Številka 325 TRST. v torek 26. novembra 1907 Tečaj XXXII. IZHAJA VSAKI DA* Ml «b nedeljah in praznikih ob 6., »k ponedeljkih »h •. i j utre J Posamične Številke s« prodajajo po S av6., (6 etotink) * mnogih tobakarnah ▼ Trutu io okolici, Ljubljani, Oond, t-.ranju, st- Petru, 6eiani, Nabrežini, St. Luciji, Tolmina, Ajdoričini. Posiojni, Dorm»ergu, Solkanu itd. < E>"E OGLASOV te račnnajo po vrstah (iirokc 73 mm. visoke il/f mm); za trgovinske in obrtne oglas« po 20 statiak; '» osmrtnice, zahvale, poslan.ce, oglase denarnih zavodov po at slot. Za oglase v tekstu lifita do 5 vrst 21) K, vsaka na-isJjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa stet. — Oglase sprejema „in se ram i oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Sdinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti jm moč t HABOĆVINA ZHAJ&A sa vsa late 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece € K —, aa naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Viraiiin u utillsto izdane ifliioiti' stan retloietio it i 20, pot teta 3*«t Vsi dopisi naj se poftljajo na nredniStvo lista. Nefrankovana pisma s« ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poiiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Glorrlo Galattl IS (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „E lin isf. — Natisnila tiskarua fcousorcija lista »Edinost" v Trstu, ulica G>orgio Oalatti it. 18. — PoStno-hranilnični račun St. 841652. - ■ T»l«fon it« v. 1167 ■■ * - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNI K". BRZOJAVNE VESTI. Strašno italijansko raz-bojništvo. PULA 25. Včeraj so v Galežan (italijan:-ko selo) ubili na razbojniški način nekega našega človeka. Razmrc-▼arjenega so ga vlekli izven Galežana in ga zasuli kamenjem. — (To so iisti Galežanci, ki so izzvali poboj na Yelem hribu, radi katerega je več hrvatskih žrtev obsojenih v ječe. To so tisti Galežanci, ki so jih italijanski listi slikali kakor nedolžna jagnjeta, da morejo bolj kričati o hrvatskem barbar-atvu. Na drugem mestu pripovedujemo, kako so istega dne neznani lopovi nekega vojaki, ki je stal na straži, s kamenjem iz zasede težko ranili. Obe ti dve tolovajstvi pokazujeta, do kake mere je italijanska kamora podivjala in poživinila ljudstvo. A vi, zavezniki te kamore, gospoda sodrugi, kaj pravite k takim razbojnižtvom italijanske — kulture. Pomiloščenje onib, ki so se odtegnili vojaški službi. DUNAJ 26. Jutršnja „Wiener Zeitung" prinese cesarsko odredbo, s katero se vsem onim osebam, ki so se odtegnili vojaški aiažbi, odpu>ti nadaljna kazen oziroma ustavi preti rjim uvedeno postopanje. Novi nemški poslanik na Dunaju. DUNAJ 25. Cesar vsprejne dne 28. t. m. v ScLoubrunu v slovesni nastopni avdijenci novoimenovanoga nemškega poslanika pl. Tefcirskega. Cesarjeva zdravnika odlikovana. DUNAJ 25. Cesar je podelil telesnemu zdravniku dr. Kerzlu in profesorju dr. Neus-sera veliki križ Fran Josipovega reda. Grof Dzieduszycki DUNAJ 25. Cesar je danes predpoludae vsprejel v poslovni avdijenci bivšega ministra za Gralicijo grofa Dzieduszvckega. Minister Abrahamovicz. DUNAJ 25. Cesar je danes predpoludne zaprisegel novoimeuovanega mnistra viteza Abrafcamovicza ter gi potem vsprejel v posebni avdijenci. Generalni ravnatelj avstrijske ..Landerbanke" odstopi. DUNAJ 25. Na današnji seji upravnega sveta avstrijske „Landerbanke" je generalni ravnatelj Palnaer izjavil, da odstopi dne 31. decembra iz zdravstvenih ozirov. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 25. V začetku seje je del. Supilo v madjarskem jeziku grajal, da se je na predlog posl. Hoitsy združilo člene 14, 15. in 16. Predsednik je prekinil govornika 2 opazko, da je v smislu poslovnika kritika oziroma protest proti sklepom zbornice nedopustna. Kar so pa tiče stvari same, je ne-številno precedenčnih slučajev, ko se je združilo ne le razpravo posamičnih členov, ampak e«le zakone. PODI. ISTEK Ker ie del. Supilo Še nadalje govoril o tem dogodku, mu je predsednik odvzel besedo. Na današnji seji so govorili samo hrvatski pošlanei. Konečno je bila debata o Členu 14, 15. in 16. odložena na jutri in ker ni bii predbeležen več nobeden govornik, je bila seja zaključena Prihodnja seja jutri. Na dnevnem redu je poročilo imunitetnega odseka o stvari posl. Vajde ter nadaljevanje današnjega dnevnega reda. Ogrska kvotna deputacija. BUDIMPEŠTA 25. Kvotna deputacija je imela danes popoludne sejo, na kateri je bil vsprejet predlog predsednika Kolomana pl. Szella, češ, da ni možno povišanje kvote opravičiti z gospodarskimi in financi)elnimi močmi in da ne more deputacija nikakor potrditi temu utemeljevanju povišanja kvote. Vsled težkih p< litičnih vzrokov, in da se omogoči sporazum med obema parlamentoma, a v prvi vrsti med obema kvotnima deputacijama, je deputacija vsprejela predlog avstiijske kvotne deputacije, da se kvota poviša za 2 odstotka. Na današnji seji je bil tudi določen in overovljen nuncij, s katerim odgovarja ogrska kvotna deputacija na avstrijski nuncij. Nuocij se odpošlje še danes na Dunaj. Grika kraljeva dvojica. BENETKE 25. Grška kralj in kraljica sta dospela semkaj ter se vkrcala na jahto „Amphitrite", na kateri sta se vrnila na Gišao. Papežev kenzistorij. RIM 25. Papež je odredil tajni konzi-storij za 16. decembra 1.1. Na tem konzistoriju bo imenoval za kardinale: Petra Gasparri, tajnika kongregacije za izredne cerkvene stvari, de Lncija, tajnika kongregacije koncila, Lucon a, nadškofa v Rheimsu in Andrieu a škofa v Marsilji. Javni konsistorij bo dne 19. decembra. Iz srbske diplomacije. BEL1GRAD 25. Sekcijski svetnik v mi-nisterstvu za notranje stvari Boškovič je imenovan poslanikom v Atenah. Maroko. MADRID 25. Li3ti poročajo da je minister voine mornarice odredil, da se križar „Estramadura" poda v Rabat, da nadomesti vojno ladijo rPelayo ', ki se povrne v Tanger. TANGER 25. Iz Casablanke poročajo : General Drude je včeraj pogledal utrdbe v Casablanki. Gradi se več utrdb, da se obda Casablanko z forti, ki naj ščitijo sotorišča in mesto pred napadi. Spanci so pričeli prirejati stanovanja za zimo. Vsa španska kavalerija je odpotovala. Ostal je le del 79. pešpolka in nekoliko vojakov ženija. Nesreča na železnici. KAISERSLAUTERN 25. Na kolodvoru v Germesheimu sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. En kur,a5 je bil težko ranjen, 17 vozov se je razbilo. Francoska zbornica. PARIZ 25. Zbornica je v svoji predpo-ludanski seji vsprejela proračun za pošte in brzojave. Kevolusijonarno gibanje na Portugalskem. MADRID 25. List „El Mundo" poroča, da se ▼ političnih krogih govori, da se je ena portugalske eskader spuntala. List ni mogel konštatovati resničnosti te vesti. Trinajst oseb zgorelo. NEW-JORK 25 Danes zjutraj je nastal požar v neki hiši, v kateri «0 bivali Italijani. 13 oseb je zgorelo, mnogo jih je bilo pa ranjeno. Dementi. ŠTOKHOLM 25. „Afronbladetu demen-tuje vest. da dobi sir William Crookes letošnjo Noblevo nagrado za kemijo. Rusija. Odeško vseučilišče zaprto. ODESA 25. Rektor je ukazal začasno zapreti vseučilišče, ker so dijaki poskušali ovirati predavanja. Roparski n?pad na samostan. PSKOV 25. (Petr. brz ag.) Dvajset mož močna roparska četa je napadla samostan Kri-petsk. Pri tem sta bila dve osebi ranjeni, šest pa ubitih, eno so roparji vrgli z zvonika. Trije roparji so bili ujeti, enega je pa raz-mrcvarila bomba, ki jo je imel pri sebi. Govor drž. posl. dr. Rybara na občnem zboru političnega društva „Edinost". Kakor smo omenili v včerajšnjem poročilu. poročal je drž. posl. dr. Rybar v svojem govoru o delovanju političnega društva „Edinost" oziroma njegovih zastopnikov v mestnem svetu in deželnem zboru tržaškem, kakor j tudi o svojem delovanju v državnem zboru. | Za sedaj prinašamo drugi del njegovega go- j vora, ki se peča o razmerah in delovanju na državnem zboru. Dr. Rjba!- je o tem spregovoril : „Kar se tiče dogodkov na dunajskem par-: lamentu, se lahko v tem oziru omt-jam na par kratkih opazk, kajti o važnih stvareh ste čitali v „Edinosti". Kakor omenjeno, društvo „Edinost* je šlo v boj pod geslom „V edinosti je moč". Tega gesla smo se držali in dosegli lepe uspehe. Istega gesla sem se hotel držati tudi v držav- i nem zboru ; ravno tako tovariši iz Istre. Naše želje so bile, da kar nas je narodnih poslancev iz slovanskega jugi, da se zdiužimo, da nastopimo kakor eden mož in da tvorimo eno i skupino. Hrvatski poslanci iz Istre in Dalmacijc so bili za to, da se ustanovi skupen klup, ne da bi se nikogar ne izkl, učilo, saj „bratje mio, koje vjere bioa. Radi tega niso hoteli izklju-. Čiti dva Srba, ni i one, ki so bili izvolieni na' podlagi programa čiste stranke prava, niti Hribarja, ki je bil izvoljen na podlagi naprednega programa. Mi smo skušali pridobiti za to Sloven. ljudsko stranko. Zaiibog naš napor je bil zaman. S. L. S. ostala je na stališču, da vzame vsakega v tak klub, samo Hribarja ne. Posebno Dalmatinci so rekli, da ako se enega izključi, potem da oni ne morejo ostati v skupnem klubu. Posledica tega je bila, da sta se ustanovila dva kluba: slovenski klub S. L. S. in zveza Jugoslovanov, v kateri so vsi drugi poslanci. Da vsied tega niso bile razmere najlepše, js to lahko umemo. Nastalo je neko tekmovanje, ambicija in neko sovraštvo, katero se je pokazalo v mnogih slučajih ; to vse nam mnogo škoduje. — 37 poslancev bi tvoril skupen jugoslovanski klub. Ako ravno to šte-. vilo proti 516, kar je poslancsv v parlamentu, ni bogve kako veliko, vendar bi izdalo še precej močno skupino. Jaz vas le spominjam, da Naskok na mlin, Povest iz nemško-francoske vojne. Emile Zola. Bil se je pred nekaj leti proselil iz Bel-91 j«, da prevzame dedščino starega ujca, ki ie imel na gozdnem parobku, ravno nasproti mkaa, majhno domačijo. Rekel je, da jo boče prodati in se potem zopet vrniti v domovino, toda kraj mu je menda le preveč ugajal, kajti ostal je. Obdeloval je svojo njivico, sadil svoje zelje in živel brezskrbno, ne brigaje se za ljudi. A ljudje so se brigali veliko zanj ; niso mogli razumeti, od česa je živel, in ker so ga videli često s trnikom ali puško, je veljal za divjega lovca, in poljski in gozdti eavaji so imeli dosti opraviti s prežanjem nanj ; pat krat bi ga bili skoro tudi dobili, a žal samo skoro ! Tako je prišel v slab glas in njegova kodica, ki je stala v gozdu, čisto skrita za drevjem, tudi, kajti — „varno tam nikakor ni", so menile stare ženske in ni manjkalo dosti, pa bi bile imele Dominika za volkodlaka. Kmetje so ga imenovali lenuha in postopača, ker je često ležal v travi in gledal v oblake, namesto da bi delal. A mlada dekleta 60 imela prav: zal fant je bil Dominik kakor malokdo; visoko in vitko zrasel kakor topol, je imel zlato-plave lase in brke in modre, smehljajoče de-tinske oči, fant „prav za zaljubiti" in tako ni bil pravzaprav nikak čudež, da je Franica svojemu očetu nekega dne izjavila: „tega aH nobenega !* Starega je zadelo, kakor bi ga bil kdo udaril s kolom; po svoji navadi ni rekel sicer ničesar, izgledal je resno kakor vedno, toda odsev njegove notranje veselosti je bil izginil iz oči. Tudi Franica se ni več smejala in cel teden sta si kljubovala. Oče Kos ni mogel zapopasti, kdaj in kje se je moglo posrečiti temu lopovu, da mu je začaral hčer, ker ni bil prišel Dominik nikoli v mlin. Začel je paziti in je opazil častilca svoje hčere, kako je ležal onkraj Morele ▼ travi in se delal, kakor bi spal; Franica pa je bila v svoji sobici in ga je z okna prav dobro lahko videla. Zdaj je bilo očetu jasno: ta-dva sta se bila zaljnbila drug ▼ drugega kar na oči in imajo Mladočehi, čigar klub je v zadnjem času sestavljen le iz 17 poslancev, svojoga ministra. Poljski konservativci, ki so v poljskem klubu v manjšini, imajo celo dva mini&tra. Rav-notako imata tudi stranki nemških in čeških agrarcev v^aka le okolo 30 poslancev in vendar sta obe zastopani v kronskem svetu. Mi bi bili torej močnejši nego druge stranke. Iz tega je umevno, kaka škoda nam izvira iz nesloge, ker ravno tako, kakor v vprašanju ministra rojaka, se nam godi tudi v vseh dru-gih stvareh. Ker smo že pri vprašanju jugoslovanskega ministra, dovolite mi, naj vam povem svoje mnenje. — Od neke strani pravi se nam : „Saj to vprašanje nima za nas nikake važnosti, da, celo lahko škoduje". Oni, ki tako govorilo, mislim, da nimajo pravega pojma o politiki. Kaj pa je politika ? Politika je vendar težnja za moč. Vsak se trudi, da pride kedaj do moči, da uresniči svoje ideale. V>aka stranka mora stremiti po tem, da pride enkrat do moči. Tudi socijalisti pravijo : mi moramo si priboriti politično moč v dosego svo ih ciljev. Tako se je zgodilo, da so v nekaterih krajih celo socijalisti stopili v ministerstva, n. pr. na Francoskem. Ce torej hočemo kedij kaj priboriti, moramo delati na to, da si priborimo čim večjo politično moč, da pridemi do svojega mtnistra, Pri tem ni nam trt ba zatajevati svoje ideale. Ravno nasprotno. Pri tem se bomo le približali uresničenju svojih idealov. Jaz mislim, da mora to biti prva točka našega političnega programa. Kako sedaj stvari stoje, ni pričakovati, da bi dobili v doglednem času kakega resort-nega ministra. Ampak reče se lahko, da kakor so se stvari sedaj zasukale, bi mi dobili lahko svojega ministra rojaka. In da je tak minister-rojak prava dobrota za dotičen narod, to je razvidno iz tega, da drugi narodi, ako-ravno imajo že svoje resortne ministre, vendar hočejo imeti tudi svojega ministra-rojaka. Čs so Nemci zahtevali takega ministra, kojih narodnosti je večina ministrov, potem si morate predstavljati, kaka potreba, kaka korist za nas Jugoslovane, ki smo zanemarjeni od vseh, bi bila, da bi imeli svojega zastopnika v kronskem svetu, ki bi branil naše pravice. Do tega bi bili tudi prišli ob sedanjih razmerah, ako ne bi bilo nesloge. Ta nesloga bo morda koristila kaki stranki, slovenskemu narodu pa bo škodovala. Ona stranka, ki je tofc zakrivila, bo moralo nositi težko odgovornost. (Klici ogorčenja !) Da vam še nekaj povem o svojem delovanju na dunajskem parlamentu. V javnosti ne daja se veliko doseči. Ko sem prišel na Dunaj, nisem o našem najnujšem vprašanju, o Šoli, stavil nikakega nujnega predlaga ali interpelacije v državnem zboru, kajti na ta način se ne daje nič doseči. Skušal sem torej na drug način doseči uresničenje te naše želje. V pogovorih na raznih ministerstvih sem skušal vplivati na vlado, da nam podržavi šolo v Sv. Jakobu, ali pa prisili mestno občino tržaško, da jo vzame v svojo režijo. Podržavljenje je sicer nam obljubila vlada že v prejšnjem času še, ko nismo imeli svojeg* zastopnika na Dunaju. Na to obljubo sem jih spomnil. Zakaj se niso bili oni spomnili na svojo obljubo, sem povedal na drugem shodu in sem imel za to polemiko. Jemalo se je ozir na neko narodnost in stranko, ko je vendar naša pravica jasna k« beli dan. — Kar smo pa sedaj dosegli, je le mrvica, in še to ni sigurno. Mi ne znamo, si tja čez šumeče mlinsko kolo pošiljala ljubeznive poglede ! Pretekel je drugi teden; oče Kos še vedno ni govoril besede in Franica je postajala vedno resnejša. Tu, nekega jutra je bil oče odšel in. ko se je povrnil, je pripeljal seboj Dominika. Franica, ki je ravno napravljala na mizo, ni bila videti ni najmanje presenečena ; tiho je postavila na mizo še en krožnik, govorila ni, a njen smehljaj se je zopet vrnil in jamice v njenih rožnatih licih so se vnovič pokazale. Kaj je bilo preonegavilo očeta, tega niso zvedeli ljudje nikoli; vedeli so samo, da je bil poiskal Dominika v njegovi koči in imel z njim dolg pogovor. Stari je menda našel ▼ njem tistega, ki ga je iskal, kajti odtlej je bil z njim kakor 8 svojim rodnim sinom. Vsa Soteska je bila pokoncu in ni se mogla dovolj nagovoriti, da je bogati mlinar dajal edino hčer takemu nemaniču. A pustil je ljudi, naj so govorili; morda je pomislil na svojo lastno ženitev — saj on tudi ni imel ne bora v žepu, kar mu pa ni branilo, da je bil svoji ženi dober soprog. Dominik pa je dokazal, da nikakor ni bil lenuh in postopač, za katerega so ga imeli: mlinarskoga hlapca so bili potrdili t vojake in tedaj je prosil Dominik očeta Kosa, naj ne vzame drugega hlapca, ampak poveri delo njemu. Da, zdaj se je pokazalo, kaj je bil ▼ stanu, kajti delal je in skrbel za tri, in to s tako vnemo, s tako radostjo in ljubeznijo, da ga je bilo veselje gledati. Oče Kos se je veselil Da tihem; da, ljubezen je dobra učenica, ona daje poguma in moči in dela čudeže! Franica in Dominik sta se ljubila iskreno; nista izražala tega ▼ besedah, a oba sta bila kakor zamaknjena in iz njunih oči je sijala njuna ljubezen. Oče ni omenil ničesar o svatbi in ljubeča ga nista vprašala ; bila sta srečna, da sta si smela biti blizu in sta čakala potrpežljivo očetove odločitve. Slednjič, lepega poletnega dne, je doi postavit mize pod mogočnim brestom is praznično pogrnit in povabil svoje prijatelje na pojedino. Ko so bili vsi zbrani in so čaše veselo krožile, je vstal oče Kos, s kozarcem v roki, in rekel: „Ljubi prijatelji, naznanjam vam, da se bo danes mesec vršila poroka mojo hčere Frani ce s tem le vrlim mladeničem" —■ pokazal je na Dominika. (Dajje.) Stran II »EDINOST« štv. 325 Trstu, dne 26. novembra 1907 kako dolgo bo še baron Beck ministerski predsednik ; drugo ministerstvo iahko poreče, da ni rezano na obljubo bar. Becka. Radi tega moramo se še buriti, dokler ne bomo videli črno na belem v proračunu, da tam stoji postavka za slovensko šolo. Mi nočemo, da se skriva pod tujim imenom to, ker je naša pravica. Vlada mora imeti pogum stopiti pred parlament z odprtim vizirjem. Mi zahtevamo pravico in pravico se mora dati odkrito, ne pod roko kakor tatu, ki pride po noči in odnese". Drugi del referata gospoga državnega po slanca o njegovem delovanju v državnem zboru prinesemo jutri. Crtice o slovenski politiki. ** posebnim ozirom na bodoče deželnozborske volitve na Kranjskem. Lasciate ogni speranza. XVII. Volitve pomagajo zelo do politične izobraženosti in samostalnosti. Na volitvah se krepijo značaji. Siovence so še le volitve v deželne zbore in v državni zbor postavile kolikor toliko jia lastne noge, da se zavedajo kakor narod. Se le volitve, ki so se vršile po podeljeni ustavi, so Slovence osvobodile (vsaj nekoliko) od nemškega (laškega) varuštva. Žalibog smo se pa ravno na volitvah, in Še predno smo prišli do samostojnosti, zopet razcepili na dva tabora. Vršilo se je to že leta 1873 na prvih direktnih (prej so volili deželni zbori) volitvah v državni zbor, ko sta bili nastopili mladoslovenska (prednica sedanje liberalne) in staroslovenska (sedaj klerikalna) stranka. Takratno strankarstvo je bilo pa morda le sredstvo, da so prišli nekateri možje v dotične zakonodajaine zastope, in da strankarstvo ni bilo politično prepričanje. Dokaz temu je, da so isti možje v poznejših letih opustili sveje prvotno strankarstvo. Na Slovenskem je namreč veliko odličnih parlamentarcev, bivših ali še delajočih poslancev, ki so začeli z drugačnim programom, nego mu zdaj pritrjujejo. Je nekaj tacih mož. ki so osobit j duhovnike visoko čislali, a jih zdaj napadajo. Nasprotno so pa možje, ki so zmagali s programom : „boj zoper farje", ki so pa zdaj zvesti pristaši klerikalne stranke. Iz tega sklepamo, da so se mnogi naši najboljši možje v naši politiki motili ali pa da se zdaj motijo. Na vsak način so pa ekstremi v naši politiki napačni. Dubro je le to, kar imata n. pr. obe slovenski stranki skupnega, in to je bramba našega jezika, naše narodnosti. „Le narod bo vedno stal," pravi pesnik, a mi dostavljamo : ^ Ako ga lastne stranke ne bodo ubijale !" V državnem zboru na Dunaji so Slo-vemci imeli takrat nekaj veljave, ko so biii le edini in se naslanjali na konservativne Nemce, Čehe, Poljake itd. To je bilo takrat, ko so bili izposlovali naši poslanci, da je bila dobila slovenska Kranjska slovenskega deželnega predsednika in ko se je bilo začelo uvajati v urade in šole tisto malo slovenščine, ki jo imamo če dandanes. Skoro 20 let sem je pa naša delegacija na Dunaju tako ne-edina, kakor je slovenski narod doma po lastni neumnosti razcepljen, ko slepo veruje svojim strankarskim voditeljem in tistim svojim političnim listom, ki dan na dan prepovedujejo medsebojno vojno. XVIII. Volitve morajo biti idealne, t. j. na volitvah naj zmagujejo ideje, ne osebe. Radi tega niso take volitve prijetne, ako (recimo) dva kandidata^ pripoznavata ena in ista politična načela. Se manje prijetne so take volitve takrat, kedar se taka kandidata s svojimi privrženci strastno bojujeta. Eaako je, ako se bojuje brat zoper brata, od katerih si je vsak skoval svoj program, bodi s prepričanjem, bodi brez prepričanja, samo da more reči, da se poteguje za „načela" in „dobro stvar". Takih volitev smo imeli Slovenci že več. Bile so že skoro tako strastne kakor na Madjarskem, kjer večkrat kri teče. Z 16 neprijetne so bile zadnje deželnozborske volitre na Kranjskem, ko so bili volilni shodi burni, ko je bdo grdo pisarenje po časnikih, ko se je goljufalo z volilnimi legitimacijami itd. In kakšen je bil vspeh ? Klavern ! Prišlo jo v deželni zbor premalo slovenskih liberalcev. premalo klerikalcev ; Nemcev pa vsled krivičnega volilaega reda — preveč. In kar je n.ijbujše : Nemci so odločevali kljubu temu, da »o v manjšini. Ker je bilo sovraštvo med slovenskimi strankami prehudo, zatekali so se najprvo liberalci za pomoč k Nemcem, reete nemškutarjem. Takim potom je prišel nem-škutar grof Barba v deželni šolski Bvet, kateri slednji je postal slepoudan vladni organ. Deželni odbor ima pravico nasvetovati dva zastopnika učiteljstva v deželni šolski svet kr&H:ski. Ker sta prišla, kakor že pred leti, zopet dva vladna mameluka v to korporacijo, smemo sklepati, da ju je bil deželni odbor * nas veto val. Sam deželni zbor, kakor je bil pred ftestimi leti izvoljen in kakor bo vsak čas razpuščen, je prišel v šestih letih samo enkrat do nekoliko plodonosnega delovanja. To je bilo pred kacimi 2—3 leti. Popred je uganjala klerikalna stranka obstnicijo, da je bilo joj, ker so bili liberalci z Nemci zvezani, in slovenski liberalci so jej to parlamentarno ekstremnost po pravici očitali. Toda z enako pravico so liberalci začeli pred 2 leti obstruirati, ker so hoteli klerikalci s po* močjo Nemcev premeniti deželni volilni red tako. kakor je njim ugajalo. V K. --I. L. Slovanski kongresi v Rusiji? Neki Ru3 iz Odese imenom A. A. Bor-senko se je obrnih do ministerskega predsednika Stolipina s ponudbo, da podari 100.000 rubljov v namen, da se bodo obresti od tega kapitala porabljale za prirejanje slovanskih kongresov v Rusiji. Borsenko se je obrnil tudi do mnogih evropskih ličnosti, da čuje njih mnenje. Leroi-Beaulieu se je izjavil: „Ako si hoče Rusija pridobiti moralično opravičenost za sklicevanje slovanskih kongresov, mora ne le zagotoviti miren razvoj konstitucijonelnega režima, ampak mora tudi spoštovati pravice svojih neruskih narodnosti V tem slučaju bo rastel vpliv Rusije toliko med severnimi, kolikor med južnimi Slovani in potem bo dana možnost za sklicavanje slovanskih kongresov. „Novcje Vremja" priobčuje to mnenje Leroi-Beaulieu-ja, a se ob enem vendar zavzema za sklicavanje slovanskih kongresov. Rečeni list izvaja: Slovanski kongresi so za Rusijo samo nujno potrebni, da se nje po porazih na daljnjem Vztoku zamrla vera v samo sebe in svojo misijo oživi zopet k novemu življenju. Že po sklicanju prve dume se je več slovanskih poslancev iz avstrijskega parlamenta obrnilo do dume, da bi se pogajali žnjo za mejslovansko parlamentarično konferenco po vzoru mednarodnih konferenc, za kar pa tedanja duma ni kazala nobenega smisla. Sedaj pa so razmere v Rusiji kakor tudi skoro ▼ vseh drugih državah jako ugodne skupnemu pojavu slovanskih čut-stev, to je, sklicanju velikega slovanskega kongresa. Seveda ne bo možno tega uresničiti brez vsacih težav, osobito giede sestave programa. Tudi bo treba premagati toliko odpor sovražnikov Slovanstva, kolikor ruskih skeptikov. Revolucija v Portugala. Vesti o vrenju v Portugalu so skrajno vznemirljive. Situvacija je skrajno kritična. Pripomniti pa je. da se niti ne more izvedeti vse resnice, ker je vlada suspendirala vse opozicijonalne novine in se cenzura vrši z največo strogostjo, vse brzojavke, namenjene v inozemstvo, se zaustavljajo Seveda prihajajo — potom Madrida-Londona — vse najbolj pesimistične vesti od strani opozicijo-nelnih voditeljev. Po teh vesteh je prišel položaj v odločilen stadij. Vrhutega se še govori, da je prestolonaslednik udeležen na prizadevanjih, da se kralja prisili k abdikaciji. Od oficijelne strani pa se seveda najodločneje oporeka tem vestem, ki slikajo položaj črno v črno. Dogodki na Ogrskem. Kritični položaj. List „Az. Ujsag", govoreč o sedanjem kritičnem položaju na Ogrskem piše, da je pad ministerstva Wekerlovega neizogiben. List prinaša že kombinacije o tem, kdo da bo naslednik AVekerlov. Pravi, da ima največ nade Košut, a tudi Apponvi in Justh ter avstroogrski poslanik v Berolinu Szogenji-Marich se omenjajo kakor nasledniki ministerskega predsednika dr. Wekerla. Dogodki na Ruskem. Zakonski načrti v dumi. „Novoje Vremja" poroča, da je vlada predložila dumi 110 manjih zakonskih načrtov. Največ jih je predložilo finančno ministerstvo. Od večih načrtov ni predložen še nobeden, niti oni o občinskih sodiščih in o občinski samoupravi. pristanišče tudi v Vladivostoku. Ameriško bro- Izgubil je v soboto zvečer neki ubocr« dovje je bilo vsprejeto z velikim slavjem od delavec, vračajoči se z dela domov od zaveda strani oblastnij in prebivalstva v Vladivostoku. sv. Marka, po ulici Broletto do sv. Jakoba. Reforma francoske zbornice, ves svoj tedenski zaslužek v znesku 20 K. Dne 20. t. m. se je sestalo 120 poslancev Apelujemo na poštenje najditelja, naj se usmili francoske zbornice pod predsedstvom posl. tega siromašnega delavca in naj prinese naj- Klotza, da se posvetujejo o možnosti, da se deni denar v konsumno društvo pri sv. Jakobu, zmanjša število poslancev. Sedaj vlada obče "sT- prev^ikoedanje šteTi!o poslance7 - Grozna nesreča na južni železnici. Valeški princ v Londonu, j ,,F"ilip od kruha" prišel pod vlak. Kakor javljajo iz Londona je nemški cesar Kdo — v Trstu — ga ni poznal ? Po- povabil valeškega princa, naj ga na spomlad znali so ga otroci in poznali so ga že pri- obišče v Berolinu. — Princ je povabilo letni možje še izza svojih otroških let. Mej let. Italijani ie bil mož poznan pod priimkom „Filip od kruha** a Slovenci smo mu rekali le „Narodni košu. Bil je jako karakteristična figurica. Majhen Človek z neprimerno velikiuo nosom. Nosil je vedno salonsko obleko, katere črnina je pa tekom časa postala skoraj ze- v Berolinu. vsprejel. Zavod sv. Hieronima v Rimu. Zaderski „Narodni List" poroča iz Rima, da se resno dela na to, da bi bil hrvatski zavod sv. Hieronima v Rimu za vedno izgubljen za hrvatski narod. Zago ovija se, da Madjari preko poslanika pri Vatikanu grofa Szeehena lena. Na širokem jermenu preko rame je (Madjara), dokazujejo (!!), da na zavod sv. nosil obešen velik koš, oblečen v povoščeno Hieronima imajo pravico Madjari, a ne platno. Njegova specijaliteta so bile pisarne, Hrvatje, češ, da so to madjarske zapuščine, uradi. Bil je vsaki dan ob gotovi uri v gone pa hrvatske. Dela se na to, da bo na Čelo tovem uradu : na pošti, pri financi, na ao-zavoda sv. Hieronima postavljen Madjar. dišču, na policiji, na južni in na državni že-Ne bilo bi se ni malo čuditi, ako bi se v da- leznici in drugod. V našo tiskarno je prišel naŠnji eri zgodilo, da si Madjari prisvoje in vsako dopoludne. Zadnje čase je prodajal le zagospodujejo nad hrvatskim zavodom sv. Hie- kruh, a nekoč prej, je prodal tudi klobase ronima. Ne uvažujejo se več ni izvestja hrvat- In to je delal bogve koliko let. Nekoč je skih škofov, ni obrazložene spomenice svečen- prespaval noči v bivši kavarni rTedesco"\ stva, občin in korporacij, uiti obupni klici Sedel je v kotu za vratmi in držal časnik hrvatskega naroda, to-li zaslužnega za kato- vis ko pred seboj — a za časnikom je spal liško cerkev. Docet glagolica ! — in tu pa tam gromko zasrmrča\ ^^ ===== ^ i Mož je bil pa tudi grozno gluh. Če si 'CT^fcttfr'Ž Prot* njemu obrnjen potožil, da je preveč Afe^ V muh, je takoj odprl svoj koš in ti ponudil Srebrno poroko je praznoval dne 25. kruh, ker je — gledajoč gibanje tvojih t. m. pri sv. Ivanu odlični rodoljub gospod ustnic — razumel, da hočeš imeti kruh. Josip Negode s svojo soprogo Marijo, i Tega reveža ni sedaj več med živimi. Vrli mož pokazal je* tudi v tem svoj ide- Danes ga bodo zaman čakali po uradih, ka-alizem, ker je želel, da se vrši ta čin v ro- mor je hodil prodajat svoj kruh, ker ga je mantični stari cerkvici. Tam ga je že čakalo nesrečnež včeraj prodajal zadnjikrat. Malo lepo število prijateljev in znancev, kateri so pred 6. uro zvečer je bil na postaji južne voščili srebrnoporočencema srečo ter jima zro- železnice. Sel je od enega do drugega tamos čili lep šopek. O tej priliki kličemo jima še njega urada in pri tem je hodil kar čez tire. enkrat od srca Ravno ondot je pa manevrirala lokomotiva, Bog čuvaj dobrotljivi vaju! ki Je imela službo premikanja \agonov. Ne- Bog živi vaju, Bog živi vaju ! srečni Fll,P> kl 3e bl1 ~ kakor že rečeno — imenovanja v finančni službi. Ime- £k° jf* * ^ d^™^^" sam • t-s v i . -i ir •• IdaU OC C Ud C lJCol CL 'Iv Zi o A novani so: ±inancna koncipista dr. Marijan .. t- l- u\ i • i i r J svou smrti nasproti : hotel je preko nekega Tremoli in dr. Dominik Menon za finančna komisarja v IX. činovnem razredu ; finančnim koncipistom v X. čin. razredu fin. konc, prak-™ in tira, ravno ko je lokomotiva po istem porivala nekoliko vagonov. Zadnji, oziroma prvi š!a lokomotiva nazaj in ne tikanta dr. Viktor Zacharias in Alfred Rot- vaSon ^a^ v^-«-.,, ,. . j /■••it -o •• a i. naprei —je vbozega Filipa podri. rsesrecn z trn. davčna of.cjala Ivan Bresmg ,n Anton P J^ ^ j/ba£ možno v3ta,jti Graf za davčna upravitelja v IX. cin. raz.; jok Jotiv^ jeF šlo žeJ par Tagonov preko za davčna upravitelja v davčna asistenta Gvido Biasoii in Gvido Eber- J bardt za davčna oficijala v X. čin. razreda. Ob enajsti uri! Pod tem naslovom či- - d doli viseli od nj kakor tamo v „Slov. Narodu« o dogodkih na Je- dv° cunji> kako5r da M m lfi za prive. Ko so ga slednjič izvlekli nezavestnega izpod vagonov, je bil revež ves krvav, a obe 1 stegna d » 1 VUUJij kakor da semca . . zanj k £iYOtu. —Pozvan je bil takoj k njemu „JNemcem je zrastel na Jeseničan greben QQ ^„„nist« rkfiofa'n L*i iti Irn« jto _ zdravnik se zdravniške postaje, ki je konsta- , . v TT i. i i toval, da mu je zlomljenih več reber, da intd ampak le ze silno nevarna. V takih razmerah , ' ■ . . ... i . v j J j \ . , obe nogi popolnoma strti in premeščeni v ni čudno, da sta se leh približevati slovenski ? j * • " , . ^ j , i-jj-^ , stegnih in pa da ima precejšnjo rano na tu- cfronlri b-v pfn Hnlniro Iv rifioadui vr to rim nQ. n 1 1 j i stranki, ki sta delovali dosedaj v takem na sprotstvu, kakor moroa nikjer drugod. Na to navidezuo nepremostljivo nasprotstvo so Nemci računali. Toda vračunali so se. Kri ni voda ' in od ponedeljka 18. t, m. obstoji med narod-\ no-napredno in slovensko ljudsko stranko kom-| promis, ki je časten za obe stranki. Kaj naj niku. Vendar je revež že dihal. Prepeljali so ga nemudoma v mestno bolnišnico, a tam je ob 8. uri zvečer umrl, ne da bi bil prišel k zavesti. Ime mu je bilo Filip Potočnik ; star je bil 78 let ; stanoval je zadnje čase v hiši št. m . . . „ ^ , 4 v ulici Evangelista Torriccelli. Mož je rad ;k temu pripomnimo? Utrdili smo se v medse-1 kravatQ narodaih barV!h in bil bojnem boju, med ljudstvom se je zlasti v en ude,ežmk V3eh našlh javnih ve3eljc narodnem oziru dokaj zjasnilo m nasa dolžnost ;. A __u:i_ i. je, da porabimo sedaj skupno moč proti so Drobne politične vesti. Šovinizem čeških Nem c. e v. V Hebu je bil v nedeljo nemški shod, katerega se je udeležilo 3000 oseb. Zborovalci so protestirali proti odloku, ki dovoljuje rabo češčine pri hebškem sodišču. Posl. Jaeger je zahteval za Nemce lastno deželno više sodišče. Proti navalu Čehov se je priporočalo, naj jim Nemci ne dajo stanovanja in ne brane. Prestolonaslednik na Ogrskem Iz Budimpešte javljajo, da pride teh dni prestolonaslednik Fran Ferdinand v Kisjemo, da se kakor gost nadvojvode Josipa udeleži lova. Za ta obisk se delajo velike priprave. Častnikom še ne poviša plača Cesar je v petek vsprejel v avdijenci vojnega ministra FZM Schonaicba. Kakor se govori, je avdijenca v "vezi s povišanjem častniških plač. V očigled težavam sedanjega položaja je skoraj gotovo, da se v skupni proračun za 1908 ne postavi povišanja častniških plač. To potrja tudi oficijelno glasilo madjarske stranke neodvisnosti „Budapest". Ameriški vojni minister Taft v Vladivostoku. Kakor javljajo iz Vla-divostoka, dospel je tjakaj vojni minister Združenih držav Taft z vsem oddelkom a me riške eskadre. ^ Novoj e Vremja" pripisuje temu prihodu velik pomen in predvidja nove viharje, ki se pripravljajo na tihem Oceanu. Japan ugrožava s svojo politiko interese Amerike, ki je navajena smatrati Ocean svojim morjem. Vsled napetih odnošajev med Japonsko in Združenimi državami je poslednja ojačala tibo-oceansko eskadro. Utrdila se je na Filipinskih otokih, ▼ meksikanskem zalivu 8v. Magdalene je dobila pa pristanišče za svoje vojne ladije, g sedaj je prišel ameri&ki vojni minister, da dobi od ruske vlade tako u in shodov. A izleta ga s^loh ni bilo, da bi . , - - , """tr ou se ea on ne bil vdeležil. vrazmku, ki nam je vsem enako nevaren. JNem- ° _ j ška nevarnost je zrastla v strah, ki nam ne j Tr^ačba mah brnniba j dopušča počivati. Kar je bilo med nami, je \ irZdSKđ INđlđ rcruillKd. pozabljeno, saj se je izvršilo v politični borbi, I Nezanesljiv iztirjevalec. Kniigar go- \lci nikdar in nikjer ne pozna obzirov. V boju spod Joabim Friedler. stanujoči v II. nad^tr. !proti nemškemu kapitalu, nemškemu molohu hiše št. 26 v ulici del Belvtdere, je bil pred js*«0 si podali roke in v tem zmislu vstrajamo jpetemi dnevi vzel v službo kakor iztirjevalca l tudi nadalje kakor en mož. Zavedamo se svoje 1 nekega Humberta Z. V nedeljo, dne 24. t. naloge, ki nam veleva, ohraniti slovensko ljud- j m. je novemu iztirjevalcu izročil več računov. stvo pri življenju, po katerim hlepi močan, in ;za skupni znesek 38 kron in 62 stotink, in neizprosen sovražnik. Slovenec proti Nemcu, \ g a poslal, naj gre iztirjat te račune. Iztirje- slovenska stranka proti nemški strankii!u ^^ ^ n "i nriM vsled česar Kaj Čujemo ? Ali prav čitamo ? In kaj valeč je šel, a nazaj ni več prišel, vsled česar je gospod Friedler včeraj predpoludne vložil tacega — pravi čudež — na Kranjskem ? Ali ■ proti njemu ovadbo na policiji. ne zveni to nekako tako kakor — tržaška „solzarska" politika?!! O vprašanju slovenskih napisov v Trstu piše puljski r0mnibus": Oslovska trmoglavost je gUvna čednost preljubljene kamore. Našim čitateljem je znana srdita borba, zapričeta od tržaške kamore proti slovenskim napisom, Arabske table se smejo svobodno razvešati v Trstu — je rekel neki magistratni uradnik — ali slovenske nikdar ! Vzlic vsemu temu pa število slovenskih tabel narašča — narašča tem bolj, čim veče je nasprotovanje kamoristično. In tako se dogaja vsikdar, da kljubovanje nasprotnikov prihaja nam v prilog. Sidaj čujemo, da je namestništvo razveljavilo sklep mestnega sveta, ki je določal, da vsem javnim slovenskim napisom mora biti pristavljen tudi italijanski napis. Kamori9ti se nadejajo, da jim bo na viših instancah naklonjena boginja sreče. Nam pa se zdi, da «e jako varajo in ponavljamo : Čim bolj se boste srdili, tem več slovenskih napisov bo nadlegovalo vaše latinske oči. Kaj pravite k temu, gospod kapelan Hreščak?! V nedeljo je prodaval gospod Lotrič v veliki dvorani „delavskega doma" v ulici Boschetto o „mrtvi roki". Tendencija predavanja je označena že v naslovu. Isto je zvenelo — kakor se nam poroča — v poziv, da se vse naše delo mora osredotočiti proti katoliški veri. No, velečastiti gospod kapelan, kaj pra vite k temu? Neznani tatovi, so v nedeljo zvečer mej 8. in 9. uro nasilnim načinom odprli vrata stanovanja gospoda Jakoba Sancina v hiši št. 3. v ulici Gasparo Gozzi in odnesli 2 platnenem rjuhi in pa eno srajco, v skupni vrednosti 16 kron. Gospod Josip Pasquali, stanujoči v Ko-lonji št. 281, je prijavil včeraj predpoludne policijskem, komisarijatu v ulici Luigi Kicci. da so mu neznani tatovi predminolo noč vkradli 10 kokoši, vrednih 30 kron. Trije sodi, o katerih se ne ve, od kodi in čegavi so. Dne 20. t. m. zvečer je 26 letni voznik Viktor B. Šel se svojim vozom, v katerega je bil vprežen vol, preko trga Carlo Goldoni in po ulici Giacinto Gallina. Na vozu so bili trije prazni sodi in Viktor B. je sedel na enem teh sodov. V ulici Giacinto Gallina je pa Viktor B. po nesreči padel z voza, in sicer tako nesrečno, da mu je prišla desna noga pod kolo. Pozvan je bil k njemu zdravnik se zdravuiške postaje, ki ga je dal prenesti v bolnišnico. Tedaj so pa trije induviduvi, ki so že prej od daleč spremljali voz, pristopili k vozu in dočim je eden njih hitel po drugega voznika, sta ostala dva zvalila sode z voza ponesrečenega voznika. Ko se je njiju tovariš vrnil z na novo najetim voznikom, so nu novi voz naložili sode in veleli peljati naprej. A v istem hipu je pristopil neki redar, ki se mu je zdela stvar nekam sumljiva. O njegovem pristopu sta jo p« dva onih treh pobrisala, kar najhitreje so V Trstu, dne 26. novembra 1907 >EDINOST« štev. 325 Stran TIT a nesle noge. In to je redarju še bolj potrdilo sum, da stvar ni popolnoma či^ta in je vsled teira aretoval onega, ki je bil o njegovem pristopu ostal pri vozu. In ta, ki je letni voznik Ivan L., je bil odveden na policijo, kjer so ga djali pod kjuč. Na vprašanje, čega-'i da so oni trije sodi, je izjavil, da on ne ve ničesar. Ravno tako trdi, da ne ve ničesar glede sodov, tudi ponesrečeni voznik Viktor B. Poulični tatovi. 21-letni sobni slikar Ivan stanujoči v ulici di Riborgo, je bil pred-sinočnjim ob 9. uri in pol aretovan v ulici del Pozzo bianco, ker je ob 4. uri in po! popoludne v ulici di Riborgo, z dv.ma svojima tovarišima 30-letnem mornarju Antonu •okota vkradel iz žepa novčarko, v kateri je Sukota imel 13 kron denarja. Še drugi tat, ki je kradel na Repen-tabru, aretovan. — Včeraj 6mo povedali. Kako je dal Fran Vrabec v soboto pred kolodvorom južne železnice aretovati 2l-let nega ogljarja Antona V., ki je v petek zvečer ▼lomil skozi okno v barako v kamenolomu gospoda Gustava Toniesa na Repen-tabru. Povedali smo včeraj, da sta tatova vkradla v barki več posteljnih odej, več rjuh in nekaj perila, v skupni vrednosti 143 kron, in to na »kodo gospoda Toniesa, a poleg tega tudi lekaj Vrabčeve obleke, vredne 23 kron. V »čerajšnji notici smo poročali, da je imel Anton V., ko je bil aretovan, pri sebi culo, ▼ kateri so bile vse ukradene stvari in torej tudi obleka. To poslednje ni res. V culi je fclo vse, razun ravno Vrabčeve obleke. — Xc, tudi Vrabčeva obleka se je kmalu našla. V nedeljo predpoludne je bil namreč ravno lani, kakor Anton V., namreč pred kolodvorom južne železnice, aretovan 24 letni ogljar Iran B., ki nima nobenega stalnega stanovanja. Ia ta je imei na sebi obleko, ki je wila ukradena Vrabcu. Iz tega je biio jasno, ti;i bil on, ki je Antonu V. pomagal na tatvini v kamenolomu. Seveda so ga djali pod ključ. Izmišljen roparski napad. 24 letni i-žuk Kud žmi. 70 letnico rojstva praznuie 20. decembra t. 1. velezasiužni slovenski skladatelj g. Anton Poerst^r v Ljubljani. Volitev župana na Jesenicah. So-fcotno volitev župana so Nemci z nenavzoč-Bostjo obstruirali. Vesti iz Koroške. Sneg. Na raznih krmih Koroške je v zadnjih dneh zapal sneg tudi z nižinah. Vesti iz Štajerske. Meso cerknenih in bolnih svinj je prodajal v Poljčanah gostilničar Franc Gajšek ter je bil zaradi t'ga obsojen na 6 tednov zapora in 200 K globe. Obesil se je v Mariboru upokojeni sod-nijski oficijal g. Franc Kramberger. Književnost in umetnost. Nova knjiga. V založbi naše tiskarne je izišla pravkar pod naslovom „Tri povesti grofa Leva Tolstega"4 lična, 116 strani obsegajoča knjiga, ki prinaša tri najzanimivejše Tolstojevih slovečih „N a r o d n i h povesti" v slovenskem prevodu. Te povesti so pravi biseri preproste pripovedne literature in se brez dvoma v visoki meri priljubijo v našem narodu. Knjiga, namenjena za ljudstvo, stane samo 80 stotink, po pošti 10 ■totink več. Ana Karenina, roman grota Leva Tolstega je izšel v slovenskem prevodu v „Slovenski knjižnici4, A. Gabrščka v Gorici. Knjiga obsega 1174 strani in stane za naročnike 4 K 80 st., za nenaročnike pa 6 K 80 st. 0 tej znameniti knjigi še Spregovorimo. „Slovan". 12. številka prinaša dve pesmi A. Aškerca, konec zgodovinske povesti A. J i r a s k a „Psog avci" in konec novele Milana P u g e 1 j n a „Na brodu". Številko dičijo 4 slike in dve umetniški prilogi. tS to številko zaključuje „Slovan- svoj V. letnik. Gospodarstvo. Revizija trasiranja dalmatinske železnice. Dne 9. decembra t. 1. piične v Kni i.u kcmisijot elna revizija trasiranja železnice od Knina do deželne meje pri Pribudiča. Najvišja cena za sadje se iztrži menda v Parizu. Poleti je moči ondi hruške, češplje in črešnje po ceni kupiti, pozimi pa, ko že stacunarski plod nadvlada trg, a zlasti še v početku pomladi, ko se pojavlja prvi sad, se doseže za sadje grozovito visoka cena. Najvišjo ceno dosežejo črešnje. Dne 24. marca je bila prodana vejica z eno črešnjo, prvo v letu, za 10 frankov, te dni potem se je dobilo za vejo z dvema črešnjama 22 frankov. V polovici aprila so veljale črešnje samo ie po franku ena. Razobesite v kleti vinski zakon! Po § lo. novega vinskega zakona z dne 12. aprila t. 1. mora vsakdo, ki ima vino na prodaj, obesiti na vidnem mestu v kleti, kjer •e to nahaja, odtis §§ 2. do 14. tega zakona. Kdor ravna proti temu, ga kaznuje pol. oblast v o do 200 K ali pa z zaporom do 14. ini. Vsi torej, ki pridelajo več vina, nego za domačo rabo, nadalje vsi krčmarji, morajo imeti s 1. decembrom t. 1. nabit v kleti nov vinski zakon, ako se hočejo ubraniti kazni. Automobili in kmetijstvo. V nekaterih krajih na Moravskem podpisujejo kmetje prošnje zoper nevarno urno vožnjo automobilov, ki na cestah groze prebivalstvu in živini. Razne vesti. Na NemŠkezn nameravajo uvesti elek-tricitetni monopol, da odpomorejo slabemu fi-nanciialnemu stanju države. Babilonski stolp. Nevyorski list „Times" si gradi lastni dom, ki bo visok 110 metrov. Poslopje bo imelo 37 nadstropij. Od 12. nadstropja se bo dvigal velikanski stolp • 25 nadstropji. Tiskarna bo nameščena v drugem nadstropju in bo zavzemala prostor 1500 kvadratnih metrov. Silni stroji tiskajo na uro 192 tisoč izvodov Usta od 16 strani, ki so tiskani v rdečih in črnih barvah. V medicinske namene ie daroval, kakor poroča „Frankfurter Zeitung" iz N<-w-Yorka. ameriški rnili nnar Rockrfeller 2 milijona in 600 000 dolarjev Novo češko gledališče je bilo v ne-delio ntvorjeno v praškem predmestju Kraljevi Vinogradi. Otvoritvene sla^no^ti se je udeležil tadi namestnik ffrnf Coudenhove. Listnica uredništva. G. E. B.: svojim vprašanjem izvolite se obrniti do „Dramatičnega društva". MALI oeusi. .Vlsii oglasi rjAčunsjo ne po 3 stol. brsečo; «.«• a aotiF.itire heapdn »e rsčunajo enkrat reO Va-cian^a pristojbin« 40 «u>tint --Vlač* ae »akoj. " ■^Vti- * Sor ItTri ta pU« »no narodi kak BALI 0Q1-A ! ?cii> d«»ar v naprej, ker arugiča na b« njagov oglu ot>|avl)«i> nI oseba poznana Upravi iitta. Tarifa |a natisnjena na čelu „BALIH OBLA SOV" In vaakft lahka proračuni, koliko nu ja plačat' s ta«, da prašta]« bosafl« Oglasa traba nasloviti na „INSERATVi ODDELEK- „Edinosti-Ha vprašanja patom pisem bo dajal „INSERATNI ODDELEK nformaoii* «*Mno ta. £• ba pisma oriloiana znnmka za edgovo Ferd nando Ferlettig gr^e, vsakovrstna lakiranja in tagecirerska dela 8 papirjem. TRST, ulica Chiozzn 4. Hrvatska ali slovenska solidna |l|>l|Xj||r| brez otrok, ali nnjveč z enim otro-Ul U Lili CL kf(BN dobl takoj stanovanje v pritličju lepe hiše. Stanovanje ima 2 sobi in kuhinjo (plin in voda v k> liinji) podstrešje In shramba. Cena 28 fcron mesečno. Oglasiti se je uliea Ceejlia 14, pritličje. Proda se za za nizko ceno točilna miza z mramornato ploščo in dvema mra-j mornatima vodnima reservoirs v jako dobrem stanu, j Ka ogled v žganjarni, PiMZza Ncova 1. 1512 finennHinnSI Slovenka, trgovske stroge, go ; uuopuuiuiia TOri več jezikov, išće brzo Da • mtščenje. Naslov pove „In^eratni oddelek Edinosti* 1513 Iščem gostilno Pismene ponudbe do 15. decembra, poste restante Sežana A B. 1514 BOGOMIL P! M G bivši urar v Sežani ima svojo novo prodajalnico ur v TBSTU 3 iilica Tineenzo Bellinl štev. 13 » nasproti cerkve st. A u tona novega prodaja vsakovrstne nre in porravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. fi. JKillovatz mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tudi nikelovanja. Sobo v bližni trjca Cnsernia iščem. Naslov: „Tiskarna Edinost" — Galatti 18. GUERINO MARCON :: ulica 3ivarnetta štev 3. :: Priporoča svojo zalogo ogflj a in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon št. 1664. Dr. Fran Korsano | specijalist za sifilitične in kožne m bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolć štev. 9 iž (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. Id <>;1 5. in pol do 6. in pol pop Pietro Cucit mizar Trst, ulica Fontana št. 1 in 9. Specijalist za razkošno pohištvo vsakega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. SSSVSS K JIGO VEZNICA AVA Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassini & Figlio Trst, Via Porporella št. 5 - ogel Via della Samt Um m i« tlaje Prodaja tudi koruzno perje za postelje. M. ud. ZERQUENIK ulica hm da Palestrina 2 (ogel nI. Coroneo) WV VW\ VVW%\ \'\ KK X W V\ X V X VV»\* tovarni-fcin cenah. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke 80 ■▼©6 »vetlobe. V 15 urah porabi 1 liter petroleja. Zaloga papiija, apaniranega stekla in umetnega puhljača, macole iz jekla za kameno^eko.