Po naših občinah Destrnik • Za
komunalo bodo skrbeli sami
O Stran 7
^ & ¡i j '

Reportaže Ptuj • Najmnožič-nejša ptujska poletna prireditev O Stran 24
Ptuj, torek, 24. avgusta 2010
letnik LXIII • št. 65 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
V
Štajerski
Ptuj • Veselo druženje ljubiteljev polk in valčkov
Nogomet • Na
Ptuju preobrat v dveh minutah, Aluminij na vrhu
O Stran 11
Večer najlepših viž tokrat brez dežnikov
Po starem Ptuju in prek televizije po vsej Sloveniji so v soboto zvečer donele viže 41. festivala narodno-zabavne glasbe, ki so slovensko glasbeno zakladnico obogatil za 22 novih poskočnih polk in zasanjanih valčkov.
Nina Kolarič •
V prihodnost zre optimistično
O Stran 13
Po letu dni so se v Ptuju spet zbrali številni glasbeniki, komponisti, pisci besedil, kritiki ter ljubitelji narodno -zabavne glasbe iz domala vse domovine. V čudovitem ambientu med arkadami mi-noritskega samostana, ki zaradi svoje lepote razen nekaj barvnih reflektorjev ne potrebuje dodatnih scenskih pripomočkov, smo bili priča zares prijetnemu glasbenemu večeru. Pa ne le zaradi novih, v veliki meri všečnih melodij, tudi ne le zaradi dejstva, da je med 11 ansambli vse več mladih, odličnih in izšolanih glasbenikov, ki s svojim izvajanjem nenehno dvigujejo nivo kvalitete med izvajalci teh domačih viž, pač pa predvsem zaradi odličnega in ne preveč soparnega vremena, ki je letos (začuda) minilo brez dežnikov.
Več o letošnjem festivalu in njegovih zmagovalcih pa na 3. strani.
-OM
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • 15. skupščina Perutnine
m
Brez delitve dobička
Delničarji Perutnine Ptuj, ki so se v začetku minulega tedna zbrali na 15. redni skupščini družbe, so z veliko večino sprejeli vse predlagane sklepe ter s 73,3 odstotka glasov odločili, da bilančni dobiček v višini 3,7 milijona evrov ostane nerazporejen.
Mercator
Hlpermarket Ptuj Šplndlei]ewa,Spindieijeva3,ptuj Supermarket Supermesto, ormoška c. so, Ptuj
Od 23. avgusta do 30. septembra 2010
ZA VAS SMO IZBRALI!
^T Pijača ORA Exotic
Proti takšni odločitvi je glasoval le Simon Toplak, novoimenovani član nadzornega sveta (zamenjal je Zvonka Erbusa), ki je na skupščini sodeloval kot predstavnik perutninarske zadruge: »Glasoval sem proti takšnemu sklepu v skladu s sklepom upravnega odbora Perutninarske zadruge, ki je 23,7-odstotni lastnik delnic. Naš predlog je namreč bil, da naj se razdeli minimalno 20 odstotkov dobička vsaj v majhno zadovoljstvo delavcev in kooperantov. Vendar žal neuspešno,« je po skupščini povedal Toplak.
Neizplačilo dividend je sicer zmotilo tudi pravnega zastopnika dveh majhnih delničarjev (slednji se sicer skupščin praviloma sploh ne udeležujejo), ki je že napovedal izpodbojne tožbe, med drugim tudi tožbo zoper pooblastilo upravi, po katerem slednja lahko prosto pridobiva in odsvaja lastne delnice. Po mnenju nekaterih naj bi bila to načrtovana poteza, s katero bo Perutnina lahko sama odkupila del Merkurje-vih delnic v PP.
O Stran 4
Festivalska zgoščenka
za naročnike Štajerskega tednika
M I H?rod"
/ /I L	abavM
^ | ^.«b.
Ptuj 2010
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom in ga prinesite na sedež podjetja ali ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica (, 2250 Ptuj in brezplačno boste prejeli festivalski CD 41. festivala narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2010. Vsak naročnik prejme po en CD. Število CD-jev je omejeno.
Gornja Radgona • Odprt 48. kmetijsko-živilski sejem AGRA
»Z ustrezno strategijo do uspešnega razvoja!
«
Na sejmišču v Gornji Radgoni je ob prisotnosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Zidana ter številnih pomembnih gostov iz Slovenije in tujine predsednik države dr. Danilo Türk odprl 48. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, največjo tovrstno prireditev pri nas. Na njem sodeluje 1.690 razstavljavcev iz 25 držav, prireditelj pa v šestih dneh (21.-26. avgust) pričakuje okoli 130.000 obiskovalcev.
Pester in zanimiv vsakodnevni spremljevalni program je neposredno povezan s celovito predstavitvijo hrane, njene pridelave in predelave ter okolja v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom. Sejem bo tudi tokrat priložnost za objavo rezultatov šestih strokovnih ocenjevanj vina, živil in kmetijske mehanizacije, na katera je letos 331 podjetij poslalo 1246 svojih izdelkov. Država gostja letošnjega sejma je Češka republika, predstavile pa se bodo še Avstrija, Poljska, Makedonija, Hrvaška (Puljska županija) in Evropska komisija. V sklopu sejma AGRA ponovno poteka še bienalni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike - INPAK.
Predsednik Türk je v slavnostnem nagovoru poudaril, da gre za osnovno vprašanje našega kmetijstva, kako zagotoviti boljšo samopreskrbo s hrano v Sloveniji. »Brez dvoma potreba, da to storimo, obstaja. Na tem področju smo v preteklih letih nazadovali. Prepričan sem, da smo dogajanje sposobni obrniti v nasprotno smer. Finančna sredstva v ta namen obstajajo. Slovenija se je že uvrstila med
Uvodnik
države, ki so uspešne pri črpanju evropskih sredstev za razvoj kmetijstva. Z nadaljnjimi koraki lahko to še izboljšamo. Določiti si moramo ustrezno strategijo in primerne praktične rešitve, da bi z razpoložljivimi sredstvi dosegli čim boljši razvoj. Treba bo uresničiti več ukrepov, ki bodo omogočili celovito strategijo pri razvoju našega kmetijstva. Hkrati bo ta strategija morala dati odgovor na vprašanje, kako najbolje razvijati podeželje v celoti,« je dejal predsednik Türk.
Minister Dejan Židan je razpravljal o resoluciji razvoja slovenskega kmetijstva in pri tem povabil vse, ki želijo iskati nove ali izboljšati stare razvojne smeri kmetijstva in agroživil-stva, k sodelovanju pri njenem dokončnem oblikovanju. »Slovenija težko spreminja temelje evropske kmetijske politike, lahko pa s svojimi argumenti in s svojimi idejami pomaga spreminjati smer in predstavi svoja posebna stališča. Evropska kmetijska, prehranska in celotna politika je v tem trenutku do neke mere že znana in izvira iz treh načel, ki temeljijo na razvoju. Razumemo jih
Človek postane žalosten ...
So stvari, ki človeku dvignejo tlak, tako ga vznemirijo. Zaradi neumnosti, nerodnosti, nerazgledanosti, domišljavosti, površnosti, malomarnosti in kar je še podobnih človeških slabosti. In če imaš priložnost kaj povedati o tem, pač napišeš kako svojo misel o tem (včasih smo imeli priložnost samo pri časopisih, danes, v obdobju računalništva, pa ima pravzaprav vsak, ki je pismen, možnost izpovedati svoje misli; pravzaprav niti ni potrebno, da je pismen).
Včasih pa se zgodi, da ti neka stvar ne dvigne tlaka v žilah, pačpa te enostavno razžalosti. Tako neverjetna se ti zdi. In verjamem, da nisem ednini, kije žalosten, ko gleda po Ptuju plakate o Laibachu v Pettau. Festivalu, na katerem se bodo, kot lahko beremo, predstavili še Last-Day-Here, Dweal, Vibesonic Jam, Warfield, CheeCha, Mc Piece & The Boonker in Brainstorming. Toliko poniževalnosti, klečeplazništva in vritlezenja vsemu tujemu se človeku dobesedno upre. Če smo se v kakega pol stoletja že navadili na Laibache, ki so pač nekoč davno nekaj pomenili, in sprejeli njihovo ime in podobo, pa so organizatorji, naj se imajo še tako za odprte, brez povoda Ptuj prekrstili. Naredili to mesto spet nemško? Da o nastopajočih ne govorim. Ker nisem na tekočem s sodobno glasbeno ustvarjalnostjo mladih, sem se želel poučiti, kdo bo v Poetovini nastopil. Le od kod prihajajo zveneča imena Last-Day-Here, Dwe-al, Vibesonic Jam, Warfield, CheeCha, Mc Piece & The Bo-onker in Brainstorming? Pa sem pobrskal po svetovnem spletu, seveda. Z 90-odstotnim uspehom. Potem sem obupal. Verjamete ali ne - v prej naštetih skupinah nastopajo Uroš, Marko, Jure, Tomo, Mohor, Damjan, Andreja, Bojan, Dejan, Milan, Zlatko... Kakšna čudna imena dajejo tujci svojim otrokom... Aja, niso tujci - slovenski glasbeniki so. Nekateri celo ptujski.
Žalostno, kako nizko je padel naš odnos do slovenskega jezika .
Jože Šmigoc
Predsednik države Danilo Türk s soprogo Barbaro v družbi direktorja PS Janeza Erjavca
tudi v smislu proizvodnje hrane. Osnova slovenske pridelave hrane je slovenska kmetijska zemlja. Imamo je zelo malo in v preteklih desetletjih smo jo izjemno pospešeno izgubljali. Kot minister, odgovoren za prehrano znotraj naše države, seveda ne morem dopustiti prekomernega izgubljanje zemlje tudi v prihodnje,« je med drugim dejal Dejan Židan.
Po odprtju sejma je na raz-
stavnem prostoru Ministrstva za kmetijstvo potekala predstavitev javnega razpisa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz programa razvoja podeželja 2007-2013. Predstavljeni so bili zahtevani pogoji razpisa z možnostmi investiranja, katerega cilj je spodbujanje prestrukturiranja in povečanja učinkovitosti gospodarjenja. Podpore se lahko dodelijo za naložbe v lastno primarno pri-
Češka - država gostja sejma
Na 48. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA je država gostja Češka republika. Uvodni dan kmetijsko-živilskega sejma je veleposlaništvo Češke republike pripravilo predstavitev češkega gospodarstva in prisotnost čeških podjetij na slovenskem tržišču. »Zelo sem zadovoljen s trenutnim sodelovanjem med Češko republiko in Slovenijo, ki je v zadnjem obdobju zelo vidno predvsem na gospodarskem področju. Na sejem AGRA smo prišli, ker je slovensko tržišče izredno pomembno za nas, verjamem pa tudi, da je naša država zanimiva za slovenska podjetja,« je povedal veleposlanik Češke republike v Sloveniji Petr Voznica, ki se je srečal tudi s slovenskim predsednikom dr. Danilom Turkom. »Govorila sva o aktualnem sodelovanju med državama in si pri tem bila enotna, da se morajo vezi med Slovenijo in Češko republiko v prihodnje še okrepiti na vseh področjih,« je dodal Voznica.
V letu 2008 je blagovna menjava med Češko republiko in Slovenijo znašala več kot milijardo evrov, od tega je bilo 560 milijonov evrov blaga prepeljanega iz Češke republike v Slovenijo. V lanskem letu se je zaradi gospodarske krize zmanjšal pretok blaga med državama za okoli 15 odstotkov, češki veleposlanik pa napoveduje, da se bo menjava v letošnjem letu približala doseženemu v letu 2008.
Na letošnjem sejmu AGRA svoje proizvode predstavljajo tri češka podjetja.
delavo kmetijskih proizvodov, za naložbe, namenjene izvajanju storitev s kmetijsko meha-
nizacijo, ter v individualne in skupne naložbe.
Niko Šoštarič
Naj spominek Slovenskih goric
Društvo za razvoj podeželja iz Slovenskih goric je na sejmu AGRA predstavilo primer dobre prakse z izdelavo spominkov Osrednjih Slovenskih goric. V Projekt je vključeno območje šestih občin: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij. Na javni razpis je prispelo 11 predlogov za izbor naj spominka. Komisija je pri ocenjevanju upoštevala izvirnost, funkcionalnost, elemente kulturne in naravne dediščine, komponenta ohranjanja narave z uporabo naravnih materialov, možnost izdelave v večjih količinah ter trženje in promocijo osrednjih Slovenskih goric. Izbrala je tri kakovostne spominke, ki kažejo etnološko prepoznavnost podeželja s hudomušno prežetostjo ter kulturno in naravno dediščino osrednjih Slovenskih goric.
Ze prvi dan so si sejem ogledali številni obiskovalci.
Prejeli smo
Poročilo o prodaji parcel na območju obrtne cone Videm
Občina Videm je s spremembo prostorskega načrta pridobila področje, namenjeno poslovnim dejavnostim. Območje cone se razprostira na cca. 6 hektarjih površin in je v OPPN razdeljeno na 19 parcel površin od 1000 m2 do 8000 m2. Za cono je bila v času prvega razpisa izdelana idejna arhitektonsko urbanistična zasnova, ki je določala, da se cona razdeli na 15 parcel, kasneje se je zasnova spreminjala in dokončno število parcel za OPPN je 19.
Občinski svet občine Videm je s sklepom sprejel letni načrt, v katerem je celotno območje obrtne cone predvideno za
prodajo. Na podlagi letnega načrta je župan sprejel posamični program, kakor to zahteva Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Ceno parcel je določila sodna cenilka, in sicer 19,00 € za m2 zemljišča.
Na podlagi zgoraj navedenih aktov je bilo pripravljeno javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin na območju poslovno-logistične cone Videm, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu RS in na spletni strani Občine Videm v maju 2010. Na razpis se je prijavilo 13 ponudnikov, in sicer vsak za svojo parcelo. Ponudniki so se prijavili za opravljanje naslednjih dejavnosti: velepro-dajni center, tiskarske storitve, skladišče, prevozništvo s parkirnim prostorom, trgovina na debelo, skladišče, hala, namenjena trgovini s tekstilom, skladiščenje raznega materiala in pisarniška dejavnost, inštalacija električnih napeljav,
mizarstvo, bencinski servis, gostinska dejavnost, avtoelek-tričarska ter avtomehanska servisna dejavnost.
V skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja in Zakonom o varstvu osebnih podatkov so podatki o ponudnikih zaupni in morajo ostati takšni do sklenitve kupoprodajne pogodbe in vknjižbe lastnikov v zemljiško knjigo.
Za 13 parcel je občina s ponudniki sklenila predpogodbo. Ponudniki so po predpogodbi vsak za svojo parcelo plačali po 20 % cene parcele. Celotna kupnina bo plačana ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, ki se bo sklenila na podlagi predpogodbe.
Po predpogodbah so ponudniki občini nakazali 130.400,00 EUR z DDV (21.850,00 EUR DDV, 108.550,00 EUR prihodek Občine).
Dve parceli površine 2600 m2 in 1200 m2 bo obdržala
občina, in sicer sta namenjeni ločenemu zbiranju odpadkov in energetskemu objektu in čistilni napravi.
Ena parcela površine 2500 m2 je predmet menjave zemljišč z lastnikom, ki je imel na področju cone zemljišče, ki ga je prodal in zamenjal z občino.
Po prvem javnem zbiranju ponudb so ostale za prodajo na območju poslovno-logistič-ne cone še tri parcele, površin 2900 m2, 4300 m2 in 3000 m2, za katere je bilo v mesecu juliju ponovno objavljeno javno zbiranje ponudb v Uradnem listu in na spletni strani Občine Videm.
Na drugi razpis se ni prijavil noben ponudnik, tako da javno zbiranje ni bilo uspešno in so 3 parcele ostale občini ter so še vedno na razpolago za prodajo.
Pripravila: Občinska uprava Občine Videm Župan Fiderik Bračič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: NS
Foto: NS
Ptuj • Izzvenele viže 41. festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije
Slavili Zreška pomlad, Veritas, Iskrice in Akordi
Minuli petek, 20. avgusta, je na dvorišču minoritskega samostana izzvenelo 22 novih viž 41. festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije, ki ga je v čudovitem večeru, brez oblačka na nebu, spremljalo več kot tisoč navdušenih obiskovalcev. Slavili so ansambli Akordi, Zreška pomlad, Veritas in Iskrice.
Na izredno prijetnem, slikovitem in akustičnem dvorišču minoritskega samostana se je poleg več kot tisočglave množice poslušalcev letos zbralo nekaj navijaških skupin posameznih ansamblov iz raznih krajev Slovenije s transparenti v rokah, med glasbeniki in gosti pa so si festival ogledali tudi župan MO Ptuj Štefan Čelan ter župana občin Markov-ci in Videm Franc Kekec in Friderik Bračič s soprogami.
Sicer pa smo imeli tudi letos kaj videti in predvsem slišati, saj se je s po dvema novima skladbama tokrat predstavilo 11 izbranih ansamblov. Nastopili so ansambli Polka punce iz Ljubečne, Ribniški pušeljc iz Ribnice na Dolenjskem, Erazem iz Postojne, Zreška pomlad iz Zreč, Čar iz Gornjega Grada, Galop iz Kamnika, Veritas iz Vuzenice, Gorski cvet iz Vipave, Akordi iz Pre-stranka, Iskrice iz Laškega ter Šestica iz Velenja.
Poleg navdušenih poslušalcev in gledalcev pa je igranje in petje vseh ansamblov, ki je tudi tokrat potekalo v celoti živo, pozorno spremljala strokovna komisija organizatorjev, ki ji je predsedoval Franc Lačen iz družbe Radio-Tednik Ptuj, v njej pa so bili še Urška Čop Šmajgert z Radia Maribor, Ivo Umek iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, ravnatelj Glasbene šole Ptuj Štefan Petek ter dobitnik Adamičeve plakete profesor Anton Horvat.
Kot je povedal Franc Lačen, so imeli v strokovni komisiji letos precej težko delo, saj je bilo več ansamblov med seboj precej izenačenih, tako
Foto: M. Ozmec
Prikupna in iskriva dekleta ansambla Iskrice iz Laškega so izbrali za najboljši ansambel med ostalimi zasedbami na festivalu.
Foto: M. Ozmec
Bronasti kipec Orfeja z liro za najboljši ansambel med kvinteti na 41. festivalu je prejel ansambel Veritas iz Vuzenice.
da so o nagradah odločale podrobnosti. Ugotavljajo tudi, da je med ansambli vse manj klasičnih kvintetov, kar je verjetno posledica prilagajanja razmeram povpraševanja na trgu in prilagajanja ekonomskim razmeram.
Medtem ko so gledalci in poslušalci glasovali, so občinstvo na prireditvenem prostoru s svojimi uspešnicami navduševali stari znanci, pred leti veliki ljubljenci ptujskega občinstva: ansambel Vitezi Celjski, Ansambel Vikija Ašiča ter Ansambel Francija Zemeta s Celjskega, ki jih med seboj vežejo tudi sorodstvene vezi.
Člani strokovne komisije so za najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti izbrali Veritas iz Vuzenice, ki je za nagrado prejel bronasti kipec Orfeja z liro, izdelek akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, ter 850 evrov denarne nagrade. Za najboljši ansambel med ostalimi zasedbami so izbrali Iskrice iz Laškega, ki so poleg kipca Orfeja z liro prejele prav tako 850 evrov.
Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo letošnjega festivala so si prislužili člani ansambla Akordi iz Prestranka, ki jih je občinstvo na prireditvenem prostoru
z glasovnicami izbralo tudi za najbolj všečen ansambel letošnjega festivala, za kar so si prislužili še denarno nagrado 850 evrov. Na drugem mestu je bil po številu glasov občinstva na prireditvenem prostoru ansambel Šestica iz Velenja, na tretjem pa Galop iz Kamnika.
Nagrado za najboljše besedilo je tričlanska komisija v sestavi Jože Šmigoc, odgovorni urednik Štajerskega tednika, Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju ter Jože Skubic kot predstavnik Društva pesnikov slovenske narodne glasbe, dodelila Fani-ki Požek, avtorici pesmi Dež in sonce, ki jo je uglasbil Igor Podpečan, izvedel pa ansambel Čar iz Gornjega Grada.
Televizijski gledalci in radijski poslušalci pa so s telefonskim glasovanjem za najboljšo melodijo letošnjega festivala izbrali skladbo Naj ne beži mladost avtorjev Jo-
žeta Hrena, Branka Zupanca in Domna Hrena v izvedbi ansambla Zreška pomlad. Avtorji in ansambel so si s tem prislužili nagrado 1000 evrov. Drugo mesto je televoting določil skladbi Moj harmonikar v izvedbi ansambla Iskrice, na tretje mesto pa se je po številu glasov uvrstila skladba Rad bi jo videl v izvedbi ansambla Akordi.
Svojo vlogo je odlično opravil tudi voditeljski par Natalija Škrlec in Marjan Naberger, scenarij je nastal pod peresom Jožeta Bračiča, direktorja družbe Radio-Tednik Ptuj, ki je bila tudi letos glavni organizator festivala, odrsko sceno je pripravil Jože Napotnik, za celotno produkcijo festivala ter za televizijske in radijske prenose pa je poskrbela ekipa regionalnega centra RTV Slovenija iz Maribora. Pri pripravi in izvedbi festivala so sodelovali še agencija Geržina Videoton prireditve iz Mari-
bora, RTV Slovenija, Radio in televizija Slovenija, Regionalni center Maribor ter Založba kaset in plošč RTV Slovenija.
Festivalski večer so poleg Televizije Slovenija neposredno prenašali še TV Maribor, Radio Maribor in Radio Ptuj. Posnetek festivala je bil na sporedu že v nedeljo, 22. avgusta, na prvem programu TV Slovenija. Sicer pa je tudi letos na dan festivala pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla zgoščenka s po eno festivalsko skladbo vsakega ansambla, na njej pa so še tri najbolje uvrščene skladbe lanskega festivala po izboru televizijskih gledalcev in radijskih poslušalcev.
Generalni pokrovitelj 41. festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2010 je bila Perutnina Ptuj, pokrovitelji pa Mestna občina Ptuj, Zavarovalnica Maribor in Trgovine Jager.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ansambel Akordi iz Prestranka je letos osvojil ptujsko občinstvo, pripel pa si je tudi Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo.
Srca televizijskih gledalcev in radijskih poslušalcev je po telefonskem glasovanju prepričljivo osvojil ansambel Zreška pomlad iz Zreč.
Ptuj • 15. skupščina Perutnine
Letos brez delitve dobička
Delničarji Perutnine Ptuj, ki so se v začetku minulega tedna zbrali na 15. redni skupščini družbe, so z veliko večino sprejeli vse predlagane sklepe ter s 73,3 odstotka glasov odločili, da bilančni dobiček v višini 3,7 milijona evrov ostane nerazporejen.

Foto: SM
Delničarji PP bodo letos ostali brez dividend.
Proti takšni odločitvi je glasoval le Simon Toplak, no-voimenovani član nadzornega sveta (zamenjal je Zvonka Erbusa), ki je na skupščini sodeloval kot predstavnik pe-rutninarske zadruge: »Glasoval sem proti takšnemu sklepu v skladu s sklepom upravnega odbora Perutninarske zadruge, ki je 23,7-odstotni lastnik delnic. Naš predlog je namreč bil, da naj se razdeli minimalno 20 odstotkov dobička vsaj v majhno zadovoljstvo delavcev in kooperantov. Vendar žal neuspešno,« je po skupščini povedal Toplak. Neizplačilo dividend je sicer zmotilo tudi pravnega zastopnika dveh majhnih delničarjev (slednji se sicer skupščin praviloma sploh ne udeležujejo), ki je že napovedal izpodbojne tožbe, med drugim tudi tožbo zoper pooblastilo upravi, po katerem slednja lahko prosto pridobiva in odsvaja lastne delnice. Po mnenju nekaterih naj bi bila to načrtovana poteza, s katero bo Perutnina lahko sama odkupila del Merkurjevih delnic v PP.
Odločitev, da se bilančni dobiček ne deli, pa je predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser pojasnil tako: »Razlog za takšno odločitev je v današnji ekonomski situaciji in vsekakor je bolje ohraniti likvidnost podjetja. Poudariti moram, da PP nima likvidnostnih težav, poslovanje je tekoče, smo pa priča likvidnostnim zamikom. Roki plačil se tako podaljšujejo, na obe straneh, tako na strani kupcev kot dobaviteljev, naši roki plačil pa se trenutno gibljejo od 40 do 120 dni. Je pa tudi jasno, da je likvidnost podjetij v državi zelo slaba, prav tako v nekaterih drugih državah, kjer poslujemo, predvsem v Srbiji, pa tudi v Hrvaški ter Bosni in Hercegovini. Logična posledica takšnega stanja je seveda ohranjanje denarja za nadaljnji nemoten razvojni ciklus, za nove naložbe in tudi za splošno ekonomiko družbe, ne pa njegovo razdajanje.« Ob tem je Glaser še povedal, da se je zadolženost PP v zadnjem obdobju nekoliko povečala, vendar ni obremenjujoča in
podjetje velja za čisto povprečno zadolženo. Glede poslovanja v lanskem letu pa je dejal: »Poslovanje v letu 2009 je bilo zaradi vseh dejavnikov izrazi-
to zahtevno, vendar smo delo opravili optimalno, uresničili smo strateške naložbe in nadaljevali z naložbeno politiko. Na ravni Skupine PP je bilo za vse
naložbe investiranih 48 milijonov evrov. Večina od 18 družb v Skupini je v letu 2009 čutila negativne vplive, kar je močno vplivalo na dosežene poslovne
rezultate v letu 2009, največji delež dobička (pred obdavčitvijo) v Skupini Perutnina Ptuj pa je ustvarila matična družba Perutnina Ptuj, d. d. Med bilančno uspešnejše članice sodijo še Perutnina Ptuj - PIPO Čakovec, Klaonica PP Srbac in Perutnina Ptuj B (Mesto okusov).«
V preteklem poslovnem letu je družba PP dosegla 146,6 milijona evrov prihodkov, Skupina PP pa 231,1 milijona evrov konsolidiranih prihodkov, kar je približno enako prihodkom iz leta poprej. V osnovni dejavnosti - perutninarstvu - so prihodke povečali za 7 odstotkov, prihodki te dejavnosti pa danes praktično predstavljajo že 98 odstotkov vseh prihodkov Skupine. Prihodki v drugih dejavnostih (vinarstvo in storitve) so se zmanjšali na nekaj več kot dva odstotka vseh prihodkov. S prodajo perutninskega mesa in izdelkov so realizirali več kot 195 milijonov evrov konsolidi-ranih prihodkov, kar je za pet odstotkov več kot leto poprej oziroma za 9,3 milijona evrov več. Perutnina Ptuj je tako v minulem poslovnem letu na več kot 22 trgih v širši regiji prodala več kot 71 milijonov kilogramov perutninskega mesa in izdelkov.
Na ponedeljkovi skupščini je bilo upravi tudi podeljeno pooblastilo za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic, za revidiranje poslovanja družbe v letu 2010 pa so delničarji potrdili družbo KPMG.
SM
Ptuj • Obisk Vlada Dimovskega, predsednika Slovenske unije
Človek je prihodnost!
Stranka Slovenska unija je ena najmlajših v slovenskem političnem prostoru. Ustanovljena je bila 12. decembra 2009 ob 12. uri, vodi pa jo Vlado Dimovski. Ta je pred kratkim obiskal ptujski del stranke, ki ima v tem trenutku že več kot 80 odborov po celi Sloveniji in bo sodelovala že na letošnjih lokalnih volitvah.
Ustanavljanje nove stranke ni lahko delo, še posebej, ker poskušajo na novo opredeliti nekatere vzorce obnašanja v Sloveniji. Kot je na Ptuju povedal Dimovski, ga je presenetilo, da se v stranko včlanjujejo predvsem tisti, ki še nikoli prej niso bili v kateri drugi stranki, ljudje, ki želijo spremembe. Takih je kar 80 odstotkov.
Stranka stavi na človeka, zato tudi nastopa s programom pod naslovom Človek je prihodnost! Osnovna skrb je socialna skrb za človeka. Razvoj v Sloveniji je pripeljal do točke, v kateri so ljudje pozabljeni. V Slovenski uniji želijo ponovno postaviti človeka v središče, z vsemi njegovimi vlogami: človek kot družina, podjetnik, profesor, kmetovalec ...
»Ocenjujem, da se je politika oddaljila od ljudi, jih več ne spoštuje, sili v izgubljanje dostojanstva. V Sloveniji je prišel čas, da človeka ponovno postavimo v središče. Ljudje čutijo nezaupanje do politikov, nihče jih več ne posluša. Osebno ne skrivam tega, da sem bil član SD, drugi človek v tej stranki,
na neki točki pa sem ocenil, da program stranke, ki se deklarira kot socialna, v bistvu ni tisti, ki bi pomagal ljudem, ker koncept izhoda iz krize ni bil pravi, vizija Slovenije ni prava. Še pred novim letom so me ljudje spraševali, zakaj to delam. Danes me nihče več ne sprašuje, ljudem je postalo jasno, da bo moralo priti do političnih sprememb, če hočemo, da bo prišlo tudi do gospodarskih in socialnih sprememb. Vedeti moramo, da do gospodarskih in socialnih sprememb ne bo prišlo, če ne bo političnih sprememb. Slovenska politična elita se čedalje bolj zapira vase, nikogar ne prepusti zraven, ne pusti, da bi se oblikovale nove strukture in politične stranke. Povečujejo represijo, nujno je, da pride do novih iniciativ, ki bodo pomagale ljudem. Cela vrsta obljub je ostala neizpolnjena.
Naš cilj je prinesti v slovenski prostor neko novo politično strukturo. Oblast zavaja ljudi, ko govori, da bo krize kmalu konec. Kriza bo zelo dolga, trajala bo vse do leta
2015, 2016. Morali se bomo naučiti drugače živeti. Zdajšnja politična struktura tega ne zna predstaviti, kako bi morali spreminjati način življenja. Sistem se spreminja pred našimi očmi, mi pa se delamo, kot da
Vlado Dimovski,
se ne dogaja nič.
Slovenija je čedalje bolj zadolžena, gospodarska rast je nizka, tovarne propadajo iz dneva v dan. Zelo malo je tovarn, ki še produktivno delajo naprej. Želimo moderno
unija
Slovenijo, državo, ki bo cenila človeka, ki bo cenila zaposlenega, delo, skratka človeka, ki ima kaj pokazati. Do leta 2012 bomo imeli podrobno postavljeno platformo za usmeritev na državnozborskih volitvah. S programi bomo nastopali že na lokalnih volitvah, tisto, za kar si bomo prizadevali, bomo tudi uresničili. Gradov v oblakih ne bomo zidali. Želimo, da Slovenija postane dom, v katerem bomo radi, ne pa dom, v katerem se bomo bali, in dom, v katerem bomo lahko ustvarjali. Preseči bo treba tudi ideologijo, od te se ne da živeti, mi pa moramo preživeti. Videti moramo jutri in na kakšen način ga bomo dosegli. Revščine je v Sloveniji že preveč. Tega ne bi smeli dovoliti, da 12 ljudi živi od ene plače, to je kruta realnost današnje Slovenije. Slej ko prej se bomo soočili z realnostjo, lažje bomo izšli iz recesije. Čeprav je kriza, se Slovenija ne more in ne zna poenotiti za skupno delo. Tako daleč smo prišli, da nobeden ni več 'ta pravi'. Skrb vzbujajoče je, da drug drugega več ne cenimo. V slovenski politični prostor želimo ponovno uvesti dostojanstvo. Samo nove vrednote nam bodo dolgoročno prinesle uspeh,« je ptujskim članom stranke Slovenska unija povedal predsednik Vlado Dimovski. Stranka je organizirana po regijskih krogih, teh je trenutno 15, nanje se navezujejo lokalni krogi, eden je tudi ptujski. Strateški krogi so organizirani glede na predmet obravnave, kot na primer gospodarski krog, socialni krog,
ekološki in podobno. Imajo pa tudi organizacijski krog stranke, v katerega je vključenih okrog 30 ljudi.
Lokalno politiko na Ptuju je predstavil koordinator in delovni predsednik stranke na Ptuju Rudolf Vrabl. Povedal je, da je na Ptuju treba marsikaj spremeniti, od samega razvoja četrtnih skupnosti naprej. Ene se razvijajo, druge ne, ene imajo veliko denarja, druge ga nimajo. Veliko pa bo treba narediti tudi na območju starega mestnega jedra, ki v tem trenutku umira. Veliko stvari bi bilo treba spremeniti, glede na sedanjo sestavo mestnega sveta tega ni pričakovati, zato se je skupina ljudi na Ptuju odločila, da bodo poskušali to spremeniti. »To ni samo naša želja, to si želijo tudi Ptujčanke in Ptuj-čani, veliko jih je. Na nek način imam odgovornost, da skupaj poskusimo doseči spremembe na bolje,« je poudaril Vrabl.
Rado Škrjanec doslej ni bil politično aktiven, nikoli pa mu ni bilo vseeno za Ptuj. Tudi njega je prepričal program, ker vidi, da bi v slovenski politični prostor radi prinesli nekaj novega. Prvič v življenju ga je zamikalo, da bi pri tem poskušal aktivno sodelovati. Tega, da se Ptuj ne razvija, ni mogoče trditi. Razvija pa se le na velikih projektih, malega človeka pušča ob strani. Prepričan je, da je na Ptuju napočil čas tudi za male projekte, ki pa bi lahko bistveno prispevali k večji kvaliteti življenja ljudi v najstarejšem slovenskem mestu.
MG
Foto: MG
Dornava • Rajko Janžekovič kandidira za župana
»Veliko smo že, veliko še bomo naredili!
«
Sedanji dornavski župan Rajko Janžekovič, sicer eden najmlajših slovenskih županov, se je odločil kandidirati še drugič - tokrat na listi SDS, čeprav sam ostaja član stranke N.Si.
Kot je povedal na uradni predstavitvi svoje županske kandidature, ima v načrtu naslednjega štiriletnega mandata veliko načrtov: »Med največjimi projekti je gotovo izgradnja petoodelčnega vrtca, za katerega že imamo pripravljeno vso dokumentacijo in gradbeno dovoljenje, čakamo le še na ustrezen razpis šolskega ministrstva. Drug, finančno tudi zahteven projekt je izgradnja kulturne dvorane, za katero je predvideno črpanje denarja iz RRP. V sklopu dvorane se med drugim planira še ureditev prostorov za lekarno. Prav tako so izdelane idejne zasnove za gasilski dom v Mezgovcih. Zelo pomembna pridobitev, kjer pa občina finančno ne bo vključena, je ureditev sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, v katerega bi se poleg vseh javnih stavb v občini
lahko vključila tudi gospodinjstva v Dornavi. Uresničitev tega projekta bi pomenila do 20 % nižje stroške ogrevanja, kar nikakor ni zanemarljivo. Nadaljevale se bodo tudi rekonstrukcije cest v Dornavi in Mezgovcih, kjer se je gradila kanalizacija, prav tako bomo nadaljevali modernizacije cest v Žamencih in Polenšaku, kjer pa bomo dodatni denar črpali s prijavo projektov na ustrezne razpise, kot nam je uspelo na letošnjem razpisu za Južno mejo, kjer smo dobili sofinancirane štiri velike cestne projekte. Med pomembnejšimi projekti, ki jih bomo lahko šele zdaj začeli uresničevati, je tudi ureditev športnega centra v Dornavi, v ribiški jami, kjer smo šele letos dokončno rešili lastništvo zemljišč,« je načrte za prihodnost na kratko povzel Janžekovič ter jim še dodal:
Sedanji župan in kandidat za župana Rajko Janžekovič duje številne nove razvojne projekte za občino, za katere mentacija že gotova ali v pripravi.
Foto: SM
napove-je doku-
»Po načelu javno-zasebnega partnerstva imamo namen zgraditi tudi varovana stanovanja za starejše občane, in sicer na lokaciji starega bloka ob
cerkvi. Seveda pa bomo v občini še nadalje spodbujali razvoj turizma; v tem kontekstu se bo uredilo tudi 74 parkirišč med dvorcem in Čušekovo doma-
čijo, ki jih financiramo skupaj s kulturnim ministrstvom. Nadaljevalo se bo tudi iskanje primernega investitorja za trgovino v občini, kar je povezano tudi s sprejetjem občinskega prostorskega načrta, s katerim bo občina dobila večji fond zazidljivih zemljišč, prav tako bomo nadaljevali nadgradnjo režijskega obrata.«
Sicer pa je Rajko Janžekovič še povedal, da so v zadnjih štirih letih naredili zelo veliko, kljub temu da so bili prvo obdobje stisnjeni v primež odplačevanja starih dolgov: »Smo pa vseeno, če naštejem le nekaj najbolj bistvenih pridobitev, uspeli končati kanalizacijsko mrežo v celoti za osrednji del občine, za kar smo sicer morali najeti še en kredit, nadalje se je odprla zdravstvena in zobozdravstvena ambulanta, prepla-ščenih je bilo kar nekaj cest in
urejenih nekaj novih parkirnih prostorov, tako v Dornavi kot na Polenšaku, prav tako pločnikov in javne razsvetljave ter kolesarska pot v Mezgovcih, krožišče v Dornavi, delne obnove je bila deležna tudi OŠ Po-lenšak, zaključuje se izgradnja vaško-gasilskega doma na Po-lenšaku, zgradil se je vodovod v Lasigovcih, dokončala zložba zemljišč v Mezgovcih in v Dor-navi z ureditvijo komasacijskih cest, prav tako pa je že dokončana in praktično razprodana Vila pri lipi z 18 stanovanji, ki velja za eno zelo redkih pasivnih večstanovanjskih stavb v državi, in še veliko je manjših naložb povsod po občini,« je zaključil župan Janžekovič ter za konec še poudaril: »Kot doslej bomo tudi v prihodnje skrbeli za enakomeren razvoj občine!«
SM
Juršinci • Dva podpisa pogodb v dveh dneh
V gradnji čistilna naprava in cesta
Konec minulega tedna je juršinski župan Alojz Kaučič podpisal dve pogodbi za izvedbo dveh različnih projektov; prva pogodba se nanaša na preplastitev in ureditev 1,1 kilometra ceste Bodkovci-Bratislavci, izvajalec del je podjetje Asfalti, d. d., druga pogodba pa na izgradnjo čistilne naprave v Juršincih, izvajalec del pa je Komunalno podjetje Ptuj.
»Z izgradnjo čistilne naprave v velikosti 500 populacijskih enot (PE) moramo pohiteti tudi oziroma predvsem zaradi izgradnje medgeneracijskega centra v naši občini, ki je že v teku. V sklopu izgradnje objekta je tudi položitev približno 130 metrov povezovalnega kanala, sicer pa se na to čistilno napravo veže kanalizacijska mreža v osrednjem delu občine, v katero so vključene vse javne zgradbe in gospodinjstva,« je najprej povedal župan Kaučič.
Pogodbena vrednost izvedbe objekta je dobrih 220.000 evrov, denar pa bo občina Juršinci zagotovila deloma iz okoljske takse, ki jo je za ta namen zbirala dve leti (gre za pri-
bližno 90.000 evrov), in deloma iz proračuna. Dela se bodo začela v teh dneh, kot končni rok izvedbe pa velja 15. november, nato bo sledilo še obdobje poskusnega obratovanja.
Po besedah Jerneja Šomna bo čistilna naprava zgrajena iz dveh ločenih enot po 250 PE: »Tako je možno v začetni fazi, ko je obremenitev manjša, ker še niso priključeni vsi uporabniki, aktivirati le eno polovico objekta, z naraščajočim številom priključenih pa nato tudi drugo. Praviloma se manjše čistilne naprave gradijo na ta način, tudi na Destrniku, v Za-vrču, Markovcih.«
Cena priklopa in višina kanalščine za gospodinjstva, kot
Župan Alojz Kaučič je konec prejšnjega tedna podpisal pogodbi za izvedbo dveh projektov; prvo s podjetjem Asfalti za modernizacijo 1,1 kilometra ceste, drugo pa s Komunalnim podjetjem (KP) Ptuj za izgradnjo čistilne naprave v Juršincih (na posnetku župan Alojz Kaučič in direktor KP Ptuj Jože Cvetko).
je povedal župan Kaučič, zaenkrat še ni določena, bodo pa to dorekli na občinskem svetu v novem mandatu. Kanalizacijsko omrežje bo upravljalo Komunalno podjetje Ptuj, direktor Jože Cvetko pa je ob tem povedal, da je izjemno dobra poteza dejstvo, da bodo sami sistem tudi gradili: »Velikokrat se namreč dogaja, da nek izvajalec, ki potem ne upravlja sistem, operira z nizko ceno izvedbe na račun kvalitete. Potem pa so velikokrat težave, reklamacije, popravki ... Sistem v Juršincih, ki ga bomo vzpostavili, bo temeljil na daljinskem krmiljenju, s čimer bomo lahko sproti spremljali in tudi arhivirali vse podatke, morebitne okvare itd.
To je v končni fazi pomembno tudi zaradi tega, ker moramo okoljskemu ministrstvu podajati redna natančna poročila o vseh podrobnostih, tudi o učinkih čiščenja in okoljsko ministrstvo potem na osnovi doseženega pozitivnega učinka lahko odmeri nižjo takso za plačilo.«
S podpisom druge pogodbe za rekonstrukcijo lokalne ceste Slodnjak-Bo dkovci- Bratislav-ci v dolžini 1,1 kilometra, kjer dela izvaja podjetje Asfalti, d. d., pa bodo omenjeni cestni odsek preplastili, uredili bankine in sanirali 200 metrski del ceste, kjer zdaj prihaja do razlitja meteornih voda. »Naložba po podpisani pogodbi zahteva nekaj več kot 88.000 evrov, denar pa smo si zagotovili s pozitivnim sklepom SVRL za financiranje iz 23. člena Zakona o financiranju občin. Rok izvedbe je prvi oktober letos,« je povedal župan Alojz Kaučič in ob tem še dodal, da je cesta pomembna za občino tudi z vidika razvoja turizma, kmetijstva in drugih dejavnosti občanov.
SM
Foto: SM
Grajena • Še o zgodbi neke ceste in življenja
Kmalu po boljši cesti?
V 50. številki Štajerskega tednika smo pisali o problemih, ki jih ima družina Korenjak - Čeh v Krčevi-ni pri Vurbergu 31 zaradi ceste, ki jim greni življenje, ker ni urejena kot pritiče občinski cesti.
Cesto so pred kratkim asfaltirali v dolžini 600 metrov, od številke 26 do 30, za 900 metrov, ki vodijo do številke 31, pa je zmanjkalo denarja. V družini Korenjak - Čeh so vseskozi prepričani, da bi z malo dobre volje lahko njihov problem že zdavnaj rešili. Tudi zato, ker čakajo na boljšo cesto že skoraj 50 let, so se po vseh drugih
poizkusih, ki niso dali rešitve, odločili, da napišejo pismo ptujskemu županu Štefanu Če-lanu, da jih obišče v grabi, da bo videl, kako se tu živi.
Vabilu se je s sodelavci kmalu odzval. Cesto so si ogledali, v suhem vremenu je sicer videti koliko toliko, da bi poiskali konkretne rešitve. Bolj kot širitev obstoječe ceste, o asfaltu v
teh časih ni govora, bi prišla v poštev krajša varianta ureditve ceste po obstoječi traktorski poti, za kar pa bo treba doseči dogovor z drugimi lastniki. Deloma je lastnica obstoječe poti družina Korenjak - Čeh.
Po obisku župana so bile v kratkem času opravljene iz-mere v krajši različici ceste. Kot je te dni povedal vodja
bo tudi izboljšalo kvaliteto njihovega življenja. Dokler pa nove ceste ne bo, bodo na obstoječi morali sanirati pro-
puste, prav tako pa skrajšati grmovje in veje, da bo vožnja postala varnejša.
MG
oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj mag. Janko Širec, se bodo po dopustih povezali s ČS Grajena in poskušali dogovoriti za imenovanje gradbenega odbora ter v najkrajšem možnem času tudi rešiti problem družine v grapi, da bo pot do njihovega doma postala prijaznejša, kar
Z obiska ptujskega župana Štefana Celana s sodelavci, Jankom Šircem in Andrejem Trunkom v Krčevini pri Vurbergu 31
Foto: MG
Ptuj • Zaključek akcije Naj šef in naj šefica 2010
Zmagovalca sta Majda Mohorko in Janko Lampret
Ob zaključku akcije Naj šef in naj šefica 2010 so v okviru Štajerske budilke na Radiu Ptuj v četrtek, 19. avgusta, opravili svečano proglasitev zmagovalcev, med poslušalci, ki so glasovali, pa so izžrebali še dobitnike številnih nagrad.
Foto: M. Ozmec
Med žrebanjem nagrajencev v studiu Radia Ptuj (z desne) odgovorna urednica Radia Ptuj Anemari Kekec, voditelj Dalibor Bede-nik, Matija Brodnjak iz Marketinga Term Ptuj, Mojca Hrup, vodja marketinga Radia in Tednika, ter voditeljica Petra Kurnik.
Voditeljema jutranje Budilke Petri Kurnik in Daliborju Bedeniku so se v studiu Radia Ptuj okoli sedme ure zjutraj pridružili še odgovorna urednica radia Anemari Kekec, Matija Brodnjak iz Marketinga Term Ptuj ter Mojca Hrup, vodja marketinga družbe Radio-Tednik Ptuj.
V	poletni akciji Štajerske budilke Radia Ptuj je od 26. junija do 19. avgusta s svojimi predlogi sodelovalo 54 poslušalk in poslušalcev, ki so za Naj šefa in naj šefico oddali skupaj 22 predlogov, od tega 11 za naj šefa in 11 za naj šefico.
Po izboru poslušalcev Radia Ptuj je naj šef za leto 2010 znova postal Janko Lampret iz Doline Winettu. Nagrado zanj so prispevale Ptujske Terme, ki so mu podarile masažo z vinskim oljem. Gre za ročno masažo celega telesa, ki se izvaja tudi s toplimi blazinicami iz grozdnih pešk
Za naj šefico 2010 pa je bila ponovno izbrana Majda Mo-horko iz Bara Breg v Majšper-ku, ki so ji Terme podarile spro-stitveno masažo; tudi v tem primeru gre za nežno ročno masažo celega telesa z obilico aromatičnega olja.
V	zahvalo za sodelovanje pa smo izžrebali še nekaj praktičnih nagrad med številnimi poslušalci, ki so v omenjeni akciji Radia Ptuj glasovali.
Brezplačne vstopnice za obisk Term Ptuj so z žrebom
dobili:
Anica Hostnik, Tržec 20 a, 2284 Videm pri Ptuju, Janez Kristovič, Nova vas pri Markov-cih 85, 2281 Markovci, Danilo Zupanič, Zagrebška 81, 2250 Ptuj, Leopold Varžič, Majšperk 86, 2322 Majšperk, in Franc Ka-menšek, Dežno 29, 2321 Mako-le. Nagrajenci prevzamejo vstopnice v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj vsak delovnik med 8. in 15. uro, v soboto med 8. in 12. uro.
Brezplačni vstopnici za 41. festival domače zabavne
glasbe so prejeli:
Franc Adam, Zg. Sveča 21, 2289 Stoperce, Tine Lampret, Dežno 17, 2321 Makole, Pavla Kirbiš, Kajuhova 11, Kidričevo, Janez Drevenšek, Janški Vrh 55, Ptujska Gora, Nežika Travnikar,
Apače 128, Lovrenc na Dr. Polju.
Glasbene zgoščenke, ki jih
poklanja Radio-Tednik Ptuj, so prejeli:
Trezika Adam, Zg. Sveča 21, 2321 Makole, Franc Kamenšek, Dežno pri Makolah 29, 2321 Makole, Silvo Lajh, Bratislavci 4, 2257 Polenšak, Marija Lampret, Majšperk 55, 2322 Majšperk.
Nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Botra v Gorišnici je prejel:
Branko Leskovar, Zg. Sveča 19, 2289 Stoperce, ki je o prevzemu nagrade dobil pisno obvestilo po pošti.
Mesečno vstopnico za fi-tnes v Hotelu Botra v Gorišnici je prejela:
Marija Vesenjak, Mihovci 79, Velika Nedelja, o prevzemu na-
grade je dobila pisno obvestilo po pošti. Uro z budilko sta prejela: Franc Gornjec, Hlaponci 7, 2256 Juršinci, in Katica Jelen, Kočice 74, 2287 Žetale, nagradi pa lahko prevzameta v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj vsak delovnik med 8. in 15. uro, v soboto med 8. in 12. uro.
Brezplačne vstopnice za obisk 48. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA prejmejo:
Terezija Zajšek, Stanošina 25, 2286 Podlehnik, Dušan Jeza, Doklece 8, 2323 Ptujska Gora, Leopold Varžič, Majšperk 86, 2322 Majšperk, Vidko Breznik, Rimska ploščad 8, 2250 Ptuj.
Nagrade lahko prevzamejo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj vsak delovnik med 8. in 15. uro, v soboto med 8. in 12. uro.
Kosilo za 2 osebi v Gostilni PP, ki ga podarja PP Gostinstvo, prejme Angelca Jeza, Janški Vrh 53, 2323 Ptujska Gora.
PP Gostinstvo pa podarja tudi kavo in naravni pomarančni sok za 2 osebi v Don Caffeju, darilo pa prejme Tone Strmšek, Zg. Jablane 28, 2326 Cirkovce. Nagrado lahko prevzame v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj vsak delovnik med 8. in 15. uro, v soboto med 8. in 12. uro.
Naj šefici Majdi Mohorko in naj šefu Janko Lampretu iskreno čestitamo, zahvala za sodelovanje in čestitke pa veljajo tudi vsem našim nagrajencem!
-OM
Dornava • S 17. lükarskega praznika
Spet je dišalo po luku ...
V Dornavi je druga polovica avgusta že sedemnajst let zapored v znamenju njihovega rdečega lUka; tudi letos ni bilo drugače. LUkarce in lUkari iz istoimenskega Turistično-etnografskega društva so namreč najprej na Čušekovi domačiji, nato pa še na osrednjem prazniku minulo nedeljo popoldne obiskovalce spet zasuli in osvajali s svojo značilno kulturo.
Lükarce in lükari so se predstavili ...
Osrednja prireditev se je začela v nedeljo zgodaj popoldne z odprtjem razstave v vaškem domu, kjer je bilo na ogled, po-kušino in nakup razpostavljenih polne stojnice najraznovrstnej-ših domačih dobrot (ne le jedi iz luka, ampak tudi kruh, potice, sladice itd.), obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi spretnost pletenja košar iz vrbovine.
Na igrišču za domom pa so organizatorji kot vsako leto najprej prikazali pripravo luka za trženje, od čiščenja do vezanja v znane venčke po dvanajst glavic čebule. Zbrane so s svojim plesnim nastopom in prikazom pastirskih iger ter opravil osvojili najmlajši člani folklorne sekcije TED Lukari, seveda pa tudi tokrat ni šlo brez petja ljudskih pevk in pevcev.
Kar precej dela s trženjem so imele tudi domače lukarce za stojnicami, vabljivo obloženimi z lično spletenimi »krenci« iz rdečega luka, čeprav se je pri prodaji vseeno nekoliko poznala vsesplošna gospodarska recesija.
Svoj praznik so dornavski luka-ri skupaj s številnimi obiskovalci ob dišeči ponudbi pečenih dobrot in glasbeni zabavi končali v poznih večernih urah.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Škotska pravljičarja
19. avgusta sta se v Domu kulture Muzikafe s svojimi zgodbami predstavila Škota Tom Muir, pripovedovalec, ki najraje razdaja povedke iz domačega okolja, in Lawrence Tulloch, ki se rad posveča keltskim, vikinškim in drugim zgodbam. Muir je sicer tudi ljubiteljski arheolog s tridesetletnim stažem, odličen poznavalec škotske zgodovine, muzejski kustos, vesten zbiralec zgodb in lokalne folklore ter pisatelj, čigar knjige so med drugim prevedene v japonščino in islandščino. Za njim so že številna gostovanja po Danski, Islandiji, Škotskem, Sloveniji... Tulloch pa je nekdanji svetilničar, tkalec, pismonoša, danes pa uveljavljen pripovedovalec, pisatelj, publicist in turistični vodič, ki ga poznajo na Irskem, Norveškem, Švedskem, v Islandiji in ZDA.
Polona Ambrožič
G. Radgona • Plaketa AMZ F. Verzelu
Francu Verzelu iz Gornje Radgone gredo velike zasluge pri razvoju avto moto društva, saj je domala šest desetletij neposredno povezan z delovanjem AMD Gornja Radgona. Ne le kot član, pač pa mnogo več - predsednik društva v treh mandatih, predsednik športne komisije, športni funkcionar... Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja je bil zraven pri organizaciji moto dirk. Njegova zamisel je bila, da bi hipodrom v ŠRC Trate, potem ko je pričel ugašati konjeniški klub Mejaš, uporabljali za prirejanje dirk z motorji. Uresničitev seje zgodila leta 1956s prvimi dirkami, to pa je tudi obdobje razcveta tovrstnega športa v Gornji Radgoni. Pri 79 letih je Franc Verzel še vedno aktiven, za nadaljnje delo pa mu je prav gotovo v spodbudo podeljeno visoko priznanje - diploma AMZ.
NŠ
G. Radgona • Delegacija v Mladenovcu
Delegacija občine Gornja Radgona je obiskala pobrateno mesto Mladenovac v Srbiji in se udeležila slovesnosti ob njihovem občinskem prazniku.
Občini sodelujeta že od leta 1974, v zadnjih desetih letih pa so na podlagi obnovljenih stikov v obe mesti potovale številne skupine s področja gospodarstva, kulture in športa. Tokratno delegacijo iz občine Gornja Radgona so sestavljali Norma Bale, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in promocijo, Dragica Černe, občinska svetnica in članica odbora za mednarodno sodelovanje, Boštjan Flegar, svetovalec za poslovanje uprave in skupne zadeve, Vladimir Mauko, svetovalec za otroško varstvo, šolstvo in šport, ter Tatjana Kotnik Karba, vodja programov trženja turizma na Zavodu za kulturo, turizem in promocijo. Še letos je predviden obisk lovske družine Gornja Radgona na praznovanju visokega jubileja lovske organiziranosti v Mladenovcu, prihodnje leto pa se bodo v Gornji Radgoni sestali športniki.
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
Destrnik • Franc Pukšič znova za župana
Za vodo, kanalizacijo in odpadke skrbeli sami
Tako je namreč v okviru svoje vnovične kandidature za župana Destrnika napovedal Franc Pukšič, ki sicer letos kandidira na listi OO SLS Destrnik. „To odločitev je podprl že naš občinski svet, sicer pa to ne pomeni, da ne bomo sodelovali s sedanjimi upravljavci; vendar pod določenimi pogoji."
Franc Pukšič znova kandidira za župana Destrnika. Med številnimi novimi projekti je napovedal tudi nove naloge destrniškega javnega podjetja Gradnje Destrnik, ki naj bi v prihodnje prevzelo oskrbo z vodo, kanalizacijski sistem in morebiti tudi odvoz odpadkov v občini.
Foto: SM
SLS lista kandidatk in kandidatov za svetnike na Destrniku
1. volilna enota (Destrnik, Janežovski Vrh in Placar): Alojz Anžel, Sandi Koser in Nada Horvat. 2. volilna enota (Ločki Vrh in Vintarovci): Ivan Hauptman in Marjan Irgl. 3. volilna enota (Drstelja, Gomila, Janežovci, Jiršovci, Strmec): Zdenko Zorec, Janez Irgl in Irena Bauman. 4. volilna enota (Desenci, Dolič, Gomilci, Levanjci, Svetinci, Zasadi, Zg. Ve-lovlek): Ivan Slukan, Branko Zelenko in Sabina Žampa.
Kot je znano, je podjetje Gradnje Destrnik v 100-odstotni lasti občanov Destrnika, je torej javno podjetje, ki trenutno zaposluje pet ljudi in izvaja več investicij v občini, jeseni pa bodo imenovali tudi uradnega direktorja.
»Povsem jasno je, da bo naše podjetje upravljalo z občinskim kanalizacijskim sistemom, ki je trenutno še v izgradnji. Prav tako pa se v tem času že pripravlja vse potrebno, da bo podjetje prevzelo tudi upravljanje z vodovodnim sistemom in oskrbo z vodo, tretja večja naloga pa je priprava vsega potrebnega za odvoz odpadkov," je prihodnjo vizijo destrniškega javnega podjetja v primeru ponovnega župano-vanja strnil Pukšič, nato pa nekoliko podrobneje še pojasnil: „Naš občinski svet je podal negativno mnenje za pristop občine k skupnemu koncesijskemu aktu za vodooskrbo in zato se tudi pripravljamo, prav tako kot Ptuj, da bo te naloge prevzelo naše javno podjetje Gradnje. Še vedno smo pripravljeni in tudi želimo v neki meri sodelovati skupaj z ostalimi, če bo ustanovljeno izključno javno podjetje za vo-dooskrbo, sicer pa ne, in to ne glede na odločitev vseh ostalih
občin. Mestna občina Ptuj je že izstopila. Itak pa lahko določena vzdrževalna dela naročimo in plačamo ustreznemu izvajalcu. Glede cene vode in omre-žnine pa je itak oboje okvirno določeno po zakonu. Glede višine omrežnine se bo odločal občinski svet, pri čemer bo pač moral upoštevati dejstvo, da če bo sprejeta cena omre-žnine nižja, kot je amortizacijska stopnja, obračunana glede na lastne finančne vložke, bo treba razliko za vzdrževanje
opredeliti v proračunu. Vseeno pa moram ob tem povedati, da se pri nas vsi zavzemamo za to, da bo cena vode enaka po vseh občinah, od Haloz do Slovenskih goric, vendar tudi pravimo, da je to možno doseči izključno preko 100-odsto-tnega javnega podjetja, ki ga bomo upravljale vse občine. Nenormalno je, da direktor in uprava Komunalnega podjetja naročata in sodelujeta pri pripravi koncesijskega akta! Na to smo opozarjali župani na kole-
giju županov, ampak očitno ni zaleglo,sicer se pa zdaj nihče s tem več ne ukvarja. Se bo pa treba hitro po volitvah."
Kot že rečeno, bo tudi destr-niški kanalizacijski sistem začelo upravljati domače javno podjetje, in sicer predvidoma naslednje leto, ko bo zgrajena še čistilna naprava v Janežov-cih, glede bodočega ravnanja z odpadki v občini pa je Pukšič povedal: „Že ko smo sprejemali Odlok o ravnanju z odpadki, je naš občinski svet predlagal, naj se ločita funkciji odvoza in odlaganja oz. upravljanja z odpadki. To se ni zgodilo, vse je ostalo v rokah enega izvajalca. Dejstvo je, da je deponija Gajke last vseh občin in vanjo vlagamo vsi, to ni sporno, razprave vredni pa so stroški dovoza na deponijo. Tu pa menimo, da se lahko privarčuje in pravkar de-
lamo izračune, ali se bolj splača organizirati lastne prevoze preko našega podjetja ali ne. V tem primeru, če bo to cenovno ugodneje, bomo kupili vozilo ali dve za odvoz odpadkov in jih sami dovažali v Gajke, kjer nam odlaganja ne morejo preprečiti, saj smo, tako kot vse ostale občine, solastniki."
V tem kontekstu, kot je še povedal Pukšič, razmišljajo tudi o drugačnem načinu prevoza šolskih otrok, saj je po njegovih besedah sedanje stanje nevzdržno; na razpisih se javlja le eno samo podjetje, brez konkurence, Veolia, ki samovoljno iz leta v leto zvišuje cene. In tudi dejavnost šolskih prevozov naj bi se v prihodnje (ceneje) izvajala pod okriljem javnega podjetja Gradnje.
Sicer pa je med prihodnje naloge Franc Pukšič uvrstil še
nadaljevanje izgradnje cestne (tako lokalne kot državne) infrastrukture in kanalizacijske mreže v občini, za oddaljene domačije, ki se ne bodo mogle priključiti na skupen kanalizacijski sistem, pa se predvideva izgradnja manjših sistemov, v katere bodo povezali po tri, pet ali deset gospodinjstev in jih bodo gradili pod istimi pogoji kot kanalizacijsko mrežo doslej. V načrtu prihodnjega mandata je tudi izgradnja vrtca v centru občine, za kar je zemljišče že zagotovljeno ter ureditev obrtne cone na približno petih hektarjih zemljišč, ki jih občina v teh dneh že kupuje.
„V dosedanjem štiriletnem mandatu smo v občini upravljali s skupno 11 milijoni evrov,v kar je všteta tako primarna poraba kot vsa pridobljena sredstva iz različnih razpisov. Naredili smo zelo veliko, od nove kulturne dvorane preko športnega centra, zdravstvenega doma do novih kilometrov asfaltiranih cest, gradi se tudi že dvajseti kilometer kanalizacije. Prepričan sem, da bomo na jesenskih volitvah zmagali tako z županskim kandidatom kot s kandidati za svetnice in svetnike," je zaključil Franc Pukšič.
SM
Rogoznica • Pred sedmim krajevnim praznikom
Na Slovenskogoriški čakajo prvo lopato
V prejšnjem tednu so v svetu ČS Rogoznica so govorili o prireditvah ob letošnjem 7. krajevnem, ki so se pričele že minuli konec tedna z 8. mednarodno likovno kolonijo z udeleženci iz Hrvaške in Avstrije; med njimi so bili tudi mladi likovniki, ki se v likovnem izražanju izpopolnjujejo v likovnih delavnicah Maksa Menonija.
Ta izjemni likovni dogodek si je v tem času ustvaril visok renome, nanj pa lahko pridejo le vabljeni likovniki.
Drugi zelo pomemben dogodek je tradicionalno kolesarjenje po naseljih četrtne skupnosti, ki bo 28. avgusta v Podvincih; sicer pa bo tudi letošnje osrednje dogajanje v Podvincih. V okviru letošnjega praznika ČS Rogoznica bodo izvedli še številne druge športne prireditve, tekmovanje v šahu, pikadu, namiznem tenisu. Potekale bodo vse do 3. septembra. Osrednje dogajanje pa bo 5. septembra na prireditvenem prostoru pred PGD Podvinci. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi dve priznanji, letošnja prejemnika sta Marjan Kolarič, mestni svetnik in nekdanji predsednik sveta ČS Rogoznica, ki si nad-
vse požrtvovalno in nesebično prizadeva za razvoj ČS Rogoz-nica, za reševanje največjih in-frastrukturnih problemov tega okolja, Slovenskogoriške ceste in ceste skozi Podvince ter kanalizacije, in Janko Mlakar, predsednik DU Rogoznica. Ob letošnjem prazniku bodo odprli tudi tri cestne odseke. Prvi asfalt v dolžini 300 metrov in v vrednosti 30 tisoč evrov je dobila cesta v Kicar-ju, v Podvincih so preplastili 150 metrov ceste, v teh dneh pa poteka preplastitev ceste v dolžini 700 metrov med kapelo Rašl v začetku Podvincev in Kodranom. Ta cesta je bila v že tako slabem stanju, da so se morali odločiti za preplastitev, čeprav se ve, da jo bodo morali ob izgradnji kanalizacije najprej prekopati. Razlika med krpanjem, če bi se zanj odločili,
in celotno preplastitvijo je bila le nekaj tisoč evrov. Od skupnega zneska 100 tisoč evrov, kolikor imajo letos na voljo za projekte v infrastrukturi, jim
je ostalo še 20 tisoč evrov, ki pa jih želijo tudi namensko porabiti, pravi Čeh. Morda bodo še kaj naredili v Pacinju. V ČS Rogoznica so zelo nejevoljni,
ker se še niso pričela dela na Slovenskogoriški cesti, za katero je bila pogodba podpisana 2. avgusta letos. Dela bi se morala pričeti že 12. avgusta, a
je »delovišče« še vedno prazno. Dela v vrednosti čez 400 tisoč evrov je na razpisu dobilo Cestno podjetje Ptuj. V prvi fazi bodo izvedli rekonstrukcijo ceste v dolžini 453 metrov, v smeri proti Ptuju, od zavarovanja Šalamun oziroma mo-stička do E1 dara. Zemljišča na tem odseku so čista, prav tako v nadaljevanju do križišča za Žabjak. Za preostali del pa bo treba nekatera zemljišča še pridobiti, po nekaterih podatkih se je število neodkupljenih zemljišč še povečalo, ker naj bi si nekateri vmes premislili. Rok za izgradnjo prve etape Slovenskogoriške ceste je po pogodbi osem mesecev po začetku del, kar je za krajane in četrtno skupnost prav tako nerazumno dolg rok.
Objavljen je bil tudi razpis za cesto skozi Podvince, ki se bo prav tako gradila po etapah, začetek gradnje je predviden iz smeri Pacinja proti Ptuju. Odpiranje ponudb je bilo 16. avgusta, po neuradnih podatkih naj bi najugodnejšo ponudbo oddalo Cestno podjetje Ptuj.
MG
Rezervirajte si srede za pametne nakupe!
e
•< QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Qkmdfa + sreda =
Poiščite ugodne izdelke z oznako ¡Q cena.

Foto: Črtomir Goznik
Na Slovenskogoriški cesti se dela še vedno niso pričela, četudi je bila pogodba o izvedbi del podpisana 2. avgusta. Krajani in v ČS Rogoznica se sprašujejo, kje so vzroki za to.
Bruselj • Grčija izpolnjuje pogoje za izplačilo drugega obroka
Slovenija prispeva letos 145 milijonov evrov
Foto: en.wikipedia.org
Grčija izpolnjuje pogoje za izplačilo drugega obroka do 110 milijard evrov vrednega posojila Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in držav članic območja evra, je ocenila Evropska komisija. »Komisija pričakuje, da bodo države članice območja z evrom potrdile in izplačale drugi obrok posojila,« so zapisali v sporočilu za javnost.G
Evropska komisija je danes obravnavala ukrepe, ki jih je Grčija sprejela z namenom uresničiti obljube, na podlagi katerih ji IMF in države z evrom odobravajo posamezne obroke v okviru mehanizma posojil. »Grčiji je v prvem polletju uspela impresivna proračunska konsolidacija in je dosegla hiter napredek pri pomembnejših strukturnih reformah,« je ocenil evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.
Ob tem pa je poudaril, da
kljub pomembnemu napredku ostajajo izzivi in tveganja. »Najpomembnejši izziv v tem trenutku predstavlja zagotavljanje zadostne likvidnosti in finančne stabilnosti bančnega sektorja,« je menil Rehn. Pozval je še k nadaljnjemu izvajanju strukturnih reform, ki bodo sprostili velike potenciale za spodbujanje rasti.
Evropska komisija je svoje mnenje utemeljila na dejstvu, da je Grčija v prvem polletju proračunski primanjkljaj znižala za 46 odstotkov. Državna potrošnja se je v primerjavi s prvim polletjem lani znižala za 16,9 odstotka, tudi zaradi zmanjševanja plač javnim uslužbencem, so zapisali. V drugi polovici leta pa bo morala Grčija po njihovem mnenju več pozornosti nameniti še prihodkovni strani proračuna, delovanju lokalnih oblasti ter izplačilom socialnih transfer-jev.
Komisija je tako pritrdila ugotovitvam misije strokovnjakov komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF, ki so v začetku meseca opravili skrben pregled grških ukrepov v tej državi in pohvalili njen napredek. Grčija si je tudi po njihovem mnenju prislužila izplačilo drugega izmed 12 obrokov posojila v višini devetih milijard evrov (6,5 milijarde odpade na države z evrom, 2,5 milijarde pa na sredstva IMF). Izplačilo morajo sedaj še odobriti države evrskega območja in Odbor izvršnih direktorjev IMF.
Medtem ko v prvi tranši, ki je bila izplačana maja, Slovenija s sredstvi še ni sodelovala, pa bo v obroku posojila, ki bo izplačan septembra, Grčiji že namenila svoj delež. Pred tednom dni so na ministrstvu za finance pojasnili, da naj bi
komisija v teku meseca sporočila, kolikšen točno bo prispevek posamezne sodelujoče države in tako tudi Slovenije v tem izplačilu.
Izvajanje grškega rešilnega paketa se tako nadaljuje, kljub temu da je sodelovanje v mehanizmu minuli teden dokončno zavrnila Slovaška. Rehn je takrat obžaloval kršitev solidarnosti znotraj območja evra, a pri tem zagotovil, da izvajanje mehanizma ni ogroženo.
Finančni ministri držav v območju evra so v začetku maja v Bruslju sprejeli odločitev za sprožitev mehanizma do 110 milijard evrov posojil Grčiji v prihodnjih treh letih, s čimer so državo rešili pred bankrotom. Države v območju evra so v treh letih pripravljene prispevati do 80 milijard evrov, IMF pa preostalo.
Slovenija bo v okviru mehanizma znotraj deleža evrosku-pine prispevala 0,48 odstotka skupne vrednosti. Slovenski delež bo tako znašal do okoli 387 milijonov evrov, od tega letos 145 milijonov evrov. (sta)
Washington •
Dela še tečejo
Vrtino BP naj bi dokončno zaprli v začetku septembra
Vodja kriznega štaba ameriške vlade, upokojeni admiral obalne straže Thad Allen, je danes napovedal, da nameravajo poškodovano naftno vrtino v Mehiškem zalivu septembra dokončno zapreti. To naj bi se zgodilo po ameriškem prazniku dan dela 6.
septembra, sedaj pa že potekajo pripravljalna dela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Poškodovano vrtino britanske naftne družbe BP so 15. julija s pokrovom, ki so ga namestili čeznjo, začasno zaprli. V začetku meseca so jo od zgoraj zamašili s težkim blatom, sedaj pa jo morajo dokončno zapreti še s spodnje strani. To naj bi se po prvih napovedih zgodilo do 15. avgusta, a jim je načrte preprečilo slabo vreme.
Zaradi krepitve tropskega ciklona nad Mehiškim zalivom so minuli teden namreč morali začasno prekiniti dela na rešilni vrtini, s katero naj bi dokončno zaprli vir iztekanja nafte na naftni ploščadi Deep-water Horizon.
Nafta je v Mehiški zaliv začela odtekati 20. aprila po eksploziji na naftni ploščadi Deepwater Horizon britanske naftne družbe BP, v kateri je umrlo enajst delavcev. Od takrat je v morje izteklo okoli 776 milijonov litrov nafte. Od tega so je 75 odstotkov ujeli, pokurili ali razgradili, v morju in po obalah pa naj bi ostalo še za 193 milijonov litrov nafte. (sta)
Bukarešta • Iz
Francije izgnani Romi so se vrnili v Romunijo
Na letališče prispelo le 61 od 79 izgnanih Romov
V Romunijo se je že vrnilo 93 Romov iz Francije, od
Foto:msnbc.msn.com
koder so jih izgnale tamkajšnje oblasti. Z letalom iz Pariza je v domovino najprej prispelo 14 ljudi, nato pa jih je iz Lyona dopotovalo v Bukarešto še 79. Na dogajanje se je medtem odzval tudi romunski predsednik Traian Basescu in se zavzel za načrt integracije Romov na evropski ravni.
Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je bilo na letu iz Lyona sicer 79 Romov, vendar pa naj bi jih po podatkih romunskih obmejnih oblasti na letališče v Bukarešti dopo-tovalo 61. Čemu ta razlika, na francoskem ministrstvu za priseljevanje še niso pojasnili, dodaja AP.
Na romunskem notranjem ministrstvu so danes pojasnili, da se bodo Romi v Romunijo vrnili v okviru postopka t. i. prostovoljne vrnitve, specifičnega določila francoskega upravnega prava. Z Romi, ki so že prispeli v Bukarešto, pa bodo v stik stopile pristojne romunske službe. Romi, ki so se že vrnili, so se po besedah francoskega ministra za priseljevanje Erica Bessona za to odločili prostovoljno. V zameno za to so dobili po 300 evrov za odraslo osebo in 100 evrov za otroka.
Na zadnje dogajanje, povezano z Romi v Franciji, se je medtem odzval romunski predsednik Traian Basescu. Po njegovih besedah to kaže na potrebo evropskega pro-
grama integracije Romov. Kot je spomnil, je Romunija takšno pobudo predstavila že leta 2008.
Poleg že izgnanih Romov v Romunijo naj bi francoske oblasti 26. avgusta organizirale še let v Bolgarijo, do konca septembra pa naj bi organizirali še en let, poroča AP. Da bi Romom preprečili vrnitev v Francijo, nameravajo francoske oblasti od tistih, ki bodo odšli, vzeti biometrične podatke.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je za rušenje nelegalnih romskih naselij in izgon tujih Romov sicer odločil po spopadih med Romi in policijo minuli mesec. S tem je sprožil kritike v vrstah francoske opozicije, pa tudi v Romuniji in Bolgariji.
Tovrstnega ukrepanja ni kritizirala le francoska opozicija, negodovanje so izrazili tudi nekateri politiki iz Sarkozyje-ve Unije za ljudsko gibanje (UMP). Predsedniku so kritiki med drugim očitali, da stigma-tizira tovrstne manjšine, da bi do predsedniških volitev leta 2012 na svojo stran znova pridobil volivce, ki jih je izgubil na račun skrajne desnice.
Odločitev za takšen korak je Sarkozy umestil v okvir širše vojne proti kriminalu, francoski volivci pa predsednika glede na javnomnenjske raziskave podpirajo. Francoske oblasti so doslej porušile 51 nelegalnih romskih naselij, do konca oktobra pa naj bi jih enako usodo dočakalo še 250.
Evropska komisija pa je v sredo Francijo opozorila, da mora pri izganjanju tujih Romov »spoštovati pravila« na področju zaščite evropskih državljanov. Bruselj bo po napovedih tudi pozorno spremljal deportacije. (sta)
Nova vas pri Markovcih • Tretji tabor gasilske mladine OGZ Ptuj
Združili koristno s prijetnim
V organizaciji Območne gasilske zveze Ptuj je v Novi vasi pri Markovcih od četrtka, 19., do sobote, 21. avgusta, potekal že tretji tabor gasilske mladine, na katerem je tokrat združilo koristno s prijetnim 111 mladih udeležencev iz gasilskih društev na širšem ptujskem območju.
Kot je ob našem obisku pojasnila vodja tabora Hilda Bedrač, predsednica komisije za delo z mladino pri Območni gasilski zvezi Ptuj, so z udeležbo na taboru in njegovo vsebino povsem zadovoljni. Za izobraževanje, gasilsko usposabljanje in dobro počutje 111 mladih gasilk in gasilcev je skrbelo 25 mentorjev in predavateljev. Mladi gasilski pionirji in pionirke so čez dan sodelovali na zanimivih in poučnih predavanjih s področja gasilstva ter na številnih praktičnih delavnicah, na katerih so bile glavne teme požarna preventiva in prva pomoč, spoznavali pa so tudi gasilsko orodje in opremo.
Zanimivo in predvsem poučno je bilo tudi med praktičnim delom po skupinah, v katerih so izdelovali gasilske vozle, va-
Foto: M. Ozmec
Za utrjevanje kondicije so na taboru pripravljali številne športne in razne zabavne aktivnosti.
Foto: M. Ozmec
Tabor je vodila Hilda Bedrač, predsednica komisije za delo z mladino pri OGZ Ptuj.
dili vajo z vedrovko, met torbice ter zbiranje in prenos vode. V popoldanskem času so potekala razna športna in zabavna srečanja, zvečer pa so se zabavali na družabnih večerih.
Med 111 mladimi iz gasilskih društev Območne gasilske zveze Ptuj jih je bilo 76 v mlajši skupini, stari od 7 do 11 let, preostalih 35 pa je bilo v starejši skupini, starost od 12 do 15 let.
Vsa poučna predavanja so potekala v dopoldanskem času, v prostorih vaško-gasil-skega doma v Novi vasi, kjer so izvajali tudi vse druge aktivnosti, tam so se udeleženci tabora tudi prehranjevali in preno-
čevali, vsa praktična dela, vaje z gasilskim orodjem, prikaz in delovanje opreme ter razne športne igre pa so potekali pred domom in na bližnjem igrišču oziroma travniku. Tudi za odlično prehrano udeležencev so poskrbeli v taboru, vse obroke pa so skrbno pripravljale prizadevne članice Društva podeželskih žena občine Markovci. Sicer pa so tabor gasilske mladine financirala gasilska društva ob pomoči posameznih občin s svojega območja, generalni sponzor letošnjega tabora pa je bila Perutnina Ptuj.
Na taboru so sodelovali številni predstavniki gasilstva,
skoraj vsi poveljniki občinskih zvez iz Območne gasilske zveze Ptuj, predsednik OGZ Marjan Meglič, regijski poveljnik Janez Liponik ter poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar.
Pred zaključkom tretjega tabora mladih gasilcev OGZ Ptuj so v soboto dopoldne za vaško-gasilskim domom v Novi vasi v spomin na ta dogodek simbolično zasadili dve lipi. Ob zaključku tabora so pripravili testiranje udeležencev, predstavili kviz gasilske mladine, na zaključni slovesnosti pa so mlajši pionirji prejeli bronaste, starejši pa srebrne značke Preprečujmo požare.
-OM
Podlehnik • Druga akcija Štajerske organizacije študentov
Brezplačna pomoč mladih
»Projekt Štajerske organizacije Univerze v Ljubljani izvajamo drugo leto, njegov namen pa je brezplačna pomoč študentov-prostovoljcev ljudem, ki pomoč potrebujejo, hkrati pa ob tem spoznavajo kraje, ljudi, kulturo, navade in običaje,« je o sedemdnevni akciji osmih mladih študentov, ki so se minuli teden mudili v Podlehni-ku, povedal organizator Uroš Gojkovič.
V Podlehnik je najprej prišlo 15 prostovoljcev, vendar jih je ostalo na koncu le osem (ostali so se morali vrniti zaradi študijskih obveznosti), tri dekleta in pet fantov: Danijela Petek, Tanja Poličnik, Kaja Medved, Goran Kolednik, Matej Vezjak, Aleš Verlič, Boštjan Bajec in Uroš Gojkovič. Večinoma so to Štajerci, ki študirajo v Ljubljani.
Lani je bila takšna mladinska delovna skupina na Ptuju in že takrat se je začela oblikovati odločitev, da bi letos prostovoljci odšli v eno bližnjih občin, kjer so ljudje potrebni pomoči: »Odločili smo se za Podlehnik in moramo se zahvaliti tukajšnjemu županu Marku Mauči-ču, ki je odlično poskrbel za naše nočitve, saj lahko spimo v motelu, kar je za nas res nad-standardna namestitev. Zajtrke smo si pripravljali sami, dneve smo pa namenili pomoči čla-
nom turističnega društva pri urejanju okolice etnografskega muzeja, dekleta so prepleskala klopi ob njem, med drugim pa smo očistili pot do haloškega studenca na Gorci. Pomagali smo pri odvozu materiala za veroučno učilnico in se udeležili krvodajalske akcije na Ptuju. Zadnje dni sekamo drva za invalida Srečka, je kar naporno, saj jih je za 12 kubičnih metrov. Pozne popoldneve smo namenili spoznavanju okolice občine, se družili z domačini ipd., ogledali smo si še ptujski muzej in podlehniški viničar-ski muzej,« so povedali fantje, ki smo jih ujeli prav med sekanjem drv za Srečka. Svoje bivanje in pomoč v Podlehniku so končali v soboto popoldne s postavitvijo klopotca in družabno prireditvijo na Gorci, ob viničarskem muzeju.
Gojkovič je še povedal, da bo podobna enotedenska ak-
cija tekla tudi naslednje leto, tretjič zapovrstjo, vendar še ne vedo kje: »Objavili bomo poziv in se potem odločali pač med občinami, ki se bodo prijavile. Financer naše akcije je Štajerska organizacija Univerze v Ljubljani, ki nam za to nudi tudi poltovornjak. Žal pa je
udeležba letos res nekaj manjša, deloma je gotovo vzrok tudi zadnje dogajanje v Študentski organizaciji v Ljubljani in okoli nje, deloma pa tudi termin, saj imajo v tem času študentje že obveznosti na fakulteti, izpite ... Žal pa prej nismo utegnili organizirati takšne akcije.«
SM
Študentje so med drugim nacepili ogromno drv za invalida Srečka, ki je bil takšne brezplačne pomoči nadvse vesel.
Foto: SM
Pa brez zamere
Da/ne, črno/belo v neizogibno
Nevarna logika sedanjosti
Kot smo na tem mestu že nekajkrat omenili, smo ljudje po našem psihološkem ustroju pri sklepanju o stvareh življenja na splošno nagnjeni k bipolarnosti - o stvareh najraje sklepamo na osnovi logike črno/belo, da/ne. Ta logika se, zdi se, še posebej močno uveljavi prav pri najpomembnejših vprašanjih našega življenja. Seveda, nekatere stvari v življenju so res take, da od nas zahtevajo to logiko - v primeru poroke bi najbrž bilo malce čudno, če bi kateri izmed obeh, ki sklepata zakonsko zvezo, na vprašanje glede tega, ali se želi poročiti z osebo, ki trenutno stoji zraven njega, izjavil, da sicer da, ampak da obstajajo tudi razlogi proti (kar niti najmanj ne pomeni, da v nekaterih primerih sklenitve zakonskih zvez razlogi proti ne obstajajo). Sicer resda poznam možaka, ki je na omenjeno vprašanje odgovoril nekaj v stilu: »Ja, pol pa naj bo, kaj čem,« - na kar je njegova bodoča žena le zavzdihnila: »Hvalabogu, da je moj foter tam zadaj napol gluh« -, a omenjena sta itak tudi drugače zelo nadstandardni osebi, ki ju izjemno cenim, tako da niti pod razno ne predstavljata povprečne večine in potemtakem ne moreta biti protiprimer do sedaj povedanemu.
Logika da/ne, črno/belo predstavlja priljubljen način razmišljanja in sklepanja predvsem zaradi dveh razlogov; prvi je, da je precej preprosta in nezahtevna (beri: nenaporna, saj zahteva relativno majhen vnos aktivnega mišljenja), drugi pa, da navkljub prvemu razlogu ohranja videz svobodne odločitve, svobodne volje in svobodne izbire - torej v stilu, da imamo dve opciji, med katerima se odločamo na podlagi lastnega mišljenja in torej svobodno izbiramo. Vendar je ta logika nevarna; ne zgolj zato, ker predstavlja bližnjico do končne odločitve, ki je dostikrat prehitra, ampak tudi zato, ker stvari po svoji naravni skoraj nikoli niso samo črne ali bele in se o njih skoraj nikoli ni mogoče hipno izreči s stoodstotnim da ali ne. A najbolj je ta logika nevarna zato, ker je v svojem bistvu izločujoča. Njena uporaba v najbolj razširjeni ljudski izvedbi v praksi pomeni, da če smo za »da«, moramo biti proti »ne«; če smo za črno, ne moremo biti tudi za belo. Ta logika je, kot smo omenili, bipolarna in zahteva tudi bipolarno in v tej bipolarnosti absolutno čisto (belo, črno, da, ne) naravo stvari, ki so predmet te logike. A večina stvari v življenju in na svetu je, kot rečeno, dosti bolj kompleksnih, da bi jih lahko zreducirali na to preprosto bipolarnost. Logika da/ne, črno/belo je navkljub navidezni svobodi v svojem bistvu nesvobodna in avtoritarna, hkrati pa zaradi svoje domnevne preprostosti zelo nalezljiva, kar jo dela še bolj nevarno.
A tudi ta logika ni nič v primerjavi z logiko, ki nam jo skušajo vsiliti v zadnjem času. Pri tej logiki gre za to, da stopnjo svobode v odločanju zmanjša čisto direktno, ne pa zgolj med vrsticami. To logika sploh ni več logika, ampak nek kult. Gre za kult, religijo nujnosti in neizbežnosti. Ta religija nujnosti in neizbežnosti nam vsak dan neumorno ponavlja mantro, da so nekatere stvari, odrekanja, odločitve, kijih moramopod-preti v tem času krize, absolutno nujne in neizbežne, če se hočemo izkopati iz te krize. Da torej ni nobene alternative, nobene druge možnosti, nobenega proti-pola, nobenega protiprimera, nobene alternative. Da ne moremo več izbirati ne samo med več možnostmi in pogledi, temveč tudi ne več med črnim in belim -vse, kar lahko naredimo, je, da uvidimo nujnost in neizbežnost nekaterih (za nas seveda bolečih in nezaželenih) odločitev, ki jih je treba sprejeti. Svoboda je sicer prisotna tudi v tej »logiki«, a le še kot popolna utvara in zavajanje - v obliki, da moramo svobodno uvideti in sprejeti neizogibnost ter nujnost zgolj ene same možnosti. A možnost, kije ena sama, sploh ni več možnost, saj nima »protikandidatke«; taka možnost je nujnost, ki je po svojem bistvu avtoritarna in diktatorska. In »svobodno« (hja, demokratično) odločiti se za takšno možnost, kot bi nas nekateri radi prepričali dandanes, pomeni svobodno odločiti se za diktaturo -ne le možnosti, ampak tudi mišljenja.
Zmeraj obstajajo različne možnosti in kriza po svojem najglobljem bistvu, kot so ga pojmovali stari Grki, pomeni predvsem neko podlago, ki dodatno odpre polje, na katerem se razprejo te možnosti, ki jih lahko svobodno premislimo, pretehtamo in izberemo. Ne na podlagi logike črno/belo in še manj na podlagi mantre o neizogibnosti in ekskluzivnosti zgolj in samo izključno ene same možnosti, ki nam jo vedno bolj skušajo prodati.
Gregor Alič
Ljutomer • Razstava o stvaritvah Janeza Pucha
Izumitelj Janez med nami
Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Janez Puch iz Ljutomera se lahko pohvali z novim dosežkom. Prizadevnim članom je uspelo uresničiti projekt o delovanju velikega izumitelja, prleškega rojaka Janeza Pucha, in v klubski galeriji lastnih prostorov na Prešernovi cesti v Ljutomeru pripraviti razstavo.
Na ogled so Puchove prve zamisli in skice ter popisani zvezki o nastanku koles in motorjev, številne knjige, katalogi, strokovna literatura, razstavni eksponati in celo film. Razstava ponazarja postopke pri razvoju motorizacije in Puchovega izredno pomembnega vložka na področju tehnike.
V galeriji so postavljena izvirna Puchova kolesa iz obdobja 1920-1980 in motorji iz generacije 1929-1969. Vsa razstavljena vozila so resta-vrirana in odlično ohranjena, saj se posamezni člani z njimi udeležujejo mednarodnih festivalov in srečanj po vsej Evropi. Možno je videti tudi vozila drugih znamk, ki temeljijo na izumu Janeza Pucha, sicer pa je veliko prispevkov o njegovem zasebnem življenju v pisani in
Utrinek z razstave
slikovni obliki.
Namen društva pri pripravi tovrstne razstave je skrb za obnovo, varovanje in ohranjanje tehnične kulturne dediščine, ki je dostopna širšemu krogu
obiskovalcev. Dolgoletne izkušnje - društvo je bilo ustanovljeno leta 1992 - izkazujejo pomemben podatek, da je izvedba tovrstnih oblik delovanja lahko izjemno koristna,
saj prinaša nova spoznanja ter omogoča številne aktivnosti med sodelujočimi člani. Člani ljutomerskega društva - trenutno jih je 250 - so tudi lastniki starodobnih vozil, starih več kot 25 let. Okoli 180 članov je pridobilo certifikat za sta-rodobno vozilo pri Zvezi Sta-rodobnih vozil Slovenije, ki je članica mednarodne organizacije FIVA. Zaradi navezovanja in ohranjanja stikov med člani matičnega društva ter člani sorodnih društev v Sloveniji Ljutomerčani vsako leto pripravijo številna promocijska srečanja. Gre za tradicionalni spomladanski oldtimerski sejem in razstavo pirhov, dan odprtih vrat društva in otvoritveno vožnjo za vse člane, z blagoslovom motoristov na Jeruzalemu. Tradicionalna sta tudi mednarodna prvomajska vožnja in vsakoletno srečanje v spomin na ustanovitelja kluba, dr. Ludvika Bratuša, ter na ustvarjalca in znanstvenika, po katerem nosi društvo svoje ime - Johanna Janeza Pucha. Redni gostje tovrstnih dogodkov so sorodna društva in klubi iz tujine, po večini Avstrije, Nemčije, Češke, Madžarske, Ukrajine in Hrvaške.
Niko Šoštarič
Na knjižni polici
Ptuj • Povabilo k prijavi za sofinanciranje šolnin
Povrnitev stroškov izobraževanja odraslih
Ministrstvo za šolstvo in šport oziroma sektor za izobraževanje odraslih je objavil napovednik javnega povabila za sofinanciranje šolnin in zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja v obdobju 2007/2013 za posamezno šolsko leto.
Javni razpis Izobrazbeni primanjkljaj je možnost, ki jo dajeta Ministrstvo za šolstvo in
šport RS in Evropski socialni sklad, da se povrnejo stroški izobraževanja, in sicer od šol-
B
|BF
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
Mi smo šola!
skega leta 2007-8 do 2012-13. To pomeni, da imajo tudi ljudje, ki so se v preteklosti izo-
S 02 749 21 50 H luptuj@siol.net
FACOLTA Dl STUDI EDUCATM Dl CAPOOISTR1A
Univaraty of Prrnorakfl
FACULTY OF EDUCATION KOPER
DODIPLOMSKI VISOKOSOLSKI STROKOVNI STUDIJSKI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA - izredni študij
vreta programa: visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja)
sfrokovni naslov: diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (VS) oz. diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (VS)
program usposabljanja za pridobitev PEDAGOŠKO - ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE DODIPLOMSKI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
VISOKA POSLOVNA SOLA 3 + 2
vrsta programa: visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja) Strokovni naslov: diplomirani ekonomist (VS) oz, diplomirana ekonomistka (VS)
DODIPLOMSKI VIŠJEŠOLSKI ŠTUDDSKI PROGRAM
"$ea	Center riljih fot ¿o.o.
EKONOMIST / EKONOMISTKA
7aiinaitp npnprapïiam 7arinvolinih riinlnmantriv I
www.lu-ptuj.siwww.pef.upr.siwww.ef.uni-lj.siwww.gea-college.si
B
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
Mi smo šola !
8 02 749 21 50 H luptuj@siol.net
PRIČELI SMO Z VPISI V SREDNJESOLSKE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME:
PREDSOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK TRGOVEC
MATURITETNI TEČAJ
splošna matura za odrasle
-v sodelovanju s Šolskim centrom Slovenske Konjice
^UČENJE-COOL*vu^Je
www.cvzu-podravje.si
Vpis poteka do konca septembra 2010.
VSTOPITE TUDI VI V ČUDOVITI SVET VSEŽIVUENJSKECA UČENJAI
novo I
NOVE PRILOŽNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE:
SOCIALNI OSKRBOVALEC IZDELOVALEC SPLETNIH STRANI HIŠNIK
KNJIGOVODSKA DELA SOBARICA
TRGOVEC- prekvalifikacija
www.lu-ptuj.si
braževali in ki so si sami krili stroške izobraževanja in imajo o tem dokazila (račune, blagajniške prejemke in podobno) možnost za povrnitev teh stroškov. Vsi, ki so doslej predložili ustrezno dokumentacijo, so dobili povrnjena sredstva, naj si gre za stroške šolanja, izpite, poklicno maturo, če so se izobraževali v javno veljavnih izobraževalnih programih do V. stopnje ali nižje, pomeni od prvega do četrtega letnika srednje šole, ne pa za višje šole. Osnovna šola pa je tako brezplačna.
Razpis bo odprt do leta 2013, sredstva za šolanje, največ za eno, morajo ljudje založiti, po predložitvi dokumentacije pa jih bodo dobili v zelo kratkem času vrnjena. Direktorica LU Ptuj Klavdija Markež je povedala: »Včasih je LU dajala zahtevke za povrnitev stroškov za izobraževanje odraslih do V. stopnje, tudi denar se je nakazoval nam, mi pa smo ga še isti dan prenakazali. Ker to delo ni bilo ovrednoteno, vzelo pa nam je veliko časa, je država organizirala Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje, ki bdi nad tem denarjem, sprejema vloge in vso pripadajočo dokumentacijo. Vse, ki so se izobraževali v omenjenih programih v preteklih letih, bomo obvestili, da se oglasijo pri nas, ker so roki, do katerih je treba predložiti vlogo oziroma dokumentacijo, določeni. Sredstev je dovolj, ni bojazni, da bi bila porabljena še pred zaključkom sofinanciranja v šolskem letu 2012/2013. Ljudje imajo tako priložnost, da se jim stroški šolanja povrnejo, hkrati pa jim je s tem tudi omogočeno izobraževanje.«
MG
Richard David Precht Kdo sem jaz - in če, koliko nas je? Filozofsko popotovanje
Tržič. Učila International, 2010
Richard David Precht, nemški pisatelj, novinar in esejist, je rojen v So-lihullu leta 1964 in je znan predvsem kot avtor poljudnoznanstvenih knjig o filozofskih vprašanjih. Odraščal je v nekonvencionalni, intelektualni družini s petimi otroki, od katerih sta dva starša posvojila v znak protesta proti vojni v Vietnamu. Precht je diplomiral iz filozofije, germanske in umetnostne zgodovine v Kölnu in doktoriral 1994 z delom Drsna logika duše. Leta 2007 je objavil svoje najuspešnejše delo Kdo sem jaz - in če, koliko nas je?, ki je ob izidu zasedla prvo mesto med nemškimi knjižnimi novostmi, izšla v milijonski nakladi in je prevedena v 23 jezikov. Precht je zagovornik nove civilne družbe in oster kritik prisotnosti nemških vojaških enot v Afganistanu. Kot esejist piše za nemške časopise in revije, je televizijski voditelj in namestnik glavnega urednika na RTL Télé Letzebuerg. Poročen je z Marto Carolino, ima sina in tri pastorke ter živi v Kölnu in Luksemburgu.
Za pričujočo knjigo je dobil zamisli že kot srednješolec na grškem otoku Naksos v razpravah o Platonu z naključnim znancem iz Nemčije. Po vrnitvi z otoka je opravil nerazveseljivo civilno služenje vojaškega roka kot diakon evangeličanske cerkve. Strastno zanimanje za filozofijo je ostalo in odločil se je za študij, ki ga je v začetku razočaral. Dolgočasni kölnski filozofi v modrih in rjavih oblekah svoje notranje svobode niso uporabili v življenju. Pogreša sistematična in kreativna zanimanja za vseobsegajoča vprašanja: Ali obstaja jaz? Kaj so čustva? Kaj je spomin? Pregled filozofskih vprašanj v prvem delu knjige ni zgodovinski. Drugi del se ukvarja z etiko in moralo, v tretjem gre za osrednja vprašanja, ki zaposlujejo ljudi, na primer za vprašanje o sreči. Delo je naslovil po vprašanju prijatelja Helmingerja, ki se je po neki burni noči vprašal: Kdo sem jaz? In če - koliko nas je?
Nietzsche je v svojem neobjavljenem delu napisal, da je človek modra žival, ki se popolnoma precenjuje. Njegov razum ni usmerjen v veliko resnico, temveč v le majhne stvari v življenju. Bog kot osebni stvaritelj in usmerjevalec je postal mrtev z izidom Darwinove knjige O nastanku vrst, ki je postala prodajna uspešnica s preprosto resnico o človeku kot inteligentni živali. Od kod prihajamo? Lucy je bila dama precej majhne rasti, umrla je v starosti dvajset let pred 3,18 milijona let. Zibelka človeštva je v Afriki. Možgani Australopithecusa so bili tipično opičji možgani. Še do danes je ostala velika uganka: možgani zgodnjih oblik človeka so rasli hitreje od njihovih teles. Možgani so naj-zapletenejša stvar na svetu in tehtajo samo 1,4 kilograma. Danes nam rentgenska in magnetnoresonančna računalniška tomografija omogočata čudovite vpoglede v naše možganske procese. Možgani so danes subjekt in objekt raziskave. Descartes je v središče filozofije pomaknil »jaz«. Če bi živel danes in ne v 17. stoletju, bi bil gotovo pionir na področju umetne inteligence ali slaven nevroznan-stvenik. Freud je imel v veliki meri prav. Večino tega, kar se dogaja v naših možganih, se dogaja nezavedno. Spomin je v veliki meri nerazpoložljiv. Shranjuje pomene in ne podatkov. Izjema so savanti. Kim Pek zna na pamet dobesedno dvanajst tisoč knjig. Witgesteinova revolucionarna misel je bila v tem, da je v središče filozofije premaknil jezik. Rousseau je bil izobražen filozof, o katerem je govorila Evropa tistega časa, toda kot oče je popolnoma odpovedal, njegovi otroci so pristali v sirotišnici. Za Rousseauja je bil človek dober in civilizacija slaba. Kant je bil zelo nadarjen študent, blestel je tudi kot kuhar, hazarder in odličen igralec biljarda. V salonu Schopenhaurjeve matere v Weimarju so se zbirali Goethe, Schiller, Herder, toda pri enaindvajsetih ga mati izplača in postavi na cesto. Že pri tridesetih je objavil svoje delo Svet kot volja in predstava, pa ga nihče ni opazil. Noam Chomski je pokazal, da stoji na začetku v možganih zasidrana univerzalna slovnica, iz katere razvijejo otroci svoj materni jezik. Genska tehnika ni samo moralno vprašanje, temveč ima tudi socialno etično dimenzijo. Bodo otroci postali izdelki, izbrani po pravilih kakovostnega menedžmenta?
Najsrečnejši ljudje na svetu nimajo asfaltiranih cest in ne razpolagajo z omembe vrednimi rudnimi bogastvi. Življenje se vrti okoli skupnosti, družine in kaj je mogoče narediti dobrega za druge ljudi. Vanuatu v južnem Tihem oceanu je najsrečnejša dežela na svetu.
Vladimir Kajzovar
Boks
Dvoboj najvišjega svetovnega formata
Strani 12
Kolesarstvo
Izjemen vikend za kolesarje Perutnine Ptuj Strani 12
Nina Kolarič
V prihodnost zre optimistično
Stran 13 Športno plezanje
Mina najboljša v polfina-lu, v finalu sedma
Strani 13
Nogomet
Derbi Štajerske lige v Podvincih ni bil odigran Stran 14
Strelstvo
»Tudi Kitajci imajo enako pumpo kot vsi ostali«
Stran 15
Urednk športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Preobrat v dveh minutah na Ptuju, Aluminij z zmago na vrh
Labod Drava -Interblock 2:1 (0:0)
STRELCI: 0:1 Rapnik (68.), 1:1 Dugolin (77.), 2:1 Firer (79.)
LABOD DRAVA: Vrečko, Perger, Marlon, Toplak (od 63. Kurež), Ba-kovic, Dugolin, Krajnc (od 75. Za-goršek), Firer, Emeršič (od 65. Gril), Roškar, Gorinšek. Trener: Bojan Špe-honja.
INTERBLOCK: Jug, Skubic, Mi-helič, Centrih, Rapnik, Žitko (od 78. Vrhunc), Selimovic, Fink, Krljanovič, Majcen (od 52. Valenčič), Čehic (od 64. Zadnikar). Trener: Zdenko Ver-denik.
Premierno tekmo Laboda Drave v 2. ligi pred domačim občinstvom si je v vroči pozno-avgustovski nedelji ogledalo blizu 400 gledalcev. Ti so upali na prve tri točke v novi sezoni, po preobratu ptujskega moštva v pičlih dveh minutah pa so se jim želje tudi uresničile.
Po izenačenem uvodu so si v 6. minuti prvo priložnost pripravili gostje, potem ko je po samostojnem prodoru Majcen streljal s kakšnih 20 metrov, še bolje pa je bil razpoložen domači vratar Dejan Vrečko, ki je prvi dvoboj na tekmi dobil. Dve minuti kasneje je iz podobne situacije zapretil tudi Krljanovič. V 16. minuti smo videli sijajno podajo Emeršiča, ki je lepo zaposlil Firerja, ta se je sam znašel iz oči v oči z gostujočim vratarjem, vendar slabo streljal in prva stoodstotna priložnost na tekmi za domače je splavala po Dravi. Tempo igre je bil še naprej na dokaj visokem nivoju, rahlo pobudo pa so imeli Ljubljančani, ki so v 20. minuti preko Majcna zapravili čudovito akcijo. V teh trenutkih so bili gostje popolni gospodarji na igrišču, mladim igralcem Laboda Drave pa nikakor ni uspelo sestaviti dveh, treh podaj. Interblock je poskušal predvsem s streli od daleč, kjer so prednjačili
2. SNL - 3. krog:				
Dravinja Kostroj -		Krško 1:0 (0:0);		
strelec: Agic 9.				
Garmin Šenčur -		Roltek Dob 3:1		
(0:1); strelci: Robnik			68.	, Stanko
78., 92.; Gasior 45.; RK: Mešanovic				
57./Dob				
Mura 05 - Bela	krajina 0:0			
1. ALUMINIJ 3	2	1	0	10:4 7
2. DRAVINJA KO. 3	2	1	0	3:1 7
3. GAR. ŠENČUR 3	2	0	1	9:6 6
4. KRŠKO 3	2	0	1	3:1 6
5. LABOD DRAVA 3	1	1	1	3:3 4
6. BELA KRAJINA 3	1	1	1	1:3 4
7. IB INTERBLOCK 3	0	2	1	3:4 2
8. MURA 05 3	0	2	1	1:2 2
9. ROLTEK DOB 3	0	2	1	3:5 2
10. ŠMARTNO '28 3	0	0	3	0:7 0
Foto: Črtomir Goznik
Veselje nogometašev Laboda Drave, ki so kljub slabši igri v dveh minutah zrežirali sanjski preobrat in zaostanek 0:1 preobrnili v vodstvo 2:1.
iz hitrih protinapadov. V enem od njih je nevarno zapretil Da-mir Zagoršek, ki je pred tem zamenjal Dana Krajnca. Ko je glavni sodnik srečanja Sašo Ha-bjanič odpiskal konec srečanja, je na stadionu sledilo bučno slavje.
Prva zmaga v drugoligaški sezoni je »pod streho« in fantom v modrih dresih se je z ramen odvalil velik kamen bremena. Igra še zdaleč ni bila bleščeča, zato je prostora za napredek še več kot dovolj. Na tem lahko v letošnji sezoni povsem prenovljena ekipa gradi v bodoče. Že v sredo nogometaše Laboda Drave čaka novo srečanje, saj se bodo v 1. krogu Pokala Hervis doma ob 17.30 pomerili z ligaškim tekmecem Roltekom iz Doba.
Tadej Podvršek
Foto: Črtomir Goznik
Marko Kmetec (Aluminij, rdeči dres) je z dvema goloma v 1. polčasu bistveno pripomogel k zmagi svoje ekipe.
Andrej Dugolin, nogometaš Laboda Drave: »Z zmago smo seveda zadovoljni, kljub temu da nismo igrali preveč dobro. Kar se zadetka tiče, sem v karieri že dosegel nekaj podobnih, vendar mi v zadnjem času kaj podobnega ni uspevalo. Zavedamo se, da naša igra še ni prava in to bomo skušali čim prej popraviti.«
Zdenko Verdenik, trener Interblocka: »Prav neverjetno je, kaj se nam dogaja. Na prav vsaki tekmi do sedaj smo nasprotnika nad igrali, si priigrali veliko več zrelih priložnosti, toda vedno nastopijo krizne minute, kar tekmeci kaznujejo. Tudi tokrat je bilo tako. Res pa je, da je naša ekipa mlada, neizkušena in še nima konstantnosti v igri. Labodu Dravi čestitam za zmago.«
Čehic, Fink in Majcen. Omenjenima igralcema je na drugi strani vrnil Emeršič, vendar se Jug ni dal zmesti. Blizu 30 stopinj Celzija je očitno dodalo svoje in bolj se je bližal konec prvega polčasa, manj dobrega nogometa so videli gledalci na ptujskem Mestnem stadionu. Prav v izteku prvega dela igre pa so gostje iz prestolnice skoraj povedli, vendar je Ptujčane po projektilu Skubica, ki je še v lanski sezoni nastopal v modrem dresu, rešila prečka.
Interblock je bolje startal tudi v drugi del igre. Gol In-terblocka je praktično visel v zraku, vendar je v 53. minuti Čehic zgrešil nemogoče. Prenovljena domača enajsterica je bila povsem nemočna, žarek upanja za boljše nadaljevanje pa je dravašem vlil Gorinšek, ki je bil po podaji Dakoviča z glavo za las prekratek. V 63. minuti je ptujska množica zaploskala kapetanu Tomažu Toplaku, ki je zapustil igrišče in kapetan-ski trak predal Ianu Emeršiču. Trener Bojan Špehonja se je odločil za bolj tvegano postavitev in je v igro poslal ofenzivno usmerjenega Roberta Kureža.
Kmalu zatem je iz igre odšel tudi Emeršič, zamenjal ga je Aleš Gril. Omenjeni menjavi pa nista spreobrnili poteka igre, saj so gostje v 68. minuti prišli do zasluženega vodstva. Iz leve strani je podal Skubic, v domačem kazenskem prostoru je bil najvišji ljubljanski kapetan Rapnik, ki mu iz bližine z glavo ni bilo težko zatresti ptujske mreže. Ptujski gledalci so vse bolj negodovali nad stanjem na igrišču, ko je odrešitev v obliki izenačenja prinesel Andrej Du-golin s fantastičnim zadetkom; odlični vezist iz Kidričevega je namreč neubranljivo zadel iz prostega strela z razdalje kakšnih 40 metrov! Zares zadetek za televizijsko izmenjavo ... Dravaši so vstali od mrtvih in v vsega dveh minutah rezultat obrnili sebi v prid. V 79. minuti je namreč z desne strani streljal Kurež, vratar Jug je žogo odbil v prečko, od tam pa se je odbila nazaj v polje. Najbolj priseben v gneči je bil Ivan Firer, ki je iz bližine zadel za 2:1 in domači navijači so bili na nogah . Gostje so nato pričakovano znova prevzeli vajeti igre v svoje roke, vendar so bili domači nevarni
Šmartno 1928 -Aluminij 0:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Kmetec (20), 0:2 Kmetec (25), 0:3 Topolovec (80), 0:4 Rotman (90)
ALUMINIJ: Bratušek, Pučko (od 60. Pranjič), Topolovec, Bingo, Baj-lec, Rotman, Kmetec (od 68. Vrač-ko), Režonja, Djokič, Rešek (od 73. Breg), Medved. Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija so se v tretjem krogu odpravili na prvo gostovanje, in sicer k novincu, oz. povratniku v dru-goligaško konkurenco - ekipi Šmartnega. Gostovanja pri novincih v ligi so vedno neugodna, še posebej ob dejstvu, da na začetku sezone poskušajo tekmece premagovati z maksimalno motiviranostjo. Ker
so bili v Šmartnem po dveh krogih še brez točke, še toliko bolj. Velike želje domačih nogometašev po zmagi pa so bile ob prikazani igri Kidričanov tokrat prava Iluzija. Na drugi strani so namreč varovanci trenerja Bojana Flisa želeli že na prvem gostovanju osvojiti polni izkupiček, ki so ga nekoliko nesrečno izpustili iz rok v 1. krogu proti Dobu na domačem terenu.
Gostje iz Kidričevega so že vse od prvega sodnikovega žvižga prevzeli vse niti igre v svoje roke ter imeli občutno terensko pobudo. Njihova igra se jim je kaj hitro obrestovala z zadetkom izkušenega strelca Marka Kmetca, ki je v 20. minuti po predložku z desne strani z glavo zadel za vodstvo svoje ekipe. Gostje pa z minimalnim vodstvom niso bili zadovoljni in so že pet minut kasneje povišali. Tokrat je bil podajalec Denis Topolovec, ki je lepo našel prostega Marka Kmetca. Ta se je odločil za strel z roba kazenskega prostora; njegov udarec je bil natančen in domači vratar Pusovnik je moral še drugič pobrati žogo iz mreže. Potem se je igra nekoliko umirila, gostje pa so znali spretno ustavljati napade domačinov. Prednost ob odhodu na odmor je bila tako dva gola, kar je bila ob dobri igri odlična popotnica za drugi del srečanja.
Te domneve so se uresničile: pobuda in s tem kontrola srečanja je bila popolnoma na strani nogometašev iz Kidričevega, ki so svojo premoč unovčili ob koncu srečanja. V 80. minuti
je po podaji Djokiča v polno zadel Denis Topolovec, s čimer je razblinil še zadnje dvome o zmagovalcu srečanja. V zadnjih trenutkih srečanja je Rajko Rotman poskrbel za novo veselje v taboru Kidričanov: iz sredine, ki je pripadala gostom, je krenil v napad, si privoščil pravi slalom' med domačo obrambno vrsto, se na koncu poigral še z domačim vratarjem in zadel v polno. Zadnja potrditev popolnoma zaslužene zmage gostov, s katero so se zavihteli na vrh drugoligaške lestvice (pri tem jim je pomagal ugoden razpletu na tekmi med Dravinjo in Krškim - zmaga nogometašev iz Slovenskih Konjic).
Danilo Klajnšek
1.	SNL - 6. krog:
Nafta - Triglav Gorenjska 2:1 (1:1); strelci: Benko 29., Vinko 65.; Stjepanovič 39.
HiT Gorica - Primorje 3:2 (1:1); strelci: Širok 16., Demirovič 46., Arčon 65.; Marijanovič 42. (11-m), Ihbeisheh 80.
Rudar - Domžale 0:1 (0:0); strelec: Apatič 67.
Olimpija - Luka Koper 1:2 (0:2); strelci: Bešič 71.; Osterc 21., Hasič 37.
Maribor - CM Celje 2:0 (2:0); strelca: Iličič 9., Berič 21. 1 MARIBOR 5 4 10 13:2 13
2.	DOMŽALE 6 4 11 9:3 13
3.	NAFTA 6 4 0 2 9:8 12
4.	LUKA KOPER 6 3 1 2 9:7 10
5.	HIT GORICA 6 2 2 2 10:11 8
6.	RUDAR VELENJE6 2 2 2 7:9 8
7.	CM CELJE 6 13 2 10:9 6
8.	TRIGLAV GOR. 6 1 2 3 6:14 5
9.	OLIMPIJA 5 0 2 3 5:9 2
10.	PRIMORJE 6 0 2 4 7:13 2
Rokomet • 22. mednarodni turnir Johann Berger Linz 2010
Ormožani drugi v Linzu
Avstrijski Linz je bil od petka do nedelje, 20. do 22. avgusta, domačin 22. mednarodnega turnirja Johann Berger Linz 2010. Na turnirju so poleg gostiteljev (4. mesto v avstrijski ligi) nastopili še novosadska Vojvodina (6. mesto v srbski Superligi), češke Lovosice (6. mesto v češki Extraligi) in slovenski predstavnik Jeruzalem iz Ormoža (6. mesto v slovenski MIK 1. ligi). Turnir je bil izredno kvaliteten in izenačen, edino sojenje ni bilo na nivoju moči turnirja. Ekipa Jeruzalema, ki je v pičlih 21 urah odigrala tri tekme (2 x 30 minut), je na koncu po dveh zmagah in enem porazu osvojila 2. mesto. Igra Vinarjev je še daleč od želene, saj ekipa precej niha od
Iztok Korpar (Jeruzalem Ormož)
odlične do slabe igre. Najprej je slovenski predstavnik ugnal domači Linz, čeprav so gostitelji v 26. minuti vodili že s 16:11. V nadaljevanju smo videli boljšo igro Ormožanov, ki so v 57. minuti povedli za tri, 26:23. V golu je blestel Gregor Čudič, v napadu pa je Rok Žuran prispeval 8 zadetkov.
V drugem srečanju so bili od Jeruzalema boljši češki ro-kometaši (le po rezultatu!), ki so se za novo sezono okrepili z Berkom (Essen). Tekmo sta po notah Lovosic sodila češka sodnika, ki sta poskrbela za nepotrebno nervozo. V napadu vinarjev je blestel Melnjak s 7 zadetki, Žuran in Bojan Čudič sta prispevala po 6 točk. Svojo minutažo je v golu odlično izkoristil Sandi Žuran, ki je poskrbel, da je njegova ekipa v 59. minuti zaostajala le za gol, 29:28. Prednost Čehov je
Boks • 4. septembra v Stožicah: Zavec - Jackiewicz
Dvoboj najvišjega svetovnega ranga!
Do boksarskega spektakla v dvorani Stožice, v katerem bo naš superšampion Dejan Zavec branil naslov svetovnega prvaka verzije IBF proti Poljaku Rafalu Jackiewiczu, je le še dober teden. Temperatura med navijači razumljivo narašča, saj gre za enega od največjih svetovnih boksarskih dogodkov letošnjega leta. In pri tej trditvi prav nič ne pretiravamo in se ne obnašamo pretirano patriotsko; dokaz temu je ocena priznanega boksarskega portala boxrec.com, ki je dvoboj Zavec - Jackiewicz ocenil z najvišjo možno oceno - dodelil mu je pet zvezdic! Pa pri tem niso prav nič radodarni, saj so npr. za soboto, 4. septembra, zabeležili skoraj 100 dvobojev po vseh kotičkih sveta, pa nobeden drugi ni prejel podobne ocene.
Dejan se na dvoboj še naprej pripravlja v Nemčiji, kjer sedaj že opravlja zaključne priprave. Po prihodu v Nemčijo je sicer imel nekaj težav s komolcem, zaradi česar so sparinge prestavili za teden dni, vendar ti sedaj potekajo nemoteno. Dviguje se tudi razpoloženje v taboru kluba SES boxing, katerega član je Dejan. »Sparing partnerje imamo znova izjemno kakovostne, obenem pa zelo tehnično in fizično raznolike. S težjimi boksarji želimo dvigniti fizično pripravljenost na najvišji možni nivo, z lažjimi, oz. podobnimi moji teži, pa
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec bo pripravljen počakal na dvoboj s Poljakom Rafalom Jackiewiczem.
povečujemo eksplozivnost, saj so ti boksarji ponavadi hitrejši. To so v bistvu prave borbe,
kjer se tekmeci izmenjujejo, sam pa ostajam v ringu. Skozi celoten dan, na dopoldanskem
Dejan gost berlinske Herthe
Med napornimi treningi so v taboru Dejana Zavca poskrbeli za sprostitev. Naš šampion je bil namreč častni gost petkove uvodne tekme 2. nemške bundeslige, v kateri sta se na berlinskem olimpijskem stadionu pomerila domača Hertha in Oberhausen (3:2). Pred skoraj 50 tisoč gledalci je Dejan prejel dres domačega moštva s svojim imenom in številko 1. »Nepozabno doživetje,« je Dejan kratko in jasno opisal občutke.
Še en dokaz več, da je Dejan cenjen tudi v državi, v kateri se je uveljavil v svetu profesionalnega boksa.
in popoldanskem treningu skupaj, tako naberem od 10 pa tudi do 20 rund aktivnega boksanja. Po treningih mi tako ne preostane veliko možnosti za kakršne koli aktivnosti, saj moram veliko počivati,« je povedal Dejan, ki ima v Nemčiji veliko oporo v svoji družini; ob njem so namreč žena Nataša in hčerki Ivona in Tia. Vsi skupaj se bodo v domovino vrnili naslednji teden, kjer bo Dejan počakal na sobotni dvoboj.
Jože Mohorič
Rezultati: Linz - Vojvodina 25:24, Jeruzalem - Lovosice 28:31 (13:15), Lovosice - Vojvodina 28:27, Linz - Jeruzalem 26:28 (16:13), Jeruzalem - Vojvodina 33:29 (20:13), Linz - Lovosice 33:20.
Končni vrstni red: 1. Linz 4 (+11), 2. Jeruzalem 4 (-1), 3. Lovosice 4 (-10), 4. Vojvodina 0 točk.
Jeruzalem: G. Čudič, S. Žuran, Belec; Korpar 8, Krabonja 9, Bogadi 7, Kukec 1, Melnjak 15, B. Čudič 16 (6), Hebar 1, Žuran 18, Kljaič 1, Rajšp 1, Jovanovič, Sok 12 (7). Trener: Saša Prapotnik
namreč v 40. minuti že znašala pet točk, 21:16. Pri Čehih je bil z 11 zadetki najuspešnejši češki reprezentant Motl. V zadnji tekmi so Slovenci lažje od pričakovanega opravili z Vojvodino, ki se lahko iz sezone 2005 pohvali z naslovom srbskih državnih prvakov. Že do odmora je prednost Jeruzalema narasla na +7, 20:13. Enaka prednost je bila tudi v 49. minuti pri vod-
stvu z 26:19. Najuspešnejši ormoški strelec je bil Sok s 7 goli, Melnjak, Krabonja in Žuran so dosegli po 5 zadetkov. Pri Vojvodini je Barišič dosegel 10 zadetkov.
V sredo, 25. avgusta, v Ormožu na pripravljalni tekmi gostuje Varteks iz Varaždina. V soboto, 28. avgusta, pa na Hardek prihaja zagrebški Medveščak.
Uroš Krstič
Kolesarstvo • KK PP
Izjemen vikend za kolesarje Perutnine Ptuj
Kolesarji Perutnine Ptuj so minuli vikend nastopili na dveh dirkah in na obeh dosegli velik uspeh. Na vzponu na Predmejo nad Ajdovščino, ki je štela tudi za gorsko državno prvenstvo, je državni naslov osvojil Robert Vrečer. Ta je na zahtevnem vzponu, ki je za nameček potekal v veliki vročini, opravil s konkurenco, njegov uspeh pa je dopolnil kolega Matej Mugerli, ki je prav tako nastopil na dirki in osvojil odlično 3. mesto.
Preostanek ekipe je v nedeljo sodeloval na jubilejnem, že 40. memorialu Stjepana Grgca v hrvaškem Ivanič Gradu, na katerem se je zbrala večina slovenske in hrvaške kolesarske elite, zelo močno pa so bili zastopani tudi madžarski klubi. Na dirki, kjer so v preteklosti kolesarji Perutnine Ptuj že blesteli, je slavil domačin To-mislav Dančulovic, sicer član kluba Loborika, medtem ko je Matej Marin, član Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj, osvojil odlično 2. mesto.
Na progi, ki je bila dolga 139,4 kilometra, so lep uspeh Marina dopolnili tudi preostali kolesarji ptujskega kluba, saj so se poleg kapetana kar štirje uvrstili v prvo petnajsterico. Na dirki je že na 20. kilometru pobegnila enajsterica kolesarjev, med katerimi sta bila tudi Dančulovic in Marin. Hrvat je nato na 90. kilometru napadel, njegov tempo je lahko držal le 30-letni Ptujčan in skupaj sta
Vzpon na Predmejo:
1. Robert Vrečer (PP) 3. Matej Mugerli (PP)
Dirka v Ivanič Gradu:
1.	T. Dančulovic (Loborika)
2.	Matej Marin (PP) 8. Dejan Bajt ((PP)
10.	Tomaž Bauman (PP)
11.	Marcel Ternovšek (PP) 13. Žiga Slak (PP)
složno vozila vse do cilja. V ciljnem sprintu je imel več moči član Loborike, medtem ko je bil Marin zadovoljen kljub 2. mestu, kajti ptujsko moštvo skoraj dva meseca ni dirkalo.
Matej Marin, Perutnina Ptuj: »Naša ekipa je na dirki na Hrvaškem nastopila pomlajena, saj sta Vrečer in Mugerli tekmovala na Predmeji. Med nami in hrvaško Loboriko se je bil zanimiv boj, saj je v hrvaški ekipi kar nekaj kolesarjev, ki so v preteklosti nastopali v ptujskem dresu. Dirka je bila zelo hitra, saj smo le za malo zaostali za rekordom proge (dirka vsako leto poteka po isti trasi). Ker smo bili številčno okrnjeni, je bilo še toliko težje dirkati. Poleg tega skoraj dva meseca nismo tekmovali in nisem vedel, kako se bo telo odzvalo po treningu. Na mojo srečo se je dobro, poleg tega pa so tudi ostali naši nastopajoči mladi fantje s svojimi rezultati opozorili nase.«
tp
Robert Vrečer (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Keiner
Atletika • Nina Kolarič, AK Cestno podjetje Ptuj
V prihodnost zre optimistično
Nina Kolarič je konec julija nastopila na atletskem evropskem prvenstvu v Barceloni. Članica AK Cestno podjetje Ptuj se tam ni uvrstila v finale, kar je bila njena tiha želja pred nastopom, kljub temu pa ni razočarala. Dosegla je rezultat v mejah letošnjih boljših nastopov, manjkala je le tista pika na i. To bi sicer lahko ž naredila že v prvem poskusu, ko je »imela v nogah« odličen nastop, žal pa je za kakšen centimeter prestopila ... Če bi bil takrat zalet izpeljan natančno, bi bila na meji finalnega nastopa. »V tistem trenutku sem bila seveda razočarana, a generalno gledano sem lahko z nastopom zadovoljna. Za oceno odlično je manjkalo nekaj centimetrov, sicer pa sem izpeljala nastop v mejah letošnjih rezultatov,« je Nina še enkrat podoživela nastop v Barceloni.
Kaj pa si v Barceloni še doživela poleg atletskih tekmovanj?
N. Kolarič: »Tam sem bila skoraj cel teden, tako da sem imela po svojem nastopu kar nekaj časa za oglede nastopov svojih sotekmovalcev iz reprezentance, poleg treningov pa se je našel čas tudi za ogled mesta. Bilo mi je zelo všeč.«
Kako je potekalo navezovanje stikov z drugimi tekmovalkami?
N. Kolarič: »To je zelo različno: pri nekaterih je ovira jezik - ne govorijo angleščine, nekatere se 'zapirajo' v svoj krog in nočejo stikov z drugimi, neka-
j¡pr

j.*
_
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič: »Moj zalet zajema 18 korakov, razdaljo pa si z metrom izmerim na treningih. Na samem tekmovališču sicer naredim še določene korekcije glede na kvaliteto zaletišča in glede na vremenske pogoje.«
tere pa so pripravljene tudi na druženje. A so bolj redke.«
V reprezentanci letos ni bilo tvoje prijateljice Sonje Roman.
N. Kolarič: »Poškodbe so sestavni del športa in Sonja je letošnje tekmovanje morala izpustiti; upam, da bo naslednje
leto spet zraven. Za 'cimro' sem tako imela Martino Ratej, ki je prav tako super punca. Sicer smo vsi Slovenci bivali v istem hotelu, tako da je bilo vzdušje med nami pozitivno.«
Je bila Martina razočarana s svojim nastopom?
N. Kolarič: »Vsekakor je bila
razočarana, a je vprašanje, kje je bil vzrok za to. Sama je videla, da ji bo noga povzročala veliko težav; lahko povem, da je gleženj zgledal res grozno (Martina je zaradi žuljev dobila infekcijo in oteklino gležnja, op. a.). Upala je, da bo vse v redu, vendar žal ni šlo. Res se
Športno plezanje • Svetovni pokal v kitajskem Xiningu
Mina najboljša v polfinalu, v finalu sedma
Tri najboljše slovenske športne plezalke v težavnosti, Maja Vidmar, Mina Markovič in Natalija Gros, so se pod vodstvom trenerja Simona Margona udeležile druge tekme nove sezone svetovnega pokala v kitajskem Xiningu. Plezalke je pri preizkušnji precej motil dež, saj je stena postavljena na prostem.
Prav zaradi dežja so najprej razveljavili delne izide sobotnih kvalifikacij in vse tekmovalke so se lahko merile v polfi-nalu. V tem je najboljši rezultat dosegla Mina Markovič, ki se je tako v finale uvrstila kot pr-vouvrščena. Le malo za njo, na tretjem mestu, je polfinale od-plezala Natalija Gros, kar je bil za tekmovalko, ki boljše rezultate dosega v balvanskem plezanju, odličen dosežek. Izven finala najboljše deseterice pa je nekoliko presenetljivo ostala Maja Vidmar, ki je zaradi napake pred vrhom smeri pristala na 12. mestu.
Finalni obračun se ni razpletel povsem po željah slovenskega tabora, saj sta obe naši finalistki nazadovali. Še vedno odlično 5. mesto je zasedla Grosova, medtem ko je Markovičeva zasedla končno 7. mesto.
Ptujčanka Mina Markovič se z zapravljeno boljšo uvrstitvijo po tekmi ni preveč obremenjevala: »Polfinale sem zelo dobro plezala. Rezultata sem bila še toliko bolj vesela, ker mi smer ni bila pisana na kožo. Zato si
v finalu nisem delala prevelikih pričakovanj. Pred samo tekmo sem se dobro počutila, vendar pa sama smer ni dopuščala tekočega plezanja. Že na začetku me je vrglo iz ritma in
so se mi začeli podirati načrti za smer naprej. Vseeno sem ohranila trezno glavo, plezala in grizla naprej, na mestih, kjer se je dalo, sem se lepo spočila, na koncu pa je bil za padec
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je na tekmi za svetovni pokal na Kitajskem odlično plezala v polfinalu, v finalu ji je zmanjkal kanček sreče.
kriv zdrs noge. Padla sem na boljšem 'grifu', na katerem bi se lahko ponovno spočila in plezala naprej. Po tekmi ostaja grenek priokus, vendar pa imamo naslednji teden novo priložnost in mislim, da sem dokazala, da res lahko plezam brez skrbi.«
Grosova je bila svojega prvega finala na letošnjem svetovnem pokalu v težavnosti zelo vesela: »Z današnjim finalom sem zelo zadovoljna, ker sem res dala od sebe 110 odstotkov. Celo smer sem se borila, tako da je peto mesto odličen rezultat. Moram reči, da nisem veliko pričakovala. Glede na to, da se lani nisem redno uvrščala v odločilna finalna tekmovanja v težavnosti, sem bila na Kitajskem vesela že samega finala. Veselim se naslednje tekme v Koreji, kjer ponovno upam na finale in morda še kaj več.«
Slovenske plezalke se po tekmi v Xiningu niso odpravile domov; nekaj dni bodo ostale v Pekingu, kjer se bodo pripravljale na naslednjo tekmo za svetovni pokal v težavnosti v korejskem Chuncheonu.
Slovenska moška ekipa, vključno z najboljšim Kle-mnom Bečanom, je azijsko turnejo izpustila. Fantje so se odločili, da bodo raje pilili formo za evropsko prvenstvo v športnem plezanju, ki bo od 14. do 18. septembra na avstrijskem Tirolskem v Imstu (Innsbruck).
Sta, jm
mi je zasmilila, zares bi ji privoščila to kolajno, ki si jo je želela. Upam, da ji bo to uspelo naslednje leto na SP, kar bo še večja vrednost.«
V tvoji disciplini, skoku v daljino je zalet in odriv tik pred odrivno črto pomemben del celotnega skoka. Kako pravzaprav prideš do idealnega zaleta?
N. Kolarič: »Moj zalet zajema 18 korakov, razdaljo pa si z metrom izmerim na treningih. Na samem tekmovališču sicer naredim še določene korekcije glede na kvaliteto zaletišča in glede na vremenske pogoje, tukaj je pomemben predvsem veter. Ko to ocenim, naredim korekcijo za približno dolžino stopala. Od takrat dalje lahko samo upam, da se bom odrinila tik pred določeno črto odskoka.«
Drugi deli skoka so še od-riv, let in doskok. Kaj je tvoj najboljši del?
N. Kolarič: »V letošnji sezoni imam kar nekaj težav s tehniko, vse pa izvirajo iz lanskoletne poškodbe gležnja, ko sem izpustila precejšen del treningov in nastopov. Sicer imam v polni formi tehnično precej dobro izdelan skok; občasno se še pojavljajo drobne napakice; npr. glavo držim prenizko ... To so stvari, ki jih laični gledalec ne opazi, meni pa seveda pomenijo dragocene centimetre.«
Z lanskoletno poškodbo torej še nisi popolnoma opravila?
N. Kolarič: »Vidi se predvsem primanjkljaj skokov iz lanske sezone; sicer sem opravila določeno število treningov, vendar po precej prilagojenem programu. Tako sem izgubila tisti pravi občutek za skok, ki ga sedaj še iščem. Zaradi tega sem včasih kar malo izgubljena. Kljub temu v prihodnost zrem optimistično in se že veselim zadnjih tekem letošnje sezone in celotne naslednje.«
Če se spomnimo primera Primoža Peterka: ta je v dveh zaporednih sezonah blestel v svetovnem pokalu v smučarskih skokih, nato pa je nekako izgubil tisti pravi občutek za let. Verjetno ti govoriš o podobni stvari?
N. Kolarič: »Tudi jaz mislim, da gre za podobna primera. Vedno je potreben tisti pravi občutek, da se zavedaš, kje si, kaj delaš . Včasih pa tega enostavno ni. Pravega vzroka seveda ne poznam, upam pa, da bo enkrat »preklopilo« in da se bo tisti znani občutek znova pojavil pri meni.«
Vsekakor pa veseli vsaj dejstvo, da si znova sposobna trenirati in skakati brez prisotnosti bolečin.
N. Kolarič: »Res mi ni letos najpomembnejše, da ne dosegam rezultatov, kot sem si jih želela, ampak da sem zdrava. Pravi rezultati bodo še prišli.«
Katerih tekmovanj se boš še udeležila do konca sezone?
N. Kolarič: »Le še kakšnih dveh v Sloveniji, saj je trenutno manj tekmovanj, tista najkvalitetnejša v tujini pa so že 'polna'. Vsi si seveda želijo nastopov na teh, vendar organizatorji sprejmejo le določeno število.«
Kakšno pozornost boš namenila zimski sezoni?
N. Kolarič: »Glede na to, da je naslednje leto na sporedu evropsko dvoransko prvenstvo, kar precejšnjo. Na njem bom namreč branila 4. mesto, zato bom poskušala tam dobro tekmovati. Bila bi zelo vesela ponovitve tega dosežka, morda pa mi uspe tudi kakšno izboljšanje. Prvi glavni cilj je tako EP v dvorani, naslednji pa svetovno prvenstvo na prostem.«
Vmes se bo dogajalo še marsikaj, med drugim tudi odprtje dvorane Campus. V njej bo postavljena tudi nova steza za trening skoka v daljino, kar bo zate precejšnje izboljšanje pogojev za trening.
N. Kolarič: »Zagotovo, saj bodo odpadle ovire s prenizkim stropom, s katerimi se srečujemo sedaj v dvorani pod tribuno Mestnega stadiona, kjer je v zimskem času tudi precej hladno. To mi bo prineslo dodatno voljo za treninge, upam pa tudi, da bodo zaradi tega prišli tudi dodatni centimetri v mojih skokih.«
Jože Mohorič
Tenis • Rola z zmago pridobil 53. mest!
V ponedeljek so v Monte Carlu objavili novo teniško lestvico ATP, na vrhu katere je še naprej Španec Rafael Nadal, sledita pa Švicar Roger Federer ter Srb Novak Bokovic. Najboljši slovenski igralec je Grega Žemlja, ki je na 121. mestu in je pridobil eno mesto, velik skok za 21 mest pa je uspel Blažu Kavčiču, ki je s 154. mesta skočil na 133.
Najvišje mesto na svetovni lestvici ATP pa je vpisal 19-letni Ptujčan Blaž Rola. Mladi slovenski tenisač je prejšnji teden zmagal na turnirju ITF serije futures v avstrijskem Bad Waltersdorfu. Zmaga se mu je bogato obrestovala, z dobljeni točkami je napredoval za 53. mest in se prvič v karieri uvrstil med najboljših 400 igralcev sveta. Trenutno tako zaseda 388. mesto.
sta
Nogomet • 3. SNL vzhod, Štajerska liga
Jovanovic »uničil« Stojnce, derbi Štajerske lige v Podvincih ni bil odigran
3. SNL - vzhod: Lemezovičeva štirica Odrancem
V	Slovenski Bistrici so v soboto ljubitelji nogometa slavili uvodno zmago in s tem prebili led v 3. SNL. Zmaga je bila zelo visoka, saj je kar pol ducata zadetkov končalo v mreži gostov iz Odrancev. Kar štiri zadetke je dosegel Denis Lemezovič; gre za nogometaša, ki je v Slovensko Bistrico prišel iz Malečnika. Zadetek manj je dosegel napadalec Simerja šampi-ona Rade Jovanovič, ki je dosegel tri zadetke na srečanju proti Stojncem. Tako so se Celjani nekako oddolžili gostom za neugoden poraz v minulem prvenstvu, ki jih je stal prvega mesta. Očitno je, da bodo tudi v tej sezoni igrali eno pomembnejših vlog v 3. SNL - vzhod. Malečnik je slavil v Šentjurju, ki si očitno ni opomogel od izpada iz 2. SNL. Gostje, varovanci trenerja Viktorja Trenevskega, so za to sezono napovedali, da jih lahko pričakujemo zelo visoko na lestvici. Tudi Paloma iz Sladkega Vrha, na kateri klopi sedi Marin Bloudek, je slavila prvo zmago v gosteh, in sicer v Veržeju. Očitno so zelo motivirani pričakali prvenstvo, saj ne želijo, da se jim ponovi lanska sezona, ko so se komaj rešili izpada. Prav tako uspešno je v novo prvenstvo startal Kovinar iz Štor. Na dveh srečanjih, v Dravogradu in Gradu, gledalci niso videli zadetkov. Premierni nastop novinca v tretjeligaški konkurenci si je v Gradu ogledalo približno tisoč gledalcev!
V	letošnjo tekmovalno sezono so klubi krenili z znanimi trenerskimi imeni in nekdanjimi odličnimi nogometaši, kot so Marin Bloudek (Paloma), Toni Tomažič (Dravograd), Drago Kostanjšek (MU Šentjur), Peter Breznik (Veržej), Mladen Dabanovič (AHA EMMI Bistrica), Robert Težački (Stojnci), Viktor Trenevski (Malečnik), kar tudi s tega vidika obeta izjemno zanimive obračune.
REZULTATI 1. KROGA: AHA EMMI Bistrica - Odranci 6:0, Kovinar Štore - Tromejnik G Kalamar 3:0 (2:0), Tehnostroj Veržej - Paloma 0:2 (0:1), Koroška Dravograd - Čarda 0:0, MU Šentjur- Malečnik 0:2 (0:1), Simer šampion - Stojnci 3:0 (1:0), Grad -Zreče 0:0.
3 3 3 3 3 1 1 1 1
1. A. E. BISTRICA	1	1	0	0	6:0
2. KOVINAR ŠTORE 1		1	0	0	3:0
3. SIMER ŠAMP.	1	1	0	0	3:0
4. PALOMA	1	1	0	0	2:0
5. MALEČNIK	1	1	0	0	2:0
6. DRAVOGRAD	1	0	1	0	0:0
7. ČARDA	1	0	1	0	0:0
8. ZREČE	1	0	1	0	0:0
9. GRAD	1	0	1	0	0:0
10. ŠENTJUR	1	0	0	1	0:2
11. T. VERŽEJ	1	0	0	1	0:2
12. STOJNCI	1	0	0	1	0:3
13. TROMEJNIK	1	0	0	1	0:3
14. ODRANCI	1	0	0	1	0:6
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
V šestnajstini finala za pokal MNZ Ptuj so bili doseženi naslednji rezultati: Leskovec -Slovenja vas 1:2, Pragersko -Lovrenc 0:7, Apače - Spodnja Polskava 7:1, Markovci - Dornava 4:5, Hajdina - Hajdoše 5:0, Bukovci - Cirkulane 4:3, Skorba - Makole 4:3.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Številni navijači (po neuradnih ocenah se jih je, zbralo skoraj 500) so razočarani zapuščali stadion v Podvincih, kjer je prišlo do odpovedi tekme Štajerske lige med Podvincami in Zavrčem. Razlog: domači nogometaši v svojih športnih izkaznicah niso imeli potrjenega zdravniškega pregleda.
SIMER SAMPION -STOJNCI 3:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Jovanovič (20), 2:0 Jovanovič (70), 3:0 Jovanovič (86)
STOJNCI: Starčič, Fridauer, Kokot, Milošič, S. Meznarič, Janžekovič,
Gajšek (od 72. M. Meznarič), Topo-lovec, Golob, Ratek, Lah. Trener: Robert Težački.
AHA EMMI BISTRICA -ODRANCI 6:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Lemezovič (4), 2:0 Beranič (16. z 11 m), 3:0 Lemezovič (34), 4:0 Razboršek (73), 5:0 Lemezovič (80), 6:0 Lemezovič (85)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Ramot, Modrič, Korošec (od 73. Da-nilovič), Beranič, Levart, Razboršek (od 73. Hrušman), A. Stegne, Iršič, Divjak (od 82. Lukič), Lemezovič. Trener: Mladen Dabanovič.
Štajerska liga: preobrat Gerečje vasi
Prvi krog v štajerski ligi je bil precej pester. V Gerečji vasi so se morali domačini kar močno potruditi, da so premagali svoje tekmece, sicer novince v ligi. Ti so domačine na uvodu tekme presenetili in že po sedmih minutah vodili 0:2, kar jim je dajalo veliko upanja na končni uspeh. Domačini so z nepopustljivostjo to njihovo prednost izničili že do odhoda na odmor. Pet minut pred koncem je Damjan Hertiš dosegel zmagoviti zadetek za pomembno zmago v uvodnem srečanju na domačem igrišču.
Ormoški nogometaši so gostovali v Rogaški Slatini in nadaljevali z dobrimi igrami, s katerimi so navduševali v prejšnjem prvenstvu. Tokrat niso imeli težav, saj so hitro povedli 2:0, na začetku drugega dela pa so dosegli še tretji zadetek na tekmi. Najvišjo zmago so v 1. krogu dosegli nogometaši Šoštanja, ki so ugnali lanskega tretjeligaša iz Pesnice. Leta je že na začetku srečanja ostal brez izključenega vratarja, kar je samo olajšalo delo domačinom. Po dveh sezonah so nogometaši Mons Claudiusa zaigrali doma, vendar so njihovi tekmeci iz Poljčan že v prvem polčasu razrešili vse dvome okrog končnega zmagovalca. V Peci je bil odigran koroški derbi med domačini in gosti iz Slovenj Gradca, uspešnejši pa so bili prvi, ki so odpor sosedov zlomili v zadnjih petnajstih minutah tekme (od 52. minute dalje so imeli igralca več v polju). Rušani so zmago vknjižili po težki borbi, čeprav so vodili že 3:0! Gostje so namreč izenačili, nato pa v zaključku prejeli dva zadetka.
Srečanje v Podvincih ni bilo odigrano, saj domačini v športnih izkaznicah niso imeli potrjenih zdravniških pregledov. Številni gledalci so tako ostali brez težko pričakovanega lokalnega derbija z Zavrčem. Kako
bo srečanje registrirano, bo odločilo vodstvo tekmovanja v štajerski ligi, pričakovati pa je zmago gostov z rezultatom 3:0. Administrativno napako gre namreč pripisati domačinom ...
REZULTATI 1. KROGA: ZAVA Gere-čja vas - Marles hiše 3:2 (2:2), GIC Gradnje Rogaška - Carrera Optyl Ormož 1:3 (0:2), Mons Claudius - Boč Poljčane 0:2 (0:2), Peca - Koroške Gradnje 2:0 (0:0), Pohorje - Šmarje pri Jelšah 5:3 (3:2), Šoštanj - Tehno-tim Pesnica 5:0 (2:0), Podvinci - Za-vrč 0:3 (b. b.).
1.	ŠOŠTANJ	1
2.	ZAVRČ	1
3.	POHORJE	1
4.	CAR. O. ORMOŽ	1
5.PECA	1
6.	BOČ POLJČANE	1
7.	ZAVA GER. VAS	1
8.	MARLES HIŠE	1
9.	ŠMARJE PRI J.	1
10.	GIC ROGAŠKA	1
11.	KOROŠKE GR.	1
12.	MONS CLAUD.	1
13.	PODVINCI	1
14.	T. PESNICA	1
1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1
5:0 3:0 5:3 1:3 2:0 2:0 3:0 2:3 3:5 1:3 0:2 0:2 0:3 0:5
PODVINCI - ZAVRC neodigrano
Srečanje v Podvincih ni bilo odi-
Motokros
grano, saj domači naj ne bi imeli veljavnih športnih izkaznic (manjkala so zdravniška potrdila).
GIC GRADNJE ROGAŠKA -CARRERA OPTYL ORMOŽ 1:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Prapotnik (8), 0:2 Prapotnik (22), 0:3 Zadravec (62), 1:3 Tadina (82. iz 11m) CARRERA OPTRYL ORMOŽ:
Šnajder, Zadravec (od 74. Košnik), Štiberc, Druzovič, Habjanič, Fijavž (od 62. Kolarič), Piberčnik (od 46. Hebar), Strmšek, Novak, Prapotnik, Kozar. Trener: Aleš Jurčec.
ZAVA GEREČJA VAS -MARLES HIŠE 3:2 (2:2)
STRELCI: 0:1 Turjak (3), 0:2 Ruis (7), 1:2 Hertiš (13), 2:2 Čeh (32), 3:2 Hertiš (85)
ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Kaisesberger (od 74. Lončarič), Dra-škovič, J. Sagadin, Miha Lešnik (od 60. Nedižavec), Čeh (od 88. Miha Lešnik), R. Sagadin, Gerečnik (od 69. Šešo), Kukec, Hertiš, Kokot. Trener: Franc Žitnik.
Danilo Klajnšek
Prepričljivi Borut Bele
V Sloveniji trenutno še traja zatišje oz. odmor med vozniki motokrosa. Zato so se v ekipi pokalnega prvaka Slovenije, Boruta Beleta iz Žetal, ki vozi za Tajfun Šport - odločili, da bodo nastopili na tekmi, ki so jo v Lembergu pri Mestinju organizirali sosedje iz Avstrije, in sicer tekmi za Super Cup.
Borutu se je videlo že na samem treningu, da je zelo dobro pripravljen, kar je obetalo dobre uvrstitve. Odvozil je tri vožnje in v vseh treh prepričljivo zmagal, kar je pomenilo skupno prvo mesto. To lahko pomenili le to, da je Borut med poletno pavzo nadoknadil zamujene ure treninga zaradi poškodbe, kar je dober obet pred drugo polovico letošnje sezone. Naslednja tekma bo čez štirinajst dni v Stični.
Danilo Klajnšek
Borut Bele
Športni napovednik
Nogomet
Pokal Hervis
V	sredo bodo nogometaši odigrali prvi krog slovenskega pokalnega tekmovanja - pokal Hervis. PARI: SREDA ob 16.30: Labod Drava - Roltek Dob, Zavrč - Mura 05, VIRS Bistrica - Aluminij, Krka - Ah Mas Tech, Epic Eco Postojna - Triglav Gorenjska, Dravinja Kostroj -Garmin Šenčur, Vratko Dogoše - Primorje, Brda - Nafta, Hotiza La Storia - IB Interblock, Tromejnik G Kalamar - Rudar Velenje, SREDA ob 19.00: Krško - CM Celje.
Pokal MNZ Ptuj
V	sredo ob 17. uri bodo odigrana preostala srečanja šestnajstine finala za pokal MNZ Ptuj. PARI: ZAVA Gerečja vas - Boč Poljčane, AHA EMMI Bistrica - Središče, Carrera Optyl Ormož - Gorišnica, Podvinci -Podlehnik, Stojnci - Zgornja Polskava, Oplotnica - Videm.
Tenis
Na Ptuju ITF-mladinski turnir
TK Terme Ptuj od 23. do 29. avgusta gosti ITF-turnir 4. ranga z uradnim nazivom Terme Ptuj open. Gre za turnir v mladinski konkurenci U-18, katerega rezultati štejejo za svetovno mladinsko računalniško lestvico.
Glavni del turnirja se začne v sredo, 25. 8., v njem pa bo nastopilo 48 fantov in 32 deklet. V konkurenci dvojic bo nastopilo 24 parov fantov in 16 parov deklet. Glede na dosedanje prijave bosta prva nosilca med fanti Avstrijca Johannes Schretter in Michael Eibl (295. in 343. na ITF-mladinski lestvici), med dekleti pa Hrvatici Bernarda Pera in Dora Vajdič (298. in 325.). Med nastopajočimi bo tudi precej slovenskih tekmovalcev; izmed domačih, ptujskih tekmovalcev bodo zagotovo nastopili Urh Krajnc - Domiter, Marina Baklan in Nina Potočnik.
III. državno prvenstvo v toboganskem spustu za medijske ekipe
Organizator: Terme Ptuj, d. o. o., in Plavalni klub Terme Ptuj Datum: nedelja, 29. avgusta, od 10. ure naprej Nagrade: prve tri ekipe in prvi trije posamezniki v moški in v ženski konkurenci prejmejo pokale in praktične nagrade.
Prijave: do vključno 24. 8. na elektronska naslova: matija.bro-dnjak@terme-ptuj.si ali pk.terme.ptuj@email.si oz. fax: 02 74 94 524 Prijavijo se lahko ekipe do 8 članov. Po prostem treningu kapetan ekipe določi štiri tekmovalce (2 moška in 2 ženski), preostali člani ekipe prevzamejo vlogo navijačev. Program tekmovanja: 10.00 - prosti trening 13.00 - žrebanje vrstnega reda nastopov 14.00 - uradni trening (1 spust) 16.00 - tekmovalna serija (1 spust) 18.00 - finale (1 spust) 18.30 - superfinale (1 spust)
Ekipno tekmovanje: seštevek rezultatov vseh štirih predstavnikov ekipe iz tekmovalne serije šteje za ekipni rezultat.
Tekmovanje posameznikov: najboljših 20 moških in 20 ženskih predstavnikov iz tekmovalne serije se uvrsti v finalno serijo. V superfinale se nato uvrsti 10 najboljših moških in ženskih predstavnikov. Zmagovalec in zmagovalka superfinalne serije postaneta državna prvaka. Dodatne informacije:
02 77 45 811 ali 041 311 414 (Franjo Rozman, Plavalni klub Terme Ptuj)
02 74 94 519 ali 040 848 272 (Matija Brodnjak, Terme Ptuj)
JM, DK
Rokomet • ZRK MT Ptuj
V Zagrebu oslabljene
Rokometašice Mercatorja Tenzorja se pospešeno pripravljajo na začetek prvenstva, treninge pa občasno zamenjuje tudi igranje prijateljskih tekem. V soboto je ptujska ekipa gostovala v Zagrebu na mednarodnem turnirju, na katerem je nastopilo šest ekip. V 1. skupini so nastopile ekipe Krke, Zameta in Lokomotive, medtem ko so bile v 2. skupini poleg Ptujčank še igralke Trešnjevke in Samobora.
Oslabljena ekipa Mercatorja Tenzorja, pri kateri so več priložnosti dobile mlajše igralke (in jo tudi izkoristile!), je obe srečanji sicer izgubila, toda velja povedati, da je kljub temu pustila dober vtis. Na obeh srečanjih je bila najboljša strelka ptujske ekipe Nastja Prapotnik, ki je dosegla na prvi tekmi 10, na drugi pa 9 zadetkov. Iz prve
ekipe sta manjkali poškodovani Stela Mateša in Tana Sutaj, ki naj bi se predvidoma v tekmovalni ritem vrnili v začetku septembra. Prav zaradi tega razloga so se v ptujskem klubu odločili, da bodo izpustili turnir v Piranu, ki bo na sporedu konec tega tedna, in se raje posvetili treningu.
Izida Mercator Tenzorja na turnirju v Zagrebu: Mercator Tenzor Ptuj - Samobor 23:25 (10:12), Mercator Tenzor Ptuj - Trešnjevka 23:29 (10:14)
tp
Naslednje pripravljalno srečanje bodo rokometašice Mercatorja Tenzorja odigrale v torek, ko se bodo v Športni dvorani Center na Ptuju ob 18.30 pomerile z novinkami v avstrijski 1. ligi, SG-jem iz Gradca.
Strelstvo • Komentar po 50. SP v Münchnu
»Tudi Kitajci imajo enako pumpo kot vsi ostali!«
10. avgusta se je v Munch-nu, po 10 tekmovalnih dneh, spustil zastor nad jubilejno, 50. svetovno prvenstvo v streljanju. Organizator prvenstva, Nemška strelska zveza, je že pred prvenstvom obljubljala organizacijo najboljšega prvenstva doslej, po končanem prvenstvu pa lahko z gotovostjo trdimo, da jim je to tudi uspelo. Po videnem smo, na največjem strelišču na svetu, lahko spremljali pisano dogajanje, na katerem je sodelovalo 2400 prijavljenih strelcev iz 103 držav, rekorden pa je bil tudi obisk gledalcev in to kljub temu, da ni bilo omogočenega brezplačnega ogleda kot obi-
čajno, zelo poostreni pa so bili tudi vstopi v strelske dvorane neposredno v središče najbolj zanimivega dogajanja. Gledalci, ki so večinoma prihajali iz celotnega evropskega prostora, so za plačano vstopnino imeli kaj videti in možnost spoznavati ter se pogovarjati s svojimi strelskimi idoli. Na prizorišču so bili prisotni tudi nepogrešljivi razstavljavci športne opreme in marsikateri strelec in obiskovalec je sklenil ugodno kupčijo za orožje, opremo in druge strelske pripomočke po bistveno ugodnejših cenah, kot veljajo običajno v njihovih katalogih v redni ponudbi.
Veliko priznanje dobri organizaciji pa so dali tudi sami tekmovalci, ki so v svojih izjavah poudarjali, da praktično ni bilo veliko težav, to pa je prej izjema kot pravilo ob tako velikih organizacijah tekmovanj. Ena redkih pomanjkljivosti organizacije je bil edino prostor za kontrolo opreme, kjer se je v priložnostnem šotoru na borih 25 m2 občasno naredila zajetna kolona čakajočih na pregled
opreme, veliko lažje pa je bilo za vse, ki so že imeli plombe na opremi. S tekmovalne plati so strelci uprizorili pravi šov, saj so postavili oziroma izenačili kar 26 svetovnih rekordov, rezultati pa postajajo vse bolj maksimalni, kar postaja prav strašljivo in že kliče po novih spremembah. Razvoj v streljanju v zadnjih letih je šel v podobno smer kot v plavanju z visoko tehnološkimi kopalkami, enako pa se godi s strelsko opremo, še posebej pri strelcih s puško. Veliko boljši pokazatelj trenda gibanja rezultatov pa lahko spremljamo pri strelcih s pištolo, kjer razen strelskih čevljev in posebnih strelskih
očal ni veliko dodatne opreme. Razmere v strelstvu na globalni ravni so podobne kot na ostalih družbenih področjih, Kitajska z vzhodnimi trgi pa že nekaj let prevzema štafetno palico najuspešnejše regije, ki jo je prevzela Rusom, Ukrajincem (bivši Sovjetski zvezi) ter Američanom. Sicer pa je bilo prav zanimivo spremljati dogajanje na strelišču, strel za strelom, in opazovati predvsem kitajske strelce, ki so se še pred štirimi leti v Zagrebu v nekaterih disciplinah zdeli nepremagljivi, v Munchnu pa je očitno bil pritisk prevelik tudi za marsikaterega od njih. Zelo slikovit s svojo izjavo je bil vodja slovenskega tabora na puški in pištoli Lojze Mikolič, ki je slovenska trenerska legenda, ko je izjavil: »Očitno imajo tudi Kitajci enako pumpo kot vsi ostali,« ko smo spremljali, kako je Kitajec Liu Tianyou v zadnjem strelu po trikratnem odlaganju puške v četrtem poiskusu oddal osmico in izgubil boj za medaljo ter s četrtega nazadoval na 17. mesto. Podobno se je s po-
nesrečenim zadnjim strelom godilo še prenekateremu strelcu, žrtvi tega pa sta bila tudi slovenska strelca Rajmond Debevec in Robert Markoja, sicer manj boleče, pa vendar z devetico na koncu nista bila zadovoljna. Od naših strelcev se je v disciplini zračne puške najbolje odrezal najmlajši Želj-ko Moičevic in s stotico v zadnji seriji tekmovanje zaključil na vzpodbudnem 21. mestu, v izjemni konkurenci 130 nastopajočih. Moičevic je po prvenstvu že zamenjal svojo puško znamke Feinwerkbau in na prigovarjanje svojega velikega prijatelja, Madžara Petra Sidi-ja (ki se je v finale prebil v treh
različnih disciplinah in osvojil dve medalji, z MK puško 3x40 pa postal tudi svetovni prvak!), k sebi na testiranje vzel puško znamke Walther, model Anatomic in bil enostavno navdušen nad sistemom proženja, ki je bistveno boljši kot na prej omenjeni puški. Moičevic je moral še tik pred začetkom prvenstva spreminjati nastavitve sprožil-ca, kar za samozavest tekmovalca nikoli ni najbolje, in iskati optimalno razmerje med težo proženja in hitrostjo izstreljenega naboja. Njegova nova puška je v tem tehničnem smislu proženja daleč pred konkurenco, na zadnjih treningih pa je z lahkoto dosegal rezultate 596 krogov, s 70 % vložene energije v primerjavi s tisto na prvenstvu. Omenjeni Peter Sidi, ki še nima olimpijske medalje in je prvič postal svetovni prvak, je formulo za velik uspeh pripisal dobrim skupnim treningom z zelo uspešno srbsko reprezentanco (priborjene 4 kvote!) ter pomoči »trenerja« Rajmonda Debevca, s katerim je izpopolnil predvsem klečeči položaj
v disciplini MK-puške 3x40, ki je obenem tudi Debevčeva paradna disciplina, v kateri je s 1165 krogi pristal šele na 42. mestu, za finale najboljše osmerice pa je bilo treba ustreliti rekordnih 1172 krogov.
Majda drugič zapored na SP
Na svojem drugem zaporednem svetovnem prvenstvu je nastopala tudi najboljša slovenska strelka s pištolo, Ptujčanka Majda Raušl, ki z rezultatom 373 krogov in osvojenim 88. mestom ni bila zadovoljna z uvrstitvijo, bistveno bolj pa je vesela dejstva, da po dolgem času na tekmovanju ni imela težav z očmi, ki so v zadnjem obdobju bile njen največji hendikep. Po dolgi in naporni sezoni, ko je Raušlova za slovensko reprezentanco tekmovala na številnih mednarodnih turnirjih doma in po Evropi, se v marcu udeležila EP z zračnim orožjem na Norveškem in na koncu še dolgo pričakovanega SP v Münchnu, si bo najprej privoščila nekaj dni zasluženega dopusta, nato pa se v septembru že pričnejo priprave
na začetek nove klubske sezone 2010/11, ki se uradno začne 16. 10. s 1. turnirjem državne lige v Ljubljani.
Slovenski strelci so sicer vrhunec prvenstva dočakali z osvojitvijo srebrne posamične medalje Roberta Markoje z VK-standardno puško 3x20 strelov na 300 m in v ekipni konkurenci z bronasto medaljo v zasedbi Rajmond Debevec, Robert Markoja in Dušan Ziško. Z dvema osvojenima medaljama pa smo se v konkurenci 35 držav dobitnic medalj uvrstili na 31. mesto. Želene kvote, ki jo je edini odkrito napovedoval le Debevec, sicer nismo dočakali, največ možnosti za njeno osvojitev pa vidimo v finalu svetovnega pokala naslednje leto v Munchnu in na EP 2011 v Beogradu.
V okviru SP so potekale volitve v komite tekmovalce pri ISSF, svetovni strelski zvezi, na predlagani listi 18 kandidatov pa je bil tudi naš najbolj prepoznavni strelec Rajmond Debevec. Volitev se je udeležilo 827 članskih tekmovalcev SP, zraven Debevca pa so bili v komite izvoljeni še olimpijski prvak z zračno puško iz Pekinga, Indijec Abhinav Bindra,
olimpijski prvak s pištolo iz Sydneya Francoz Franck Dumoulin ter dvakrat bronasti iz OI v Pekingu in Atenah, Rus Vladimir Isakov. Pred prvenstvom je v Munchnu potekala tudi volilna skupščina ISSF, zaupanje delegatov in nov predsedniški mandat pa je dobil Mehičan Olegario Vazquez Rana, ki je na čelu krovne zveze že polnih 30 let.
Naslednje SP se bo odvijalo leta 2014 v španski Granadi, do takrat pa se bodo strelci preizkusili še na številnih velikih tekmovanjih, med katerimi bodo najbolj izpostavljene OI v Londonu, na katerih je Strelska zveza Slovenije predvidela udeležbo dveh oziroma treh strelcev, kar je sicer zelo smela napoved, po zadnjih spremembah kvotnega sistema pa si bo možno zadnjo vstopnico priboriti na EP z zračnim orožjem februarja leta 2012 v Viermaki-ju na Finskem.
Simeon Gonc
Poli maraton v očeh domačinov
Rok Orešek, eden najmlajših udeležencev 7. Poli maratona
Ko smo prišli na Poli maraton, ¡e mami odšla plačat prijavnino. Potem se ¡e vrnila in odšli smo na start. Od tam smo se peljali skozi Moškanjce, Dornavo, Pacinje, Ptuj, Janežovce, Gomilce, Svetince, Spodnji Velovlek in nazaj do Moškanjcev. Izbrali smo srednji Poli maraton s 30 kilometri. Kolesarila je cela družina. Najbolj od vsega mi je bila všeč predstavitev slovenske policije. Tam sem dobil tudi brezplačno jakno.
Vsako leto pride na Poli maraton tudi veliko ljudi iz oddaljenih krajev. Zato vabim vse, ki radi kolesa-
rite, da se nam pridružite. Tudi če se raje vozite počasi lahko pridete. Najvažne-je je to, da pridete na cilj zdravi, veseli in »v enem kosu«. Vsako leto vas bosta Ptuj in Moškanjci očarala in navdušila.
Seveda mora imeti vsak svoje kolo za udeležbo. Imamo tri vrste maratona. Mali maraton, ki je dolg 3 kilometre, srednji maraton 30 kilometrov in veliki maraton 63 kilometrov. Ni važno, ali imate malo kondicije ali več kondici-je, tudi če ste starejši ni važno,važno je to, da pridete!
Dobitnice medalj (107 kompletov):
1.	Kitajska
2.	Rusija
3.	ZDA
4.	Ukrajina
5.	Nemčija
6.	Koreja
7.	Italija 16. Srbija 31. Slovenija 35. Izrael
52 (21+20+11) 46 (21+13+12) 24 (11+6+7) 23 (5+6+12) 21 (3+13+5) 17 (4+6+7) 15 (6+5+4) 7 (1+4+2) 2 (0+1+1) 1 (0+1+0)
Osvojene kvote (69):
1.	Kitajska
2.	Rusija
3.	Italija
4.	ZDA
5.	Nemčija
6.	Koreja
7.	Srbija 26. Turčija
Izboljšani ali izenačeni rekordi (26):
Ptujčanka Majda Raušl v družbi reprezentančnih kolegov Mitje Žižmonda in Kaje Repič
1.	Kitajska
2.	ZDA
3.	Italija
4.	Francija
5.	Češka
6.	Indija
7.	Poljska
8.	Koreja
9.	Norveška
10.	Rusija
11.	Švica
Bronasta ekipa s standardno puško VK 3 x 20 strelov, z leve Rajmond Debevec, Robert Markoja in Dušan Ziško pred nastopom
Foto: SG
Foto: SG
www.polimaraton.si
Letališče Moškanjci pri Ptuju 4. september 2010
Kilometri užitkov!
Leskovec • 15. kmečki praznik
V	znamenju kovaškega dela
V	Leskovcu so sredi avgusta že po tradiciji pripravili svoj kmečki praznik, letos posvečen izumirajoči obrti kovaštva, ki je bilo nekoč v občini precej razvito. Praznično sobotno popoldne se je sicer začelo s kulturnim programom in številnimi nagovori, zaključilo pa s prav tako tradicionalnimi šaljivimi igrami.
Prva je pred mikrofon stopila predsednica organizatorja, TD Klopotec iz Leskovca, Ida Vindiš Belšak, ki je povedala, da so staro tradicijo kovaške obrti v občini raziskovali učenci domače leskovške šole in o svojih najdbah ter ugotovitvah pripravili tudi razstavo: „Nekoč je bilo v naših krajih, ob cestah, kar lepo število kovačij, ki so deloma služile tako kot danes avtomobilski servisi za konjske vprege. Sicer pa se je v kovačijah izdelovalo in popravljalo še veliko drugega, predvsem raznega orodja za kmečka dela. Danes je eden redkih, v naših krajih pa sploh še edini pravi kovač, ki svoje delo še opravlja, naš krajan Janez Kozel, ki ga domačini poznamo pod vzdevkom Hasov Hanzek."
Za Belšak Vindiševo je zbrane nagovoril še župan Friderik Bračič, ki je pač pohvalil organizatorje in prireditev in jim zaželel uspešno delo še naprej. Kako je izgledalo kovaštvo nekoč, sta nato skozi humorni skeč zrecitirala Micika in Tinek; razbrati je bilo, da je bila kovačija za moškega velikokrat tudi zelo dobra izbira za pobeg pred tečno ženo ....
Sledile so podelitve številnih priznanj; najprej so bili na vrsti prejemniki priznanj za najlep-
Na letošnjem prazniku so predstavili kovaško delo; nekoč je bilo na območju občine Videm namreč kar precej kovačij, danes pa to delo obvlada le še Janez Kozel (na posnetku).
Prejemniki priznanj za najlepše urejene domove z županom in predsednico komisije Meškovo.
še urejena domove. Po oceni komisije, ki jo je vodila Terezija Meško s ptujskega KGZ, je tretje mesto za najlepše urejeno domačijo prejel Janez Merc iz Trž-ca, drugo mesto sta si razdelila Alojz Auer iz Trnovca in ter zakonca Danica in Rudi Medved, prvo mesto pa je pripadlo Anki in Stanislavu Korparju za domačijo v Lancovi vasi. Priznanje za najlepše urejeno kmetijo je dobil Jože Muršek iz Jurovcev, priznanje za najlepši vikend ali zidanico Marija in Franc Bratu-šek iz Zg. Leskovca, priznanje za ohranjanje arhitekturne dedi-
ščine je letos pripadlo ED Tržeč za Djočanovo kmetijo, priznanje za ohranjanje kulturne dediščine pa je prejel Etnografski muzej v Veliki Varnici. Meško-va je bo tem še povedala, da je bilo delo komisije težko, saj je v občini veliko vzorno urejenih domačij, po njenih besedah pa se vidi tudi napredek v urejanju okolja, saj so z zelenic in vrtov končno izginili pisani palčki in drug podoben kič.
Cela paleta je bila nato še prejemnikov srebrnih in zlatih plaket za vina (ocenjevanje vzorcev je potekalo spomladi letos); po
dve zlati plaketi so za svoja vina prejeli Benjamin Vidovič, Janko Baniček in Stanko Bedrač, z največjo bero priznanj pa sta se lahko pohvalila Rozalija in Janez Belšak, ki sta prejela zlato priznanje, priznanje z zlatim znakom in veliko zlato priznanje.
Za kulturno noto uradnega dela prireditve so letos z več odplesanimi plesi poskrbeli plesalci folklorne skupine OŠ Leskovec, mladi harmonikar Aljaž Hliš in ljudske pevke iz Leskovca. Da ves živi in neživi svet ne bi ostal brez blagoslova, pa je pred odprtjem razstave z
V kulturnem programu so nastopili folkloristi OŠ Leskovec.
dobrotami svoje poslanstvo ob asistenci župana kot ministranta opravil še domači župnik Edi Vajda.
Drugi del kmečkega praznika je bil posvečen šaljivim kmečkim igram; letos se je pet ekip iz okoliških vasi pomerilo najprej v skupinskem skakanju v vrečah, nato v hoji in prenašanju vode v „črevlih", pa v vrtenju okoli osi ter skupinskem smučanju, kar je bilo po vrtenju in izgubi ravnotežja precej tež-
ko opravilo, nato še v lovljenju jabolk v puto in za konec v iskanju krompirja v kopici sena. Žal, se tudi letos (kot še nikoli doslej) na igrah ni upala nastopiti ekipa lokalnih politikov, čeprav so še malo pred začetkom napovedovali svoj nastop, potem jim je pa očitno zmanjkalo poguma ... ali pa, morda, hranijo kondicijo za bližnje volitve, ki se kaj prida od kmečkih iger niti ne razlikujejo ...
SM
0
C

"»'»S
Vabljeni na otvoritev
qcentra Ptuj
v četrtek, 26. 8. 2010 od 10. ure dalje
v

.ve*
4«
200TIC
\EM
10:00 Slavnostna otvoritev centra
10:30 Pihalni orkester in mažoretke Ptuj
11:00 Program za otroke
17:00 Cirkuška predstava Skoraj najboljši cirkus
18:00 Finalisti Talentov:
MAJA KEUC, TINA DROLE, ALEN VOGRINEC-VESEL, DUNKING DEVILS
in še veliko več!
b D
11
'hirOAR
O.
w
ocenter
www.qcenter.si
Foto: SM
Foto: SM
Na valovih časa
Piše: Uroš Žajdela • Afriška potovanja: Namibija
V deželi velikanskih nasprotij
Bridka zgodovina te fantastične dežele in njihovih ponosnih ljudi je še danes prepredena v številnih zgodbah vsakega posameznika. Namibija je dežela gromozanskih nasprotij, kar glede na velikost države pravzaprav ne čudi, in prav z lahkoto te prevzame bodisi zaradi sanjske pokrajine sipinskega nacionalnega parka Na-mib ali morebiti zaradi številnih živali, ki ti pogosto presekajo pot na planotastih brezpotjih, in ne nazadnje zaradi kilometrov dolgih peščenih plaž, ki v zimskem času kar preveč samevajo.
Foto: Uroš Zajdela
Prvi misijonarji so prispeli v Namibijo okrog leta 1800 in so prvi raziskovalci, ki so prodrli v notranjost namibijske planote. Danes uradno v Namibiji prebiva 80 % kristjanov, od tega večina protestantov.
Osebno so name največji pečat naredili ljudje in preplet čudovitih in izjemno raznolikih etničnih skupin, ki v upanju na boljši jutri živijo v harmoniji in medsebojnem spoštovanju. Bogato in žalostno zgodovino evropskih kolonialnih časov še najbolj odseva prestolnica Windhoek, saj nas na vsakem koraku pozdravljajo velika imena nemške zgodovine, danes imena ulic. Hitro se oblikuje misel, da smo se preselil v čas nemškega voditelja Bismarcka in njegovih pajdašev.
Dobrih deset ur vožnje iz Evrope in že smo prispeli v Na-mibijsko prestolnico, vendar pa še preden zazreš sodobne stavbe novodobnega Windhoeka, te na poti pozdravijo številne družine pavijanov, ki iz obcestnih ograj nagajivo spremljajo prihod še enih radovednih in izkušenj željnih turistov. Nami-bija je ena izmed večjih afriških dežel, v kateri pa po uradnih številkah prebiva le 2,1 milijona prebivalcev, od katerih večina preizkuša boginjo sreče v mestih. Tako je prvi pogled precej turoben, saj razen nekaterih ogromnih rančev, ki so še danes predvsem v lasti belopoltih bogatašev, ne vidiš veliko lokalnega prebivalstva. Naš prvi postanek je Etosha nacionalni park. Dobršen del Namibije se nahaja na ogromni planoti s povprečno nadmorsko višino nekaj čez 1200 metrov in tudi pokrajina severno od Windhoeka odseva to preprostost in nespremenljivost. Dobrih 700 kilometrov, kolikor se Etosha nahaja od prestolnice, te presenetijo le številni evropski supermarketi, ki se bohotijo v odročnih mestih.
Sicer pa te spremlja savansko grmičevje, številne svinje bra-davičarke in seveda pavijani, ki so pač sestavni del Namibije.
Vožnja nam je vzela cel dan
in ob prihodu v nacionalni park Etosha, ki je mimogrede podobne površinske dimenzije kot Slovenija, smo se v svojem utrujenem in neprespanem
koraku namenili postavljati šotore. Vendar pa je nasmeh na obraz prinesla informacija lokalnega čuvaja v parku, da so nedaleč vstran od kampa zazrli leva, kralja med živalmi. Še danes se čudim, kam je šla vsa utrujenost, saj smo z zelo poskočnim korakom odhiteli do bližnjih safari kombijev, ki so venomer v pripravljenosti. In že smo odvihrali v smeri predvidenega srečanja z levom. Na našo veliko žalost smo videli le nekaj antilop in žiraf in precej nejevoljni smo se vrnili v kamp. Vsekakor pa je adrenalin v nas pustil globok pečat, saj kar nismo mogli zatisniti očesa. Ne vem, ali od strahu ali morebiti od navdušenja, vsekakor pa je bila dolga in predvsem mrzla noč.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Nacionalni park Etosha obsega nekoliko več kot 27.000 km2 in v njem prebiva preko 1000 vrst živali. Vsekakor so poleg zeber najštevilčnejše antilope, ki jih domačini imenujejo McDonald antilope, saj imajo na riti znameniti znak, ki spominja na to mednarodno verigo hitre prehrane.
Osebno svetovanje • Odločitev je vaša ...
Povej mi, s kom se družiš ...
»Milijoni ljudi ostajajo, kjer so - to je njihova odločitev. Če se obdate z reveži, boste revež tudi vi. In preostanek svojega življenja se boste pritoževali nad tem.«
(Richard de Vos)
Pregovor, povej mi s kom se družiš, pa ti povem, kdo si, ste gotovo že slišali. Prepričani smo, da znanci, prijatelji na nas ne morejo vplivati. Pozabljamo, da se od malega učimo s posnemanjem. Ta proces poteka nezavedno. Rečemo lahko, da znanci in prijatelji veliko močneje vplivajo na nas, kot se zavedamo.
Če si pomagamo z zakoni fizike, gotovo drži, da je lažje nekoga potegniti navzdol kot navzgor.
V prenesenem pomenu lahko zadevo razumemo tudi tako: če se obdamo z ljudmi, ki so »revnejši« od nas, bomo ob-
stali; če pa nas obkrožajo »bogatejši«, bomo bogateli.
V mislih nimam samo denarja - daleč od tega - »revni« ali »bogati« smo lahko na različnih področjih.
S svojim življenjem drugim vedno koristimo. Lahko smo jim vzgled: dober ali slab.
Kakšen vzgled želite?
Potrebujete najmanj enega svetovalca. Skoraj vsi uspešni ljudje so imeli svetovalce. Svetovalec vam lahko spremeni življenje. Od takšnih ljudi se lahko naučite v šestih mesecih več, kot bi se sicer naučili v desetletju. Obdati se morate z ljudmi, ki vas bodo potegnili
za sabo, ljudmi, ki so odgovorni in so strokovnjaki na svojem področju. Torej vaše okolje naj sestavljajo svetovalec, pozneje vzorniki in mreža strokovnjakov.
Skrbno poiščite svetovalca. Potrebujete nekoga, ki mu boste zaupali in boste lahko z njim intenzivno delali. Da vam lahko nekdo svetuje, mu morate zaupati. To pa ni vedno lahko. Zapomniti si velja, da če ničesar ne tvegate, ne morete ničesar pridobiti.
Svetovalcu predstavite zamisli, vaše ideje z navdušenjem.
To, kar mu boste povedali na začetku, ni odločilnega pome-
na, saj se bo veliko spreminjalo med tem, kako bi radi dosegli svoj cilj in tem, kako ga boste v resnici dosegli pod vplivom svetovalca. Prav zato potrebujete svetovalca.
Ta prav dobro ve, da želite od njega izvedeti, kako svoje zamisli čim bolje uresničiti.
Svetovalec razvija vaše sposobnosti, izboljša vaše prednosti, ki jih imate; svetovalec ne rešuje vaših problemov. S pomočjo vaših razvitih sposobnostih in prednosti pa je lahko reševanje problemov precej lažje in hitrejše.
Resnica je, da v svojem okolju potrebujemo ljudi, ki od nas pričakujejo več. Ljudi, ki nam pomagajo biti najboljši glede na naše sposobnosti. Ljudi, ki podpirajo najboljše, kar je v nas.
POSLOVNO IN OSEBNO SVETOVANJE, SEMINARJI/DELAVNICE, COACHING www. poslovno-svetovanje.org
Maria Cvrtila, mag. posl. in ekon. ved.
Torek, 24. avgust
Danes goduje Jernej.
79 je začel bruhati Vezuv. Pet do osem metrov debela odeja lave in pepela je prekrila cvetoči antični mesti Pompeje in Herculaneum. 1929 je prišlo do hudih spopadov med Judi in Arabci v Jeruzalemu. Britanske čete so vzpostavile red šele po enem tednu. 1936 sta na pobudo francoske vlade Francija in Velika Britanija sprejeli sklep o prepovedi prodaje orožja španski republiki, ki se tako ni mogla upirati državnemu udaru generala Franka. 1968 je Francija opravila prvi poskus z vodikovo bombo in tako postala peta velesila s tem nevarnim orožjem.
1970 je iz britanske jedrske centrale Winscale ušlo radiaktivno sevanje. 1989 je prisegel kot novi ministrski predsednik Poljske član Solidarnosti Tadeusz Mazowiecki, tesen sodelavec voditelja Solidarnosti Lecha Wale-se. S tem se je Poljska vpisala v zgodovino kot prva država v vzhodnem bloku, ki ji je uspelo na mesto prvega moža vlade pripeljati predstavnika dotedanje opozicije.
1597 je umrl v Gradcu slovenski škof Janez Tavčar. Leta 1577 je postal reformacijski komisar za Goriško ter leta 1578 tudi za Kranjsko. Sreda, 25. avgust Danes goduje Ludvik.
1270 se je po smrti francoskega kralja Ludvika IX. med obleganjem Tunisa končala zadnja, sedma križarska vojna, ki je bila usmerjena proti Egiptu.
1530 se je rodil ruski car Ivan IV. Vasiljevič, imenovan Ivan Grozni. 1825 je bila razglašena republika Urugvaj, ki je bila mednarodno priznana s pogodbo med Argentino in Brazilijo leta 1928. 1830 je izbruhnila v Belgiji vstaja proti Holandiji, ki je pripeljala do mednarodnega priznanja samostojne države Belgije. 1949 so v ZDA opravili prvo poskusno oddajo barvne TV. 1278 se je začela bitka med nemškim kraljem Rudolfom Habsburškim in češkim kraljem Otokarjem Premislom, ki je bila pomembna za slovenske dežele. Po zmagi v tej bitki je Rudolf začel utrjevati oblast v naših krajih. 1923 se je po velikem uspehu SLS na volitvah v Narodno skupščino, ko je dobila 21 od 26 slovenskih poslancev, začel v Ljubljani V. katoliški shod.
Četrtek, 26. avgust
Danes goduje Viktor.
1346 so verjetno prvič uporabili topove v prvi bitki med stoletno vojno, ki se je začela na današnji dan pri Crecyju.
1676 se je rodil Robert Walpole, ki je bil dvakrat na čelu britanske vlade, prvič dve, drugič pa 21 let. Utrdil je pomen ministrskega predsedstva in odgovornost kabineta do spodnjega doma ter z mirovno politiko spodbujal trgovanje s čezmorskimi državami.
1740 se je rodil Jospeh-Michel Montgolfier, ki je skupaj z bratom Jacques-Etiennom izumil balon na vroči zrak. To je bilo prvo uspešno zračno plovilo, ki je letelo na podlagi vzgona zraka, s katerim je bil napolnjen balon. Petek, 27. avgust Danes goduje Joža.
1576 je umrl slikar Tizian - Tiziano Vecellio, umetnik, ki je dal pečat beneški renesansi. Rodil se je okoli leta 1490. 1770 se je rodil veliki nemški filozof Wilhelm Friedrich Hegel. 1813 je francoski cesar Napoleon I. Bonaparte s 130.000 vojaki pri Dresdenu premagal združene avstrijske, ruske in pruske sile, ki jih je sestavljalo okrog 200.000 mož.
1828 so v Rio de Janeiru podpisali pogodbo, s katero so priznali neodvisno republiko Urugvaj, ki je bila sicer razglašena že leta 1825. Sobota, 28. avgust Danes goduje Avguštin.
430 je umrl filozof, teolog in svetnik Avrelij Avguštin. Bil je najznamenitejši predstavnik zgodnje krščanske filozofije patristike. 1749 se je rodil nemški pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in teoretik Johann Wolfgang Goethe, s katerim je dosegla nemška književnost svoj vrhunec.
1801 se je rodil francoski ekonomist in matematik Antoine Augustin Cournot. Razvil je matematične modele oblikovanja cen pri monopolu in oligopolu.
1899 se je rodil se je francoski igralec Charles Boyer. Umrl leta 1978.
1963 se je pod vodstvom borca za črnske pravice Martina Luthra Kin-
ga udeležilo pohoda na Washington čez 200.000 Američanov. Martin
Luther je bil kasneje ubit v atentatu.
1973 je bilo v hudem potresu v Mehiki po ocenah 500 mrtvih.
Nedelja, 29. avgust
Danes goduje Janez.
1521 so Turki zavzeli Beograd.
1533 so ubili zadnjega slavnega inkovskega poglavarja Atahualpa. 1632 se je rodil angleški filozof, politik in pedagog John Locke. 1780 se je rodil francoski klasicistični slikar in risar Jean-Auguste Ingres.
1917 se je rodila v Stockholmu slovita švedska filmska igralka Ingrid Bergman.
1949 je Sovjetska zveza izvedla prvo eksplozijo atomske bombe. 2005 je orkan Katrina začel pustošiti po državah ZDA v Mehiškem zalivu.
Ponedeljek, 30. avgust
Danes goduje Roza.
1800 se je zbralo v bližini Richmonda v ZDA na prvem velikem uporu čez tisoč sužnjev.
1871 se je rodil britanski fizik Ernest Rutherford. Bil je eden izmed utemeljiteljev sodobne jedrske fizike. Povzročil je prvo jedrsko reakcijo kot rezultat človekovih rok. 1942 so nemške čete zasedle Luksemburg. 1945 so v Berlinu ustanovili nadzorni svet, ki je prevzel upravo in poveljstvo nad zasedeno deželo. Sestavljali so ga predstavniki zavezniških držav.
AvtottSOM
Eleganten kot kupe, udoben kot limuzina in uporaben kot karavan ...
Tako petvratni kupe s skoraj petimi metri dolžine, ki se po velikosti uvršča med hišna modela A6 in A8, opisujejo pri Audiju. Podvozje je enako kot pri prihajajočem A6, karoserija je večinoma izdelana iz aluminija in različnih vrst jekla. Pri Audiju pravijo, da je narejen tako, da bo všeč večini potencialnih kupcev in bo konkurent mercedesa CLS, s to razliko, da ima A7 tudi peta vrata in pod njimi 535-litrsko uporabno nakladalno površino.
Očitno je razred štiri- oziroma petvra-tnih kupejev od predstavitve mercedesa CLS postal tako uspešna tržna niša, da se je zanjo odločil tudi nemški Audi, ki po modelu A5 sportback ponuja še večjega A7. V primerjavi s študijo, predstavljeno na lanskoletnem salonu vozil v Detroitu, se zunanja podoba ni veliko spremenila, le geometrija pokrova žarometov in hišna maska sta elegantnejši. Seveda je tudi tokrat imel glavno besedo pri oblikovanju Walter da Silva, ki se je naslonil na marsikatero že videno oblikovno idejo iz 60. let prejšnjega stoletja. S tem ni prav nič narobe, ker so že takrat pazili, da recimo višina kabine dosega tretjino celotne višine karoserije. Markantno podobo sprednjega dela poudarjajo ksenonski žarometi, ki jih lahko nadomestijo tisti s tehniko LED diod, s čimer se tudi poraba električne energije nekoliko zmanjša.
A7 ima tako imenovani obodni lok ali vodoravno linijo, ki zaobjema voznika in sovoznika, ob tem pa izstopa tudi valovita lesena dekoracija. Ker bo A7 umeščen za največjo Audijevo limuzino A8, si bodo kupci lahko omislili skoraj vse iz današnje tehnološke avtomobilske ponudbe. Verjetno ni treba poudarjati, da so sedeži oblečeni v dišeče usnje, s tem da sta sprednja lahko opremljena še s funkcijo zra-
čenja in masiranja. Tehnologija bluetooth omogoča dostopanje do svetovnega spleta, ob tovarniškem zvočnem sistemu je na voljo tisto s kar 15 zvočniki in močjo 1350 wattov moči, Nemci pa so poenostavili tudi informacijski vmesnik MMI, ki ima po novem manj dodatnih gumbov. Navigacija je povezana še z drugimi varnostnimi sistemi in posreduje podatke o izbrani poti smerno prilagodljivim žarometom, samodejnemu menjalniku ter prilagodljivemu tempomatu. Audijeva tehnologija pre sense lahko tako prepreči prometno nezgodo ali omili njene posledice, active lane assist vozniku pomaga vzdrževati smer vožnje, medtem ko mu parkirna asistenca pomaga vrteti volan pri parkiranju. Naj še omenim, da avto z vgrajenim pri-
lagodljivim tempomatom (s tehnologijo stop&go) na zahtevo voznika samodejno premika ter ustavlja, če se na primer pojavi zastoj! Med zanimivimi dodatki je tudi tehnika, ki projicira podatke o dogajanju z vozilom na vetrobransko steklo, sistem prepoznavanja omejitev hitrosti ali štiri-področna klimatska naprava.
Audijev prihajajoči petvratni kupe meri v dolžino skoraj pet metrov, v širino 1,91 metra in višino 1,42 metra, v prtljažniku pa je v osnovi prostora za 535 litrov prtljage. S podiranjem naslonjal zadnjih sedežev dobimo ravno nakladalno površino s kar 1390 litri prostora, kar je bolj značilno za karavanske različice.
Že pri audiju A8 iz devetdesetih let prejšnjega stoletja so Nemci uporabili aluminij za izdelavo okvirja, zato ima tudi današnji A7 karoserijo v veliki meri izdelano iz lahke litine, kar seveda vpliva na zmogljivosti, manjšo porabo in nižjo količino škodljivih izpustov. Sicer bodo na voljo štirje šestvaljniki - dva bencinska in dva dizelska, od 204 do 300 KM. Novi dizel 3.0 TDI z 204 KM in menjalnikom multitronic naj bi v povprečju pokuril 5,3 litra goriva na sto kilometrov, emisije ogljikovega dioksida pa naj bi znašale 139 gramov na kilometer vožnje. Vsi stroji, ki bodo na voljo za audi A7, so opremljeni s tehnologijo upravljanja toplote in reku-peracijskim sistemom, ki v fazi zaviranja oziroma vožnje brez dodajanja plina rege-nerira zavorno energijo.
Audijev kupe bo na voljo v kombinaciji s samodejnim brezstopenjskim menjalnikom multitronic (različica s sprednjim pogonom) in s sedemstopenjskim S-tro-nicom za stalni štirikolesni pogon quattro, ki je opremljen s srednjim diferencialom s kronskimi zobniki ter krmiljenjem navora za vsako kolo posebej. Če si kupec zaželi športno vzmetenje, se A7 spusti k tlom za dober centimeter, lahko mu pripravijo še trše ali zračno blaženje vozila.
Seveda imata luksuz in napredna tehnologija svojo ceno, ker bo za vstopno različico v Nemčiji treba odšteti dobrih 50.000 evrov. Audi z modelom A7 tako vstopa v ne ravno številčni nišni razred s kombinacijo dobrih lastnosti vsaj treh avtomobilskih razredov, k nam pa prihaja novembra.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Zdravstveni nasveti
Glavobol
Glavobol je najpogostejši bolečinski sindrom. Je bolečina, ki jo zaznavamo v glavi. Bolečina je po navadi ostra in dobro lokalizirana na določenem delu površine glave. Kadar je vzrok glavobola nek patološki proces v telesu, je to sekundarni ali simptomatski glavobol in je pokazatelj nekega drugega bolezenskega stanja. Večina glavobolov pa je primarnih, brez znanega vzroka. Pri teh blažimo le bolečino, ki je posledica delovanja kemičnih snovi, nastalih v organizmu, na možganske ovojnice.
Glavobol je osebna zaznava, ki jo včasih težko opišemo. Poznamo tri vrste glavobola: -migrena
-tenzijski glavobol -glavobol v rafalih Migrena je bolezenski sindrom, pri katerem je glavobol le prevladujoči znak nekega bolezenskega stanja. Pojavlja se v obliki napadov. Pri 10-15 % bolnikov glavobol nastopi nekaj ur ali celo kakšen dan po predhodnih opozorilnih znakih in poneha po 2 do 3 dneh. Bolj pogosta je pri ženskah. Bolečina je
ponavadi enostranska, močna in utripajoča, spremlja jo lahko tudi slabost, bruhanje ter občutljivost na svetlobo in zvok.
Tenzijski glavobol je najpogostejši primarni glavobol. Vsaj enkrat v življenju ga občuti 75 % ljudi. Sprožijo ga lahko fizikalni, kemični ali psihološki vplivi, kot so pomanjkanje spanja, alkohol, nikotin, nekatere vrste hrane, lakota, izpostavljenost soncu ... Zanj je značilno, da bolečina traja med pol ure in tednom dni in je obojestranska, stiskajoča in zmerna. Če se tenzijski glavobol pojavlja vsaj 15 dni na mesec oz. 180 dni na leto, je to kronični glavobol.
Glavobol v rafalih je redek glavobol, ki se pojavlja v obliki občasnih zaporedij napadov in lahko traja tudi do 2 meseca. Bolečina je zelo močna, enostranska in dobro lokalizirana za očesom, zato je zanj značilno solzenje, povešena veka in zožena zenica.
Blag do zmeren glavobol lahko lajšamo z zdravili, ki jih dobimo v lekarni brez recepta. To so t. i. analgetiki. Najpogosteje uporabljene
	
1	t
m-	V
	
	
\ /	h
M	1
Smiljana Markež Pevec, mag. farm.
zdravilne učinkovine so paracetamol, acetilsalicilna kislina in naproksen. Vsi delujejo protibolečinsko in proti vročini, acetilsalicilna kislina in naproksen pa delujeta še protivnetno. Paracetamol ni primeren za ljudi z jetrnimi in ledvičnimi obolenji. Njegova prepogosta in prevelika uporaba lahko vodi tudi v odpoved ledvic. Acetilsalicilna kislina ni primerna za lajšanje glavobola pri ljudeh, ki imajo težave z želodcem, strjevanjem krvi, pri nosečnicah in pri astmatikih. Podobno velja tudi za naproksen. Paracetamol in acetilsalicilna kislina sta na trgu tudi v zdravilih, ki so kombinacija več učinkovin (npr. paracetamol v
kombinaciji z drugim analgetikom ali kofeinom, ki deluje kot analeptik - poživilo in na ta način krepi delovanje pa-racetamola).
Močnejše glavobole oz. blažje migrene lahko blažimo z ibuprofenom ali naprokse-nom, ki ju v nižji jakosti prav tako dobimo v lekarni brez recepta (nista primerna za ljudi s težavami z želodcem ali astmo in za nosečnice).
Zaradi stranskih učinkov analgetikov jih ni priporočljivo uporabljati prepogosto in prekomerno.
Na voljo imamo tudi razne protibolečinske gele in kreme za masažo predelov glave ter obliže. Na novo je na trgu tudi medicinski pripomoček, ki s pomočjo TENS-tehnolo-gije deluje na trigeminalni živec in se lahko uporablja za blaženje bolečine in preventivno za preprečevanje vseh vrst glavobolov.
Različne literature, nasveti in izkušnje priporočajo za lajšanje glavobolov obkladke, masaže, meditacije, jogo in še in še. V zdravju neškodljivi količini nas nič ne stane, če poskusimo tudi to. Smiljana Markež Pevec, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Poletje se počasi končuje
Dan je že za dobro uro krajši, nekateri hodimo zjutraj v službo že v temi. Čeprav so dnevi še zelo topli, skoraj vroči, so noči hladne in jutra rosna. Vse to kaže na začetek jeseni.
Okrasna zelenica
Tudi v Sloveniji je postala zelenica ponos marsikaterega vrtičkarja. Prav gotovo pa želi vsak, ki pride do lastne hiše, najprej posejati okrasno travo, tako je okolica lepa in urejena. Če želite imeti dolgo časa lepo zelenico, potem si morate vzeti čas in zemljo za setev dobro pripraviti. Najprej se je treba znebiti trajnih plevelov, le-teh se namreč kasneje ne bomo mogli več. Kljub temu da nisem pristaš uporabe kemičnih sredstev, je vendarle v primeru prisotnosti trajnih plevelov njihova uporaba priporočljiva. Zato je treba začeti čim prej, saj vsaj tri tedne po uporabi teh sredstev tal ne smemo obdelovati. Lahko bi celo rekla, da je že zelo pozno. Če ni trajnih plevelov - slaka, osata, gabe-za, kislice oz. ščavja, predvsem pa pirnice in divjega sirka, potem uporaba kemičnih sredstev ni potrebna. Enoletne semenske plevele uspešno odstranimo tudi z globokim zaoravanjem v tla. Celo koristni so v ta namen, saj organska masa rahlja zemljo, drži rušo in zadržuje več vlage v poletni suši. Druga stopnja je torej zaoravanje tal, lahko uporabimo tudi orodja, kot so freze, vrtavkaste brane. Pri tem delu peščena in težka tla obvezno obogatimo s kompostom, organsko maso, ne s hlevskim gnojem ali mineralnimi gnojili. Nekje do 3 l/m2 ga uporabimo. Namesto komposta lahko kupimo tudi šoto. Tla nato dobro poravnamo in tudi rahlo povaljamo. Nato jih pustimo tako pripravljena vsaj 14 dni. Tako damo čas plevelnemu semenu v tleh, da vznikne. Zemlja se tudi posede in nam pokaže vse nepravilnosti, ko nismo bili natančni pri pripravi tal. Vsaka jama ali hribček lahko kasneje predstavlja mesta, kjer bo žlahtna trava najprej propadla, na hribčkih v vročini, v jamah pa bo zastajala voda. Po 14 dnevih tla še enkrat poravnamo, uničimo kaleče plevele, v zgornjo plast zadelamo tudi nekaj gnojila, količina naj bo nekje tretjina priporočene na vrečkah. Težka tla zrahljamo še s kremenčevim peskom, potrebujemo 2,5 kg/10 m2. Nato posejemo izbrano travno mešanico in obvezno povaljamo. Če nimamo valjarja, se znajdemo drugače - betonske cevi, deske, po katerih hodimo. Šele nato dobro zalijemo. V tem času pokrivanje z agrokoprenami ni potrebno, vendar nam setev pogosto uničujejo ptice, zato je včasih pokrivanje zaradi njih potrebno. V primeru toplejših, suhih dni nam agro-koprena tudi vzdržuje vlago, da ni treba zalivati večkrat na dan. V toplem vremenu trava vzkali v nekaj dnevih, takrat kopreno odstranimo. Travo prvič pokosimo, ko doseže 10 cm, takrat mora biti nož na kosi zelo oster, da je ne bo poškodoval. Odrežemo samo centimeter nove rastlinice. Prva košnja zgosti travno rušo še pred zimo. Poraba semena je nekje okoli 1 kg/40 m2.
Za lepo zelenico si je vredno vzeti nekaj več časa. Zato ne odlašajte, da vas ne prehiti zima.
Še dva nasveta: v senci ne bo uspevala nobena trava, tam si omislite raje pokrovne trajnice, ki jih je kar nekaj na razpolago.
Danes ni več potrebe po povsem zeleni zelenici. Tudi slavna angleška travica danes cveti, kar poglejte si slike iz Anglije, kjer sem bila letos. Zato deteljica in marjetice niso več plevel. Velikih površin ni treba redno kositi. Na bolj oddaljenih površinah, med sadnim drevjem, posejte poleg trave še mešanice okrasnih ali poljskih rastlin, dobite jih tudi že pri nas, in pokosite samo enkrat ali dvakrat na leto v sredini avgusta in pred zimo, ko cvetice zasemenijo. Pa da ne boste tega dela potem pleli. Tudi vsaka naravna rastlina, cvetoče trave in posejane cvetlice, vse skupaj ustvarja poseben občutek povezanosti z naravo. Še nekaj, z manj dela bo naš vrt tudi bolj naraven. Vmes pokosimo poti in tako si naredimo krasen sprehod na lastnem vrtu. Nekaj podobnega so ustvarili letos tudi v Volčjem Potoku, veliko tega pa sem imela srečo videti tudi na letošnjem obisku škotskih vrtov. Če želite (in seveda prenese to tudi hišni proračun), lahko na ta del posadite tudi spomladanske čebulnice, da bo pisana tudi pomlad.
Miša Pušenjak
LEKARNE PTU¡
iilíra Q
Trstenjakova ulica 9 2250 Ptuj
Foto: arhiv
Krepiti zdravje, ohranjati dobro počutje in zbranost, negovati kožo, lase, nohte, zobe in skrbeti za dober vid -
z nasveti vam bomo pomagali strokovnjaki v lekarnah: Ptuj, Breg, Budina- Brstje v Qlandiji, Majšperk, Kidričevo, Gorišnica, Videm in Destrnik.
S svetovne glasbene scene
Dva velika svetovna pop zvezdnika Enrique Iglesias in Usher sta združila svoje moči v prvem skupnem projektu. Skladba nosi naslov Dirty Dancer in bo izšla na novem albumu Iglesiasa, ki nosi ime Euphoria. Skladba je izrazitega plesnega ritma in pevca pričakujeta, da bo kmalu osvojila svetovne plesne odre. Za skladbo, ki bo kot CD-singel uradno izšla 27. septembra, sta pevca posnela tudi že videospot. ®®®
Ameriška pop rock pevka Pink je objavila podatke o prodaji vstopnic na svoji zadnji veliki svetovni glasbeni turneji. Na turneji, kijepote-kala v obdobju med letoma 2009 in 2010, je prodala kar
tri milijone vstopnic. Z omenjeno prodajo Pink sodi med redke ženske izvajalke, ki so sposobne polniti koncertna prizorišča, kjerkoli se pojavijo. V letu 2009 sije Funhouse Arena Tour ogledalo dva milijona obiskovalcev, letošnjo Funhouse Summer Carnival Tour, ki je vključevala nastope na 34 stadionih in festivalske nastope v 14 državah, pa sije ogledalo še milijon ljubiteljev njene glasbe.
Mednarodno priznani in cenjeni britanski vokalist in avtor Seal bo 27. septembra na trgovske police poslal svoj novi, že šesti studijski album z naslovom Seal 6: Commitment. Znan pa je že tudi prvi singel z novega albuma, to
Usher
l_e s t v i
NAJ
ñ
NO SPEAK AMERICANO - YOLAND
ca
NDA BE
Foto: wordpress.com
Enrique Iglesias
Foto: wordpress.com
bo skladba z naslovom Secret. Gre za intimno balado, ki je, kot pravi pevec sam, ena izmed njegovih najlepših ljubezenskih skladb. Na albumu Commitment Seal ponovno sodeluje s slavnim producentom Davidom Fo-sterom, s katerim je že sodeloval leta 2008 na albumu Soul. V dvajsetletni karieri je Seal prejel trigrammy nagrade in prodal več kot 15 milijonov albumov po celem svetu. Njegove romantične ljubezenske skladbe, kot so Prayer For the Dying, Kiss From A Rose, Love's Divine in druge so osvojile srca številnepubli-
ke po svetu.
®®®
Avstralska "pop žepna princeska" Kylie Minogue je potrdila, da bo 27. septembra izdala novi singel z aktualnega studijskega albuma Aphrodite. Za drugi singel z omenjenega albuma je izbrala skladbo z naslovom Get Outta My Way in bo izšla v različnih formatih in izvedbah. Kylie Minogue je z albuma Aphro-dttežepred tem snela skladbo
All The Lovers, ki je postala velika svetovna uspešnica in hkrati že njena 33. skladba, ki ji je uspela uvrstitev med najboljših 10 na uradni britanski glasbeni lestvici. ®@®
Mark Ronson je predstavil podrobnosti o svojem novem studijskem albumu, na katerem sodeluje s številnimi znanimi glasbeniki. Album bo nosil ime Record Collection in naj bi izšel ob koncu septembra. Ronson se bo v skladbi z naslovom Lose It (In The End) prvič predstavil tudi kot pevec, pri tem mu bo pomagal Ghostface Kil-lah. Na tretjem albumu, kjer sodeluje z zasedbo pod imenom Mark Ronson and The Business Intl, se pojavlja več kot 30 gostov. Omenimo le tiste največje zvezdnike, kot so Simon Le Bon in Nick Rhodes iz zasedbe Duran Duran, Cathy Dennis in Jake Shears iz skupine Scissor Sisters, Boy George, Nick Hodgson iz zasedbe Kaiser Chiefs, Dave McCabe iz zasedbe The Zutons in številni drugi.
LL THE LOVERS - KYLE MINOGUE
3.	ALEJANDRO - LADY GAGA
4.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
5.	I LIKE IT - ENRIQUE IGLESIAS FEAT PITBULL
6.	TE AMO - RIHANNA
7.	CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY AN SNOOP DOG
8.	MISERY - MAROON 5
9.	THIS AFTERNOON - NICKELBACK
10.	STEREO LOVE - EDWARD MAYA & VI JIGULIN
11.	WHATAYA WANT FROM ME - ADAM LAMBERT feako sredo na Radiu Ptu
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM F. RIHANNA
2.	DYNAMITE - TAIO CRUZ
3.	CALIFORNIA GURLS - K. PERRY FT. SNOOP DOGG
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	CLUB CAN'T HANDLE ME - FLO RIDA FT D. GUETTA
2.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM F.. RIHANNA
3.	MISSING YOU - SATURDAYS
NEMČIJA
1.	WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA BE COOL
2.	WAKA WAKA (THIS TIME FOR AFRICA) - SHAKIRA feat. FRESHLYGROUND
3.	ALEJANDRO - LADY GAGA
Goste na novem albumu napoveduje tudi ameriški raper T.I., ki prav tako za
LAIBACH
LASTDAYHERE DWEAL BRAINSTORMING VIBESONIC JAM CHEECHA, MC PIECE & THE BOONKER WARFIELD
V SKLOPU 9. FESTIVALA PTUJ ODPRTO MESTO
WWW.SPEKTAKEL.SI
PREDPRODAJA VSTOPNIC: KNJIGARNA HIŠA KNJIG DARILNI BUTDC GH PRIMUS DON CAFFE VSA PRODAJNA MESTA EVENTIMA CENA VSTOPNICE V PREDPRODAJI: 10 €
PRIZORIŠČE ODPRTO OD 15. URE DALJE
free$AL
PTUJ
Mesbia (ftäna Pin]
najdi.si *!Ä8,r
september obljublja novi studijski album. Album bo nosil ime King Uncaged, med gosti se pojavljajo Kanye West, ki je hkrati tudi producent šestih skladb. Od ostalih sodelujočih so tu še Timbaland, Eminem, Keri Hilson, B.o.B in trenutno največja zvezdnica svetovne glasbene scene Lady GaGa. Album King Uncaged je že njegov sedmi studijski album, ki je povečini nastal v zaporu, od koder so pevca
izpustili marca letos. ®®®
Ikone britanskega funka, zasedba Jamiroquai, na čelu katere je karizmatični Jay Kay, po petih letih zatišja za 1. november napoveduje izdajo svojega novega studijskega albuma. Njihov že sedmi studijski album bo nosil ime Rock Dust Light Star in bo izdan pri založbi Universal Music Group. Znana pa sta že tudi prva singla novega albuma, to bosta skladbi White Knuckle Ride in Blue Skies. Kariera zasedbe Jami-roquai traja že 18 let, v tem obdobju so prodali več kot 25 milijonov albumov in objavili več kot 20 hit singlov. ®@®
Ameriška zasedba Scissor Sisters bo v septembru izdala novi singel z naslovom Any Which Way. To bo že drugi singel z njihovega najnovejšega albuma Night Work. Prvi singel je bila skladba Fire With Fire, ki je že postala velika svetovna uspešnica in osvojila prva mesta na nekaterih pomembnejših lestvicah po svetu. Novi singel Any Which Way bo uradno začel naskok na svetovne glasbene lestvice 20. septembra.
Janko Bezjak
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK gobov golaž* SREDA
sladko zelje, krompir v kosih,
kranjska
ČETRTEK
mlečni murki**
PETEK
špinača, pire krompir, hrenovka SOBOTA
perutninski ražnjiči, zelenjava NEDELJA
zelenjavna juha, rebrca na žaru,
solata, lepinje
PONEDELJEK
carski praženec, jabolčna
čežana
*Gobov golaž
Sestavine: 1 kg krompirja, 30 dag gob (zelo okusne so šitake, sicer pa vzamemo katerekoli), 2 sesekljani čebuli, 4 stroki česna, 4 žlice olja, 1 žlica moke, sol, poper, timijan, lovorov list, 1 žlica sesekljanega peterši-lja, 1 žlica paradižnikove mezge.
Čebulo svetlo prepražimo na olju. Dodamo nalistane gobe in nasekljan česen. Ko se voda, ki jo spustijo gobe, posuši, dodamo na kose narezan krompir in ga pražimo, da postekleni. Potresemo z moko in dobro premešamo. Dodamo sol, poper, timijan, lovorjev list, žlico paradižnikove mezge in peteršilj. Zalijemo s toliko vode, da je pokrito, in kuhamo na blagem ognju, da se krompir zmehča.
**Mlečni murki s krompirjem
Sestavine: 50 dag kumaric, 50 dag krompirja, 3 dl mleka, 3 žlice kisle smetane, 2 žlici masla, pol žlice moke, 1 strok česna, poper, sol.
Kumarice olupimo, naribamo, malo posolimo in pustimo vsaj pol ure. Med tem časom skuhamo na kocke narezan olupljen krompir. Ko je skuhan, ga zmečkamo (ne kot pire, ampak da se še čutijo koščki). Na maslu prepražimo moko, za-lijemo z mlekom, in ko prežganje zavre, dodamo ožete naribane kumare in pre-tlačen krompir ter na zmernem ognju kuhamo 15 minut. Večkrat premešamo. Na koncu dodamo kislo smetano, česen in poper.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Rusi: "Revščina je luknja, ki se vsak dan veča."
-k-k-k
Nemci: "Revščina je krava bogatašev." •k-k-k
Čehi: "Skrito rano je težko ozdraviti." -k-k-k
Italijani: "Rane je lažje zadajati kot zdraviti." -k-k-k
Angleži: "Kdor se v vsak oblak ozira, se streli nastavlja."
-k-k-k
Nemci: "Kdo sam ne karta, rad v tuje karte gleda."
-k-k-k
Francozi: "Najbolj radodarni so tisti, ki nimajo kaj dati."
-k-k-k
Angleži: "Ljudje so najbolj radodarni, kadar jih to nič ne stane." -k-k-k
Nemci: "Prva ptica dobi najslajše jagode." -k-k-k
Nizozemci: "Prvi so krivi, da zadnji ne morejo v cerkev."
-k-k-k
Angleži: "Če bedaki ne bi hodili na sejem, se slabo blago ne bi prodajalo."
Učiteljica prinese v razred dve steklenici in glisto. V eni ima vodo, v drugi alkohol. Glisto vrže v steklenico z vodo in ta v njej veselo zaplava. Nato vrže glisto v steklenico z žganjem. Glista divje zami-ga in crkne. Učiteljica vpraša učence, kaj se lahko iz tega naučijo.
Janezek veselo odvrne: »Pij-mo alkohol, pa ne bomo imeli glist.«
SESTAVIL
EDI KLASINC
LAŽJE MOTORNO KOLO
Štajerski TEDNIK
POMOČNIK, POMAGAČ
PRVINA UMETNIŠKEGA DELA
KRAJ PRI MATERIJI PRI SEŽANI
RIBJI RAZPLOD
NAŠ NOVINAR DOBERŠEK
ELDA VILER
NAJVEČJI KOPENSKI SESALEC
NAPRAVA NA ATLETSKI STEZI
DOMAČE SUKNO
LJUDSKO PLAČILO
ŽENSKI PEVSKI GLAS
TROPSKA GOMOLJNICA
PTUJSKA REVIJA
GRUDEN IGO
DELAVEC V CINKARNI
ŠPANSKI KRAVJI SIR
PREBIVALEC IRAKA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
IGRALEC DELON
CIRKUŠKA NAPRAVA
TROPSKA PAPIGA
KRAJ PRI MENGŠU
IZDELEK PREDILNICE, SUKANEC
RAZTELE-ŠEVALEC
ALENKA ZIDAR
HRVAŠKO NASELJE PRI REKI GACKI
SESTAVNI DEL KAKŠNE NAPRAVE
DREVESNA ROGOVILA
MALA ZAČETNA ČRKA
RAZUZDANO POPIVANJE
UBOJ OČETA
KARTON ZA SPISE
RAZSTAVNA PLOŠČA
SANJE
FRANCOSKI APERITIV, RIBEZOV LIKER
PALICA DIONIZA
.UČA.
REKA ČEZ KATERO JE ŠEL CEZAR
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
USIPANJE
JI GLAS
BRANKO SENICA
LEPOTNA KRALJICA
VSUTJE
IGRALEC BOGATAJ
ZLAT FRANCOSKI DENAR
ZAPORNIK, JETNIK
vpije: „Prekleta rit plehnata, a za bežati pa še imaš baterije?"
Gostiteljica, ki je pripravila imeniten sprejem, je dan pozneje prejela pismo včerajšnjega gosta: „Spoštovana gospa! Imel sem se zelo lepo in komaj čakam, da bom lahko spet v vaši mikavni sredini!"
Fata pere perilo pod slapom, ko iz slapa prileti nanjo kamen in jo ubije.
Mimo pride Mujo in reče: »Spet ta vodni kamen. Uničil mi je že dva pralna stroja v enem mesecu!«
Dva Škota sedita v zdravnikovi čakalnici. Pacientka v isti čakalnici vpraša prvega: „Kaj vam pa je?"
„En peni sem požrl."
Potem vpraša drugega: „Kaj pa vam manjka?"
„Tisti peni."
Ni tako hudo, če profesorji vidijo študente, ki vsakih pet minut pogledujejo na svoje ure. Precej hujše je, če jih vidijo, kako si ure držijo ob ušesu in poslušajo, ali sploh delajo.
Šef praznuje rojstni dan, zato mu podrejeni pripravijo manjšo zakusko. Šef pove nekaj vicev, vsi se zabavajo, le Peter se ne smeji.
Pa ga vpraša šef: „Peter, zakaj se pa ti ne smeješ mojim šalam?"
„Ker mi ni potrebno. Čez mesec dni grem v penzijo."
Japonci naredijo robota ljubimca in plačajo trem ženskam, da ga preizkusijo.
Spravi se prva na preizkušnjo, ostane z robotom tri ure v sobi, na koncu pa prisopiha ven vsa utrujena in reče, da ne more več. Druga zdrži z robotom sedem ur in pride ven čisto fuč. Tretja gre v sobo blondinka. Ven je ni in ni ... Po enem dnevu in pol plane iz sobe robot, takoj za njim pa še blondinka in
„Čas je denar!" je rekel natakar, ko je računu prištel še datum in uro.
„Šef, ali lahko dobim teden dni dopusta?"
„Zakaj pa?"
„Jutri se bom poročil in moja žena bi bila zelo vesela, če bi jo spremljal na poročnem potovanju!"
Nekje na Gorenjskem.
Sin vstopi v hišo in potoži očetu: „Oče, sosed noče posoditi žage, ker pravi, da se kakšen zob lahko odlomi!"
„Je pa res škrt!" se je jezil oče. „Potem pa pojdi v klet, bova tisto poleno razžagala pač z našo žago!"
Ugankarski slovarček: KIR =
francoski aperitiv, ribezov liker, KORAČA = drevesna rogovila, LOU-ISDOR = zlat francoski denar, ki so ga začeli kovati 1640, MAO = španski kravji sir, ODOLINA = kraj pri Materiji pri Sežani, SRDA = brazda, TOPOLE = kraj pri Mengšu.
■}J0dS^9 '0|BZB>1 'euoj 'uo^qny 'ubobj| 'uo|s 'epjs 'moj -eue 'edojieyi '}S|A} 'zedeji 'sej 'ab 'sjoi 'edew '^ojueiu 'm '^n 'SJ!1 'je^up 'jsjp 'JonBd suog 'eunopo 'ein^snujoi '09|e§ewod 'e^o| B|B|AI 'jnoo 'uepcy 'eoojo 'sooioj :oN
-AVHOaOA "9>|UBZ¡J)| 3} A3HS3U
íPoíHulajtz naí na iuslountm. íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
NAŠ PISATEL
UMEK EMA
ŽIVAHEN PLES
GRŠKA MUZA
NDEKS
Govori se ...
... da se je tradicionalni poetovionski festival naro-dno-zabavne glasbe izneveril večletni, že skoraj zakoreninjeni tradiciji. Vsi, ki so letos s seboj prinesli dežnike, so imeli dolge nosove.
... da se vrhunec turistične sezone v Poetovioni pozna tudi po smeteh; pod stopnicami na grajskem hribu je lep primerek odlagališča.
... da so pričeli urejanje holermouške obvoznice samo zato, da se bo lahko bolj tekoče odvijala jesenska predvolilna tekma.
... da nekaterih Holermo-užanov sploh ne moti dejstvo, da jesen običajno bolj naklonjena moštu in vinu kot SOKU.
... da si nek župan niže Ptuja kupuje odpustke svojih grehov tudi s postavitvijo vaških kapel.
... da si po težavah z
vzdrževanjem dvoran po nekaterih drugih krajih v šterntalski občini že sedaj sprašujejo, kako bodo napolnili svojo novo športno dvorano, da bo zadeva rentabilna.
. da so poetovionskim žogobrcarjem do zmage pomagale vse boginje sreče skupaj. Uspelo jim je.
Vidi se ...
. da so nekateri člani in predvsem članice ansamblov prišli v stari Ptuj tudi zaradi lastne zabave; zelo Polka punce so za odrom odganjale tremo kar z igran jem kart.
Škoda, da niso igrale sla-či-pokra .
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja	
SREČA ZA MAJHNE IN	wJi fH www.DikaDolonica.com
Foto: Jani Zagorsek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Jani Zagoršek, ki se je 10. avgusta povzpel celo na Triglav. Fotografija prikazuje prečudovit pogled proti Karavankam in Kamniško-Savinjskim Alpam, ko iz oblakov štrlijo le vrhovi.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
	9		7		2		8	
7			6		5			9
		6		1		4		
9	8			3			1	7
3	6		8		7		2	4
4	7			5			9	3
		7		2		9		
1			5		9			2
	5		4		8		6	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€€€	O
Bik	v	©©©	€€	O
Dvojčka	vv	©	€€€	OO
Rai	v	©©©	€€	OO
Lev	vv	©	€	OOO
Devica	vv	©©©	€€	O
Tehtnica	vvv	©©	€	OOO
Škorpijon	vv	©	€€€	O
Strelec	v	©©©	€€	OO
Kozorog	vvv	©©	€€€	O
Vodnar	vvv	©	€€	OOO
Ribi	v	©©	€€€	OO
Velja za teden od 24. avgusta do 30. 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
avgusta: 1 znak - slabo,
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 30. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrajenka je: Selina Nemec, Dolga lesa 5, 2270 ORMOŽ.
Anekdote slavnih
Britanski kemik in fizik Michael Faraday je bil znan po raztresenosti. Nekega dne je v restavraciji dolgo premišljeval o podrobnostih nekih svojih raziskav, se zdramil iz misli, pogledalprazno mizo pred sabo in poklical natakarja: »Oprostite, sem že pokosil in moram plačati
ali pa sem šele prišel in moram naročiti?«
***
Francoska voditeljica literarnega salona markiza du Deffand je rekla, da pozna zanesljivo sredstvo za preganjanje vseh ljubezenskih težav.
»Ali nam lahko poveste za to zdravilo?«
»Pozdraviš se tako, da podležeš.«
***
Ko je bil eden največjih italijanskih pesnikov Dante Alighieri na večerji pri beneškem dožu, je opazil, da je dobil najmanjšo ribo. Vzel jo je in približal ušesu. Ko ga je dož vprašal, kaj to pomeni, je odgovoril: »Moj oče je umrl v morju, pa sem jo vprašal, če kaj ve o njem. Rekla mi je, da so na mizi tudi starejše večje ribe, ki bi to morda lahko vedele.«
Dož je razumel sporočilo.
***
Ameriški režiser Edwards je režiral veliko filmov z britanskim filmskim igralcem Petrom Sellersom. Kmalu je spoznal, da z igralcem ni lahko delati. Nekoč sta porabila ves dan za snemanje enega samega prizora, vendar z njim še vedno ni bil zadovoljen ne eden ne drugi. Potem pa je Edwardsa ponoči zbudil telefon in Sellers na drugem koncu žice mu je vznemirjeno sporočil: »Pravkar sem govoril z Bogom. Povedal mi je, kako moram narediti.«
Naslednjega dne je Edwards razpostavil kamere, da bi posnel Sellersov božji navdih. Po nekaj urah je razočarano vzdihnil: »Peter, ko bo naslednjič govoril z Bogom, mu reci, naj se ne vmešava v šov biznis!«
FAN
KUHINJE
Izkoristite Panlesovo akcijo do konca avgusta!
Ob nakupu kuhinje Panolija sijaj vam 50% vrednosti podarimo.
Salon Maribor
Tržaška cesta 65, Maribor gsm: 00 386 31 365 246
Salon Murska Sobota Obrtna ulica 26, Mur. Sobota gsm: 00 386 31 365 199
Salon Ptuj
Belšakova 2, Ptuj gsm: 00 386 41 233 645
www.panles-kuhinje.si
Obiščite salon Panles kuhinje in povprašajte o akcijah na ostale kuhinjske programe in gospodinjske aparate.
<@>BOSC SIEMENS
Ptuj • Delavnica hoje po vrvi
Vživljanje v filmske podvige
Med 7. in 13. avgustom je bilo mogoče na dvorišču dominikanskega samostana »stopiti« v kino brez stropa, ki so ga pripravili v Centru interesnih dejavnosti Ptuj. Brez vstopnine in na prostem je bilo na ogled več mojstrovin sedme umetnosti, z njihovimi vsebinami pa je bilo povezanih tudi nekaj spremljajočih dogodkov.
10. avgusta so tako pred ogledom filma Človek na žici obiskovalcem ponudili še delavnico hoje po vrvi. »Pri teh spremljevalnih dogodkih gre za vzpodbujanje obiska, pa tudi gledalci se lahko tako na nek način še sami preizkusijo v veščini, o kateri govori današnji film. Pripoveduje namreč o nenavadnem podvigu, ko je možakar prehodil pot po vrvi med stavbama bivših dvojčkov v New Yorku. Za lažjo predstavo lahko tako hojo po vrvi poskusijo tudi obiskovalci, ampak seveda samo na pol metra višine, tako da je za varnost poskrbljeno,« je na delavnici povedal Aleksander Kraner, direktor ptujskega Centra interesnih dejavnosti.
Delavnico so vodili člani Plezalnega kluba 6b iz Ptuja, ki jim je hoja po vrvi šla res dobro od rok oziroma nog. »Takoj so bili pripravljeni sodelovati, tudi sami se tako na nek način pro-movirajo. Na splošno je združevanje različnih organizacij za skupni cilj na Ptuju potrebno,«
Nekateri hojo po vrvi obvladajo.
je še dodal Kraner.
Več večerov zapovrstjo so se tako filmoljubi lahko posladkali s filmskimi mojstrovinami, med katerimi so bili Mleko bridkosti, Povračilo, Persepo-lis, Človek na žici, Taksidermi-ja, Akvarij in Muhasti oblak. Ob glavnem programu so pripravili še projekcije za otroke in mlade v Mestnem kinu Ptuj, na katerih so prikazovali slovenske mladinske klasike.
Polona Ambrožič
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
						TV OKCMTO
T	E	D	IN	II	K	
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
tus SUPERMARKET
OTVORITEV	Ptuj
četrtek, 26.8.2010
Svežina in najvišja kakovost sta temelja, na katerih gradimo naš ugled. Odločitev o nakupu pa vam olajšamo s številnimi akcijami, lojalnostnim programom, Tuš klub kartico in nagradnimi igrami.
Pridite! Zadovoljni boste.
Mesnica
Prireditvenik
Torek, 24. avgust
10.00 do 12.00 Ormož, sejna soba MCO, ogled priljubljenih slovenskih
otroških filmov in otroška joga 16.00 do 19.00 Ptuj, dvorišče krščanske adventistične cerkve, otroški teden,
Le kako živijo otroci v majhni afriški vasici? 18.00 Lenart, predstava mestnega gledališča Ptuj, Strahec 19.00 Cirkulane, zbiranje pred lovskih domom, pohod ob polni luni 19.00 do 20.30 Ormož, na gradu, pesniško branje petih izvrstnih avtorjev,
v okviru festivala Dnevi poezije in vina -	Ptuj, Oratorij 2010, Pazi čas, poteka ves teden
Sreda, 25. avgust
10.00 Ptuj, CID, elektro delavnica
10.00 do 12.00 Ormož, sejna soba MCO, ogled priljubljenih slovenskih
otroških filmov in otroška joga 13.00 Ptuj, terme, Hotel Primus, Baltiki, okrogla miza o poeziji Tomasa Transtromerja
16.00 Ptuj, Dom kulture, predavanje in delavnica Glas 16.00 do 19.00 Ptuj, Društvo Timotej, otroški teden, Kako se igrajo otroci v Aziji?
17.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pravljice in muzanje in branje z Liljano Klemenčič
18.30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, večer
ljudskih glasbil s tamburaško skupino Drotmantraši 19.00 Podvinci, gasilska dvorana, turnir v pikadu in ročnem nogometu,
prireditev ob 7. krajevnem prazniku ČS Rogoznica 20.00 Ptuj, Vrazov trg, nastop Pihalnega orkestra Ptuj 20.00 Maribor, Židovski trg, odprtje razstave cikla Hrvaško poletje v Mariboru
-	Ptuj, Vrazov trg, Dnevi poezije in vina Ptuj 2010, vse do petka, 28.
avgusta
Četrtek, 26. avgust
10.00 do 12.00 Ormož, sejna soba MCO, ogled priljubljenih slovenskih
otroških filmov in otroška joga 11.00 Ptuj, Hotel Mitra, okrogla miza, Glas 16.00 do 19.00 Ptuj, Društvo Timotej, otroški teden, Koala, kenguru, krokodil ...
17.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Zdravilne pravljice in rime
fine z Marijo Lorenčič 17.30 Majšperk, Tovarna volnenih izdelkov, pesniško branje, sledi odprtje
razstave Aleksij Kobal & Marko Jakše 18.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, lutkovna predstava za otroke,
Prizori iz življenja stvari 18.00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, Zasebno branje, Laura Solomon in
Pregor Podlogar, gostiteljica Tjaša Mrgole Jukič 18.30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, Pihalni
večer, koncert kvarteta klarinetov -	Ptuj, CID, Literarna delavnica
Petek, 27. avgust
11.00 Ptuj, Mestni trg, nastop udeležencev festivala Glasba v kloštru 11.00 Ptuj, Park hotel, kulturno-prireditveni center Kronos, okrogla miza,
Poezija: jezik celote 13.00 do 15.00 Ptuj, Termalni park, ulično gledališče Jukebox poezije 16.00 do 19.00 Ptuj, Društvo Timotej, otroški teden, Potep okoli sveta -
predstavitev za starše, Vrednote za danes - mag. Zmago Godina 17.00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, zaključni
nastop udeležencev festivala Glasba v kloštru 17.00 Podvinci, igrišče, turnir v malem nogometu, prireditev ob 7. krajevnem prazniku ČS Rogoznica 18.00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, Zasebno branje, Georgi Gospodinov in
Ljudmil Dimitrov, gostiteljica Nevenka Dobljekar 18.00 Šikole, športni vikend, turnir odbojke na travi 20.00 Šikole, športni vikend, turnir v košarki 20.00 Sela, kulturna dvorana, večer češke folklore 20.30 Slovenska Bistrica, grad, starobistriški večeri kulture -	Ptuj, CID, literarna delavnica, za mlade, ki pišejo poezijo ali prozo
ali si želijo začeti pisati
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Štajerski TEDNIK
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
SIP
TV
TOREK 24.8.
8.00 Oddaja Občine Destrnik 9.20 Polka in majolka 10.20 Oddaja Lepa 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 Destrnik - Kmečki praznik 21.10 Praznik Občine Juišlncl 23.00 Vldeo strani
SREDA 25.8.
8.00 Hajdina - prometna kača 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Kronika Občine Hajdina 21.30 Dogodki Hajdina 23.00 Video strani
ČETRTEK 26.8.
8.00 Valeta OŠ Dornava 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Lukarskl praznik v Dornavl 21.10 Dogodki Dornava 23.00 Video strani
PETEK 27.8.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Peta noč - ponovitev 00.30 Vldeo strani
Mali oglasi
STORITVE
VEDEŽEVANJE D&S, na poti življenja imamo veliko vprašanj, zato pokličite na tel. 090 68 07 (Denise); 1,50 EUR/min. Vedeževanje D&S; Ul. Draga Kobala 3 b, Maribor.
ZELO UGODNO IN KVALITETNO
polaganje vse vrst strešnih kritin in kleparskih del. Bojan Fras, s. p., Koroška c. 58, Maribor, tel. 030 334 947.
KOMBI PREVOZI TOVORA, selitveni prevozi doma in v tujini. Avto-prevozništvo Bojan Prašnički, s. p., Medribnik 26, tel. 031 207 112.
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30 cm. Bruno Šurbek, s. p., Cementninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, telefon 02 802 303.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM krompir in rdečo peso. Telefon 041 363 947, Branko Žni-darič, Cvetkovci 102, Podgorci.
PRODAM mini kitajske pujske, lahko kot hišne ljubljenčke ali kot manjše odojke. Telefon 031 424 952.
PRODAM bikca simentalca, težkega od 145 do 150 kg. Telefon 041 924 694.
PRODAM prašiče domače reje od 50 kg naprej. Telefon 070 869 539.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
K POSKOČNIH
C ;;;
1.	Ans. ISKRICE - Šepni mi prav potiho
2.	Ans. PAJDAŠI-Kdor ljubi dom
3.	PETRA IN Ans. GADI ■ Ati moj rojstni dan slavi
4.	Ans. ŽAREK-Žarek
5.	Ans. KOLOVRAT - V daljavo v neznano vleče me
6.	Ans. UNIKAT-Dovolj mi je
7.	Ans. BRLOGA in FANTJE IZ ŠENTILJA - Dolina pod brlogo
1.	BOŠTJAN K0NECNIK- Zakaj si me
2.	ALEN VOGRINEC - Berač
3.	LANGA & ZREŠKA POMLAD - Recesija
4.	ŠTAJERSKI BRENDI -Vse leti
5.	MATEJA MALNAR - Moj svet
6.	F0XITEENS-Energija
7.	HANA - Morje nas vabi
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za: Naslov: _
Orfejčkove
SAAS glasbene želje:
041/818-666
Tel. številka:
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM več metrov kalanih suhih mešanih drv, možen razrez in dostava na dom. Tel. 041 994 575.
V NAJEM vzamem njive v Gorišnici ali okolici. Tel. 041 670 766.
PRODAM PUJSKE, linija 44 in 54 -mesnati tip, po ceni 2,40 €/kg. Tel. 041 670 766.
PRODAM telico, brejo devet mesecev. Tel. 02 781 06 81.
IŠČEMO osebo za vodenje konjeniškega kluba v okolici Ptuja. Inf. na tel. 041 829 449.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na štev. 041 212 136.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju, z lepim razgledom nad Ptujem, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617.
NA PTUJU na zelo lepi legi prodamo stanovanjsko hišo, 180 m2, takoj vseljivo, staro 22 let. Telefon 031 424 952.
DELO
IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi? Postanite honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh. DIALOG, K mitreju 2, 2251 Ptuj.
RAZNO
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI

LES za ostrešje, suhe deske, 25 mm, late, 4 x 5 cm, 5 x 8 cm, ladijski pod, opaž 12 mm-16 mm-20 mm, obloga, bruna, 21 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena. Telefon 040 351 580.
PRODAM različno stanovanjsko opremo, pomivalni stroj in kombinirani štedilnik. Tel. 031 391 231.
Štajerski TEDNI
www.tednik.si
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
SPOMIN
23. avgusta je minilo leto žalosti, ko nas je za vedno zapustila naša draga
Anica Magdič
IZ LANGUSOVE 10 NA PTUJU
Vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in prižigate sveče v njen spomin, iskrena hvala.
Vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo
Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših; da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši...
SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica
Ivanka Ficjan
IZ SP. VELOVLEKA 10. 1. 1947 - 22. 8. 2009
Hvala vsem, ki se spomnite nanjo, postojite ob njenem pre-ranem grobu in prižigate sveče.
Vsi njeni
SPOMIN Žarko
in
Stane Predovnik
Mineva leto od smrti sina, brata in očeta in petnajst let od smrti očeta in dedka.
Ohranjamo vaju v spominu in naših srcih.
Žalujoči vajini najdražji
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila draga žena, mamica in babica
Marija Čulk
Z BREGA 50 PRI MAJŠPERKU
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ste jo v takem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se gospe dr. Branki Skledar ter gospe sestri Kristini, ki sta nam pomagali v težkih dneh. Hvala gospe dr. Tončki Trop, sestram na diabetičnem oddelku za trud zdravljenja. Hvala gospodu župniku Alojziju Klemenčiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi gospodu godbeniku za odigrano Tišino, hvala gospodu Galunu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se družinama Jus in Kitak, ki sta nam priskočili na pomoč v težkih trenutkih. Hvala darovalcem za svete maše in sveče, pevcem za odpete žalostinke in petje pri sveti maši, zastavonoši in podjetju Mir iz Vidma za pogrebne storitve. Najlepša hvala vsem skupaj.
Žalujoči: mož Milan, hčerka Milanka z družino
in sin Ervin
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
Ptuj • Tretje Rimske igre navdušile
Najmnozicnejsa poletna prireditev
Od četrtka, 19., do nedelje, 22. avgusta, so v Ptuju v organizaciji Term Ptuj potekale tretje Rimske igre. Omenjena druZba namreč zadnjih nekaj let obuja 2000 let stare rimske zgodbe, ki temeljijo na najmogočnejšem obdobju v zgodovini najstarejšega slovenskega mesta. Kot pravi prvi mož term Andrej Klasinc, bo dogodek v naslednjih letih postal prepoznavna prireditev v tem delu Evrope.
»To je lahko ena od zelo prepoznavnih zgodb, ki nas bo lansirala v srednjeevropski prostor. Konkurenca je namreč velika in tako izpiljena zgodba, v katero ogromno vlagamo, je lahko naša velika konkurenčna prednost. V vse skupaj smo vložili veliko truda in denarja, za te in naslednje rimske igre smo nabavili 24 kompletov rimskih vojščakov, tako da gre za eno največjih tovrstnih postavitev v tem delu Evrope,« je dejal Klasinc, ki je prepričan, da marsikatero mesto v Italiji nima toliko opreme, kot jo imajo trenutno na Ptuju.
Kot je povedala koordinator-ka projekta Martina Ajster, gre za tradicionalen dogodek, ki vsako leto raste, letos pa je bil še posebej bogat. Obiskovalci so si namreč lahko ogledali že
precej konkretno rimsko vojsko, hkrati pa je novost tudi ta, da je letos to postal tedenski dogodek. Že v začetku tedna so namreč pripravili rimski otroški tabor, na katerem so se lahko otroci seznanili z življenjem v času starih Rimljanov.
Osrednji dogodek prireditve je potekal v soboto, ko je po ptujskih mestnih ulicah od 11. ure potekala povorka s skoraj 1000 nastopajočimi iz bližnje okolice iz Slovenije, pa tudi iz nekaterih sosednjih držav. Na povorki se je pred Mestno hišo vsaka skupina na kratko prestavila, naslednja postojanka povorke pa je bila pred Orfe-jevim spomenikom, kjer je potekala mini comedia dell arte, prikazali so tudi nekaj rimskih artistov, spomnili pa so tudi na zgodbo o Orfeju in Evridiki.
Foto: Črtomir Goznik
Na igrah so se sodelujoči predstavili v oblačilih vojakov, gladiatorjev, vestalk in navadnih meščanov.
Sobotno popoldne je bilo namenjeno rimskemu dogajanju v amfiteatru Termalnega parka, kjer je bil na ogled pravi rimski spektakel, potekale so
gladiatorske igre ter ples ve-stalskih čarovnic, vse skupaj pa so zaključili s pravo rimsko veselico.
V nedeljo dopoldne je med
drugim potekala prava rimska tržnica, na kateri so obiskovalci lahko pokušali in kupili dobrote starih Rimljanov, popoldne so potekale zaključne rimske igre, vse skupaj pa se je končalo s prvim zasedanjem rimskega senata in slavnostno postavitvijo spominskega stebra.
Letošnji dogodek si je ogledalo več tisoč obiskovalcev, na sobotni povorki pa je sodelovalo več kot 1000 udeležencev, oblečenih v antična oblačila. Rimska oblačila so konec tedna omogočila brezplačen obisk Termalnega parka, kjer je bil postavljen osrednji rim-
Rimske igre so bile pravi spektakel za oči, v naslednjih letih pa naj bi postale prepoznavna prireditev v tem delu Evrope.
Foto: Črtomir Goznik ski tabor.
Pozdrav tretjim Rimskim igram
sta
Desenci • 29. kmečki praznik
Pisana povorka pod stirikrakim klopotcem
Turistično društvo Destrnik pod vodstvom Ivana Hauptmana je uspešno izpeljalo letoSnji, Ze 29. tradicionalni kmečki praznik; nastopajočim in obiskovalcem je bilo naklonjeno tudi vreme, saj sta oba praznična dneva minila brez kapljice deZja, postavljen šotor pa je odsluZil za imenitno senco.
Praznik se je začel v soboto pozno popoldne s postavitvijo klopotca ob gasilskem domu v Desencih, kjer je potekalo tudi vso ostalo dogajanje. Postavitvi
klopotca s štirimi kraki, značilnega za Slovenske gorice, so se z mimohodom starih vozil poklonili tudi njihovi lastniki, nato pa so večer zaključili
z zabavo ob nastopu Veselih Štajerk.
V nedeljo pa se je obiskovalcem predstavila značilna po-vorka traktorjev s prikolicami,
na katerih so vaščani iz posameznih vasi prikazovali stare kmečke običaje in dejavnosti; tako je bilo možno videti, kako so nekoč spravljali seno, kako so kletarili, vinarili in ročno stekleničili vino (letošnje je baje tako dobro, da bo zdržalo najmanj 15 let, če ga ne bodo prej spili), zanimiv je bil tudi prikaz tradicionalne žganje-kuhe, pa ročno trebljenje buč,
Osebna kronika
Rojstva: Maja Lukačič, Šolska ulica 15, Središče ob Dravi - deklica Ela; Halyna Zhu-mer, Župečja vas 26, Lovrenc na Dravskem polju - deček David; Irena Arnečič, Cirkula-ne 89 - deček Amadej; Milka Sovič, Veliki Brebrovnik 9, Miklavž pri Ormožu - deklica Mojca; Saša Kolbl, Žabjak 45, Ptuj - deklica Samanta; Tanja Hutinski, Kovača vas 146, Slovenska Bistrica - deček Marcel; Mojca Janžekovič, Kicar 78 c, Ptuj - deček Jaka; Nives Žižek, Miklavž pri Ormožu 20 a - deklica Tia; Natalija Harb, Gunduličeva ul. 10, Maribor
-	deklica Ajda; Lina Kukovec, Ulica Borisa Kraigherja 22, Kidričevo - deček Nej; Nataša Raušl, Bodkovci 28, Juršinci -deklica Karin; Natalija Janežič, Krčevina 16, Miklavž pri Ormožu - deček Alen; Milena Ško-liber, Strezetina 24 a, Ivanjkovci - deček Anže; Barbara Dovečar, Šardinje 2, Velika Nedelja - deček Taj; Maja Ple-sec, Moškanjci 85 d, Gorišni-ca - deklica Mia; Janja Kosi, Dobrava 31, Ormož - deklica Meta; Helenca Brmež, Sela 35
a,	Lovrenc na Dravskem polju
-	deček Zvonko.
Umrli so: Simon Petek, Ru-neč 4, rojen 1974 - umrl 6. avgusta 2010; Ida Cvetko, rojena Cvetko, Cvetkovci 99, rojena 1935 - umrla 6. avgusta 2010; Marija Čulk, rojena Gor-jup, Breg 50, Majšperk, rojena 1943 - umrla 14. avgusta 2010; Robert Belšak, Ul. Borisa Kraigherja 16, Kidričevo, rojen 1964 - umrl 13. avgusta 2010; Elizabeta Petrovič, rojena Brumen, Gorišnica 112, rojena 1928 - umrla14. avgusta 2010; Janez Satler, Zagrebška c. 121, Ptuj, rojen 1941 - umrl 14. avgusta 2010; Frančiška Cizerl, rojena Zelenjak, Rakov-ci 2, rojena 1941 - umrla 17. avgusta 2010.
Poroke - Ptuj: Kristjan Mulec in Helena Kirbiš, Cirkovce 56. Sedin Babajic, Slovenja vas 47
b,	in Amira Avdic, Orahovica, Bosna in Hercegovina. Dušan Vinkler, Slape 21, in Mirjana Belšak, Bolečka vas 6 e. Poroke - OrmoZ: Damjan Gašparič, Sp. Ključarovci 31, Velika Nedelja, in Mateja La-šič, Desnjak 23, Ljutomer. Peter Krabonja, Sodinci 28, Velika Nedelja, in Karmen Bezjak, Gajevci 17 b, Gorišnica.
mletje pšenice z žrmljami, ročno razžagovanje, vezanje lončene posode in še in še.
Po prikazu in obrazložitvi tradicionalnih kmečkih opravil, ki jih je danes videti le še zelo redko kje, je sledila podelitev priznanj za najlepše domove v občini. Po oceni komisije si je posebno priznanje zaslužila res izjemno lepo obnovljena stara viničarija
sredi destrniške občine, priznanja pa so prejeli še: Anita in Damjan Vogrinec, Jože in Marica Mohorič, Neža in Emica Flajšman, Robert in Klavdija Markež ter Cvetka in Marjan Pšajd.
Večer pa se je seveda zaključil tako, kot se za prave kmečke praznike spodobi; z veliko odlične hrane in domačih dobrot ob zabavi z ansamblom Spev.
SM
Napoved vremena za Slovenijo
Utrinek z letošnjega 29. kmečkega praznika: prikaz tradicionalne žganjekuhe na eni izmed številnih traktorskih prikolic v povorki, ki je prikazala številne tradicionalne kmečke dejavnosti in obrti.
Danes bo sprva še precej jasno, čez dan se bo v severni Sloveniji pooblačilo, popoldne se bodo začele pojavljati padavine, deloma nevihte, ki bodo v noči na sredo zajele večji del Slovenije. Pihal bo jugozahodni veter, zvečer ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, najvišje dnevne od 25 do 32 stopinj C.
V sredo čez dan bo dež ponehal, popoldne se bo delno zjasnilo. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Hladneje bo. V četrtek bo sončno, zjutraj bo po nižinah megla. Spet bo topleje.
Foto: SM