f*SšlnfnlWa«a^ v-'-*’•-■• y; jujiJ' —^ | v-!-. (S-SaKsajm£šSSr V!«r3si&. šl@¥« 73 pari" p osame***?te^V Navadne Dm --75, Navadne ob nedeljah Din 1’—. TABOR* v»»fc *»«,;riiiv«n l;ur'1 W2L- ■ uri z ter stane za mo tvo D 13*—» dostavljen na dom JV—, na alcainioe D lfr.T*.,'! iaaenti po dogovoru. • t TAnnoA* Naroča ae pri upravi .TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica atov. ** rtov.4* 3~tfTfc Maribor, sobota 20. decembra 1924. Naslov ?«samMBe stevillset Navadne Din —7$ ©!> nedeljah Din 1*—a, UREDNIŠTVO ae nahaja v Mini 0Rru« Jurčičeva n!, at. i, L nad* »tropje. Telefon intarurb* Št. 27-. - . uA.,,' '; *— V': . ' ' Trgovinska pogajanja z Avstrijo ogro-W|< žena. *■£ "' »L. -ir,. BFOGBAD, 19- decembra:. Danes se je vrnil, semkaj- načelnik^ naše • delegacije -o -trgovinska pogajanja z Avstrijo dr. Miroslav Ploj. Oglasil se je v pristojnih ministrstvih in poročal o prelanje-nju dunajskih pogajanj. Avstrijska via-(Ia vztraja pri zahtevi, da '.nora naša. država znižati uvozne in izvozne tarife .'posameznih izdelkov oz. pridelkov. Dr. (.Floj je izjavil, da bodo nadaljnja pogajanja sploh brezuspešna, če ne bo naša vlada popustila v stvareh, ki jih avstrijska vla«da'• smatra za poglavitne točke trgovinskega sporazuma. Vi- Bolgarska vlada proti teroristom. wi ■ , ... . SOFIJA, 19. dcc. Na zadnji «ejt ministrskega sveta je bolgarska vlada sklenila, da bo osnovala za boj proti teroristom posebne v-ojaške oddelke. Vojaki -teh oddelkov bodo dobili do 200 levov plače in še razne druge ugodnosti. V ta majhen je bilo odobrenih 20 milijonov I levov kredita. •.,• ■■ * •-.•■..•. < ‘f t • * i>: ’ . f 7 Aretacije komunistov v Skopl.iu. ;<»“• BEOGRAD, 19. decembra. Iz Skoplja poročajo, da sta bila včeraj aretirana na podlagi zakona o zaščiti države ko [ puristična Agitatorja Grubišič in Htc 'van Jovanovič. čete. Govorijo o splošnem porazu vlade. Bairam Cur je po težkih žrtvah zapusti! svoje postopauko in se bojda umaknil daleč nazaj. Vzdržujejo se vesti c begu Fan Nolija. Iz Podgorice pa javljajo, da s-0- se mnogi,oficirji, ki so pristaši nedavno aretiranega majorja Radovicke-ga, izjavili proti vladi Fan Nolija in za Ahmed bega Zogu. Vstaši so ujeli čez 400 vladnih brambovcev ter zaplenili tri strojne puške in en top. PiSkopeja gori. Vstaši so ubili 2 ugledna častnika. Tekom treh dni — pravijo — bo Ahmed Beg Zogu že v Tirani. □— ............ Nakaznica! promet z inozemstvom. BEOGRAD, 19. dcc. Poštni in brzojavni minister je odredil, da se s 1. jan. 1925 dovoli pošiljati po nakaznicah v inozemstvo 1000 namesto dosedanjih 500 dinarjev. e 26-KRATNI MORILEC V HANOVRU. Smrtna obsedba nad Haanminnoin. BERLIN, 19. dec. V večdnevnem procesu proti zverini v človeški podobi, Ha-rrmannu v Hannovru, ki jo v 26 slučajih povabil mladeniče in jih po spolni zlorabi umoril, je včeraj prišlo do sodbe. Na podlagi izjav treh zdravniških izvedencev, da je Haarmann za svoja dejanja polno odgovoren, je državni pravdnih predlagal smrtno kazen. Ha-armiann je bil včeraj'zvečer spoznan -krivim umora v 24 slučajih in obsojen na smrt, njegov pomočnik Grnns zaradi umora v enem slučaju obsojen na smrt, zaradi sodelovanja pri enem umoru na .12 let temnice. Splošna mobilizacija V Albaniji. RTM, 18. dec. Tukajšnje albansko poslaništvo javlja, da, je albanska vlaua odredila danes splošno mobilizacijo proti vpadom četašev. Kabinet sredin® v Nemčiji. BERLIN, 18. dec. Listi so mnenju, da bo Ma-rx v smislu sklepa can.truma stremel za tem, da sestavi kabinet sredine. {Doma in po svetu. A Nihče nam ne more očitati, d« bi j bili o voHlnenr gibanju pisali doslej |nestvarno ali pa da bi bi 1 i h-ujskali pro-• ta drugim strankam, napadali posamezne osebe, jih sumničili j tl. Ostal; smo j in ostanemo tudi zanaproj mirni in stvarni.;v trdnem prepričanju, da je na-'6a stvar pošten« in dobra in da bo zato Studi imela svoj uspeh. Sedaj pa si poglejte »Stražo«, »Slov. Gosp.« in 'tijuki list«. Koliko gnojnice so že izlili Iti listi na naše ljudi, na dr. Pivka in-[druge. Lajajo kakor besni 'in grizejo ‘'kakor stekli pa vse strani. Gospodje, to so slaba znamenja! Besni in gri-ze oni, 'ki čuti, da se mu majejo tla pod nogami. »Kdor pa. culi trdna tla pod seboj, gleda n« nasprotnike s mivoreuiin prezirom! ‘Zato, dragi -prijatelji klerikalci m Pne-[ 1 jevci, tudi od sedaj, naprej gremo s i,prezirom preko- vaših psovk -n prevo ‘ Vtašeffa besnenja. Isto velja za gospocc i pri. »Narodnem Gospndarju«. _ — Šolska uprava v mariborski obla-isti. Višji šolski nadzornik dr. Poljanec f .je v četrtek nastopil svoje mesto Kot vrhovni Oblastni referent v šolskih zardevali mariborsko oblasti. Višji nadzor-inik za ljudske šole g. Schell že posluje v Mariboru. Posle oblastnega referenta za srednje šole prevzasfte g. Matija Pirc, ‘ravna-telj dr. moške ge učiteljišča. _ — Radičevo pogodP>* z boljševiki so »bjavaji nedavno ua RiCtskeoi boljše viški listi in beograjska »Reč« jo je 18. tm. v celoti objavila.. Iz pogodbe je jasno razvidno, da je Radič bil reis Li boljše-viški agent v Jugoslaviji in da je pogodbeno zapisal sebe in svojo stranko popolnoma, boljševiški interuacijonali. Objav«, je vzbudila, v Beogradu in v -celi državi o-gro-nino senzacijo. — 190 milijonov za invalide. V ministrstvu za socialno politiko- izdelujejo naredbo, ki -bo v nekaj dneh predložena min. svetu v edobirenje, na podlagi katere bo izplačanih invalidom po vsej dr žavi 106 uvili jenov dinarjev n« račun .invalidu ih prisl o j b i n. Radič vleče rep med noge. Ob priliki lanskih vo-litev jo Radii; zaukazal svojini- vernikom, da morajo povsod izobesiti hrvat sik e zastavo z napišem »Živila republika!« V zadnjem »Stobodnem domu« pa objavi j« forinnu, naj takih zastav ne izo-bešajo in ne nosijo s seboj na volišča, češ da bi seda, j n a. vlada bila »po-sobu-a radi 'toga preliti tudi — narodu«' kri. Junak Radič v Švici daje junaško povelja na umik! — Vprašanje izplačila uradniških draginjskih doklad za nazaj. Mariborsko oblastno tajništvo ,TDS se je v tej zadevi obrnilo ua kompetentna -mosta v Beogradu ter prejelo obvestilo, da so je cela vlad« soglasno izrekla za izplačilo in da finančni minister išče denar, ki ga žal niti za redne izdatke ni dovolj, ter jc upati na ysaj delno rešitev v kratkem času. —- Krvatska narodna stranka. Pod tem naslovom se ustanovi v nedeljo v Zagrebu pod vodstvom ministra dr. Šurmina nova stranka na Ifrvat-kem. — Za gospodarsko povzdigo Dalmacije. V ministrstvu trgovine in industrije je izdelan velik program dela za gospodarsko povzdigo Dalmacije. Predvideno je, da bi s« ogromne množine denarja, ki se. uporabljajo za prehrano pasivnih krajev Dalmacije,, uporabile z« zgrad-njo pristanišč, hotelov itd. ter za vse, kar more dvigniti razvoj trgovine in industrije ter tujski -promet. Tako bi sc prebivalstvu nudila trajna P-oinoč. — Izseljevanje v Avstralijo. Uradno smo obveščeni, da bo angleški konzulat v Beogradu vodil poslej registracijo izseljencev iz Jii-goslav-ij-e v Avstralijo. — Vizume bo dobilo samo 100 izseljencev na me-sec. — Za olajšavo uradovanja z vojaškimi oblastmi namerava izdati g. Albin Fleš, pešadij-aki keip-ctan v Celju, Aškerčeva ul. 11, posebno poučno knjigo, sestavljeno iz vseli sedaj veljavnih predpisov, naredjenj in zakonov. Priročna -bo za razne urade, pa tudi za zasebnike. Radi števila naklade prosi zala-gatel.i, da se mu nročniki nemudo-m« voapj-ej javijo. — Darila za Božič in Novo leto' Zopet se bližajo prazniki, katerih se vesele mali in veliki. Navada med človeškimi rodovi je, da se vsaj takrat svoje sorodnike, znance in prijatelje Po možnosti obdaruje. O, spomni se vsakdo tudi nas na-jbednejših slepih, ki čakamo podpore od naše .organizaci je, katera- se, ako hoče vsaj- doloma kriti naše potrebe, licies, nočeš, mora obrniti do- plemenitih sre, da poleže dar najbednejšim slepim ua oltar. Mi vsi elani, ii-aee organizacije -prosimo* milcdarov, katere za nas sprejema pisarna Podpornega društva ®R-pih v Ljubljani, \Volfova ul. 12. — Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani naznanja, da v smislu vladne navedbe z dne 6. novembra 1924 kakor tudi v smislu razglasa bančnega Tirada minietrstv-a financ z dne 6. nov. 1924 prenehajo biti državni banko-vci po 1 Kč z datumom 15. aprila 1919 in 59 K e z datumom 15. aprila 1919 z dnem 31. decembra 1924 zakonito plačilo. Po navedenem1 dnevu bode te državne bankovce zamenjaval sam-o- glavni zavod bančnega urada pri ministrstvu financ v Pragi in pri vseli njegovih filijalkah in to sanio do dne 31. decembra 1926. Po 31. XII. 1926 se ti bankovci ne bodo zamenjavali. — Samomor alkoholika. Dne i5. tm. zjutraj je načel Ivan Nekrep, prevžit-kar v Bezeni obč. Bistrica pri Renčah, svojega zeta Antona Tiuausrja obešenega v drvarnici pred hišo. Kakor pravite Nekrep in pa žena obešenega, je Tina-•uer žo večkrat gr-o-zil, da so bo- ebanl in j,e to že enkrat poskušal -nesooa junija. Vendar ga je takrat tast še pravočasno rešil. Dne 14. tm. je Ti mutec popival v Rušah po raznih gostilnah in prišel domov precej pijan. V teni stanju je ponovno- grozil, da noče več živeti, da pojde v Ru trmi ni j« itd. Krog 21. ure j-e odael iz hiše in ga ni bilo ve« nazaj. Drugo jutro- so ga, našli obešenega. Star ,;e bil 38 let. Bil je znan alkoholik. — Prijave za odmero davkov in sicer davka p« poslovni prom. h dohodnine in rentni ne za 1. 1925 je treba izročiti davčni ob Taisti na uradnih obrazcih, kolko-vaniii s 5 dan., ali pa ustno ua zapisnik nadkaspeje do 31. jan. 1925 in sioi-r v dinarski veljavi. Kdor prijave ne vloži ali pa ne v določenem roku, izgubi pravico pritožbe zoper odmero davka. Razglasi s podrobnimi navodili, so nabili tudi na obč. deskah. — Katastrofalna nesreča v Baltiškem morju. Nedavno jo strašna, burj« iz-pe-nadila v Baltiškem morju 4000 ribar-tžkih bark, ki se niso mogle več. rešiti v izliv VJsle. V Inki vsidrnae ladjo so takoj poslale pomožne čoluo, vendar jo pa bvl-o* rešenih sa-mo 460 ribiških bark. Poginilo je na morju c-d glada in mraza več tisoč ri-barjev, doslej so pa našli le malo trupel. Katastrofalna ueisreča je silno pretresla ves narod. — Pri občinskih volitvah v Renčah na Primorskem, katera občina je veljala pred vojno za eno najbolj narodnih/je v nedeljo 24. tm. dobila ko-m-uni-stična lista 12, narodna pa komaj 6 odbornikov. — Jugoslovanska osnovna gola se je ustanovila v Carigradu in se prične na njej pouk v najkrajšem času. — Ženska in meška CDM podružnica v Ptuju priredita redni občni zbor v soboto dne 10. januarja 1925 oir 8. uri zvečer v Spodnji dvorani Narodnega do- • m.a. Po ofieijelnem delu prijateljski večer z raznovrstnim sporedom. Ker je delovanje podružnic tudi v tem letu bilo srečno, sc pričakuje posebno obilna u-deležb a. — Nova velika radio-postaja v Pragi je te dni po dolgih poskuisih, ki so vsi zelo dobro uspeli, pričela fupkcijonira-ti. Uredila jo je francoska družba. Zračna antena je sestavljena iz dveh mrež. Zgradba postaje jo pričela 1. 1922 iti je bila dovršena 15. nov. S 15. dec. je začela funkcijonirati stalna služba s Francijo in Anglijo. — Prošnja. Vsled strastne ljubezui se-m zagrešil zločin, za katerega se pokorim že 16 let. Kmalu bodem zopet prost; a svoboda zlata je za mene groza: -- slep sem. S poštenim delom bi rad izbrisal svoj greh. Za telesno delo nisem. Popeval pa bi stare ljudske pesmi, ki nji jih je vsadila v srce stara dobra majka; tudi svoje skromne pesmice bi pel v smislu dičnega soriškega slavca, da »To bode najvišja modrost in krepost: brzdati in vladati strasti!« Glas moj pa ni več čist kakor nekdaj; kriti bi ga moral s primernim godalom. Po ldtari koprni moj® srce! A kako si jo naj kupim revček, zapuščen in zavržen... Morda Pa sameva v kakem prašnem zaboju stara kitara? Plemenitim darovalcem in dobrim darovalkam bil bi hvaležen do smrti. Kitara naj bi se poslala na »Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznjence«. — Kako špekulirajo ruski samci z že- nitkami? Nedavno je sodišče v Smolen-sku pretre-salo za Evrcipo nenavaden slučaj fiktivne ženitve. 251etni mladenič iz vasi Lantjevo je vzel ženo, staro nad 40 lot, samo zato, da dobi od države zemljo v izmeri, kakor jo daje država oženjenim ljudem, čim je zemljo dobil, je takoj javil izvršilnemu.odboru da seleči Izvršilni odbor pa je konštatiral, da je bila ženitev aranžirana v svrhn prevare države, ker se je mladenič pred sklepom zakona z žensko tako* pogodil :n ji izplačal odškodnino. Zadeva je Via izročena sodišču in vaški špekulant je bil obsojen na 6 mesecev zapora. Iz Rusijo- poročajo, da takšni slučaji tam danes niso redki, ampak se zelo prakticirajo. Je mnogo udov in loče-uh žčn, ki naravn-os-t od tega živijo, da za nnalo nagrado sklepajo fiktivne zakone, da »srečni soprog« na njihov račun dobi od države zemljo. — Lev za zlatom v Sibiriji. Ob ree ei Leni v Sibiriji so našli m-inolo leto bogata najdišča zlata. Zlato polje obsega kakih 500 km5. Zlato se dobiva v prilie-no veliki množini iz zlatega peska, ki ga je ua 2 m globoko. Vest o bogatem zlatem polju je seveda privabila vne polno kopačev zlata nele iz Sibirije, ampak tudi iz evmjvko Rusije ter je dozdaj tam) žc ikrog 7000 zanii-mancev. Sopitl. Ljutomer. Na praznik ujedipjenja je dram. odsek Sokola uprizoril pod režijo hr. Stoparja dr. Lahove: Noč na Hmeljni kn. V »ebolo, dne 20. dec. pa vabi vse one, ki se žele prav od srca nasmejati, k uprizoriti Gogoljeve burke: Ženitev. Režija je v rotkah br, Ogrina. Kostumi, oprema sebe, vse bo odgovarjalo času, v katerem so dejanje vrši, — a vse to se bo najbolje videlo z miinova urejenih balkonskih sedežev. Predprodaja vstopnic kot navaduo pri g. Repiču. Ne Išiite dela v tujini. V drugi polovici letošnjega leta so se pričeli naši delavci, v prvi vrsti rudarji in drugi kvalificirani delavci, pa tudi nekvalificirani delavci v velikem številu izseljevati na Francosko in v Belgijo, mnogi tudi z družinami. Izsesal jevan je so organizirali francoski a-genti, ki so za ta posel pridobili tudi nekatere naše ljudi. Kakor poroča naš konzulat v Curihu ,je mnogo naših posebno nekvalificiranih delavcev zašlo v tujini v največjo bedo. Agenti so jim o-betali zlata nebesa v Franciji, a naši delavci, ki doma niso imeli »osla, v Ameriko se pa ne morejo izseliti, so jim nasedli, prodali so vse, kar so imeli ali se celo zadolžili, sedaj se pa razočarani vračajo domov, iko so izgubili še ono borno imovino, kd so jo vzeli l doma. Število delavcev, ki iščejo dela in zaslužka po raznih evropejskih delavnih tržiščih, ni majhno. Konzulat v Curihu javlja, da potuje skozi 5 dco v Francijo in druge države dnevno 25—30 delavcev, akoravno jim vsi oni, ki so že prišli v Francijo, poročajo, da tam ni dela, ker se je delo pri obnavljanju za časa svetovne vojne porušenih objektov zmanjšalo, število delavcev pa pomnožilo. Ko se izseljenci prepričajo, da pe morejo dobiti zaslužka, se vračajo, ako imajo le malo sredstev, v Švico, kjer prosijo na našem konzulatu pomoči, da bi se mogli vrniti domov. Ker pa konzulati nimajo fondov za take podpore, postaja položaj naših nesrečnih delavcev naravnost neznosen. Ker vlada sedaj povsod po Evro-pi velika brezposelnost, naj nihče ne hodi v tujino iskat dola, ako nima že naprej popolnoma zanesljivega zagotovljenega zaslužka. Posebno pa naj nihče ne nasede praznim obljubam brezvestnih agentov. Kako slavi češki d@nar> zavod svoj jubileji 1000 novih rodbinskih hiš, Iz Kraljevih Vinogradov v Pragi poročajo o redkem' sklepu denarnega zavoda. Tamošnja Mesina hranilnica bo v ■kratkem slavila 25-letuico svojega obstoja ter je sklenila, da proslavi to svečano priliko na ta način, da pomore tisočem revežev, ki so brez stanovanj, v njihovi nevolji. Zato ima v načrtu zgrnd bo 1000 rodbinskih hišic na skupnem kompleksu. Tako bo nastal nov del me-ata, z lastno kanalizacijo, cenim- električnim tokom in z vsemi udobnostmi, ki jih zahteva kulturen človek za svoje 'stanovanje. Da omogoči tudi najrevnejšim1 brezdomcem, da si zgrade hišice, bo oskrbe la potrebne kredite. Stavb išča ostanejo last mestne občine. Vsaka hišica bo stala krog 60.000 din; polovico zneska bo posodila hranilnica, druga polovica se bo osigurala z osebno polico. Ta povsem novi način gradbene samopomoči, ki bo omogočil tisočem cena stanovanja, bo napravil te tisoče za hišne posestnike in jih privedel k štedonju, ne da bi obremenil vlagatelje ali pa fonde hranilnice. Obenem bo zgradnja 1000 novih hišic silno vplivala na pomanjkanje in na pocenitev stanovanj, ker bo izzvala silno konkurenco. S tem1 originalnim načinom proslavljanja jubileja si bo pridobila Mesina hranilnica na Kralj. Vinohradih velike zasluge, in upamo, da bo ta zgled upli-val tudi — v naši državi blagodejno na razno denarne zavode, da bodo pričeli misliti na udejstvovanje na polju humanega in socialnega napredka naroda. Mariborske vesti. Maribor, 19. decembra 1924 Miklovo truplo najdeno. Krvavo morišče ob Betnavski cesti. Aretacija mizarja Zlahtiča, o katerem! ni več dvoma, da je krivec roparskega umora v Studencih, je samo raz-palila nenavadno vznemirjenje, ki se je polastilo zlasti predmestnega prebival- stva ob vesteh o strahotnem zločinu. Ne samo oblastem, ampak tudi prebivalstvu je belilo glavo dvoje vprašanj: kje se nahaja Miklovo truplo in kje je 21 ah tičev tovariši Ker Zlalitič trdovratno taji krivdo, ki miu je sicer dokazana jasno kot beli dan, dalje, ker .ie bilo doslej vse obsežno iskanje trupla popolnoma zaman, se je ljudska domišljija še bolj razvnela in pripovedovala fantastične reči. Prvotno je vse kazalo na to, da sta morilca vrgla Miklovo truplo v Dravo. Toda ob Dravi ni bilo niti najmanjših sledov in se je sploh zdelo malo verjetno, da bi morilca zavila z Miklom proti Dravi. Prvi negotov, vendar pa značilen žarek je posinil v skrivnostno temo Miklove usode, ko so našli čevlje, ki jih je eden izmed morilcev sezul in si obul nove — Miklove. Teh čevljev se je držal gnoj. Zdaj je vodilo iskanje na gnojišča v okolici. Mariborska policija je u-prizorila temeljito racijo po vseh gnojiščih okoli mesta. Pokazalo se je, da je bila pot prava. Danes dopoldne so policijski organi preiskali kup gnoja, ki leži na Copettije-vem polju na Betnavski cesti sredi med artilerijsko vojašnico in Novo vasjo. Ko so začeli kopati v gnojišče, so n a,i p rej naleteli na čevelj. Ko so kopali nekoliko dalje, se jim je pomolila nasproti človeška noga. Zdaj je bilo očitno, da so prodrli v skrivnost nekega zločina. Takoj so obvestili policijski k orni šari j at. Brž sta se podala na lice mesta policijski nadsvetnik g. Kerševan in policijski zdravnik g. dr. Zoa-jan ter vzela s sabo še fotografa. Ko je komisija prispela na Copettijevo polje, so takoj razkopali še ostali kup gnoja in potegnili človeško truplo na svetlo. Nudil se je strahoten pogled. Mrlič Je bil položen na trebuh, obleka je v sle d preobilne in razkrojevalne vlage strohnela, truplo je bilo v polnem procesu razkrajanja. Obraza ni bilo moči spoznati, tako je bil že deformiran; 'videti je bilo, da so tudi poljske miši gospodovale nad ostanki ubogega človeka. Glava je kazala več globokih lukenj. Jasno je bilo takoj v prvem hipu, da se je usoda tega mrliča odločila tu v bližini. Sled je vodila v bližnji senjak. In resnično! Na južni strani, kjer so vrata v senjak, so našli dve luži krvi, ki se je še prav dobro obranila, ker je bilo ve,s čas zelo mrzlo vreme. Tudi deske so bile oškropljenje s krvjo. Odtod je vodila krvave sled na izhodno stran, kjer so našli še večjo lužo krvi in sredi nje kup možganov. Borba med pokojnikom in zločincema je tedaj utegnila biti strahovita. Morilca sta ga napadla naj-brže na. južni strani in umi zadala silne udarce s kakim rezilom. Ko pa se jjma je kakorkoli iztrgal, sta planila za njim in ga na izhodni strani zverinsko zaklala, tako, da sta mu uprav iztrgala možgane iz lobanje. Lahko rečemo, da je to najbestijalnejši umor v zadnjem času in v naših krajih. Zdaj je bilo treba rekognoseirati mrliča. V ta namen so pozvali dva Mi k lova pomočnika, ki sta takoj spoznala svojega prejšnjega poslodajalca po velikosti, obleki in zlasti po čevljih, ki jih je eden izmed njih sam šival. Tako je bila ugotovljena identiteta in Miklovo truplo so prenesli na Pobrežje. Tu ga. bodo danes popoldne obducirali. Pristaviti je le še to, da se čas, ki sta ga morilca prebila zunaj, potem ko sta po izpovedi prič odšla z Miklom iz hiše in ko sta se sama vrnila k Miklovim, docela ujema z daljavo od Miklove hiše do Betnavske ceste. Zdi se, da sta morilca Mikla pod kakršnokoli pretvezo zvabila proti Novi vasi in ga na poti t ja na samotnem mestu zverinsko zaklala ter truplo skrila v kup gnoja, • m1 Pevci in pevke društva > Jadran«, prirede v soboto ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije Gumbrinus svoj družinski večer z običajno družabno zabavo in plesom. Naj nihče ne izostane, dogovorilo se bode ob tej priliki tudi giede večjega izleta odnosno pevske turneje. Prijatelji in znanci dobrodošli. Pevski odsek. m Večer pravljic v Ljudski univerzi. V nedeljo ob pol 5. uri bo v Ljudski u-niverzi otroški večer. Že sedaj vlada zanj veliko zanimanje, zato preskrbite malčkom vstopnice, da ne bo prevelikega navala. Kakor znano, sodelujeta pa. Vladimirova in g. Bratina, člana našega Narodnega gledališča, im Tri neve zvonove bodo v nedeljo dopoldne potegnili v stolp stolne cerkve na Slomškovem trgu. Pred škofijsko palačo jih bo blagoslovil škof dr. Karlin. Glavni zvon, ki tehta krog 40 stotov in ki so ga šele nedavno sneli iz stolpa, je počil 1. 1921 ob priliki zvenenja za umrlim kraljem Petrom. Ta zvon so sedaj samo prelili. m Kako je z umorom v Grajskem logu? Obsodba Antona Jelena pred graško poroto je vzbudila med občinstvom vprašanje, kaj je z umorom v Grajskem logu. Je-li Jelen kriv ali ne1? Svoje dni smo v našem listu obsežno pisali o dokar zih, ki so se nakopičili proti njemu. Na-daljna preiskava je te dokaze le še izpopolnila, tako, da bi bil lahko Jelen mirno obtožen umora Antonije Steleerjeve. Kakor znano, je bil Jelen te dni pred graško poroto obsojen na laletno ječo radi umora prostitutke S troh 1> ve. Po obstoječih zakonih bo moral odsedeti to kazen in bo šele potem izročen našim oblastim, da razpravljajo o njegovi krivdi v navedenem deliktu. Jelena tudi resno suimijo, da je umoril neko žensko na Vrhniki nad Ljubljano. m Epilog k vlomu v Navoržnikovo trgovino. Danes je bil aretiran znani tat in vlomilec Gustav Punčuh, ki je sodeloval pri vlomu v trgovino z usnjem N. Naveržnik na Aleksandrovi cesti. — Kakor znano, je Punčuh tisto noč, ko so aretirali njegove tovariše, pobegnil. Sedaj je vsa tolpa pod ključem in je upati, da bo nekaj časa mir pred vlomilsko »porodico«. m Dar Dijaški kuhinji. ITradništvo in učenci drž. vinarske -.n sadjarske šole v Mariboru so darovali Dijaški kuhinji v Mariboru 330.50. Prisrčna hvala! m Nova stanovanjska stavba se prične graditi na spomlad 1. 1925 v Mariboru in sicer na trgu kralja Petra. Gradil bo trinadstropno palačo Pokojninski zavod v Ljubljani in je tozadevna pogodba z mestno občino že sklenjena. Palača bo obstojala iz 4 poslopij. V pritličju bodo trgovski lokali, v nadstropjih Pa 30 modernih stanovanj, vsako z dvomi oziroma tremi sobami, kabinetom, kopalnico itd. Stroški so preračunani na 7 milijonov dinarjev. Gradbeno gibanje se bo torej vendar tudi v Mariboru pričelo. m Uboga vojna vdova z dvemi otroci (12 in 13 le)t, ki se je preživljala kot delavka v tovarni, je bila prisiljena iti za šest tednov v bolnico. Sedaj je brez zaslužka in stradajo ona in otroka. Naproša dobre ljudi, naj ji v tej strasui bedi pomore jo, dokler zopet ne dobi službe. Naslov se izve v našemi uredništvu, kjer se lahko tudi oddajajo darila. m Grajska klet. V soboto 20. im. ob pol 20. uri domača zabava z plesom. V nedeljo ob 17. uri koncert. 2808 fteodsio gledali^e* REPERTOAR- Petek, 19. dec. Zaprto. Sobota, 29. ob 19H. »Billom« Ah. D. (Zadnjič v sezoni). Sprememba repertoarja in abonmana. Ker je vojaška godba zadnji trenotek javila, da mora odpotovati v Ptuj, se mora repertoar sledeče spremeniti; Mesto napovedane operete »Pri treh mladenkah« (ab. A), se vprizori v soboto 20. dec. Molnarjeva legenda »Liliom« za ab. D. (Zadnjič v sezoni). Xavier de Montepin: Skrivnost rdeče haie. Roman iz franepskega življenja. 26 — Ah, ah! je vzkliknil krčmar, vi poznate poveljnika? Hišo njegovo lahko najdete, če se ravnate tako. Ko stop1 te iz naše gostilne, pojdite na levo — na levo, ste razumeli? — Da, dobro. — Po kakih petdeset korakih pridete na cesto, potem pojdite do prefekture — po tej cesti se gre v Pariz. — Prefektura je lepa zgradba. Odtam pojdete ravno pet minut, pa bote opazili malo lepo hišico Je kakor nova, ker jo je poveljnik dal obnoviti, predno se je oženil. Vrata so zelena, na njih pa je usedena ploščica, na koji je poveljnikovo ime. Kakor vidite, gospod, bi tudi malo dete našlo to hišo. — Po tem jasnem tolmačenju bi moral vsakdo pogoditi, se zasmeje tujec. Moram iti vedno na levo, dokler ne zagledam medene rloščice sredi zelenih vrat. Ko bi se le na tako lahek in enostaven način moglo priti do Pariza, bi bilo dobro. Mladenič je zapalil semodko in šel po ulici, ki vodi do poveljnikove hiše. Čemu je iskal to hišo? Kakšna sila ga je vlekla k zgradbi, koje praga ne bi smol prestopiti, ker za to nima povoda? XII. Glava ali srce. Čez deset minut že je bil n aš^ znanec pred poslopjem, katero mu je točno opisal krčmar. Streha od rdeče opeke, stene bele, polke in vrata zelena. Sredi vrat je blesketala v solnčnih žarkih medena ploščica, na kateri so stale besede: »Gospod in gospa do Fei* ney«. Prepričan, da se ne vara, je stal ml a di potnik na nasprotni c rani, da bi mogel hišo mirno promatrati. Del mesla, v katerem je stala hiša, bi se lahko ravno-taiko imenoval vas. Krog poveljnikove hiše je bil vrt in vrata iz prvega nadstropja so vodila na teraso, obrnjeno proti cesti, katero je kakor šot>r prekrivala senčna uta. Gosto listje je bilo na dveh mestih prerezano kakor dvoje oken. Tudi ta živa okna sta imela zelene zastore, da ščitijo teraso I111-; ^ Prevročimi solnčnimi žarki. S ce tc si lahko videl zbirko lepega cvetja, ki je cvela v loncih in bilo razmeščeno p.j terasi. V času, ko jo naš mladi potnik pro-matral vso to, so bili opuščeni zastori od zelene svile, polke so bile zaprte, niti najmanjšega šuma ni bilo čuti iz hiša. Zdelo sc ti je, da je pusta in prazna. Potnik potegne iz žepa listek' papirja in v par minutah nariše malo hišico, u» kateri ni bilo nič posebnega. Ko je zgotovil, se je hotel oddaljiti, da se ni nenadoma nekaj zganilo na terasi. — Gibby je pomolil gobček skozi zeleno listje. Potnik je zamahnil z rolko proti psičku, kakor da ga hoče pozdraviti, mali hrt pa je odvrnil pozdrav z glasnim lajanjem. — No, Gibby, kaj ti je? se je začul na terasi blagi glas. A ker Gibby ni ue-hal lajati, je odgrnila bela roka zeleni zastor, da vidi, radi česa se toliko razburja mala živalica. V živem oknu so je prikazala krasna glava mlade gospe, ki je imela na sebi belo, lahko haljino. Margerita je spoznala na prvi pogled mladega človeka in takoj se je razlila lahna rudcčica Po r jenCm licu. Nalahno so jo naklonila tujcu, da mu odvrne pozdrav in da vzame Gibby ja. Zastor je padel in1 izginila je krasna prikazen. Mladenič se je takoj_ oddaljil A mesto da pojde v mesto, je šel vedno dalje stran, in niti sam ni vedel, kam ga vodi pot. Pristopajte k Jugo slovenski Matici. Restavracija „Puntigam“ Mlinska ulica štev. 23. Danes v soboto lil INI II kakor tudi proslava Tomaževega goda s po? 2874 daljšano policijsko uro do 3. ure zjutraj. Petletna težka kobila se u godno proda. Drav.ka kasarna 1. »adstropje. 2869 2—1 Šivalni stroj, spalnica, kuhinjska kredenca, sobna kredenca s pložlo, postelji, 15 omar mize, stolice in drugo na prodaj. Rotevžki trg 8, I. nadstr., levo. 2870 Trgovina • stanovanjem se odda z 1. januarjem 1926 v najem. Vprašati je v gostilni Likavec, Pesnica. 2853 S—2 'Verino sveže 101 kak or tudi drugo Špecerijsko in ko-lonijalno blago nudi najugodneje Franc Vrhunc „ Maistrova ulica 17. g Ne pozabi naročnino ! Flor nogavice Din. 38"- Grajski trg 1. S177 □ □ V KAVARNI „EVR0PA“ izraja 16 mož »sjaike godbe vsak dan od 20.—1. ure SINFONIČNE koncerte aniuiMiiiiiiiiiiiKiiittiMiimiiiiiiiuiiuaHnniiiiiiiiiiiauiiuiunniiimrNiaaanmiiiiHiHniiiiiMiiiiiiuiiiiiiimiaiNJiiMaHiiuimiiuiKmi Za obilni obisk se priporoča 2859 KAVARNA „EVROPA“. m Velika izbira El po najnižjih cenah pri VILIM PiCK-u leletipiiia manulaktoga blaga Maribor, flllBksantlrova c. 26 Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Jabor«, Glavni ia odsovo/ai areduik; Vekoslav Špindler. — Tiska Mariborska tiskarna d, d. Pri dopolnjevanju M zabele Cene dopolnjenih steklenic Stev. 0 12 3 Din fr— 10-— 17-- 367 ””] naj se pazi na to, da se zaDeia dopolni iz Maggi-jeve velike originalne steklenice, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati, oziroma prodajati samo Maggi-jeva zabela in ničesar drugega^ planincem, da bo imela koča čez božične praznike sveže jetrne in krvave klobase ia druge vrste kolin. m Policijske prijave. Aretirana je bila neka oseba radi prepovedanega povratka,. Straže so vložile nastopne prijave: suni samomora 1, potepustvo 1. streljanjema ulici 1, prezgodnje odpiranje gostilne 1, najdbi 2, izguba 1, razna poročila 5. — Sum samomora je nastal pri neki gospodični, ki se bavi s poučevanjem in živi v bednih razmerah, ker je na stanovanju zagrnila okna in storila sploh vse tako, kot bi se bila zaprla v sobo in storila samomor. Vsled prijave sosedov je policija odprla sobo in u-gotovila, da ni bil storjen samomor, marveč je gospodična nekam odpotovala. - Ivanu Damiša, mesarju pri M oge-rerju, je v neki gostilni na Lajtersber-pn neznan uzmovič izmaknil listnico z SCO din. Listnico so našli pozneje pod mizo, denar pa je izginil. m Grajski kino predvaja samo se danes soboto in' jutri v nedeljo izborno u-speli Luciano Albertini film »Mr. Ra dium«. Mr. Radium je senzacija, kakor smo jih še malo videli pri nas — Luciano Albertini, ta svetovni akrobat pa igra- nedosegljivo. — V pon d el jek se začne Eve Mav zadnji film »Taini_ a-p-ent«. krasna filmska igra v 5 dejanjih. Eva May, ki je bila na potu, da postane ena največjih filmskih umetnic in ki je na tako žalosten način s samomorom končala svoje življenje, je v filmu »Tajni agent« na višku filmske umetnost], sTajni agent« igra v Rokoko dobi na dvoru neke nemške vojvodine. Film je prvovrsten ter se predvaja samo v pondeljek in torek, V sredo je kino radi norme zaprt. ^ m Mestni kino: »Oolibri« film v f, čipih v glavni vlogi Osi Oswaldn. Bruno Karstner, Viktor Janson, Mara Markoff in japanc Tschunka Tschen se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pon del jek. iri Novi tečaji za strojepisje, nteno-grafijo, knjigovodstvo ter srbohrvaščino (posamezni pouk) začnejo -na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Regat v Mariboru dne 3. februarja 1925. Vpisovanje, pojasnila iri prospekte v speci jal-ni trgovini s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica i, tfle-fon 100. Nobene podružnice! ^ 2895 nt Najboljši univerzalni računski stroj za. seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje je »Triumlphator«. Ba-moprodaja in razkazovanje radovoljno po tvrdki Ant. Rud. Legat & Co, Prva specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, specijalna delavnica za popravila pisarniških strojev, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice! 2896 m) Mestno kopališče. Z ozirom na božične praznike, bo kopališče do praznikov vsaki dan odprto in sicer v nedeljo dne 21. dec. od 9. do 14. ure. v pon del jek, torek in sredo od 9. do 19. ure zvečer. Parna kopelj bo v nedeljo po n del jek in sredo za moške in v torek za zenske. Ker ostane kopališče po praznikih v soboto dne 27. dec. zaprto in se odpre sme 30. dec. se opozarja občinstvo, da se po-služi kopališča v navedenih dneh. m Lovci pozor! Prejeli smo: Glasom zakona o nošenju orožja zahteva se za izdajo orož. lista za bodoče leto 1925 lastno sliko (fotografijo) v predpisani velikosti 6kratl0, ter v to svrho priporoča podpisana podružnica svojega člana fotografa g. VI. Vlašič-a, Gosposka ul. 23, ki jih nabavi po najnižji ceni za člane. Podružnica Slov. lovskega društva v Mariboru. ,.. m Grajska klet. Sobota dne -9. tim ob pol 20. uri družabni večer s plesom. V nedeljo koncert ob 17. uri. -»92 Oriuna, Sedaj je dobre! pravi mož, ko mu je njeg->va paketna žena hrbet in ude nadrguila s iFItlJULl--JEVIM BOLEČINE OLAJSAJOCIM ELSAFLLIDOM. Imate oolečine v udih? Nahod? Glavoboli Zobobol? Grče. Trpite na slabosti? Slabem spanju? Nervoznosti? Poizkusite Fellerjev Etsa-fluid, kateri Vam bo v hudih dneh do-Iber prijatelj. En zavoj s 6 dvojnatimi ali 2 specijalnima steklenicama z zavoj-nino in poštnino za 62 dinarjev pri lekarnarju EUGEN V. FELLCR v STU BIGJ. DON.TL Elsatrv 201. Ur vat slov Debatni večer Orjune v Mariboru. Na zadnjem članskem sestanku se je pokazala potreba, da se vrše eešče sestanki članstva in se ustvari temelj za u-spešno delo organizacije in odbora v bodoče. Zato se vrši v pondeljek dne 21. dec. ob 20. uri v mali dvorani debatni večer. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala in je dolžnost članstva, da se v obilnem številu odzove vabilu. — Ko-misarijat. m Za veliki ples Orjuue, ki se vrši v soboto dne 10. januarja 1924 c-b 20. uri v Mariboru, vlada že sedaj splošno zanimanje. Priprave, ki so v veščih rokah so v polnem teku, tako da bo ta prireditev ena najlepših in nadostojnejšilr letošnje zimske sezone. Vstopnina 10 din. je tako nizka, da bo prireditev posetil gotovo vsak zavedni mariborski Jugo-sloven. Sokolstvo. o Sokolsko društvo v Studencih izreka vsem cen j. darovalcem blaga in gotovine, ki so s tem omogočili lepo Miklavževo obdarovanje naših malčkov in naraščajnikov, najlepšo zahvalo. Zdravo! — Odbor. mo biti zadovoljili s III. dejanjem, ki ga preveva v celoti od neumestnih koši runo v ih kotletov preko seštevanja v zakonskem zatišju preživetih ur mučna dolgoveznost, ki je tudi molčeča natakarja in razburjeni Adhemar ne morejo pregnati. Tega so se menda tudi i-gralci zavedali iu radi tega niso tako uspeli kakor bi bili zaslužili po svojem trudu in dobri volji. —• Dr. P. S. Ur. @etker-leu prah za Pudding* Dobi se povsod ali pa v tovarni JOS. REICH Maribor -2369 Za gospodje neophocino potrebno. Narodno gledališča. REPERTOAR. Sobota, 20. i-Liiicm«, ab. D. Nedelja, 21. dec. »Pri treh mladenkah«. Ab. A. Pondeljek, 22. okt. Zaprto. »Lilion« zadnjič Opozarjamo na današnjo predstavo «LiIioma«, ki se vrši zadnjič v tej sezoni. »Pri treh mladenkah«. Jutri v nedeljo, 21. dec. se vprizori vedno priljubljena opereta »Pri treh mladenkah«. Kot Schubert nastopi g. Urwalek, kot baron Schber g. Janko; dalje sodelujejo gdč. Lubejeva, gdč. Savinov-a ter gg. Grom, Železnik, Harastovič itd. kot Kristjan Tscholl (dvorni steklar) nastopi g. Kas-berger, ki tudi režira. x Sardoujeva »Razporek«« v Narodnem gledališču. Že več sezon jo bila pri nas v načrtu pod svojim- pravim imenom Cjrprienne, ki bi ji naj bilo tudi listalo, ko je sedanji naslov ne označuje točno. — Veseloigra je komedija enega dne, a zelo duhovita, mestoma psihološko celo fino zasnovana. V drugih razmerah bi znaeila lahko gledališki dogodek; pri nas pa je le -— igra, kakor vsa naša dram« brez prave privlačnosti za publiko, ki je iz neugotovljenih vzrokov napra-m drami popolnoma apatična. Največjo premembo svojega značaja mora pokazati g. Prunelles: v I. dejanju je ljubosumen, ko vidi, da mn lcali njegovo zakonsko srečo bratranec Adhemar. Vso- oblast ima v rokah, ko ju zaloti, tudi še dokler del« svoji ženi C'ypri-enne očitke; a orožje mu pade samo iz rok, ko postaja s svojo ženo mehkejši. Ta psihološki prehod sta na našem odru g. Bratina in gdč. Gabrijclčičova izborno umevala, čeravno mloramio ugotoviti, da se naši Cypriennj dolgovezni očitki, s katerimi ona obklada svojega meža ni,so docela posrečili in bi morali biti efektraejši, sarkazem- in ironija pa razločneje podana. Tudi nagli prcokret Prunellejev ob koncu dejanja ni posrečen, ker bi pričakovali, da preračuni Prunelles že v prvem hipu, brž ko se domisli nove taktike, tudi že vso posledice, da tako ustvari prehod k II. dejanju, kjer pristoj« Prunelles prostovoljno na ločitev; Cypriennina nnivno-ctroška izpoved je brez dvoma najboljši in najlepši prizor vse veseloigre; le pozneje, ko izroča Prunelles svojo ženo Adne-marju, postane Cypriennina pozicija nekoliko mučna. — Prav, nič pa ne more- / Sta!m vzorce¥ incSustrile Sl©weeii|e Skc&BJu. Uprava Ljubljanskega velesejma se že dalj časa bavi z načrtom pridobiti naši produkciji v Sloveniji večji kon-sum, za kar se izkazuje že dalj časa potreba. Slovenska industrija, absolutno vzeto, je v primeri z inozemsko še majhna in v povojih, relativno, za dosedanji konsuru še prevelika. Del naših to-varcn ne dela s polno kapaciteto, režije so iste, povpraševanje manjše ir: vsled tega narašča cena izdelku. Našo industrijo se mora polno zaposliti in to je mogoče edinole z pridobitvijo novega kensuma, ki ga je iskati sedaj v pokrajinah naše države, kjer je industrija sploh še nerazvita. Tu pride v poštev jugovzhod naše države, posebno Južna Srbija. Vse predpriprave so v polnem, teku, da se ustanovi v trgovinskem središču Južne Srbije — Skoplju, institucija, katere namen in naloga bo, zainteresirati tamošnje trgovce za naše blago, z intenzivno propagando posredovati z,a čim ožje stike in s tem povečati prodajno organizacijo naše industrije, obrti in veletrgovine, obratno ;ia zor - zainteresirati naše trgovce za surovine tamošnje bogate dežele. To se bo daio izzvesti na ta način, da so priredi v Skoplju stalna razstava vzorcev, kateri bo priključen tudi informativni in prodajni urad. Uprava Ljubljanskega velesejma je stopila v stik z trgovskimi organizacijami južne Srbije, na čelu ji Trgovska zbornica v Skoplju, in se ji je zasigiumla popolna moralna pomoč in sodelova \ie. Rezervirani ko že lepi razstavni lok tli v sredini mesta. Službujoči aparat, ki bo sestavljen iz Slovencev in tamošnjih domačinov, bo dajal vsakemu razstavljalcu po njegovih intencijah vse potrebne informacije o gospodarskih prilikah v Maee-doniji, zbiral bo podatke o plačilni zmožnosti in solidnosti odjemalcev, obratno pa bo z smiselno propagindo zainteresiral trgovce skopljaniskegi okoliša za naš trg, podajal o naših klijentih vse informacije o blagu, pošiljalaih in plačilnih pogojih itd. Uprava Stalne razstave vzorcev v Skoplju bo prevzela tudi prodajo blaga za njene nastavljale© in sprejemala naročila in ker je zasigurana moralna pomoč in sodelovanje tamošnjih trgovskih faktorjev, bo zamctgla podati tudi gotove garancije za pravilno in solidno- izvedbo zaključenega trgovskega sklepa. Naši pridobitni krogi so pokazali za nameravano akcijo tako veliko zanimanje, da bo rezervirani lokal najbrže kljub njegovi veliki obsežnosti premajhen- Zanimanje pa vlada tudi že v Južni Srbiji, kar naj deloma,izpričuje sledc-či članek, povzet iz skopi jamskega dnevnika »Naša stara Srbija« z dne H. decembra tl. »Ekspozitura Ljubljansko* vašnra s muistrania u Skoplju, Prema odluci uprave Ljubljanskog vašnra, za koju nedclju dana biče u Skoplju otvarčna ekspozitura toga vašara. Tim povodom dolazio je u Skoplje polo vinom pr. meseca direktor pomenutog vašara gospodi n M. Dular, da na licu, mesta ispita nalove za ekspozituru. Osnivanje ekspoziture Ljubljanskog vašara z mustrama u Skoplju, znači ve-liku dobit za Južnu Srbiju, naročito n pogledu ekonomskog zbližeuja sa zapad-nim krajevima naše države. Ovdašnjim trgovcima biče olakšano u toliko, što če ceo lagor 1 e mustrams imati u samom Skoplju i time izoeči troškove oko putovanja, ili iznenadje-nja od strane trgovačkih putnika. P-rodaju £e obavljati dva činovnika jedan iz Južne Srbije, drugi iz Blovena« čke, i to isključivo po mustrama 1 angro.« O celi akci ji, ki je zelo zanimiva in ki utegne našo industrijo, obrt in trgovino dvigniti do večjega razmaha, bomo prihodnjič točnejše poročali. Eminentna važnost te organizacije pa y razvidna že iz današnjega poročila. Industrijalci, obrtniki in veletrgovci, ki še niso v zvezi za nameravano podjetje, dobe vse detajlne informacije pri ravnateljstvu vel esej miške ga urada. S to pridobitvijo Pa se bo 'udi še bolj dvignil pomen našega velesejma, ki *i bo na ta način zasigural vsakcletrd velik obisk trgovcev iz Južne Qrnije, ki se krijejo z velikimi količinami blaga. Xavier de Montepin: Skrivnost rdeče hiše. Roman iz francoskega življenja. 27 Vročina mu je razznojila Vce, a nič ni maral. Naposled je obstal, la se vrne. Ko se je zavedel, je opazil, da je prišel na vrh griča La Motte. KamrrkcI- se je okrenil, se mu je nudil krasen razgled. A našemu potniku ni bilo mnogo za okolico. Šele zdaj je začutil, kako je utrujen od pota in silne vročine. Noge so mu klonile, srce mu je burno bilo, kri mu je udarjala v sence, oblak sč mu je dvigal pred očmi, v ušesih mu je šumelo. Ozrl, se je, kam bi se naslonil, ih o* pazil klop, na katero je vlegel in zaspal kakor v najfinejši postelji. Ko se je prebudil, je bila ura že šest. Tri ure je spal na tem mestu. Čudeč se samemu sebi se je spustil nizdol v Vesonil. V pel uri hitre hoje ji prišel v mesto. Ko je dospel v svojo gostilno, so o-stali gosti že odkosili. Jedel ja sam in razmišljal, kako je bedast, da toliko misli na Margerito. katero bo moral sedaj popolnoma pozabiti. Dočim je tako sklepal — bila je to la druga oblika, da je vendarle mislil na lepo mlado ženo — je potegnil iz žepa. svojo risbo, da vidi. jeli pogodil ono, ki je videl na terasi. Prepričal se je, da so črte lica dobrQ pogojene, da je pa ni dovolj idealiziral, in hotel je to neprostovoljno pogreško popraviti. Med tem Pa je prišel čas odhoda, in zopet ga vidimo na pustem ploščniku kjer pričakuje diligenco. , — Upajmo, da bodete imeli nocoj več sreče, nego sinoči, gospod, je pripomni) uradnik, stopivši iz urada. — Upajmo, upajmo, je odvrnil mladi gospod z nekoliko tužnim glasom. — Naravnost čudil bi se, če bi se Vam danes pripetila ista neprilika. To bi bilo nekaj posebnega, tembolj, ker sedaj še ni doba, ko gostje odhajajo iz kopališč. — O. je odvrnil potnik, danes se sigurno nadejam, da dobim prostor- Med tem je obstal voz pred uradom. — Ali imate prazen en prostor, Ja-squine, vpraša uradnik kondukterja. — pn prostor? Kolikor hočete, je mrmral kondukter. — Čujte. gospod, se je razveselil uradnik, dobili bodete udoben prostor. To Pa očividno ni bila najugodnejša vest za našega potnika. Zakaj medtem ko j® uradnik silil sluge, naj čim prej spravijo potnikove kovčege, je ta nena> doma dejal: — Ni treba, jaz ne odpotujem: — Kako?! ge je začudil uradnik. — Ne odpotujem, je ponovil potnik. — Toda, gospod, snooi ste se toliko žalostili, ker niste -mogli dobiti prostora, — -- Sinoči da, a zdaj sem si premislil. — Pa saj ste vendar želeli v mesto celo v kupeju. — Ne tailaai. ištrau i u » »via.ij.ooru, line -l. decemnra 15)24. *— Glavo ali srce? — Zdaj imate lahko mesto enega tri prostore. — Pa da jih je deset, jaz ostanem tu. — Gospod, moraim' vam pripomniti, 3a je danes bil v našem uradu neki meščan iz Vesoula, ki je zahteval prostor v vozu za Pariz,sem ga odklonil cio jutri, misleč na vas. Mi s tem izgubimo svoto, ki bi jo oni gospod bil že danes plačal. — Ali je to vsel Koliko stane prostor v kupeju do Pariza! — Petdeset frankov. — Evo jih. — Hvala, gospod! — Samo vas prosim, da mi jutri daste pripeljati stvari v gostilno pri Magdaleni, kjer stanujem. — Dobro. Pod katerim imenom! — Pod imenom Henry Varner — v ostalem je pa ime napisano na mojih kovoegih. — Stvari dobite jutri ob desetih predpoldne. Potnik, ki ga bomo zanaprej nnziva.li IIenry Varner, se je vrnil v gostilno »pri Magdaleni«, uradnik pa je — gle- i daje za njim — mrmral: — Ta človek je izgubil glavo. Mi pa prašamo: XIII. Marija Saillandier. V eni izmed stranskih ulic sta bivali v majhni hišici dve siromažni ženi in sicer Marija Chesnel in gospodična Mar-gerita Chesnel, njena hči; tu sta stanovali tri leta prej nego se dogaja naša povest. Življenje gospe Chesnel je bilo kaj preprosto in ga lahko opišemo s kratkimi besedami. Kot hčer spodolne delavske obitelji se je Marija naučila pri u- sniiljenih sestrah brati in pisati in se nekoliko seznanila tudi z ročnimi delti, Ker je bila spretna ženska, obdarjena s precejšnjim okusom, je kmalu zaslovela kot dobra šivilja in je že kot sedemnajstletno dekle zaslužila toliko, kolikor ji je bilo treba za življenje. Dela ji ni nikoli manjkalo, ker ni slovela le kot dobra delavka, marveč tudi kot devojka dobrega in spodobnega vedenja. Podpirajte Jug. Matico i Poslano Ko je ded poročil staro mater jo j« za Božič presenetil z jako lepim darilom; torbmo od Me nla. V resnici ne obstoja pripravnejše božično in novoletno darilo kot taka torbica napolnjena z fino Mtinl-čokolado in pralinejami, fiao Meinl-ovo karo in razne čajne meSanice, likerji, keksi, vina itd. Bož čne in novoletne torbice kot darila v vsaki poljubni sestavi se dobivajo v vseh filijalkah JULIUS MEINL, ustanovljeno leta 1862. 2839 Euin!, svHaslf lasje, oo rednem umivanju glave s wElida" Shampoois0”1! Caj v otroški sobi 3 3S5S fejNMMKft „ popolna" ZATO V VPORABI NAJCENEJŠl IN OBENEM NAJFINEJŠI Špecerijsko in koloniiaino na debelo nudi po 2 nainižji ceni" Mitoš Oset Maribor, Glavni trg. ||| NAJVEČ JA izbira draguljev, ur, zlatih in srebrnih predmetov oo CN mm H 0ZHHN1LH. Pohištvo Imtaih Hrdalkev za spalne m jedilne sebe najceneje r zalogi Šercer in drug, Maribor. Vetrinjska nliea *ter. 2. 166 Kdo zamenja bilo v Marihorn ali orolici za poseitvo z vinogradom in hiio na deželi. Posestvo tudi na prodaj. Ponudbe pod ,Zamenjava* na upravo lista. 2815 2—1 Trgovska hiša na deželi v Mariborski okol ci, enonadsti opna, novodobna, v dobrem ata na, ob okrajni cesti poleg cerkve in šole. vospodarsko poslopje, skladišča, vrt, 2 orala travnika se radi preselitve proda. V hiši je dobro uvedena trgovina z mešanim bla gam, poštni in brzojavni urad tri lepa sisnovaitja, ed katerih je ena o 3 sobami ter kuhinjo ter takoj na razpolago. Tudi trgovina se z blagom vred proda pod ugodnimi plačljivimi pogoji. Ponudbe pod »Trgovska hiša 1875“ na upravo li sta. 287» 2—1 Kompanjon tih ali iaven se i*če z novim letom za jako dobič-kanosno večletno podjetje z vložkom do Din 60.000 proti fio/, obresti ki se izplačujejo prt vsakomesečnem obračunu. Varnost zasigurana. Ponudbe pod »Inu natrija Maribor* na upravo lista. 2873 2—1 Petletna težka kobila se u godno proda. Dravska kasarna 1. nadstropje. 2869 2—2 Trgovina s stanovanjem se odda z 1. januarjem 1925 v najem. Vpralati je v gostilni Likarec, Pesnica, 2853 3—3 Ubiranje glacovlrjev in v to stroko spadaioča p in vsa spadaioča popravila prevzame hitro in po ceni Franc Saveršnik, Einspielerjeva ulica 26. 2808 Berndorfovo orodje po tovarniških cenah samo pri N. ILGER Maribor, Gosposka ulica it. 15 Oglejte si mojo zalogo! Ustanovljeno leto 1895. Ustanovl/cno leto 1895 FR. PERC, MARIBOR, Slovenska ulica 1 Trgovina z muzikalnimi Instrumenti. 2880 Največja zaloga vseh vrst glasbil, strun In njih delov. Lastno Izdelovanje harmonik po naročbi tamburice, gosli i. t. d. Naboljša delavnica za popravilo. Božična prodaja! Vsled pomanjkanja prostora in prevelike zaloge, prodam pismen papir v mapah in kasetah kakor tudi drugo, po izdatno znižani ceni. Poglejte sl izloibe! Poglejte si izloibel S spoštovanjem “ V. W E I X Jurčičeva ulica 8. Vedno sveže in kakor tudi drugo Špecerijsko in ko-lonijalno blago nudi najugodneje Franc Vrhunc Maistrova ulica 17. £ Rum Punš ALBRECHT IN STROHBACH TOVARNA LIKERJEV SN ESENC MARIBOR. GOSPOSKA ULICA 9. Liker Koniak 2831 Damski modni salon HESS VASI. MARIBOR. Stolna 2 se priporoča cenj. damam! Najmodernejša fazona, prvovrstna izdeljava. Cene zmerne. Ne pozabi naročnine! Pekarna se odda v najem. Na slov v upravi, 5884 2—1 Lepa sobica s ali brez brane se n