Glas zaveznikov
Leto I - Št. 33
Informacijski dn&onik P. W. B.
Začetek sestanka treh velesil
Predhodni sestanek Trumana in Churchilla - Vprašanje jugovzhodne Evrope in Dardanel na dnevnem redu - Razgovori bodo dolgotrajni
Berlin, 16. julija
Predsednik Truman in Churchill sta se že sestala. Radio Moskva je javil, da ni nobene časovne omejitve za konferenco.
Churchill in Truman sta v spremstvu svetovalcev prispela v Potsdam. Stalin in Molotov sta zapustila Moskvo predvčerajšnjim, vendar v Potsdam včeraj še hista prispela. Med člani angleške delegacije je zunanji minister Eden, vrhovni poveljniki treh britanskih armad in voditelj laburistične s tranke“ Attlee. Letališče, na katerem so pristali angleški delegati, so stražili oklepni avtomobili RAF a. Pred letalsko lopo, na kateri so se vile zastave vseh Združenih narodov, je bila postavljena častna straža.
Pri prihodu v Anverzo včeraj zjutraj sol predsednika Trumana pozdravili kraljev zastopnik, guverner province in anverški župan. Churhill je šel z letalom v Potsdam naravnost iz južne Francije, kjer je bil doslej nekaj dni na počitniicah. Na konferenci bodo prisotni tudi maršal AlexandeF, maršal Montgomery in angleški veleposlanik v Moskvi.
V Potsdamu končujejo zadnje priprave za sprejem delegacij. Skrbno pazijo, da ne bo nihče izvedel novic prej, preden jih skupna uradna poročila ne bodo objavila.
Dopisnik »Reuterja* javlja: Potsdam je odslej odrezan od Berlina. Sovjetska policija preprečuje vstop v prepovedano področje vsem, ki nimajo posebnega dovoljenja. Računajo, du je generalisim Stalin na poti v Berlin z železnico Moskva-Varšava-Berlin, ki so jo nedavno odprli za promet.	,
Dopisnik »Observerja,* misli, da bodo na konferenci razpravljali predvsem o bodočnosti Nemčije, nato o bodočnosti jugovzhodne Evrope, o vprašanjih Bos pora in Dardanel in o Vprašanjih, ki zanimajo Italijo in Iran. Doslej imajo vsi sporazumi o ureditvi Nemčije negativni značaj, to Be pravi: sporazum o očiščenju Nemčije nacistov in sporazum o njeni razorožitvi. Dopisnik dodaja, da želita angleška in ameriška vlada, da bodo v bivših satelitskih državah v jugovzhodni Evropi, ki so zdaj v sovjetski zasedbi, izvedene svobodne volitve. Ameriška delegacija se bo zavzela tudi, da bi bila Italija sprejeta med demokratske narode.
Trumanov spored
zn sestanek
London, J6. julija Dopisnik «D«tly Maila* Iz Washingtona sporoča, da (bo predsednik Truman na bodočem, sestanku zastopnikov,, treh velesil predložil popolnoma nov načrt za Nemčijo. Truman misli, kot pravi omenjeni dopisnik, odpraviti ves sedanji načrt nadzorstva in v bodoče vzpostitvlti politiko, kS naj temelj na urejenem delovanju in na uro jenih odločitvah. Truman nasprotuje bodisi ruskemu bodisi frtuicosko-angtesUemiU1 bloku v Evropi. Namesto tega želi — na. dalju je Isti dopisnik — evropsko enotnost predvsem zato, kar so za. vetir*, da bi bili podobni sporazumi povod bodočim vojnam.
Ukinitev
protižldovskih zakonov
Zave miška vojaška uprava je izdala odlog, s katerim ukinja na zasedenem ozemlju protilidovske zakone, katere je izdala italijanska vlada. S tern prenehajo veljati vse omejitve za osebe lidovskega izvora ali druge omejitve iz rasnih razlogov med prebivalstvom zasedenega ozemlja. Vsi odloki m odločbe, izdane na podlagi teh zakonov, so proglašene za nične. Uradi so po službeni dolinosti obi-ezni izbrisati iz vseh javnih listin vse vpise v zvezi z rasno politiko fašističnega režima. V bo-dofe se ne sme v javnih listinah zabeležiti nobena rasna pripomba, razen na izrečeno željo prosilca.
Prihod bivših slovenskih Internirancev v Celovec
Celovec, 16. Julija Radio Beograd je včeraj javil, da je bil v Celovcu prirejen svečan sprejem petdesetim Slovencem, bivšim Intemirarfcetn, ki se vračajo iz koncetrarijskega taborišča v Dachau.
Trumanov politični program
Križarka, »Avgusta«, 16. julija
Predsednik Truman bo predložil sestanku v Potsdamu politični pr o-gram, ki vsebuje sledeče točko:
1)	Združene države so priprav- j ljene odločilno sodelovati pri obno-: vi uničenih evropskih dežel
2)	Kot povračilo zahtevajo, da ! režijo evropske državne apore, ki jih Se ločijo in ki bi bili, če ne bodo re. Seni, ponoven povod nove svetovna vojne, na prijateljski način.
3)	G« bi države za rešitev svojih sporov zaprosilo za ameriško sodelovanj«, jim bo to prijateljsko odobreno.
Imenovanje jugoslovanskega ministra v Belgiji
Beograd, 16. Julija Z namestničklm zakonom je bil Imenovan za jugoslovanskega ministra v Belgiji Miroslav Anastaaov.
Cena 2 liri
Iz Slovenije
Slovenija, razen Primorske ln Koroške, je izgubila v vojni 185.969 konj In goveje živine ter 101.516 svinj ln drobnice.
Železniško progo Dokledovja — Hodoš v Prekmurju »o obnovili.
I* nemških taborišč se Je vrnilo 180 koroških Slovencev. V taborišču Prauenrauch je umrla gospa Alojzija Grafenauer, soproga bivšega političnega voditelja koroških Slovencev. Tudi več drugih Korošcev je umrlo v nemških tagorlščih. Veliko števHo pregnanih Slovencev lz Koroške ze čaka na vrnitev.
Vojaško sodišče v Ljubljani je obsodilo Andreja Drobniča ln Valentina Rozmana na 2 oz. 10 let prisilnega dela.
Sodišče slovenske narodne časti
v Mariboru je obsodilo na različne kazni pet mariborskih Slovencev ln Slovenk, ki so bili pred vojno člani hitlerjevske organizacije «Kulturbund».
Vojaško sodišče v Ljubljani je obsodilo Joslptno Mohrbacher in njeno hčerko Jožico, članico baleta ljubljanske opere, na leto dni pri-silnega dela, ker sta. bili pred vojno članici hitlerjevske organizacije «Kulturbund».
Upravni organi ljubljanske zbornice za trgovino in industrijo so razrešeni in na njihovo mesto Je imenovan odbor delegatov.
TRST, ponedeljek, 16« julija 1945
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Via & Pellioo 8. - Telefon it »S854
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški L. 16 (osmrtnice L. 36), objave 1» 9, finančni in pravni oglasi L. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Unioae Pubblldta Italiana S. A., Trst, vla Silvio Pellluo št 4, tel. 94044- Cena posamezne številke L. 2 (zaostale Ii 4). Rokopisov ne vračamo.
Problemi 7lemcije
Nemčija - kamen preizkušnje za gospodarsko obnovo sveta
Po
bili
težke
vojaSkem zlomu Nemčije, so zavezniki postavljeni pred in odgovorne naloge Te naloge, ki so spočetka izglodale morda lažje, so se posebno v zadnjem času pokazale za tako delikatne, da se s položajem v Nemčiji na ukvarjajo samo odgovorni činttelfi, mameč se često o njih razpisuje tudi časopisje. Razlog za to je treba iskati v dejstvu, da takSna ali drugačna usoda Nemčije ne zadeva samo nje same, marveč bisti>e-no vpliva tudi na politični, socialni, predvsem pa gospodarski položaj drugih dežel in narodov, med njimi tudi na bodočnost treh velikih zavezniških velesil samih. Zaradi tega bo Nemčija tudi eden glavnih problemov, o katerem bodo raz-pratvljaU na konferenci treh, ki se je začela danes v Potsdamu.
Podpora ali samopomoč
Nekaj značilnih problemov, ki se ne pojavljalo samo kot problemi Nemčije, marveč v svoji soodvisnosti tudi kot problemi zavezniških
Bilke na Vzhodu
Silovito bombardiranje japonskih otokov
1*0 f AMI* kraj sestanka treh ve lesil - zibelka in grob nemškega militarizma
Mogoče ni bil samo goli slučaj, da so si slavni voditelji treh velesil, — zmagovalk v drugi svetovni vojni — izbrali za kraj sestanka ravno Potsdam. Saj lahko opravičeno upamo, da bo prav v Potsdamu, zibelki pruskega militarizma, pokopan za vedno nemški osvajalni duh.
Potsdam je majhno prusko mesto, nekaj desetin kilometrov vzhodno od nemške prestolnice Berlina -— kjer je pruski kralj Friderik Veliki zgradil svoj razkošni gradič «Štins Souch. Tukaj so sestavili pozneje načrte za pruski militarizem in zgradili temelje bodoče nemške vojske. V vojaški cerkvi sv. Nikolaja, pred katero stoji spomenik v prvi svetovni vojni padlim nemškim vojakom, lahko vidimo še danes stole, na katerih so sedeti (lani parlamenta tretjega Reicha in poslušali Hitlerjev govor, ki ga je imel ob priliki prevzema oblasti 1933 v tej cerkvi. Stene cerkve so bile okrašene z zastavami pruskih gardijskih polkov. Zastave so polne lukenj od
glavnim oltarjem.
Gradič eSans Sovci*, kjer je sestanek zastopnikov treh velesil, stoji v predmestju v velikem vrtu, ki je poln cvetlic in južnih rastlin v steklenjakih. Gradič toji na hribčku. Pot do njega vodi skozi dolg krasen drevored, ki vodi vzdolž majhnega jezera, kjer je mnogo vodometov. Od obale jezera, katerega obdajajo številni marmornati kiji in klopi, vodijo stopnice naravnost do gradiča, ki je zgrajen po načrtih Friderika Velikega. Na desni strani gradiča je nekaj plošč, kjer so pokopani jazbir carji, ki so Friderika Velikega vedno spremljali na sprehodih, na lovih in na vojne pohode. Tukaj je želel biti pokopan tudi sam Friderik Veliki, vendar mu te želje niso izpolnili.
Gradič rSans SoucU je krasna zgradba v baročnem slogu Vhod je izdelan iz belega mar-
krogel in znakov bitk, v katere, morja. Skozi dolgo vrsto salo so vodile svoje polke. Oder, nov in soban pridemo v delovne i n*kov	velesil piše
na katerem je imel Hitler j sobe kralja, kjer je še zdaj kla- ,ist *Prav‘*a»: v svoj govor, je stal (e do nedavno, prav tako tudi grobnica skladatelj Bach in kraljeva Friderika Velikega, ki je pod flavta iz slonove kosti, ki leži
pod motnim steklenim pokro vom. Vse sobe so polne prekrasnega pohištva in slik, ki predstavljajo podobe slavnih vojskovodij iz sedemletne vojne.
V bližini gradiča je tudi j vprašanj, ki znameniti mlin in še nekaj pr e- i na evropske
Novi podatki o potovanju
DPBdstavnikov treh vetoil v Potsdam
London, 16. Julija Reuterjev dopisnik poroča, da Je Churchill odšel zelo mirno in da J« bito na poti, ki vodi na postajo, precejšnje število oseb, ki so poe- [ dravljale Churchilla, ki je od sonca ožgan bil videti spočit in zadovoljen, s klici (kmalu se Vrnite*. Iz Anglije sta v Potsdam odpotovala tudi zunanji minister Eden in vodja delavske stranke Attlee. V raz. pravi o bodočem sestanku predstav-sovjetski vojne Je
vsem postala Jasna velika važnost, ki Jo imajo osebni stiki voditeljev treh velikih demokratskih velesil. Polom in brezpogojna predaja Nemčije sta dokazali zgodovinski pomen sestankov v Teheranu in Valti. Zastopniki treh velesil se bodo zdaj sestali v čisto drugačnih okoliščinah- Danes se morajo lotiti ne nanašajo sanKo
Guam, 16. julija Admiral Nimata je izdal sledeče (poročilo: »Ladje ameriškega Pacifiškega brodovja so danes ob 11.51
zemlji. Neugodne zračne prilike, posebno megla so včeraj ovirale opazovanje uspeha napadov. Današnje poročili poveljstva
po vzhodnem času pričele s silo- jugo-vzhodne Azije Javlja, da so se vitim bombardiranjem glavnih zavezniške čete, ki so v dolini reke japonskih otokov. To je prvo bom- Sitang napadale .področja, zasedena bardiranje te vrate v vojni na od sovražnika, i njim srdito »po-Paciftku. Ogenj našega topni- j padle. Čete so morale prodirati po štva, ki še traja, je osredotočen, na ! ozemlju, ki ga je preplavila voda. naprave na področju v bližini Ka-1 Komunike vrhovnega poveljstva maishia na otoku Honshu, 440 km!	so bombniki 14 letalske
severovzhodno od Tokija.	j skupine »talno napadali šelesnlške
Admiral Nimttz poroča, da »a- cilje na Kitajskem s
napadla obrambne črte v Caoban-gu v severni Indokini in letališče na otoku Hainam. Foročevaleo kitajske vojske is Chiung Kinga Je Izljavil, da napredujejo kitajske čete proti Kwetlingu, ki je v japonskih rokah, ter proti Kanh-sienu, bivšemu ameriškemu letalskemu oporišču v Južni Kitajski.
povojne pomlddtce, testnih zgradb.	i temveč tudi na ustanovitev mirne
Potsdam. je bil do zadnjega j povojne Evrope, ki naj »ioni m-trenotka eden izmed velikih ;,oUdni trainl varnosti.* nemških vojaških središč. V bli- i Konferenca treh velesil bo traja-Hni gradiča, kjer je bival tudi ,a n*Jinail4 tri tedne 8 kratkim od-Napoleon, je znana potsdamska j »»orom, ki bo okrog 26. julija, ko podčastniška vojaška šola in v I 86 bosta Churchill in Attlee vrnila okolici to tudi velika vojaška. I 7 Londonu, da prisostvujeta objavi vežbališča.	"«	i volilnih, izidov.
V bližini vojaške cerkve sv. i
Nikolaja, v zgodovinskem gra- • GI3VH1 Stan ainairlSkill diču «S««s Soucn bo končal j zasedbenih čet v Berlinu svoje življenje nemški militari- j	Berlin, 16. julija
zem in! delil usodo s svojim i Poročile tiska javljajo, da se je ustvariteljem, pruskim kraljem | ameriška skupina kontrolnega »ve-Friderikom Velikim, ki počiva \ ta za Nemčijo, ki je imela svoj se-pod oltarjem cerkve Sv. Niko- i <>ež v Frankfurtu na Meni odločila, 2ja_	da prestavi svoj glavni stan v Ber-
lin.
Dopisnik «New York Timesa* R&jrmond Daniel s je izjavil, da je preselitev v zvezi z željo, da zagotove nemški prestolnici in. njenemu področju urejeno politično življenje.
Druga poročila pravijo, da »e bo tudi britanska skupina kontrolnega sveta kmalu preselila v Berlin.
Radio Luxemburg javlja, da so oblasti ameriškega zasedbenega
področja v Berlinu dovolile v imenovanem področju politično delovanje.
daljujejo edinioe brodovja na Pacifiku z močinimi zračnopomcarskimi napadi na japonsko matično ozemlje. Poročila o uspehll, pravjo, da je bilo uničenih 24 japonskih letal, 62 pa poškodovanih na
er severno od Rumene reke. Bombniki so napadli pet mostov; uničHi so 6 lokomotiv. Jušno *n jugovzhodno od Changsha »o ameriška letala napadih sovražno spremljavo ter rečne naprave. Lovska letala
Italija .	’1
vojno Japonski
Dne 12. t. m. »o bili tukaj obsodi na smrt trije nemški vojaki a dva nemška častnika zaradi 'mora francoskih civilistov med >cji za Normandijo, šeeti obtoženo Je bil obsojen na 20 let prisil-i;ga dela. To je prva razprava, kt se je v idila v Franciji proti vojnim
tioiincem.
★
Švicarski zvezni, svet je objavil, Ga jo bii zv. Švicarskega ministra V Italiji imenovan Rene Ca Weck. Ds
IZ VSEGA SVETA
Weck je bil leta 1933. švicarski minister v Rumunijl.
V torek bo ministrski predsednik De Vftlera v parlamentu pojasnil izjavo, v kateri je bilo rečeno, d« je Irska republika. Dopisniku Beu. terja, ki je prosil v predsedniškem uradu za to zadevno D« Valerovo
izjavo, bo odgovorili, da bo ministrski predsednik dal popolno izjavo v torek v parlamentu. Te dni bo posvetil pripravljanju Izjave.
•k
Danes so obJavlU, da je bilo od 276.068 beguncev, ki Jih je sprejela Švica med vojno v Evropi, 1. Junija t. 1. v Švici samo še 92.000 beguncev. Vsi ostali so se vrni« domov. Med begunci j« bilo 45.000 vojakov v uniformah, 7.285 otrok in več kot 200.000 političnih ubežnikov.
General Clark
ameriikl komisar v Avstriji
Zavezniško poveljstvo v Italiji 16. julija
Glavni stan ameriških sil v Avstriji je danes JavH, da Je bil Imenovan za ameriškega komisarja v Avstriji general Mark W. Clark. General Alfred M. Crusuther, namestnik poveljnika ameriških čet v Avstriji, je bil Imenovan za namestnika ameriškega komisarja v Avstriji.
ilsenliowerj8vfl želje
Pariz, 16. julija
General Drwigbt D. Eisenhovrar je včeraj zvečer v dnevnem povelju ob priliki razpusta Vrhovne, ga poveljstva zavezniških ekspedicijskih »11 izrazil goreče upanje ln željo, da bi enotnost, ki so Jo zavezniki pokazali v tej vojni, ki ji ni para v preteklosti, odprla pot k trojnemu miru,
Rim, 16. julija Ministrstvo zunanjih zadev objavlja: »Italijanska vlada se je že pred časom obrnila na Švedsko vlado, ki zastopa naše interese na	Japonskem s
prošnjo, da potom švedskega diplomatskega zastopnika v Tokiju takoj sporoči japonski vladi uradno izjavo, po kateri se Italija od 15. julija smatra v vojnem stanju z Japonsko. O tem so bile že prej obveščene severno ameriška, britanska, sovjetska, kitajska in francoska vlada*. Diplomatske zveze med Italijo in Japonsko so bile prekinjene že v mesecu septembru 1943.
Sost! razgovor
med Stalinom in Soongom
MoBKva, 16. julija Maršal Stalin je imel 12, t. m. šesti razgovor s kitajskim ministr-skim predsednikom T. V. Soongom. Razgovor, ki je bil verjetno zadnji, je trajal od 23. ure do preko pol* nočL
Kitajski ministrski predsednik T. v. Soong Je odpotoval v Chiung King. V Moskvo se bo vrnil čimprej, da nadaljnje svoje rargovore, ki so se doslej vršili v ozračje prijateljstva in globokega medsebojnega razumevanja.
im želja Kitajcev ta, da premagajo Japonce. «Vem, da bodo naši za. vezniki razumeli, kako potrebna nam Je vojaška pomoč, ki so jo nam bili dali. Smo zelo srečni. Sodelovanje z njimi nas je nad vse počastilo.*
Generalisimus je končno govoril o nujni potrebi Kitalsue, da je združena zdaj in v bodoče.
Cortes odobrili
Frankov “Bill of Rights,,
Madrid, 16. julija S pa neki Cortes »o »oglasno odobrili »Bill of Rlghta*, ki ga je predlagal Franko. V skupščini ni bilo videti nobene falangistične uniforme. Vendar pa »o nekateri poslanci pozdravili odobritev zakona » tem, da »o dvignili roko v falanglstičnl pozdrav. Glavni tajnik falange Jose Louis Arreae ni bil navzoč,
Volivni zakon
ustavodajno skupščino
Beograd, 16. julija Jugoslovanska telegrafska agencija javlja, da bo zakon o volitvah v skupščino, M bo dala Jugoslaviji novo ustavo, na dnevnem redu tretjega zasedanja Jugoslovanskega protifašističnega osvobodilnega sveta, ki bo pričel zasedati 2. avg. t. 1
UNRRA za Jugoslavija
Ljubljana, 16. Julija Radio Beograd Je včeraj Javil, da se v tržaškem pristanišču uspešno nadaljuje iztovarjanje blaga, ki Je UNRRA poslala Jugoslaviji. Javljajo, da bodo 18. Julija prispele v Trst še tri ladje s pošiljkami družbe UNRRA za Jugoslavijo.
Poljski veleposlanik
v Beogradu nredal poverilnice
Beograd, 16. julija Radio Beograd je javil da je veleposlanik poljske republike Jan Karol Vende predal kraljevim namestnikom Budisavljeviču, Mandiču in Sernecu v slavnostni dvorani narodne skupščine svoje poverilnice. Navzoč je bil tudi zunanji minister dr. Ivan Subašič.
Ob priliki izročitve poverilnic Je imel veleposlanik poljske republike daljši govor. Odgovoril mu Je dr. Srdjan Budisavljevič.
Lehman v Grčiji
Neapelj, 16. julija Generalni ravnatelj družb« UNRRA, Herbert Lehman, je odpotoval v Atene. Pozneje je Reuter javila, da je Lehman prispel v Ate. ne. Raagovarjal se bo z regentom Damaskinos-om ln z ministrskim predsednikom Vulgariaom.
Na podmornici pred odhodom
Gen, Čangkajšek
o gospodarski pomoči
Chiung King, 16. julija Generalisimus Cankajšek Je lz- j javil včeraj dopisniku lista »Baltimore Sun* Marku Watsonu, da je gospodarska pomoč, ki Jo je dobila Kitajska, koristna enako kot vojno orožje. Watson javlja, da je generalisimus dejal dobesedno: «Mi. s'im, da bodo kitajske čete s pomočjo ameriških zračnih sil, zadostovale, da preženejo Japonce s kitajskega ozemlja, ki ga. danes še zasedajo.* -'V	' "
General iu.nuiR je tudi izjavil, da bodo potrebe Kitajske v povojni dobi zelo velike. d» Je pa zdaj edl-
Posadka ameriške podmornice ae udeležuje službe božje pred odhodom na Rčv na japonske ladje v Tihem morju. Ameriške podmornice so do 1. junije 191/5 potopile preko 1.10C sovražnih ladij.
narodov, navaja londonski *Ti-me», /s njegovih izvajanj jasno izhaja, da se zavezniki zavedajo, da M vseeno, ali gre obnova in razvoj v Nemčiji svojo pot brez njihovega odločilnega posega in tudi pomoči, ah pa odločilno posežejo vmes in e tem bistveno olajšajo nemoten gospodarski in politični razvoj tudi v lastnih deželah. Med drugim piše eTbmesov* dopisnik iz britanskega področja v Nemčiji sledeče:
Se vedno srečujemo ljudi bodisi doma, nekatere pa celo tu zunaj, hi stoje na stališču, da je treba Nemce pustiti, da se sami rešijo iz zagate, v kateri se sedaj nahajajo, in da zavezniškim vojaškim oblastem n« treba storiti nobenega poskusa, da bi izboljšaš i njihovo usodo. Tisti, ki tako mislijo, povsem prirodno sumijo v vsa •poročila o reorganizaciji z britansko pomočjo in se posmehujejo temu, kar imenujejo politiko dobrotnosU do Nemcev.
Prvo, kar bi bilo treba vprašati te ljudi je, ali žele, da bi britanski vojak to zimo ostal v svojem stanu, brez gorkote in luči, da b* ga obkrožalo strastno sovraštvo, Ui bi samo iskalo priložnosti za ubijanje, da bi živet sredi pomanjkanja ali celo med tifusom. Kakšen bi bU vtis na mjaka, ki bi videl, kako na oesti umirajo otroci t Ni popolnoma nemogoče, da bi kljub naporom, ki smo jih podvzeli in jih podvzemamo, kljub skrbnim pripravam, nekateri otroci slučajno le nz umrli. To je samo nekaj primerov posledice nevmeiavanja, zadostujejo• pa popolnoma, da pokažejo, kako usodno M to bilo.
Drugo vprašanje, ki vzbuja jezo in kritiko, je vprašanje nemškega sodelovanja, V tem primeru so razlogi seveda bolj razumljivi, kajti čim je sodelovanje enkrat dovoljeno, se takoj pojavi nevamoet, da bi našli tudi takšne Nemce, ki bi hoteli priti nazaj do oblasti. Okupacijska armada pa sama brez pomoti ne more koristno voditi tuje dežele. Ne zadostuje niti pomot maloštevilne civilne oblasti lastnih ljudi. Nujno potrebuje svetovalce in pomočnike iz vret domačinov, ki poznajo domačo upravo in goepodarski ustroj. Oblast, ki je bila dana Nemcem, se mora zaradi tega — seveda pod kontrolo — postopoma razširjati.
Premog in brana
Prva skrb pri izgradnji nemške civilne službe mora biti naravno posvečena obnovi prometnih sredstev. V tem pogledu so dosegli že lepe uspehe. Nemški uradnik danes lahko telefonira svojemu podrejenemu že 8S km daleč. Pile mu lahko tudi že zaprto pismo. Kot v vseh takšnih primerih, so seveda tudi tu vprašanja v medsebojni zvezi. (Je vzamemo kot primer porurski premog, moramo ugotoviti, da je izkopavanje odvisno od rudarjevega dela. Rudarjem pa m zagotovljen obrok hrane za težkega delavca. To povzroča izostajanja od dela, katera povečuje velika koncentracija brezdomnih izseljencev na tem področju. Možje se namreč baje zapustiti domove (običajno v najboljšem primam kleti, da v času njih odsotnosti ne bi nadlegovat njih žena. Nadaljna težanm je v tem, da zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev premoga ni mogoče spranHti s tega področja. (je pa premoga ni mogoče dobiti v zadostnih količinah, potem seveda elektrarne in druge važne naprave ne morejo obratovati.
Od teh dveh činiteljev -— prevoza in elektrike — je v britanskem področju prvi manj zadovoljiv, vendar se bo kmalu izboljšal. Prevoz je najbolj prizadet zaradi razrušenih železniških mostov, ki s0 jih v glavnem porušili umikajoči se Nemci.
Približno ena četrtina vse h izvelje-nih v področju je le odšla domov. Ostalo UK je še približno poldrugi milijon. Tretjina teh je v Porurju.
Kar zadeva vprašanje prehrane, bo največja preizkušnja zima. Preizkušnja bo resna. Gotovo se bo pojavila lakota, toda upanje je, da ne bo prehuda, s pomočjo majhnih uvoženih količin bo ravno mogoče zagotoviti obrok v vrednosti 1.500 kalorij, pri čemer pa ni všteto to, kar bodo nudili vrtovi in reja perutnine.
Sovjetsko področje, ki ima zadosti premoga za lastno uporabo, je v pogledu hrane mnogo na boljšem. Naše področje je v tem pogledu na najslabšem. Skrbeti moramo, da bo dovoljene izvažati določene količine hrane iz sovjetskega področja. Med britanskim in ameriškim področjem se je hitro razvila trgovina. V glavnem zrn. menjujejo hrano za premog. V ameriškem področju praimno ni premoga, Britanci pa bodo imeli velik presežek.
Stian 2
GLAS ZAVEZNIKOV
16. julija 1945
NOVI
Oddelek za film pri P. W. B. bo dal v promet v najkrajšem ča*u pet novih, filmov, ki jih bomo imeli priliko prvič vide. tl »a platnih 'tržaških ktoam*to* grafov. Val filmi so proizvodi ameriške filmske proizvodnje; Rodbina Stoddard, Blaznost, Ljubim Te i« vedno, maj In Tajnost sokola.
Verjetno bo fltoa Rodbina atoddard prvi izmed filmov, ki ee bodo pojavili na platnih tržaških kln. Pred nedavnim smo 1-mell v filmu Rodbino. SuUHvan pri. ilko občudovati mirno življenje
lisursn Bsca.ll, nova Greta Garbo
povprečne ameriške rodbine, ki konča s tragedijo, katero je v tolikih rodbinah današnje-ga časa povzročila vojna. Nasprotno pa nam Im novi film pokazal zgodbo rodbine, katere mirno sožitje moti pojav tuje žene v življenju moža in ki bi neizprosno pripeljala družino v prepad, 5e bi ne posegla vmes s svojo uvidevnostjo, modrostjo in velikodušnostjo druga žena. Tudi film Rodbino atoddard opisuje zgodbo, ki obsega dobo dvajsetih let: od začetka stoletja do konca prve svetovna vojne. Dogodek #e vrši v Nevr Torku V krogu rodbin«, ki živi udobno Življenje, ki pa vendar ni gospodarsko tako dobro zavarovano in trajno kot bi Mio potrebno Za kroge, kj Sive pred vrati mogočnega denarnega središča Novega eveta-Wall Street«. Wern«r Bajcter. katerega gube eo medtem postale še bolj izrazite In ki Je na tk način pridobil nove možnosti za umetniško izražanje, j* Al do Stod-dard, borzni sen zal na newyo.nlki borzij Suzana HAyward je rineva nevesta ln kača v rodbinskem krogu, medtem ko Fay Wray igra ljubljeno ln prijazno soprogo bančnika. Osebnost, ki prevladi v vsem dejanju, Je Ingrid Bergmana v vlogi guvernante, angel-varuh rod-
Ingrid Bergmannove bomo našli Roberta Montgomerlja in George Sander se. Režiser j« W. S. Van Dyke II,, sin slavnega pokojnega režiserja.
Van Dyke je pravtako izdelal film »Ljubim Te še vedno», zabavno zgodbo odličnega avanturista Georgea Carejra, ki Ima to čudno srečo, da prejme v izvestnlh presledkih tako močne udarce po glavi, da mu omogočijo pozabiti na vse, kar je Mio, celo na im«. Tako ima veselo zadovoljstvo, da pri vsakem prejetem udarcu zaživi novo življenje in pozabi na prejšnje dogodivščine. Edina stvar, katere nikdar ne pozabi, kljub pogostim primerom izgube spomina, je ljubezen do Klare, kar je popolnoma razumljivo, eaj ja predmet njegove ljubezni zapeljiva Mirna Loy. Nesrečni pozoblji-, \ vec, ki mora zaradi svoje čučne navade prejeti tudi mnoge neprijetne udarce, ne more biti nihče drugi ko* Wiljiam Powčll. Njegov tovariš pri smešnih podvigih pa je Edmund Lowe.
Popolnoma te drugega ožračija je vzretel film Mlaj, tretji film proizvodnje Metro. Mlaj Je ime pek« francoske ladje, ki je v drugi polovici osemnajstega stoletja služila stvari vzhajajoči francoski republiki, ladji poveljuje neki plemič, ki je posvetil svoje življenje stvari republike. M*dtam ko padajo zidovi Basti. glie v Parizu, osvaja glavni Junak neki otok obenem z srcem ljubke Jeanette Mad Do. naldove. Ta srečnik ni drugi kot plavolasi m prefinjeni E. Nelson, Dvojica katero smo Že občudovali v filmu Roso Marj/, Je predmet Junaško . sentimentalne zgodbe, katero Je ustvaril za njiju Robert Z. Leonarčl,
Majhen kipec lz čistega Zlata, katerega so Malteški vitezi na Rodosu poslali Karlu V. kot znak hvaležo-stl za osvoboditev Malte, ki pa ni nikoli prispel v njegove roke, ker so ga na poti ugrabili morski razbojniki, je predmet, okoli katerega oe vrti vsebina novega filma družbe Warner
kateri pride do izraza Tajnost sokola. Film je detektieka zgodba najčistejše krvi, v katero je vpletena ljubezenska zgodba in druševna razdvojenost med vršenjem dolžnosti m zapeljivostmi ljubezni, k J pa ničesar* ne motijo značaj prave detektivske zgodbe v duhu Wallacea ali Simencaa. FMm J« režiral John Huston, igralci so Humphrey Rogart, Mary Astor ln Peter Lorre.
Mn«, pri vsa njena severnjaška velikodušnost.
Pravtako je Ingrid Bergmana glavna oseba v filmu B lomnost, ki predstavlja neko čudno pravniško zgodbo, v kateri se prepletajo strasti ln ljubosumnosti v zvezi s blaznostjo nekega bogatega dediča, ki živi zaprt v svojem zvetu halucinacij. Poleg prvovrstne Igralke
ZNANOST IN TEHNIKA
Eno Izmed »tajnih orožij* sedanje vojne so pred nedavnim pokazali strokovnjakom družbe Bell Telephone V Murray Hillu, v zvezni državi New Jersey. Gre za najbolj zanimivo napravo, Id električplm pogonom računa položaj sovražnega letala ln daje navodila za uravnavo protiletalskih topov, za naravnan ja (Ješovnika na Izstrelku la časa Izstrelitve.
Nova naprava, ki je mnogo doprinesla k porazu osnih sli, j« »električno računalo* moderne protiletalske skupine topov. Iznajditelj zanimive naprave je Dr. David B. Parkinson, tehnični strokovnjak pri družbi Bell Telephone, ki j« izvedel uporabo električnega toka za komplicirano izračunavanje potrebnih podatkov na podlagi tabel. Prvi primerek naprave so isdelali in dobavili ameriški vojski teden dol pred napadom na Pearl Harbor.
General Levin H. Campbell, kateremu Je poverjena skrb za nove vrste orožij, je Izjavil, da je nova naprava za uravnavanje protiletalskega orožja, največ pripomogla k uspehu ameriške protiletalske obrambe, ki povprečno zbije na vsakih devetdeset strelov po eno sovražno letalo, medtem ko je Izstrelila v prejšnji svetovni vojni povprečno po 17.000 strelov, preden je zbila eno sovražno letalo.
Čuda« neobčutljivost
V današnjih časih so se ljudje navadili na neobčutljivosti najrazličnejših vrst. Vendar je čuden primer neobčutljivosti, o katerem poročata ameriška zdravnika E. Kunkle in W. P. Chapman pri nekem ameriškem vojaku. Ta ni občutil nobene bolečine, četudi so mu Izdrli zob, vbrizgavali jedke tekočine ln se ga dotikali S predmeti, ki so imeli do 38,o večjo temperturo, kot jo prenaša navaden človek. Nekega dne se je zavedel globoke rane na nogi šele ted«j, ko je bil čevelj že poln krvi. Kljub natančnemu prelzkovanju niso mogli ugotoviti vzroka nenavadne neobčutljivosti.
Celo nemški vojni ujetniki
Pogled v dvorano, kjer »o nemškim vojnim ujetnikom taborišča v Hall oranu pri New York kazali oriai-natoe filme lz nemških koncentracijskih taborišč. Vsi so MU ogorčeni, nekateri so sl celo z gnusom zakrivali obraze pri pogledu na grozoto nemških taborišč.
Ta|nosl odmetavanja1 č¥e”istvo letakov nad Nemčijo
Mnoge posebnosti o vojaški opremi, ki so bile do nedavna na «Ustl tajnosti«, so zdaj vključene v razstavo, ki so Jo otvorill v poslopju «Royal Empire Society» v Londo-nu. Razstava vsebuje vojne izdelke 38 Dunlopovlh tovarn za gumijasto robo V Vel. Britaniji. Avstraliji, Kanadi, Indiji in Južni Afriki. Ce. prav Je bila večina izdelkov name. njena zračnim silam, dokazuje razstava, da Je Dunlpp mnogo prispeval tudi k opremi za kopno ln pomorsko službo.
Letalskemu ministrstvu Je dobavil okoli 100.000 raznovrstnih čolničkov, n« tisoče zapornih balonov, od katerih so jih 4.000 poslali po napadu na Pearl Harbor čez Atlan. tik, da zastražijo tihomorsko obalo Združenih držav.
Neki razstavljeni predmet daje odgovor na taj bistvenost, nad katero so sl Nemci dolgo časa belili glavo. Po nočeh, ko nad Nemčijo ni bilo nobenega zavezniškega le-
2Z JD> »AVSTVO
Hom adJodtje.: vitamin »4£
Ljudi«, M trpijo zaradi krvotoka, roloni s <11.
delnim odkritjem - ElektfSino slikanj« misli
2« od leta 1938 zdravijo bolnike, ki trpijo zaradi zlatenice in drugih bolezni, ki povzročajo krvavitve, z vita-! minom «K». Vitamin «K», ki omejuje krvavitve, je odkril1 danski učenjak Dr. Henrik j Dam.
Leta 1943 pa je dobil ameriški profesor Dr. Doisy s Svojimi sodelavci dovoljenje m. umetno proizvodnjo vitamina «K».
Piščanci, ki so jih hranili na poseben način, so dobili bolezen podobno skorbutu, kar je dovedlo do notranjih krvavitev. Nato so jih zdravili z velikimi dozami vitamina «C» v obliki limoninega soka in protiskorbutne kisline, a brez zadovoljivega uspeha. Ko pa so jim začeli dajati zrnje in stročnice z dodatkom soli, so preprečili krvavenje.
Dr. Dam je zato sklepal, da ni zdravilna moč proti krvavitvam v vitaminu «C», ampak v stročnicah in semenih.
V začetku so morali dajati ta vitamin bolnikom v obliki predpisane hrane, danes pa zdravijo bolnike s sintetičnim vitaminom v obliki tablet ali injekcij.
O
Težje razumljive za laika so raziskovanje živcev, ki so jih izvedli Dr. Erlanger na Zamiki univerzi v Washingtonu ln Dr. Herbert Gaseer, ravnatelj oddelka za medicinska
raziskovanja na zavodu Rockefeller, nositelja Nobelove nagrade za medicino za leto 1944, Zdravnika sta začela raziskovanje električnih iz-prememb, ki spremljejo delovanje živcev, obenem z možganskimi valovi, s katerimi bodo mogli čitati misli drugega človeka tudi brez njegovega privoljenje.
Pred sto leti so z galvano-metrom prvič zabeležili izpre-membe v delovanju živcev. Petdeset let pozneje je fiziolog Elnthoven izumil galva-nometer na traku; s katerim je mogoče meriti nagle sunke v tkivu, kadar so živci razdraženi. Ta preučevanja so odprla pot elektrokardio-grafiji.
Fiziologa Erlanger in Ges-ser sta prvič ločila utrip prvega živca od drugega in s tem dokazala obstoj več vrst živcev.
»Kot sad tega dela vemo danee», pravi profesor Douglas Adrin na univerzi v Cambridgeu, tudi Nobelov nagrajenec, «da občutljive živce lahko uvrstimo v skupine z večjo ali manjšo občutljivostjo električnih dražljajev in da je reakcijo bolečin pripisati po večini manjšim živcem.
tala, so prebivalci mnogih mest nalil polno letakov. Te letake so »dostavljali« baloni, opremljeni z zažigali, ko so Izgorevala s približno brzino 3 cm v šestih minutah. Zažigalo je bilo mogoče prirediti tako, da je trajal čas izgorevanja & ur ter so letaki odpadali v presledkih. Ko je bila naloga balona končana, se je razpočil.
Poleg omenjene naprave vsebuje razstava se več drugih zanimivih 'sumov
Podivjanost nomiklh vojnih ujetnikov
New York, 1«. julija
Bet nemških vojnih ujetnikov, ki so bili vsi svoj čas člani Rom-melovega Afrika Korpaa, so te dni v Kanzaau v Ameriki usmrtili. Sodišča Jih Je spoznalo za krive, ker so umorili nekega nemškega vojnega ujetnika, ki Je bil z njimi skupaj zaprt v taborišču. Vsi so bili znani kot fanatični nacisti. BiH so tudi prvi nemški vojni ujetniki, ki so bili obsojeni na smr£ v Ameriki.
Podobna zadeva pa se je zgodila tudi v Angliji. V nekem škotskem taborišču so nesli zadavlje. nega Wolfganga Rosterga, nemškega vojnega ujetnika. Sedem nemških Vojnik ujetnikov je Mio obtoženih, da so lani 28. decembra zadavili svojega tovariša.
Pri razpravi se je izkazalo, da so nftclstl, ki so bili zaprti v vojnem taborišču, Rosterga že takoj prvi dan po prihodu v taborišče temeljito pretepli, ker je izjavil, da ni nacist in da Hitlerjevim lažem več ne verjame. Tepli so ga s palicami ln obdelavah s pestmi, da sw je lila kri iz nosa, ust ln ušes. Potem so mu dali v podpis izjavo, da se je sam obesil.
V temi so ga nato vlekli do nekega umivalnika i n ga obesili. Ostalim vojnim ujetnikom eo zagrozili, da se bo z njimi isto zgu. dllo, oe bi le zinili o dogodku. Resprava še ni končana.
Sodniki pri ober procesih so Mii naravnost aaprepažčeni, ko »o vi-deli, kako so podivjani nemški vojni ujetniki. Obtoženci se temu
Koriti ptic
Britansko poljedelsko ministrstvo je pohvalilo ptičji rod, ki je v preteklem letu prispeval neprecenljiv delež h uepehu naporov za zvečanje domače poljedeleke proizvodnje v Veliki Britaniji.
Zakoni o varstvu ptic, ki uničujejo mrčes, so povzročili, da se Je njihovo število nenavadno dvignilo. Znani britanski strokovnjak za koristne ptice ceni število ptic, ki uničujejo škod. ljivi mrčez po poljih, sledeče: 16.000.000 kosov, 18.000.000 škrjan-oev, 18.000,000 lastovk, 13.000.000 škorcev in 11.000.000 ščihkovcev. Cenijo, da je bilo samo v Welsu v Angliji 900.000 drozdov, ki so hranili svoj zarod dnevno e 8 800.000 žuželkami ln 310.000.000 gosenicami.
TRŽAŠKA KRONIKA
Zvedril »mn, da se Je v Vatikan, sko mesto zateklo samo Jest nemških vojakov, ki bivajo v vojašnicah Švicarske straže. Tam je tudi nekaj uradnikov bivšega nemškega Veleposlaništva, ki pa nimajo službenega položaja to eo v Vati-kanu kot gostje.
Izpred sodišča
Posest vojaškega blaga
Policijska ura
Bredi splošnim vojaškim sodiščem so se morali zagovarjati ne kateri Obtoženci zaradi nezakonite posesti predmetov, ki pripadajo zavezniški vojski. Predsednik sodišča poročnik Marshall A. Miller Je v svojem govoru navedel, da v mestu zelo cvete črna borza in izjavil, da se zavezniške oblasti tru-dljo, da zatro to nedovoljeno trgo-vino, ki končno žkodi vsem trša* škim potrošnikom.
Eden izmed obtožencev se je moral zagovarjati zaradi nezakonite 'posesti 7 katelj mesa, 4 škatel] čaja z mlekom ln sladkorjem, približno enega kg masla, pol kg kave, 7 kg marmelade to 270 Cigaret Obsojen je bil na 30 dni zapora.
Bilo je še kakšnih 20 podobnih primerov nedovoljene posesti vojaškega blaga, predvsem živil, cigaret to oblek, ki so so zaključili s 7 do 30 dnevi zapora za obtožene. V nekaterih primerih je bila izrečena globa namesto zaporne kazni.
Neki obtoženec se Je moral zagovarjati zaradi nezakonite posesti konja, ki je bil z žigom označen kot last ameriškega vojnega ministrstva. Zagovornik Je navajal, da je obtoženi kupil konja od nekega zasebnika, ki mu Je zagotavljal, da konj ni last vojačke uprave. Razprava Je bila odložena
Oprostilno sodbo Je Izreklo sodišče v primeru neke žene, katero Je policija našla ob 3 url zjutraj na trgu Unitd brez potrebnega dovoljenja za prekoračenje policijske ure. Obtožena se je zagovarjala, da se Je zmotila v času, ker Je mislila, da je že 5 ura zjutraj, ko konča policijska ura. Sodišče Je zagovor upoštevalo ln obtoženko oprostilo.
Radio Trst. Urad P.W.B. je prejel nekaj anonimnih pisem, ki so Jih poslali zapeljanci, v katerih se leti pritožujejo zaradi radijskih oddaj v slovenščini. V enem pismu Je rečeno, da v središču Trsta v glavnem govorijo Italijanski. Urad P/VV.B. .poudarja, da oddaje radio Trsta nleo namenjen# samo ta središč« mesta ali za samo mestoTrst, temveč za veliko področje laven mesta. Urad bi mislil, da M to bilo lahko jasno vsakomur.
Češkoslovaški generalni konzulat v Trstu, vla Valdlrivo 31, poziva vse češkoslovaške državljana, da ze prijavijo-
Preprečena nesreča»Kndanju
Nemci so pred odhodom hoteli pognati v zrak pristanišče
V NAŠIH GlEOALIŠCIH
Gledališče Verdi. V torek, 17. t. m. ob 19.30 url se bo vršili simfonični koncert pod ppdstvom Alana Crispa. Na sporedu so dela: We-ber, Oberon - uvertura; Elgar, Se-renata; German, Tri plesi za Henrika VTJL; Dvorak, Karneval Op. M, uvertura; Beethoven, IV. simfonija op. 60-
Gorica
Pridelujemo mnogo zelenjave! V sedanjem času, ko je mnogo tež-koč z oskrbovanjem hrane, je zelenjava velike važnosti. Na Go. riškem je pridelovanje zelenjave zelo razširjeno m predstavlja znaten vir dohodkov za Številno male kmetije. Vrste zelenjav, katerih pridelovanje l na zagotovljen uspeh, so: razne vrste kapusnlc, špinača, vrtna pesa, razne endivije, repa, radlč Itd. Za dobavo semen se obrnit« na kmetijsko zadrugo to krajevna tvrdke, ki trgujejo s semeni; za sadike kapusa se obrnite na družbo S.A.T.C.A- v Angorls-u pri Krmlnu, ki jih tma na razpolago. V krajih, ki so bili v zadnjem času močno prizadeti zaradi toče ln kjer bodo morali koruzo požeti ter zemljšče preora. tl, ta zemljšča lahko dobro Izrabijo razen s sejanjem člnkvantlna tudi še z zelenjavo. Za nasvete o raznih vrstah ln za navodila o gojenju zelenjav se kmetje lahko obrnejo na Pokrajinski inšpektorat za kmetijstvo v Gorici in njegove odseke v Gradiški to Krmlnu.
Opozarjamo kmetovalce, da bodo morali oddati prebitek pridelkov, potrebnih za družino ln gospodarstvo, v »Ljudske žltnloe*. Zato tl pridelki niso v prosti prodaji. Cena pšenici Je L. 780,— za kvln-tal. Uredba bo objavljena v kratkem.
Saje «o m vžgale v dimniku v Tržaški ulici. Gasllol eo nemudoma prisil to odstranili vsako nevarnost za večji požar.
V bolnišnico v ullol Pavia so pripeljali enajstletnega Sergije Medeota iz Majnlee pri Fari, ks teremu je eksplozija naboja poško d oval a prate. Pazite na otroke
Prav tako »o pripeljali v bol nišnlčo devetletnega Vincenca Ru tarja 1* Tolmina ki sl Je zastrupi palce na roki s zarjavelim keson šele za.
Prt Padcu si ja zlomil roko osem letni Ivan Prlnavšeh lz Podbrda ne Kalvariji. Prepeljali so ga na orto pedakl oddelek bolnišnice v Go ricL
Zaradi poškodb na levi roki j' Iskal zdravniško pomoč Josip Ver čina lz Gorloe.
.	'. -— - ■ f:: j1
V zadnjem času so prišle na dan podrobnosti o nemški nameri, da ti tik pred odhodom lz Kodanja pognali v zrak tamošnje pristanišče. Dna 3. maja Je prižel v majhno trdnjavo »Proveatenen*, v bližini katere so bile velike zaloga bencina, neki nemški stotnik. Pri. nesel je nalog, da morajo Nemol. ki so bili v omenjeni trdnjavi, vreči v zrak 60.000 ton munlclje, ki Je bila tam vskladličena. Danski čuvaj pa, ki je Ml tam nameščen, je z zvijačo spravil stotnika v klet, ga tam zaklenil v majhno sobo to ga v njej držal do osvoboditve.
Municijsko skladišče je Mio tako veliko, da bi lahko vsebovalo

ri-
se
primerno obnačajo tudi na raz- ! 6,000 letečih bomb. Eksplozija bi pravah: smejijo se, delajo opazke ! pomenila pravo katastrofo za ko. iti pravijo, da jih stvar ne zani- 1 'Iftni*ko pristanišče.
m»- Krivdo seveda gladko zanl- |----------------------«.----------
kujejo, čeprav bile prisotne
la, da So vprav tl Obtoženci tero.
rlelrall vse taborišča In bili glavni krivci umora. Vsakogar so strahova11 ln mu gromu, če ne ^
»obnašal, kakor zahteva čast Nemčije to Hitlerja*.
pri otelanju! i*ja£ j Stroji tvornice “Osram,,
v Sovjetsko zvezo
Berlin, 16. julija Sovjeti so kot del vojne odškodnine pobrali stroje lz tvornlce Osram. Stroji bodo začeli obrato-
l
vati zopet v Sovjetski zvezi, kamor Jih prepeljali, d« M tam že v rfliedrrjr zimi ptoizvedli električne žarnice, katerih zelo primanjkuje V vsej Evropi.
Tvornlce »Osram* je Izvažala pred vojno predvsem v Francijo, vzhodno Evropo in Južno Ameriko. Lanskega leta Je tvomlca proizvedla 180 milijonov žarnic, pri čemer Je zaposlovala 14.000 do 18.000 delavcev.
Vojne zahteve in zaloge
tekočih goriv
Washington, 18. Julija Upravnik urada za cene Oheeter Bovvles ln namestnik predstojnika urada za petrolej Ralph Davlez zta včeraj Izjavila, da j« potrebno dnevno približno 82.000 kbm petrolejskih proizvodov več, kot jih sedaj potrošijo, če hočejo pojačatl vojno n« Paolflku do viška. Opo. zorlia sta potrošnike nafte, da bo pozimi na razpolago 1« malo tekočega goriva za domače ogrevanje. Zahtevala sta, naj ee skladišča tekočega goriva takoj napolnijo.
Videm
Zavezniško vojaško sodišče j.
obsodilo 11 oseb, pri katerih so našli milo, sardine ln nekaj steklenic bencina — . vs« last zavezniških vojaških oblaatl. Obsodili so Jih po gojno na sedem dni zapora, Catale Fldenato pa J« dobil 18 mesecev zapora, ker so našli pri njem samo kres, za katerega ni imel dovolje nja od zavezniških oblasti.
RADIJSKI PROGRAM
Ponedeljek, 18. julija j.9 obvestila svojcem; 19.20 reproducirana glasba; 19.40 komorna glasba; 20 poročila v Italijanščini; 20.15 poročila v slovenščini; 20.30 slovenski modemi skladatelji; 21 Italijanske pesmi; 21.18 slavni pevci; 21.80 lahka glasba; 32 reproducirana glasba; 23 poročila v Italijanščini; 23.10 poročila v slovenščini; 28.20 glasba.
Torek, 17. Julija
7 jutranja glasba; 7.10 spored to poročila v italijanščini; 730 poročila v slovenščini; 7.48 Jutranja glasba; 12.30 glasba po želji; 13 poročila v Italijanščini; 13.18 poro-čila v slovenščini; 18.30 radijski orkester; 14.10 obvestilo svojcem to zaključek.
DIREKTOR
poročnik ALFRED L. GRIOIB tiskovni častnik, Trn Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK
PAUL W. KEARNEY
Zvečanj« delovanja banke
„Export Import Bank“
Waehlngtan, 14. Julija Ravnatelj Urada s« gospodarske stike v Inozemstvu to predsednik kreditnega oddelka banke »Expot*t Import Rank* Leo T. Orowley j« v svojem govoru pred bančnim ln valutnim odborom predstavniške Zbornice zahteval, da se banki «Ex-port Import Bank* dovoli večanje za posojila ln poroštva od 700 milijonov na tri milijarde ln p« dolarjev. Omenjeno banko j« osnovala ameriška vlada s ciljem, da olajša ln financira Izvoz, uvoz in sploh trgovino med Združenimi državami in inozemstvom.
Crowley je tudi predlagal ukinitev prepovedi, po kateri banka ne srn* dati posojila tistim vladam, ki na dan lg. aprila 1884 niso uredile svojih plačil Združenim državam.
Senat Je soglasno določil upravnika za povratnike iz vojn* v osebi generala Omara N. Bradlega. Senat je tudi potrdil imenovanje Rajmonda M. Folleya za zveznega komisarja za bivališča.
POSEBEN NAČIN VEZBANJA KONJ
poljedel-merijo preko
Spodnjo sliko j« konja, katerega nog« uporabljajo pri
M leži pot
nJSSmm
atno. Nu t*
noge m
galopom ln trabom, pri v 1’16”. Na konjakih dirkah v P Čestokrat opazimo takšen konjski
kaže
n način. Konji navadno Foaeben vmesen način •prednje leve In to način konji doeetojo hitrost, ‘ '	kllorneteko
ujetniki Čistijo minirane «emljllta v Italiji
Rim, 16. 'ulila
Vojne ministrstvo poroča, da je v Italiji po nepopolnih podatkih še 8 do 6 milijonov min na skih zemljiščih, ki 100.000 hektarjev.
Od leta 1943-44 do danes so pobrali vse mine na Sardlnjl, v Kalabriji in Pugliji, ki ho bil« prve osvobojene Nemcev. Ko ae je fronta polagoma pomikala proti severu, eo Nemci polagali mine tudi v severnejših krajih Italije.
Danes je pri nevarnem čiščenju ml« zaposlenih tisoč delavcev to-da potrebno bi jih bilo mnogo’več. Vendar je njihovo Število zdaj
Mll/ARMO ISHRENJE
i.
Statična elektrika Je zelo znan pojav. Stan oče Jo Je pokazal svo. jim vnukom na ta način, da je najprej odrgnil čevlje na predpražniku, nato pa prižgal plinski gorilnik z iskro, ki mu Je skočila iz členka na roki. Večina izmed nas Je pogostem* ugotovila statično elek-triko, še Je prišla pri hoji po preprogi v stik s kakšnim kovinskim predmetom, ki je bil v zvezi z zemljo.
Nekoč so poklican nekega zdravnika v državi Maryl«nd sredi noči nujno k bolniku. Nadel «1 Je ko-
Jeno predvsem zaradi nedo^a 1 ^	^	* k*VfiUto
prevoznih sredstev to goriva, delo pa Je tako neizbežno to nujno, da ga Je treba čimprej izvršiti.
Bila bi ogromna škoda za polj«, delztvo, če bi minirana zemljišča ostala neobdelana, na drugi strani pa as Je treba izogniti nesrečnim, večinoma smrtnim slučajem, katere povzročajo mine med prebivalstvom. Zaradi taga preučavajo ukrepe to delajo poskuie. Bričaku, Jejo več tisoč nemških vojnih ujetnikov, ki bi pomagali pri delu to dali kruha Italijanskim ,>oljedel-sklm delavcem pri delu na očiščenih poljih.
ter hitel v garajo po avtomobil. Ko je hotel odpreti vrata avtomobila, Je skočila lz njegove roke iskra in vžgala bencinske pline, ki so se bili razvili, ker je bencinska posoda puščala, Pritisk, ki j« pri tem nastal, je vrgel zdravnika iz garaže.
Neka žena iz države Illinois Je drgnila madež na preprogi s cunjo, namočeno v bencin. Zrak okoli nje «je mahoma zagorel z modrim plamenom« ,kat j« pozneje sama povedala. Na žalost pa je kmalu umrla zaradi opeklin, ki jth je u.Voila pri vneju bencinskih plinov. To
vnetje Je povzročila električna ske hlape.
iskra, ki Je nastala • trenjem pri čiščenju preproge.
Statična elektrika predstavlja stalno nevarnost povsod, kjer uporabljajo katero koli tekoče gorivo — kot so bencol, nafta, bencin — tli kjer Je ozračje polno prahu. Toda kaj je prav za prav statična elektrika? Ameriški Urad za normalizacijo Jo označuje kot »elektriko, ki m ne giblje«, v nasprotju • »dl-namlčno elektriko« ali »elektriko v gibanju«. Ako hočemo biti natančni, moramo priznati, da statična elektrika, ko Jo enkrat že ugotovimo, ni več statična, ampak se Je že začela hitro gibati.
SvoJečasno eo mislili, da nastane statična elektrika le pri trenju dveh različnih snovi. Toda sodobni znanstveniki so mišljenja, da nastaja ta pojav prav tako tudi tedaj, če se dve stvari, ki sta se prej stikali, ločita. Pojav statične elek. trike smatrajo za valovanje elektronov ln protonov. Statična elektrika nastaja, če hodite s čevlji po preprogi. Ako vzamete svileno obleko iz posode, v kateri ste Jo v bencinu čletlll, povzročite električno napetost, katere posledica Je pogostoma iskra, ki vžge bencin-
Statična elektrika nas spremlja povsod, podnevi in ponoči, poleti ln pozimi. Ugotovili so Jo v sne. gu, V puščavskem pesku, v prahu, ki se dviga nad žreli ognjenikov, celo v gosU meglici, ki se dviga nad slapovi. V gorah Rocky so videli električno iskren J e na oetrlh gre-benih, kjer se Je na ta način ob nevihtah sproščevala statična elek' trika. Isti pojav lahko opazi« tudi na najvliji palači v New Torku, na železni ograji stolpa pire State Butldlfig*. M110*1 narodi imenujejo ta pol«* »Elijev ogenj«.
Toda statična elektrika ]• v »u-hem vremenu veliko bolj nevarna kot v vlažnem. Suh zrak Je elab prevodnik elektrike in zaradi tega omogoča, da doseže staUčna elektrika visoko napetost. Ta se končno sprosti v obliki električne iskre, ki švigne v kak bližnji predmet. Za iskro, ki Je dolga , dva In pol centimetra, Je potrebna napetost približno 20.000 vokov; človek, ki hodi po debeli preprogi v suhem prostoru lahko nabere toliko statične elektrike, da doseže 10.000 voltov napetosti. Tovorni avtomobili ln avtobusi dosežejo navadno 40.000 voltov napetosti ali celo še več. Jermeni ^ jermenice v industrijskih podj^ so povzročili že iskre, na Je dosegla oelo 1,8	28 kar
je bilo treba nad en milijon voltov
napetosti.
Voda Je dober prevodnik elektrl-ke. 7.i dl tega odvaja vlaga v zra-
ku statično elektriko, tako da slednja ne more dcJtači tolike napetosti, pri kateri bi lahko nastale večje iskre. V neki tvornlci kavčuka je izbruhnilo 122 požarov v enem letu. Vzrok Je bila statična elektrika. Nato so ovlažili zrak v womioi s paro, ki Je takoj prepre-čila požare. Tudi tvrdke za čiščenje oblek po suhem postopku, ki so imele nekdsj velike težave s poža rt. *o redile to vprašanje s umet-nlm ©vlaženjem ozračja delavnic.
Bencin, ki teče po ceveh, povzroča električno napetost, ki doseže celo pet ato voltov. Večina delav cev ve, da mora biti kovinski usr-nik cevi vedno v stiku s kovinsk' posodo, le katere točijo bencin; ta način preprečijo, d* bi se na hirala statična elektrika, ki nastr ne pri pretakanju bencina. Ben rimske tvrdke uporabljajo za natn kanje bencina na svojih postajal temi primerno Izdelane cevi, da b: jih njihovi uslužbenci težko nepravilno uporabljali. Ko Je točil voz nik tovornega avtomobila bencin na neki bencinski postaji v Kaliforniji, Je nastala velika eksplozija zaradi Iskre, ki Je nastala pri dotiku s kovinskim ustjem oevi. Pri tej eksploziji je devet oseb našlo amrt la ena ^ štirideset ljudi jr bilo ranjenih; nekateri med njimi s° bili več kot šestdeset metrov od bencinske postaje. Listje na dre. vju, ki je stalo pet ln dvajset metrov daleč, Je vse zgorelo.
(Konec prihodnjič)
f