136. številka. Trat, v četrtek 19. junija 1902. Tečaj XXVII Izh «ft •■krat mm lu. rasaa mM) to pr mikov, ob 4. ari »večer. IinMM >■>!>: cm ceio teto • ••••••• ti kaos ti jol leto •••••••••lt » it četrt lete •••••••• t n ta m etMc •••••••• t krosi a »ročatoo je p letove ti ne prej. Ii ar cčbe sni prflofena aaraCniat ee apftn ee osira. _ F O t:>*>akaraah v Trato ee prodajajo po-iHiicM t te vilke po C etottok (S m.); in« I rita pa po 8 stotiak (4 avč.) Glada Telefee Itv. 871. drnitrm „Edinoif Primorsko. T eClaestl j« ee »tešejo po muk v petita. Se vet-kretao naročilo e prianernisa popuMom Poalaaa, osmrtnica to javae aah^ebt do« eiM ofiesi Itd. ee latnaajo po pogodbe ▼al dopisi aaj ee poAtljajo aradnlltva Hefraakovani dopiei ae ne »prejemajo Rokopisi ee ae vračajo. flaročaino, reklamacije la oglasa apre* >aa apravalltva. Naročnino l.i oglase )e plečeveti loeo Trst. C redati t v la tlekaraa aa a »tajata v ellel Carintis? lit. lt. Vpravalitve, to sprejaasaaje laaeratav v nlici Holia pteeolo fttv. 3, II. nad»tr. ladejatalj to ađptaiai Pvea d sik. rcija list« „Bdinost,, ▼ Trat Hrvatska politika IV. Tudi na Hrvatskem pose z a zapadni in tuji politični vpliv dalje in dalje. Nemški, lfladj&reki in italijanski živelj ee zajeda v hrvatske zemlje in odjemlje jim tudi naravne zaklade in biserje. Ž dovBtvo, kakor blizo povsodi na slovenskih zemljah, spremlja kakor nevaren pomočnik tuje življe, razjeda gospodarsko in, kolikor more, tudi drugovrstno ž vljenje si >vais cih narjd »v ! A v tem ko med drugimi narodi Židovstvo poplačuje, nekake politične odstotke v poravnanje drugačnih škod, pa uničuje in slabi tudi politično slovanske, v prvi vrsti šibke narode. Taka usoda čaka t a d i dalmatinsko slovansko naselje-n j e, čim bolj se bodo odpirale, oziroma zidale nove poti, in čim bolj bo tuji svet spoznaval tudi podzemeljsko \ rednost nekaterih krajev Dalmacije. Tujstvo se bo širilo in bdjemalo smetano zemlje, domačin se bo ;>a tudi nadalje potil za tujstvo. Začetek je že napravljen tudi v Dalmaciji. Tuja reklama je že začela bobnati, da vabi gostov v dalmatinske kraje. V Bosii in Hercegovini se sistematično širita nemščina in nemški vpliv; ta vpliv prodere s povečano s:lo tudi v Dalmacijo, Čim bolj se Dalmacija zveže po železnicah z Bosno in Hercegovino. Slovanom na ljubo Be te železnice ne zidajo, ne tu, ne tam: to vedo, ali bi vsaj murali že davno vedeti tudi Hrvatje. Sedaj so v Dalmacijo dobili že tudi nemškega namestnika ! In tako pojde dalje in dalje, in hrvatski državni poslanci bodo imeli vedno več prilik za pritožbe zastran nemškega stroja uprave. A taka uprava BeČeranejednako tudi Srbom, kjer koli žive skupaj in v soseskah po deželah, ki po državnem pravu pripadajo Hrvatski. Nasprotstvomed Hrvati in Srbi je omogočilo današnje postopanje nasprotnih političnih činiteljev proti obema narodnosti m a ! Hrvatje so iz zgolj nasprotstva proti Srbom slabili celo sami sebe tuli v kulturnem pogledu. Če kje, ni bilo potreba med Hrvati in Srbi dvojnih prosvetnih literatur! Ta prika- POD L ISTE E. 27 MELITA. Povest i z naše debe. Spisal Josip Evg-en Tomie ; prevedel Radi. Prvi del. III. Grofov viši lovec je dolcčil vsakemu svoje mesto. Go«pe je namestil tako, da je prišel ob vsako po jeden izkušen lovec. Na to je pregledal še enkrat dolgo vrsto lovcev in je dal z rogom znak, da pričenja lov. Spodaj v dolini kakor da so kome j pričakovali ta glas, ker takoj je začela jako bučoa gonja. Vsa gora je cdmevala od njih vpitja. Eni so kričali iz vsega grla znani »haj, hej !«, drugi so tolkli z debelimi goijačami po gr movju, tretji zopet ropotali, a v vse to m je mešalo cviljenje in lajanje psov, ki so, gnani po stojem nagonu, pričeli svoj lovski posel. Videlo se ie, kako preplašene ptice letfe na varnejša mesta, kjer jim ne preti nevarnost. Na čistih grebenih se je moglo opaziti, kako letfc z brda in z največo brzino preplašeni zajci in srce posamične, ali pa v krdelih, a za njimi lajajoči psi. V lovski vrsti j« za-vladal največi nemir. Vsi so pričakovali a zen ostane v zgodovini teh narodnosti) velik madež, ker jf na ikodo ras vojn skupnosti j tega prekrasnega oddelka na slovanskem jugu. S slovanskega stališča pa so Hrvatje več izgubili ali zapravili nego Srbi. Hrvatje so celo cirilico zanemarili, saj je vendar ona jeden glavnih znakov ločitve zapadne od slovanske ali gTŠko-vstočne kulture! In v obče mejnik, preko katerega si zapad ne upa skočiti neposredno. Kako po godu je Kallay jevi upravi taka abecedna, oziroma protiazbučna politika Hrvatov, za to vidimo značilen dokaz v tem, da je znani beletristični list »Nada«, ki izhaja v Serajevu na vladne stroške, letos prekrstil svoje izdanje v cirilic i, katero je izhajalo od začetka do letos poleg izdanja v latinici. Uredništvo je naznanilo tiskano Črno na belem, da se je zgodilo to radi tega, ker je bilo premalo naročnikov, ki so zahtevali tisk s cirilico. Takih naročnikov menda ni bilo nad dvajset! Ali bi se moglo kaj takega dogajati, ako bi se ne delovalo sistematično na oslabljenje cirilice ?! In o tem so hrvatski politiki na strani bosanske uprave! V tem, ko dragi »planinski Hrvatje« vedno gore za to, da bi se priučili cirilici in se v obče s kulturnimi zunanjimi znaki približevali večini Slovanov, prezirajo Hrvatje tako stremljenje ! Za te poslednje pa je tradicija in svoboda za rabljenje cirilice prava igrača, v tem ko dela »planinskim Hrvatom« in ostalim bolj severnim zapadnim Slovanom velike težave, posebno s tem, da ni prilike za učenje cirilice v šoli. Madjarski ekspanzivnosti mora biti pač všeč to, da Hrvatje ne rabijo cirilice! Toliko laže jim dokazujejo, da tudi preprosti hrvatski narod more utepano madjarsčino čitati po zidovih in drugod. Iz istega vzroka se morejo tudi Vsenemci radovati, da Hrvatje zametajo cirilico, da si vsaj doslej spoštujejo glagolico, kjer je ista se v cerkveni porabi Za Vsenemce je ugodna hrvatska latinica tudi radi tega ker bi hrvatska raba utegnila vplivala na Slovence, »planinske Hrvate«. No, pa vrnimo se zopet k neposredni politiki. Tpsilon. veliko napetostjo, da divjačina naleti na sprednjo prežajočo linijo. Grofov viši lovec je dva- tri-krat najponižnejše prosil gospode lovce, naj streljajo le na srnjake, ker grof hoče hraniti srne radi hitrejšega razplojanja. Grof Armano je ie posebno opozoril gospode svoje družbe, nsj bodo opresni, ter ji se je povedal na kratko, kako je ločiti srnjaka od srne. Osobito jim je naglase val, da je srnjak vedno zadnji, ako srne gred6 ali tek<5 v krdelih. Kmalu potem, ko se je začela gonja, se je čul prvi strel na desnem kri ln lovske linije, a za tem takoj drugi. Za tema je palo će nekoliko strelov, a v isti hip sta priletela ena srna in en srnjak na drago stran grebena. Na tem krilu je stslo nekaj zagrebških tako imenovanih »nedeljskih loveev«, katere je grofov viši lovec postavil aa ono mesto le radi tega, ker je mislil, da je to mesto sa njih najpripravnejie. No, takrat as je izkusenec prevalil. Pravi lovei, ki so videli ta aevspeh, so se jako jezili na te ne-vedneše. Nekdo med pravimi lovei jim je eel glavo, se je zruiila na tla. »Nogovice p les ti, a ne lov!« je zamr-mral grof Janko jesno, najbližji komtesin sosed. Isti hip je pomeril s svojo poskušeno puško, strel je počil in pogodil srnjaka v sprednje stegno. Žival je padla na zemljo in žalostno sastoksls, kakor da bi zajokala. Potem se je poskušala vzdigniti, ali isti hip jo je smrtno sadel drugi strel iz grofove puške. Na vsej liniji se je slišalo ssdaj pokanje. Med preplašeno divjačino je bil tndi star, prekrasen lisjak, uprav redek ekeemplar. Ta stari premet«nec je pritekel najprej k gospej glsvarici, sli namesto da bi bila sprožila svojo puško, se je prestrašila tako, da je začela kričati aa ves glas : »Lisica ! lisica !« Lisjak je mahnil opresao in počasi na nasprotno stran proti mestu, kjer je bil na preši grof A rata no, ki je čakal pripognjen za staro veliko bukvo ter ga ugonobil s prvim sigurnim strelom. Prva gonja je kmalu končala, in skoro je imela pričeti druga. Lovci so obrnili le fronto in so šli na zapadni greben pod sv. Jakobom, nad globoko dolino, odkjer je morala nova gonja prepoditi divjačino. V tej drugej gonji so lovci že mirnejše streljali. Razun zajcev in srn je palo tudi mnogo jerebic. Lastnik lova je bil še precej zado- ' voljen z vspehom. Srne in zajci, a osobito prve, katere so se v grofovem lovišča mirno plodile, so plačale danes velike stroške svojemu gospodarju. Palo je več srnjakov, do dvajset zajcev, jerebic, a tudi dve mladi srni, kateri so ubili lovci-začetniki. Gozdarji so pobrali plen ter ga začeli nositi na kolci h in drogih do Kraljičjega studenca, kamor so krenili tudi lovci, ker tam jih je čakal zajutrk, prirejen po domačem običaju: papreni, z vinom napravljeni guljaš in pecivo, katero sta spekla dva mestna izkušena peka. Razun tega je bilo tudi finih stvari, kakor izvrstne \vestfalske gnjati, mrzle pečenke, sardin in drugih finih delikates; no, lovei so, ne izvzemši gospej, takrat dajali prednost govejim pečenkam. (Pride še.) vsako merilo za to, kar je možno, in kar ni možno. Se svojo zahtevo je dr. Bartoli kompromitiral in osmešil laško politiko notri do koreoike. Prosimo Vas: komaj je izrekel v imenu Italijanov svoj protest proti vsakemu privilegiju nemškemu jeziku v prilog in le j« zahteval od vlade, naj izdela načrt zakona, s katerim se italijanski jezi k določi kakor edini r a z -pravnijeziknavseh sodiščih v območju višega deželnega sodišča v Trstu — je zahteval nečuven privilegij za italijanski jezik, ki naj bi bil edini razpravni jezik tudi v Cerknem, Bovcu, Tolminu, Kanalu, Gorici, Ajdovščini, Komnu, Sežani, Podgradu itd. Od ene strani kričati proti privilegiju, z druge strani in v isti hip pa zahtevati privilegij — kako naj imenujemo to ? Imamo li posla z resnimi ljudmi ?! Italijani naj se torej ne čud jo, da so tudi med ljudmi, ki jim odlocao dobro hočejo, kakor politiki prišli na glas, kakoršnjega — zaslužijo ! Xa dejstvu, da je dr. Bartoli v isti hip, ko je odločno odklanjal zahtevo Nemcev, stavil slično zahtevo v prilog Italijanov, vidimo, kako je res, kar smo rekli včeraj : s koliko drznosti in malo resnosti in doslednosti opravljajo svoj posel gospoda italijanski poslanci iz Primorja ! ! Politični pregled. T Trsta, 19. junija 1902. Državni zbor. (Zbornica poslancev.) — Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila. Zbornica je po kratki razpravi v sprejela razširjenje zakona o dolžnosti jamčenja tudi na cestne železnice z motori ter je na pri počilo posl. Schalka samega dovolila, da m sme proti njemu sodnijsko postopati v zadevi Wolf-Schalk. Ob zaključku seje je ministerski predsednik odgovarjal na interpelacijo poslanca Klofača in je izjavil, da na govoru grofa BGlowa ni mogel opaziti nikake propagande, vsled česar ni treba, da bi se dalje bavil s tem govojom. Nasproti temu pa da mora najostreje obsojati od gotovih strani prihajajočo agitacijo, čije tendencijo je označil že pred kratkim in jednaki priliki. (Živahni protesti cd strani čeških radikalcev in pohvala na levici). Ministerski predsednik in ministri baron Spens-Booden, dr. pl. \Vittek in baron Gio-vanelli so na to odgovarjali na dolgo vrsto interpelacij. Zbornica je potem vsprejela predlog posl. dr. Bareutherja, ki poživlja ustavni odsek, naj 14 dni po zopetnem otvoijenju zasedanja sporoči o izročenih mu predlogih glede odprave § 14. osnovnega zakona. Posl. Eldersch je v nekem vprašanju do predsednika urgiral predložitev zakona o popolnem nedeljskem počitku v trgovini, kakor tudi predložitev uradnega poročila o preiskavi gledč katastrofa v Jupitrovem rovu. Posl. B e r g e r je izjavil, da vzdržuje svoje obdolžitve o podunavski pa-roplovni družbi ter da stopi pred zbornico s konkretnimi podatki. Predlog posl. Klofača, naj bi se takoj otvorila razprava o odgovoru ministerskega predsednika na interpelacijo glede govora grofa Bu owa, bil je odklonjen. Predsednik grof Vetter je povdarjal v svojem zaključnem govoru, daje po večletni nedelavnosti letos zbornica vendar rešila proračun f kakor tudi več zakonov, ki bodo koristil; splošnemu blagostanju, posebno pa revnejšim slojem, in je izrazil svoje prepričanje, da bodo avstrijski narodi svojim poslancem hvaležni, da so se zopet povrnili na polje parlamentarnega delovanja. Želč poslancem prijetne poletne počitnice, je predsednik zaključil sejo. Poljsko »Kolo« in položaj. Zasedanje državnega zbora je odloženo. Pred razstankom poslancev je poljsko »kolo« priredilo banket* na čast gališkemu mi ni stru -rojaku dru. Pientaku in načelniku kola, vit. Jaworskemu. Iz govorov je razvidno, da ao gospodje čutdi potrebo nekoliko obrambe pred očitanji, ki jim prihajajo iz dežele same in izlasti iz časopisja radi njihovega mlačnega vedenja ozirom na govor cesaija Viljelma v Marienburgu. (Kakor izgled naj navedemo tu, kar piše n. pr. »Nowa Reforma«, ki imenuje izjavo Jaworskega v delegaciji ozirom na rečeni govor naravnost banflno. Ako in bil g. Javvorski — pravi »Reforma« — molčal, bi bil storil boljo uslugo Poljakom. Umevno da je sicer, da poljski klub ni gel nastopiti v takem tonu kakor poslanec Klofač, ali v formalnem pogleda je bila klubu pravi«« ia dolžnost, vprašati ministerskega predsednika, • kako pravico je nemški cesar počival vse Nemce, torej tudi avstrijske, naj stopijo v bojne vrste proti Poljakom ? Poljski klub da ja jednostavno saaemaril narodne interese, ko je molčal na marienburško provokacijo. Tega mu Poljska ne odpusti nikdar !) Verjetno je, da taka očitanja pečejo g. diplomate ▼ poljskem »koln« ia umevno je, da so čutili potrebo, dati jeden drugemu spričevalo dobrega vedenja. Grof Dziedue* zvcki je opravičeval viteza Javvorskega s povdarjanjem, da je položaj težak. Gospod vitez Jaworski je kvitiral to s povdarjanjem, da kolo ostane zložno. Vitez Garapič je slavil ministra Pi en taka, ker se je vedno kazal solidarnega s klubom. V zahvalo za to je minister pritrdil, kakor »poznavalec razmer«, da je položaj res sila težaven, radi česar je prosil člene »kola«, naj ne pozabijo na staro načelo: unitas in caritas (zložnost in potrpežljivost). Glsvno karto pa je vrgel grof Deiedus-zvcki na mizo proti omenjenim očitanjem, zatrdivši, da se »kolo« zaveda svoje dolžnosti proti deželi in narodu. »Kolo« da bo vsik-dar v polni meri spolnjevalo te dolžnosti. Vsikdar da bo imelo poguma za nastopanje proti težavam navzgoraj, kolikor proti agitaciji cd zdolaj. Tudi ta govor je zaključil s poklonom Jaworskemu. No, fakt ostaje vendar, da vzlic vsemu temu pogumu pri šampanjcu »kolo« ni primerno reagiralo na nečuveni bojni klic Vi-ljelmov in da je ta zamuda napravila po deželi najmučneji utis na imeli 'zv«tna sredstva na razpolago, a za Lahe laških šol in tako so zadostili za- katerimi so se bojevali proti masam in so česar in ne govori ničesar, kar bi moglo konu. Ker je naša država izvedela, da bi se navadno tudi premagali iste. križati poti madjarskega — nasilja. — Le na to stran je omejena svoboda na Madjarskem. Ali ni lepa svoboda to, ako sme vsakdo svobodno govoiiti in pisati, kar — hočejo drugi ! morda našel v Trstu tudi kak Nemec (pa Pozneje, ko se je razvila industrija in so naj bo doma tudi od gori iz nemškega na me8to nekdanjih vsemogočnih velikašev »rajha«), odzvala se je hitro zakonu in danes nastopili kapitalisti, ki so na račun delav-imajo nemški otroci na razpolago 45 nemških 8tva počeli pomnoževati svoje kapitale, našlo oddelkov. je delavstvo mnogo strahovi tejše orožje na- Kedo je pa kaj storil za slovenske 8Proti kapitalu : in to so štrajki. Dokler ka- Tu moremo danes zabeležiti dva slučaja, otroke v Trstu ? Koliko šol so jim ustano- P^listi ni*o bili pripravljeni na to sredstvo, vili, da bi mogli tudi slovenski otroci izpol- 80 bili štraJki v rokah delavstva akoraj _ne~ njevati zakon?! premagljivo sredstvo, ali slednjič so kapita- Ćlovek bi moral misliti, da slovenski li8ti orjaškim štrajkom postavili nasproti svoje otrcci v Trstu niso podrejeni zakonu, ker zveze, takoimenovane »trustec in »kartele«, jim tu niso ustanovili nobene šole. Morda j Vsled teh »trustov« je delavstvu boj proti je torej ta misel prava? Morda slovenskemu kapitalizmu postal zopet težavnejši. Zato se otroku tržaškemu ne treba v šolo ?! Morda mera ta boj voditi silno previdno in pre- ki pričata o svobodi na Madjarskem. Ogrski minister nauka je odredil n. pr. preiskavo proti uredniku slovaškega lista »Ludove Novinj« radi groznega zločina, storjenega s tem, da se je v nekem članku izrazil proti učenju madjarskega jezika. Hočete li veče svobode v izražanju svojega menenja ? Urednik nekega nemškega lista v Sze-gedinu pa je ujel lepih 6 mesecev ječe, ker si moiamo le tako tolmačiti dejstvo, da nam mišljeno, ako se hoče doseči kake vspebe. ne dajo šol! Če je to res, potem so sloven- Ker « pa to silno orožje delavstva večkrat je pozival Nemce, naj čuvaj«, svoj jezik in ski otroci izključeni od pouka na šolah, po- rabi preveč lahkomiselno je čisto naravno, da """ ---1--* M tem je tisti, ki je ustvaril zakon, izrecno delavstvo iz štrajkovnega boja večkrat izhaja svojo narodnost! ! Tako svobodo uživajo nemadjarske narodnosti na Ogrskem in Madjari so — vi-težki narod !! Tržaške vesti. Na »drese saeijallstav je napisal zagrebški »Obzor« nastopne dobrohotne besede : »Ako se delavstvo zbira, da čuva in brani svoje interese, ne sme mu tega nikdo braniti, niti zameriti. To ni le njega pravo, ampak tudi dolžnost. Ali, ako se delavstvo vsdiga proti obče narodnim kulturnim društvom ia ako izzivlja spopade z ostalo narodno družbo tudi tedaj, ko ni povoda za to, in je s tem jsko slabo ustreženo njegovim stsnovskim interesom, d oči m bo njegovo vedenje izzivalo le nejevoljo tudi v onem delu meščanstva, ki se sicer mnogim zahtevam delavstva ne protivi: potem je to i s t o-tako žalostno, kakor nepolitično! Tudi delavstvo ss ne sme izolirati od ostalih narodnih slojev, izlasti pri nas ne, ker delavski stan sam na sebi ni tako močan, da bi mogel nasprotovati vsej ostali dražbi. Dosedaj smo čuli prigovorov, opravičenih prigovorov, da se je delavski stas bagatelizira 1 ia da je bil radi nekih gotovih nazorov izključen is narodne družbe. A glej, sedaj se izolira ea del delavstva asmega od ostale narodne dražbe, ko se dviga proti družbi sv. Cirila in Metodija, ▼ kateri moreti samo slepa mržnja ia strast videti povpeicvateljieo »klerikalizma«. rekel, da slovenski otroci niso primorani popolnoma ali vsaj deloma poraženo. In ne- hoditi v šolo! — Oni naj ne bodo deležni davna minolost nam podaja za to trditev gofet mnogo žalostnih dokaz jv. Uprizorili so se že Kje je tak zakon? Pokažite nam ga, orjaški in majhni strajki, ki so ponesrečili, da ga ponesemo pred sodni stol vsega člo- omenimo naj le lanski velikanski štrajk, ki veštva! Če nimate takega zakona, pokažite nam pa drugega, ki morda veli, da za slovenske otroke niste dolžni ustanoviti slovenskih šol ! Tudi takega zakona nimate. Zakaj ne ustanovite torej slovenskim otrokom slovenskih šol, zakaj delate proti zakonu ? Kdor se je p regres d proti zakonu, tega kaznujejo, ga zaprejo, ga eventuvelno tudi — obesijo! Tudi vi pridite pred stol sodbe in kaznovani boste! Slovenstvo ! Ti, ki si po božji previdnosti poklicano, da stopiš na čelo človeški civilizaciji, kakor je nekdaj prednjačil potapljajoči se Roman, kakor ima sedaj vajeti v roku nisdolu nagibajoči se German, čuj Slovenstvo, ti ki si poklicano, da sprovedeš človeštvo na višek popolnosti: mari ne vidiš ie tvojih trpečih tržaških sinov ?! Kaj ie se ne zganeš ? Ali ne misliš zahtevati, naj se v Trstu izvršujejo — zakoni ? i! A rasa aazionale. Včeraj smo v notici »Kaj je na stvari?« sporočili, da se Širi |m» mesta govorica o nekem nasilju v mestni plinarni, ter da je žrtev tega nasilja umrla v mestni bolnišnici. Danes pa je došel v naše uredništvo očividec, ki je ovrgel govorico o smrti žrtve, peč pa nam je potrdil oziroma so ga uprizorili delavci v tovarnah železni n v Ameriki. Oni, ki vodijo štrajke, morajo si torej biti popolnoma svesti svrje naloge, poznati vse okolščine in biti na jasnem v tem. koliko in na kak način se.da to doseči? Od ponesrečenih štrajkov ne samo da imajo delavci materijalno škodo, ker so za toliko in toliko dni zgubili zaslužek, marveč se tudi demoralizirajo in izgubljajo vero toliko v Štrajke, kolikor v vso delavsko organizacijo in v zboljšanje delavskih razmer. Delavci, ki potrebujejo in želijo doseči zboljšanje svojih razmer, naj prej dobro pomislijo v koliko so njih želje splcb izvedljive in naj skušajo potem upotrebiti vsa druga sredstva, predno se posltižijo najmogočnejšega orožja, ki ga imajo n t razpolago, namreč štrajka ! In to sicer v prvi vrsti radi tega, ker to orožje, ki je naperjeno proti kapitalizmu, zadene njih same, ako ga rabijo nespretno in ob nepravem času. Ako pa so delavci prišli do prepričanja, da jim ne ostane druge poti, nego da se po-služijo štrajka, potem pa morajo biti na to že v naprej pripravljeni in primerno poskrbljeni z denarnimi sredstvi, brez katerih ni možno voditi nobenega boja, a najmanje štrajka. Ta izvajanja iz »Sole« so se nam videla -vredne, da jih posnamemo ravno sedsj, ko so ravno odgodki v najnovejših Časih prinesli na* šim delavcem mareikako izsbušnjo, ki jih vspo-soblja za resno razmišljevanje o tem, kar piše »Sole«. Spomenic« tramvajskih uslužbencev. Ko so tramvajski uslužbenci svoječasno zahtevali zboljšanje svojih razmer, obljubilo jim je vodstvo, da se meseca maja t. 1. njih razmere urede. Ta ureditev pa je bila proglašena še le 11. t. m. in so se izdale v glavnem sledeče določbe : Stalni uslužbenci se razdele na o kategorij se sledečimi mesečnimi plačami: zaviraČi: kron 112, 106.40, 100 *0, i»5'20 in 90; sprevodniki pa kron $4, 78. 72, 66 in 60. Vsakih 5 let pridejo uslužbenci v naslednjo višo kategorijo, iz vzertši slučaje, določene v službenem opravilni ku, Pomožni uslužbenci se plačajo po dnevih in bodo dobivali zaviraČi 3 krone, sprevodniki pa 2 kroni dnine. Stalni uslužbenci imajo na mesec -'J dneve počitka. Vso unifjrmo dobivajo brezplačoo, ako pa porabijo manje uniforme, kakor je določeno, dobijo mesto tf ni forme odškodnino v denarju. Raz ven t* h so še nekatera druga določila manjše važnosti. Tramvajski uslužbenci pa niso zadovoljni s temi določili in so predvčerajšnjimi Cirila in Xetodlja so nabrali na botrinjah predložili vodstvu spomen co, v kat»ri zahte- j Benedikta Godine-Bana pri sv. Mariji M . . vajo. naj bi se vsi uslužbenci razdelili v samo spodnji 6 K. Mesto venca prezgodaj umrlemu var v ^vlJ1C1 Jakob R u b e 11 i pl. bitstveio preseza vse druge J J ^^ J r * j Sturmfest. l>r«firi pravijo: »Jako intenzivno ima vonj in novalei prihiteli v sobo, kjer so našli Gaaperšica, letečega na tleh, kateremu je tekla kri is rane na glavi. Brzoj a vili so po zdravniško pomoč v Trat, a došli zdravnik je kmalu spoznal, da je pomoč nemogoča, ker je kroglja predrla mladeniču lobanjo in se mn zarila v možgane. Kljubu prizadevanju sdravnika je Gssperšič umrl ob */s uri popoludne. Vzrok samomoru je bila baje nesrečna ljubezen; po našem menenju pa morda tudi dejstvo, da je Boršt tako blizu našfgi mesta, kjer so samomeri, žal i bog, na dnevnem redu. X Zopet toča v podgrajski •Mini. Pišejo nam: Komaj 8 dni je minolty odkar je toča pobila vas pridelke v nekaterih vaseh na vzhodu in jugu Podgrada, in danes moram') javiti zopet enako žalostno novico ! Včeraj, dne 17. t. m., okolo 4. ure popo-ludne je padala kakor oreh debela toča v severnem delu občine podgrajske in sioer v vaseh: Erjavče, Gaberk, Huje in Pregarije. Tu je toča provzročila ogromno škode. Zemlja je bila tako naauta s točo, da je od daleč eb 7. uri sjutraj 17°.8 ob 2. uri popolnde« 25°.0 C.9 — Tlakomer ob 7. uri sjutraj 758.4 — Danes plima ob 6.36 pvedp. in ob 5.37 pop.; oseka ot> 0 06 predpolndne in ob —.— popoludne. Društvene vesti Rojaaska kmetijska podružnica sklicuje (ker je bilo na prvem občnem zboru 1. junija L 1. navzočih prepičlo členov) drugi občni zbor na nedeljo dne 22. junija t. 1. ob 31/, uri popoludne v prostore konsum-nega društva v Rojann. Cenjeni ndje iz Barko velj, z Grete in iz Rojana ste naprošeni, da pridete gotovo na ta občni zbor družbe, ki deluje le na vašo korist. Ženski podružnici družbe sv. Cirila In Sctodija so podarili, ker se niso mogli udeležiti veselice v Barkovljah : gg. V. Grebene 2 K, A. Grmek 40 st., F. Godina 40 st., Godina (škofj 40 st., A. Rebek 40 st., P. Rebek 40 st., S. Godina 1 K, č. g. ž. F. S. 3 K, č. g. k. A. F. 1 K, g. S. Hvala ' irgledala kakor v zimskem času, kadar je po 1 Brezpogojno prvo mesto, bodiai kakor 1 K ga Gasperčič 1 K, g.ca Irma Ga-' hribih zametel sneg. Ubogi kmet kakor da ' primesi zrnati kavi, bodisi kakor nadomestilu sperčič 1 K, g.ca V. Z.ipavčič 1 K. Iskrena' se je vse zarotilo proti tebi! ! zanjo gre dandanes Kathreinerjevi Kneippcvi ^, , i __ ! aladni kavi. To pa zato, ker ima poleg dru- vsem | | gjjj pre(lno8ti samo ona vonj in okus zrnate kave, o čemer priča mnogo izrecil prv f—- doka3Bni množini ima aromatske sestavine, vale s edeče mesečne plače: zaviraČi K 138, pri sv. Jakobu v Trstu uljudno vabi vse upravitelju g. Fr. Dek evi, v Jesenicah kakrgne ima tu(ii zrnata kava.c »Mnogoka- na Savi pa poštni upraviteljici g. Hermini teri poizkusi so soglasno izpričali, da jo je Z\virn. moči označiti kakor izdelek, ki se ze'6 bliž* 132, 126, 108: sprevodniki pa K 108, 102, zadružnike na nadaljevanje letošnjega obč-96, 7> iu slednjič pazniki na oglih in paz- nega zbora, ki se bo vršilo dne 29. t. m. ob * Nadome scen je zamujenih šolskih zrn*fci kavi-c *Po vsebini aromatskih Bnovi . ,T o. - . rw .. ie Kathreinerjeva sladna kava v užitni vred-ll. V »Slovencu« čitamo: Z ozirom na t^, J . ., i . . , • _______________ _ nosti zel<5 podobna pravi kavi« itd. itd. Zato 9 ur, v zimskem pa s ur! Mesto 3 zahtevajo redu bodo vse one točke, ki niso bile rešene da 86 mora Efraiii naI«e,jivih boJeiai 5e3t°" je umevno, da prihaja ta kava cimdalje bolj • i i j ii u- i■ i j • u r\i __-v_____ krat za več dni prenehati s poukom in da priHubliena in da jo že v obče rabijo in 4 Svobodne dneve v mesecu. Ako bi paradi na zadnjem zborovanju. Ob enem so napro- „ r , r. , . r," "J . . , , i. , • * ' * _____1__I t.--------_ »./ImonAna nWnmaXntain b-o b-nr foAnn in »flfdvn rfinhin- niki prog 10:? h roni. Delavni Čas naj bi bil 3. in pol uri popoludne v šolskem poslopju nepretrgan in naj bi trajal v poletnem času družbe sv. Cirila in Metodija. Na dnevnem preobil ee dela morali delati tudi ob dnevih, šeni vsi oni p. n. zadružniki, kateri niso še ki so jim dole ceni za počitek, dobivati bi prejeli računa in podpisali dotične pole, da morali za to dv»jno plačo. Slednjič zahtevajo se zglasijo prihodnjo soboto ali nedeljo v uslužbenci med drugim tudi, da se zopet društveni krčmi. Odbor, vsprejmejo v službo delavci Anton Žagar! Peter Končina, An irej Pc^tel in Iv. Stege', ker so bili — kakor so vsi uslužbenci prepričani — neopravičeno odslovljeni. Slednjič zahtevajo da se uslužbencem za časa vojaških vaj da polovica ilače. Mi smo se svojimi simpatijami popolno na na strani uslužbencev in to iz več teht- Vesti iz ostale Primorske. X Bralno draštvo »Jubilej« v Mav hinjah priredi veselico s plesom v nedeljo poldnevni pouk dne 22. t. m. v prostorih g. Ivana Terčona po sledečem vsporedu : 1. Pozdrav predsednika. 2. D. Jenko: »Naprej«, svira godba. nih razlogov: radi težavnosti njih službe, 3. M. Koršič : »Naša pesem«, poje moški spojene z veliko odgovornostjo; radi grozno 2bor. 4. H. Volarič: »Slovenski potpouri«, , ~~ * " ~~ x. , . . , j . . . , , _ ... nedavno temu prinesli vest o — dišeči kul- naraeeajoče draginje, in izlasti pa se zato, ker godba. 5. S. Gregorčič: »Dekletova r uelužhenci služijo družbi prelepe do- roolitevdeklamacija. 6. Sattner: »Sirota«, "T" o-Zi " ' »7. «". . ■ • x 1 , i*-1 1 X .. - i x -i . „ . _ . , . nika Pikla pomazali a človeškim blatom. Se- bicke! kdor more plačati, naj plača »voje 8vira godba. 7. I. Virk: »Pomlad«, poje , . ^ >gioy Narod(1< . ljudi. Oe se dandanes delavsko gibanje obrača možki g# * »Vse čssti ie Avstrija i ajP* \ J* °V' * "V , , .v . ..... , , r . . * * J J I Pred kratkim smo Dorocali, kako so proti posamičnim podjetnikom med katerimi polna«, svira godba. 9. H. Volarič : »Kviškot .__... ^ .. F.. . * „ 1 1 • * , marnberški tumarji pomazali tablo dr. Igrana je tudi takih, ki sami, kakor se pravi, komaj bratje«, poje možki zbor. 10. Igra v enem ' ... A, . ' r ^ .. . ... j- • l i-L l r - . l l -x 1 n Pikla. Afera je sedaj stopila v nov stad*j- disejo, koliko bolj je tako gibanje opravičeno dejanju r,,-L---- n -o—^—* • j j t" j se vsled tega ne more dosezati predpisanega udomačujejo kakor tečno in zdravo rodbin-učnega smotra, je dež. šolski svet kranjski "ko kavo. odredil, da se morajo zamujeni dnevi z ozirom na pičlo število Šolskih dni v letu (200 pri celodnevnem in 100 pri poldnevnem pouku) nadomestiti o svobodnih četrtkih, ke-dar ni ponavljalne š >le, in s prikrajšanjem počitnic. To ae brez preobiaganja mladine zgodi tem laglje, ker ima več nego 70 od- Vesti iz Štajerske. — Kultura, ki — diši! Tudi mi smo 1VD0 temu prinesl turi Nemcev v Marnbergu, ki at tablo zdrav- KKHKKKKHHHHHHMHH M^ K M MIZARSKA ZADRUGA T BOBICI JJ z esMjesha Jasietveai naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela m sIot. zalogo pim iz odlikovanih in svetovnoznanlh tovarn v Solkanu In Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja X v Trato, Via Piana vecohia K (Bosarlo) št. 1. X (aa 4eeai etraal eerkve sv. Petra). X KoakoTMoa senegoit, ker Je blago K la prve reke. K It K i n n n n n k n s n n n s n M x n »Gluh mora biti 11. »Svatbeni proti ielnižkim druiban,, ki dele lepe divi- J gvir, ^h,. 12. pril0, Po ' 1 Zid'' * XkXXXXkXXXXXXXKK - ' ' ® nima se druge, je v nedeljo pomazano tablo dende ! _ J , , vtselioi 60 P1«' ki »»i«' d« H-ooii. obeai, M Ijd Seveds j« tabU tako iotere- O.',." i"*: o !!!'1 r J" l_:'! ! ZaKetek P1«" ob U ™ da je obadiU veliko pozornosti, pri liee ob 4. uri pop. a vese ići in p nu o jfemcih in pri Slovencih nevoljo, Trsta, Pulja, Pazina, Buzeta in Liburnje prirede dne 6. julija t. 1., t. j. prvo nedeljo meseca julija skupen izlet na Učko. Program tega izleta je ta le: Iz Trsta odhod dne 6. julija ob 7. uri 40 m. z vlakom postaje sv. Andreja ; prihod v Lupoglavo bo ob 9. in pol. Na Lupo-glavi skupna večeija v gostilni R:bariČevi. Odhod na Učko * koli 11. ure ter pridemo na vrh Učke okoli 4. ur-* v jutro. Od 4—6 ogledovanje. Ob tj. uri odhod (kdor bo hotel) v Opatijo, kamor pridemo okoli 9. ure. Od 9—11 ogledavanje Opatije, ob 11. odhod na Reko. Z Reke bo izlet na bližnji Trsat. Odhod z Reke ob 5. uri popoludne, prihod v Trst ob 9. uri zvečer. — Izletniki iz Pulja in Pazina pridejo v Lupoglavo ob 8. uri zvečer. Vozmna iz Trsta do Lupoglave stane 1 krono 79 stot., a z Reke v Trst 5 kron 41 stot. — Trošek za vožnino, jed in pijačo bo iznašal približno kron 1(>. Kdor se želi udelež ti tega izleta, naj se prijavi pri g. Fr. Brnčiću v pisarni dr a. Gregorina, kjer vdobi tudi pojasnil. Draibe premičnin. V petek, dne 19. jun. ob 10. un pred po lud ne ee bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega eodišča sa civilne stvari vršile sledeče draibe premičnin : ulica Campanile 9, zrcala; uliea deli' Istria 2—1, konj in voz ; Pad riče 38, krava ; uliea Carintia 5, hišna oprava ; V rdela 31, krava ; trg St. Ca teri na hišna oprava, obleka in perilo; ulica Barriera vecchia 18, hišnn oprava. svirala domača vojaška veteranska godba. — j Petje in godbo bo vodil g. Andrej Urdib. V slučaju slabega vremena se veselica odnese na nedoločen čas. I Na obilno udeležbo uljudno vabi pri nemških kričačih pa jezo in sram. Prišel PRVA TOVARN A za čopii« in ščetke Santo i' Ari je tudi okrajni sodnik Visconti mimo. Ta je takoj pogodil, da je tabla razobešena le za-' radi demonstracije (!) in je tekel k žandar-""V meriji ter jej naročil, da mora tablo s silo f ' t , " ______ _ , v K , S'P«^ k šan-'TRST. - Via S. Autoulo - TRST X Kazstava v Aabrežlnf. Pišejo nam : darja ^ ^^ in ti af> B;loB|a teblo j (nasproti Zennaro in Gentlll). odnesli. To se je zgodilo, ko so ravno ljudje Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne prihajali iz cerkve. Niti proti hudodelcem se trpežnosti. Bogat izbor sčetk, strojev za čine s*e na tak brezobziren, brutalen način ^enje parke tov, metelj, metlic, ščetk od perja, Dne 1. t. m. bila je na tukajšnji obrtni Šoli za klesarje razstava, katero je obiskalo več gospode iz Sežane, tukajšnje okolice in prav mnogo kleearakifa goapodaijev in pomočnikov, kakor tudi drugega občinstva. Raastavo je odprl g. župan. Govoril je potem g. c. kr. okrajni glavar ter izrazil svojo za dovolj nost na šolskem vspehu, zahvalivši učitelje za trud. Slišali smo potem poročilo o šo'skem razvitju. Na to je sledila za učečo se mladino imenitna točka: obdarovanje. Bilo je prav mnogo učencev obdarovani h z učili in denarjem (okoli 500 K). In to je popolnoma prav, ker so mnogi zalo, zelo revni. Pravijo, da bodo tudi v prihodnje dajali revnim učenoem podpore. Prav je, da se revne v izobražbi podpira, ker s tem se tudi klesarstvo povzdiga. Po obdarovanji zaklicali so vsi na poziv g. voditelja trikratni »živio« našemu eesarju. Vsakdo, ki si je razstavo ogledal, izra sil se je prav pohvalno o issstavljenih izdelkih, ki so bili res natančno izvršeni. Našim ljudem, posebao Kraševcem, priporočamo, da se popri mejo te obrti te? ee porini ujejo klesarske šole v Nabreiini. X Samomor. Včeraj zjutraj ae je ostre* 111 v Borštu v lastnem stanovanju 19-letni I postopati, kakor se je tu zgodilo po naročilu g. Viscontija, kateremu bo prilika dana, da bode še dolgo Časa premišljeval o svojem protizskonitem činu. Kar si naši nemški sodni vi dovoljujejo, to že presega vse meje. — Slov. ferijalno akad. društvo »Bodočnost« za ozemlje med Muro in Dravo vzhodno od Maribora, je alednjič vendar dovoljeno. Kakor znano, vlada ni hotela potrditi pravil, kakor -so bila predložena prvikrat. Sedaj pa je potrdila spremenjena pravila. Predsednik pripravljalnemu odboru je med. g. Vekoslav Spindler, tajnik stnd. ph. gosp. Vladimir Pušenjak. palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošnjičkov itd. Van po jako niskih conah, '•i V prepričanje se prosi blagohoten obisk. Brzojavna poročila. Obletnlea smrti cesarja Maksimilijana. DUNAJ 19. (B.) Povodom, obletnice smrti oesarja Maksimilijana je bila danes predpolndne v kapucinski cerkvi maša zadušnica. Dogodki v južni Afriki. PRETORIJA 18. (B:) Skupno število moštva, kije poloiilo orožje, znaša eedaj 18.400 mož. Aliksaiiir Levi Miizi g Prva in a^Jve^a tovarna pektttva gf vsek vrat. R S T Ji ZALOOBt Plazza Rsssrle št. S (Šolsko poslopje) Is Vis FUfcerie št M Telefon it. «70. I tepecai^, zrcal la tadl po poecbaik iiiuimu ciiii umij ii riAiu Prodmotl postavio mm na pai o brod a II 2slsxnlco franko. A Oglas natječaja. U smislu zemaljskoga zdravstvenoga rali ona od 18. mar&a 1874. otvara se o'im na-tječaj na mjeeto prvog ot>činakog Ije&aika u Pazinu. Za ovo lje$n:£k» mjesto ustanovljena je godišnja pl»ča «xl 2000 K, i putni paušal godišnjih 400 K za polaziti jedanput na tjedan mje«ta Lindar, Grači*o]e*nike, i kano zdravstveni referent voditi obćinsko zdravstveno uredovanje. Za pohode bolesnih siromaha izvan Pazina i za drupa osobita občinska poslanstva nadoknadjivati će mu obćina putne troškove. Službena pogodba biti će sklopljena za tri godine, a za lim će ustajati valjana samo od godine do godine sve dotle, dok se jedna ili draga si ranka neodreć; tri mjeseea naprijed. Molbe obložene diplomom sveol^ć-tg ljef-n'stva i svjedočbama dokazujućim poznavanje hrvatskoga (slovenskoga) i eventualno talijanskoga jezika, stališ, austrijsko državljanstvo i drugim eventualnim dokaznioama imaju biti podnešene podpisanomu do 10. jula 1902. PAZIN 2. juna 1902. Obć. glavar: Dr. K u r e 11 (v Razglas! Dne 24. junija, v8 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gorkim! ie, mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipaviko belo liter po 28 kr. 6rno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krctnaijem, katerim dajem viaood SO litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. Solo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako delr> na debelo in drobno ter se izvršuje t največjo točnostjo in natančnostjo po kon*-kurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip St&ntlč če vi j. mojster. ZalagatsIJ uradnikov ia nslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in C. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr priv. avstr. Lloyda. Naznanilo. Se naznanja slavnemu občinstvo, da se nahaja Novo tržaške pogrebno podjetje Alojzija Mozetič-a na lesnem trgu št. 4 (pred kavarno „A r m o n i a"). Svoji k svojim ! «Novo pogrebno po