(" Postale Esc» ogni marco/ed; • vtnmrdi - 12 settembrc (9'->8 Potmmvzn» itevilkm 25 ttot< lib*]* vaako sredo !r. petek zjuiraj. itan* z* celo leto 15 L * * pol let a 8» » četrt leta 4» i..* inozemstvo celo leto lir 40. V« naročila brez do yoslane naročnine se ju- moremo ozirati. Odgovorm urednik: Polde Kemperle. ä. 69 V GoricL v sredo 12. septembra 1928 utoxi. Nefrankirana piama vn nt sprejemajo. Oglau s* ručurmjo po do^, • vom in st plačajc <• naprej. List izdtji Konsordj »Gor. Sit* ie*. —• Tisk KatoliiAt tiskarn« v Goiict. !L'¦• va Piazzuita it. '.; L'prava in uredniir. ¦* ulica Mamcli itav. $ St. post, tek.ruč.n/1147. teles, int. itev. jfri*. Pbpbčb uprašanje hi Mice po rešitvi. Največji problem našega časa je gotovo ta, kako urediti odnos med delom in kapitalom all po domače povedano, med delavstyom 'in pods jetniki. Če se to vprašanje kolikors toliko zadovoljivo ne reši, je sarno vprašanje bližnje priložnosti, n. pr. ponovnega oborožanega svetovnes ga spopada, da se sproži svetovni prevrat, to se pravi, popolna boljs ševizacija Evrope in drugih delov sveta. Ker to gotovo ni v interesu kulture, ki je kolikortoliko v zelo bistvenih pogledih še vedno skups na tako pridobitnemu tnesčanstvu kakor delavstvu, zato je sporazums na rešitev socialnega vprašanja skupna naloga vseh. Treba je pa uvideti, da se to vprasanje nikakor ne da rešiti na podlagi današnjega kapitalističnega proizvajalnega reda. Treba je, da se odnos med delom in kapitalom reši mirno z vzajemnim prizadevas njem obeh danes obstoječih razres dov, toda to se nikakor ne pravi, da se mora rešiti na podlagi moderne* ga kapitalizma. Nikakor ne! Kas pitalizem mora svoj gospodarski red, ki je nemoralen in gospodars sko končno za vse poguben, žrtvos vati in zamenjati i drugim, kakor ga terja krščanski socializem Moderni kapitalizem treba vzeti tak, kakrsun v resnici je. Kot tak je sistem v svrho čim večjega des narnega pridobitka, ne pa kritja pametnih potrebščin vseh in vsas kega brez izjeme. Njegove posies dice so: razdrobitev, porazredenje, sovražna locitev družbe, navidezna politična svoboda in demokratična enakost pri dejanskem suženjstvu milijonov, ter neomejeni konkus renci, v kateri slabejši vedno pods leže; neusmiljeno izkorisčanje ter osredotočenje kapitala, ozir. pro: izvajalnih sredstev v par rokah. Moraine posledice kapitalizma so pa strahotne. Pomislimo le na izs rabljanje in ugonabljanje ženske! Če kdo pravi, da je kapital pametna ureditev, smotrenost in točnost, ne pomisli, da so to le sredstva, v nas men, ki je nemoralen in socialno kvaren: množenje dobičku imejites Ijev kapitala na račiui neplačanegn dela delavccev. Sicer ureditev go- spodarstva po kapitalizmu ni pas metna, ako nočemo smatrati za pas metno to, da velika večina današs njega človeštva trpi pomanjkanje in le manjšina uziva sadove njenega dela. Če pomislimo še na brezposeb nost in na brczposestnost pod das našnjim kapitalizmom ki sta taki, kot se nikdar, potem mora biti obs sodba urcditve gospodarstva po kas pitalizmu popolna. Kapitalizma tedaj nikakor ni mogoče vzeti zn temelj, na katerem naj se preuredi človeska družba. Ta temulj mora nuditi samo krščans stvo. Zato je prvi in glavni pogoj, da se odpravi sedanje nevzdržno in porazno stanje ter zabrani mozs nost divje boljševizacije, da se Evropa navzame krščanskega duha in na podlagi zdravega krščanskega solidarizma, ki propoveduje vzas jemnost vseh stanov, ustvari nov in pravičen gospodarski red. Kaj se godi po svetu? Letošnje zborovanje Zyeze naro* dov je postalo izredno zanimivo. Prej so sc bali, da bo dolgočasno in tudi otvoritcv splošne debate o ci* ljih, nalogah in delovanju Zvcze je potrjevala to bojazcn. Nihče se ni hotel oglasiti k bescdi. Končno se ie javil zastopnik Kitajske in otvo? ril splošno debato z doigim govo* rom o dolžnostih Zvcze narodov. Za Kitajcem so se pa kar po vrsti oglašali k besedi. Cela vrsta govor* nikov je razkladala svoie misli in nazore o Zvezi. Posebno odloeno je govoril norveški zastopnik Mo« winckel, ki spada, kot je znano, med tiste, ki hočejo dati Žvezi ko* likor mogoče veliko veljavo in ve= liko moč, tako da bi Zveza lahko reševala tudi najte/ja mednarodna vprašanja. Govqrniki pa so se stri« niali v tern, da fe podpis Kelloggo* ve protivojne pogodbe važen sve* tovnozgodovinski dogodek in velik korak proti trajnemu miru med narodi. V petck 7. septembra popoldne je povzcl besedo nemški državni kancler Müller, ki se je po običajnih uvodnih stav* kill bavil posebno z razorožitvijo. Müller je približno takole izvajal: »V vseh narodih so velike ljudske množice proti vojni. Nemčija ie z njimi. Ako je naša volja, se odpo- vedati vojni za vedno, trdna, potem ta volja ne more ostati brez moč« nih vplivov na naše naziranje o oboroževanju.« Nemčija se je raz»« orožila. druge države pa se oboro* žujejo. To stanje utegne postati nevzdržno. Treba je, da tudi drugc države sledijo Nemčiii, ker se sicer zna vneti kak nov požar. »Nočem,« je zaključil Müller, »prerokovati tako usodnih in ncvarnih poslcdic. Ncdopustno bi pa bilo, ako bi Zve* za narodov morala v svoji najvaž* nejši nalogi odpovedati. Nedopust* no je, da se narodi varajo v upanju, ko mislijo. da se bliža eas, ko ne bodo več bajoneti in topovi odlo* cevatli o njihovi usodi.« Za Müllerjem je govorilo isti dan še vee drugih politikov manjšcga pomena. Drugi dan 8. septembra se je prvi javil načelnik švicarske delegacije zvezni svctnik Motta, ki je načel, kakor poroeajo številni italijanski listi, vprasanje narodnih manjšin. Po njegovem mncnju se bo morala Zveza narodov s tem vprašanjem bolj baviti. kot se je doslej. Treba ie ustanoviti posebno stalno komi= sijo, ki bo proučevala vprašanje, kako naj sc lajša usoda narodnih manišin. Ko je Motta končal, se je dvig* nil avstrijski zvezni kancler dr. Sei* pel, ki se je bavil z istim vpraša* njem. Dr. Seipel je rekel med dru* gim: »Pisano manjšinsko pravo, scs veda v še zelo pomanjkljivi obliki, je bilo vpcljano v splošno medna* rodno pravo šele z mirovnimi po* .godbami. Da imajo man jsine kot s.ploh vsa ljudstva in rodovi pra* vico — pa naj je taka pravica kje zapisana ali ne — pravico, da se v svojem materinem ieziku po naeinu in obieajih svojih očetov držijo vrelcev svoje kulturne samorasti in svoje narodnosti in da se morejo nekaznovani priznavati kot pripad* niki svojega naroda, to mora konč^ noveljavno preiti v zavest splošno* sti in potem čimprej v pravila Zveze narodov. »Že pri drugem zborovanju Zve? ze narqdyv,« je nadaljeval dr. Sei* pel, »v letu 1921. je profesor Gil? bert Murray na tem mestu oznanil, »da je zadovoljnost manjšm ena skupnih koristi Evrope«. Leto po* zneje je poročevalec v vprašanju varstva manjšin, naš spoštovani go? spod tovariš Motta izjavil, da je »Zveza narodov v nekcm oziru va* ruh man j šin vseh držav na svetu«. Tretje zborovanje Zveze narodov je sprejelo znani sklep, v katerem je izraženo upanje, da bodo tudi države, ki niso vezane po man j šin* skih pogodbah, s svojimi manjšina^ mi prav tako ravnale, kot zahte* \ajo posebne manjšinske pogodbe. Ako se sedaj vprašam, odkod to stanje v manjšinskem vnrašanju kljub prizadevanju Zveze narodov, tedaj vidim pred seboj temelj no zlo, na katerem vsi bolehamo: Mi, ljudje, se ne razumemo. Ako govo? rim tukaj nemški, ker niti franco* seine niti angleščine ne razumem dovolj, potem naši izvrstni prestav? ljavei to vrsto nerazumevanja z lahkoto premagujejo. Toda mi se žalibog tudi tu ne razumemo. Ev* ropo, da govorim samo o našem delu sveta, lahko delimo z različnih stališc. Lahko se razlikuje jug od sever a, vzhod od zahoda, lahko sc govori o germanskcm, romanskem, slovamskem pasu, od 1. 1918. dalje se lahko govori o zmagalcih in pre« maganih. Gre pa še druga mcjna erta skozi Evropo, ki loči dva raz* lična pojma o narodih. Na eni strani te meje stanujejo ljudstva, ki jim je država vse, ki razumejo rod narodnostnim čustvom veliko mero navdušenosti za državo. kate? ri pripadajp prostovoljno ali pa tudi neprostovoljno. Na drugi stra- ni te meje pa velja zavest skupne kulture in jezika in krvno sorod* stvo, ki je podlaga te zavesti, več, ne da bi bila zvestoba nasproti dr* žavi s tem kaj omejena. Za ene pomeni varstvo man j šin samo elo* ve-Ško prehodno uredbo, da se tu* lerodcem in tujcžienim olajša izgi* njcnjc v veejem državnem Ijud* stvu, katcremu so pridcljeni po ka^= kršnemkoli zgodovinskem dogod* ku. Drugim pa je varstvo manjšin sveta, naravna, neprcklicana pravi* ca, kateri se ne morejo odpovedati, tudi ako bi se hotel! In mi tukaj v sredi Zveze naro«* dov, kaj delamo? Mi nočemo govo* riti o teh stvareh, ker se bojimo, da bomo zadeli drug ob drugega, ali pa, kar je najslabše in najbolj smešno, govprimo tako, kot da. se razumemo. Nikar ne verjemimo, da smo v zadovoljevanju sveta pri* šli že Bog ve kako dalec, ako se ni* smo povzpeli še niti preko osnov* nih pojmov znanosti o miru. Kar pa zadeva manjšinsko vprašanje, pa nismo še niti pri osnovnih poj* mih. Ker sem o tem prepričan, za* to danes ne stavljam nikakih pred* logov. Svetu jem samo, naj vsakdo iemed nas v svojem sreu pretchta različne pojme: narod, manjšine, manjšinsko pravo. Ko se bomo po* tem zopet sestali, bomo rekli z vso veljavo, ki jo imamo, kaj jc v zade* vi manjšin pravično. Naredimo oboje: premislimo ii4 povejmo, kaj je pravica, to pa kma* lu, da ne bo medtem trpel mir.« S temi besedami je dr. Seipel končal svoj govor. Za njim sta go* vorila stara znanca in protivnika ! poljski zunanji minister Zaleski in j litavski predsednik Woldemaras. Nato se je vršila volitev nadomest* nega sodnika v stalno mednarodno sodišče v Haagü, nakar se je sobots na. seja zaključila. Briand govori» Splošna debata se je v ponede* ljek 10. septembra nadaljevala. Na govorniški oder je stopil francoski zunanji minister Briand, ki je po i kratkem uvoda javil, da se bo ba* vil z dvema zadevama, namreč z manjšinami in z razoroževanejm. { rJ\ikoj so vsi vedeli, da bo odgovo* ril Müllerju in Seiplu. Briand je go* voril zelo odloeno in jasno: »Ra* zumem nestrpnost in priznavam, da imajo nekatere države pravico biti nestrpnc kot druge. Zveza narodov je sestavljena iz ljudi 50 narodno« sti in mora zato postopati zmerno in previdno. Kadar govorimo o razoroženju je lahko reči: kaj nam pa brani, da se razorožimo. Naredili smo se sve* eenilke miru, objeli smo se v Lo* carnu, prcd katkim smo se znova j objoli v Parizu. Zakaj torej ne pu* stimo, da bi tem lepim sledilo ne* kaj, radi Cesar bi vsem narodom propadalo orožje z rok?« Kot glavni vzrok, ki ovira razo* rožitev, je Briand navedel boljše* vi^ko Rusijo, ki da se ncprestano oborožuje in ki je radi svojih veli* kih ljudskih množic in kljub svo* jim miroljubnim izjavam stalna nevarnost za mir. Nato je Briand opisal stan je ncmške vojske. 100.000 mož, ki so po večini častniki in podčastniki. Zato se ta armada imenuje skupinska armada. Poleg nje pa so ncizmerne množice po* gugumnih in junaških mož. Zatorej ne moremo govoriti o popolni raz* orožitvi. Potem pride nemška in* dustrija, nemška bistroumnost in zmožnost. Nemška mornarica je bila ob polomu skoraj čisto uniee» „na. Danes je zopet med prvimi na svetu. Tega sc ie treba bati. Kljub temu Briand zaupa v trajnnst miru. O manjšinah je Briand rekel sle* cleče: »Vprasanje man j.šin vzbuja v nas čustva človcčanstva. To vpra* šanje ne obstoja šele od vojne da* lje; manjšine so bile tudi prej. 10 milijonov ljudi jc spadalo k narod» nim manjšinam in nihee ne more trditi, da je bila njihova usoda la* žjc. Njihov glas ni prihajal preko meje in Zveze narodov še ni bilo, da bi ga sprejcla. Danes je več kot 20 milijonov man j .šin. Težko je tr* diti, da se Zveza narodov ni zani* mala zanje..« Z nekaterimi splošni* mi frazami je Briand skušal raz* gnati sum, da se Zveza narodov ni prav nič brigala za usodo manjšin. Briandov govor je posebno pri Nexncih vzbudil veliko raznčara* nje. Drugod so bila čustva mešana. Vsi pa so hili edini v tem, da Briand že dolgo ni tako ostro govoril. Razni sestanki. Zborovanje Zveze narodov so u* godna prilika. da se razni drzavniki lahko bolj neovirano sestajajo in pogovarjajo. 5. septembra sta se sostala nemški kancler Müller in Briand. Müller je razložil Briandu, da bi bilo dobro, ako bi Francozi izpraznili zasedeno Poren je. Ali sta Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« prišla do leaked a sklcpa ali ne, se ne ve. Predcn je Müller šel k Brian? du, je sprejel avstrijskega kanclerja Seipla, s katerim se je pogovarjal o sodelovanju med Avstrijo in Nemčijo. — Müller je obiskal tudi angleäkega zastopnika lorda Cu* shenduna. Tudi z njim je govoril o izpraznitvi Porenja. Precej pozornosti ie vzbudil se* stanck jugoslovanskega zunanjega ministra Marinkoviča in grškega zastopnika Karapanosa. Pravijo, da sta urejevala zadnje težkoče pri sklcpanju pogodbe radi Soluna. Ne* kateri listi Lovorijo tudi o prijatelj* ski pogodbi. Ženeva ie torcj te dni res nekako središče evropske politike. Okno v svet. Kriza bolgarske vlade. Kralj Boris ie takoj, ko se ie kri* za začela. naroeil Ljapčevu naj se? stavi vlado. Ljapčcv je nalogo spre* jel in jo poskušal rešiti, kar se rau pa ni posrečilo. Ljapčev je zato vr* nil mandaJt. Angleskosfrancoski dogovor glede vojnega brodovja še vedno vzbuja pozornost. Dogovoo* do da? nes še ni bil objavljen niti ni zna* no. kaj vsebuje. Pravijo, da ame* riški minister Kellogg zadnjič zato ni šel v London, ker je Angležem zameril ta dojgovor, ki je menda naperjen proti Združenim državam. Nemški poslanik v Moskvi umrl. Nemški poslanik v Moskvi grof Brockdort'^Kantzau ie v nedcljo zju* traj umrl v Berlinu, kjer je bil na dopustu. Smrt je povzročila srčna kap. Pri njegovem pogrebu bo tu* di sovjetski zunanji komisar Cičc* rin, ki se je prav te dni pripeljal v Nemčijo zdravit svojo bolezen. Kronanje albanskega kralja. Novi albanski kralj Zogu I. bo kronan 28. septembra v Kroji. roj* stnem mostu Jurija Kastriota-Sken* derberga. Ob tej priliki bo kralj proglasil obširno politično arnne* stijo. Ljudsko glasovanje o oklopni križarki. Nemški komunisti zahtevajo ljud* sko glasovanje glede oklopnc kri* žarke. ki jo je vlada sklenila zgra* diti. Zadevni predlog je že vložen. Glasovalno postopanje je precej zamotano. Pri prvcm glasovanju mora vsaj desetina volilcev, ki so se udcležili zadnjih državnozbor* skih volitev, odobriti predlog. Ker je pri zadnjih volitvah glasovalo nad 41 milijonov ljudi, ie sedaj torej potrebnih 4,129.000 glasov. Komunisti so zadnjič dobili 3 mi* lijonc in 362.000 glasov. Manjka jim. torej 766.000 glasov, ki jih pa upajo debiti pri socialistih. Novo ministrstvo v Franciji. Francoska vlada je sklenila usta* noviti ministrstvo za zračno plovbo. To minkstrstvo se bo bavilo samo s civilnim letalstvom. Pristanki h Kelloggovi pogodbi. Na Kelloggovo pogodbo je pri* stalo že mnogo držav, n. pr. Tur* čija, Kitajska, Litavska itd. Litav* ska je sprejela pogodbo s pridrž* kom, da se ne tiec „Vilne. DNEVNE VESTI. Odgovorni urednik »Gor. Straže« posvarjen. Prctckli četrtek je bil naš odgo* vorni ureclnik pozvan na prefektu* ro, kjer so mu prebrali slcdeči sva* riini odlok. Št. 3836/Gab. Prcfekt goriške pokrajine, glede na to, da je bil periodieni list v slovenskem jeziku »Goriška Straža«, ki izhaja v tern mestu in cigar odgovorni urednik je g. Polde Kemperle, v teku leta večkrat za? pienjen radi objave: 1. elankov, ki tvorijo odkrito pro» pagando proti enotnosti države; 2. vesti in razlag tako tendencio* znega znaeaja, da lahko vzbudijo neopravičeno razburjenje v prebi* | valstvu in izzovejo vznemirjenje duhov z nevarnostjo motnje javne? ga red a; 3. ölankov, ki stremijo za tern, da pripisujejo sedan jim političnim razmeram neobstoječe škodljive vplivc na vzgojo mladine, tako da gleda ta nezaupno ako ne sovražno na državo in režim; upoštevaje, da vsebuje jo tudi ne* zaplenjene števiilje v svoji celoti stvari, ki lahko vzbudijo v dušah bravcev čustva, ki so nasprotna ria* rodnemu redu v državi; glede na to, da pogosto ponavlja? nje tch dej'stev. ki so povzroeila za* plembo lista, javlja v vodstvu lista voljo, vztrajati na stališču, ki je od* j krito na:sprotno s sedaj veljavnimi predi2isi, ki urejujejo periodieni tisk; zaislišavši mnenje komisije, o ka? teri je go vor v 2. elenu kr. zakon* ske odrcdbe od 15. julija, 1923, St. 3288; svari odgovornega urednika imenovane* ga lista »Goriška Straža« g. Polde* ta Kemperleta v smislu in z učinki 2. in 3. člena omenjene kr. zaikon* ske odredbe od 15. julija, 1923, St. 3288, spremenjene v zakon 31. de* ccmbra, 1925. St. 2309. Gorica, 6. sept. 1928 leto VI. Prefekt: Cassini. Vladiii ukrepi za goriško deželo. Dne 1. septembra je vladni na* čelnik N j. E. Mussolini sprejel v po* sebni avdijenci goriškega prcfekta komendatorja Cassini j a, ki ga je spremljal tudi iašistovski pokrajin* ski tajnik Caccese. Prefekt je na* ctlniiku vlade poročal o političnem in gospodarskem položaju Goriške. Poscbei jc opozoril na hudo sušo in na brezposelno'St. Naeelnik vlade je doloeil, da se nakažejo 4 milijoni lir za javna de* la, ki naj se izvršijo v tistih delih dežele, kjer bo brezposelnost naj* bolj velika. Ta denar se bo porabil za grajenje in popravo cest ter vo* dovodov. Računa se, da bo pri tern zaposlenih do 2000 delavnih moei. Naeelnik vlade je nadalje doloeil, naj eden izmed velikih kreditnih zavodov nakaže »Zadružni zvezi« v Gorici posojilo v znesku 3 milijo* nov lir po nizki obrestni meri; ta znesek je namenjen za agrarni kre* dit. — Čevljarska zadruga v Mirnu dobi od armade dobavo 10.000 pa* rov čevljev. 'J'i ukrepi so prišli o pravem ča* su, ker je Uospodarski položaj zara* di suše res težaven, kakor smo po* udarili že uvodniku, ki smo ga na* slovili na g. prefektu pred njego* vim odhodom v Rim. V spomin vzornemu fantu. Iz globoke hvaležnosti pišem te vrstice. PoHveeene so spominu ide* alnega mladeniea. pokojnega Mir* ka Mermolja iz Batuj. Z njegovim življenjem je združen dobršen del katoliškega mladinskcga pokreta na Vipavskem. Ni imel šol in ven* dar je po neumornem čitanju in ak* tivnem sodelovanju v Katoliških društvih doscgel občudovanja vred* no samoizobrazbo. Bil je samonikcl, kristalen značaj. Svojega prepričanja ni nikdar za* tajil. Povzpel se je.vsled resne, me* rochijne besede do voditelja soto* varišcv in postal apostol batujske mladine. Prvi je bil pri društvenem delu, duhovnih vajah, petju in te* lovadbi. Užival je globoko spošto* vanje pri neštetih prijateljih širom deželc. Pokojnega je odlikovala prepro* stost in odloenost, dve najpotreb* nejši potezi plemenitega značaja. Krekova sola mu je pod spretnim vodstvom usmerila delovanje vprid katoliškega prosvetnega dela in pravega apostola. Verska in social* na misel sta se v njem posestrili in rodili v tihem delu bogate uspehe. Kajni je vsem fantom zapustil najlepši zgled. Za trajno bo ostal klicar vsem, ki so jim dragi ideali poštene, verne in delavne mladosti. Naj živi njegov spomin med nami! Političen umor v Ljubljani. V netek 7. septembra zveeer je ncki neznanec skozi okno ustrelil lesnega trgovca Egidija Perica, ki je bii doma s Primorskega. Perie je bil takoj mrtev. Umor ima, tako pravijo, politieno ozadje. Perie je bil elan »OrJune«. V začetku le* tošnjcga leta so ga Orjunaši obdol* žili, da vohuni za italijanski konzu* lat. Bil jc nato zaprt in pred sod* nijo oproščen. Sedaj pa je on tožil »Orjuno« radi žaljenja časti in gro* zil z razkritji. Razprava se še ni vršila in se tudi ne bo, ker jo je prepreeila žalostna smrt Periceva. Seja ministrskeča sveta. Ministrski svet je sklican za 24. septembra ob desetih zjutraj. Dr. Lemež aretiran. Dr. Lemež je bil med voditelji slovenskih komunistov. Preteklo soboto ga je ljubljanska polieija aretirala. Vzroki aretacije niso zna* ni. Poleg njega jc polieija vtaknila pod kljue še več znanih komunistov. Grozna nesreča v Monzi. V Monzi blizu Milana je zgra* jeno veliko dirkališee za avtomo* bile. Vsc važnejše avtomobilne dir; ke so se vršile tarn. V nedeljo 9. septembra se je vršila velika med* narodna tekma. Šlo je za prvo da* rilo v Evroui. Od italijanskih tek* movalcev je bil nosebno znan Ma* terassi, ki je imel precej upanja na zmago. In prav tega je zadela ne* srec:'.. Ko je vozil s hitrexstjo kakih 200 kilometrov na uro, je avtomo* bil na nepojasnjen naein in iz ne* znanega vzroka butnil s tckališča med glcda.lce. Materassi je bil takoj mrtev. Poleg njega je avtomobil ubil še 19 oseb in ranil 20 oseb. Tek* ma se je ne glede na nesrečo nada? ljcvala. Tekmovalci nesrece sploh niso opazili. Zmagal je Francoz Chiron. Ko se je razvedelo za ne* srečo, ie nastah velika žalost. Chi* ron je kar omahnll, ko je slišal, da Matera,ssija ni vee. Potfrcb pone* sreeencev se je vršil ob velikanski udeležbi občinstva. Ob desetletnici. (Piše Jože.) »Bratje, nisem prcTok, a mislim, da bo kmalu konec. Mislim, da le* žimo tu za to, da naberemo novih sil za zadnji udar črez bolgarske okope in v Srbijo. Ali ne vidite Francozov, koliko topov vozijo na Veternilk, koliko belih, ernih (Afri* kancev) in rumenili (Anamcev) vojakov zbiirajo v Macedoniji. Ča* ta (četni tajnik) je pravil, da je v Solunu zelo živo, da dan na dan izkrcujejo touove, privažajo sveže grške, angleške in francoske čete, v Albaniii na se pripravljajo Ita^ lijani. Mislim, da čas zori. Avstrijci so hoteli junija meseca prebiti ita- lijansko fronto, a jim ni uspelo. Morali so se vrniti črez Piavo. Nemci so sredi iulija pos-kušali z vsemi silami napa.sti P_ariz in pred* reti pri Amijenu. Ali kot se sedaj zdi, ne bodo več napadli, ker so iz* gubiili 18. julija pri Amijenu celo armado. Francoski general Mangin jim je kot s kleščami prerczal špi* co, ki hi morala predreti do Pariza. Mislim, da bomo sedaj mi udarili in osvobodili Srbijo vse do Dona* ve, Save in Drine, mogoče tudi erez.« In prekinil me je Bogdan iz Aleksinca. »Dal Bog! Podnarednk če, Tvoj dom je dalee in za božič pojdeš z menoj na dopust. Celo hi* šo Ti bom dal na razpolago, naj* lepšega prešiča bom Tebi na cast zaklal in na ražnju spekel.« »Pojdem, ako Bog da,« sem mu odgovoril. Milan iz Cuprije pa pravi: »Znaš šta podnaredniča, Ti ne poznaš srbskih devojk. Mleko in kri jih je, GŽenili Te bomo v Srbiji. Glavo imaš, zaslužil boš mnogo para.« »Bomo vidcli,« sem odgovoril. Solnce je pripekalo na naše šo? tore. Toplo je bilo pod njimi, ni* sem moigel vzdržati. Šel sem k po* veljniku bataljona in ga prosil za dovoljcnje, da grem obiskati Tin* cila iz Solkana. ki je bil podpo* ručniik pri Vardarski diviziji štiri ure dalee od nas. Videl ga nisem že od binkošti 1. 1914., ko sva na Dunaju skupaj lumpala, jaz kot dijak, on pa kot enoletni prostovo* ljec pri prehranitvenem polku. Pre* ppzno je prišel v kasarno v noči od binkoštne nedelje na pondeljek, sprl se je s častnikom, ki je imel nočno službo in radi tega je inkasi^ ral 30 dni kasarniskega zapora. Po* zneje je bil ujet v Pšemislu, iz Ru* sije pa je prišel enako meni, na solunsko ironto. Poveljnik bataljona me je debe* lo po'gledal. a končno mi je le dal kos paprrja, če me bi kdo spotoma vstavil, Kuhar mi je dal malo ko* sila in sei sem k vardarski diviziji. Kmalu sem našel šotor, kjer je Tincili ležal. V razdalji 20 m zakli* čem »Tincili«. Podporuenik v sraj* ci in spodnjih hlačah se obrne in me začne gledati. Roko iztegne po dvoliterski čutari dobrega črnega irancoskega vina in s »krota, na pij« mi jo da. Mnogo sva sc pogo* varjala in menila. Govorila sva o naših vojnih dogodivščinah, o Go* rici in Solkanu, govorila sva o ri* žotu, ki smo ga kuhali dijaki ob Soei, govorila o tern in onem. Hi* tro sta minili ura, dve, in moral sem se vrniti. Rad lazim okoli in zato nisem šel naravnost proti našemu šato* rišču. Krenil sem na desno in po treh urah hoda sem zagledal temen gozd. Približal sem se mu in ugo^= tovil, da so bila figova drevesa, a vse veeja kot so pri nas. Zrclcga sadu ie bilo vse polno. Najedel sem se, nabral jih polno nedrije, polne rokave bluze in vse žepe polne. Tako obložen sem jo krenil proti demu, pod šatorišee, kjer sem bra.tski delil smokve s svojimi vo* jaki. Poveljniku bataljona sem se iavil in tudi njemu dal par izbra^ nih smokev. VTcsel jc bil dobrega in soenega sadu. Ko sem mu pove* dal zgodbo o ligovem gozdu, se je zacel zanimati za zadevo in za dru* gi dan sem dobil nalogo, da vza* mem svoj vod in posodo, ter da grem že zgodaj zjutraj po smokve. Drugi dan na vse zgodaj smo že bili v gozdu. Moji vojaki so jcdli smokve kot nikoli prcj, nabrali pa smo jih tudi vsaj kakih 500 kg. Sitii in preobloženi smo se vračali v šatorišče, kjer je vsak vojak od bataliona. dobil poleg kosila še sko* raj eeli kg smokev. Jaz sem jih moral deliti in še danes me srbe prsti po njih. Ko sem čctrti dan zopct obiskal figov gozd, ki je bil oddaljen od našega šatorišča vsaj dve uri, ni bilo na drevesih niti enega sadu, ki bi dozorel v tednu dni. Tako je bilo moje življenje v ša* torišču pri Subotskcm vse do za* četka septembra meseca 1. 1918, ko se je začel krvavi pies. (Daljc.) »GOKISKA STKA2A* %.rrnvi ¦> UTRINKI. Solski vestnik. 1. Sprejemni in ponavljalni izpiti na goriäkih srednjih šolah (t. j. na gimnaziji, realki, učiteljišču in kom; plementarni soli) prienejo v pone« deljek 17. septembra, Prošnje za sprejem v I. nižji ali višji razred goriomenjenih sol je treba poslati na kolkovanem papir* ju za 2 liri, za druge razrede na ne* kolkovancm papirju na ravnatelj* stvo sole najkasneje do 30. septem* bra t. 1. 2. Trgovska sola v Gorici. Goriška trgovska sola ima dva oddelka: 1. dvolctno trgovsko solo in 2. petletni trgovski zavod (prfc pravnica in štiri razredi). Za vstop v dvoletno trgovsko so? Io sc zahteva odpustno spričcvalo komplemcntarne sole, za vstop v pripravnico trg. zavoda pa odpust- no spričevalo komplem. sole ali pa spriocvalo 3. razreda gimnazije, rcalk ali učitcljišča. Kdor nima teh pogojev, naj napravi do 15. septem* bra pro&njo za pripustitcv k izpi* torn, ki začnejo po 20. septembru. Prosnjo za sprejem na solo ali na zavod ic treba poslati na rav* natclistvo zavoda oz. sole (Gori* zia. Piazza Rota 3) do 30. septem* bra. Pisana mora biti na kolkova* nem papirju za 2 liri. Prošnjo mora podpisati oče oz. njegov postavni Evharistični kongres v Sidneyu. Drugi dan mednarodnega evhari* stičnega kongresa v Sidneyu se je otvoril s slovesno pontifikalno sv. mašo, ki jo ic dar oval papcžev nun* cij kardinal Ccrretti. Pri sv. maši je bilo navzoeih nad 50.000 ljudi. Tako veličastne službe božjc Avstralija šc ni videla. Po sv. ma.ši je pridigal 0 Evharistiji msgr. Daniel Mannix, nadškof melbournski. Vseh udele* žencev kongresa je nad 130.000. Nova cerkev na Japonskem. V Kitani na severnem Japonskem so slovesno posvetili novo katoliško cerkev. Navzoeih je bilo mnogo duhovnikov. Slike v cerkvi je izde* lal slikar Roko Hasegawa, ki je več let študiral v Evropi. Zopet čudež v Lurdu. Neka Iris Delia Lunga iz Siene je bila že osem let bolna na neki ne* vzdravijivi bolezni na hrbtenici. Ni se mogla niti gibati. Letos so jo pe* 1 j ali na romanje v Lurd. Ko se je vrnila. si ji je bolezen zelo poslab* saJa. Sorodniki so že mislili, da bo umrla, in so se zbrali okoli njene j postelje. Kar nenadoma se je bol* nica dvignila, vstala iz postelje in začcla hoditi po sobi. Oeividno gre j za veilik čudež, ki ga je Bog storil I na Marijino priprosnjo. Število katoličanov v Združenih držav. »Osservatore Romano« je pred kiatkim dognal. da se je število katoličanov v Združcnih državah v desetletju 1916.—1926. pomnožilo za tri mili j one. Čenstohova. Čenstohova (Czenstochowa) je stara sloveča pol j ska božja pot. Čenstohovska Mati božja je za.ščit* nica Poljakov. K njej se zatckajo vsi, ki so potrebni tolažbe in po* moči. 8. septembra se je v Čensto* hovi vršil škofijski evharistični kongres. Udeležilo se ga je blizu I pol milijona romarjev iz vse Polj* ske. Poleg mnoge duhovšeine sta bi* la navzoča tudi napeški nuncij Mar* maggi in poljski primas kardinal Hlond. Slovesnosti so trajale tri dni. Tak kongres se je prej vršil v Lvovu in Ludzu. Vse to pa je le priprava za vsepoljsik evharistični kongres. namestnik. Omeniti je treba v njej ime dijaka in njegovih starišev, bi* vališče družine in stanovanje dija* ka. Prošnji se morajo priložiti sle* deče listine: 1. rojstni list, ki mora biti lega* liziran, ako je dijak rojen v drugi provinci; 2. izprieevalo o cepljenih kozah na navadnem papirju; 3. prcdpisano šolsko izprieevalo; 4. zdravnisko izprieevalo na kol* kovanem .papirju za 2 liri, potrje* no od obeinskega naeelnika; 5. pobotnicc o plaeanih pristoj* binah (zadevni obrazci se dobijo v tajništvu zavoda). Ponavljalni izpiti pričnejo po 20. septembru. Redni pouk zaene letos 15. okt. Natanenejše podatke daje taj* ništvo zavoda vsak delavnik od 10. do 12 ure dopoldne. Drobne vesti. Ferrarin se vrača. Sinoei je dospel v Rim znani pre* kooceanski letalec Ferrarin. Na po* staji so ga čakali general Balbo, zastopniki vojske, letalstva in mar; narice in velikanska množica ljudi, ki je burno pozdravljala drznega letalca. »Szent lstvan« je bila velika avstrijska oklopna vojna lailja, ki jo bila med svetov* no vojno potopljena pri daimatin* skem otoku Premuda. Sedaj jo bo* do dvignili. Jugoslovansko vojno ministrstvo je že dalo potrebno dovoljenje. Italijanski general se ponesrečil v Romuniji. Italijanski general Rocca, ki je dalj easa prebival v Romuniji, se je v nedelio 9. septembra smrtno ponosreeil. Vozil se je z avtomobi* lorn iz Bukarcšta na deželo. Blizu Biteoti se je avto zadel ob kmet= ski voz in se prekucnil. General je bil takoj mrtev, šofer pa je težko ranjen. Kongres ^luhonemih. Pretekli eetrtek sc je v Rimu vr-* šil 2. kongres gluhonemih. Navzo* eih je bilo lzredno veliko število gluhonemih. * * * Katoliški možje in fantjel Kristus nas vabi, da pridemo k Njemu — utrujeni — da nas pozi* vi in nam da novih moei v svetem boju za pravice Kristusa in Njego* ve sv. Cerkve. Predvsem pa, da se mi sami posvetimo Presvctemu Sr* cu in tako postancmo sposobni in goreei za ta boj pri samih sebi, v družini in povsod. Vsi možie in fantje! Pristopimo v »Apostolstvo mož«! V ta namen sc bo vršil v Mari* jincin svetišeu v Logu pri Vipavi v dneh 15. in 16. septembra t. 1. shod samih lantov in mož, da se v sreu in razumu in v volji prerodimo in po'svetimo za velike namenc, ki jih zahteva Kristus*Kralj od nas mož in fantov. Vspored shoda v Logu: Sobota, 15. 9. 1928: Ob 4. popol* dne se priene spovedovanje. O. 6. go vor: »Mož v družini«. Po govoru pete litanije Matere bozje in blago* slov. Nato skupna ura molitve: mo* lili homo 3. uro in 2. pol ure pred sv. R. T. Spovedovanje bo do 10. Nedelja, 16. 9. 1928: Ob 5. se pričnc spovedovanje. Ob 6. govor: »Mož — zasc«. Po govoru sv. ma* ša s pet j em pred sv. R. T. in obe* nem abhajanje. (Skupno sv. obha* jilo mož in fantov.) Druge sv. ma* še še ob pol osmih.ob O'smih, ob pel devetih. Ob 9. sv. maša s pe* tiem pred sv. R. T.; med sv. mašo öovor: »Mož in javnost«. Po sv. ma* ši pete litanije Srca Jezusovega, Tc Dcum in blago.slov. Po blagoslovu jc shod konean. NB. — Ženskam 15. in 16. sept, vstop v loško cerkev ne bo dovo* ljen. — Veeerjo princsite seboj! Prenoeevali bomo lahko v cerkvi ali v okolici. Disciplina, red mir in trcznost naj nam bodo čaistna za? deva ta dva dneva, možje in fantje! Častite župne urade prosimo, da opozore na ta shod može in fante! Možje in fantje. Kaj je novega na deželi? Batuje. V eetrtek 6. septembra smo po* kopali enega najboljših in najdelav* nejših fantov, od vseh spoštovane* ga Mirka Mcrmolja. Kdorkoli bo omenjal katoliški mladinski pokret na Goriškem, bo s hvalcžnostjo iz* govoril ime pokojnega Mirka. Zc pred vojno je deloval neumorno pri »Orlih«. Vojni vihar ga je za* nesel v rusko ujctništvo, kjcr si je tudi nakopal bolezen, ki ga je spra* vila v grob. Po vojski sc je zopet z vso vnemo oprijel prosvetnega dela in vodil nele domače društvo, temveč, vsa prosvetna društva v okrožju. Bil jc izborcn igralec, do* ber telovadni vaditelj, priznani pe* vec, ki je še letos v majniku pel solo*speve v east nebeški Matcri. Kot značajnega, resnega fanta ga je poznala vsa dežcla in spoštovala ter upoštovala naša katol. organic zacija. Zadnje mesece je rcsno bolehal. Bil jc.v goriški bolnici, odkoder si je želel domov z upanjem, da še okreva. Par dni nato je izdihnil Pogreb našcga prijatelja je bil vclieasten. Mrtvaški sprevod je vo* dil č. g. dekan A. Novak ob azi* stcnoi domačega g. župnika Ign. Lebana, ki jc bil rajnemu pravi du* hovni oče ter g. prof. F. Tercel j a iz Gorice. Pred rojstno hišo se jc zbrala nebrojna množica. Opazili smo številno zastopane prijatelje iz Dornbcrga, Črnič. Zalošč. Voger* skega in Gorice. Ko so domači fantje dvignili krsto s poikojnim Mirkotom, so Dornberški pevci pod vodstvom g. Saksidc zapeli prav pretresljivo žalostinko. V očeh so se zalesketalc solzc. Doma» či mcša.ni zbor je pod vodstvom g. Joška Bratuža soeutno odpel ganlji* vo »Izpred praga rojstne hiše«, na* kar se je zavrstil dolg sprevod v cer'kev. Pri mrtvaški opravilih je pretres* ljivo lepo pel »Rekvijem« g. solist Joško Bratuž. V cerkvi je zadoncla v sree segajoča pescm »Nad zvez* dami«, ki jo je pokojniku pel doma* ci pevski zbor, pri katerem jc po* kojni dolgo let sodeloval kot tcno* rist. Resno je stopala dolga vrsta pogrcbeev za belo krsto. Pet ven* cev so poklonili prijatclji blagemu rajnkemu. Dva venca so spletla do? maea dekleta, enega je daroval za slovo pevski zbor, druge pa: Kato* liška mladina, dolenjcvipavski fan* tje in domača družina. Skrito, mirno pokopališee se je napolnilo. Blagega Mirka so položili v grob. Na krsto se je usulo cvetje in pod jasno nebo so donele pre* tresljivc molitve. Ob odprtem gro* bu je zapcl dornberški pevski zbor prelepo nagrobnico »Vigred se po* vrne«. nakar je g. prof. Tcreclj v prelepih bescdah govoril poslovilni govor, ki jc pretrcsel duse, da je za* rlakala množica in sc zalesketale solze. Orisal je življenje in delo pokojnega, in vzpodbujal prijatelje k posnemanju niegovega apo«tol* skega delovanja. Kot zadnji pozdrav je zadoncla pesem batujskega zbora. Veljala je kot slovo fantu, ki je bil vzorcn vo* dt-telj svojih tovarišev. V imenu fantov*prijateljev se liiijlepše zahyaljujc vsem, ki ste našemu zaslužnemu Mirku napra* vili tako lep pogreb. Prepričani smo, da bo blagi pokojnik v nebe* sih molil za vse. ki stremiino in de* lamo po njegovih vzorih. Večen spomin blagi duši! Prijatelj. Števerjan. Suša slavi svojo zmago, mizerija bo triumfirala to zimo pri nas. ta* ko mi je vzdihoval neki stari mož. »Kako bomo prišli skoz, kdo bo preživljal nas in našo deco, ko nam ie sedaj zraven drugih dobaviteljcv odpovcdal kredit šc Oni vesoljni dobavitelj in zalagatelj vseh živih bitij, naš Bog.« Lepe misli modrega oeanca so vredne, da jih resno vpo* števamo. Štacunar je — kar je raz* umljivo — odpovedal kredit. Celo zimo na kredo, sedaj v polet ju na kredo, to ne gre naprej. In pozimi? Štoverjanci, Brici! Jaz bi nasvetcjval za prvo silo ta*le recept. Prvič: to* bak vstran! drugič: kava, cikorija, sladkor in taka roba ni za nas več na prodaj! Dragi moji, mi potro* šimo polovico vsojega denarja za te reči, brez katerih prav lahko ostanemo, pa še bolj zdravi. Torej, Brici, korajžno v boj proti mize* l'iji! Števerjanec. Sv. Višarje. V nedeljo dne 16. septembra se bo vršila na sv. Višarjah lepa slav* nost. P. Sofronij bo blagoslovil novi krizev pot, ki jc krasno slikan in so ga Žabničani podarili Sv. Višarjam. Pričakovati je, da se bo precej ro* marjev zbralo na Sv. Višarjah, saj čcz nekaj tednov se romanje na Visarjah itak konča, zato porabite zadnje tedne, da pohitite na Vis šarje! Sedlo. V sredo dne 5. t. m. sta stopila pred oltar dva para novoporoeen* cev, da se zavežeta po zaikramentu sv. zakona za skupno življenje. V prvem paru je stal naš g. ueitelj Miro'slav Skalin in njegova izvo* lienka Frančiška Lazar*/^vanova, v drugem pa Albin Lazar, gostilniear in trgovec ter njegova zaročenka Julija Gašperut*Komočeva. Poroka se je vršila po tukajšnji stari nava^ di s sv. mašo, pri kateri so novopo* ročenci prcjeli zakonslki blagoslov in pri mizi Gospodovi evharistič* ncga kralja Kristusa. Novoporo* čcncem naj veljajo naša iskrena vošeila za srečno življenje v novem stanu. Iz Cerkljanskega. Zadnje case se je tudi naših vasi začela lotcvati bolezen izseljevanja. Vzroki so predvsem gospodarski, vendar sta velika krivca tudi lah* komiselnost in hlcpenje po udob* nosti. Mladina ponckod izgublja resnost in smisel za pošteno delo. Ziito smo bili iz srca veseli onih treh dni, v katerih so se zbirala de* klcta k duhovnim vajam. Velika udelezba, zclo primerni nagovori in prava pobožnost so napravile iz* redno lep vtis na vse vasi. Tridnevnica v Cerknem je bila namenjena v prvi vrsti članicam Marijinih družb, vendar so se je udeleževale tudi druge mladenke. V nedeljo 9. septembra je prazno* vala cerkljanska Marijina družba svojo 15 lctnico. K proslavi so prišle v-e okoliškc družbe in celo zastop* nice iz Idrije. Lepo je bilo videti dolg :-prevod s petimi zastavami. Zaključne slovesnosti zlepa ne bo* mo pozabili. Prostorna cerkev je bila lepo okrašena in polna deklct. Vcličastno petjc in pobožna moli* tcv sta dali slovesnosti še posebno lep znaeaj. Zaključni govor je bil jako primcren in pretresljiv. Pri svečanih obrcclih s številno asisten* co je g. dekan sprejel novinke iz Cerkna v Mar. družbo. Naj bi prelepa slovesnost in tiha ¦ premišljevanja rodila med žensko mladino bogatih sadov! Strain 4 »GORISKA STRAŽA* Sv. Mihael nad Sempasoin. Pod dimniki in po vasi se čim* daljc več govori, kaj in kako bo z našimi cestami. Toda naše bcsedi* čenje bo malo izdalo, če bomo o tern le doma govorili, kajti še javno sc pove in malo all nič ne izda. Re* kli bi lahko, da so naše ceste ne* uporabne, toda ne moremo reči ta* ko, ker vozimo še vsaki dan po njih. Za naše ceste je dobro, da je po mafem dežja, kajti ko bi deže* valo kakor kakšno leto, bi bili mo* rali žc davno najeti letala. Kolikor vemo, je sklenil g. načelnik, da bo* mo ceste popravljali z robotami. Sliši se, da se nekateri jezijo radi tega ukrepa, čcš, da zakaj plačuje* mo tako velike davke. Drugi pa odobrujemo ta sklep, toda želimo obenem, da bi se svota, ki se je do sedaj izdajala za popravo cest, zmanjšala. Torcj, če je določeno, da bomo dclali na robote, je treba da se z delom prične in vsaj neko* liko ceste popravi. Avče. V cvetju življenja, star 22 let, nas je zapustil Stanko Kovačič, nadar* jen in nadebuden mladenič. Umrl je v sredo 5. t. m. opoldne, sprav* ljen s svetorri in Bogom. Sledil je tik ob triletnici sestri Karlini, ki je tudi komaj v sedemnajsti jeseni se presadila v lepši vrt. Že po novem letu F.e je Stankota oprijela koščena žena in ga držala kljub upiranju, dokler ji ni podlegel. Kako je bil priljubljen, jc pričal njegov pogreb. Mnogo vencev, petja, velika mno* žica z objokanimi očmi je še po* večala žalost. Pogrebne obrede je vodil Stankotov stric g. župnik Iv. Kovačič v Podmclcu ob asistenci g. dekana Beleta iz Kanala, g. Reščiča iz Gorice in domačega g. vikarja. Počivaj v miru Stanko. Rešen si te* lesnega in duševnega trpljcnja. Čezsoča. Dobili smo dopis, ki se pritožuje čez razmere na planini Dolini. Po dopisnikovi trditvi ni med posest* niki pravega razumevanja, zato na* stanejo razne težkoče. Tudi konji bi po tern zatrdilu ne smeli biti na Dolini. Ker se v take strogo vaške zadeve ne moremo spuščati, zato dopisa ne moremo priobčiti. Upa* mo pa, da se bodo nedostatki po* torn medsebojnega sporazumljcnja najlepše odpravili. Uredništvo. Ledine. Kako zadovoljen mora biti, kdor prevzame težko nalogo dvomljive* ga uspeha in doseže več kot je upal. Tako zadovoljnost uživa preča* stiti g. J. Zagar, župnik ledinski. Prvi pogoj dobrega uspeha v zvon* stvu je zanesljiva zvonarna. A ka* ko, ko prejemnik odškodninskih zvonov nima pravice si jo izbrati, ko odločuje to edino*lc volja urad* ništva v Trevisu. In proti temu je »boj brez upa zmage«. To zmago je g. župnik srečno izvojeval s po* močjo svojega prijatclja g. prof, drja Čikoviča. Za te zvonove bi bila prav za prav zadostna malobesedna ocena. Ker pa tako besedovanje ne pome* ni ničesar, mi ne more zadostovati. Vendar pa se hočem kolikor mož* no omejiti: 1. ker »Straža« ni stro* kovni list, 2. ker so bile doslcj vsc moje ocene De Poli*jevih zvonov pohvalne. Zvonovi so tako*le porazdeljeni: trije (d1, e1, sis1) za župnijsko cer* kev, ostali za podružnice in sicer trije (e1, g\ a1) za Vrsnik, trije (sis1, gis1, ais1) za Breznico in dva (f1, c1) za Krnice. Tu je ostal sred* nji zvon (a1) iz lcta 1781. Dve zvo* nili stc torej melodični (v velikih sekundah), eno je božično. eno pa tvori neprimcrni trizvok, ki se mu žal ni bilo mogočc izogniti zaradi ostalega srednjega zvonä. Glavovnih razlik med melodični* mi (udarnimi) in harmonijskimi glasovi je malo in te ne presegajo ene (dovoljcne) osminke. Vsi zvo* novi so oktavni zvonovi, kar mo* rajo biti, le ledinski srednji zvon je scptimni zvon, ker ima mesto čiste spodnje oktave veliko sep* timo. Male nadkrilne terce so povsod zadete in že s prostim ušesom sliš* ne. Oglašale so se celo nadkrilne kviiitc in oktave, ki spadajo sicer med neslišne harmonijske glasove. Veliki zvon zavzemlje povsod vladajoče stališče proti malima, zlasti mogočno se oglaša veliki zvon v Ledinah. Brezpogojni zahtevi glede ize* načbe glasovnih znakov in moči zvonov je zadoščeno, le v Krnicah ima atari srednji zvon nekoliko drugačno glasovno barvo, ki je se* veda posledica njegove drugačne oblike profila. Ta zvon je dal zvo* narni priliko, da jc izkazala vso svojo sprctiiOst. Šc med zvonovi istcga liva se mora pregledati kaka razlika osminke glasu, tukaj pa tudi ta ni bila presežena. Znani so mi slučaji, da je dosegla celo pol glasu. Brenčanje (resonanca) zvonov je po svoji intenzivnosti in trajnosti pohvalno; večinoma je gladko alt pa dolgovalovito. Oblika zvonov je prijetna; pri* bližuje se obliki nemških zvonov, ki so na vratu razmeroma sir ji kot italijanski. Taki zvonovi so lepši za pogled in ugodnejši za razvitek zvočnih valov. Liv je deviško lep, neomadeže* van s pilo ali z dlctom. Drobne črtice in pikice nn okraskih priča* jo, da je bila zvonovina dobro me* Sana in dobro raz^reta. Preobilica okraskov zavira lepoto glasu, zla* sti če so predebeli, Cesar se pa ne more očitati okraskom De Poli* jevih zvonov. Vendar pa svetujem tej zvonarni, naj omeji število okraskov (napisov), za katere naj* primernejši prostor je na vratu zvona. Bahanje z okraski pa naj prepušča slabim zvonarjem, ki ho* čejo ž njimi odvračati pozornost slabega glasu. Zvonove sta obesila brata Lirus* si, monterja zvonarne. Delo je so* lidno in natančno. Ohranilo se je z eno izjemo tramovje od prej, ohra* nili so se tudi leseni jarmi in niha* nje na zobeh. Kemblji od prej* šnjih zvonov ima jo žal ploščate be* tice, imajo pa pohvalna obesila s podaljški skozi jarme. Nekateri mailenkostni nedostatki se odpra* vijo ob sklepnem pregledu monter* jevem. Ni bilo lahko tehnično preizku* siti v dveh dneh dvanajst zvonov; prečastita gospoda sta mi pa nalogo izdatno olajšala, za kar jima izre* kam iskreno zahvalo. Ledinski župljani naj ohranijo hvaležnost svojemu skrbnemu duš* nemu pastirju; njegovega truda se bodo veselili še njih sinovi in sinov sinovi, čc bodo skrbcli za pametno zvonjcnje in pritrkavanje, za var* nost in snago svojih zvonov. Iv. Mercina. Idrijske novice. Smrt radi opekline. V tuk. bolnici je v soboto umrla 5 lctna dekflica hčerka M. Gnezda iz Sp. Kanomljc. Dcklica je bila v vzgoji pri bližnjcm poscstniku g. Trohu in tarn se je nesreča tudi zgodila. Ko je deklica stala pri og* niišču, se ji je nenadoma vnela ohk',ka in v par trenutkih jc bila v plamenih. P rep el j ali so jo takoj v Idrijo, toda vsled zadobljenih ope* klin jc rcvica že po par urah v bolnici izdihnrla. Suša in nje posledice. Kot povsod, tako je tudi pri nas letošnja grozna suša unieila večino pridellkov. Fižola, krompirja, repe bo prav malo, po nekaterih krajih pa sploh nie. Enako je s sad j em in drugim sočivjcm, ki je ravno letos kiizalo ugodno. Sploh je ves letos- nji pridelek, razen prve košnje — ki je bila pa tudi slabs'a od lanske — jako malenkosten. Pa bo kdo re* k^l: .»Saj v Idriji, kjer je rudnik, niso odvisni od pridelkov.« Res, prav res, ako bi šlo njega bogastvo v dobrobit vsega prebivalstva. Toda vpoštcvati je treba, da živi tu mno» go vdov, vpokojeneev in raznih za* sebnikov, ki imajo take mescčne prejemke, da ne more jo z njimi ne živcti, ne umreti. Mnogim je v pre* cejšen pripomoeek, če se dobi kaj z vrta, akoravno ni dosti, nekaj pa je. Enako je pri nas rudarjih. Tudi mi smo vsled ničeve letinc hudo prizadcti. Mnogim je uničcn ves pridelek, za katercga so se vse lcto trudili in žrtvovali. Niso redki, ki imajo svojo kravico, toda letos bo vslcd pomanjkanja krme šla mar* sikje za ma j hen denar iz hleva in ako jo bo hotel prihodnjc leto kupi* ti, bo dal zanjo mnogo vcč, kot bo scdaj dobil zanio. — Hudo je pri nas tudi gledc vode. kajti v rano* gih krajili imamo suhe vodnjake. To je posebno občutno v gorenjih predmestjih. Tcj nepriliki pa bi se z obscžno akcijo dalo odpomoči. To nas uči prav letošnja suša. Po Idriji vidimo precej vodnjaikov, ki nimajo zapirala in neprestano tcčcjo. Da jc voda jako stalna, je dokaz, ker se letos ni posušila. Ako bi sc si* lorn Idriie vsi podobni studenci na primcrnih mestih vjeli v nabiralni* kc, bi vsej Idriji tudi ob času suše nc primanjkovalo vodc, kar se pa dancs dogaja. Prosimo merodajne kroge. da to pereče vprašanje re* ši jo. Darovi. Za Sirotiščc: N. N. 500 L, prcpla* čila za Socialni za/konik in Nova pot a 15 L. — Srčna hvala! Listnica uredništva. /. K.y Ukve: Vašega dopisa ne razumemo, zato ga žal ne moremo priobčiti. Zlasti ker so, tako se nam vsaj zdi, izrečeni neki očitki, mora biti zadeva za nas popolnoma jas* na. Pozdravljeni. Dopisniku z Marijinega Celja: Vaše zanimivo poročilo bi bili zad* njič objavili, pa nam je radi za* plembe prostora zmanjkalo. To* liko v pojasnilo v obvcstilo. Dopis smo za kako drugo priliko shranili in je na razpolago. Pozdrave. Dopisniku iz Oseku in Vitovelj: V »Listnici uredništva« odgovarja* mo samo po potrebi in navadno na izrecno željo. Če pa kdo že sam meni, da bo njegov dopis romal mogoče v koš, potem mu mi seveda ne damo še posebnega potrdila v listu. Bog živi! R. G., Breginj: Vaš dopis bi za* vzel več kot pol strani. Ker je za nas črtanjc ncmogočc, ga seveda ne moremo objaviti. Tržne cene dne 11. septembra 1928. Čcsnik kg L. 0.60—0.80; svcže ze* lie L. 1.40—1.70; kumare L. 0.40 do 0 60; čcbula L. 0.60—0.80; rdeča pe* sa L. 1.20—1.40; fižol navaden L. 1.80; fižol koks L. 2.80; salata L. 2 do 2.40; indivija L. 2—2.40; jajčni* ki h. 1140—1.60; krompir L. 0.60 do 0.70; naradižniki L 0.60—0.80; re die L. 2—4; špinača L. 1.60—2; fižol stročnik L. 2.40—3; vrzotc L. 1.40—1.60; bučice L. 1.40—1.60; ne* oluščcn fižol L. 2.80—3; svcže fige L. 0.60—0.80; limoni L. 0.40-0.70; jabolka L. 1—1.80; hruške L. 1.20 do 2; breskve L. 1.60-—5; čcšpljc L. 1.20—1.40; namizno grozdje L. 1.40 do 1.80; grozdje »Palestina« L. 2.60 do 3: svcže maslo L. 14—15; prcsno maslo L. 16—17; mleko L. 1—1.10, skuta L. 4; jajca L. 0.60—0.65. Valuta. dne 11. septembra 1928. si dobil: za )u0 franc, frankov 74 50 do 74.80 Lir za 100 belg. frankov 263 50 do 267.50 za 100 švic. frankov 3b'7.25 do 369 25 za 100 češ.-slov. kron 50.52 do 56.82 ra 100 dinarjev 33.50 do 33 80 za 100 nemökih mark 452.50 do 458 50 za 1 sterling 92 65 do 92.85 za l dolar 19.08 do iy.14 Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 za 100 avst. Silingov 26fi.50 do 272.50 Benečijske obveznice dne 11. septembra 1928.: 75.10. Goriška podružnica zavoda »Banca Nazionale del Lavoro e della Cooperazione«. »Banca Nazionale del Lavoro e della Cooperazione«, znani močni, od države privilegirani zavod, ka* terega dclokrog obsega dovoljeva* nje kreditov in podpiranje vseh stremljenj za zvišanje narodne pro* izvodnjc, zlasti .pa poljedelskih obratov in zadrug, je odprla dne 1. septembra t. 1. laistno podružnico v našem mestu. Nova podružnica bo imela svoj sedež v lokalih dosedanje podruž* nice Ljubljanske kreditne banke v Gorici. katero novi zavod pre* vzame. KNJIGARNA-PÄPIBNICA ŠTOKA Trieste, Via Milano 37 ft RUDOLF LEBAN: ft ! Učna hnjiga I špansbega jeziha sestovljeno s pcsebnlm ozircm na po- trcbe slDuenshiti izseljEncBV u iirpntini in južni ßmerihi. Cena L IS Pismena naročila se izvršujejo samo proti predplačilu in sicer lirl5"80. Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13. — Birmski, poročni in krstni darovi po zmernih cenah. Popravila ur in zlatarskih predrae* tov izvršujem z jamstvom in hitro. Kupujcm krone, srebro, staro zlato po najvišjih cenah. Velika zalof^a mrtvaških potreb* ščin: komplctnc pogrebne opreme I. razreda od 300 lir naprej, 11. razr. 200 lir. 111. razr. 100 lir, otročji po* grcbi od 25 lir naprej. J. Saksida, Dornberg 3. Izurjen šofer s patcntom žcli službc. Naslov povc uprava »Gori* škc Straže«. Poštena družina sprejme dijake ali dijakinje na stanovanje in hra*> no. Pojasnila daje uprava »Goriške Straže«. Hlapca zvestega, razumncga v kmctiistvu, veščcga voznika s konji rabi Josip Marmolja trgovec v Mirnu. Dr. LOJZ KRildHEl sprejeraa V G O R 5 C I Piazza deli» Vittoria šte-v. 2tt in v svoji podružnici pri SV. LUCIJt štev. 3Ä