouaer, Boukadida, Sami Trabelsi, Badra, Hatem Trabelsi (od 79. Thabet), Chihi, Ghodhbane, Clay-ton, Souayah (od 46. Baya), Ben Slimane (od 65. Ben You-nes), Sellimi. Sodnik: Okada Gap). Gledalcev 55.000, Rumeni kartoni: Campbell pri Angliji, Clayton, Ben Vounes, Ghodhbane pri Tuniziji. Angleži so uspešno prestali uvodno preizkušnjo, čeprav s prikazano igro tako kot večina favoritov do zdaj niso navdušili. V prvem polčasu so se jim Tunizijci in zlasti njihov vratar El Ouaer dobro upirali vse do 42. minute, ko je bil v kazenskem prostoru najvišji Shearer. Zadetek v zaključku prvega dela je dal Angležem potrebno samozavest in v nadaljevanju so krenili bolj podjetno. Če Tunizijci, ki so na svetovnem prvenstvu prvič po letu 1978, v vratih ne bi imeli razpoloženega El Ouaerja, bi bil lahko izid še višji, tako pa je na 2:0 šele v zadnji minuti tekme povišal Scholes z lepim strelom s kakih 20 metrov. Po koncu tekme so glavno breme prevzeli policisti na in ob stadionu, ki so s skrajnimi napori ločili navijače obeh moštev. Paniko med varuhi javnega reda in miru je zlasti povzročila novica, da v Marseille šele prihajajo najaktivnejši angleški navijači, ki bi radi le maščevali svoje kolege, ki so skupili poškodbe v uličnih bitkah z domačini in Tunizijci. Anglež Scholes je bil najboljši na igrišču STROKOVNO MNENJE ZRJ in Hrvaška: izboljšati organizacijo Končno sta se nam predstavili tudi »balkanski« predstavnici: Hrvaška in Jugoslavija. Moram priznati, da sem dokaj nestrpno pričakoval njuna nastopa, saj obe ekipi sodita v evropsko elito in obenem v širški krog možnih kandidatov za končnico prvenstva. Naj takoj povem, da sta Hrvaška in Jugoslavija dokazali le (ponavljam le) svoj ogromen potencial, nikakor pa ne svoje trenutne identitete! Obe ekipi sta namreč zmožni kvalitetnejših predstav in upoštevajoč, da sta se pomerili z dokaj povprečnimi ekipami, lahko sklepam, da sta zelo daleč od svojega optimalnega standarda. Bolj enostavno bi lahko rekel, da s takim pristopom ne bo mogoče premagati kvalitetnejših ekip. Oglejmo si nekatere splošne karakteristike: obe ekipi predvajata sistem 1-3-5-2 (za Jugoslavijo veljajo nekatere posebnosti!), obe ekipi pokrivata consko, Hrvaška izkorišča »prednosti« off-side zanke, Jugoslavija pa zanke sploh ne nastavlja. Na splošno sta obe ekipi dokaj »pozabljivi« v obrambni vrsti, kar se proti kakovostnejšim nasprotnikom drago plačuje. Večje težave so v vezni liniji: obe ekipi sta tu zelo počasni in taktično nedisciplinirani! Razlog za to gre iskati prevsem v »športnih navadah« enega ali drugega igralca: Boban in Jugovič sta daleč najboljša igralca na tem delu igrišča iz enostavnega razloga, ker se držita točno do- ločenih obrambnih zakonitosti. Na žalost pa sta edina! Zakaj ? Hrvaška napada v glavnem preko proti' napada in »diagonale« (dolg predložek V bočne pozicije proti sredini), Jugosiavij3 pa igra pretežno »v širino« (podaje navzven). Za obe bi si upal trditi, da manjka dinamika (gibanje, tek). Dimanika pa pomeni napor! Bolj enostavno: ne tečejo dovolj! Mimo teh tehničnih podrobnosti pa me moti nekaj čisto specifičnega za jugoslovanski nogomet: to je pristop nogometašev (nekaterih bivših jugoslovanskih zvezd) do odgovornosti v igri. Časi, ko je rezultat določal sam talent, so že zdavne) mimo! Poglavje zase si po mojem mnenju zaslužita dva igralca, univerzalca Stanič i<\ Jugovič! V sodobnem nogometu namreč definiramo univerzalne igralce kot igralce, ki so sposobni sodelovati v obeh fazah igre. Mimogrede lahko povem, da se v sodobnem nogometu išče igralce, ki so specializirani v ... univerzalnosti. Stanič in lu' govič sta po mojem mnenju izredno p°' membna igralca za obe ekipi. Oba sta^ izredno ekslpozivna, borbena in dinamična-Dovolj dobra sta v igri z glavo, odlična Pa v vključevanjih v končnico napada, v' zaključevanju, ter v fazi branjenja. Skratka, mislim, da bosta ta dva igralca odločilna za uspeh »anarhičnih« ekip Hrvaške in lu' f-RVVIVCE ifi SP V NOGOMETU Torek, 16. junija 1998 1 1 "O"'*- _ DANES / DVE TEKMI Brazilci prvi v osmini finala? Škoti in tradicija Do zdaj vedno out po 1. delu PARIZ - Na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji bosta danes na sporedu dve srečanji predtekmovalne skupine A. Ob 17.30 se bodo pomerili Škoti in Norvežani, °b 21. uri pa še Brazilci in Maročani. Glavni cilj srečanja med Nor-yežani in Škoti v Bordeauxu za obe moštvi bo - samo ne izgubiti. Za Škote bi morebiten poraz že pomenil slovo po predtekmovalnem delu Prvenstva, Norvežani pa imajo sicer še vse odprto na tekmi z Brazilijo, a lo malokdo pričakuje, da bi Skandinavci lahko ugnali svetovne prvake. Škoti so v posebej težkem položaju, saj možnosti za popravni iz-Pit nimajo več. »Poraz proti Braziliji d ;2) je bil načrtovan,« je povedal trener Craig Brovvn in dodal: »Igramo še dve tekmi in imamo vse možnosti, da se uvrstimo v osmino finala.« Glede na statistiko bo to težko doseči, saj so se Škoti v sedmih dosedanjih nastopih na SP vedno-poslovili že po predtekmovanju. Do- Ronaldo in tovariši bi lahko že drevi proslavljali uvrstitev v osmino finala SP homogenostjo ekipe, saj so odnosi znotraj moštva načeti, pa tudi sam je tarča ostrih kritik. Zmaga zato zanesljivo ne bo lahka. »Maroko igra podobno kot mi - hitro in tehnično odlično,« je pred tekmo povedal Zagallo. Maročani na tekmi nimajo kaj izgubiti, za popravni izpit pa jim ostaja možnost tekme proti Škotom. Posebno motiviran pred tekmo je zanesljivo maroški trener Francoz Henri, ki je večino igralske kariere preživel v Nantesu. Tudi sam je proti Brazilcem v dresu Francije že igral in se veselil treh zmag na štirih tekmah, tudi tiste leta 1986, ko je Francija v četrtfinalu SP izločila Brazilijo. datno je Škote razjezil norveški trener Egil Olsen, ki je Škote označil za najšibkejšo ekipo skupine A. »Tekma je za nas prelomna,« pravi Olsen, ki ve, da so se možnosti za osmino finala po neodločenem izidu proti Maroku (2:2) zmanjšale na 50 odstotkov. Namesto Dana Eggna bo v norveški obrambi jutri zaigral Gunnar Halle. Eggen je bil med slabšimi pri obeh maroških zadetkih. Na srečanju med Brazilci in Maročani v Nantesu imajo svetovni prvaki prvi možnost, da se z zmago že uvrstijo v osmino finala. Tradicija je na strani »kariok«, ki so doslej dobili vseh 12 uradnih tekem proti afriškim moštvom. Še posebej je pred tekmo proti Maroku nestrpen Ronaldo, ki si želi doseči prvi gol na SP. Trener Mario Zagallo ima še največ težav s Škotska Norveška (17.30) ŠKOTSKA: 1 Leighton, 4 Caldervvood, 5 Hendry, 3 Boyd, 22 Dailly, 11 Collins, 8 Burley, 14 Lam-bert, 6 McKinlay, 9 Dude, 7 Gallacher. NORVEŠKA: 1 Grodaas, 4 Berg, 3 Johnsen, 15 Eggen, 5 Bjornebye, 17 H. Flo, 22 Strand, 10 Rekdal, 6 Solbakken, 21 Riseth, 9 T.A. Flo. SODNIKVagner (Madž) TV PRENOS: Raiuno, TMC Brazilija Maroko (21.00) BRAZILIJA: 1 Taffarel, 2 Cafu, 4 Junior Baiano, 3 Aldair, 6 Roberto Carlos, 5 Cesar Sampaio, 8 Dun-ga, 18 Leonardo, 10 Ri-valdo, 9 Ronaldo, 20 Be-beto. MAROKO: 12 Benzekri, 2 Saber, 6 Naybet, 21 Rokki, 3 El Hadrioui, 20 El Khalej Tahar, 18 Chippo, 8 Chi-ba, 7 Hadji, 14 Bassir, 9 Hadda. SODNIKTevnikov (Rus). TV SPORED: Raidue, TMC Dnevno in nočno nasilje v Marseillu MARSEILLE - Hudi izgredi, ki so se pričeli v soboto v Marseillu, so se nadaljevali tudi v noči od nedelje na ponedeljek. V uličnih bojih med angleškimi navijači, Tunizijci in Francozi, je bilo po zadnjih podatkih ranjenih okrog 35 ljudi, med njimi dva Britanca huje. Policija v južnofrancoskem pristanišču je priprla okrog 70 ljudi. Francoski radio je poročal o pravem lovu na angleške navijače z baseballski-mi in železnimi palicami, ki se je končal šele davi. Ogromna je tudi gmotna škoda v gostilnah in na vozilih, parkiranih na ulicah. Policija je že zaprosile vse udeležence, da ohranijo mirno kri pred današnjo tekmo med Anglijo in Tunizijo. Izgredi so se začeli v nedeljo, ko so britanski navijači z rasističnimi parolami žalili Tunizijce in jih pričeli obmetavati s steklenicami. Policija je večkrat neupešno skušala ločiti obe skupini s solzilcem. Izgredi pa so se razširili zvečer, ko je v Marseille prišlo več sto francoskih navijačev, ki so se vključili v spopade. Francozi so še lotili Angležev, ki so se že začeli vračati v hotele. Situacija se je umirila šele v zgodnjih jutranjih urah. Včeraj pa so Angželi pred tekmo med Anglijo in Tunizijo s kamenjem, steklenicami in pločevinkami piva obmetavali čakajoče gledalce. Angleži so kljub 2000 policistom poskrbeli za kaos in obiskovalce tekme pregnali s stadionskih vhodov v sosednje ulice. Policija je morala uporabiti solzilec, da je angleške huligane pomirila. Policija je priprla najmanj 8 razgrajačev. Poznavalci nogometnih razmer govorijo o najhujših izgredih angleških navijačev od kvalifikacijske tekme leta 1993 v Rotterdamu proti Nizozemski. Angleška nogometna zveza, ki kandidira za organizacijo SP 2006, je dogajanje že ostro obsodila. Angleži se bojijo, da bi jim omenjeni izgredi lahko ogrozili pridobitev prvenstva. Navijači Irana in Jugoslavije so se obnašali res prijateljsko Iz Francije od našega sodelavca Po skoraj tisočih kilometrih vožnje me je napis »Dobrodošli v St. Galmieru« presenetil ob prihodu v ta kraj, blizu St. Etienna: pa ja ne, da tudi tu poznajo vprašanje naše manjšine? Po 100 metrih je drugi napis (»Bienvenue a Tepuipe de la Vugoslavie«) povedal, da je v tem kraju imela svoj trajni ali začasni štab ekipa plavih. Nedeljski dan je očitno izpraznil St. Etienne njegovih običajnih prebivalcev in mesto so »zasedle« skupine-navijačev Irana in Jugoslavije, ki so hoteli na vse mogoče načine opozoriti nase. Brezuspešno, kajti bilo ni nikogar, ki bi jih poslušal. Na trgu Marengo, ki je sicer središče vsega živega, je bilo zbranih nekaj stotin privržencev enega in drugega tabora, ki so se bratsko objemali in drug drugemu glasno želeli srečo. Bilo je sicer tudi nekaj piva, vendar res malo. A groza, kozarce piva so imeli v rokah tudi nekateri Iranci. Ko bi jih videli ajatulahi! Na stadionu je kazalo, da so se Iranci zbrali iz vse Evrope. Velika večina je bila »gastarbeiterjev« iz Francije ali Nemčije, bilo je res tudi nekaj pristnih in nekaj žensk je bilo oblečenih v islamsko nošo, skupine iz dveh taborov (iranskega in jugoslovanskega), ki bi si morale biti »sovražne«, pa so v največjem veselju pričakovale začetek tekme. Varnostni ukrepi, tako vojaško vzeti pred osmimi leti v Italiji, so tu prepuščeni »samoupravi«. Na tribunah ni, na primer, nobene ločitve med enimi in drugimi, kar je zadosten razlog, da nihče ne računa na svojo premoč, če bi morda zavrela kri. V skladu z modernimi časi je treba izstopati. Pravi navijač se mora zato našemiti, tudi v upanju, da ga bo kak snemalec posnel in prikazal celemu svetu. Velika večina enih in drugih je imela zato vsaj pobarvan obraz. V svoje veliko presenečenje pa sem pred vhodom na stadion izsledil »uradno« šminkarko z akreditacijo organizacijskega osebja. Nosila je pladenj z barvami, ki so prišle za to tekmo v poštev: rdečo, belo, modro in zeleno; čopiče in cunjice. Kot za stavo je - brezplačno - barvala obraze. Včasih celo kolektivno. Da je prihranila čas je najprej nadela rdečo Jugoslovanu in Irancu, nato obema še belo in končno enemu modro in drugemu zeleno. Da ne bi bilo dvomov o bratstvu, si je Iranec nadel barvi obeh ekip. Policija pa vseeno bedi, čeprav ne izstopa. Transparenti ne smejo imeti žaljive vsebine. Dovoljeni so samo v francoščini, angleščini in španščini. Iransko skupino, ki je slovesno nosila večji napis v arabski pisavi, so vljudno, vendar odločno prestregli. Tolmači so razlagali, da ne gre za nič hudega (mišljen je bil verjetno politični izziv). Zaplenjeno! Če ga želite po tekmi nazaj ga lahko dobite pri'gen-darmerie'stadiona.« Bruno Križman PRED EKRANOM / DOMA ALI Z DRU2BO V BARU Prijetno je tudi med prijatelji Ali je bolje gledati tekme svetovnega nogometnega prvenstva sami doma ali pa v družbi v barih, ob velikem ekranu? Katera je najbolj priljubljena ekipa? Kdo bo zmagal na svetovnem prvenstvu? Za odgovore na ta vprašanja smo se podali v bar Boris Šport Club, kjer se vsak dan zbere lepa skupina ljudi, ki sledi tekmam SP. Boris Vitez (upravitelj bara in nepozabni zamejski košarkar): »Dan za dnem narašča zanimanje za svetovno prvenstvo. Doslej ga je bilo tu največ za Italijo. Kljub temu, da je bila tekma Proti Čilu ob neugodnem času, se je zbrala zares lepa skupina ljubiteljev nogometa. Tisti, ki so navijali za Italijo, so to počeli bolj potihoma, medtem ko so bili glasnejši tisti, ki so se veselili ob zadetkih Čila. Seveda, se ob gledanju tekem razvijejo razne razprave in morda je to razlog zaradi katerega ljudje raje sledijo tekmam v družbi. Osebno navijam za afriške ekipe. Mislim pa, da bo finale med Brazilijo in Argentino.« Stojan Šuc (igralec Krasa): »Slediti tekmam preko velikega ekrana, v baru s prijatelji je gotovo bolj navdušujoče. Tako si lahko izmenjujemo mnenja in kaj popijemo. Osebno navijam za Jugoslavijo in mislim, da lahko naskakuje naslov prvaka.« Nevio Bidusssi (trener članske ekipe Primorja): »Rad sledim tekmam, bodisi doma kot v družbi, v baru. Doma je morda bolj mirno in ne slišim vseh odvečnih komentarjev. Do sedaj je bilo prvenstvo zanimivo, s precej zadetki. Osebno ne navijam za nikogar. Za naslov pa mislim, da je favorit Argentina.« Ostali, ki so sledili tekmi Belgija -Nizozemska v baru, preko velikega ekrana so dodali, da radi gledajo tekme v družbi prijateljev ob kozarcu piva ali kokakole in pri prigrizku. V kratki anketi med obiskovalci bara, je prišlo na dan, da je najbolj priljubljena ekipa Jugoslavija. Sledijo Nigerija, Italija, Maroko in Hrvaška. Favoriti za končno zmago pa so Jugoslavija, Brazilija in Francija, ali pa, kot je nekdo dodal: »Kdor bo pač dal največ zadetkov« (E.B.) INTERVJU / IN2. VLADIMIR VREMEC: UMETNA TRAVA NI NAJBOLJŠA Na igriščih, kjer piha burja, je treba igralni čas omejiti Inž. Vladimir Vremec sodi med najbolj znane zamejske'zelene,'vendar ne v političnem pomenu. Vrsto let je bil direktor oddelka za javno zelenje pri tržaški občini in je v tej funkciji imel številne stike tudi z mestno okolico, kjer leže igrišča naših nogometnih društev. Kakšne so bile vaše službene pristojnosti pri tržaški občini? »Skrbel sem predvsem za vzdrževanje gozdov v mestu in okolici, pa tudi za šolsko, pokopališko in muzejsko zelenje ter načrtovanje javnega zelenja.« Kaj menite o občutku, da je Trst precej defidtaren glede parkovnih površin? »Da, Tržačani žive v prepričanju, da je okrog mesta dovolj zelenja, pri tem pa se ne zavedajo, da je to zelenje pretežno v lasti okoliških vaščanov, ne pa mesta. Pa še tistih nekaj zelenih oaz v mestu ni pravilno in enakomerno porazdeljenih. Rojan je, na primer, praktično brez zelenja.« Ali ima Trst glede na dejstvo, da leži ob moiju, na tem področju kako spedfiko? »V zadnjih letih smo ustvarili nasad le ob barkovljanski obali. Vsekakor bi treba zasaditi gozdič tudi na nasipini, kjer leži naš pomorski klub Sirena, toda v zadnjih dvajsetih letih ni bilo v ta namen storjenega nič.« V drugih mestih imajo parkovne trate drugačen pomen kot pri nas. Tam se lahko po njih sprehajajo, otroci igrajo, pri nas pa bi v takem primeru tvegal globo? »Že, a drugod imajo večje zatravlje-ne površine, pri nas pa bi bil pritisk sprehajalcev na njih prevelik.« Ste kdaj urejevali tudi travnate površine na nogometnih igriščih? »Da, pred 15 leti smo uredili dotrajane travnate površine na Grezarju. Z nasveti pa sem pomagal tudi pri urejanju okoliških igrišč.« Kakšna trava je najprimernejša za taka igrišča? »Predvsem mora biti zelo trpežne sorte, zelo gosta, počasne rasti, imeti mora globoke korenine, precej pa je kakovost odvisna tudi od sestave tal. V glavnem pride za igrišča v poštev posebna športna semenska mešanica.« Ali se ogrevate za sejano travo ali za nišo? «Sam se, seveda, nagibam k sejani travi, rušo pa je bolje uporabljati te tedaj, ko nas preganja čas. Uporabljamo pa jo tudi za popravilo poškodovanega prostora pred vrati.« Kaj pa umetna trava? »Prednost dajem naravni. Na plastični prihaja tudi do hujših poškodb, kot na naravni, pa tudi manj elastična je.« Kaj pa burja? »Na igrišču, ki je izpostavljeno burji, je treba omejiti čas igranja. To je edina rešitev.« Steše v mladosti ukvarjali s športom? »Moja prva ljubezen je bil nogomet, ob sporu Tito-Stalin pa smo na Opčinah izgubili igrišče in tedaj sem presedlal h košarki, s katero sem se seznanil v šoli, na klasičnem liceju v Trstu.« Čeprav ste trenutno bolj košarkarsko usmerjeni, nam napovejte konec prvenstva v Franciji. «V finale bi morali priti Brazilija in Anglija, v polfinale pa tudi Francija in Nemčija. Italiji pripisujem manj možnosti.« VOLITVE / JEVNIKAR IN RUPEL PRVA, KOMEL DRUGI MED NEIZVOLJENIMI NA SVOJIH LISTAH Slovenskim kandidatom dober osebni uspeh ni zadoščal za izvolitev na Deželo Od sedmih izvoljenih (2 LD, po 1 Fl, Liga, NZ, SKR in Ljudski center) jih je kar 6 s Tržiškega Dokončni volilni izidi za deželni svet v goriški pokrajini potrjujejo ugotovitve, ki smo jih že včeraj navajali glede razmerja sil med strankami na osnovi delnih izidov. Dokončne številke potrjujejo, da so Levi demokrati prva stranka v pokrajini z 21,7% in to s kar tremi odstotki prednosti pred Forza Italia, ki je nazadovala na 18, 8%. Severna liga in Nacionalno zavezništvo sta tudi nekoliko nazadovala (v nedeljo sta zbrali 13% oziroma 11, 1%), SKP in Ljudski center pa sta dobila po 10, 3% oz. 10, 1%. Navedene stranke so edine, ki so v našem okrožju izvolile deželne svetovalce in sicer dva Levi demokrati (Michele Degrassi in Enrico Gher-ghetta), po enega pa Forza Italia (Ettore Romoli), Severna liga (Gianpiero Fasola), Nacionalno zavezništvo (Adriano Ritos-sa), Stranka komunistične prenove (Roberto An-tonaz) in Ljudski center (Franco Brussa). Glavni slovenski kandidati so se dobro odrezali, Četudi peCe dejstvo, da je ob odlični beri preferenc .Ivu Jevnikarju za nekaj veC kot sto preferenčnih glasov spodletela izvolitev. Volilci SSk so vsekakor res množično oddajali preference svojemu kandidatu, saj je na primer v treh slovenskih občinah Jevnikar prejel preference na približno treh četrtinah glasov za Ljudski center. Dobro sta se odrezala tudi Igor Komel na listi LD (2. med neizvoljenimi) in Aldo Rupel (SKP), oba z dobrim osebnim uspehom, Četudi so slovenski volilci levih strank bili pri oddajanju preferenc nekoliko bolj skopi kot somišljeniki SSk. Trije omenjeni slovenski kandidati so včeraj takole komentirali izid: Aldo Rupel: »Pred dobrim mesecem, ko sem se odločil za kandidaturo sem glede števila glasov in moje osebne uveljavitve izdelal šeststopenjsko lestvico. Število preferenčnih glasov, ki sem jih prejel pomeni uveljavitev. Druga ugotovitev se nanaša na stranko SKP, ki je zabeležila na voliščih v slovenskih krajih velik porast glasov. Zdi se mi pomembno naglasiti še en vidik: nastopil sem ko neodvisen in za-beležilm dober uspeh, Čeprav se nisem slikal z nobenim od slovenskih "odličnikov”.« Ivo Jevnikar:»Najprej bi se rad zahvalil vsem, ki so se trudili, da bi dosegli dober uspeh. Rezultat volitev potrjuje, da se nismo lagali, ko smo med volilno kampanjo poudarjali, da je izvolitev predstavnika SSk možna. Cilj smo zgrešili za peščico preferenčnih glasov. Nezadovoljstvo nam lajša ugotovitev o odlični uveljavitvi predstavnikov SSk na listi Oljke za goriški občinski svet. Menim, da je to predvsem spodbuda, da gremo naprej in da si prizadevamo za utrditev in uveljavitev zavezništva Oljke v dobro celotne skupnosti na Goriškem.« Igor Komel: »Predvsem bi se rad zahvalil vsem, ki so mi s svojim glasom potrdili zaupanje. Za volitve, ki so za nami, bi poleg drugih ugotovitev rad izpostavil sledeče: morda nismo naših glasov uspeli v celoti ali optimalno ovrednotiti z oddajo preferenc. To ne velja samo za Leve demokrate, ampak na splošno za vse stranke. Splošna ocena izida volitev je pozitivna. Lahko rečem, da sem zadovoljen. NaCrt, da bi v deželni svet izvolili minimalno dva slovenska svetovalca je bil uresničen. Na občinski ravni smo tudi dosegli zastavljeni cilj. S še bolj usklajenim nastopom, bi uspeli uresničiti še kaj več. To bi morali upoštevati ob naslednjih volilnih preizkušnjah.« Glede sedmerice izvoljenih v deželni svet izstopa podatek o teritorialni porazdelitvi, ki bo najbrž zlasti v Gorici vir razprav in polemik. Kar šest od sedmih deželnih svetovalcev je s tržiškega območja, edini Goričan pa je forzist Romoli. Že doslej je bilo v deželnem svetu precejšnje neravnovesje v korist Tržiča, ki je imel pet svetovalcev (Degrassi, Ritossa, Fasola, Antonaz, Longo), iz Gorice je bil Larise, občine na desnem bregu Soče pa je zastopal Tomat. Nesorazmerje se je sedaj še poslabšalo, kar je najbrž dodaten znak politične krize Gorice, ki se ne zna uveljaviti niti znotraj posameznih političnih strank. Preference kandidatov za deželo Objavljamo število preferenc, ki so jih na deželnih volitvah prejeli posamezni kandidati vseh bst v goriškem vo-hlnem okrožju. V mastnem tisku objavljamo imena izb-voljenih deželnih svetovalcev. SKP: Roberto Antonaz 977, Aldo Rupel 408, Amedeo Co-solo 217, Sandro Moschion 117, Luigi Bon 99, Vilma Braini 62, Erama Polo 55. UMONE FRIDLI: Mauro Larise 158, Giorgio Comel 28, Tiziana Moser por. Saveri 12, Roberto Stomi 9, Sergio Scarel 8, Alessio Fabbricatore 7, Carlo Menon 3. NZ: Adriano Ritossa 1.589, Paolo Quargnah 200, Giorgio Noselli 177, Giuseppe Pecorella 173, Fabio Gentile 147, Lionella Marcella Zanolla 137, Aldo Baiocchi 129. MS-FIAMMA: Sergio Cosma 366, Maurizio Longo 75, Dario Marangotto 44, Giorgio Fedel 30, Giuseppe Fasolo 21, Paolo Buiat 19, Tulilo Bressan 14. LEGA AUT. FRIDLI: Romano Maran 5, Stefano Pavan 3, Vitto Claut 3, Femanda Galassi 2, Giampaolo Caccia 0, Antonella Martin 0, Bruno Atemandi 0. FORZA ITAilA-CCD: Ettore Romoli 3.512, Giovanni Vio 717, Franco Visintin 510, Paolo Richiardi 483, Steno Fer-luga 246, Emanuela Bonaventura 151, Gabriele Tarlao 34. LEVI DEMOKRATI: Michele Degrassi 3.906, Enrico Gber-getta 1.400, Alessandro Maran 1.206, Igor Komel 854, Giuseppe Puntin 283, Maria Luisa Grech por. Castello 270, Rosanna Terpin por. Malic 61. SEV. LIGA: Giampiero Fasola 1523, Roberto Onorio Visintin 353, Federico Razzini 268, Nereo Tavagnutti 243, Monica Pacorig 172, Enzo Tirelh 172, Boris Tanko Pausic 104. PROJEKT AVTONOMIJ FJK: Franco Stacul 984, Enzo Novelli 711, Ezio Gallas 538, Fabio Ilussi 121, Grudo Co-locci 78, Adriano Ruchini 26, Renato Azzalini 22. LJUDSKI CENTER ZA REF.: Franco Brussa 1.240, Ivo Jevnikar 1.113, Alberto Bergamin 918, Marino Zanetti 889, Antonio Murgia 537, Maurizio Pecorari 511, Giovanni Glessi 476. ZELENI: Renato Fiorelh 733, Mauro Bertogna 182, Mauro Pignataro 83, Mauro Negretto 55, Daniela Colugnat 27, Raffaella Smet 21, Liviana Andreossi por. Tomasin 20. DEŽELNE VOLITVE - IZIDI PO OBČINAH NA GORIŠKEM Levi dem. Fi-CCD-FC Sev. liga NZ SKP Lj. sredina Zeleni PA.FVG MS Fiamma Un. Friul LAF OBČINA št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % št. glas. % Doberdob 268 30,3 50 5,7 74 8,4 32 3,7 241 27,2 178 20,1 18 2,0 7 0,8 1 0,1 6 0,7 . 8 1,0 Dolenje 22 8,0 49 17,9 123 44,9 30 11,0 9 3,2 18 6,6 2 0,8 4 1,5 6 2,1 6 2,1 5 1,9 Fara 191 18,9 138 13,6 149 14,7 92 9,0 78 7,7 176 17,3 65 6,5 63 6,2 16 1,6 33 3,2 14 1,3 Poljan 544 31,9 350 20,6 189 11,0 104 6,0 222 13,0 121 7,0 60 3,6 49 2,9 19 1,1 32 1,9 17 1,0_ Gorica 2770 12,3 6108 27,1 2214 9,9 3053 13,6 1533 6,9 2808 12,4 1756 7,9 545 2,4 1005 4,5 467 2,0 236 1,0 Gradež 942 16,8 1334 23,7 911 16,2 1024 18,2 371 6,6 357 6,3 182 3,2 141 2,5 259 4,6 52 1,0 46 0,9 Gradišče 946 24,2 705 18,0 432 11,0 421 10,8 480 12,4 276 7,0 169 4,4 290 7,5 47 1,2 83 2,1 52 1,4_ Koprivno 109 11,0 190 19,2 224 22,7 110 11,1 67 6,8 134 13,6 55 5,6 39 4,0 10 1,0 25 2,6 24 2,4_ Krmin 925 19,5 772 16,2 946 20,0 518 11,0 465 9,8 442 9,3 281 6,0 181 3,8 59 1,2 81 1,7 72 157 Marian 161 15,8 110 10,8 . 265 26,0 65 6,3 93 9,1 150 14,7 33 3,2 54 5,2 15 1,4 38 3,8 37 37 Medeja 60 10,4 46 8,0 65 11,1 48 8,2 45 7,8 95 16,4 12 2,0 171 29,3 6 1,0 25 4,2 9 1,6^ Moš 135 15,3 217 23,1 151 16,0 93 10,0 51 5,5 115 12,2 37 4,0 52 5,6 22 2,3 40 4,2 26 2,8_ Moraro 61 15,0 51 12,4 113 27,6 40 9,8 21 5,1 41 10,0 40 9,8 19 4,6 4 1,0 16 4,0 3 07 Romans 570 26,0 291 13,2 349 16,0 107 4,9 232 10,5 136 6,2 68 3,1 324 14,8 11 0,5 60 2,8 45 2,0_ Ronke 1866 31,0 706 11,8 635 10,6 469 7,8 831 13,8 494 8,1 253 4,1 562 9,3 44 0,8 88 1,5 77 17 Sovodnje 274 24,8 81 7,3 122 11,0 30 2,8 235 21,1 266 24,0 53 4,8 12 1,0 7 0,7 17 1,5 12 17 Šempeter ob S. 396 35,4 158 14,4 103 9,2 80 7,1 179 16,0 75 6,7 50 4,5 44 4,0 11 1,0 12 1,0 12 1,0_ Škocjan 1115 32,2 445 12,9 421 12,1 261 7,6 643 18,7 279 8,0 117 3,4 61 1,8 27 0,8 47 1,4 39 1’L šlovrenc 139 15,7 167 18,9 167 18,9 96 10,9 58 6,5 79 9,0 38 4,2 52 5,9 18 2,0 35 4,0 36 47 Štarancan 1453 35,6 451 11,0 500 12,2 359 8,9 514 12,6 462 11,3 158 3,9 74 1,9 26 0,6 43 1,0 37 števerjen 64 12,0 44 8,2 49. 9,1 20 3,7 84 15,8 231 43,1 20 3,8 1 0,1 13 2,4 4 0,8 5 1,0_ Tržič 3800 25,9 2672 18,1 2023 13,8 1861 12,7 1615 11,0 1256 8,5 618 4,1 420 2,9 194 1,3 170 1,1 99 Turjak 608 38,7 143 9,0 201 12,8 103 6,6 252 16,0 116 7,4 66 4,2 42 2,7 16 1,0 17 1,0 9 0,8 Vileš 247 23,7 138 13,2 134 12,9 67 6,4 99 9,5 109 10,4 17 1,7 181 17,3 15 1,5 24 2,2 13 Zagraj 227 24,5 132 14,1 162 17,4 94 10,1 103 11,0 73 7,9 43 4,7 47 5,0 6 0,7 19 2,0 24 27 VOLITVE / IZIDI PRVEGA KROGA ZA GORIŠKO OBČINO Dvoboj ValenthRupeni “povlekel” Oljko in Fl Ljudje so izbirali upravo, kar je oškodovalo manjše liste Kot je bilo pričakovati, bo za izbiro goriskega župana potreben drugi krog volitev v nedeljo, 28. junija. V balotaži se bosta Pomerila dosedanji župan Gaetano Valenti, ki je v prvem krogu zbral 48, 4% glasov in kandidat levosredinskega zavezništva Ario Rupeni, ki je prejel 31, 9% glasov. To je glavni podatek z nedeljskih občinskih volitev v Gorici. Valenti je za nekaj stotin glasov zgrešil absolutno večino že v prvem krogu. V prvih komentarjih izidov je bil zaradi tega nekoliko razočaran, po drugi strani pa je vsekakor optimistično razpoložen glede balotaže, za katero starta kot favorit. Dober uspeh je kljub Vsemu zabeležil kandidat levosredinskega zavezništva Oljke, SKP in liste Isontino per TEuropa Ario Rupeni, ki je z 32 odstotki glasov za skoraj Pet odstotkov izboljšal rezultat, ki ga je na prejšnjih občinskih volitvah zabeležil takratni Va-lentijev tekmec Bruno Crocetti. Rupeni je izid komentiral z zmernim zadovoljstvom. »Vedeli srno že od vsega začetka, da je naša pot strma, izid prvega kroga pa je vsekakor spodbuden. Prepričan sem, da Ce se Valenti v naslednjih dneh ne bo izneveril soočanjem, na katera ga vabimo, bo razprava o stvarnih problemih in neuresničenih načrtih prepričala volilce, da bodo v drugem krogu glasovali za prepotrebno zamenjavo«. Kot vidimom, gre za dokaj bojevito izjavo, ki dokazuje, da Rupeni ne namerava vreči puške v koruzo in se bo maksimalno angažiral za to, da bi na balotaži obrnil izid sebi v prid. V ta namen je že včeraj pozval volilce, ki niso glasovali, naj se udeležijo balotaže in naj podprejo alternativo za Gorico. Slabo so se odrezali vsi drugi županski kandidati. Michele Formen-tini (Severna liga) je ostal pod skromnimi 8 odstotki. Sergio Cosma je na skrajni desni odnesel 5, 3%, najbrž večinoma Nacionalnemu zavezništvu. Alessandro Bon je prejel'4, 2%, kar je glede na tradicijo Zelenih v Gorici zelo malo, še slabše pa se je odrezal kandidat liste Obiettivo Gorizia Vittorino Marza-roli (2, 3%). Valentijev uspeh v prvem krogu je seveda izrazit, če pa upoštevamo volilne izide iz prejšnjih let ne preseneča in pomeni celo nekolikšno nazadovanje desne sredine. Na lanskih pokrajinskih volitvah so na primer v go-riški občini desnosredinske liste zbrale več kot 50 odstotkov glasov in sicer: FI 21, 1; NZ 18, 8; CCD 2, 12, CDU 9, 35. Tokrat je torej desna sredina v skupnem seštevku nazadovala, po vsej verjetnosti pa je glasove izgubila predvsem v smeri skrajne desnice, kjer je misovec Cosma dosegel več kot 5 odstotkov. Ce pogledamo izide posameznih strank, izstopa močna uveljavitev največjih strank v zavezništvih obeh glavnih županskih kandidatov. V desni sredini je Forza Ita-lia zbrala skoraj 32% in to na škodo NZ (ki je od lanskih pokrajinskih volitev izgubilo polovico glasov) in krščanskih demokratov. Podoben trend je bilo OBČINA GORICA kandidat ARIO RUPENI VITTORINO MARZAROLI MICHELE FORMENTINI GAETANO VALENTI 11.358 SERGIO COSMA ALESSANDRO BON v levem centru opaziti v korist Oljke, ki je zbrala skoraj 25% glasov. Na pokrajinskih volitvah je lani v Gorici imela 26%, vendar so takrat z Oljko nastopali tudi Zeleni in večina oblikovalcev liste Isontino per 1’Euro-pa, ki se je tokrat predstavila ločeno. Precej je nazadovala tudi SKP, ki je lani imela v Gori- ci nekaj Cez 8%. Nasploh velja ugotovitev, da so občani bolj kot za liste glasovali za upravna zavezništva in nagradili tisti dve, ki sta se edini lahko potegovali za upravo. To jasno izhaja iz zelo slabega rezultata vseh drugih županskih kandidatov in manjših list. Severna liga je tako izgubila skoraj polovico glasov z lanskih pokrajinskih volitev (15, 5%). Se očitnejši je bil ta pojav za Zelene, ki so na občinskih volitvah v nedeljo zbrali 4, 2%, isti dan za deželne volitve pa skoraj dvakrat veC: 7, 9%. Volilci so očitno kaznovali njihovo izbiro za samostojni nastop na občinskih volitvah v kontrapoziciji z Oljko. volitve / v občinah krmin, gradez in zagraj GORICA / TRIJE SLOVENCI PRVI MED VSEMI PO ŠTEVILU PREFERENC Balotaža bo potrebna v Krminu in Gradežu VZagroju zmagala lista "Orizzonti" dosedanjega župana Visintina - V Krminu balotaža Paselli-Patat V nedeljo so bile na Goriškem, poleg deželnih volitev tudie volitve za obnovo štirih občinskih svetov. Poleg Gorice, o Cenier poročamo posebej, so za obnovo občinskih oprav volili še v Gradežu, Krminu in Zagraju. V Gradežu in Krminu bo 28. junija balotaža, v Za-§raju pa so že izvolili oziroma potrdili Zupana in dokončno izvolili člane občinskega sveta. Zupan je Beniamino Visintin, ki j6 bil kandidat na listi Orizzonti”, ki je prejela 833 glasov oz. 55, 5 od-sotkov. Na drugo mesto z 22 odstotki in 331 glasovi se je uvrstila lista ”Sagra-do 2000”, z županskim kandidatom Vittoriom Aglialorom, na tretje mesto lista "Ponte” z županskim kandidatom Ren-z°m Ambrosijem, ki je zbrala 245 glasov in 16, 4 odstotke, na četrto pa li-sta "Progresisti”, ki je Prejela 92 glasov, oz. 6, 1 odstotka. Osem od sku-Pnih dvanajstih svetoval-oev bo imela zmagovita dsta, dva lista "Sagrado 2000” in dva lista ”Pon-j;e ’■ Skupino "Orizzonti” oodo sestavljali Visintin Ktariano, David Černič, Alessandra Visintin por. b aUuomini, Elisa Marši, Cinzia Voltolina por. De-marchi, Marco Vittori, Stefano Pian, Vladimiro Brach. Listo Sagrado 2000 bosta predstavljala Vittorio Aglialoro in Laura Di Teodoro, listo "Ponte” pa Renzo Ambrosi in Antonietta Sabini. V občini Krmin bo, kakor smo uvodoma zapisali, potrebna balotaža, saj nihče od štirih županskih kandidatov ni prejel v prvem krogu potrebne absolutne večine. Lista dosedanjega župana Pasellija "Progetto cormonese” je prejela 1914 glasov, oziroma 40, 8 odsotkov, levičarska lista Uniti per Cormons, z županskim kandidatom Lucianom Patatom 1.238 glasov, oziroma 27, 2 odstotka, lista Severne ligeje zbrala 780 glasov, oziro- ma 16, 6 odsotkov, desnosredinska lista "Polo” 723 glasov, oziroma 15, 4 odstotka. V balotažo za mesto župana bosta šla Paselli in Patat. Občinski svet v Krminu šteje 16 svetovalcev. Zmagoviti listi bo šlo deset mest (poleg župana), manjšinj-skim listam pa preostalih šest mest. V primeru zmage Pasellija naj bi 3 svetovalce imeli Uniti per Cormons, dva SL in enega Pol svoboščin. Na listi Progetto cormonese je kandidirala tudi Elena Orzan, ki je prejela 64 preferenčnih glasov in je na tej listi šesta. V Gradežu, kjer so v nedeljo tudi obnavljali občinski svet, bosta v balotažo šla Renzo Bottin, županski kandidat levičarske liste Bottin, ki je prejel 1638 glasov, oziroma 27, 3 odsotke ter kandidat Nacionalnega zavezništva Roberto Marin. Zanj je glasovalo 1489 vo-lilcev oziroma 24, 9 odstotkov. Drugi kandidati so prejeli: Tognon 992 glasov (16, 5 odstotka), dosedanji župan Salvini, ki pripada Severni ligi 774 (13 odst), Popazzi 652 (10, 9), Capurso 321 (5, 3), Matiussi 127 (2,1). V občinski svet so zagotovo izvoljeni vsaj štirje Slovenci Če bo v balotaži zmagal Rupeni pa bo Slovencev šest Podatek, ki izstopa pri porazdelitvi preferenc kandidatom za goriški občinski svet, je gotovo izredna uveljavitev slovenskih kandidatov na listi Oljke. Erika Jazbar (z 241 preferencami je “rekorderka” teh volitev), Božo Tabaj in Nataša Paulin po vrsti so med kandidati vseh list prejeli največ osebnih glasov. Vsi trije so kandidirali na listi Oljke in so si z velikim osebnim uspehom zagotovili prisotnost v občinskem svetu, neglede na izid balotaže. Zagotovo je izvoljen tudi sen. Mitja Volčič, ki je na listi Oljke na šestem mestu, Oljka pa bi morala tudi v primeru poraza na balotaži dobiti vsaj 8 saveto-valskih mest. V občinski svet so torej zagotovo izvoljeni vsaj 4 Slovenci (do- slej smo imeli dva), v primeru Rupenijeve zmage v balotaži pa bosta zagotovo izvoljena vsaj še dva: Marino Golob (16. na listi Oljke) in Mifja Ožbot (3. na listi SKP). Na posameznih listah so največ preferenc prejeli: SKP: Ottavio Romano 60, Maurizio Bolteri 46, Mitja Ozbot 27, Vilma Bralni 26. OLJKA: Erika Jazbar 241, Božidar Tabaj 222, Nataša Paulin 195, Silvia Tasca 168, Bruno Crocetti 136, Mitja Volčič 134, Oli-viero Furlan 105, Lucio Uhan 75, Umberto Pacen-za 72, Sirio Ban 70, Franco Miccoli 65, Pierpaolo Vi-zin 54, Maria Puia 53, Mauro Favaro 53, Luigi Menghini 51, Marino Golob 47, Loredana Ferenci-ch 46, Enzo DalTOsto 37, Luigi Portelli 35, Anna Maria Rossi de Savorgnani 35. ISONT. per LTUROPA: Mauro Mazzoni 64, Giannino Busato 44, Franco Gaggioli 31. OBIETTIVO GORIZIA: Alberto Alberti 74, Franco Lupi 18, Maurizio Mosetti 18. SEV. LIGA: Nereo Tava-gnutti 70, Gualtiero Birsa 37, Boris Tanko Pausic 36, Fulvio Bonamico 31. NZ: Giorgio Noselli 161, Fabio Gentile 70, Luigi Coana 62, Narciso Rando 53, Luciano Casalatina 50, Francesco Del Sordi 43, Giuhano Tuntar 42, Tom-maso Petragallo 42. FORZA ITALIA: Rinal-do Roldo 174, Mauro Bor-din 145, Maurizio Tripani 137, Gerardo Amirante 131, Cataldo Gigli o 130, Antonio Devetag 120, Giancarlo Karlovim 114, Adriano Zamparo 112, Edo Apollonio 111, Luigi Blokar 87, Mauro Mari-ni86, Mariamaddalena Francioso 85, Giuseppe Giotta 85, Renata Donati Fedele 82, Michele Punte-ri 78, Mariagrazia Mollica Previti 68, Lino Brezza 67, Claudio Polverino 65, Gio-vanna Paolini Fabrissin 64, Giovarmi Busolini 62. GRIST. DEM. per GO: Giancarlo Marega 195, Leonardo Zappala 190, Emilio Baiocchi 95, Sere-na Maria Semino Agazzi 63, Dario Baresi 52. MS - FIAMMA: Dario Marangotto 21, Tullio Bressan 18, Paolo Buiat 17. ZELENI: Renato Fiorelli 59, Enrico Barba 27, Stefano Davim 22. VOLITVE / NOVA SESTAVA RAJONSKIH SVETOV V GORIŽKI OBČINI V rajonskih svetih se je povečalo število slovenskih svetovalcev Revmo in Štandrež trdno slovensko, Podgoro no pol - Uspehi tudi v somem mestu Slovenski kandidati, zlasti na listah Oljke in SKP, so se podobno kot za občinski svet odlično uveljavili tudi na volitvah za rajonske svete. Skupno število izvoljenih slovenskih rajonskih svetovalcev se je občutno povečalo in to predvsem zahvaljujoč se precejšnjemu številu preferenčnih glasov slovenskim kandidatom v mestnih rajonih od Stražic do Centra, Podturna in Svetogorske Četrti, kjer so na listi Oljke izvoljeni kar trije Slovenci. S tem prihaja do izraza dejstvo, da je slovenska prisotnost razpršena po vsem mestu in se ne omejuje na tri izraziteje slovenske predmestne rajone. V le-teh si je Oljka zagotovila absolutno večino v Pevmi in Standrežu, kjer naj bi zato spet imeli slovenska predsednika, nekoliko vprašljivejši pa bo razplet v Pod-gori, kjer imata Oljka in SKP skupaj toCno polovico svetovalcev. LOCMK OLJKA - 569 glasov, 24,1% - 4 sedeži: Bianca Marega Vidoz (26 preferenc), Annamaria Orlando Prinčič (20), Maria Cristina Zudi-ni Duranti (19), Livio Romanzin (18). FORZAITALIA - 546, 23,1% -4 sedeži: Giovanni Bressan (46), Raffaella Polmonari (22), Paolo Stanič (18), Giuseppe Brumatti (9). LJUDSKA STRANKA - 444, 18,9% - 3 sedeži: Giorgio Stabon (244), Renzo Medeossi (35), Fe-derica Bregant (16). SEV. LIGA - 283, 12% - 2 sedeža: Anna Cristina Bordon (11), Fulvio Bonamico (7). NZ - 279, 11,9% - 2 sedeža: Giuliano Tuntar (49), Francesco Gentile (9). OBIETT. GO - 132, 5,6% - 1 sedež: Luciano Dalsass (13). MS-FIAMMA -106, 4, 4% - 0 sedežev. MADONINA FORZA ITALIA - 253, 51,2% - 9 sedežev: Licia Cocianni Bor-din (68), Italo Fiorella (16), Sal-vatore Romano (11), Alessandro Chiades (9), Gianni Oleotto (9), Roberto Franco (7), Cristian Po-berai (7), Lorenzo Prež (6), Barbara Goneha (5). OLJKA - 137, 27,8% - 5 sedežev: Alberto De Fabris (15), Li-viana Cechet (13), Paola Sudoso Lualdi (9), David Ambrosi (3), Claudio Ceciliot (2). NZ - 44,9% - 1 sedež: Francesco Gentile (1). SKP - 40,8% -1 sedež: Riccar-do Kocjančič (5). MS-FIAMMA - 20,4% - 0 sedežev. PODGORA OLJKA - 189, 28,1% - 5 sedežev: Milan Jarc (18), David Ambrosi (11), Walter Bandelli (10), Daniele Bralni (4), Vili PrinCiC (3). SKP -141, 21% - 3 sedeži: Edi Maligoj (21), Marco Nicolai (14), Stanko Maligoj (13). FORZA ITALIA - 133, 19, 9% - 3 sedeži: Lorenzo Furlan (10), Mauro Bressan (5), Fioretta Fabris Cumin (5). SEV. LIGA - 86, 12, 9% - 2 sedeža: Giorgio Giacobbi (4), Nereo Tavagnutti (4), MS-FIAMMA - 76, 11, 3% - 2 sedeža: Ezio Donati (21), Lorenzo Gomiscek (18). NZ - 46, 6, 8% - 1 sedež: Dva Greatti vd. Zucchiatti (3). PEVMA-OSLAVJE-STMAVER OLJKA - 245, 56% - 10 sedežev: Silvan Primosig (41), Aleš Feri (24), Lovrenc Persogha (20), Dario PrinCiC (18), Massimiliano Zacchigna (13), Silvan Bensa (10), David Sossou (6), Damjan Klanjšček (5), Mirjam Radinja (2), Matjaž Pintar (1). SKP - 118, 27% - 4 sedeži: Mirko Vendramin (16), Marjan Sosol (15), Boris Pintar (13), Claudio Pelesson (10). FORZA ITALIA - 60, 13,6% -2 sedeža: Arturina Meneghini Fi-gallo (4), Giovanni Bressan (3). NZ -12, 2,8% - 0 sedežev. MS-FIAMMA - 3, 0,6% - 0 sedežev. ŠTANDREŽ OLJKA - 512, 47,9% - 9 sedežev: Mario Brescia (67), Ivan Plesničar (37), Dimitri Braini (25), Alessandro Corva (19), Miroslava Braini Saksida (15), Marko Zavadlav (13), Roberto Paoletti Nicoletti (10), Andrej Brisco (9), Daniele Braini (4). FORZA ITALIA - 204,19% - 3 sedeži: Andrea Romoli (15), Erika Braini (3), Giovanni Anna-telli (2). NZ - 115, 10,8% - 2 sedeža: Mario Visintin (2), Andrea Cara-gnano (1). SKP - 112, 10,5% - 1 sedež: Samo Mucci (19). ZELENI - 81, 7,6% - 1 sedež: Raffaella Smet (9). MS-FIAMMA - 46, 4, % - 0 sedežev. ROJCE FORZA ITALIA - 335, 31, 9% - 6 sedežev: Giovanni Annatelli (15), Giancarlo Karlovim (9j> Erika Braini (6), Michele Fioriti (6), Nicolo Di Giovanna (4), Leo Zamolo (3). OLJKA - 273, 26% - 4 sedeži: Fiorenzo Graziani (44), Nives Bressan vd. Princi (6), Fausto Brumat (5), Oliviero Furlan (4). NZ - 174, 16, 5% - 3 sedeži: Ondina Pecorari Caragnano (10), Alessandro Cecchinato (4), Luigi Coana (3). ZELENI - 93, 8, 9% - 1 sedež: Roberto Ipavic (9). MS-FIAMMA - 90, 8, 5% - 1 sedež: Andrea Bais (17). SKP - 87, 8,2% - 1 sedež: Domenim Di Stasio (7). PODTURN-SV. ANA OLJKA - 1.253, 30,2% - 5 sedežev: Elena Bertuzzi por. Hvala (94), Franco Miccoli (76), Igor Devetak (41), Antonio Mennella (33), Eda Sartori por. Sellan (29). FORZA ITALIA - 1.151, 27,8% - 5 sedežev: Franco Lesco-vez (38), Juhta Devetag Amirante (36), Stefano Falanga (36), Michele Punteri (31), Paolo Colla (18). NZ - 587, 14,1% - 2 sedeža: Giorgio Noselli (44), Narciso Rando (19). SEV. LIGA - 354, 8,6% - 1 sedež: Maurizio Tavagnutti (12). ZELENI - 344, 8, 2% -1 sedež: Mauro Radigna (33). MS-FIAMMA - 242, 5,9% - 1 sedež: Amedeo Costaperaria (33). OBIETT. GO - 217, 5, 2% - 1 sedež: Alberto Alberti (17). CENTER FORZA ITALIA - 1.710, 30,9% - 7 sedežev: Silvana Romano Zamparo (94), Aldo Altieri (67), Mirella Radizza Sartori (55), Dario Dean (53), Rita Gaggioli Carone (39), Stefano Falanga (28), Antonella Grapulin (28). OLJKA - 1.176 - 21,2% - 4 sedeži: Bernard Spazzapan (74), Arnolfo De Vittor (58), Paolo Dommarco (39), Liliana Ardit vd. Uhan (32). NZ - 733, 13,2% - 2 sedeža: Giorgio Noselh (45), Romana To-madini por. Capussotto (20). SEV. LIGA - 451, 8,1% - 1 sedež: Maurizio Tavagnutti (34). ZELENI - 421, 7,7% - 1 sedež: Renato Fiorelli (106). CDU ZA GORICO - 375, 6,8% -1 sed.: Lucia Sambo Baresi (61). MS-FIAMMA - 249, 4,4% - 0 sedežev. SKP - 223, 4% - 0 sedežev. OBIETT. GO - 200, 3,7% - 0 sedežev. STRAZICE OLJKA - 646, 28,7% - 5 sedežev: Enzo DalTOsto (67), Stefano Chiandetti (54), Tonino Pan-tuso (39), Roberto Calligaris (24), Andrej Vogrič (20). FORZA ITALIA - 596, 26,3% -5 sedežev: Renata Donati Fedele (91), Vito Conighi (36), Ilaria Bat-tista (13), Marialuisa Tacchino Tavella (9), Miryam Vidi Vončina (9). NZ - 332, 14,8% - 3 sedeži: Giorgio Paoletti (36), Alessandro Cecutta (22), Anna Maria Di Biaggio por. Mosetti (13). SEV. LIGA - 208, 9, 2% -1 sedež: Nereo Tavagnutti (18). CDU ZA GORICO - 158, 7% -1 sedež: Lucia Sambo por. Baresi (33). ZELENI -121, 5, 3% -1 sedež: Edi Bobiz (7). MS-FIAMMA - 102, 4, 5% - 0 sedežev. OBIETT. GO - 95, 4, 2% - 0 sedežev. SVETOGORSKA-PLACUTA OLJKA - 1.044, 27,8% - 5 sedežev: Marco Bukovec (68), Mara Černič (62), Maria Pacenza Pierpaolo (41), Mario Palla (41), Igor Pahor (37). FORZA ITALIA - 836, 22,2% -4 sedeži: Marialuisa Tacchino Tavella (48), Franca Collini Pi-cotti (26), Aldo Altieri (25), Rosa Lia Comar Fioriti (12). NZ - 484,12,9% - 2 sed.: Luigi Coana (16), Fulvio Carh (14). SEV. LIGA - 345, 9,1% - 1 sedež: Giuseppina Čibej (23). CDU ZA GORICO - 335, 9% -1 sedež: Renato Boegan (128). ZELENI - 328, 8,8% - 1 sedež: Renato Fiorelli (85). SKP - 206, 5,4% - 1 sedež: Maurizio Bolteri (19). MS-FIAMMA - 178, 4,8% - 1 sedež: Ascanio Cosma (29). NOVICE Predstavitev nove revije Zvon Danes ob 20.30 bo v mali dvorani KG Lojze Bratuž predstavitev nove revije Zvon, ki jo izdajajo Mohorjeve družbe iz Celja, Celovca in Gorice ter tednik Družina. Revija Zvon bo nadaljevala s tradicijo istoimenskih revij, katerih zgledna nadaljevalka bo skušala biti. Zvon želi postati vseslovenska revija, ki vabi k sodelovanju slovenske pisce in mislece iz zamejstva, vsega sveta in osrednje Slovenije. Urednik revije Jože Horvat se bo z uredniškim odborom zavzemal, da bo v pre-novjeni reviji prostor tako za literarne zapise kot tudi za vsa tista razmišljanja o družbi in današnjem krščanstvu, umetnosti in zgodovini, ki jih sorodne revije na Slovenskem ne objavljajo, ah pa jih premalo. Na predstavitvi bodo sodelovali urednik Jože Horvat in predstavniki treh Mohorjevih dr. Janez Dular, Franc Kattnik in Jurij Paljk. V Tržiču priprli razgrajača V Tržiču so zaradi razgrajanja, upiranja javnemu funkcionarju in žalitev priprli 40-letnega razgrajača F.D. Možakar je posedal v nekem javnem lokalu v ulici Aulo Manilo, kjer pa je zaCel razgrajati in se obnašati nasilniško. Upravitelj lokala je poklical policijo, kar pa F.D. ni bilo najbolj po godu in je može postave pričakal nič kaj prijazno. KonCalo se je tako, da so 40-letnika pospremili na varno in napisali prijavo. Z avtom v drevo ob cesti Včerajšnja popoldanska ploha in slabše vozne razmere na cestišču so po vsej verjetnosti vzrok prometne nesreče, ki se je na sreCo končala le z gmotno škodo. V neposredni bližini maloobmejnega prehoda Miren je vozilo renault 11 v katerem se je peljal 30-letni Stefano Napolitano iz Gorice zaneslo v drevo ob cesti. Voznik se je izmazal brez telesnih poškodb, precej škode pa je nastalo na vozilu. KRONIKA / VČERAJ V POSTNEM URADU V RONKAH Moški oropal roletno upokojenko Priletno ženico je ropar porinil na tla in ji iztrgal iz rok skromno vsoto 676 tisoč lir Moški srednjih let je včeraj na poštnem uradu v Ronkah okradel priletno ženico, ki je pravkar dvignila pokojnino (vsega nekaj manj kakor 700 tisoč lir) in ki se je z denarjem v roki odpravljala proti izhodu. Zgodilo se je okrog 10.30 v poštnem uradu v ulici Fratelli Cer-vi. Kljub hitremu posegu policijskih sil, napadalca, ki je kot kaže imel tudi pajdaša - pomočnika, ki ga je v bližini Čakal v avtomobilu domnevno tuje registracije. 90-letna Anna Callliga-ris se je odpravljala proti izhodu iz poštnega urada, ko jo je neznani moški prav v bližini izhoda sunkovito porinil in ji istočasno pobral denar. Zenica je padla, ropar pa je kar se da hitro pobegnil. Po vsej verjetnosti ga je v neposredni bližini čakal pajdaš v avtomobilu. Menda so vozilo temnejše barve že nekajkrat v zadnjih dneh opazili v bližini poštnega urada, iz Cesar bi lahko sklepali, da sta neznanca - eden naj bi bil star okrog 25 let, drugi pa kakih deset let starejši - svoj podvig načrtovala in samo Čakala na primeren trenutek in primemo žrtev. Slo naj bi za osebi, ki sta govorili s tujim naglasom. Policijska akcija, ki so jo sprožili takoj po dogodku, ni obrodila uspeha. ^ OBVESTILA DRUŠTVO KRVODAJALCEV V DOBERDOBU načrtuje od 29. avgusta do 5. septembra križarenje z ladjo ob dalmatinski obali do grcije. Pojasnila nudi Jožef FerlehC tel. 78103. KRUT prireja desetdnevno letovanje v Zabnicah od 15. do 25. julija in bivanje in zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 20. do 30. avgusta. Prijave pri g. Anamariji tel. (0481) 531644. E KONCERTI V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 18-junija, ob 20.30 predsatvitev zgoščenke Slovenec sem, goriškega tenorista Dušana Kobala in tržaškega pianista Aleksandra Vodopivca, ki je izšla ob 150-letnici prve izdaje Prešernovih poezij. GLASBENA SKUPINA »ZUF DE ZUR« prireja v petek, 19. t.m. ob 21. uri, v deželnem avditoriju koncert ob predstavitvi zgoščenke »Tilulela«. \M PRIREDITVE V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH bodo v pe; tek, 19. t.m. ob 18.30 odprh razstavo fotografij Vilka Fajta »Sto julijskih dvatisočakov«. V ponedeljek, 22. tm. ob 21. uri pa bo v Kulturnem domu diaprojekcija na isto temo. B______________!UI! KD BRIŠKI GRIČ priredi 18. in 19. julija dvodnevni izlet v Toskano z ogledom kulturnih znamenitosti v San Giminianu in Sieni in obiskom dveh znanih kleti. Prijave pri Maji (tel. 884187) najkasneje do 10. julija. KINO GORICA vrrroRiA 117.50-20.10- 22.30 »H grande Lebotvski«, Jeff Bridges, Steve Buscemi-VTITORIA 3 17.45-20.00-22.20 »La vita e beha«. Režki igra Roberto Benigni. CORSO 17.15-19.45-22.00 »L’angolo rosso«. :: lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 , Ul.Garza-rolli 154, tel.522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg republike 16, tel. 410341. POGREBI Danes: 9.00, Bruno Mi' chelut iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče; 10.30, Giuseppina Peteani vd. Braini iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Standrežu; 12.00, Angela Fain vd. Vittor iz bolnišnice sv. Justa na glaV' no pokopališče; 12.45, Lidia Furioso por. Teat iz bolnišnice Janeza od Boga v Turjak; 13.15, Renato Bon iz splošne bolnišnice v Krmim Dijaki 5. razreda Zavoda Ivan Cankar se zahvaljujemo vsem trgovinam, gostilnam in podjetjem, ki so pri' spevale za uspeh matn-ritetne večerje Vaš bančni partner v poslovanju ■* s Slovenijo in drugimi državami. 9 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tei.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRGI / JAPONSKA V TEŽAVAH TRENDI / EKONOMSKO OGLEDALO Strmoglavljenje jena poglobilo krizo trgov v Aziji in dalo novega zagona dolarju V dižavah Cefte letos povprečna rast 4,1 % Najbolj pešata rast BDP v Slovaški in Poljski TOKIO, MILAN - Na daljnih azijskih trgih se je teden zaCel na najslabši možen način, potem ko je priš-že v prejšnjem tednu do zaostritve tamkajšnje monetarne in tržne situacije. Novo strmoglavljenje japonskega jena, ki je prišel na najnižjo raven zadnjih osem let (dolar je dosegel 146 jenov, potem ko se je lani gibal okrog 120), je povzročilo val znižanj na borznih trgih, predvsem tistega v Hongkongu (-5, 72%), Maleziji (-4, 26%), Južni Koreji (-4, 82%), Taj-ski (-5, 72%), na Filipinih (-4, 49%) in v Indiji (-5, 45%). Negativni borzni val se je nato nadaljeval tudi ^ Evropi (Milan -1, 5%) in povzročil pričakovan padec indeksov ob odprtju trgov na Wall Streetu. Poleg azijske krize z močno recesijo japonskega gospodarstva, pomaga dolarju h krepitvi tudi negotovost okrog finančne vzdržljivosti Rusije in Kitajske. Tr-8* se zdijo povsem nedovzetni za pozive k ohranitvi Krirnih živcev, ki so jih nanje naslovile mednarodne Monetarne oblasti (predsednik Bundesbanke Tiet-tIleyer je na primer dejal, da je Japonska sposobna Prebroditi krizo z lastnimi močmi) in gledajo z izjem-110 zaskrbljenostjo na širjenje krize in na pomanjkanje učinkovitih odgovorov ali posegov s strani Pristojnih mednarodnih organizmov. Prav včeraj je Japonski premier Hašimoto nakazal možnost, da tokio zaprosil za pomoč druge države G7 (predvsem Za podporo jena), medtem ko je iz Pekinga slišati zahteve po »učinkovitem ukrepanju« in obtožbe na raCun Japonske in ZDA, ker nista posegli za ustavitev Padanja jena. LJUBLJANA - Letošnja povprečna (ponderirana) gospodarska rast bo po napovedih mednarodnih organizacij v državah članicah Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA) dosegla 4, 1 odstotka in bi bila tako višja kot lani, ko je znašala 3, 7 odstotka. Kot lahko preberemo v zadnji številki Ekonomskega ogledala, redne mesečne publikacije Urada za makroekonomske analize in razvoj, gre izboljšanje gospodarske rasti v prvi vrsti pripisati ugodnejšim razmeram v Romuniji. Ce pri izračunu stopnje gospodarske rasti ne bi upoštevali Romunije, bi bila povprečna rast v preostalih državah v letu 1998 po predvidevanjih strokovnjakov 4,7-odstotna, kar je manj od lanske, 5, 1-odstotne rasti. Letos naj bi se upočasnila rast dveh najhitreje rastočih gospodarstev v državah Cefte, in sicer slovaškega in poljskega. Glavni razlogi za slovaški pesimizem so veliko notranje in zunanje neravnovesje, počasnost prestrukturiranja in prevelika vloga države v gospodarstvu. Tudi na Poljskem bo nadaljevanje restriktivne monetarne in fiskalne politike vplivalo na nekoliko nižjo stopnjo rasti bruto domačega proizvoda. Češka naj bi letos dosegla višjo stopnjo gospodarske rasti kot lani, pri tem pa bo glavno težavo predstavljala nezadostnost strukturnih SLOVENIJA / V CELJU S SODELOVANJEM MINISTRA BERGAUERJA Posvet o gradnji avtocestnega omrežja in turističnem razvoju Ob priložnosti predstavili turistično-informacijsko mrežo TIPS CELJE - V celjskem Narodnem aornu je bil včeraj strokovni simpo-zij z naslovom Izgradnja avtocestne-8a omrežja Slovenije in nove možnosti turističnega razvoja. Kot je v nvodu povedal minister za promet 'n zveze Anton Bergauer, se uresničevanje izgradnje avocestnega Programa počasi približuje polovici. , Od načrtovanih 518 kilometrov l® predano prometu 131 km, v Sradnji in pripravi pa je 91 km, kar Predstavlja skupaj 222 km avtocest Jn priključkov nanje. Nadaljevanje Programa po ministrovem mnenju ni vprašljivo, saj so dosegli dogovor na politični in strokovni ravni. /•'Prasanje torej ne more in ne sme Nti »ali«, ampak le«kako« naprej k bresnicitvi tega ambicioznega in finančno zahtevnega programa, je nejal Bergauer. Izrazil je tudi prepričanje, da je vseskozi potreben tehnični, okoljevarstveni in finančni nadzor nad projektom, ki po vrednosti presega štiri milijarde dolarjev. Ministrstvo po Bergauerje-vem zagotovilu išče dodatne varovalke, da bo program v obdobju do leta 2004 bolj obvladljiv. V nadaljevanju simpozija so udeleženci med drugimi predstavili referate o novih možnostih turističnega razvoja, ki ga nudijo avtoceste, o prostorski in ekološki problematiki njihove izgradnje, o avtocestah in varnosti udeležencev v prometu ter o vprašanjih vzdrževanja in upravljanja avtocest. Posvet spremljata tudi razstavi o dosedanji graditvi avtocestnega omrežja Slovenije ter predstavitev turistično-informacijske in promocijske mreže TIPS (ureditev avtocest z informacijskimi tablami in drugo informacijsko infrastrukturo). Posvet, ki se ga je udeležilo dvesto strokovnjakov in drugih interesentov, so sklenili z obravnavo strokovnih vidikov gradnje avtocest po posameznih sekcijah. (STA) Austrian Airlines z večjim letalom na progi Ljubljana - Dunaj LJUBLJANA - Letalska družba Austrian Airlines bo od danes na progi Ljubljana - Dunaj zaCela leteti z letali vrste fokker 70, ki lahko prepeljejo do 80 potnikov. Doslej je družba uporabljala manjši letali da-sh 3 in dash 8. Vozni red ostaja nespremenjen, in sicer bo letalo Austrian Airlines z Brnika vsak dan poletelo ob 15.20 in na Dunaju pristalo uro kasneje, odhod z Dunaja je ob 13.50 in pristanek na Brniku ob 14.45. reform, piše Ekonomsko ogledalo. Po mnenju tujih analitikov je skrb zbujajoča tudi restriktivna monetarna politika, ki jo centralna banka vodi z namenom, da bi do leta 2000 inflacijo na Češkem zmanjšala na 4,5 odstotka. Ta se lahko po mnenju strokovnjakov odrazi v vnovični krepitvi domače valute, poglabljanju zunanjetrgovinskega neravnovesja in stagnaciji gospodarstva, kar se ujema z napovedmi centralne banke o enoodstotni rasti BDP v prihodnjih letih. Na Madžarskem se nadaljuje obdobje prevlade pozitivnih učinkov makroekonomske stabilizacije, med pomembnejšimi izzivi pa sta v prihodnje zmanjševanje inflacije in proračunskega primanjkljaja. Za vse države iz obravnavane skupine je - kot navajajo v Ekonomskem ogledalu -značilen presežek investicij nad varčevanjem, ki je po definiciji enak primanjkljaju tekoče plačilne bilance. Države se med seboj razlikujejo po razlogih za premajhno domače varčevanje. Tako je na primer na Madžarskem, Poljskem in v Romuniji k skupni razliki med domačim varčevanjem in naložbami v zadnjih treh letih največ prispeval javni sektor, na Češkem in Slovaškem pa zasebni sektor. V Sloveniji je v primerjavi z ostalimi Članicami CEFTA razhajanje med varčevanjem in naložbami minimalno, in sicer 0,9 odstotka BDP, vzrok primanjkljaja pa se je lani iz zasebnega sektorja preselil v javnega, še poudarjajo v zadnji številki Ekonomskega ogledala. (STA) P || NOVICE Danes skupščina delničarjev Telecoma RIM - Pod odstopu generalnega direktorja Vita Gamberaleja v ostri polemiki s predsednikom Gian Mariom Rossignolom, se obeta danes razgreta skupščina delničarjev, po kateri bi moral upravni svet imenovati novega generalnega direktorja. Najvidnejši delničarji - poleg zakladništva, ki je večinski lastnik Telecoma - se zavzemajo za močnega direktorja in za rekonstrukcijo usklajene vodstvene ekipe, po zadnjih glasovih pa je najbolj akreditiran kandidat za Gamberalejevega naslednika Massimo Sarmi, ki je trenutno zadolžen za službo DECT. Telecomova delnica je včeraj po pričakovanju močno padla na milanski borzi, kjer je izgubila več kot tri odstotke vrednosti. Po Rolls Roycu in Lamborghiniju se VW ozira za Bugattijem RIM - Potem ko si je zagotovil najprestižnejšo svetovno avtomobilsko znamko Rolls Royce in si nato - sicer prek nadzorovanega Audija - zagotovil tudi italijansko znamko Lomborghini, se Volk-swagnov »pohlep« po luksuzu nadaljuje. Nemška grupa je včeraj potrdila zanimanje za znamko Bu-gatti, ki je še vedno v lasti italijanskega podjetnika Romana Artiolia. Ta nadzira znamko prek svoje luksemburške družbe Bugatti International, medtem ko je bilo podjetje Bugatti iz kraja Campogal-liano likvidirano septembra 1995. Nakup tretje prestižne znamke se uokvirja v Volkswagnovo strategijo prodora v navišji avtomobilski razred. Po zmagi Winda o prihodnosti Telona RIM - Prihodnost Telona, telekomunikacijskega konzorcija, v katerem sodelujejo Autostrade, Bell Canada, Distacom, Cofiri, Unicredito, Satap, Banca del Salento, Kefi in Tadfin, je po zmagi VVinda (Enel, Deusche Telekom in France Telecom) pod vprašajem. Upravni svet Telona se bo sestal še ta teden in opredelil nove strategije, potem ko mu je spodletel poskus, da bi postal tretji upravljalec mobilne telefonije. To je bil namreč glavni namen konzorcija, zdaj pa bo treba najti nove strateške cilje. Davki: v petih mesecih odkrito 1.214 utajevalcev RIM - V prvih petih mesecih letošnjega leta je Finančna straža odkrila 1.214 popolnih davčnih utajevalcev, kar je pribbžno tretjina glede na 3.731 lani odkritih utajevalcev. Na tej osnovi so finančni stražniki odkrili za 8.300 milijard lir utaj neprijavljenega dohodka (lani 24 tisoč mihjard) in za 1.700 mihjard lir kršitev davka IVA (lani 5 tisoč milijard). Poleg davčnega utajevanja je za državne blagajne pomemben tudi rezultat boja proti prekupčevanju s tobačnimi izdelki (v prvih petih mesecih leta je Finančna straža zaplenila veC kot 650 ton tega blaga) in trgovine z mamili, medtem ko je bilo organiziranemu kriminalu zaplenjeno premoženje za okrog 62 mihjard lir (lani za 1.400 milijard). Motorola bo odpustila 15.000 zaposlenih SRINGFIELD - Ameriška družba Motorola je napovedala, da bo v okviru programa prestrukturiranja svojega poslovanja v prihodnjem letu v svojih tovarnah po svetu ukinila 15.000 delovnih mest. To pomeni, da bo ob službo pribbžno 10 odstotkov zaposlenih pri tem ameriškem gigantu na področju elektronike in telekomunikacij. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo Motorola zaradi drastičnega padca povpraševanja po mobilnih telefonih in pagerjih (teledrin) na azijskih trgih največ delavcev odpustila prav v azijskih podružnicah. 15. JUNIJ 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1772,00 1798,00 nemška marka 977,00 993,00 funt šterling 2882,00 2937,00 švicarski frank 1175,00 1200,00 belgijski frank 46,75 48,75 francoski frank 288,00 298,00 danska krona 253,00 263,00 norveška krona 227,00 237,00 švedska krona 216,00 226,00 kanadski dolar 1195,00 1235,00 portugalski eskudo 9,14 10,04 nizozemski gulden 858,00 883,00 avstrjski šiling 137,80 142,15 španska pezefa 11,10 12,20 grška drahma 5,48 6,28 irski šterling 2440,00 2520,00 japonski jen 11,73 12,63 avstralski dolar 994,00 1.064,00 madžarski florint 7,00 8,50 hrvaška kuna 255,00 275,00 slovenski tolar 10,30 10,55 15. JUNIJ 1998 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1784,00 1794,00 nemška marka 977,00 995,00 francoski frank 288,00 298,00 nizozemski gulden 859,00 884,00 belgijski frank 48,90 48,70 funt šterling 2856,00 2946,00 irski šterling 2438,00 2533,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 5,60 6,06 kanadski dolar 1192,00 1227,00 švicarski frank 1174,00 1199,00 avstrijski šiling 137,80 142,30 slovenski tolar 10,30 10,60 MILANSKI BORZNI TRG 15. JUNIJ 1998 INDEKS MIB 30: -1,02 delnica cena var. % delnica cena var. % 15. JUNIJ 1998 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1788,340 EKU 1946,070 nemška marka 985,040 francoski frank 293,760 funt šterling 2921,250 nizozemski gulden 873,900 belgijski frank 47,753 španska pezeta 11,609 danska krona 258,650 irski šterling 2482,750 grška drahma 5,767 portugalski eskudo 9,622 kanadski dolar 1216,560 japonski jen 12,221 švicarski frank 1185,900 avstrijski šiling 140,000 norveška krona 231,830 švedska krona 220,780 finska marka 324,120 Alieanza Ass. 23.166 -3,13 Bca di Roma 3.385 -2,75 Bca Fideuram 10.306 -3,82 Bca Pop.M 1 14.040 -4,27 Benetton 35.566 -2,61 Comit 9.681 -2,59 Credit 9.636 -1,60 Edison 14.743 -3,08 Eni 11.632 -3,29 Fiat 7.776 -2,34 Generali 55.587 -2,59 Imi 28.223 -3,31 Ina 5.345 -2,65 Italgas 7.507 -3,63 La Fondiaria 10.274 -4,87 Mediaset 11.221 -1,57 Mediobanca 22.298 -3,88 Montedison 2.261 -2,58 Olivetti 2.572 -2,46 Parmalat 3.371 4,20 Pirelli Spa 5.716 -2,52 Ras 25.477 4,23 Rolo 40.952 -2,95 Saipem 9.621 -2,08 San Paolo To 26.021 -3,59 TIM 9.703 -2,52 Telecom Ita 12.630 -3,40 EVROPSKA UNIJA / DVODNEVNO ZASEDANJE PREDSEDNIKOV VLAD IN DRŽAV Zasedanje Evropske unije o reformah, konkretne odločitve šele na Dunaju Voditelji petnajsterice pozitivno ocenili odločitev o prihodnji uvedbi skupne evropske valute Nato Jugoslaviji uspešno dokazal svojo vojaško moč AVI ANO, MOSKVA, BRUSELJ - Včeraj ob 7.47 se je začela vojaška letalska vaja zveze Nato Odločni sokol (Determined Falcon). Iz letalskih oporišč v Italiji, Grčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Nizozemski in z ameriške nosilke helikopterjev Wa-sp je proti Albaniji in Makedoniji poletelo 84 bojnih in pomožnih letal iz 13 držav zveze Nato. Italija je v akciji sodelovala s tremi tornado prestrezniki, ki so poleteli z oporišča Gioia del Colle. Kot je na tiskovni konferenci v Avianu povedal poveljnik letalskih sil Nato v južni Evropi, generalpolkovnik Michael Short, so z vajo pokazali ZR Jugoslaviji, kako je zveza sposobna v kratkem Času in učinkovito posredovati na tem območju. Ob 12.50 se je letalska vaja konCala brez zapletov in je bila po trditvah poveljnikov izredno uspešna. V dobrih dveh dneh je zvezi Nato uspelo organizirati tako letalsko vojaško vajo zavezništva, ki nima primera v povojni zgodovini. Letala so se za nekaj ki- lometrov približala jugoslovanskim mejam in niso zaznala nobenega sovražnega dejanja jugoslovanske protizračne obrambe. Moskva, kamor je včeraj prispel jugoslovanski predsednik Miloševič, ki se bo danes sestal z Jelcinom, je bila izredno užaljena. Obrambni minister Igor Sergejev je navedel, da ga kolegi v zvezi Nato niso seznanil z namero o izvedbi letalskih vojaških vaj v Albaniji in Makedoniji. Te trditve so v krogih Nato včeraj najodločneje demantirali in poudarili, da je bil Sergejev že v petek v Bruslju seznanjen z vajami, Moskvo pa so uradno obvestili v soboto. V Moskvi se seveda trudijo, da bi prodrlo rusko stališče, po katerem ne bi bila dopustna nobena vojaška akcija zveze Nato na Kosovu brez predhodnega pooblastila Varnostnega sveta OZN, kjer bi lahko Rusija uveljavila pravico veta. V krogih zavezništva pa seveda upajo, da bo Jelcin Miloševiča prepričal, naj se ne šali in naj pristane na zahteve kontaktne skupine. CARDIFF - Voditelji Evropske unije so včeraj na vrhunskem zasedanju opravili razpravo o številnih predvidenih reformah povezave, ki jih unija namerava izvesti tudi v luči širitve. Dokončnih odločitev zaenkrat niso sprejema-li in hkrati napovedali, da bodo bližje temu koraku na prihodnjem, dunajskem vrhu, decembra letos. Voditelji so na kratko obravnavali tudi poročilo Evropske komisije o širitvi. Glede tega procesa je predsednik Evropskega parlamenta Jose Maria Gil-Ro-bles na srečanju z voditelji unije dejal, da bi do vstopa prvih novih Članic v povezavo stežka prišlo pred koncem prihodnjega parlamentarnega obdobja, ki se izteCe leta 2006. Kot razlog je navedel predvsem potrebo po izvedbi ustreznih reform, tako v uniji kot v kandidatkah. Evropski komisar za zunanje zadeve Hans van den Broek je menil, da potekajoče reforme ne bodo zavrle širitve. Širitveni proces je le jasen signal petnajsterici, da mora s pripravami pohiteti, je menil. Na francosko-nemško pobudo je bila včeraj začeta razprava o učinkovitejših procedurah odločanja v skupnih institucijah in v tem sklopu o večji decentralizaciji unije. Francoski predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Helmut Kohl sta že v pismu predsedujočemu uniji Tonyju Blairu nedavno jasno poudarila, da mora unija s ciljem približevanja svojim državljanom več odločanja prenesti na lokalne, regionalne in nacionalne oblasti. Kot je povedal tiskovni predstavnik predsedstva, je bila petnajsterica soglasna, da je treba procedure odločanja in delovanje evropskih institucij za dobro pripravo na prihodnost spremeniti, vendar pa pristop do problema ni enak Pobudo za večjo decentralizacijo sta sprožili dve močni Članici unije, s Čimer se je pri manjših državah pojavil strah, da si dve državi tudi v luCi prihajajoče širitve želita zagotoviti nacionalno prevlado. Francoski predsednik Chirac je na vrhunskem zasedanju vztrajal pri stališču Francije, da unija novih Članic ne more sprejeti pred ustrezno reformo institucij. »Reforma je nujna, preden unija razširi roke proti svojim bratom na vzhodu ter po delitvah hladne vojne združi evropsko družino,« je dejal Chirac in poudaril, da evropske institucije slabo delujejo. Precej kritik je bilo s strani Članic uperjenih pro- ti Evropski komisiji, vendar pa so voditelji priznali, da bo treba ustrezno spremeniti procedure odločanja tudi v svetu povezave. Razprava je bila vCeraj šele odprta, na ravni voditeljev unije pa se bo nadaljevala na neformalnem zasedanju oktobra letos na Dunaju ter po predvidevanjih britanskega predsedstva unije prve rezultate prinesla na decembrskem vrhu pod avstrijskim predsedovanjem. »To bo glavni projekt avstrijskega predsedstva,« je dejal tiskovni predstavnik britanskega predsedstva. Kot omenjeno, naj bi dunajski vrh prinesel jasnejše odgovore tudi glede reform, predlaganih v Agendi 2000, vključno z reformo skupne kmetijske pohtike in strukturnih skladov. Voditelji Evropske unije so razpravljali tudi o gospodarskih smernicah ter ugo-tovih, da je bila odločitev o uvedbi evra s 1. januarjem prihodnje leto prelomna. Strinjali so se, da je uspešna Evropska in gospodarska unija (EMU) bistvena za visoko stopnjo rasti in zaposlovanja v Evropski uniji. Voditelji so se seznanili z nacionalnimi načrti vlad petnajsterice za uspešen boj priti zaposlm vanju ter pozitivno ocenili izmenjavo mnenj, sicer pa se bodo tudi o konkretnejših korakih za skupen boj proti 16-milijonski brezposelnosti v EU dogovarjali decembra na Dunaju. Voditelji unije so bili zveCer gostje na sprejemu pri angleški kraljici Elizabeti H.. Ob koncu dvodnevnega srečanja se bodo danes sešli tudi z južnoafriškim predsednikom Nelsonom Mandelo. Z vrhom v va-ližanski prestolnici Velika Britanija vsebinsko sklepa polletno predsedovanje uniji, ki ga je prevzela od Luxembourga in ga s 1. julijem uradno predaja Avstriji. (STA/Mihela Zupančič) Udeleženci dvodnevnega vrha Evropske unije v valižanskem Cardiffu (Telefoto AP) NOVICE RIM / 156 DR2AV IN 200 NEVLADNIH ORGANIZACIJ Pri Ljubljani aretirali dva ugrabitelja HAMBURG - Hamburška policija je vCeraj sporočila, da so predsinoCi v okolici Ljubljane aretirali par, ki je po spodleteli ugrabitvi sina nemškega milijonarja v Hamburgu pobegnil v Slovenijo. Par z območja nekdanje Jugoslavije je pobegnil z delom treh milijonov nemških mark odkupnine, ki so jo ugrabitelji dobili od staršev 24-letnega Boda Janssena. Boda so osem dni po ugrabitvi predvčerajšnjem živega in zdravega osvobodili komandosi hamburške specialne policije. Ostale štiri ugrabitelji so aretirali prav tako predvčerajšnjim - dva v Avstriji in dva v Hamburgu. Dan po ugrabitvi Boda Janssena, 7. junija, so ugrabitelji od družine zahtevali 15 milijonov mark odkupnine, v nasprotnem primeru pa grozili, da ga bodo umorili. Na koncu so se zadovoljili s tremi milijoni mark. (STA/AFP) Bombni napad na sedež madžarske stranke FIDESZ BUDIMPEŠTA - Pred sedežem Madžarske državljanske stranke FIDESZ je vCeraj zgodaj zjutraj odjeknila eksplozija, v kateri je nastala gmotna škoda, vendar ni bil nihCe ranjen.Na-mestnik predsednika stranke Janos Ader, ki bo po pričakovanjih novi predsednik parlamenta, je po nočnem napadu povedal, da je vratar na sedežu stranke prejel dva anonimna klica, vendar je klicatelj obakrat takoj odložil. Po policijskih podatkih je bil v napadu uporabljen kilogram eksploziva se neznane vrste, ki je bil nameščen pod balkonom sedeža stranke. (STA/MTI) Ustanavljajo mednarodno kazensko sodišče za zločine proti človeštvu Koti Annan za »neodvisno« sodišče, o ne zovročo tudi »kompromisa« RIM - S posegoma generalnega tajnika OZN Kofij3 Annana in italijanskega predsednika Oscarja Luigij3 Scalfara (na sliki AP) se je vCeraj na sedežu FAO v Ri' mu začela mednarodna konferenca, na kateri naj bi ustanovili mednarodno kazensko sodišče za zločine protl človeštvu. Konference se udeležuje 5.000 delegatov iz 156 držav in predstavnikov 200 nevladnih organizaciji- Kot je poudaril generalni tajnik OZN Annan, bo moralo biti mednarodno kazensko sodišče »neodvisno, verodostojno, z močnim in uspešnim mandatom«, ki naj bo rezultat tudi »kompromisa«, ki pa ga mora sprejet' CimveC držav. Kot je na kasnejši tiskovni konferenci navedel Annan, bo sodišče neodvisno le v primeru, da ga nihče ne bo pogojeval, kar pa še ne pomeni, da bi lahk" tudi o tem vprašanju dosegli sprejemljiv kompromis-Nevladne organizacije se seveda bojijo, da bi »kompr°' mis« razvodenel statut »bodočega preventivnega in p®1' manentnega« sodnega telesa. ZDA si namreč želijo tako sodišCe, ki bi mu dajal zeleno ali rdečo luc Varnostm svet OZN. Mednarodno kazensko sodišče mora torej bm ločeno od Varnostnega sveta, finančno in politim10 neodvisno, prav tako mora biti pooblaščeno, da sproz postopek tudi brez pooblastila države, v kateri prihai do zločinov proti človeštvu. Vsakomur je torej lahko jasno, da nekatere države n® bodo pristale na take zahteve in da bo pettedenska kon ferenca precej kočljiva. KOŠARKA / CHICAGO ŠESTIČ PRVAK NBA LIGE Jordan je rojeni zmagovalec As Bullsov je v Sol Lake Cifyju dosegel 45 točk in v zadnji minuti rešil Bullse pred KO SALT LAKE CITY-Košarkarji Chicago Bulls so v Sesti tekmi finala lige NBA n3 gostovanju v Salt Lake Qtyju premagali Utah Jazz s ®7:86, s čemer so s 4:2 v ^Hagah sestič osvojili naslov v najmočnejši košarkarski li-na svetu. Srečanje je v Zadnji minuti odločil Mihael Jordan, ki je dosegel 45 tock in je bil tretjič zapored ter skupno Šestič najkorist-nejsi igralec finalnih dvo-P°jev lige. V ekipi Utaha, ki jf s 4:2 izgubila tudi lanski pnalni obračun s Chicagom, le bil najučinkovitejsi Karl Malone (31 točk, 11 skokov). Jordan se Se ni odločil, če °° nadaljeval kariero, v svoji Morebitni zadnji tekmi pa je zn.ova dokazal, da je najboljši košarkar na svetu. Dosegel je več kot polovico . osev svoje ekipe (met iz 15:35), v zadnji minuti Pa je rešil že potapljajočo jadjo bikov. Organizator igre ^taha John Stockton je 42 sekund pred koncem srečanja zadel trojko in gosti-jelji so povedli za tri točke (86:83). Pet sekund pozneje )e bil nad Jordanom storjen prekršek, najboljši strelec srečanja pa je zadel oba prosta meta (85:86). Košarkarji Utaha so imeb napad, ki so ga skušali zaključiti prek Karla Malona. Ta je nameraval pivotirati, žogo pa mu je izbil Jordan in krenil v protinapad. Uspešno ga je kronal z dvema točkama in 5, 2 sekunde pred koncem postavil končni rezultat (87:86). Stockton je pred razočaranimi 19.911 gledalci v Delta Centru zadnji met za tri točke zgrešil. Na ubcah Chicaga se je pričelo slavje, ki pa je bilo tokrat dostojnejSe kot leta 1991, ko so pohcisti zaradi neredov aretirali več tisoč ljudi. Več kot 8000 policistov je bilo pripravljenih za krotenje množic, verjetno pa je tudi rahel dež umiril razgrete glave. »Od vseh šestih naslovov, ki sem jih osvojil, je bil dvoboj za tega najtežji. Prehodili smo dolgo in najnapornejšo pot doslej, obračuni so bili zelo trdi in polni prask. Sedaj je vse poplačano. Obenem moram reči, da nihče ne bi mogel napisati takega scenarija, kot se je zgodil v zadnji minuti Šeste tekme finala,« se je veselil Jordan, ki je prve tri Šampionske prstane NBA osvojil od leta 1991 do 1993, po 17-mesečni neuspešni avanturi v baseballu pa se je ponovno vrnil na košarkarske parkete in od leta 1995 nanizal nove tri naslove prvaka lige. Edini, ki je za bike zadel več kot deset točk, je bil Hrvat Toni Kukoč, ki je dosegel 15 točk (met iz igre 7:14). Harperju (8) in Pippnu je v napadu tokrat presenetljivo sledil prvi skakalec lige Den-nis Rodman (7 točk, 8 skokov). Center Luc Longley v 14 minutah ni dosegel niti točke, ujel pa je le dve žogi. Ker ni mogel učinkovito pokrivati Malona, je več priložnosti za igro dobil Rodman (39. minut). »Michael je rojen zmagovalec. Vedno prevzame odgovornost na svoja pleča in je pri tem izjemno uspeSen,« je trener Chicaga Phil Jackson ocenil Jordana, ki je dosegel največ točk v finalnih tekmah od leta 1993, ko je Phoenbcu nasul 55 točkjor-danu tokrat ni mogel poma- gati Scottie Pippen, ki je imel velike težave s hrbtom in je moral kar dvakrat po zdravniško pomoč v slačilnico, kjer so mu težave lajšah z ledenimi obkladki. Kljub temu je odigral 26 minut z metom 4:7 zadel osem točk, imel je štiri podaje in tri skoke. Tekma je bila ves čas izenačena. Prvo četrtino je dobil Utah s 25:22, gostitelji so vodili tudi ob polčasu (49:45) in po tretji četrtini, ko je bilo doseženo najmanj ne, Homacek (17), Stockton (10), Carr (9) in Russell (7) si v zaključku niso mogb priigrati občutnejše prednosti; tri točke pa so bile za Jordana premalo. »Jordanu sem takoj po tekmi čestital in obenem dejal, da upam, da ga bom videl v Utahu tudi prihodnje leto. Je najboljši košarkar, kar se jih je kdaj podilo med obročema. Težko je zmagati, če se nekdo, ki ni iz tega planeta, odloči in prime v roko žogo,« je Jordanu izrekel priznanje trener poražencev Jerry Sloan. Po letošnjem finalu pa se postavlja vprašanje, če ne bo imela naj dominantnejša ekipa NBA po eri ekipe Boston Celtics v šestese-tih letih v novi sezoni povsem drugačno sestavo. O tem bo odločala uprava kluba. Jordan, Pippen in trener Jackson, ki so edini trije igralci bikov, ki so sodelova-b pri vseh šestih naslovih, so med tistimi v ekipi Chicaga, ki bodo od 1. julija prosti, saj jim potečejo pogodbe. Brez te trojice si šampionske ekipe Chicaga ni mogoče predstavljati. dosedanji prvaki nba lige 1947: Philadelphia VVarriors, 1948: Baltimore Bullets, 1949: Minneapolis Lakers, 1950: Minneapolis Lakers, 1951: Roche-ster Royals, 1952: Minneapolis Lakers, 1953: Minneapolis Lakers, 1954: Min-Oeapolis Lakers, 1955: Syracuse Natio-n'4s, 1956: Philadelphia VVarriors, 1957: Boston Celtics, 1958: St. Louis Hawks, 1959: Boston Celtics, 1960: Boston Cel-Bcs, 1961: Boston Celtics, 1962: Boston Celtics, 1963: Boston Celtics, 1964: Boston Celtics, 1965: Boston Celtics, 1966: Boston Celtics, 1967: Philadelphia 76ers, 1968: Boston Celtics, 1969: Boston Cel-Dos, 1970: New York Knicks, 1971: Milvvaukee Bucks, 1972: LA Lakers, 1973: New York Knicks, 1974: Boston Celtics, 1975: Golden State VVarriors, 1976: Boston Celtics, 1977: Portland Trail Blazers, 1978: VVashington Bullets, 1979: Seattle SuperSonics, 1980: LA Lakers, 1981: Boston Celtics, 1982: LA Lakers, 1983: Philadelphia 76ers, 1984: Boston Celtics, 1985: LA Lakers, 1986: Boston Celtics, 1987: LA Lakers, 1988: LA Lakers, 1989: Detroit Pistons, 1990: Detroit Pistons, 1991: Chicago Bulls, 1992: Chicago Bulls, 1993: Chicago Bulls, 1994: Houston Rockets, 1995: Houston Rockets, 1996: Chicago Bulls, 1997: Chicago Bulls, 1998: Chicago Bulls. NAJKORISTNEJŠI IGRALCI (MVP) 1969: VVest, L.A. Lakers, 1970: Reed, New York, 1971: Abdul-Jabbar, Mihvaukee, 1972: Chamberlain, L.A. Lakers, 1973: Reed, New York, 1974: Havlicek, Boston, 1975: Bany, Golden State, 1976: VVhite, Boston, 1977: VVal-ton, Portland, 1978: Unseld, VVashington, 1979: Dennis Johnson, Seattle, 1980: Magic Johnson, L.A. Lakers, 1981: Maxwell, Boston, 1982: Magic Johnson, L.A. Lakers, 1983: Malone, Philadelphia, 1984: Bird, Boston, 1985: Abdul-Jabbar, L.A. Lakers, 1986: Bird, Boston, 1987: Johnson, L.A. Lakers, 1988: Worthy, L.A. Lakers, 1989: Dumars, Detroit, 1990: Thomas, Detroit, 1991: Jordan, Chicago, 1992: Jordan, Chicago, 1993: Jordan, Chicago, 1994: Olajuvvon, Houston, 1995: Olajuvvon, Houston, 1996: Jordan, Chicago, 1997: Jordan, Chicago, 1998: Jordan, Chicago. ~{~HOKEJ IN LINE/1. LIGA h Poletovci tudi po Mestrah še naprej prvi na lestvici Poletovi rolerji nadaljujejo svojo zmago-vjto pot v 1. italijanski diviziji, ali A ligi. V nedeljo so v Mestrah v 3- in 4. kolu izbojevali dve zmagi, in to proti zelo močnima nasprot-hikoma, ki sta verjetno Podcenjevala poletov-oe in se pri tem seveda krepko uštela. Z nedeljskima zma-8ama je Polet Kwins Prvi na lestvici, in z odlično razliko v golih (+29). Poletovci pa so Predvsem pokazali ze-|o dobro skupinsko Igro, kr je seveda spodbudno za nadaljnje nastope v tej konkurenci, verjetno bodo poletov-c’ odslej imeli težjo nalogo, saj jih sedaj Poznajo tudi ostali tekmeci, šariti pa so bili v te) konkurenci kot »neznanka«. Za po-Bovni zmagi in predvsem dobro igro je treba Pohvaliti prav vse Po-jetove rolerje, ki so rgrali izredno požrtvo- valno in so res dali vse od sebe. IZIDA 3. kolo Polet Kwins - Forst Merano 8:2 (3:1) Poletovi strelci: Kos 2, Rušanov 2, M. Me-deot 2, Samo Kokoro-vec 1, D. Medeot 1. 4. kolo Polet Kwins - Ju-gend Klub Bočen 7:5 (4:0) Poletovi strelci: Kos 2, Rušanov 2, Samo Kokorovec 1, M. Medeot 1, Poloni 1. POLETOMA POSTAVA: Mojmir Kokorovec, D’Angelo, Rušanov, Kos, M. Medeot, Poloni, D. Medeot, Samo in Mitja Kokorovec. V nedeljo čaka pole-tovce spet težka preizkužnja. Igrali bodo namreč zopet v Mestrah, ob 14.00 proti bocenski ekipi Ava-lance, ob 18.00 pa proti De Longhiju iz Gortine. ŠAH / 6. MEMORIAL B. FILIPOVIČ Ob rekordni udeležbi 32 moštev prvo mesto šahistom Žusterne OPČINE - V spomin na tržaškega Šahovskega mojstra Božidarja Filipoviča je bil v nedeljo v Prosvetnem domu na Opčinah odigran 6. mednarodni hitropotezni turnir štiričlanskih ekip. Tekmovanje bo ostalo v spominu po rekordni udeležbi, saj je sodelovalo kar 32 moštev iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Po 10-umem maratonu je o prvem mestu odločil prav dvoboj zadnjega kroga med Zustemo in branilcem naslova iz lanskega leta Piranom, ki so ga tesno dobili Koprčani. Tretje mesto je zasedla ekipa San Marco A iz Trsta. Najboljša hrvaška ekipa je prišla iz Vodnjana (23. mesto), 26. mesto so osvojili sahisti Slovenske Športne zveze (SSZ) iz Celovca, 28. mesto pa ekipa Poleta. Prireditelji memoriala so bili Šahovski društvi SST, San Marco in DLF iz Trsta, Costa-lunga in Polet iz Opčin. (I.L.) Končni vrstni red: 1. Zustema (Masleša, Belamarič, Vrčon, Ribičič) 103 točk, 2. Piran (Žnidarčič, Veber, Golja, Treuršič) 101, 3. San Marco A Trst 94, 4. SST Trst 92, 28. Polet 37. Najboljši na deskah: 1. Mocchi (Trst), 2. Veber in Golja (oba Piran), 4. Karer (N. Gorica). 19. pokal »P. Spazzapan« ostal v domačih rokah Pokal za 19. odbojkarski memorial za mešane ekipe »Peter Spazzapan« je ostal v domačih rokah. Zmagala je ena od ekip organizatorja, 01ympia A v postavi Nikolaj Pintar, Jurij Hlede, Janez Ter-pin, Loris Mania, Simon Ter-pin, Mijo Vukovič, Daniela Ciocchi, Erika Skerk in Breda Cok. V finalu je premagala Mosso, na 3. mestu pa je pristala ekipa Soče (Andrej in Gregor Brisco, Mitja Feri, David Mucci, Diego Petejan, Aleš Klede, Mirjam in Vanja Cemic), ki je mali finale z 01ympio C dobila brez boja. Izidi, polfinale: Soča -01ympia A 0:3 (2, 3,6); Mos-sa - 01ympia C 3:2 (9:15, 15:12,15:8,13:15, 5:9); za 3. mesto: Soča - 01ympia C brez boja; za 1. mesto: 01ym- pia A - Mossa 3:1 (15:5, 11:15,15:12,15:7). Najboljši, igralec: Simon Terpin; igralka: Daniela Ciocchi; napadalec: Alessandro Toso (Mossa); napadalka: Chiara Simonetto (Mossa). Zmagovalec je dobil bon v vrednosti 300.000 za nakup v trgovini K2 šport. Nagrade je podeljeval Petrov brat Mirko. NOVICE Bartoli v intenzivni negi VERONA - Gina Bartalija so premestili v kardiološki oddelek bolnišnnice v Veroni, kjer ga bodo intenzivno zdravili. »Živo legendo« italijanskega kolesarstva, ki so ga že operirali na srcu, so morali premestiti v ta oddelek, ker se mu je rahlo dvignila temperatura. Torino že ta teden v A ligi? ORBASSANO (TURIN) - V taboru drugoligasa Torina so prepričani, da ne bo treba čakati na sobotno dodatno tekmo s Perugio, da bi moštvo napredovalo v A ligo. Ze danes naj bi namreč prizivna komisija odločila, da bo Torino prestopil v A ligo in takoi sprejela priziv turinskega kluba po incidentih, ki so se pripetili pred nedavnim v Perugii Tenis: Corretja in Bjoerkman zamenjala mesti MONTE CARLO -Američan Pete Sampras Se naprej vodi na svetovni teniški lestvici ATP. Drugi je Čilenec Marcelo Rios, tretji pa Čeh Pete Korda. Med prvo deseterico sta mesti zamenjala Spanec Alex Corretja in Šved Jonas Bjoerkman. Prvi je sedaj osmi, drugi pa deveti. Na deseto mesto se je prebil Francoz Cedric Pioline, ki je pridobil eno mesto. Moška teniska lestvica ATP: 1.(1.) Pete Sampras (ZDA) 3.779; 2. ( 2.) Marcelo Rios (Cii) 3.641; 3. ( 3.) Pete Korda (Češ) 3.299; 4. ( 4.) Greg Rusedski (VBr) 3.037; 5. ( 5.) Carlos Moya (Spa) 2.970; 6. ( 6.) Patrick Rafter (Avs) 2.715; 7. ( 7.) Jevgenij Ka-felnikov (Rus) 2.701; 8. ( 9.) Alex Čorretja (Spa) 2.530; 9. ( 8.) Jonas Bjoerkman (Sve) 2.480; 10. (11.) Cedric Pioline (Fra) 2.335; 11. (12.) Karol Kučera (Sik) 2.293; 12. (13.) Richard Krajicek (Niz) 2.231; 13. (10.) Felbc Mantilla (Spa) 2.226; 14. (14.) Michael Chang (ZDA) 2.081; 15. (15.) Albert Costa (Spa) 2.064; 16. (16.) Alberto Berasate-gui (Spa) 2.030 Totip PRAVILNA NAPOVED: 2X 21 X2 IX 12 IX. Nagradni sklad: 1.061.660.950 lir; jackpot približno 600.000.000 lir; 12 (20 dobitnikov) 13.270.000 lir; 11 (382 dobitnikov) 694.000 lir; 10 (3.322 dobitnikov) 79.000 lir. -ROLKANJE / ITALIJANSKI POKALn David Bogateč po dolgem času spet zmagal Tudi na tretji preizkušnji za italijanski pokal v Felteah pri Bellunu so se Mladinini rolkarji odlično izkazali. V konkurenci 23 društev (približno 190 tekmovalcev in tekmovalk) so posegli po več prvih mestih, na ekipni lestvici pa so bili drugi za Bassa-nom. Mladina je na tem tekmovanju nastopila s 15 predstavniki. Tekmovanje je bilo na ravnini in po sistemu Gundersen (najprej na krdnometer 7, 5 km in nato 15 km v zasledovanju). Razveseljivo je dejstvo, da je pri mladincih spet zmagal David Bogateč, ki je bil zadnje čase zelo zaposlen s Študijem. David je bil na tej tekmi zares odličen. Na kronometer je osvojil 4. mesto, kar je bilo zanj spodbudno, saj se v tej disciplini ne posebno odlikuje, je pa zelo dober v zasledovalni vožnji. Tako se je tudi zgodilo: David se je v prvih krogih držal skupine, da bi v zadnjih 300 m silovito potegnil in zmagal dvignjenih rok. Pri najmlajših je prišlo do velikega presenečenja, saj je Mateja Paulina po dolgem času prvič osvojila »le« drugo mesto. Zelo dobro so se odrezali kadeti, ki so osvojili vsa tri prva mesta s Sullinijem, Schirro in Tretjakom. Med naraščajnicami je vse boljša Mateja Bogateč, ki je v svoji kategoriji osvojila 1. mesto in je celo dosegla 3. najboljši absolutni čas med ženskami. Pri masterjih je kot običajno zanesljivo zmagal Guido Masiero. REZULTATI Začetnice (2, 5 km): 1. Stefania Pilon (Gatto delle Nevi) 7:17,0; 3. Ana Košuta 7:40, 0; 5. Veronika Bogateč (obe Mladina) 8:32, 0. Kadetinje (7, 5 km); 1. Ilaria Novelli (Villaga) 19.53, 0; 2. Mateja Paulina (Mladina) 19.56, 0. Kadeti (7, 5 km); 1. Eros Sullini 17:21; 2. Lorenzo Schirra 17:41, 0; 3. Aleksander Tretjak (vsi Mladina) 17:45, 0. Naraščajnice (7, 5+15 km): 1. Mateja Bogateč (Mladina) 52:54, 0. Naraščajniki (7, 5+15 km): 1. Cristian Toaldo (Bassano) 48:58, 0; 11. Jara Košuta (Mladina) 54:42, 0. Mladinci (7, 5+15 km): 1. David Bogateč 48:40, 0; 7. Aljoša Paulina (obe Mladina) 50:11, 0. Masterl (7, 5+15 km): 1. Guido Msiero (Mladina) 46, 44, 0. Ma-ster2 (7,5+15 km): 1. Antonio Gnati (Berico Vicenza) 48,48, 0; 2. Remigio Pinza-ni 50:05, 0; 9.Enzo Cossaro (oba Mladina) 53:33,0. EKIPNO: 1. Bassano 779 točk; 2. Mladina 586; 3. MontebeUuna 4819. TudinaSi na zboru reprezentance Konec tedna so bili v Corvari na zboru državne reprezentance tudi trije Mladinini rolkarji: David in Mateja Bogateč ter Jara Košuta. Novi vodja reprezentance Nervi je preveril rolkarje za bližnje evropsko prvenstvo na Nizozemskem, ki se ga bosta zanesljivo udeležila tudio David in Mateja Bogateč, medtem ko je nastop Jare KoSute Se pod vprašajem. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA ČEDAD Od 18. do 26. julija se bo odvijal letošnji Mit-telfest. (Na sliki: prizor iz Mittelfesta 97j. ___________SLOVENIJA_____________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1998/99: Za dosedanje abonente do 20. junija. Za nove abonente od 22. do 30. junija. Urnik blagajne: od 10. do 12. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Pri blagajni so na voljo brezplačne programske knjižice. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V ponedeljek, 29. junija ob 20.30, gledališka predstava Bojana Podgorška »Hura za veljake mlake kloake. PORTOROŽ Avditorij Portorož V nedeljo, 21. junija ob 21.30 (letno prizorišče), slovenska premiera komedije »Pasji dnevi«. Režija, Barry Levinson. PIRAN Gledališče Tartini v Piranu V soboto, 27. junija, ob 21. uri, gledališka predstava »Igra o ljubezni in naključju«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom. „ Tartinijev trg V ponedeljek, 29. junija, ob 21.30, gledališka predstava »Ramajana«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom. LJUBLJANA Mala drama: Jutri, sredo, 17. junija ob 20.00: D. Mamet: »Seksualna perverzija v Chicagu«. V Četrtek, 18. junija ob 20.00: H. Pinter: »V prah se povrneš«. Zadnjic v sezoni V petek, 19. in v soboto, 20. junija ob 20.00: W. Schwab: »Predsednice«. Zadnjic v sezoni. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 16. junija ob 20.00 bo na sporedu predstava Curtha Flatovva »Mož, ki si ne upa«. P°' novitve od jutri, 17. junija do petka 19. junija, vedno ob 20.00 V soboto, 20. junija bo na sporedu predstava Friedricha Durrenmatta »Romulus Veliki«. P°' novitev v ponedeljek, 22 junija ob 20.00. Nove abonente bomo vpisovali vsak delavnik od 15. do 24. junija med 10.00 in 12.00 uro ter med 14.00 in 17.00 uro pri blagajni MGL. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica Danes, 16. junija ob 20.30 v Luteranski cerkvi, Trg Panfili, koncert Zenskega pevskega zbora Glasbene matice: dirigent Tamara Stanese. Gledališče Verdi Dne 30. junija se prične Festival operete ’98. Prva bo na programu Stolzeva opereta »Pomladna parada«. Predprodaja vstopnic se začne 16. junija, informacije in prodaja pri blagajni gledališča Verdi od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. (Na sliki: prizor iz lanskega festivala). Poletni koncerti V ponedeljek, 22. junija ob 20.30 v dvorani Audito-rium muzeja Revoltella, klavirski recital Elene Priva-no - Karl. Gledališče Rossetti Koncert ob 50-letnici Tržaškega razstavišča V Četrtek, 18. junija pred otvoritvijo velesejma. Na spordu odlomki Johana in Josefa Štrausa, Offenbacha, Suppeja Čajkovskega in VValdteufla; izvaja orkester gledališča Verdi pod vodstvom J. Kovat-cheva. Stadion Grezar Koncert ansambla Simple Minds, je prenešen na 23. junij. V bivši umobolnici pri Sv. Ivanu V sredo, 17. junija, pričetek manifestacije »Luna v parku«. Ob 17.30 klasična glasba v izvedbi Silvie Di Marino (flavta) in Valentine Longo (klaviCembalo). Ob 21.00 rok koncert, ki ga bodo izvajali ansambli VVindaver, Ecates, Avana in KO. BOUUNEC Gledališče F. Prešeren Jutri, v sredo, 17. junija, ob 20.30 koncert skupine »EVASION« (Tamara Tretjak - flavta, Marko Feri -kitara, Igor Kante - harmonika, Claudia Sedmach, -klavir, Aleksander Ipavec - kontrabas, Dario Sa-vron - tolkala in vibrafon). Na programu Bolling in Piazzolla. DOLINA Junijski glasbeni veCeri V petek, 19. junija, ob 21. uri v Dolini na KTuži ob 120-letnici KD Valentin Vodnik, nastop Trobilnega kvinteta Furlanije -Julijske krajine. SOVODNJE V petek, 3. julija ob 21.00, koncert pod zvezdami, ki ga bo izvajal »AGRO S S THE BOEDER«. RONKE V cerkvi sv. Matere Marije V nedeljo, 21. junija ob 21.00, »Verska glasba« v izvedbi ženske skupine tržaškega stolnega zbora, dirigent Marco Sofiano-pulo. MANZANO Folkest 1. julija nastop dua Timna Brauer in Elias Meiri. MEDUNO Folkest 1. julija bo zaigrala Irska skupina Craobh Rua. ______________SLOVENIJA_______________ PORTOROŽ Avditorij Portorož Jutri, v sredo, 17. junija, ob 19.00 uri veCer sodobnega plesa: Na metuljevih krilih. Baletna skupina Metulj iz Pirana pod vodstvom Lidije Pogačar in Plesni studio Lai iz Izole pod vodstvom Lilijane Santic. V petek, 19. junija, ob 21.00 koncert zabavne gla' sbe »Kreslin Predin Lovšin«. Od Četrtka, 25. junija, do nedelje 28. junija, 19. festival sodobne ljudske glasbe EBU, pod pokroviteljstvom Evropske radijske zveze- EBU in v sodelovanju z evropskimi radijskimi postajami. SEŽANA Kulturni center Srečka kosovela V soboto, 4. julija ob 20.30 bo koncert znanega pevca in izvajalca glasbe nove dobe ”New Age Johna Christiana. LJUBLJANA SNG Opera in balet Opera balet: 20. junija ob 21. uri, gostovanje na Studencu pri Domžalah v poletnem gledališču z delom J. Straussa: »Cigan baron«. Križanke - Jazz Festival V teku je predprodaja vstopnic za 39. jazz festival, ki bo od 10. do 12. julija. Hala Tivoli Koncert Annie Lenox, napovedan za danes, 16. ju' nija, ODPADE. ______________HRVAŠKA________________ ZAGREB Stadion Koncert Rolling Stonsov, napovedan za 28. junija je prenešen na kasnejši datum. PULA Arena 5. julija ob 20. uri koncert skupine The Kelly Fa' mily. Za informacije lahko pokličete na Arena Tours (tel. 0038552-34355). RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Hotel Savoia Excelsior: do 18. junija je odprta razstava Fulvie Fermo. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Fiora Gandolfi. Galleria d’arte Minerva (Ul. S. Michele 5/1): razstavlja Oreste Dequel. Urnik: od torka do sobote od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Ob nedeljah od 11.00 do 13.00, zaprto ob penedeljkih. Razstava bo odprta do 28. junija. Galerija Nadia Bassanese (Trg Giotti 8-1. nad.): do 19. junija razstavlja Sergio Scabar. Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1): Razstavlja Gruppo studio 25. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.00. Ob sobotah in nedeljah zaprto. Razstavna dvorana občinske oglasne deske: do 22. junija bo na ogled razstava slikarke Brigide Nussdorfer. Umik: vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 Galleria Rettori Tribbio 2: do 19. junija razstava del Giovannija Enrica Cuceka. Umik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrama posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. V muzeju Revoltella bo do 12. julija, antološka razstava Antonia Guaccija. Urnik ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00 ob praznikih od 10.00 do 18.00 - ob torkih zaprto. Muzej Revoltella: v torek, 16. junija ob 12.00 odprtje razstave dijakov »Scuola Libera di Figura 'Nino Peri-zi’«. Odprta bo do 30. junija s sledečim urnikom: v tednu od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, ob praznikih pa od 10.00 do 13.00, ob torkih zaprto. Na sedežu Letoviščarske ustanove (Ul. S. Nicolo: do 23. junija se nadaljuje razstava Monike Petri »Irska med sanjami in realnostjo«. Umik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. Dvorana palače Costanzi, (Trg Piccola 2): V četrtek, 11. junija ob 12.00, otvoritev razstave »Trst Alda Bressanuttija«. Odprta bo do 30. junija in sicer od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. GORICA Na goriškem gradu V petek, 19. junija ob 18.30 otvoritev razstave »Pira-nesi e il suo tempo 1720 - 1778«. Možnost ogleda do 30. avgusta. ŠKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o skedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. MILJE Na sedežu LetoviSCarske ustanove Razstavlja Gianfranco Bernardi »Visioni deviche«. Umik od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V kulturnem centru »G. Millo«, (Trg republike 4). »Miljski umetniki«, je naslov razstave, ki bo odprta do 23. junija. Urnik: ob delavnikih od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob praznikih pa od 10.00 do 12.00. BURANO V Buranu v Čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. SLOVENIJA NOVA GORICA Poslovni center HIT: razstavlja Gianni Borte. Razstava bo na ogled do 21. junija vsak dan od 8. do 13. ure in od 14.00 do 20.00 ure. Mestna galerija (stavba Primorskega dramskega gledališča): do 21. junija je na ogled razstava Rudija Pergarja z naslovom »90. leta - slike in risbe« po naslednjem urniku: vsak dan od 8. do 13. in od 14. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SEŽANA Kulturni center S. Kosovela: na ogled je razstava Žarka Vrezca. HRPELJE Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražina od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V sredo, 24. junija, ob 19.00 uri bo otvoritev razstave akvarelov in risb dr. Roberta Hlavatyja ob 100 letnici rojstva. ŠTANJEL Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska razstava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na slovenski planinski transverzali. Spacalova galerija V petek, 19. junija ob 20. uri na grajskem dvorišču, slovesnost ob 10-letnici Spacalove galerije. Sodelujejo: govorniki Jožef Adamič, Drago MiroSiC, Ciril Zlobec; oddelek Glasbene Sole Komen; mešani peV~ ski zbor Jacobus Gallus iz Trsta; gledališki igrale1 Bogdana Bratuž, Menu Kjuder in Anton Petje. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): V petek, l9’ junija ob 20. uri, bo likovni kritik Aleksander Bassin odprl razstavo slik in dela na papirju italijanskega umetnika Maria Pallija. Razstava bo na ogled do l9, julija. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija sta' rejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in ga' lerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Sp°' mini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdam18. Umik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8-16' ob sob. ned. in praznikih 13-17. PORTOROŽ Bela dvorana Avditorija: do 20. junija, razstava ax tov društva SOLINAR iz Pirana. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstavlja Al Prinčič. ' Mala galerija CD: na ogled je razstava BranF Cvetkoviča. , Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Mar Peljhana »Sistem - 7«. Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov in f° 0 grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdama-Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razs va Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od l9-18. ure. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Prvi aplavz: pianistki NataSa GombaC in Julija Kjuder ter harmonikas j Julijan Černič TV dnevnik RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 tr Slovenija 1 Jf* Slovenija 2 S RAI 1 Euronevvs Dnevnik Jutranja oddaja Uncmat-tina (vodita Paola Saluz-zi, Pino Strabioli), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualna odd.: 10 minut z... Nan.: Thunder Alley Variete: 224- letnica finančne straže Aktualna oddaja: Poletna Verdemattina (vodita Lu-ca Sardella in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: II tocco di un angelc - Angelski dotik - Angeli na odru (i. Della Ree-se, Roma Downey) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Un turco napoleta-no (kom., It. '53, i. Totd, Isa Barzizza) Variete: Solletico, vmes risanke Heidi in nan. Se bojiš teme? Danes v parlamentu SP v nogometu: Škotska -Norveška, vmes (18.15) Dnevnik Šport: Mnenja in intervjuji po tekmi Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara Film: Angie - Una donna tutta sola (dram., ZDA ’94, i. Geena Davis, Stephen Rea) Dnevnik Šport: Occhio al Mondia-. le Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Oddaje Rai Educational: Tempo, 1.10 Filozofija Nan.: Schwarzwaldska klinika - Čudežni izvir Variete za najmlajse, vmes risanke Nad.: Quando si ama, 10.00 Sv. Barbara Tg2 - Medicina 33 SP v nogometu, vmes (11.45) dnevnik Dnevnik, 13.30 Zdravje, Navade in družba Šport: Dribbling - SP v nogometu Nan.: II Virginiano, 16.05 Komisar Kress, 17.20 Bo-nanaza, vmes (16.00, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, Šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Dvojni obraz pravice (i. M. Moriarty) Loto ob osmih Dnevnik SP v nogometu: Brazilija - Maroko Dnevnik Na.: Hunter Danes v parlamentu, vremenska napoved Film: In fuga dal nemico (thriller, ZDA '92, i. Donna Mills, C. Bernseh) RAI 3 Jutranji dnevnik, vreme Fermata d’ autobus - Avtobusna postaja »JFilm: Noi due soli (kom., It. '50, i. VValter Chiari) Infinito futuro, 11.00 Tema Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, II grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti,dnevnik Znanstveni dnevnik Šport: slalom v kanuju, mountain bike, triatlon Nan.: Lois & Clark Dok.: Geo Magazine Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia Variete: Blob Mundial Film: Totd, Peppino e i fuorilegge (kom., It. '56, r. C. Mastrocinque) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Mixer Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti Fuori orario Film: II giorno di San Se-bastiano (dram., It. ’94) Nad.: Piccolo amore, 6.50 La donna del mistero 2 Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.35 Peste e corna, 9.45 Sei forte, papa, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Viaggio di nozze ali’ italiana (kom., It. ’66) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Časa mia časa mia... (kom., It. '88, i. R. Pozzetto, P. Onofri) Film: L’ insegnante (kom., It. '75, i. E. Fene-ch, M. Carotenuto) Pregled tiska Film CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Oddaja o dobrem počutju: Vi vere bene be-nessere Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Časa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualno: Uomini e don-ne - MoSki in ženske Oddaja o zdravju: Vivere bene salute Nan.: Stefanie (i. C. Sch-mutzler, H. Alex) Teme iz aktualne kronike: Verissimo na licu mesta (vodi Marco Lior-ni), 17.45 Verissimo (vodi Cristina Parodi) Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Doppio lustro (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) TV film: La piccola Rose - Rose Hill (dram., ZDA '97, r. C. Cain, i. Jennifer Gamer, T. Tait) Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Variete: Doppio lustro Aktualno: Laboratorio 5 Nan.: Časa Keaton Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Hazzard Film: Samantha - II sorri-so della vita (dram., ZDA '91, i. Martha Plimpton) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Genitori in blue jeans Risanke Risanke: Simpsonovi Variete: Colpo di fulmi-ne Nan.: Beverly Hills Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Flipper (i. Jessica M. Alba) Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: V osmih pod streho, 19.30 La tata -Francesca gre v zapor (i. F. Drescher) Glasba: Sarabanda Variete: II quizzone Nan.: X-Files (i. D. Du-chovny, G. Anderson) Italija 1 šport -SP v nogometu Odprti studio TELE 4 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Informativna oddaja Nan.: II supermercato... Laff Movie, 17.30 Scoop Le fontane di Roma Nan.: Scoop Nan.: Wolf, 22.30 Ai con-fini della realta MONTECARLO Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Radovedni TaCek, 9.45 nan.: A. J. - Jevi časovni popotniki (ZDA, 1. ep.) Recept za zdravo življenje H Po domače Nad.: Savannah (ZDA, 23. del) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Gore in ljudje: Velika planina Opus Milje in vozli Obvestila Obzornik, vneme, šport IMU Po Sloveniji Oglasi Oddaja za otroke: Mejniki naravoslovja in tehnike (dok., Nem.) Nan.: Waynove dogodivščine (Avstral., 4. ep.) Oglasi S Besede jtn Risanka m Oglasi 55 TV dnevnik $$ Vreme g? Šport, oglasi Nad.: Gimnazija strtih src (Avstral., 24. del) Oglasi, Dobro je vedeti Pogovor s predsednikom vlade Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Drama: Petelin na zvoniku (Švedska, J. Fride- gard - M. Lundgren, r. Jan Hemmel, i. Ingvar Alhstrom, A. Ekstrdm, 2.) Besede Napovedniki 19.30, 22.30, 1.40 Dnevnik, 13.00,19.50 Šport iM Nan.: Ironside, 13.15 Seinfeld Film: L’ eroe di Sparta (zgod., ZDA ’62) Nan.: Trauma Center M SP v nogometu: Škotska -Norveška Dnevnik SP v nogometu SPv nogometu: Brazilija -Maroko Šport: Biscardijev proces TV PRIMORKA 13.00 Videostrani Izkušnje po dveh potresih Lokve jutri Danes na Primorskem Film: Policijska zgodba 2 Športni ponedeljek Ulična košarka Dnevnik, vreme Policija svetuje Morje - Moc za življenje Glasba: Pop rock svet Nad.: Sosedje (33. ep.) Oddaja za zamejce v Italiji: Med SoCo in Nadižo Dnevnik TV Primorka 23.35 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor. Nad.: Izpolnjene obljube (Brazilija, 7. del) Sobotna noC Euronevvs TV prodaja SP v nogometu: Škotska -Norveška TV igrica: Kolo sreče Nanizanka: Nenadoma Susan (ZDA, 5. epizoda) SP v nogometu: Brazilija - Maroko Svet poroča Napovedniki IH Koper Euronevvs Film: Ciao Pais! (vojni, It. '56, r. Osvaldo Langini, i. C. Ninchi, Leda Gloria) Evropski kulturni maga-zm: Aliča TV šola Program v slov. jeziku: Iz prve roke Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška oddaja: Ecchec- cimanca Globus SP v nogometu: Brazilija -Maroko, med odmorom Vsedanes SP v nogometu: Škotska -Norveška Vsedanes - Tv Dnevnik Radio Trst A 7.00, 13,00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Dežel-Fa kronika; 8.10 Navigare necesse est; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Križanovska «Nemeza», r. M. Prepeluh, 12.); 9.40 Pismo iz... (pripr. Miha Mate); 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.15 Intervju; H.45 V središču pozornosti; 12.40 Kvartet “A Cappella«; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Srito cvetje rožmarina (pripr. L. Dobrinja), nato Orkestri; 15.10 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kultur-na kronika; 17.10 Mi in glasba: Filharmonič-ni orkester iz Vidma; 18.00 Igra: Nebotičnik Rudolf, r. Mario Uršič); 18.40 Soft mušic; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov,; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v Ital.; 10.00 Glasba Do željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6'30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Pri-rnorska poje; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni kole- dar; 9.45 Modri val svetuje; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Mef); 22.00 Zrcalo dneva; do 0,00 Iz diskoteke R K. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča che gira; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 oVianjšinah; 18.00 Dietetnico; 18.45 Jaz in umetnost; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz glasbenih šol; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Infor- mativna odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 9.45 SP v nogometu; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo; 22.30 Stos - Se v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Madrigali; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.44 S slostičnih in komrnih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Glasba za konec dneva, napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7786300, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7786300, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Posmi tr. PRAE DZP št 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 20 Torek, 16. junija 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA J _ SREČ SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56. Dolžina dneva 15.41. PLIMOVANJE Danes: ob 1.33 najvisje 16 cm, ob 8.26 najnižje -38 cm, ob 15.54 najvisje 33 cm, ob 22.31 najnižje -8 cm. Jutri: ob 3.08 najvisje 6 cm, ob 9.34 najnižje -30 cm, ob 17.05 najvisje 36 cm, ob 0.10 najnižje -17 cm. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Danci so dobesedno navalili na svoj, v Evropi najdaljši most, ki povezuje Kabenhavn s celino K0BENHAVN - Navdušenje Dancev od nedeljskem odprtju najdaljšega visečega mostu v Evropi preko danskega preliva Veliki pas (Store Baelt) je povzročilo nepopisno zmedo, kilometrske kolone in pravi kaos. Potem ko je danska kraljica Margareta II. v nedeljo odprla most, je promet stekel predsinoCnjim ob 22. uri. Na tisoCe avtomobilistov je hotelo preko mostu. Rezultat je bila nepopisna prometna konica, ki so jo razrešili šele proti jutru. Ob najhujšem prometu so avtomobilisti potrebovali kar 76 minut, da so prevozili 550 metrov do plačilne postaje. V prvih dvanajstih urah je preko mostu, ki povezuje otok Sjaeland, na katerem je Kobenhavn, z otokom Fyn in od tu z drugim mostom dansko celino, slo več kot 9 tisoč vozil. Po zaslugi italijanske tehnologije ima sedaj mala Danska najdaljši viseči most v Evropi. Jekleni most, ki ga je uresničila delniška družba Coinfra skupine Iri-Fintecna, je dolg 6.790 metrov in ga sestavljajo vstopni viadukti in glavni viseti lok, ki je dolg 1.624 metrov. Daljši viseči lok ima samo most Akaši Kaikio na Japonskem. Da bi podčrtali ta za Dansko pravi zgodovinski dogodek, so v nedeljo organizirali res enkratno slovesnost, ki je dosegla svoj višek, ko je opoldne kraljica Margareta II. s čr- nim daimlerjem prerezala svilen trak in se preko mostu zapeljala v grad Nyborg na otoku Fyn, kjer jo je dočakalo 1.600 gostov. Predtem je nastopila danska letalska akro-bacijska skupina, izvedli so nekaj tradicionalnih pesmi, spregovorili pa so tako kraljica kot premier Poul Nymp Rasmussen, predsednik konzorcija Storebaelt Poul Andreas-sen in ministrica za prevoze Sonja Mikkelsen. Za gradnjo mostu so porabili 39 milijard danskih kron (približno 10 tisoč milijard lir). Coinfra je Dancem zagotovila najvisjo kakovost in se je poslužila najboljših italijanskih in evropskih dobaviteljev. Most ima v vsako smer tri vozne pasove in odstavni pas. Sestavljata ga dva vstopna viadukta, ki sta dolga 4, 1 kilometra, in 2, 7 kilometra viseCa mostovna struktura. Višina glavnega loka znaša kar 65 metrov nad morsko gladino, tako da pod njim lahko zapluje vsaka ladja. Stolpa glavnega loka sta visoka 535 me- trov, kar je najvišja točka na Danskem. Danci računajo, da bo dnevno peljalo preko mostu 8.700 avtomobilov in 1.620 tovornjakov, promet pa naj bi se v prihodnjih treh letih še povečal. Mostnina za avte znaša 210 danskih kron (nekaj manj kot 55 tisoč lir) za tovornjake pa 640 kron (približno 166 tisoC lir). Javna družba Storebaelt, ki upravlja most, računa, da bo letno vnovčila 1, 45 milijarde kron (približno 377 milijard lir). S takimi zneski računajo, da bodo stroške mostu amortizirali v 35 letih. Ko so pred desetimi leti začeli s prvimi deli, so številni Danci nasprotovali gradnji tega mostu, ki naj bi skazil podobo Danske. Polemike so bile tudi glede gradnje železniškega predora, ki je po rokavskem najdaljši na svetu. Danes pa so Danci zadovoljni, saj jim ni treba v Kobenhavn s trajekti, tako da so prihranili dobro uro. Preko podmorskega predora pa se letno pelje 20 tisoC potnikov. Poroka iz kljubovalnosti BLOOMINGTON (ZDA) - American David Wein-lick je že nekaj let vedel, kdaj in kje se bo poročil in kdo bodo gosti. Za svečani dogodek mu je manjkala le še malenkost - nevesta. V soboto se je tako zbralo več deset avanturističnih žensk iz različnih ameriških zveznih držav, ki so prestale spraševanje njegovih prijateljev in sorodnikov, ki so z glasovanjem odločili, da bo njegova zakonska družica Elizabeth Runze. Kmalu po izboru sta si 28-letna mladoporočenca izmenjala zakonske zaobljube v nakupovalnem središču Mali of America v Minnesoti ob navzočnosti približno 2000 radovednih kupcev. Ženin je diplomiral iz antropologije, nenavadno odločitev pa je sprejel pred štirimi leti, ko je, naveličan neprestanih vprašanj, kdaj se bo poročil, odgovoril, da 13. junija 1998. Njegova starša sta se loCila, ko je bil star pet let. Oce, ki se s sinovo odločitvijo ni strinjal, se poroke ni udeležil. Nevesta je študentka farmacije, njena starša pa sta jo podprla rekoC, da bosta mladoporočenca ostala poročena 67 let. Prvič sta se sreCala pet dni pred poroko, ko se je Elizabeth za poroko »prijavila«. Prijatelji ženina pa so se za Elizabeth odločili, ker ima podobne interese in smisel za humor kot ženin, ustrezala pa naj bi mu tudi intelektualno. (STA/AP) Drago plačala posnemanje filmske junakinje v Titaniku OSLO - Reševalci še vedno niso našli Nor-vežanke, ki je potem, ko je posnemala prizor iz filma Titanik, v katerem se je junakinja Rose, ki jo je igrala Kate VVinslet, pripravljala na samomor, 11. junija padla v morje južno od Švedske. 30-letna ženska je plula na trajektu Queen of Scandinavia na nočni vožnji od Osla do K0-benhavna. Posnemajoč filmsko junakinjo je stopila Cez ograjo, a izgubila ravnotežje in z 20 metrov visoke palube padla v morje. Na žalost v bližini ni bilo Leonarda Di Capria, da bi jo rešil. Ladijska posadka je takoj zaCela z reševanjem, pridružile so se jim tudi švedske ladje in helikopterji. P° neuspešnem iskanju so jo razglasili za mrtvo. (STA/AP) Sodstvo odprlo striptiz klub GUALAJARA - Neki mehiški striptiz klub, ki so ga nedavno zaprli zaradi obtožb o pranju denarja, so znova odprli pod novo upravo - upravo urada javnega tožilca. Urad v mestu Guadalajara je sporočil, da so se za vnovično odprtje tega »moškega kluba« odločili zaradi 200 zaposlenih, ki bi sicer ostali brez dela. Striptiz klub, v katerem plešejo ženske »zgoraj brez«, sodi v ameriško verigo striptiz klubov. (STA/Hina)