Let? XIV., štev. 218 Upravuištvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana. Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica S L 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. Ljubljana, nedelja 17. septembra 1933 Cena 2.— Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za, inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 1L Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. MISIJA PAPENA IN KANYE Poset nemškega podkancelarja Papena v Budimpešti - Madžarski zunanji minister Kanya se vrne iz Pariza v Budimpešto v ponedeljek Občinske volitve Kakor smo v »Jutru« že zabeležili, je bila v sredo v Beogradu seja ožjega glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke. V navzočnosti ministrskega predsednika in drugih članov vlade je ožji odbcr razpravljal pred vsem o občinskih volitvah, ki so za 8. odnosno 15. oktober razpisane v vseh sedmih banovinah, kjer se še niso vršile. Glavno vodstvo stranke je z zadovoljstvom vzelo na znanje poročila, ki potrjujejo, da sijajni volilni uspeh v moravski m vrba-ski banovini ne bo ostal osamljen. Za vsako banovino posebej je odbor razpravljal o političnih in taktičnih vprašanjih ki so naravno v mnogocem odvisne od posebnih, zlasti tudi gospodarjih in socialnih razmer posameznih banovin. Storjeni so bili potrebni sklepi. Končno je bil sklenjen poziv na pnstase in organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke, ki ga po »Glasniku JNS« objavljamo na drugem "mestu. Prepričani smo, da bo apel vrhovnega vodstva Jugoslovenske nacionalne stranice napravil najboljši vtis ne samo na vse politične prijatelje, temveč tudi na vso ostalo javnost. V njem sta srečno združeni samozavest in odločnost velike vsedržavne stranke, ki čvrsto drzi krmno države v svojih rokah, s širckogrud-r,ostjo in modrostjo vse narodne politične organizacije, ki ji ne gre za uspeh v starem partizanskem smislu, temveč za zmago ideje. Dva velika cilja sta postavljena pri teh občinskih volitvah. Občina naj se vrne v roke izvoljenim zaupnikom naroda, ki naj jih v duiiu novega občinskega zakona unravljajo z neposrednim sodelovanjem prebivalstva. Ob enem pa naj se občina skladno uvrsti v okvir državnega in nacionalnega programa, ki .ie postal nespremenljiva osnova naše države. Jugoslovenska nacionalna stranka bo storila vse, da se ta cilj doseže. Zato tudi ne odklanja sodelovanja z onimi treznimi možmi, ki sicer niso v njenih organizacijah, ki pa vedo, da je jugoslovenska politika realnost, katere se z nobenim sredstvom ne da izbrisati; z možmi, ki se zavedajo, da ne bodo po krivem nrisegli, če se bodo kot izvoljeni občinski odborniki zakleli čuvati državno in narodno edinstvo. Če pa take špekulacije na krivo prisego morda le kje obstoiajo, potem bodo ostale^ prazne. Jugoslovenski režim pod nobenim pogojeni ne bo dopustil, da bi morebitni trenutni uspeh nasprotnikov ideje državnega in narodnega edinstva v tem ali onem kraju mosel naše občine izklopiti iz sistema, ki je uveden v Jugoslaviji ne po volji kake stranke, temveč po zgodovinski nujnosti in po od vsega naroda odobrenih odločitvah vrhovnega poglavarja naše države. Pri nas v Sloveniji je situacija se posebej interesantna. V vrstah protivm-kov jugoslovenske misli se sedaj ob "j-činskih volitvah opaža velika razdvojenost v mišljenju. Eni so za nadaljevanje abstinenčne politike in so v tem vsaj ostali zvesti sami sebi. DrufU intransin-gentni punktaši na fantazirajo o tem, kako bi bilo potrebno pod raznimi lažnimi zastavami nastopiti pri občinskih volitvah ter z zlorabo sedanjih težkih gospodarskih in socialnih razmer prirediti demonstracijo proti režimu. Gre jim seveda za demonstracijo proti Jugoslaviji, kakršno je ustvaril manifest od 6. januarja. O tem pa naravno ne govore sedaj pred volitvami, to so si prihranili za komentarje po volitvah, če bi jim uspeh količkaj bil naklonjen. Kakšno je še vedno njihovo pravo razpoloženje, o tem smo se te dni znova žalostno prepričali, ko smo čitali resolucije tako-zvanih slovenskih katoliških društev v Ameriki. Resolucije so sestavljene, kakor zaneli?ni rojaki sami zatrjujejo, na podlagi informacij iz stare domovine. Sedaj pred volitvami porabljajo in razširjajo punktfški režiserji vse drugačne argumente. Svojim bivšim pristašem pravijo, da bi jim uspeh pri občinskih volitvah omogočil povratek na dršaT. ) oblast in da bodo z občinami v svojih rokah mogli zonet obnoviti svoj nekdanji vpliv doma in v Beogradu. To je seveda nepoštena prevara in grda špekulacija na naivnost ljudi. Ni sredstva, ki bi omogočil obnovo nekdanjega partizanskega režima in hudo se bodo opekli vsi oni. ki bi pri tej blazni svekulaciii pomf ^ali. Brezvestno je zlorab' iati n*š«» občine za tako n^Vo, ker .ie iasno, da jim iz tega nastane le največja škoda. Onim, ki menijo, da bi mogli pri občinskih volitvah oslabiti pozicije Jueoslovenske nacionalne stranke, odnosno njeneea slovenskega dela, pa bodi rečeno: Jueoslovenska nacionalna stranka ni koalicija nekakih skupin, nego enotna stranka, ki bo vsak svoj del tem bolj ščitila, čim boli je iznostavlien napadom. Svoiečasna teza. da morajo biti na primer klerikalci močni in vplivni v Beogradu, ker so doma usneli ustrahovati večino ljudstva s svojim brezmejnim nartizanstvom. je enkrat za vselej pokopana. Nacionalna fronta v Sloveniji bo toliko jaka, kolikor sta v Beogradu močna celokupna Jueoslovenska nacionalna stranka in nien program. To je fakt, s katerim naj blagovolijo tudi Budimpešta, 16. septembra. AA. Dopoldne je prispel v Budimpešto podkancelar nemške vlade Papen, ki je popoldne odpotoval na povabilo ministrskega predsednika Gombosa v Kiraly Szallas, kjer se bo udeleži lova. Na lov je povabljenih tudi več članov madžarske vlade. Papen se bo vrnil v Budimpešto najbrže že v ponedeljek, da počaka na povratek zunanjega ministra Kanve, ki se mudi v Parizu. Pred odhodom z Madžarskega bo Papena sprejel tudi regent Horthv. Papen je izjavil novinarjem, da bo za bivanja na Madžarskem imel priliko razpravljati o vprašanjih, ki prav tako zanimajo Nemčijo kakor Madžarsko, zlasti o gospodarskih zadevah. Kastja prs. Boncourju in Bafadlerfu Pariz. Id. sept. AA. Zunanji minister Paul Boncour je dares snrejel madžarskega zunanjega ministra Kanyo. Razgovar-ja!a sta se o gospodarskih odnošajih med obema državama, pri čemer je Boncour naglasu, da Francija z zanimanjem spremlja razvoj gospodarske organizacije srednje Evrope. Kanya je s svoje strani obrazložil Boneourju, katera sredstva bi bila po njegovem najboljša za gospodarsko ozdravljenje Srednje Evrope. Ministra se nista dotaknila nobenega političnega vprašanja. Popoldne je sprejel madžarskega zunanjega ministra predsednik vlade Daladier. Kanya bo odpotoval iz Pariza najbrže že v ponedeljek in se vrnil v Budimpešto. Ob koncu meseca bo odšel v ženevo, sre- punktaši vendar že enkrat računati. Njihovi računi, ki tega ne upoštevajo, so iz osnove pogrešeni. O tem naj si bodo enkrat za vselej na jasnem. V dravski banovini smo neposredno pred občinskimi volitvami morali reševati težek problem spajanja občin. Zaradi kratkega časa ta problem gotovo ni v vseh krajih rešen tako, kakor bi odgovarjalo razpoloženju prizadetih občin. Toda to vprašanje k sreči še ni rešeno detinitivno. Korekture so mogoče in se bodo izvršile. Mogle se bodo izvršiti, ker zakon to dopušča. Ako bo ljudstvo pri občinskih volitvah glasovalo za kandidatne liste, sestavljene od Jugoslovenr* 3 nacionalne stranke in od njenih sodelavcev, si bo ustvarilo možnost, da izreče potom te stranke tudi svojo končno sodbo o spajanju občin. Ravno tako bo 'rešeno tudi vprašanje končnoveljavnih sedežev posameznih, novo stvorjenih občin. Udeležba pri volitvah in glasovanje za liste, postavljene od Jugoslovenske nacionalne stranke ali z njenim so- di oktobra pa namerava odpotovati v Turčijo. >Figaroovišanje tarife za potniške vlake, čeprav se istočasno predvideva znižanje tarife za brzovlake na daljših progah poieg drugih eksploatacijskih in konkurenčnih ukrepov proti drugim prevoznim sredstvom. Finančni efekt reforme potniške tarife se ceni na 40 do 50 milijonov letno. ko-turško prijateljstvo Političnemu sporazumu naj bi sledilo čim tesnejše gospodarsko sodelovanje Ankara, 16. sept. AA. O razgovorih med grškimi in turškimi ministri, ki sta jima prisostvovala tudi grški poslanik v Atenah, je izšlo uradno poročilo, ki pravi, da so še enkrat proučili v prijateljskem duhu vsa vprašanja grške in turške politike. Ugotovili so popolno istovetnost v nazira-njih obeh držav. Sklenili so nadalje, naj se okrepe trgovinski stiki med Grčijo in Turčijo. V to svrho bo ustanovljen mešani odbor, ki se bo sestal v Ankari. Naloga odbora bo, da prouči možnosti novega gospodarskega sporazuma med Grčijo in Turčijo. To bo storjeno do novembra, nakar pride grški minister za gospodarstvo v Ankaro, da stopi v nove stike s svojim grškim tovarišem Naposled so sklenili likvidirati svojčas gr-ško-turškemu razsodišču in mešanemu odboru izročena vprašanja. Pariz, 16. sept. AA. »Le Journal«: piše o te dni podpisanem grško-turškem paktu: Pogodba med Grčijo in Turčijo je prišla kmalu po paktih, ki jih je Rusija sklenila s svojimi sosedi. Tako spada tudi grško-turški pakt v okvir teh pokrajinskih dogovorov, ki ob pomanjkanju splošnih pogodb uspešno prispevajo k okrepitvi miru v tistih krajih Evrope, ki so bili prej najbolj razburkani. Pakt utegne prav dobro ustrezati Grkom, še bolj pa Turkom, in predstavlja začetek velikega sporazuma na Balkanu. Poglobitev prijateljstva med Grki in Turki bi utegnila ustvariti kočljiv položaj za Bolgarijo, ki slej ko prej zahteva izhoda na Egejsko morje. Toda zdi se, da razodeva izjava Mušanova, ki je deial, da nova pogodba nima osti proti bolgarskim interesom, namen Bolgarije, da začne tudi sama v kratkem razgovore za sklenitev podobnega dogovora. med čsl. vlado ln papeževim nuncijem Izredna seja ministrskega sveta — Sestanek nuncija z dr. Benešem — čsl. vlada se bo pritožila pri Vatikanu Na delo za volitve t Proglas vodstva Jugoslovenske nacionalne stranke ob priliki razpisanih občinskih volitev Beograd, 16. septembra p. V sredo je bila, kakor je »Jutro« že poročalo, seja ožjega glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke. Udeležba članov je bila polnoštevilna; iz dravske banovine po bili navzoči: ministra dr. Kramer in Ivan Pucelj, Adolf Ribnikar ter senatorja dr. Ploj in dr. Rajar. Seja je bila v glavnem posvečena občinskim volitvam in je bilo ob tej priliki sklenjeno, objaviti poseben razglas vsem pristašem JNS. Proglas objavlja današnja številka »Glasnika JNS« na uvodnem mestu. Po opozorilu na vzgledne rezultate občinskih volitev v moravski in vrbaski banovini pravi razglas dalje: »V nekaterih od onih banovin, kjer so za 8. odnosno 15. oktober razpisane občinske volitve, je problem gotovo bolj kompliciran, ker nastopajo proti nacionalnemu in državnemu programu naše stranke nasprotniki v nameri, da s proglasitvijo abstinence ali pa s postavitvijo navidezno nevtralnih, dejansko pa političnih kandidatur omalovažujejo ali pa vsaj oslabe odločitev naroda, ki jo je podal 8. novembra 1931. Trdno smo prepričani, da jim niti eno, niti drugo ne bo uspelo. Narod je tudi v krajih, kjer je prej bil separatizem močan, že davno u videl škodo in jalovost pasivne politike ter se ne bo dal zavajati, da bi zanemaril občine, te za vsakdanje življenje najvažnejše upravne edinice. Na drugi strani pa je narod tudi v teh krajih že sam odklonil separatistično demagogijo in bo skrbel za to, da svojih občin ne izroči v roke špekulantom, ki bi občine na škodo življenjskih interesov naroda zlorabljali v svoje politične svrhe. Zato poziva vodstvo stranke vse strankine organizacije, da se z vso energijo lotijo volilne akcije. Edinstvo stranke mora ostati ohranjeno za vsako ceno. Vsi naši prijatelji morajo zastaviti ves svoj vpliv, da se v vsaki občini, ako je le količkaj mogoče, postavi enotna kandidatna lista naše stranke. Kjer pa lokalne prilike ali taktične potrebe zahtevajo drugačno postopanje, morajo to postopanje predhodno odobriti merodaj-ni činitelji stranke. Vsako oddvajanje na lastno pest ima za posledico veliko odgovornost pred stranko. Strankine organizacije lahko pritegnejo k sodelovanju tudi ljudi, ki dose-daj sicer niso vstopili v strankine vrste, toda priznavajo velika načela naše nacionalne in državne politike ter so voljni sodelovati za splošno dobrobit. Nikjer in pod nobenim pogojem pa ne more biti kompromisa z onimi, ki ne priznavajo načela narodnega in državnega edinstva, niti z njihovimi eksponenti, kajti v občinah ne more biti sodelovanja z deklariranimi nasprotniki jugoslovenske misli.« Septembrski demonstranti na današnji proslavi Sestavljanje in vlas Kako sestavim in vložim kandidatno listo? Najprej moram dobiti kandidate in namestnike za kandidatno listo. Vedeti je treba, da se z volitvijo odbora potom kandidatnih list obenem vrši že volitev predsednika občine (župana) in članov občinske unrave (občinskih svetovalcev). Prvo mesto'na kandidatni l.sti je mesto norica liste, ki obenem kandidira za predsedn ka občine; drugo, tretje, četrto, peto in šesto mesto na kandidatni listi pa omogoča izvolitev za člana občinske uprave (občinskega svetovalca). Da bi mogel vpisati kandidate v kandidatno listo/moram predvsem dobiti njih pristanek na kandidaturo Oskrbim si potrebne tiskovine in s;cer vsaj dva izvoda izjave o pristanku na Kandidaturo in najbolje tri izvode kandidatnih list. Izjavo izpolnim takole: Na levi_ s t.•aii zgoraj vpišem občino, za katero hočem sestaviti kandidatno listo, in zapišem pod značko občine ime političnega sreza, v katerem leži ta občina. V sami izjavi vpišem v prvo prazno mesto ime občine (isto, katero sem že označil na levi stram zgoraj) in potem dan: 15. oktobra 1933. katerega se volitve vršijo. Volitve se vršijo za nove občine, kakor so združene z uredbo od 8. septembra 1933, Službeni list dravske banovine od 12. septembra 1933 kos 73. ter jih je treba označiti z imenom, katero določa ta uredba. Tako izpolnjeno izjavo morajo kandidati lastnoročno podpisati, na kraju pa je napisati še kraj in datum dneva, katerega se namerava predat' lista sodišču ali pa katerega je poslednji kandidat podpisal. Drugi izvod izjave je enako izpolniti ter porabiti za podpise namestnikov, zato je v prvi vrsti tiskovine treba črtati besedo »odbornika«. Izjave se lahko podpisujejo tudi na več izvodih tiskovin ter ni treba, da so vsi podpisi združeni na enem izvodu. Mogoče je celo. da vsak kand;daf posebej podpiše izjavo na posebni tiskovini. Izjave kandidatov in namestnikov ie čuvati, ker se morajo obenem s kandidatno list j predložiti okrajnemu sodišču Kdo lahko kandidira v občinski odbor Praviloma vsaka oseba, ki je vpisana v potrjen volilni imenik m ki ima domovinsko pravico (občinsko članstvo) v dotični občini ter je vsaj 25 let stara. Kjer se je več občin združilo v eno upravno občino, ima domovinsko pravico v novi upravni občini vsak občan, ki je ime! domovinsko pravico pred združitvijo v eni od ob:in, ki je pripadla v celoti ali pa vsaj z de'u.n, kjer dotičnik stanuje, nov- upravni občin ■— Kdor n;ma v občini, kjer bi želel kandidirati. domovinske pravice, lahko -še sedaj prosi za njo ter jo more dobiti s s(c'e-pom občinskega odbora. Za tak sklep ie pristojen odbor stare občine, ki v zadevah lastnega delokroga v smislu § 53. zafc.ma o občinah posluje do prevzema poslov po novem občinskem odboru (10. dan po izvršenih volitvah) Ne morejo biti odborniki ter se naj ne kandidirajo, tudi če imajo predpisano sfa r ost, volilno pravico ter domovinsko pravico v občini: 1. Občinski uslužbenci, to so osebe, ki so nastavljene od občine za občinsko službo ter prejemajo plačo iz občinske blagajne. Sem spadajo predvsem občinski rajniki. Zivinozdravnik, ki prejema za klaviii-ško službo oziroma za mesogled itd. pavšalni mesečni honorar, ni občinski uslužbenec ako ni izrečno z občinskim dekletom nastavljen kot občinski uslu/lx?nec. 2 Uradniki sreskega načelstva (zposfa-ve). ker to oblastvo vodi neposredno nadzorstvo nad občino Sem spadajo tud sreski šolski nadzorniki,' sanitetni, veterin .r-gki, tehnični referenti, sreski ekonomi itd 3. Tisti, ki ima pred sodiščem spor (pravdo) z občino, dokler ni pravomočna razsodbe. 4. Občinski dobavitelji, ki redno vršijo dobave za občino, podjetniki občinskih del n pr graditelji cest ali mostov, seveda dokler to stanje trnja, in zakupniki občinske imovine in občinskih dohodkov Sem spadajo zakupniki parcel ali objektov, ki so last občine, zakupnik' občinske- trošarine. kar pa pri nas navadno re prihaja v poštev. ker se pobira trošarina navadno po organih finančne kontrole oziroma po anje kandidatnih list posebnih- občinskih nastavljencih. Lovišče ni občinska imovina, zato tudi zakupnik občinskega lovišča lahko kandidira za občinskega odbornika. 5. Tisti, -ki jim je bila poverjena uprava občinske imovine ali kakega občinskega zavoda ali pa naročen za občino kak poseben posel, ne morejo biti odborniki, ako so ostali na dolgu s polaganjem računov.' Kdor opravlja posle občinskega blagajnika, a ie za preteklo proračunsko leto položil obračun, lahko kandidira tudi če v tekočem letu še ni zaključen občinski obračun. 6. Občinski siromaki, ki dobivajo stalno podporo iz občinskih ali drugih javnih sredstev, razen državnih. Zakon določa, da ne morejo biti odborniki1 tisti, ki so s predsednikom ali člani uprave v krvnem sorodstvu do vštetega četrtega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena. V prvem kolenu svaštva sta zet in tast, v drugem kolenu r>a brat in sestrin mož (svak). Svaštvo predpostavlja krvno sorodstvo z enim od obeh zakoncev. S tem pa ni povedano, da se take osebe ne bi mogle vpisati v kand;datno listo. Predsednik občin1? in člani občinske unrave so namreč izvolieni le na oni kandidatni listi, ki je dobila večino. Ker pa pri več kandidatnih listah ni gotovo. katera lista bo dobila večino, tudi ni mogoče že vnaorej nekoga smatrati za predsednika oziroma člana uprave občine, temveč pribaia izkliučitev zaradi «orodstva xli svaštva v poštev šele povodom prevzema odbornišVega mes** Zato bi bila kandidatni l'«ta. kinih event. sorodstvu oziroma svaštvu pravno veljavni. Kako sestavim kandidatno listo V obrazcu kandidatne liste izpolnim najprej na levi strani zgoraj ime občine, za katero se l;sta sestavlia (tedai ime novp združene občine!); pod imenom občine zanesem ime sreza. v katerem leži občina Na sledeči prazni vrsti dalie označim dan volitev ter zapišem: 15. oktober 1933. Poleg besede »kandidatna lista« v sredi napišem rodbinsko 'n rojst o ime nosilca lisio. n. pr. Koren Juri i. Nato izpolnim po redu rubrike z imeni kandidatov ter vpišem tekoče številke Pod tekočo štev^ko 1. vpišem na levi strani naiprei rodbinsko in roi<=tno ime. poklic in bivališče in hišno Številko onega kandidata, ki na' bo nosilec liste in v slu čaju zrnate nred^p^niV (žup"n) občine, n. pr. 1. Koren Jurij, posestnik, Drensko rebro 17. Pod. tekočo številko 2, 3, 4 itd. se na-dalie vpisuieio po redu kand;dati za od-borniška mesta, m sicer naimanie 24 na-slovov: ako pa st«'e ob*?«a več kot ,5000 nreb;vn'c1ic, bivališče in hišno številko namestnikov počenši s tekočo številko 1 naimanie 24 naslovov. oz;rom? 30 event. 36 r>="h. -t-o št°;p občina nad 5000. OZi^Oma nqd SO/VI r>-eb!v(jli?ev. _ V noveli zdr!ižepih ob^ipih se mora'o na kandMotno listo v n^vih d vb t-etiinah odboriv5k'h mešt fiko ie 24 kandidatov na prv'h 16 mestiM vois«*1 najmanj r>o enefa kandidata in namestnika iz vcaVe do«1ei c«rno»talne občme. ki je n-esla v celoti ali deloma v sestav nove občine. Kandidati za občinsko upravo (starešinstvo). Na prvih šestih mestih kandidatne liste ne morejo biti postavljene osebe, ki ne govori io in ne pišeio slovenskega ali srbo-hrvatskega jeziks in osebe, ki so v aktivni državni ali samoupravni službi, kakor tudi duhovniki. V aktivni državni službi se smatra io osebe, ki prejemajo za redno vršen ie službe svoje prejemke iz državne blagajne (nameščenci, za katere velja zakon o uradnikih, zakon o prometnem osobju in zakon o ustrojstvu vojske). V akti vni samoupravni službi se smatra jo osebe", ki opravljajo aktivno službo v občini ali banovini ter prejemajo olačo ;z občinske hipnaine ali p* «o nastavljen' na osnovi praviln;ka o slu/hervh razmeriih banovinskih uslužbencev od 25. aprila 1933. I Ta omejitev ne velja za prva mesta namestnikov. V ostalem morajo kandidati na prvih šestih mestih izpolnjevati tudi vse pogoje, ki veljajo sicer za kandidate na odborniška mesta. Predstavniki kandidatnih list Ako je potrebno število kandidatov in namestnikov vpisanih v kandidatno listo, se vpišejo predstavniki kandidatne liste in njih namestniki (rodbinsko in rojstno ime, poklic in bivališče). Predstavnik (namestnik) mora biti vpisan v volilni imenik dotične občine. Ako ee voli na več voliščih, se lahko vpišeta predstavnik in namestnik za vsako volišče. Vpis predstavnika liste ni neobhodno potreben, temveč omogoča le prisotnost predstavnika liste (namestnika) v volilnem odboru. Predlagatelji kandidatnih list Ko se je na kandidatni listi napisal kraj izdaje in datum, sledijo podpisi predlagateljev. Medtem ko imena kandidatov in namestnikov lahko kdorkoli vpiše v kandidatno listo. morajo predlagatelji listo lastnoročno podpisati. Podpisi naj bodo čitljivi ter naj vsebujejo poleg rodbinskega in rojstnega imena t.idi bivališče, zlasti ako je v dotič-neni kraju več oseb z istim imenom. Predlagatelji ne smejo hiti obenem kandidati na isti listi. Vsak volilni upravičenec sme podpisati samo eno kandidalno listo. Predlagateljev mora biti na kandidatni listi najmanje 20 v občinah do 1000 prebivalcev, a 40 predlagateljev, ako ima občina več ko 1000 in manj ko 4000 prebivalcev, in končno 60 predlagateljev, ako šteje nad 4000 prebivalcev. V največ slučajih bo tedaj pri nas treba 4o predlagateljev. Ker ima občina do 5000 oseb 24 odbornikov, je treba za vsako kandidatno listo vsega 24 odbornikov, 24 namestnikov in 40 predlagateljev, tedaj vsesa S8 volilnih upravičencev. Kandidatna lista se mora izpolniti v dveh enako se glasečih izvodih, ki sta oba izvirnika. Podnisi predlazateljev morajo biti na obeh izvodih lastnoročni. Priloge kandidatne liste Poleg kandidatne liste v dveh izvodih moramo pripraviti še do en izvod kandidatne liste za vsako volišče brez imena predlagateljev. Izjave o pristanku kandidatov, oziroma namestnikov, .je treba priložiti kandidatnim listam. Predaja kandidatne liste sodišču Kandidatne liste v, dveh izvirnikih, dalje po en izvod kandidatne liste brez imen predlagateljev za vsako volišče in izjave o pristanku kandidatov se predajo najbolje osebno okrajnemu sodišču, v čigar področj i leži dotična občina, v potrditev. To se nnra izvršiti najkasneje 8 dni pred volitvami, to je vsa i do vkliučno 6. oktobra 19:13. Tako opremljena kandidatna lista pa se sme poslati sodišfj tudi priporočeno po pošti, obenem pa se mora navesti ime onega, ki listo pošilja. Popravki kandidatne liste Kandidatne liste, potriene od sodišča, se ne smejo ve? popravljati in izpreminjati. razen če od dneva, ko ie lista potrjena, pa do dneva volitve kak kandidat umre ali Izeu-bi pogoje, določene z zak. o občinah. V takih primerih pa je izpremembn dopustna samo do tretjega dne pred volitvami. Tako izpre-menjena lista se preda iznovs sodišču v potrditev. Ban g. dr. Marosič o komasaciji občin Ljubljana, 16. septembra. Agencija Avala objavlja razgovor svojega urednika z banom g. dr. Marušičem o problemu naših ubč;n po izvršeni komasaciji. G bati je med drug.m izjavil: »Združitev naših malih občin se je morala izvesti; kajti ne samo draga, naravnost nemogoča bi bila v mali občini uprava, kakršno predvideva novi zakon, nemogoča bi bila že sestava upravnih organov, nemogoče volitve itd. Združitev še ni izvedena v vsem obsegu, ki bi točno ustreza! novemu zakonu. Vpošteva!a se je izrazita izoblikovanost terena, ki v dravski banovini največkrat sama diktira meje občine, vpoštevala pa nemalo tudi stoletna tradicija prebivalstva, ki mu ie mala občina k srcu prirasla, ker mu je tako zelo blizu. Uredba predstavlja zato komp'romis med zahtevo zakona in željo naroda. Ze!o se ie pazilo tudi na ohranitev mej upravnih in sodnih srezov ter zlasti mej katastrskih občin, da se ne oškodujejo interesi ostalih upravnih enot in da se prebivalstvo v sedanji krizi obvaruje visokih stroškov, ki so z delitvami katastra ne-oohodno zvezani. Razporeditev občin v uredbi je rezultat temeljito započetega ugotovitvenega dela, ki pa se je moralo zaradi nenadno odrejenih občinskih volitev naglo skončati. '•še v zadnjih dneh je b;!o stavljenih mnogo novih predlogov, ki se seveda niso mogli dovolj temeljito obravnavati. Tako utegne uredba vsebovati mars kako grupacijo. ki ne bo v vsakem oziru ustrezala željam vsega prebivalstva ali pogojem dobre občinske uprave. Ni namere, da bi razporeditev občin, kakršno prinaša omenjena uredba, morala neizpremenjena držati za cele generacije. Le do volitev je seveda vsaka izprememba izključena, ker bi preveč motila volilni postopek in povzročila nered. Po volitvah pa . so izpremembe možne še skozi tri leta. Iz-premeniti se bo moglo ime nove občine, popraviti še njene meje, možna je pa tudi še čisto nova grupacija, ako bi se izkazala sedanja za neumestno. Takoi po volitvah se bo razpravljalo tudi o sedežih novih občin, ki doslej sploh še niso določeni. Svoj začasni sedež ima nova občina na sedežu one stare občine, katere naloga ie. da novo občino organizira in izvede volitve njenega odbora.« Iz sodne službe Beograd, 16 - septembra p. Premeščeni so: k okrožnemu sodišču v Zagrebu sodnika sreskega sodišča v Ormožu Stanko Svetek in dr. Erik Konšek ter sodnik sreskega sodišča v Radečah Miloš Lečnik in sodnik sreskega sodišča v Logatcu Ferdinand Kvas. V povodu proslave 251etnice septem-' brskih dogodkov v Ljubljani, so se sno-či drugič sestali v magistralni posvetovalnici demonstranti iz leta 1908. Zbrali so se vsi oni, ki so bili ali ranjeni ali pred sodiščem obsojeni, v preiskovalnem zaporu ali sicer preganjani zaradi ljubljanskih demonstracij. Vsi^ ti septembrski demonstranti se udeležijo korporativno današnjih svečanosti s posebnimi oz.naki, kakor so jih nosili ob pogrebu Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča (narodni trak, ovit v črni flor). Položili bodo tudi venec na grob in na spomenik. Po soglasnem sklepu zbranih demonstrantov bo v smislu določitev akcijskega odbora za proslavo govoril v imenu demonstrantov na pokopališču magistralni uradnik g. Branimir Kozinc, na Pogačarjevem trgu ob odkritju spominske plošče pa g. načelnik Adolf Ribnikar, ki je bil svojčas osem tednov v preiskovalnem zaporu in obtožen kot glavni povzročitelj demonstracij, a je bil po dvodnevni razpravi pred senatom oproščen. Skrivnostni napadalci v črnih pelerinah V kroniki ljubljanskih septembrskih dogodkov pred 25 leti menda še ni bil omenjen slučaj, o katerem mi je pripovedoval poponoma verodostojen očividec, ki je nekaj minut pred demonstracijo pred Kazino šel po Zvezdi proti nunski cerkvi. Ta slučaj, ki je ostal pred vojno iz razumljivih vzrokov v tajnosti in ki menda tudi po prevratu še ni bil nikjer zabeležen, nam bo popolnoma razumljiv, če pomisimo na takratno razburjenje in ogorčenje vse slovenske javnosti zaradi napadov Nemcev in nemčurjev na skupščinarje CMD v Ptuiu. Mladi idealisti v Ljubljani so v svojem ogorčenju nad divjanjem ptujske nemčur-ske drhali iskreno želeli in iskali prilike, da bi se mogli na kakršenkoli način znesti nad ljubljansko nemško kazino in se vsai nekoliko revanžirati za dejanske napade in vsa zasramovanja, ki so jih bili deležni skupščinarji CMD v Ptuju. Toda kako naj se neopaženo približajo kazini in izvršijo svoj načrt, ko je bilo poslopje po ptujskih dogodkih tako skrbno čuvano in zastraženo, kako naj pridejo Nemcem do živega 'n jim vrnejo milo za drago, da jih ne bodo izsledili in jih potem strogo obsodili kot zlobne »atentatorje«? Najlepša prilika se je prožila v času, ko je bilo pred Mestnim domom 18. septembra zvečer demonstracijsko zborovanje in je bila vsa policija zaposlena na Mestnem trgu ali pa v \Volfovi in Šelenburgovi ulici, kjer je čuvala prehod proti kazini Takrat ni bilo težko izvršiti načrta, toda prepustimo očividcu, da nam sam opiše, kako je stvar potekla: »Protestni shod pred Mestnim domom na večer 18. septembra 1908 se je bližal koncu in številni klici so pozivali večtisočglavo množico demonstrantov na obhod po mestu. Jasno je bilo, da bo skušala vsa ta ogromna množica priti pred kazino in dati tam duška svojemu silnemu ogorčenju nad ptujskimi dogodki/Stanoval sem takrat poleg nunskega samostana in ker sem vedel, da s« vsi dohodi na Kongresni trg zastraženi. sem se bal, da ne bom mogel priti domov. Fklenil sem zato, da prehitim dolge vrste demonstrantov in sem zato tik pred zaključkom shoda odhitel po najkrajši poti proti domu. Magistratni komisar, ki je v VVolfovi ulici poveljeval policijskemu kor-donu. me je spustil naprej, da sem lahko nadaljeval pot preko Zvezde. Kongresni trg je bil kakor izumrt. Vse je bilo na protestnem shodu pred Mestnim domom, ostali so pa na Marijinem trgu čakali na Dovorko demonstrantov. Sredi Zvezde pri vel'ki svetilki sem se ustavil in se oziral na okrog. Nobene žive duše ni bilo Lahkoatletsko tekmovanje za državno prvenstvo posameznikov Zagreb, 16. septembra d. Ob zelo Iepern vremenu so še danes nadaljevala lahkoat letska tekmovanja za državno prvenstvo posameznikov: Udeležba tekmovalcev je bila zelo velika. Tekmovanje se je pričelo s tremi predteki na 100 m. 'Izven konkurence sta startala v predteku Primorjaša Kovačič in Cerer. Rezultati so bili naslednji: 1. predtek 100 m: Stefanovič (Jugoslavija) 11.6, 2. Krautb (Makabi) 11.7, 3. Fer-kovič (Hašk) 11.8. 2. predtek: 1. dr. Buratovič (Concordija) 11.4, 2. Kovačič (Prim.) 11.6, 3. Ferenščak (Maraton, Zagreb) 11.6. 3. predtek: 1. Tauber (Makabi) 11.6, 2 Cerer (Prim.) 11.S, 3. Strojnik (železničar) 12. Met krogle: 1. Spahič (BSK) 13.84, 2. dr Narančič (Concordia) 13.65, 3. Kovačevič (Con.) 13.55, 4. Kieut (Jugoslav.) 13.39. 5 prof. Ambrozy (Ha&k) 13.20, 6. Stepišnik (Ilirija) 12.61. Kvalitativno najboljše dosedanje tekmovanje na državnih prvenstvih v metu krogle, ker je pet tekmovalcev do. seglo marko nad 13 m. Finale 100 m: 1. dr. Buratovič (Con.) 11.3, 2. Stefanovič (Jugoslav.) 11.5, Z. Tauber (Makabi) 11.5. Tekmovalci, ki so star-tali izven konkurence, to so člani Primor-ji, so bili p« tekmovanju na 100 m prisiljeni, da izbirno tekmujejo sami med seboj 1. predtek 400 m: 1. Madžarevič (Con.) 54. l, 2. Nikhazi (Pančevo) 54.4, 3. Braum (Con.) 55. 2. predtek: Zupančič Ilirija 53.4, 2. Ferenščak (Maribor) 64.6, 3. Stock (železničar) 3. predtek izbirni za Atene: 1. Gaberšek (Prim ) 53 6. 2. Longin (Prim.) 54 2- Skok v daljavo z zaletom: 1 dr. Buratovič (Con ) 6.48. 2. Rajčič (Bačka) 6.17, 3 Tauber (Makabi) 6.14. 1. predtek 200 m: 1. Stefanovič (-Tugo slavija) 23 8. 2 Krautb (Makabi) 24, 3. Stropnik (železničar). 2. predtek: \. Pfaff (Con.) 24 4, 2. Tauber (Makabi) 24 8. 3 Stock (Hašk) 3. predtek izbirni za Atene: .1. Kovačič videti ne v Zvezdi ne n<. Kongresnem trgu in tudi pred Kazino ni bilo nikogar. Se celo-stražnika, ki je bil v takratnih časih nerazdružljiv čuvar nemškega templja, ni bilo na običajnem mestu. Vsa policija je bila koncentrirana pred vhodom v Selen-burgovo in \Volfovo ulico in je čuvala dohod do Kazine. Kazina je bila zaprta, rumene zavese na oknih kavarne in restavracije so bile spuščene in le par medlih svetilk je razsvetljevalo velike prostore, ki m» bili pa očividno prazni. Nemci in nemčurj! so se tisti večer iz strahu poskrili in nikogar ni bilo na spregled. Šel sem počasi dalje po Zvezdi, komaj pa sem stopil pod prvo drevo, sem zaslišal, da se s Kongresnega trga v urnem teku bliža več ljudi. Prihajali so iz smeri od vogala \ egove ulice do Bleivveissove hiše. Stopil sem v senco najbližjega drevesa, da bi skrit opazoval, kaj se bo zgodilo. Kakih deset v temne pelerine zavitih oseb z globoko na oči potisnjenimi pokrivali je preskočilo ograjo ter je med drevjem mimo mene švignilo proti kazini. Trenutek kasneie so zažvenketale šipe v oknih kazinske kavarne in restavracije in že so napadalci v naglem di"i zopet bežali mimo mene v isto smer, odkoder so prišli. Videti je bilo. da so napadalci izvršili svoje dejanje po točno določenem načrtu. Vsak je imel izbrano svoje okno in pripravljenih par kamnov, da so bila v trenutku razbita vsa proti Zvezdi obrnjena okna restavracije in kavarne. Napadalcev ni nihče zasledoval niti videl, ker pred kazino, kakor sem že prej rekel, ni bilo nobenega stražnika. Kordoni v Šelenburgovi in Wolfovi ulici so komaj še vzdrževali pritisk demonstrantov, ki so si hoteli priboriti dohod do kazine. _ Komaj je potihnilo žvenketanje razbitih šip na kazini in so skrivnostni napadalci izginili proti Vegovi ulici, so že prihrumeli pred Kazino demontranti iz Wolfove in takoj nato iz Selenburgove ulice ter nadaljevali delo, katero so pravkar započeli oni skrivnostni napadalci v črnih pelerinah. Nikoli nisem mogel zvedeti, kdo so bili ti ljudje. o dogodku pa sem govoril šele po prevratu.a Napadalci so gotovo računali s tem, da demonstranti ne bodo mogli prodreti policijskega kordona n'ti v Šelenburgovi niti v \VoIfovi ulici in priti pred kazino. V tem primeru bi imela Ljubljana prihodnji dan novo senzacijo: na kazini bi bile razbite šipe, povzročiteljev pa ne bi mogli odkriti. I. Z. Spored današnfe proslave v Ljubljani Slavnosti so se pričele že sinoči. Ob 20. je bi! na Kongresnem trgu promenadni koncert železničarske godbe Sloge, ob 21. pa koncert sokolske godbe na Gradu. Grajsko poslopje je bilo razsvetljeno. Mesto se že popoldne okrasilo z zastavami, zvečer pa so se zablestela okna. Danes ob 8.30 bo maša zadušnica pri Sv. Križu, Pri maši bodo peli pevski zbori. Ob 9. bo na pokopališču svečano odkritje spomenika Adamiču, Lundru in Vindi-šarju. Po spominskih nagovorih ob spomeniku bodo zapeli žalostinke združeni pevski zbori Hubadove župe. Vsa kulturna, prosvetna, strokovna in gospodarska društva in udruženja se naprošajo, da se udeleže spominskih svečanosti na pokopališču vsaj z manjšo deputacijo. Nadalje bo danes na Pogačarjevem trgu tudi odkrita spominska plošča Lundru in Adamiču. Ob 11. se zberejo vsa društva, korporacije in dijaštvo ljubljanskih šol pred Narodnim domom, oziroma na Blei-weisovi cesti. Povorka se bo pomikala po Bleiweisovi cesti, Rimski cesti, Napoleonovem trgu, Vegovi ulici. Kongresnem trgu, VVolfovi ulici. Marijinem trgu, Stritarjevi ulici skozi Šolski drevored na Poga-čarjev trg. Dijaštvo se bo ločilo od povorke v Stritarjevi ulici in pride po cesti Pred škofijo in Semeniški ulici na slavnostni prostor. Ob 12. bo odkritje spomenika. — Izčrpno poročilo o svečanostih bo prineslo ponedeljsko »Jutro«. (Prim.) 24.1, 2. Cerer (Prim.) 24.2. Skok v višino z zaletom,- 1. dr. Buratovič (Concordia) 180, 2. Telesko (Pančevo) 175, 3. Kallay (Marathon) 170. Isti rezultat so dosegli Mikič (Bačka) ter žgur in Martini (oba Primorje), ki so startali izbirno za Atene. Met diska helenski stil: 1. Kleut (Jugoslavija) 35.56, 2. dr. Narančič (Concordia) 34.94, 3. Stepišnik (Ilirija) 31.43. Tek 1500 m: 1. Predanič (Concordia) 4:30, 2. Grmovšek (Marathon, Maribor) 4:31, 3. Sindelar (Marathon, Zagreb) 4:32. Tekmovalci Primorja Krevs, 2orga F. in Goršek, ki so startali izbirno za Atene, so neoficielno zasedli prvo, drugo in tretje mesto, in sicer Krevs v času 4:15.S, žorga 4:22.5 in Goršek 4:26. Met diska: 1. Kleut (Jugoslavija) 43.42, 2. dr. Narančič (Concordia) 42.73, 3. Mano jlovič (Concordia) 41.91, 4. Kallav (Marathon) 40.69, 5. Stepišnik (Ilirija)" 39.45, 6. prof. Ambrozy (Hašk) 39.30. 1. predtek no m zapreke: 1. Banščak (Pančevo) 17, 2. Jug (Hašk) 17.6. 2. predtek: 1. dr. Buratovič (Concordia) 16.8, 2. Kallay Levin (Marathon) 17.2, 3. Ehrlich (Hašk). Finale 400 m: 1. Madžarevič (Concordia) 52.8, 2. Nikhazi (Pančevo) 53.9, 3. Zupančič (Ilirija) 54. Zupančič je bil od vsega početka v vodstvu ter si priboril na 300 m 12 m naskoka. Iz neznanih razlogov pa je na zadnjih 100 m popustil. 1. predtek štafete 4X100 m: 1. Hašk 46.5, 2 Concordia 47, Bačka izpade. 2. predtek štafete 4X100 m: 1. Marathon 50.8 .Štafeta Makabija je bila kot druga diskvalificirana zaradi izgube palice. Zanimivo je. ia je savez tekmovalce Primorja. ki so bili prijavljeni izbirno za Atene, primerjal z ostalimi tekmovalci samo po času, ni jih pa stavil v konkurence z njimi. Tudi starti niso bili najboljši. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro z začasnim lokalnim porastom oblačnosti, zmerne temperatare. — Dunaiska vremenska napoved za nedeljo: Menjajoče se oblačno, mirno jesensko vreme. Naši kraji In ljudje Vuk SteSanovič Karadžič Tv>n /t* ~ /C e^t^j t oh*ji jkS rc /J lun nzgovinska noč na Bukoviku«, katero general Pešič takole opisuje: V mali nizki kolibi smo v prisotnosti vrhovnega komandanta in prestolonaslednika razpravljali o položaju na fronti. Vojvoda Mišič in jaz sva se dolgo razgovarjala, ker se nisva strinjala v odločitvi, ali naj se ofenziva prekine in preide v obrambo, ali pa naj se prodiranje nadaljujejo za vsako ceno. Vrhovni poveljnik je najine razgovore pozorno poslušal, po daljšem premisleku i&v -m** ffiiSiL^^ §fMmJ in i ■ * L;' jggpi 1 /iH ■Bil1',! I i^lSS V Tihaboju pri Litiji je praznoval 14. t. m. ugledni domačin gospod Ignacij Zidar svoj 70. rojstni dan. VzoVnega kmečkega Kajmakčalan, kjer so padle hekatombe žrtev za svobodo pa je izrekel odločitev, dostojno njemu in f naši hrabri vojski — namreč: »Naprej v slavo ali smrt!« Šele 8. avgusta 1918. je padla odločitev o veliki akciji na solunski fronti med rekama Sušico in Lešnico v širini 30 km. Po načrtu naj bi se izvršil preboj najprej na odseku II. armade m«J Kam eno m in Sokolom, potem pa razširil na vao srbsko fronto. Po tem načrtu se je začelo zgodaj zju traj 14. septembra z artiljerijsko pripravo tn so ve8 dan topovi majali sovražne postojanke. Drugi dan po so že naši pešci vdirali v aovražne rove. Tu in tam odbiti, so se morali vrniti v svoje postojanke, pa so naskočili spet ter prodrli in tako je šlo vse do IS. septembra, ko je H. armada začela prodirati r smeri Demir-Kapije m Grackega, timoška divizija na progi vasi Radnja-Bošane, juawslovenska divizija pa proti Kavaradu. Prva armada, ki sta jo tvorili drinska in dunavska divizija na eni, moravska divizija pa na drusi strani je tedaj tudi že podrle vse sovražne postojanke pred seboj in prodirala naprej. Bivši načelnik glavnega generalštaba, upokooeni armijski eeneral Petar Pešič navaja v svojih spominih, kako ga je 19. septembra popoldne poveljnik vzhodnih čet general Franchet D' Esperey po telefonu naravnost vprašal: >Kakšna je situacija na vaši fronti?« _ Po glasu je bilo čuti. da je Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Veliko delo je uspelo, pot naprej je bila slavna in zmagonosna. Vratolomno so čete hitele naprej ter brez odmora in prehrane taevno pustile za seboj po 40 do 50 km. Prekoračile so Pelagonijo, Vardar, o>be Moravi, Dunav, Savo, Drino, Tiso ter se pojavile na Jadranskem morju podeč sovražnika pred seboj. V enem mesecu s*> imele za seboj okrog 1500 km in ustavile so se pri Temešvaru in Segedinu, še preko naše sedanje severne meje, potem pri Skadru, prišle v Istro in povsod jih je 'narod pozdravljal kot osvoboditelje. S to veličastno zmago se je začela nova doba v zgodovini Jugoslovenov. Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenči-ee, ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kaj nam letos prinaša Vodnikova družba? Vse čitatelje bo izredno zadovoljila knjiga slovenskega vojnega ujetnika, ki se je 10 let vračal preko Sibirije in Kitajske v domovino. V naslednjem priobčujemo razgovor književnega referenta Vodnikove družbe s pripovedovalcem: »Dvema stvarema sem se čudil, ko sem čital vaše zgode in nezgode«, sem rekel gospodu Mucu, ko sva se sestala pri Lovšinu, kjer zvečer vasuje s svojimi prijatelji. »Da ste se čudili!...« »Da, čudil sem se, da ste sploh še živi po vseh teh nevarnih dogodivščinah in čudil sem se tudi vašemu spominu. Ali ste si delali zapiske?« »Včasih sem si tudi kaj zapisal, pa vsega nisem mogel.« . »Saj si.-j tudi jaz med vojno marsikaj doživel, a moram reči, da se sedaj nekaterih stvari že precej motno spominjam. Mislim, da se tudi drugim tako godi. Posebno imena so mi šla skoraj vsa iz spomina.« »Jaz pa vse še dobro pomnim,« je rekel gospod Muc, »čeprav bo od prvih dogodkov že dvajset let.« »Koliko časa ste pravzaprav tavali po tujem svetu.« »Skoraj deset let.« »Kakor Odisej, ko se je vračal iz trojanske vojne. In kaj je bila tista pot od Troje do Itake v primeru z vašo!« Res, naslov »Skozi Sibirijo« ne pove vsega. Sibirija je bila le en del moje poti. To, kar izide letos, je komaj polovica. Od »Ljubljane do Kamčatke . .« »Ne vem, ali bi smatral za srečo ali nesrečo, da toliko časa niste mogli domov.« »Kakor se vzame. Takrat je bilo včasih res hudo. Tožilo se mi je po domu. Morete si misliti, kako rad bi se bil vrnil domov, ker sem se peljal v tistih nevarnih časih iz Vladivostoka v Odeso, ko sem slišal, da od tam pošiljajo ujetnike v Jugoslavijo.« »Iz Vladivostoka v Odeso! To je dolga pot!« »Da, in iz Odese zopet v Vladivostok. ker je bilo v Odesi še hujše ko v Sibiriji.« »Za tako pot je bilo takrat treba že nekaj poguma. Zato pravim, da se čudim, da ste še živi. Saj je prežalo povsod tisoč nevarnosti ...« »Pa sem imel vedno srečo, da sem se iz-muzal^In ko sem bil v Egiptu, torej že skoraj tile pred domom, b> bil skoraj umrl.« »Škoda bi bilo. Ni bilo vsakemu dano, da bi bil toliko videl in doživel kot vi. Škoda bi bilo, ko bi se to pozabilo. »Tudi jaz sem tako mislil. Pravzaprav sem hotel pisati svoje spomine samo za svojega sina, da bi vedel, kaj vse je prestal njegov oče... Saj veste, da nisem nameraval za javnost pisati. Tu in tam sem kaj pripovedoval svojim prijateljem in so vsi rekli, da bi bilo prav, če bi tudi drugi kaj izvedeli o teh nenavadnih dogodivščinah. Tako sem se lotil dela in poslal nekaj podlistkov v »Domovino«. Jaz seveda nisem pisatelj.« »To nič ne de. Pripovedujete ves čas zanimivo in živahno. Jaz sem kar užival, ko sem čital rokopis. To bo nekaj za naše ljudi — sem si mislil.« »Jaz sem tudi zadovoljen, da izide knjiga v Vodnikovi družbi, da pride bolj med ljudstvo.« »Čitali jo bodo stari in mladi; prav tako na deželi kakor v mestih. Koliko naših mož in fantov je bilo takrat avgusta 1914. pri Przemyslanih! To ime je bilo pri nas povsod dobro znano. Raznesli so ga ranjenci in oni, ki so se vrnili...« »In oni, ki se niso ...« •»Tudi. Marsikje so brali: padel pri Przemvslanih ... Zdaj že na to precej pozabljamo. Tisti, ki so bili zraven, se bodo radi spominjali, oni pa, ki so takrat šele rastli, bodo zvedeli, kako je bilo... Zdi se. da mladina rada posega po knjigah, ki pripovedujejo o svetovni vojni, o kateri slišijo le tu in tam kako besedo.« »Ko bi hotel človek povedati vse, bi ne bila dovolj ena knjiga...« »To je ravno prednost vaše knjige, da pove takorekoč vse in tako resnično, da se vidi, da ni v nji nič izmišljenega. Koliko naših je bilo n. pr. v Karpatih in vendar nimamo doslej še knjige, ki bi nam pripovedovala o tisti zimi in tistih bojih. Vi imate skoraj v enem poglavju vse. Človeka skoraj jezi, da pripovedujete tako na kratko, šele potem ko se vrsti toliko zanimivih dogodkov skoraj skozi vso Azijo, spozna, da je bilo vse samo uvod. Res, Galicijo nam bo še lahko kdo natančneje popisal, tega pa, kar ste vi sami doživeli, nam ne more povedati nihče več. Saj so bili tudi drugi v Turkestanu in povsod, a temu se ne ljubi, drugi nima časa in pa, kar je glavna stvar, ne zna vsak doživljati in pripovedovati. Moram vam priznati, da imate talent.« »Ko bi imel več prakse... A zdaj že gre, sem se nekako privadil. Morete si misliti, kako je, če nosi človek leta in leta v glavi toliko dogodkov.« »Saj pravim, da imate sijajen spomin. To je mnogo vredno. Pa ste tudi prav pre- I sojali dogodke, n. pr. revolucijo, boje z boljševiki, Kolčakovo afero itd. Kaj bi iz tega napravil Sven Hedin ali Kari May! Jaz sem n. pr. čital Nansenovo knjigo o Sibiriji in še neko večje delo — imena se več ne spominjam, — ki je tudi popisovalo vzhodne azijske kraje in otok Sahalin — a moram reči, da sem pravo Sibirijo in dogodke po ruski revoluciji spoznal šele iz te vaše knjige.« »Pa še nisem gotov, kakor vidite, še do I Vladivostoka nisem prišel, ko sem odšel iz Rusije« »Mislim, da bodo vsi nestrpno pričakovali nadaljevanja. Ko smo risali zemljevid. na katerem je vaša pot okoli sveta, je šel komaj na eno stran Saj toliko skoraj noben svetovni potnik ni prehodil.« »Prehodil! Prehodil bi že, če ima človek denar in vse ugodnosti A vojni ujetnik, brez vseh zvez z domom, v stalni borbi za življenje! To je kaj drugega.« »Seveda, zato je pa vaša pot tem bolj zanimiva Drugod imajo cele zbirke vojnih spominov, mi smo bolj skromni. Oni, ki smo šli skozi vojno, bomo drug za drugim odšli in pomrli In vse pojde z nami v grob Čez deset, petdeset ali sto let bodo pa ljudje vendar le radi vedeli, kako nam je bilo. Saj tudi nas zanimajo danes francoske vojske in kot dečki smo se zanimali celo za Vis in Kustozzo Pa kaj je bilo vse to v primeri z Galicijo in Sibirijo.« »•Ljudje se čudijo, če se še vedno ta ali oni vrne domov. Jaz sem prav nalašč omenil nekaj imen, da bodo vedeli, koliko naših ljudi je še tam in zakaj je mogoče, da se še niso vrnili.« »Tudi to je zanimivo, dasi drugi gotovo niso zašli tako daleč na sever, kakor vi. Tista pot med iskalci zlata je res nekaj nenavadnega. Ljudje, ki so komaj vedeli, da je vojna, takrat, ko se je že pet let ves svet klal med seboj! Ali pa zgodba o komisarju Jumskem. Bolj žive slike o bolj-ševiški strahovladi menda nimamo!« »Jaz pa pravim, da najzanimivejše šele pride.« »Dobro, dobro! Le pišite, da nas ne prehiti čas.« * Tako sva kramljala z gospodom Mucem in zraven sem premišljal, kako na čuden način se rode včasih knjige in kako malo prav za prav vedo člani, ki prejmejo na mizo 4 knjige za 20 dinarjev, koliko dela in truda je stalo, preden je ena teh knjig dobila tisto obliko, v kateri jo dobijo v roke čitatelji. Oni so kakor gledalci, ki gledajo že vse dovršeno na odru pred seboj, ne vidijo pa tega, kar se je godilo prej za kulisami. In vendar je tudi tam zanimivo. In morda zna še pravilno oceniti knjigo v rokah ali igro na odru oni, ki je videl njeno pot od življenja do onih, mrtvih črk na papirju, iz katerih se nam z .pet oživljajo dogodki, ki so jih drugi doživeli. Lahko je nam v sobi, pri peči, v naslonjaču, ko beremo vse te čudovite zgodbe, a kako je bilo človeku takrat, ko se je boril s prirodo. s sibirsko zimo in — kar je najhujše — s človekom, ki je takrat povsod širil smrt in razdejanje m v svoji besnosti uničeval vse, kar je stalo na poti njegovi pohlepnosti! To so_ zgodbe, ki jih je vredno prečitati in ni nič čudnega, če se človek čudi. da sedaj sedi tu pri mizi s teboj človek, ki je vse to doživel In zraven si misliš, koliko hodi med nami ljudi, ki bi o njih sodil, da so navadni ljudje, in vendar nosi vsaki iz njih s seboj svojo povest in Bog ve, koliko daljnega in tajnega se skriva za temi ljudmi, ki jih srečavamo vsak dan na ulici, v vlakih, tramvajih in povsod. Danes je ta knjiga dotiskana in čez nekaj tednov bodo člani uživali te čudovite zgodbe, ki segajo že tako na mejo fantastičnih potopisov, da bomo komaj verjeli, da je vse to doživel človek, ki živi med nami. In se bomo spomnili, da smo takrat med vojno slišali o vsakovrstnih dogodkih in smo potem pozabili nanje. Sedaj bodo vstajali pred nami in z njimi vred še mnogj drugi, ki so od takrat prešli v pozabljenje. Te pa bo čitala mladina še pozno v bodočnosti. i>r> j L- .i. Končane priprave za volitve v Delavsko zbornico Najvažnejše priprave za volitve v Delavsko zbornico so v glavnem že končane. Danes je potekel rok za reklamacije, ki Pa jih je bilo po posameznih volilnih okrožjih le neznatno število. Med tem je glavni volilni odbor določil že tudi prva obratna volišča. Tako bodo v svojih obratih volili delavci naslednjih podjetij: Tekstilna v Kočevju, rudnik v Krmelju, rudnik v Hudi jami, tovarna »Peko« v'Tržiču, papirnica v Vevčah, tovarna Glanzmarm in Gassner v Tržiču ter rudnik v Zabukovici in keramična tovarna v Libojah, ki bosta imela skupno obratno volišče. Rok za vlaganje kandidatnih list je določen od 15. do 25. t. m. V splošni delavski skupini bodo predvidoma vložene tri kandidatne liste: liste nacionalnega delavstva, marksističnega ln krščansko-socialna. V meščanski skupini pa bodo nastopile, kakor se obeta, štiri frakcije, ker bodo poleg krščanskih sociaicev postavilii svoje posebne kandidate tudi nameščenci, ki so se svojčas zbirali okrog bivše SLS, tako zvana Kremžarjeva skupina. Glavni volilni odbor je določil že tudi barvo glasovnic. Nacionalno delavstvo bo imelo modre, marksisti rdeče, krščanski socialci pa bele glasovnice. Narodna strokovna zveza je imela v torek v dvorani Okrožnega urada zborovanje ljubljanskih zaupnikov, ki so se ga v velikem številu udeležili najaktivnejši borci nacionalnega in socialnega gibanja Iz vseh ljubljanskih okrajev. Dvorana je bila polna in na zborovanju se je kazalo izredno živahno zanimanje. Vsi zaupniki so rrejeli točna navodila, kako naj vsak na svojem področju najvzorneie oskrbi vse priprave za volitve. Narodna strokovna zveza je na sedežih vseh volišč postavila posebne agitacijske odbore. Samo v Ljubljani deluie 16 takšnih odborov. Med vsem nacionalnim delavstvom se opaža živahno gibanje in resno pripravljanje za te nad vse pomembne volitve, ki bodo odločile, po kakšnih smernicah se naj v bodoče upravlja in vodi Delavska zbornica kot osrednja institucija za obrambo in zaščito delavskih interesov. rp v« vi 1 v» I • i rziska obema kupuje lastno streho Tržič, 16. septembra Tržiški občinski odbor je ondan resetal veg važnih zadev, med katerimi zavzema glavno mesto akcija za nakup tovarniškega poslopia Mali & Demberser. katere lastni* je g. Emil Mali. ki ie nedavni umrl, njegovi dediči pa ne mislijo tovarne zopet vpo-staviti. Kupna pogodba bo v kratkem podpisana. Za nakup tega poslopja je izbran poseben odsek, ki mu načeluje župan gosp Globočnik. Mestna občina nima svoje strehe, temveč je najemnica v Devjvi hiši, kjer je občinska pisarna, sodišče, stanovanje sodnega predstojnika in nekai poslovnih prostorov Gotovo je, da mora prej ali elej priti občina pod lastno 9treho in ne sme zamuditi sedanje prilike, k\> je naprodaj najlepša hiša na trgu, v katero ee lahko spravijo vsi tržiški uradi in kjer je v tovarniških objek- tih toliko lepega prostora, da se da i malo prezidavo spremeniti v vsem higienskim predpisom odgovarjajočo šolo, ki jo Tržič krvavo potrebuje. Preden je stopila občina v dogovore, je prosila g. inž. Dedka za strokovno mnenje, če se da stavba prezidati v šolske s vrhe. To mnenje, ki je zelo laskavo je pospešilo razgovor in če nas vse ne vara, se bo mestna občina v najkrajšem času preselila v lastno poslopje. Izvoljeni odsek je upravičen takoj skleniti kupno pogodbo V tajni seji se je sprejelo v domovinske zvezo osem novih občanov, trem se je odst^ pil občinski svet v Preski za zidavo stanovanjskih hiš, petnajstim prosilcem pa so se uredile ali naklonile ubožne podpore. To je bila zadnja 6eja sedanjega odbora, ki se pa z novimi volitvami ne bo veliko izpremenil. Če še povemo, da je dobila na tej seji Jadranska 6traža stalno letno podporo 500 Din in da je bil imenovan banski svetnik g. Snoj tudi za podnačelnika sreskega cestnega odbora, smo storili svojo poročevalsko dolžnost. Zadnja skupna seja Trbo-veljčanov in Hrastničanov Trbovlje, 15. septembra Po novi ureditvi občin se je odcepil Hrastnik od občine Trbovlje ter se združil z občino Dol. V četrtek 14. t. m. se je vršila zadnja skupna seja, ki je bila sklicana po naročilu sreskega načelstva z nalogo, da sestavi volilne odbore za občinske volitve. Bila je obiskana razmeroma slabo. Župan Vodušek je poročal o proračunu, katerega je banska uprava občutno znižala. (V glavnem so znižani šolski proračuni in to v prvi vrsti na stroške učitelj-stva. Učiteljstvu, ki je nad 50 let uživalo prosto kurjavo, se sedaj ta ugodnost ukine.) Zaradi znižanja dajatev TPD in padca dohodkov na trošarini bo znašal primanjkljaj v občinskem proračunu okrog 1,300.000 Din. Banska uprava svetuje, naj se krije ta primanjkljaj s štednjo pri drugih postavkah. Občinske doklade so zniža- ne od 111 odst. na 100 odst. Kako naj občina zadosti vsem socialnim nalogam in pri tem še prištedi 1,300.000 Din, je vprašanje, ki bo povzročilo novemu občinskemu odboru velike skrbi. Podrobneje se pa o občinskem proračunu ni razpravljalo, ker se bo moral s tem vprašanjem baviti novi občinski odbor. Pritožbi mesarjev, da naj se pobira užit-nina po 75 par tudi od one slanine, ki jo avažajo trgovci, se ugodi. Ker škropilni rfvto zaradi neprimerne shrambe močno trpi, bo zgrajena primerna garaža. G. Rozi-nu se pod gotovimi pogoji dovoli navrta-nje glavne vodovodne cevi, vodomere pa mora nabaviti pri obč. vodovodni upravi. Nedavna revizija občinskih podjetij je ugotovila najlepši red. Zaradi pasivnosti občinskega kopališča se uvedeta samo dva kopalna dneva v tednu in to petek in sobota, nadalje dan pred praznikom in ob nabornih dneh. Za novo občinsko bolnico se nabavi operacijska miza, električni reflektor in nekaj druge opreme. Dovolijo se popravila na občinskem elektrovodu. Zemlja v občinski koloniji za upokojence se parcelira in odda v najem. Zagotovi se sprejem v občinsko zvezo g. dr. Worm-serju, ravnatelju cementarne. Ker je izčrpan kredit v ministrstvu pravde za uradne dneve v Trbovljah in bi morali ti uradni dnevi odpasti, se sprejme predlog odbornika Pleskoviča, naj do konca t. 1. občina prevzame stroške. Odborniki za posamezna volilna okrožja v Trbovljah so: I. Sušnik, Cestnik; II. Pleskovič, Ratej, III. Potrata, Malgaj, IV. Počivavšek, Voljčanšek, V. Skrinjar, Čer-nač, VI. Letnik, Levstik, VII. štruc, Ber-ger; za Hrastnik: I. Sovre, Orožim, IL Re-star, Strovs, III. Zupan, Dolinšek, IV. Draksler, Piki. — Ker je bil dnevni red izčrpan, se je g. župan poslovil od Hrastničanov in jim poželel, da bi se vse njihove nade, ki so jih stavili na odcepitev od Trbovelj, s katerimi so živeli v občinski zajednici od leta 1848., uresničile in da bi nova občina čim bolje uspevala. Aden Dubravič iz Turije si je leta 1926. izposodil 2000 Din, pa je doslej na samih obrestih tega dolga plačal že 40.000 Din. Kmetje, ki so prezidavah ali pa gradili hiše, so od oderuhov dobili nekaj denarja ter material po strahovito pretiranih cenah. Ko so bili z delom gotovi, je bila hiša z zemljiščem vred oderuhova last. So tudi primeri, da se je zadolžil pri oderuhu že oče ter mu znosil ves denar, ki si ga je odtrgal od ust in ki ga je sploh mogel izvleči iz svojega posestva. Ko je oče umrl, je bil sin prepričan, da je dolg že davno poravnan, oderuh pa mu je prinesel neke listine, prave ali ponarejene, p0 katerih znaša dolg skoraj še toliko, kolikor vredna hiša. Mnogi oderuhi so se med svetovno vojno pod Avstrijo udejstvovali kot nabavljalci sena in drugih potrebščin za vojaštvo. Bi-l so tudi nadzorniki pri raznih delavskih kompanijah. Takoj po vojni pa so se vrgli na oderuštvo in so danes težki bogataši. Eden od njih ima v okolici Puračiča velikansko posestvo, na katerem redi okrog 400 glav živine. Vsa ta zemlja je bila last njegovih dolžnikov. Zanimivo je to, da je bila med oderuhi do zadnjih dni, ko je začelo sodišče v Tuzli s preiskavami, huda mržnja in konkurenčna borba. V nevarnosti pa so se oderuhi obeh veroizpovedi in raznih oderuških metod čvrsto združili in prva njihova skupna akcija je bila ta, da so skušali žrtve, ki so začele govoriti, pred oblastjo očrniti kot upornike in hujskače. To jim sicer ni uspelo, potrebno pa je na vsak način, da temeljita preiskava opogumi mnogoštevilne žrtve. Planinsko slavje na Smrekovcu Šoštanj, 13. septembra. Kakor je »Jutro« že obširneje poročalo, je dobil Smrekovec, 1570 m nad Šoštanjem, svojo planinsko kočo, katero je dogradila in dne 3. L m. slavnostno otvorila šaleška podružnica SPD. Že na predvečer je ugasli ognjenik Smrekovec zopet zažarel, to pot v odsvitu mogočnega kresa, ki je oznanjal šaleški in Sa*-vinjski dolirn slavnosten dan. Koča, ki je sicer zelo prostorna, je komaj sprejela pod streho mnoge planince in domačine okoličane, ki so prispeli že v sc-boto zvečer. Kljub nekoliko deževnemu nedeljskemu jutru so prihiteli še številni zunanji gostje, med njimi tudi 6 članov kluba »Sljeme« iz Zagreba. Na idilični, s smrečjem obdani planoti Romi, kjer stoji koča, je opravil č. gospod Glasinc, župnik iz Belih vod, službo božjo na prostem; zatem pa je z lepim nagovorom blagoslovil kočo in kraj dolgoletni član šaleške podružnice SPD č. gospod Rožman, župnik iz Zavodnje. Načelnik domače podružnice SPD gospod ravnatelj Koritzky je pozdravil v imenu društva vse navzoče, med njimi tudi vse delegate posestrimskih podružnic ter pre-čital došle brzojavne in pismene čestitke: Osrednjega odbora SPD, g. Pučnika Karla, nadzornika SPD, g. Tillerja Frana, častnega predsednika savinjske podružnice SPD, g. Badjure Rudoifa, referenta zi turizem pri dravski banovini, Hrvatskega planinar-skega društva, Zagreb; Društva fruška gora; Društva planinara, Sarajev<^_ Srpskega planinarskega in turističkega dvuštva, Sarajevo in SPD Gorje pri Bledu. V nadaljnjem govoru je kratko orisal zgodovino postanka prepotrebnega planinskega doma ter se imenoma zahvalil vsem podpornikom in mecenom zlasti: kr. banski upravi dravske banovine, Tujsko prometni zvezi Maribor, mestni občini Šoštanj, Olepševalnemu in tujsko-prometnemu društvu, Šoštanj; tvrdki VVesten, Celje; Zedinjenim tovarnam stekla v Hrastniku, tvrdkama Rakusch v Celju in Woschnagg & sinovi v Šoštanju, nadalje g. Mazeju za podarjeni prostor, gospodoma Badjuri Rudolfu in Tillerju Franu ter dnevniku »Jutru« in vsem darovateljem za opremo koče, kakor tudi obrtnikom, ki so v redu izvršili svoja dela. Nato je g. načelnik s prisrčnimi besedami predal kočo javnemu nrometu. V imenu članstva je spregovoril šolski upravitelj Lojze Menhart, ki je izrekel zahvalo in priznanje odboru, zlasti pa nft-umornemu in požrtvovalnemu načelniku gospodu Lucetu Korrtzkemu, kateremu je s trdno voljo in ljubeznijo do stvari v teh težkih gospodarskih prilikah uspelo to veliko in občekoristno delo. Med viharnim odobravanjem vseh navzočih je nato gospod Menhart, izpolnjujoč željo in sklep celotnega članstva, v priznanje dela in zaslug načelnikovih za zgradbo krstil kočo na njegovo ime: »Koritzkega koča na Smrekovcu.« — G. ravnatelj Koritzky je preko svojih predsodkov glede osebnega poimenovanja koč, med navdušenjem in pritrjevanjem navzočih, to spontano priznanje članstva sprejel. Hrvatski turistični klub »Sljeme« je zastopal njegov predsednik g. Jakšič, ki je prinesel tople pozdrave in čestitke svojega kluba ter poklonil dograjeni koči 3 odeje in lepo umetniško planinsko sliko. Te izraze iskrenega tovarištva kluba »Sljeme« so prisotni sprejeli z velikim odobravanjem. Nato je povzel besedo nadzornik SPD gospod sodni svetnik dr. Senjor, ki je v daljšem govoru razmotrival zadnja leta tako oživljeno delovanje šaleške podružnice SPD ter kot častni predsednik mariborske podružnice SPD izrekel čestitke k dograditvi koče Nadalje so še čestitali gg.: dr. Jančič v imenu Tujsko-prometne zveze Maribor, Ivo Kvac za mislinjsko podružnico SPD v Slovenjgradcu, Stane Rudolf za olepševalno in tujskoprometno društvo v črni. Bep Ante za trboveljsko podružnico SPD, Anton Kopinšek pa za savinjsko podružnico SPD v Celju; na svoj znani hu-moristični način je zakliučil vrsto govornikov. Medtem pa je že tudi toplo jesensko solnce dvignilo meglene koprene ter z otvoritvijo koče odprlo tudi diven razgled daleč naokrog. Zavriskala so planinska srca in po kratkem, toda tem bolj veselem planinskem rajanju ob zvokih godbe iz Javorja se je začela armada planincev polagoma razhajati Koritzkega koča na Smrekovcu, dobro opremljena, z vodovodom in planinsko udobna, vse leto dobro oskrbovana, vabi zdaj vse ljubitelje planin, ko pa bodo zaplesale prve snežinke, zlasti tudi smučarje pod svoj gostoliubni krov. Pristopajte k »Jadranski straži"! -------■ ■ —-ggag (preOivctCeetn dravske Cattovitie V torek, 19. t. m. ob 9. zjutraj prispo na glavni kolodvor v Ljubljani predstavniki parlamenta in senata bratske republike Poljske. Prvič prihajajo oficijelni predstavnikuparlamentarci v tako častnem šte-vilu v našo državo in tudi v naše slovensko ozemlje, da se pobliže sezna= nijo z našimi razmerami in učvrste prijateljske stike z našimi parlament tarči, ki so jih navezali z njimi meseca junija na Poljskem. Globoko je v naših dušah zasidrana zavest, da je le v solidarnem nastopu in v medsebojni pomoči — moč slovanstva. Zato smo prepričani, da čuti sleherni naš držav Ijan važnost tega obiska in da je tudi vsakdo uverjen, da bo tak obisk okrepil bratske vezi med viteškim narodom poljskim in našo Jugoslavijo. Pokažimo torej tudi mi v Sloveniji, da se odkritosrčno veselimo dragih bratov in da želimo, da bi se še zadnje ure, ki jih prebijejo pred odhodom v domovino v naši državi med nami, počutili res kot doma med najljub> šimi brati. Zato pozivamo in prosimo zlasti vse meščanke in meščane bele Ljub* Ijane, da prirede našim bratom ob prihodu na kolodvor čim veličastnejši sprejem. Tudi prebivalce naše lep Gorenjske prosimo, da pozdravijo drage goste na primeren način, ko se bodo vozili z avtomobili na Bled, ki kot zadnja postojanka ne bo zaostal za drugimi. Prosimo vsa narodna društva in naše narodne žene in dekleta, da se udeleže sprejema; poslednje prosimo še posebej, da nastopijo v čim največjem številu v narodnih nošah. Nikakor pa ne sme izostati naša narodna mladina! Okrasite svoje domove z narodnimi in tudi poljskimi zastavami! Ta poziv naj velja vsem brez razlike. V Ljubljani, dne 16. septembra 1933. Odbor za sprejem poljskih parlamentarcev Za odbor: predsednik: Senator dr. Fran Novak l. r. podpredsednik senata Lov za zlatom Beograd, 18. septembra. Da se je na ozemlju bivše kraljevine Srbije dobivalo zlato že v starodavnih časih, je znano. Saj so se odtod zalagali z zlatom vsi nekdanji gospodarji teh krajev od Grkov, Makedoncev in Rimljanov do srbskih Njemaničev in drugih srbskih carjev in despotov ter turških sultanov. Pozneje je dobivanje zlata prenehalo, dasi zlato samo pač ni izginilo. So pač bile gospodarske razmere take, da ni biLo zadostnih in primernih sredstev, da bi se ležišča zlata mogla z dobičkom izkoriščati. Ko pa je tamle pred svetovno vojno znani zasledovalec zlata, inž. Hofmann, ki je proučeval geološke razmere v predvojni Srbiji, zašel tudi v oni njen severno-vzhodni kot med Duna-vom in Timokom, je ugotovil, da se tu nahajajo ležišča zlata, ki bi se ob zadostni obratni glavnici dala z modernimi sredstvi zelo dobičkanosno izkoriščati. Svetovna vojna je seveda preprečila vsak poizkus in prva leta po vojni tudi niso dala misliti na to V sedanjih časih splošne gospodar ske krize pa je bila stvar tudi nemogoča, vsaj z domačimi sredstvi. Toda kar nam ;e nemogoče, ni nemogoče drugim, pa se je našla inozemska družba, ki si je nadela nalogo, da izkoristi to naše naravno bogastvo. Gre za zlatonosno ozemlje v dolini rečice Peka in si je pariška rudokopna družba na našem jugu »Generalna družba za eksploatacijo rudnikov« pridobila koncesijo za pridobivanje zlata pri Sv. Barbari. Ta družba ima tudi v svojih rokah tudi pridobivanje zlata v Kongu. Za pridobivanje zlata v dolini reke Peke pa se je pod okriljem te družbe pred kratkim ustanovila posebna družba z imenom »Francoska družba za zlate rudnike v Peku«, ki se je takoj lotila dela in določila za središče svojega delovanja mestece Pek. Tu se je začela graditi tvornica, ki bo vsak dan predelala štirideset ton zlatonos-ne rude. Zidajo se tudi vsa ostala poslopja za laboratorije, skladišča in stanovanja za inženjerje in delavstvo. Vse to bo že dozidano in pripravljeno za uporabo do konca letošnjega meseca oktobra, tako da se bo meseca novembra že pričelo delo v rudnikih. Družba je namreč nakupila precej sosednjega sveta, tako da se bo pričelo ra-ziskavanje na precej razsežnem področju. Upravni ravnatelj podjetja je dr. Vin-cenzo Nitti, sin znanega, v izgnanstvu živečega italijanskega državnika Francesca Nittija, tehnični ravnatelj pa znani geolog, vseučiliški profesor Jean Middleton, strokovnjak za dobivanje zlata. Oba se že nahajata v Peku in se izražata zelo optimistično o uspehih podjetja. Družba razpolaga z veliko obratno glavnico in je prepričana, da bo ta glavnica sijajno naložena v naših zlatih rudnikih. Pod strahovlado oderuhov Kričeči primeri oderuškega izkoriščanja v Bosni — Mali dolgovi, ki požirajo domačije. Sarajevo, 4.5. septembra V mnogih naših pokrajinah je problem kmečke zadolžitve — brez vsakega pretiravanja — problem oderuhov ali kakor jim pravijo, zelenašev Oderuštvo je veliko socialno zlo, ki se je ponekod silno močno ukoreninilo. Bosanska Posavina je n. pr vsa prepletena z oderuškimi mrežami. Dolga leta so bili kmetje brez vsake zaščite pred brezvestnimi oderuhi. Na tisoče kmetov brez razlike vere ln socialnega položaja se je popolnoma izčrpalo v oderuških mrežah, izgubilo je svoje domačije in svoja zemljišča zaradi fiktivnih dolgov. Vas Puračič v okolici Tuzle nudi kričeč primer oderuškega izkoriščanja. Večina kmetov tega kraja je prava raja pod strahovlado oderuhov. V zadnjih dneh so se šele začele oblasti zanimati za te pajke in pijavke in v samem Puračiču se vodijo se daj preiskave o strašnem izkoriščanju revnih kmetov. Do intervencije oblasti je prišlo zaradi tega, ker so se nekatere žrtve v največjem obupu ohrabrile in dale točne podatke o oderuških sleparijah Mnogo pa je takih, ki molče ln se ne upajo na dan s krivicami in bremeni, ki so jih jim naložili oderuhi. Skozi desetletja so revni kmetje prišli pač do prepričanja, da je denar vsemogočen, nekateri pa so v svoji primitivnosti tako zapleteni v izkorišče-valskih mrežah, da vseh spon ne znajo niti popisati. Oderuhi pritiskajo na svoje žrtve z lažmi in grožnjami in zgodili so se že primeri, da so bile žrtve, ki so se uprle, potem še hujše udarjene. Sedaj, ko so oderuhi v škripcih, obiskujejo njihovi pomočniki kmete z obljubami, da jim bodo dolgovi črtani, če molčijo. Drugi prihajajo seveda še vedno z grožnjami, a je pri vsem tem vloženih že preko 60 tožb. Iz teh tožb in Drijav je razvidno, da izposojajo oderuhi revnim kmetom denar proti bajeslovnim obrestim. Od desetaka se zahteva po eden in celo po 3 dinarje mesečno za obresti Neki kmet iz vasi Devetaka se je zadolži! za 4450 Din, plačal pa je 25.550 Din Kmet Huso Vešič iz Lukavca si je izposodil 12.100 Din, pa so za ta dolg šle tri njive in s šestero otrok se je znašel, kakor pravijo na »hišni kladi« ali na beraški palici Osman Burgič si je izposodi] 3 tisočake in ker Je zaostal z odplačevanjem zapadlih velikanskih obresti, je moral podpisovati vedno nove menice na obresti od obresti, tako da ima že 47 menic, ki predstavljajo večjo vrednost kakor vsa njegova posest. odlikovano terpentinovo milo Iz-delano na bazi čistega olivnega olja Misli ob Kratko je razdobje petindvajsetih let od onega 20. septembra, ko so se sprožili usodni streli avstrijske solda* teske in je nedolžna kri pordečila ljubljanski tlak. Še so žive priče, ki so videle in doživele grozote tujega naši* lia m vedo. kako je od groze in ogor* čenja vzdrhtel ves narod. Ljubljanski streli so odmevali v zadnjo gorsko vas in med nami in Avstrijo se je odprl prepad, ki se ni dal nikdar več premo* stiti. Dvoje nedolžnih mladih življenj je moralo pasti kot žrtev sovraštva in zlobe, ki sta veljala cclemu narodu. To je bila kulminacija brutalnosti, ki je zadela slovenska srca do najglobljih globočin in zapustila v njih neizbrisen '-led. Nič ni pomagalo, da sta policija in cenzura skušala zadušiti zunanji iz* raz obsodbe krvavega dejanja, da je vlada s prepovedjo spomenika skušala izbrisati misel na kruti zločin — pri nas ni bilo pozabljenja. O tem glasno priča zgodovina avstrijskega razpada in našega osvobojenja. Ko se letos spominjamo črnega dne« va ored petindvajsetimi leti in ko je postavljen žrtvam tudi viden sporne* nik, se nam obujajo sicer grenki ob* čutki, močnejši pa je čut zmagoskvja, ki nas navdaja. Žrtve so morale pasti, da smo našli pot v svobodno domovi* no. Danes smo rešeni onega jarma, ki nas je tlačil skozi stoletja, naš jezik, ki smo se za njegove pravice morali boriti vsak dan in vsako uro, svobod* no in ponosno razglaša našo zmago. Ptujsko slavje je za nami: dalo je sijajno zadoščenje za ponižanje leta 1908. Z ljubljansko manifestacijo se zaključuje vrsta spominskih svečano* sti. V teh dneh se je mnogo poudar* jalo. da je treba mlademu rodu ohra* niti spomin na bridka leta narodnega trpljenja, ker le oni, ki pozna naše ne^vobodne čase, bo vedel, kaj pome* nja narodna svoboda: le oni, ki se za* veda, kako težko je bila pridobljena, jo bo znal ne samo ceniti, temveč tudi braniti in za njeno ohranitev žrtvova* vse. kar je in kar ima. Tega opomina je pri nas v današnji dobi treba, kajti Slovenci le preradi pozabljamo, in mnogokrat se zdi, da je zavest o potrebi pozitivnega nacio* obletnici nalnega dela in požrtvovalnosti, kakor je bila lastna prednamcem, močno upadla. Povojna zgodovina našega na* rodno obrambnega dela ni razveseljiv va in v Ptuju je morala biti izrečena marsikatera resna, pa tudi svarilna be* seda. Vendar se ne odrekamo upanju, da je slovesni spomin septembrskih dogodkov raznetil stari plamen in da pojdemo od slavja na poživljeno delo. Naša meja tega dela potrebuje, ako naj bo resnično in za vedno ohranjena. Res je sicer, da mlada generacija, ki se je rodila v svobodi, ne občuti, tako živo, kaj se pravi živeti v tuji oblasti, kakor ona, ki je bila tega življenja še sama deležna. Beseda ni dovolj moč* na, da bi mogla nadomestiti lastno do« živet je. Toda saj na žalost tudi danes nismo brez vzgledov. Naše državne meje niso tako oddaljene, da bi ne mo* gli videti preko njih. . In ravno ta pogled je grenka kaplja v čašo našega veselja nad pridobljeno svobodo. Našli smo sicer svobodo, ali ne vsi. Stotisoči krvnih bratov še danes ječi.io pod tujim jarmom in ne vedo, ali smejo sanjati o svetlejši bodočno* sti. Z nami vred so korakali od leta 1908. naprej za istim ciljem, kruta re* alnost pa jim je pred koncem poti za* ustavila korak. Naše misli so danes pri njih, onkraj Snežnika in onkraj Kara* vank. Vemo, da se tudi oni spominja* jo na čase, ko so delili z nami avstrij* sko usodo, in da toliko težje nosijo svoj delež, ker so njihove nade in sa* nie izginile v nedoglednost m jim je ostalo potrojeno, postoterjeno trpjje* nje. Hujše, kakor pred petindvajsetimi leti je preganjan njihov, naš jezik. Še mati ga v strahu šepeče svojemu ne* bogljenčku, da je ne bi slišal sovražni ogleduh. Šola je ognjišče tujstva, niti v cerkvi se ne glasi domači glas in mr* zle tuje molitve spremljajo umrlega na zadnji poti. Tudi onstran meje sopad* li streli in je tekla nedolžna kri; ne pred pet in dvajsetimi leti. in še danes je Bazovica grozeč memento. Na sta* rodavnih tleh, kjer se glasi zvon Go* spe svete, pa gine rod za rodom, izpo* stavljen nasilnemu potujčevanju, kate* remu služita posvetna ln duhovna oblast. Kakor krik iz daljave smo slišali obupno prošnjo za pomoč na dunaj* skem katoliškem shodu. Bog bi se usmilil, ali se bodo usmilili njegovi za* stopniki na zemlji, bodo odločili oni in pa še bolj njihovi gospodarji. Izkušnja pa je nas Slovane in posebno Jugoslo* vene izučila, da milosti od tujcev ni* mamo pričakovati in da nam bosta po* magala le vera in zaupanje v lastno moč. Moči pa ni tam, kjer smo az* kropljeni, zato je naša smer začrtana. Že se poraja novo slovanstvo in prh šel bo čas, ko se bodo uresničile sanie naših pradedov, ki so naš narod budili iz spanja. Ko bo slovanska solj.dar -ost postala realno dejstvo, bo tudi narod* nim manjšinam breme olajšano. Težko nam je pri srcu, da bratom v tujini ne moremo dati niti pomoči niri utehe. Le naša ljubezen jim naj velja neomejeno, in pa vera, da še ni konec vseh dni. Ta ljubezen nas bo bodrila, da se bomo tem bolj oklenili svoje rodne zemlje in se še tesneje oklenili skupnosti, s svojimi svobodnimi brati. Jugoslovensko zedinjenje nam je pri* dobilo svobodo, zedinjeni narod mora posvetiti vse svoje delo svoji mladi državi, da bo velika in močna, da se bo slišal njen glas tudi preko domačih mej. Če bomo prav razumeli klic dvaj* setega septembra, če bomo brez pri* držka in omejitve izpolnili svojo dolž* nost, se nam ni treba odreči upanju, da pride dan, ki prinese tudi bratom v tujini dejansko tolažbo. Krvava nedelja V včerajšnjem članku smo na krat* ko obudili spomin na dogodke, ki so se odigrali v Ljubljani v dneh 18., 19. in 20. septembra 1908. Dne 18. sep* tembra — bil je petek — je bil v Mest* nem domu ogromen protestni shod pro* ti tolovajskemu napadu ptujske nem* škutarije na mirne Slovence. Razumlji* vo je, da je bilo slovensko prebivalstvo Ljubljane zaradi ptujskih izgredov nad vse razburjeno, posebno še, ker soPtu* ju sledila še druga nemška gnezda s Celjem na čelu; od vseh strani so pri* hajale vesti o nemškutarskih izgredih proti Slovencem. Tako zelo so bili Nemci in nemškutarji prepričani, da smo Slovenci le sužnji, oni pa gospo* darji, da so celo v že takrat skoro po* Čolnoma slovenski Ljubljani kljub raz* urjenju med prebivalstvom nastopali se bolj oholo in izzivajoče. A vendar bi najbrž tudi mogočna protestna ma* nifestacija potekla brez hujših posle* dic, ako ne bi Nemci še takrat izzivali množic. Ko so se namreč razhajale, so jih iz dveh nemških hiš polivali s črnilom. Tedaj je zavrela tudi ponižna in ustrahovana slovenska kri. V opravi« čenem besu so se množice razlile po vsem mestu in zaznamovale vse nem* ške in nemškutarske postojanke s tem. Svetislav Peruzzi: Spomenik septembrskim žrtvam Figura iz kararskega marmorja je S m visoka, ves spomenik pa meri 7 m višine. Na podstavku je reliefni portret Adamiča in Lundra. Po dolgih letih je vendar prišel na svoje mesto in bo danes slovesno odkrit da so razbile okna na 37 poslopjih in lokalih, pred vsem seveda na Kazim ki je bila takrat glavno zbirališče n3* ših tlačiteljev. Že tisti petek je nastopilo vojaštvo, ki pa ni napravilo večje nesreče, ker so se bile množice demonstrantov med tem že same razšle. Naslednji dan, v soboto, je zažvenketala le še tu in tam kaka šipa ali je bil odstranjen kak iz* zivajoč nemški napis. No večiih izgre« dov pa ni prišlo. e bolj mirno bi najbrž potekla ne* delja, dne 20. septembra. Toda avstrij* ske oblasti, ki so v Ljubljani storile seveda vse, kar so hoteli tukajšnji Nemci in nemškutarji, so ali hotele pokazati svojo brezobzirno moč in do skrajnosti ponižati slovensko prebival* stvo, ali pa so se zaradi svoie slabe vesti res bale še hujšega srda poniža* nega naroda: brez potrebe so poslale na ulice in ceste nemške vojake, ki so zaprli vse prehode in brez vsakega po* voda neprestano izzivali in šikanirali ljudi. Posledica je bila, da so se proti večeru vnovič začele zbirati gruče lju* di, ki so s prepevanjem slovenskih pesmi pa tudi z žvižgi in s klici reagi* rali na brutalnosti nemškega vojaštva. To pa je bil vojakom dobrodošel po* vod, da so nad slovenskim prebival* stvom razsuli ves svoj nemški oholi šo* vinizem. Surovo so navalili na vsako skupino ljudi ter jih razganjali s pu* škinimi kopiti in bajoneti. Posebno so se pri tem udejstvovali dragonci, ki so jih bili poprej v takratni nemški pivo* varni napojili s pivom. »Slovenski Na* rod« je o postopanju vojaštva napisal v svoji izdaji 21. septembra 1908: »Vo* jaštvo je divjalo po mestu, kakor bi hotelo vse pobiti, vse poklati in po* streliti.« Več prebivalcev je bilo že pri tem ranjenih od bajonetov, nekateri med rijimi precej nevarno. Do tragedije pa je prišlo kmalu po osmi uri zvečer na Pogačarjevem trgu za stolno cerkvijo. Tam je oddelek vojaštva pod povelj* stvoiri poročnika Maver j a naletel na večjo skupino ljudi in jo naskočil z na* saj enimi bajoneti. »Slovenski Narod« je o tem poročal: »Videč, da se bliža vojaštvo z povešenimi bajoneti, je ne* kdo iz gruče zaklical: Fej Mayer! To je poročniku Maverju dalo povod, da je dal povelje naj se strelja. Množica je v begu hitela proti cerkvi, v tem pa so že padli streli v njen hrbet!« Posledica salve je bila, da sta mrt* va obležala Ivan Adamič in Rudolf Lunder, več drugih pa je bilo težko ranjenih. Prehod med škofijo in stolno cerkvijo z lužo, kjer je padel Ivan Adamič Na oboku, ki veže stolnico s škofijsko palačo, bo uanes odkrita spominska plošča A mošt Adamič: Zadnji dan mhmhm! Sta r sem bil deset let, ^Hr^PSHj ko so mi ubili brata Iva- lp'>* l|8§ šlo petindvajset, a še j|j2 vedno se vrstijo pred ^^^^^^-ijMB mojimi očmi dogodki onega nesrečnega sep- nost jo bežeče slike na Hp^Pfi^*^ filmskem platnu. S tiho BHMii^ boljo v srcu in ponosom, gfl prinese s seboj spoznanje M, so prekvašeni ti daljni spomini ... Življenje naie številne družine je potekalo, kakor pač poteka življenje slabo plačanega učitelja zunaj na de* želi, zadnja leta pa je bil oče Avgust premeščen kot nadučitelj na šolo pri cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Tu je bil po pet in štiridesetih letih službe upo* kojen. Po upokojitvi smo se preselili v svojo hišo v Zalokarjevi ulici, zadaj za gluhonemnico. Tu je morala moja mama prestati najhujšo materinsko bol potem, ko se nas je rodilo enajst otrok. Ko je zazvonilo Ave Marijo, smo morali bati vsi doma. Po večerji smo še malo pokramljali, pripraviti se je bilo treba za šolo, potem smo šli k počitku. Mati ni delala nobene izjeme, pokoriti smo se morali vsi, najsi je bil ta ali oni že v službi. Vladal je strog red, vsak je moral pomagati pri vseh domačih opravkih in neredko je sestra ribala tla, brat se je pa sukal pri ognji* šču, zdaj ta, zdaj oni. Emil se je tako naučil celo nogavice plesti. Kratko: stara, a dobra vzgoja, polna domačno* sti in priklenjenosti k domu in star* šem. Ples? Nogomet? Sploh kakšen šport? Vsega tega nismo poznali. Kljub temu, ali bolje, tudi brez tega smo se vsidrali v življenje. Morda je bila ta* ka vzgoja v nekaterih pogledih eno* stranska, pretesna, a svojemu namenu je ustrezala, saj nismo še poznali onih tisoč stvari, ki so na programu dana* šnie prostejše mladine. Mama je bila pobožna iz srca in na svojih jutranjih obiskih bližnje cerkve brata Ivana si je od tega nakopala revmo, ki jo je baš pričela priklepati na posteljo. Očeta je malo prej zadela kap, da je tudi on ostajal doma. Zato smo to do* bo, kolikor nas je ostalo pri hiši — nekateri so biLi že v službah — kakor domenjeni ostajali še rajši doma. Zdi se mi kakor tiho medsebojno poslav* ljanje: nekaj let še, m oče im mama sta umrla, potem je nastopila svetovna vojna. Bratje z izjemo Viktorja in To* neta smo odšli pod zastave, hiša se je izpraznila... Prve dolge hlače. Ono jesen je Ivan, vse skozi odiič* njak, prestopil v peti razred gimnazi* je na Poljanah. V prisilni delavnici mu l je dala mama pomeriti nove dolge hla* če, ki jih je usodni dan prvič oblekel. Dopoldne se je še okopal in pri Din* terju ostrigel. Preveč resen za svoja le* ta ni na zunaj pokazal radosti nad no« vimi hlačami. Le v ustne se je večkrat ugriznil, da je skril nasmešek, enkrat pa je stopil k oknu in se lagodno pre* tegnil v svetlo luč septembrskega do* poldneva. Takrat sem se igral pred hi* šo in se ozrl vanj. Z vrta gluhonemni* ce se je zdajci pripodil trop lastavic in priklenil mojo pozornost. Spravlja* le so se v gruče za polet čez morja... Ubita steklenica Po kosilu je mama dala Ivanu kro* no, meni pa trebušat liter iz finega stekla. »Pojdita k Flegarju po vino,« je de* jala. »Ko boste spisali šolske naloge in se naučili, se bomo tombolali. jedli kostanj in pokusili vino. Če imajo že mošt, pa tega vzemita.« Dobila sva vino. Preprosil sem Iva* na, da mi je dovolil nesti steklenico. Ob Cegnarjevi ulici, kjer je gostilna pri Flegarju, je vzdolž ene strani žična ograja gluhonemmičnega vrta na ka* menitem podstavku. Ivan me je nekaj* krat že posvaril, naj z litrom ne ,zvo* nim' pri hoji, jaz se pa nisem preveč menil ter v mislih na sladki maroni hi* Alojz Gradnik: Septembrskim žrtvam Kdo vas vihti, usod žareče meče, hi sečete poti v temin goščave? ha) v vas živi, o rane prehrvave, da hri je slajša, če za druge teče ? V svobodi nam zdaj je skrivnost očitna: naroda zarje se rode le v noči, njegova rast in moč so žrtvujoči — bolj od življenja smrt je rodovitna. Obe smrtni žrtvi na mrtvaškem odru Vsa Ljubljana je prisostvovala pogrebu HRANI VAČE PERILO. PREPRIČAJTE SE! Fotografija je bila 1. 1908. v tisoč in tisoč izvodih kot slika in razglednica razširjena po vsej Sloveniji. Objavili so jo tudi številni slovanski listi in revije POSKUSITE! tel domov. Nenadno sem se podstav* ku preveč približal, treščil obenj^ ste* kleniea se je ubila, vino razlilo. Nekaj časa sva rnolče stala in pobirala čepi* nje, zdaj eden zdaj drugi in se sled* njič brez žal besede vrnila domov. Mama se je zgenila, kakor od ne* nadne slutnje in žalostno pripomnila: »Škoda, tako sem se veselila tega dne.. Ivan. kaj boš zdaj počel?« — je vpra* šala. zvesto pogledala, da bi ugemla, s čim bi ga razveselila. Ivan je odmah* nil z roko, da ni nič in da bi šel rad v mesto. M n ti se je skrbljivo zamislila. »V mesto?« »Z Žanetom sva se domenila, da bi šla pogledat za mraka.« »Nikarta! Toliko ljudi je prišlo iz vseh krajev. Bojim se nemirov.« »Saj bova takoj nazaj.« — Več si ni upal ugovarjati, tiho se je vdal in se clel h knjigam Mama je pa le opazila, da ga žene močna želja v mesto »Dobro, pa pojdi,« se je vdala. »Am* pak res z Žanetom.« (To je bil nje* gov sošolec dr. Ivo Pire.) »Kmalu bova nazaj«, se je razvese* 1:1 Ivan. Pozno popoldne sta skupaj odšla pri srednjih vrtnih vratih in ni* kdar več se ni vrnil. Po njegovem odhodu je mamo za* skrbelo, da bi se mu kaj hudega ne pri* potilo, ker se ji je sanjalo, in »sanje ?o mnogokrat pomembne«, da je šla skozi Lattermanov drevored in so tam vse navzkriž ležali od viharja izruva* ni kostanji. Usodni večer Septembrski dnevi hitro ugašajo. Morda se je na večer tudi pooblačilo, re vem več, družinsko sobo, ki je bila z istrta z gostimi zavesami je kmalu zatemnil mrak. Motna luč je ugašala na ozkih oprimih staromodnih stolov, blestela na ovalasti mizi kakor gladina simotnega jezerca v temni gošči, za* i-iirala na pohištvu, ki se je tiščalo od* odličnejših sten. Mama je sedela sklenjenih rok v ze* lenem naslonjaču in šepetaje molila. I-c stranske sobe sem slišal drsajoče korake očeta, ki je končaval dnevni obhod skozi sobe in iz navade tipal s palico po mrtvih predmetih, kakor bi se vedno hotel še in še prepričati, da jo res oglušel. Kar videl sem ga, kako, vitek, s sivo, po južnjaško pristriženo brado in gostih sivih pokončnih las prisluškuje, nestrpno premikajoč stol, te je res, da mu je življenje pri nje* povih sedemdesetih letih odvzelo eno največjih uteh: glas, šum, ton, kate* rega je tako neizrečeno ljubil, kadar je sedel h klavirju ali v župni cerkvi po polnočnici, ko je zaorglal poskočno koračnico, da je privzdigovalo celo stare ženice, za katere brez tega ni bi* lo Detetovega rojstva. Nekoč ga je njegov ljudskošolski učitelj udaril za uho in od tega je po malem ogluševal, bole/en in starost sta mu dokončno opustošMa sluh. Ave Marijo je že davno odzvonilo pri svetem Petru. Ivana pa od nikoder. I/ mesta so časih prihajali nerazločni glasovi kakor streljanje in hrup odda* ličnih množic. Tudi jaz sem slutit ne* kaj težkega in '/'m nepremično sedel v stolu v drugem kotu sobe in opazo* val mamo in vlekel na uho. kdaj se bo oglasila znana stopinja v veži Med šepetanjem molitvic, ki jih je molila mama že v temi. in med trkanjem oče* t'ive palice je potekala tesna večnost. Morda sem bil za hip zadremal, ne vem. ali povsem nenadno sem se zbu* d;! od ostrega glasu železnih vrtnih vrat, ki so zacvilila v tečajih. Zaslišal sem stopinje. Več ljudi je moralo biti, in popolnoma tujih, saj Ivanov korak sem dobro ločil, mehak in hiter ,e bil, ti pa so se obotavljali in nenavadno dolgo drsali po strgulji ob hišnih vra* tih. Pozorno sem prisluhnil in slišal, da je marm molila skoro na glas. Bog ve kako globoko jo je že med tem pre* šinila z!a slutnja. Imam občutek, da tako moliio izpokorjenci, ko zaslišijo v vratih ključ rrrkega krvnika. Zdaj je nekdo odprl vrata. »Zakaj pa kar v temi sedite?« je vprašal sv* k Verblč, ki sem ga spo* znal po glasu. Odskočil sem in pri* žgal petrolejko Med tem je bil že sto* pil korak naprei in se ozrl na mamo, ki ie negibno obsedela. Za njim sem ugledal še druge ljudi, ki jih pa nisem prepoznal, ker nisem utegnil, le preveč me je priklenil nenavadni razgovor. Stric Karol, tako smo ga klicali, je .na* lomarno vprašal: »Ivana še ni doma?« Sedaj so sledili mamini odgovori, ki me vedno bolj prepričujejo, da je do vsega grenkega dna slutila Ivanovo usodo. Drhte je odvrnila: »Kaj se je zgodilo?!« »O. nič, nič, kar tako vprašam«, se je izogibal odgovoru. »Zakaj si pripeljal te ljudi? Nekaj hudega je. ne taji!« »Nič, P^av nič hudega, samo malo je ranjen samo ranjen je, ianjen, nič drugega...« »Ubili so ga! Mrtev je!« Vsi smo okameneli ob tem razodet* ju. ki je spontano planilo iz njenih ust. Nihče ni odnikal, nihče se ni ge* nil, tiho kakor v grobu, le očetovi ko> raki so se drsaje približevali iz zrav* ne sobe. Mama se je vzpela, vzdignila roke kakor bi govorila Bogu in vdano izrekla besede nečloveškega premago* vanja m vere: »Nisem ga bila vredna!« ... Nato se je sesedla in vsi smo pri* skočili, da bi jo tolažili. Oče je strme obstal med podboji, živčno sprašujoč, kaj je, pa nihče ni našel časa ne po* guma, da bi mu povedal. Z roko v trob* ljo skrčeno na ušesih je začudeno str* mel, morda že doumel, da se godi ne* kaj nenavadnega. Prav natanko pa mu tega tudi pozneje nihče ni razodel. V hišo so začeli prihajati neznani ljudje, vso noč ni bilo pravega miru. Naslednji dan popoldne sem zvedel, da leži Ivan mrtev v mrtvašnici pri svetem Krištofu. Vzel sem leseni obroč in ga podil pred seboj s paličico, gle* dat mrtvega brata. Tam okoli se je strnila silna množica ljudi. Molče so me pustili naprej — najbrž me je kdo teh spoznal. Na kameniti mizi, zasuta v cvetje sta ležala mrtva Lunder in brat. Na senceh je imel za oreh veli* ko rano od padca. Začudeno sem str* mel. nisem še mogel doumeti vsega te* ga, kar je uklenilo kropečo množico v zamolklo mrmranje. Vse to me je na* vdalo z imenitnim občutkom, za kate* rim so se skrivale pekoče solze. Naša hiša je po tem dogodku za ne* kaj dni izumrla, ker sta se starša pre* selila v Škofjo ulico k sestri Miri, od* koder sta lahko videla neskončno dol* gi pogreb, ki je prišel po Dunajski ce* sti skozi Prešernovo ulico, se pomikal po Šentpetrski cesti do stare mitnice pri Šarabonu in tu zavil na šmartinsko cesto proti svetemu Križu ... Vidim kako se pogrezata v zemljo dve krsti z bakreno prevleko, vidim črn gozd velikih ljudi, zastave ... vse je zavito v oblake kadila, in potem ne vidim ničesar več skozi solze, skozi potok solz. Polagoma se je vrnil red v našo hi* šo, nekoga pa je za vedno manjkalo in to se je dalo nekako čutiti na vsa* kem predmetu. Mama je časih še sto* pala v cerkev, a največkrat je ostala doma in davno pred dnevom sem jo včasi slišal, kako je molila, dokler se ni zbudila cesta. Nihče se ni vpričo nie dotikal tega dogodka, vsaj name* noma ne. Kadar smo bili sami brez nje, smo obnavljali spomine in tako sem zvedel za nekatere podrobnosti. V Prešernovi ulici sta Ivan in Zane imela menda nekega sošolca, ki ga je šel Žane klicat na dom. Ivan se je pa ta čas sprehajal po ulici. V tem se je začela od pošte sem valiti množica de* monstrantov, za njimi so pa pritiskali oddelki kanalčkov — tako smo klicali vojake z rumenimi našitki — pod vod* stvom poročnika Majerja. Ko je Ivan spoznal, da se ne more Skriti, je začel bežati z množico, ki ga je potegnila vase. Ustavil se je v zavetišču vrat Ma* verjeve trgovine. Ta vrata gledajo na frančiškanski most. Zdelo se je pa, da skozi vse ulice prodirajo kordoni, pa* dali so streli, zavetišče je postalo ne* zadostno. Baje je tam stal tudi ravna* telj ledinske šole, pokojni Jakob Dim* nik. V nekem premoru, ko je poneha* "o streljanje, da mu je zaklical: »Fant, zdajle pa brž teci!« Ivan se je res po* gnal proti magistratu ravno prav, da ga je pogodila smrtonosna krogla iz Spomini na tovariša Lundra in september 1908 Ivan Cankar: sem storil? © Gospod?" Zgodovinska črtica Pričujoča črtica je bila prvič obiavljena v decembrski številki »Ljubljanskega Zvona« 1909. Po-^atisku-jemo jO iz Cankarjevih zbranih spisov, ki jih izdaja »Nova založba« v Ljubljani. Marko je bil v mestu že drugi dan. Ali še zmerom mu je migljalo pred očmi tako pvetlo in čudesno, da je videl vse in da ni videl ničesar. Ko se je napotil z doma, je bil ves bolan od kopmenja. Ni se ozrl ne enkrat in tudi ni pomislil na mater, ki je stala na pragu. Y daljavo so hlepele njegove oči, v tisto solnčno meglo, ki je bila kakor zagrinjalo pred paradižem. Sedel je na vozu in ni mislil drugega nič nego: »Zdaj se pričenja življenje; kar je bilo doslej, je bilo samo grenko suženjstvo!« Otroci, porojeni iz bede in bolesti, mislijo zgodaj in mislijo visoko. Oko je videlo solze in jih je občutilo tudi samo; uho je slišalo ihtenje in kletev; ali srce je mislilo: »Bog ni ustvaril oči, da bi jokale. ne jezika, da bi preklinjal, ne srca, da bi obupavalo. Tam zadaj je še drug svet, tam daleč je drugo življenje; tja se napotim!« Ker je Marko tako rekel, ie bilo resnično v njegovem srcu že drugo življenje ter so resnično njegove oči že ugledale visoko pot v svetlejši svet. Strma je bila pot, ali Marko se je ni bal. Kakor da mu je bil Bog sam povedal in obljubil, tako trdno je veroval: »Ne bom se utrudil, tudi padel ne bom; visoko pod solncem je moj slavni cilj!« Zakaj trdna vera se porodi le iz bede in bolesti. »Ne bom jedel belega kruha in tudi se ne bom gosposko oblačil, dokler ne pridem do vrha; mnogo bo truda, skrbi še več. Pa kaj bi meni glad, pa kaj bi meni mraz, kaj trud in skrb — do vrha pridem, veselo prepevaje!« Le iz noči se dan rodi. le iz trpljenja pogum. Marko se je izprehajal po mestu in iz njegovih oči je odsevala vsa lepota, ki so jo gledale. Belo jesensko solnce je sijalo na široke ceste, na gosposke hiše, na zlato listje v drevoredu. Srečaval je fante, oblečene napol kmečko, napol me- salve od zadaj. Zadet v levo ramo s pretrgano aorto! »Jezus, Marija! Ustreljen sem!« je zakričal in se opotekel ob zid Ma* yerjeve hiše, se drsal do konec ulice; puščajoč krvave sledove na zidu se je privlekel z zadnjimi močmi vzdolž ško* fijske palače na pločnik nasproti go* stilne pri Kolovratu in se tam zgrudil. Pasanti so ga brž vzdignili in odnesli v vežo imenovale gostilne. Kmalu so pritekli še z Lundrom in za njim mest* ni katehet Jerše z zakramenti. Lunder je bil ustreljen v trebuh, to* rej sta oba imela smrtni rani, tudi mestni fizik dr. Krajec jim ni mogel rešiti življenja. Ivan je bil še pri jasni zavesti, spom* nil se je na mamo, ki mu je bila bra* nila v mesto. V stiski svojega srca se je spomnil na bol, katero ji bo priza* dejal, se skušal vzdigniti, a se mu ni več posrečilo, zaprosil pa je z jokajo* čim glasom: »Nikar mami povedat'!« Ta čas se je moj brat Francelj naha* jal nekje v bližini frančiškanske cer* kve in zvedel, da so ustrelili nekega Adamiča. Zaslutil je nesrečo, pohitel Fran Lapajne: Tisto leto v drugi polovici avgusta je bilo pevsko društvo »Slavec« prvič v Pragi. Bila je tam I. svetovna razstava. Z nami je bil kot pevec tudi Rudolf Lunder. V Pragi so nas prisrčno sprejeli, kakor pač znajo sprejemati le bratje Čehi. Na razstavi je imel »Slavec« dobro obiskan koncert pod vodstvom bivšega ljubljanskega opernega dirigenta H. Beniška. Po koncertu smo na visoki terasi peli »Slovanski hod« pred tisočglavo množico, pozdravljanj kot Slovenci z velikanskim navdušenjem. Na razstavi smo bili slikani (Sliko hrani pevsko društvo »Slavec«.) Bil je na tej sliki Rudolf Lunder predzadnjič slikan. — Po dneh v Pragi smo obiskali staro husitsko mesto Tabor, kjer smo tudi priredili v Sokolskem domu koncert; dvorana je bila prenapolnjena, navdušenje skoraj še večje kakor v Pragi. Naslednji dan smo imeli v Taboru v hetelu »Solnce« banket. Umljivo, da smo bili po celotedenski turneji precej utrujeni in tako se je zgodilo, da je meni nasproti sedečemu Rudolfu Lundru med jedjo omahnila roka in je pri kosilu trenutno zaspal. Seveda so poskrbeli Čehi takoj za razvedrilo in priredili po kosilu lep izlet v okolico, kjer smo se 'e-po zabavali in razvedrili. O polnoči nas je spremila ogromna množica na kolodvor Sto in sto rok nam je segalo v slovo, v očeh so blestele solze. Zaneli smo v slovo »Slovenec sem«, zbor sivolasih čeških mož nam je zapel v odgovor: »Byvali Čehove.« * Ko smo se vrnili v Ljubljano, je prišla vest, kako se je vršila v Ptuju skupščina CMD in kaj vse se je pripetilo skupšči-narjem od strani nemškutarjev. Umljivo da je nas, ki smo vprav tiste dni prinesli iz Prage toliko slovanskega navdušenja in samozavesti, novica še posebno razburila — Bil sem takrat mladenič 24 let. preživel sem že več demonstracij proti Nemcem in Madžarom, saj smo bili složni s Hrvati proti banu Kbuenu-Hedervariju, največkrat pa smo robantili prot' izziva jočim ljubljanskim nemškutarjfem. Po ptujskih dogodkih je bil-sklican 18 septembra zvečer v Mestnem domu javen protestni shod Razburjenje se je razleglo iz Ljubljane preko vse Slovenije. Pojavile so se demonstracije. Udeleževal sem se s starejšim bratom pokojnega Ivana Adamiča demonstracij kot gledalec vse večere. Po shodu, v petek večer, so krenili vsi zborovalci strnjeni izpred Mestnega doma proti Zvezdi, proti nemškutarski trdnjavi. 2e pri davkariji so skušali nekateri sneti samonemški napis, a ni šlo. Pač pa je bil napis nakrat polit s črnilom. Enako je bilo pri Kordinu poleg škofije. V VVolfovi ulici je zaprl demonstrantom pot kordon mestne policije; zato se je del demonstrantov vrnil v Streliško ulico pred šulferajnsko šolo (sedanje dečje zavetišče), del demonstrantov je krenil po Prešernovi ulici, glavni del je pa prodrl kordon in demonstriral pred Kazino. Ko so proti polnoči nastopili orožniki, se je Zvezda polagoma izpraznila. A demonstracije so se v soboto nadaljevale. Parola je bila: Stran z nernškutarskimi napisi! Nemci so ■■nmi hiteli odstranjevati napise, preleplja- stno, ki so prav tako počasi hodili ter prav tako strmeli kakor on sam. Zdelo se mu je, da ga z očmi pozdravljajo in Marko jim je odzdravljal. Čutil je globoko, da je ves svet lep in blag in da ni zlega v nobenem srcu. Nenadoma so se ljudje razbegnili, kakor da je bič udaril mednje; nekateri so planili v vežo, drugi so se stisnili ob zid; tudi Marko je skočil s ceste. V viharnem diru je prijezdila mimo četa dragoncev, zabliskalo se je na čakah in na golih sabljah, prah se je vzdignil za njimi in se ni polegel, ko je že zdavnaj utihnil v daljavi topot kopit. »Kam gredo?« je vprašal Marko fanta, ki ga je z urnim korakom prehitel. »Vrag z njimi!« je odgovoril fant in je hitel dalje. Marko se je napotil v drugo ulico. Ni še dolgo hodil, ko mu je privrela naproti gruča ljudi. Zasopljeni so bili in prašni, očitno je bilo, da so bežali. Marko se jim je umaknil v vežo; gledal je in ugibal, pa si ni mogel razbistriti. pred kom da beže in čemu. Ker je bil truden in lačen, se je namenil domov. »Kod si hodil?« ga je vprašala teta Hana. »Po mestu!« je rekel Marko. »Doma ostani! Dovolj se boš mesta še h Kolovratu in res našel Ivana v ago* niji. Skušal mu je z roko zatisniti ze* vajočo rano in ustaviti kri. Med tem je bil nekdo odredil prevoz v Mestni dom, kjer je Ivan izkrvavel v brato* vih rokah. In brat ga je vzel v naroč* je, sedel v kočijo ter se z njim odpe* ljal v mrtvašnico. fzza njegove smrti je minilo sedem fet in pol, ko je umrla mama. Vsak dvajseti dan v mesecu se je postila za pokoro, ker ga ni znala obdržati doma — to je bila čista materinska zadeva. Na zunaj nikoli ni pokazala boli, a če je pozneje kdo omenil, da je postal na* rodni mučenik, se je na njenem lju* bem licu pokazal drobcen nasmešek, da bi nihče ne prepoznal, ali je ponos ali grenkoba. Spal sem čisto blizu nje in na njen obraz je padala luč cestne svetilke Kdaj pa kdaj sem jo na skrivnem gle* dal pri jutranji molitvi preko blazine in videl kakor blaženost na njena lica razlito nekaj takega, kar je špartan* ska mati pokazala svetu. Danes je pet in dvajseta obletnica in sedemnajst let sta že skupaj nad zvezdami. Ave! li so jih ali prebarvali. Tako so v par dneh res izginili vsi nemški napisi in jelo se je Ljubljani kazati po božji in ljudski pravici njeno pravo, slovensko obličje. To soboto torej, okrog pol šeste zvečer je pričel korakati iz belgijske, (sedanje vojvode Mišica) vojašnice c kr. 27. peš-polk, ki se je delno razpostavil od pošte proti Zvezdi, deloma se je pa skril kot rezerva v bivše vojaško skladišče, kjer stoji danes Kreditna banka. Tam notri so bili že tudi skriti dragonci. V Zvezdi pred nunsko šolo so pa stali Janezi, bivši slovenski 17. pešpolk. Umljivo. največ iz radovednosti, kaj namerava vojaštvo, se je pričelo ljudstvo zbirati in že so pričeli kanarčki pred pošto razganjati mirne ljudi, ki so se razburjali zaradi njihove brutalnosti. Kmalu je bilo slišati posamezne klice proti vojaštvu, jeza se je bolj in bolj stopnjevala. Ko je nastajal vedno večji vrvež, je potisnilo vojaštvo množico proti Zvezdi, kjer so stali Janezi v vrsti do nunske cerkve. Vzklikali smo jim, da so oni vendar tudi Slovenci, naj vsaj oni ne razburjajo ljudi. In res smo se sporazumeli. Posledica: na mah je prišlo povelje — in odkorakati so morali Janezi nazaj v vojašnico, kjer so bili potem dalj časa tako rekoč internirani.. Na večer se je zbiralo vedno več ljudi in okrog 9. ure so se pojaviH dragonci, da izpraznijo ulice. Res smo bežali pred pijanimi, zbesnelimi konjeniki, ki so z golimi sabljami udrihali po nas. Jaz sem med takim čiščenjem preskočil železno ograjo poleg stopnic pred frančiškansko cerkvijo: pri tem me je neki dragonec udaril s 6ab-lo po levici, na kateri nosim še danes spomin. Na ovinku je konj na trotoarju padel, a konjenik se ga je držal kakor klop In ni zdrknil z njega — jaz sem pa ogledoval skelečo levico, ia kateri je, hvala Bogu. bilo več črne barve kakor krvi: bila je železna ograja sveže prebarvana ... (Še bolj žalosten je zatorej bil pogled na moje sive hlače!) S prijateljem Adamičem in še nekaterimi drugimi tovariši smo si napolnili žepe s kamenjem, ki ga je bilo takrat še obilo po ljubljanskih ulicah. Ko so spet pripeke-tali dragonci doli po Prešernovi ulici, smo jo ubrali za vodo za Prešernovim spomenikom. Nasproti gostilne »pri Fajmoštru« so vodile k Ljubljanici lesene stopnice, pod katerimi je bilo izborno skrivališče. Ko so pridrveli za nami dragonci, smo jih pošteno okameniali, potem smo se pa skrili pod stopnice. Ob neki taki priliki je vdrl srdit konjenik kar v gostilno pri »Fajmoštru«. misleč, da so ga od tam kamenjali. O tem dogodku je bilo pozneje več notic v novi-nah. Mi pa smo seveda previdno molčali, kako se vodi »misteriozno« kamenjanje. ♦ Ker je bila tisti čas policija še mestna, so posamezne demonstrante, v kolikor jih nismo orožnikom in vojakom v gneči iztrgali, zapirali na magistratu. Tam smo namreč prežali na eskorte, napravili brž umetno gnečo in rešili aretirance, da so hitro pobegnili. Ob neki taki priliki je ostal žan-dar brez puške. Ob Krisperjevi trgovini nagledal, presedalo ti bo! Doma ostani, celo še pod večer. Ker zdi se mi, da niso varni dnevi.« »Zakaj da niso varni dnevi?« se je začudil Marko. »Ne vem, pa tudi vedeti ne maram! Najbolje je, da se človek pokriža ter gre po svoji poti, drugi pa naj se pobijajo, kakor jih je volja. Le toliko vem, da ceste niso varne ob teh časih; k zidu se stisni, če že moraš iz hiše in ne oziraj se preveč! Ko sem šla davi iz cerkve, so gnali nekoga vklenjenega; ves krvav je bil!« »Kaj pa je storil?« »Kaj jaz vem, kaj da je storil! Le toliko vem, da niso varni dnevi!« Marko je strmel ter se čudil. »Ali, teta Hana, kako da bi jaz ne smel na cesto, če so gnali tatu in razbojnika? Jaz nisem ne tat in ne razbojnik, nikomur nisem žalega storil — čemu da bi ne smel na cesto?« »Saj nisem rekla in tudi mu ni bilo zapisano, da je bil tat in razbojnik tisti, ki so ga gnali vklenjenega. Doma ostani, ne hodi na cesto!« Marko se je najedel jabolk, ki jih je bil prinesel z doma, nato pa se je napotil. Ob ovinku se je ozrl in je videl teto Hano. ki je stala na pragu ter gledala za njim — prav tako, kakor je sta- je pa stal oddelek kanarčkov, ki nam je hotel take vrste eksekucije preprečiti. Ker je dal neki mlad poročnik že parkrat zatrobiti naskok, a se le še nismo hoteli raz-iti, pač pa smo na signal k naskoku odgovarjali s pesmijo, so vojaki dvignili puške z nasajenimi bajoneti. Menda se ta trenutek le ne bi bil predobro iztekel, da ni vprav tisti čas prišel iz magistrata dr. Tril-ler, ki je priskočil in ustavil poročnika, nas pa pozval, naj se razidemo. To pa se ni takoj zgodilo, zahtevali smo, naj prej izpuste nekaj naših znancev, ki so bili zaprti na magistratu. Selc ko je poslči poročnik nekega vojaka po pomoč k štabu, ki je T>il pri pošti, smo takoj vedeli, kaj bo. In res so že v par minutah pridrveli dragonci, pred katerimi niti za stebri nad magistrat-nim stopniščem nismo bili varni. Sobotno noč smo torej z demonstracijami prenehali. * V nedeljo 20. septembra je slavilo naše društvo tiskarjev v Ljubljani 40 letnico obstoja. Slavnostno zborovanje se je pričelo ob 8. zjutraj v Narodnem domu. Ob pol 13. smo se vsi na vrtu slikali med nami Rudolf Lunder kot tiskarski strojnik: bil je tokrat zadnjič fotografiran. (Glej našo sliko. op. ur.) Vse popoldne do večera smo imeli potem zabavo na vrtu in v areni Narodnega doma. Pri našem omizju je sedel Rudolf Lunder s svojo zaročenko in pogovarjali smo se ves čas le o praškem izletu, na demonstracijo ta dan nihče izmed nas niti mislil ni, dasi so ves dan obkrožali vrt vojaki z bajoneti na puškah. Ob pol 20. uri se je Lunder z zaročenko poslovil in odšel proti domu. Proti pol 21. uri je odšlo tudi naše omizje. Ker je bi! od pošte dalje vsak prehod zaprt, smo vstopili pred pošto na tramvaj in se peljali do magistrata. Ko tam izstopimo, prihiti k meni tovariš Mohorič in mi pove, da so ravnokar vojaki streljali in da sta med drugimi ranjenci ubita Lunder in Adamič. Vest me je pretresla, ker je bil Lunder še pravkar v naši družbi. Prestrašil sem se pa tudi zaradi Adamiča, ker sem mislil na svojega prijatelja. a sem kmalu zvedel, da je mrtev njegov mlajši brat. Pohitela sva z Mohoričem do gostilne pri »Kolovratu« nasproti škofije, kjer je ležal na tleh z glavo na pragu tovariš Lunder. mrtev. Adamiča in druge ranjence so ta čas že odnesli, po Lundra sta pa pravkar prišla dva možaka z zeleno okroglo nosil-nico, ga naložila in odnesla v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Z Mohoričem sva edina stopala za nosilnico do srede Stritarjeve ulice, kjer nama je neki oficir s sablo z*-branil nadaljnjo žalostno pot. — Krenil sem nazaj k Mestnemu domu, od koder so prevažali ranjence v bolnico, Adamiča pa so žal morali tudi odpraviti k Sv. Krištofu. Lunder se torej demonstracij sploh udeleževal ni, padel je res kot nedolžna žrtev. * Po strašnem dogodku, ko so streli nemškega vojaštva opravili krvavo žetev, so demonstracije nekako utihnile. Ali to je bil zadostni alarm za umik ljubjanske nem-škutarije. Naslednji dan, v ponedeljek, so izginili poslednji nemški napisi. * V torek se je vršil pogreb Lundra in Adamiča skozi žalujočo Ljubljano. S hiš so plapolale črne zastave, vse električne svetilke so bile ovite s črno tenčico. Sprevod se je pomikal od Sv. Krištofa po Dunajski (Tyrševi) cesti in Prešernovi ulici dalje k Sv. Križu. V nepregledni vrsti so korakala vsa društva, župan ljubljanski Ivan Hribar in občinski svetovalci, vsi odlični meščani in ogromna množica zastopnikov vse Slovenije, ob mrtvaškem vozu so svetili »Slavci« in tiskarji. Na pokopališču so odpeli žalostinke združeni pevski zbori, ob odprtem grobu so govorili doktor Ivan Tavčar, župan Ivan Hribar in Anton Kristan, ki je z v srce segajočim glasom pričel svoj pretresljivi govor: »Grobovi tulijo ...« Naša srca tožijo ...« Mestna občina ljubljanska je izkazala narodnima žrtvama največjo čast, dala ju je pokopati na občinske ctroške Po vsem Slovenskem so se nabirali prispevki za septembrske žrtve, da se jima postavi dostojen spomenik. »Slavec« pa je še posebej počastil spomin Rudolfa Lundra. Izdal je sliko pokojnega, ki jo je povzel po sliki tiskarskega društva, z nedeljskega posnetka v Narodnem domu. Dve sliki je poslal »Slavec« na Češko, ker so ju želeli imeti češki pevci, ki so se bili z Rudolfom Lundrom seznanili in pobratil5 v Pragi in v Taboru. — »Zlata Praha« ie priobčila sliko »Slavca« z razstave v Pragi s pripombo, da je bil »23 letni Slovenec, brat Rudolf Lunder pri ljubljanskih demonstracijah kmalu po svojem povratku s krasnega praškega zleta po nesrečnem naključju ustreljen od vojaštva ...« Sočustvoval je z nami ves slovanski svet, prispelo je nešteto žalnih brzojavk na mestno občino. Od tega dne šele je dobila Ljubljana povsem slovensko lice in je šla s krvjo nedolžnih mučenikov novim dogodkom pogumno naproti. la mati, ko se je bil poslovil od nje. Mračilo se je; hiše so bile sive in opra-šene; Marku se je zdelo, da ulice niso več tako široke kakor so bile pod svetlim solncem. »Prišel mu je naproti gospod s košato brado ter ga ustavil. »Kam, fant?« »Sam ne vem!« je odgovoril Marko. »Če_ ti ne veš, jaz pa vem: lepo se okreni ter se vrni domov! Ceste niso varne, posebno še ne pod večer!« Marko se je začudil. »Tudi teta Hana je rekla, da ceste niso varne! Jaz pa bi le rad vedel, čemu da niso varne — čemu da ne zame, ki nikomur nisem žalega storil!« Gospod ga je potrepljal po rami. »Blagor ti, da še nikomur nisi žalega storil in še bolj ti blagor, da ne veš, čemu da ceste niso varne! Zatorej nič ne iaprašuj ter ostani doma!« Marko pa se ni vrnil, temveč se je z urnimi koraki nameril v mesto. Prej je hodil križem po ulicah brez cilja in smeri, zdaj pa je videl smer in cilj. »Izpraševal bom, dokler mi ne povedo, zakaj da ceste niso varne!« Pač je vedel, da za tatove, razbojnike in mnogotere druge grešnike ni varna očitna cesta in da jim je bolje, Se se skrivajo po brlogih. Ali on, Marka ni / Luža krvi na Pogadarfevem trgu, kjer je nevarno ranjen obležal dijak Božidar Borštnik PRtD*VEM TRIOlRON-Cm! I Dr. Ivan Lah: Slovenska bolest storil nikomur zalega. Tudi je vedel, da se ob vojnem času ljudje ne izprehajajo po takih krajih, koder frče sovražnikove krogle. Ali je vojska v deželi? »Povprašam!« je rekel Marko ter je stopil do gospoda, ki je prišel mimo. »Ali je vojska v deželi, gospod?« »Molči in domov se poberi!« mu je odgovoril gospod. »Vojske ni!« je pomislil Marko. »In če vojske ni, je cesta varna zame, Id nisem nikomur žalega storil.« Šel je dalje in je prišel do ovinka; tam je stal stražnik, zgrabil je Marka za ovratnik ter ga je stresel in zalučil v stran, da je butil ob zid. »Čemu?« je vzkliknil ves osupel. »Cesta je zaprta!« je rekel stražnik. Marko je gledal od daleč, da bi videl in spoznal, čemu da je cesta zaprta. Nič se ni razlikovala od drugih cest; hiše so bile kakor vse druge hiše, ne bolj gosposke pa tudi ne bolj siromašne, le^da ni bilo nobenega človeka razen stražnikov. Kakor kamen je legla skrivnost na Markovo srce. Tako bi stal v gluhi noči sredi pustinje. »Nekaj je med ljudmi, nekaj hudega... pa skrivajo pred menoj in mi nikoli ne bodo povedali!« Občutil je žalost in sram. »Že mnogo sem grenkega skusil, že mnogo butar sem nosil. Zakaj mi ne razodene jo še te hude skrivnosti? Ne bi umrl! Majhen sem, pa sodijo, da sem slab!« Napotil se je, da bd sam razodel skrivnost ljudi. »Ne vrnem se domov, dokler ne vidim!« je rekel. Začul je od daleč trušč in vik, pa je planil tja. Vedel je: »Tam je razodetje !« Zmračilo .se je bilo že popolnoma, svetilke so gorele. Marko je hitel najprej naravnost, nato pa je zaokrenil v drugo stran; zakaj trušč se je nenadoma oglasil drugod. »Beže!« je izpreletelo Marka. »Kam beže in čemu?« Tekel je, da je bil ves zasopljen; »potil pa se ni, temveč mraz mu je bilo, da so mu zobje škepetali. Komaj je dospel do visoke cerkve, je butil naravnost v gručo ljudi, ki so hiteli kakor brez cilja. »Kam?« je vzkliknil Marko. Spotaknil se je in se zvrnil, toda vstal je takoj in je hitel, kamor so drugi hiteli. Okrenil se je v teku, da bi videl sovražnika; tedaj pa ga je nenadoma udarila močna pest na prsi. Ozrl se je osupel, pa ni videl nikogar. Stal je pred cerkvenimi Vrati, vsi drugi so bežali v svojo čudovito jasnostjo iD nepremagljivo prepričevalnostjo je klesal v mlade duše stavke, ki so bili najvišja izpoved pravice željnega in krivico trpečega človeka in kljub temu, da je imel hlapec Jernej obračun z Betajnovo, je dobil kmalu vsenaro-den pomen in so v njem videli bojevnika proti tujemu gospodarju. Ves narod je bil kakor hlapec Jernej. »Zgrabilo ga je v prsih, vzdignilo se mu je v grlu, čudno kakor nikoli. Zato je Jernej pokleknil pred razpelo in se ie prekrižal in se sklonil globoko, tako da je čelo naslonil na blazino: »Oče naš, kateri si v nebesih ... tvoje pravice iščem, ki si jo poslal r.a svet. Kar si rekel, ne boš oporekel, kar si napisal, ne boš izbrisal! Ne v ljudi ne zaupam, ne v svojo pravico ne zaupam, v tvoje pismo zaupam Oče naš, kateri si v nebesih ... neskončno si usmiljen, daj beraču vbogaj-me; neskončno si pravičen, daj delavcu plačilo! Oblagodari hlapca, ki je pravice lačen in žejen, nasiti ga in napoji. Samo ukaži, pa bo živa tvoja beseda, in bo napolnila vsa srca. da bodo spoznala pravico! ... Oče naš. kateri si v nebesih... ne izkušaj jih predolgo, dotakni se s prstom njih oči, da bodo čudežno Spregledale; in tudi svojega hlapca ne izkušaj predolgo, ker je že star in nadležen; ln potolaži ga, ker je potrt in slab od bridkosti. Oče naš, kateri si v nebesih ...« To je bil8 slovenska molitev v tistih dneh. Dogodki v Ljubljani so bili prva pest na gospodarjevo posest. Zamahnil je hlapec suženj in udaril po tuji lasti, ki je vzrastla na njegovih tleh in iz njegovih žuljev. Prijela ga je oblast in puške so se sprožile proti njemu ... Takrat je v njem vzrastla zavest kakor v hlapcu Jerneju: da je ni pravice ne pri Bogu ne pri ljudeh, ne pri cesarju ne pri župniku in iz daljave je zažarela misel: uniči, kar si toliko let gradil s svojo krvjo! ... In z mladostno radostjo je čakal na trenutek, ko se bo zasvetil požar na Betajnovi... Tam je imela zgoreti slovenska bolest, ko bo propadlo bogastvo tujega gospodarja in njegova nemška bol porojena iz pohlepa. Tam se je imela končati ta poldrugtisoč'etna zgodba in Cankarju je bilo dano. da je videl ta požar in poveličanje onega naroda, ki mu je kazal pot v tistih težkih dneh lastne in narodove bolesti. Njegova slovenska molitev je bila uslišana. Dne 20. septembra sta bila ustreljena na Pogaearjevem trgu: Rudolf Lunder, 221etni strojnik »Narodne tiskarne« v trenutku, ko je s svojo nevesto odhajal: zadet je bil od zadaj v pljuča in bil na mes;u mrtev; Ivan Adamič, loletni četrtošolec, ki mu je krogla predrla pleča in šla skozi pljuča na drugi strani ven. Katehet je ranjenca dal v poslednje olje. Hudo ranjeni so bili: Anton Adamič, bratranec ubitega Ivana Adamiča. Preboden je bil od zadaj z bajonetom; Josip Simončič, 171etni kleparski pomočnik; imel je na levi nogi meso popolnoma raztrgano; Albina Traven, i-.omtoristka, je bila zabodena z bajonetom v meča; Božidar Borštnik, lSletni sedmošolec, je imel obe nogi pod kolenom prestreljeni; Mihael Golavšček, 201etni mesarski pomočnik, krogla mu je predrla ramo; Albin Tomšič, 171etni kovaški pomočnik, prestreljen je imel prsni koš in ranjena desna pljuča; Pavel Štrukelj, 311etni delavec, je imel od bajoneta globoko rano na desnem stegnu in prebito glavno žilo; Martin Štrukelj, 411etni delavec, je bil zaboden z bajonetom v rebra. Adamiču in Lundru se je čez dve leti, kot tretja smrtna žrtev avstrijskega na-silstva v septembrskih dneh pridružil še mladi Sokol, trgovski pomočnik Arnošt IVindischer. S 13 drugimi Ljubljančani je bil obtožen zaradi demonstracij v onih septembrskih dneh. Z izredno naglico je takrat poslovala avstrijska justica. Že dober mesec po demonstracijah se je vršila sodna razprava. Vseh 14 obtožencev je bilo brezobzirno obsojenih, med njimi Arnošt Windischer, bolehen in slaboten dečko, ki je dobil šest mesecev ječe in kasneje še tri zraven. Kljub vsem zdravniškim izpričeva-lom je moral svojo kazen cdsedeti. Nakopal si je v ječi jetiko, ki ji je v aprilu 1911 podlegel. Ob 25-letnlci Kakor sedaj, tako je tudi pred 23 leti privozil brzovlak iz Trsta pol ure po polnoči v Ljubljano. Tisto nedeljo — 20. septembra 1908 — sem bil na Krasu, kjer sem imel v Št. Petru predavanje. Ko sem v Ljjblja-ni izstopil, se mi je zdelo čudno, da je aa kolodvoru vse tako prazno in mrtvo. K meni je pristopil znan mi železniški uradnik ter mi na kratko povedal, da je tieti veeor kri škropila ljubljanska tla. Ljubljanske ulice so bile v tisti popolnoč-n.i uri prazne. Kavarne in gostilne so bile zaprte. Vse kakor izumrlo. Nad Ljubljano je ležala težka, temna, jesenska noč. Ze v zgodnjih dopoldanskih urah naslednjega dne se je začela zavijati Ljubljana v črnino. Ni je bilo hiše, raz katero ne bi plapolala črna zastava, ni ga bilo človeka, ki ne bi nosil znaka žalosti, ni bilo ust, ki ne bd tisti dan neštetokrat spregovoril* imen: Adamič, Lunder. Čudovito ie Ljubljana takrat spremenila svoje lice. Kakor da je vsaka kaplja krvi, ki je v nedeljo zvečer poškropila ljubljanske ulice, rodila stotino rdečih cvetov, tako je izgledalo po ljublianskih ulicah, po katerih je mrgolelo rdečih srajc Sokolov in Orlov. ki so prišli na pogreb. Takrat še mlada orlovska organizacija ie poslala za njene razmere lepo četo podeželskih fantov ▼ Ljubljano, kar je pričalo, da so odjeknili tragični ljubljanski dogodki do zadnie na-.5p gorske vasi. Ob železniškem prelazu, tam kjer se sedaj izliva Blehveisova cesta v Tyr-ševo. smo se srečali Orli in Sokoli. Na čelu prvih sva korakala pokojni dr. Ix>vro Pogačnik in jaz. impozantno četo Sokolov i« pa vodil dr. Viktor Murnik. >Na zdar!« >Na zdar!« To je bil pozdrav, ki nam ie zvabil solze v oči. Lahek mrak tožnesra jesenskega večera je začel pokrivati obsežna ljubljanska oolia, posuta z belo-rdečkastimi cvetovi ajde l:o smo se vračali od S\. Križa. Pa je bilo kaj čadovitega v naših srcih: žalost je priv magovala upanie v nekaj boljšega in Iepš<*-ga. Spominjam se. da nisva na tem prtu z dr. Pogačnikom spregovorila niti ene besede. toda kadar so se srečali najini pogl* di. sva se razumela. Vodila sva orlovsko ?<»■ to nazaj proti Ljubljani. Sredi polja smo se morali ustaviti, ker je bil promet spredaj prekinjen. Pred nami se je morala ustaviti tudi kočija, v kateri se je vozil dr. Ivan Tavčar, tako da smo prikorakali prav do niega. Obrnil se je v kočiji in nas pozdravil; »Na zdar!« — »Na zdar!« Naša srca ie ■»*>-jelo nekaj toplega. Med pogrebom ie stal dr. Janez Ev. Kr<>k uri oknu hiše Zadružne zveze na tedanji Dunajski cesti. Določeno je bilo, da bo tudi on govoril ob odprtem grobu pri Sv. Križu. toda vlada ie omejila število tovornikov. zato je moral dr. Krek izpasti. Ob okn i je stal in motril sprevod. Takrat je čutil: Nešteta množica se pomika po Ljubljani, nad tridesettisoč. glava pri glavi, vsi r-^ni kot jesensko solnce. ki zanada nad njimi. Med bronastimi glasovi, ki se zibljejo v ozračju z ljubljanskih stolpov nad strehami, med prazniško mrtvimi hišami, med množico. med mol-akordi pogrebnih melodij, med burnimi utripljaji. ki se v njih krčijo srca teh tisočev, med solzami, ki jim močijo lica, oa plava ena velika misel: Mojf sovraštva ie rodila moč ljubezni. Zato pa v nedogovorjenem soglasju kipi himna ljubezni do rodne zemlje, do uboie vdove, zapuščene, in do vseh njenih otrok, do vsega nesrečnega slovenskega naroda, med njimi na dan. In ko v izmerjenih taktih, ki p^ njih stopaio sinovi in hčerke tega naroda po trdem tlaku. veličactno odmeva ta himna, ne veš. j^ li bi prej sklonil svojo glavo in poljubil m-zli rakvi. ie-li bi razširil svoie roke in v dolgem, gorkem objem'j oklenil vse tisoče, ki pojejo, vse iste stotisoče. ki dane« od Drave do Jadranskega moria ponašajo, «!a smo bratje m H seboj, in da imamo T>r»-tovske dolžnosti, ki jih nikdar pozabiti sa sinemo. Ker jih ni smel govoriti ob grobu. 5* J'-nez Evangelist Krek zlil na papir te proro-ške misli. 20. september 1908 je bil — žal — prehitro pozabljen. Morala so priti krvava let« svetovne vojne, da smo se ponovna zavedli, da smo vsi bratje. Slovenec, kako žalostno je to, da te mota vedno kri spomniti, da smo bratje med boj in da imamo bratske d jlžnosi. ki iih n<-kdar pozabiti ne smemo' Ivan Podlesnik. Židovska ulica. 1020S Izdelava in moderniziranje po dunajskih iu pariških krojih. Popravila hitro in poceni Ranjenci v bolnici noč. Tedaj pa se je visoka temna cerkev zamajala. Marko je obe dve dlani pritisnil na usta in se zgrudil. »Streljali so!« je vzkliknil iz daljave hripav glas. Pod dremotno svetilko je ležal Marko. Vzdignil je mokre dlani in je pogledal. V silni grozi je planil na kolena. »Kaj sem storil, o Gospod?« Nato pa mu je bilo blago in atedfco pri srcu, kakor da ga je prijazna roka pogladila po laseh. »Blagor ti, Marko!« Legel je na kameriti prag in je za- Zgoraj od leve proti desni: Pavel Štrukelj, Martin štrukelj in BoZo Borštnik. Spodaj od leve proti desni: Golavšček, Simončič ln Tomšič. Tiste dm so bila čudovito odprta naša srca. Vse naš» naiodno telo je bilo razbo-ljeno in, čim bolj je rastlo spoznanje na smrt obsojenih, tem bolj smo čutili vsako rano, tudi one, ki so se bile že davno zacelile. Vsaka beseda iz vrst naših gospodarjev nam je postajala žalitev in ponižanje. Zavedli smo se, kakor še nikoli v življenju, svoje slovenske bolesti. " Morebiti bi je ne bili čutili tako zelo, da nas niso nanjo opozorili drugi. Takrat se je pojavila na naši severni meji Bartsche-va knjiga: Das deutsche Leid... Nemška bol... Oni, ki so čitali nemške romane, so bili zanesli med nas njeno slavo. Segla je daleč v nemško ozadje in tam pripovedovala o prelepi deželi štajerski. Nemška bol! Kakšna nemška! čudovita je njena lepota: ti zeleni vinogradi, plodna polja, šumeča Drava, griči naokrog, jagnedi ob cestah, sedanjosti, — je takrat ves naS narod s svojimi kralji in gospodarji na Betajnovi vred predstavljal ono siromašno procesijo, ki je že poldrugtisoč let romala po slovenski zemlji in molila svojo neskončno molitev križevega pota, z očmi obrnjenimi v tla in brez upanja v bodočnost. Tako je razumela Cankarja mladina, ki je sprejemala njegov evangelij in čutila čim dalje beli slovensko bolest, kakor jo je čutil Cankar kot socialno krivico. Zato se je bil tista leta sam vrgel v boj, da bi v življenju vresničil, kar je pridigoval že deset let. Cim dalje bolj je v njem zmagovalo prepričanje, »da je na svetu nekaj stvari, ki so važnejše od poezije,« da je treba spoznati tiste sile, ki gnetejo življenje po omeznika, narorta in č*o' ' ', J - ' -- . *' ■ Velezabavna in komičnih zaplet-ljajev polna šaloigra iz veselega vojaškega življenja LJUBIMKANJE NA MANEVRIH Greti Theimer, Panl Heidemann. Albert Paulig. Ida Wiist, Oskar Szabo Smeh! Novo' Predstave danea, v nedeljo, ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer. Zvočni kino Ideal stvo: Beograd (674), Ljubljana (255), Novi Sad (541), Sarajevo (182), Skuplje (191), Split (163). Za našo državo, ki ima 14 milijonov prebivalcev, število odvetnikov ni baš veliko v primeri z drugimi državami. Vsaka odvetniška zbornica ima svoj pokojninski sklad in so vsi skladi z zaključkom ob koncu lanskega leta znašali blizu 15 milijonov dinarjev. Po vplačilih je najsiro-mašnejša zbornica v Beogradu, najbogatejša pa zbornica v Ljubljani. + Nenavaden incident pri proslavi 15-letnice preboja solunske fronte. Združenje rezervnih častnikov je v petek dopoldne na Sušaku proslavljalo 15-letnJco zmage na solunski fronti in so se udeleženci zbrali pred gimnazijskim poslopjem, spredaj pod oboki poslopja pa sta bila urejena dva oltarja, eden za katoliškega, drugi pa za pravoslavnega duhovnika. Katoliški duhovnik pa ni prišel na proslavo in je bilo poveljstvo II. planinskega polka uradno obveščeno, da je senjski škof Star-čevič prepovedal katoliškim duhovnikom izvrševati kakršnekoli obrede istočasno in na istem mestu z duhovščino drugih cerkva. Vkljub temu so proslavi prisostvovali poleg zastopnikov oblasti in društev tudi mnogoštevilni meščani. ♦ Velik uspeh vojaškega analfabetskega tečaja. Pri 26. pešpolku v Sisku so zaključili tri in pol mesečni analfabetski tečaj, ki ga je obiskovalo 420 vojakov iz drinske in zetske banovine. Za sposobne so proglasili 275 vojakov, ki so dobili spričevalo o pismenosti. Tečaja ni z zadostnim uspehom dovršilo 70 vojakov, dočim je moralo 75 vojakov šolanje prekiniti zaradi dopustov, odpustov, bolezni in premestitev v druge polke. ♦ Na učiteljiščih v savski banovini so sprejeli na novo samo 57 dijakov. Pet učiteljišč je brez prvega letnika, v Zagrebu pa sta ostali brez prvega letnika državna pre-parandija in ženska preparandija v samostanu usmiljenih sester. ♦ Na vprašanje, ali smejo biti nameščenci, ki so v disciplinarni preiskavi, zagovorniki pred disciplinarnim sodiščem, je prometni minister odobril razlago komisije za tolmačenje zakonov, uredb in pravilnikov, ki se glasi: »Samo suspendiranemu nameščencu se sme odreči pravica do zagovor-niške dolžnosti, ker mu je glavno svojstvo državnega nameščenca, to je vršitev njegove funkcije ukinjeno. ♦ Saditev sadnega drevja na našem Primorju. Ker se na našem Primorju in na otokih Krk, Pag in Rab na področju savske banovine, kjer je turistika važna panoga narodnega gospodarstva, ne producira sveže sadje v toliki meri, da bi ga ne bilo treba uvažati, se je pokazala potreba, da se v teh krajih po možnosti pospešuje sadjarstvo. V to svrho je ban savske banovine odredil, naj se v spomin desetletnice prestolonaslednika Petra ob neznatnem prispevku interesentov v srezih Crikveni-ca, Kastav, Krk, Rab, Senj in Sušak zasadi 15.000 komadov raznih sadnih drevesc. Ta odredba se bo izvršila še v teku letošnje jeseni. ♦ Naši rojaki v Argentini Središče slovenskih izseljencev je še vedno Pater-nal, pa tudi v Rosarii in Cordobi je več tisoč slovenskih izseljencev. Kriza je občutna, pa se vendar lažje prenaša, kakor v severni Ameriki, ker je življenje samo zelo poceni. Za en pezos na dan se lahko preživi majhna družinica, ki ima dobro gospodinjo. Draga pa so stanovanja. Sobica brez okna in majhna kuhinja, navadno lesena, pol drugi meter v kvadratu, pride najmanj na 25 pezos mesečno, kar odgovarja našim 350 Din. Zanimivo je, da dobijo ženske lažje delo, kakor pa moški in da so celo boljše plačane. Dostikrat žene vzdržujejo družino. Žene hodijo na delo, Mizar Velimir Rakič je bil na ulici, pa mu je na glavo padla odtrgana električna žica visoke napetosti. Mož je bil takoj mrtev. Občutno škodo, povzročeno od toče in silnega orkana, javljajo tudi iz nekaterih drugih krajev. ♦ Nevarne posledice namakanja konoplje v rekah in potokih. V Gospič je prišel vodja zoološkega zavoda v Zagrebu prof. Plančič, da bi v liških vodah proučil škodljive posledice namakanja konoplje. V rekah in potokih Like, kjer namakajo konopljo, poginjajo postrvi in raki. Profesor Plančič je ugotovil, da konoplja, ki se namaka v vodi, jemlje vodi kisik in da je to poguba za postrvi in rake, od katerih ima ljudstvo lepe dohodke. Urediti bo treba posebne jarke, v katerih bodo ljudje ra-makali konopljo, da se v rekah in potokih obvaruje zarod postrv in rakov. ♦ Razprava s 600 pričami. Pred sodiščem v Strumici v vardarski banovini se je začela razprava proti Gregoriju Garišu, bivšemu poslovodji strumniške zveze agrarnih interesov zaradi poneverbe. Bivši poslovodja si je namreč pridržal denar, ki so ga vplačali mnogi agrarni producenti kot zakupnino. Na razpravo so pozvali okrog 600 prič, da se ugotovi, kaj je zveza od njih prejela, in koliko denarja si je obtoženec pridržal. ♦ Pri pomanjkanju teka, kislem vzpe-havanju, slabem želodcu, leni prebavi črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oporišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz-Jožefova« voda telo vseh nabavnih strupov gnilob«. ClteCje $a arhitekturo flohanjo optemo <9nq. citft. Tabor« vabi svoje članstvo in prijatelje, da ee polnoštevilno zberejo danes ob 11. dop. pred Narodnim domom, za obhod ob priliki odkritja spomenika muče-nikoma Adamiču in Lundru. Vsi z društvenim znakom! Ob 8. dop. odhod društvene deputacije izpred glavne pošte k Sv- Križ i. u_ Češke »septembrske« vžigalice. Po septembrskih dogodkih v Ljubljani 1908. je češka tovarna vžigalic v Budjejovicah hotela izdati škatlice žveplenk v spomin ljubljanske tragedije. Avstrijska oblast je seveda vso zalogo takoj zaplenila. Pri ravnatelju tovarne Jarosiavu Huli se je takrat mudil g. Josip Kiovsky, sedaj višji uradnik državnih železnic v Ljubljani. Ravnatelj mu je iz svojega tovarniškega muzeja od dveh zavojev zaplenjenih »septembrskih« vžigalic izročil enega, g. Kiovsky pa je ta zavoj sedaj poklonil uredništvu »Jutra«. Zavoj vsebuje deset izvrstno ohranjenih polnih škatlic, na katerih je žalostni datum 20. — -IX. _ 1908. Poglejte izložbo Tiskovne zadruge. u_ Ko proslavljamo 15 letnico zmage na solunski fronti, ne smemo pozabiti, da kruti boji za obstanek tudi solunskim borcem ne prizanašajo. V prvem navdušenju po solunski zmagi se je solunskim borcem obetalo vse mogoče, borijo se pa vendarle mnogi z bedo. Med nami v Ljubljani je ro-jak-dobrovoljec s solunske fronte, ki je že dolgo brez posla in izčrpan od pomanjkanja. Kdor bi mu hotel pomagati s kako skromno zaposlitvijo ali kakorkoli, naj javi svoj naslov uredništvu »Jutra«. u_ Ob priliki proslave septembrskih dogodkov je darovala ljubljanska podružnica Saveza grafičkih radnika Jugoslavije v spomin na svojega Člana Lundra Rudolfa 500 Din za grafično Dobrodelno društvo, da jih razdeli med brezposelne. u— »Zadnji dnevi Pompejev« kot zvočni film jutri ob 14. uri. Ker današnja ZKD predstava zaradi spominskih svečanosti na septembrske dogodke odpade, predvaja ZKD ta film še v ponedeljek, na kar opozarjamo vse tiste, ki monumentainega zgodovinskega filma še niso videli . u— Poštna tombola, ki je bila nameravana 10. t. m. pa je bila zaradi slabega vremena preložena, bo danes 17. t. m. ob 3. popoldne. Občinstvo se opozarja, da posega po tombolskih tablicah že dopoldne, ker bi se utegnilo pripetiti, da popoldne ža poidejo. u_ Posetnihi umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu so danes vabljeni k prvemu žrebanju nagrad za doslej prodane vstopnice, žrebanje bo na razstavi od 10. do 12. dopoldne. Zaradi nepričakovano velikega zanimanja je razstava podaljšana do 1. oktobra. u_ Tečaj ruskega Jezika. Po primeru prejšnjih let priredi tudi letos Ruska Matica tečaj ruskega jezika za Slovence. Ta tečaj se deli v tri skupine: I. za začetnike, K. in III. za naprednejše. Za II. skupino so predvidene tudi vaje is ruske klasične literature Puškinove dobe, zlasti Puškina »Evgenij Onegin« in Lermontova »Junak našega časa«. Za III. skupino pa iz literarne dobe po Puškinu, zlasti Turgenjev. Ukovina znaša 20 Din mesečno in enkratna vpisnina 10 Din. Podrobnejše informacije: Ljudska šola na Cojzovem grabnu. Torek, četrtek in petek od 18.30 do 20.30. u_ Društvo za ustanavljanje šolskih zobnih ambulatorijev razpisuje mesto kon-traktualnega zobozdravnika za celo ali pol-dnevno zaposlitev. Prošnje naj se vlože do 26. t. m. pri vodstvu državne šolske poliklinike v dopoldamskih urah. Šolam samo zdrave, štedljive peči Lutz, Ljubljana-šiška FOTOTEHNIKA Prešernova ulica 9, ima vedno zveže foto-potrebščine. Film 6/9 z 8 posnetki 23-26 Šeinera 18—20 Din. Razvijanje filma 4 Din. Kopija 1 Din. Povečave. Po pošti obratno. Najokusnejšo, sočno praško šunko izredno fine prekajene kranjske klobase, sir, salame po najnižjih cenah delikatesa V. A. JANEŽ, Ljubljana, Aleksandrova. DOBER CVIČEK DOBRO KAVO 10230 pri Zalazniku — Ti damo! ŠOLSKI DOM«* Telefon 33-87 Danes ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob %7 in % 9. uri Martha Eggerth v svoji najboljši vlogi ČE JE ŽENA MUZIKALNA Prelepo petje slavnega Leo Slezaka Pride: »Tajinstvena vrata« cejne. i Gasilno društvo Barje priredi danes trgatev grozdja pri češnovarju na Dolenjski cesti. Vinograd bo bogato obložen, zato so prijatelji grozdja iskreno vabljeni. Začetek bo ob 4. popoldne. Odbor. u— »Zveza ruskih delovnih ljudi« bo imela v ponedeljek 18. t- m. ob 20. v prjstorih Ljubljanskega Sokola (Narodni dom, Blei-weiscva cesta) svoj občni zbor. Odbor, vabi vse ruske ljudi, ki ee za zvezo zanimajo ali žele k njej pristopiti, da se zbora udeleže. Podano bo poročilo in dobe interesenti vse potrebne informacije. u_ Večerni kuharski tečaj se začne 5. oktobra ob pol 19. Vpisnina 100 Din, me-sečnina 125 Din. Priglase sprejema do 2. oktobra Krekova gospodinjska šola v Zg. šiški. Tel. 30-94. Istočasno bo tudi vpisovanje za nedeljski kuharski tečaj. u__Nov0 otvorjena elektromehanična delavnica »Unitas« inž. Manda, želenbur-gova ulica 7. tel. 22-19, izvršuje vsa popravila električnih strojev in aparatov solidno in poceni. Obrat v tovarni Ljubljanske komercialne družbe, Celovška cesta 90a Telefon 29-64. u— Absolventka praškega konservatorija in pedagoške šole Ravnikova poučuje klavir, gosli in citre po zmerni ceni u_ Aeroput vas najhitreje popelje Iz Ljubljane v Zagreb, Beograd, Skoplje ali Sušak. Poslužujte se letal Aeroputa, ki odhajajo iz Ljubljane v vseh smereh dnevno razen ob nedeljah. V petek je naš potnik zjutraj ob 7. odletel v Beograd in se že Istega dne po izvršenem poslu vrnil ob 17.30 zopet v Ljubljano. Vse informacije dajeta pisarna »Aeroput« tel. 36-21 in »Putnik« v Ljubljani. u— Veliki izlet v Rogaško Slatino za fo-toamaterje in druge izletnike s posebnim brzovlakom v nedeljo 24. t. m. Spored: Dopoldne ogled zdraviliških objektov, popoldne izleti v vinske gorice, zvečer plesna zabava v dvorani Zdraviliškega doma. Razpisane so tudi razne nagrade za najboljše slike, in sicer v denarju 1000 Din ter v materialu za 700 Din. Ta izlet organizira specialna foto trgovina Joško Šmuc, Wol-fova ulica 12, dvorišče. Prospekti ce dobijo istotam. Prijave se sprejemajo do 20. t. m. u__Cenj. občinstvu naznanjamo, da je uprava policije določila začasno postajališče za avtobusno progo Ljubljana-Ig-Iška vas in Ljubljana-Vel. Lašče-Stari trg na Krekovem trgu, ker je dosedanje postajališče pred gostilno Češnovar na zasebnem zemljišču. — Avtopodjet.io Pečnikar. u_ Costova ulica nasproti pokopališča Sv. Krištofa bo zaprta za dobo štiri do pe» dni za vozovni promet. Omejitev voznega prometa velja le za del te ulice do Plete/ šnikove. u— Vojaški pregled koles za mesto LJubljano bo na Ambroževem trgu točno ob pol 8. zjutraj po naslednjem redu 18. t. m. za lastnike z začetno črko priimka A, B, C; dne 19. t. m. za črke Č, D, E, F; 20. t. m., za črke G, H; 21. t. m. za črki I, J; 22. t m. za črko K; 23. t. m. za črki L, M; 25. t. m. za črke N, O, P; 26. t. m. za črke R, S, š; 27. t. m. za črke T, U, V, Z im Ž. — Vsi lastniki moških koles se pozivajo, da pripeljejo opremljena kolesa določenega dne k pregledu, sicer bodo kaznovani po voj. kaz. zakonu. u._ Koliko je Ljubljana izdala avgusta za -adje? Ljubljančani so postali veliki ljubitelji svežega sadja. To kaže od leta do leta statistika mestnega dohodarstvene-ga urada, ko se konzumirajo vedno večje množine sadja. Od julija naprej se je šele pričela prava sezona za sadje in dosega septembra višek. Avgusta je Ljubljana konzumirala vsega 287.235 kg svežega domačega sadja, iz inozemstva je bilo uvoženo samo 4921 kg. Ce povprečno računamo cene domačemu sadju 5 Din kg. vidimo da je Ljubljana avgusta potrošila za sadje lepo vsoto 1,336.175 Din. Zanimivo le, po ka terih prometnih žilah ie bilo uvoženo največ sadja v mesto. Glavni kolodvor izkazuje za avgust 188.790 kg, Doleniska cesta 20.282, Dunajska cesta 27.317, Poljanska cesta pa samo 14.697, kajti avgusta je že nehala sezona za češnje, ki so jih po tej cesti največ dovažali Dobrunjčani in So-strčani. Julija je namreč nolianska mitnica izkazala za sadje 53 093 kg. Limon ie bilo avgusta uvoženih 19.927 kg, pomaranč pa 3246 kg. u— Zanimivosti s sadnega trga. Dovoz je bil včeraj srednji. Pripeljanih je bilo '•koli 1000 kg lepih štajerskih hrušk, kakor ludi hrušk iz škofjeloške okolice. Prevladovale so maslenke. Na debelo so bile hruške 2 do 3 Din. na drobno 3 do 5 Din kg. Bosanskih sliv sploh ni bilo na trsu, ker jih zdaj iz važajo v inozemstvo, zlasti na Dunaj, in so se podražile. Na mestu v Bosni stanejo 2.40 do 2.50 Din kg na debelo. Štajerske češplje uo 2 Din na debelo, tako zvane »kalanke« pa 3.50 do 4 Din na debelo, na drobno 5 do 6 Din kg. Štajerska jabolka, katerih dovoz je bil srednji, so bila na debelo 2.50 do 3.50 Din kg. na drobno 4 do 5 Din. Grozdja, zla sti iz Banata. je bilo okrog 2000 kg, na de belo 4.50 do 6, na drobno 5 do 8 Din kg. Veliko .je povpraševanje po paradižnikih Domačih je sploh malo. ker ie neugodno vreme slabo vplivalo na rast. Mrzle noči in deževje so povzročile, da domači paradižniki ne morejo dozorevati in so zelo vodeni. Zato jih dovažaio večji del iz Novega Sada in «o na debelo 3 Din. na drobno 4 do 4.50 Din kg. u_ Avtomobil ga je podrl. Pred kolo dvorom je opoldne neki avtomobilist podrl trgovca in posestnika Antona Kopača iz Ljubljane. Kopača so morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno levo nogo. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, S temperatura. 4. relativna vlaga v •/». 5 (mer tD brzina vetra 6 oblačnost 1_10 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo na3 Tišjo, druge najnižjo temperaturo. 16. septembra Ljubljana 7, 769.5, 6.9, 94, mirno, 0, Ljubljana 13, 767.3, 17.5, 77, SSE1, 1, _, _ Maribor 7, 769.0, 7.0, 85, NI, 7, _, Zagreb 7, 769.7, 9.0, 86, WSW2, 0, _; Beograd 7, 767.9, 9.0, 94, WSW1, 0, —; Sarajevo 7, 770.2, 6.0, 92, mirno, 1, _, Skoplje 7, 766.8, 13 0, 75, SE4, 7, _ —; Split 7, 766.9, 16.0, 55, NE10, 7, _ Kumbor 7, 764.6, 17.0, 60. NE7, 8, _, Rab 7, 768.6, 14.0, 56, N6. 2. —, _. Temperatura: Ljubljana —, 6.0; 18.5, Maribor 19.4, 6.0; Zagreb 20.0, 8.0; Beograd 16.0, 7.0; Sarajevo 17.0, 3.0; Skoplje 26.0, 12.0; Split 26.0, 14.0; Kumbor 17.0; Rab _, 14.0. u_ Nesreča na clrkularkl. Marija Žirov- nikova, žena delavca in Žagarja je pomagala danes popoldne svojemu možu pri delu na cirkularki na Karlovški cesti. Malo nerodno se je zasukala okoli cirkularke, pa jo je zgrabila za levico in ji odtrgala dva prsta. Morala je v bolnico. Iz Maribora a— Abonirajte se v gledališču! Iz ekonomskih razlogov je priporočljivo abonirati se v gledališču. Zlasti letos, ko bo gostovalo več odličnih gostov. Zaradi njih bodo cene večkrat povišane — to pa se abonen-tov ne tiče, ker oni dobe tudi vse te predstave v svojem abonmaju. — Rok za prijave starih abonentov, ki še reflektirajo na svoje lanske sedeže, je podaljšan do torka, 19 .t. m. Po tem roku se bodo oddajali njihovi sedeži drugim interesentom. a— Obrtniki iz Avstrije na obisku v Mariboru. Drevi ob 20. uri se bodo pripekali z avtobusi v Maribor mnogoštevilni obrtniki iz Avstrije na obisk k svojim mariborskim poklicnim tovarišem. Mariborski obrtniki člani vseh tukaišnjih obrtniških združenj, jih bodo svečano sprejeli ob omenjeni uri pred hotelom »Orel«. a— Udeleženci vsedržavnih strelskih tekem v Beogradu dobe brezplačne vozovnice le še danes do 12. ure opoldne pri tajniku Mariborskega strelskega okrožja v Gosposki ulici št. 11-1. selne v celjski mestni in okoliški občini znaša 29.000 Din. Okoliška občina bo prispevala za kritje primanjkljaja znesek 10.742 Din. V tajni seji so bile nato rešene nekatere personalne zadeve. e— Javno predavanje o nevarnostih, k! v vojni pretijo civilnemu prebivalstvu in njegovemu imetju od sovražnih a vi jonskih napadov in o načinu obrambe pred temi napadi bo priredil krajevni odbor za obrambo pred napadi iz zraka za Celje :n okolico danes ob 10.30 na Dečkovem trgu pred Narodnim domom. Predaval bo poročnik g. Franjo Toš. Predavanje je važno kot priprava za nočno vajo vojaške ln civilne obrambe pred sovražnimi napadi, ki bo v torek 26. t. m. od 22. do 24. v Celju in okolici. Knjigarna Tiskov, zadruge v MARIBORU, Aleksandrova cesta 13 ima v zalogi šolske knjige za vse iole in veliko izbiro šolskih potrebščin. Dijaki kupujte v naši knjigarni! a_ Nove uradne ure v mestnih uradih. Od včeraj dalje so uradne ure v vseh mestnih uradih spremenjene in sicer so vsak dan od 8. do 13. in od 15. do 17. ure, ob sobotah pa le od 8. do 13. ure. Za stranke ostanejo sprejemne uradne ure slej ko prei vsak dan od 8. do 12. ure. a— Nesrečen padec s kolesa. V petek popoldne je padel s kolesa 291etni ključavničarski pomočnik Herman Lubanjšek iz Raz-vanja ter si zlomil desno roko. Reševalci so ga morali prepeljati v bolnišnico. a_ Otrok — živa bakla. Včeraj dopoldne sta odšla zakonca Likerjeva iz Bistrice pri Limbušu na dnino na Pobrežje pri Mariboru. Doma sta pustila samo 81etno hčerko Ivanko, ki si je hotela, ker jo je zeblo, zakuriti v že'.ezni pečici. Pri tem pa je ravnala tako neprevidno, da sta se ji vneiJ nenadoma oba rokava. Deklica je naglo stekla na prosto, toda med tem je bila že vsa obleka v plamenih in je nesrečno dekletce izgledalo kakor živa bakla. Neka soseda jo je hotela zaviti v odejo in tako pogasiti ogenj, toda deklica ie zbežala naravnost proti vaškemu potoku in planila v vodo. Ko jo je soseda potegnila iz vode, je bila deklica že skoraj popolnoma nezavestna. Prepeljana je bila nemudoma v mariborsko bolnišnico, kjer imajo pa malo upanja, da bi jo mogli ohraniti pri živlienju, ker ima nevarno opečenega nad dve tretjini telesa in so ji docela zgoreli tudi lasje. Iz Celja e— Narodni poslanec Ivan PrekorSeC — častni občan drameljske občine. Občinski odbor v Drami j ah pri St. Juriju ob juž. žel. je na svoji seji dne 14. t. m. na predlog podžupana g Blaža Jeseneka imenoval narodnega poslanca g. Ivana Prekorška za njegove velike zasluge pri komasaciji občin v prid drameljske občine za častnega občana te občine. e_ Izredni zbor članstva krajevne organizacije JNS za Celje-okolico bo v ponedeljek 18. t. m. ob 20. v gostilni g. Per-mozerja v Gaberju. Dnevni red: priprava za občinske volitve. Udeležba je obvezna za vse članstvo. Manufakturno blago 1 se kupuje, kljub najboljši ANTON kakovosti, po izredno nizki BRUMEC ceni pri —— CELJE, Kralja Petra cesta štev. 13. e_ Strelske družine se prosijo, da pošljejo člane k državni strelski tekmi v Beogradu. Udeleženci naj se zaradi brezplačne vožnje v Beograd oglasijo pri ka-petanu g. Milutinoviču v skladišču 39. p. p. v Celju. e— Nabavite si nove srečke drž. razredne loterije takoj v podružnici »Jutia« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 13.30 in 20.45 in jutri ob 20.30 zvočna opereta »Caričina podveza« in dve zvočni nrsu-igri. Danes ob 10.30 matineja — predstava za otroke. Iz Kamnika ka_ Cerkveni koncert. Glasbena Matica ljubljanska priredi v nedeljo 24. t. m ob 16. v kamniški dekanijski cerkvi cerkveni koncert z naslednjim sporedom: Prof. Matija Tome zaigra 3 skladbe za orgle, ki so jih napisali stari orgelski mojstri iz 17. in 18. stoletja. Kamniški kaplan, g. Mihael Jenko bo imel govor o skladatelju Jakobu Petelinu-Gallusu, pevski zbor Glasbene Matice, pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča pa zapoje naslednje Gallusove zbore: Pater noster. Ave Maria. Media vitae. Ecce quomodo moritur justus. Ubi Plato. Laus et perennis Gloria. Lnpetuum inimicorum in Alleluia. Cantate Domino! Slednja dva zbora sta napisana za tn mešane zbore. — Vstopnice so v predprodaji v trgovini Slat-nar na Glavnem trgu v Kamniku in v trafiki Bremšak na Šutni. Cena posameznim sedežem je 10. 8 in 6 Din, stojišča pa 3 Din. Občinstvo Kamnika in okolice opozarjamo n» prvovrstni cerkveni koncert, ki bo nudil velik umetniški užitek. ka_ Sneg je pobelil Kamniške planine v četrtek ponoči. Zjutraj so se iz megle prikazali vrhovi, pokriti s tenko plastjo belega snega, ki pa je proti poldnevu že iz- ginil. Temperatura je te dni močno padla in kmetje se zelo boje slane, ki bi bila katastrofalna za ajdo. ki letos obeta dobro letino kot že dolgo ne. ka— Državna cesta od Trzina, posebno pa od Ježice do Ljubljane je velika preizkušnja trpežnosti in odpornosti za vsa vozila. Tako je že zdelana, da se vsakemu smilijo avtomobili in avtobusi, ki morajo voziti preko gostih lukenj in kotanj po cesti, poleg katere pa so naloženi veliki kupi gramoza. Ceste, ki jih vzdržuje okrajni cestni odbor so v kamniškem okraju neprimerno boljše. Iz Trboveli t— Krajevna organizacija JNS in občinske volitve. Krajevna organizacija hoče postopati pri sestavi kandidacijske liste popolnoma demokratično in dati članstvu priliko, da si samo izbere kandidate, upoštevajoč pri tem. da bodo na listi zastopani vsi sloji. Na seji širšega odbora krajevne organizacije JNS, ki se je vršila v petek 15. t. m. zvečer, je bil s tajnim glasovanjem s 17 proti 7 glasovom določen za nosilca liste učitelj g. Rudolf Pleskovič. Definitiv-no pa bo odločalo o kandidaturi nosilca liste in ostalega odbora vse članstvo na svojem širšem sestanku, ki se bo vršil v četrtek 21. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Sokolskega doma. Tudi na tem sestanku se bo odločalo s tajnim glasovanjem. S tem hoče dati stranka svojim pristašem priliko, da odločajo popolnoma svobodno. Iz Novega mesta n_ Zadnja občinska seja pred volitvami se je vršila v sredo in je župan g. dr. R«» žek med drugim poročal o napredovanju nove občinske ceste v radovskem prefl mestju. Občinski odbor je njegovo poročil« odobril ter sklenil, da se dela nadaljujejo » isto živahnostjo kakor doslej. Nadalje občinski odbor sklenil po predlogu g. župana položitev nove vodne cevi po glavni državni cesti, da bo kolodvor z Bršljinom zvezan direktno z glavnim vodovodnim omrežjem. Občinska lovišča v gozdu pri C.r gelnici se bodo na javni dražbi oddala ▼ zakup. n_ Kongres »Prosvete«, društva naprednih srednješolcev se bo 30. t. m. in 1. okt. vršil v Novem mestu ob udeležbi dijakov cele dravske banovine. Zvečer pred kongresom bo ljubljanski »Preporod« v Sokolskem domu uprizoril Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«. n_ Volilni Imeniki so volilcem na vno- gled pri mestnem županstvu med uradnimi urami. Reklamacije se sprejemajo samo do 27. t. m. Novi grobovi M O tO w CERGONJA JOSIP trgovec in krojaški mojster TOMŠIČ ELZA 17. t. m. poročena Herpelje-Kozina Ilirska Bistrica Sokolstvo IZLET na Plitvička jezera preko Senja, Crikvenice, Sušaka, Kočevja, Ljubljane in nazaj v Celje je preložen z odhodom 23. septembra zjutraj. Prehrana, stanovanje in vožnja je za osebo 500 Din. Nadaljnje prijave sprejema pisarna Mestnega avtobusa v Celju do 21. septembra. Ne zamudite ugodne prilike! e— Okoliški občinski svet je imel v petek od 18. do 19.30 po daljšem presledku redno sejo. Zupan g. Vinko Kukovec je najprej sporočil, da je od prepovedi točenja in prodaje vina in žganja po zasebnikih plačevanje obč trošarine na vino in žganje naraslo. V četrtek 21. t. m. ob 9. bo na sreskem načelstvu na licitaciji oddan občinski lov v Zagradu v zakup. Po odobritvi zapisnika zadnje seje so bili izvoljeni reklamacijska komisija in volilni odbori za občinske volitve 15. oktobra. Za predsednika reklamacijske komisije je bil izvoljen župan g. Kukovec, za člana pa obč. odb. Fr. Wltavsky in Četina. Volilne odbore tvorijo naslednji člani občinskga sveta: za glavno volišče na Bregu: predsednik župan Kukovec, člana Četina in Uršič, namestniki Božič, Knez in Košič; za volišče v Gaberju: predsednik Wltavsky, člana Hrastnik in Kajtna, namestniki Frajtag. Grilec in Zupane; za volišče na Lavi: predsednik podžupan Samec, člana Kovač in Šuperger, namestniki Čerenjak, Ratajc in Velenšek. V imenu računskih preglednikov je poročal obč. odb. Gams o občinskim blagajniškem poslovanju letos od 1. januarja do 26. julija. Blagajna je v vzornem redu in je bila blagajniku izrečena pohvala za točno izvrševanje poslov. Občinski svet je odobril, da prevzame banska uprava dosedanji občinski cesti Lava-Gaberje (Dečkova cesta) in Celje-Ostrožno-šmart-no v Rožni dolini. Občina bo dala razširiti in pokriti cementirani cestni jarek pri »Skalni kleti« na Cesti na grad popraviti poškodovano cestno ograjo ob Savinji pod Starim gradom in namestiti javno električno svetiljko na Cesti na grad pri hiši g. Krašovca. Prošnja gasilnega društva na Lopati za podporo za nabavo sanitetnega materijala je bila odklonjena. Primanjkljaj skupne pomožne akcije za brezpo- Sokolska razstava v Ptuju (Epilog k slavnostnim dnem). Med pozitivnimi postavkami, ki jih ima-. jo označiti ptujski slavnostni dnevi, bo ena najznatnejših pač razstava, katero je priredilo ž njim v zvezi za svojo 25 letnico Sokolsko društvo Ptuj. šele sedaj, ko je vrvenje teh dni že za nami, ko se je povrnilo naše življenje zopet v svoj vsakdanji tek, moremo z mirom in preudarkom »prebaviti« — da tako rečemo — oni tečni zalogaj, katerega pomeni razstava. Da omenimo najprej njeno zunanjo raz-predelbo: bila je nameščena v 2 velikih sobah in sicer v manjši »manjšinska razstava« z zemljevidi, diagrami ter pod., kar smo videli že v Mariboru ob priliki »Mariborskega tedna« v • večji pa prava sokolska razstava Ali že manjšinska razstava je prikazovala marsikaj zanimivega novega, česar v Mariboru ni bilo, namreč dokumente odnarodovalnega dela, ki so ga opravljali v Ptuju in njegovi okolici najrazličnejši činitelji, počenši od državnih in štajerskih deželnih oblasti pa preko ptujske občinske uprave, raznih raznaro-dovalnih društev, nemških ln v nemškem duhu spisanih tiskovin do posameznih oseb bilo poslancev ali preprostih obrtnikov in drugih meščanov. Sokolska razstava je zavzela vse 4 sobne stene, polici ob 2 podolžnib stenah in pa 3 mize. Ob pročelni steni se je nahajal sokolski lutkovni oder, ki je — simbolično _ predstavljal kralja Matjaža z Alenčičo v njegovi votlini — kralja Matjaža, ki ga bo prišel budit Sokol - junak, da odreš! svoj še neosvobojeni narod. Kako se junak pripravlja na to dobo, to Je predstavljalo vse ostalo. — Na desni podolžni steni je bil tabelarično prikazan razvoj telovadbe za vso dobo, odkar stoji Sok. društvo, in sicer za vse kategorije, od najmanjše do največje, dalje stanje članstva, vsi odbori z odseki, izleti in poleti društva, čete Sok. društva Ptuj, in društvo s svojimi četami v okviru Dravskega Sok. okrožja. Na polici pod temi tabelami ter diagrami so ležale diplome, priborjene od društvenih vrst in pa od posameznikov na raznih tekmah ter nekatere prezanimive fotografije še iz predvojnih let. Eno tretjino te stene je zavzel društveni zdravstveni odsek, ki mu pripada od njegovega obstoja takorekoč kot ini-cijator br. dr. Vrečko. Nazorno smo videli tu vpliv telovadbe na srce, na prebavila, na mišičje itd. ter razna navodila in nasvete zdravnika za telovadca. _ Leva podolžna stena je s fotografijami ponazorila delo nekaterih sokolskih čet. Pod tem so se nahajali na policah prav zanimivi modeli sokolskih domov. — Na zadnji steni je bilo predočeno v velikih potezah stanje Sokol-ske župe Maribor, na koje ozemlju se nahaja Sokolsko društvo Ptuj. (Ta material je bil prvič razstavljen vsekakor že ob priliki »Mariborskega tedna«). Mnogo zanimivih podrobnosti se je nahajalo na 3 mizah. Ena je bila pokrita s fotografijami in albumi iz življenja Sok društva Ptuj ln njegovih čet, a tudi nekatera sokolska društva dravskega sokolske ga okrožja (v izdatni meri Dol. Lendava) so pomnožila ta material s svojo lastnino Tu bi bilo treba imeti časa najmanj dve uri, ako bi si bil človek hotel razgledati do podrobnosti vse momente, ki jih prinaša s seboj sokolsko udejstvovanje. Pozornost so vzbujale na tej mizi tudi razne listine, ohranjene po previdnosti nekaterih bratov še iz predvojne dobe, tako n. pr. članarin-ske nabiralne pole, Ki so menda edina do-I kumentarna dokazila, kdo je pripadal nek- daj društvu kot član (knjige so bile nam-reč ob izbruhu svetovne vojne v izogib preganjanju sežgane). Dve kolekciji zletnih znakov sta dokazovali, kakih in kolikih prireditev so se udeležili razni društveni pripadniKi. Dve mizi sta bili pokriti izključno s so-kolskim tiskom, tako, da je prišla do izraza tudi ta — prosvetna — panoga sokolskega dela v prilično izdatni meri. Kratki čas in pa omejeni prostori niso dovoljevali, da bi bila prniesla razstava še mnogo drugega materijala, ki se nahaja v posseti bodisi društva bodisi posameznih društvenih pripadnikov. Ko se bo zopet nudila prilika za razstavo, bo treba pravočasno zbrati tudi to ln najti dovoljnjega mesta. Ali tudi v tem obsegu ni razstava dokazala le pravilnega razumevanja sok. propagande (za kojo svrho služijo sok. razstave) br. prosvetarja in društvenega prosv. odbora nego služi v čast i društvu i vsemu Ptuju, v katerem se je v kratki dobi ene četrtine sioletja izvršilo toliko sokolskega dela. M* K—C. Danes vsi na Turjak! k javnemu telovadnemu nastopu sokolske čete, ki bo ob 15. na graščinskem vrtu. — Po telovadbi velika narodna veselica s plesom. Avtobus za posetnike iz Ljubljane pelje izpred gostilne »Pri Rastoharju« poleg dolenjskega mostu za polovično ceno ob. 13., 14. in 15. uri. Povratek poljubno. Sokolsko društvo Ljubljana III. za Bežigradom obvešča vse svoje telovadeče članstvo, naraščaj in deco, da se je pričela redna telovadba po naslednjem telovadnem urniku: člani torek, petek od l/i 9. do 10. ure zv., moški naraščaj torek, petek od 7__ure, moška deca torek, petek od 5__Vi7. ure zvečer, članice ponedeljek, četrtek od yi 9__10. uri zv., ženski naraščaj ponedeljek, četrtek od % 7—»/<8. ure zvečer, ženska deca ponedeljek, četrtek od i/t 6__V*7. ure zvečer. Bratje, sestre, naraščaj in deca posečajte telovadne ure točno! Vse starše bežigrajskega okraja prosimo, da pošljejo svojo deco v sokolsko telovadnico. Vpisovanje dece se vrši vključno 23. t m. Zdravo! Uprava. Sokol Ljubljana IL je začel z redno telovadbo v telovadnici I. drž. realne gimnazije (realka) v Vegovi ulici, po temle urniku: Člani: ponedeljek, sreda, petek od 20—21.30, moški naraščaj: ponedeljek, petek od 18.30—20, moška deca: ponedeljek, sobota od 18—19, članice: torek, četrtek od 20—21.30, ženski naraščaj: torek, četrtek od 19—20, ženska deca: torek, četrtek od 18—19 ure. Deco in naraščaj sprejemamo samo s pismenim potrdilom staršev, da dovolijo gojencem posečanje telovadbe. V pojasnilo staršem dodajamo, da vadbe dece ne moremo preložiti na zgodnejšo uro, ker rabi šola telovadnico vsak dan do 18 ure. Zdravo! — Načelništvo. Včeraj popoldne so spremili izpred hiše žalosti na Resljevi cesti št. 12, k zadnjemu počitku pri Sv. Križu poštnega kontrolorja g Miroslava Šubica, ki je umrl pretekli četrtek v najlepši moški dobi, star šele 50 let. Pokojnik je bil v Ljubljani splošno spoštovan mož, zlasti cenjen v širokem krogu svojih stanovskih tovarišev in prijateljev. Kot narodnjak pravega kova je bil delaven v društvih, zlasti je bil navdušen Sokol, zato mu je članstvo Ljubljanskega Sokola izkazalo pri pogrebu poslednjo čast. Vdovi ge. Angeli izrekamo iskreno sožalje. Pokojnik si je sam s svojim značajem ohranil najlepši spomin v srcih vseh znancev in prijateljev. V Medvodah je umrla v 74. letu gospa Marija Zitko, vdova podpreglednika finančne kontrole. Pokopali jo bodo jutri ob 15. — V Celju je umrl v petek popoldne na Jožefovem hribu št. 3 v starosti 60 let poštni poduradnik in hišni posestnik g Martin Vidic. Pogreb bo danes ob 15. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Nesrečno naključje v zakonu Ljubljana, 15. septemora Žalno opravljena, sivolasa Marija, po-sestnica in trgovka, je boječe stopila pred mali senat. Državni tožilec jo je obtožil, da je 16. maja letos v prepiru brcnila z boso nogo svojega moža, 571etnega Antona v trebuh tako močno, da mu je počilo tenko črevo, zaradi česar je nastopilo vnetje trebušne mrene ter je mož 21. maja umrl v ljubljanski bolnišnici. Obtožena je bila po paragrafu 178-11. k. z., to je uboja: Obtoženka se je jokaje zagovarjala ln pripovedovala svojo rodbinsko tragedijo. Mož je bil sprva dober in prijazen ž njo. Udal pa se je pijači. V pijanosti jo Je psoval in tudi tepel. V zakonu je imela 10 otrok, živi jih še 7. Usodnega večera Je zaprla gostilno in šla spat v zgornjo sobo. Mož, pijan je spal v drugi sobi in pri njem mali vnuk. Bala se je za otroka, zato je klicala moža, naj sobo odpre. Ko je sobo odprl, je prišlo med njima do prepira. Otročička je držala v naročju Res je udarila moža enkrat po hrbtu, drugič po obrazu. Sedla je z otročičem na klop. Naključje je hotelo, da je moža sunila z oo-so nogo v spodnji del trebuha. Mož ie večkrat že pred tem tožil o bolečinah v trebuhu, kuhala mu je zato kamilice. V bolnišnici je slednjič podlegel. Pri razpravi je bila obramba usmerjana v to, da je obtoženka ravnala po naključju in iz malomarnosti. Obtoženka je b'la obsojena le zaradi prestopka po čl. 1S2. in 177. k. z. na 1 mesec zapora. Dva požara v ljubljanski okolici Zadnje dni sta bila v ljubljanski okolici dva požara. V Veliki Ligojni je sredi belega dne nastal požar v podstrešju posestnika Ivana Verbiča. Domači so bili večinoma od doma, gospodar je vozil bukove hlode iz gozda. Prva je zapazila požar dekla. V podstrešju je bilo mnogo sena. S težavo so rešili živino iz hleva in razno pohištvo iz hiše. Na pomoč so takoj prihiteli gasilci z Vrhnike z dvema motornima briz-galnama. Požar so hitro udušili in rešili Verbiču nekaj metrov oddaljeni kozolec, škoda je krita z zavarovalnino. Večji požar je bil včeraj, v petek 15. t. m. v Grosuplju. Okoli 11.45 dopoldne sta tovarniški delavec Rudolf Mehle s Pero-vega in zidarski mojster Anton Ljubič iz Spodnje Slivnice zapazila, da je švignil plamen iz podstrešja objekta Tovarne motvoza in vrvarne, kjer so se nahajale delavnice za ključavničarstvo in mizarstvo, kakor tudi skladišče za drva in stanovanje tovarniškega strojnika Franca Vidmarja. Požar je nastal, kakor so dognali grosupeljski orožniki, pri dimniku. Vnelo se je seno, ki ga je bilo pod streho okoli 4000 kilogramov. Podstrešje s senom je požar uničil, prav tako tudi strojnikovo stanovanje, da trpi mož okoli 1500 Din škode, tovarna sama, ki je tudi pred meseci postala žrtev večjega požara, pa okoli 20.000 dinarjev. Gasilci iz Grosuplja, Ponove vasi, Mlačevega in gt. Jurij so o^enj z naporom lokalizirali in udušili. Bila je nevarnost, da se požar razširi še na druge objekte tovarne. —- ' Repertoar NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 17.: Pohujšanje v dolini Šentflorjan- ski. Premiera. Izven. Ponedeljek, 18.: Komedija zmešnjav. A. »pohujšanje v dolini šentflorjanski«, Cankarjeva trodejanska farsa, je brez dvoma najefektnejše odrsko delo naše literature, ki je ostalo stalno v repertoarju. Letošnja izvedba je najskrbneje pripravljena. Skoro vsa zasedba je popolnoma nova, posamezne nosilce glavnih in drugih ulog 6mo navedli že včeraj. Po daljšem presledku bo nastopil zopet v drami v ulogi Zlodeja g. Bojan Pe-ček. Novo inscenacijo je izvršil g. Uljaniščev. Priglasi za gledališki abonma 60 še vedno sprejemajo. tnserirajte v „ JUTRU" Mariborsko gledališče. Uprava je razpisala abonma in razglasila načrt repertoarja *a novo sezijo, ki jo bodo otvorili 1. oktobra. Cene abonmaju, ki se plačuje v sedmih obrokih, so primerne današnjim težkim časom in tako nizke, da jih zmorejo tudi najbolj revni sloji. Na galeriji dobi uradnik obrok že za 9 Din ter prejme zato 3 predstav«; Kdor se pa noče vezati na določene dneve in predstave, pa se lahko abonira na blok, ki omogoča obisk predstav pri poljubnih 12 dramskih in 8 glasbenih predstavah. Razpisan je tudi abonma »Četrtek«. Abonenti tega abonmaja bodo prejemali svoje predstave izključno ob četrtkih Prijave SDrejo-ma blagajna (tel. 2382) do sobote 23 t. m. Za Din 1,712.000 hranilnih posojil je v teh težkih časih dodelila Hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana, Tyrševa cesta S-L in v tej vsoti je upoštevano tudi moje posojilo. Tudi jaz sem se prepričal, da so hranilna posojila omenjene zadruge najcenejša in najugodnejša. Zato zidajte in rešite se dolgov potom zadruge »MOJ DOM«. 10204 TORKAR ERNEST, mesar In posestnik, Zg. Siska 237. Petnajsto ligino kolo V današnjem liginem kolu so na sporedu štiri tekme — Pozorišča borb so: Zagreb, Split, Beograd in — Ljubljana ga našega ligaša na tujih tleh. Kakšen bo danes? Sarajevčani so se za to tekmo spe-cielno pripravili, hoteli bi s protiudarcem Torej smo jo v ligi prignali do petnajstega kola. Nekam počasi ta reč napreduje, vsa sreča je v tem, da so rezultati zelo pogostoma toliko presenetljivi in nepričakovani, da se na tekmovanje ni obesila še monotonost. Monotona pa ta konkurenca kljub svoji raztegnjenosti res ni, narobe, že ena sama tekma je v stanju bistveno vplivati na prvenstveno tablico, kaj še, če so na programu štiri tekme kot danes. Za vrh tablice sta danes predvsem važni tekmi v Zagrebu in v Splitu. BSK igra s Concordio na njenem igrišču, in čeprav je njegova pozicija na prvem mestu zaenkrat še nedosegljiva, ima vendar razloga dovolj, da se bo pošteno potrudil. Kajti eventu-elen poraz in Hajdukova zmaga proti Ha-šku, bi riajduka prav tesno priključna BSKu ,ki ima poleg tega že eno tekmo več in igra še s Hajdukom — v Splitu! Po papirnati formi je sicer BSK favorit, toda igra v _ Zagrebu! V Beogradu je Concordia o priliki prvega srečanja podlegla z 0:2. Hajduk ima vzeti revanšo za svoj poraz v Zagrebu — svoj prvi poraz! — v razmerju 0:1. Njegovo stališče je brez dvoma mnoge lažje od BSKovega, toda zgodilo se je že parkrat, da je moral Hajduk tudi na svojih tleh kloniti. Ne sicer pred Haškom, toda zakaj ne bi zagrebški akademiki stremeli za tem zapeljivim ciljem c V ostalem se vse šanse pripisujejo Hajduku in bi bil njegov poraz prvovrstna senzacija. Niti Hašk niti Concordia si ne moreta z eventuelnima zmagama trenotno mnogo pomagati, pač pa bi si svoja položaja v prvenstvu jako okrepila. V Beogradu ima BASK opravka z osi-ješko Slavijo. Ne pretiravamo preveč, če pripišemo vnaprej Basku obe točki, kar ga bo bržčas vrglo vsaj začasno na tretje mesto v tablici. Nasprotno pa je Slavija s svojimi šestimi točkami na koncu tabele neizbežno zapisana izpadu iz lige. Ta tekma torej ne bo vzbudila prevelikega zanimanja. Tembolj pa nas zanima ljubljanski dogodek. K nam prihajajo Sarajevčani, ki so že na lastnih tleh podlegli našemu ligašu. 2:1 se je glasil tedanji rezultat, prva zma- parirati pomladno nezgodo. Poleg tega čepi Slavija z desetimi pikami na nevarnem devetem mestu v tablici, iz katerega se bo le s težavo premaknila. In če se premakne, potem le pod pogojem, da prehiti prav naše moštvo. Ce pa naši odnesejo obe piki, potem so za Slavijo že skoro nedosegljivi. V tej okolnosti ti£i ves čar današnjega srečanja, pričakovati je torej zares ostre borbe. Včerajšnje »Vreme« napoveduje zmag« Primorja. V svojem komentarju k današnjim tekmam pravi pod naslovom »Primorje pred novimi točkami«: Borbeno ljubljansko Primorie, ki je minule nedelje s svojo veliko in lepo zmago nad novo-sadsko Vojvodino uprizorilo veliko senzacijo, sprejema v obiske sarajevsko Slavijo, ki jo je v »šeher-gradu« porazilo z 2:1. Vse kaže, da si bo spričo zadnjih rezultatov obeh protivnikov Primorje tudi v re-vanši vzelo obe piki, s čimer bo definitiv-no konsolidiralo svoj položaj in si zagotovilo obstanek v nacionalni ligi. Tako mnenje — pozno sicer — je zelo laskavo za našega ligaša, toda ne' sme nas zazibati v brezskrbnost. V danih okolno-stih bo zahtevala bitka jakih živcev in je vprašanje, če bodo naši fantje vzdržali še ta napor po veliki preizkušnji v Novem Sadu. Moštvo nastopi v isti postavi kot proti Vojvodini. Tekmo sodi inž. Mika Po-povič, ki ga v Ljubljani radi gledamo pri delu. Prva predtekma bo ob 13.45 Primorje I. : Korotan I., druga Primorje jun. n. : Korotan jun. ob 15. Ta bo zlasti zanimiva, ker razpolaga Primorje z izbornim po-mladkom. Glavna tekma Primorje : Slavija prične ob 16. uri . * Prodaja vstopnic za ligino tekmo Slavija ; Primorje. Za današnjo ligino tekmo se dobe vstopnice (sedeži in stojišča) že dopoldne od 10. do 12. v kavarni »Emoni«. Apeliramo na občinstvo, da si nabavi vstopnice že prej, ker se s tem izogne navalu pri blagajnah. Službene objave LNP (Nadaljevanje s seje p. o. dne 13. IX. 1933) Odobrita se prijateljski tekmi Maribor : Atletik SK 17. t. m. v Celju in SK Rapid : SK Olimp 17. t. m. v Celju. Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za TSK Slovan Kolarič Ervm, za Bratstvo, Jesenice činkoviC Jože, Mlakar Janko, Kozjek Vinko, za Javornik, Rakek: Strohsack Vladimir, za Hermes, Ljubljana Ninkovič Jovan; s pravom nastopa 23. septembra za TSK Slovan Ferkov Anton, Zemljič Anton, za Bratstvo Thuma Slavko, za Slogo, Loke pri Zagorju štern Robert, štern Bartol, Benegalja Alojzij, Bučar Štefan, Primar Ivan. za SK Domžale Zabret Miha, Ručman Avgust, Zule Ivan, za Mars, Ljubljana Huraar Ivan, za Gradjanski SK, čakovec Bujanič Stjepan, Slama Franjo, Istvanovič Florjan, Majetič Stjepan, Ne-meth Mirko, Mesarič Ljudevit Mayercsak Vladimir, /a Savo, Sevnica Gliha Anton; s pravom nastopa 23. septembra t. 1. za mednarodne. 13. decembra za prijateljske Ln 13. marca 1934 za prvenstvene tekme se verificira za Slogo, Loke pri Zagorju Palčič Hinko. Zavrne se verifikacija igralcev Sigulina Marjana, Jemšaca Josipa in Ruščukliča Djordja za SK železničar, Maribor, ker ni priložena predpisana pristojbina, nadalje verifikacija igralca šebeka Karola za SK Bratstvo, ker manjka tretja slika. Igralec ščurič Stjepan bo verificiran za Gradjanski SK, čakovec, čim prejme LNP odjavni-co od ZNP Zagreb. Citajo se za SK Delavec, Hrastnik Ramšak Joško, Kosi Ivan, Pogačnik Ernest. Popravlja se verifikacija igralca Jenko Gabrijela za Svobodo, Vič tako, da ima pravo takojšnjega nastopa za vse tekme. Vzame se na znanje sporazum med SK železničar, Maribor in čakovečkim SK. da odigrata prvenstveno tekmo, določeno za 15. cktobra t. 1. v Mariboru, 24. t. m. v Mariboru, in sporazum med Svobodo, Maribor in Muro, Murska Sobota, da odigra-sta prvenstveno tekmo 17. t. m. v Mariboru. Vzamejo se na znanje izžrebani pari in termini prvenstvenih tekem MO Celje, ki so; 17. 9. šoštanj ; Jugoslavija, 1. 10. Atletik SK : Olimp. 1. 10. šoštanj : Laško, 8. 10. šoštanj : Atletik SK, 15. 10. Olimp ; šoštanj, 22.10. Jugoslavija ; Laško, 29. 10. Atletik SK : Laško, 5. 11. Olimp ; Jugoslavija, 12. 11. Olimp ; Laško, 19. 11. Atletik SK : Jugoslavija. Izžrebani pari prvenstvenih tekem MO Maribor se bodo objavili, čim sporoči MO tudi termine. Določijo se pari in termini prvenstvenih tekem gorenjsko - notranjskega okrožja: 17. 9. Javornik : Korotan na Rakeku, 24. 9 Bratstvo : Korotan na Jesenicah, 1. 10. Bratstvo ; Javornik na Jesenicah, 8. 10. Korotan : Javornik v Kranju, 15. 10. Javornik ; Bratstvo na Rakeku, 22. 10. Korotan ; Bratstvo v Kranju. Vzame se na znanje: zapisnik MO Celje od 4. t. m., zapisnika MO Maribor od 4. in 11. t. m., zapisnik MO Trbovlje od 11. t. m., nadalje dopisi SK železničar, Maribor od 4. t. m., dopis Gradjanskega SK, ■Čakovec od 6 t. m., dopisa Bratstvo, Jesenice št. 237-33, od 8 t. m. in dopis št. 247-33 od 13. t. m., dopis SK Maribora št. 181-33 od 10 t m., dopis Jugoslavije, Celje od 11. t. m., dopis Elana, Novo mesto od 11. t. m., dopis ZNP, Zagreb, br. 132-33-34 in dopis br. 139-33-34. oba od 9. t. m., dopis BLP, Beograd, br. 3706 od 2. t. m., dopis Svobode. Maribor od 9. t. m., dopis Korotana, Ljubliana št. 65-33 od 13. t. m., dopis Hermesa, Ljubljana št. 98-33 od 13. t. m. Dalje sledi. + Medklubski odbor LNP v Celju (Slu*-beno). Za jesensko prvenstveno sezono so bili te dni izžrebani pari in provizori *.->•• določeni datumi. V primeru, Ja ostane SK Celje v podsavezni ligi, se V>1o nekaten termini spremenili, ker so v tem pr!m?-«i določene tri tekme podsavezne 'ize za Ce lje. če pa izpade, bodo pari za SK Ce! e izžrebani naknadno in bo razportd t.Piern ■na novo določen. Prvo imenovmi klubi volijo igrišča in imajo režijo. Vrscai red prvenstvenih tekem je naslednji: 17. 9. Ao štanj : Jugoslavija, 24. 9. Atletik : Olimo. 1. 10. šoštanj : Laško, 8. 10. šoštani Atletiki, 15. 10. Olimp : šoštanj, 22. 10 Jugoslavija : Laško, 29. 10. Atletiki ; Laško, 5. 11. Olimp : Jugoslavija, 12. Olimp : Laško, 19. 11. Atletiki : Jugoslavija. Prvoimenovani klubi morajo pravočasno skrbeti za vstopnice. Klubi iz Celia morajo za vsako prvenstveno tekmo določiti po tri starejše energične reditelje in po enega stranskega sodnika. Službene objave Sekcije Zbora nogometnih sodnikov (Iz seje upr. odbora dne 2. sept. 1933.) Redna glavna skupščina Sekcije se od-godi na željo zunanjih članov na nedeljo, 24. t. m. ob 10. dopoldne v kavarni »Emona«, damski salon. Klubi se obveščajo, da je treba reklamacije glede delegiranja sodnikov nasloviti na LNP in ne na Sekcijo, ker je Odbor za delegiranje sodnikov podsavezni odbor, na čigar poslovanje Sekcija nima merodajne-ga vpliva in zanj ne odgovarja. Na redni glavni skupščini LNP dne 13. avgusta so nekateri delegati na zelo ne-objektiven način kritizirali delovanje Sekcije, ZNS in zadnje savezne sodniške izpite. Netočni in tendenciozni odstavki glede na Sekcijo so bili celo v oficielnih referatih prejšnje podsavezne uprave. Ker Sekcija po pravilih JNS nima pravice prisostvovati podsavezni skupščini in zato ni mogla na mestu korigirati izvajanj, se obrača s posebno okrožnico do vseh klubov LNP. Obenem bo Sekcija reagirala na napade ljubljanskega dopisnika M. K. v zagrebškem »Sportskem listu«. V zvezi s tem upr. odbor Sekcije v imenu ZNS odločno zavrača očitek, da ZNS in njegovi organi delujejo proti interesom nogometnega športa. Nasprotno, upSkalni kleti« bo ob 10.30 prijateljska tekma med ISSK Mariborom in celjskimi Atletiki, ob 14.30 istotam tekma med rezervama Olimpa in Atletikov, ob 16. pa prva tekma za prvenstvo celjskega okrožja med Jugoslavijo in Šoštanjem. Dopoldansko prijateljsko in popoldansko prvenstveno tekmo bo sodil g. Oberlindiier iz Laške, ga. ASK Primorje (nogometna sekcija). Za blagajniško službo se naprošajo, da pridejo na igrišče ob 14.30 gg.: Stiglic, ške-telj ml., ob 15.30 gg.: Sancin, Jugovec, ob 16.30: gg.: dr. Kosti, Gostiša. Vrhovni reditelj g. Goričan, in reditelji gg.: Kriše, škrabar, Rakič, Klančnik, Erbežnik, Fuchs. Grzetič, Batič, Lovrač, Grodnik naj pridejo na igrišče ob 13.15. Ob istem času igrači: Logar, Ulaga, Bervar, Sternad, Baum, Pi-šek II, Boncelj II, Pupo, Calleari, Terček. Svetic II»I, Petrič, Sovine. SK Ilirija — old boys. Odhod v Litijo je danes ob 13.55. Opremo je dvigniti v garderobi na igrišču. _ Sabljaška sekcija ima namen otvoriti ob zadostnem številu reflektantov začetniški floretski tečaj z9 dame in gospode. Prijave sprejema do 25. t. m. tajnik M. Kodrič, Poštni predal 376. telefon 22.60. SK Grafika. Igralci določeni za tekmo na Jesenicah morajo biti danes ob 11.30 na gl. kolodvoru. Občni zbor SK Slavije bo v ponedeljek 18. t. m. ob 20. v posebni sobi restavracije »Slon«. Odbor vabi članstvo k polno-številni udeležbi. Zadnje slovo Georga Koniga Ljubljana, 16. septembra. Hladno sobotno jutro. Pred mrtvašnico pri Sv. Križu stoji majhna gruča ljudi, ki strme žalostno predse. Na rosni travi je kup cvetja. V mrtvašnici je krsta ponesrečenega tujega državljana sama, pričakuje blagoslova. Zbrani so predstavniki ljubljanske nemške cerkvene občine s kura-torjem g. Brandtom na čelu. Navzoče so razne naše ln nemške dame. Evangelski pastor g. Franz Morgenthaler je pričel malo po osmi uri s cerkvenim obredom. V svojem spominskem nagovoru je poveličeval pokojnikovo življenje, govoril o minljivosti tega sveta, nato pa blagoslovil krsto. Ni bilo človeka, ki ob tej tihi svečanosti ne bi imel rosnih oči. A dasi je bil ta pogreb najbolj skromen, je bil prav v tej skromnosti v grobni tišini pokopališča tako človeški, da je bilo šele tu čutiti vso grozo smrti ln veličino življenja. v Po obredu so krsto naložili na avto mestnega pogrebnega zavoda, jo pokrili s šopki in venci in zaprli voz, ki je zemske ostanke nesrečnega Koniga prepeljal na kolodvor. Vagon je bil že pripravljen, listine v redu. Brez posebnih ceremonij so krsto prenesli z avtomobila v železniški voz. Tačas se je na peronu zbrala precej velika množica ljudi, ki se je nemo poslavljala od mrtvega prijatelja naše zemlje. Beograjski brzovlak je imel 25 minut zamude. Namesto ob 10.02, se je vlak premaknil proti Jesenicam šele ob 10.30. Krsto spremlja pooblaščenec Koragove rodbine g. Stein. v Niirnberg prispe ob pol dveh po polnoči. Pred odhodom je g. Stein Izrazil navzočim zastopnikom tiska iskreno priznanje vsem, ki so mu kakorkoli pomagali glede prevoza pokojnika. Poudarjal je zlasti, dobrosrčnost našega ljudstva. Ljubljana mu je zelo prirastla k srcu. Danes, v nedeljo pokopljejo Georga Koniga v Niirnbergu. Jugoslovensko mejo je prestopil dne 10. septembra vesel in poln nad, z željo da ugleda naše morje. Ni mu bilo dano. Le dva dni je sijalo nanj jugoslovensko solnce, potem ga je pa v meglenem jutru 12. septembra doletela nenadna smrt. — Vrlemu mladeniču bodi zemlja lahka! Z nezgodnim zavarovanjem svojih na ročnikov je »Jutro« storilo že mnogo dobrega, ker so dobili svojci ponesrečenih naročnikov pomoč v veliki, nepričakovani sili. Nihče ne ve, kje in kdaj ga čaka nesreča, vsem pa služi najboljše tako zavarovanje, pri katerem ni treba misliti na razne roke, stopnje in formalnosti. Mnoge sploh zelo ovira vsako obvezno odplačevanje za nekaj, kar si niti ne želijo doseči. Ko pa je v naročnini potrebnega dnevnega lista tudi zavarovanje, si boljše priprave na nesrečo, ki jo morda usoda pripravlja, res ni mogoče misliti. Z naročnino plačujemo nekaj, kar nam je vsak dan potrebno in dobrodošlo, namreč svoj dnevnik, in je tako zavarovalnina v primeru nesreče res najizdatnejša pomoč, ki ni zahtevala prej prav nobene žrtve in skrbi. V mnogoštevilnih primerih se je že izkazala ta pomoč in vsi, ki so jo bili deležni, so se zahvaljevali »Ju:ru«, ki jo je uvedlo. Blagodejna pomoč je odvisna samo od naročnikovih obveznosti, ki pa jih naročnikom nalagajo tudi oni listi, ki se ne brigajo za njihovo usodo. Dovolj zgovorni o vsem tem sta tudi naslednji javni zahvali: Moj pokojni soprog g. inž. Jože Mi- hevc je bil kot naročnik »Jutra« zavarovan za primer smrti po nezgodi za 10 tisoč dinarjev. Dne 10. julija letos je padel v Drvarju kot žrtev svojega poklica, ustreljen od nekega delavca podjetja »Šipaa«. Zavarovalnica »Triglav« mi je takoj po ureditvi vseh formalnosti izplačala gornji znesek, zaradi česar se ji kar najlepše zahvaljujem ter jo vsakomur toplo priporočam. Posebna zahvala pa velja upravi »Jutra«, ki je za svoje naročnike uvedla zavarovanje. Ljubljana, 16. septembra 1933. Rada Mihevc. ★ Kot »Jutrov« naročnik je bil moj tragično preminil soprog Marko Banda pri zavarovalnici »Triglav« zavarovan proti nezgodam. Po predložitvi listin mi je zavarovalnica »Triglav« takoj izplačala zavarovalnino brez vsakih zadržkov, za-kar ji izrekam posebno zahvalo. _ Pripominjam, da se je nezgoda pripetila 14. dan, ko je bila pogodba še v veljavi ter pozivam vse naročnike »Jutra«, da pravočasno plačujejo naročnino, ker nihče ne ve, kdaj ga čaka nesreča. Ljubljana, v septembru 1933. Zofija Banda. Rekord najstarejšega aktivnega člana SPD 83 letni Josip Vidmar je v 8 dneh prehodil ogromno pot Težko, da bi imela naša planinska društva starejšega aktivnega člana, kakor -e 83-letni upokojeni poštni ravnatelj g. Jmko Vidmar v Ljubljani. Najbrž pa tudi drugod ne bo najti turista, ki bi v tolikih letih še napravil ture, kakršne zmore g. Vidmar. V svoji lepi starosti še vsako leto z mla-deniško prožnostjo noseča naše planine od Šmarne gore do Triglava, navadno sam, po raznih potih. Dostikrat io kar peš mahne iz Ljubljane na Triglav in nazaj po različnih ovinkih. Letošnja njegova pot na Triglav pa je gotovo rekord, po katerem, se g. Vidmar lahko meri z najboljšimi turisti mladih let. Hodil je osem dni in je bil v tem času na nogah 90 ur. Le spremljajte ga na zemljevidu! Prvi dan,' 17. avgusta, se je odpeljal z vlakom v Kamnik potem pa jo. je mahnil čez Črni Graben, Podvolovjek, v Luče in Nova elektrarna pri Sv. Ani nad Tržičem se prav veselo gradi. Dela pri novi strugi Mošenika so v glavnem že končana in struga zbetonirana. Gradbeno podjetje inž. Dedek je v polni meri storilo svojo dolžnost nasproti domačemu kraju in zaposlilo čez poletje skoro vse tržiške brezposelne delavce. Naša slika prikazuje etapo kopanja nove struge in odvodnega ka- nala. Kakor smo že poročali, mora biti nova elektrarna do konca januarja 1933 v obratu in to bo tudi gotovo, saj ni bila gradnja skoro noben dan ovirana od vremenskih neprilik. Sedaj dela pri elektrarni okroglo 150 delavcev. Solčavo, kjer je prenočil. Drugi dan je kre-nil v Logarsko dolino, kjer ee je okrepčal pri nekem Turku, ki je pod svojim šotorom na k raj j doline kuhal turško kavo. Krenil je mimo slapa Rinke na Okrešelj, do Fri-schaufovega doma, kjer se je malo cdpbrani. Na to prvo zahtevo je treba zgodaj opozoriti prireditelje. Vsak nepotreben udeleženec bi seveda povečal stroške in trud. Ce bo turnir tako zasnovan kot je bil zadnji v Som.boru, je to najnovejše dete že mrtvo rojeno. Ne morem si predstavljati mojstra, ni bi mogel umetniško igrati ob popolnoma nezadostni preskrbi. Tudi ne verujem, da bodo hoteli udeleženci bodočega saveznega turnirja sami zložiti nagrade. Ni izključeno, da bo na Jadranu to ali ono kopališče hotelo prirediti turnir, da si z dnevnimi poročili v svetovnem časopisju pridobi dragoceno reklamo. To bi bil potem turnir, kakor se mojstrom spodobi. Toda poročila v inozemstvu bodo le takrat zares koristila, če jih listi ne bodo preprosto zavračali. Inozemstvo se zanima za Internacionalne turnirje. Nacionalni, pa še mešani turnirji, mu niso vredni papirja. Na tem dejstvu se križajo namere našega saveza in pa onega kopališča, ki naj turnirju nudi dostojen okvir. Kopališče ne more popustiti, savez pa lahko. >Mlti«ll! M« Ml» iftfciui ti; M*. I iSUtlH 1 (JfcSJpl I M9tl I I 1 y lamo iz deske, ki je v sredi izdolbena za krožnik, navpično nanjo pa je pritrjena stenska deska, ki prepreči, da bi se zid umazal s kostmi in hrano, medtem ko pes je. Deska je iz naravnega lesa. ali pa je prelakirana. Na vrh navpične deske pritrdimo izrezljano pasjo podobo, ki seveda predstavlja našega ljubljenca. LA TOJA CREMADEjAKto RARAAFEITAR LAT0JA UnCasnelMindc Edinstvena na svetil, kajti le ona vsebuje učinkovite soli iz zdravilnih term otoka La Toja v Španiji. s. a. la toja ponte vedra Kako igra nemška šahovsKa (mojstrska) mladina, naj pokaže naslednja partija iz nemškega nacionalnega turnirja, ki se je pred nekaj tedni vršil v kopališču Pyr-mont. Bell: dr. Rodi črni: Helllng 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c2_c4 g7—g6 To je čudno potezna kraljevo-indijska obramba. 3. f2—f3 --- To čudno potezo je prvi igral Njemcovič. Beli hoče seveda z e2_e4 zasesti centrum. 4. c4Xd5 Sf6Xd5 5. e2_e4 Sd-5_b6 6. Sbl_c3 Lf8—g T 7. Lcl_eZ 0—0 8. f3-f4 —-- Beli pričakuje Sb8_-c6, pa ne bi rad odgovoril d4_d5. Zakaj ne? Pred očmi mu stoji slika slavne partije Aljehin-Bogolju-bov, igrane v turnirju na Bledu. V tej partiji je svetovni prvak igral d4_d5, pa je zašel v silne težave. Da se je pozneje še rešil, je stvar za s€. 8 .______H_f5 Dvorezna poteza. 9. Ddl_b3+! — _ — Beli ne daje šaha kakor kak začetnik. Važno mu je, da črni lovec ne pride na et>. Zato izrablja ugodno priliko pred naslednje potezo. 9. _____Kg8—h 8 10. e4—e5 e7_e6 11. Sgl—f3 Sb8—c6 12. h2_h4 a7—a5 Začetek vojne n« dveh frontah. 13. b4_ho K«Xh5 14. Thl X bo Dd8—eS 15. Th5_h3 a5—a 4 Nasprotna ofenziva. 16. Db3—dl a4_a3 17. b2_b3 Sc€_b4 18. Lfl_d3 Lc8_d7 19. g2_g4 —-- Beli je sedaj na vrsti. _ _ __I/d7_c<5 20. g4Xf5 Sb4Xd3 + 21. Ddl X d3 Tf8 Xf5 22 Kgl_f2 Lc6Xf3 23. Kf2Xf3 Ta8_d8 24. Tal—hI h7_h5 25. Sc3—e2 De8_g6 Na 25. _ — _ Lg7Xe5 je beli hotel igrati 26. Dd3_e4 in Se2_g3. Mlada mojstra igrata gros-ovite reči. 26. Thl_gl? i--— Odkod naj vzame mlad človek v takem boju potrebno hladnokrvnost, da zadrži takojšnji udar? Močnejše je bilo 26. Dd3—e4 z grožnjo Se2—g3. 26. _____Dg6_f7 27. Se2_g3? _ — _ Zopet bi bil moral beli igrati Dd3_e4. 27 .__— TfoXe5 28. Sg3_e4 Lg7_h6 28. Kf3_e2 Lh6Xf4? To je katastrofa, črnemu je očividno zavrela kri. 30 Le3 X f4 re5_f5 Trideseta poteza in prestana časovna kontrola. Nesrečni Helling je ob figuro. V zadnjem trenutku je zapazil, da sledi na 30___ Df7Xf4 31. d4Xe5! TdSXd3. 32. ThSXh5+ in Th5Xh6 mat. 31. Lf4_e3 Td8—f8 32. Se4_g5 Df7_g6 33. Tgl—hI KhS—g7 34. Thl—gl Kg7_h8 črni skuša sramežljivo ponavljati poteze in tako remizirati. Seveda ni bil beli sporazumen. 35. Sg5_f3 Dg6_f6 36 Tgl_g5 Tf5Xg5 37. Le3Xg5 Df6__f7 38. Lg5_f6-f-! Črni se vda. Na 38.___ Df7Xf6 sledi seveda 39 Th3Xh5+ in Dd3_h7 in mat. Križal jka „Naš mali" Vodoravno: 2. Klic na pomoč, 4. pesnitev, 5. predlog, 7. veznik, 9. grška črka, 10. prva črka abecede, 11. mesto v Italiji, 15. glavar samostana, 16. sestra (hrv.), 17. at, 19. da (it.), 20. otok na Jadranu, 24. do- Dvobarvnost bomo ohranili tudi v jesenski modi. Obleko, izdelano iz enobarvnega tvoriva, poživimo z okrasjem iz kontrastnega tvoriva. nudimo največjo Izbiro modernega krzna, kakor tudi krznenih izdelkov: boe, pelerine, rau-fe, jopice in plašče Naša skica nas pouči, kako naj m predstavljamo tako obleko, ki ima šal in pas iz drugačnega tvoriva. Tudi jesenske rokavice izdelamo i? istega blaga, prav tako torbico in zaponke na jesenskih čevljih. krznarstvo LJUBLJANA, Mestni trg štev. 5 ING-JinPUEN| MU+SOfUNKl Iz življenfa in sveta Ceste iz ]< Nov način gradnje modernih cest jekla Gradnja cest je kazala še pred nekoliko desetletji zelo malo napredka. Vozni promet se je vršil pač izključno z živalmi in zaradi njegove majhne brzine in razmeroma majhne tež-2 prevažanih tovorov. To se ri tip ceste zadostoval popolnoma. To se je pa spremenilo, ko je nastopil avtomobil, rti mu cesta starega tipa ni mogla več zadostovati. Dočim je začetkoma še šlo, ker so mogle neprimerne ceste zaurževati razvoj avtomobilizma, se je to kratko pred vojno popolnoma spremenilo, kajti cesta se je morala sedaj podrediti avtu in ne narobe. Divje naraščajoča brzina in čedalje večje teže prwvažanih tovorov so povzročile, da so zače-Ji graditi novovrstne ceste, med drugimi i» armiranega betona. Toda te ceste se n so dobro obnesle, ker so imele v konstrukciji še preveč ozira na tip starih cest (o-isnemale so jih na primer v tlaku. podlagah itd.) ali pa so svoje elemente izvajale i«, popolnoma drugih gradbenih strok. n. pr. iz gradnje nebotičnikov. Uporaba želez- in jekla za gradnjo cest je bila čisto nestrokovna. V to st*aje je prišel nov izum, ki si je začel na n.ah pridobivati tal po vsem naprednem s»etu. šlo je za cesto iz jeklenih mrež. Takšna cesta sestoji iz kakšnih 6 m dolgih in l m širokih plošč, ki se na licu mesta strnejo z vijaki zaklimtvijo ali zva-ritvijo tako skupaj, da je videti vsa cesta pokrita ka^or s preprogo iz valovite jeklene mreže. Ta mrežna odeja je že sama na sebi uporabna za promet, vendar pa jo praviloma pokrijejo še z asfaltno ali drugo podobno maso za kakšen centimeter. Te mase ni treba še posebe vtisniti v presledke med posameznimi mrežnimi palicami, ker opravi to delo promet sam. Polnilna masa ima samo to nalogo, da pač napolni te presledke, da prepreči nabiranje vode itd. Doslej še nisu opazili, da bi jo gumijasti obroči avtov odnašali stran, pač pa se zaradi prometa čez nekaj časa malo poleže, tako da gledajo mrežne police, tam kjer se po dve mreži stikata skupaj, 3 do 5 milimetrov iz tal, tako da dobi vsaka cesta značilno valovito strukturo, ki * varuje v zvezi z mrežno podlago vozila pred drča-njem TeLa voail se razdeli enakomerno čez cesto ia to je velika prednost tega gradbenega načina, ker pomeni, da ni treba mrežni cesti nobene posebne podlage, da, v potrebi se mreže brez nadaljnjega položijo na zarasla tla in se ne izpopolnijo z maso, tako da se nova, trpežna cesta zgradi tako rekoč v hipu. Prav tako hitro pa se lahko demontira in prenese drugam, kajti glavno delo se izvrši že prej v tovarni, kjer takšne mreže izdelujejo. To, da je glavno delo preloženo s ceste v tovarno, jemlje gradnji cest nje dosedanji izrazito sezonski značaj ,cesta se pač zgradi lahko ob vsokem času brez posebnega truda in odvisnosti od vremena. Na neki dunajski poskusni progi so ugotovili, da se da vsak meter ceste po tem sistemu položiti vštev-ši delo s podlag«, montažo in napolnitev z ma^o v — petih minutah. Ni dvoma, da bo jeklena mrežna cesta v bodočnosti zavzela tisto mesto, ki ga imajo danes vse druge ceste — kvečjemu če človeški duh ne izumi še kaj trpežnejšega, praktičnej-šega in cenejšega. izum za slafie plavace 46-letni francoski športnik Robert Fer-ber, sin v predvojnem času znanega francoskega letalca, ni nikakršen strokovnjak v plavanju in je preplaval te dni skoraj 14 km dolgo progo na ženevskem jezeru v rekordnem času 5 ur 50 minut, ne da bi se pri tem utrudil in ne da bi si pri plavanju pomagai z nogami. Uporabil pa je novovrstne plavalne rokave lastnega izuma iz usnja, ki jih je dobro videti na naši sliki in ki dajejo tudi neveščemu pla-vaču zadovoljivo brzino v vodi. Zet jOcu nudi izvrstna oblačila, zlasti površnike, trenohooate, raglane ter veliko Ebero blaga za obleke, kakor tudi že izgotovljer.e obleke in po meri najceneje DRAGO SCHWAB Aleksandrova cesta Pristopajte k m Iz klasične dežele vrtnic, Bolgarije, poročajo, da se je ondotnim rožegojcem slednjič vendarle posrečilo vzgojiti črno vrtnico. Bolgarija goji vrtnice zaradi pridobivanja rožnega olja, ki ji donaša lepe dohodke. Zato pazijo bolgarski vrtnarji pred vsem na kakovost tož. Med gojitelji pa je tudi mnogo takšnih, ki jim je kultura vrtnic v veselje. Ti se bavi jo s križanji. Nedavno so bolgarski vrtnarji zvedeli, da se je holandskim gojiteljem cvetlic posrečilo vzgojiti črni tulipan. Takoj so napravili poskuse, ali se ne bi dala po istih pravilih vzgojiti črna vrtnica. In glej! Poskus se je obnesel. Zadoščenje vrtnarjev pa vendarle še ni popolno, kajti vrtnica, ki na-pravlja vtis črne barve, pokaže v sončni svetlobi nekoliko preveč vinskordeče barve. Posebnost črne vrtnice je, da nima nobenega vonja. Njen cvet nima dolgega obstanka in ostane svež samo od zore do mraka. Ker uspeva le v najčistejši zemlji in je silno podvržena temperaturnim vplivom, ne bo mogoče iz nje napraviti modne roše, kakor se je to zgodilo z orhidejo. (V najnovejšem zrezku tedenske revije »Življenje in svet« je izšel zanimiv članek »Zakaj ni modrih vrtnic?«) NEKAJ ZA VSE Hipokrata imenujejo »očeta zdravilne vede,« Dioskorida pa »očeta znanosti o zdravilih«. * List! rdečega naprstnika (digitalis) poživljajo delovanje bolnega srca, na zdravo srce pa nimajo vpliva. Odmevi iz Nemčije Politika rešuje gospodarsko krizo Nemški državni računski urad je objavil naslednjo listo vseh nakupov ob priliki narodno socialističnega zborovanja v No-rimberku: 200.000 m blaga za dekoracije, 1500 m vencev, 150.000 kozarcev, 150.000 kosov jedilnega pribora, 75 šotorov po 80 metrov v dolžino, 2600 vrčev iz cinka, 500 tisoč kilogramov mase in klobas preko normalne potrebe, za umetni ogenj: 40 stotov bengalskega smodnika. 1800 težkih in 300 lahkih možnarjev in 50.000 raket... Vnanja politika na ncmSkih univerzah V glasilu nemških pravnikov predlaga prof. dr. Kraus iz Gottingena, naj bi se uvedel na nemških univerzah obvezen pouk iz vnanje politike. Vsaka politična fakulteta naj dobi poseben oddelek za vna-njo politiko. V okviru tega oddelka bi se predavali naslednji predmeti: narodno pravo, diplomacija, državna etika, mednarodna psihologi ia in pedagogika, mednarodni tisk in kulturna propaganda, mednarodna s-ociologi in ter' ochiosi, vnanjepolitič-ni nauk o načelih, svetovno gospodarstvo, obmejno in izvendržavno nemštvo. ver-sailleska pogodba, vprašanje o krivdi svetovne vojne, vojno pravo in jeziki. Pošta v steklenici iz koncentracijskega taborišča Dunajsko policijsko ravnateljstvo je do-HMo v roke več zaprtih steklenic, ki so jih bili njeni organi potegnili iz Donave. Večina steklenic je vsebovala propagando za narodni socializem. V eni izmed steklenic pa je bil listek, na niem pa s svinčnikom napisane besede: »V koncentracijskem taborišču nas mučijo! Pomagajte!« Vsakdanji samomor V nekem hotelu v Kiissnachtu v Švici sta se smrtno otrovala Berlinčana Bruno May-Wolf in njegova žena. Dr. Mav je bil eden najbolj znanih berlinskih specialistov za očesne bolezni. Ker pa je bil židovskega porekla, se je bal, da mu bodo vzeli prakso. Kraljica kaliSornifskih farmarjev Celotno njeno dvorno spremstvo sestoja iz nagrajenega prašiča Povratek justiSicirane ženske čudna zgodba Srancoske asistokratinje: zamenjala je svojega evropskega moža za vshsbits&ega šejka zaradi — znanosti . . . veliko spoštovanje v evropski koloniji. Toda bila je tudi strastna jaha Tka in je gojila ta šport tako neugnano, da je večkrat pojahaia do roba puščave. Na nekem jahalnem ialetu se je seznanila z domačini Bednim, kar pa ni bilo njenem«, možu posebno v&eč. V zakonu je zaradi tega nastal spor m Tškomt je naposled zahteval ločitev ter Jo tudi izvedel. Po ločitvi je miaAa. fceea popoinoroa 4a-gksHa. v puščavi. Baje je zaživela pastirsko življenje, ki ji Je tako ngajaio, <2a je &ee dve leti vjbpab. ra mota neicsga vahaJbitskegn frejUuv. Potem so umolknile govorice o vOtomtesi. Sel« le- Tlhctsjstvo na Srancesko-beigijski mefs zavzema čedalje večji obseg in oblasti segajo po vseh pripomočkih, da bi ga zajezili. Slika, ki spominja na vojne čase, nam govori, da uporablja francoska carinska oblast celo zaporo cest s španskimi jezdeci, da ustavi vozila s tihotapsko robo tos v začetku leta je beseda spet oživela, in sicer tedaj, ko so našli šejka neko jutro mladim možem vikomtom d' Andurainom v Palmiro, kjer sta mlada, zakonca prevzela vodstvo nekega velikega hotelskega podjetja. V začetku ae je vikomtesa z veseljem posvečala delu. Zato si je stekla V pariški javnosti je zbudil največjo senzacijo nedavni povr&tek vikomtese Pierre d' Andurašn. Mlada pdemenitašknja je bila namreč pred kakšnimi tremi meseci zaradi zastrujpljenj« svojega muslimanskega moža jusfcifieir&na v Egiptu ki listi so celo podrobno poročali o eksekuciji. Zdaj pa se je justificirantaa nenadoma pojavila živa v Pariau. L. 18S0 je odtta vUsoiruteea a svojim v Šotora mrtvega. Obdukcija je dognala, da je Ml fcejk zastrupljen z arzenlkom. Zločina Je bila osumljena Sejkova evropska žena, ki so jo navzlic temu, da je tajila, prijeli, postavili pred sodišče v Jeda-kn ter jo Kaio mo Usti poročaj!, da so jo tudi vsnr-tfh. Kakor rečeno, pa se je morala tu zgoditi pomota ,kajti vikomtesa se je zdaj iz-nenada pojavila v Parizu, kjer je dala re-porterjem naslednje pojasnilo; »Vest o moji smrti je bi3a. hvala bogu, pretirana. Res pa je, da sem btla Sejkova žena tn da sem zaradi Sejkove smrti prebila dva meseca v ječi, čeprav sem bila povsem nedolžna, kajti šejk je padel kot žrtev politik©. Sele ko se je to temeljito pojasnilo in sem dokazala svojo nedolžnost, so me na intervencijo francoskega konzula izpustili iz ječe. Vrnila pa se nisem takoj v Evropo, marveč k svojim dragim Beduinom. Povedati moram, da sem vzela šejka za moža samo zato, da sem mogla kot muslimanska žena priti v ozemlje, kamor sicer nimajo dostopa Evropejci. Ta zakon je bil torej zakon samo po imenu, ne pa v resnici. Mene je zgolj iz znanstvenih ozirov zanimalo življenje Arabcev. Ko sem končala svola raziskovanja., sem se vrnila v Evropo, kier bom zdaj objavila rezultate svojega življenja v arabski puščavi.« Letnik 1933 Vinska trgatev v južni Franciji Bolgarski Tarna Necivilizirano življenje v dosmrtno ječo obsojenega in iz ječe ufeeglega kaznjenca 0 priliki velikega lova v okoMei Gabrova (bliža znanega prelaza Sipke) v Bolgariji so naleteli ljudje v najgostejši šumi iia čudnega gosta. V vejah stare, močno razvejane bukve je bilo spleteno gnezdo, spretno zaščiteno pred vremenskimi neugodji. Nekaj radovednih udeležencev lova je splezalo na drevo, kjer so odkrili z goelo dlako poraščeno, opici podobno bitje, ki se je z vso silo branilo vsiljivih zvedavcev. Nekega lovca, ki se ni odstranil na cviljenje, je celo pahnilo z drevesa na tla tako, da se je pri tem močno ranil. Zaradi tega so lovci priredili pravcati pogon na bitje v drevesnem gnezdu, obenem pa so sklenili, da ne sme bitja nihče ubiti-Šele po tri dni trajajočem zalezovanju se je posrečilo priti bitju blizu, in sicer v trenutku, ko je hotelo, gnano od lakote, na zemlj ), da bi si 'jtesilo glad. Pri natančnejšem ogledu so lovci v bitju spoznali kakšnih petdeset let starega mo- Netočna zemlja Nedavno je predaval v švedskem astronomskem društvu v Stockholmu Američan E. W. Brown o vrtenju zemlje. Diskusija, ki je sledila predavanju, je pokazala, da so si poslušalci edini v naziranju, da se zemlja ne vrti točno okolu svoje osi. Nepravilnosti pri vrtenju je opaziti več ali manj pri vseh nebesnih telesih, ne samo pri našem planetu. Niti sonce ni točno in strokovnjaki so izračunali, da je imelo sonce v svojem stalnem gibanju 1. 1650 30 minut prehiter tek, 1. 1790 pa je imelo 30 sekund zamude. S posebnimi urami bi bilo mogoče ugotoviti vsako, še tako neznatno zamudo v gibanju vsemirskih teles, toda doslej se še ni rodil tisti genialni urar, ki bi napravil tak časomer. škega, ki se je skušal na vse načine izviti ujetništvu. Ta moški se je že dalj časa skrival v gozdu in živel divje življenje. V goščavi je popolnoma podivjal. Glava mu je bila zaraščena z lasmi in brado, telo pa je bilo zavito v kožuhe. Šele po dolgem prigovarjanju je lovcem uspelo izvabiti podivjanem-i bitju človeški glas. Pri tem pa se je pokazal-"«, da je podivjani človek skoraj pozabil pravilen človeški govor. Namestu da bi odgovarjal z besedami, je dajal od sebe samo ^rti-k.ilirane glasove, ki so spominjali na živalsko grožn jo in strah. Lovci 90 >Tarzana« odvedli e seboj, ga ostrigli in. obrili ter oblekli v človeška oblačila. Končno so uvedli preiskavo, ki je dognala, da gre za nekega pred štiri in dvajset leti pobeglega kaznjenca, ki je bil leta 1906. obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora. Iz ječe je pobegnil naravnost v gozd in tam samotaril ter se slednjič popolnoma vdal v divjaško življenje, ki ga je skoraj popolnoma oropalo človeškega dostojanstva. Otroci in spanje »Zgodaj spat« je za otroke važnejše nego »zgodaj vstati«. Preden leže otrok v posteljo se ne sme duševno preveč truditi, n. pr. z mnogim čitanjem, izdelovanjem nalog Itd. * StarSi, ki jemljejo zvečer otroke v zabavišča in nočne lokale, škodujejo njihovemu zdravju in ravnajo brezvestno. Majhni otroci bi morali že ob 7. v postelj, šolski otroci ob 8.; 12—151etni otroci bi morali spati vsaj ob 9. • Kakor odraslim tudi otrokom Škoduje večerja neposredno, preden ležejo spat. Med večerjo in posteljo mora preteči vsaj ura časa. • Pri spanju naj jim glava ne bo previsoko ne prenizko. Poleti zadostuje lahka odeja, na vsak način pa jim ne sme biti hladno, ker potrebujejo toplote za svojo rast. • Nauči otroka, da se navadi ležati na strani (najbolje, na desni), ne pa na hrbtu, kar pospešuje težke sanje. Roke naj ne ležijo pod glavo. * Dolgo govorjenje z otroki v postelji ni umestno. ■■^■■^BBMHnffia Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. S čolnom in opico okrog sveta Možje, ki so s preprostimi ladrjicami prejadrali svetovne oceane, niso baš pogosti, a tudi ne redki. Edem med njimi bo Anglež Percy G- Kelvey iz Manchestra, ki hoče z objadranjem zemlje preizkusiti svoj izum, po katerem naj bi bilo majhnim jadrnicam nemogoče, da bi se prekucnile v še tako razburkanem morju. Za to pot se je pripravili dobro. Odplul bo iz Liverpoola do Kanarskih otokov, od tu proti otoku Trinidadu v Panamski prekop, čez Tiihi ocean v Indijo, čez Indski ocean v Kapsko mesto in vzdolž Afrike domov. V ladjici bo imel rezervno zalogo jest-vin v konservah in tank s 180 litri vode, v vsakem pristanišču pa si bo obnovil jestvi-ne na račun neke velike tvrdke. Neki tovarnar mu je daroval dober radio sprejemnik, drugi pa pisalni stroj. Edini spremljevalec pogumnega jadralca bo majhna opica. Pariška jesenska moda Eleganten kostum za sprehode v hladnem letnem času Švedi rasejo Statistični zavod v Stockholmu ugotavlja, da so Švedi na najboljši poti, da postanejo najvišji narod na svetu. Ze sami na sebi so Švedi visoke rasti, v zadnjih štiridesetih letih pa se je njih povprečna telesna višina povečala za 4 cm. Statistika iz 1. 1887 navaja povprečno višino Šveda s 169.2 cm. Pri novačenju 1. 1931 pa so komisije dognale, da znaša povprečna višina vojakov 173 cm. Stockholmski zdravnik dr. Slum pravi, da se imajo Švedi za svojo visoko rast zahvaliti edinole moderni prehrani. ANEKDOTA Henrik IV. se je hotel po dolgem pohodu malo odpočiti, pa so mu javili deputa-cijo, ki jo je moral sprejeti, čeprav ga je zelo jezilo. Tako so odposlanci vstopili in njih vodja je začel svoj nagovor z besedami: »Največji, najmilostljivejši, najaogurn-nejši, najdobrotnejši.. »Ne pozabite pred vsem na presežnik: najutrujenejši!« ga je prekinil vladar. VSAK DAN ENA »Ti greš,« »Da, kakor vidiš.« »In kdaj se vrneš?« »Kadar pridem.« »Dobro, toda niti minuto poznejelc Nedelja, 17. IX. 1933 >JUTRO« št. 218 Čita]te spodarstvo tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Obrtni Hmelj + Žatec, 16. septembra. Nadaljnje mirno nakupovanje po 2100 do 2500 Ke in izjemno do 2600 Kg za 50 kg. + Žalec, 16. septembra. Kljub mirnemu razpoloženju je bilo sklenjenih danes nekaj kupčij po neizpremenjenih cenah 70 — 75 Din za kg. Slabše blago se je nakupovalo tudi pod temi cenami. Današnji dovoz je znašal nad 800 bal. Kakjr doznavamo, neki domači trgovci nočejo prevzeti blaga, ki je bilo kupljeno po 90 Din za kg, kar povzroča pridelovalcem nepotrebna pota in stroške. Početje teh trgovcev je proti uzancam in v pretežni večini primerov neupravičeno. Kakor je sklepati iz poročil e tajih hmeljskih trgov, sedanji nižji nivo cen v Savinjski dolini ne ustreza svetovnemu hmeljekemu trgu. Zato je očitno, da se vrši na cen« umeten pritisk. 4- Petrovae, 15. septembra. Trgovina « hmeljem je nekoliko zastala. Računa se, da je v Petrovcu še 500 do 800 metrskih stolov neprod4^j|i hmelia. Plaeuie se do 70 Dii« + CroKpe cene v Žatcu. Praški >Veir kov« od 16. t. m. poroča: Na žateškem trgu se nakupovanje nadaljuje v okviru 2100 do 2600 Kč za 50 kg (92 do 114 Din za kg). Cene za prima blago 60 se izboljšale (za 100 Kč): hmeljarji so v prodaji vzdržljivi, v cenah pa čvrsti. Položaj na naših borzah Ljubljana, 16. septembra. Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 3.25 milijona^JMn nasproti 2.22, 3.00. 3.19 in 1.77 miUjMtePtn ▼ zadnjih štirih tednih. Na devizij^^Beu *ta bili v središču pozornosti devizi SBpPork in London, ki sta vzporedno popuščlif. Na efektnih tržiščih je bila tendenca v Vojni škodi v prvi polovici tedria mirna;, proti koncu tedna pa se je tečaj nekoliko dvignil in se je Vojna škoda trgovala no 244 in 245 (ob koncu zadnjega tedna po 243 do 244). Devize. Curih. Pariz 20.215, London 16.34, New~ york 349.50, Bruselj 72.05. Milan 27.21. Madrid 43.25. Amsterdam 208.20, Berlin 123.35, Dunaj 57.75, Stockholm 84.25, Oslo 82.10, Ko-benhavn 73, Praga 15 31, Varšava 57.75, Bukarešta 3.08. Dunaj (Tečaji v priv. klirinsru.) Beograd 11.57, London 28.84. Milan 47.86, Newyork 612.56, Pariz 35.58, Praga 25.42, Curih 175.91, 100 S v zlatu 128 S papir. ZAKUP III. vazduhoplovni puk daje svoju oficirsku menažu na aerodromu u Skoplju pod zakup od 1. novembra 1933 godine. Uslovi se mogu dobiti kod Uprave Oficii-skog Doma na aerodromu u Skoplju po ceni od 10 dinara. 10239 TOVARNIŠKO SKLADIŠČE ZAHVALA Vsem, ki so v tako obilnem številu izkazali naši pre> ljubi pokojni materi JERI ŠVIGELJ zadnjo čast in jo spremili na njeni zadnji poti. posebno častiti duhovščini in borovniškemu pevskemu zboru, kakor tudi vsem, ki so nam ob teh težkih urah izrazili svoje sožalje in sočutje, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Borovnica, dne 16. septembra 1933. 10109 ŽALUJOČI OSTALI. Ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte brezplačno predvajanje od naših trgovcev! > JUTRO« št. 21S 16=^ Starši, preden kupite čevlje za svoje otroke, oglejte si našo izbiro, , rr. dc. 1933 =3 Vrsta 3162-00 Za dijaka, ki mora daleč v šolo peš, močne čevlje iz mastnega usnja z neraztrgljivim in nepremočljivim podplatom. Z & deco do 10 let Din 45.-, za deco do 14 l«-t Din 59.-. Vrsta 3222-00 Za skavte in dijake udoben polčevelj z jezikom iz dulboksa, ki je najlepši okras za deco. Za dijake do 10 let Din 49.-, za dijake do 14 let Din 69.-. Vrsta 5662-00 Lahki čevlji z usnjenim podplatom iz najfinejšega boksa, fleksibel, na robu šivani. V zalogi imamo črne in rumene Din 49,-za otroke do 6 let, za otroke do 10 let Din 69.-. Vrsta 6622-23 Za dečke in deklice čevlji iz najboljšega boksa z močnim usnjenim podplatom in usnjeno peto. Za dijake do 10 let Din 79.-, za dijake do 14 let Din 99.-. Vrsta 6262-Od Za dečke visoki čevlji iz dulboksa z močnim usnjenim podplatom za vsak štrapac. Za dijake do 10 let Din 79.-, za dijake do 14 let Din 99.-. VSI TI ČEVLJI SO IZDELANI Z JUGOSLOVENSKIH I ROKAMI V NAŠIH JUGOSLOVENSKIH TVORNICAK. Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Dm 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Dm 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Dm l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi. ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, *V najema. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5,— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostal i oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pn oglasih po 50 par za besedo, je Din 10._, pri oglasih po 1 Dm za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine ra male oglase je plačati pn predati naročila, oziroma jih ie vposlati v pismu obenem z naročilom. Slu ibo dobi Vsa-ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali M šifro pa 8 Din. (1) K poedinemu gospodu na deželo se sprejme dobro hrvatsko i.n nemško či'ajoča, popolnoma za nesljiva resna oseba, ki zna tudi šivati in gospodinjstvo nadzirati. Ponudbe s sliko poslati na po-d-už. »Jutra« Maribor p"d »Opora«. 35798-1 Intelig. družabnico dobro izobraženo v resta vracijski stroki s kadita lom 100.000 ~~ takoj za čo resia m est u So ženitev ni . ..... Onj. dopise na podružnici) »Jutra« Maribor pod »Eesta-vrater«. • 35801-1 sprejmem 'bro Idi večjem pPoznejša Natakarico ppre.ime dobr-a gostilna v Eipstu ob S:ivi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35714-1 Gospodinjo erednie starosti z dečele sprejmem. Sem osamljen starejši vdovec, mali po-sestnik v lepem trgu: želim dobro pridno in pošteno sospodinio, ki zna tudi d"b-o kuhati. — Plača po d >' 'J -v n r u. Naslov v o—-x> let. Resna, poštena, odkritosrčna, po možnosti šivilja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna eksistenca«. 359tf4-l Korespondentinjo popolnoma samostojno, ki obvlada slovenščino, srbohrvaščino in nemščino ter stenografijo in strojepisje v teh jezikih išče velika tovarna na Gorenjskem za takojšen nastop. Podrobne ponudbe z navedbo zahtev nasloviti na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna«. 35952-1 Kleparski pomočnik za stavbna dela, dobro vpeljan dobi delo takoj. Plača po zaslugi, žužek, klepar na Bledu. 35969-1 Močan fant ■ t 2 raredi mešča.nske šole | se želi izučiti v trgovini, kjer bi imel vso oskrbo. NTaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35795 44 j Učenko v trgovino z mešanim b'a-gom, v mestu na Gorenjskem sprejmem takoj. Pogoj: zdrava, poštena, pridna i.n dobra računarica. — Prednost imajo tiste, ki so se že učile. Hrana in sta nova-nje v hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«, pod »Pridnost«. 35874-44 Učenko sprejme galanterijska trgovina. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 35980-44 Brivske aH krojaške obrti bi se rad izučil 14 leten fant. Oskrba pri mojstru. Stan-*Hv Hočevar, Zg. Slška 200. 35992-44 Dobra šivilja se priporoča za izdelovanje perila, obleke, poceni. Sprejmem gospodične, ki bi za sebe šivale. Soklič, Domobranska 23. 35863-2 Samostojna šivilja fina. neporočena, išče mesto. kjer bi ji bila eksistenca zasigurana. Ponud be na oglasni oddelek »J urna« pod »Sprememba življenja«. 35843-2 z mnogoletno prakso, no meščen v večjem podjetju, trg. naobražen. vešč pi | sarniških poslov, išče na meščenje v s v ojst v u skla dišnika, blagajnika, knjigovodje in drugo elično. bilo v katerikoli stroki. — Za dobro službo položi event. 15—20.000 Din kav cije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35500-2 Mlada prodajalka izobražena v trgovini mešanega blaga, zmožna tudi pisarniških poslov išče zaposlenje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »2635«. 36123-2 Postrežnica ki zna vsa hi»na de.a, išče zaposlenje. Gre tudi kot gospodinja. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštena 19«. 35947-; Učenko s predpisano šo'sko izobrazbo sprejme trgovina Tu-k v Prešernovi ulici štev. 48. 36027-4-1 Prikrojevalka za moško perilo samostojna moč, dobi takoj stalno službo pri tovarni perila Klane pri Kranju. 35974-1 Vajenko z najmanj 3 razr. meščan, ske šole, sprejme knjigar na G osbene Matice v Ljubljani. 36082 44 Vajenca sprejme elektrotehn. podjetje. Pismene ponudbe na og-a.s. oddelek »Jutra, pod »Ljubljančan«. 36045-44 Trgovski oomočnik z štiriletno pomočniško dobo, s službovanjem v mestu na deželi, manufak turne in mešane stroke, spremeni s'užbo takoj! — Cenjeni dopisi na oglasni oddelek »Jutra« pod šif-o »Vsestransko delaven!« 35808-2 Akademik išče mesto inštruktorja za vse predmete, posebno m« tematicne. Najraje za sta r.ovanje. Naslov v o2r'as. oddeleku »Jutra«. 35615-2 Gospodična ljubiteljica otrok — išče službo varuhinje ali v po mod gospodinji. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Otrok vajena«. 35676-2 Absolventka državne dvorazredne trg šole, išče službo v kakršnakoli pisarni. Gre rada tn di za prodajalko. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena iti de.ovna«. 35730-2 Dama stara 25 let, iz plemiške rodbine. Išče službe kot varuhinja pri fini rodbini s par otroci. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro: »Humanost«. 36119-2 2 vrtnarska delavca izknšene iščeta delo v tej stroki. Najugodnejši čas za gradbo novih vrtov je jesen! — Sprejmeta tudi akordno delo. Ponudbe oa >g!«s oddelek »Jutra« pod ►Vrtnar«. 35542 2 1000 Din dobi tako tisti, k: mi preskrb no s užbo hišnika, sluge, nočnega čuvaja »U kaj »ličneja. sa tako] « ] »ktobrom Naslov v ogla*, »ddelku »Jutra«. 35310 2 Šofer priden in trezen, vojašči ne prost, želi nastopiti če trt leta brezplačn-o služb: pri osebnem a!i tovornem avtomobilu Naslov v ogl. oddelke »Jutra«. 35381 2 Fotopomočnika (co) brezpogojno zanesljivega. hitrega koplsta za amat. dela sprejme v stalno službo Fototrgo-vina. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ko-pist«. 36055-1 Klavir, pomočnike in učenca sprejme tvornie-a klavirjev 'n harmonijev Iva>n Kacin, Domžale. 35790 1 G Th Rr»man: Nove prigode gospoda Koza mu u#•»/.,'•S' >, 'ii>iMli|ii|ij([|' O jej, o jej! Gospod Kozamurnib je bil kratkoviden, in slika, ki se je dvisala prav na ovinku," je bila tako dobra, da ga je premotila Skratka, gospod Kozamurnik je mislil, da je to pot. in se zaletel naravnost vanjo. Gospod Mazon se je prestrašen obrnil, in njegova lestvica je zadela nedolžnega kolesarja, ki se je pripeljal mimo, baš v obraz. Šiviljo iščem za skupno otvoritev salona. Ponudbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod šifro Moda«. . 36026-1 Kroj. pomočnika za boljše d»!o sprejme takoj Krefl Viktor, splošno kro-.iaštvo. Braslovče. Savinjska dolina. 36005-1 Brivskega pomočnika sprejmem za stalno. Pismene ponudbe na naslov: Pepernik, frizer, Celje. '36091-1 Metal, strugaria veščega poliranja. ali tiska nja (Drucker) iščemo. Pismene ponudbe na oglasni oddplek »Jutra« pod šifro »Samostojen«. 36044-1 Šivilje Vsaka beseda 50 p»r; za da jen je na»!ov» aIi j «a šifro pa 3 Din. (2) Prodajalka mešane stroke z dovršeno mešč. šolo in s predpisano izobrazbo, poštena i.n de-lavna, želi premeniti mesto. Nastop takoj ali kasneje, najraje s 1. okto bruna. Ponudbe na oglas. «-l'l°!ek ».J M a« pod šifro »Mlajša moč 2-2«. 35773-2 Revno dekle staro 16 let, z 3 razredi meščanske šole in dveletno pisarniško nrakso, se želi izučiti v trgovini v 2-letni učni dobi z vso oskrbo v hiši. N. Pirih, Ribnica na Dolenjskem. 35712-2 Prodajalka | z dežele, dobra računarica, [ t-tara 19 let, mešane stroke. z dobrimi spričevali, vajena vseh hišnih del, ki zna tudi kuhati, išče službo za takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem' oddelku »Jutra«. 35830-2 Absolventinji trgovske šole iščeta zaposlitve v pisarni, trgovini ali kot blaga jničarki, vz gojiteljici otrok ali kaj sli-č.nega. Naslov v o-jas. oddelku »Jutra«. 35829-2 Dekle poštena, ki bi opravljala vsa hišna dela in sami, stnjno kuhala, išče pri manjši družini službo — najraje v Ljubljani. Cenj. ponudbe na ogasni odde ek »Jutra« pod šifro »Do bro kuham«. 35706-2 Službo blagajničar-ke ali gospodinje [ sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva«. »5914-? Mesto začetne natakarice išče 21 let staro de'k'e, z večletnimi spričevali, vsestransko zanesljivo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Boliša gostilna«. 35750 2 Trg. pomočnica 'šče v kakršnikoli trgin ni zaposlitev, v Ljubljani | alii v kakem večjem m-stu P ni. a ga a bi tu dii pri go spodinjstvtj. Ponudbe na ►g'as. oddelek »Jutra« pod »Verzirona«. 35760 2 Bolniška strežnica srednje starosti, zmožna nemščine, išče zaposlenje. Gre kamorkoli. Cenj. p" nudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Vestna in zelo potrpežljiva«. 35902 2 Gospodinja Čednega značaja. vajena vsakega dela in kuhe, že li stalno službo. Ponudbe na ogiasni oddelek »Ju tr.a« pod »Samostojna gro-stiodinja«. 35907-2 Gospodična stara 15 let, s 4 gim.nazi jami, gre 6 mesecev brez plačno k nemški družini | kot varuhinja otrok. Ima veselje do nemščine. Naslov pove Ogasni oddelek »Jutra«. 35758 2 Orožniška kuharica z dobrim spričevalom, že ii službo. Naslov v ogla.*, oddeiku »Jutra«. 35804-2 d'obro izurjene na Over-loook i n Interlooeik stroje, za izdelovanje pletenin. — spre:me Henrik F r a n z 1, Ljubljana, Privoz št. 17. 36124-1 3 raznašelke peciva sprejmem. Maks Cven-kelj, pekarna Cerk'ie. 36118-1 Vzgojiteljico ki poučuje francoščino, srbohrvaščino in po možnosti gasovlr. sprejmem. — Ni« ■0'V v oglasnem oddelku »Jutra«. 36114-1 Pekov, vajenca sprejmi-m z vso oskrbo v h:ši. Prednost ima tisti, ki se je že učil. Ant. Smre kar. Mokronog. 35835 44 Učenko s potrebno šolsko Izobrazbo sprejme bon-boniera v Ljubljani. — Pojasnila daje Resman v Flori lanski ullel številka 22. 36039-44 Trgov, pomočnica mešan-e stroke, začetnica, z dobrimi spričevali, išče službo kjerkoli, takoj ali I pozneje. Nas'ov v oglas, oddelku »Jutra«. 358:8-2 ! Pekovski pomočnik z obrtno pravico in do-lgo-j let.no prakso pri večjih pod jetjih išče zaposlenja najraje kot- mešalec. Ponudbe na og!a.sni oddelek »Ju tra« pod »Letna praksa«. 35S26-2 Natakarica zmožna večje kavcije, išče boljšo službo za takoj ali petne je. Ponudbe na ogl. oddeeR »Jutra« pod »Po št ena 2(« 35848 2 Pisarniška moč knjigovodja. 14 let prak se, večletna spričevala slovenski, nemški in srbo hrvatski korespondent. išče službo. Naslov pove o g i oddelek »Jutra«. 35611 " Dekle za vsa gospodinjska dela, vajena tudi dela na vrtu. išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutro« 35796-2 Elektromehanik vojaščine prost, samostojen motač (selbsrandi^er) Motor Wickler) išče službo Ponudbe na naslov: Elektromehanik. Maribor. Mag-daleuska ulica 18, vrata 1 »5800 2 Natakarico marizivo začetnico, vajeno gostilniškega in gospodinjskega dela. najtopleje priporočam strogi gospodinji. Ponudbe na podruž. Jutra v Celjg pod šifro »Vedno udona«. 3G106-2 Mesto pek. mojstra •ščem. Imam obrtni list Nasl ■ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36128-2 Kuharica I gospodinjska in hotelska, Išče stalno službo v restavraciji ali boljši privatni hiši. Nastopi takoj. Naslov pove ogl. | odd. »Jutra«, Ma-tbor 36115-2 191etna mladenka Mlada postrežnica išče kakršnokoli službo »rt boljši družini. Ana Svare. Ljubljana — Zg. Šiška 135 35782-2 pridna, poštena, močna in zdrava, vajena vseh del. išče službo. Sv. Petra ee sta št. SI. 359S4-2 Pekovski pomočnik oženjen. zanesljiv delavec, s svojim obrtnim listom — želi zaposlenje. Janko-vič, Mftste pri Ljubljani, Ribniška ulica štev. 27. 35043-2 Šivilja za obleke in perilo, gre šivat na dom. Naslov pove oglasni ouilelek »Jutra-. 35931-2 Kniigovodinja (bilancistka) starejša moč, lesne stroke, išče mesla. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »981«. 35928-2 Mlajša frizerka z znanjem nemščine, prvovrstna moč. Išče službo v boljšem salonu s takojšnjim nastopom. Naslov: M. K. pri Franjo Vinkovič, Aleksandrova 4/1 V., vr. 21 Ljubljana. 35944-2 Bivši trgovec išče kakršnakoli zaposlitve potnika, skladiščnika ali slrge ali trg. delavca ali kaj sllčne^a proti majhni mesečni odškodnini. Ceni. ponudbe na o®!, oddelek ».Jutra« pod šifro ^Stalno mesto v LjubH"r>i«. 35933-2 Poslovodinia za damsko krolastvo Išče mesta. Ponudbe ni 1°ir-in voHct"n frr»c»vxlln f O- V7 nograim. strojno vezer^ in predtisk najm i^ernejš b vzorcev. Dunajska a. la IV 155 3 Pozor, trgovci! Pletenine, trikotaže in zimsko blago se vzame v komisijo za Ljubljano. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 3E981-3 1500 kom. zabojev primerni za prevoz sliv, železna vrata, več okvirjev za okna in vrata naprodaj v Ljubljani, Medvedova 7. 35757-3 Vrtnar Pot na rakovo jelšo 42 sprejme vsako delo po konkurenčni ceni takoj. 36037-2 Mlada vdova išče mesta k otroku. — Vešča je nemščine. — Cenj. ponudbe pod šifro »Nemščina«. 36070-2 Knjigovodinja z dolgoletno prakso, Ea-nesljiva, perfektna v slov., nemškem in sr-bohrvatskem jeziku, samostojna. želi namestitve. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe pod »Poštena«. 36060-2 Absolventinja trg. šole zacetnica, vešča srbo-hrv., nemščine, strojepisja in stenografije išče službo. Ponudbe pod »Začetnica 88« na oslas. odd. »Jutra«. 36072-2 Gospodična stara 33 let išče mesto gospodinje pri majhni družini event. tudi z otroci. Gospodje vdovci imajo prednost. Naslov pove ogl. odd. »J'itra«. 36080-2 Mesto natakarice želj mlado in polteno d' Ide. ki zna kuhati in vsa hišna dela opravljati. Po nudlie na poiitui. -Jutra< v Celju pod »Marljiva«. 36.107-2 Gospodična vajena trgovine, gostilne in gospodinjskih del — išče kjerkoli primerno mmto. Naslov pove ogla.s. oddelek »Jutra«. 36065-2 Mlad pek. pomočnik verziran v vsakem delu, ki nastopi lahko tudi kot samostojni delavec. želi službe. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko: »Priden in soliden«. 36111-2 Gosli poučuje ttivS: uSiteJj R .nswvst.i)Tl ia. Studentovska ai 9/1 25777 4 Italijanščino, francoščino nemščino. angleščino poučuje diplomirana gospa. Prijave dnevno od 13. do 14. in 18. do 20. Pavla Kovač, Miklošičeva 22/III. 35942-4 Pia Menardi liplomirana učiteljica kla virja. sprejema učence. — Prijave dnevno od 11 do 14 ki od 18.—20 Trubar jeva ulica 2/1 (pri most.n sv. Jakoba). 26841 4 Diplom, učiteljica ingleščine in nemščine — sprejema učence. Pouk posamezen al: v tečajih. — Prijave od 11.—14. in od 18.—20. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2784Ž 4 Natakarica marljiva začetnica, poStn; im da Janj« oaslo>va ali za šifro 5 Din Dijaki, ki išče j« instrukc-ije. pia ča jo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din (4) Stalen zaslužek mesečni, 5000 Din, ima oseba, ki prevzame za Ljubljano monopolske vrste edinstven konce-sioniran posel; potrebno 15.000 Din gotovine. Nujno; pridejati znamko za odgovor. E. V. P. Zagreb, željeznička cesta 16. 35341-3 Belo perilo šivam, entlam Li ažu-riram. Izdelujem tudi filet poceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26001-3 Mizarji! Okovje in orodje kupite najugodneje tudi' n« hran. knjižice pri »Jeklo«. Lj-ub-;Mna. 34256-a Lesen stensk; opaž (Lamberie) 19 X 2 m, mehek Iee, dobro ohranjen, pripraven za gostilno itd., naprodaj za 1400 Din v Ljubljani, Puharjeva ui. 14 (za Nar. domom). Evtet-vprašati teiefonično 2002. 35724-6 Železen štedilnik lep, in otroški športni voziček orodam. Na=lov v -oglasnem oddelku »Jutra«. o5Slu-6 Kdor išče mesto pot nika. plača za vsako besedo 50 par: za da janje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdor i sprejema po-tnike. pia ča besedo po 1 Din; za dajanje naslova ali j za šifro pa 5 Din. (51 i Kraj. zastopnike za Slovenijo išče Kane. tov. kvasa, Mengeš. 35784 5 Zastopnika mladega, agilnega iščem za Ljubljano. Nov patent za dekoracijo izložbenih oken. Pismene ponudbe na hotel Slon pri vratarju. 35825-5 Spretni na plan! Vsak dan 100 Din za vsakogar. Poceni gospodinjski predmeti za obisk trgovcev, kroja-čev. gostilničarjev. Cha-piero, Tyrševa 36. 36100-5 Gumijaste nogavice in pasovi zopet, dospeli. Tvdka Adeli Btsednik, Ljubljana, šelea-burgova ulica štev. 6. •35912 G Otroški vozički igralni vozički, tricikli, lepi modc-li, nizke ce P« 3 Din. (6) Klavirski pouk [hi nizki ceni. Sv. Petra nasip 41. 35SSM-4 Dekliški penziionat Schioss Hubertu* Anrstet en. Avstrija »'»p^nj »tvo. dunajska fin« kutrnja »i van je. vrtna-ija reja pe ■ntnine. jeik'. um-tn« ►brt. glasba, ple«. tenove oglasni odd »Jutra«. 36010-6 Pozor, industrijalci Prodam patent ali pa dam v izdelavo. Izdelek nulno potreben. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 33063-0 Zbirko starin ln umetnin razproda posamezno Tribuč, GUn-:e, Tržaška 6, telefon 2605. 36075-6 Špecerijski inventar prodam. Naslov puva o Ti. oddelek »Jutra«. 3G049-6 Starinski lestenec bi.očem, proda Tribuč ra Giincab. Tržaška ce*ta 6, telefon 2005 . 36073-6 Uglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par: za dajanje naslova ali ia šifro pa 3 Din. (7) Rolleiflex fotoaparat kupim. Ponudbi' na ' og asni oddelek »Jutrac pod »Rolleifles«. 35664-7 Klubsko garnituro in pisalno mizo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudba na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Klub garnitura«. 35S63-7 Fotoaparat čina iranišesra formata, kupi a. Ponu3.be na oglasni ouielek »Jutra« pod šifro »Foto«. 35651-7 Gumi klinika kn.puje in prodaja vse vrste -a b! j en e avto pneuma-tike. Tyrševa e. 9. 25459 7 Za kg avtoguraija plačam S ln 7 Din. — Justin Gustinčlč, Maribor, Tattenbachova 14. 25S56.7 »Bock-biicks« puško dobro, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »28«. 35056-7 Majhno blagajno (Wertheimer), dobro ohranjeno, ktiplm. Po-n iclbe z označbo cene pod šifro: »Mala blagajna« na ogl. odd. »Jutra« 35961-7 'Jgiasa trg. značaja po 1 Dim beseda; z,i da a nje naslova aJi ia šifro 5 Din. — Oglasi socialnega jnačaja pa vsaka beseda 50 par; r* dajanje naslova ali Ta šifro os 3 Din. (8) »Ljubljanski Zvon« in druge knjige proda posamezno Tribuč, Glin-ce. Tržaška 6. 36074-r Vsaia beseda 1 Din; I za dajanje naslova iii I šifre pa 5 Din. (9) Radioaparat trocevii, kompletni, na akuanultfcr, zamenjam za fotoaparat. Jože Gogala, Kramj. 35S3S-9 ^sedo. Oglasi w> eijalnega značaja po 50 jar beseda. Za da janjs naslova ali za šifro S Din. oziroma o Dia. (M) Moško kolo skoraj novo, prodam. Naslov p->ve ogiasni oddelek »Jutra c. 357:31-11 2 rabljeni kolesi tr;like'j im škarje za pločevino do 6 mm, poceni p.'"da Peter Škafar. Ljub-ljfc-n«, Borštnikov trg. 35631-11 Žensko kolo umrodaj v Zeleni jami — Val. Vodnikova štev. 2. 36662-11 Žensko kolo dobro ^hranjeno na prode j v Ceg.iarjevi ulici št. 4/IU. 36066-11 Vsaka baaeda 1 Din; za dajanje mahova ali r» šifro pa 5 Din. (10) Motorno kolo s prikolico, 750 ccm. električna razsvetljava, novejši model, pro-da F. Kure, Vevče pri Ljubljani. 35845-10 Avto »Fiat 509« Stirisedežni, odprt, zelo dobro ohranjen, po ceni naprodaj. Davek plačan, rab! 7—9 1 benzina na 100 km. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35351-10 »Ford« Krmnim« (3 vrata) Typa 9C9-Tudor, štirisedežna, 40 Ks., 4 cilidri — ter »Chevrolet« odiprt, Tvpa 929. štirise-de>žni, 46Ks, 6 cyiindrov, oba v popolnoma dobrem s'anjn prodamo, samo za gotovino. Kolinska tovarna, d., d. t Ljubljani. 35592-10 Limuzino dobro ohranjen 5—6sede žen avto — pripraven za avtotaksi, kupim 6 branil no knjižico. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35302-10 Avto pol tov »ml, 2—3000 kg, iščem proti najemni ni za dobo 3 mesecev, eventuel-no ist-ega kupim. Ro-škar, Flor jamska 13. 35901 10 Avto Stlrised«žen — v 'zbornem s'anju kupim. Ponudbo * podrobnim opisom na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Hermes«. 85962-10 Harl3y-Davidson 350 ccm, dobro ohranjen, •»roda Ko^ai, mehanik, Bleiweisova ceeua, 35906-10 Avtomobile in motocikle svetovnih znamk, najnovejše modele, oove, pa tudi rabljene, kupite lahko proti hranilnim knjižicam pri avtotvrdki Žužek, Ljubljana, Tavčarjev^ ulica št. 11 35967-10 Majhen avto znamke BMV, dvose-dežnl, skoraj nov prodam. — Poizvedbe pri Gavoza Lojze, Ljubljana. 35918-10 Elektromotorja nova. po 1 in 2 Ks. 220/380 proda Klofutar, Ljubljana VIL 35963-10 Motorno kolo s prikolico, znamke Har-ley Davldson, malo rabljeno, se ugodno proda. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. Delno odplačilo tudi na knjižico. 35959-10 Osebni avto rabljen, limuzina, Chrvsler 72, pet (ev. 7) sedežev, 4 vrata, kov-čeg, v najboljšem stanju, ker letos v glavni reparaturl, prodam. — Sprejmem ev. dobro hranilno knjižico za del cene. — Vprašanja na Mahorčlč, LJubljana. — Puharjeva 14. 36052-10 PoKišiva Vsaka beseda 1 Dim; sa dajani« naslova ali za šifro pa 5 Din. (12) Pohištvo Na obroke. Na hranilne knjižice. Šperane orehove politirane spalnice črešnjeve masivne politirane spalnice šperane spalnice 3000.— pleskane spalnice 1800.— kuh. oprave 850.— kuh. kredenca 450.— postelje 200.— Vse drugo pohištvo dobite najceneje pri Mizarstvu »Sava«. Kolodvorska IS. Miklošičeva 6. — Telefon 2780. 35751-12 Spalnico s psiho, in kuhinjo, novo, poceni prodam. Poljanski nasip 58. 3557942 Pozor! Selnice, jedilnice, kuhinje, kakor tudi okna in vrata za stavbe Vam nudi najceneje in garantiramo solidno delo tvrdka Gol-majer. Ljubno, pošta Pod-nart. Gorenjsko. Zahtevajte ponudbe. 35616-13 Spalnico zelo poceni proda Bitenc, Gosp očka ulica 10. 35979-13 Jedilnica skoraj nova, iz trdega lesa (palisander) zaradi odpotovanja poceni naprodaj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 36035-12 Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanje na slova ali za šifro 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Nov moški plašč ženski jesenski in več oblek v dobrem stanju prodam v Gregorčičevi ulici 17,'b/I. 35883-13 Trenchoat dobro ohranjen, za močnejšega gospoda, prodam za ceno 500 Din. Strossmajerjeva ulica 4, I. nadstr., desno. 35923-13 Predpasnike, halje črne, za šolo in za trgovine dobite že od 35 dinarjev dalje. Velika Izbira vseh velikosti. — J. Tomšič, Sv. Petra c. 38. 35994-13 Vsaka beseda 1 Din; t* lajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (15) Bukova drva (c-epanice), zdrava, suha, kupujem franko vagon Zagreb. Ponudbe na Josip Volov i č, Zagreb, Sv. Duh br. 55a. 35832-15 Bukova drva v kolobarjih po 6 Din to mehka po 5 bi.n nudi St. Krže-Slard. Trnovski pri sten 12. 24657-15 Suha drva bukova, grčeva, metrska, 2 vagona franko Ljubljana, potrebujem takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Drva«. _ 35953-15 Testone kupimo v večji količini: deske Jelove ni. vrste, v širinah 22 do 25 cm. 4 m dolge. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« z navedbo cen in količine pod značko »Takojšnje plačilo«. 35950-15 oas • I 332 BiBamig® Vsaka beseda 1 Din; z« dajanje naslov« »)* za Šifro pa 5 Dio. (16) 1000.— Din kratkoročnega posojila nujno rabim. Cenj. ponudbe pod »Popolno kritje, visoke obresti« na oglasni oddelek »Jutra«. 35847-16 200.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na prvo mesto veleposestva ln primernim obrestlm. Izplača se mi lahko event. v 4 obrokih. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sigurno naloženo«. 35989-18 Knjižico Spodnještajerske ali Celjske ljudske posojilnice kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »35.000 Din«. 35821-16 S 50—70.000 Din želim soudeležbe pri dobrem trgovskem podjetju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Polma varnost«. 35613-16 Hranilne knjižice. kupuj« io prodaj« M. Jankoie komand, družfra. Ljubljana Aleksandrova c. 4/11 palača »Viktorija«). TeJe Jon 3052. 28931-1« Hranilne knjižice kupite, prodaste, lombar iirate posojila najiuiant oeje pn: Poslovni ta vod i d.. Zagreb. Praške ul. Št. S/11- Za odgovor priložiti inamko za 3 Din 232 25.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »1905«. 35749-16 Dame in gospodje! Poslovodja večjega hotela in restavranta v nekem večjem prometnem mestu ob morju v Dalmaciji, 45 let star, Slovenec, neodvisen, s 60.000 Din gotovine, išče v svrho takojšnjega prevzema istega hotela (v najem in odkupa inventarja), družabnlco po možnosti neodvisno, ali družabnika z najmanj 50.000 Din gotovine. — Hotel posluje ce. Io leto, promet preko pol milijona letno. — Prednost imajo neodvisne natakarice, katere posedujejo osebno točilno pravico, ali pa ho. telske sobarice, odnosno gospodje hotelske stroke. Ker se nudi izredna ugodna prilika s sijajno trajno eksistenco (kar je mogoče osebno se prepričati na licu mesta) prosi se cenj. reflektante za takojšnjo odločitev ln sporočilo na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Hotelski strokovnjak«. V poštev pridejo le resni ln ne-anonimnl doclsi. 35437-16 Vloge Mestne hran. se v polni vrednosti od 1 do 2 milijona Din za-•sigura z delno gotovino na prvem mestu večjega posestva z vknjižbo ali prodajo v najlepši legi mesta LJubljane. — Ponudbe s polnim naslovom pod šifro »Zi-siguran denar« na ogl. odd. »Jutra«. 35938-16 25.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na prvo mesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »25«. 35966-16 20.000—25.000 Din posojila iščem, ki ga vrnem v 4 obrokih z obrestmi vred. Dam garancijo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Jamstvo«. 35869-16 Mlajšo sodružico z nekim kapitalom želi podjetje v Dalmaciji. Obširne ponudbe pod »Rentabilno« na oglasni odd. »Jutra«. 36013-21 Knjižico Mestne hranilnice ljubljanske v znesku 7000 dinarjev prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 36007-16 Naš bančni oddelek kupuje in prodaje hranilne knjižice Strogo solidno poslovanje. — Naš zastopnik: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 36056-16 130.000 Din posojila iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Zasigurana garancija«. 36084-16 Posojilo iščem na novo stavbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vknjižba na prvo mesto«. 36047 16 Finanserja- družabnika za povečanje g'avne zaloge, dobro vpeljanega im vsaki hiši potrebnega predmeta, kateri se prodaja samo proti takojšnjemu plačilu z velikim zaslužkom, sprejmem. Potrebno 150.000 do 200.000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Velezaslužek«. 36102-16 m Vsaka besed« 1 Dinj za dajanje naslova ah za Šifro p« 5 Din. (18) Na jagnje pečeno na ražnju v gostilni v Kersnikovi (Novi) ulici št. 5. Priporoča se Milan Prijič. 36081-18 V naj eni;; Vsak« beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (17) Gostilno vzamem v najem. Kavcija po dogovoru. Ponudbe pod Šifro »Mlad gostilničar« na oglasni oddelek »Jutra«. __85713-17 Stara gostilna ftobroidoča, n« prometni točki v centru mesta, pod ugodnimi pogoji oddam v najem. Naslov v oglas, oddelku »Ju.tra«. 35889-17 Restavracijo oddamo v najeim v Sokolskem dom u v Slovenj gradiu. — Pojasnila daje Sokolsko društvo Slovenj-gradec. 35502-17 DAMSKI JESENSKI IN ZIMSKI PLAŠČ, ki vam ga dobavi firma Drago Gorup & Co. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 16/L je zadnje mode, najboljše kvalitete, prvorazredno delo. Nizka cena 10229 I Mlin umetni ali prost, na stalni vodi, ozir. z elektr. motorno silo, vzam-em v najem na prometnem kraju. Poleg naj bi bilo tudi nekaj zemlje. Založim kavcijo. Dopise na ogias. oddelek »Jutra« pod »Dober ml in ar«. 35625-17 Gostilno ali vinotoč na prometni točki v Ljubljani ali na deželi v industrijskem kraju, vzamem takoj v najem. Položim potrebno kavcijo. Ponudbe z opisom prometa na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija 33«. 3505H-17 Trafika v Celju pripravna tudi za branj arij o ali manjšo trgovino, event. tudi s stanovanjem se takoj poceni odda v najem. Natančneje se poizve v trafiki na Glavnem trgu v Celju. 36096-17 Vsaka beaeda 1 Din; za dajanje nastora aH za Šifro pa 5 Din. (19) Halo mesarji V Zagrebu v najprometnej-?i ulici, Ilica 146, naprodaj dobro uvedena mesnica z vsem inventarjem. Rado Krsnik, Zagreb, Ilica 146. 38854-19 Slaščičar, delavnica z inventarjem, stroji na električen pogon naprodaj. Ponudbe pod »Slaščičarska delavnica« na oglasni oddelek »Jutra«. 35890-19 Sirarna, delikatesa stara, zelo dobro vpeljana prodajalna, v centru Zagreba takoj naprodaj. F. in B. Baiirich, Zagreb, Ilica 146. 35631-19 Trgovski lokal velik, moderno opremljen, takoj oddam na Tržaški cesti, Glin«e ž te v. 15. 35547-19 Gostilna dobro idoča, na periferiji Celja naprodaj. Istotako naprodaj vile, hiše im posestva. — Pojasnila daje Karol Breznik, Celje. 35692-19 Lokal za buffet oddam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »1200«. 35561-19 Pisarniške prostore večje ali manjše takoj oddam nasproti glavne pošte. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35914-19 Trgovino na zelo prometnem kraju po ugodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35920-19 Gostilno-mesarijo na periferiji v Zagrebu takoj prodam zaradi preselitve v inozemstvo. Potreben kapital 20.000 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Veliki promet«. 35957-19 Parno pekarno novo, dobro vpeljano, zelo ugodno proda Jože Jerko, Ljubljana. Dunajska c. 97. 35983-19 Manjši vinotoč prevzamem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Center«. 35970 19 Vinotoč v Ljubljani na zelo prometni točki poceni odda Realitetna pisarna Grašek, Ljubljana, Ma-sarykova 12 . 36089-19 Mlad zakonski par prevzame gostilno ali bufet na račun. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Takoj«. 36094-19 Trg. zastopnika vzamem kot (za) souporabo pisarne (pritličju) takoj eventualno 1. novembra odnosno oddamo 2 sobi za pisarno. Vršič, Gledališka 4. Telefon 3304. 36031-1B Posest Ve»ka beseda 1 Din; n dajanj« na«tova ali za iifro pa 5 Din. (80) Enonadstrop. hišo vogalno, dvodružinsko. e parketom, vodovodom, plinom, elektriko in vrtom, tudi za večino knjižice prodam. — Moste - Ljubljana, Ciglarjeva 15. 35740-20 Hiše, posestva, vile od 30.000 dalje, gostilne, graščine prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 31. 35853-20 V bližini izvira Krke lepem kraju, kjer je bodočnost. prodam tudi proti hranilni knjižici veliko stavbeno parcelo, ms Din 4.—. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35S22-20 Nova hiša v Vižmarjih. tri sobe. kuhinja, shramba s kletjo in vrtom prodam. Pojasnila v trgovini Petač, Vižmar-je. 35865-20 Hišo veliko, v Trnovskem okraju poceni prodam. Naslov v ogasnem oddelku »Ju.tra«. 35872-20 Zemljišče ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35888-20 Posestvo z lepim stanovamjem, 3 ha zeml.je, sadonosmikom, ev. tudi z gostilno, oddam r najem. Naslov: Breclan, Oolotnica pri Konjicah. 35606-20 Pritlično hišo z vrtom po nizki eehi prodam v Zg. Šiški, Koseze št. 81. 35531-20 Kmetsko posestvo urondirano, 85 oralov, dve tretjini gozdov ia ribnikov, na malem griču, četrt ure od postaje juž. že lezmice, radi starosti prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 35395 20 Posestvo z gospodarskim poslopjem, v lepi legi blizu ceste prodam pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Jože Staj-ner. Mikote, pošta Raka pri Krškem. 35392-20 Hišo z vrtom ln zemljiščem, 2—3 km od Maribora, v lepi legi kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Cena 88«. 35719-20 Lepo posestvo s SO orali zemlje, pri Dobrni ugodno odda za več let v najem Karol Breznik, Celje. 35691-20 Krasna vila naprodaj na krajn ob Tyr-ševi (Dunajski) cesti ta delno gotovino, ostalo pa proti knjižicam Mestne hranilnice ljubljaneke. It prijaznosti daje pojasnila Ri-fel, Ljubljana, Ipavčeva 2 — za artilj-erij-sko vojašnico. 85726-20 Svet za postavitev barake xa prodajanje jest vin na prometnem prostoru dam brezplačno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35785-20 Petstanovani. hišo novo, pripravno ta vsako obrt, na zelo prometnem kraju prodam za 80.000 Din Potrebno 40.000 Din, ostalo po dogovoru. Ivan Lorber, Trbovljell. 85794-20 V Celju naprodaj dvostanovanjska vila, slična hiši, e cca 1200 m' zemljišča, četrt ure od kolodvora. Event. se zamenja za enako vredno v Ljubljani ali okolici. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod značko »Vrt«. 35689-20 Posestvo v dobrem stanju, v šolnini legi, blizu Šmarne gore (Medno) proda Fant Jenko, poštno ležeče. Ljubljana. 35534-20 Parcele od 300—400 m*, 1 najlepšem in najbolj zdravem delu Ljubljane, po nizkih oena-b naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 85594-20 Lep mal vinograd z nad 2000 kom. nov»-nasajene trte, ki že tri leta zapored daje po 2000 1 letno. Lep sadonoenik, njiva, vrt, nov hlev za živino iffl razno, ter majhna hišico s predsobo, kuhinjo. 2 sobama in kletjo. V kuhinji napeljan vodovod. Z letošnjim pridelkom in »o-di prodam takoj za 95.000 Din. Posebno ugodno penzijonista. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35669-20 Enonadstropno vilo novo, z balkonom, terasami, sobe vse parketiraue, mrzla in topla vod«, 15 minut od Celja, radi odhod« poceni prodam. Polovico kupnine vzamem tudi v hranilnih knjižicah dobrih zavodov. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Csljn pod značko »Nova vil««. 95690-20 Vilo ali hišo v okolišu centra Ljubljane kumm. Plačam 100.000 Din v goto-vini, 200.000 Din v knjižicah in prevzamem nekaj hipoteke. Fonudbe in točen popis hiše na oglasni oddelek »Jutra« pod »300.000«. 35&0-J-20 Tristanovanj. hišo z gospodar, poslopjem in vrtom pod ugodnimi pogoji proda Planinšek, Št. Vid nad Ljubljano, poleg šole 35929-2C Parcelo ob glavni cesti blizu reml-ze v Zg. Šiški prodam. — Poizve se na Starem trgu št. 22. 35946-20 Hišo v mestu ugodno prodam. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« poč značko »Hitro«. 35948-20 Enodružinsko vilo in parcelo prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 85945-20 ..POSEH" Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana, Miklošičev« c. 4 proda: HIŠO, novozldano, pod-kleteno, dvs dvosobni stanovanji, 500 m! vrta, Zg. Šiška, 115.000 dinarjev, HIŠO, novozldano, eno enosobno, I dvosobno, dve trisobni stanovanji, prltikllne, 600 m= vrta, Zg. Šiška 210.000 Din. HISO. dvonadstropno, 5 enosobnih, 4 dvosobna stanovanja, 550 kv. m vrta in dvorišča. Sp. Šiška, 320 tisoč dinarjev. HISO, novozldano, eno dvosobno, dve trisobni stanovanji, čez 500 kv. m vrta, mesto, 225.000 Din. HIŠO, novozldano, tri enosobna stanovanja, elektrika, ' vodovod, kanalizacija, Kolezlja, 300 m« vrta, 165.000 dinarjev. PARCELE 500 do 550 m1 pri »Stadionu« od 120 do 130 Din. DVE PARCELI nad 600 kv. m ob Linhartovi ulici a 170 Din. PARCELO 8800 m» na Rakovniku a 10 Din za m«. Poleg tega več drugih stanovanjskih, trgovskih hiš, gostilniška ln kmečka posestva, v največji ižberl, parcele v vseh delih mesta po najugodnejših cenah. 35958-20 Za knjižice Mestne ln Kmetske posojilnice kupite novozldano vilo v mestu. Cena 420.000 Din. Potrebno 30.000 Din gotovine. Posredovalnica Adamič, LJubljana, VošnJakova 4 35985-20 Zemljišče 9000 m*, desno ob Ljubljanski cesti, se ugodno proda, event. za dobre knjižice ali pa se zamenja za primerno hišo. Dopise pod: šifro »Lepo zemljišče« na ogl. odd. »Jutra«. 35982-20 Zamenjam hišo na Gllncah (vrt, manjši sadovnlk, tramvaj, elektrika) za hišo v LJubljani ali Slškt. — Pisma pod »Gllnce« na ogl. odd. »Jutra«. 36061-20 Dvodružinsko hišo poceni prodam v Zgornji Slškl na Celovški cesti 233 nasproti gostilne Kavčič. 36048-20 Stavbne parcele oddaljene 5 m od cestne železnice na Viču. naprodaj. Poizrve »e v pisarni Batte-lino, Rožna dolina. 36014-20 Hišo aH vilo z vTtom kupim takoj v ms-sfru. Prevzamem tudi hipoteko. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hiša«. 36016-20 V mestu Celju in okolici ima mnogo lepih hiš, vil, gostiln itd. po zmerni ceni naprodaj ArzenJek. Celje, Kralja Petra cesta 22. 36103-20 Hišo eno- ali dvostano^anjsko, ali parcelo kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mesto ali okoli«««. 86064-20 Hišo na Jesenicah Kralj« Petra cest« it. 15 prodam po dogovoru. — — Naslov prodajale« pere oglasni oddelek »Jutra«. 96118-80 Travnik tm Ga-lj-vici proda Josip Sirk, Poljanska ces:a 64. 36067-20 Hišo z gostilno na prometni točki kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na podruž il-co »Jutra« v Celju ped -Uro »Gotovina«. 3*5073-20 Trinadstrop. hišo v oentru LJubljane prodam. Dopisi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodni plačilni pogoji«. 36032-20 Zidana hiša * cca 1 joho-m rodovitne njive, z malim sadonnsni-kf»m, b!i®u zdravilišča Dobrna naprodaj. Pojasnila daje Leopold Mastnak. me-^ar, hote! »Union«, pošta Dobrna. 36104-20 Stanovanje V *«ka boseda 1 Din; x« dajanj« naslova aH •a Šifro pa 6 Din. (31) Dvoje enosobnih stanovanj eno z verando, oddam za 200, ozir. 230 Din na Ilovici, Jurčkova pot štev. 55. 36101-21 Trisob. stanovanje komfortno, solnčno, nasproti drame oddam s 1. nov. Erjavčeva cesta 4/1 levo. 36069-21 Več stanovanj poceni odda Realitetna pisarna Grašek, Masa-rykova 12. 2609O-2 Drž. upokojenec dobi prosto stanovanje z nekaj vrta, ako prevzame nadzorstvo poslopij. Ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod značko: »Bližina Celja« 36109-21 Pritlično stanovanje lepo,solnčno, suho, soba. predsoba, kuhinja, vse pod enim ključeni. ugodno oddam s 1. oktobrom. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 36088-21 Stanovanje v Kamniku, dvosobno s kuKinjo. renoTirano. -oddam mirni, zanesljivi stranki. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 358&1-2.1 Komfortna stanovanja oddam zavarovalnica »Dunav« v svoji palači na Aleksandrovi cesti. Informacije se dobijo istotam v družbeni pisarni. 35862-21 Stanovanie i sobno z vsemi pritikli-nami, Aleksandrova cesta, za mesec november oddam. Vprašati palača Viktorija. 35S71-31 Stanovanje v podpritličju oddam t novembrom. Podmilščako-va ulica 27, Ljubljana 7, 35878-31 Stanovanje 2 sob s kabinetom, parket, elektrika, in sobe io kuhinje oddam. Podaljšana Verovškov« 60. 35894-21 2 enosobni stanovanji 8 pritiklinami oddam, ali prodam celo hišo. Vič 147 35642-21 Štirisob. stanovanje s kopalnico, v vili STedii Ljubljane takoj oddam. — Ugodno za zdravnika «11 zobotehnika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35702-21 Štirisob. stanovanje visokoipritlično, s kopalni 00, plinom in vsemi pr»-tik ltoami oddam s 1. novembrom. Pojasnila v šu bičevi ulici 3/1. 35552-21 Štirisob. stanovanje komfortno, e central, kurjavo. kopalnioo. plinom itd. in 2 trg. lokala • stranskimi prostori oddamo. Poizve se v upravi palače Grafike, IV. nadslr. Ma«a,-ykov» ulica St. 14 26663 21 štirisob. stanovanje pritlično, e pritiklinami. n« Goeposvsteki ees^i po leg kavarne »Evropa« oddam — event. tudi v pi Mrniške namene. — Ponudbe o« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepi prostori«. 33327-21 Pristopajte k DruStvo stanovanjskih najemnikov. Gajeva nlic«. Nebotičnik HI. 873-21 Trisob. stanovanje s kopalnico, komfortno, balkon, oddam boljši družini za oktober ali november. Vodovodna 5/1. 35008-23 Dvosob. stanovanie kompletno, oddam boljši družini. Naslov pove ogl. oddelek »Jutna«. 35936-21 Enosob. stanovanje in sobo s štedilnikom takoj oddam v Mali vasi št. 49, Ježica. 35»15-2il Za pietiljsko obrt primerno stanovanje in izložbo oddam, ter prevzamem Šivanj« pletenin. Naslov pove oglasni oddedek »Jutra«. 35949-2.1 Trisob. stanovanje komfortno — s kopalnico oddam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Sončno«. 36041-21 Trisob. stanovanje solnčno, v najstrožjem centru, moderno, oddam boljši stranki. Istotam oddam dvosobno stanovanje s kopalnico za dve osebi. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. >5851-21 Enosob. stanovanje opremljeno ali prazno oddam takoj eni ali dvema osebama za 6 mesecev. — Gasilska 6. 35926-21 Dvosob. stanovanje solnčno, komfortno, prostorno, s kopalnico, balkonom in poselsko sobo, oddam z novembrom. Informacije na Tržaški cesti 8. 35954-3! Stanovanje 2 sob. kabineta, kuhinje in pritiklin, na Tjrrševi c. 66 odda s 1. novembr^om Welssbacher. 35917-21 Trisob. stanovanje 3 sobe, III. nadstr., solnčno. Gorupova 2, oddam za 1. november. 35927-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam. — Istotam oddam tudi prazno sobo s štedilnikom Ciglerjeva ulica št. 17 — Most«. 35971-91 Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam z oktobrom ali novembrom v Rožni dolini, cesta VII/4. 35999-2J Enosob. stanovanje lepo, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36012-31 Enosob. stanovanje oddam s 1. oktobrom v Mostah, Pokopališka št. 4. 36003-21 Stanovanje šest- ali petsobno, s kopalnico, komfortno urejeno, del stanovanja uporabljiv za poslovne prostore, zdravnika ali slično oddam. Ponudbe na ogl. Odd. »Jutra« pod »Centrum«. 36042-21 Več stanovanj odda takoj Tribuč, Gllnce. Tržaška 6, telefon 2605. 36077-21 Stanovanje 2 sob. kSbiiDeta in pritiklin oddam v K-orvtkovi"ulici 31 Pojasnila daje J. Bogataj, Poljanska ccsta štev. 5. 33024 21 Trisob. stanovanje zelo lepo, odd-am s 1. oktobrom. event. novembrom. Strogi crnter. Naslov pore og'asni oddelek »Jutra«. 36034-21 Dvosob. stanovanje oddam v Mostah, Predovi-čeva ulica 9. 26125-iU Enosob. stanovanje oddam s 1. oktobrom v Rožni dolini, cesta VIII it. 26. 36083-21 Dvosob. stanovanje lepo, s kopalnico in predsobo, oddam z oktobrom ali novembrom. Vprašati popoldne od 3. ure dalje v Po&tojenski ulici štev. 8. 36079-211 Dijaške sobe Vsak« besed« 50 p»r; aa dajanj« naslova ali za iifr« 3 Din. (22) Dijake sprejmem na stanovanj«. Naslov v oglas-nem oddelku »Jutra«. 35887-22 Dijakinjo z dežele, sprejme majhna družina v Celju z« 350 Din n« hrano in stanovanje. — Naslov pove podruž. Jutra v Celju. 35688-22 Dijaka (srednješolca) sprejme učiteljska družina v dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. . 35701-22 Dijaka (injo) (nižješolca) v fino oskrbo z vzornim nadzorstvom sprejme v komfortno stanovanje « klavirjem skrbna rodbina poleg dramskega gledališča Pomoč pri študiju. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 35664-22 Akademik inštruir« in deloma plača za brano in stanovanje. — Ponudbe na podruž. »Jutra« v Trbovljah pod »Inštruktor«. 36017-22 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; m dajanj« naslov« »M za Šifro 8 Din. (21-a) Stanovanje 2 sob, kuhinje, velika rodovitna njiva ter vrt in veliko klet iščem v najem v ali v bližini Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za dalje časa«. 35797-21« V centru ali bližini išče starejša uradnica primerno stanovanje za december ali po-zn-eje. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno solučno«. 35867-21a Enosob. stanovanje solnčno — s pritiklinami, blizu tramvajske postaje išče z novembrom ali pozneje miren vpokojemec brez otrok. Ponudbe pod šifro »Točen plačnik« na oelesni oddelek »Jutra«. 35873-21« Stanovanje sobe. kuhinje in pritlkMa Iščem v bližini Tabora. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 35654-21Ža Zračno stanovanje z vso oskrbo, pri boljši druKal v Ljubljani iščem za abitnrieotko — kjer bi imela klavir n« razpolago. Dopise z navedbo cene na slov: Oražem, Celje. Gle dališka ulica. 35687 21/a Samska šivilja boljša, išče majhno pripravno stanovanje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stalna ln redna«. 36120-2la Dvosob. stanovanje čisto, zračno ia solnčm«, če le mogoče s kopalnico, v centru ali v neposredni bližini, iščem z« takoj ali kasneje. Pri zmerni na-jeoimini enoletno plačilo v naprej. Ponmdbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prijetno«. 35574-21/« štirisob. stanovanie z modernim komfortom, v vili z vrtom, iščem z novembrom ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »V mestu«. 85937-21/a Dvosob. stanovanje v mestu ali bližini išče za oktober tričlanska družina. Ponudbe z navedbo cene na og a*ni oddelek »Jutra« pod »Cisto — solidno«. 35016-31/a Trisob. stanovanie traži bračni par bez djece, mimo, čisto, komfortno s plinom, mirna lega prvi sprat ill drugi, naj rad je u vUi blizu centra. Samo vrlo mirno i čisto stanovanje. Ponudbe pod februar ali maj na ogl. odd. »Jutra«. 36053-21a Stanovanje dvo- ali trisobno s pritiklinami. po možnosti v Šiški (bližina mitnice) iščem s 1. oktobrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Inženjer«. 3tKM3-21/« Zakonski par išče eno- ali dvosobno stanovanje. Naslov pove ogl. oddeiek »Jutra«. 36025-21/« Damski salon Šivilja Išče stanovanje z 1 ali 2 sobama event. večja prazna soba ali lokal. Najraje v bližini trga pod pogojem sredina mesta. P. Abe, — Igriška 3. Modna trgovina. 36117-21a Sobo odda Vsaka beseda SO par: a dajanj« naslov« «31 t» Sifrs 8 DMU (23) Za pisarno ali zdravnika oddam dve ali tri sobe e predsobo; vhod i« sto.pnii-šča. Resljeva 5/1. 35914-23 2 sobici primerni tudi za mirno obrt, oddam. Celovška 80 95855-28 Lepo sobo parket, elektrika, poseben vhod, oddam s 1. oktobrom, solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35859-23 Lepo sobo opremljeno, s prostim vhodom oddam dvema gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok s 1. oktobrom za 100 Dim. Vipavska ul 6, Trnovo, Pv.ei-har. 35803-23 Sobo opremljeno, z dvema posteljama, električno razsvetljavo. posebnim viho-dom, oddam. Moste. Poljska pot 29. 35875-23 Sobo opremljeno ali prazno. * posebnim vhodom, parket in elektrika, razgled na kamniške planine, zračno, takoj oddam solidnemu gospodu s hrano ali brez nje. Sprejme se tudi dijake. Naslov ,v oglasnem oddelku »Jutra«. 35376-23 Sobo poseben vhod, elektrika, oddam za 200 Din, z 2 posteljama 300 Din. Sprejmem tudi dijake. Zupančič, Kolodvorska 11/11. 35831-2-3 1—2 opremljeni sobi s posebnim vhodom, parket, elektrika, oddam. Povšetova cesta 35a. Ko-deljevo. 35882-23 Na stanovanje sprejmem 1 ali 2 gospodični. Soba lepa, zračma, blizu kolodvora, učiteljišča. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 359S6-23 Sobo opremljeno, »ročno, s posebnim vbodom io elektriko oddam takoj stalni osebi. Janševa 10, Ljubljana 7. 35886-23 Opremljeno sobico skromno, z dvema ali z eno posteljo, oddam čednim io poštenim o«ebam po nizki ceni. Oegnarje-va ulica 4, dvorišče, ru-deča vrata, blizu bolnice. 35896-23 Prazno sobo z vhodom iz veže, oddam blizu Tabora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35509-23 Opremljeno sobo miirno in čisto, takoj od dom po znižani čemi. v bližini sv. Petra. KrBpfl, Jegličeva 11. 35587-23 Gospodično sprejme samostojna gospa kot sostanovalko. Naslov: Framkopans&a ulica 23/11. poleg gorenjskega kolodvora. 35626-23 Kot sostanovalko sprejmem boljšo gospodično v lepo in zračno, par-ketiirano sobo s posebnim vhodom, v centru mesta takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35818-23 Lepo sobo koncem Mii'"-:č • f ceste oddam. Našlo« pove ogl. oddelek »Jutra«. 85407-23 Opremljeno sobo z 2 posteljam« io posebnim vhodom oddam n« BorSt nikovem trgu 1. 85753 23 Opremljeno sobo 1 2 posteljama, parketom :n »ou-porab« kopalnice, oddam v vili na Mirju — Lepi pot 12. 35754-23 Sončno sobo veliko, v bližini univerze, trg. akademije Mi sredn.e tebn. Šole oddam. Nasiov v oglasnem oddelku Jutra 35737-23 Dve prazni sobi pripravni tudi za pisarno, oddam v gelenbargovl ul. št. 6/fl levo. 35509-23 V hotelu »Jelen« oddajam mesečne sobe s centralno kurjavo, z že dolgo znamo dobro hramu po jedilnem listu. Ce-na za osebo 750, z« 2 osebi skupaj po 700 Din. 35817 23 Lepo solnčno sobo s separiranim vhodc-m oddam. Naslov v oc'as'nem oddelku »Jutra«. 35903-23 2—3 gospode (gdč) sprejmem v lepo zraJno aobo z vso oskrbo. Istotam sprejmem tudi fla dobro domačo hrano. Naslov v oglasnem ' oddelku »Jutra«. 33905-23 Opremljeno sobo pri sodišču oddam. Na«'ov v offiasnem oddelku Jutra. 35913-23 Elegantno sobo * poselflim vhodom, b;izu univerze takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. " 35935-23 2 gospoda ali 2 gdč. sprejmem na stanovanje v Zeleni 'ami pri LjuMjan". Zvezna ulica 3. 35941-23 Čedno sobo v centru oddam gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35922-23 Prazno sobico s posebnim vhodom, oddam na Kongresnem trgu št. 8, vhod Gledališka sto/ba. 35964-23 Opremljeno sobo event. tudi z dvema posteljama, veliko, čisto in zelo mirno, s posebnim vhodom, parketom ter elektriko — na željo tudi 2 sobi skupaj v I. nadstropju, v centru mesta oddam s 1. oktobrom Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 35993-23 Opremljeno sobo čisto, takoj oddam gospodu ali gospodioni v Roin: ul. št. 15. 359S5-23 Sobo za enega a i dva gi&poda-, v sredini mesta oddam takoj ali s 1. oktobrom. Nasiov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 36000-23 Sobo z 2 posteljama oddam. — Istotam naprodaj lep* spalnica z žimnicami. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36002-23 Separirano sobo z 1 a'i 2 posteljama 'Oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35973-23 Prazno sobo 6 X 6 m, primerna za _ pi; samo, oddam v Tavčarjevi ulici 2/1 desno. Najemnina po dogovoru. — Poizve se istotam. 35978-23 Opremljeno sobo srednje veliko oddam v Puegnerjevi ulici 3/1. — Istotam oddam prazno sobo s posebnim vhodom. 35975-23 2 opremljeni sobi s posebnim vhodom z eno in dvema posteljama takoj oddam v bližini II. drž. gimnazMe. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35977-23 Sostanovalca sprejmem po solidni ceni. Glince c. XVII'4. 36009-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam v vili Cesta v Rožno dolino št, 14/11. 36029-23 Sobo zračno, z elektriko, n« željo tudi z vso oskrbo oddam dvema gospod oma, gospodičmama ali dijakoma. Krakovski nasip štev. 10 — dvorišče. 2603S-23 Opremljeno sobo t uporabo kopalnice oddam zakoncema, gn«*r>odičn«m ali gospodom v Gajevi ul. 3/V Dvigalo. 36001-23 V Celju oddam opremljeno sobo 3 verando, v viii »Livado«, Gaber je. 36110-23 Opremljeno sobo solnčno, blizu glavnega kolodvora oddam solidni in mirni osebi za stalno. — Vprašati pri hišniku na Tj-rševi cesti štev. 36. 36062-23 Sobo z 2 posteljama, v bližini kolodvora oddam 6 1. oktobrom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 36152-23 Opremljeno sobo popolnoma separirano, blizu tehnike oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36054 23 Lepo sobico solnčno, s centralno kurjavo, se odda so-lidni gospodični, tudi dijakinji. Pražakova ul. 8/IV. (vogal Miklošičeve). Ogled od 14. do 16.) 36117-23 Prazne sobe odda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605. 86076 23 Krasno sobo vsem komfortom Sostanovalca mlajšega, sprejme boljša z ---— —— rodbin« v telo dobro po- Duklčevem bloku od- polno oskrbo. Naslov pove dam. Naslov v oglasnem ogi«*nl oddelek »Jutra«. oddelku »Jvtra«. —~ 38005-27 Dve sobi prazno ln opremljeno pri glavni pošti oddam. Sprejmem tudi abonen-te. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 86059-23 Lepo sobo s separiranlm vhodom v sredini mesta oddam takoj. Telefon v stanovanju. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 86071-23 vt; Vsaka beseda 50 par; i» dajanj« oaalova ah za šif«> 3 Din. (23-a) 2 mali prazni sobi ali sobo s predsobo. *oluč no. v bližini Napo eonove ga trga iščem. — Ponudbe Oa oglasni oddelek »Jutra« prd šifro »Prazni«. 55752-23/a Sobo s klavirjem event. tudi » brano, :ščem Ponudbe na og'as. oddeiek »Jutra« pod »Takoj soba« 35778 23/a Prazen kabinet strogo separiran. Išče gospa. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kabinet 10«. 36005-23a Opremljeno sobo 6 posebnim vhodom. v bližini nebotičnika iščem z oktobrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalen 88«. 36050-23/a V Škofji Loki Išče a-biturijent stanovanje in hrano. Podpira starše pri vzgoji in študiju otrok. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod: »Arbitu-rijent«. 361JŽ-23« Vsaka bra**ia 2 Din. za dajanje naslova »U šifre pa 5 Din. (24) Gospodično M. mlado. prijateljico p>sa išče istotak. situira.n gospod družbe radi. Samo resne ponudbe n.a ogasni oddelek »Jutra« p"d »S'.. 21.17«. 35846-24 Samostojna gdčna i-ii znanja z i-nteligent-Dim gospodom do 36 let t svrb» dopisovanja in pn iareijet va. Dopise na ngasni n-ddelebA, »Jut.ra« p"d značko ^Pn/arelj-stvo«. 35358-24 Fotoizlet 7. X. Slov. Gorice Katere gospodična eli go-sim veselega znač-aja in p-ijerne zunanjosti bi s-e udeležila v družbi zabavnega gospoda teim izleta? Dopise »N":mem druž- be« na oglasni oddelek »Jatra«. 3->870 24 Zdravnik na deželi žep re*no znanje z mlado g*podično. — Ponudbe £ s':ko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jesen 1933«. 35629 24 Družbe radi iščem poznanstvo neodvisne el»gant.ne dame. Dopise na osr as. oddelek »Jutra« pod »Jesen 40«. 36023-21 Puči Digni odma-h pismo. 36126-24 Glasbila V*aka beseda 1 Din; ta dajani* naslona ali z» Šifro m 5 Din f26t Prvovrstne pianine od 11.Ono Din dalje dobite pri R. VVarbinek. Ljub liana. Gregorčičeva 5. — Ki manjši obroki tndi proti hranilnim knjižicam. — Dvgoletna garancija. — l'g asitve in strokovnja-ška popravila se izgo'av-ljajo točno in ceno. Najcenejša izposojevalnica! 35866-26 Močan klavir zelo dobro ohranjen, proti gotovini za 4400 Dio na prodaj v Cerkveni ul. 211 — vrat« 13. 35513-26 Pianino dobro ohra.njen. kupim. — F-roudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Planino«. 35715 26 Koncertni pianino nov. dubro ohranjen klavir in majhen, pravi ameri kanski harmonij prodam. Naslov pove oglasni odde lek »Jutra«. 35789 26 Meister-čelo prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 35733 2« Violino f'4) proda Ba;de. Gospo-svttaka cesta 12. dvoršče. 35924-26 Vsaka be-seda 2 Din: za dujanje naslova aii Šifre pa 5 Din (251 Samostalan udovat traži ia vodjvnje kuvane hotela povjerljivu samo stalnu adovicu. pt-fisiuner ku iti na ikK4 noseda 1 Din. i* dajanj« naslova aH M Vfro trn 5 Din. (35) Srebrne Krone staro zlato in srebro kupuje ifinerija dragib kovin v Ljubljani. Ilirska ulica itev. 36 — vbod » Vidovdansk« oeftte — pr1 gostilni M o Ji na. 70 Vsakovrstno zlato -upuje po oajvlgjib eenab CERNE - juveiir Ljubljana. VVoltova ulic« 3 Zlato, srebro, platin kupuj« po naj-viijih dnev aih conah Mariborska ifinerija zlata — Maribor, Orožno v« ulica itev. 8. 230-35 Informacije Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova aH za iifro pa 5 Din. (31) Izjava Pod pisari i .izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravil moj oče Polajnko Alojzij na moje ime. Lojze in K ati Polajnko, Moste, Društvena ulica št. lil. 35856-31 Premogovnik Šemnik, Za-gorje ob Savi vljudna naznanja vsem odjemalcem premoga, da je rudnik počel z rednim obratovanjem ter se za odjem premoga, kateri odgovarja kvaliteti trboveljskih rudniških revirjev, kar naj-topleje priporoča. Kalorična vrednost je 5138 kal. kg pepela malo. — Cene premogu so naj ugodnejše. Vse tozadevne informacije na Bon-ča Ivan, Ljubljana 7, Dermotova ul. 44, aH Rudnik šemnik, Zagorje ob Savi. 36068-31 Javna zahvala fnaredndku Zorenč Gvi-onu in podnaredniku Fr. Kuljatu ia njiju trud pri hitri izsleditvi šoferja avtomobila, ki mi j« povozil konja do smrti. Ivan Capi, Gornja sv. Kungota. 35694-31 Cenjenim damam vljudno sporočam, da sem presolila svojo sta.ro in vpeljano trgovino domskih klobukov is Morske olje« v Selenburgcrvo ulico it. 6. ter Vas zagotavljam, da bom vedno postregla i najmodernejšima klobuki po solidnih cenah. Priporočaš« modni sa>'on Ana Stnchly ilicke. 36810-31 Filatelija Vsaka beseda 50 par: ta dajanj« naslova ali za Šifro w 3 Din. (29) Albumi za znamke kompletna izdaja, sedaj na novo izdani. Zelo praktični, prvovrstna obdelava in izd«lava. — Album za znamke Rosne-Hercegovine Din 40, za znamke Črne gore Din 20, za znamke Srbije Din 40, za znamke kraljevine Jugoslavije Din 85. poštnin« 5 Din. Pripo ročen o 3 Din več. Denar v naprej. Izidor Ste/oer, Zagreb, Masarvkove ul. 5. 250-39 Pridelki Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova ali za iifro na 5 Din. (33) Seno sladko, gorsko, id ra to, oddam vagon postaja Ko-strivmica-Podplat. Uprava koetrivniških vrelcev, Ko-stri-vnica pri Rogaški Slatini, pošta Podplat. 35836-33 Surovo maslo prima, 6veže, cena Din 18.—, sladki sir (skuta) Din 3.— kg, dnevno sive-že, polnomastni in pol-mastni sir h Din 10.—, 14.—, 16.—, razpošilja od 4 kg naprej po pošti ali brzovozno po najnižji ceni Mara Pungartar, mlekarna Makole pri Poljčamah, Dravska banovina. 35895-33 Zakuhavajte sadje in sočivje v priznanih Weckovih aparatih in kozarcih, katere naročit« pri Jos. Jagodlč. Celje, Gla.vni trg. 35610-33 Kislo zelje novo, prvovrstno rezano ln cele glavice za sar-mo. v sodčlh, v vsaki množini dobavlja po brezkonkurenčnl ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo 10, telefon 25-91. 236-33 Koroške brusnice (Preiselbeeren) prvovrstit-, dnevno sveže, dobro pa-kovane, razpošilja od 5 kg naprej po pošti ali brzo vozno Zechner Henrik, tj-eov«c, Libeliče, Koroško. 36899-33 Jabolka obran«, namizna, in jabolka za prešanje kupuje Trgovska in gospodarska družba z o. z., Ljubljana. 35930 33 OBELITE SVOJE ZOBE! 1 cjn Z Jabolka za prešo prodajamo. Savinjčani zgla-slte se direktno pri Drago RLbizel, Šmartno ob Paki. 35031-33 Jabolka za pre-?o, ku.pim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Jabolka«. 30105-33 Razno Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali n šifro pa 5 Din. (37) Slamo v Skoipnikih, ržen-o in pše-mčno, va goriške količine promptno dobavlja najceneje tvrdka Franjo Soper, Hrastnik. 35483-33 Ia štajerske brusnice vsako množino Vam dobavi F. Ks. Petek, Ljubno, Savinjska dolina. 36002-33 Orehe letošnje, vsako množimo kupim po dnevni eeni. Ponudbe i navedbo količine na naslov; Kveder, Celje 53. 35803-38 Mizarsko in stavbeno tovarno na strojni pogon ter hišo z vrtom oddam v najem ali prodam. Poslopje je tudi primerno za druge svrhe. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Takoj«. 10248 t ■ 11111111 m ■' Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. rrrronnnnnnnrr Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da nas je naš iskreno ljubljeni, nenadomestljivi soprog, skrbni oče, brat, tast, gospod MARTIN VIDIC poštni poduradnik v p. in hišni posestnik danes ob 4. uri popoldne po kratki, mučni bolezni, v 61. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 17. t. m., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Celju, Hrib Sv. Jožefa štev. 3, na okoliško pokopališče, kjer bodo položili zemeljske ostanke k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 18. septembra, ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Celju. Priporočamo dragega pokojnika v prijazen spomin. Celje, dne 15. septembra 1933. Žalujoča soproga, otroci in ostalo sorodstvo. 10251 Ob tužnih trenutkih tragične in prerane smrti našega iskreno ljubljenega TLADKA Gospod poroči takoj gospodično 20 dc 26 let z gotovino od 30.000 Din. ki Ima ali dobi trgovsko koncesijo z meš. blagom Slika zaželjena. Ponudbe pod »Posestnik« na ogl. odd. »Jutra«. 35997-25 smo bili deležni tolikega srčnega sočutja, pozornosti in tolažil, da nam je sploh nemogoče izraziti vsem zadostno zahvalo. Prijateljem, tovarišem in izredno velikemu številu sočustvujočih meščanov, ki so spremili našega dobrega Vladka na zadnji poti, ogromnemu številu ljudstva, ki je tvorilo časten špalir sprevodu, in vsem, ki so počastili milega nam sina in brata ob bridki ločitvi, veljaj naša najsrčnejša zahvala. Veliko hvaležnost dolgujemo vsem sočustvujočim darovalcem vencev in šopkov cvetic, ki so jih pokojniku prinesli iz srčne ljubezni in ga z njimi obsuli. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini za obredne molitve, gg. banskemu inšpektorju dr. Alojziju Guštinu kot zastopniku bana dr. Marušiču, divizionarju Vladimiru G. Cukavcu, podpolk. Radoviču kot zastopniku ministra vojske in mornarice ter komande vazduhoplovstva — na čelu delegacije oficirskega zbora ljubljanske garnizije in rezervnih oficirjev, dekanu teh. fak. ing. dr. Kralu in zastopstvu ljubljanske občine. Nadalje se zahvaljujemo komandi mesta za častno vojaško spremstvo, častno stražo ob krsti in vojaško godbo, Aeroklubu za zadnji pozdrav z zračnih višav, akademikoma gg. Viktorju Hrova-tinu in Andreju S. Uršiču za lepa in tolažil na govora, pevovodji g. Fr. Venturiniju in pevskemu zboru emigrantskega društva »Tabor« ter pevskemu zboru J. n. a. d. »Jadran« za v srce segajoče žalostinke pred hišo, v cerkvi in na grobu; korporativni udeležbi njegovih tovarišev Akademskega kluba elektrotehnikov, J. n. a. d. »Jadran«, »Kluba jugoslo-venskih primorskih akademikov«, »Kluba »Primork« in Emigrantskega društva »Tabor«; veliki udeležbi članov Sokola Ljubljana-matica, Starešinske družine K. J. P. A., Sadjarskega in vrtnarskega društva, društva »Soča«, Kluba koroških Slovencev in Zveze gospodinj, vsem korporacijam in poedincem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega Vladka. ___ Končno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem času stali ob strani ter nam lajšali gorje. Prosimo vse njegove prijatelje in tovariše, da ga ohranijo v častnem spominu. Bog plačaj! Maša zadušnica za blagopokojnega bo v četrtek, dne 21. septembra, ob 7. uri zjutraj, v cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 17. septembra 1933. 10246 Žalujoča rodbina Strekljeva. i za tri ! stopinje ' in v treh dneh! Ni več drgnenja s ščetkico, nekoristnega in razdražljivega. Poslu-žite se edinega postopka za od- * pravitev grdih rumenih madežev: en centimeter KOLYNOSA na suh) ščetki dvakrat na dan. Po treh dneh boste videli razliko. KOLYNOS ozdravi usta, dela dib vonjiv in daje zobem njihovo prl-rodno belino. »KOLYNOS« pasta Je najbolj ekonomična. Ena tuba traja delj ko dve drugi katerekoli paste. 340-4 KOLYNOS antiseptično sredstvo, oajUdatoejie sredstvo ta negovanje «ob. En centimeter zadostuje. ZASTOPNIKE • CE zmožne in agilne za vsa večja mesta in trge za prodajo predmeta, ki ga rabi vsaka boljša in praktična gospodinja, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dober zaslužek«. 10237 ^kai&^ega mcfatta ki je popolnoma vešč izdelave raznih kre-pov in umetne svile sprejmemo takoj. Samo prvovrstne moči pridejo v poštev. Ponudbe z referencami je poslati na Beograd, poštni pretinac 414. 10240 Javna zahvala. Po smrti zavarovanca mi je »KARITAS« takoj izplačala celo zavarovano vsoto. »KARITAS« je pravo, na solidni podlagi zgrajeno zavarovanje, zato ga vsem toplo priporočam. Ihova, dne 13. septembra 1933. 10241 PEKLAR JANEZ 1. r. Javna zahvala. »KARITAS« mi je izplačala celo zavarovano vsoto po rajni zavarovanki Antoniji Dvoršak in se ji za to javno zahvaljujem. Prepričal sem se se, da je zavarovanje »KARITAS« pošteno in res varno. Ljubljana, dne 12. septembra 1933. 10241 KARL CUCEK 1. r. Na pljučih bolni Več tisočev ozdravljenih. Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja, ki je že mnoge rešila. More se uporabljati v vsakem načinu življenja in pomore, da bolezen naglo premagamo. Nočno potenje in kašelj ponehata, telesna teža se zviša, a postopno ovapnjenje konča bolezen. Resni možje zdravniške vede potrjujejo odličnost moje metode ter jo radi priporočajo. Čim prej počnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. Povsem zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste lahko črpali mnogo koristnega. Ker znaša moja naklada za brezplačno odpošiljanje samo 10.000 komadov, pišite takoj, da se boste tudi Vi lahko prištevali med njene srečne dobitnike. 10153 Zbiralno poštno mesto: GEORG FULGNER BERLEV-NEUKOLN Ringbahnstrasse 24, Abt. 490 Kupu jte peči „H E L L A" modernih odličnih oblik. Velik prihranek goriva, nizka cena. Izdelujejo: VOJVODJANSKE LIVARNE D. D. NOVI SAD 10172 Raznovrstne knjigoveške potrebščine platno, usnje, marmor-papir, zlato, sukaneo itd. Vam nudi po najnižjih cenah A. JANEŽIČ LJUBLJANA, Florjanska ulie~ štev. 14 Telefon 32-20 Javna zahvala. Povodom znano tragične smrti mojega soproga Markota Banda, ki je bil na doživetje in smrt zavarovan pri domači zavarovalnici „VARDAF" mi je imenovana zavarovalnica hitro in kulantno izplačala po kratkem obstoju zavarovanja celotno zavarovalno vsoto. Za to točno in hitro poslovanje izrekam imenovani zavarovalnici tem potom svojo javno zahvalo. Ta zavarovalnina mi je bila kot vdovi brez sredstev prva gmotna pomoč po izgubi hranitelja družine. Zatorej priporočam, naj se vsak hrani-telj družine v pomoč svojcem ob enaki usodi, koč je zadela mene in mojo družino, pravočasno zavaruje pri domači zavarovalni družbi »V a r d a r«. Ljubljana, v septembru 1933. SOFIJA BANDA L r. \ < | Ljul 1 10233 V neizmerni žalosti naznanjata rodbini žitko - Gruden vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mama, stara mama, tašča, sestra, teta, gospa Marija Žitko vdova podpreglednika fin. kon* danes v 74. letu starosti preminula. Pogreb bo 18. septembra ob 15. iz hiše žalosti. Medvode-Maribor, 16. IX. 1933. ŽALUJOČI OSTALI. llbpefi %a u&pefaom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega« malega oglasnika. Zahvala. Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so nam ob bridki izgubi našega predobrega papana na kakršenkoli način tešili gorje, posebno še ministru g. Albertu Kramerju, županu g. Cirilu Pircu, poastarešini SKJ g. E. Ganglu, predsedniku notarske zbornice g. dr. Kuharju, poslancu g. Lončarju, čestiti duhovščini, vsem darovalcem vencev, predstavnikom sreske organizacije JNS, viteški sekciji Narodne Odbrane, Sokolu — zlasti gor-njelogaškemu —, zastopniku centrale Narodne Odbrane in predstavnikom Narodne čitalnice, številni deputaciji poštne direkcije ter zlasti vsem govornikom za tople besede na grobu nepozabnega. V Kranju, dne 16. septembra 1933. Rozalka Tavzesova. 10232 J. H.: I esero ljubezni Roman »Ošabni ste, dragi Vilhar, kakor marsikateri človek, ki ni premožen. Vaš pogled na denar je takisto napačen kakor pogled ljudi, ki jim pomeni denar vse. V bodoče ne bova več govorila o tem, kaj ne da ne?« . „ In ko je samo v zadregi pokimal, je hitro dodala: »Lahko bi ze Sprevideli, da bi bili medve s Sybilo brez vas popolnoma zapuščeni. S tem, da nama omogočate spoznanje tega mesfca m te dežele, nama daiete nesorazmerno več kakor medve vam. In misel, da vas morijo skrbi, ko hodite z nama, bi mi pokvarila vse veselje. Vam se pa to upira?« „ . , Ne, tega res ni hotel. Molče je sprejel ovoj, v katerem je bil kakor prvikrat, ček za banko. Ellen bi se čutila brez njega zapuščeno! Te besede so odmevale v njegovi notranjosti in ga navdajale z neskončno, osrecu;oco radostjo. .. , ... ,,. . Pazi. nikar ne sanjari, ga je svaril notranji glas. Nejzgubljaj se v blodniah domišljije! Zakaj razen Ellene je bila tu se pametna, nekoliko posmehljiva SybiL Ellen je bila izrečno vstela pnjatelj.co v svoje besede. Predrzno je bilo iskati v njih kakega globljega jedS% ie bilo že tovarištvo, ki jih je družilo, tak nezaslužen dar! _ Ellen ie vztrajala na tem, da ne sme zamujati svojih predavanj. Ure ki lih ie presedel v predavalnicah, je porabljala za to, da sta delali s SybiIo izlete na svojo pest. A Krištof ni bil vec ves pn stvari. Namestu profesorjeve oduhovljene učenjaške glave je vstajal pred njim Ellenin pogumni, čisti obraz. Sredi predavanja o nalezUmh boleznih ie slišal njen zvonki glas in videl njen svetli ^hljaj KaJ Zdaj je bil ves srečen. Tik zraven njega je sedela v veliki pre- davalnici, v eni izmed zadnjih, amfiteatralno se dvigajočih klopi. 1 Z duhom po etru, ki je prihajal s sosednih klinik, se je mešal nežni vonj parfuma, ki jo je zmerom obdaijal. Poln skritega hrepenenja se ie oziral vanjo. Vzdignila je bila glavo, da bi izza dveh dijakov, ki sta sedela spredaj, bolje videla predavatelja. Krištof je bil ves zamaknjen v prečudno čisto črto, ki je vodila od njenega čela po nosu ni z dol do ust. Ali je začutila njegov plašno koprneči pogled? Okremla je glavo. Rahel, dobroten smehljaj ji je zaigral na obrazu. »Pazite!« mu je šepnila. Krištof je zardel in se vneto zagledal v črno desko, kjer ie profesor pravkar nekaj risal in razlagal. Ellen ie imela prav. Res je bilo treba paziti. Le tako silno težko je bilo, če si vedel, da sedi zraven tebe bitje, kakršna je bila Ellen Blackova. * , m,, »Kako se počuti vaša prijateljica Vida?« je vprašala Ellen, ko je šla po predavanju s Krištofom preko dvorišča. »Hvala, nekoliko bolje. Zdaj ima strežnico, hvala bodi vaši ^Atako.« Ellen je razumela. Denar, ki ga je zaslužil, je porabljal za prijateljico. Toplo ga je pogledala. ^ »Ali ne bi bilo moči pri priliki obiskati vase..male tovanšice.« »Ne vem, kaj bi rekel; vprašal bom.« Krištof je bil nekoliko v zadregi. Vedel je, da je Vida, odkar se je začela njena stiska, proti tujcem zelo plaha in odljudna. Obisk neskrbnega. bogatega dekleta iz krogov, ki so. bili siromašnim 1'judem zaprto nebo, ji je utegnd po nepotrebnem zagreniti dušo. Ellen je videla njegovo obotavljanje. Ouvstvo, ki si ga ni mogla razložiti, jo je obšlo. Kakšna je neki bila ta prijateljica, da je Krištof žrtvoval zanjo svoje posledn.e prihranke? A že jo je postalo teh misli sram. Krištofov značaj je bil tako pošten in prozoren, da ga ni smela dolžiti nelepih čuvstev. Šele tu, v Beogradu, tem glasnem, hrumečem, delavnem mestu, je Ellen razločno čutila, kako preprosto in polno sreče utegne biti človeško življenje. Na Bledu sta bili narava in PO^raima jasni cis in nepokvarjeni, a ljudje, ki so stanovali v razkošnih hotelih so ju bili napravili za kuliso svojega prerazgretega družabnega zivljen.a. Podobne misli so obhajale tudi Sybllo. V grozo svoje matere je bila iznenada stopila v neplačano siuž^o pri nekem stavoenem podietju. Zda i je stala od jutra do poldne v beli halji nad rsa.no desko risala načrte, goltala v kratkih oddihih kruhke, ki j m e nosila's seboj, in popolnoma pozabljala, da je Sybil Ashbeyeva, 1 ji nekajkratnega milijonarja Samuela Ashbeya iz Chicaga. ^ Mrs Ashbeyeva, niena mati, je bila že davno naveličana Beograda. Trdila je, da ga je spoznala boli, nego zasluži, in da b- bi-o čas nadaljevati »trip« po Evropi, češ, da se njene znanke ze < u-pravljajo v London. »Jaz ne poidem s teboj,« je odločno rekla Sybil, ko jo je nia-i boieče vprašala, kaj misli — zakaj s hčerami, posebno če so odrasle, ne"moreš biti nikoli dovolj oprezen. »Ostala bom v Beogradu, dokler ostane Ellen.« 13. POGLAVJE To. da ostane Ellen delj časa v Beogradu, je bilo že sklenjeno. Na kratkem snidenju s stricem Milanom je bila vse določila ludi njen oče je bil privolil, kakor vselej v vse, samo da ye bila hci zadovoljna.. Novice ki jih ie prinašal stric Milan iz Ljubljane, tudi niso bih zelo vabljive. Stavka je bila sicer končana, a položaj tovaren je b/ resnejši ko kdaj poprej. Tuja konkurenca je ponujala blago po takiY. nizkih cenah, da domača industrija skoraj ni mogla vec tekmovati z nio ako je hotela ostati zmožna življenja. Izidor se je odkrito upiral očetu, in konec njunega sodelovanja je bil samo še vprašanje časa. Teta Nina, ki ji je bilo v Ljubljani »na smrt« pusto, je ze govorila o novem potovanju. Najrajši bi bila šla v Pariz. A Milan Orne je temu odločno nasprotoval, češ. da bi bilo neopravičljivo proti drugim ljudem. Kadar stotisoči rojakov ne vedo. odkod na; vzamejo sredstva za golo življenje, si tudi njegova zenane sme privoščiti dragega potovanja. Prav nič prenapeto ni, ce zahteva od nie naj vendar že ostane nekaj tednov doma! Skratka razpoloženje ;pri Crnetovih ni bilo Bog si ga vedi kaKo skladno. Jeia se vobče ni menila za vnanji svet. be Vlasta Crnetova. ki ii je bila gospa Nina skrivaj nekaj namignila o Jeli in njenem razmerju do Benedettija, se spričo Jelinega obraza ni upala stresati svojih večnih pikrih opazk. Gosood, nredgn kupite čevlje, oglejte si našo izb roj Vrsta 9897-82 Gumijasti škornji za lov in za delo na močvirnatem m blatnem terenu. Vrsta 1977-22 Čevlji za vsako priložnost iz boksa z gumijastimi podplati. Moderna špicasta oblika. Vrsta 3967-22 Udobni čevlji za široko nogo, praktični, Močni in neraztrgljivi, iz prima boksa. Vrsta 1677-27 Eleganten čevelj, šivan na rob, izdelan iz najboljšega boksa, z usnjenim podplatom in peto. Močni čevlji za delo in štrapac iz mastne kravje kože z gumijastimi podplati, ki se „ , - t. "Ti čevlji so izdelani z jugosl.venskim i roKami v naših jugos^ovensR,hjvorn^cah. 129.- Vsi ali STE IE BILI V MODNI TRGOVINI 14 Igrišča ulica 3, za dramskim gledališčem, in s^ prepričali o nizkih cenah modnega, galanterijskega blaga, konfekcije. Plašči, od 175 Din, obleke od 40 Din, volneno ze blago od~25 Din, kravate 4 Din, nogavice od 2.75 Dtn i. t. d. samo pn F. ABE. Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk najhitrejša postrežba, najfinejše delo on Matek & Mikeš, Ljubljana poleg notela štrukel. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. V palači Ljubljanske kreditne banke Ljubljana, Tyrševa cesta se oddajo in obsežni poslovni prostori Tocnejše informacije pri upravi zavoda. 10223 ! ekstiina zastopstva za mesto Zagreb iščemo — z jamstvom vpeljemo nove industrije. Najboljše reference. Prosimo cenjene naslove poslati na Jugomosse Jelačičev trg 5, pod »Energija«. 10184 Celuloidne ščitnike za vrata dobavlja v vseh barvah in fazonah Franjo Zmee, steklarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 5 10048 VATO v tablah in za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 9965 oanatorium Emona Ljubljana Komenskega ti 4. Oskrbnina (stan, hrana in postrežba) dnevno: Din 75.— Zdravnik: DR. FR. DERGANC šef-primarij v p. i _ samo . taSID&l _ GLAZbILA , kep so najpopolnejša in najcenejša, ppavijo tisoče in tisoče mojih stnanka Vidine od n»77.-reteklost1 več. neeo bi VI smatrali ze možno. Samo '<> Izdatke priložite v pismo 10 Din. Dopise naslovite nn moj zavod- Astrol. labor. K. Havelka Praca 31 — Vlnohrady. poštni predal 28. J —350. Opam, da Vam pokažem boljšo pot v bodočnost ln ostajam Vaš prijatelj prof. Helen, astrol. RADIO ZA VSAKEGA PHILIPS 2 cevni baterijski sprejemnik <( z zvočnikom, akumulatorjem in mrežno anodo. Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po 90.— Din |H „Sava PHILIPS 2 + 1 cevni mrežni sprejemnik z vdelanim zvočnikom. Plač-v 12 mesečnih obrokih po 176.- Din. 99 Jadran"*™ »JADRAN« Dobi se samo pri: PHILIPS RADIO ZASTOPSTVU H. S U T T N E R, LJUBLJANA 8 Tyrševa (Dunajska) c. 1B (poleg nebotičnika). Zahtevajte brezplačni cenik! PARKETNE XV v/ DESCICE IIIMMMMMMHBBBMMMBMM r hrastove in bukove dobav- ■ lja in polaga najceneje J0S. E. PUH Ljubljana, Gradaška ul. 22. ; Zahtevajte ponudbe! jedilnice, spalnice, gosposke sobe, kuhinje v stalni zalogi, moderna prvovrstna izdelava z 2 letnim jamstvom nudi TOVARNA POHIŠTVA FRANJO VEHOVAR, CELJE Sprejema naročila po načrtih za pohištvo in stavbe — Hranilne knjižice Ljudske posojilnice in Celjske posojilnice d. d. se sprejemajo v polni vrednosti v plačilo. 10117 Politehnični institut v Parizu Jugoslovenska sekcija Višja tehnična šola pismenega pouka v jugoslovenskem jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice MONTERJEV, NADZORNIKOV, POMOČNIKOV INŽENJERJEV IN INŽENJERJEV v elektro-strojnem in stavbno-arhitektonskem odseku. Za vsa pojasnila in brezplačen program pouka se obrnite na naslov: Institut Polytechnique 53 ter Bd. Suchet, Pariš (16e). 94 Enostavno, sigurno in uspešno Te tri prednosti odlikujejo sledeči način negovanja kože, s katero zadobite mladosten in svež izgled: Predno ležete spat: otrite obraz in vrat z nekoliko kapljic Poremilka (biološko mleko, ki čisti obraz in pore) zatem vmasi-rajte v kožo mastno Porenal-kremo, ki preko noči hrani, obnavlja in pomlaja kožno staničje. Zjutraj: umijte se z blagim PorenaJ-mi- lom in pred pudranjem uporabite suho Porenal kremo. Ta krema varje obraz preko dneva, a je obenem odlična podloga pudru. Steklenica Poremilka Din 32.—, tuba suhe ali mastne Porenal-kreme Din 18.—, škatlica Porenal-pudra Din 24.—, komad Pore-nal-mila Din 12.—. ZAHTEVAJTE POVSOD! Glavno skladišče: Nobilior parfumerija, Zagreb, Ilica 34 — Jelačičev trg 15. + SPOLNE BOLEZNI sifilis, kapa vi ca, beli tok so ozdravljive brez strupenih injekcij, brez živega srebra in salvarzana, priprostim, toda radikalnim potom. Tisoči wn in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Pišite nam in mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni. In tako se boste šteli med srečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetechova ulica 10, J. 17. CSR. 162 ržavna hipotekama banka Glavna Silijala v Centrala * r - i . -- n „ v BEOGRADU Kraljevine Jugoslavije — Beograd Ustanov. 1. 1862 Sprejema hranilne vloge in plača letno 6% obresti. -- Za vse bančne obveze jamči država Ustanov. I. 1862 t,j.cjLije Davorin Ravljen. izdaja m konzorcij »Jutra« Adull uiuuikai. Za Naiuauu tiskarno d. d. kol uskarnaija ^ianc Jezeršek. Za inseratnl del je odgovoren AJojz Novak. Vsi v LjubljanL