Poštnina platana r gotovini.
ŠTEV. 195.
V LJUBLJANI, četrtek, 24. septembra 1924.
Posamezna številka Din 1*—
LETO II
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani In po pošti: Din 20*—, inozemstvo Din 30*—. ------------------------------------------------
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO ISjOPRA VNI3T V O:
SIMON GREGORČIČEVA ttLICA STEV. TELEFON STEV. 552.
18.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim .vprašanjem naj se priloži znamka ■za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Ko sameoii plačujejo investicije Tmoveijske.
Kakor da ne bi že davčni vijak dovolj pritiskal Slovenije, mora ona z dragim plačevanjem premoga skrbeti še za investicije Trboveljske.
Ker se v popreobratnih časih ni upal tuji kapital v Jugoslavijo in ker nismo imeli dovolj lastnega, je dovolila leta 1921 naša vlada, da se podraži premog in da dobi na ta način Trboveljska pre-mogokopna družba kapital za nove investicije v rudnikih Huda jama, Itajhen-burg in Kočevje.
Ce je bila ta kavalirska dobrohotnost naše vlade umestna, je seveda veliko vprašanje, ker že tedaj so bile vse investicije pred vojno instaliranih premogovnikov plačane. Gospodarji Trboveljske premogokopne družbe pa so bili tudi tako bogati, da se naši vladi, ki ni videla niti invalidske in niti uradniške bede, gotovo ni bilo treba brigati, kako bodo tuji kapitalisti plačali nove investicije, ki bodo končno le njim samim v korist.
Stvar pa je še hujša! Danes so že vse instalacije v premogovnikih v Rajhen-burgu in Hudi jami izvršene, leta 1922 povišane cene premoga pa so ostale še nadalje v veljavi. Tako pridemo do tega sramotnega dejstva, da plačujejo revni konsumenti bogati Trboveljski premogo-kopni družbi njene investicije.
Položaj je torej ta: Slovenski premog, ki ga kopljejo slovenski rudarji, mora plačevati slovenski konsument tujcu tako drago, da nima Trboveljska samo izkazanega 60 odstotnega dobička, temveč da more poleg tega plačati še vse drage investicije.
In v Sloveniji se najdejo še stranke, 'trboveljski premogokopni družbi. Po nakupu Slavenske banke hoče postati še gospodarica Ljubljanske kreditne banke in vseh onih industrijskih podjetij, ki so v zvezi z Ljubljansko kreditno banko.
Tako dobimo sledečo sliko: Slovenski konsument ne plačuje samo 60 odstotne dividende tujim lastnikom delnic Trboveljske premogokopne 'družbe, on ne plačuje samo vse njene investicije, temveč oh ji daje še denar, da preide v njeno last še največji slovenski denarni zavod, za katerega je slovenski narod delal 20 let.
In v Sloveniji se ndajdejo še stranke, ki na vse to molče! In najdejo se celo ljudje, ki pomagajo Trboveljski, da bi ona postala tudi gospodar nad našimi denarnimi zavodi 1 In slovenska javnost s svojo brezbrižnostjo še podpira te ljudi in se niti najmanje ne obotavlja podpirati njihovo časopisje! Tudi to treba poudariti, ker je žalosten znak, da se ne znamo boriti za svoje pravice.
Ena teh naših prvih pravic pa je to, da niso naravni zakladi Slovenije zato tu, da bi imeli od njih koristi samo tuji delničarji na Dunaju, v Parizu in Buda-pešti, temveč da ima od njih tudi slovenski narod svojo korist. Saj leži trboveljski premog v njegovi zemlji in saj ga kopljejo njegovi sinovi za naravnost sramotno plačo!
Visoke cene trboveljskega premoga se morajo nehati in če vlada ne pozabi Slovencev pri brezobzirnem izterjavanju davkov, potem naj tudi ne pozabi na
davkoplačevalca.1 *° hna do slovenskega Zato pričakujemo, da bo vlada naredila red in revidirala ceno trboveljskega premoga. Tudi premog spada med ne-obhodiio potrebne predmete in če gredo
'Popoho sog-asjs v vlaj:L
RADIKALI OBSOJAJO AKCIJO PRIBIČEVIČA.
Beograd, 24. sept. Še vedno vlada politično zatišje. Večina nar. poslancev se nahaja že dalj časa na agitaciji med narodom, kakor sta sklenili obe vladni stranki, da se narod pravilno seznani z veliko važnostjo politike sporazuma. Še vedno je mnogo ministrov odsotnih iz Beograda. Vsled tega se ne izvršujejo po ministrstvih niti tekoči posli. Mnogo ministrov se je udeležilo svečanosti v Cetinju. Nekateri ministri bodo sedaj spremljali kraljevsko dvojico na potovanju po Dalmaciji.
Politično zatišje so uporabile tudi vladne stranke, da seznanijo narod z ono politiko, ki je bila z rešitvijo poslednje krize inavgurirana. V kabinetu g. Paši-ča vlada popolno soglasje v vseh vprašanjih. Trdi se, da so ministri, ki se nahajajo v Beogradu, na sinočnjem sestanku razpravljali ne samo o nekaterih resornih vprašanjih, temveč tudi o splošnem notranjem položaju. Nobeni akciji, ki je naperjena proti sedanji vladi in politiki sporazuma, ne pripisujejo niti najmanjše važnosti. Vse te akcije so tako neresne, da se vladi niti treba ni na nje ozirati. Zborovanje v Osijeku in na njem sprejeto resolucijo so sprejeli vladni krogi le kot glas tamošnjih radikalov.
O	njem bo sicer treba voditi računa, j ne povzroča nobenega vznemirjenja, ker bo na lahek način likvidiran.
I Pribičevičeva zborovanja smatrajo kot j smešne napore, s katerimi bi hotel ( groziti, da je zelo nevaren vladi, iz katere je pravkar izpadel. Vse Pribiče-vičeve besede smo culi že večkrat v teoriji in praksi. Njegova izvajanja pobija najbolj glavni organ radikalne stranke »Samouprava«, ki dokazuje, da niso go-
vori in prizadevanja Pribičeviča nič drugega nego naroden defetizem ter kršitev miru in napredka v državi. Članek, ki je izšel pred nekoliko dnevi v »Političnem Glasniku«, je bil inspiriran z merodajnega mesta. V njem je izraženo mnenje, da bi se moralo proti takemu razdiralnemu delu Pribičeviča uporabiti Obznano, ako bo samostojno demokratska stranka še naprej nadaljevala s hujskaško politiko, ki jo je začela gojiti po rekonstrukciji vlade, j Poročila iz notranjosti govore, da je razpoloženje med narodom najboljše.' Niso ugodna in razveseljiva samo poročila iz Hrvatske, marveč tudi ona iz Srbije. Ta poročila so najmočnejši argument za sedanjo politiko sporazuma, ki . je največje jamstvo za konsolidacijo države. O sedanjem notranje političnem , položaju bo poročal Nikoli Pašiču prometni minister Radojevič, ki odpotuje jutri s simplonskim ekspresom v Monte Carlo, kjer se nahaja Pašič. Po povratku Radojeviča bo vlada na podlagi Paši-čevih instrukcij pričela sama z reguliranjem vseh vprašanj, za katera ni potrebna Pašičeva prisotnost.
Živahnost v političnem življenju bo nastopila koncem meseca, ko se sestaneta Pašič in Radič, da najprej sama razpravljata o vseh onih vprašanjih, ki bodo sprejeta v program vladnega dela za prve dni nastopajočega skupščinskega zasedanja.
Splošno mnenje vseh vladnih krogov je, da bo prihodnje skupščinsko zasedanje zelo plodonosno, ker je vladna večina tako trdna, da se ji ni bati nobenih kriz.
Kraljeva pit
! NAROD NAVDUŠENO POZDRAVLJA KRALJA.
1 Bar, 24. sept Poročajo o svečanem sprejemu kraljeve dvojice, ki se ni mogla niadiviti krasoti teh krajev. Na celi poti je prebivalstvo navdušeno pozdrav-' ljalo visoke goste. Ob. 9. uri je prespela kraljevska dvojica na Rako Crnojevičev. Pred mestom je bil postavljen slavolok, mesto samo pa je bilo v zastavah in v cvetju. Na šolskem dvorišču je bila prirejena zakuska. Med zakusko je ljudstvo prepevalo pesmi in plesalo kolo. Čez pol ure je kraljeva dvojica nadaljevala svoje potovanje skozi brda; pogled na Skadersko jezero je bil impozanten. V Vir Pazarju je bil zopet prirejen sprejem. Zvečer je kraljevska dvojica prispela v Bar.
ENOURNA AVDIJENCA DAVIDOVIMA
Beograd, 24. septembra. Ob priliki svečanosti na Cetinju je bilo nekoliko političnih razgovorov. Zanimanje je vzbudila predvsem avdijenca g. Davidoviča pri kralju. Razgovor je trajal nad eno uro in se je sukal o politični situaciji. Bil je predmet obče pozornosti in povod raznih komentarjev.
KRALJEVA DVOJICA ODŠLA V KOTOR.
Cetinje, 24. sept. Včeraj je kraljeva dvojica odpotovala v Bar in Ulčinj. Od tod bo nadaljevala potovanje v Kotor,
s cenami dol trgovci, kmetje in obrtniki, ra gredo tudi delničarji Trboveljske.
Slovenski konsument pa ne bo plačeval investicij Trboveljske!
kjer pripravljajo svečan sprejem. Vršili se bodo tudi manevri vojne mornarice.
I PRIPRAVE ZA KRALJEV SPREJEM
j „	NA SUŠAKU.
j Sušak, 24. septembra. Včeraj popol-I lie se ie vršila seja delegatov vseh dru-i !,.ev’ na kateri se je razpravljalo o kra-! j6,'6111. sPrejeniu. Na seji so si razdelili e o, da bi bil sprejem kraljevske dvo-, Pce cim veličastnejši.
' DUBROVNIK PRIČAKUJE SVOJEGA '	KRALJA.
ravnik, 24. sept. Priprave za sprejem kraljevske dvojice se bližajo koncu. Vse mesto je okrašeno. Postavljene so slavnostne tribune, pfred katerimi bodo defilirale čete vojske in mornarice. Ob obali so postavljeni slavoloki z lampi-joni. Zvečer bo bajna razsvetljava. I
NA BOLGARSKEM JE ŠE VEDNO OBSEDNO STANJE.
Sofija, 24. septembra. Notranji minister je izjavil, da bo ukinil obsedno stanje, ki je bilo proglašeno po atentatu v cerkvi Sv. Nedelje-	,
SVINČENA AFERA.	'
Beograd, 23. septembra. Tukaj se v političnih in gospodarskih krogih širijo . vesti o pogajanjih, da se znana svinčena afera proti plačilu visoke odkupnine spravi za vselej iz sveta. Pogajanja so baje že pred zaključkom. Merodajni kro- J gi mirno opazujejo to zakulisno kravjo kupčijo, ki črnega madeža v državi za- ' konitosti in reda nikakor ne bo izbrisa- j la, ker zadevna likvidacija spada samo i pred pristojne oblasti.
Nevarnost vladne krize v Angliji.
POLOŽAJ BALDWINA OMAJAN.
London, 24. sept. Vse bolj se povdar-ja; možonst krize angleške vlade radi mosulskega vprašanja. Vsled solidne pozicije, ki vlada v parlamentu, je težko ugotoviti način, kako se bo ta preokret izvršil. Verjetno je, da bo prišlo do razdora v konserv. stranki kljub temu, da je bila ona dosedaj najbolj disciplinirana stranka. Sodeč po pisanju vladnega tiska ta razdor že obstoji, četudi v zelo majhni meri. Položaj Bakhvinove vlade je zelo omajan. Najavljen je njegov prihod v London. Baldvvin je podvzel vse mere, da prepreči nasprotno akcijo. Izjavil je, da bo uredil rudarsko vprašanje. Sinoči je Baldvvin izdal naredbo za pobijanje nezaposlenosti. Brezposelne bodo pošiljali v Avstralijo, kjer je pomanjkanje delavcev. Baldwin hoče na vsak način omiliti položaj vlade, toda njegov uspeh je zelo dvomljiv. Situacija je težka in bi mogla postati radi nekaterih odločitev v mosulskem vprašanju še težja.
POOSTRITEV ALBANSKE KRIZE.
! Tirana, 24. sept. Kriza albanske vla-! de se pretvarja polagoma v državno kri-1 zo. Včeraj je podalo ostavko 12 senator-; jev, ki jih voli narod. Ostalih 6 senator-• jev, ki jih imenuje predsednik repub-i like, je ostalo na svojih položajih, med-] tem ko je predsednik senata Frašeri že t preje podal ostavko. Nezadovoljstvo proti I Ahmed begu, Cena begu in Mufti begu j je zelo močno. Opozicionalni krogi za-j htevajo popolno izpremembo režima. Ta akcija je brez dvoma v zvezi s kampanjo emigracije, ki je zadnje dni zelo živahna. Da imajo v akciji opozicional-cev svoje prste vmes Italijani, je seveda brez vsakega dvoma. Propadla je črnogorska akcija, naj bi ostala vsaj albanska. Pa tudi ta bo propadla, ker Balkan balkanskim narodom.
PAŠIČ SE VRNE KONCEM SEPTEMBRA
Beograd, 24. septembra. Iz Pašičeve okolice poročajo, da se vrne Pašič prve dni oktobra v Beograd in sicer preko Italije. Mussolini mu je stavil na razpolago svoj vlak. Po Pašičevem povratku bo prišlo do velikih izprememb v samem kabinetu. Radovljevič potuje k Pašiču na njegov poziv, da pride k njemu en član vlade, ki bi ga informiral o situaciji.
PROTEST TURČIJE.
Ženeva, 24. sept. Turška delegacija je protestirala proti angleškemu predlogu,
i	da se imenuje komisija, ki bo preiskala maaakriranje kristjanov v Mosulu. Tur-. ški delegati so zahtevali, da se osnuje komisija, ki bo ugotovila vsa nasilja in strahote Anglije. Delegati Turške ne bodo več sodelovali pri pogajanjih in za-puste danes Ženevo.
KONFERENCA ZA BALKANSKI GARANCIJSKI PAKT SE BO VRŠILA V CARIGRADU.
London, 24. sept. Po časopisnih poročilih iz Carigrada, je turška vlada pristala na to, da se vrši v Carigradu konferenca o garancijskem paktu in arbitraži na Balkanu.
NOVI TR0ŠARINSKI PRAVILNIK. Beograd, 24. sept. Poleg izprememb zakona o državni trošarini je finančni minister razpisal tudi spremembe v tro-šarinskem pravilniku, ki bodo prihodnje dni objavljene V »Službenih Novinah«.
Spectator:
Kulturna izolacija Slovenije.
Te dni sem čital vest, ki me je prijetno iznenadila: Švicarsko pevsko društvo »Bas-ler Liedertafel« se pripravlja za turnejo po naši kraljevini in baje nameravajo Švicarji pokloniti svojo posebno pozornost — Sloveniji in Slovencem. Prišli bodo sinovi svobodne Helvecije, da nas seznanijo s pesmijo svojih gora in menda je to prvi slučaj, da se nam približuje dežela Viljema Tella z dragocenimi zakladi svoje narodne umetnosti. In vendar me obhajajo čudne misli. Doslej je bila Slovenija izpostavljena kulturni izolaciji in lahko nas je sram, da prebijajo naše kitajsko obzidje — tujcii, Neslovani. V Ljubljani smo pač slišali bratska češka društva, kakor »Smetano«, »Hlahola« itd., tudi »Lisinski« se je usmilil Ljubljane ia Maribora, v ostalem pa ne bom posebej poudarjal, da smo — razen Balokovida in drugih jugoslovenskih umetnikov — slišali poleg Kubelika morda še Vašo Prihodo in — konec.
Kje tiči vzrok, da se zvezde na mednarodnem umetniškem nebu tako skrbno izogibajo naše lepe Slovenije, ki bi po vsej pravici zaslužila nekoliko več tujske reklame, saj moramo skrbeti na vseh koncih in krajih za pobijanje naraščajoče ekonomske pasivnosti? Marija Jeritza je pela v Beogradu pred kraljem, pela je v Zagrebu, a Ljubljana? Pa recimo, da je »predraga«- za naše razmere. Vera Schvvarz, Piccaver in cela vrsta dunajskih in berlinskih umetnikov je letos na programu zagrebške koncertne sezone in nepojmljivo je, da se v Ljubljani ne zgane niti en sam činitelj, da se omogočijo — po zagrebških uspehih — vsaj nekatera gostovanja inozemskih umetnikov v slovenski prestolici. Pariški »Grand Guignol« je v pogajanjih z upravo zagrebškega gledališča in po vsej verjetnosti se bo gostovanje slavnega pariškega ansambla v hrvatski prestolici tudi vršilo'.
Glavni vzrok, da se veliki umetniki vozijo kvečjemu skozi Slovenijo, leži v nas samih. Vzemimo, da pride »Basler Liedertafel« res " v Slovenijo. Kdo garantira, da ne bodo prišli gotovi vročekrvneži v koncertno dvorano, zahtevajoč, da se ne »izziva« z nemškim petjem na slovenskih tleh? Kdo jamči, da se ne bomo blamirali pred kulturnim svetom? Spominjam se, da je znani graški vse-učiliški profesor dr. Ude imel lansko leto v srebrni dvorani hotela »Union« predavanje # seksualni etiki s krščanskega vidika. Predavanje znanega strokovnjaka je bilo namenjeno akademskim krogom iz SLS. Prof. dr. Ude ne zna slovenski in se je uvodoma tudi opravičil. Toda — in s tem se smešimo pred celim svetom — dvorana je bila zastražena s krepkimi reditelji, vstop pa je bil dovo-
ljen samo pismeno vabljenim osebam, da se ne bi vtihotapil kak vročekrvnež, ki bi utegnil g. dr. Udeta poučiti, da je »švabčarjenje« tudi v predavalni dvorani prepovedano ... Treba se je zamisliti v položaj učenjaka, ki ni slučajno Francoz, Čeh, I-oljak itd., da bi bil res neumen, če bi riskiral fijasko svojega predavanja na račun nacionalne nestrpnosti. Hermann VVendel, ki ga hvalimo od Maribora do Gjevgjelije radi njegovih neoporečnih zaslug, je v slavnostni dvorani beograjske univerze sijajno predaval v nemščini in krema’ prestolniške elite ga j® poslušala s spoštljivostjo, žel je burjo aplavza. Ali je g. VVendel, »veliki prijatelj našega naroda«, kakor naglašajo šovinistični organi Narodne tiskarne, že seznanjal ljubljansko občinstvo s problemi naše dobe? Menda si je premislil.
V	ožjem krogu ljubljanskega kulturnega delavstva ga vsaj ni glava bolela ...
Čemu sem napisal ta piker uvod? Resnica je in ostane, da smo se Slovenci vsled neke pretirane bojazni, o kateri pa tukaj ne bom govoril, obdali s kitajskim zidom psihološko utemeljene, socialno-ekonomsko pa niti najmanj opravičljive nacionalne nestrpnosti. Čuvajmo svoj narodni ponos! Toda ne bodimo smešni in ne streljajmo vrabce s topovi, ker se nam smeje in nas pomiluje ves svet. Ljubljana, kot prestolica Slovenije, mora postati s časom majhno zavetišče mednarodne umetnosti in znanosti. Čehi so sprejeli lani madžarskega virtuoza in komponista Hubay-a z nepojmljivimi častmi in govor ministra Be-neša pri zaključnem banketu je izzvenel v želji izmenjave kulturnih dobrin. Če bodo n. pr. dunajski umetniki pridobili stikov z našo publiko, bo tem lažje aranžirati turneje naših Glasbenih Matic in vokalnih zborov po srednjeevropskih centrih muzikalne umetnosti. Ali bi Slovenstvu škodovalo, če bi ljubljanska Glasbena Matica s slovensko pesmijo po dolgih letih zopet očarala razvajena dunajska ušesa? Ali bi se jezili, ko bi recimo kritiki velikega formata kakor Erich Wolfgang Komgold ali pa Ernst Deczey v dolgih feljtonih po dunajskem tisku proslavljali intimno subtilnost naše lepe slovenske pesmi in naravnih krasot razširi po Evropi, Skrajni čas je, da revidiramo svoje nazorev kajti Slovenija v sedmem letu po svetovni vojni, v času, ko bodo žrtve svetovne vojne in nekdanjega sovraštva že prekopane, ne more in ne sme več biti izolirana od ostalega sveta. Kdor resnično narodno misli, komur je na tem, da se sloves slovenske umetnosti, pesmi in aravnih krasot razširi po Evropi, ne bo ugovarjal dobro zamišljeni tendenci teh vrstic.
Program nemške socialno demokratične stranke.
Kakor smo že poročali, je kongres v Heidelbergu izdelal nov program nemške socialne demokracije. Ker je program velike važnosti ne samo za delavsko gibanje v Nemčiji in v vsej srednji Evropi, temveč tudi za razvoj demokratične misli, objavljamo novi program v dobesednem prevodu, ki se glasi:
Gospodarski razvoj je z notranjo nujnostjo povzročil okrepitev kapitalističnega velepodjetja, ki v industriji, obrtu in trgovini vedno bolj potiska v ozadje mala podjetja in zmanjšuje njih pomen. Vsled rastočega razvoja industrije je večje število stalnega industrijskega prebivalstva naprani kmetijskemu. Kapital je mase producentov ločil od lastništva na njih produkcijskih sredstvih in izpremenil delavca v brezposestne-ga proletarca. Velik del zemlje je v rokah veleposestnikov, naravnih zaveznikov velekapitala. Tako so gospodarsko odločilna produkcijska sredstva pcstala monopol primeroma majhnega števila kapitalistov, ki so prišli s tem do gospodarske vlade nad družbo.
Obenem se veča s prodiranjem velepodjetij v gospodarstvo število in pomen nastavljen-cev in intelektualcev vsake vrste. Oni izvajajo v podružabljenem delovnem procesu vodilne, nadzorovalne, organizacijske in razdelilne funkcije, oni pospešujejo z znanstvenim raziskovanjem produkcijske metode. Z naraščanjem svojega števila izgubljajo vedno bolj možnost, da bi prišli v privilegirane pozicije in njih interesi se vjemajo v stalno rastoči meri z interesi ostalega delavstva.
Z razvojem tehniko in monopolizacijo produkcijskih sredstev raste v orjaški meri produkcija človeškega dela. Toda velekapital in veleposestvo skušata rezultate družabnega delovnega procesa za sebe monopolizirati Ne samo proletarcem, temveč tudi srednjim slojem se odteguje poln delež od materielnega in kulturnega napredka, ki ga omogočajo zvečane produkcijske site.
Brez prestanka so v kapitalizmu na delu tendence, da se pritisne delovne sloje v nji načinu življenja. Samo poteni neprestanega boja je delovnim slojem mogoče, da se obvarujejo pred naraščajočim ponižanjem in da si izboljšajo svoj položaj. K temu se pridružuje visoka obstojna negotovost, vedno grozeča brezposelnost. Ta postaja ?lasti mučna in razgnevajoča v času kriz, ki slede vsakemu gospodarskemu razmahu in ki so utemeljene v anarhiji kapitalističnega načina produkcije.
Kapitalistično stremljenje po monopoli-zaciji vodi k združevanju industrijskih panog, k zvezi vrstečih se produkcijskih stopenj in k organizaciji gospodarstva v karte-lih in trustih. Ta proces ujedinjuje industrijski. trgovinski in bančni kapital v finančni.
Posamezne kapitalistično skupine postanejo tako premogočne vladarice gospodarstva in te vladarice ne spravijo pod svojo
gospodarsko odvisnost samo mezdnega delavstva, temveč tudi vso družbo.
S porastkom svojega vpliva uporablja finančni kapital državno oblast za obvladanje tujega ozemlja kot prodajni trg, izvir surovin in za naložbo kapitala. To imperialistično stremljenje po moči ogroža stalno družbo s konflikti in vojno nevarnostjo. Toda obenem s pritiskom in nevarnostmi veleka-pitalizma raste tudi odpor stalno rastočih delavskih množic, ki jih združujejo mehanizem kapitalističnega produkcijskega procesa, stalno delo strokovnih zvez in pouk socialno demokratične stranke. Vedno večje postaja število proletarcev, vedno ostrejše nasprotje med izkoriščevalci in izkoriščanimi, vedno hujši razredni boj med kapitalističnimi, vladarji gospodarstva ter med obvladanimi. S tem, da se bori delavski razred za lastno osvobojenje, zastopa splošne interese družbe proti kapitalističnemu monopolu. Silovito okrepljeno delavsko gibanje, ki je mogočno postalo vsled požrtvovalnega dela generacij, stopa kapitalizmu nasproti kot enakovreden nasprotnik. Vedno bolj ■ mogočna postaja volja zmagati kapitalistični sistem in z ustvaritvijo mednarodnega pravnega reda ter prave zveze enakopravnih narodov obraniti človeštvo pred vojaškim uničenjem.
Cilj delavskega razreda more biti dosežen edinole s tem, če preide kapitalistična privatna lastnina produkcijskih sredstev v družabno lastnino. Sprememba kapitalistične lastnine produkcijskih sredstev v socialistično za in od družbe izvajane produkcije bo povzročila, da bo postal razmah in stopnjevanje produkcijskih sil izvor največje blaginje in vsestranske spopolnitve. Tedaj bo šele vstala družba iz jarma slepega gospodarskega obvladanja in splošne razbitosti k svobodni samoupravi, izvajani v harmonični solidarnosti.
Boj delavskega razreda proti kapitalističnemu izkoriščanju ni samo gospodarski, temveč nujno tudi politični boj. Delavski razred ne more voditi svojega gospodarskega boja in ne more polno razviti svoje gospodarske organizacije brez političnih pravic. V demokratični republiki ima delavstvo državno obliko, katere ohranitev in izgradnja je zanj absolutna potreba. Delavstvo ne more povzročiti podružabljenja produkcijskih sredstev, če ni politična moč v njegovih rokah
Proletarski osvobodilni boj je delo, na katerem so udeleženi delavci vseh dežel. Socialno demokratična stranka Nemčije se zaveda mednarodne solidarnosti proletariata in je odločena, da izpolni vse dolžnosti, ki iz tega izvirajo. Trajno blagostanje narodov je danes dosegljivo le potem njihovega solidarnega sodelovanja.
Socialno demokratična stranka se ne bori za nove razredne privilegije in predpravice, temveč za odpravo razrednega gospodstva in razredov samih, za enake pravice in dolžnosti vseh, brez ozira na razliko spola in rodu. Izhajajoča iz tega stališča ne pobija samo izkoriščanja in tlačenja mezdnih delavcev, temveč vsak način izkoriščanja in
tlačenja, pa naj velja to narodu, stranki, spolu ali plemenu.
Osvobodilni boj delavskega razreda izgraditi v zaveden in enoten boj, pokazati mu nujen cilj, je naloga socialno demokratične stranke. V stalnem boju in udejstvovanju na političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem polju stremi socialna demokracija k svojemu cilju.
Politične vesti.
= V čem je stvar. Z osješko resolucijo radikalne stranke bi hoteli samostojni demokrati še vedno krošnjariti za svojo ob tla treščeno stranko. Zato še par besed o tej stvari. — Znano je, da se v kratkem prične reševanje vseh spornih vprašanj med radi-čevci in radikali. Ta vprašanja se tičejo v prvi in skoraj edini vrsti samo uradniških izprememb na najvišjih mestih. Velik del teh uradnikov se je za časa volitev zelo eks-poniral za radikalno stranko, kateri je se-
■ daj seveda nerodno, nastopiti proti tem uradnikom, pa čeprav so zašli v svojem strankarskem ognju veliko predaleč. Zato bodo naravno radikali skušali, da rešijo čim več teh uradnikov in da bodo to lažje do-se&li, rabijo take resolucije, kakor je bila osješka. Tako se morejo sklicevati na odpor v radikalnih vrstah in s tem doseči, da radi-čevci nekaj popuste. Samo to je zmisel osje-ške resolucije, vsako govorjenje o nestabilnosti sedanje vlade pa je smešno. Sporazum je danes državna politika in kdor je proti sporazumu, ta je za vodstvo državnih poslov nesposoben. Tako ugotavlja celo opozicional-na »Pravdat.
— Oton — »kralj madžarski«? Angleška liovanarka Lady Drummond se je nedavno mudila na Madžarskem. Sedaj je izšel v >Daily Express : pod naslovom »A Boy King for Hungary« prvi članek, v katerem se bavi pisateljica z vprašanjem legitimizma. Lady Drummond ugotavlja: Legitimistična »Otonova« stranka, ki jo vodita grofa Angrassy in Apponyi, je številčno najmočnejša, tako da so šanse za 13 letnega Otona največje. Vodje monarhizma pa hočejo počakati, da bo dovršil svoje 16. leto, preden bodo izvedli svoje načrte. Poleg Otona je še cela vrsta pretendentov. Sin nadvojvode Friderika, ki je imel za časa Bela Kunove strahovlade že močno zaslombo, nima mnogo izgledov. Kot pretendent na madžarski prestol prihaja v poštev tudi sedanji madžarski poslanik v \Vashingtonu, grof Ladislav Szechenyi, toda za njegovo izvolitev govorijo predvsem milijoni dolarjev njegove žene Glady Vander-bilt. V angleških aristokratskih ‘krogih se zanimajo za to vprašanje radi tega, ker se je vojvoda cambridgeški že tudi ponujal. Lady Drummond zatrjuje, da bo edinole sin , bivšega cesarja Karla, Oton, zasedel madžar-| ski prestol.
(	= Češkoslovaški predlog Nemčiji. Berlin-
( ski češkoslovaški poslanik dr. Krofta je sporočil v nedeljo v imenu svoje vlade zunanjemu ministru dr. Stresemannu, da je češkoslovaška vlada z ozirom na v zadnjem času izmenjane note med Nemčijo in zavezniki glede garancijskega pakta, pripravljena stopiti v pogajanja z Nemčijo v svrho sklenitve nemško-češkoslovaške arbitražne pogodbe.
— Korak dr. Beneša je splošno presenetil.
V	vseh demokratičnih krogih pa je naredil najboljši viis. S tem korakom je naredil dr. Reneš mojstrsko potezo in si skoraj zasigu-ral udeležbo na konferenci zunanjih ministrov. Nasprotniki dr. Beneša skušajo sicer predstaviti ta njegov korak kot hudo napako in kot opustitev frankofilskega stališča. Najbolj vročekrvni gredo celo tako daleč, da zahtevajo ((emisijo dr. Beneša. Jasno pa je, da je vsa ta kritika brez podlage in da je dr. Benešu samo čestitati, ker je s svojim predlogom zasigural evropski mir in utrdil svoji domovini dobro ime.
= Nemški nacionalni ministri proti garancijskemu paktu. V pondeljek je imel nemški ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o povabilu zapadnih velesil na ministrsko konferenco glede garancijskega pakta. Na seji je podal zunanji minister dr. Stresemann obširno poročilo o tem vprašanju. Po njegovem referatu je prišlo do ostrih nasprotij med Stresemannom in nemško-nacionalnimi ministri. Ti sicer niso načeloma odklonili udeležbo Nemčije na ministrski konferenci
— toliko poguma ti šovinisti vendar niso imeli — pač pa so stavili take pogoje, da je udeležba dr. Stresemanmt skoraj nemogoča. Dr. Stresemann bo skušal premagati odpor nemško-nacionalnih ministrov in je zato napovedana nova seja. Če bi bila tudi ta brezuspešna, potem ni izključeno, da pride do krize v nemški vladi.
= Generali se itačno na Kitajskem zopet pretepati. Japonska vlada je dobila poročila, da se v kratkem obnove boji med generalom Čangsalinom in generalom Fengjus-jangom. Velesile se bodo mogle sedaj zopet malo oddahniti.
I	...
Ljubljanska porota.
i	Zadnji dan.
Jesensko porotno zasedanje se je včeraj zaključilo. Senatu predseduje višji sod. svetnik dr. Kaiser, votanta pa sta sodni svetnik , dr. Gaber in sodnik Avsec, državni pravdnik Lavrenčak, izvedenca v računovodstvu rač. | nadsvetnika Šircelj in Lenarčič.
■ MILIJONSKE PONEVERBE V LJUBLJAN-
SKI DRŽAVNI BOLNICI.
1 Obtožena sta Hijaeint Bakovič, 351etni J oticijal državne bolnice v Ljubljani, še ne-I kaznovan, in Ludovik Kranar. 27 letni za-i stopnik tvrdke Golob, bivši dnevničar dr-i žavne bolnice v Ljubljani, še nekaznovan, da sta kot uradnika upraviteljstva državne bolnice v Ljubljani zaupane jima denarne zneske v skupnem iznosu 580.205» dinarjev 1)" para si prisvojila in s tem zakrivilo hudodelstvo uradne poneverbe po §§ 181. in 182. knz. zak.
„ Poneverbe so bile izvršene sledeče:-Obtoženca sta si prilastila v medsebojnem dogovoru od vplačil,. izvršenih potom pripisa k čekovnemu računu bolnice od strani raznih institucij, kot n. pr.: Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, direkcije državnih železnic v Zagrebu, bratovske skladnice v Trbovljah in Zagorju itd., znesek 192.336 Din, dalje od vplačil, izvršenih potom čekovnih ter poštnih nakaznic od strani OUZD, trgovskega podpornega društva, bolniške blagajne južne železnice pa	znesek
121.113 Din.
Bukovič si je pa še poleg tega sam pridržal in prisvojil od vplačil,, izvršenih potom čekovnih in poštnih nakaznic od strani OUZD, javne bolnice v Murski Soboti, bolniške blagajne južne železnice in trgovskega podpornega društva v Ljubljani	znesek
196.135 Din 50 para, dalje od vplačil, katera so mu bila kot blagajniku izročena v gotovini od strani različnih strank	znesek
»6.781 Din 41 p in od kolekovin v	času od
avgusta leta 1922 do aprila leta 1923 znesek
13.844 Din 6 p.
/orej sta poneverila v družbi v medsebojnem dogovoru 313.449 Din in Bukovič še posebej sam 266.760 Din 97 p, skupno tedaj 580.209 Din 97 p.
Bukovič je bil v službi pri upraviteljstvu oolnice kot blagajnik od 11. maja 1922 pa do 13. decembra 1924, Kranar pa kot žumalist od 4. avgusta 1922 do 31. januarja 1924. Uradovala sta skupaj sama v eni sobi. Živela sta kar se da potratno in naravnost brezumno razsipala denar. Postala sta intimna prijatelja, ko sta zalotila drug drugega pri nepoštenem manipuliranju s premoženjem bolnice. Pričela sta popivati in se zabavati v raznih boljših gostilnah in v baru, od koder sta se vozila v ranih jutranjih urah domov z izvoščkom ali z avtom. Delala sta tudi izlete v planine, v Maribor, v Zagreb in celo na Dunaj. Njuni družini pa sta nasprotno živeli zelo umerjeno in skromno.
Obtoženca sicer nista imela prav dobrih plač, vendar bi bila lahko pošteno izhajala. Bukovič, ki ima ženo in dva otroka, (žena je tudi v službi), je zaslužil leta 1922 1010 Din, naslednje leto do maja 1924 1366 Din, od tedaj dalje pa 1660 Din mesečno. Kranarjeva mesečna plača pa je znašala, ker je bil le dnevničar, leta 1922 594 Din, leta 1923 pa 894 Din. Z 31. januarjem 1924 je bil Kranar reduciran.
K Bukoviču kot blagajniku bolnice so prihajali razni trgovci, ki jim je Bukovič izplačeval njihov zaslužek za razne dobave in dela bolnici, ter jim je pri tem odtegoval predpisane odstotke za kolekovino in druge pristojbine. Teh odtegljajev pa Bukovič ni odračunaval v blagajno, ampak si jih je enostavno prilastil, v končni ugotovljeni vsoti
13.844 Din 6 p. Bukovič to dejanje priznava.
Ker sta bila pri svojem delu tesno navezana drug na dragega, sta tudi uradne knjige vodila v dogovoru napačno. V početku sta si izposojala večje ali manjše zneske iz urnrtng'blagajne; ki sra jih pa v kratkem času nadoknadila z novo dospelimi zneski oziroma nakazili. Ko pa so »izdatki« narasli in jih na imenovani način nista več mogla dnevno kriti, sta poneverjala večje vsote in pri tem vodila napačno knjigovodstvo tako, da se je vse ujemalo. Dennr sta si medsebojno delila, kar je dokazano iz odkritih poneverb in poslovanja z blagajniškimi in drugimi knjigami. Ne Bukovič, ne Kranar nista mogla izvršiti obtoženih ju manipulacij brez vednosti drug drugega.
Vse to je ugotovljeno po revizijski komisiji in priznanju Bukoviča, v čegar miznici sj se našli odrezki položnic, ki sta jih skrila mesto uničila.
Drugače je bilo z denarjem, ki je prihajal potom čekovnih in poštnih nakaznic. Te je dobil kot blagajnik v roke Bukovič. ki je dennr dvigal, ni ga pa nikamor vknjižil, kot da še ni vplačan. Uprava bolnice je opominjala dolžnike na plačilo njihovih obvezanosti. Ti so se seveda izkazali s pobotnicami, nakar se je vse odkrilo.
Bukovič svoje dejanje v polnem obsegu priznava, dočim Kranar krivdo zanika, češ da ni vedel ničesar o Bukovičevih manipulacijah. Bukovič je pač izrabil njegovo površnost in prezaposlenost. Ta Kranarjev zagovor pa je ovržen po Bukoviču, ki pravi, da sta morala delati skupno, da sta krila drug drugega, ker jima je vendar neprestano pretila nevarnost, da jih zasačijo, če se njihove knjige ne bi ujemale.
Včerajšnja obravnava bi se bila imela vršiti že marca meseca, vendar se je morala odgoditi, ker ni bila preiskava izvedencev c vsem natančna in gotova.
Včeraj ni bila osebno zaslišana nobena priča. Prečitane so bile le njihove izjave, iz katerih je razviden takratni veseljaški in zabavni način življenja obtožencev. Razni momenti v predsednikovem čitanju dokaznega materijah vzbujajo med občinstvom veliko veselost.
Govori državnega pravdnika in obeh zagovornikov so bili spričo jasnega dejanskega stanu zelo kratki, nakar je sledil daljši predsednikov resume. Porotnikom so bila stavljena tri glavna vprašanja, in sicer: filed« krivde Bukoviča, da je poneveril sam družbi z Kranarjem vplačila potom. P’’ k čekovnemu računu itd., glede K R če je v družbi z Bukovičem P°®® . K n omenjena vplačila in glede K U , če je poneveril vplačila potom čeko\mh m poštnih nakaznic.	,	,	...
Porotniki so prvi dve vprašanji potrdili soglasno, tretje pa z 11 glasovi.
Obsojena sta bila: Bukovič na 5 let težke ječe z enim postom vsakega četrt leta, Kranar pn na 4 leta težke ječe z enako poo>,r''' vijo. Všteje se jima preiskovalni zapor od 23. decembra lanskega leta. Isto tako morata povrniti nastalo škodo oba nerazdelno, Bukovič pa še ]K)sebej ono, knr 3e zgrešil sam
brez Kranar ja.	. .	., ,
Kot ie razvidno, se je to preče jdolgo po-rotno zasedanje končalo brez vsake težje obsodbe.
Etaeime vesti
VPRAŠANJE G. FINANČNEMU DELEGATU.
V Kmetskem listu« vprašuje g. Albin Prepeluh finančnega delegata, koliko ru-bežni zaradi davkov je bilo v Sloveniji leta 1924 in koliko leta 1925.
Zaradi popolnosti pa smatramo, da stavimo g. delegatu Savniku še par vprašanj:
1 Koliko rubežni zaradi neplačanih davkov je bilo v Srbiji, zlasti v Beogradu, kjer so bili davčni dohodki celo manjši, kakor pa je bilo po proračunu predvideno?
2. Ali se tudi drugod po državi vrše rubežni z asistenco orožnikov, ali pa samo v Sloveniji?
3. Ali je g. finančnemu delegatu znano, da Slovenec raje proda zadnjo stvar, kakor pa da bi doživel sramoto rubežni? Ali ne čuti g. delegat, da je že v tem dejstvu dokaz, da naši liudje prav nič ne prikrivajo, ker nimajo ničesar prikriti, ker visokih davkov enostavno ne zmorejo?
4. Zakaj je izdal g. finančni delegat svojo drugo okrožnico, če se pa izterjavanje av kov vrši ravno tako ostro kot preje.
5. In končno: Kje naj vzame Slovenija letos še 180 milijonov dinarjev za davke, Kolikor zahteva davčna uprava? Kako pa bo z davki drugo leto?
Vsaka stvar ima svoj konec in ni posode brez dna. Ali morajo to rubežni dokazati?
1
— Včerajšnji »Slovenec« je objavil članek • o ataki Trboveljske na Ljubljansko kreditno j banko. Ni treba posebej poudarjati, da pod- i pisujemo njegov članek v celoti ter da ga pozdravljamo, ker je dokaz, da ni naš boj proti postopanju Trboveljske premogokopne družbe nobena naša ekstravaganca, temveč zahteva vsega slovenskega naroda.
— Kakor čujemo, bo na ljubljanskih mestnih šolah odpuščenih okoli 20 učiteljskih moči. V zvezi s tem se marljivo reducira število razredov. Tako se zniža število razredov na 3. deški ljudski šoli od 10 na 6 in bodo vsled tega šteli nekateri razredi do_ 60 ' učencev. Kako bo mogoče natrpati tako število učencev v eno sobo poslopja na Vrtači, 1 ki je stanovanjska hiša in za šolo sploh ne-porabno, je nam nepojmljivo. Nepojmljivo je i pa tudi, da zdravstvena oblast ne nastopi proti takim razmeram. Sicer pa bomo redukciji šolskih razredov — ki jo smatramo za čisto zgrešeno — še posvetili svojo paž-njo.	t
— 601etnica znanstvenika Niederle-a. Dne 20. septembra je minilo 60 let, odkar se je rodil znani arheolog in zgodovinar dr. Lu- • bor Niederle. Lubor Niederle se je rodil v . Klatovih kot sin odličnega klasičnega lilo- , loga. Gimnazijo in univerzo je absolviral v ( Pragi. Na iniciativo profesorja 'Masaryka se je posvetil arheologiji ter se za to stroko tu- ■ di habilitiral. Strokovno antropološko arheološko naobrazbo je dobil Niederle v Mona-kovem pri znamenitem arheologu Ranke-ju lil v Parizu v >Ecole d* Anthropologie< pri profesorju Manouvrieru. Bavil se je pred-vsem s kritičnim ocenjevanjem starejših del iz slovanske arheologije. Ustvaril je celo vrsto znanstvenih del, vsled katerih ni zaslovel samo v slovanskem, temveč v svetovnem znanstvenem svetu sploh. Njegovo delo »slo-vanski svet- je prevedeno tudi v slovenščino. Slovencem' je posvetil v tem delu poseben predgovor.
— Rokopis »Gorskega venca«. Kakor znano, je izročila avstrijska vlada našemu dunajskemu poslaniku rokopis Njegoševega Hiorskega venca«, ki se je nahajal doslej v državnem muzeju avstrijske republike. Tekom predhodnjih pregovorov je izjavila avstrijska vlada, da nam sicer po obstoječih zakonih ni primorana izročiti tega rokopisa, *,a ga pa izroči kljub temu z ozirom na to, da im,a rokopis za Jugoslavijo veliko vrednost, dočim je zanjo samo muzejska rariteta. Zahtevala pa je protiuslugo. Končno je rokopis brez nadaljnega izročila ter se nahaja sedaj v dvorni knjižnici v Beogradu. Naknadno nam je ponudila avstrijska vlada v nakup atar evangelij, ki so ga našli med tem v nekem avstrijskem samostanu, in ki je vreden : )0 do 5C0.000 Din. Avstrijska vlada je predlagala, da ji kot protiuslugo odkupimo ta' evangelij. Naša vlada o tem doslej še ni sklepala. Sigurno pa je, da se avstrijski republiki za njeno prijaznost oddolžimo.
— Razpis za državne Štipendiste v inozemstvu. Ministrstvo prosvete bode poslalo v inozemstvo 50 novih državnih gojencev. Štipendija znaša mesečno: v Franciji in Belgiji po 800 frc. frankov, v Cehoslovaški 1200 čsl. kron, Nemčiji 3300 dinarjev, Avstriji 2800 Din in Italiji 800 lir. Kompetirati morejo samo oni, ki so napravili svoje končne (diplomske) izpite na eni domačih univerz ali višjih strokovnih in umetniških šol. Prošnje morajo biti opremljene z izpričevali in naslovljene na fakultete oziroma gori omenjene šole, kjer so posamezniki končali svoje študije. Fakultete na univerzi v Ljubljani bodo sprejemale take prošnje do vključno 1. oktobra 1925. Natančnejši pogoji so razvidni iz pravilnika za državne gojence v inozenr-stvu in razpisa ministrstva prosvete, ki je nabil v avli ljubljanske univerze. — Pro-
—°Jugoslovensko-Češko8lovaška liga nam
Piše- Vljudno Vam poročamo, da se je z ozi-’-om na poziv v Vašem cenj. listu zbralo na včerajšnji seji našega odbora 3500 Din kot darilo vdovi po odličnem propagatorju Ho-vensko-čeških stikov, g. Janu Legi, h kateri zbirki so prispevali sledeči gospodje :Dr. Otokar BeneS, generalni konzul C. sl. rep. V Ljubljani 1000 Din. Dr Karel Triller predsednik Jugoslovanski,	' l .*
1 iuhliflni im ilin V^Češkoslovaške Lige v
I irr i v T loMinni ^US°8,0V- Češkoslovaška
Liga v Ljubljani .>00 Dln. Ljubljanska, kreditna banka v Ljubljani 500 Din. Dr Rudolf Krivic, odvetnik v Ljubljani 250 Din' Hanuš Krofta, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani 250 Din. Gen. ravnatelj T.vkač 500 Din. Skupno 3500 Din. Gornji znesek'smo
nakazali danes imenovani gospe po Ljub- ' ljauski kreditni banki v Ljubljani v Prago, j
— »Uradni list« št. 88 z dne 19. septembra ■ t. 1. prinaša: Instrukcijo za agrarno-tehnična ; dela ob izvajanju naredbe ministra za agrar- t no reformo o definitivnem določanju objektov in subjektov agrarne reforme z dne 2. marca 1925, v severnih pokrajinah; izpremembe v instrukciji za agrarno-tehnična dela; nared-bo o volitvi agrarnih izvedencev; izpremembe in dopolnitve v pravilniku o voznih olajšavah na železnicah v državni eksploataciji in navodila za izvrševanje predjiisov o izvozu alkohola v inozemstvo.
— Konferenca o zaščiti dece. Društvo »Rdeči križ« skliče v najkrajšem času konferenco, na kateri se bo razpravljalo o poročilu in rezultatih kongresa »Mednarodne Unije za Zaščito Dece«, ki se je vršil pred kratkim v Ženevi.
— Promet v sušaški luki. Iz Sušaka poročajo, da je nudila tamkajšnja luka zadnje dni sliko velikega pristanišča. Bilo je toliko parobrodov, da ni bilo ob obali nobenega praznega prostora. Velik angleški parnik se je moral celo usidrati pred luko ter čakati na odhod drugih ladij. Največ parobrodov je naših, vendar pa tudi število tujih ni majhno.
— Nov most Sušak-Reka. Definitivni načrt za nov velik most, ki bo vezal Sušak z Reko je gotov. Prebivalci Sušaka so predložili beograjski vladi spomenico, v kateri prosijo, da bi se z deli pričelo še ta mesec. Pri tej priliki omenjajo, da bi bilo za Sušak takisto velikega pomena, če bi se pričel čimpreje graditi projektovani novi kolodvor.
— Turki uvedejo latinico. Te dni se je vršila v Leningradu predkonferenca o uvedbi latinice pri vzhodnih narodih. Konference se je udeležilo veliko število odličnih učenjakov, pisateljev in članov znanstvenih akademij. Predsednik asocijacije za vzhodne znanosti Pavlovič je povdarjal, da je vprašanje latinizacije turške abecede že popolnoma dozorelo in da je našlo velik odmev v krogih vzhodne inteligence. Popularno vprašanje uvedbe latinske abecede se reši koncem tega leta na posebnem kongresu v Baku. Te dni se skliče v Moskvi konferenca, na kateri se bo določil program kongresa.
—■ Komunistična zarota v Firenci. Policija v 'Firenci je razkrila te dni zaroto mladih komunistov, ki so nameravali izzvati puč. Doslej je bilo aretiranih 17 oseb.
— Razpisano je mesto sodnika pri okrajnem sodišču v Kočevju, kakor tudi vsako drugo sodniško mesto, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa. Prošnje je vložiti do 20. oktobra 1925 pri predsedništvu okrožnega sodišča v Novem mestu.
— Na državni babiški šoli v Ljubljani se prične dne 4. novembra učni tečaj za babice. Tečaj bo trajal 10 mesecev in je brezplačen. Prošnje je vložiti do 10. oktobra t. 1. Glede podrobnosti glej »Uradni liste št. 88 z dne 19. septembra t. 1.
— Iz državne službe. Franjo Hinterlech-ner je imenovan za šefa sekcije za oskrbo proge Novo mesto, Peter šegovič pa za upravnika skladišča nepredelanega tobaka v Ljubljani, vpokojen je dr. Fran Koprivnik, profesor II. realne gimnazije.
— Nov inženjer. Inženjerju Vladimirju Remcu iz Ljubljane je dovolilo ministrstvo javnih del izvrševanje javne prakse v naši
; državi.
'	— Ivan Meštrovič v Dubrovniku. Kakor
poročajo iz Dubrovnika, se nahaja momen-tano tam naš slavni kipar Ivan Meštrovič. V par dneh odpotuje zopet v Ameriko.
— Potvorjene lOrtdinarske novčanice. V Sarajevu so se pojavili nenavadni falzifikati stodinarskih novčanic. Falzifikati 4o sestavljeni iz koscev starih predvojnih stodinarskih bankovcev ter izjmpolnjeni s kosci desetdi-narskih novčanic. Vsi ti kosci so zlepljeni s tankim papirjem, tako da izgledajo bankov-
, ci kakor obrabljene nove stodinarske nov-■ čanice. Falzifikatorjem je nasedlo precej neveščih ljudi.
— Popis oziroma pregled invalidov s črko
0—P se ne vrši dne 27. septembra 1925 ampak v soboto dne 26. septembra 1925 na mestnem fizikutu.
— Železniška nesreča v Bosni. Vicinalni progi Cevljanovič-Semizovac gre glede železniških nesreč v vsej državi rekord. Vožnja j)o tej progi je tako nevarna, da je tako osobje, kakor potniki vedno pripravljeno na nesrečo, zato poskačejo ljudje v slučaju nevarnosti navadno pravočasno iz voz. Posebno nevarna je ta proga ob dežju in snegu. Te dni, po dežju, je skočil zopet vlak s
•tira ter se prevrnil v jarek. Vlak je imel sedem praznih vagonov. Ker je poskakalo osobje pravočasno z vlaka ni bilo nobenih človeških žrtev, pač pa je materialna škoda velika. Promet je začasno ustavljen.
— V Ameriki imajo še vedno pasje dneve, po najnovejših jvoročilih je dosegla temperatura te dni svoj višek. Toplomer je kazal v senci 40“ Celzija.
— Krvava revolta v poljski jetnišniei. V jetnišnici pri Kielcu na Poljskem se je uprlo dvajset kaznjencev. Umorili so enega paznika ter težko ranili dva druga. Razvil se je besen boj med pazniki in uporniki, ki so se polastili v pisarni dvajsetih karabink in mnogo municije. Ko so uporniki paznike premagali, so izpustili ostalili 400 sojetnikov.
1-riti je moral močan policijski oddelek, ki je po hudem boju upornike končno premagal. Pet kaznjencev je bilo ubitih, 11 težko ranjenih.
— Češki Hugo Nchenk. Praška policija je aretirala nekega Jurija Bazanta iz Pardubic,
’ ki je priznal, da je umoril pred tremi tedni i v Ta tri svojo ljubico, ji odvzel dragocenosti, jo slekel ter skril truplo pod kupom kamenja, dalje da je umoril drugega dne svojo drugo ljubico ter tudi lo oropal in truplo zakopal v gorovju, in da je končno skušal dne 17. t. m. umoriti tretjo žensko. Dočim je prvi dve enostavno ustreiil, je dal tretji naj-preje 4 udarce s kladivom po glavi, nakar je
oddal nanjo dva strela ter jo končno polil z bencinom in zažgal. Kljub temu tretja njegova žrtev še ni mrtva.
— Atentat v Sinili. Kakor poročajo iz Londona, je vrgel predvčerajšnjim neznan storilec pred vojašnico v Simli, letovišču indijskega podkralja, bombo, ki je ubila tri osebe, devet pa ranila.
— Lastno mater je umorila. Iz Kaposvara poročajo o strašnem zločinu mladega dekleta. V občini Dorocske je zastrupila neka Katarina Mut svojo v drugič poročeno mater in njena dva otroka iz drugega zakona. Pri zaslišanju je priznala, da je izvršila umor spo-
’ razumno in s pomočjo svojega ženina. Glede vzrokov doslej ni hotela ničesar izpovedati.
— Napad kitajskih banditov na železniški vlak. Iz Shanghaja poročajo: V noči od petka na soboto so streljali na progi liongkong-
1 Kanton kitajski banditi na vlak, v katerem 1 se je nahajalo 16 Amerikancev. 4 Kitajci so , bili ranjeni.
,	— Pijanec ustrelil stražnika. Hišnik in
premogar Josef Eberan v Korneuburgu je j prišel te dni pijan domov. Ker je silno raz-i grajal ter grozil svoji ženi z revolverjem, je i poklicala^ ta policijo na pomoč. Prišla sta dva stražnika, ki ju je pa sprejel Eberan s ! streljanjem. Pri tem je enega od stražnikov I usmrtil, drugega pa težko poškodoval
|	— Bančni ravnatelj veleslepar. Iz Szegeda
j poročajo, da je pobegnil generalni ravnatelj tamkajšnje »Prometne banke«, Ignac Bar-! dos. Zoper tega ravnatelja ni vloženih nič 1 manj, kakor 330 ovadb zaradi goljufije. Skupna škoda znaša nad 800 milijonov m k. Poleg tega je Bardos izstavil in oddal naprej 10 menic, od katerih se glasi vsaka na 1 milijon, ne da bi bil k temu upravičen.
— Nepošten nabiralec naročnikov. Še lansko leto se je pojavil pri beograjski podružnici »Jadranske Straže« šimi-kavalir, ki se je predstavil kot pravnik Špira Plavšič ter prosil, da ga nastavijo kot nabiralca naročnikov za društveni organ, češ, da bi rad med počitnicami kaj zaslužil ter obenem koristil patriotični stvari. Dali so mu blok in špira se je podal na pot. Prepotoval je predvsem najbogatejše kraje, nakar je krenil tudi drugam. Vsak teden bi bil imel poslati obračun. Toda »Jadranska Straža« je čakala zaman. Mesto obračunov so prihajale urgence abo-nentov-predplačnikov. Končno je vložila »Jadranska Straža« zoper Špiro ovadbo. Izdana je bila tiralica in prijeli so ga v Prijedoru. Toda znal je tako spretno govoriti, da so ga izpustili, nakar je zopet izginil. Šele te dni so ga prijeli ponovno v Dubrovniku in izročili pristojnemu sodišču. Izkazalo se je, da ni pravnik, temveč pustolovec. Glasom dosedanjih prijav je oškodovana Jadranska Straža« za 70.000 Din.
— Iz praške policijske statistike. Praška policijska direkcija je objavila te dni, da je izginilo leta 1924 v Pragi 222 žensk, ki so bile odpeljane v provinco. Policija je izsledila od vseh samo eno.
— Izgred v sodni dvorani. Pred brnskim deželnim sodiščem se je zagovarjal v ponde-ljek 221etni pomožni delavec Anton Sedla-ček radi tatvine. Med obravnavo je [»ostajal vedno bolj razburjen, končno je skočil nenadoma pred sodnike, zagrabil križ ter ga ho-tol vreči v predsednika. Toda predsednik je nasilnega tatu zagrabil pravočasno za roko, sodni sluga pa ga je pograbil Od vzadaj ter ga stisnil za goltanec. To je Sedlačka še bolj razjarilo. Pograbil je 4 kozarce za vodo ter jih pometal v predsednika, ki ga je zadel samo v ramo. Nato se je prijel Šedlaček nenadoma za prsi nad srcem ter se jel opotekati. Ujeli so ga, da ni padel. Ko se je zopet zavedel, je dejal, da je zakrivila njegovo strašno razburjenje srčna napaka, nakar se je dal mirno odvesti v zapor.
— Odmev štrajka dunajskih justičnih paznikov. Kakor smo svoječasno poročali, so odpeljali dunajski justični pazniki ob priliki demonstracijskega štrajka avstrijskih državnih uradnikov sredi obravnave iz dvorane
- nekega obtoženca, ki so ga gnali v celico nazaj. Posledica tega je, da sta bila sedaj dva paznika od službe suspendirana ter je uvedena zoper nje predpreiskava radi zločina javnega nasilstva.
— 17.000 dinarjev za 20 dni. V neki gostilni v Virovitici sta bili te dni aretirani dve ženski, ne več mlada Amalija Krčar in 171etna čedna in brhka Dalmatinka Karmen C. iz K. Policija je ugotovila, da se je seznanila Krčarjeva z Dalmatinko med vožnjo na vlaku. Dalmatinka se je hotela peljati v Zagreb, da si poišče kako službo. Krčarjeva pa
i jo je pregovorila, da je šla ž njo, češ, preskrbi ji dober zaslužek. Nato jo je vodila po raznih mestih ter jo prodajala moškim. Na ta način je zaslužila ž njo v 20 dneh 17.000 Din. Od tega denarja pa ni dala deklici niti pare, samo hrano in stanovanje ji je plačala. Policija je obsodila vsako na 14 dni zapora, po prestani kazni pa ju izžene.
— Tretjina poljskih novčanic — niakula-tura. Varšavski »Ekspress Poranny< se bridko pritožuje, da je tretjina novih poljskih
novčanic, ki so bile tiskane v državnih grafičnih zavodih, neuporabljiva. 177 milijonov i bankovcev (od 500 milijonov) ima tako veli-I ke tiskovne pogreške, da jih ni bilo mogoče
' izdati v promet. Država trpi vsled tega veli-j ko škodo.
i — Letalske tekme v Pragi. Pred kratkim ' se je vršila ob veliki udeležbi inozemskih j gostov, med katerimi je bil tudi romunski j prestolonaslednik Karol, v Pragi letalska tekma. Tekmovalna proga je bila Praga— Nove Benatky—Rib, ki je dolga 200 km. Zmagal je Fritseh, ki je preletel to progo v 39 minutah in 55 sek., tako da je dosegel povprečno brzino 304 km na uro. Drugi je bil A. Beleš, ki je dosegel brzino 295 km na uro. Nesreče ni bilo nobene. Tekmi je prisostvovalo 50.000 gledalcev.
— Pobožni morilec. V petek je obiskal na smrt obsojenega morilca nadporočnika Gustava Ledererja njegov brat. Nadporočnik je govoril izključno o religioznih stvareh ter opominjal je svojega brata, da naj ostane vedno pošten ter spoštuje življenje drugih. Pripomnil je, da je ječa zanj samostan, v katerem je našel pravo pot k Bogu. Končno je prosil svojega brata za par molitvenih knjig.
— Razbojnik in žrtev — eden in isti človek. Toma Ivkovič, trgovski pomočnik, sedaj zastopnik neke vojvodinske tvrdke je imel te dni nenavadno avanturo, ki ga je stala 30 dni policijskega zapora. Toma je v krogih beograjskih lahkoživcev dobro znana osebnost. Kavalir od nog do glave. In elegantno opravljen je prišel tudi te dni na beograjsko rešilno postajo. Bani o hudo krvav je bil. Ranjen je bil na glavi in prsih. Rane so bile sicer dolge, toda ne globoke. Prosil je, da so ga obvezali. Nato se je napotil na policijo. Tam je jjovedal, da so ga napadli trije neznani razbojniki, ranili z noži in oropali. 40.000 dinarjev so mu vzeli. 'Policija je mislila, da gre res za drzen roparski napad. Toda stvar se je kmalu pojasnila. Pri drugem zaslišanju se je zapletel Toma v protislovja. Pa še več: Izkazalo se je, da je Toma lagal. Vso noč je pil v veseli družbi v nočni kavarni. V družbi so bile baletke, toda Toma se je obnašal kakor nedolžni Jožef in, ko so ga vprašali prijatelji, zakaj to, je odgovorih da ima v žepu samo še 100 dinarjev ter da mu sploh ni za te dame, ker ima dekle, ki ga ne stane nič. Tudi še druge stvari je policija ugotovila: Toma je dobil pred kratkim od doma 40.000 dinarjev, da bi bil plačal blago, ki ga je naročil, toda lahkoživec je denar pognal. Da bi bil preva-ril svoje stariše in potolažil svoje upnike, je fingiral roparski napad.
— Na poti iz Češke koče na Kočno se je meseca avgusta t. 1. našla na Kremžarjevi stezi pelerina z dvema kapucama. Dobi se pri Osrednjem odboru SPD, Ljubljana, Še-lenburgova ulica 7/11. Na Konju se je našel pri tam se nahajajoči skrinjici žepni barometer. Dobi se pri SPD v Ljubljani. V Coj-zovi koči na Kokrškem sedlu se je našla srebrna ura. Dobi se pri dr. Ivo Mazek-u v Litiji.
IZDATNOST, obile pene, neškodljivost na-pram tkaninam in nizka cena so vrline priznanega mila »Gazela«.
Ljubljana.
— Na splošni obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani na Erjavčevi cesti št. 21 se prične šolsko leto 1925/26 dne 1. oktobra t. 1. Vpisovanje na tej kakor na vseh ljubljanskih obrtnih nadaljevalnicah se vrši v nedeljo, dne 27. septembra od 9.—12. ure dopoldne. Vsa pojasnila so razvidna na črni tabli v šolski veži. — Šolski upravitelj.
— Na ženski strokovni nadaljevalnim za umetne in oblačilne obrti v Ljubljani se prične šolsko leto 1925/26 v četrtek dne 1. oktobra 1925. Vpisovanje se vrši v nedeljo dne 27. septembra t. 1. od 9.—12. ure na dekliški šoli, Sv. Jakoba trg 1. Na novo vsto-pivše vajenke naj prineso s seboj Odpustnico in Učno pogodbo, one iz lanskih letnikov pa Izkaz'. Šolnino v znesku 15 Din za učila in učne pripomočke je vplačati pri vpisovanju. Šolo obiskovati so po obrtnem redu (§ 99 b) dolžne vse obrtne vajenke. Pouk se bo vršil' ob nedeljah od 8.—12. in ob četrtkih od 14. do 18. (2.-6.). Nadaljna pojasnila pri vpisovanju. — Šolski upravitelj.
— Vajenci mehansko tehn. obrti v Ljubljani naj se vpišejo v nedeljo, dne 27. septembra t. 1. na osnovni šoli na Ledini v času od 9. do 12. ure. Novinci naj pineso seboj izpustnico in učno pogodbo. Vpisnina kot lansko leto. Lanski učenci naj pri vpisovanju predlože lanske izkaznice. Šolski pouk se prične v petek dne 2. oktobra t. 1. ob 14. uri Natančnejša pojasnila so razvidna iz razglasa na vežnih vratih osnovne šole na Ledini. — Upravitelj.
1— Identificiran mrtvec. Dne 15. septembra so našli v nekem gozdu ob planinski poti Kamniška Bistrica—Velika Planina okostje in precej prej»erelo obleko neznanega moškega. Ker mrtvec ni imel pri sebi nobenih dokumentov, identitete sprva ni bilo mogoče dognati. Danes je dognana. MrtVec je 23-letni posestnikov sin Alojzij Komar iz Krakovske ulice št. 13 v Ljubljani. Odšel je z doma že dne 23. maja, ne da bi se bil vrnil. Ker se je našel pri njem med drugim tudi samokres — pa tudi iz drugih okolnosti — se sklepa, da je izvršil mladenič samomor. Vzrok pa ni znan.
1— Samomor. Včeraj zjutraj so našli v sobi mrtvega trgovskega slugo 1. Krašovca. Zastrupil se je s plinom. Na mizi je pustil med drugim poslovilno pismo, naslovljeno na svojega delodajalca. Iz pisma se da sklepati, da je gnala mladeniča v smrt nesrečna ljubezen. Sicer je bil pa pokojnik velik fantast in »poet«. Med njegovimi stvarmi so našli med drugim knjižico pesmi, ki nudijo vpogled v njegovo sentimentalno, obupano ( duševno razpoloženje.
1—Še eden, ki se je naveličal živeti. Predvčerajšnjim je bil aretiran v šiški neki pleskarski pomočnik, ker je streljal z revolverjem ter grozil, da se ustreli
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 23. septembra 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 95, bi. 97; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 240; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105; Prva hrvatska šte-dionica, Zagreb den. 1068; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 104; Trbovelj, premogokopua družba, Ljubljana den. 375, bi. 387; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 120; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb, den. 38, blag. 42; »Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 165, bi. 180.
Blago: Les: Smrekovi ozir. jelovi hlodi, od 25 cm prem. naprej, fco naklad, postaja I bi. 225; Madrieri, 75/220 mm, od 4—8 m i
dolž., monte, fco meja den. 585; jamski les l>o uzancah ljubljanske borze, fco naklad, postaja 5 vag., den. 170, bi. 170. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana den. 270; koruza slavonska, par. Ljubljana bi. 217; fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana den. 325; fižol ribničan, orig., fco Ljubljana den. 300; fižol mandolon, orig., fco Ljubljana den. 250.
BORZE:
— Zagreb, 23. sept. Devize: Newyork ček 56.02—56.62, London ček 2723/8—274:7«, Curih 1083—1093, ček 1084.9-1093, Pariz 266.91— 270.91, Praga 166.4—168.4, Milan izpl. 229.83 —232.23, Dunaj 788.75—798.75, Berlin 1335 -1345.
— Curih, 23. sept. Beograd 9.20, Newyork 518.20, London 25.10, Pariz 24.50, Milan 21.12, Praga 15.35, Berlin 1.2330, Budimpešta 0.007260, Dunaj 72.95, Varšava 81.50, Sofija 3.775, Bukarešta 2.50.
X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. septembra t. 1. po-
nudbe za dobavo 3780 ovojev žičnikov; do 2. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo prepojenih brzojavnih drogov ter za dobavo zveznih vijačnih spon. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe za dobavo 1000 kg riža, do 10. oktobra pa ponudbe za dobavo jamskega kabla in spojnih obojk. — Dne 6. oktobra t. 1. se vrši pri di-reciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave 2000 m3 lomljenega kamna. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Iz vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Ta sedaj 53 let stari zavod se je nedavno pretvoril v srednjo vinarsko in sadjarsko šolo; poleg le-te je še tudi enoletna vinarska in sadjarska šola z internatom. Za obe šoli se je prijavilo dovoljno število zanimancev za '■stop. Rok za vlaganje prošenj pri srednji šoli je že potekel, pri enoletni šoli pa pote-
če 1. oktobra t. 1. Začetek šolskega leta za drugoletnike bivjie dvoletne vinarske in sadjarske sole je bil 15. septembra; v srednji vinarski in sadjarski šoli prične novo šolsko leto 1. oktobra, v enoletni pa 15. oktobra na-me8to začetkom novembra, kakor je bilo prvotno razglašeno. Vsak zaniinanec (prosilec) bo o tem še posebej obveščen. Gospod minister kmetijstva je določil mesečno oskrbnino na 400 Din (do sedaj 75 Din) za vse privatne gojence v internatu, to so namreč tisti učenci novinci enoletne šole, ki morajo plačevati vso oskrbnino, odnosno je ne morejo biti oproščeni in še niso bili v kmetijski šoli. Novinci siromašnih staršev, kateri dobe prosta mesta v zavodu kot državni gojenci (štipendisti), bodo tudi posebej obveščeni o tem. Vodstvo reorganiziranih kmetijskih šol se je zopet poverilo direktorju Andreju Žmavcu, dosedanjemu ravnatelju dvoletne vinarske in sadjarske šole v Maribora. Profesor Josip Priol odpotuje te dni na Holandsko v svrho študija ameriškega načina sortiranja in vkladanja sadja i. dr.
(90)
Spisal Kobert K t aft
Si’1
Zakrivljeni žebelj pritrdi prav spretno spodaj na košarico, spusti to navzdol, in ko doseže tla, skuša s trnkom vloviti vrveno lestev.
Ideja, čeprav je prišla pozno, je bila dobra — le /■ul, da se rezultat, kot glavna reč, ni uresničil. Kljuka ni hotela prijeti; več ur se je mučil Adam, ležeč na trebuhu. Večkrat je potegnil vrv k sebi, da se prepriča, če je še pritrjen trnek, zopet jo je spustil navzdol, vlekel semintja, potegoval gor in dol, košarica je plesala po tleh kot marijoneta — a vse zaman, riba ni hotela prijeti. Natanko je videl, kako leži spodaj lestev, iz kakega 'vzroka pa je trnek ni mogel zagrabiti, ni vedel.
Slednjič preneha s svojimi poizkusi. Če iz obupa ali ne, tega ni videti. Vstane in pretegne ude, ki so ga že boleli vsled ležanja, seveda le one, ki imajo naravne vezi; obenem pa se ogleda na vse strani.
»Lep razgled od tu-le, o da, tu zgoraj bi prav rad živel, če bi le ...«
Umolkne, njegov pogled obstane na fakirju, ki leži pred njegovimi nogami. Nenadoma leži fakirjeva glava ob strani trupla. Vratna vretena najbrže niso bila več intaktna. Izsušeno meso tudi ni imelo več dosti vezalne sile. Mumije so sploh jako hitro zdrob-
ljivi objekti. Pri svojem delu mu je Adam najbrže z nogama odlomil glavo in jo potisnil v stran.
Pobere glavo, brez vsake bojazni, pregleduje skoro okroglo lobanjo od vseh strani in jo trklja po rokah semintja.
»Kroglo za kegljanje že imam, manjkajo mi le še keglji. Ljubše pa bi mi bilo, če bi bila to prešičja glava, pohana, četudi brez priloge. Ej, ej, ej, ej, ej, kaj bo z mano tu gori, če ne pridejo romarji, da mi napolnijo košarico?«
Najprej spusti na drugi strani posodo dol in zdaj se mu hitro posreči, da zajame vode.
Napravil je še nekaj požirkov, ko odstavi in seže s prsti v usta ter privleče nekaj na dan.
^Majhna žabica! Ščuka v maslu bi mi bila ljubša. Hm, ali naj? E, od enega ugriza tudi še ne bom sit. Sestradati ,pa sploh ne morem, pojedel bom prav enostavno fakirja. Na, pa skoči!«
Žabico postavi na tla, no, ta ne pomišlja dolgo, napravi nekaj skokov ter izgine s ploskve.
Tej se pa dobro godi! Ta je že spodaj in si prav nič ne zlomi kosti. Tega ne znam narediti. Škoda bi bilo moje gumijaste noge.«
Potem začne zopet loviti s košarico lestev. To je bil torej le kratek odmor. Saj pa je to tudi njegovo edino upanje, da dobi na ta način lestev, če noče breij dela čakati, da se vrne avtomobil.
Kaj si je mislil, da se je avto oddaljil in se ni vrnil, tega ne vemo. Nekaj se je pač zgodilo.
Še vedno pa se mu noče posrečiti, da bi zagrabil lestev. Nekoč je že visela na žeblju, pa je zopet padla na tla, žebelj ni vzdržal njene teže, se je iztrgal iz košarice in Adam je moral izruvati nov žebelj iz ploskve.
Občudovati je bilo, kako mirno stori to zeleni možiček, namesto da bi se stokajoč metal po tleh.
Ko zopet leži na trebuhu in lovi, zagleda na jugu moža. Preje ga ni zapazil, ker je imel oči obrnjene le na svoj trnek in lestev.
Mož je nenadoma tu, pol gol kuli, na hrbtu ima običajno provijantno vrečo.
Kakšen vtis je napravil ta človek na Adama, si vsak lahko misli. Angel odrešenik!
»Vi, slišite, vi, obesite no lestev na košarico!!!«
Tako vpije navzdol, poslužuje se boljše angleščine, ki pa je tudi edini jezik, ki ga zna.
Kuli pa ne razume angleško, nikakor si ne more razlagati, čemu je svilena lestev in zakaj vpije dozdevni svetnik — na vsak način je, to tuj potnik, ki ne ve drugega, kot da prebiva na stebru svet fakir, kateremu mora doprinesti svoj tribut.
Ne brigajoč se za Adamovo vpitje, sname vrečo s hrbta, jo odveže, seže vanjo, položi nekaj v košarico in odide z veselo zavestjo, da je opravil dobro delo in to je tudi res napravil.
Ko vse vpitje nič ne pomaga, se Adam umiri in potegne košarico navzgor.
(Dalje prih.)
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
najfinejši in najokusnejši namknl kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo I ^
'I
■
i
Ob prebridki nenadni izgubi, smrti dragega nepozabnega
Tefciiititd in iiiyijeiWiG najmode mz urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Uubliana, Dunajska cesta štev. 1 a, II. nadstropje.'
•	P*
i
ffStlS	Bi!! S8 bili ?
'.i	le pri tvrdlii
j® r mm
iluDljunu
Silil' PttSFRHOVtGA SVOHENIKA . CB VP3I Mjbotjll iivalnl itroj a roc.Llnsko .11 cfcrtr.0 svetovno znar.lh zPimk „6RITZ >EK“ - „ADUR” ..HHoii;* •
Isto tam posamezne dele za stroje in >o est, l«l»	nneumatllu. Pouk o *eze-
Rtu ' na stroj brezplačen! Večletna garancijaI Ni talino I	**	ill*°	*
„Opeka“
prvovrstne zidake priporoča opekama
„EMGwA“ D. D.
v Ljubljani —Tovarna na Viču (brdo) — Pisarna v Pralakovi u ici 3, prtličje.
MALI OGLASI
Ceae oglasom do 20 band Pln 5*—, waka naclaljna beseda
50 par.
Gospodična
•Mdnjik let, spretna v gospodinjstvu, perfektna t kuhanju, teli sta h gospodu, samou ali vdovs« a 1—4 otroki. Verairana je tudi v vseh delih Bivanja. Gre tudi ket vagojiteljiea. — Cenjene ponudbe na uprave pod »Dobra ia rariaa gospodinja*.
e oemoftoles. — Ponudbe upravo Usta pod >osBoiolec<.
Uradnica
■Ukih
■ veHetno prakso veiSa vseh pisar-dei IKe »luibe v mestu ali na — Ponudbe proei na upravo Usta pod »Zanesljiva«.
Stanovanje
ostojefe iz 1, odnosno 2 sob, kuhinje in pritiklin i££e za takoj proti nagradi uradnik. Ponudbe je poslati ped >Takoj< na uprave Usta.
Samostojna
Imjigovodkinia in korespondentinja * večletno prakso išJe stalno mesto ia takoj T večjem kraju na Gorenjskem. Ponudbe z navedbo plate na uprave lista pod »Bnergičua araJk.
m.
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje ali ga spremljali na zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, velikemu županu dr. Pirkmayerju, zastopnikom raznih oblastij, šol in društev, častniškemu zboru, »Sokolu", »Orjuni in lovski skupini.
Iskreno zahvalo izrekamo pevskemu 7boru »Glasbene Malice" v Mariboru, „Celjskemu pevskemu društvu", godb. društvu „Drava“ in »Železničarski godbi v Celju“, za krasne žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, ki so mu darovali cvetje in vence v zadnji pozdrav.
Zahvaljujemo se cenj. gg. govornikom: ravnatelju Smertniku, županu dr. Hrašovcu, ministru v p. dr. Kukovcu in nadzorniku Cer-neju za prisrčne govore, s katerimi so se poslovili od dragega
pokojnika.
Naj v miru počiva in njegov spomin naj živi v naših srcih.
Celje, dne 22. septembra 1925.
Žalujoči o»tall.
H limonino
prodam prav lino. * vratno, tsota*) ogiaiieno, Se novo, flnne Lubfc* Glas je: Pia, H. E, A, «e lahko z drugimi inštrumenti zraven igra. Glas hannanilos je prav uk aren.-Oeili ▼ Rožno dolino 34, pri t»o-
je vendar
najboljil
lana, Ljubljana.
■moten vseh pisarniških P«?«"*
■eto dobro kvaUfikacdjo jfite pn- —--------------------------------------
«• Onlašalte v .Narodnem Dnevniku I
■pravo Usta pod značko »Pridnosti.	”	*------------------------------------------■■■
tadafatsM ta ii|w—i ari ta*:
flpsgrjmrAB ALEKSANDER. - Za tofcarae >Merkur< v Ljubljani: Anfeej Sever.