Beneškem, odtod tudi ono nam drugače iierr.zuuhjivo glasovanje za Italijo leta 1866. Sedanja vojna bo odloSila usodo narodov. Vsi naši sovražniki razven nezveste bivše zavezriicc tQmljelačne Italije so povdarjali opetov,ano in povdarjajo, da se bojujejo za pravice teptanih in zatiraiiiK malih narodov. Kateri narod pa pod božjim solncem je bil bolj zatiran in teptan kot slovenski na Beneškem? Zato Slovensko BeneČijo nazaj k miiteri domovini, beneške Slovence nazaj k slovenskemu n&njdnemu telesu! Leta 1916 se je neki laški vjetnik, beneški Slovenec, ko je na potu v vjetništvo p.očival v neii vasi, izrazil: ,,Bog daj, da bi Avstrijci prodrli gioboko v Italijo, da bi mi beneški Slovenei bili zopet idr\\ženi z vami." Avstrijci so prodrli v Italijo. Dal Bog,da bi bili tudi beneški Slovenci združeni z uami v svobodno državo Jugoslavijo pod žezlom blagega ift miroljubnega našega cesurja Karla 1. ¦¦-•-----.,- - Crnihovski. Od beneške meje. Pred dvema letoma smo čitali v časopisju Vc:žne besede iz Hamburga, naj dobi A-vstrija tisti del Benečiie, ki je naseljen s Slovenoi. Te besede so vzradostile posebmo Slovenoe. Da, beneške Slovence nazaj k materi domovihi, nazaj k slov«nskemu narodnemu telesu. Saj beneški Slovenec ni nikdar hrepenel po italijanska vzgoji in kulturi. Zato je legla velika žalost na beneške Slovence, kaktor tudi na vse druge Slovence, ko so leta 1866 pri&li bcneški Slovenci po *rivici pod Italijo. O tem.nam pričajo premnoge |)esml, ki so jih takrat in v poznejših letih zložili beneški rodoljubi. ,,Jaz nisem Taljanka pa tuj di ne bom", komu ni znana ta pesem, ki jo je zložil \ beneški Slovenec Podreka, pesem, ki glasno kii6e: | ,,Slovenka s>em, Slovenec sem, tega mi ne morele od| \zeti." In ta zelo nadarjen clel naSega naroda je 0j hranil svoj jezik, kljub temu, da ni užival pod itali1 janskn -lado v nai*odnem ozim nobenih pravic, aanpak lo prega.!'janje in zatiranje. Glavno zaslugo pa imajo pri tem slovensfci beneški duhovniki, ki so uSili in razlagali nauk božji v slovenskem jeziku samo v cerltVah, ker je bila v. šolah in viradih slovenščina prepovedana. Globokoverni benješki Slovenec , ki ,je P.rpal svojo izobrazbo v maforinŠSini v cerkvi je kakor Bogu tako tudi svo.jemu jeziku, svojetmi narodu ostal ZA^est. Biln je leta 1908, ko se je po vsej Avstriji slo- { vesno obhajala^OletHica vladarja oesarja Frano Jo-  I  '  \ r ? n žefa. V obrae,|ni vasi na beneški meji sc je slovesne službe božje ndeležil sivolasi starSek, beneški Slove- ; | ;'.';¦:.;:••tnee. Radecki.iev veteran. Njegove prsi so krasile ko- Jajne lirabrosii, katere si je pridobil pod Radeckijtiin ^- bitkah na Lašlcen. Ob palioi je pridrsal ftez d^'ža- vno mejo, da se ie zamogel udeležiti slovesne službe fcožje. Vse je zrljo na njegove s hrabTostnimi svetin- jami pokrite prsi. Z mladeniškim ognjem se je izra- zil: ,.Tudi jaz sem se bojeval pod Franc Jožefom na LtiŠkrem, zato s«m prižel k tej slovesnosti." Ta star- 6ek se je že preselil v veSnost, a čustva, ki jib je gojil v svojem srca, ;>ač niso zamrla v beneških Slo- vencih, kateri z veseljera čitajo slovenske knjige ter se tako živo zavedajo svoje slovonske narodnosti, d?>.nas takraj državne meje ngkateri izmed njih smatra-jo za Nemce. Doživol sem sledači dogodek, ki ga i^e bom njkdar pozabil. Pred 11 leti sem obiskal zelo naaarjeneflra navdfuSenega beneškega Slovenoa. Proti jugozantidu se je pred nama razprostirala hirlan&ka ravnina, proti severovzhodu za nama se je dvigal jMatajur in Kolovrat, po katerem se vije državna ate- fi- Med pogovorom se je izrazil: ,,Dol na F;aJkem. tu na Slovenskem, gor aa N^mškem." To se pra.,i: doli go Lahi, tir smo Slnvenci, gori ste Nemci. Pafc te beneškemTi Slovoncu preSel v kri in meso spcmin, oziroma strah na zistem, ki je vladal pod Avstnjo na