Ameriška Domovi im
JOlgl^av/fc ?-£,
• U227 AMOUCAM IN SPIW?
*- tew IN UNOUAM ONLf
/% /vi’ E W C/l- !%l— HO	F'
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 5, 1968
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€fe
ŠTEV. LXVI — VOL. LIVI
Mac-Tse'ur?g je zate! preganjali inteligenco
Glavno besedo naj imajo v u-pravi, g-ospodarstvu in tudi v prosveti delavci in kmet-
Je.
Hong KONG. — Da Mao-^setung ne zaupa inteligenci, je Pokazal, ko je hotel industrializirati deželo s pomočjo delavcev io kmetov. Bilo je to 1. 1958, ko 3e zagovarjal “male plavže na kmetskih dvoriščih”. Ta ideja je kmalu doživela svoj popoln polom. Mao je ni zavrgel. Ko se je Zmočil za kulturno revolucijo, se 3e zopet rajše oprl na rdečo mla-'Imo, posebno tisto v šolah. Ho-*el je poglobiti kitajski komunizem s pomočjo “rdeče garde”.
Ko je tudi ta ideja spodletela, 3e vodstvo delovnih množic za-npal kmetom, delavcem in vojakom. Ti so že poleti ustanovili P° vsej deželi revolucij onarne ^omitete, ki so prevzeli vso javno upravo in iztrgali oblast iz ^ok rdečih gard. Da se delavci, metje in vojaki ne okužijo od |^ej, ki jih ima kitajska inte-Jlgenca, je Mao začel sedaj presojati vse, kar je doseglo dolo-CeOo stopnjo izobrazbe.
I’oko so delavci in kmetje prebeli vodstvo ljudskih šol. Uki-(IU1 so seveda vse izpite, pouk pa Poenostavili”. Niso redki sluča-da imajo glavno upravo v Prosveti ljudje, ki se komaj zna-
Novi grobovi
Margaret M. Germ
V	Euclid General bolnišnici je umrla 72 let stara Margaret M. Germ z 887 E. 237 St., roj Crocker v Montrealu, Wis., žena Antona, mati Julie (Columbus) Louise Jancigar in Anthonyja, stara mati Margaret Roberts, Geraldine in Linde Jancigar, sestra Anne Steffen, Catherine Pavlic, Agnes Clark, Johna Crocker, Jamesa Crocker, Josephine Anderson, pok. Josepha, pok. Matthewa in pok. Antona Crocker. Bila je članica SNPJ št. 26. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 9.15, v cerkev sv. Kristine ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
Agnes Pečjak
V	nedeljo zvečer je nenadoma umrla v Lake County Memorial bolnišnici Agnes Pečjak, rojena Arko, s 6672 Rose Rd., Madison, Ohio, stara 56 let, rojena v Clevelandu. Zapušča moža Albina, hčer Patricio Carson, vnukinjo Deboro, brata Johna in Louisa Arko. Bila je članica Društva Cleveland št. 126 S.N.P.J. Pogreb bo jutri ob desetih iz Za-krajskovega pogrebnega zavoda na pokopališče All Souls. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob 1.30.
Concorde bo skoraj letel?
PARIZ, Fr. — Nadzvočno potniško letalo Concorde, ki so ga Podpisati. Delavci so prevzeli izSradili v Franciji, bo napravilo Ucb ves nadzor v industrijski Pr°izvodnji. Inženerji in tehni-morajo ravnati po navodi-
ki se
n od spodaj, kajti Mao trdi, da s° delavci sposobnejši za vod-Stv° v gospodarstvu kot inteli-S^nca.
Kitajska pada torej v novo „ s*° anarhije, kjer bo veljala le .Zdrava pamet”, nič pa znanje k ^rokovna skušnja. Seveda se 0 tudi sedanji sistem končal s °t°mom, tako sodijo v Hong °ngu. Ne vedo le, kdaj se bo to bodilo.
——U--------
VaŠanje fočilve nov napetosti v Rimu
te^^> It- — Vlada je koncem s , na objavila imenovanje po-j komisije za proučevanje 2 , ClI in spremembe tv, ,0na 0 Italiji. Ker je
r° lab
o ločitvi v Italiji
It)28 leranS^em do§ovoru *z Ieta
Vek keltska vera uradna vera, vrtajo tudi njena določila za lo-
razv 2a^onov- Katoliške cerkev je j^eze zakona ne pozna, obsto-doI°čila o neveljavnosti u-kai^0 vsklenjenega zakona v ne-^ ° ono določenih slučajih.
ra2 3avn°sti se vrši že dolgo kon aVa ° ^em’ da državna za-tia vaa3a ontogoči ločitev zako-Za , °kviru civilnega prava tudi Se t a*°Iioane. Katoliška cerkev kortiT^ uI^ra tako je objava vpr v1Je 2a proučevanje tega s pr^nja> ki je nujno zvezano tiar0 j 0gom za spremembo med-V^^v.t16 lateranske pogodbe, po-japgv1 a nav° napetost med itali-0 državo in Vatikanom.
Poratura okoli
Naj-
prvi poskusni polet pred koncem leta. Nekaj tednov kasneje bo napravilo prvi poskusni polet Concorde letalo, ki so ga po skupnih načrtih s Francozi zgradili Angleži.
Gradnja obeh letal z vsemi raziskavami je stala skupno o-koli dva bilijona dolarjev. Novo letalo bo sposobno za reden promet predvidoma leta 1972.
Japonska bo kupila F-4
TOKIO, Jap. — Japonska vlada je sklenila, da bo za japonske letalske sile kupila ameriška jet lovska in borbena letala F-4 Phantom. Koliko teh letal bo kupila in kdaj, o tem še ni odločila.
— Država Washington ima 46,049 milj cest s trdo površino.
Jugoslavija pripravlja obnovo stikov z Izraelom
BEOGRAD, SFRJ. — Lani je Jugoslavija na hitro roko pretrgala diplomatske stike z Izraelom, da pokaže, da hoče nekaj tudi žrtvovati za prijateljstvo z Naserjem. V Jugoslaviji niso bili ravno vsi zadovoljni s tako hitrico, pa so morali molčati, ker režim ni dovolil debate o tem problemu. Sedaj so se časi zasukali za 180 stopinj. Dočim sta še pred avgustom Tito in Naser oboževala Moskvo, jo danes obožuje le še Naser, pa še ta ne čisto odkritosrčno, dočim je Tito v tako hudem sporu s Kremljem, kot ni bil že od 1. 1948.
Za Jugoslavijo je odpadel političen razlog za prepir z Izraelom, ki samo škoduje jugoslovanskim gospodarskim interesom. Zato išče sedaj jugoslovanska diplomacija na tihem stike z izraelsko vlado, da bi obnovila redne diplomatske zveze z Tel Avivom. Mislijo, da bodo pregovori o tem predmetu hitro zaključeni, ko se ne bo Naser preveč škandaliziral. Ako bi se, se bo stvar zapletla. Beograd bo namreč stal pred precepom: ali gospodarske stike z Izraelom ali arabskimi državami. Odločitev bi bila vsekakor težka.
Na Portugalskem se diktatura že začenja tajati
LIZBONA, Port. — Po Lizboni so se raznesle novice, da je tajna policija ubila nekega 22-;ranje židovskih beguncev je ob letnega političnega pripornika, javila, da je letos pobegnilo iz
Državni pogreb odklonjen
ATENE, Gr. — Tisoči in tisoči ljudi so se v nedeljo udeležili pogreba bivšega predsed. vlade 83 let starega G. Papandreou-ja. Pokojnikova družina je od klonila državni pogreb, ki ga je hotela napraviti vlada. Sprejela je le prostor na pokopališču v Atenah, ki ga je mesto dalo zastonj na razpolago.
Ob cestah, kjer je šel pogreb, se je razvrstilo preko 50,000 ljudi. Kn je prišlo ponekod do klicev proti vladi, je policija naglo napravila red. Prijela je kakih 25 mladih ljudi, med njimi eno dekle.
Pogreba se je udeležil tudi o-sebni zastopnik kralja Konstantina, ki živi v tujini, čeprav je uradno od vlade še vedno priznan kot grški kralj.
De Gaulle ni obupal nad Saigonom?
PARIZ, Fr. — De Gaulle ne more biti prepričan, da je Južni Vietnam kot država na kraju, ker se je prav sedaj odločil izboljšati odnose s Saigonom, ki so bili zadnja leta zelo mrzli. Tega je bil sicer do neke mere kriv Saigon sam, ker je obsodil DeGaullove dobre odnose s Ha-noiem.
Politični svet se je začel razburjati, študentje pa niso ostali pri miru. So takoj priredili demonstracije, ki se jih je udeležilo o-koli 300 študentov.
Zahtevali so kazen za “morilce”, pri čemur so pa vsi vedeli, da mislijo na tajno policijo. Policija je demonstracijo hitro zadušila z običajnim policijskim nasiljem. Ni poročil, da bi bil kdo ranjen ali priprt.
Pospešeno bombardiranje Hočiminhove poti v Laosu
WASHINGTON, D.C. — Z u-tovitvijo letalskih napadov na Severni Vietnam so ameriške letalske sile posvetile večjo paž-
njo Hočiminhovi poti iz Severnega Vietnama mimo Demilita-1 verni Vietnam.
Prihod delegacije OF še ne pomeni, da se bodo jutri dejansko začeli “četverni razgovori”, kot jih je napovedal Hanoi, ali “dvostranski”, kot bi jih imel rad Washington. Za sedaj so za razgovore le trije, Hanoi, OF in Washington. Saigon se je uprl, ker vidi v pripustitvi OF k pogajanjem njeno priznanje kot enakopravnega pred stavnika Južnega Vietnama. Hanoi to tudi tako tolmači, med tem ko Wash-1 v • r»i#r ington to uradno zanikava, ozi-
Judje beze iz Poljske	..	. .	’	.
J	J	roma pusca vprašanje položaja
ŽENEVA, Šv. — Mednarodna delegacije OF odprto, židovska organizacija za p_odpi-| y Saig(mu se ^ da b() de.
jansko priznanje OF in njena
RAZGOVORI V PARIZU ZA JUTRI POSTALI NEGOTOVI
Delegacija Osvobodilne fronte Južnega Vietnama je včeraj priletela v Pariz, zastopnikov vlade Južnega Vietnama pa še ni in ne kaže, da bodo prišli. Za jutri določeni razgovori so postali tako negotovi.
PARIZ. Fr. — Včeraj je priletela na letališče Le Bour-get iz Moskve 6-članska delegacija Narodne Osvobodilne Fronte Južnega Vietnama, da se udeležuje drugega dela pariških razgovorov o končanju vojne v Vietnamu. Delegacijo vodi 41 let stara Mrs. Nguyen Thi Binh, namestnica “zunanjega ministra” v OF. Ta je ob svojem izstopu iz letala izjavila časnikarjem, da Osvobodilna fronta ne bo končala preje svojega boja, dokler ne bodo ameriške oborožene sile zapustile Vietnam in nehale podpirati vlado Saigonu. Na letališče je prišla pozdravit in sprejet delegacijo Južnovietnamske Osvobodilne Fronte delegacija Severnega Vietnama, pa tudi sovejtski poslanik v Parizu
V. Zorin.	. r-—	_-—----------
delegacije r'r' —
Poljske, kjer je prišlo pred meseci do podtalne protižidovske propagande, okoli 2,000 Judov. Skupno računajo, da jih je tam bilo okoli 15,000.
Iz Češkoslovaške, kjer se Judje tudi ne počutijo varne, jih je od ruske zasedbe pobegnilo okoli 4,000.
rizirane cone preko Laosa v Južni Vietnam. Napovedujejo, da bodo letalski napadi na to področje vsaj potrojeni, če ne celo početverjeni.
Vsak poskus Severnega Vietnama spravljati potrebščine in ljudi na jug preko Demilitarizirane cone bo pomenil kršenje “dogovora” in utegne biti povod za obnovo napadov na sam So-
udeležba pri pogajanjih v Parizu vodila nujno do koalicijske vlade in do nevarnosti postopnega prevzema oblasti po rdečih. Koalicijske vlade so se izkazale ko orodje rdečih za prevzem popolne oblasti ob koncu druge svetovne vojne v Jugoslaviji (Tito-Subašič), na Poljskem (Beyrut-Mikolajčik), na Madžarskem, na Češkoslovaškem in na Kitajskem. Zastopniki ZDA zagotavljajo vlado v Saigonu, da to ni pot, ki jo ubirajo ZDA pri pogajanjih, da hočejo ZDA dejansko zavarovati in zagotoviti neodvisnost Južnega Vietnama.
V Saigonu so bili prvotno za končanje napadov na Severni Vietnam in za razširitev razgovorov v Parizu, pa so se par dni pred razglasitvijo tega dogovora premislili in svoj pristanek
umaknili. Vzrok naj bi bil v glavnem v domačem odporu, je pa delno nemara tudi v zvezi z ameriškimi volitvami. V Saigonu stavijo na Nixona, ker upajo, da bo on bolj odločno branil njihovo stališče in nastopil trše proti Hanoiu in komunističnim osvajalnim načrtom v jugovzhodni Aziji.
Za jutri določeni razgovori v Parizu so tako postali trenutno negotovi in bodo nemara preloženi, pa naj že do njih formalno pride ali ne. Dokler ni rešeno vprašanje zastopstva in udeležba Saigona, razgovori ne morejo prav steči. Današnje volitve v ZDA bodo tudi v tem pogledu imele svoj vpliv. Njihov učinek bo nagel, če bo kdo od predsedniških kandidatov dobil potrebno absolutno večino, če pa te ne bo nihče dobil, se bo vsa reč zavlekla v prihodnji mesec ali pa celo v novo leto.
Prihodnji senaf nebo republikanski, bo pa konservativen
CLEVELAND, O. — Zanimanje za vprašanje, kdo bo prihodnji predsednik ZDA, je tako veliko, da se volivci le malo brigajo, kakšen bo prihodnji Kongres, senat in predstavniški dom. Za predstavniški dom bi zanimanje tudi dosti ne zaleglo. Ne bi namreč omogočilo kakršnokoli napoved, kdo bo imel večino v tem domu in kdo med republikanci in demokrati bo konservativen in kdo napreden.
Obstojata le dve verjetnosti: ali bodo v predstavniškem domu imeli večino republikanci sami ali ne. Če jo bodo imeli, ne bodo več potrebovali konservativne koalicije z južnimi demokratskimi kongresniki, razen morda v nekaterih izjemnih slučajih, kadar se n a p r e d ni republikanski kongresniki ne bodo hoteli pokoriti konservativni večini. V obeh slučajih bo predstavniški dom lahko izglasoval vsak konservativen zakonski predlog.
Jasnejša je slika v senatu. Tam je sedaj 34 republikan-
cev, demokratov pa 63. Danes volijo 34 senatorjev. Od teh so do sedaj imeli demokratje 23, republikanci 11. Demokratje so torej na slabšem, ker se morajo boriti za več mest kot republikanci. Na slabšem so tudi radi tega, ker je med 23 demokratskimi senatorji 6 takih, ki ne kandidirajo več. Senatorji Hill, Hayden in Sma-thers so se ponovni kandidaturi o d p o v edali, Gruening, Long in Lausche so pa izgubili bitke pri primarnih volitvah. Na njihovih mestih kandidirajo nove demokratske zvezde, ki pa verjetno ne bodo vse izvoljene. Tako na primer mislijo politični opazovalci, da bo v Ohiu le težko zmagal demokrat Gilligan. Demokratje imajo torej le malo u-panja, da bi zmagali v vseh državah, ki so jih doslej zastopali demokratski senatorji. Trda bo predla tudi nekaterim drugim demokratom, na primer Fullbrightu, ker mu škoduje njegov sloves, da je vodilen “golob”.
Ali demokratje lahko kaj
pridobe na račun republikancev? Ne kaj prida. Med 11 republikanskimi senatorji so se samo trije odpovedali ponovni kandidaturi:	Morton, Hi-
ckenlooper in Carlson. Tam so morali republikanci postaviti nove ljudi za kandidate.
Opazovalci mislijo, da bodo tudi izvoljeni, posebno Gold-water bo zanesljivo zmagal v Arizoni. Znani senator Ku-chel je propadel na primarnih volitvah v Kaliforniji. Vprašanje pa je, ali bo njegov naslednik zmagal. Ta mandat utegnejo dobiti demokratje. Republikanci so torej v srečnem položaju, da ne bodo izgubili dosti svojih sedanjih mest, zato pa lahko iztrgajo demokratom nekaj mandatov.
Zato vsi predvidevajo, da bodo demokratje imeli še zmeraj številčno večino v senatu, naj bo rezultat volitev tak ali tak.
Številke v senatu ne bodo vsega pomenile. Važnejša je osebna politična filozofija posameznih senatorjev. V tem
pogledu se lahko trdi že sedaj, da bo novi senat bolj konservativen kot je sedanji. Taki na novo izvoljeni “prišleki”, kot je Goldwater, mu bodo vtisnili pečat konservativnosti. To bo politično izredno važen pojav. Senat bo moral namreč v bližnji prihod-njosti odobriti vrsto pogodb s tujimi državami, posebno z ZSSR. Do sedaj se mu pri o-dobravanju takih pogodb ni preveč mudilo. Puščal je praviloma vnemar vse pozive in želje, ki so prihajale iz Bele hiše. Pri tem pa je bil Johnson še “senatni človek”.
Bodoči predsednik bo verjetno tudi “senatni človek”, toda ne s tako politično tradicijo kot Johnson. Lahko se zgodi, da ga bo senat še manj vpošteval, kot je Johnsona. To se utegne pripetiti posebno republikancu Nixonu, ako pride v Belo hišo. Konservativni značaj senata ne bo torej nobeno jamstvo za hitre zakonodajne postopke pri strogo političnih vprašanjih, kot so pogodbe s tujino.
V ČSR: Tudi podtalna politika ima dva konca!
PRAGA, ČSR. — Kakor hitro so rdeče divizije vdrle v Češkoslovaško, takoj se je pojavila cela vrsta podtalnih radijskih oddajnih postaj, ki so oskrbovale češko in slovaško javnost s tistimi novicami, ki jih uradna radijska služba ni mogla dajati. Ves svet se je čudil, kako je to, da so Čehi dobili kar naenkrat toliko takih postaj in odkod so jih dobili. Pa so prav kmalu prišli na pravi odgovor.
Češkoslovaška narodna obramba se je že davno oskrbela s prenosnimi radijskimi oddajnimi postajami, ako bi bila dežela prišla pod okupacijo, seveda ne rdečo. Sedaj so postaje prišle kot nalašč po nevidnih kanalih iz vojaških skladišč v roke nasprotnikov rdeče invazije. .
Rusi so hitro uvideli, da teh postaj ne morejo premagati, ker jim manjka primerne vohunske službe. Zato so na ilegalne radijske postaje odgovorili z organizacijo podtalne rusofilske propagande. Da ne bi delala videza, da je ilegalna, so vpregli v delo tiskarne v deželah varšavske peterice, ki je okupirala ČSR. Češki časnikarji niso računali s to taktiko in sedaj ne vedo, kako bi se borili proti podtalni literaturi, ki kar pridno kritizira vsako napako, ki jo napravi Dubčkov režim.
Časi se bodo spremenili. Tisti, ki sedaj protestirajo proti ilegalni literaturi, se bodo sami zatekali k njej. Tisti, ki morajo sedaj pisati ilegalne letake in brošure, bodo pa imeli na razpolago vso mrežo domačih tiskarn in knjigarn. Morda preje, kot mislimo. Komunisti so pač mojstri
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Klub slov. upokojencev v Eu-clidu ima v četrtek ob dveh popoldne sejo v SDD na Recher Avenue. Po seji bo predavanje.
Pojdimo volit—
Danes so volitve. Volišča so odprta od 6.30 zjutraj do 6.30 zvečer!
Uprava AD išče raznašalca—
Uprava AD išče raznašalca za list za Macauley Ave., Ridpath, Lucknow, Corsica in Trafalgar. Kličite 431-0628.
Prijeten obisk—
Včeraj se je oglasil v uradu Ameriška Domovine g. Vladimir Telič, nečak poznanega zavarovalnega zastopnika g. Michaela Telicha iz Euclida. G. Vladimir, ki je prišel pred dvema mesecema v Cleveland, odleti prihodnji četrtek domov v Buenos Aires, Argentina, k svoji družini. Hvala za obisk in srečno pot!
Na sledi za morilcem—
V Rockefeller parku so našli 16. septembra letos štiri umorjene osebe. Za morilcem ni bilo nobene prave sledi. Nekaj časa so iskali nek ‘kanadski par’, nato je vse utihnilo. Sedaj trdi clevelandska policija, da je bil umor omenjene četverice izvršen z istim revolverjem kot umor dveh mladostnikov v Lawson Milk Co. trgovini v Columbusu 20. oktobra. V Zvezi s tem umorom iščejo nekega Richarda L. Tin-glerja.
Stroški za priprave na režim v Beli hiši cenjeni na $900,000
WASHINGTON, D.C. — Prehod Bele hiše od starega na novi režim ni tako enostavna stvar, kot si človek misli. Je zvezana s pripravami v vseh oddelkih, kar jih spada v predsednikov neposredni delokrog in teh ni ravno malo. Vneti številkarji so jih našteli kar 300. Povrhu se mora še stari predsednik odseliti z vso svojo osebno imovino, ki se je v štirih letih nabere kar za cele tovornjake. Saj je samo popisanega papirja toliko, da lahko služi za gradivo za celo bibli-joteko.
Kongres je vse to uvidel in spoznal, da vseh stroškov ne moreta nositi ne bivši ne bodoči predsednik, isto velja naravno za podpredsednika. Zato je odredil znesek $900,000, ki naj krije stroške vseh štirih prizadetih politikov. Strokovnjaki so že izdelali prvi predlog, kako naj se gornji znesek razdeli: oba predsednika, bivši in novi naj dobita po $375,000, podpredsednika pa po $75,000. Te številke pa še niso definitivne.
Johnson je že odredil posebno komisijo, ki naj sestavi načrt za orehod na novega gospodarja. Pozval je tudi vse tri kandidate, naj pripravijo svoje predloge, koga hočejo vključiti v komisijo in njene urade. Želi pa, da naj komisija začne takoj poslovati, kajti z delom mora biti gotova do 20. januarja. Časa je torej malo na razpolago.
Za skoraj eno tretjino
CHICAGO, 111. — Železnice so v desetletju 1940-1950 povečale svoje dohodke od osebnega prometa za nekako 30%.
v podtalni politiki, naj bodo za Moskvo ali proti njej.
»MEHIŠKA DOMGVW, NOVEMBER 5, 1968
itHilfiMA Ponovim
6117 Si. Clair Ave., — HSndersoa 1-062H — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
fu&lisiiwi daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July
Manager and Editor: Mary Debevec
I	NABOCNINA:
Ka Združene države:
f $13.00 na leto; $8,00 za pol let«; $5.00 za S ■a Kanado in deželo izven Združenih držav: k $13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
“	ŠU3SCKIPTI0N BATES:
United States:
!	$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month*
Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 214 Tuesday, Nov. 5, 1968
Napake Dubčkovega režima
S tragedijo Čehov in Slovakov je simpatiziral ves svet in zato tudi obsojal komunistično nasilje, ki ga je organizirala Moskva. Ležalo je kar pri rokah, da so vsi valili vso odgovornost na Moskvo in njene satelite. Nihče ni pa stavil vprašanja, ali ni morda tudi Dubčkov režim v Pragi napravil nepotrebne napake, ki so se kruto maščevale nad usodo njegovega gibanja. To vprašanje ni odveč, kajti nekaj odgovorov nanj je že tu, nekaj jih bo pa najbrže odkrila debata med Dubčkovimi pristaši in češkoslovaškimi simpatizerji z Moskvo. Naj omenimo le nekatere!
Dubčkov režim si je postavil nalogo očistiti stranko vseh reakcijonarnih struj, ki so našle svojo oporo v Kremlju, na ta način, da vrže iz stranke vse, kar škili v stalinizem. Med prvimi žrtvami je bil sam nekdanji glavni moskovski zaupnik A. Novotny. To je bila najbrže med usodnimi napakami, kar jih je napravil. Dubček je star komunist, vzgojen v Moskvi; moral bi poznati miselnost in temperament vodilnih ruskih komunistov. Zavedati bi se bil moral, da so bili in so zmeraj konspirativni, tudi napram svojim prijateljem in zaveznikom. Kremelj ima zmeraj tri vrste stikov s tujimi komunističnimi strankami; na zunaj kaže uradno prijateljstvo, da tako potrdi domnevo o monolitnosti komunističnega sveta. Na tihem si pa izbira še posebne zaupnike. Te posle opravlja ruska tajna policija. Povrhu gleda, da kar mimogrede poveže v tujih komunističnih strankah vse, kar mu je slepo vdano. Dubček se je spustil v boj z vsemi tremi strujami, posebno pa z drugo in tretjo. Kdor je bil v tej struji, mu po Dubčkovem ni bilo mesta v njegovi komunistični družbi. Lahko si mislimo, kako divji so bili v Kremlju, ko so vse to ugotovili in dognali, da bi Dubčkova taktika spodrezala njihove podtalne stike s češkim in slovaškim komunizmom.
Tito je bil pametnejši. Ni vrgel A. Rankoviča iz stranke, pa tudi njegove tovariše je le izjemoma postavljal na cesto. Je upravičeno sumil, da ima Rankovič svoje zveze z Moskvo in da ne kaže razburjati ruskega politbiroja bolj, kot je neobhodno potrebno. Dubček je vedel za to, pa vzgleda ni posnemal. To mu je gotovo škodovalo.
Dubček je veliko premalo poudarjal, da je njegova komunistična struja z dušo in telesom predana načelu “vodilne idejno-politične vloge komunizma”. Po domače pravimo temu komunistična diktatura. To načelo je namreč tisti steber, ki na njem sloni vsak komunizem, naj bo moskovski, belgrajski ali francoski itd. Diktatura se praktično izraža v dveh smereh: vse svobode v večjem ali manjšem obsegu so pridržane komunistični stranki. Koliko jih ona do voli svojim članonvje njena stvar, nihče se nima pravice vtikati v to njeno pristojnost.
Zato pa načeloma nimajo pravice do podobnih vrst svobode vsi, ki niso v stranki. Ker s tem naravno niso delovni ljudje zadovoljni, mora diktatura neprenehoma kazati zopet in izvajati pritisk in nasilje. Tito je tudi tu našel kompromis. V njegovo socijalistično zvezo gredo lahko tudi nekomunisti, zato je pa zveza le orodje komunistične partije.
Dubček se s tem vprašanjem ni pečal. Dovolil je mnogo vrst svobode svojim partijskim somišljenikom, nekaj svobod pa celo ne-partijskim državljanom, tako na primer omejeno svobodo tiska, zborovanja in celo združevanja. Tako je omogočil državljanom, ki niso v stranki, organizacijo zarodkov politične opozicije. To je naravno moralo pomeniti za Kremelj vdor protikomunizma čez komunistične o-graje v komunizem sam. Vpoštevati moramo namreč, da komunisti smatrajo vse, kar ni z njimi, načeloma za protikomunistično. Imajo deloma prav.
Strah v Moskvi pred takim razvojem češkoslovaške komunistične politike je moral biti tem večji, ker so zanjo vsa ta pota Dubčkovega komunizma vodila naravnost v — kapitalizem. Podprt je bil ta strah s pojavom, da so nekomunistični Čehi in Slovaki začeli res misliti, da jim poklonjene svoboščine pripadajo pa pravici in da jih nihče, tudi komunistični režim, ne sme in ne more preklicati. S tem so bili seveda v zmoti, kajti komunizem se v svoji osnovi ni spremenil tudi v Dubčkovi struji. Ostal je zvest načelu “vodilne idejno-politične vloge”, le da Dubček in njegovi somišljeniki niso tega zmeraj obešali na veliki zvon. Razvoj češkoslovaške politike bi bil tudi brez moskovskega nasil-nego vdora kmalu postavil Dubčkovo strujo pred neizogibno nujo. da pove češkoslovaški javnosti, da je pojem'komunistične diktature ostal nespremenjen neglede na vso Dubčkovo liberalno politiko. Kar so Čehi in Slovaki dobili svoboščin, jim niso zajamčene po rdečem režimu, so samo to-lerorane, dokler bo komunizem smatral znosno, da te svoboščine obstojajo.
Po dosedanji skušnji bi verjetno ostale v veljavi, dok-ier ne bi ogrožale diktature proletarijata. To bi se utegnilo
zgoditi prav kmalu. V tem ima moskovski pesimizem naj-'skromna je Anči duhovno zelo brže prav.
Gotovo te napake še niso vse. Debata, ki se bo rodila med Dubčkovimi in moskovskimi komunisti na Češkem in Slovaškem, bo spravila na dan še druge. To je dobro. Počasi se nam bo namreč vendarle treba navaditi, da gledamo na razvoj komunizma z zgodovinske perspektive in ne v luči dnevnih dogodkov, ki radi svojega alarmantnega značaja vse preveč vplivajo na naše analize in na naše sodbe, pa nam ravno radi tega škodujejo.	L A.

■ » »  "l"TI w 1 i II n	^1 I JM
I BESEDA IZ NARODA j
Dve novi slovenski učiteijiei iz vrst SAVE
Marija Zupan
CLEVELAND, O. — Z novim šolskim letom sta prvič nastopili svojo službo dve novi slovenski učiteljici, gdč. Marija Zupan in gdč. Anči Stele. Obe vrli Slovenki izhajata iz poznanih slovenskih družin v Clevelandu. Njun uspeh je nam vsem v ponos in ponoven dokaz pridnosti in sposobnosti naše mladine. Ob tej priliki jima iz srca čestitamo.
V težkih časih po drugi svetovni vojni je morala Zupanova družina z drugimi slovenskimi sotrpini v begunstvo. Mali Mariji je tekla zibelka v zdomskem taborišču v Judenburgu na avstrijskem Štajerskem, od koder je prišla s starši v Ameriko leta 1949 stara komaj tri leta. Družina se je naselila v Clevelandu, kjer je Marija najprej obiskovala šolo pri Sv. Vidu. Redno je tudi obiskovala slovensko sobotni šolo, v kateri se je priučila slovenščine, ki jo danes izvrstno obvlada. V gimnazijo je hodila na Notre Dame Academy. Po končani gimnaziji se je leta 1964 vpisala v Notre Dame College, kjer se je posvetila znanosti, v glavnem biologiji. Za svojo pridnost je bila nagrajena s štipendijo iz John Huntington Fund za vsa štiri leta študija. Marijina želja po čim širši izobrazbi in samoizpoljevanju ji ni dala miru niti v poletnih mesecih, katere je porabila za nadaljne tečaje na John Carrol University in sicer na polju pedagogike. Zaradi izredne nadarjenosti in požrtvovalnosti je Mariji uspelo končati vse potrebne tečaje v komaj nekaj več kot treh letih od običajnih štirih. Njen trud je bil nagrajen z diplomo, ki ji je bila podeljena v letošnjem maju.
Sedaj predava tečaj iz geološke znanosti na Wilson Junior High School. Obenem poučuje tudi tretji in četrti razred v šoli sv. Pavla na E. 40 cesti. Toda Mariji žilica še vedno ne da miru. S študijem še vedno nadaljuje ter ima namen nadaljevati na univerzi vsaj do Master’s Degree.
Marija je izredno zavedna Slovenka, kar priča njeno aktivno sodelovanje v slovenskih organizacijah, posebno v akademskem društvu SAVA, kjer delavno prisostvuje že več let. V tej or-ganiziciji je bila ponovno izvoljena kot odbornica za različne funkcije. Njeno vestno izvrševanje organizacijskih dolžnosti ji je med SAVANI priborilo sloves in priljubljenost. Marija sodeluje aktivno tudi v Marijini Legi-ji, kjer je bil tri leta tajnica. Zanima se tudi za petje in je sodelovala v pevskih zborih tako v gimnaziji kot na College. Njeni
<.	31
Anči Stele
v prostem času spušča tudi umetnostno polje.
V	pogovoru z Marijo o izvoru njenega veselja do izobrazbe je povedala, da sta ji do tega vtisnili zanimanje njena dobra mama in oče. Tudi njena ljubezen do slovenstva, slovenskega jezika in drugih narodnih vrednot izvira iz njenega družinskega kroga. Poleg tega pa so ji slovenstvo približale in odkrivale tudi slovenske organizacije kot je SAVA. Marija je mnenja, da vršijo slovenske organizacije, kot je SAVA, veliko vlogo v o-sebnem oblikovanju potom slovenskih vrlin ne le na kulturnem, ampak tudi na prosvetnem in socialnem polju. Pravi, da je njeno sodelovanje v SAVI pripomoglo, da bo lahko obenem dobra Slovenka in dobra Amerikanka in ne vidi med tema dvema nobenega konflikta.
»
Na pragu slovenske prestolice Ljubljane leži vas Zalog. Tam se je začela življenska pot naše druge učiteljice, gdč. Anči Stele. Osnovno šolo je obiskovala v Zalogu, nakar se je vpisala v gimnazijo v Polju (nekdanji Devici Mariji v Polju). Za časa vojne je Ančin oče zbežal v tujino in si s tem rešil življenje. Dokončno se je naselil v Ameriki, odkoder je zaprosil, da bi za njim prišla ostala družina, kar se je tudi zgodilo. Tako je gdč. Anči prišla z mamo in sestro Marijo leta 1956 v Cleveland. Po prihodu v Ameriko je najprej nekaj časa obiskovala šolo sv. Vida, nakar je vstopila v Notre Dame- Academy. Na gimnaziji je dobila najvišje možno priznanje za svojo sposobnost, članstvo v National Honor Society. Leaa 1964 se je vpisala na Notre Dame College, kjer se je specializirala za teoretsko matematiko in pedagogiko. S svojo nadarjenostjo in vztrajnostjo je letos v maju diplomirala z visokimi častmi. Podeljena ji je bila diploma Bachelor of Science s posebno pohvalo (Cum Laude). K temu izredno visokemu uspehu ji vsi iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo sličnih na njeni življenski poti.
V	septembru je nastopila službeno mesto učiteljice na katoliški dekliški šoli St. Peter High School, ki jo upravljajo notredamske sestre.
Svojo vdanost slovenskemu jeziku in slovenskim vrednotam je Anči ponovno pokazala s svojim neumornim delom v raznih slovenskih organizacijah, med katerimi je akademsko društvo SAVA brez dvoma na prvem
Notre Dame j mestu. Pri SAVI je sodelovala ponovni pevski nemara v vseh aktivnostih, bo-nastepi na raznih slovenskih pri- diši kulturnih, izobraževalnih ali reditvah pa so nam vsem po-1 socialnih. Bba je aktivna članica znani. Poleg sodelovanja v stro-jv krajevnem in glavnem odbo-kovnih organizacijah se Marija ru SAVE. Navzven mirna in
razgibana. Poleg požrtvovalnosti, vztrajnosti in vestnosti se odlikuje tudi z dobro voljo, ki jo razdaja v društvu Marijina legija pri Sv. Vidu. Je tudi članica Slovenskega športnega kluba.
Med pogovorom o Slovencih in njih kulturi je Anči poudarila svojo ljubezen do lepot slovenskega jezika in kulture. Kot intelektualka v ameriškem svetu smatra svojo slovensko dediščino za bistveno v svojem osebnem razvoju. Po njenem mnenju bo ameriški Slovenec popo-len le, če se bo obenem, ko se vživi v ameriško življenje, izživljal tudi v slovenstvu in bo to slovenstvo prinesel s seboj v a-meriški svet. Prav tu vidi Anči veliko posla nstvo slovenskih društev in organizacij. Potom teh se bo tudi v Ameriki rojen Slovenec lahko vživel v slovensko kulturo, jezik in narodno folkloro. Pravi tudi, da so slovenske organizacije posebno pomembne prav za mladino, ki se ji osebnost šele razvija. Mladinske organizacije ne zmorejo vedno kulturne višine. Prav zato je potrebna in koristna pobuda starejših, da z dobrim zgledom (z besedo in dejanji) dajejo mladini vzor in ji pomagajo vživeti se tudi v slovenski svet. Starejši mladino vse prevečkrat nekonstruktivno kritizirajo, vse premalo pa jo pohvalijo ali ji celo pomagajo. Zavedati se moramo, da je ameriško okolje povsem drugačno kot je, oziroma je bilo v domovini.
V svojem poklicu se misli Anči še naprej izpopolnjevati posebno v pedagogiki in filozofiji. Za vse kulturno bogastvo, ideale in dosežene uspehe se Anči zahvaljuje predvsem svojim staršem, sestri, pa tudi slovenstvu.
Anči in Mariji ob njunem lepem uspehu še enkrat izrekamo naše čestitke in jima želimo naše najboljše v njunem življenju. Srečno!	Por.
Romanje ameriških Slovencev po Evropa
II. New York — Lizbona — Fatima
Četrtek, 6. junija 1968. — Bilo je že v poznem popoldnevu, ko je naš avtobus zapeljal na cesto ob dolini Cova da Iria. Na majhni vzpetini ob robu doline stoji mogočna fatimska bazilika. Okoli nje in trga pred njo so razni vrtovi in parki, ki se razprostirajo na vse strani. Vsepovsod so nasajena olivna drevesa. Na robu teh nasadov in parkov pa so hoteli in razna prenočišča za tisoče in tisoče romarjev, ki nepretrgano obiskujejo kraje fa-timskih prikazovanj. Naš avtobus se je ustavil pred hotelom Blue Army (Modra armija), ki je pod vodstvom organizacije z istim imenom. Organizacija je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni v Ameriki z namenom, da širi češčenje Fatimske Matere Božje in vzpodbuja človeštvo k izpolnjevanju Marijinih naročil iz fatimskih prikazovanj. Monsignor Harold Col-gan je organizacijo priklical življenje in ji izbral ime Modra Armija kot krščanski odgovor komunistični Rdeči Armiji. Organizacija ima podružnice po vseh večjih svetovnih mestih, tudi v Clevelandu.
Pri ogledu Fatime smo se najprej podali na kraj, kjer so bili doma trije pastirčki.
Nekako pol milje od vasi Fatima pridemo po ozki kameniti poti, na kateri je komaj prostora, da se srečata dva kmečka voza, v vasico Aljustrel. To je gruča kakih deset, dvanajst hiš, ki so skoraj vse zgrajene ob tej poti in povezane med seboj s ka-menitimi zidom. Poleg vsake hiše je navadno ob zidu dvorišče in še nekaka uta, ki jo najbrž uporabljajo za shrambo ali pa kot hlev za ovce. Za hišami je videti majhne, toda skrbno ob-
jo dva majhna okenca in ozka vrata, da se čimbolj ubranijo ostremu vetru, ki pri tej nadmorski višini v zimskih dneh reže do kosti. Strehe so pokrite z rdečo opeko, kot je to navada v sredozemskih deželah.
Vas čepi na bregu majhnega griča. Čisto na vrhu griča stoji rojstna hiša Francka in Jacinte Marto. Lucijin dom pa je kakih sto metrov nižje.
Najprej smo si ogledali dom Francka in Jacinte. Ko prestopiš prag, takoj opaziš, da je bila v tej hiši doma revščina. V veži nas je sprejela še živeča sestra Francka in Jacinte. Bila je prav prijazna, toda govorila je samo portugalsko, kar je onemogočilo vsak pogovor. Jacintina soba je majhna in skromno opremljena. Ker ima smo eno okence, se sonce komaj pribori vanjo, v kote pa sploh ne posije. Ob steni je postelja, dočim drugega pohištvo skoraj ni, kar priča o preprostem življenju teh ljudi. Podobno kot pri nas na Slovenskem najdemo v teh hišah oltar-
ske okoli spovednice so šepetale in se hihitale. Ko je prišla Lucija iz cerkve, jo je mati brž prijela: “Ali ne veš, da mora ostati tvoja spoved skrivna in da se moraš po tihem spovedati?” Lucija je povesila glavo. “Vsi so te slišali.” Nič. “Slišali so vse razen nazadnje, ko sta se pogovarjala s spovednikom.” Mati ni mogla prikriti svoje ženske radovednosti. “Kaj si mu nazadnje rekla?” Brez odgovora. V molku je Lucija stopala poleg matere proti domu. Dočim je mati poskušala še in še, ji Lucija ni nič razodela. Šele po dolgih letih, ko je bila že samostanska sestra, je povedala, da je takrat obljubila, da Se bo vestno držala lepih naukov, ki jih ji je dal oče Cruz. Ta izraz svoje značajnosti je o-hranila do neke mere prav do danes, kajti nerada se pogovarja. Le takrat, kadar ji predstojnica ukaže, se bo spustila v pogovor s tujci.
Gruča otrok je prišla po poti iz spodnjega dela Aljustrela. Na njih bosih nogah je bil cestni
ček s križem v kotu. Tak križ je prah. Dečkom v nerodnih hlačah
delane vrtove in nekaj sadnega drevja, posebno fige. Hišice ima- in ni vedela, kako in kaj bi. Žen-
bil tudi v kotu Jacintine sobe.
Lucijina rojstna hiša je prav tako revno opremljena. V njeni sobi so razstavljene slike iz njenega življenja, posebno tista, ko se je srečala s papežem in mu najbrž osebno razodela še zad njo fatimsko skrivnost, čeprav je isto že prej napisala v zapečateno pismo, ki naj bo ob gotovem času odprto. Lucija ali bolj pravilno sestra Marija das Dores (Marija Žalostna) seveda še živi. Zavetišče tihega samostanskega življenja je našla pri Sestrah sv. Doroteje v Vilar blizu mesta Porto v severni Portugalski.
Iz življenja treh fatimskih pa-tirčkov je poznanih več zanimivih zgodb in dogodkov. Samo par jih bom omenil, da ponazorim njihove osebne značaje.
V času prikazovanj je bila na Portugalskem navada, da so otroci začeli pripravljati za prvo sveto obhajilo, ko so bili stari devet ali deset let. Toda papež Pij X. je nekako ob istem času opomnil svet na Kristusove besede “Pustite male k meni!” Lucijina mati Maria Rosa se je najbrž zaradi tega odločila, da pripravi svojo naj mlajšo hčerko Lucijo za prvo sveto obhajilo, čeprav je bil stara šele šest let. Dan pred prvim svetim obhajilom so se podali mati Maria Rosa, Lucija in njena sestra Karolina h gospodu katehetu na izpraševanje. Lucija je gladko odgovarjala na vsa vprašanja, toda gospod katehet se je po premisleku odločil, da je Lucija vendarle še premlada in naj za prvo obhajilo počaka še kakšno leto. Ko je Lucija to slišala, je začela glasno jokati. Zgodilo se je, da je bil tisti čas na obisku v Fatimi, da pomaga s pripravami za prvo sveto obhajilo, poznan jezuitski misijonar oče Cruz, ki je slovel po svojem svetniškem življenju. Ravno, ko je Lucija jokala, je šel mimo cerkve in jo zaslišal. Stopil je bližje in jo povprašal po vzroku njene žalosti. Ko mu je vse razodela, jo je sam še enkrat izprašal in jo peljal s seboj v zakristijo k gospodu katehetu. “Ta otrok zna odgovarjati bolje kot vsi drugi, ki bodo prejeli sv. obhajilo.” “Toda stara je komaj šest let!” je ugovarjal gospod katehet. Dobri jezuitski misijonar je vztrajal in na izredno Lucijino veselje se je gospod katehet končno vendarle vdal.
Sedaj je morala Lucija še k prvi spovedi, šla je seveda v spovednico, kjer je tolažil grešnike bogaboječi in pobožni oče Cruz. Od samega veselja in navdušenja se najbrž ni mogla vzdržati in se svoje male grehke razodela očetu misijonarju toliko glasno, da jo je slišala skoraj vsa cerkev. Oče misijonar ji je pošepetal še nekaj poučnih nasvetov in Lucija je bila pripravljena za prvo sveto obhajilo. Materi Mariji Rosa je bilo nerodno
in deklicam v širokih krilih se je na obleki poznala skromnost in preprostost tega ljudstva. S svojimi višečimi kapicami so nas ti otroci nehote spominjali na tri fatimske pastirčke pred petdesetimi leti, ko so se pripravljali, da gredo z ovcami na pašo v Cova la Iria in velikim dogodkom naproti.
Tone Arko
Na igro gremo!
CLEVELAND, O. — Jesen se sumljivo potika okrog voglov in s seboj prinaša pusto in hladno /reme in že gledamo, da prosti čas preživimo v notranjosti. Ko oberemo mestne novice, preme-jemo politične in druge svetov-re senzacije, se navadno začne cramljanje, kako je bilo v sta-Th časih, ko smo bili še mladi. Te stare in dobre čase bomo čisto gotovo doživeli, če se odzo-/emo vabilu društva LILIJA, ki nas vabi k predstavi veseloigre “SVOJEGLAVCEK” v nedeljo, 10. novembra, v kateri nastopajo najboljši igralci društva: Gaser, Zalarjeva, Jakomin, Zakrajško-va, Hauptman, Dragar.
Lljubimo deželo, ki nas je sprejela, nam dala delo in kruh čer obilo možnosti za napredek, ostati pa hočemo tudi zvesti narodu, iz katerega izhajamo, narodu, ki ga stoletni viharji in na-oadi sovražnikov niso zatrli, pač pa je hrabro branil svojo kulturo in vero. Nedeljska prireditev bo gotovo bodrilo k tej zvestobi, istočasno pa bomo mi dali pri' manj e in moralno podporo igralcem, ki žrtvujejo prosti čas in počitek, da nam nudijo slovensko kulturo. Igra se začne ob pol štirih v Slovenskem domu na Holmes Ave. Po igri bo ples, za katerega igra orkester Sonet, poskrbljeno je tudi za razna okrepčila.
Torej se vidimo!
France Ancelj
ČEMU SE SMEJE DOMA
Vidite, pred sto leti so sloveb' ski poslanci lahko govorili v avstrijskem parlamentu po slovensko in zdaj imamo že celo sl°' venski dnevnik na televiziji!
*
Za tiste, ki so navajeni nosi^ zastavo, je dostikrat vseeno, kakšne barve je.
*
Ni res, da samo velike ribe je' do majhne. Včasih je tudi naro' be, toda v takem primeru biti velika riba mrtva.
*
Življenje je tek na dolge Pr°' ge, pri katerem se tekmoval1 začudijo, ko pritečejo na cilj j11 tam najdejo zmagovalce, ki tekli.. .
Še pomnite, tovariši, da je ^ pred vojno manj gospodov, jih je danes ...
AMERIŠKA DOMOVINA,
I
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Klic po svobodi ob zlatem jubileja slovenskega osvobojenja
^red 50 leti so v Evropi začeli danes celo lastno republiko.
pripravljati nove zemljevide.
v 2avniki-zemljemerci so tedaj Crtali in yiekli
^rie rdeče; meje so bile začrtane rvjo. človeška kri je namreč .^n° barvilo, s katerim člove-° označuje svoje meje, izmiva
po Evropi vse križem nove meje. Bile pa so te
črte
e in črta nove. In te rdeče Potekajo med mejniki, ki so adno mrtva trupla vojakov, bit Vek namreč> čeprav razumpo ie> samo z orožjem v roki Prekinja meje med državami.
. v ro spreminjaje zemljevidov 50-tanje novih meja je bil' pred
i. leti vključen tudi naš narod,
«1 m„ =	,	,
na-
let11111 je tedaj ob koncu štiri-116 strahotne vojne lebdela a očmi samo ena težnja, bila rcn samo ena želja, bilo v nje-V 1 v°iji samo eno hotenje: Ži-'> živeti v miru. To je bilo v vsakega posameznika in to bil0 v velikem narodnem > to je bila volja slovenske-naroda leta 1918.
Še 0diteiji, buditelji, očetje ^ naroda so pred 50 leti temu Vo^u povedali, kje je pot, ki ba ■ V ^vljenje. Povedali so mu, i -*e za življenje potrebna svo-jjj a’ ki je pa nemška Avstrija ^ala, zato proč od nemštva. Žit .^enie slovenstva je v zdru-VvJ vseh slovenskih dežela; je W iab — osnovnih in viso-kjer se v slovenščini po-
c-
je na sodiščih, kjer se v Veščini deli pravica, je v slo-Svob ^ 0b),iasteh, ki jih narod Sp0 0(ino voli, kot nekoč na Go-atskem polju, je v sloven-s^^^jetnosti, kjer Slovenija Prid razP°iaga s sadovi lastne w1108*!, skratka življenje slo-Va^tva je v politiki, ki je zasno-V s^°venski prestolici in se jQ .^e izvaja. Pogled na Sloveni-lrna’ Dunaja ali pa tudi We drusie ie P°gled na manj-Pot
diijš v tako življenje ni bila ^3jQar naožna v nemški državi. Psod S° Vodniki naravnali našo ^rbi° 113 skupaj s Hrvati in da s v Orodno državo. Upali so, dar b° v slovenski državi naš §a i rnogel razviti iz kulturne-^y6 1 v političen narod, tako v 1 kot v hotenju.
ietj, iQ^ede na ^°’ kaj j® sledilo ’’Jg Ž8, moramo reči, da je bil todj^0 tob>er” 1918 slovenski na-^r*aznik, praznik osvoboje-PopQl ^SVobojenje sicer ni bilo
S*k0’a
narejen je bil velik
blUi baPrej v razvoju naroda ^ ^rav^ zgodovinar, “mo-l9jg . ki očetom, ki so v letu Pe v l2v°jevali svobodo, čeprav P j ib	meri, hvaležni; brez
1)6 bi e^an-ia tudi njihovi sinovi b ^°gH slovenskega proble-Sjl°2Pati „globok0 in bolj jasno Živiu •
^si0v nie našega naroda v ju-Pice bski državi vse do 50-let-Sla 'Vob°jenja, d0b a am°’ j® bilo ^itičri-ureizbuaenb razočaranj, fl8č in kravih borb, tabo-
Letos aprila meseca je preteklo 1400 le.t, ko so se naši predniki začeli naseljevati na današnjem slovenskem ozemlju. Torej vse od leta 568, pa do danes, ko po svobodnih deželah slavimo zlati jubilej osvobojenja, je naš narod dokazal, da je v njem neuničljiva moč, ki raste iz volje po življenju: Živeti hoče; bistveni pogoj življenja pa je svoboda.
Danes niso več časi, ko bi narodi potrebovali buditeljev, narodnih očetov in voditeljev, da bi ljudstvu odkrivali, kaj je zanj dobro, potrebno, koristno. Demokratični proces je že tako daleč, da danes narodi sami govorijo. Dvigajo se plasti naroda in izpovedujejo svoje težnje, govorijo o svojih potrebah in iznašajo svoje zahteve: študentje, delavci, profesionalci, potrošniki. Kdor hoče danes služiti na vrhu, mora tem glasovom prisluhniti, jih skušati razumeti, jih vskla-diti in v dejanjih realizirati hotenja in potrebe ljudi. Časi, ko je odločala za narod ena stranka, so mimo; tudi tistih časov ni več, ko je za stranko ali za narod odločal en sam ali peščica izvoljencev. Svoboda s pomočjo demokracije prodira vse skozi mogoče zavese in podira še tako močne interese.
Kaj bomo torej želeli našemu narodu ob tem zlatem jubileju? Naše voščilo naj bo tako, da bi zgrabilo vsakega Slovenca, ne glede na to kje živi. Privoščimo temu narodu v srcu Evrope, ki je v 1400 letih bojeval že toliko borb za obstanek in svobodo, da bi si že enkrat uredil svoj dom, dom svojega življenja, dom vseh Slovencev po slovenskem okusu, s slovenskimi sredstvi, s slovenskimi zakoni; dom, katerega stavbeniki bodo Slovenci in Slovenci njegovi upravitelji in iz. ključni lastniki, šele, ko bo urejen suvereni slovenski dom, se bomo ozrli po sosedih in odločili, s kom se bomo povezali, toda povezali ne zato, da bi komu služili, temveč da bi dom bolje zavarovali.
Hvala Bogu, slava in zahvala narodovim očetom, ki so mu pred 50 leti izvojevali svobodo. Slava in zahvala vsem, ki so prelivali kri in znoj za narodovo svobodo. Narodu pa: z optimizmom naprej od 50-letnice do najvišje možne svobode v Združeni Sloveniji. (Slavnostni govor.)
ki jo danes za narod
Srbi čestitajo Slovencem k prazniku osvobojenja
Predsednik S.K.D. za Kanado je dobil brzojavko sledeče vsebine:	“Čestitamo k praznovanju
50-letnice slovenskega narodnega osvobojenja. Naše najboljše želje plemenitemu slovenskemu narodu v Kanadi in v vseh drugih državah. Za Srbsko bratsko pomoč: V. Jovič, predsednik, dr. Milanovič, tajnik.”
Prvi dan praznovanja
Slovenci v Torontu so letos
^Sajaj,.1 v Nemčiji in Italiji, te ^ ln krvoprelitja. V
1 a dob** Pa lahko rečemo, da je slovesno obhajali zlati jubilej rea 2orenja, o kateri danes svojega osvobojenja. Dva dni je narod naš dokaze vladalo med njimi praznično
Nu11 dokazi govorijo, da d6? kolišč6 zivlienje, da je vre-0kazj? usode. In kateri so ti
.Vi
j,Pa i S° narediti za plesi ^Ul-o S °st£d narod z visoko > jo ieV2eIi 30 mu zastavo,
6h konV .danes PlaP°la P°
Mi
it
entih; v krvi so ho-
^e;\PreSčen?!®,°V° Vero’ a da'
^ -
°bl
Hat,
eria odpira novo cvet.
niso1——ta’ 3 težnje P°
oh j Unicib; ropali so ga
razpoloženje. Letaki, pisma in posebnna vabila so že nekaj tednov prej opozarjali slovensko javnost na važnost 50-letnega jubileja. Pred 50 leti, 29. oktobra 1918, so Slovenci dokončno pretrgali vse vezi podrejenosti z Avstro-Ogrsko, ki je bila zato razpadla.
Prvo slavje je bilo v soboto, dne 26. oktobra 1968 v avditoriju Slovenskega doma na 864 Pape Ave., ki so ga za to priliko le obstal in ima'krasile številne slovenske zasta-
ve. Slavje je pripravila Slovenska krščanska demokracija v sodelovanju z drugimi narodno-kulturnimi organizacijami. Razen dveh, so bile vse mize že vnaprej rezervirane. Kmalu po sedmi uri so začeli prihajati gostje. G. Ivan Peterlin jih je sprejemal in vodil na odkazana mesta. Ta večer se je zbralo čez 200 izbranih gostov. Med njimi so imeli večino taki, ki so aktivni v slovenski organizirani skupnosti, odborniki in delavci v kulturnih, narodnih, športnih in gospodarskih organizacijah.
Več miz so zasedli odborniki obeh slovenskih Hranilnic in Posojilnic. Slov. državno gibanje so zastopali: predsednik dr. M. Resman iz Clevelanda, O., podpredsednik g. M. Geratič iz Chicaga, g. M. Pregelj iz Washing-tona in g. V. Mauko iz Toronta. G. V. Čekuta in ga. A. Resnik sta zastopala Slovensko gledališče; bili so navzoči odborniki Slovenskega doma s predsednikom g. L. Dolencem; odborniki Društva Slovencev Baraga s predsednikom g. I. Marnom. Eno omizje so napolnili člani SKAS. Slov. liberalno stranko je zastopal g. dr. P. Urbanc. Tudi borci so imeli svojo mizo s predsednikom g. C. Prežljem in tajnikom g. O. Mauserjem. Omizje podjetnikov so zasedli:	predsednik
gradbene družbe Triglav g. J. Kastelic, gg. I. Kavčič, A. Muhič, F. Ferkulj, F. Sebanc, J. Mastin-šek in drugi. Člani folklorne skupine Nagelj in člani SAVA so bili med mladimi strežniki. Pri omizju v ospredju dvorane so bili:	Slovak g. George Ku-
drac, Čeh J. Brousek, ki sta simbolično predstavljala češki in slovaški narod; slovensko duhovščino je zastopal preč. g. J. Časi C.M. Dalje so bili pri isti mizi še: G. Peter Markeš z ženo, dr. Klopčič z ženo in starosta STZ g. inž. F. Grmek z gospo.
Vodja večera je bil g. Peter Klopčič. Kmalu po osmi uri je orkester st. 7 zaigral kanadsko in slovensko himno. Ko so utihnili zvoki himn, je dr. P. Klopčič začel slavnostni večer s kratkim nagovorom o pomenu prvega “29. oktobra”. Nato je predstavil in pozdravil zastopnike slov. društvenega življenja v Torontu. Tej dobrodošlici je sledila večerja, ki so jo med goste spretno in prijazno razdelila mlada dekleta in fantje. Svoje delo so opravili pod spretnim vodstvom g. Mihe Dolenca. Okusno večerjo pa so pripravile gospe Hace-tova, Dolenčeva in Turkova, ki se v požrtvovalnosti ne dajo prekositi.
Po večerji so pregovorili v pozdrav n a r o d n emu prazniku: preč. g. J. časi C.M. v imenu slov. duhovščine. Poudaril je vpliv vere na vsestranski razvoj naroda. Da pa bo vera procvita-la in z njo narod, je pa potrebna svoboda. Drugi je spregovoril g. V. Mauko v imenu S.N.Z. V imenu Društva Slovencev Baraga je pozdravil g. Ivan Marn; v imenu Slovenskega gledališča pa ga A. Resnik; za STZ pa g. inž. F. Grmek. Tem pozdravom je sledil glavni govor, ki ga je imel g. Peter Markeš, predsed. SKD za Kanado. Po govoru je dr. Klopčič dal besedo orkestru št. 7. Po dvorani se je razširilo veselo razpoloženje ob zvokih orkestra in v prijateljskih razgovorih. Že se je rodilo nedeljsko jutro, ko so zadnji gostje zapustili Slovenski dom.
Drugi dan praznovanja
V nedeljo, 27. oktobra, smo se tudi v cerkvi spomnili slovenskega zlatega jubileja, Na pobudo g. župnika preč. g. A. Prebila, ki se je tega praznika spomnil Pfi pridigi, smo prosili Boga za slovensko svobodo, da bi mogel slovenski narod svobodno razv-
jati vse svoje sposobnosti in sile in da bi mogel v svobodi moliti svojega Boga.
Popoldne istega dne pa je S.N.Z. povabila slovensko javnost na slavnostno akademijo v župnijsko dvorano. Akademijo so pripravile kulturno-narodne organizacije. Ker bo podrobno poročilo o tem lepem slavju objavljeno na drugem mestu, naj se omejim samo na najvažnejše točke popoldneva; bilo jih ni malo.
Lepo okrašena dvorana je pripomogla k slavnostnemu razpoloženju. Zastopniki občinskih, pokrajinskih in federalnih oblasti so dobili o Slovencih kar mogoče dober vtis. Torontski župan je 29. oktober proglasil za slov. narodni praznik v Torontu. S slovensko in angleško prozo, z ubranim petjem in z lepimi melodijami smo se Slovenci lepo predstavili, kot kulturno visoko’ stoječ narod. Številne narodne noše so bile krasen “pušeljc” vse prireditve. Govor dr. M. Resmana je bil umirjen, a odločna zahteva po slovenski svobodi in samostojni slovenski državi. Na prireditvi je vladalo vzdušje gostoljubja. Ves popoldne je bil pod spretnim vodstvom mladega g. Petra Čeku-te.
Vsem, ki so se trudili in so pripravili obojestransko praznovanje 50-letnice slov. narodnega osvobojenja, gre vse priznanje in brez dvoma zaslužijo vsaj: Bog plačaj!	Por.
------o------
V	slogi so praznovali ilMel&iie© ©svobosiilv©
TORONTO, Ont. — Slovenska skupnost je slavnostno praznovala 29. oktober, praznik slovenskega narodnega osvobojenja izpod avstrijskega in madžarskega jarma.
V	soboto, 26. oktobra, smo se zbrali v Slovenskem narodnem domu na Pape Avenue na slavnostni banket. Dvorana je bila nabito polna. Navzoče je pozdravil v imenu SKD dr. P. Klopčič. Med njimi so bili č. g. J. časi C. M., kot zastopnik farne duhovščine, zastopniki Zveze SPB Tabor, Prosvetnega društva Simon Gregorčič, Društva Baraga, društva “Večerni zvon” in drugi.
Od raznih organizacij so pozdravili zbrane G. V. Mauko v imenu SDG in SNZ, ga. Anica Resnik v imenu Slov. gledališča, ki je s ponosom povedala, kaj je to dobrega naredilo za obstoj slovenstva v Torontu, Ivan Marn je spregovoril v imenu Društva Slovencev Baraga, ki je Slovencem znano posebno po prirejanju “Slovenskeg dne”, G. Grmek je pozdravil v imenu STZ, Peter Markeš pa je imel slavnostni govor. Orisal je pot slovenskega naroda pred 29. oktobrom 1918 in po njem do danes. Nakazal je gorje, ki ga je naš narod prestal, orisal posledice osvoboditve, dobre in slabe, da bi tako pomen 29. oktobra, kot dneva narodne osvoboditve jasneje stopil pred nas v vsem svojem pomenu za zgodovino Slovencev.
Na proslavi je bilo zastopanih ducat organizacij. Vsi zadovoljni in navdušeni za slovenstvo v Torontu smo se razhajali pozno v želji, da bi se naslednji dan sešli spočiti na slavnostni akademiji v cerkveni dvorani na Manning Avenue, ki je bila določena za čas po večernicah. Proslavo je pripravila SNZ ob sodelovanju SNG in drugih organizacij. G. Peter Čekuta je spretno vodil program v slovenščini in v angleščini. Na proslavi so bili namreč tudi zastopniki kanadskih o-blasti in mestne občine Toronto. Po pozdravu gostov, med katerimi je bila tudi farna duhovščina z župnikom č. g. A. Prebilom,
nastopili SND, plesna skupina Nagelj, Slovenski oktet, Instrumentalni kvintet in drugi. Glavni govornik je bil Mate Resman.
Bil je lep in pomemben večer. Čeprav je bil program dolg, smo vendar vsi vzdržali do konca. Bili smo veseli in srečni, da so se vsa slovenska društva sporazumela in narodni praznik skupaj proslavila. Naj bi bilo tako tudi v bodoče!
Janez Cvetko
-----o-----
Poroka
TORONTO, Ont. — V petek, 25. oktobra, ob 7h zvečer sta si v cerkvi Marije Pomagaj obljubila zakonsko zvestobo g. Darko Medved in gdč. Marija Krošelj. Zakrament sv. zakona jima je med poročno sv. mašo podelil č. g. France Turk.
Mladi ženin Darko izhaja iz znane družine Ivota Medveda iz Trentona, Ont. Po dokončanih študijah kemije na Ryerson Institute v Torontu si je izbral za ženo Marijo, ki je pred leti prišla s starši iz Argentine in se lepo vživela v mlado slovensko družbo v Torontu. Novopofdčen-sta zadnji par, s katerima se je razšel župnijski Mladinski klub, ki ga je vodil č. g. župnik Prebil in zbiral odraslo mladino, ki je prihajala iz Slovenije in drugih krajev v Toronto. Kot zvesta farana bosta po župnikovih besedah še vedno pomembna člana farne skupnosti. G. Darko je sedanji predsednik SAVE. Zato se je za slavnostni dan zbralo v dvorani precej mladih Savanov in šolskih kolegov ter spremljalo Darkota in Marijo na novo pot. Bog daj srečo!
SLAVNOSTNA AKADEMIJA
TORONTO, Ont. — V nedeljo, 27. oktobra, smo v Torontu slovesno zaključili praznovanje jubileja slovenske svobode. Po banketu, ki ga je v soboto, 26. oktobra, priredila Slov. krščanska demokracija v Slov. domu, se je občinstvo zbralo v nedeljo popoldne v cerkveni dvorani na Manning Ave. SNZ je v sodelovanju s Slov. gledališčem, Savo, folklorno skupino Nagelj, Slov. oktetom in godbeniki pripravila bogat spored za številne goste in domače občinstvo. Dvorana in oder sta bila odeta v slovenske zastave. Šopki roženkravta, rožmarina in rdečih nagelj ev so dehteli v ospredju okrog bleščečega slovenskega grba, ovitega v zlato številko 50. Dekleta v narodnih nošah so sprejemale zastopnike oblasti in torontskih etničnih skupin ter domačih predstavnikov društev. Kakor nam je bilo prejšnji večer prijetno pri srcu, ko smo se zbrali pri mizah v Slov. domu od vseh strani Toronta in Amerike, vseh mišljenj in vseh poklicev, da nam je prišel na misel izrek: Kako dobro in prijetno je, če bratje in sestre prebivajo skupaj ... Tako je bilo nedeljsko razpoloženje slovesno kakor malokdaj prej v naši torontski skupnosti. Velika slovenska misel nas je združevala. Spominu prvih mojstrov slovenske svobode smo se poklonili, da bi po njihovem zgledu postali edini za visoki cilj, ki še danes po 120 letih, odkar je 1. 1848 zacvetela pomlad svobode malim evropskim narodom, — ni dosežen.
Praznik razglasitve svobode so z nami praznovali: Margaret Campbell, odbornica mesta Toronta, odbornik Archer, Hon. J. E. Yaremko, minister za socialno skrbstvo v ontarijski vladi, dr. Stanley Haidasz, član državnega parlamenta, George Ben, liberalni poslanec v ontarijski vladi, ki je zastopal g. Stephena B. Romana, po rodu Slovaka, veso likega podpornika narodnostnih
skupin in dobrega katoličana, — mnogo članov “Ethnic Press Association”, g. Jennings, torontska socialna delavka, čč. gg. Prebil in Zrnec, g. Peter Markeš in dr. Peter Klopčič, zastopnika Slov. kršč. demokracije v Kanadi, zastopniki Slovencev iz Clevelanda (dr. Mate Resman), Chicaga (Mirko Geratič), Washing-tona (Miro Pregelj). — G. Peter Čekuta je vodil program v slovenskem in angleškem jeziku. Ob zvokih koračnice, ki jo je zaigral “Orkester 7”, so v sprevodu zastav prihajali v dvorano dekleta in fantje v narodnih nošah. Po kanadski in slovenski himni je sledilo razvitje uradne zastave SNZ. Tri priče so okrasile u-metniško izdelano zastavo s svilenimi trakovi, ki vsak zase predstavlja veliko idejo. Ga. Čekuta je v imenu članov SNZ pripela na zastavo slovenski trak z napisom “Bogu otroci, narodi zvesti sinovi, hlapci nikomur!”, g. George Ben je v imenu častnih članov SNZ dodal trak s kanadskimi barvami in simboli, g. Mirko Geratič (zastopnik Slov. drž. gibanja) dopolni ceremonijo s slovenskim trakom, vezenini z zgodovinskimi simboli slovenske svobode.
V	naslednji točki “Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava” člani Slov. gledališča, ki ga vodi g. Vilko Čekuta, v recitacijah, petju in glasbenem spremljanju o-pisujejo domovino Slovenijo, nje zgodovino, ljudstvo ter njega ljubezen in trpljenje. Skiop-tične slike so dopolnjevale besede v ozadju. Ga. Milena Čekuta in Blaž Potočnik sta s skupnim petjem slovenskih pesmi nagnila ušesa poslušalcev. Gdč. Silvija in Ani Ovčjak sta spremljali dogajanje na odru s harmoniko in kitaro. Nekateri častni gostje in g. Peter Markeš, v imenu združenih Slovencev, se nato z vzvišenimi besedami pridružijo proslavi slovenske svobode. G. župnik Prebil je izrazil veselje nad lepim sodelovanjem svojih faranov, ki naj jih skupna ideja o svobodi in ljubezni do naroda še nadalje vodi in druži. Ljudstvo je vse govornike nagradilo s prisrčnim ploskanjem.
Člani plesne skupine Nagelj v režiji g. Ciril Soršaka, ob spremljavi “Orkestra 7” preplavijo o-der z mladostno živahnostjo. V narodnih plesih “Na vrhu planin”, “Jubilejni valček” in “Pod gorami” zaživi preprosti, veseli značaj slovenskega človeka. Iz uradne resnosti dneva zaidemo v brezskrbno domačnost, ki je danes tako zelo primanjkuje. Mladina nas združuje in privablja smehljaj na obraz... Slovenska narodna in umetna pesem je naša identiteta v svetu. Z njo nas je predstavil kanadski javnosti g. Blaž Potočnik, ki je ob spremljavi klavirja (ga. Božena Nau-ghton) zapel Prešern ovega “Mornarja” v Vilharjevi priredbi.
Po kulturnem programu govori dr. Mate Resman, predsednik Slov. drž. gibanja, o borbi Slovencev za lastno državo in neodvisnost, ki se je začela že 1. 1848 med slovenskimi visokošolci na Dunaju; dobila svojo uradno listino 1. 1918 po trdem delu naših voditeljev, za katerih vzori danes gledamo in jih skušamo po razmerah časa doseši. Sonce svobode še ni v polno zasijalo Sloveniji ne v prvi, niti ne v drugi Jugoslaviji. Naše delo za samostojno slovensko državo ni končano. V svbodnem svetu naj odmeva naš glas za tiste, ki za svobodo molče trpe doma in čakajo resnične pomladi. Slovenski oktet pod vodstvom č. g. Zrneca zapoje nato dve pesmi: “Tam, kjer pisana so polja” in “Slovenec sem”.
V	okviru proslave je bilo vključeno razdeljevanje “Slovenske nagrade”. SNZ je počastila tri rojake, ki so se posebno odlikovali v službi narodu: č. g. Zrneca, za njegovo delo v Slovenski šoli in pevskih zborih; g. Vilka Čekuta, učitelja Slov. šole in režiserja Slov. gledališča;
ter g. Cirila Soršaka, ki s svojo folklorno skupino prinaša kanadski javnosti slovensko ime, pesem in glasbo. Častno nalogo razdelitve nagrad je prevzel g. Vlado Mauko, predsednik torontske SNZ, p o d p r edsednik “Ethnic Press Assciation”. On je v povračilo za prijazno sodelovanje pri letošnji proslavi 29. oktobra poklonil knjige poročil, fotografij in časopisnih izrezkov iz kanadskih in etničnih časopisov o slovenskem življu in delovanju v Torontu in Kanadi (“scrap books”) č. g. Zrnecu, gg. dr. Petru Markešu in Blažu Potočniku. V okviru mladinskega tekmovanja za “Slovensko nagrado” je bila nagrajena Ne-žika Čekuta za svoj spis “Zakaj vlagam v hranilnico”, gdč. Silvija in Ani Ovčjak sta bili odlikovani za spise o slovenski svobodi. Sloven ski instrumentalni kvartet (vodita Silvija Ovčjak in Marjan Kolarič) je za slovo zaigral venček slovenskih melodij, ki so nas spremljale domov, kjer naj mlademu rodu zvene na ušesa, da ne bi umrla ideja svobode, za katero so trpeli naši pradedi in po težkem trudu in delu zapisali v zgodovino slovenski voditelji pred petdesetimi leti, 29. oktobra 1918.
Anica Resnik
------o-----
Gen. LeMay napoveduje obnovo napadov na Severni Vietnam
NASHVILLE, Tenn. — Gen. LeMay, podpredsedniški kandidat Neodvisne stranke in nekdanji načelnik glavnega stana letalskih sil ZDA, je dejal tu, da ne verjame v pravilnost ustavitve napadov na Severni Vietnam. Ta bo po njegovem to izrabil in ZDA bodo morale napade obnoviti.
Gen. LeMay vidi “časten mir” v Vietnamu le v umiku “komunistov iz Južnega Vietnama nazaj na sever”. Vse, kar bi bilo manj, bi pomenilo nagrado za napad in bi vodilo do podobnih napadov drugod na svetu.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Iščemo čistilko
Privatni slovenski dom v st. clairski okolici išče žensko za splošno hišno čiščenje po enkrat na teden, po dogovoru. Kličite po 6. uri zvečer 431-4159. _____________ -(214)
Female Help Wanted
Billing Clerk
8 a.m. to 5 p.m., commercial heat treating company. Addison, St. Clair area. Call or send resume
General Metal Heat Treating Inc 941 Addison ltd. Tel. 391-0880 Cleveland, Ohio 44103
(223)
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 3 sobe v najem na 1133 Norwood Rd. Kličite 881-9257.	—(214)
Na Indian Hills
je naprodaj hiša z 2 spalnicama, aluminijasta obloga, l>/2 garaža, izgotovljena rekreacijska soba.
v Wickliffu
je naprodaj hiša s 3 spalnicami,aluminijasta obloga, ena in pol garaže, 12 let stara. Cena $18.900.
KINKOPF REALTY 531-<;34(; ____________ (217)
POZOR
Kadar nameravate kupiti ali prodati vašo hišo, lot, prazno zemljo ali farmo, kličite nas. Točna postrežba.
JOHN KNIFIC REALTY
481-9980	820 E. 185 St.
(Tues.X)
Hiša naprodaj
z tremi spalnicami, 6 sob, moderna kuhinja in kopalnica v bližini sv. Vida. Kličite 881-1489.
(217)
AMERIŠKA DOMOVINA,
C
!
IZUM
spisala
METOD JENKO in

ji.*
VIKTOR HAS SL
S
mn'
Simon se je zgrudil in obupno zakričal. Erwinu je revolver padel iz rok, on pa je kakor oka-menel stal pred Stowerjem. Ta se še prav zavedel ni, kaj se je godilo, ko je bilo že vse narejeno. Erwin sam je bil videti čisto zmeden.
Množica vsega tega še opazila ni, vpila je in vriskala od navdušenja. Slišal pa je ta strel Alfred, ki je pozdravljal izčrpano Anny in ji pomagal iz gondole. Še nekaj minut dlje naj bi bila ostala v gondoli, pa bi se bila zadušila. Sedaj je rešena: zadihala je svež zrak in začutila objem ljubega.
Nenadni strel v spodnjem nadstropju je prebudil Alfreda iz sanj in brž sta hitela z Anny v strojnico. Ko je tam zagledal Stowerja, se ga je razveselil in ustrašil. Še bolj je osupnil, ko je zagledal Erwina še vsega zbeganega, kakor vkopanega. Stopil je k njemu, ga prisrčno objel in pozdravil: “Erwin, ljubi Erwin, glej tvoj dan! Tvoja zmaga, tvoj izum je resnica. Sedaj si zdrav, sedaj bova zopet delala. Pozdravljen v svojem kraljestvu!”
Erwin spočetka kar ni mogel iz otrplosti, prijateljeve prijazne besede pa so ga počasi zdramile. Alfred je prijel Erwina z ene strani ter pomignil Stowerju in Anny, naj mu pomagata z druge; tako so ga peljali na govorniški oder. Vse je pričakovalo napovedanega govora in čudno se jim je zdelo, kjer hodi Simon. Ko so se prikazali na govorniškem odru, se je zdelo, da bodo množice kar pobesnele od navdušenja. Ploskali, vzklikali, vriskali, tulili so, da se je stavba kar tresla. Alfred je bil še zmeraj v kaznilniškem jopiču in
CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
HARDWARE STORE SAUK VILLAGE 758-2645
(217)
MALE HELP
Opportunity	Journeymen!
MACHINISTS
Acme Gridley Operators B. & S. Setup and Operate Milling Machine Operators Inspectors (layout or floor)
Experience required. Openings on first and second shift. Previous job shop experience required on above openings.
REAL ESTATE FOR SALE
DOWNERS GROVE — BY OWNER 3 bdrm. brick & frame bi-level, complet. air cond. carptd. built-in appl. patio with gas barbeque, fin. rec. rm. softener, electron, gar. dr. many extras. Upper $30’s. 964-0659
(214)
GLEN ELLYN — BY OWNER. Beaut. 4 bdrm. brk. bi-level in beau, wooded area, Landscpd. lot. ZVz bas., air cond. cor. frpl. many fine features for elegant liv. Immed. oc-cup. Reas. Low 60’s. 3 S 152 Black Cherry Lane. HO 9-4440.	(214)
FEMALE HELP
BEAUTICIAN — Part time Excel. Oppor. for EXPERIENCED Hairdresser. Take over Estab. following. Ask for MANAGER. 352-9590
(215)
WOMAN—To work in Kitch. Short eve. hrs. Will train. Last Word Restaurant, 925 Ogden Downers Grove.	968-0352
(215)
HOUSEHOLD HELP
MISSEL CORP. OF AMERICA 27600 Lakeland Blvd.
Euclid, Ohio 44132
An equal opportunity employer
(214)
CHEERFUL — family of 5, wants domestic to stay. Hsekpg., lite cooking. Recent ref. Own rm. in pleas, surround, gd. pay. 251-0659.
(215)
MALE HELP
DUE TO RECENT EXPANSION URGENTLY NEED
FULL TIME HELP
EXPERIENCED AND INEXPERIENCED
Stitching, lasting and making, and attaching. Paid holidays and vacation. Profit sharing plan. Steady jobs. Excellent working conditions.
Phone 617—867-6404 or write
BROOKFIELD ATHLETIC SHOE CO., INC.
East Brookfield, Mass.
(214)
PRODUCTION FOREMEN PLANT SUPERINTENDENT GENERAL FOREMAN

TOP WAGES TO TOP EXPERIENCED MEN WITH OPPORTUNITY FOR RAPID GROWTH POTENTIAL n	EXCELLENT WORKING CONDITIONS
MANY COMPANY BENEFITS.
Apply, call or send inquiries and qualifications in strict confidence to —
MR. RICHARD FOREMAN
STERLING DIVISION OF FEDERAL MOGUL G0RP.
Box 363
FPWr utt-V
Carmi, Illinois 62821 Phone — Area Code 618	382-4639
An Equal Opportunity Employer
neobrit. Mogočniki na tribuni so se spogledali in si niso znali razložiti, množica se ni menila za obleko, iskala je človeka, naj je že kdor hoče, da je le tisti, ki je vodil gondolo. Sirene so zatulile in ukazovale molk. Vsa množica se je umirila. Tedaj je iz-pregovoril Alfred z jasnim in prisrčnim glasom:
“Američani, rojaki! Bili ste priča velikemu poletu okoli sveta. V teku zadnjih 24 ur je ves svet občudoval iznajdljivost in podjetnost Združenih držav, ves svet je bil z nami v neprestanem stiku in vse države smo pritegnili nase. Razumem vaše veselje, vaš ponos in zmagoslavje. Ne bilo bi prav, če bi pozabili tistega, ki je naši državi pridobil veliko slavo, občudovanje in bogastvo. Kdo se ne spominja nesreče, ki ga je zadela tik pred uresničenjem. Ali danes, na dan zmagoslavja, je žareča gondola posvetila tudi njemu v omračeno dušo; nenadoma se je zavedel in prišel semkaj — v svoje kraljestvo. Tu je izumitelj Erwin Rolland — njemu se poklonite in zahvalite. Jaz pa, ki vam govorim, sem nesrečni Alfred, ki je bil obdolžen zločinskega uboja in tatvine. Bil sem žrtev grdega pohlepa po denarju —ali nesrečni slepar je moral iskati mojo pomoč, sicer bi ne bil uspel. Bog se je ozrl na moje in materino trpljenje, na Erwinovo bolečino in žrtve njegovih staršev: danes stoji pred vami priča moje nedolžnosti, a tudi priča Erwinove veličine. Današnji dan je zmaga duha nad močmi tega sveta, pa je tudi zmaga resnice nad krivico, poštenja nad sleparijo!”
Alfred je govoril te besede le še z velikim trudom. Obhajala ga je slabost po naporih zadnjega dneva. Po zadnjih besedah ga je oblil mrzel pot, opotekel se je in se zgrudil Stowerju v naročje. Odnesli so ga v poslopje in položili na posteljo v njegovi sobici.
Na častni tribuni je nastala zmešnjava, nihče si ni znal razlagati teh nepričakovanih dogodkov. Nejevoljni so odhajali. Bančniki so se vznemirjeno in radovedno spogledovali; staknili so glave in ukrepali, kaj naj sklenejo in store. Pooblastili so Cooningtona, da prevzame vodstvo podjetja, dokler se stvari ne razjasne. Sklenili so, naj poslopje takoj zasede policija, naj takoj preišče ves položaj in kliče na odgovor Blumenherza.
Množica je bila tako presenečena nad nenadnimi dogodki, da se ni ne navduševala nad izumiteljem ne jezila nad sleparjem. Prevzela jo je nova radovednost, obetala so se nova odkritja v skrivnostni preteklosti. Razhajala se je z novim pričakovanjem
v srcu.
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
BUILDING WITH LIQUOR — GROCERY plus
Bar for sale. Wrell established. Owner retiring. Priced for quick sale. Oak Lawn. 422-3535
(214)
MOTHERLESS HOME IN SUBURB Would like woman to live in and take care of 3 children, ages 2, 4 and 6 yrs. Light housework. Call 442-8641 Eve’s or 562-6788.
(214)
(215)
HARLEM-FOSTER, CHICAGO Best Buy, only $35,500. All brick ranch, 3 bdrms., top location. 5055 N. Ottawa, by appt. Call NE 1-0453. By Owner
(214)
BEAUTIFUL CORRIDOR TYPE 37 Apt. & 5 store. Exc. cond. & loc. Fully rented. Exc. Inc. G!/2% Fin. avail. OWNER IN 3-3106.
(216)
ADDISON, WEST — By owner, lyr. brk. ranch. IV2 cer. ha. full bsmt.-compl. photo, dk. rm. Ig. lot-nr. everything, low 30’s. 543-8565 after 6 P.M. Sat. Sun. anytime.
(214)
MOUNT GREENWOOD — By Owner Clean 3 bdrm. brk. ranch. 2 car gar., bsmt. many extras. Upper 20’s, PR 9-9049. Open Hse. Sun. 2-5 PM.
(215)
HICKORY HILLS — 12 Delux Apts. 1 & 2 bdrm. Soundproof, Firpl. Gas rad. ht. Stove, refrig. Air cond. Swm. pool. Crptd. halls. Parking off street. 598-0514 appt.
(217)
Tri mesece kasneje je bila ponovna razprava v zadevi nesreče v Rollandovem laboratoriju. Skoz ozke špranje skrivne preiskave je včasih posvetil kak žarek v časopisju, ravno dovolj, da javnost ni pozabila na zagonetni konec poleta. Vsaka še tako neznatna novica jim je dra-stila radovednost; zato ni čuda, da je vse napeto pričakovalo obravnave. Ker časopisje ni moglo naprej ustvarjati razpoloženja za eno stranko proti drugi, občinstvo ni vedelo, za koga naj se navdušuje, kdo bo junak te razprave, kdo njena žrtev. Previdni denarni krogi niso hoteli kar z nobenim imenom na dan, dokler se stvar dokončno ne razbistri. Še tega niso raztrobili, kaj se je prav za prav zgodilo z Blumenherzom. Da je mrtev, tega pač niso mogli utajiti, a vse nadrobnosti so zamolčali. In slednjič: kaj je en sam človek spričo čudovitega poleta, ki so se o njem razpisovali časniki na dolgo in široko še dolgo dolgo po razburljivih dneh? Polet je bil kar skoraj brezoseben. Nekateri časniki so pač prinesli podobo Army, ki je vodila gondolo, ali nihče ni vprašal, zakaj in čemu ženska, kdo prav za prav je ta ženska, Alfred je izginil pod policijsko nadzorstvo, prav tako Erwin, Stower je pa bil tako preneznaten, da bi se bil kdo zmenil zanj. Njega, ki bi bil znal dati vsemu poletu značaj osebnega zmagoslavja, Simona Blumenherza, ni bilo. Coonington in tovariši pa so z denarjem znali usmeriti pisanje časopisov v mirno brezosebno poveličevanje tehnike.
Preiskava pa je medtem mirno razmetavala sleparijo. Alfre-
dove in Erwinove izpovedi so se lepo ujemale, čeprav so bile podane popolnoma neodvisno. Največjo težavo je premagalo Sto-werjevo pričevanje o listkih, ki so bili Alfredu tako usodni, a Blumenherzu tako krvavo potrebni, zakaj tudi to je dognala preiskava, da je Simon poslal starega Rollanda po listke na sodišče. Konci filma, ki so jih našli v stanovanju, so sicer kazali sled v sleparijo, ali ko konca je niso mogli pojasniti. Bilo je vsem jasno, da je moral biti posnetek narejen malo pred nesrečo, a kdaj, tega nihče ni prav vedel. Vsak dan je odkrival nove in neverjetne podlosti v Blumen-herzovem poslovanju. Služkinja je s svojim pričevanjem pokazala sled za hipnotizerjem Viktorjem in s tem je bila tudi do konca pojasnjena Simonova zločinka nakana z Alfredom, ki je nje žrtev postal slepar sam. Ob vseh teh razkritjih so bili denar-niki in sodniki sami veseli, da nimajo opraviti z živim sleparjem.
Najteže pa je bil prizadet ubogi Bowel. Denar ga je bil zapeljal, da je nasedel sošolcu in ga premotil do zločinskih dejanj. Alfred je sicer prizanašal z razkrivanjem vseh podlosti, a moral je marsikaj povedati, da se je mogel oprati obtožbe, kakor da je on pripravil upor v ječi. Ko je Bowel videl, da je Alfredova nedolžnost neizpodbitno dokazana, ga je premagala stara plemenitost: skrušeno je priznal vso svojo krivdo. Bil je kajpak obsojen in ob službo, a Alfredu se je zasmilila njegova številna družina, zato jo je po oprostitvi preskrboval on.
Ob nabito polni dvorani se je vsa ta težka preteklost razkrila javnosti, še enkrat so časopisi imeli ob tej nesreči slastne dneve pretresljivih novic. Tudi pri tej obravnavi je profesor Colle nastopal kot zagovornik. Bonosno in zmagoslavno je navezal na svojo prvotno trditev in podal dokaze, ki jih pri prvi razpravi zaradi Alfredove plemenitosti ni mogel.
Teden dni so glodali časopisi ob tej veliki razpravi, teden dni dopolnjevali zgodovino poleta, poveličevali prave izvršilce in se zgražali nad Blumenherzom. Mesec dni kasneje pa se je nad velikanskimi stavbami pokazal nov napis:
ROLLAND & KRAUS.
Islam je zavzel skoraj vso oto- manj eni Malaje! glavni pomol'
ško jugovzhodno Azijo, kjer so bili pred prihodom evropskih mornarjev Arabci in pomusli-
ščaki. Zato je vsa Indonezija, pa tudi večina Malaje muslimanska.

K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
• izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: ® od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine o za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 e za odrasle člane bolniško podporo ® članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ...............................
NASLOV ............................
MESTO .............................
DRŽAVA ............... CODE
KONEC.
---o---
Večina muslimanov
MANILA, Filip. — Filipine smatramo običajno za katoliško državo, ker so bili otoki dolga leta pod špansko oblastjo, pa je vendar okoli 80 odstotkov vseh prebivalcev na otoku Mindanao, poleg Luzona, glavnem in največjem otoku vsega otočja, muslimanov.
V BLAG SPOMIN
OB ENAJSTI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE
ANTONIJE GRDINA
ki je umrla 5. novembra 1957. leta.
Sprejmi od nas, Gospod, molitve in darila, pokaži mil obraz, pokojni daj hladila.
Počij od hudih, težkih let preblago mamino srce, ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet.
Žalujoči ostali:
SINOVI in HČERKI SNAHE, ZET, VNUKI
Cleveland, Ohio 5. novembra 1968.
L V L,' 'V LLivUAUi: T 1 "A /	■■■ L’ JU
EDGEWATER — By owner 5900 No. — 1550 West 3 sty. yel. brk. S-SVz’s 1% ba. stove, ref. w/w cpt. ea. unit. Lg. brk. gar. Excel, inc. & transp. $44,900. — 262-1941.
(216)
ANTIOCH — 28 acres, lg. 4 bdrm. hse. & Barn. Other bldg. 940 ft. front on Rt. 173, could be zoned-truck gardening or depot. $71,000— by owner. For appt. Phone 356-2484.
(217)
KENILWORTH EAST — for sale or rent. 5 bdrm. SVz ba. spac. home, mod. kit. nr. schls. & NW train, partially furn. if desired. $450 Mo. or mid-70’s. By owner, 869-1257 SU 7-8757.
CARY — 3 bdrm. ranch on beaut, landscpd. lot. Cptd. liv. rm., Cer. tile bdrm. Pan. bsmt. Fam. rm. w-bar. attd. gar. fenced bk. yd. Nr. schl. shpg. & Chgo. NWRR’s. Mortgage assum. $22,900 full price.
639-3687
NAD MANHATTANOM — Policijski helikopter nad Manhattanom v New Yorku nadzira promet, pa tudi strehe hiš in vse drugo, kar bi utegnilo policijo zanimati.