Štev. 3.
V Ljubljani dne 25. marcija 1895.
Leto I.
Planinski
Tli
Glasilo „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani.
Izhaja 25. dan vsakega meseca.
l>rllAtveiiiki dobivaj« liKt zastonj. — Nečlane stane po 2 gl<l., dijake po 1 piti. 20 kr. iu leto;
posamezno številke po 20 kr. Z« obliko I it vsebino npinoe «o odgovorni ptoatelji.
Vso spise, naročila lii plačilu v/prcjcmljc „Slov, plan, drnltvo" v Ljubljani. IiiNprat obsegajoč dvanajstinko strani stane 6 nl«l. za celo leto.
Po štajerski Beli na Konja.
Spisal Fr. Kocbek
olgo časa že sem si želel „zajahati" razvpitega Konja, a nikdar ni se mi .nudila prava prilika. Po izpodbujanji g. dr. J. Frischaufa meseca septembra 1. 1894., naj preiščem in opišem štajersko Belo, izpolnila se mi je ta goreča želja vcnderle začetkom meseca novembra 1. 1. Krasno .vreme iu nekaj prostih dni me je izvabilo na to precej „pozno" turo.
Prenočivši v Lučah, sem korakal zjutraj z našim vodnikom A. Pečovnikom ob Lučnici po dolini Podvolovljek, ki se razteza južnozahodno od Luč. Omejuje jo na eni strani pogorje Velikorogaško, na drugi pa Ojstriške in Kamniške planine.
Po precej slabi vozni cesti sva dospela v l*/4 ure do brvi, kjer se potok liepiuek (vzhodno), imenovan tako po kmetu JRcpu, izliva v Belo (zahodno). Od tod šele se potok zove Lučniea. Na levem bregu, koder lahko potuješ tnd po travnikih, dospeš v 5 minutah do izliva potoka Brložnica (vzhodno) v Belo Potok Brložnica izvira visoko na Selišnikovem (posestvu) ter teče po kamenitem raztrganem in luknjičastem svetu, imenovanem brlogi. Od tod primerno ime Brložnica,
Blizu kmeta Podpcčnika nareja Bela oster ovinek proti zahodu. Tu greš čez malo brv in prideš v 5 minutah na vozni pot, ki te vodi ob desnem bregu
Belskem polagoma navzgor po dolini istega imena. Začetkoma drži pot okoli BO m nad potokom ob pobočji po redkem gozdu, čez 15 minut se dolina zoži na kacih 20 m, pobočja postanejo ob obeli straneh strma in gozdnata. Tu je pravi vhod v dolino Belo. Potok teče zelo strmo ter tvori skakalce (kaskade) in majhen slap. Na severnem pobočji opaziš precej veliko jamo, vanjo pa splezaš le s težavo. Cesta vodi vedno navzgor; ozko podolje ter pobočja so obrasla s smrekami, pomešanimi z gabrom in bukvijo ter nekaj macesni. Čez 15 minut zagledaš na levi strani podvez, imenovan Jurjevčeva zijalka. Za 2 min. se cesta vzpenja le malo navkreber, dolina se navzgor razširja, podolje pa se takó zožuje, da segajo pobočja do bregov potokovih. Po južnem pobočji rastó visoko navzgor lepe smreke in debele bukve. Visoko gori pa mole iz zelenja bele vapnene in navpične skalo vzdolž vse doline kakor obzidje mogočne prirodne trdnjave, čez katero dospeš iz doline samó na treh krajih. Že ta pogled mogočnih in bleščečih skal te navdaja z občudovanjem planinskega sveta.
Dalje gredoč do 8 minut, prekoračiš ozek potok ter prideš na levi breg, kjer se pravi „na brodu." Kmalu zapaziš na severnem pobočji razpadli „Podpečki hlev" speč. karte. Nekdaj je imel tu kmet Podpečnik še polje in hlev za živino, a radi nerodovitnosti je moral polje opustiti. Cez 3 min. kreneš zopet na desni breg, čez 1 min. pa nazaj na levi breg, potem nekoliko strmo kvišku in zopet ravno. V 10 min. se obrneš zopet na desni breg, kjer se košati lepo bukovje, da se nehote spomniš znane lovske pesmi o „kiisci v zelenjem biikovji." Tu je nekdaj stala drvarska koča, ki je pa pogorela, zaradi česar imenujejo kraj „pri požgani bajti." Y o min. zagledaš novo drvarsko bajto, postavljeno !. 1892. Od tod je potok navzgor dalj časa suh. V 5 min. se na levo (južno) odcepi gorski pot, ki vodi ob pobočji strmo na „Prag," od koder prideš na Rsonik in Konja, ali pa v Dol in na Veliko Planino, kamor te pač vleče srce.
Po dolini dalje gredoč, prekoračiš v 5 min. potok in stopaš potem ob levem bregu do Sibja. Hodeč po bukovji, zagledaš čez 7 min. velike skalne klade, ležeče tik pota, v 3 min. pa stopiš na večji raven in prazen prostor. Na levi strani le nekaj starih in preperelih brun spominja na nekdanjo pastirsko kočo, ki še. zdaj stoji v specij. karti. Na desno (severno) tik gozda žuboreča voda te vabi, da si ugasiš žejo. Te vodice ne boš iz lahka zaničeval, ker je čista ko ribje oko in mrzla ko led. Žal, da se po kratkem teku na kacih 6 m skrije v zemljo, a za žejo je je dovolj. Ta studenec in ves odprti prostor imata lepo ime „žegnani studenec". Daleč okrog ne najdeš nobene druge tekočine. Težko se ločiš od tod, ker vidiš pred seboj strm pot po bukovji. Po polzkem in šumečem listji dospeš šele v 10 min. na raven prostor, imenovan „za loncem." Na severnem pobočji, kjer raste po vsej dolini manj drevja, zapaziš visoko gori bele skale, moleče izmed zelenja in suhih debel. Tukaj pravijo na „Štoririli." Čez 10 min. se dolina na spodaj zopet razširi in na zgoraj sklene v lep kotel Zlasti krasen je pogled na „Lusko"
Kopo, ki se kaže v podobi koničastega stožca z navpičnimi stenami, spominjajo? na Ojstrico i z Eobanovega Kota, dasi ti tam radi večje visokosti bolj imponuje. Na levo od Kope opaziš ozko zvezo proti Konju, na desno pa Vršiče, vodeče proti Ojstrici. Izpod Konja gledaš do doline strma polja belega gramoza, tu pa tam premešanega z raznim zelenilom. Ako si lovec, mi bodeš prikimal, da mora tod biti izreden okoliš za divje koze, kar je tudi v istini. Pripoveduje se pa, da divji lovci postrele več gamzov nego upravičeni lovci.
Daljnji pot te vodi zopet blizu potoka, ki ima globoko izprano in razjede no strugo. Strmo korakaje dobrih 25 min., dospeš na raven svet, kjer se dolina zavija na desno in zopet tvori lep kotel. Še 10 min. po produ in po mladem bukovji, in pred teboj stoji čedna pastirska kočica. Na „Šibji" smo, kakor se pravi vsemu gorskemu kotlu, katerega omejujejo Kopa, Vršiči, Deska in Lastovka (na speč. karti „Lastoue"). Proti Vršičem gledaš ozek skalnat jarek potokove širokosti, po katerem spravlja Bela svoje vode od bližnjega vira nizdolu. Jarek je povsem podoben z dletom izdolbenemu žlebu. Do sem sva korakala od vhoda v dolino Belo vedno po gozdu dobri 2 uri. V obče je potovanje zelo prijetno, dozdeva se ti, kakor bi se izprehajal po gaju.
Okrepčavša se s kratkim počitkom, prigrižljajem in mrzlo vodo, odrinila sva od desnega brega pre<l kočo zahodno, zelo strmo 20 min. navkreber po redkem bukovji, 2 min, zložno in potem 25 min. levo po severnem pobočji Kope med pritlikovino na Presodlej („Sedlica" spec. karte). Ves pot od Sibja do vrha je dobro v ključe napravljen, lahko hoden, dasi precej strm. Od Prescdleja se razprostira na nasprotno stran kranjska Bela, vodeča v Bistriško dolino. A tudi razgled je krasen. Tu vidiš Mokrico, Kalški Groben, Kokrsko sedlo (kjer opaziš celo gorski pot), Grintovec in bližnje vrhove. Od tod vodi pot na levo ob zahodnem pobočji Kope v 15 min. do prvega sedla proti Konju. Ta pot kakor tudi nadaljnji na Kopo je lani dala „Kamniška podružnica Slov. plan. društva" novo nadelati. To delo je prav dobro izvršil vodnik Miha UršiČ. Po stopnicah stopaš navzgor, povprek, nekoliko navzdol, zopet kvišku in potem po ozkem zveznem grebenu ter dospeš na vrh Konja v 20 minutah. Ta pot je zares zanimiv, kajti desno in levo zija ti pogubonosni prepad nasproti; ako bi ne bil trden v glavi, zavrtelo bi se ti, da bi ne videl več v skalo vsekan i h stopnic. Brezomotičen t urist sedaj lahko potuje brez nobene nevarnosti, le tu in tam bi bilo priporočati, da se za bij o še kavlji ali napno žice, kar bi dobro služilu turistu gredočemu nizdolu. Prav živo sem si predstavljal ta pot, kakršen je moral biti poprej, prodno se ga je usmililo „Slov. plan, društvo", ter razumel popolnoma opravičeni strah, kije marsikoga, tod la-zečega po vseh štirih, navdajal Občudoval pa sem ob enem svojega dragega tovariša g. M. Kosa, ki je prvi zaznamenoval ta pot, dani izgubil čopiča ali lonca z barvo, ko je tod spravljal svoje kosti v nevarnost. Vender dovolj o tem, ker nam je že g. Kos opisal Konja, kakršen je bil „divji" in kakršen je sedaj „dresiran". Na
vrhu Konja sem našel dva gozdarja iz Bistriške doline, ki sta meni nič tebi nič sedela na zeleni trati, držeč noge ob strmih skalah, ter pnšila svoji pipici z nekim zadovoljstvom, kakor bi se nikjer drugje ne dalo bolje sedeti. Od Konja dospe» po ruševini v 10 min. do pastirske koče na Rseniku („Erženik" spec. karte).
Po daljšem počitku sva krenila zahodno po trati 10 min., potem blizu roba skal. poprej omenjene prirodne trdnjave, južnovzhodno skozi gozd v 25 min. do „Praga," katerega sva komaj zasledila, blodeč dalj časa po gozdu. Saj pa tudi ni šala, najti pravi prehod na edinem kraju, ako si nočeš zdrobiti kosti, ker te navpične skale ne puste nikjer drugod nizdolu. Od Praga pelje dober, dasi precej strm pot v Belo. Najprej severno, potem vzhodno po bukovji sva dospela v '/s nre v dolino. Po znanem potu sva prišla v 40 min. vedno navzdol do Podpečnika, v 15 min. do cerkve sv. Antona, kjer je bil zadnji počitek in slovo. Sam pa sem jo mahnil čez Kunšperski vrh, Eucija in Suhovršnika v Gornji Grad, zadovoljen, da sem srečno zvršil tako lepo in dolgo potovanje ter videl precejšnji nov kos naših krasnih planin.
Orožnova koča na Črni Prsti.
jOLakor znano, slovi Črna Prst v Bohinjskem gorovji zaradi krasnega razgleda ■^^¿^ter zbok nenavadno lepe in mnogovrstne tlore.
Razgled s Črne Prsti, ki je 1845 m visoka, je velikanski. Od tod vidiš Bohinjsko dolino in Bohinjsko jezero, Triglav in vso njegovo družbo, dalje Rožico, Golico, Stol, Storžič, Grintovec, Ojstrico in mnogo drugih vrhov Kamniških in Solčavskih planin, Kranjsko ravnino, Šmarno Goro ter Dolenjsko hribovje. Proti jugu ti pa zre grmeče oko Snežnik, Jadrijansko morje in Beneško ravnino.
Vrh Orne Prsti je proti Tolminski strani v istini podoben botaničnemu vrtu, kakor ga kaj radi imenujejo domači in tuji prirodoslovci. Tod rasto med drobno travo naj kras ncjše planinske cvetlice, katerim ni vrstnic nikjer drugod, izmed njih pa se liki ovčice na cvetni trati bleste snežnobelc pcčnice.
Zaradi tega in ker je na drugi strani Orne Gore stoječa planinska koča postavljena j ako neugodno in je brez razgleda, je „Slov. plan. društvo" po nasvetu g. Josipa Ravhekarja iz Boh. Bistrice sklenilo v odborovi seji dne 14. julija 1893. I. zgraditi primernejšo kočo na planini pod Liscem (1346 m\ Dva dni po tem ukrepu je odborov pooblaščenec zagotovil društvu sta vb išče za kočo. Bohinjska in Saviška občina sta rade volje prepustili potrebni del sveta zastonj.
Prve dni meseca marcija 1894. 1. so delavci začeli les sekati in ga na sankali vlačiti na svoj prostor, kjer so ga pozneje obdelali. Težavno in zamudno je bilo to delo, kajti dokaj debel so morali tudi nad uro daleč po najhujših strminah vlačiti, ker v bližnji okolici ni bilo dobiti primernega drevja.
Junija meseca, ko je skopnel sneg, se, je pričelo pravo delo. Skalnati stav-binski prostor je bilo treba razstreliti in zravnati, da je bilo moči nanj postaviti kočo. Delavci so navzlic silno neugodnemu vremenu delali tako pridno in uspešno, da je bil'*, koča gotova prve dni meseca julija. Izdelana pa je iz prav debelih in
silno širokih plohov in krita s skodlami. Dolga je 11',» m, široka 6l/s m 111 v'~ soka tudi 6Vs w Pred vhodom ima verando, s katere so vstopi v kuhinjo z odprtim ognjiščem in iz kuhinjo v sobo, 71/» m dolgo, 6Va m široko in 3 m visoko. Svetloba prihaja v sobo skozi tri okna. V njej stoje velika podolgovata miza, klopi
i ji stoli. Za ležo jo pripravljenih na pogradu ob eni celi steni 8 žimnie, 8 blazin iji 22 odej. Tu lahko počiva nad 20 oseb, pod streho je pa prostora še za več ljudi. V sobi sc nahaja mnogo podob in zemljevidov, nekaj knjig 5ai listov ter skrinja z vsemi potrebnimi zdravili.
Koča stoji na najugodnejšem mestu. Varna je proti silnim vetrovom in proti plazom, a od nje se ti odpira prekrasen razgled na Bohinjsko dolino, na nje divno jezero in na mogočni Triglav. Koča z opravo vred je stala 1008 gld. ter je zavarovana proti nezgodam prt „Banki Slaviji" za 1300 gld. K opravi koče so mnogo pripomogli v blagu ali v gotovini naslednji p. n. gg. dobrotniki: Arko, Auer, Borštner, Dolenc, Groričnik, Grcčelj, Jeglič in Leskovic, Kajzelj, Kol man, Kosler, Lenče, Lenček, Lozar, Petrič, Petričič, Skaberne, Soss, dr. Tavčar, Tosti, Urbane, Zagorjan, Zaje, Zalaznik, Zdešar in Seunig. Vsem njim prisrčna zalivala!
Na Orno Prst vodita dva pota iz Bohinjske Bistrice. Najprikladncjši je pot, katerega je „Slov. plan. društvo" popravilo in zazuameiiovalo. Pot ta pelje iz Bistrice čez travnike in senožeti, nekaj časa po ravnini, potem pa polagoma navzgor po gozdu mimo pastirskih stanov in dalje po skalnatem svetu proti planini Lisec, na kateri so po leti pastirji in sirarji. Med potjo to vabi na pozirek mrzel studenec. Do „Orožnove koče" dospeš iz Bohinjske Bistrico lahko v 2ure. Hoja je zelo prijetna, ker imaš ves čas krasen razgled na Bohinjsko dolino in jezero, slap Bistriški iu na Triglav. Malo korakov od „Orožnove koče" vre močan mrzel studenec. Od koče drži potem pot čez planino Lis. c proti sedlu, do katerega prideš v % ure. Na tem sedlu se vidi ona črniea, po kateri je dobila gora ime Orna Prst. Od tod do vrha je še '/2 1,ro hoda. Druga pot, ki jo jo tudi zazuameiiovalo „Slov. plan. društvo", pelje iz vasi Polje skozi vas Žlan do Orožnove koče. Tretja pot pa drži iz Sonce čez Petrovo Brdo in Podbrdo na Orno Prst. Ta pot je pač polna divnih krasot, a je zelo dolga.
Kočo na Orni Prsti je „Slov, plan. društvo" slovesno otvorilo dne .15. julija 1894. leta. V soboto dne 14. julija se je z opoldanskim gorenjskim vlakom odpeljalo nad 50 članov in prijateljev „Slov. plan. društva" v Lesce, od tod pa na vozeh, okrašenih z zelenjem in zastavami, dalje skozi Bled in Bohinjsko Belo do Bohinjske Bistrice. V Bohinjski Beli so izletnike pozdravljali s streljanjem, nežne roke pa so jim delile duhteče cvetje. Navdušeni in veseli so se izletniki prepevaje dalje popeljali po divui Bohinjski dolini. Že pred vasjo Nomonj so nekateri hribolazci, katerim je bila lega „Orožnove koče" znana, kazali novo kočo, ki se jako razločno vidi s ceste. Ta pogled je izletnike še bolj navdušil, in veselje je prikipclo do vrhunca, ko so prispeli do slavoloka pred Boh. Bistrico, na katerem je bil prisrčni napis:
„Odpira prva koča se planinska, Raduje vsa dolina se Bohinjska!"
Gospoda župan iu obe. tajnik iz Bohinjsko Bistrice sta tu s prisrčnimi besedami pozdravila izletnike, v katerih ime seje načelnikov namestnik „Slov. plan. društva" g-. Kruleč zahvalil za prelepi vzprejcin.
V Boh. Bistrici je bilo jako živahno in praznično, raz strehe so plapolale mnogobrojne zastave. Izletniki so posedli ob šumeči Bistrici, se pokrepčali in opravili z vsemi potrebnimi rečmi za hojo na Črno Prst. Ob šestih so odrinili ter med 8. in 9. srečno dospeli do koče. Tam jih je društveni načelnik g. prof. Orožen, ki je bil uže zjutraj odšel iz Ljubljane z nekaterimi gospodi, pozdravil prav prisrčno, puške in topiči so pa veselo naznanjali njih prihod. Pred okrašeno kočo je na dolgom drogu vihrala velika slovenska trobojnica.
Vsi so sedaj šli v novo kočo, kjer so jim „Planinski piparji" preljubeznivo postregli z jedjo in pijačo. Bil je prav lep in vesel večer, prvi večer v prvi slovenski planinski koči. Tamburaški zbor „Planinskih pipa rje v" je igral domače skladbe, pevci so popovali, pod Liscem pa so Bohinjci prižgali velikanski kres, ki je čarobno odseval v temno noč.
Žalibog, da jo pričelo deževati: to pa izletnikov nikakor ni spravilo v slabo voljo. Pozno so polegli ter sladko počivali v svoji koči. — Ko so se zjutraj prebudili, je lilo tako močno, da se je moral skupni izlet na vrh Črne Prsti opustiti; le nekateri so šli navzlic hudemu dežju na vrh, a prišli so do kože premočeni nazaj. Občinski tajnik g. Kavhekar je zjutraj iz Bistrice s seboj pripeljal še nekoliko izletnikov; mnogo jih jo pa ostalo zaradi slabega vremena v dolini.
Po 8. uri zjutraj je veter toliko pretrgal oblake, da je ponehalo deževati in se je toliko uvedrilo, da se je slavnostna otvoritev koče mogla vršiti.
Društveni načelnik gosp. profesor Fran Orožen je z lepimi besedami razložil pomen turistike, omenil delovanja „Slov. plan. društva" ter stavbe prve koče, v kateri so ravnokar izletniki preživeli nekaj veselih ur. Toplo se je zahvalil občini Bohinjski Bistrici, vsem Bohinjcem, posebno pa občinskemu tajniku gosp. Josipu Kavhekarju za vodstvo in nadzorstvo stavbe to koče iu za prireditev lepega vzprojeni a ter je tako otvoril kočo.
Društveni odbornik gosp, Josip Hauptinan je potem hvaležno poudarjal velike zasluge načelnika gosp. profesorja Orožna za razvoj in napredek društva ter je v znak hvaležnosti celega društva prvo slovensko planinsko kočo krstil po prvem načelniku „Slov. plan. društva" „„Orožnovo kočo"".
Prikazala se je sedaj izza. zagrinjala tabla, in na njej je bilo citati: „Slovensko planinsko društvo". Orožnova koča. 1346 m. 1894. Veselo so zagrmeli streli, tainburaši so zaigrali in pevci zapeli. Načelnik se je zahvalil za to odlikovanje ter dejal, da mu ta dan kot najlepši njegovega življenja ostane vedno v veselem spominu.
Izletnike, pred kočo in na verandi stoječe, je potem fotograf gosp. Lerget-porer fotografoval.
Ob 10. uri so se izletniki o prav lepem vremenu vrnili v Bistrico, kjer so obedovali. Bili so povsod prav dobro in prijazno postrežem.
Po treh popoldne so se poslovili od gostoljubnih Bohinjcev in krasne doline ter se odpeljali čez Bled v Lesce. Po celi dolini so jih pozdravljali domačini z veselim streljanjem.
Vsakemu izletniku ostane ta izlet vedno v prijetnem spominu.
Potem izletu t. j. od 16. julija do 9. oktobra I. I. je v kočo doslo še 23 hribo-lazcev. Eden izmed njih je na prvo stran spominske knjige napisal naslednjo vrstice:
Na Črni Prsti. Na zračni višavi stojim, Strmim,1
Razgrinja pred mano čarobni se kras, Smehljajo poljano naproti se mi zeleneče, Pozdravlja goric zelenečih me pas, Pozdravljajo hišo me trgov in most sc blesteče, Pozdravlja me sinje valovje morja, Pozdravljajo sive me glave gora — Dežela slovenska, dežela čudes, — bodi zdrava! Po kterej radosti oko se solzeče mi plava, Ko tu na višavi stojim, Strmim ....
Radovljiška podružnica „Slov. plan. društva".
^f^jsnovalni zbor za ustanovitev podružnice za Radovljiški okraj se je nad vse sijajno vršil dne 10. marcija 1895. 1. v Radovljici. Razen osrednjega odbora se ga je udeležilo tudi nekaj Ljubljanskih društvenikov, a krasna Gorenjska je poslala skoro iz vsake obe i ne Radovljiškega okraja zastopnika na zborovanje. Iz daljne Bohinjske Bistrice, iz Kranjske Gore, Jesenic, Gorij, Bleda, Mošenj, Kamne Gorice, Krope, Loke itd. so prišli vrli možje ¡11 napolnili prijazni salon Klinarjeve gostilne do zadnjega kotička. Zbor sta počastila tudi precastita župnika g. Iiošmelj iz Močenj in Potočnik iz Zabreznice.
Načelnik osnovalnega odbora gospod dr. Janko Vilfan je otvoril zborovanje, konstatujoč pravilno sklicanje in naznanilo zborovanja.
Načelnik osrednjega društva profesor Fran Orožen je potem pozdravil zboro-valce z naslednjimi besedami:
„Srčno vas pozdravljam v imenu osrednjega odbora Slov, plan. društva in, radujoč se današnjega shoda, vam klicem v imenu Slov. plan. društva iskreno „dobro došli!" Zelo nas je razveselila vest, da se snuje v Eadovljicl za naše društvo tako važna podružnica. Gotovo vam je vsem znan namen našega društva. Mlado je še, a hvala Bogu! razevita se lopo in čim dalje bolj utrjuje iai razširja. Prvi seje dvignil lepi Kamnik ter ustanovil prvo podružnico našega društva. Za njim se je ojačila lepaSavinska dolina in ustanovila krepko in vrlo delujočo Savinsko podružnico.
„Kaj pa o tebi čem reči, deželica krasna gorenjska?
Silnih snežnikov si dom, Save peneče si vir."
Nova podružnica, katero nameravate ustanoviti, pokaži svetu pri rod 110 krasote občudovane Gorenjske in privabi obilo gostov v te prekrasne kraje njim v zabavo in okrepčavo, domačinom pa v prid. Lep smoter si je postavilo društvo, in podružnica bode izvrševala vzvišeno nalogo, ker nam planinstvo ni samo šport, ampak mi je gojimo zlasti zato, da širni svet spozna našo domovino ter jo bolj čisla nego doslej. S tem namenom smo se posvetili planinstvu in gojimo plauinoslovstvo. Kadar občudujemo prelepe našo planine in divne slovenske kraje, tedaj šele prav čutimo visoko vrednost, katero ima naše društvo za vsakega posameznika in vesoljno domovino slovensko. Nadejamo se, da najdejo naše namere mnogo prijateljev zlasti v divni Gorenjski, Pristopajte torej mnogoštevilno novi podružnici in podpirajte jo po vseli močeh, da bode prava dika našemu društvu!
Smelo trdimo, da ima Slov. plan. društvo in slovensko planinstvo .zdravo jedro, ker ne gojimo one vratolomne turistike, ki pogubi vsako leto nemalo ljudi. Prenapetosti v tem oziru ne podpiramo. Naše društvo deluje v duševno in gmotno korist slovenskega naroda. To nas pa navdaja z veselo nado, da bodo vrli Gorenjci krepko podpirali novo podružnico, kateri želimo mnogo sreče v uspešno delovanje. Vsem članom nove podružnice pa kličem že naprej prav iskreno: živeli!" — Vsi zborovalci so glasno pritrjevali lepim besedam govornikovim.
Nato se je vršilo vpisovanje članov, katero je imelo nepričakovano ugoden uspeh, kajti skoraj vsi navzočni nečlani so pristopili k društvu, a mnogo se jih je pa pismeno in brzojavno priglasilo. Vseh vpisanih članov je bito v dan prvega zborovanja 60,
Potem je gospod Jan Pianecki poročal o delovanji osnovalnega odbora in dejal: Koj ko je gospod dr. Janko Vilfan se naselil v Radovljici, je pričel vzbujati zanimanje za „Slov. plan. društvo" in sprožil misel, da se za politiški okraj Radovljiški ustanovi podružnica „Slov, plan. društva". Povsod je navduševal prijatelje in znance ter zavedne občane, in njegove besede so jih obilo pridobile za lepo in plemenito idejo. Sestavil se je osnovalni oclbor, kateri si je volil za načelnika gospoda dr. Janka Vilfana. Ta odbor se je obrnil do osrednjega odbora za navodilo glede podružnične ustanovitve, sestavil imenik onih, o katerih je upal, da pristopijo, pripravil odborove predloge glede podružničnih pravil in naposled določil osnovalni
zli o i* na dan 10. mareija. Iz današnje živahne udeležbe je že 1'azvideti, da se bo lepa namera kmalu uresničila in da si je gospod dr. Vilfan pridobil največje zasluge za ustanovitev naše podružnice. Z burnim odobravanjem so pokazali zborov al ci, da se popolnoma strinjajo z besedami gospoda Pianeckega.
Gospod Pianecki je potem prebral prelepo pismo gospoda župnika Žlogarja iz Kranjske Gore, brzojavno priglasitev in pozdravilo več članov iz Gorij ¡11 brzojavno Čestitko Savinske podružnico. Vsi prečitani pozdravi so obudili neizmerno veselje.
Sedaj je prišla na vrsto razprava podružničnih pravil, katera je osnovalni odbor sestavil po pravilih druzih podružnic „Slov. plan. društva" in jih razmeram Radovljiškega okraja primerno uredil. Predložena pravila je zbor soglasno odobril.
Podružnici je po teh pravilih ime: Podružnica Slov. plan. društva za Radovljiški okraj. Sedež ima v Radovljici. Odbor šteje 10 članov, in sicer načelnika in namestnika mu, tajnika, blagajnika in 6 odbornikov. Načelu i štvo je v Radovljici.
Naposled se je vršila odborova volitev, ki je bila jako živahna ter je glasno pričala, kako zelo se vsi kraji brez izjeme zanimajo za procvit turistike. Osrednjemu odboru jo bila prava slast, gledajočemu to nenavadno vnemo in tekmovanje, in želel si je, da bi bilo povsod tako.
V odbor so bili izvoljeni:
Za Radovljico: 1) dr. Janko Vilfan, odvetnik; Andrej Grčar, nad-učitelj; Jan Pianecki, učitelj, in V. Hudo vernik, vsi v Radovljici; 2) za občino Bled: Ji i h a r d Schrey, c. kr. poštar in posestnik v Zagorici pri Bledu; 3) za Gorje: Jakob Žuiner, župan itd. v Gorjah; 4) za Bohinjsko Bistrico in Srednjo Vas: Josip Bavhekar, obč. tajnik v Boh. Bistrici; 5) za Belo Peč, Radeče, Kranjsko Goro, Dovje, Jesenice iu Kor. Belo: Anton Zlog ar, župnik itd. v Kranjski Gori; 6) za Brezovico, Begunje in Mošnje: Ignacij Rozman, nadučitelj v Mošnjah; 7) za Lancovo, Kamno Gorico, Kropo in Ovšišče ; Josip Jalen, posestnik itd. v Kropi.
Ker je bil s tem dnevni red dokončan, je načelnik zaključil zbor, in pričela se je prav vesela zabava. Govor za govorom in napitniea za iiapitnico se je sedaj glasila, pevci pa so zapeli par lepih domačih pesni.
Le prehitro je prišel čas ločitve od drazih planinskih prijateljev, vrlih Gorenjcev, katerim kličemo s prisrčnim planinskim pozdravom: na veselo svidenje ob stoletnici Vodnikovi v Bledu!
Društvene vesti.
Vodnikova stoletnica. Valentina Vodnika čislamo kot. znamenitega slovenskega pesnika, a manj znano jc, da je bil prvi naš pesnik tudi turistiški pisatelj in vnet turist. Potoval je mnogo po Kranjskem, in posebno se mu je omilila Gorenjska, kjer je služboval kot duhovni pastir na Sori, v Blejskem gradu in pozneje v visoki gorski vasi, na Koprivniku. Meseca avgusta 1895. leta bode sto let, kar je šel Vodnik z grofom Fr. Hohcnwartom in slovečim jezuvitom Pinhakom na orjaški Triglav. Posrečilo se jim sicer ni dospeti na najvišji vrh, a prav zadovoljni so bili vsi s tem potovanjem, ker so imeli zelo krasen razgled z Malega Triglava in Kredarice. To potovanje je tudi zelo vplivalo na Vodnika kot pesnika. „Slovensko planinsko društvo" namerava po leti na primeren način proslaviti to stoletnico z zabavnim večerom, pri katerem se bo tudi predavalo o Valentinu Vodniku kot turistu in turistiškem pisatelju.
Poučni tečaj zdi gorske vodnike. Ze v 1. št. „Pl. V." smo objavili, da je „Gest. Touristen-Club" priredil letos meseca j umi vanj a v Gradci poučni tečaj za gorske vodnike ter da se ga je udeležilo tudi pet naših vodnikov. Vsi naši vodniki so prav dobro prebili izkušnjo in prejeli jako lepo izdelane diplome. Učili pa so dr. Ott o prvi pomoči pri planinskih nezgodah, dr. Wolf pl. Glanwcll o opravi, obleki in živežu ter o vodstvu, dr. Pachcr o pravicah in dolžnostih vodnikov, prof. Walcher o orijentovanju in čitanju zemljevidov, dr. Frischauf o plan. geografiji, prof, Prohaska o rastlinstvu, prof. Firtsch o živalstvu, dr. Hoernes o geologiji in dr. Doelter o mineralogiji. Vodniki naši niso mogli prehvaliti ljubeznivosti in gostoljubnosti gospodov predavateljev in slavnega odbora „T.-Cl." ter so bili vsi srečni, da so se temeljito izučili za važni svoj poklic. Odbor „Slov. plan. društva" si šteje v prijetno dolžnost, da poleg pismene zahvale tudi na tem mestu prav iskreno zahvali častite gospode predavatelje in slavni „Oest. Tour.-Club" za našim vodnikom naklonjeni pouk.
Društveni večeri. Osrednji odbor „Slov. plan. društva" je priredil meseca marcija dva poučno-zabavna večera. Prvi večer dno 13. jc predaval gosp. prof. Orožen o Rogaški ali Donaški Gori (883 m) pri Rogatcu na južnem Štajerskem, drugi večer dne 18. pa gosp. prof. Borštner o gori Obiru ali Ojstreu (3140 m) na Koroškem. Obe gori sta jako znameniti zaradi razgleda, nenavadno lepo in izredne iiorc ter tudi zaradi geoloških razmer in zgodovinskih spominov. Naš list bode priobčil jako mikavni razpravi, ko brž bode mogoče. Oba večera se je zbralo obilo članov in društvenih prijateljev, dičil pa je shoda lep vrtec vrlih planink. — Prihodnji večer bode dne 30. t, m., ter bode gosp. prof. Butar čital svoj spis „(Jez Ture", tamburaši pa bodo igrali.
Društveni izleti 1. 1895. Društveni veliki izleti bodo dne 5. maja v Sko-cijanske jame pri Divači in v Divaško vilenieo, o binkoŠtih na Nanos ali pa na Štajersko in dne 7. julija na Višarje. Poleg teh izletov bode tudi več malih, in
sicer prvi k Sv, Joštu pri Kranj i. Za vsak izlet se mora oglasiti najmanj 20 u deležnikov.
Darila. „Divji klub" v Ljubljani je podaril „Slov. plan. društvu" 4gld. 30 kr., g. .los. Kobilca več letnikov „Mittheilungen des D. u. Oester. Alpenvereines in g. Neimenovanec veliko listov in knjig. Za te blagodušne darove bodi vsem prisrčna zalivala!
Novi ustanovniki. K „Slov. plan. društvu" so pristopili kot novi ustanovi Lik i: G. Anton T reven, trgovec v Jesenicah na Gorenjskem, g. dr. Josip Sernee, odvetnik v Celji, g. Norbert Zanier, veleposestnik v St. Pavlu v Sav. dolini, in slavna posojilnica Gornjesavinska v Mozirji, Odbor „Slov. plan. društva" iskreno zahvaljuje te nove ustanovnikc za domoljubni njih čin, želeč, da bi se jim še mnogi pridružili.
Vodnik za Savinske planine in bližnjo okolico stane gg. dijake, če si ga v k upe naroče najmanj 10 izvodov za 3 gld., le 30 kr,
iiazne novitie.
Vojaki hribolazci na Dobraču. Pod poveljstvom stotnika pl. Gelba je korakal konci februvarija t. I. oddelek 0. lovskega bataljona iz Beljaka na Dobrač (2170 m). Pili so oboroženi kakor v vojski ter imeli gorske palice. Odkorakali so ob 5. uri zjutraj iz Beljaka, ko je kazal toplomer — 16° E. Ob 7. uri so dospeli do Sv. Duha in po enotirnem odmoru začeli laziti na Dobrač. Hoja je bila zelo težavna, ker je ves čas hudo metlo. Vender so prilezli ob štirih popoldne srečno na vrh, kjer so se okrepčali s konservami in vinom ter pronočili v planinski koči. Drugega dne so odrinili ob '/s8- uri zopet z vrha po istem potu in ob zelo močni burji. Toplomer je kazal — 24° Ti., in vojaki so morali teči, da so se vsaj malo ogreli. Opoldne so bili že zopet pri Sv. Duhu in ob dveh popoldne, v Beljaku, in sicer vsi zdravi. To je gotovo zelo časten čin naših lovcev, vreden vsestranskega priznanja in občudovanja vseh turistov.
Knjizevnost,
Die Erschliessung der Sannthaler - Alpen. Pestschrift anlässlich des Strassenbaues im oberen Sannthale. Von Johannes Frisch au f. Graz. Leuschner und Lubensky. 36 str. Cena 80 kr.
To je naslov najnovejsi planinoslovni knjizici, katero je spisal slavnoznani uconjak in planinoslovec g. dr. J. Frischauf, vseuciBki profesor v Gradci. Posvecena je dezelneinu odboru stajerskemu v zahvalo, da je lani dogotovil tezavno eesto iz
Luč v Solčavo in eden del ceste pri Ljubnem, namreč pod Šemprimoškim vrhom. Po predgovoru, v katerem poudarja, da se v Savinskih planinah z letom 1894. začenja nova turist i ška doba, ker seje v zadnjih dveh letih (1898. in 1894.) več storilo nego poprej v dvajsetih letih, opisuje pisatelj v uvodu pokrajinski značaj Savinskih planin, potem navaja zgodovino imena „Karavanke", stare podatke in zemljevide o Savinskih planinah ter razlaga imena te skupine. Po kratki krajepisni črtici poroča o turistiškein raziskovanji teh planin, omenjajoč posamezno delovanje raznih planinskih društev, osobito tudi delovanje „Slov. plan. društva", katero drugi pisatelji kaj radi prezirajo, n. pr. dr. A. pl. Bolim. Turisti «k o raziskovanje se nanaša na sledeče vrhove: Kokrska Kočna, Grintovec, Skuta, Turška Gora, Brana, Baba ali Planjava, Ojstrica, Robanov Kot-Molička Planina, Mrzla Gora, Greben in Kamniški planini (t. j. Mala' in Velika planina).
Vsa knjižica jo pisana stvarno in znanstveno ter se opira na kritično izbrane in zanesljive podatke, kakor pač ni drugače pričakovati od tako odličnega strokovnjaka. Zlasti nam je pohvalno omeniti pravilne pisave slovenskih imen, kar prištevamo posebni vrlini tega spisa. Ravno v pisavi slovenskih imen vidimo cesto čudne spake, kakor: Oistritz, Grintouz, Usehawa itd., katere tvorijo cesto slovenščini nevešči pisatelji. V tem oziru smo našli le malo pogreškov, n. pr. Streeova (peč) str. 35, nam. Strelčeva Peč, Merzla gora n. Mrzla Gora, Dominions nam. Domin-kuš, ki so pa le redke izjeme, kakršne se vrinejo tudi v najnatančnejše spise, ter zanimivi knjigi nikakor ne kratijo občne vrednosti. Zelô dobro je storil tndi g. pisatelj, da je popravil nekatere hibe specijalne karte; kakor Mitterspitz, Turški Zlob (Rinka-thor), ki je napačno zapisan na mestu Savinskega sedla. Na te in enake pogreške bode še itak treba opozoriti c. kr. vojni zemljepisni zavod na Duuaji.
Jako natančen je zadnji del knjige, v katerem je opisana zgradba ceste iz Luč v Solčavo in pod Vranico pri Ljubnem ter navedena vsa nje zgodovina od leta 1875., ko se je na predlog pisateljev Staj. plan. društvo vzajemno z občinama Luče in Solčavo jelo potegovati za napravo te potrebne ceste. O tem drugoč obširneje. Na pridejanem zemljevidu je nova cesta označena z rdečo barvo ter tudi nekdanji pot za silo „čez brege in (Rjavčevo) jamo", katerega je lani popravilo „Slov. plan. društvo".
Končno omenja pisatelj teženj cestnega odbora „ Sa vinske podružnice Slov. plan. društva", želeč, da bi ga veljavni faktorji krepko podpirali, in poudarja potrebo hotela v Logarjevi dolini, ker tamkajšnje skromno zavetišče ne bode dolgo več zadostovalo sedanjim turistiškim razmeram.
Vsakdo, komur so količkaj znane Savinske planine in komur je pri srcu njih turistiški napredek, bode z veseljem segel po zanimivi in poučni knjigi, a se ob enem čudil vztrajnemu in neumornemu delovanju g. dr. J. Frischanfa, ki je z velikim trudom zbral po raznih knjigah in ¡istih raztresene podatke. Knjiga je še tem zanimivejša, ker jo je spisal najboljši poznavatelj in prvi raziskovalec Savinskih
planin, ki se ni ustrašil niti telesnih niti duševnih naporov niti gmotnih stroškov, da seznani z njemu že dvajset let priljubljenimi planinami širše turistiške kroge. Edini g. dr. J. Frischauf je prvi na vse strani prepotoval omenjene planino, spisal o njih monografije, postavil s podporo Staj. plan. društva, Avstr. turistiškega ' kluba in raznih sekcij Nem, in avstr. plan, društva prve planinske koče na Ko-I rosici, Ok reši ju in Grintovcu ter napravil važne pote, izmed katerih naj omenimo samo pota od slapa pod Binko na Okrešelj in dalje čez Kamniško sedlo. In koliko je svetoval in pomagal „Slov. plan. društvu", da je uspešno nadaljevalo započeto, a zadnje čase zanemarjeno delo! Navzlic temu obsežnemu delovanju nikjer v knjigi radi svoje učenjaške skromnosti ne navaja obilih in velikih zaslug, katere si je pridobil, ker se ne zmeni ne za pohvalo, ne za grajo. Za tako nesebično in povsem stvarno delovanje so mu Slovenci velike hvale dolžni, ker je osvetlil in proslavil priroduo krasoto enega dela njih lepega ozemlja.
Ker se je knjige tiskalo le malo izvodov, naj se pobrine, kdor si jo želi omisliti. Prodaja jo knjigarna Leuschner & Lnbenskj v Gradcu, naročila posreduje tudi radovoljno „Slov. plan, društvo," oziroma „Savinska podružnica".
Zeitschrift des deutschen und österreichischen Alpenvereins. 1894.
To zares lepo in vzgledno ozaljšano knjigo je izdal D. u. Ö. Alpenverein ob svoji petindvajsetletnici, V sestavku „Zur Entwicklungsgeschichte des Alpinismus" piše L. Purtscheller o našem slovenskem pisatelju Valentinu Staniču: „Die Epoche der eigentlichen Hochtouristik wird eingeleitet durch zwei Vertreter des geistlichen Standes, Valentin Stan ig und Peter Karl Thurwieser, deren Namen noch heute in Ehren genannt wird ....
Stanig besuchte zu einer Zeit, als die Berge in der gebildeten Welt noch kaum mit ihren Namen bekannt waren, den Grossgloekner, Watzmann, Hohen Göll, Eathhauskogel, Preber, Untersberg, Hoehstaufen, Schafberg, Triglav, das Heukareck, die Hohe Salve, und wer seine in dieser Zeitschrift niedergelegten klassischen, von echt alpinem Geiste durchwehten Schilderungen kennt, wird mit ihm bedauern, dass seine brennende Begierde, andere merkwürdige Berge zu ersteigen, nicht erfüllt werden konnte."
Poleg tega nahajamo v tej knjigi sestavke o znanstvenem preiskovanji Vzhodnih Alp, zgodovino D. u. O. Alpenverein-a in več manjših sestavkov. So pa v tem delu na nekaterih mestih tudi pomankljivosti. Tako n. pr, ni v oddelku „Kartografie" omenjen za tedanje razmere gotovo izvrstni zemljevid Florjančičcv iz leta 1744.; tudi ne najdemo sledu o Lcrgetporerjevem pridvižnem zemljevidu „Kamniških planin". Knjiga popolnoma molči o delovanji nekaterih planinskih društev, druge pa zopet, kakor n. pr. Celjsko sekcijo, preveč hvali ter ji prisvaja zasluge, katerih nikakor nima. — Mnogo lično izdelanih slik krasi to knjigo in za prilogo ima 31 podob planinskih koč.
Naznanilo o znižani roznini.
0. Slane „Slovenskega planinskega društva" uljudno opozarjamo, da prodaja društveni blagajnik g. Ivan SokliS, trgovec „Pod traneo" v Ljubljani vozne listke za vožnjo po južni železnici po znižanih cenah, in sieer:
J. za vožnjo na progi Ljubljana-Dhaea po 1 gld. GO kr. (nav. cena 2 gld. 50 kr.) 2. „ „ „ „ Ljubijana-Št. Peter „ 1 „ 20 „ „ „i „ 80 „
3- ........ II. Bistrica	„ 1 „ 45 „ „ ^ 2 „ 30 „
v III, i»zr. pošin. vlaka in brzovlaka št. 4, oair. 3 in po isti ceni «a vožnjo po teh progah nazaj.
Kdor si želi tak vozni listek kupiti, mora se izkazati, da je član „Slovenskega planinskega društva."
P.. MIKLAUC | v Ljubljani, v Spitalskili ulicah štev. 5, priporoča svojo zalogo vsakovrstnega blaga za moško in žensko obleko ter različne i srajce za hribolazce po najnižji ceni. ¡■¡j _ _ . . . V)	pleskarja c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice r Lji/bljanif r l'r/r n ri.Zl.-tr n.vl.-i It trlieuh .it. -t, prevzemata vsa v pleskarstvo spadajoča dekorativna, stavbonska in pohištvena dela. Delo reelno in fias, izvrši1 c v losni in po aajnižjih «a: L
1 Franc Čuden, 1 ;(i urar t Ljubljani ua Mestnem trgu, j jfl priporoča SVOJO bogato zalogo vsakovrstnih žepnih in |)j! yj stenskih ur ter budilnikov. Vsi izdelki so priznano ¡jf ¿j izvrstni in po ceni. Popravila se izvršujejo natančno o jljl in dobro. S|| Ccnovnihl mi zali/vi'a nje brezplačno.^ %	„Slovensko planinsko društvo," „Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico" s 7 slikami in načrtom Savinskih planin z zaznamovanimi poti. Spisala Vr. Kocbek in M. Kos. — Cena 60 kr., po pošti 5 kr. več.
URAN in VEČAJ, izdelovalca glinastih proizvodov v Ljubljani, v Igriških ulicah št. 8, priporočata veliko svojo zalogo izdelanih raznobarvnih peči za sobe, dv rano in razne druge prostore, dalje niodelnasta ognjišča in sploh vsakovrstne glinaste izdelke. Vse po najnižji «eni iti priznano dobro.	Poročilo „Slov. plan. društva o II. društvenem letu 1894. z živo topi s oni in s sliko dra. J. Frischauf-a spisom: „Prvi hribolazci na Triglavu v dobi 1778—1837", zaznamkom vseh potov „Slov. plan. društva" i. t, d. Cena 2« kr.
...	
| mwmimmmwmw* s ^ v Ljutljaai na liarijuoa trgu št. 3 "V , š. priporoča bogato svojo zalogo X X popotnih potrebščin za turiste: ^ ^ kovčege, torbe, vreče, nahrbtnike, listnice ^ S. in druge v to vrsto spadajoče usnjene X y izdelke, — vse po najnižji ceni. ^	5 HUGON IHL i J v Ljubljani, Pred škofijo Štev. 2. ,y V. >r X Trgovina s suknenim in manufakturnim >. J blagom na debelo in na drobno, y .V skladišče platnine in damastne robe. X
	
	
C. kr. priv, zavarovalna družba Avstrijski Phönix na Dunaji zavaruje proti nezgodam ob najugodnejših pogojih. 'remije so zelo nizko in se račun ¡jo po poklicu /avarova- čevem. TliriMtiUa je všteta v zavarovanje brc« doplačil». i'ujnsniia daje; Generalni suntap zu Kranj tli o v Ljubljani, na JConffresnem trgu M. 17.	I taspar Wimraer (Petters-a naslednik), j E; čre-vlj&rslsi mojster = \\ v Goisern-u (naZgornjem Avstrijskem). ! Speciialist d izdelovanji pravih, vsakemu hriba- ; E lascu dobro znanih l/ortkih čevlje v. : : Cene telo nitke. Pri naročil rt zadostuje, da sc mi : : pošlje kak mua&tn čfciclj, kuttri jt nogi uaivčnikoci j ;> ilajbuij prikladen. <:
	
|	IVAN S OKLIC
w
W	v hjiibljtini, I'ml trancti 3f«?P. I Vit V 67«!rt-
fc!	iti/.'i/i ulicah it. O
tffl
W	priporoča svojo veliko zalogo kloliukov, posebno
3	lodnaslilt za hribolazce in lovco iz tvomice Jos,
S	in Ant. Pichlerja, c. kr. dvor. založnikov.
$	Članom „81. pl. društva" znižane ceno.
g*fl W W ^	.JSa«dB£--5g
Avgust %abkar
f Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 7, priporoča se
za vsake vrste ključarska dela,
katera iavršuje dobro, lično in cono.
Vincenc Čamernik,
kamenosek v Ljubljani, v Parnih ulicah št. 9,
priporoča svoj kamenosešhi obrt,
posebno sa cerkvene in druge stavbenske izdelke,
marmorne plošče sa hišno opravo i. t. d.
.Solidno ilelo, nizke cene. Ceniki ii» »brisi na zahtevo zastonj.
Optični zavod.
c^J. PH. GOLDSTEIN^
prej E. ltexinger v Ljubljani, Poti tranco št. 1, priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, daljnogledov, kuka!, barometrov, termometrov, kompasov itd
VssioTŠni popravki co izvršujejo hitra in cono.
llfoald pl. Tritkozy,	|
lekarnar	g*
-¡•J V Ljubljani, na Mestnem trgu, 2>oley rofovSit,	I*
4?: priporoča	J5
os	jo
svojo bogato založeno lekarno,	jj
g*
Adoif Hauptmann
v Ljubljani, na St. Petra cesti it. 41 in v Slo-novih ulicah št. 10—3 2. Tovarna oljnatih barv, firiieža, laka in kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
■k- Tiskarna in kamenotiskarna
A. K.LEINA
v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. sc priporoča
v naroeitev vseh v to stroko upadajočih del in na zalogo raznih tiskovin,
.................iliARiiil.................
v Ljubljani, v Slonovih. ulicah št. S priporočata svojo bogato zalogo izgotovljene moške in ženske obleke ter najboljše perilo in z »vratni ce.
/lasii opozarjata na nepremična lodiinstu oblačila in plašče za turiste.
Naročila po meri sc iscrSujejo točno in ceno na Dunaj i. llostrovaiii ceniki se razpošiljajo franko in zastonj. tftannm „SI. pl. dmifttl" znižane c&n e.
Restavracija „Pri Zvezdi"
na cesarja Josipa trgu.
Vetih zračen vrt, s t eliten salon in }:rf/ljii?r.
Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje.
P. M. REGORSCHEK
v Ljubljani, t Špitalskih ulicah št. 3.
Velika xa!oR)i pristnega koioškega in tirolskega nepre-močljivega poletnega In zimskegn lodna v običajnih barvali za hribolazce in Lovce kot branilo proti mokroti in mrazu. Kazen tega tudi velika izbira lovskih (elovnlkliv, podjopičev, spodnjih lila«, lovakih nogavic, volnenih obujkov itd. itd.
Kupite najboljši liker,
to je pristni, kemično čisti liklr iz kranjskih planinskih zeliM. Ta posebno skrbno iz najzdravilnejsili zelišč in evotlic brez špirita, olji), esenc in sirupa napravljeni liker prekaša vse dosedaj znane likero po okus» in dišavi. Ker tudi dobrodejno vpliva na želodec in ga ogreva ter čudovito poživlja telo, imeti bi ga morali pri vsakem doma. Dobiva se samo pri izdelovalci
J. KLAVEB-ji v Tuj ulilja ii i.
v Špitalskih ulicah „Pri voglu".
-afc^t^ŽAŽS
Mihael Marzolini f
priporoča svojo kavarno	k
„Café Me re ur" na Mestnem trgu št. 5 if5 v Ljubljani.
ji	Kavarna je zelo velika, elegantna in zračna, ima dva
K	nova biljarda in nove igralne mize s kameni-	&
..	timi ploščami. — Razsvetljava je sijajna, časopisov	M
J	iiad trideset, domačih in tujih.	"
^ VHftift Izbonia, likerji pristni.^	^
Odgovorni urednik Jos. llauptiliail. — Iadaja in zali'ga „Slov, plan. društvo". — Tiska A. Klein v l.jnbljani.