Leto XV
V.b.b.
Dunaj, dne 7. avgusta 1935
Št. 32
KOROŠKI SLOVENEC
■■■■■■■■■■■■■■■«cBBMWWMwnMUMEawMMauwBUMWUMWMunMMMBWUMUBMwawMMunnBMtMUM	, ■ ■ i— ■wn—OMafi11 ji—im
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC*. |	I jcf 7a nniitilin	I lzhaia',sako sre(l0- ~ Posamezna številka 15 grošev,
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.	I	Ll JI ùQ PUH lll\U)	I Stane četrtletno: 1 S 50 g ; celoletno: 6 S —g
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: I (IflCfinHaPCilMl Ìli nmCUOffl K Za Jugoslavijo
Politično in gospodarsko društva, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. j «JUdpUUdi J IVU III PlUjVClU | četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Avtoritarnost pri nas.
Že smo pisali o tem, da zamore biti v avtoritarno vladani državi samo objektivna pravica božjega in naravnega zakona vodilo pri urejevanju države. In dostavili smo, da velja taista pravica in izključno samo ta pravica tudi kot vodilo pri reševanju manjšinskega vprašanja. Sicer so še mnogokod vidni sledovi dosedanje svobode mišljenja o ureditvi države, mnogi se do danes ne morejo otresti nacionalističnih oz. socialističnih vplivov bivših političnih strank in njihovih vodstev. 'Na drugi strani pa vidimo, da gre razvoj nove države kljub tem oviram naprej in da pridobiva zamisel stanovske ureditve države vedno več pristašev. To je dokaz, da je jedro večine avstrijskega ljudstva vsaj še nepokvarjeno', krščansko. Trezni del avstrijskega ljudstva ob spominih na toli zlobno zapeljevanje nekdanjih političnih strank liberalnega ali socialističnega kova toplo pozdravlja vlado, katere pri njenem delu ne vodijo več številčne večine in ne ovirajo predsodki manjšine, marveč izključno le pogledi na pravico, pisano v božjem in naravnem zakoniku.
Taista pravica usposablja in legitimira državo kot najvišjega sodnika tudi v manjšinskem vprašanju. Le preveč so baš tod še danes vidne sence nekdanje demokratične dobe. Po naših vaseh in občinah se je z leti razpasel neke vrste moralni terorizem, ki jemlje objektivni pogled na resnični položaj. Poedini naduteži ali zaslepljenci so- še danes v neprestanem boju za vpliv nad ljudstvom, po prilikah se mu dobrikajo ali ga strahujejo, samo da ga ohranijo v svojem vodstvu. To- dokazuje prenazorno sledeči slučaj iz neke slovenske župnije celovške okolice: Novodošli g. župnik si je stavil za nalogo, da ustreže ljudski želji po dvojezičnem petju pri bogoslužju. Pri tem svojem stremljenju pa je naletel na strahovit odpor par nacionalistov, ki so v borbi za svoj dosedanji vpliv segli po javnem sramotenju duhovnika, ga psovali z „Horruck Tschuschenpfarrer“, v noči celo napadli s kamenji, napadali pevke i. dr. Trebalo je poziva z najvišjega cerkvenega in posvetnega mesta v deželi, da so kričači vsaj nekoliko utihnili. Ta dogodek kričečih barv se v malem dogaja še marsikod pri nas. Ljudstvo južnega dela dežele, ki si pošteno služi svoj kruh v trdi vsakdanji borbi in ki iskreno moli k svojemu Bogu, je predobro in preponosno, da bi se udinjalo tako nizkotnim gonjam. Le žal, da je hkrati preveč u-strahovano in zato boječe, da bi se odločno zoperstavilo tovrstnemu terorizmu poedinih zagrizen-cev. Lojalno priznamo, da se i na naši strani dogajajo kedaj male ostrine, katere seve enako obsojamo, kot jih obsojamo z vso odločnostjo pri sosedih.
Trdili smo in trdimo tudi danes: vprašanje nezavednih naših rojakov je mahoma rešeno, čim odpade vsako moralno nasilje poedincev ali organizacij ekstremnih ciljev, ki niso v nikakem skladu z objektivno pravico. Vplivi raznarodovalnih šol, obrambnih bojev ali glasovanja niti zdaleka niso zadostni, da izbrišejo sledi naravne povezanosti ljudstva po mišljenju, govorici in skupnosti usode.
Kljub sencam okoli našega vprašanja ima avtoritarna vlada lahko pot do zadovoljitve njegove rešitve in do sporazuma v deželi. Mi ne usiljuje-mo vladi nikakih posebnih naših zahtev in tudi nikakor ne tirjamo od nje, da postopa z nami kakorkoli drugače kot v ostali Avstriji. Edino, kar želimo od nje in tudi upravičeno smemo zahtevati od avtoritarne države, je, d a jo pri reševanju slovenskega vprašanja na Koroškem vodi taista pravica kot jo vodi v vsem njenem delovanju. Ker je Po božjem in naravnem pravu narodnost objektivna vrednota in v gotovih mejah neodvisna od
volje poedincev, potem mora krščanska država, katero vodi to pravo, podpreti in omogočiti tudi razvoj manjšinske narodnosti. To edino je, kar želimo od naše države. S tem pač nikakor ne za-sfbi^mo/očfjkd nacionalnega šovinizma.
ObpTgledu na današnji položaj se nam usiljtije trpka misel, da bi v deželi le premnogi radi urejevali našo zadevo po zastarelih liberalnih računarskih vidikih. K ljudskemu štetju kot podlagi za reševanje naj pripomnimo:	Kdor je z dobro
voljo pri delu, se lahko vsak dan prepriča o tem, kako je vrednotiti rezultat zadnjega ljudskega štetja pri nas. Poedine številke iz statistike naših
občin in vasi, primerjane z dejanskim položajem, so same zgovorne dovolj. Menimo, da ne bi bilo pametno graditi stavbo manjšinske rešitve na krivico, ki je vnebovpijoč dokaz zlobno potvorjene ljudske volje.
Samo ena je pot naravne pravice: Omogočiti je treba narodu, ki je izkusil že dovolj gorja, neoviran razvoj v kulturni in gospodarski razmah iz prvin njegove narodnosti. Uspeh bo blagoslov deželi in državi in ne more izostati, kot seve tudi ne bi moglo izostati prekletstvo, če bi ostala božja in naravna pravica tod še naprej teptana in zaničevana.	ro^
Vojna nevarnost v Afriki odsodena.
Na seji Sveta Zveze narodov 3. t. m. je bil dosežen med velesilami sporazum, glasom katerega se rešitev italijansk o-a b e s i n s k e-gasporaodgodi na september na konferenco Francije, Italije in Anglije. Povoljna rešitev je nemala zasluga Francije, ki se je ob tem sporu postavila kljub svojemu prijateljstvu z Italijo na angleško stran in potrdila veljavo svojega pred 30 leti z Anglijo glede Abesinije sklenjenega dogovora, da bo spore v Afriki reševala sporazumno z njo. Francoski ministrski predsednik je v Ženevi povdaril svoje stališče mirne poravnave, pridružila se mu je Rusija, tako da je obveljala angleška teza, da se velesile razgovarjajo o italijan-sko-abesinski zadevi v septembru. Italija in Abe-sinija sta na h> rešitev pristali. Za dobo enega meseca vsaj je vojna, ki bi imela neizogibne posledice v vsej Evropi in v celem svetu, odgodena. Vojna, o kateri se je vedelo, kako bi se pričela, ne pa, kako bi končala.
Ostrine italijansko-abesinskega spora s tem seve niso odstranjene. Saj tudi ne izvirajo od malega dogodka v letošnjem aprilu, ko so abesinski vojaki postrelili nekaj Italijanov. Spor med Italijo in Abesinijo je star najmanj
Osemstoletni boj Ircev se zaključuje. V glavnem mestu severne protestantovske Irske je prišlo minule tedne do izredno ostrih izgredov protestantov proti katolikom. Več sto družinam so požgali domove. Izgredi so samo izraz večstoletne zatiralne politike, ki jo je Anglija uganjala na Irskem, ko je preje Smilijonski cvetoči otok spremenila v brlog osiromašenih domačinov-sužnjev angleških lordov. Leta 1922 je bil z Irci sklenjen mir, na podlagi katerega so katoliški Irci južnega dela zelenega otoka ustanovili svobodno državo’, irskim protestantom, ki so angleškega pokoljenja, na severu pa so dali svobodo, da se odločijo za vstop v Irsko državo ali za samostojnost v okvirju Velike Britanije. Protestanti so se izjavili proti Irski in nato kljub obljubi, da ostanejo napram katoličanom strpni, nadaljevali izgrede proti njim. Povod jim je namera voditelja katoliških Ircev v svobodni državi, da združi ves otok pod enotno državno upravo. Irska vlada izdeluje zakon, ki bo proglasil Irsko kot popolnoma svobodno in samostojno državo. Sprejet bo meseca oktobra. Med treznimi Angleži se širi misel, da je v očigled trajnim nemirom na severu treba žrtvovati 700.000 severnih protestantov in razdelitev irskega otoka v dva dela ukiniti na ljubo svobodni Irski državi.
Hitlerjev kljukasti križ — slovanskega izvora.
V jugoslovanski Bosni so se čudili, da je Hitler proglasil kljukasti križ kot simbol nemškega narodnega socializma. Na starih spomenikih v Bosni |
50 let. Leta 1885 so si Italijani prisvojili afrikan-sko pokrajino Massaua in pripravili abesinskega cesarja Menelika h pogodbi, po kateri so prevzeli pokroviteljstvo nad Abesinijo. Italijansko nadzorstvo Abesincem ni prijalo in leta 1896 je prišlo med Italijani in njimi do ostrega spopada, pri katerem so bili Italijani popolnoma poraženi. Zmaga je Abesince tako navdušila, da so jo odtlej letno praznovali, medtem ko je v Italiji neprestano rastla želja po maščevanju krutega poraza. Letošnji obmejni dogodek je tleče sovraštvo razvnel in Mussolini je dobro razumel dušo svojega naroda, ko je govoril o tem, da je treba sramoto iz leta 1896 spraviti iz sveta.
Afrikanski spor, pred meseci še neznatna zadeva dveh držav in nato mednarodni spor, ki posega globoko v vso evropsko in mednarodno politiko, je dober nauk za ves svet. Saj je bilo treba vsega ugleda Anglije in še pritiska Francije in Rusije, da je bila nevarnost vojne z nedoglednimi posledicami odgodena vsaj za mesec dni. Bolezen evropskega kontinenta in vsega sveta postaja ob tem očita in nazorna. Bolna kri velikega telesa, ki mu pravimo človeštvo, sili iz telesa, nezadovoljnost, nezaupanje* stiska in beda hočejo do izraza. Nekoč je bila Mandžurija, nato Abesinija. In jutri?
imajo namreč tudi kljukaste križe. V 10. stoletju je v Bosni nastala verska sekta bogomilov. Za svojega varuha so imeli apostola Janeza in njegov evangelij. Zdržali so se vsega mesa, denarja in zakonske združitve. Na svojih verskih in nagrobnih spomenikih, za katere so uporabljali stare rimske kamne, so vklesavali — kljukaste križe. Ljubljanski „Slovenec“ je 30. julija prinesel sliko takega spomenika. Lepo je videti na njem kljukasti križ, ki povsem sliči Hitlerjevemu v Nemčiji. Ta spomenik se nahaja v državnem muzeju v bosanskem Bihaču. Opisal ga je nadzornik Josip Wester.
Letošnji manjšinski kongres se vrši od 2. do 4.
septembra v Ženevi. Na sporedu so> razprave o aktualnih vprašanjih manjšinskega prava, tako o manjšinah v avtoritarnih državah, o pravici manjšin za prosto uporabo geografskih imen v maternem jeziku, nadalje o naddržavni vsenarodni organizaciji, njenih mejah in nevarnostih. Kongresu bo načeloval bivši slovenski poslanec v rimskem parlamentu dr. Josip Wilfan.
Visoki gosti v Jugoslaviji. V Bohinj sta prispela princ Jurij, najmlajši sin angleškega kralja, in njegova soproga princesa Marina v goste k knezu-namestniku Pavlu in njegovi soprogi kneginji Olgi, ki je sestra princese Marine. Obenem je pri-spela z njima večja družba odličnih angleških o-I sebnosti. Bohinjci pripravljajo princu in princesi
na čast tudi posebno slavje. Listi še poročajo, da dospe v Bohinj tudi angleški prestolonaslednik.
Dogovor o tujskem prometu z Jugoslavijo podpisan. Z Dunaja javljajo, da so se pogajanja med avstrijsko in jugoslovansko delegacijo o ureditvi medsebojnega prometa zaključila z uspehom. Pričakovati je, da odpadejo pri potnih listih dovoljenja politične oblasti in davčnih uradov, Jugoslavija hkrati zviša pri izpotovanju v Avstrijo dovoljeni znesek na 800 S in Avstrija za potovanje v Jugoslavijo na 700 S. Uvedeni bodo tudi tako-zvani kompenzacijski vlaki za potnike v Jugoslavijo in Avstrijo.
Cesta črez Visoki Klek otvorjena. Minulo nedeljo se je vršila ob prisotnosti najvišjih osebnosti v državi svečana otvoritev dograjene ceste črez Visoki Klek. Je pravi čudež moderne tehnike, dolga 47.8 km, se vije v višino 2505 m in vodi skozi 311 m dolg predor na solnograško stran. Skupni stroški znašajo 25,800.000 S, gradilo jo je 3200 delavcev v skupno 1,800.000 „šihtih“. Z njo sta naša dežela in država bogatejši za novo, občudovanja vredno zanimivost.
Nesreče po svetu. Svoječasno smo poročali o strahoviti katastrofi v Nemčiji, ko' je v okolici Berlina zletela v zrak cela tovarna municije in so razvaline pokopale pod seboj več desetin delavcev. 27. julija pa se je pripetila strašna nesreča v municijski tovarni pri italijanskem Milanu. V tovarni so izdelovali bombe za letala, ob eksploziji se je porušila tretjina tovarniškega poslopja in pokopala pod razvalinami 32delavcev, med njimi 25deklet. Več pa jih je nevarno ranjenih. — Tudi v Turčiji je zletela v zrak baraka z več sto zaboji streliva. — V Belem morju pa se je potopila ruska podmornica, ko je trčila v neko drugo ladjo. Posadka 55 mož je vsa utonila.
Pismo v avgustu.
Kdor hodi naokrog z odprtimi očmi, vidi marsikaj, kar se mu ne zdi prav. Tako je pisec teh vrstic nekoč opazil na neki hiši raztrgano streho: velika jama, gotovo nad dva kvadratna metra obširna, je zevala na vrhu strehe in kazala mimoidočim, da biva tu skrajno nemaren in zanikern gospodar, ki rajši sedi ob kozarcu in zabavlja črez slabe čase, kot da bi skrbel za gospodarstvo. Malo ga briga, če mu skozi odprtine dežuje v hišo, in niti domisli si ne, da bi vzel nekaj desk ali otep slame ter zadelal odprtino. Na vprašanje so piscu sosedje smehljaje odgovorili, da je vihar raztrgal streho že zgodaj spomladi, a zanikernež se še ni odločil, da jo popravi. Stroški bi bili malenkostni, sam bi v teku nekaj ur jamo lahko zadelal, a tega ne stori in rajši vidi, da mu dež kaplja na glavo in uničuje strop in tramovje.
1	PODLISTEK_______________________I
Ksaver Meško:
Na Poljani.
(41. nadaljevanje.)
In zgodilo se je čudo. Železnik ni poslal niti voza po ljubljenca svojega srca, ni mu šel tudi sam naproti. Posli so se čudili in so slutili še slabše čase.
Takoj po prihodu sta šla oče in sin v očetov kabinet, v pisarno. Ostala sta tam dolgo. Anka, ki je nesla deklicama kavo za malco, ju je slišala govoriti glasno in razburjeno.
Ko je prišel Peter od očeta, je odšel, ne da b; pogledal koga v hiši, na Gornjo Poljano. Ko so se napravljali spat, ga še ni bilo nazaj. Katra je pustila goreti luč in je čakala. Vrnil se je šele proti polnoči. Ko ga je vprašala, ali mu naj prinese večerjo, je zaklel nevoljno in sirovo. Z negotovimi koraki je odšel v nadstropje.
„Piti in kleti se je naučil pri stricu!"
Vzdihnila je starka in je šla nazaj v kuhinjo. Sedla je na stol ob še vročem ognjišču in je 'povesila glavo. Spomnila se je rajne gospodinje, zapekla je na vesti težavna naloga, ki jo je prevzela od nje.
„Kako jo izpolnuješ, Katra? Kako jo dopolniš?"
Zakrila si je oči z rokami in je zajokala pol-tiho...
Kakor bi jo razpihal veter, lahkokrili, brzonogi, se je raznesla po fari, po vsi dolini gor in dol, na vse štiri vetre vest: brat Tratnikov je ponesrečil, in z njegovo nesrečo je udarjena težko, smrtno nevarno morda, tudi Trata.
Posluhnili so ljudje in so se začudili.
Kakoršno je dvorišče, tak je tudi gospodar. Pisec je videl, da je bilo dvorišče skrajno zanemarjeno, poljsko orodje je ležalo razmetano križem po tleh, gnojnica se je leno pretakala po dvorišču, plotovi so trohneli, sadno drevje je bilo zanemarjeno, negojeno, suhe veje neodsekane, vse po-rastlo s sivim mahom. Stara, votla sadna drevesa, ki vsled starosti nič več ne rodijo, bi moral posekati in jih že davno nadomestiti z novimi nasadi, a niti enega mladega drevesca ni bilo opaziti.
Drugje zopet je veter odnesel raz hlev nekaj cementne opeke, tu eno, tam eno, na vrhu strehe je zevala jama, da bi se lahko cel mož splazil skozi. Tudi tu bi se dala popraviti škoda v teku dveh ur, ker ima vsak gospodar nekaj opeke v rezervi, oziroma si jo izposodi pri sosedu. A Zanemarjenemu gospodarju to niti na misel ni prišlo.
V hudi zimi leta 1929—30 je po'zeblo ogromno sadnega drevja, posebno jabolk. Večinoma so po-zebla drevesa takoj nadomestili z novimi, ki sedaj po petih letih že rodijo. Vendar je še marsi-kod videti že celih pet lef suha drevesa, ki čakajo, da jih gospodar izkoplje in nadomesti z novimi. Drugod spet životarijo stara votla, odmirajoča drevesa, vsa porastla z mahom, napol suha, ki že davno spadajo proč, a gospodar ne skrbi za naraščaj in bodočnost. Resnično! Poleg dvorišča si je treba ogledati samo še sadni vrt in dober opazovalec bo takoj vedel presoditi, ali je gospodar varčen, skrben ali pa površen in nemaren.
Kmet ima napeljan električni tok do svoje hiše. Smrekov drog seveda traja samo nekaj kratkih let, ker kmalu zgnije, posebno, če ni impregniran. Kmetom, katerim se je v prejšnjih boljših letih silno mudilo z napeljavo elektrike, niso gledali, kakšne drogove bodo zasadili. Vršilo se je vse z veliko naglico, samo da bi se prej posvetilo. Vsadili so tanke, mlade in še sveže drogove. Ti drogovi danes omagujejo eden za drugim in kako težko se pripravi gospodar do tega, da jih nadomesti z novimi! Vse to je združeno z velikimi stroški, impregniranih si ne more kupiti, vsadi torej zopet tanke smrekove, komaj posekane in tako se izdatki vedno ponavljajo. Kako smešno izgleda tak električni drog, podprt od dveh strani z ostrvjo! Vsled trhlosti se je drog nagnil na stran in visi samo še na žicah. Kakšna nesreča se more pripetiti, če drog pade na pot in pride človek ali živina v dotiko z električnim tokom!
Taki gospodarji bi spadali pod varuštvo. Z raznimi subvencijami in podporami jim ni nič poma-gano, samo podaljšan je njihov končni pogin. Sicer pa sem sploh mnenja, da subvencije nimajo ; trajnega uspeha in so dobre samo kot trenutna pomoč. Kdor meni, da se bo saniral s pomočjo tovrstnih sredstev, je na napačni poti. Le kot zdravilo so, ki bolečine sicer olajšajo, a jih ne morejo
,.Ali je tako? Aha!"
In v hipu je otemnel znatno sijaj Tratin.
Šel je mimo človek iz soseščine, znanec, prijatelj, ki se je sicer cedil od sladkosti in prijaznosti in se je odkrival Trati od daleč — šel je mimo in se je nasmehnil zaničljivo in škodoželjno.
„Vedel sem: prej ali slej pride polom. Kakšno gospodstvo je bilo to, kakšen napuh!... Vedel sem, rekel sem že davno ...“
Mračen se mu je zazdel sicer ponosni dom, neprijazen s svojimi velikimi okni, zročimi v mimo-gredoče kakor plašne, prestrašene oči. In majhen se mu je zdel, potrt in ponižan.
„Od Boga udarjen — v kazen za napuh!"
Šel je mimo človek, ne prijatelj, ne sovražnik, znan v domu le za silo. Enkrat, dvakrat je bil v hiši. Govoril je z rajno gospodinjo in ga je povabila vljudno, naj sede, in mu je ponudila kruha in pijače. S staro Katro, sedanjo gospodinjo, je govoril morda kdaj in je našel prijaznost, dasi je bil le malo znan, redek gost na Trati. Šel je mimo zdaj, in se mu je zatožilo v srcu; sočutno je gledalo oko črez dvorišče na veliki dom.
.Pomagaj Bog! — Morda pa ni tako hudo!"
In blagoslov je zaprosilo iz neba srce, ki je našlo prijaznost v domu ...
Čudili so se nekateri, drugi so se vznemirili. To so bili oni, ki so imeli kupčijjske zveze s Tratnikom, ki so mu prodajali les in drugo, ki so kupovali za njega, zaupajoč v njegovo ime, v njegovo bogastvo. Bili so mirni do sedaj kakor dete na prsih materinih. A glej, nenadoma jih je zdramila iz miru črna vest o nesreči.
Prišel je na Trato ta, prišel je oni.
„Če bi mi izplačali, gospod Železnik. V zadregi i sem, potrebujem zelo nujno."
I popolnoma izlečiti. To opazimo tudi, da tisti, ki I so lani dobili denar iz akcije za kmete, vprašu-| jejo, če ne bi kazalo tudi letos prositi zanj.
Nedavno je pisec teh vrstic napravil izprehod v okolico na neko črez tisoč metrov visoko goro. Njeni južni obronki so še naseljeni, a ne več tako, kot nekoč. Večinoma so posestva le še „Zahube“, kjer se poleti pase živina iz doline, nekaj je tod še najemnikov, polje je izpremenjeno v gozdove in pašnike. Redki so kmetje, ki se tod še držijo. Videl medpotoma nekoč slovečo veliko kmetijo, sedaj docela razdejano. V teku desetletij sta hiša in gospodarsko poslopje razpadli. Po dvorišču in vrtu so bila razmetana bruna, tramovje in deske. Kamenje je bilo povsod in visoke koprive so bujno poganjale na nekdanjem vrtu, kjer je še rastlo prastaro, z mahom obraščeno sadno drevje. Žive duše ni bilo v bližini. In vendar je tod nekoč živela in delala številna družina, a močnejši sosed je kmeta zadušil. Prišel je na nič, posestvo je kupil sosed, on pa se je preselil v dolino in se kot proletarec potopil v množici za tovarniškimi vrati.
K. f.
	
|	DOMAČE NOVICE	
Promocija na Dunaju. V soboto 20. julija je promoviral na Dunaju za doktorja vsega zdravilstva naš rojak iz Žoprač pri Vrbi g. Janko Dersola. Iskreno častitamo!
Dijakom Marijaniščnikom! Dnevi sodalov v Dotarli vasi se vršijo 20. in 21. avgusta. Zberemo se 20. t. m popoldne. Pridite vsi!
Visok obisk na Reberci. Dne 10. julija t. 1. po evharističnem kongresu v Ljubljani — je dospel na Reberco ali boljši, na komendsko planino visok gost v osebi prevzv. škofa dr. Jožefa Careviča iz Dubrovnika. Spremljal ga je župnik z Jezerskega. Na planini se je tedaj mudil ravno g. ko-mendator z Reberce in še začasni oskrbnik komendskega posestva g. inž. Josip Kraut iz Kranja. Visoki gost iz Dubrovnika ob sinjem Jadranu je ostal v preprostem letnem stanovanju komenda-torjevem celi dve uri in se laskavo izrazil o lepoti kraja in obdajajočih kamniških planin, Grintovca in Kočne. Drugi dan se je škof podal z župnikom-spremljevalcem in komendatorjem na Vrbsko jezero.
Z Jerberga pri Vrbi. V nedeljo 28. m. m. je pripeljal oče Kofler, gvardijan beljaških frančiškanov v cerkev sv. Katarine sedemdeset tretjeredni-kov. K božji službi je ob tej priliki prihitelo tudi mnogo domačinov. Zajutrk so obhajanci dobili v gostoljubni Kranjčevi hiši. Jerberg (Erdburg?), 782 m visok, nudi krasen razgled na vse strani po naši Koroški. Že Rimljani so imeli tod svojo trdnjavo in svoj tempel, srednjeveški vitezi pa svoj
Tratnik je videl in vedel: lažejo z besedami, lažejo z očmi, zročimi varljivo, nedolžno, kakor bi bila vest o nesreči še za deveto goro, in bi ne bil prišel še do njih niti slab odmev od nje.
Drugi so pisali.
Dolgo je že na dolgu. Prosim nujno, da se poravna. Potrebujem denar v malo dneh."
Vsi niso pisali tako prijazno. Mnogi so tirjali z mogočno, nekateri s sirovo besedo.
Resnično, kakor bi udarila Trato roka božja v velikem srdu!
Gospodar je sedel v pisarni, je računal, je pisal pisma, upnikom, tolažeč jih, dolžnikom, tirjajoč svoje vsote; pisal je bratu, kolneč njega in njegovo brezvestnost... „Kako sem ti zaupal z vso dušo in sem ti odpiral na široko srce in Trato. A ti si varal vse.. Ne prestopi mi praga Tratinega nikoli več, sicer te zadene v istem hipu težka moja roka in vsa jeza mojega srca ..“ Pisal je odvetnikom, bankam, vozil se je sam k njim v mesto. Vračal se je navadno šele črez več dni, zlomljen, izmučen, in kar je zadelo Katro in vse na Trati najhuje, navadno pijan. Pil je mnogo tuqli doma. Pil je sicer precej tudi poprej, a upijanja1 se ni. A zdaj je pai povsem v žrelo temu strašnemu molohu.
Pil je tudi Peter, ki se ni brigal mnogo za nesrečo očetovo. Ni veroval, da bi bil to smrten u-darec za Ttrato. Prevelika in prelepa je stala pred njim. Bil je tudi prepovršen, prelahkomiseln in prerazvajen — stric Tomaž ga je vzgojil „gospo-da“ — da bi umel in bi hotel umeti vso resnost nezgode. Posedal je rajši s sorodnimi dušami pri vinu in kartah v zaduhlih, tobakovega dima prepolnih gostilnicah na Gornji Poljani in je lazil za dekleti.	(Dalje sledi.)
grad, katerega so jim sosednji vitezi v 13. stoletju porušili. Cerkveno oblast nad jerberško cerkvijo pa je imel nekoč otoški prošt. Leta 1899 je Pel v njej svojo prvo mašo ^Nedeljski Iiani“, pri-micijski pridigar pa mu je bil č. župnik Ražun.
Borovlje. Ob priliki obletnice Dollifussove smrti le bil razobešen na najvišjim dimniku tukajšnje žične tovarne kljukasti križ. Že lansko leto enkrat ie bila tam razobešena zastava s kljukastim križem. Dimnik je preko 40 metrov visok in zelo težko dostopen. — V nedeljo dne 28. VII. je napravila samoumor neka služkinja, doma iz Štajerske. Posodila je večji znesek neki tukajšnji gostilničarki in ko je izprevidela, da je denar izgubljen, se je obesila pri belem dnevu na sredi vrta.
Reberca. {Voda iz Bele na naši vasi.) V nedeljo 20. julija sta imeli požarni brambi iz Žitare vasi in Reberce vajo. Naš rojak sod. svetnik g. Ilavnik ie zapisal v svoji zgodovinski knjigi «Zgodovina Reberce11 tudi to, da so pri zidanju komende zajemali vodo za malto z žehtarjem iz Bele. O priliki zadnje gasilske vaje pa smo videli, kako so gasilci zajemali vodo iz Bele in jo brizgali črez visoko komendsko poslopje nad 150 m visoko. Izza dveh let ima Reberca tudi vodni rezervoar, ki vsebuje 80 kub. m vode. Smo torej sedaj kar dvakratno zavarovani pred požarom.
Št. Vid v Podjuni. (Nekaj o Zablatniškem jezeru.) Naše malo jezerce, ki nosi lepo slovensko ime, prihaja vedno bolj v veljavo. Vsako leto je živahnejše okoli njega. Nekoč pred leti je bilo jezero last grofa Rosenberga, od katerega ga je kupilo nemško telovadno društvo v Wolfsbergu. Seveda ga je takoj prekrstilo v „Turnersee“. Tudi letos letujejo tod člani omenjenega društva in sicer dekleta. Sicer pa je dovoljeno kopanje samo domačinom iz najbližje okolice: iz Spodnjih Vinar. Žatneljske vasi, Gluhega lesa, Št. Primoža in menda še Vesel, ne pa več iz ostale okolice, četudi so se ljudje tudi od tam hodili kopat v jezero. Ra vzhodni obali imajo v gozdu neki letoviščarji vilo in istotam je bila letos otvorjena nova gostilna, katere posestnik je domačin. Lepo jezero Ima posebno privlačnost za našo' mladino, ki ga ve že dobro ceniti in zato tudi uporabljati, da si sveži in krepi ude. Veseli nedeljski popoldnevi so ji v delno tolažbo, da je prodano jezero vendarle cstalo tudi še v njeni lasti.
Sele. (Vlom v župnišče.) Citali smo v listu že Parkrat o vlomih v župnišču. V pondeljek 29. julija okoli 3. zjutraj so poskusili neki zlikovci svojo srečo tudi v selskem župnišču. Vlomili so skozi dvojna zadnja vrata v vežo in iz spodnje shrambe m kleti vzeli seboj, kar jim je najbolj dišalo: malinovca, žganja, vkuhanih črnic, kruha, žemlje, sirovo maslo in natočili so si za žejo v prazno pletenko 5 litrov mošta. V pisarno pa se je splazil en tat skozi okno, čigar močno omrežje so raztegnili Uarazen. Tam je prebrskal vso pisalno mizo in o-maro s kredenco, da bi dobil denarja, saj je selski župnik znan kot bogataš. Pa je imel župnik v žkatlji le malo bakrenega drobiža in listnica je bila polna — praznega, zadnji šilingi koncem mesca so pa samevali v njegovem hlačnem žepu. f*ač pa so padli tatu v roke razni manjši zneski kruha sv. Antona, otroškega groša, zadnja cerkvena ofra in 42 S namenjenih za odplačilo dolga na Domu. Najbrže bi tatovi odnesli še več, Pa je k sreči zvesti čuvaj Branko s svojim srditim lajanjem le zbudil domače iz spanja, nakar so tatovi naglo odnesli pete. Vlomivci so tuji, ker bi kak domačin pač ne bil tako spreten v tem nečednem poslu. Poleti se posebno ob nedeljah klati Po- planinah tudi brezposelna ali delomržna faki-Paža iz mest, ki hoče živeti na tuje stroške. Najprej prosi za podporo in v zahvalo te potem še ukrade!
Drobiž z Bistrice v Rožu. Vsled prevelike vročine je naš dopisnik najbrže zadremal. Evo vam Poročil! Dne 23. julija je pri nas umrl baron dr. Klavdij Fierlinger. Pred kakimi 10 leti se je priselil k nam z Dunaja. Bil je vsled svojega prijaz-Pega značaja priljubljen, rad je občeval z vsakim. Ra pokopališču mu je zapel v slovo nemški zbor.
Sredi junija smo izgubili v Svečah Alojzija So-tubi, pd. Stugarja. Bil je rodom Italijan iz južnega Tirola in se je priženil h pd. Stugarju. Naučil se ie prav dobro slovenski. Nad 40 let je pomagal v cerkvi cerkovniku pri njegovih opravilih. Na grobu mu je govoril domači g. župnik, slovenski zbor Pa mu je zapel v slovo. N. p. v m. — Meseca ma-iu je neka skupina poslušala v radiu Hitlerjev go-vor. Zato je bila cela skupina obsojena na štiri tedne zapora in v poravnavo stroškov za hrano v zaporu. V njej je bil tudi tukajšnji poštar, ki je bil po-leg tega odstavljen od službe.
Bilčovs. V noči na 7. julija se je v Bilnjovsu na svojem domu smrtno, ponesrečil 701etni samski kočar Franc Dovjak. V skednju je spal, ponoči vstal ter po nesrečnem naključju na nepojasnjen način
—	najbrže vsled hipne omotice — padel skoro 3 metre visoko na trda tla na prostem, kjer je obležal, ne da bi si mogel pomagati. Na njegove klice so mu zjutraj sosedje prihiteli na pomoč. Po enodnevni oskrbi pri Kranjčevih ga je njegov brat, posestnik v Klopcah, prepeljal v celovško bolnico, kjer so ugotovili, da si je ponesrečenec pri padcu zlomil hrbet. Zdravniška znanost in umetnost mu nista mogli vrniti zdravja. Franc Dovjak je 16. julija v bolnici podlegel težkim poškodbam ter v Anabihlu našel svoje zadnje počivališče po trpljenja polnem življenju. Počiva naj v miru!
Št. Jurij na Žili. V torek 30. m. m. smo pokopali Jerco Janžičevo, pd. Mirenco v Borljah. Bila je dolga leta prednica Marijine družbe v Borljah, zadnja leta pa je bila farovška kuharica pri č. g. Mošicu v Št. Jurju. Bila je njegova teta. Vedno-skrbno in vendar veselo smo jo ljubili vsi. Spoštovala je Gospodov dan, zato jo je Gospod poklical k sebi v nedeljskem jutru. Na njeni zadnji poti jo je spremilo sedem duhovnikov, govoril pa ji je v slovo č. Pelnaž, župnik štefanski. P. v m.
Naši grobovi. V nedeljo 4. avgusta so v Št. Jakobu pokopali uglednega gospodarja Šarvicljeve kmetije na Breznici pri Št. Jakobu v Rožu. Rajni j je bil dolgoletni odbornik slov. posojilnice, podporni član gas. društev v Št. Jakobu in Podrošči-ci, vzoren oče in priden gospodar. Blag mu pokoj! Šarvicljevi družini naše toplo sožalje! — V nedeljo 28. m. m. so v Dobrli vasi pokopali obče-spoštovano Ano Cepič, pd. Maroltovo- iz Žamanja. Svoječasno je bila gospodinja v župnišču v Ka-zazah, nato v Lovankah in v dobrlaveškem samostanu. Rajna je bila vestna v službi, globoko verna in narodna! Večni ji mir!
Drobiž. Kot poroča dunajska „Freie Presse", se Koroška trudi za posojilo 3 milj. šilingov, da u-ravna svoje gospodarstvo. — Solnograški dež. zbor je sklenil, da s posebnim zakonom uvede posebno deželno nošo za može. S tem hoče povda-riti potrebo skupnosti. Nosili bodo nošo tudi javni funkcijonarji, njihove noše bodo opremljene s posebnimi znaki na ramah. — Od 9. sept. do 3. okt. se vršijo po garnizijah nabori v zvezno vojsko. Sprejetih bo več kot doslej. — Novi vojaški komandir Koroške je postal gen. major Adalbert Obereger, dosedanji prezident vojaškega sodišča.
—	Globasnica dobi v svojem poštnem uradu tudi telefon. — V Gornjem Dravogradu so 31. m. m. čutili močan potresni sunek. — Neznanci so vlomili v papirnico Spranger v Celovcu, našli pa komaj 10 S drobiža. — Pri Potokarju v Timenici se je med svinjami pojavila kuga, kateri so podlegle vse svinje razun dveh. Gospodar ima škode nad 1000 S. — Z vrtiljaka (Ringelspiel) je treščil v Borovljah delavec Blaž Kuchling in si prebil lobanjo.
—	V Triglavu sta zašla dva Beljačana. Ekspedicija ju je rešila. — 131etna Heli Foschi iz Celovca je rešila na Lendu ISletno dekle, ki se je pri veslanju vrglo iz samomorilnih namenov v kanal.
j NAŠA PROSVETA [|
Odložno katoliški!
Novo prosvetno sezono hočemo pripravljati. S kratkimi prispevki o načelnih vprašanjih našega prosvetnega življenja jo bomo uvajali. Uvodno par splošnih misli, nato pa sledijo kratka razmo-trivanja o vseh prosvetnih področjih, t. j. o neposredni izobrazbi, knjigi, igri, petju, glasbi i. dr. Vrstice so- namenjene najprej prosvetnim funkcionarjem, nato pa vsej naši mladini v premislek. Zanje prosimo zanimanja in pazljivosti.
Ali nismo v naši prosveti tudi danes še polovičarski? Naša društva imenujemo katoliška, vedno spet si zatrjujemo zvestobo Bogu in narodu. In vendar polagamo toliko važnost na zunanje oblike in besede, bojimo pa se dejanj in življenja. Hoče se nam prečesto plehkih veseloiger, ljubimo pesmi lahke Vsebine, le preradi se odtegujemo iskrenemu notranjemu življenju s Cerkvijo. Ne nasprotujemo sicer stremljenjem po duhovljenju verskega življenja, a sami le malo ali nič ne prispevamo zanj. Spoznali smo veličino vesoljne katoliške misli, sedaj pa nam manjka poguma, da jo odločno priznamo in se je dosledno oklenemo.
Prosvetaši! V bodoče veljaj, da odpravimo iz naših vrst vse polovičarstvo in vsako nedoslednost! V Cerkvi razodeta resnica nam bodi odslej i tudi v prosveti življenska resnica in zanjo ne
smemo in ne bomo sklepali nobenih kompromisov. Proč z diletantizmom in frazami, učljivi in ponižni hočemo odslej v prosveti iskati samo resnico, življensk-o resnico. Pri tem hočemo biti prosti vsakega fanatizma, ki s slepo strastjo odklanja premisleke in sovraži tiste, ki se motijo. Zmote bomo zavračali, zmote pobijali, a tiste ki se motijo, ljubili. «Odločno katoliški!" veljaj odslej kot velja «odločno slovenski!" in v tem našem stremljenju nam bodi naklonjen On, ki daje rast vidnemu in nevidnemu življenju!
Sveče—Sele. Društvo «Kočna" priredi v nedeljo 18. avgusta ob pol 3. uri pop. v Cerkvenem domu v Selah igro «Deseti brat". Igra se vrši pri vsakem vremenu. Selani in okolišani vabljeni na prireditev! Odbor.
Podjunčani, pozor! V nedeljo 25. avgusta (ne. kot prvotno javljeno, 18. avgusta) se vrši ob 3. uri popoldne na Breznikovem vrtu v Pliberku spod-njepodjunski pevski koncert. Na sporedu petje, spevoigra «Srce in denar" in govor. Vabi odbor.
Št. Jakob v Rožu. Tukajšnje društvo zaključi v nedeljo 11. avgusta osemmesečni mladinski jezikovni tečaj s prireditvijo v društveni dvorani. Na sporedu nastop tečajnikov v dveh igricah, deklamacijah in pesmih. Sodelujejo tamburaši. Pričetek ob 3. uri pop. Vse mamice in očetje naše fare iskreno vabljeni na prireditev naših malčkov! — 25. avgusta ponovi društvo v svoji dvorani ob 3. uri igro Boštjan iz predmestja" in vabi vse oko-lišane in domačine.
I GOSPODARSKI VESTNIKI
Sedem suhih let.
Koroški deželni zbor je v svoji zadnji seji razpravljal med drugim tudi o oni veliki obremenitvi in nadlogi, ki jo povzročajo brezposelni ter dela-mržni vandrovci, ki hodijo od hiše do hiše ter nadlegujejo že itak z raznimi dajatvami preobloženo kmečko ljudstvo s prošnjami in grožnjami. Sklenilo se je, da se v deželi ustanovijo takozvani prisilni zavodi za delo (Zwangsarbeitsanstalten), v katere pridejo vsi oni, ki se dela bojijo, ter oni, ki mislijo, da jim prosjačenje več nese nego pošteno delo, katerim je «valcanje" prešlo že v kri. Za one, ki so voljni za delo' a ga ne morejo dobiti, so zamišljena delovna taborišča (Arbeitslager). V te svrhe bi dežela vzela v najem več veleposestev, na katerih bi pod strokovnim vodstvom zaposlila potrebno število ljudi raznih poklicev, ki so pri večjem kmetijskem ali drugem obratu običajni. Takozvani gojenci dela bi na teh zavodih uživali poleg stroge discipline tudi moralno pomoč in vzgojo v koristne člane človeške družbe. Onim pa, ki so moralno neoporočeni in radi krize ne morejo dobiti dela, bi bila takšna delovna taborišča prava dobrota, ker bi tod našli zaželjeno zaposlitev, primerno plačo in s tem veselje do življenja. Ta delovna taborišča in zavodi bi urejevali delovni trg bodisi v kmetijstvu, obrništvu ali industriji.
Ta zamisel se zdi prav posrečena. Če ji doda še cerkev svoj veliki vpliv, bi morda le dočakali nekoč spet dobo , ko se človeštvo dvigne iz onih nižin, kamor ga je pahnil oni pogubni svetovni nazor, ki je poznal samo svoj lastni „jaz“ in ki je malega človeka zasužnjil močnejšemu. Mi vsi prav radi govorimo in se spominjamo onih zlatih časov pred svetovno vojno in še nekaj let po vojni, ko je vse drvelo v mesta in industrijske kraje za boljšimi plačami in udobnejšim življenjem in je pomenil kmet ali kmetijski delavec nekaj nižjega in manjvrednega. Tedaj je kmet ostal zvest svoji grudi in ona mu ni ostala dolžna zvestobe, marveč jo tisočkrat povrnila vsakomur, ki sluti njeno skrivnost in daje zemlji dolžno spoštovanje. Kolo časa se je zavrtelo. Današnjo krizo ni rodila zemlja in ona ni zrastla sredi naše vasi, marveč se je rodil v veliki brezverski, kapitalistični družini. Rojena je bila v breme in pokoro vsemu človeštvu. Kmečka vas je dajala in še daje svetu samo kruha, zdravja in življenja, tiho in vdano služi človeštvu kot mati svoji številni družini. Na zunaj preprosta in uboga, notranje bogata in globoka kot morje.
Človeštvo danes preživlja tistih svetopisemskih sedem suhih let. V bedi in revščini išče vsepovsod pomoči in rešitelja. Pa so ljudstva podzavestno, rekel bi nagonsko razumela, naj jim bo u-bogo in prezirano kmečko ljudstvo oni egiptovski Jožef, ki naj prevzame vse svetovno gorje na svoje rame in v svoji preprostosti reši vprašanje, ka-
terega rešujejo učenjaki in diplomati že desetletja brez pravega uspeha.
Resnica je, da se je doslej od kmeta zahtevalo velike, zelo velike žrtve. To dejstvo so zastopniki stanov v deželnem zboru polno priznali. Izjavili so potrebo, da se razdelijo socialna bremena tudi na druge stanove. Odpraviti se mora beračenje in brezdelno postopanje delazmožnih ljudi, ki niso samo v nadlogo in breme podeželskega ljudstva, marveč tudi v veliko škodo, ker moralno slabo vplivajo na kmečke delavce, hlapce in dekle, ki so ostali zvesti kmečkemu delu tudi takrat, ko so njihovi sovrstniki pri osemurnem delu zaslužili polovico več ter bili ob prostih urah napram kmečkemu poslu naravnost gospodje. Zato se tudi sedaj v dobi sedmih suhih let marsikateremu poslu čudno zdi, da mora delati po šestnajst ur na dan, plače pa ima le petnajst do dvajset šilingov na mesec. Pa še te male plače, ki se komaj za najnujnejše potrebe, gospodar često ne more plačati. Drugi pa, ki so v dobrih letih poznali kmeta morda samo z imenom „Bauerntokar“, hodi sedaj od hiše do hiše ter izsiljuje jedin denar, v vročini pa leži v senci. Cesto prihaja na večer h kmetu sit in spočit prosit prenočišča, ima pa istočasno v žepu več drobiža kakor hlapec dotičnega doma, ki se je cel dan potil na polju.
Če se bo nova naredba izvedla, bo dano pridnim in zvestim kmečkim poslom veliko zadoščenje. Stroško teh zavodov nameravajo kriti iz obratov, primanjkljaj pa bodo krili vsi prebivalci vse dežele potom osebnega davka štirih grošev na glavo in mesec. Tako bo kmečko ljudstvo delno razbremenjeno. Morda se bo sodobno zlo tako vsaj nekoliko omililo in se uresničile besede Gregorčičeve: Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili...	Albert.
Pomoč gorskim kmetom. Pozor! Gorski kmetje, ki v minulem letu niso vložili prošnje za pomoč ali so zamudili rok 15. aprila 1934, zamorejo vložiti svoje prošnje do 15. avgusta t. 1. pri pristojnem občinskem uradu. Formularje za prošnje i-majo občinski uradi, priključiti jim je izpis iz zemljiške knjige, ki ga izstavlja okrajna sodnija brez pristojbin. Kmetje, katerih prošnje so bile lani zavrnjene ali ki želijo ponovne pomoči, dobijo pri občinah za nove prošnje poseben formular B. Pomoč dobijo samo gorski kmetje, v kolikor je pač denarnih sredstev na razpolago.
O klanju doma. Neki zgornjeavstrijski kmet je v maju in juniju minulega leta zaklal štiri svinje in meso razprodal. Kaznovan, ker je prekoračil mejo klanja na domu, je vložil priziv, kateremu je zvezni sodni dvor ugodil ter odredil novo obravnavo. V rešitvi je navedeno, da je treba pri obsegu klanja poznati obseg kmetije. Važno je, da posestnik s klanjem in razprodajo ne prekorači one meje, ki je predpisana za stranske obrtne panoge v kmetijstvu. Klati in razprodajati sme seve samo svoje svinje.
Beljaškl trg začetkom avgusta: Zelje kg 50 g, karfijol 60 g, repa 50, pesa 40, kumare 20, solata v glavicah 10—15, endivije 20, grah 80, čebula 50, paradižniki 80, špinača 80, buče 30, redkev 10, hren 1.20, peteršilj 60, selerija 80, krompir 25, kislo zelje 70, zgodnja jaboljka 60—1.00, namizna
1.00,	namizne hruške 2.00, goveje meso 2—2.60, telečje meso 1.80—3.00, svinjsko 2—2.80, preka-ieno 2.20—3:60, orehi 1.20, marelice 2.40, breskve
2.00,	jagode 1.50, maline 50, črnice 80, čajno maslo 460, sirovo maslo 3.80, strd 4.60. kokoši 3.00 do 4.00, kapuni 480, gosi 3.60, jajca 14 g za komad.
| ZANIMIVOSTI I
Blažena starost. Najstarejša žena živi menda — če medtem že niso spet našli še starejše — v angleškem mestu Southampton. Letos je praznovala 107letnico svojega rojstva in ob tej priliki jo je sprejela kraljica in ji izročila dragoceno jubilejno darilo. Zena živi skromno in je še do slednjega pasla svoji kozi, ki je preživljata. Svojega moža je starka izgubila pred 40 leti, obožuje jo 38 vnukov in pravnukov. Svojo starost pripisuje preprostemu življenju, neprestani zaposlenosti in vedni ravnodušnosti. — Najstarejši mož je Turek Ahmed Bali v Carigradu. Star je 118 let, sam še vodi svojo trgovino, se zanima za vse in je celo strasten kadilec. Nedavno mu je umrla druga žena in korenjak se menda namerava tretjič poročiti. — V
Buenos Airesu so nedavno aretirali 1031etnega Ganzalesa Boris, ki je pri nekem gostilniškem pretepu težko poškodoval svojega za 30 let mlajšega nasprotnika. Sivolasega patriarha so zaprli za mesec dni. Ali spet gremo v dobo Metuzale- j mov?
Divjak o našem življenju. Domačin z otokov Fidži je z nekim misijonarjem dospel v avstralsko mesto Melbrn. Predvsem je strmel nad urami na zvonikih. Takole je modroval: Ure vladajo z železno palico, kazalcem. Na njihovo povelje ljudje vstajajo, gredo v službo, k obedu in spat. Doma pri nas pa ljudje jedo, kadar so lačni, in hodijo spat, če so zaspani. Tudi sicer beli ljudje niso pametni. Namesto da bi s soncem legali in vstajali, žgo luč cele noči in gradijo stavbe do oblakov. „Možje dirjajo v zraku in po tleh, mudi se tistim, ki kopljejo v jamah, mudi se možem, ki se vozijo v škatljah na kolesih. Le čemu? Krive so najbrže ure. Po „Mladiki“.
Steklena doba prihaja. Navdušeni steklarji ob-Ijubujejo prihod steklene dobe. In resnica je, da pri stavbah vedno bolj uporabljajo steklo. Nedolgo tega, da je bil ponekod še davek na okna in je svetloba bila razkošje. Danes pa odpirajo soncu, njegovi toploti in svetlobi vse sobe. Tovarne si napravljajo velika okna, kar cele stene so iz stekla, čuli smo celo že o stekleni hiši nekje v A-meriki in ne bo dolgo, pa bomo sredi steklene dobe.
Kdo je močnejši? Najmočnejši mož na svetu je delavec moskovske avtomobilske tovarne z imenom Gregor Glikin. Ta orjak dvigne igraje 5 me-terskih stotov. Vlada ga je nastavila, da kaže svojo moč v tovarnah in vzbuja lene tovariše k delu. Predpisano ima posebno dijeto. Na mesec dobi 25 kg mesa, 12 kg masla, 10 kg sladkorja, 20 kg rib in 40 mesnih konzerv. Na dan poje 3 kg kruha. Star je orjak 37 let, visok le 180 cm, težak pa 125 kg. Njegov triletni sinček slovi za tem, da rabi na mesec 100 jajc in 5 kg masla.
Avtomobila so se bali. Iz bolgarske vasice Preskopo! je poročajo o sledeči nezgodi: V vasi do slednjega niso poznali avtomobila. Pred kratkim pa se je pripeljal tja trgovec Markow iz Sofije Boječe so se vaščani umikali neznani brneči pošasti in jo le od daleč opazovali. Ko se je Markow nekaj dni pozneje spet pripeljal z avtom na vas, skočita na avto dva pogumna fanta, vržeta trgovca iz voza in vozita kričeč s pošastjo. Neuka voza nista znala ustaviti, na divji vožnji sta povozila petletno dekletce in tik pred nekim zidom sta skočila iz avtomobila v trenutku, ko se je razbil ob kamnu. Mlada zločinca je sodnik obsodil v povrnitev škode (česar gotovo ne bosta zmogla), ni pa izrekel nobene kazni, ker tujega vozila doslej nista poznala. Fanta sta danes vaška junaka.
Germanska poroka. V Pforzheimu v Nemčiji se je nedavno vršila prva poroka po starogermanskem načinu. Poročna dvorana je bila okrašena z zelenjem. Pod veliko hitlerjevsko zastavo^ se je postavilh levo in desno četa napadalnih oddelkov. Sredi sobe je bila miza, ki sta jo krasili dve zvezani človeški runi in sončno kolo iz rumenih cvetk na modrem dnu. Okoli mize so stali možje s plamenicami, za mizo pa je bila posoda z ognjem. Svečanost so otvorili s koračnico, sledil je govor in nato so dali ženinu in nevesti v srebrnih skledah kruha in soli, nakar sta sprejela prstana. Ceremonija je bila s tem končana.
Spet ameriška norost. V razkošnem ameriškem kopališču Miamiju na polotoku Floridi so pred kratkim otvorili nenavaden plesni lokal. Nahaja se šest metrov pod vodo, ima obliko zvona in v njem lahko pleše do 30 parov. Stene so steklene in plesalci imajo hkrati razgled po morju. Orkester svira na kopnem, godbo prenašajo z zvočniki na dno morja.
Vstajajte o polnoči! Nemški profesor Schiff-hauser predlaga sledečo medicino za one, ki ne morejo spati ali so slabega zdravja: Spat naj gredo ob 7. uri zvečer in naj opolnoči vstanejo ter gredo na delo. Profesor trdi, da takoj mine vsaka utrujenost in človek kar gori za delom. Pravi, da spimo predolgo in ob nepravem času. Sam je baje taisto nasvetoval že mnogim starišem svojih u-čencev, ki so nato pokazali v šoli odlične uspehe. Naj torej preizkusi to sredstvo še vsakdo izmed vas, ki je slabe volje!
Nekaj o japonski industriji. Japonci so napovedali evropski industriji oster gospodarski boj. Svoja kolesa in avtomobile prodajajo za smešno
nizke cene, s svojo svilo grozijo vsej svileni industriji. Italijanskim vojakom v Abesiniji so prodajali črne srajce za 1.20 S in volnene suknjiče za 4 S, pri tem pa se seveda še živo zanimali za gi-j banje italijanskih čet. Tovarne za vžigalice so Japonci kratkomalo nazvali z imenom „Sweden“ in jih prodajajo kot pristne švedske vžigalice, ki so kot znano iz najboljšega lesa. Kovinskim izdelkom dajejo znamko Solingen in so s tem imenom nazvali jekleno tovarno v bližini Tokia. Za vsak sloveč evropski izdelek imajo kratkomalo svoje japonsko nadomestilo, ki nosi evropsko' firmo in se od evropskega blaga razlikuje samo po ceni.
Hayla Sellasie, kralj kraljev in njegova družina.
Abesinski cesar nosi ime „negus“ in je zasedel prestol ..judejskega leva“ ali Salomonov leta 1931. Njegova starost ni znana. Abesinci pravijo, da je bil ob prehodu v novo stoletje še deček. Sodijo, da je star 43 let. Njegova družina izvira po trditvi Abesincev od kralja Salomona. O tem pripoveduje abesinska pravljica: V začetku časov je vladala v osrčju tedanje Etijopije velika kača, ki je zahtevala mnogo člbveških žrtev. Očetu kraljice iz Sabe pa se je posrečilo jo z zvijačo' umoriti, nakar je sam prevzel vladarstvo nad tamošnjim ljudstvom. Ime sedanjega abesinskega cesarja pomeni „moč troedinosti*1, njegov sin pa se zove „Asfao Wussenn*, kar pomeni ..razširi svoje meje**. Slednje ime je vsekakor značilno.
„Kralj metuljev** v Evropi. V mali ogrski vasici blizu Budimpešte živi mož, ki nosi ponosni naslov ..kralja metuljev**. Je namreč strasten zbiralec metuljev in muh ter poseduje največjo zbirko metuljev na svetu. Njegovi metulji so posebnosti, največji merijo nad četrt metra v krilih, najmanjši so komaj vidni. Iz Koreje je sprejel muho, ki meri celih 10 centimetrov. Zanj lovijo metulje po- vsej Avstraliji in Aziji. Moža obiskujejo neprestano strokovnjaki iz vseh delov sveta, da si ogledajo nadvse zanimivo zbirko, o kateri je izšla že cela knjiga.
V dobrih rokah. „Možiček, pa ne boš pozabil zalivati rož, dokler me ne bo doma?** — „Le nikar nič ne skrbi — jaz vem, kaj je žeja!**
Britvice iz stekla. Neki brezposelni češki steklar je izumil kline za britje iz stekla, ki so po men-ju strokovnjakov izredno prožne in ostre, tako da v tem pogledu zelo prekažajo jeklene kline. Njih edini nedostatek je v tem, da se ne dajo ponovno izbrusiti, a ta nedostatek se bo izravnal izredno nizko ceno.
Topovi z ušesi. Skoro vse armade sveta so že opremljene s posebnimi pripravami, s pomočjo katerih se pravočasno zaslišijo bližajoča se sovražna letala. Te naprave pa dosežejo svoj namen samo v lepem vremenu in na mirnih krajih. Če pa prihrumijo vihar, dež ali grom, ali če se čuje v bližini hrušč in trušč mesta, si armada s temi pripomočki ne more pomagati. Nedavno so pa dobili v Ameriki napravo, ki prestreže brnenje propelerjev, ali kakršenkoli ropot že 20 km daleč. S to napravo, ki jo imenujejo topovsko uho, v zvezi umetne oči, veliki reflektorji, ki letalo istočasno zalijejo z najmočnejšo lučjo. Tako bo mogoče odkriti tuje letalo tudi v najtemnejši noči.
Listnica uredništva. V štev. 29. našega lista se je v uvodu poročila o delovanju vladnega komisarja za zasebno gospodarstvo na Koroškem vrinil stavek ..Komisar je po svojih publikacijah proti Slovencem na Koroškem znani vladni svetnik Bernard Scheichelbauer**. Čeprav se z izvajanji v publikacijah g. vladn. svetnika k slovenskemu vprašanju na Koroškem ne moremo docela strinjati, smo uverjeni o tem, da so bila narekovana iz dobre volje za sporazum v deželi. Zato danes lojalno popravljamo zgoraj navedeni stavek v tem smislu. — G. Matevž Rainer, župan. Potrjujemo, da dopisa iz Loge vasi v štev. 26. našega lista nismo sprejeli od Vas. Pozdrav! — G. J. N. S svojim vposlanim prispevkom se podajaš na nevarno polje. Tvojih izvajanj ne moremo docela odobravati. — G. dr. I. P. Poslano ne odgovarja tiskovnemu zakonu in ne moremo priobčiti. — G. S. G* Tvoj odgovor ima nebroj dobrih misli. Poseti nas o priliki, da se pomenimo osebno! — G. F. M. Počakajte! Potrpljenje je božja mast, pravijo naši stari. — Našim sotrudnlkom! Veseli smo živahnega sodelovanja v listu. Z Vami smo na stališču, da mora v list vsaka zanimivost. V kolikor se dopisi krajšajo, gre pač na račun tehnične ureditve, i Pozdravljeni!
Laitnik: Pol. in gotp. druitvo za Slovence na Koroikem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinko v«ky Joiip. typograf, Dunaj. X., Ettenreichgas«e 9. Tilka Li d o v»
t i i k a r n a Ant. Machàt in družba Dunaj, V.. Margaretenplatz 7.