Trst: Bassa Poropat kandidatka za Pokrajino, a z ambicijo, da bi kandidirala za tržaško županjo /7 Na Opčinah nagradili uspešne športnike in dijake % ^ftppy ' V. Jui, Primorski Da bi še bili zlati v • casi ••• Igor Devetak Danes bo Nova Gorica dobila novega župana. Mladega, po volilni kampanji sodeč motiviranega politika, ki je pred odločilnim volilnim krogom na svojo stran pridobil domala vse tekmece iz prvega kroga, izkoristil šibkost zrahljanih vrst pro-tikandidatkine stranke in v očeh ljudi zrasel v najbolj prepričljivega kandidata. Kako bo 38-letni Matej Arčon upravljal, je novo poglavje, ki ga bo danes začel pisati. Dosedanji župan Mirko Brulc odhaja z zadoščenji. Ocena tega, kar je naredil za občino, pripada Novo-goričanom. Nam je do tega, da ocenimo njegovo držo in dejanja z učinki na dolgi rok. V osmih letih njegovega županovanja se je na Goriškem, bolj kot kjer koli drugje, lomila zgodovina. »Bili so zlati časi,« so njegove besede. Kot da je minilo celo stoletje ali več. S podobno mislečimi je prehiteval čas, z užitkom podiral meje, zidove, bodečo žico. Potencial je bil ogromen in pričakovanja ljudi na vrhuncu. To je bil čas, ko so Mirka Brulca Goričani na ulici pozdravljali in nagovarjali kot svojega župana. Tudi ko so se sogovorniki v Gorici spremenili, je iskal pot do dialoga, včasih stisnil zobe. Imel je vizijo skupnega prostora. Ko si ga vprašal o sožitju Goric, je njegov pogled odtaval, poiskal okno in se usmeril daleč, čim dlje. Da bi z mislijo dosegel prihodnost in ji skrajšal pot v naš čas. Zato so bile njegove misli svetle, besede jasne, padale so kot semena v rodovitna tla. Hvaležnost mu dolgujemo goriški Slovenci. Bili smo v vrhu njegovih skrbi. Če odmislimo administrativno mejo med mestoma, lahko trdimo, da smo ga tudi mi imeli za svojega župana. Danes je to kapital, ki ga cenimo. Njegov naslednik ga ima na voljo. EKONOMSKI FORUM 2010 Druflvp slovenskih CfcMOfflittM v 1 lil L i j I Program: i ttóh/ RAZVOJ GOSPODARSTVA V OČEH ZGÖDOV1 hiABJEV pfvithuti- & MaruiK. M, Pah)r Ifcjfft/ SKUPNI EKONOMSKI PROSTOR ALPE-ADWA: utopija ali možna realnost. Ptrdmft* G. 0ißertPM. Brfü DANES 11.11.2010 16.30h K ■■ Ul. Ítíís20 ■ Gorki dnevnik ČETRTEK, 11. NOVEMBRA 2010 št. 267 (19.974) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Danes odstop Finijevih članov vlade? Vladna kriza trka na vrata Opozicija snuje nezaupnico Predsednika Napolitana skrbi vse bolj negotova situacija ŠOLA - Nadaljevanje zasedbe višjih šol V Trstu že četrti dan brez pouka Protest tudi na goriških višjih šolah TRST, GORICA - Na tržaških višjih šolah traja protestna zasedba že četrti dan. Na liceju Prešeren so se včeraj vrstila razna predavanja na temo šolske reforme in zaposlovanja mladih. Dijaki vestno skrbijo za red in šolsko imovino. Zasedba tržaških šol se bo po vsej verjetnosti nadaljevala do srede prihodnjega tedna. Včeraj so se po zgledu tržaških vrstnikov za okupacijo odločili tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Gorici. V dopoldanskih urah so imeli samoupravo, pozno popoldne pa so zasedli šolski center. Goriški dijaki nameravajo s protestno akcijo nadaljevati do sobote. Na 8. in 14. strani RIM - Berlusconijevi vladi so najbrž šteti tedni. V to ni prepričana le opozicija, temveč tudi Gianni Letta, eden najtesnejših sodelavcev ministrskega predsednika. Obstaja možnost, da bodo ministri in podtajniki iz vrst stranke predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija danes zapustili vlado. Medtem ko levosredinska opozicija snuje nezaupnico Berlusconiju se je spet oglasil predsednik republike Giorgio Napolitano. Vse bolj ga skrbi politična situacija v času, ko bi moral parlament odobriti državni proračun in finančni zakon. Na 6. strani Za Slovenijo osimski sporazumi še aktualni Na 2. strani Od sobote v lokalih obvezen alkotest Na 4. strani Tržaškega pedofila izsledili v Istri Na 7. strani V Trstu obsežen izliv goriva in kaos na cesti Na 9. strani Na Goriškem Federacija levice Na 16. strani M SORA La finestra è ben più di uno sguardo Okno je več kot pogled www.m-sora.eu zastopnik M-SORA v Nabrežini Nabrežina, 106/A 34011 Devin Nabrežina (TS) tel. e fax.:++39 040 46 12 147 cell.:++39 346 51 85 181 www.obiettivoluce.com OBIETTIVO Vi .LUCE I di Roberto p.i. Antoni W v— ■^■mrdiHi \ \ ni vr*-. Jim NUDIMO VAM Industrijske in zasebne električne inštalacije Avtomatizacija dvoriščnih vrat Telefonija in domofoni Varnostni sistemi Informatične mreže Klimatske naprave fotovoltaične naprave + asistenca NAŠE ZNAMKE WFvl/lC UOGÎSTV E LA CASA TI SORRIDE IQL 1129 L Proseška ul. 59 (Brdina), TS | tel. 040-2176897 | mob. 335-6024673 2 Četrtek, 11. novembra 2010 ALPE-JADRAN / OSIMSKI SPORAZUMI - Včeraj minilo 35 let od podpisa BUDIMPEŠTA Za slovensko zunanje ministrstvo TfsChmitt imajo še danes izreden pomen govorila tudi Kot poudarjajo na MIZ., so prispevali k normalizaciji odnosov med Italijo in Jugoslavijo in nato še s Slovenijo o manjšinah LJUBLJANA - Včeraj je minilo natanko 35 let, odkar so v Osimu pri Anconi podpisali sporazume med Jugoslavijo in Italijo. Z Osimskim sporazumom je bila dokončno določena celotna mejna črta, od tromeje na Peči do razmejitve v Tržaškem zalivu. Prav tako pa so s sporazumom uredili položaj in pravice slovenske narodne manjšine v Italiji in italijanske v takratni Jugoslaviji. Osimski sporazumi so ustvarili trdno podlago za višjo stopnjo sodelovanja med državama in so še vedno ena najpomembnejših in ključnih mednarodnih pogodb med Slovenijo in Italijo, so ob tem poudarili na slovenskem zunanjem ministrstvu. Osimski sporazumi so po ratifikaciji v parlamentih obeh držav začeli veljati 2. aprila 1977 z izmenjavo ratifikacijskih listin. Sporazumi obsegajo pogodbo med SFRJ in Italijo s prilogami, sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med državama ter protokol o prosti coni. Slovenija in Italija sta z izmenjavo not 31. julija 1992 potrdili njihovo nadaljnjo veljavnost, s čimer ostajajo ena najpomembnejših in ključnih mednarodnih pogodb med državama. V času nastanka so osimski sporazumi predstavljali enega temeljnih pravnih aktov med Jugoslavijo in Italijo. Rešili so vprašanja, ki so ostala odprta po pariški mirovni konferenci v letih 1946-1947 oz. po mirovni pogodbi z Italijo iz leta 1947. Še posebej velikega pomena je dokončna ureditev poteka državne meje. Pomembna okoliščina za to je bil sprejem konvencije o varnosti in sodelovanju v Evropi, sprejete v Helsinkih leta 1975, v kateri je bilo zapisano načelo o nedotakljivosti obstoječih meja v Evropi. Osimski sporazumi so bili ocenjeni kot prvo neposredno izpolnjevanje teh načel. Postopna normalizacija odnosov med državama, najprej med Jugoslavijo in Italijo ter kasneje vse bolj poglobljeno in razvejano sodelovanje med Slovenijo in Italijo, sta med drugim tudi ustvarila okoliščine za kasnejši sprejem zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji leta 2001, so zapisali v sporočilu za javnost MZZ. Pomen osimskih sporazumov in njihova aktualnost se vedno znova izkazujeta v konkretnih dosežkih, izjemno pomembnih predvsem za prebivalce v obmejnem prostoru. Na podlagi določb osimskih sporazumov so bili uresničeni številni projekti, ki so zelo konkretno prispevali k razvoju obmejnih območij in k poglabljanju medčloveških odnosov, so ob obletnici še ocenili na slovenskem zunanjem ministrstvu. Sporazume v Osimu sta 10. novembra 10975 podpisala takratna zunanja ministra Jugoslavije Miloš Minic (levo) in Italije Mariano Rumor (desno) arhiv gledališče koper - V soboto premiera krstne mladinske predstave Na odru eden od najbolj priljubljenih junakov otroške literature Grozni Gašper KOPER - V Gledališču Koper bodo v soboto krstno uprizorili mladinsko predstavo Grozni Gašper. Ideja, da pripravijo predstavo po zgodbah o enem najbolj priljubljenih junakov sodobne otroške literature, se je porodila dramatičarki Tamari Matevc. Predstava je nastala v sodelovanju z SNG Nova Gorica, kjer bo premierno uprizorjena 16. novembra. Kot je Matevčeva poudarila na včerajšnji novinarski konferenci, jo je ob prebiranju zgodb navdušila predvsem "necenzurirana neznosnost tega devetletnega otroka in iz tega izhajajoč razmislek o starševski nekompatibil-nosti, predvsem pa dejstvo, da tako otroci kot odrasli uveljavljajo svoj prav in da v besedilih Francesce Simon to lahko počnejo z največjim užitkom". Grozni Gašper sodi med najbolj priljubljene junake sodobne otroške literature. Francesca Simon je z 19 knjižicami o simpatičnem porednežu zaslovela po vsem svetu. Z zgodbami o groznem Gašperju je v irskih knjižnicah kar 13 mesecev veljala za največkrat izposojeno avtorico, v Veliki Britaniji pa je za knjižico Grozni Gašper in strašljivi snežak leta 2008 prejela British Book Award za najboljšo otroško knjigo. Zgodbe o Gašperju so postale velike uspešnice v več kot 25 državah, po njih je bila posneta risana serija. Zgodba o Groznem Gašperju, ki Katja Pegan jo bodo prestavili na oder, je preprosta: Grozni Gašper, njegov brat Peter in prijateljica Maja uživajo v večeru, ko so sami doma. Starši so otroke sicer zaupali varuški Rebeki, vendar je ta pred Ga-šperjevim nagajivim terorjem zbežala v omaro. Ven si ne upa, saj se boji Ga-šperjeve udomačene tarantele, so v sporočilu za javnost zapisali v gledališču. Režiser predstave Jaša Jamnik, kot pravi, besedilo uprizoritve dojema predvsem žanrsko in v liku groznega Gašperja razbira sodobnika Tom Sa-wyerja in Denisa Pokore. Zato pred- stave ni namenil le otrokom in mladostnikom, temveč tudi njihovim staršem, ki bodo razumeli, da zahtevati od otrok "biti priden" pomeni otroke tudi omejevati. Avtorica uprizoritvene verzije in dramaturginja je Tatjana Doma, scenografka Vasilija Fišer, kostumografka Ana Matijevic, avtor glasbe Mirko Vuksanovic. Nastopajo Rok Matek, Medea Novak, Blaž Valič in Igor Šta-mulak kot Grozni Gašper. Direktorica koprskega gledališča Katja Pegan je na novinarski konferenci predstavila še monografijo Gledališča Koper, ki je izšla ob deseti obletnici delovanja gledališke hiše. Zbornik z naslovom Deset let gledališča Koper, ki ga je uredil dramaturg Miha Trefalt, na 120 straneh predstavlja delovanje Gledališča Koper od njegove ustanovitve leta 2000 do konca lanske sezone, kronološko popisuje predstave in jih pospremi z odlomki iz kritik, intervjujev in novinarskih zapisov, dopolnjuje pa jih bogato fotografsko gradivo. (STA) BUDIMPEŠTA - Predsednik Slovenije Danilo Türk se je včeraj v okviru dvodnevnega obiska na Madžarskem sešel z gostiteljem, madžarskim predsednikom Palom Schmittom. Predsednika sta pohvalila odnose med državama in spregovorila o položaju manjšin, kjer po prepričanju Türka prihaja do pozitivnega razvoja. Dotaknila sta se tudi okoljske katastrofe v Ajki in Türk je na novinarski konferenci po srečanju izpostavil, da se v Sloveniji čutijo solidarni z vsemi prizadetimi v ekološki nesreči v tovarni aluminija. Predsednika sta se v pogovorih posvetila tudi vprašanju manjšin, tako madžarske v Sloveniji kot slovenske na Madžarskem. Türk je izpostavil, da je na tem področju v zadnjem času prišlo do nove okoliščine oz. novega pozitivnega razvoja, in sicer z delovanjem Razvojne agencije Slovenska krajina na Madžarskem, ki jo je leta 2006 ustanovila Zveza Slovencev na Madžarskem. Slovenski predsednik se je včeraj sestal še s predsednikom madžarskega parlamenta Laszlom Kö-verjem in tudi s predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbanom. Srečal pa se je tudi s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Porabju in s Slovenci, ki živijo v Budimpešti. Predstavitev zgibanke in spletne strani o kraški vinski cesti PLISKOVICA - V Mladinskem hotelu v Pliskovici bodo danes ob sv. Martinu ob 16.uri predstavili novo zgibanko in spletno stran o Kraški vinski cesti, ki z novo podobo odpira mnoga vrata za večjo prepoznavnost vinorodnega okoliša Kras in pokaže ponudnike na vinski cesti kot enoviten sklop pristnega enogastro-nomskega kraškega doživetja. Projekt je pripravljen v okviru javnega poziva LAS Krasa in Brkinov v sodelovanju Kraškega mozaika okusov. V projektu so sodelovale občine, ponudniki in strokovne organizacije na območju, kjer poteka vinska cesta Krasa. Novi člani kraške vinske ceste pa se bodo predstavili z mladim vinom. (O.K.) REGIQNE AUTON9MA FRIWLI VeNEZIA GIUUA Avtonomna Dežela Furlanija Julijska krajina bo omogočila uporabo slovenskega jezika v VI. Generalnem popisu kmetijstva preko podelitve petih pogodb usklajenega in trajnega sodelovanja za vzdrževanje odnosov z javnostjo na sedežu Urada za odnose z javnostjo - Ufficio Relazioni Pubbliche Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine ter preko ene pogodbe usklajenega in trajnega sodelovanja za upravljanje spletne strani in obdelavo statističnih podatkov na Deželnem uradu za popis - Ufficio Regionale di Censimento. Javno obvestilo je bilo objavljeno 10. novembra v deželnem uradnem glasilu - BUR in na spletni strani www.regione.fvg.it v sekciji Razpisi in Obvestila - Bandi e awisi pubblici. Rokza oddajo prijav zapade 25. novembra. KRAS - Skupna vrednost investicije znaša več kot milijon evrov V Dutovljah dobili nov zdravstveni dom in lekarno DUTOVLJE - V Dutovljah, nasproti socialno varstvenega zavoda, ob magistralni cesti Sežana - Nova Gorica, so v torek odprli novo zdravstveno postajo in lekarno, ki je zasnovana v obliki črke L, v skupni izmeri 304 kv. m. in jo je gradilo gradbeno podjetje Makro 5 gradnje iz Kopra, v skupni vrednosti več kot milijon evrov. Trak so slavnostno prerezali direktorica sežanskega zdravstvenega doma dr. Ljubislava Škibin, v.d. direktorice Kraških lekarn Ilirska Bistrica Anita Malnar in sežanski župan Davorin Terčon. Terčon je orisal potek izgradnje dolgo pričakovane lekarne, ki jo v Du-tovljah niso imeli, in zdravstvene postaje, ki se je iz dosedanjih prostorov nad pošto zaradi težkega dostopa za nujne primere preselila na novo lokacijo. »Občina je že leta 2007 odkupila zemljišče skupaj z objektom domače KS, ki je videla na tej lokaciji najkvalitetnejšo rešitev za izgradnjo pritličnega objekta, ki bo omogočil kvalitetno zdravstveno oskrbo za občane Dutovelj in okoliških vasi z možnostjo dostopa tudi invalidnim in nemočnim osebam ter parkiranja. Prijavili smo se na razpis Ministrstva za zdravje in julija lani podpisali pogodbo o soinvestiranju v vrednosti 653 tisoč evrov, ministrstvo je zagotovilo 92 tisoč evrov, zdravstveni dom in lekarne so prispevale celotno opremo,« je poudaril Terčon. S Kraškimi lekarnami so septembra lani podpisali pogodbo o sofinanciranju izgradnje lekarne, s katero se je javni zavod zavezal, da bo za investicijo prispeval 23 odstotkov deleža, skladno s kvadraturo lekarniških prostorov (71 kv. m., medtem ko zdravstvena postaja meri 233 kv. m.). Objekt ima urejenih tudi 19 parkirnih mest in eno za invalide. »Ponosna sem, da se selimo v pre-potrebne nove prostore zdravstvene postaje. Za sežanski ZD je to ena od štirih zdravstvenih postaj, ki je bila najbolj potrebna spremembe in prenove. Tu bo delovala splošna ambulanta in patro-nažna služba za približno 2300 bolnikov, zobozdravstvena ambulanta za odrasle in mladino skupaj z zobotehniko. Dodatna pridobitev je nov, sodoben rentgenski aparat za posamično slikanje zob in nov aparat za panoramsko slikanje zob (ortopanogram). Storitev, za katero so morali do sedaj uporabniki sežanskega ZD v Koper, Postojno ali Šempeter pri Gorici, bo tako doma. Vključena je še večnamenska ambulanta s predprostorom, prostor za čistilko in perico ter manjša čajna kuhinja. Za opremo in nove stroje smo vložili približno sto tisoč evrov. Tu bo zaposlenih deset delavcev,« poudarja dr. Škibino-va. Da odpirajo že osmo lekarno po vrsti, drugo letos, pa je izpostavila Malnarjeva. Dutovsko lekarno bo vodila mag. Danila Kovšca. V kulturnem programu, ki ga je oviralo deževanje, pa so pod šotorom z glasbenimi točkami nastopili učenci sežanske glasbene šole, medtem ko sta Leda in Branko Kocjan zaigrala psihodra-mo-enodejanko režiserja Bojana Podgorška z naslovom Dežurna služba. Olga Knez / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 11. novembra 2010 3 SLOVESKO STALNO GLEDALIŠČE - Jutri premiera v Trstu, prihodnji petek ponovitev tudi v Gorici Prva domača produkcija SSG: sodobna nemška drama Zlati zmaj Delo Rolanda Schimmelpfenniga je režiral Janusz Kica - Optimizem izrednega upravitelja Marchesija TRST - Predstava o drugem in drugačnem, o tujcu, ki živi v naši neposredni bližini, a se zanj ne zmenimo, ker smo preveč zazrti vase. V petek bo v tržaškem Kulturnem domu premiera prve letošnje domače produkcije Slovenskega stalnega gledališča. Gre za slovensko praizvedbo dela Zlati zmaj mlajšega nemškega dramatika Rolanda Schimmelpfenniga, ki je s tem tekstom požel več nagrad, med drugim tudi naziv dramatik leta 2010 na festivalu Mülheimer Theatertagen. Režija je bila zaupana poljskemu režiserju Januszu Kici, ki se tako že tretjič vrača v tržaški teater. Kot je dejal na včerajšnji tiskovni konferenci, je to tekst za pet igralcev in ne zahteva posebnih scenskih zahtev: tako predstavo vsi iščemo, a jo le redkokdaj najdemo, se je pošalil, zato jo tačas igrajo tako rekoč v vsakem drugem nemškem gledališču ... Osnova predstave je zgodba petih Kitajcev, ki ilegalno delajo v tajsko-ki-tajsko-vietnamski restavraciji v nekem zahodnoevropskem mestu. Tu se odvijajo zgodbe kuharjev, natakaric, gostov in sosedov. Pet članov ansambla SSG Maja Blagovič, Primož Forte, Romeo Gre-benšek, Vladimir Jurc in Lara Komar mora odigrati osemnajst različnih vlog. Moški igrajo ženske, starejši mlajše in obratno, scene skoraj ni, kar gledalcu omogoča, da se bolj osredotoči na dialoge, na niz krajših scen, ki bi jim v filmskem žargonu rekli shortcuts. Kot je dejal Kica, gre za aktualno temo, ki postavlja vprašanje drugega in drugačnega, poudarek pa je predvsem na našem nezanimanju do le-teh. Po drugi strani je v tekstu prikazana tudi sentimentalna in vase za-zrta stara Evropa, pravo nasprotje kitajskih delavcev, ki si v bistvu želijo le ene stvari: preživeti. Za Kico, »Poljaka, ki dela v Nemčiji, govori hrvaško in režira v slovenskem gledališču v Trstu«, je Zlati zmaj nedvomno politična in provokativna predstava, ki ima v sebi elemente groteske in komedije ter računa na odprtost občinstva in na dialog z njim. Premiera bo jutri ob 20.30 na velikem odru, ponovitve (vse bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi) pa bodo na sporedu do 27. novembra. V gledališkem listu se bodo s priložnostnim zapisom Lelje Rehar Sancin poklonili tudi 90-letnici rojstva igralca Jožka Luke-ža. Več o novembrski ponudbi SSG v sosednjem članku. Primož Bebler je med včerajšnjo predstavitvijo dejal, da bi se Bertold Brecht najbrž veselil Schimmelpfenni-govega teksta, saj na nov in izviren način nadaljuje tradicijo nemškega družbeno angažiranega gledališča. Posebej se veseli tudi dejstva, da so igralci SSG predstavo pripravljali kot dobro uigrana košarkarska peterka. Včerajšnje predstavitve, ki jo je vodila Valentina Repini, tolmačila pa Tamara Lipovec, sta se udeležila tudi izredni upravitelj SSG Paolo Marchesi in podpredsednik Fundacije CRTrieste Renzo Piccini. Marchesi je prepričan, da sta s kolego Andrejem Berdonom svojo nalogo dobro opravila: ekonomski položaj gledališča je po njegovi oceni dober (označil ga je kot »massima tranquillita economica«), odnosi znotraj ustanove prav tako. Zahvalil se je Fundaciji, ki je finančno podprla letošnjo prvo domačo produkcijo: lani je pod njenim pokroviteljstvom nastala predstava Oblomov. Poljanka Dolhar Prva domača produkcija v letošnji sezoni je nastala pod pokroviteljstvom Fundacije CRTrieste kroma GLEDALIŠČE - Živahni november v SSG Orkester RTV SLO, Pahor Tudi gostovanje SNG Drama in nova otroška produkcija - Vpisovanje prostih abonmajev je možno do 27. novembra • •• TRST - Predstava Zlati zmaj, ki so jo predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci, bo na tržaškem odru na sporedu do 27. novembra (19. novembra jo bodo ponovili tudi v goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž). Do takrat bo še mogoče vpisati proste abonmaje za sezono 2010/11, ki ponuja vrsto zanimivih gledaliških predstav, a tudi koncertov in plesnih dogodkov. Nekateri bodo na vrsti že v prihodnjih dneh. V torek, 16. novembra, bo na sporedu predstava Ernsta Lubitscha Ko sem bil mrtev v režiji Diega De Bree in izvedbi SNG Drama Ljubljana. V soboto, 20. novembra, pa bo v Kulturnem domu gostoval Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigiral bo En Shao, solist bo priznani violinist Stefan Milenkovič, na sporedu bodo Brahmsove skladbe. V koprodukciji med SSG, Gledališčem Koper in Občino Milje bo 24. novembra v miljskem gledališču Verdi (2. decembra pa v koprskem gledališču) uprizoritev predstave Moj tržaški naslov: igralca Lara Komar in Janko Petrovec bosta predstavila izbor tekstov iz del pisatelja Borisa Pahorja (v priredbi Tatjane Rojc in režiji Gior-gia Pressburgerja). Že 15. novembra bo v otroškem vrtcu na Colu tudi premiera otroške predstave Marka Kravosa Bine Brvinc v režiji Marka Sosiča in interpretaciji Luke Cimpriča. RIM - Avdienca pri papežu Višarska Marija na ogled v Vatikanu RIM - Med včerajšnjo redno papeževo avdienco so se spomnili 650. obletnice višarskega kipa Matere božje, ki je bil ob tej priložnosti na ogled sredi bazilike Sv. Petra. Avdience so se udeležili tudi predstavniki Dežele Furlanije-Julijske krajine (med njimi tudi predsednik sveta Maurizio Franz), v imenu katerih je Beneditka XVI v nemščini pozdravil odbornik Elio De Anna (na sliki). Papežu je že vnaprej izrekel dobrodošlico pred napovedanim obiskom v Ogleju prihodnje leto. ALPE - Zaradi načrtovanih širitev smučarskih prog WWF kritizira Promotur Deželni sistem smučarskih povezav naj bi ohranjali samo s pomočjo javnih sredstev VIDEM - Deželna sekcija organizacije WWF zahteva zaustavitev investicij, ki jih v okviru načrtov za obnovo in širitev smučarskih prog načrtuje družba Promotur. Nove naložbe naj ne bi prinašale nobene koristi, širitve prog pa škodujejo okolju, pravijo pri WWF. Organizacija WWF v tiskovnem sporočilu trdi, da deželni sistem smučarskih povezav ohranjajo samo s pomočjo javnega denarja. WWF navaja študijo videmske univerze, ki je leta 2002 sicer ugotavljala, da vsak evro, ki ga vloži Promotur, proizvede 3,16 evra v turističnem sektorju. Študija pa je obenem poudarjala, da bi bil gospodarski učinek morebitnih novih naložb dvomljiv. Okoljevarstveniki zatorej odločno kritizirajo obsežne naložbe, ki jih Promotur načrtuje letos, med temi so tudi okolju škodljivi načrti, kot je širitev proge na Alpagu pri Piancavallu. Kritični so tudi do gradnje počitniških hišic, ki škodijo ozemlju in hotelom odvzemajo obiskovalce. WWF nasprotuje širjenju prog na Piancavallu 4 Četrtek, 11. novembra 2010 GOSPODARSTVO pristanišča - S sklepom pristaniškega odbora o dveh milijonih evrov posojila Železniški prevoz za tržaško • • v v v pristanišče rešen s posojilom Dva milijona bo družbi Alpe Adria posodila Pristaniška oblast, Dežela nima denarja TRST - V sili je priskočila na pomoč Pristaniška oblast. Za to, da se železniška družba Alpe Adria, ki skrbi za potrebe tržaškega pristanišča, predvsem za prevoz kontejnerjev, ohrani na nogah, potrebuje vsaj šest milijonov letno za naslednja tri leta. Družba ima tri lastnike, poleg Pristaniške oblasti še Deželo FJK in državno družbo Trenitalia, ki pa letos nista podprli dokapitalizacije. »Ali dokapi-talizacija, ali pa zvišanje tarif, druge možnosti ni« je ob propadu predloga Pristaniške oblasti za dokapitalizacijo izjavil njen predsednik Claudio Boniciolli. Če bi šla družba v stečaj, bi tržaško pristanišče izgubilo še lep del že sedaj načete konkurenčnosti glede na sosednji pristanišči v Benetkah in v Kopru. Na torkovem pristaniškem odboru tako Boniciolliju ni preostalo drugega, kot da sam poskrbi za nekaj svežega denarja. Odbor je tako sprejel predlog, da Pristaniška oblast družbi Alpe Adria posodi dva milijona evrov. Deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi je sklep sprejel z olajšanjem: »Pristaniški od- bor je po vroči razpravi presodil, da je najbolj primerno pomagati družbi Alpe Adria v obliki posojila, in sicer s spremembo prejšnjega sklepa o dokapitali-zaciji v breme treh družbenikov. Na osnovi sprejete finančne formule bo torej Alpe Adria v naslednjem obdobju sposobna opravljati svoje naloge na najboljši možni način, odločna podpora Dežele FJK pa potrjuje pripravljenost deželne uprave, da nadaljuje svoja prizadevanja za razvoj tržaškega pristanišča.« Riccardi je sicer ob tem nakazal možnost dokapitalizacije železniške družbe, vendar po novi skupščini družbenikov, ki jo bo Pristaniška oblast sklicala šele po odobritvi deželnega proračuna, torej v prvih mesecih prihodnjega leta. Boniciolli je bil torej prisiljen k tej potezi, čeprav je pričakoval, da bo svoje naredila tudi Dežela. Vendar pa je krčenje deželnega proračuna očitno preprečilo, da bi prišlo še letos do injekcije javnega denarja. Omenjena dva milijona stisko železniške družbe rešujeta le začasno, zato bo treba hitro znova ukrepati. (vb) promocija - Odličnosti FJK Na Dunaju se bo danes končala tura furlanskih odličnosti VIDEM - Tura furlanskih odličnosti (Eccelenze friulane in tour) se bo danes končala na Dunaju. Skupni projekt videmske trgovinske zbornice in pokrajinske uprave, ki ima za cilj promocijo kakovostne proizvodnje, turizma, kulture in enogastronomije Furlani-je-Julijske krajine v Evropi, se je začel spomladi v Pragi, Muenchnu in Baslu, jesenski del pa nadaljeval v Barceloni in danes še na Dunaju. Pri organizaciji potujoče predstavitve so sodelovala italijanska predstavništva v obiskanih državah, lokalni uradi zavoda za zunanjo trgovino ICE, nacionalna agencija za turizem Enit in italijanski inštutut za kulturo IIC. Današnja predstavitev na Dunaju se bo začela s tiskovno konferenco na sedežu IIC, v okviru katere bo Občina Videm predstavila razstavo Tiepolovih del, ki bo prihodnje leto v vili Manin. Sledila bodo institucionalna srečanja in predstavitev največjih letovišč, deželna enogastonomska proizvodnja in kultura pa se bosta predstavili s pomočjo petih znanih kuharskih mojstrov v prestižni palači Palais Ferstel. Drugi fokus bo posvečen dizajnu s predstavitvijo najbolj reprezentativnih proizvodov izbranih furlanskih podjetij. V tem okviru je v programu tudi seminar, ki se ga bo med drugimi udeležil tudi znani tržaško-dunajski slovenski arhitekt Boris Podrecca. Banka Intesa SanPaolo za majhna podjetja tržaške Confindustrie TRST - Tržaška Confindustria in banka Cassa di Risparmio del Friuli Venezia Giulia iz skupine Inte-saSanPaolo sta včeraj sklenili nov pomemben dogovor, ki sledi tistemu iz lanskega leta in ki je ima za cilj olajšati kreditne pogoje za majhna in srednja podjetja v tržaški pokrajini. Banka bo podjetjem namenila 400 milijonov evrov posojilnega sklada za kreditiranje njihovega razvoja, in sicer 200 milijonov evrov od tega zneska za dimenzijsko rast podjetij, 160 milijonov za njihovo internacionalizacijo in 40 milijonov evrov za inoviranje. Podpisnika sta tudi potrdila iniciative, ki so bile sprožene s sporazumom iz julija 2009 in jim dodala nove. Predvideni so tako instrumenti za izboljšanje dialoga med banko in podjetjem ter ciljne strategije in lokalna srečanja o potrebah podjetij. Unicredit banka Slovenija v devetih mesecih podvojila dobiček LJUBLJANA - Unicredit banka Slovenija je v prvih devetih mesecih letos ustvarila dobiček pred obdavčitvijo v višini 14,2 milijona evrov, kar je skoraj enkrat več kot v enakem obdobju lani. K rasti so prispevali povečani prihodki in nižje oslabitve za posojila, so sporočili iz banke. V enakem obdobju je dobiček iz poslovanja znašal 25,8 milijona evrov, kar je 30 odstotkov več kot v prvih treh četrtletjih leta 2009. Pri upravljanju tveganj banka zasleduje konservativen pristop, navajajo v banki. V prvih treh četrtletjih so tako oblikovali rezervacije za izgube pri posojilih v višini 11,6 milijona evrov, kar je milijon evrov manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Konec letošnjega septembra je bilančna vsota banke znašala slabe tri milijarde evrov oz. devet odstotkov manj kot konec leta 2009. Glavni razlog je zmanjšanje medbančnih depozitov, kar je delno izravnano s povečanjem kreditiranja strank. Zavarovalni koncern Allianz z nižjim četrtletnim dobičkom TRST - Največja evropska zavarovalnica Allianz, ki ima tri zavarovalnice tudi v Italiji, od tega eno, Lloyd Adriatico, tudi v Trstu, je v tretjem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala svoj čisti dobiček z 1,37 milijarde na 1,26 milijarde evrov. Upad je posledica višjih davkov - na letni ravni je družba zanje namenila skoraj petkrat več, in sicer 664 milijonov evrov - in majhnega povpraševanja po življenjskih zavarovanjih. Skupina je sicer v tretjem četrtletju zabeležila 24,5 milijarde evrov prihodka, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Glede prihodnosti prevladuje optimizem, saj naj bi dobiček pred davki ob koncu poslovnega leta dosegel 7,2 milijarde evrov. Direktor Allianza Michael Diekmann ocenjuje, da bodo prihodki konec leta prvič po letu 2005 presegli 100 milijard evrov. gostinstvo - Na osnovi novega zakona o prometu od sobote, 13. novembra Obvezen alkotest v vseh lokalih Za kršilce predvidene visoke denarne kazni, če se prekršek ponavlja, pa tudi zaplemba lokala - Informacije na SDGZ TRST - Nov zakon o prometu vnaša radikalne spremembe za nove voznike, zraven pa nalaga tudi nove obveznosti za gostinske lokale, ki so odprti in točijo alkoholne pijače po 24. uri. Te bodo začele veljati v soboto, 13. novembra. Novosti Ne le nočni klubi in diskoteke, ampak tudi bari, gostilne in restavracije, hoteli, turistične kmetije in krožki, ki so odprti tudi po polnoči, morajo biti po novem opremljeni s t.i. etilometri. Gostom morajo torej nuditi možnost, da lahko sami, prostovoljno, preverijo stopnjo alkohola v krvi. To bo mogoče storiti z napravami s kemijsko - elektronsko tehnologijo, z digitalnimi napravami ali takimi za enkratno uporabo, ki jih že imajo v diskotekah. SDGZ obvešča, da nekatere lekarne priznavajo članom združenja popust pri nakupu teh naprav, npr. Lekarna Igea v Ul. Ginnastica 6 v Trstu (tel. 040 7600335) in Lekarna dr. Rojec Marko v Sovodnjah, Prvomajska 32 (0481 882578). Reforma prometnega zakonika poleg tega zavezuje obrate, ki prodajajo ali toči- jo alkoholne pijače po 24. uri, da morajo postaviti ob vhodu in izhodu iz lokala posebne napise, ki označujejo posledice uživanja alkohola (dovoljena stopnja, kazalniki, simptomi itn.). Te je mogoče dobiti tudi na vseh sedežih in podružnicah SDGZ. Gostinskim in zabavnim dejavnostim (diskotekam, nočnim barom, letoviščem, šagram itn.) je prepovedano točiti alkoholne pijače med 3. in 6. uro zjutraj. Lokali na avtocesti in na hitrih cestah ne smejo točiti superalkoholnih in alkoholnih pijač od 2.00 do 7.00 in prodajati superalkolholne pijače od 22.00 do 6. ure zjutraj. Za živilske trgovine (s površino do 250 kv. metrov v občinah z več kot 10 tisoč prebivalci in do 150 kv. metrov v ostalih občinah) velja prepoved prodaje alkoholnih pijač med 24. in 6. uro. Morska letovišča pa ne smejo prirejati plesnih zabav s točenjem alkoholnih pijač zunaj predvidenega časa od 17. do 20. ure, razen če za to pridobijo izrecno dovoljenje. Po starem Nespremenjena ostaja za vse gostinske lokale prepoved točenja alkoholnih pi- Poleg merilnika stopnje alkohola v krvi morajo gostinci izpostaviti tudi preglednice arhiv jač mladoletnikom pod 16. letom, vinjenim ali duševno motenim osebam (člena št. 687 in 689 kazenskega zakonika). Potujoči trgovci pa ne smejo prodajati in nuditi alkoholnih pijač med 24. in 7. uro zjutraj (evropska zakonodaja 2009). Predvidene so denarne kazni od 5000 do 20.000 evrov, če pa pride do več prekrškov v dveh letih, se lokal prisilno zapre za dobo od 7 do 30 dni. Prekrški, ki zadevajo točenje alkohola mladoletnim, vinjenim in duševno motenim, se kaznujejo z zaporom in prekinitvijo dejavnosti, kro-šnjarjem pa zarubijo blago in opremo. Podrobnejše informacije nudi tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 0406724824). EVRO 1,3770 $ -1,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. novembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 10.11. 9.11. ameriški dolar japonski jen 1,3770 113,48 1,3945 112,44 ruski rubel 42,2800 42,7017 61,8555 danska krona 7,4534 0,85685 7,4544 0,86235 švedska krona 9,2975 8,0760 9,3083 8,0770 češka krona 24,618 24,583 estonska krona 15,6466 273,40 15,6466 poljski zlot 3,8843 3,9219 avstralski dolar 1,3766 1,9558 1,3726 romunski lev 4,2777 3,4528 4,2850 3,4528 latvijski lats 0,7093 2,3446 0,7092 2,3638 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3655 7,3558 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 10. novembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,25344 0,28563 0,44250 0,13000 0,16750 0,24000 0,853 1,050 1,274 ZLATO (999,99 %%) za kg 32.716,46 € +233,19 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 10. novembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA GORENJE PRVA KOTACIJA 13,10 -0,15 KRKA 3,95 61,81 -0,67 MERCATOR 155,40 -0,05 +0,26 TELEKOM SLOVENIJE 269,43 98,34 -1,18 +0,75 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 43,00 AERODROM LJUBLJANA 22,07 -2,30 DELO PRODAJA ETOL ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST KOMPAS MTS NIKA 5,25 10,04 -0,32 -1,57 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI 1 IS IIMBI IANA 16,74 8,50 +5,02 -1,16 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 407,03 148,97 -0,72 -0,85 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,38 -1,33 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 10. novembra 2010 -2,41 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,121 99,5 1638 -1,32 -3,03 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 3,59 -0,49 -3,17 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,91 3,09 -2,23 -4,62 EDISON ENEL ENI 0,89 4,07 1646 +3,01 -0,67 -1 08 FIAT FINMECCANICA 13,05 -1,29 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,74 15,9 +0,83 -2,51 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,36 1163 -5,22 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,82 -2,27 -0,62 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,05 7,42 -6,48 -3,07 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,91 5,97 13 34 -2,40 -2,21 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 32,84 -2,27 -1,23 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,81 6,53 1 02 -1,61 -2,03 -1 54 TENARIS TERNA 16,37 3 31 -1,39 -1 41 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,100 721 -1,47 UNICREDIT 1,73 -3,87 -4,61 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 88,07 $ +0,30 IZBRANI BORZNI INDEKSI 10. novembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 851,96 -0,34 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.843,95 -1,08 +1 05 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 905,23 1.388,96 +1,17 +1 00 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 638,27 258,61 1.497,60 +1,11 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.293,03 +0,31 -0,03 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.346,86 2.186,56 +0,00 +0,44 S&P 500, New York 1.216,74 +0,28 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.258,77 6.719,84 5.816,94 -0,21 -1,00 -0,99 CAC 40, Pariz 3.888,45 -1,45 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.716,15 1.157,4 2.845,93 -0,64 -1,25 -1,55 Nikkei, Tokio 9.830,52 +1,40 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.289,24 24.500,61 3.115,35 -0,73 -0,84 -0,62 Sensex, Mubaj 20.875,71 -0,27 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 11. novembra 2010 5 GLOSA New York spoznaval Pahorja in tržaške Slovence Jo2e Pirjevec_ Centru za judovsko zgodovino, ki ga v New Yorku vodi gospa Judith Siegel, smo dolžni zahvalo. Upal bi si trditi, da se v tem milijonskem mestu še nikoli ni toliko govorilo o primorskih Slovencih in njihovi usodi, kot prejšnji četrtek. Povod za okroglo mizo na to temo je bil prevod Pahorjeve Nekropole v angleščino. Priskrbel ga je profesor Michael Biggins, vodja slavističnega in vzhodnoevropskega oddelka na univerzi v Seattlu. Bigginsa do sedaj nisem poznal, toda že v prvih stikih po elektronski pošti me je presenetil s svojo brezhibno slovenščino. V četrtek zvečer, ko sem govoril z njim, pa še bolj, saj govori celo z rahlim ljubljanskim naglasom. Vsekakor je človek, kateremu moramo posvetiti pozornost, ker je za vedenje o nas v ZDA že mnogo storil, še več pa verjetno bo. Je navdušen nad Bartolom, čigar Alamuta je prevedel v angleščino, pripravlja pa tudi prevod novel Ararat in misli na možnost, da bi napisal biografijo sve-toivanskega pisatelja. Poleg Bigginsa, ki je vodil okroglo mizo, sta poleg mene sodelovala na njej še mlad literarni zgodovinar s Columbia University in Maura Hametz iz norfolške univerze v Virginiji. Slednjo sem poznal po njeni knjigi »Narediti Trst italijanski«, ki govori o usodi našega mesta po prvi svetovni vojni. Kar me je najprej presenetilo, je bilo dejstvo, da se je večera udeležilo relativno veliko število ljudi. Okrog sto, če ne več. Med njimi so prevladovali starejši, očitno stalni obiskovalci Centra za judovsko zgodovino, ni pa manjkalo tudi mladih, ki se zanimajo za našo problematiko in jo študirajo v okviru svojih diplomskih ali doktorskih nalog. Takoj mi je bilo jasno, da ima Center široko mrežo kontaktov in da je okroglo mizo napovedal na vseh univerzah v New Yorku. Začeli smo seveda s Pahorjem. Najprej je bil na sporedu kratek filmski intervju, v katerem je pisatelj spregovoril o glavnih etapah svojega življenja. Nato je Biggins predstavil Nekropolo in spregovoril nekaj besed o založniški hiši, ki jo je izdala. Gre za »Dalkey Archive Press«, za neprofitno podjetje, ki si je zadalo nalogo, da v ameriškem prostoru širi vedenje o manj poznanih literaturah. »Dalkey Archive Press«, je zapisal Washington Post, »je kot roka v baročnih jedkanicah, ki sega z neba, da reši dušo na robu prepada. V tem primeru je duša knjiga, prepad pa pozaba«. Iz te pozabe - vsaj kar zadeva ameriško publiko - je »Dalkey Archive Press« rešila vrsto pisateljev od Albancev do Turkov. Med našimi je v svoj katalog prištela poleg Bartola in Pahorja še Vlada Zebota, o katerega delu »Sukub« sem, da po pravici povem, izvedel šele v New Yorku. Po Bigginsovih uvodnih besedah je bila na meni vrsta, da na kratko predstavim zgodovino tržaških Slovencev. S sabo sem imel power point, ki sem ga pripravil že za konferenco v Trentu, ki je bila na začetku poletja posvečena zgodovini etnično mešanih prostorov v Srednji Evropi. Takrat sem prikazal, kako se ta zgodovina kaže v spomenikih, postavljenih po prvi in drugi svetovni vojni v našem mestu, kar mi je tudi tokrat služilo. Med drugim sem pokazal tudi fotografije naših onečaščenih spomenikov, pri čemer mi je bilo še posebej žal, da je Primorski dnevnik objavil posnetek na zidu napisanega Pahorjevega imena, opremljenega s nacističnim simbolom, šele na dan mojega odhoda. Ne dvomim, da bi na ameriške poslušalce ta fotografija naredila se poseben vtis, ker bi ponazorila situacijo v Trstu bolje kot tisoč besed. Vsekakor, tudi brez nje se je večer razpletel na zadovoljiv način. S svojimi tremi sogovorniki sem razvil živahno debato o Pahorjevi taboriščni izkušnji, ki je tako posebna, ker ni izkušnja nekega Juda, o njegovi zmožnosti, da celo pekel izrazi s pomočjo poezije. Dosti smo govorili o nacionalni zavesti in nacionalizmu, o tem, kaj pomeni biti Slovenec v Trstu danes, in o vlogi našega naroda znotraj Evropske unije. Glede na debato, ki se je razvila po okrogli mizi, in na diskusijo, ki je tekla še po njej, bi dejal, da smo bili prepričljivi. VREME OB KONCU TEDNA Postopno, a zaradi vlage le delno izboljšanje Drako Bradassi_ Naše kraje je v preteklih dneh po pričakovanjih zajel severnoatlantski morski polarni zrak, za katerega je ponavadi značilno, da je zelo vlažen in zelo mrzel predvsem v najvišjih slojih. To se je tudi tokrat uresničilo. Zato je nad nami tudi nastalo najgloblje ciklon-sko območje v zadnjih mesecih. Zelo mrzel višinski zrak je občutno destabiliziral ozračje, spremenila se je tipologija padavin, ki so bile povečini zmerne do močne, pojavljale pa so se tudi plohe. Še enkrat so bile količine dežja precejšnje ali velike, v nekaterih predelih so reke znova poplavljale. Dejstvo je, mimo katerega res ne moremo, ker je res očitno, da je bila jakost padavin v zadnjih poslabšanjih mnogokrat nadpovprečno visoka ter da so bile padavine tudi povečini dolgotrajne. Zato je prišlo do pogostih vremenskih ujm, bodisi na našem ožjem kot na širšem območju. Dovolj, da pomislimo na poplave v Sloveniji, v zahodni polovici Furlanije Julijske krajine, v Liguriji in še marsikje. Taka pogostost ekstremnih vremenskih slik res ni navadna in daje misliti. Možno, da ne gre le za naključje. Celotno ozračje je bilo v preteklih dneh in včeraj nadpovprečno mrzlo, izstopali pa so, kot zapisano, najvišji sloji. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je včeraj opoldne namerila ničto izotermo na višini 1700 metrov, na višini 1300 metrov v prostem ozračju +2,4 stopinje Celzija, na višini 5500 metrov pa kar -25,3 stopinje Celzija. V najvišjih slojih je ozračje za okrog 5 stopinj Celzija hladnejše od dolgoletnega povprečja. V preteklih dneh je spet snežilo tudi pod nadmorsko višino 1000 metrov, sneg je znova zapadel tudi na Trbižu. Ničta izoterma je trenutno na višini okrog 1700 metrov, kar je za okrog 400 metrov pod povprečjem. Vremenska slika se sicer sedaj postopno umirja, toda danes bo pre- hodno vseeno še nekoliko razgibana. Nad nami še namreč še zadržuje hladen zrak, v popoldanskih urah pa bo tudi v prizemlju nastal manjši ciklon. Zato bodo danes občasno še možne padavine, lahko bo nastala tudi kakšna ploha. Proti večeru se bo vreme že nekoliko izboljšalo. Od jugozahoda se bo začel krepiti anticiklon, ki bo deloma uspel odriniti proti severu hladen višinski zrak in bo nato do konca tedna vplival na vreme pri nas. Izboljšanje ne bo ravno izrazito, ker bodo naši kraji na njegovem zahodnem robu in bo proti nam pritekal precej vlažen jugozahodni zrak. Povečala pa se bo stanovitnost in večjih padavin ne pričakujemo. Po vsej verjetnosti pa bo prevladovalo precej vlažno vreme z le redkimi sončnimi utrinki. Novo poslabšanje z okrepljenimi jugozahodnimi tokovi in vremensko fronto pa naj bi se udejanilo v ponedeljek ali torek. Danes bo še spremenljivo oblačno, občasno se bodo pojavljale padavine, lahko tudi v obliki ploh. Proti večeru se bo vreme postopno izboljšalo. Od jutri do nedelje bo povečini vlažno in oblačno, občasno bo ponekod lahko rosilo. Večjih količin padavin pa ne pričakujemo. Na sliki: nad nami se še zadržuje ciklon-sko območje s hladnim višinskim zrakom ZGODOVINA - Pred 90 leti določili mejo med Italijo in tedanjo Kraljevino SHS S podpisom Rapalske pogodbe pod Italijo prišlo 300 tisoč Slovencev LJUBLJANA - Jutri bo minilo 90 let od podpisa rapalske pogodbe, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Kraljevina Italija. S pogodbo o razmejitvi je Kraljevina SHS v zameno za priznanje izgubila del ozemlja; pod Italijo je tako prišlo okoli 300.000 Slovencev ali dobra tretjina slovenskega prebivalstva. Kraljevina SHS, ki se je leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo, se je z mirovno pogodbo v zameno za priznanje države odrekla precejšnjemu delu ozemlja. Italiji so pripadle Goriška, del Notranjske, Trst, Istra, otoki Cres in Lošinj, Lastovo, Pa-lagruža in mesto Zadar. Reka je sprva dobila status svobodnega mesta, a je bila kasneje z Rimskim sporazumom (27. januarja 1924) dodeljena Italiji. V skladu z rapalsko pogodbo je meja med državama potekala po črti Peč - Triglav - Ble-goš - Hotedrščica - Planina - Snežnik - Kvar-ner. Ozemlje s slovenskim prebivalstvom, ki je pripadlo Italiji, so Italijani imenovali Venezia Giulia, Slovenci pa Julijska Benečija in Julijska krajina. Ozemlje je ostalo pod italijanskim nadzorom vse do osvoboditve ob koncu druge svetovne vojne leta 1945. Odločitev o rapalski meji so Slovenci ob izgubi koroškega plebiscita (10. oktobra 1920) doživljali kot pravo narodno katastrofo, v svoji knjigi Od Pohlinove slovnice do samostojne države ugotavlja zgodovinar Peter Vodopivec. Slovensko prebivalstvo je bilo po določitvi meja leta 1920 razdeljeno med štiri države. V takratni jugoslovanski Sloveniji je leta 1921 živel slab milijon Slovencev, več kot 400.000 pa jih je prebivalo v sosednjih državah, in sicer več kot 300.000 v Italiji, okoli 80.000 v Avstriji in od 7000 do 8000 na Madžarskem. Z rapalsko mejo proti Italiji je jugoslovanski del slovenskega ozemlja izgubil dotedanjo povezavo z obalo in morjem. Zaradi izgube Primorske in Trsta so na italijanski strani ostala uspešna podjetja, kot je rudnik živega srebra v Idriji, z izgubo Trsta pa niso izgubili le pristanišča, ampak tudi pomembno tržišče in poslovno središče. Pred 90 leti so v Rapallu določili mejo med Italijo in tedanjo Kraljevino SHS Po drugi strani pa je slovensko ozemlje Kraljevine SHS, ki je v Habsburški monarhiji veljalo za industrijsko slabo razvito, po letu 1918 postalo tehnološko in industrijsko najrazvitejši del države. V Kraljevini SHS se je slovenskim podjetjem odprl nov trg, kar je spodbudilo industrijsko rast in razvoj nekmetijskih dejavnosti. Po priključitvi Julijske krajine Italiji leta 1921 so italijanske oblasti tam ukinile narodne svete in odbore, ki so nastali v času razpada Habsburške monarhije, in začeli razširjati italijansko upravo in zakonodajo. Leta 1923 so Julijsko krajino po zgledu upravne ureditve v Italiji razdelili na pokrajine, v katerih so bili Slovenci v manjšini, piše Vodopivec. Raba slovenščine je bila kmalu odpravljena na sodiščih in v uradih ter sploh v javnosti, s šolsko reformo iz leta 1923, ki nosi ime po takratnem ministru Giovanniju Gentileju, pa je postopoma izginila tudi iz šol. Leta 1927 so bi- la ukinjena še vsa slovenska in hrvaška društva in organizacije, z izjemo zasebne Cirilmetodo-ve šole v Trstu, ki so jo ukinili leta 1930. Slovenščina se je ohranila le v cerkvi. Prebivalstvo na ozemljih, ki so prišla pod Italijo, je bilo izpostavljeno močnemu italijanskemu nacionalizmu ter političnemu in kulturnemu zatiranju. S krepitvijo fašizma in stopnjevanjem nasilja je prišlo do velikega izseljevanja slovenskega prebivalstva bodisi v Kraljevino Jugoslavijo kot v tujino. Kot izraz upora proti taki politiki Italije je bila leta 1924 ustanovljena podtalna organizacija Tigr (Trst, Istra, Gorica in Reka) oziroma njena veja Borba, ki se je borila proti fašizmu in za priključitev Primorske, Istre in Reke k Sloveniji oziroma takratni Jugoslaviji. V okviru protislovenske gonje na Primorskem je prišlo do vrste napadov na slovenska in hrvaška društva in organizacije, od katerih je bil najpomembnejši požig Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920. (STA) JESENICE - ČUFARJEVI DNEVI Uvod s premiero Lorcovih enodejank v izvedbi domačega gledališča in režiji S. Verča V gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah, ki je ob ljubljanskem Šentjakobskem gledališču drugo polpoklicno gledališče v Sloveniji, se bo jutri odgrnil zastor nad novo pre-miero domačega ansambla, hkrati pa bo nova uprizoritev tudi uvod v 23. Čufarjeve dneve. Srečanje ljubiteljskih gledališč se bo pričelo v petek, sedem tekmovalnih predstav pa se bo zvrstilo po nedeljskem uradnem odprtju festivala v prihodnjem tednu. Tokratni praznik ljubiteljskih gledališč je jubilejen, saj mineva deset let, odkar je srečanje preraslo v festival. Jeseniški ansambel bo pod taktirko režiserja Sergeja Verča in pod skupnim naslovom »Ogenj iz Andaluzije« prvič v slovenščini uprizoril dve enodejanki Federica Garcie Lorce. To sta »Lutkovno gledališče Don Cri-stobala« v prevodu in prepesnitvi Sergeja Verča ter »Ljubezen Don Perlimplina« v prevodu Jožeta Rodeta. Kot v vseh Lorcovih delih tudi v omenjenih enode-jankah ljubezen in smrt sobivata v nekakšnem magično poetičnem sozvočju. Poezija krvi in mestoma silovit patos, ki zazveni, kadar tetive mišic Lorcovih junakov zabrnijo kot napete strune, ustvarjata neko zelo posebno ozračje, v katerem se s podobno močjo oglašata tako pridušenost kot razgorelost strasti. Ali kot je režiser Verč pojasnil na tiskovni konferenci pred petkovo premiero, »obe enodejanki z izjemno močnim in ustvarjalnim ansamblom poskušata združiti smeh in jok, saj pripovedujeta podobno zgodbo, le da je prva burleskna farsa, druga pa tragedija. Ob tem pa obe ponujata tudi refleksijo o dobrem in zlem, ki ju danes le s težavo ločimo«. Uprizoritev »Ogenj iz Andaluzije« so z režiserjem sooblikovali še scenograf Klemen Košir, kostumografinja Vanda Klemenc, koreograf Janez Mejač in avtor izvirne glasbe Marjan Hvala. S to predstavo bo igralec Rado Mužan, eden od stebrov jeseniškega gledališča, slavil tudi 30-letni-co svojega dela v tem gledališču. Pri tem naj še omenimo, da se je za sodelovanje na festivalu Čufarjevi dnevi prijavilo 26 gledališč, med katerimi je selektor Jože Vozny izbral sedem predstav, ki se bodo potegovale za plakete in denarno nagrado (med njimi tudi »Markolfa« Daria Foja v izvedbi gledališke skupine iz Ribnega pri Bledu in v režiji Sergeja Verča; pred leti je prav na tem festivalu Tatjana Turko za vlogo Markolfe v uprizoritvi gledališke skupine SKD France Prešeren iz Boljun-ca in prav tako v Verčevi režiji prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo). O zmagovalcih bo poleg publike odločala žirija v sestavi Alenka Bole Vrabec, Rastislav Rastko Te-pina in Janez Dolinar. 6 Četrtek, 11. novembra 2010 DNEVNE NOVICE ITALIJA - Politična kriza trka na vrata Tudi Letta ne verjame več v Berlusconijevo vlado Danes odstop Finijevih ministrov? - Opozicija pripravlja nezaupnico RIM - Berlusconijeva vlada nima velikih možnosti za preživetje, pravi Gianni Letta, podtajnik pri predsedstvu vlade in eden najbolj tesnih sodelavcev in svetovalcev ministrskega predsednika. Navadno zelo previdni Letta je tokrat pustil ob strani običajno rezerviranost in najbrž povedal resnico. Še posebno, če bodo danes vlado, kot se govori, zapustili ministri in podtajniki Finijeve stranke Prihodnost in svoboda (FLI). Da je vladna kriza vse bližja je bilo zaznati včeraj v poslanski zbornici, kjer obravnavajo nezaupnico kulturnemu ministru Sandru Bondiju zaradi dogodkov v Pompeih. Bondi je zavrnil vse očitke levosredinske opozicije in povedal, da je konec koncev grešni kozel. Tarča političnega napada opozicije je dejansko predsednik vlade Silvio Berlusconi (včeraj je odpotoval v Seul na vrh G20), ki bo v teh pogojih težko ostal v Palači Chigi do božiča. Ministrski predsednik ne polaga velikih upanj v današnji sestanek med Gianfrancom Finijem in Umbertom Bossijem, ki se po mnenju poznavalcev napoveduje kot vljudnostno srečanje in nič več. A to se bo videlo šele po sestanku, na katerem vodja Severne lige računa, da bo, če že ne prepričal, vsaj »omehčal« predsednika poslanske zbornice, ki bo v primeru formalne vladne krize morda odstopil. A tudi to je le ugibanje v teh za Italijo zelo nejasnih političnih trenutkih. Kaj je treba dejansko narediti ni jasno niti Demokratski stranki, ki je vendarle začela stvarno razmišljati o vladni nezaupnici. Zadeva je resna, ker največja opozicijska stranka, ki tudi ne preživlja najboljših časov, ne sme tvegati, da bi z nezaupnico tako ali drugače ohranila pri življenju Berlusconijevo vlado. Zaradi tega se je Pier Luigi Ber-sani včeraj srečal z voditeljem UDC Pier Ferdinandom Casinijem in tudi z nekaterimi predstavniki Finijeve stranke. Demokrati bodo nezaupnico v vsakem primeru predložili potem ko bo parlament odobril finančni zakon, kar naj bi se zgodilo v prvi polovici decembra. Da je finančni zakon bistvenega pomena je večkrat poudaril tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je demokratom s temi besedami v bistvu odsvetoval nezaupnico pred odobritvijo finančnih in proračunskih dokumentov. Kaj pravi Gianni Letta predsedniku vlade Silviu Berlusconiju? ansa VREME - Na območju Salerna že evakuirali nekaj sto ljudi Po Venetu je zdaj na udaru južna Italija SALERNO - Italija je še naprej v primežu izredno slabega vrmena. Po katastrofalnih poplavah v Venetu, se je »fronta« zdaj preselila na jug države, kjer so velike težave in škodo povzročila huda neurja. Zelo hudo je bilo na območju Salerna, od koder poročajo o poplavah, ker je reka Sele (na posnetku Anse) prestopila bregove in so morali evakuirati približno 300 ljudi. Zaradi hudega neurja so morali zapreti tudi avtocesto, ki povezuje Salerno in Reggio Calabrio, kar je povzročilo precejšnjo zmedo v prometu. V kraju Sarno, kjer je v zemeljskem plazu leta 1998 umrlo 137 ljudi, so izdali opozorilo pred poplavami. Z obale v okolici Amalfija pa so poročali o zemeljskih plazovih. Zaradi visokih valov so bile včeraj prekinjene tudi trajektne povezave med Sicilijo in Eolskimi otoki. V Benetkah pa se je gladina morja dvignila na rekordnih 106 centimetrov nad običajno ravnjo, tako da je bila večina mesta poplavljenega. / Državna tožilka oporeka ministru MILAN - Tako imenovani zadevi Ruby ni videti konca. V torek je minister za notranje zadeve Roberto Maroni pred senatom zagotovil, da so bili vsi postopki v zvezi z mladoletno Maročanko opravljeni v skladu z zakonskimi predpisi. Včeraj pa se je oglasila državna tožilka za mladoletne Annamaria Fiorillo, ki je morala v noči na 28. maj 2010 odločati o dekletovi usodi. Tožilka oporeka ministrovi rekonstrukciji, saj vztrajno ponavlja, da podpisala dovoljenja, na podlagi katerega naj bi mladoletnico izročili deželni poslanki Nicole Minetti. Tožilka je svojo verzijo dogodkov posredovala višjemu sodnemu svetu (CSM), njegovo predsedstvo bo zasedalo danes. Proizvodnja: najslabši podatek po marcu 2009 RIM - Septembrska industrijska proizvodnja v Italiji je bila septembra za 2,1% (podatek je očiščen sezonskih vplivov) nižja kot avgusta letos. Zavod Istat sporoča, da je to prvi upad v letu 2010 in najslabši podatek po tistem, ki so ga zabeležili marca 2009. Proizvodnja avtomobilov je septembra upadla za nekaj več kot osem odstotkov. ZDA vohunile tudi na Islandiji in Finskem REYKJAVIK - Po razkritju vohunjenja uslužbencev ameriškega veleposlaništva na Norveškem in Danskem so ZDA priznale, da so ljudi nadzirale tudi na Islandiji in Finskem. Ameriške oblasti trdijo, da v nobenem primeru ni šlo za vohunjenje, temveč za sodelovanje s pristojnimi oblastmi, te pa navajajo, da niso bile obveščene o nadzoru ali vsaj ne o njegovem obsegu.Kot danes še poroča avstrijska tiskovna agencija APA, je finsko državno tožilstvo tako kot pred njim norveško o nadzoru s strani uslužbencev ameriškega veleposlaništva uvedlo preiskavo. Z njo naj bi ugotovili, ali je šlo za kršitev zakonodaje. Po navedbah medijev so agenti več kot deset let nadzorovali nekatere posameznike in o njih zbirali podatke, ki so jih nato dodali v posebno računalniško bazo podatkov. SEUL - Danes in jutri zasedanje voditeljev najpomembnejših svetovnih gospodarstev Na dnevnem redu ogrožena gospodarska rast V ospredju trenja zaradi tečajev vodilnih svetovnih valut, gospodarska neravnovesja in potreba po krepitvi finančne stabilnosti SEUL - Voditelji skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) se bodo danes in jutri na srečanju v korejski prestolnici posvetili predvsem vse bolj perečim vprašanjem valutnih trenj in gospodarskih nesorazmerij, ki po mnenju tako politikov kot strokovnjakov stojijo na poti k vzdržni svetovni gospodarski rasti. Krepi se namreč strah, da medkrizno sodelovanje med vodilnimi svetovnimi gospodarstvi popušča in da se v mednarodne gospodarske odnose znova plazita gospodarska egoizem in nacionalizem. V zadnjem času so v ospredju trenja zaradi tečajev vodilnih svetovnih valut, še posebej v odnosu kitajskega juana in japonskega jena do ameriškega dolarja, najbolj pa je v zadnjih dneh na udaru ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) zaradi napovedanega 600 milijard dolarjev vrednega programa odkupa ameriških državnih obveznic, s katerimi namerava spodbuditi okrevanje največjega svetovnega gospodarstva. Do tega programa, s katerim Fed stopnjuje prakso povečevanja denarja v obtoku in z ustvarjanjem dodatne ponudbe dolarjev vpliva na zniževanje tečaja ameriške valute, so kritični predvsem v razvijajočih se gospodarstvih in na Japonskem, kjer je zaradi padanja dolarja v primerjavi z jenom na udaru japonski izvozni sektor. Dodatni dolarji v obtoku se v veliki meri pretakajo v hitro razvijajoča se gospodarstva, saj vlagatelji ob šibkem okrevanju razvitega sveta iščejo višje donose. To v državah, ki premočno ne omejujejo pritoka kapitala, ustvarja pritiske na domače valute in ogroža njihovo izvozno konkurenčnost, obenem pa ustvarja nevarnost premoženjskih balonov in pregrevanja. Izrazita izjema v tej zgodbi je Kitajska, ki močno omejuje kapitalske tokove in tako kljub velikanskemu presežku v trgovinski bilanci z ZDA in evropskimi državami lažje ohranja po mnenju vodilnih razvitih gospodarstev izrazito podcenjen tečaj juana, s čimer umetno vzdržuje izvozno konkurenčnost. Čeprav se je juan v primerjavi z dolarjem v zadnjih mesecih realno (ob upoštevanju inflacije) precej okrepil, pa so predvsem v ZDA (delno pa tudi v Evropi in na Japonskem) še vedno prepričani, da Peking s svojo politiko ohranja to valutno neravnovesje in škodi ameriškemu ter svetovnemu gospodarstvu. Finančni ministri G20 so na srečanju oktobra sprejeli sklep, da si skupina želi premik k bolj tržno določenemu sistemu menjalnih tečajev, ki bo odražal resnične gospodarske temelje in se vzdržal devalvacije valut z namenom spodbujanja konkurenčnosti. Pričakovati je, da bodo voditelji takšno besedilo podprli, kakšnih večjih sprememb v smeri globalnega mehanizma zagotavljanja stabilnih menjalnih tečajev pa še ni pričakovati. To naj bi bila po napovedih francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja tema francoskega predsedovanja G20 prihodnje leto. Države so namreč vse bolj nezadovoljne s trenutnim monetarnim redom. Ta je za razliko od nekdanjega zlatega in povojnega dolarskega standarda precej manj stabilen in v sebi nosi velika tveganja. Današnji sistem je mešanica fiksnih in drsečih deviznih tečajev, v katerem kot svetovna rezervna valuta še naprej prevladuje dolar, ki pa ni več vezan na zlato. Ob vse bolj povezanih finančnih sistemih se ob trgovinskih krepijo tudi kapitalski tokovi v razvijajoče se države, te pa svoje valute branijo s povečevanjem deviznih rezerv, s čimer se branijo tudi pred nevarnostjo nenadnih odlivov kapitala. Devizne rezerve so večinoma v dolarjih, večji del pa je vložen v ameriške državne obveznice. S tem razvijajoče se države financirajo ameriško zadolževanje, državni dolg ZDA pa se za ohranjanje sistema vse bolj povečuje. To poglablja neravnove-sja med ZDA, kjer se ob zunanjetrgovinskem primanjkljaju vse bolj zadolžujejo, in med razvijajočimi se državami (npr. Kitajsko), kjer ob presežkih kopičijo rezerve. To v sebi nosi veliko nevarnost za sistem, če ga ZDA ne bi več mogle vzdrževati. Prav gospodarska neravnovesja med državami s trgovinskim primanjkljajem in presežkom bodo druga pomembna tema vrha. V Washingtonu so se oktobra zavzeli, da bi vzpostavili poseben mehanizem, s katerim bi nadzorovali, kdaj presežki in primanjkljaji postanejo nevzdržni. ZDA od Kitajske pričakujejo, da bo spodbudila domačo porabo in zmanjšala odvisnost od izvoza. V Seulu ni pričakovati kakšnih pomembnejših premikov v tej smeri, saj je nasprotovanje Kitajske pa tudi Nemčije kot najpomembnejšega razvitega gospodarstva s presežkom močno. V Pekingu in Berlinu opozarjajo, da bi morale države s primanjkljajem okrepiti svojo konkurenčnost in tako zmanjšati primanjkljaj, čeprav so v Pekingu srednjeročno pripravljeni izpolniti pričakovanja Washingtona. Ker bo uravnoteženje svetovnega gospodarstva terjalo sodelovanje razvitih in razvijajočih se, bodo voditelji G20 najverjetneje podprli institucionalno reformo IMF, po kateri bodo imele države v razvoju večjo vlogo pri upravljanju sklada. Hitro rastoče države in države v razvoju bodo imele po novem več glasovalnih pravic, in sicer jim bodo prerazporedili skupno šest odstotkov glasovalnih pravic, večinoma na račun razvitih držav in proizvajalk nafte. Voditelji bodo nadaljevali tudi razpravo o krepitvi finančne stabilnosti in najverjetneje podprli septembra sprejete smernice glede novih bančnih standardov Basel III, in okvir za okrepitev regulacije velikih čezmejnih bančnih skupin in drugih sistemsko pomembnih finančnih ustanov. V finančnem svetu si želijo predvsem to, da bi bili ti standardni resnično globalni, tako da ne bi prišlo do bega kapitala v države z manj strogo zakonodajo, opozarjajo pa tudi pred negativnim učinkom preveč zaostrenih standardov in pravil na posojilno dejavnost. Četrtek, 11. novembra 2010 7 r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu POKRAJINA - Pričakovana odločitev Bassa Poropat kandidatka brez primarnih volitev Zastopnica občanske liste se sicer še ni odrekla tržaški županski kandidaturi Maria Teresa Bassa Poropat bo prihodnjo pomlad spet kandidirala za predsednico Pokrajine in to brez primarnih volitev. To je aktualna predsednica sinoči potrdila zastopnikom strank levosredinske koalicije, potem ko je dopoldne med neko radijsko oddajo namignila na možnost svoje tržaške županske kandidature. Bassa Poropat vsekakor ni nikoli skrivala želje po županski kandidaturi, ki bi bila v tem primeru vsekakor še kar problematična. Če ne bo presenečenj, se bo aktualna predsednica na spomladanskih pokrajinskih volitvah pomerila s predsedniškim kandidatom desne sredine Giorgiom Retom. Slednjemu formalno sicer še niso ponudili kandidature, ki pa menda ni vprašlji- Radijski intervju sprožil ugibanja Maria Teresa Bassa Poropat skega tajnika Roberta Cosolinija. Obstaja možnost, da bo edini kandidat. Drugih imen za sedaj ni. Govorilo se je o kandidaturi sindikalista CGIL Marina Sossija, šlo pa je le za govorice. Roberto Cosolini Da Cosolini misli zelo resno dokazuje dejstvo, da je dejansko že pripravil osnovne temelje svojega programa. Javnosti ga bo predstavil v soboto ob 16.30 na srečanju v hotelu Sa- voia Excelsior, ko bo tudi pojasnil svoja gledanja na možnost decembrskih primarnih volitev. Na zadnjih tržaških primarnih volitvah je Ettore Rosa to premagal Claudia Boniciollija, potem pa na pravih županskih volitvah izgubil z Robertom Dipiazzo. Pisana leva sredina brez Grillovih pristašev Levosredinsko zavezništvo sestavljajo Demokratska stranka, dve komunistični stranki, ki bosta v soboto tudi pri nas oblikovali Zvezo levice, stranka Levica, svoboda ekologija Nic-hija Vendola, Slovenska skupnost, zeleni, Italija vrednot in občanska lista. Osem komponent, katerim se ni pridružilo gibanje komika Beppeja Grilla, ki se bo na volitvah menda predstavilo s svojimi kandidati in listo. Maria Teresa Bassa Poropat je v oddaji zasebne radijske postaje Free (grupa Panto) zelo konkretno namignila na možnost tržaške županske kandidature. »Če mi bi kdo to kandidaturo ponudil, bi o njej resno razmislila,« je dejala. Njene besede so v levosredinskem zavezništvu sprožile vrsto ugibanj, ki jih tudi sinočnje srečanje ni povsem razčistilo. Predsednica nasprotuje primarnim volitvam v koaliciji, ni pa pojasnila, če ima v mislih občinske ali pokrajinske kandidature. Slednje bi morale po njenem mnenju zadevati Demokratsko stranko in ne zavezništva. Bassa Poropat še verjame v poslanstvo občanske liste, ki jo je svojčas ustanovil Riccardo Illy. Cosolini edini kandidat na primarnih volitvah? V levi sredini naj bi bile primarne volitve za izbiro tržaškega županskega kandidata v nedeljo, 12. decembra. Pogojnik je obvezen, ker še ni povsem jasno, če volitve sploh bodo. Zanje se je uradno že opredelila Demokratska stranka, ki za županskega kandidata predlaga svojega pokrajin- DEVIN-NABREŽINA - Župan Ret odgovarja Gabrovcu Turistična stanovanja v Sesljanu ne bodo postala stalna bivališča Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret (na sliki) v zvezi z nedeljsko izjavo deželnega svetnika Igorja Gabrovca pojasnjuje predlog o preureditvi volilnih okrožij za pokrajinske volitve. «Sicer pa je bil pristojni občinski urad mnenja, da drugih možnosti ni, sploh pa jih tudi nihče ni predlagal. Ne morem si predstavljati, da so bili ukrepi za krčenje okrožij in varčevanje politike ustvarjeni za Občino Devin Na-brežina. Res smo postali pomembni, vendar mislim, da le ne do takšne mere,« meni Ret. Zupana tako kot Gabrovca skrbi amandma v deželnem svetu o spremembi turističnih stanovanj v navadna. »To je vedno bila moja bojazen, zato sem tudi poskrbel za vse možne ukrepe, da bi se kaj takega v naši občini ne zgodilo. Regulacij- ski načrt, sklepi občinskega sveta, gradbena dovoljenja in kupoprodajne pogodbe (ki jih že imam) vsebujejo opredelitev izraza začasno bivališče: po tem se razlikujemo in to bi nas moralo ščititi v bodoče. Lahko vam zagotovim, da sta doslej ta uprava in celotni občinski svet vedno zagovarjala to izbiro in da jo bosta tudi v bodoče. Še naprej bo naš glavni cilj turistični in gospodarski razvoj ob varovanju okolja, ozemlja, družbenega tkiva in kulture naše skupnosti ne glede na ocenjevanja v politične namene. Tega mnenja so tudi vsi tisti, ki ne in-strumentalizirajo vsakršne novice v politične namene.« Ret poziva Gabrovca, naj se še naprej skupaj z njim bori za zaščito teh načel. »Ne vem, če je to slučajno ali ne, vendar menim, da bi se lahko na področju turizma kaj spremenilo v Lignanu in Gradežu, kjer niso primerno ukrepali v korist občanov, kot smo storili mi, in kjer do danes nihče ni ugovarjal,« dodaja župan Devina-Nabrežine. APrimorski ~ dnevnik MORJE-KRAS Sodelavec brez znanja slovenskega jezika Medobčinsko združenje Mare-Carso (Morje-Kras) je pripravilo razpis za sodelavca-sodelavko za področje stikov z javnostjo. Devinsko-nabrežinski občinski svetnik Maurizio Rozza nam je poslal osnutek tega razpisa (objavljen je vsekakor že na uradni spletni strani Občine Milje), ki ne določa, da bi moral sodelavec-sode-lavka obvladati tudi slovenščino. Razpis namreč zelo splošno govori o znanju tujega jezika. Rozza izraža veliko začudenje in razočaranje nad tako zastavljenim razpisom, saj medobčinsko združenje deluje na narodnostno mešanem območju, ki sodi v področje izvajanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Združenje Mare-Carso sestavljajo dvojezične občinske uprave Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje. Sodelavec-sodelavka za stike z javnostjo, ki mora biti obvezno vpisan v novinarsko zbornico, bo od medobčinskega združenja dobil bruto honorar v višini 18 tisoč evrov za obdobje šestih mesecev. Združenje Mare-Carso bo med drugim upravljalo medobčinsko informacijsko okence za lokalne podjetnike. Ta služba naj bi poslovala na sedežu nekdanje Kraške gorske skupnosti v Sesljanu, ki je last pokrajinskih uprav Trsta in Gorice. WWF: Pokrajina pozabila na plinski terminal Pokrajinska uprava je svojčas napovedala javno razpravo o načrtovanem plinskem terminalu pri Zavljah, potem je na to svojo pobudo enostavno pozabila. To z grenkobo ugotavlja Svetovni sklad za naravo (WWF), ki je pričakoval, da se bo stvar pozitivno razpletla, v resnici pa žal ni bilo tako. Družba Gas Natural medtem nadaljuje postopek za žaveljski uplinjevalnik, ki uživa podporo državne in deželne vlade. S tem v zvezi WWF poroča o »rezerviranem srečanju« vidnih zastopnikov Gas Natural s predsednikom deželne vlade Renzom Tondom, ki je pristojen za zadnje in odločilno dovoljenje za gradnjo kopenskega terminala. BAZOVICA - V torek ponoči Kmalu po kraji motornih koles jih je prijela policija V Bazovici je policija ponoči ustavila trojico mladih slovenskih državljanov, ki so si prislužili kazensko ovadbo zaradi kraje motornih koles. Zgodilo se je v noči na sredo. Policija je sredi noči prejela obvestilo o skupini mladih, ki je na Ulici Fabio Severo odnesla nekaj parkiranih motornih koles in jih spravila v kombinirano vozilo, ki je zatem odpeljalo proti Katinari. Za kombijem je vozil avtomobil audi z ljubljansko registrsko tablico. Tržaški policisti so kmalu zatem v Bazovici ustavili omenjeni avtomobil, ki je bil na poti proti slovenski meji. V vozilu so sedeli 30-letni S. R., 23-letni S. M. in 20-letni S. A. Po pregledu podatkovne baze in posvetovanju s slovenskimi kolegi se je izkazalo, da so njihova imena že na spisku osumljenih v okviru preiskave, ki jo v zvezi s podobno tatvino vodi slovenska policija. Vse tri je doletela kazenska ovadba zaradi sodelovanja v tatvini. Kombi je izginil v neznano, ukradene motorje iščejo tržaški in slovenski kriminalisti. Bar dvomljivega slovesa Tržaški kvestor je z enotedenskim odvzemom upravnega dovoljenja za prodajo jestvin in pijač kaznoval bar Ling v Ulici Baiamonti. Upravna policija je namreč med kontrolami ugotovila, da so med običajnimi gosti lokala razni znani prestopniki, ki so bili večkrat kaznovani zaradi tatvin, goljufij, prometnih prekrškov in prepovedanih drog. POLICIJA - Po dokončni obsodbi je živel v prikolici Pedofila izsledili v Istri Pred leti je zlorabljal šestletnega vnuka - Sodelovanje italijanske in hrvaške policije, uporabili tudi prisluškovanja Po dokončni obsodbi na deset let zaporne kazni se je umaknil v hrvaško Istro in se pred roko pravice skril v staro prikolico. Mobilni oddelek tržaške kvesture pa je 73-letnega S. M.-ja, ki je pred leti spolno zlorabljal svojega šestletnega vnuka, po približno enem mesecu vnetega iskanja le izsledila, živel je v bližini Poreča. Moški je po rodu iz Si-racuse, stalno bivališče pa ima že dolgo let v Trstu. Leta 2006 je bil obsojen zaradi številnih spolnih zlorab nad vnučkom, do katerih je prihajalo med letoma 1999 in 2004. Pred mesecem dni ga je doletela še dokončna obsodba kasacijskega sodišča na deset let zapora. Po obsodbi je moški izginil, državno tožilstvo v Trstu pa je na pobudo tožilca Giorgia Mililla izdalo mednarodni nalog za prijetje. V zadnjem mesecu so ga vneto iskali, v preiskavo sta se poleg tržaških kriminalistov vključili še hrvaška policija in mednarodna policija Interpol, uporabili pa so tudi telefonska prisluškovanja. Naposled so ubežnika izsledili v neki prikolici, baje v Taru pri Poreču. Zivel je v njej, premikal se je z avtomobilom, v Italijo (in Evropsko unijo) se seveda ni vračal. V torek zjutraj so ga italijanski in hrvaški policisti zasačili in aretirali. 73-letnik se jim ni uprl, najprej so ga odvedli na policijsko postajo v Pulj, Obsojenčevo skrivališče, prizorišče aretacije v bližini Poreča po odločitvi puljskega sodišča pa so ga zvečer odpeljali v zagrebški zapor. Tam bo počakal na izročitev italijanskim oblastem. Postopek bo stekel v prihodnjih dneh, italijansko pravosodno ministrstvo mora najprej počakati na potrditev pripora hrvaških sodnikov. Ko ga bodo izročili Italiji, ga bodo bržkone zaprli v specializiran oddelek porde-nonskega zapora, saj obsojeni zaradi pedofilije iz varnostnih razlogov ne prestajajo kazni v družbi drugih obsojencev. 8 Četrtek, 11. novembra 2010 TRST / ZASEDBA VIŠJIH SREDNJIH ŠOL - Včeraj tretji dan protesta Nezadovoljni dijaki vztrajajo Pravilnik ureja skupno življenje na šoli Protest se nadaljuje v znamenju jutranjih predavanj - Izjava profesorskega zbora liceja Prešerna Tretji dan zasedbe slovenskih višjih šol na Tržaškem je minil v znaku skupnih jutranjih predavanj na liceju Prešeren. Dogajanje na zasedenih šolah smo si ogledali v popoldanskih urah, ko se dijaki udeležujejo delavnic ali si privoščijo mirno druženje ob kvartanju in ogledovanju filmov. Bolj kot izobešeni napisi na pročeljih šol na Vrdelski cesti zaznamuje prve dni zasedbe resen pristop dijakov do protesta. Dijaki Prešerna in Slomška so izdelali celo pravilnik, ki točno določa, kateri prostori so namenjeni dijakom in pripisuje najenostavnejša pravila za čistočo prostorov ter vstopa v šolsko poslopje. Dnevni red je tudi točno definiran. Kdor prespi v razredih, se načeloma zbuja ob šestih, nato se pričnejo čistilne akcije. Vsi dijaki imajo dolžnost, da se udeležijo zasedbe ob običajnih urah pouka, od 8.00 do 13.30. Tudi za obroke poskrbijo sami, večkrat je to pica ali kebab. Dijaki Zoisa in Stefana pa so ob vhodu v šolo namestili tudi gorilnik in raženj. Na Stefanu sta nas sprejela dijaka Štefan Nadlišek in Gabrijel Milič. Skupaj z ostalimi starejšimi dijaki že tri dni skrbita za dejavnosti in red, predvsem ponoči. Pospremila sta nas po urejenih hodnikih, kjer smo srečali nekatere dijake, ki se najraje družijo ob klepetu ali kvartanju. Povedala sta, da v nočnih urah prespi v šoli trideseterica, v večji meri polnoletnih dijakov, ostali se jim pridružijo že v zgodnjih jutranjih urah. Na sosednjem Prešernu pa se je ponovil podoben prizor. Skupinice dijakov se zaustavljajo na hodnikih, nekateri si v šolski telovadnici ogledujejo filme. Po nadstropjih Prešerna, ki gosti tudi dijake liceja Slomška, nas je pospremil David Guštin, dijak 3. klasične. Kot dijak višjih razredov sodeluje s predstavniki ob udejanjanju skupnih pobud in skrbi za nočni red. Dijaki v glavnem niso imeli težav z redom, saj se vsi dijaki držijo pravilnika, ki med drugim prepoveduje vhod G M - Jutri Slavnostni šolskega leta Jutri, ob 18. uri, bo v dvorani ZKB na Opčinah potekala slavnostna otvoritev letošnjega šolskega leta na Glasbeni matici z nagrajevanjem zaslužnih učencev, ki so se posebno izkazali v prejšnjem šolskem letu. Glasbena matica, po zgledu tržaškega konservatorija in drugih tovrstnih ustanov, bo letos prvič v tem času priredila svečanost ob začetku šolskega leta. V dvorani ZKB na Opčinah bosta prisotne nagovorila predsednica Glasbene matice Nataša Paulin in ravnatelj prof. Bogdan Kralj, ki bosta predstavila razvejano delovanje glasbene šole ter nakazala načrte in pobude, ki so predvidene v tem šolskem letu. Sledila bo podelitev nagrad najboljšim učencem šole, ki so se v prejšnjem šolskem letu izkazali na raznih tekmovanjih, izpitih na državnih konservatorijih, na izpo-polnjevalnih tečajih in z glasbeno dejavnostjo v okviru rednega šolskega delovanja in raznih kulturnih prireditev. Profesorji Glasbene matice so letos predlagali 24 najboljših učencev. Med temi pa si je prislužilo denarno nagrado Fundacije CRTrieste deset najboljših. Slavnostni otvoritveni večer bo ob pozdravnih nagovorih in nagrajevanju najboljših učencev popestrilo pet solističnih glasbenih točk. Erik Kuret Dijaki so včeraj dopoldne med drugim sledili predavanju prof. Marije Kacin kroma v šolo po 23.00 in uživanje alkoholnih pijač. Organiziranost in resnost dijakov sta takoj opazni. Nekateri se že dva dni odpovedujejo spanju, da lahko nadzorujejo početje ostalih sovrstnikov. Kljub temu, da so na liceju dijaki brez inter-netne povezave, jim dobro uspeva komunikacija z zunanjostjo in predvsem z mediji. Veselijo se podpore, ki jo izražajo številni politiki in predstavniki organizacij. Evropskemu poslancu Peterletu, ki je v torek v videokonferenci podprl zamejske dijake, se pridružuje tudi strankarski kolega in evropskih poslanec Herbert Dorfman. V skupni izjavi se zavzemata, da se na slovenske šole v Italiji ne aplicira reformo ministrice Gelmini in da se hkrati spoštuje mednarodne sporazume, ki ščitijo obstoj manjšinskega šolstva. Tudi skupina Mladi za mlade podpira prizadevanja dijakov in problematiko šolstva, za katero se zavzema že dalj časa. Včeraj so v jutranjih urah obiskali zasedene šole predstavnik Cgil, prof. Marija Kacin in predsednik SSO Drago Štoka. V telovadnici liceja Prešeren je predstavnik Adriano Sincovich v imenu sindikata Cgil spregovoril dijakom o tematikah mladinskega dela. Prof. Kaci-nova se je osredotočila na problem manjšanja šolskih pravic, medtem ko je predsednik SSO Drago Štoka izpostavil glavna neskladja med reformo ministrice Gelmini in posebnostjo naše manjšinske stvarnosti. Dijaki napovedujejo za današnji dan jutranja obiska deželnega svetnika Igorja Gabrovca in tržaškega občinskega svetnika Iztoka Furlaniča. Dejavnosti se bodo nadaljevale s predavanji, ki so zaradi organizacijskih težav izpadle v prejšnjih dneh. Protest se je včeraj začel tudi na goriških višjih šolah, ki tesno sodelujejo s tržaškimi dijaki. Sile javnega reda vsekakor ne nameravajo nasilno prekiniti protesta, ki se bo po napovedih dijakov nadaljeval do 17. novembra, mednarodnega dneva študenta. (mar) Izjava profesorskega zbora liceja Prešerna Profesorski zbor Liceja Franceta Prešerna je na svoji seji dne 10. 11. 2010 razpravljal o stanju, ki je nastalo na li-ceju in tudi na ostalih slovenskih in italijanskih višjih srednjih šolah v Trstu. Prišlo je namreč do zasedbe šolskih prostorov v znak protesta, v prvi vrsti proti reformi Gelmini. Gre za reformo, ki v mnogih pogledih ostro posega v organizacijo, didaktiko in posledično tudi v kvaliteto šolskega dela. Reforma sploh ne upošteva specifike slovenskih šol in zaradi krčenja sredstev in zmanjšanja števila delovnih mest učnega in neučnega osebja hudo ogroža razvoj in rast slovenskega šolstva v Italiji. Profesorski zbor je seveda zaskrbljen zaradi prekinitve rednega pouka, vendar dobro razume vzroke, ki so dijake privedli do te oblike protesta. SOLSKI PROTEST »Tour razpok« na italijanskih • V v I I višjih šolah Težave s šolskimi stavbami niso izključna problematika slovenskih dijakov. Italijanski tržaški sovrstniki so v teh dneh šolskih protestov promovirali akcijo »tour razpok«, ki bo v obiskala vsa zasedena šolska poslopja. Dijaki liceja Dante so, kot prvi od sedemnajstih okupiranih šol na Tržaškem, včeraj odprli vrata šolskega poslopja novinarjem in politikom. Javni upravitelji in mediji so lahko tako spoznali, kaj vse se skriva za zidovi stavbe iz daljnega leta 1938. Razpoke, padajoči omet, propadajoča notranja razsvetljava so le nekatere vidne težave, ki pa so skupne številnim tržaškim višjim šolam. Med obiskovalci sta bila tudi pokrajinski odbornik Mauro Tommasini in deželni poslanec Franko Codega iz vrst Demokratske stranke, ki sta izrazila veliko zaskrbljenost, predvsem zaradi stanja lesenih zapiral in razsvetljave. Politična predstavnika sta spomnila dijake, da je dežela črtala letni fond 400 tisočih evrov za redno oskrbo tržaških šol. Odziv pokrajine pa je bil takojšen, saj je predsednica Maria Bassa Poropat na predlog odbornika Tommasinija in odbor-nice Pino napovedala niz srečanj s šolskimi predstavniki, kjer se bo razpravljalo prav o zaskrbljujočem stanju šolskih poslopij. (mar) ZGODOVINA - Predavanje v dvorani Tessitori Mračna zgodba inšpektorata Ob posegih Claudie Cernigoi, Sama Pahorja in Claudia Cossuja tudi nedokončan dokumentarni film Saše Ota - Sestanek o stavbi v Ul. Cologna »Škoda, da današnjega srečanja ni obiskalo več ljudi, saj bi predvsem mladi morali spoznati eno najbolj temnih strani naše zgodovine,« je na torkovem predavanju o zločinih Posebnega inšpektorata javne varnosti ugotavljala predavateljica in prirediteljica Claudia Cernigoi. Govorniki so v dvorani Tessitori obravnavali zgodovinska dejstva in tudi usodo stavbe v Ulici Cologna, v kateri je bil svoj čas drugi sedež inšpektorata. Srečanje so organizirali Tržaški antifašistični odbor, Svobodni in enakopravni državljani ter društvo Edinost, dvorano pa je priskrbela deželna svetniška skupina Mavrične levice. Predstavniki omenjenih združenj so se prav v torek skupaj z zastopniki inštituta Saranz, Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK in VZPI-ANPI sestali s predsednico Pokrajine Trst Mario Tereso Bassa Poropat in odbornico za finance Mariello De Francesco. Govor je bil o stavbi v Ulici Cologna št. 6-8, ki jo Pokrajina prodaja (na prvi javni dražbi ni bilo ponudb). Predsednico in odbornico so spet pozvali, naj zgodovinsko pomembna nepremičnina ne gre v prodajo ter naj v njej raje uredijo prostore za ohranitev spomina na tragične dogodke. »Odziv ni bil spodbuden, finančnih sredstev ni,« je priznal Claudio Cossu, ki je potožil, da sredstva za istrske muzeje in ezulske spomenike na Tržaškem najdejo. Dodal je, da zgodovinski spomin v Trstu ni uravnotežen, saj odkritja plošče na pročelju stavbe v Ul. Cologna ni počastil noben predstavnik občinske uprave, medtem ko so se odprtja inštituta Carlo Panzarasa v Ul. Ghega, na katerem so vojni veterani poveličevali podvige bataljona X Mas, udeležili vladni podtajnik Roberto Menia, podžupan Paris Lippi in deželni svetnik Piero Camber. Claudia Cernigoi že osem let zbira podatke in pričevanja o delovanju posebnega inšpektorata in t. i. Col-lottijeve tolpe, »ki ga zgodovinarji še niso dovolj obravnavali«. Inšpektorat je vodil Sicilijanec Giuseppe Gueli, ki ga je po vojni kljub dolgemu seznamu zločinov doletela mila obsodba, medtem ko so krvoločnega Gaetana Collotti-ja blizu Trevisa ubili partizani. Ostale mučitelje, ki so se nasilno »proslavili« zlasti s hajkami po vaseh (na steni je Samo Pahor, Claudia Cernigoi in Claudio Cossu bila v torek velika skupinska slika Collottijevcev pred hajko v Zabrežcu), so sodniki po vojni oprostili. Zanimivi so bili posnetki nedokončanega dokumentarnega filma, ki ga je pred dolgimi leti zasnoval Saša Ota. Dokumentarec sestavljajo intervju s tržaškim zgodovinarjem Gallianom Fogarjem in pretresljivi pričevanji nekdanjih jetnic Nerine De Walderstein in Milke Čok Kjuder. Na sedežih inšpektorata je bilo na dnevnem redu nepopisno mučenje z uporabo vrvi, električnega toka, železnih pesti, vode in cigaretnih ogorkov. Nekateri so jo odnesli z zlomljenim rebrom ali zapestjem, drugi so umrli. Ena od pretepenih žensk je splavila. K temu gre seveda dodati, da sta bili Ul. Bellosguardo in Cologna pogosto predsobi italijanskih in nemških taborišč, v prvi vrsti Rižarne. kroma Samo Pahor je govoril o zakonskih predpisih, na osnovi katerih bi morali stavbo v Ul. Cologna zaščititi in ovrednotiti. Pokrajinskim upraviteljem je med drugim očital, da z nepremičnino ravnajo površno. Prebivalci tržaške pokrajine so zelo pripomogli k padcu fašizma: delež kon-finirancev iz te pokrajine je bil npr. 4,45-odstoten, medtem ko je tržaško prebivalstvo znašalo manj kot odstotek celotnega italijanskega prebivalstva. »Imamo zasluge in prav bi bilo, da bi jih lahko pokazali,« je dejal Pahor in ob koncu iznesel dva predloga. Pokrajini svetuje, naj zahteva, da omenjeno stavbo označijo kot nepremičnino posebnega interesa, notranjemu ministrstvu pa bi predlagal odprtje muzeja »Gaetano Collotti« o posebnem inšpektoratu, ki ga je prav to ministrstvo ustanovilo. (af) / TRST Četrtek, 11. novembra 2010 9 DSI - Glasbeno obarvan ponedeljkov večer Jericijeva ustvarjalnost v knjigi in na posnetkih Predstavili so večmesečni projekt o delu Stanka Jericija Na ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev je Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice predstavilo večmesečni projekt, knjigo in zgoščenko Stanka Jericija, pri katerem so sodelovali Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, Kulturni center Lojze Bratuž, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Slovenska prosveta. Uvod v večer posvečen bogati in kvalitetni glasbeni kulturi je podal Mešani cerkveni pevski zbor sv. Jerneja pod vodstvom Janka Bana, nato je spregovorila predsednica Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice prof. Lojzka Bratuž. Izrazila je zadovoljstvo, da je prišlo do takega večera, posvečenega izjemni osebnosti, ki je odločilno zaznamovala goriški in primorski prostor. Sploh pa so, je dodala Bratuževa, takšne skupne spominske prireditve zelo koristne. Pred številnimi poslušalci, ki so na- polnili Peterlinovo dvorano, je zapela so-pranistka Alessandra Schettino ob klavirski spremljavi Neve Klanjšček, nato pa je govor dr. Davida Bandelja posredoval Marko Tavčar. Bandelj je mnenja, da je Jericijo vreden posebne pozornosti, katere za časa njegovega življenja ni bil deležen, a si tega niti ni želel. Skladatelj se je rodil v Avčah pri Kanalu ob Soči leta 1928, obiskoval goriško semenišče in leta 1951 dobil duhovniško posvečenje, v cerkvi sv. Ignacija pa je preživel večino časa svojega življenja. Uspešno je vodil različne zbore, večino časa pa je posvečal komponiranju. Večina del je bila še v predalu, tako so jih Albert Devetak in prof. Ivan Florjanc z Jericijevimi sorodniki izbrskali in uredili. V niti tridesetih letih, in sicer od leta 1976 do leta 2005 je skladatelj napisal skoraj sedemsto del, od simfonične (simfonije, rapsodija, ora-torij, maše), komorne, instrumentalne pa do vokalno instrumentalne in zborovske V Peterlinovi dvorani je bilo slišati Jericijeve skladbe kroma glasbe. Bandelj je svoj govor zaključil z upanjem, da bi Jericijo imel večje mesto v koncertnih izvedbah, ker si pokojni skladatelj to res zasluži. Po nastopu tenorista Marjana Štraj-na in basista Marjana Škerlavaja ob klavirski spremljavi Martine Feri, je spregovoril še mag. prof. Ivan Florjanc, kateremu je bil zaupan strokovni vsebinski del. Povedal je, da je v knjigi samo izbor vseh Jericijevih stvaritev, predstavljena pa so dela v vseh jezikih, v katerih je goriški skladatelj ustvarjal. Jericijo je namreč pisal skladbe v slovenščini in latinščini, poleg tega pa tudi v italijanščini, furlanšči-ni in nemščini. V knjigi so skušali prikazati celo paleto glasbenih slogov bodisi jezikovnih bodisi slogovnih gramatik. Prof. Florjanc je Jericija označil za kozmopo-litskega rodoljuba, saj je bil spoštljiv do vseh narodov. Večer so zaključile solistke Matejka Bukavec, Nada Carli in Martina Feri. (met) TRG LIBERTA Ponesrečenka ukleščena med avtobusoma Na Trgu Liberta, pred glavno tržaško železniško postajo, je včeraj okrog 12.15 prišlo do hude prometne nesreče, v kateri se je poškodovala priletna ženska. Voznik avtobusa št. 20, ki je vozil proti Ulici Ghega, se je počutil slabo in zaradi tega zavozil z vozišča na pločnik postaje avtobusov, kjer je gospa čakala na avtobus št. 21. Vozilo podjetja Trieste Traporti je trčilo ob drugi avtobus, ki je bil ustavljen, vmes pa se je znašla ponesrečenka. Stisnilo jo je, med posegom reševalcev pa je bila pri zavesti. Najprej so jo rešili gasilci, dejavno je bilo tudi osebje občinske policije in Trieste Trasporti, rešilec jo je prepeljal v katinarsko bolnišnico. Po prvih informacijah je celo tvegala, da izgubi nogo. S pridržano prognozo so jo zadržali na oddelku za reanimacijo. Februarja proces zaradi umora Kolumbijke Sojenje po skrajšanem postopku zaradi umora kolumbijske državljanke Natalie Fernandez Gonzalez se bo začelo 21. februarja pred tržaškim sodnikom za predhodne obravnave. Gonzalezova je bila kot natakarica zaposlena v nakupovalnem središču Le Torri d'Europa v Trstu, ubili pa so jo 22. aprila lani v Kolumbiji. Njen mož Leonidas Betancourt in svak Giorgio Sabadin sta obtožena, da sta naročila umor Natalijine sestre, Sabadino-ve bivše žene, prišlo pa naj bi do usodne pomote. Tretji obtoženec Robert Sierra je obtožen lažnega pričevanja. Na včerajšnji obravnavi pred sodnikom Luigijem Dainottijem so preložili proces na februar, skrajšan postopek zahtevajo obtoženci. PROMET - Hitra cesta ohromljena Petnajst kilometrov izlitega dizelskega goriva Petnajstkilometrski madež goriva je včeraj popolnoma ohromil eno glavnih prometnic na Tržaškem. Nekaj tisoč litrov dizelskega goriva se je okrog 13.15 iz cisterne priklopnika izlilo na cestišče tržaške hitre ceste (državne ceste št. 202) pri padriškem predoru. Voznik tega očitno ni opazil, saj se je madež goriva nadaljeval od Katinare do izhoda pri sedmem pomolu. Na cestišču, ki je bilo že mokro zaradi dežja, je gorivo povzročilo pravo zmedo. Cesta se je spremenila v drsališče in v krajšem času se je po navedbah tržaške občinske policije pripetilo vsaj šest prometnih nesreč, nobena od teh pa k sreči ni imela hujših posledic. Med vozili, ki jih je zaneslo v obcestno zaščitno ograjo, je bil tudi tovornjak s polpriklopnikom. Odpravljanje posledic je bilo seveda kar se da zapleteno. Morali so zapreti cel petnajstkilometrski odsek od Katina-re do pristanišča, vozila so usmerjali proti Ulici Carnaro in ostalim stranskim cestam (na sliki Kroma), kjer so v deževnem vremenu nastale kolone. Pristojno podjetje se je lotilo čiščenja rekordno dolgega madeža goriva, delo se je od prvih popoldanskih ur zavleklo do večera. Cesta so odprli za promet šele dobrih sedem ur po izlitju dizla, po 20.30. Tedaj so se vsi, ki so se s tem ukvarjali, po res peklenskem popoldnevu končno oddahnili. ŠEMPOLAJ - Z lučkami do Trnovce Tradicionalna baklada za rajne Izkupiček je šel združenju Via di Natale iz Aviana Pretekli petek sta SKD Vigred in Združenje staršev COŠ Stanko Gruden in otroškega vrtca Šempolaj priredila že skorajda tradicionalno ba-klado v spomin na vse rajne prijatelje in vaščane, katere izkupiček je namenjen dobrodelni organizaciji Via di Natale, ki pomaga bolnikom onkološkega centra v Avianu in njihovim svojcem že od leta 1979. Pred šempolajsko Štalco se je zbralo res veliko ljudi vseh starosti, ki so v spremstvu nabrežinske godbe krenili proti Trnovci. Tihi sprevod je v meglenem večeru, ki so ga razsvetlile lučke, bakle in svečke, prečkal Praprot in dospel v Trnovco oziroma v kulturno-umetniški center Škerk, kjer je bil na sporedu še kulturni program. Oblikovali so ga nastop otroške pevske, plesne in mladinske glasbene skupine Vigred in pa mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda-Devin. V imenu organizatorjev je Elena Legiša poudarila pomen tovrstne prireditve, ki si prizadeva, da bi pomagala bolnikom in jim ponudila prijetnejše prostore za zdravljenje ter omogočila, da bi jim ob hudi preizkušnji svojci stali ob strani. Pri tem pa je tudi opozorila, da se spomin na rajne povezuje s praznično željo po življenju in po druženju. Po pozdravu devinsko-nabrežinskega župana Giorgia Reta je dobrodelno organizacijo Via di Natale predstavil Guglielmo Persi. Nekaj let po odprtju leta 1979 je zagledal luč prvi »dom za onkološke bolnike« tik ob ustanovi, za njim pa še drugi oz. hospice, v katerem so lahko po stanovanjih nastanjeni tudi bolnikovi družinski člani. Sledila je še družabnost s sladicami, kuhanim vinom in čajem, za katero so poskrbeli starši osnovnošolcev in malčkov iz vrtca ter člani SKD Vigred. MIELA - Jutri Gore bodo spet protagonistke filmskih večerov Gore bodo spet protagonistke mednarodne pobude Alpi Giu-lie Cinema, ki je posvečena kinematografski produkciji avtorjev z mednarodnega alpskega področja in vabi od jutrišnjega dne spet v gledališče Miela. Predvajanja filmov se bodo začela že jutri ob 20.30 z italijanskim La retta via v režiji Roberte Cortella in Marca Leopardija. Mlada zapornika Ruben in Joachim se v okviru vzgojnega programa udeležita štirimesečnega romanja v Santiago de Cmposte-la, ki jima bo zmanjšal zaporno kazen. Drugi film na sporedu bo v petek, 19. novembra, nemški naravoslovni dokumentarec The Urals Oliverja Goetzla, ki predstavlja skrivnostno in čudežno gorovje na meji med Evropo in Azijo. Takoj za njim bo zaživel še krajši avstralski Salt Michaela Angusa o pustolovščini na jezeru Eyre v južni Avstraliji. V petek, 26. novembra, pa bo ob 20.30 na sporedu švicarsko-nepalski Sherpas, Die Wahren Helden am Everest Franka Senna, Harija Tape in Otta C. Honeggerja. Film se poglablja v delo, življenje in občutke šerp, ki spremljajo hribolazce na odpravo na Evrest; v njem nastopata Long Dorjee, prava legenda, ki je že 13 krat dosegel vrh Evere-sta, in pa mladi Narbu. Vsi tuji filmi bodo opremljeni s podnapisi, predvajanja pa se bodo vsak petek začela ob 20.30. Debata o italijanski in slovenski psihiatriji V Novinarskem krožku (Korzo 13) bo jutri ob 16. uri zanimivo soočanje med italijanskimi in slovenskimi psihiatri. Na debati, na kateri bodo primerjali strokovne izkušnje obeh zdravstvenih sistemov, sodelujejo tržaški psihiatri Beppe Dell'Acqua, Pavel Fonda in Hektor Jogan ter njuna kolega Urban Groleger in Andrej Žmitek iz bolnišnic v Ljubljani in Kranju. Znanstvena fantastika V kinodvoranah Cinecityja v nakupovalnem središču Torri d'Europa se danes začenja mednarodni filmski festival znanstvene fantastike Science+Fic-tion. Prvi dan ponuja tri filme, ki se potegujejo za nedeljsko nagrado, in sicer Krokodyle (r. Stefano Bessoni, ob 17. uri), Cold Souls (r. Sophie Barthes, ob 20. uri) in Transfer (r. Damir Lukače-vic, ob 22. uri). Dvorane so med festivalom pogosto pretesne, zato je zgo-den nakup vstopnice priporočljiv. Krajevni meni v šoli Občina Devin-Nabrežina je pristopila k projektu Krajevni meni v šoli, ki ga prireja Glavna direkcija za zdravje, so-cialno-zdravstveno integracijo in socialne politike Dežele FJK ob Unesco-vem tednu vzgoje za trajnostni razvoj 2010. Danes bodo šolski obroki pripravljeni po načelu »iz kmetije v šolo«. V občinskih otroških vrtcih in osnovnih šolah bodo otrokom ponudili sir domačih sirarjev iz konzorcija Moisir. Projekt naj bi spodbujal zaupanje med krajevnimi proizvajalci in občani ter zanimanje za lokalne proizvode, ki se lahko pohvalijo z visoko kvalitetnimi standardi. 2 0 Četrtek, 11. novembra 2010 ŠPORT / PROSEK - Sv. Martin Višek praznovanj s stojnicami in fešto Prosek bo danes odel praznično ogrinjalo. Ob vaškem pa-tronu sv. Martinu bo pod okriljem Kmečke zveze na proseški Kržadi najprej zaživela kmetijska tržnica Okusi sv. Martina, na kateri bo trinajst kmetij ponujalo svoje tipične kmetijske pridelke in izdelke. Po glavnih vaških ulicah bodo kramarji prodajali svojo robo, medtem ko bo na Ba-lancu sejem starih in rabljenih predmetov. Ob 14.30 bo na dvorišču rajonskega sveta pokušnja vin proseških in kontovelskih proizvajalcev z ocenjevanjem in nagrajevanjem najboljših seveda. Ob 16. uri bo v cerkvi sv. Martina maša, ob 19. uri pa bo v Kulturnem domu Prosek-Kontovel koncert tria GiuliaPellizzariBal-laben, sledila pa bo »fešta« v priredbi Mladinskega krožka Pro-sek-Kontovel. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 11. novembra 2010 MARTIN Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 16.39 - Dolžina dneva 9.41 - Luna vzide ob 11.51 in zatone ob 21.24. Jutri, PETEK, 12. novembra 2010 EMIL VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj C, zračni tlak 994 mb raste, veter 6 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 84-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 15 stopinj C. U Kino CI3 Lekarne Do sobote, 13. novembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišni- 20.00, 22.10 »Maschi contro femmine«; Dvorana 2: 18.00 »Cattivissimo me 3D«; 20.20, 22.15 »Salt«; Dvorana 3: 17.30 »Winx Club - Magica av-ventura«; 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«; Dvorana 4: 18.15, 20.20, 22.20 »L'immortale«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Potiche - La bella sta-tuina«. S Izleti PLANINSKA ODSEKA SK Devin in ŠZ Sloga, prirejata v nedeljo, 14. novembra, tradicionalno Martinovanje oz. avtobusni izlet v Gonjače (Goriška Brda). Program: odhod avtobusa iz Bazovice ob 10.00, ob 10.30 iz Nabrežinskega trga, vožnja do koče na Sabotinu, sprehod in ogled strelskih jarkov ter raznih rovov iz 1. svetovne vojne, sledi večerja (Gonjače). Vpis najkasneje do 12. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040226283 (Viktor). KRD DOM BRIŠČIKI organizira 21. novembra martinovanje v hrvaško Istro. Za rezervacije lahko pokličete tel. št.: 040-327053 (Alenka). KRUT vabi na izlet 11. in 12. decembra v Rimini in San Marino z vodenim ogledom razstave »Pariz, čudovita leta«, razstave »Monet Cezanne Renoir in druge zgodbe slikarstva v Franciji« in tradicionalnega božičnega sejma. Na razpolago še nekaj dodatnih mest! Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040360072. SK DEVIN prireja tedensko zimova-nje za Novoletne praznike od 26. decembra do 2. januarja na Prelazu Jochgrimm z možnostjo tečajev smučanja in s Silvestrsko večerjo. Informacije na info@skdevin.it ali na 3481334086 (Erika). ¿j Čestitke cah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Maschi contro femmine«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Due cuori e una provetta«; 18.10, 20.05, 22.00 »Last night«; 19.50 »The social network«; 20.00, 22.00 »Salt«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Maschi contro femmine«; 15.55, 17.55 »Il regno di Ga' Hoole - La leggenda dei guardiani 3D; 15.50 »Winx - Magica avventura 3D«; 22.05 »Wall Street - Il denaro non dorme mai«; 16.00, 17.55 »Cattivissimo me 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Benvenuti al Sud«. FELLINI - 16.40, 18.30, 20.30 »A cena con un cretino«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Uomini di Dio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Una vita tranquilla«. KOPER - KOLOSEJ - 20.30 »Klepetal-nica«; 16.30 »Legenda svojega kraljestva«; 17.10 »Scott Pilgrim proti vsem«; 19.20, 21.30 »Spet ti«; 16.00, 18.00, 20.00 »Gremo mi po svoje«; 22.00 »Žaga VII - 3D«; 18.30 »Pi-ran/Pirano«. KOPER - PLANET TUŠ 16.35 »Jaz, baraba - 3D sinhro«; 16.40, 18.50, 21.00 »Žaga VII - 3D«; 16.10, 18.40, 21.10 »Socialno omrežje«; 19.25, 21.25 »Hudič«; 15.50, 18.20, 20.40 »Zamenjava«; 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 »Gremo mi po svoje«; 16.50, 18.55, 20.50 »Lahka punca«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'immortale«; Dvorana 2: 16.30 »Winx Club - Magica avven-tura«; 18.15, 20.15, 22.15 »Due cuori e una provetta«; Dvorana 3: 16.30 »Il regno di Ga' Hoole - La leggenda dei guardiani«; 18.15, 20.15, 22.15 »Last night«; Dvorana 4: 18.00, 21.40 »Wall Street il denaro non dorme mai«; 16.30, 20.10 »Cattivissimo me«; 22.15 »The social network«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, ENIO, tudi letos na Opčinah se bomo zbrali, da tvoj rojstni dan bomo praznovali. Veliko vsega dobrega ti zaželeli in na koncu še kriško himno ti zapeli. Vse najboljše, DU-FADAMA. V soboto, velika fešta se obeta, saj GORANprišel je na 40. leta! Na štrumente ne bomo pozabili, zaigrali in nekaj spili. Na zdravje! Kraški kvintet. 0 Prireditve DRUŠTVO TIMAVA prireja ob mar-tinovanju danes, 11. novembra, ob 20. uri v gostilni v Medji vasi veseloigri: »Danes sem sitna... ahti kako ploskaš« (nastopa I. Pahor) in »Nič ni tako kot zgleda (nastopata T. Malalan in I. Pahor). Toplo vabljeni! VZPI-ANPI vabi na predavanje prof. Matjaža Kmecla z Univerze v Ljubljani o liku Karla Destovnika Ka-juha (1922-1944), pesnika slovenskega narodnoosvobodilnega odpora. Danes, 11. novembra, ob 16.30 v dvorani Tessitori, Trg Oberdan 5. Poskrbljeno bo za simultano prevajanje v italijanščino. V KNJIGARNI MINERVA (Ul.S. Ni-colo 20) bo v petek, 12. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige »Foj-be in nezavedno«, ki je izšla v italijanskem prevodu. Knjigo, ki sta jo uredila Luisa Accati in Renate Co-goy, bodo predstavili Alberto Bur-gio, Luisa Accati, Pavel Fonda, Marta Verginella in Igor Pribac. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu in ZCPZ prirejata »Večer petja, glasbe in pisane besede«, ki ga bodo oblikovali gojenci Glasbene matice: Ivana Milič - flavta, Jan Zobec - fagot in Matjaž Zobec - orgle, ki jih vodi Erika Slama Zobec, sopranist-ka Dana Furlani, basist Aldo Žerjal ob spremljavi organista Matjaža Zobca. Pisatelj Igor Gerdol predstavlja knjigi »Lunin mrk« in »Janez Pavel II in Trst«. Koncert bo v soboto, 13. novembra, ob 18. uri. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 14. novembra, v okviru Gledališkega vrtiljaka na sporedu predstava Mali modri Huhu v izvedbi gledališča Koper. Prva predstava bo na sporedu ob 16.00 (red Ribica), druga pa ob 17.30 (red Želva) v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SDD JAKA ŠTOKA obvešča, da bo premiera igre »Malomeščanska svatba« v nedeljo, 14. novembra, ob 20. uri. SKD TABOR, NOVEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: V nedeljo, 14., ob 18.00 Openska glasbena srečanja: nastopa Trio Ko-tar-Mitev-Ferrini (klarinet, fagot in klavir). V petek, 19., ob Mednarodnem dnevu otrokovih pravic, ob 20. uri predvajanje dok. portreta Otroštvo (z Alenko Rebula in Alenko Puhar, režija: Dušan Moravec, scenarij: Marija Zidar, glasba: Aldo Kumar). Večer bo povezovala Po-ljanka Dolhar. V nedeljo, 28., ob 17.00 gledališka predstava v tržaškem narečju Delitto al castello v izvedbi skupine Proposte teatrali. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 15. novembra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na odprtje razstave Slovenski Dunaj. Nekoč, danes, jutri. Sodelujeta: avtor knjige »Slovenski Dunaj« Drago Medved in ustanovitev slovenskega doma Korotan pater Ivan Tomažič. Začetek ob 20.30. SKD PRIMOREC - Trebče vabi na Večer šansonov in ljudskih pesmi v izvedbi ZVS Cappella Civica pod vodstvom Marca Sofianopula in kitarista Marka Ferija. Koncert bo v Ljudskem domu v Trebčah v ponedeljek, 15. novembra, ob 20.30. DENIS NOVATO IN MUZIKANTJE EVROPE v nedeljo, 21. novembra, ob 18. uri v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Na mednarodni narodnozabavnem večeru bodo nastopili: Alpski kvintet, Sepp Mattlschweiger's Quintett Juchee (Avstrija), Kraški muzikanti, folklorna skupina Schuhplattler Pfunders (Južna Tirolska), trobilna skupina Alpenbrass, Betka Šuhel in Denis Novato. Organizator koncerta je Glasbeno Kulturno društvo DrugaMuzika. Vstopnice bodo na razpolago eno uro pred začetkom koncerta. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 21. novembra, na koncert Zenske vokalne skupine »Cappella civica« iz Trsta. Pri klavirju Corrado Gulin, dirigent Marco Sofianopulo. Začetek ob 17. uri. H Poslovni oglasi IZKUŠENEGA KNJIGOVODJO (M/Ž) zaposli obrtno podjetje v Trstu. Življenjepis poslati na: osebje@libero.it KLJUČAVNIČARJA ALI STRU-GARJA ALI REZKARJA CNC (M/Ž) z izkušnjo tehničnih načrtov zaposli obrtno podjetje v Trstu. Življenjepis poslati na: osebje@libero.it NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Osnovni abonma Nova produkcija SSG -v veliki dvorani Ronald Schimmelpfenning (slovenska praizvedba) režija: Janusz Kiča Ponovitve jutri - petek, 12. novembra ob 20.30 - red A v soboto, 13. novembra ob 20.30 - red B v nedeljo, 14. novembra ob 16.00 - red C v četrtek, 25. novembra ob 19.30 - red K (z varstvom otrok) v petek, 26. novembra ob 20.30 - red F v soboto, 27. novembra ob 20.30 - red T Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi. Abonmajska kampanja 2010-2011 VPISOVANJE PROSTIH ABONMAJEV JE MOŽNO DO SOBOTE, 27. NOVEMBRA. POHITITE! Vpisovanje prostih abonmajev in nakup vstopnic v predprodaji pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka 800214302 Telefon 0039 040 362 542 Info: www.teaterssg.it Vključena dodatna garancija 4 leta. Tel. 392-5769896 NUDIM pomoč na vrtu, na kmetiji in pri raznih drugih opravilih. Tel. 040-229335. PODARIMO zelo simpatičnega mucka. Tel. št.: 040-200865. PRODAJAM koze Tibetanke; tel. 3347755361. PRODAJAMO HIŠO V DOLINI z vrtom. Te. št.: 040-228390. PRODAM intarzirano staro skrinjo, 130x60, tel. št. 338-5313529. PRODAM MOUNTAIN BIKE za 8-let-nega otroka za 80,00 evrov. Tel. št.: 338-2639849. PRODAM OMARO za dnevno sobo, visoko 2,5 m s prostorom za televizijo. Tel. 333-2631685. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO: telefonirati ob uri obedov na tel. št.: 040-231592. PRODAM avtomobil mazda 3, 1.6 TD, črne barve, v zelo dobrem stanju. Kličite na tel. št. 328-1570366. PRODAM športni aparat (podoben ciclette), odličen za priprave, kot so smuk in tek. Tel. 335-6045771. V SREDIŠČU MESTA, Park Fenice, dajem v najem box. Tel. št.: 3926166694. ZANESLJIVA GOSPA z izkušnjami in priporočili išče delo kot hišna pomočnica ali pri varstvu starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 347-8601614. S Mali oglasi COMBI IVECO letnik 2002, v odličnem stanju, za 8.500 evrov prodam. Tel. št.: 335-5387249. DOMAČI KIS iz belega vina prodam. Tel. št. 040-228898. GOSPA SREDNJIH LET išče delo v trgovini, tovarni ali kot hišna pomočnica pri raznih opravilih v Dolini ali v Miljah. Tel. št.: 3473132910. IŠČEM DELO kot varuška. Tel. št. 340-2762765. KUPIM aks za nože za motokultivator casorzo vigneto. Tel. št. 3282833607. NINTENDO Wii sports pack, limited edition, originalno pakiran, nikoli rabljen, prodam za 150,00 evrov. Id Osmice V KRIŽU sta odprla osmico Erika in Martin. Toplo vabljeni! Tel. 040220605. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št. 040 - 291498. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah, Župančičeva št. 8. Tel. št.: 0481-419956. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen št. 42. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni. Tel. 040-2907049. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta jesenska osmica. Tel. št.: 3467590953. V SOŠČEVI HIŠI NA PROSEKU je ob priliki Sv. Martina odprta osmica Godbenega društva Prosek. Vabljeni. /— ANPI - VZPI Predavanja o književnosti in NOB Vabimo vas na predavanje, ki ga bo imel prof. Matjaž Kmecl z Univerze v Ljubljani z naslovom Karel Destovnik Kajuh (1922 -1944) Pesnik slovenskega narodnoosvobodilnega odpora Danes, 11. novembra 2010, ob 16.30 v dvorani Tessitori, Trg Oberdan 5 (s simultanim prevajanjem v italijanščino) V sodelovanju z Deželno svetovalsko skupino Mavrične levice 13 Obvestila SKLAD SERGIJ TONČIČ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za študente za akademsko leto 2010-11. Razpis je objavljen na spletni strani sklada: www.skladtoncic.org. Informacije na info@skladtoncic.org. KRUT obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za tečaj psihomotorike ob petkih popoldne. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT obvešča, da sprejema prijave za skupinsko vadbo, ki se odvijal ob torkih in četrtkih popoldne. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah. Danes, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sej -ma: petek, 12., od 18. do 21. ure; sobota, 13., od 16. do 21. ure; nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 347-5292058. KMEČKA ZVEZA vabi na »Martinovanje 2010« na Proseku: danes, 11. novembra, Kmetijska tržnica »Okusi Sv. Martina« na trgu »Kržada«. Trinajst kmetij bo ponujalo tipične kmetijske pridelke. Toplo vabljeni! MARTINOVANJE PRI SV. IVANU Proloco Sv. Ivan - Kolonja skupno z rajonskim združenjem vrtnarjev in vinogradnikov vabi danes, 11. novembra, od 15. ure dalje, ob praznovanju svetega Martina, na rajonsko srečanje pri Sv. Ivanu. Za odrasle bo poleg kostanja tudi pokušnja novega vina. Vse to na novem rajonskem centru v Ul. S. Cili-no 40/2, nasproti gledališča pri orato-riju. Pečeni kostanj, glasba in veliko veselja z Maro Sardi in tržaškimi popevkami; skupaj bomo peli in igrali tombolo. Cenjene bodo morebitne domače slaščice. Vstop prost. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi danes, 11. novembra, ob 17. uri v dvorani Baroncini Zavarovalnice Generali, v Ul. Trento 8, predavanje na temo Sladkorna bolezen in alkohol. Po uvodnih besedah predsednika Marina Voccija bosta predavala revmatologinja tržaške bolnišnice dr. Isabella Turchet-to in specialistični diabetolog dr. Ric-cardo Candico. Vabljeni so vsi! ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL prireja danes, 11. novembra, sejem rabljenih predmetov na Balancu za kulturnim domom Prosek-Kontovel. Prijave na tel. št. 347-9851007 ali 3478579872. GLASBENA MATICA vabi v petek, 12. novembra, ob 18. uri v Razstavno dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah na slovesno otvoritev šolskega leta 2010-11 in nagrajevanje najboljših učencev. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. V petek, 12. novembra: Pravljice pri malici, Tovarna barv. Info: 040-299099. SLOVENSKI TRŽAŠKI SKAVTI IN SKAV-TINJE obveščajo, da si člani lahko nabavijo skavtske kroje v petek, 12. novembra, od 18. do 19. ure in v nedeljo, 14. novembra, od 14.30 do 15.30 na sedežu organizacije, Ul. Risorta 3. 80-LETNIKI OPČIN BANOV IN FERLU-GOV bomo praznovali našo obletnico v soboto, 13. novembra. Dobimo se ob 12. uri v Prosvetnem domu na Opčinah za polaganje vencev padlim, sledila bo družabnost v znani slovenski gostilni. Za informacije Paolo 333-2130947. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO Občine Dolina prireja v okviru vsakoletnih božičnih dogodkov in prireditev brezplačno delavnico izdelovanja jaslic, namenjeno osnovnošolskim otrokom (z možnostjo spremstva enega odraslega za vsakega otroka), ki bo potekala ob sobotah od 16.00 do 17.30 v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu. Prvo srečanje bo v soboto, 13. novembra. Predvidena so skupno 3 srečanja (še 20. in 27. novembra). OSNOVNI TEČAJ SAMOOBRAMBE prireja Šhinkai Karate Klub vsak petek od 20. do 21. ure v zgoniški telovadnici. Info: 347-4033343. PO SLOVENSKIH PRAVLJIČNIH POTEH - ŠC Melanie Klein obvešča, da bo naslednja brezplačna delavnica za otroke v soboto, 13. novembra. Pravljičarka Martina Šolc bo podala pravljico o slončku Elmerju. Branju bo sledila jezikovna delavnica, ter ustvarjalna delavnica barvani mozaik, ki jih bodo vodile vzgojiteljice ŠC Melanie Klein. Delavnica za otroke od 5. do 8. leta se bo odvijala med 15. do 16.30 v društvenih prostorih, v Ul. Cicerone 8. Info: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. št.: 328-4559414. SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo za otroke bivajoče v treh občinah, v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih št. 77 (Občina Zgonik), v soboto, 13. novembra, od 9.30 do 12.30 delavnico za mila in zdravilna mazila. Otroci naj prinesejo s seboj majhno stekleno ali plastično embalažo z zamaškom, darilne škatlice, ostanke mila ipd. Vstop prost. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini vrši tečaj Pilatesa, Pilates body tehnike in telovadbe ob torkih od 19. do 21. ure, ob petkih pa od 18. do 20. ure. SK DEVIN prireja smučarski sejem v Domu železničarskih delavcev, Na-brežina Postaja, do nedelje, 14. novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00. V NEDELJO, 14. NOVEMBRA, bo v Mladinskem krožku v Dolini tradicionalno Martinovanje ob 18.30. Nastopili bodo MoPZ Valentin Vodnik in harmonikar Marko Manin, sledila bo družabnost. AŠZ POMLAD vabi člane na izredni občni zbor, ki bo v Bazovici v športnem centru v ponedeljek, 15. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. JUS - MEDJA VAS sprejema prošnje za sečnjo drvi do 15. novembra. Obrazci za prošnje so na razpolago kot po navadi v vaških gostilnah. NOVA JUTRANJA VADBA ZA ZRELA IN ZLATA LETA - Vabimo vas na vadbo, ki bo potekala v KRD Dom Brišči-ki pod vodstvom prof. Mateje Šajna ob ponedeljkih in/ali ob četrtkih ob 10. uri. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 15. novembra, ob 10. uri. Informacije: 040327327 ali 340-4835610 (Anica), 0038640303578 (Mateja). OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do 15. novembra potekala vpisovanja za sodelovanje na Božičnem sejmu, ki se bo letos odvijal od 3. do 8. decembra na parkirišču Kulturnega večnamenskega centra v Boljuncu. Prijavnice in pravilnik na spletni strani občine Dolina in v uradu za Trgovino ob torkih, sredah in četrtkih od 9. do 12. ure. Info na tel. 040-8329239. DELAVNICI ZA STARŠE - Sklad Mitja Čuk prireja delavnice za starše v torek, 16. novembra, (Družina z adolescenti) na sedežu sklada, Proseška ul. 131, Opčine od 17.30 do 19.00. Delavnico bodo vodile psihologinje dr. Antonella Celea, dr. Valentina Ferluga, dr. Jana Pečar in dr. Roberta Sulčič. Obisk delavnic je brezplačen. Informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk tel. 040-212289 ali na star-si@skladmc.org. Sočasno bosta delovali dve delavnici: v slovenščini in v italijanščini. Toplo vabljeni vsi starši, ki si želijo soočanja in izmenjavo izkušenj med starši in izvedenkami. GONG ZVOČNA KOPEL - SKD F. Prešeren in učitelj yoge Goran Koren vabita na doživljanje Gong zvočne kopeli, ki bo potekala v torek, 16. novembra, od 18.30 do 20.00 v društveni dvorani na 1. nad. gledališča F. Prešeren v Boljuncu. TRST Prinesite s seboj steklenico vode, spalno vrečo in podlogo za ležanje. Prispevek zaželjen. Informacije in prijave na yo-ga.koren@gmail.com, +38641-649004. KINERGETIX - SKD IGO GRUDEN vabi na predstavitvi gibalne terapije, ki bosta potekali v društvenih prostorih v torek, 16. novembra, ob 17.00 in v petek, 19. novembra, ob 20.00. Urnik redne vadbe je naslednji: torek ob 20.00, četrtek pa ob 17.00. Gibalno terapijo vodi mag. David Labuschange, oče metode iz Avstralije, mag. Liza Koželj in prof. Mateja Šajna. Informacije tel.:00386 4030578 (Mateja). O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja de-gustacijski večer, ki bo posvečen vinom iz južne Italije. Srečanje bo v torek, 16. novembra, ob 20. uri v restavraciji v Ul. Mazzini, št.3. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). DRUŠTVO TIGR - TRŽAŠKA OBMOČNA ENOTA IN DRUŠTVO EDINOST prirejata tečaj, ki ga bo vodil prof. Samo Pahor »Kako nastopati pred oblastmi, ko govorimo slovensko«, na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6), 17. in 24. novembra, ob 20.15. Prijave na tel. št. 040 - 274995 ali 347 - 5469662 (Ivica). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 18. novembra, predavanje o Biotski raznolikosti na Krasu. Govoril bo višji kustos Prirodoslov-nega muzeja Slovenije dr. Andrej Goga-la. Predavanje bo v razstavni dvorani ZKB v Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. Začetek ob 20.30. AD FORMANDUM - Jesen na mizi: vabimo vas k vpisu na kulinarični tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo v petek, 19. novembra, ob 18.00 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Jedilnik: bučni njoki z žajbljevim maslom in dimljeno skuto, mariniran goveji file s krompirjevo tortico s hrenom, čokoladna pita s hruškami. Vpisovanja in informacije na tel. +39-334-2825853, pro-mo@adformandum.eu. OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VIL-HARJA KOPER vljudno vabi na predavanje prof. defektologije Ksenije Funa iz Centra za korekcijo sluha in govora Portorož »Skrivnostno življenje otrok z di-sleksijo«, ki bo v petek, 19. novembra, ob 18. uri v prostorih Odd. za mlade bralce v Verdijevi ulici 2. Predavanje je namenjeno staršem otrok z disleksijo. Spoznali boste s kakšnimi izzivi in čustvi se otrok sooča vsak dan tako, da boste lahko otroku v večjo oporo bodisi doma, kot v svetu okoli njega. ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi predstavnike amaterskih dramskih skupin na sestanek, na katerem bomo predstavili 9. izvedbo Zamejskega Festivala Amaterskih dramskih skupin v ponedeljek, 22. novembra, ob 20. uri v društvenem sedežu na trgu v Mavhinjah. Za informacije pišite na cerovljemavhinje@libe-ro.it. Vljudno vabljeni. 50-LETNIKI! Obveščamo vas, da v soboto, 27. novembra, organiziramo zaključno večerjo v restavraciji v Kopru. Prevoz z avtobusom, prijave do najkasneje 24. novembra na tel. št.: Marinka 3494133919 ali Nives 040-226517. Vabljeni! OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2010/2011 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Rok za predložitev prošenj zapade 26. novembra. Info: Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102 (tel. 040-2017371). SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONČIČ« zbira vloge za štipendije in podpore za akademsko leto 2010/2011 do 26. novembra. Razpisni pogoji na spletni strani www.skladton-cic.org. 45-LETNIKI IZ BREGA se dobimo v soboto, 27. novembra, v Dragi. Rezervacije sprejemajo: Magdi (349-1298707), Silva (338-8867903), Elena (3395953205) in Nadja (347-5056289). Pokliči čimprej! KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... po zaklad v Sauris«, v soboto, 27. novembra. Informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. San Francesco 20, tel. št. 040368094 od 9. do 12.ure. MEDITACIJA - SKD F. Prešeren in učitelj yoge Goran Koren vabita na praktično delavnico meditacije z univ. dipl. psih. in yoga inštruktorjem Mihom Potočnikom, ki bo potekala v soboto, 27. novembra od 9.00 do 12.00 v društveni dvorani v 1. nad. gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Delavnica je namenjena začetnikom in že izkušenim. Prinesite s seboj pritlehtno sedalo (10-20cm nad tlemi). Informacije in prijave: yoga.koren@gmail.com, +38641649004. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca obvešča, da nov tečaj telovadbe za razgibavanje in zdravo hrbtenico za gospe v zrelih letih poteka ob ponedeljkih in sredah, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu. Pridite na vadbo, da se boste v družbi lepo imele in naredile kaj zase. Vabljene. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici: »Slovenske ljudske pravljice«, pripoveduje Alenka Hrovatin. Spored: sreda, 1. decembra, ob 17. uri praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. Prispevki V spomin na Nevo Suban Dolgan darujejo Mariuča, Ani, Tatjana, Anica, Devana in Milenka 100,00 evrov za KD Ivan Grbec. V spomin na zvesto članico Nevo Suban Dolgan daruje KD Ivan Grbec 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Ko-lonkovca. Tončka in Miro Francin darujeta 50,00 evrov za vzdrževanje Doma Brdina na Opčinah. Letniki 1930-1960 iz Trebč darujejo 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah. ^ Mirno je preminil Albino Zvab Naznanja žena Tončka in vsi sorodniki Pogreb bo v petek, 12. novembra, ob 13.00 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v sredo, 24. novembra, ob 10.00 na pokopališču v Sežani. Trst, 11. novembra 2010 Pogrebno podjetje S. Anna Dragi Dorian Od tebe se bomo poslovili v soboto, 13. novembra. Ob 9.30 bomo krenili iz ulice Costalunga v proseško cerkev, kjer boš ležal za zadnji pozdrav do 11. ure. Sledila bo sv. maša in pokop na vaškem pokopališču. Vsi tvoji Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi dragega Doriana izrekava iskreno sožalje Evi in svojcem Ariana in Tanja z družinama Ob težki izgubi dragega Doriana izrekamo Evi in svojcem globoko so-žalje bivši sošolci V.c Žiga Zois Dragi Dorian, ohranili te bomo v najlepšem spominu. Družini izrekamo naše najgloblje sožalje. Sošolci s proseške šole in soletniki Četrtek, 11. novembra 2010 Ob njuni poroki darujeta Andrej in Katja 150,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na drage vaščane daruje Eda Kralj 10,00 evrov za Godbeno društvo V. Parma iz Trebč. Ob smrti predragega moža Bruna Berto-lina daruje žena Verica 100,00 evrov za N.K. Kras. V spomin na Olgo Kalc darujejo Darko, Marina, Jasmina in Eda 30,00 evrov za ŠD Primorec in 30,00 evrov za vzdrževanje Ljudskega doma. V spomin na Olgo Kalc daruje Rudi So-sič 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Trebčah. Namesto cvetja na grob tete Roze Zahar darujejo nečaki in nečakinje z družinami 60,00 evrov za PD Slovenec, 60,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Boštu, 60,00 evrov za združenje AIRC in 60,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Simfonije rodne zvono zdaj počasi, odmevale bodo vekomaj v duši naši... t Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Boris Ivancich Jv? Km Žalostno vest sporočajo žena Nora, sin Diego z Barbaro, brat Gabrijel, ljubljeni vnukinji Erika in Elena ter ostali sorodniki Za zadnji pozdrav bo naš dragi ležal jutri, v petek, 12. novembra, od 10.00 do 11.30 v mrliški vežici na ulici Costa-lunga v Trstu. Datum in uro pogreba z žaro bomo sporočili naknadno. Namesto cvetja darujte za MoPZ Tabor z Opčin. Trebče, 11. novembra 2010 Žalovanju se pridružujeta Danilo in Karmela Občuteno sožalje družini izrekata Olga in Aurelia z družino Dragemu šantlu Borisu zadnji poljubček tvoja Katharina Boris, ostal nam boš vedno v najlepšem spominu. Družine Škabar, Gallopin, Carli in Pohlen Iskreno sožalje Nori in družini Ivo in Jožita Ob prerani smrti prijatelja Borisa Ivancicha izreka družina Fischer ženi Nori in družini najgloblje sožalje. Močno pretreseni ob prerani izgubi ljubljenega očeta izrekamo Diegotu in družini občuteno sožalje kolegi Tržaške kmetijske zadruge Ob prerani izgubi očeta Diegotu in svojcem iskreno sožalje Dean, Valentina, Dario, Bernarda, Igor, Daria, Irena, Marjan, Ivo, Ingrid Ob izgubi očeta Borisa izrekamo iskreno sožalje Diegotu in družini prijatelji iz Gročane, Peska in Drage 12 Četrtek, 11. novembra 2010 SV. MARTIN / DANES NA PROSEKU Prišel je prišel MAKADAM SNC DI HUSU TAMARA & C. PROSEK - PROSECCO 1 - Tel. 040 251043 EDIL CARSO sne. GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it SINCERT Certificirani po standardih ISO in člani konzorcija KARST VREME LETO NEBO TEMPER min/ % 2009 pretežno jasno 2 2008 oblačno 8 % 2007 pretežno jasno 3 /a 2006 zmerno oblačno 0 2005 jasno, burin 3 2004 zmerno oblačno 6 2003 jasno 3 2002 pretežno oblačno 6 2001 pretežno oblačno dež 3 2000 pretežno jasno 1 1999 zmerno oblačno 5 & 1998 zmerno oblačno 6 1997 spremenljivo, dež 9 1996 oblačno, dež, 12 1995 pretežno oblačno 10 1994 oblačno, dež 10 1993 oblačno, dež 9 1992 spremenljivo 7 & 1991 zmerno oblačno 0 & 1990 zmerno oblačno -1j M 1989 zmerno oblačno 4 podatki Oglejmo si vremensko stanje na dan sv. Martina v zadnjih dvajsetih letih. Kar polovica dni je bilo takih s padavinami, a če se poglobimo in bolj podrobno pogledamo naše klimatske podatke, bomo ugotovili, da je v resnici samo trikrat rahlo deževalo podnevi ( v letih 2008, 1996, 1993 ). Količina padavin pa je bila vsekakor zelo majhna. Ostalih 7 deževnih dni pa so bile padavine v glavnem ponoči in niso motile mar-tinovanja. Leta 2000 smo npr. meseca novembra imeli kar 23 dni s padavinami , na dan sv. Martina je bilo pretežno jasno, potem pa je spet začelo mokro obdobje. Kar 14 krat je bilo sorazmerno sončno ali zmerno oblačno vreme. Najtopleje je bilo leta 2005, ko se je temperatura dvignila na za to obdobje izredno visokih 18 stopinj Celzija , čeprav je maksimalna srednja temperatura na ta dan 13 stopinj. Najhladnejši jutri pa smo imeli v letih 1990 in 2006, ko je bila temperatura okoli ledišča ali malo pod njim. Če bi pogledali še dlje v h O Fotostudio BP 08 Prosek 212 - Trst 328 9430124 fotograf / SV. MARTIN Četrtek, 11. novembra 2010 13 sveti Martin ... ATURE maks. PADAVINE mm OPOMBE 14 O nekaj kapelj dežja zvečer 11 1 popoldne rosenje 14 O 7. nov. prva slana 1l O mrzlo zjutraj 1B O podnevi zelo toplo 13 O močna burja zvečer 1O O močna burja zjutraj 1l 3 rahel dež zvečer 13 1l dež zvečer 11 O /9 O sneg po Martinu 14 <1 kaplje ponoči 14 9 dež zvečer 1S S rahel dež zgodaj popoldne 14 3 dež le ponoči 1l B dež ponoči le do jutra 1l 1B občasno rahel dež, več dežja pozno zvečer 13 l dež ponoči 11 O mrzlo zjutraj ! 11 O mrzlo zjutraj /15 O : Osmer (Deželna meteorološka opazovalnica) - Arpa FJK vremenska postaja: Zgonik - in osebni arhiv Furio Pieri čas, bi zasledili podatek, da je bila najnižja temperatura leta 1981, kar -5 stopinj Celzija. Leta 1999 je bilo na Martinovo sorazmerno hladno, po 15. v mesecu se je na Proseku pojavil tudi prvi sneg z močno burjo in to za več dni. Tudi leta 2002 je bilo na začetku novembra mrzlo s temperaturo pod lediščem. Ne glede na vreme pa »sv. Martin iz mošta naredi vin« in tako bo tudi letos. Furio Pieri » ^^^ »O •BAR •SLADOLEDI •POSLOVALNICA TOTOCALCIO DIRKA TRIS SUPERENALOTTO BETTER Igrate lahko tudi ob NEDELJAH PROSEK 140-Tel. 040/225286 cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodaja TRST Ul. Cicerone 8, Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 www.immobiliarepuntocasa.it ZGONIK 3/A Tel. 040.229123 domača kuhinja - pizza iz krušne peči o m a nvin GOSTILNA CUSTIN ti Adrici ^(Ercgjy ADRIAENERGY - 0MV - ZRAVEN OBRTNE CONE "ZGONIK" - II. 040-225007 ^ AVTOPRALNICA BAR-BIFE GORIVO 1 4 Četrtek, 11. novembra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Slovenski višješolci protestirajo zoper reformo so se odločili za zasedbo Danes nameravajo uradno razglasiti okupacijo - Napovedujejo predavanja in razprave Po tržaških vrstnikih so se tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Gorici zavzeli za protestno akcijo zoper reformo šolskega sistema, ki jo uvaja ministrstvo Mariestelle Gelmini. Dijaki licejske-ga in tehničnega pola so se včeraj najprej odločili za samoupravo, danes pa nameravajo uradno razglasiti zasedbo šol v Ulici Puccini, ki so jih sicer okupirali že včeraj pozno popoldne. Skupina dijakov je v šolskem centru tudi prespala. Dijaki humanističnega in znanstvenega liceja Simon Gregorčič, klasičnega li-ceja Primož Trubar, poklicnega zavoda Ivan Cankar, ekonomskega zavoda Žiga Zois in tehnološkega zavoda Jurij Vega so se včeraj v prvih dveh šolskih urah zbrali na izrednem zborovanju, med katerim so sklenili, da skličejo samoupravo za naslednje štiri ure. Med zasedanjem v avditoriju slovenskega višješolskega centra so razpravljali o zasedbi šole in naposled sklenili, da jo bodo izvedli. »Večina dijakov je bila za, nekateri pa z okupacijo niso soglašali,« so nam povedali predstavniki dijakov in nadaljevali: »Načrtujemo, da bi zasedli vse stavbe šolskega centra. Le v primeru, da bi bilo nasprotujočih dijakov res veliko, pa bi lahko v delu poslopja omogočili potek pouka.« Po besedah predstavnikov se je za zasedbo izreklo okrog 150 dijakov na približno 280; večina dijakov je bila proti le na klasičnem liceju. Dijaki slovenskih smeri bodo med okupacijo poskrbeli za organizacijo predavanj, pogovarjali pa se bodo tudi o alternativni reformi šolstva, ki jo predlaga študentsko združenje »Unione degli studenti«. Del časa bodo posvetili ponavljanju učne snovi. Dijaki so že včeraj povabili medse prvega gosta, in sicer goriškega pokrajinskega odbornika Marka Marinčiča. »Krčenja prispevkov javnemu šolstvu ni mogoče opravičiti le z ekonomsko krizo, saj temelji le-to na političnih izbirah. Italija na splošno premalo vlaga v šolstvo, univerzo in raziskovanje,« je povedal Marinčič. Odbornik je tudi poudaril, da je goriška pokrajinska uprava v zadnjih dveh mandatnih dobah zelo veliko investirala v vzdrževanje in posodabljanje stavb višjih srednjih šol na Goriškem, kjer je položaj z vidika varnosti in udobnosti šolskih prostorov v primerjavi z drugimi italijanskimi pokrajinami veliko boljši, nižanje prispevkov s strani dežele pa postavlja pokrajino v škripce. »Pokrajina nima samostojnih virov financiranja, zato je odvisna od deželnih sredstev. Le-ta so se v primerjavi s prejšnjimi leti že znižala za približno 20 odstotkov. Jasno je, da bo šolstvo med zadnjimi področji, pri katerih bi se odločili za krčenje prispevkov, problem pa je realen,« pravi Marinčič. Dijaki slovenskih višjih srednjih šol upajo, da bodo njihovemu zgledu sledili tudi dijaki italijanskih višješolskih zavodov v Gorici, ki pa so zaenkrat še neodločeni. Po včerajšnjih napovedih nameravajo slovenski dijaki nadaljevati z zasedbo šole vse do sobote, danes pa bodo izdelali svoj dokument, v katerem bodo pojasnili vzrok protestne akcije. (Ale) Dijaki slovenskih višjih šol med včerajšnjim zborovanjem GRADIŠČE Poveljstvo policije se bo selilo Poveljstvo policije iz Gradišča se bo preselilo v bližino centra za azilante CARA. Dežela FJK je namreč občini Gradišče, na območju katere deluje tudi center za nezakonite priseljence CIE, zagotovila 50.000 evrov, s katerimi bodo obnovili občinsko stavbo v Ulici Garibaldi 2 in vanjo preselili policijsko postajo. O tem sta se včeraj menila deželna odbornica Federica Seganti in župan Gradišča Franco Tommasini, ki sta v Vidmu podpisala sporazum. Segantijeva je povedala, da bodo denar črpali iz deželnega sklada za varnost za leto 2010, ki je namenjen predvsem projektom krajevnih uprav, ki želijo izboljšati varnostne razmere in spodbujati kulturo zakonitosti. »V centru za priseljence v Gradišču živi veliko priseljencev iz držav izven EU, ki čakajo na izgon. Nujno je, da zagotovimo občanom čim boljše varnostne razmere in omogočimo silam javnega reda, da nadzorujejo teritorij,« je povedala odbornica. bumbaca SOVODNJE - Stavba krvavo potrebuje temeljito prenovo Na občini se je zrušil strop Cevi so puščale, tramovi so zgnili, z deli pa so odlašali - Županja: »Zavedamo se stanja, a je obnova danes finančno prezahtevna« Županstvo v Sovodnjah bumbaca Brez strukturne prenove bo občinska stavba v Sovodnjah šla po kosih. Ko so se delavci v soboto lotili del v stranišču prvega nadstropja, so se naenkrat vdrla tla. Strop se je zrušil v pritlično stranišče. V njem je zazevala luknja v velikostih kakih dveh kv. metrov. Nihče ni bil poškodovan, saj so bili delavci previdni. Dobro so vedeli, katere so nevarnosti posega zaradi razmočenih tal. Na občini se zavedajo, da je stavba dotrajana in morda še kje drugje v lesenih podih gnila, njena obnova pa je za upravo še vedno prevelik finančni zalogaj. Madeži na stropu pritličnega stranišča so že dalj časa opozarjali, da cevi puščajo, da se je nabirala voda, da je strop razmočen, da bo zato treba čim prej intervenirati. Zaradi stroška pa so z deli odlašali. Nazadnje so poseg zaupali zunanjemu podjetju. Delavci so prišli v soboto, da ne bi motili rednega delovanja občine. Ko so se lotili odstranjevanja školjke, so tla naenkrat popustila in zgrmela v spodnji prostor. »Stropi županstva slonijo na lesenih tramovih, ki jih je voda iz cevi očitno dodobra premočila, da so zgnili,« je včeraj pojasnil Paolo Nonino, ki na sovodenjski občini vodi tehnični urad. »Kar se je zgodilo, je znamenje, ki ga je treba jemati zelo resno,« je poudaril in dodal, da pa je pretiran alarm odveč. Z dvema neuporabnima straniščema imajo na občini na razpolago le še enega v spodnjih prostorih; če bi iz katerega koli razloga še to ne bilo uporabno, bi morali občino zapreti. Zato so se takoj lotili po- pravil. Delavci so na delu, poseg za odpravo škode v obeh straniščih pa naj bi bil zaključen do konca prihodnjega tedna, je ocenil Nonino. Obnoviti morajo strop, speljati nove cevi in nadomestiti sanitarije. Stavba županstva je že več desetletij zanemarjena. Pred časom so sicer obnovili centralno ogrevanje in pred kratkim opravili še nekatera druga površinska dela, te-meljitejših del pa stavba ni dočakala. »Denarja za obnovo enostavno ni,« pravi županja Alenka Florenin. »Potreb v občini je veliko. Županstvo je ena izmed najstarejših stavb, ki je potrebna temeljite prenove, ta pa stane ogromno ravno zato, ker je poslopje staro in zaščiteno. Strošek se približuje dvema milijonoma evrov. Z deželo smo se začeli dogovarjati za pridobitev dodatnega denarja za potrebe naše občine, med potrebami pa vedno navajamo tudi korenito prenovo županstva,« pojasnjuje županja in omenja načrt, da bi obnovljeno županstvo namenili protokolarnim dejavnostim, občinske urade pa selili v prenovljene prostore vrtca ob cerkvi. To predpostavlja izgradnjo nove stavbe, kamor bi prenesli šolo, v sedanjo šolsko zgradbo pa preselili otroški vrtec. Za novo poslopje so že evidentirali zemljišče za Kulturnim domom. Tam, vzporedno s Prvomajsko ulico, naj bi tudi speljali novo cesto za lokalni promet, ki je že dolga leta v regulacijskem načrtu. Ambiciozen načrt, ki pa ima pravo nasprotje v današnji sliki sesutega stropa v razpadajočem županstvu. (ide) GORICA - Tudi sinoči o jedilnikih v vrtcih Visok odstotek predebelih otrok, toda kalorična vrednost malic preskromna Občina pripravljena na dogovarjanje o spremembah - Predlagali ustanovitev t.i. odbora za menzo »Naše odločitve temeljijo na študijah, ki so bile izvedene tudi v goriški pokrajini. Statistike pravijo, da je od 20 do 30 odstotkov otrok, ki obiskujejo šole in vrtce, predebelih. Skrbeti moramo za preventivo. Trudimo se, da bi spremenili življenjske navade družin, ki so včasih zgrešene.« Tako je včeraj dejal odgovorni pri oddelku za higieno prehrane pri goriškem zdravstvenem podjetju Gianni Cavallini, ki se je z občinsko odbornico Silvano Romano, funkcionarko Manuelo Salvadei in dietetičarko Paolo Bassi sestal v centru Lenassi s predstavniki staršev otrok, ki obiskujejo vrtce v goriški občini. Govor je bil o spremembah v jedilnikih, predvsem o uvedbi kruha in vode za malico, ki sta - skupaj s sadjem - nadomestila piškote, kruh z marmelado, čaj, mleko in sok. Srečanja se je udeležilo okrog 40 staršev in šolnikov, med katerimi je bila tudi podravnateljica slovenske večstopenjske šole v Gorici Franka Padovan. »Pričakovali bi, da nas bosta občina ali zdravstveno podjetje pred tako drastično spremembo vsaj obvestila. Bolje bi tudi bilo, da bi opravili zdravniški pregled otrok in preverili, ali so res predebeli,« je v imenu staršev otrok, ki obiskujejo vrtec v Štandrežu, povedal Saša Quinzi. Rebecca Rinelli, ki ima tudi otroka v štandreškem vrtcu in je po izobrazbi farmacevtka, je ocenila, da je kalorična vrednost novih malic preskromna, vzgojiteljica italijanskega vrtca v Ulici Palladio pa je na podlagi lastne izkušnje opozorila, da bi bilo namesto vode bolj primerno, da bi otrokom ponujali mleko in čaj. Romanova je poudarila, da so pripravljeni na dogovarjanje o nekaterih spremembah, Cavallini pa je predlagal ustanovitev t.i. odbora za menzo; ta naj bi bil učinkovitejši od običajnih srečanj med zdravniki in družinami, »ki se jih po navadi udeležujejo le tisti starši, ki že ravnajo pravilno.« Starši na srečanju v centru Lenassi bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 11. novembra 2010 15 NOVA GORICA - V objektu na maloobmejnem prehodu Pristava - Rafut Ideja o ureditvi muzeja tihotapstva na čakanju Malnič: Do "včeraj" je vlada takšne objekte brezplačno prenašala na občine, po novem je treba zanje plačati Zamisel o ureditvi muzeja tihotapstva v nekdanjem objektu na maloobmejnem prehodu Pristava - Rafut, ki je stara že kar nekaj časa, je zaenkrat »na čakanju«. Kot je povedal direktor Goriškega muzeja, Andrej Malnič, so se na no-vogoriški občini in na slovenskem ministrstvu za javno upravo, ki je lastnik objekta, strinjali, da je vsebina primerna, potem pa se je vse skupaj ustavilo. »Do "včeraj" je vlada takšne objekte brezplačno prenašala na občine, kot na primer v občini Miren-Kostanjevica, potem pa so se razmere spremenile, tako da je treba po novem za takšne objekte plačati,« je pojasnil Malnič in dodal, da bi morala to plačati občina, saj muzej ni lastnik objekta oziroma je občina lastnik Goriškega muzeja. »Zadeva zdaj stoji, kaj se bo zgodilo, pa ne vem,« je še dejal, na vprašanje, koliko bi znašal tak nakup, pa je izrazil prepričanje, da bi bilo treba za objekt, ki ni velik, odšteti okrog 10 tisoč evrov oziroma toliko, kot za eno garažo. Glede eksponatov je pojasnil, da jih imajo dovolj, in dodal, da bi šlo pri vsem skupaj predvsem za rekonstrukcijo načinov tihotapljenja. K povedanemu je pristavil, da bi bila z ureditvijo muzeja tihotapstva sklenjena zgodovinska pot ob nekdanji meji, ki že ima oba pola v muzejski zbirki na novogoriškem kolodvoru, kjer si je mogoče ogledati razstavo o državni meji na Goriškem od 1945 do 2004, in v majhnem spominskem muzeju v Vrtoj- bi, ki so ga uredili v nekdanjem vojaškem stražarskem stolpu. Malnič je spregovoril tudi o načrtovani obnovi Vile Bartolomei v Solkanu, ki naj bi bila zaključena do januarja 2012 in kamor naj bi se preselile pisarne Goriškega muzeja oziroma njegova uprava, ki trenutno domuje na gradu Kromberk. O višini investicije je povedal, da bo znana, ko bo zaključen izbor izvajalca, ki pravkar poteka. »Takoj, ko bo selitev opravljena, bomo v gradu Kromberk razstavne površine povečali za 100 odstotkov in uredili nove razstave s področja zgodovine, etnologije in arheologije, dobili pa bomo tudi dvorano za prireditve, ki je do zdaj nismo imeli,« je poudaril Malnič in med ostalimi načrti Goriškega muzeja omenil še izvedbo projektov idejnih načrtov za parke miru Sabotin, Škabrijel in Sveta gora, ki se bodo začeli izvajati po selitvi v Vilo Bartolomei. »Razmišljamo tudi o tem, da bi z novim centrom v Solkanu vzpostavili kulturno promenado, ki bi šla od začetka Kidričeve ulice v Novi Gorici do parka pred Vilo Bartolomei, kjer je predviden tudi ro-zarij, in naprej po Šolski ulici v stari Solkan do cerkve,« je navedel Malnič, ki si močno želi tudi, da bi država Slovenija na novogoriškem kolodvoru uredila prostor za kulturni center, kjer bi Slovenija žarela proti zahodu in se izmenjevala z romanskim svetom. Nace Novak GORICA - Matej Sussi v galeriji Ars Jesenska simfonija v prosojnih barvah Matej Sussi, ob njem Jurij Paljk Jesenska simfonija je naslov razstave likovnih del tržaškega umetnika mlajše generacije Mateja Sussija, ki je na ogled v galeriji Ars na goriškem Travniku do srede novembra. Kot je na četrtkovem odprtju povedal Jurij Paljk, sta se s slikarjem dolgo menila in se naposled odločila za izbor akvarelov, ki so prežeti s toplimi jesenskimi barvami, v katere je narava odeta v tem času. Sussi je diplomiral na likovni akademiji za oblikovanje v Rimu in se poklicno ukvarja z oblikovanjem knjig. Imel je že več uspešnih razstav, na katerih je predstavil različne cikluse. Z razliko od drugih umetnikov mlajše generacije, ki prisegajo na abstrakcijo, je podčrtal Paljk, je Sussi zavezan figurativnemu slikarstvu. Posebnost razstave, ki je prodajnega značaja, je že njena postavitev, za katero je avtor sam poskrbel in idejno povezal posamezne umetnine z jesenskim listjem. Gledalec bo tudi gotovo opazil slikarjev podpis, pravi »trademark«, v majhen kvadratek zapisano ime z letnico. Čeprav bi lahko mislili, da je akvarel razmeroma lah- bumbaca ka tehnika, pa to ni res, je povedal Paljk, saj je prelivanje barv zelo težko popravljati, in to še najbolj v majhnih formatih, ki so Sussiju očitno posebno pri srcu. Večina njegovih del so namreč skrbno izdelane miniature različnih jesenskih naravnih krajih. Ker sta tako dežela Furlanija-Julij-ska krajina kot Slovenija v zadnjem letu znatno skrčili prispevke tudi goriškemu društvu Ars, tokrat žal niso izdali zgibanke, zaradi česar se je Paljk v imenu društva opravičil umetniku; izrazil pa je željo, da bi se Matej Sussi s kakšnim drugim nizom v prihodnje spet pojavil v goriški galeriji. Že na četrtkovem odprtju pa je navzoče povabil na naslednjo razstavo: od 18. novembra bodo na ogled dela De-ziderija Švare. Umetnik sam je dodal, da ima jesen posebno rad zaradi njenih barv. Rad se sprehaja, opazuje, skicira in fotografira, nato pa vzame čopič v roko. Razstavljena dela govorijo o naših krajih, Krasu, slovenskih vedutah in utrinkih s potovanj. Rdeča nit jim je eksplozija barv, ki se pojavljajo v jesenski simfoniji. Andrej Malnič in nekdanji objekt na maloobmejnem prehodu Pristava Rafut, kjer načrtuje muzej tihotapstva foto n.n. GORICA - Forum Ekonomisti spodbujajo razpravo Resno in konstruktivno soočenje o gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo razvoj slovenske narodnostne skupnosti na našem območju. To je cilj novonastalega Društva slovenskih ekonomistov v Italiji, ki ga je pred nedavnim ustanovila skupina mladih univerzitetnih študentov ekonomije. Društvo, ki ima sedež v Gorici, si je kot prvi cilj zastavilo organizacijo dvodnevnega Ekonomskega foruma v Italiji, ki bo potekal v goriškem Kulturnem domu. Forum se bo začel danes, nadaljeval pa se bo 25. novembra. Današnji uvod bo predavanje z naslovom »Razvoj gospodarstva v očeh zgodovinarjev«, na katerem bosta predavala zgodovinarja Branko Marušič in Milan Pahor. Predavanje bo ob 16.30, ob 18. uri pa bo na vrsti okrogla miza »Skupni ekonomski prostor Alpe-Adria: utopija ali možna realnost?«, ki se je bosta udeležila direktorica novogoriške Območne gospodarske zbornice za Severno Primorsko Mirjam Božič in predsednik goriške zveze industrial-cev Confindustria Gianfranco Di Bert. Drugi del foruma bo na sporedu 25. novembra, ko bodo predstavniki SKGZ in SSO, bank, podjetij in združenj razpravljali o prihodnosti manjšinskega gospodarstva. Forum prirejajo s pokroviteljstvom Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, SSO, SKGZ, SDGZ, Kmečke zveze, Zadružne kraške banke, Zadružne banke Doberdob in Sovod-nje, finančne družbe KB 1909 in Primorskega dnevnika. GORICA - Ad formandum širi kuharsko znanje Martinovi okusi Napovedujejo še Jesen na mizi, koktajl prigrizke za neformalna druženja in praznični menu Bučna krem juha z kuminovimi blazinicami, martinova raca z mlinci in zeljem ter kostanjeva tortica s kakijevo omako To je Martinov jedilnik, ki so ga sinoči v prostorih goriškega Dijaškega doma pripravili udeleženci kuharskega tečaja v organizaciji Ad formanduma. Ad formandum in Gostinski center, ki deluje pod njegovim okriljem, ponujata paleto kratkih kulinaričnih tečajev, ki so namenjeni ljubiteljem kuhanja, gospodinjam, mladim parom, dekletom in fantom, ki želijo izpopolniti svoje znanje in izkušnje v kuhinji. Na tečajih, ki jih vodi Klavdija Bizjak, so udeleženci tudi aktivno vključeni v pripravo jedi. Po teoretičnem delu se takoj vsi lotijo aktivnosti, ki so potrebne zato, da je večerja pripravljena. V Dijaškem domu je dišalo po dobrem in okusnem: pripravam večerje je sledila tudi pokušnja dobrot in komentar nad opravljenim delom. Naslednji kuharski tečaj bo Jesen na mizi: bučni njoki z žajbljevim maslom in dimljeno skuto, mariniran goveji file s krompirjevo tortico s hrenom, čokoladna pita s hruškami (v četrtek, 25. novembra). December je čas poslovnih večerij in družinskih praznikov, zato bo na vrsti tečaj o pripravi koktajl prigrizkov za neformalna druženja (1. decembra), medtem ko bo tik pred božičnimi prazniki na programu tečaj za praznični menu: paté v listnatem testu, capesante alla Mornay, puran s prazničnimi prilogami, meringa s chantilly smetano in mangom (15. decembra). Prijave zbirajo preko elektronske pošte na naslov pro-mo@adformandum.eu ali na tel. (0039)334-2825853. Sinočnja praksa v kuhinji Dijaškega doma bumbaca NOVA GORICA - Mladi ustvarjalci osnovne šole Frana Erjavca Zavidljivi uspehi Priznanja in medalje odnesli z mednarodnih natečajev na Kitajskem, Portugalskem in Poljskem Učenci lanskega 2.A in 5.C razreda osnovne šole Frana Erjavca iz Nove Gorice so se upravičeno razveselili rezultatov svojega likovnega ustvarjanja v minulem šolskem letu. Pred nekaj dnevi so bili namreč znani rezultati nekaterih mednarodnih likovnih natečajev, na katerih učenci razredne stopnje pod vodstvom mentoric Sonje Savnig in Marice Faletič uspešno sodelujejo že vrsto let. Priznanjem in medaljam iz preteklih let se je letos pridružila še vrsta novih. Na četrtem mednarodnem natečaju likovnih del šoloobveznih otrok na Kitajskem, kjer so sodelovali mladi ustvarjalci iz 48 držav, je med 986 deli v finalnem izboru bronasto medaljo za svojo sliko z naslovom Muce prejela Julija Klančič, učenka 2.A razreda. Julija je bila edina dobitnica medalje iz Slovenije, še trije učenci OŠ Frana Erjavca pa so prejeli priznanje. Tudi na 11. mednarodnem likovnem natečaju v portugalskem mestu Evora z naslovom Dežela, v kateri živim, so učenci novogo- riške osnovne šole dosegli lepe rezultate. Na natečaj je prispelo 1.519 del iz 53 držav, od tega jih je bilo 977 uvrščenih v ožji izbor. Julijina sošolka, Maša Bratkič, je prejela zlato medaljo za sliko Postonjska jama. Tudi Maša je bila edina iz Slovenije nagrajena z zlatom v svoji kategoriji (7 do 12 let). Poleg tega je 11 učencev OŠ Frana Erjavca prejelo častna priznanja za svoje izdelke, diplomo pa sta prejeli tudi obe mentorici in šola. Tretji od mednarodnih natečajev, na katerih so sodelovali mladi novogoriški likovni ustvarjalci, je bil 32. mednarodni likovni natečaj za otroke in mladino na Poljskem, ki je potekal na temo Moj dogodek v muzeju. Mladi iz 17 držav so na natečaj poslali okrog 2.150 likovnih del. Dela so bila razvrščena v štiri starostne kategorije. Z novogoriške osnovne šole je na natečaju sodelovalo pet učencev iz 2.A razreda. Kaja Pisk in Patrik Jamšček sta za svoji risbi, narisani z ogljem, prejela priznanji. Vsa na natečaje poslana in nagrajena dela so nastala v okviru rednega pouka. (nn) 16 Četrtek, 11. novembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / GRADIŠČE - Ustanovitveni kongres Federacija levice za složnost in spremembe Izziv in preizkusni kamen pokrajinske in občinske volitve prihodnjega leta Integradja tujcev v šoli V Krminu iščejo delavca Krminska občina bo v okviru družbeno koristnih projektov začasno zaposlila dva delavca, ki ju potrebuje za vzdrževanje občinskega premoženja in za izboljšanje storitev, povezanih z vožnjo šolskega avtobusa. Projekti so namenjeni delavcem v dopolnilni blagajni in brezposelnim. Delavca bodo zaposlili s 36-urno delovno pogodbo. Zainteresirani se lahko prijavijo v uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici. Potreba po složnosti in spremembah je bila vezna nit prvega kongresa goriške Federacije levice, s katerim so v Gradišču Stranka komunistične prenove (SKP), Stranka italijanskih komunistov (SIK), gibanje »Lavoro e Solidarieta« in »Socialismo 2000« postavili temelje novemu levičarskemu političnemu subjektu. »Začetek še ne pomeni cilja, vendar je nujen korak za uresničitev projekta, ki bo omogočil nam in vsem tistim, ki občutijo pomanjkanje levice in alternativne desničarskemu liberizmu, da zadihamo,« je v nedeljo v vinoteki Serenissima v Gradišču povedal goriški pokrajinski tajnik SKP Alessandro Saullo. Strank in gibanj, ki pristopajo k novemu političnemu subjektu, ne bodo razpustili, po novem pa bodo povezani v skupni federaciji. Saullo je v svojem poročilu poudaril potrebo po tem, da bo Federacija levice zagovarjala spremembe in opustitev današnjega razvojnega modela. »Koliko in katere sile so danes v Italiji in Evropi kritične do ekonomskega sistema, ki temelji na liberizmu? Kateri subjekti so pokazali, da se zavedajo, da kapitalizma ni mogoče omiliti? Do spremembe lahko pride samo preko dialoga, ki se začenja danes z ustanovitvijo subjekta, v katerega vabimo tudi druge politične sile, gibanja, združenja, občanke in občane,« je v svojem nagovoru poudaril Saullo in izpostavil potrebo po razpravi o temah, kot so vrednote antifašizma, boj zoper patriarhat, pravica do študija, znanja in zdravljenja, okolje, laičnost in civilne pravice. »Prepričani smo, da ima protislovje kapital-delo središčno vlogo pri analizi družbenih konfliktov, iz njega pa izhaja tudi nasprotje kapital-okolje,« je še naglasil Alessandro Saullo. Udeležence kongresa so pozdravili župan občine Gradišče Franco Tomma- sini, krajevni tajnik SIK Michele Bassa-nese in predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ki je spomnil na zavezništvo s SKP na pokrajinski ravni in poudaril, da z zanimanjem gleda na novoustanovljeno Federacijo levice. Ravno pokrajinske in občinske volitve prihodnjega leta predstavljajo izziv in preizku- sni kamen za novi politični subjekt, o čemer je v Gradišču seveda tudi tekla beseda. Shoda so se udeležili tudi predstavniki sindikatov, med katerimi sta spregovorila pokrajinski tajnik CGIL Paolo Liva, ki je izpostavil vlogo sindikatov v sedanjem obdobju politične razdrobljenosti, in pokrajinski tajnik kovi- narjev Fiom-CGIL Thomas Casotto. K mikrofonu so stopili in zbrane nagovorili še pokrajinski tajnik Demokratske stranke Omar Greco, ki je potrdil željo po sodelovanju in nadaljevanju dialoga v ohranjanju različnosti, predstavnica Foruma za Gorico Anna Di Gianantonio in Arturo Bertoli iz vrst Občanov za Tržič. OBČINA BRDA Tudi tokrat enotno in brez opozicije Novi občinski svet v Brdih se je v torek sestal na konstitutivni seji. Med šestnajstimi svetniki sedi natanko polovica že znanih iz preteklega mandata. Poročilu občinske volilne komisije o izidu županskih volitev in volitev v občinski svet je sledila potrditev izvolitve župana ter potrditev mandatov članov občinskega sveta. 16-članski občinski svet bo tudi v petem mandatu deloval enotno, brez opozicije. Tako je že na prvi seji svet imenoval vse občinske komisije. Imenovan je bil tudi nadzorni odbor, ki mu bo predsedoval Zvonimir Kristančič. Župan Franc Mužič je občinski svet seznanil z imenovanjem treh podžupanov. Goran Simčič bo zadolžen za gospodarske dejavnosti, Jo-ško Zamar za infrastrukturo ter delo z vaškimi in krajevno skupnostjo, Damjan Birtič pa za družbene dejavnosti. Vsi organi občine Brda lahko že delujejo s polnimi pooblastili. (nn) NOVA GORICA - Županova zaprisega Mirko Brulc odhaja, Matej Arčon prihaja Imena podžupanov bodo znana prihodnji teden Matej Arčon bumbaca GORICA - Katalog in desetletnica društva sKultura 2001 Predvsem mednarodni Ob furlanščini, italijanščini in slovenščini tudi angleška in nemška besedila - Neprecenljiva pomoč krajanov Občinstvo na štandreškem večeru v dvorani Pokrajinskih muzejev bumbaca Pred številno publiko, ki je napolnila konferenčno dvorano Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju, so minulo soboto predstavili katalog pete izvedbe kiparskega srečanja sKultura 2001, s katerim so obenem obeležili tudi desetletnico društvenega delovanja. Kot je naglasil Jurij Paljk v uvodnem besedilu, so za organizatorje še vedno živi in aktualni vzgibi, ki jih je prinašalo prelomno leto 2001, predvsem padec meje ob vstopu Slovenije v EU. Tako nosi simpozij od vsega začetka mednarodni predznak in tudi na lanskoletni izvedbi so bili prisotni kiparji iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Temu vodilu sledi večjezični katalog, saj ob furlanščini, italijanščini in slovenščini so kratki življenjepisi umetnikov in kritiške oznake kiparskih del, ki so nastala v lesu ali kamnu, prevedeni tudi v angleščino in nemščino. Sklepni del kataloga pa je posvečen mladinski izvedbi sKulture, ki je prav tako lani oživela ob skupnem ustvarjanju študentov ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje in Šole mozaika v Spilimbergu. Narodnostno pestra skupina mladih - ob Slovencih in Italijanih so bili še Francozi, Španci in Avstrijci - je v župnijskem parku uresničila spomenik goriškemu letalskemu pionirju Edvardu Rusjanu, ki je bil meseca septembra tudi slavnostno predan javnosti na letališču na Rojah. Sobotni večer v grajskem naselju je prijetno minil ob predvajanju posnetkov V veliki dvorani novogoriške mestne občine bo danes ob 14. uri konstitutivna seja mestnega sveta, na kateri bo zaprisegel novoizvoljeni župan Matej Arčon. Prisoten bo dosedanji župan Mirko Brulc. »O imenovanju podžupanov se bomo pogovarjali po konstitutivni seji, njihova imena pa bom sporočil na novinarski konferenci prihodnji teden,« je včeraj povedal Arčon. Dosedanja podžupanja Darinka Kozinc iz vrst Socialnih demokratov, ki bodo imeli v novem sestavu sedem svetnikov, dva manj kot do zdaj, a še vedno največ med 32 svetniki, včeraj ni želela ugibati, ali bo ostala na mestu podžupanje. Tudi Tomaž Slokar, kandidat za župana stranke SDS, ki je v mestnem svetu iz prejšnjega mandata ohranila pet sedežev, o tem še ni želel govoriti. V SDS so pričakovanje, da bo eden od podžupanov iz njihovih vrst, sicer izrazili že ob podpori Arčonu pred drugim krogom lokalnih volitev. Nov mestni svet bo sestavljen iz 21 novih obrazov, 11 svetnikov pa bo takih, ki so lokalno politiko krojili že v minulem štiriletnem mandatu. (nn) Danes ob 11. uri v avditoriju Biagio Marin v Gradežu bo deželni šolski urad predstavili študijo o integraciji tujih učencev in dijakov v šolah FJK. Posvet se bo začel ob 9.30, ko bo spregovorila deželna šolska ravnateljica Daniela Beltrame, nato pa bo s podatki postregla deželna referentka za integracijo tujih učencev Ali-da Misso. Ob 11.30 bo okrogla miza o šoli in medkulturnosti. Posvet se bo nadaljeval popoldne s posegi deželnega odbornika Roberta Molinara in izvedencev. Solidarnost za božič Med 17. in 19. decembrom bo v Gorici potekala solidarnostna akcija, ki jo prireja goriško odborništvo za prostovoljstvo. Odbornik Stefano Ceretta vabi mlade in združenja, ki se nameravajo pridružiti, da pokličejo na tel. 0481-545020 ali pošljejo e-mail na naslov tito.brusa@comu-ne.gorizia.it. Predlogi so dobrodošli. Veleposlanik na obisku Danes bo Novo Gorico obiskal veleposlanik Republike Kitajske v Sloveniji, Sun Rongmin, v spremstvu častnega konzula Poljske Nedjana Brataševca. Sprejela ju bosta dosedanji župan Mirko Brulc in novoizvoljeni župan Matej Arčon. Namen obiska je preučitev možnosti gospodarskega sodelovanja severne Primorske s Kitajsko. Spoznavni žur za študente V novogoriškem klubu Marco Polo bo drevi ob 22. uri spoznavni žur za študente, ki ga organizira študentski svet Univerze v Novi Gorici. Za zabavo bosta skrbela rock skupina Epidemija in DJ Nikki. (nn) NOVA GORICA Perla ima rojstni dan Hitov igralniško zabaviščni center Perla praznuje danes svoj 17. rojstni dan. Ob tej priložnosti so pripravili zabavni program, ki se bo začel ob 21. uri. Po nastopu plesne skupine Moonlight Express bo rezanje torte in zdravica ter kratek nagovor direktorja. Praznovanje se bo nadaljevalo s koncertom italijanskega pevca Drupija. V Hitovih igralnicah beležijo, tako kot že vrsto let v jesenskem času, v zadnjih dneh oktobra in začetku novembra povečan obisk. Samo minuli vikend je Perlo obiskalo 6.600, Park pa skoraj 3.000 gostov. Prav minulo soboto je Perlo, kjer prihodnje leto pričakujejo že 13-mili-jontega gosta, obiskala petstotisoča gostja letos. V Parku pa je skupna vrednost dobitkov, večjih od 1.000 evrov, v prvih dneh novembra do minulega vikenda presegla 678 tisoč evrov. (nn) lanskoletnih simpozijev in ob ponovnem srečanju s tistimi kiparji, ki so se udeležili predstavitve. Prav domače vzdušje in razpoložljivost Rumitarjev in Štandrežcev, ki so na različne načine nudili neprecenljivo pomoč, pa predstavljata po mnenju Marjana Brescie, predsednika društva sKultu-ra 2001, pravo odliko te pobude. Na predstavitvi so spregovorili še občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag, prefekti-nja Maria Augusta Marrosu in v imenu pokrajinske uprave odbornica Mara Černic. Za »štandreško« glasbeno kuliso sta poskrbeli solopevka Alessandra Schettino, ki je ob klavirski spremljavi Neve Klanjšček uvedla v večer, in moška vokalna skupina Sraka pod vodstvom Janka Bana. (sq) PEVMA - Pogreb Davida Sossoua Ganljivo slovo od odprtem grobu Med številnimi ljudmi so bili pokojnikovi kolegi, prijatelji in sodelavci bumbaca Na pokopališču v Pevmi smo bili včeraj priča ganljivemu in množičnemu poslednjemu slovesu od Davida Sos-soua. Za vedno je odšel prejšnji teden za posledicami bolezni. Kljub dežju so se ob žari in svojcih zbrali številni prijatelji, nekdanji in sedanji delovni kolegi, znanci z Goriškega, Tržaškega in iz Benečije, dalje predstavniki slovenskih šolskih, kulturnih, političnih in športnih ustanov ter organizacij iz goriške pokrajine, ki so tako počastili pokojnika, ki je marsikaj koristnega storil za slovensko narodno skupnost v Italiji. Kot je bilo ob včerajšnjem slovesu povedano, je bila »skrb za naše učen- ce, za naše otroke, za našo šolo, Davidov najbolj intimni del, ki mu je z uspehom namenjal največ svojih naporov, najprej v vlogi vzgojitelja v goriškem Dijaškem domu, nato kot učitelj na osnovni šoli v Pevmi«. Ob grobu so ga še zadnjič pozdravili Silvan Bevčar v imenu didaktičnega ravnateljstva, učnih kolegov in vzgojiteljev Dijaškega doma, dalje Ne-vija Žerjal za učno osebje domače šole, Alenka Radetič kot predstavnica staršev njegovih učencev ter Igor Komel v imenu prijateljev in goriških kulturnih ustanov. Grob, kamor so ga položili k večnemu počitku, je blagoslovil domači župnik Marjan Markežič. / GORIŠKI PROSTOR / ŠMARTNO - Film V Topolovem Običaj in prevara Kinoatelje v sodelovanju z agencijo Jota prireja projekcijo dokumentarnega filma »Običaj in prevara - Tradizione e tradimento« avtorice Anje Medved. Film, ki bo prvič predstavljen goriški publiki, bo v okviru tradicionalnega martinovanja predvajan jutri, 12. novembra, ob 19. uri v Šmartnem. Tema dokumentarnega filma »Običaj in prevara -Tradizione e tradimento« je Postaja Topolove, kjer se vsako poletje srečajo ustvarjalci z vseh koncev sveta. Strnjena in zakotna vasica Topolove, ki leži v Benečiji ob slovensko italijanski meji, se tako za kratek čas spremeni v center sodobne umetnosti. Film govori o 16. Postaji Topolove (2009), in sicer skozi vtise umetnikov, organizatorjev in domačinov, ki so skupaj uspeli ohraniti to vas živo. »Zakaj Postaja Topolove, če od tu ne vodi nobena pot naprej? Mogoče zato, ker tukaj lahko za trenutek izstopimo iz podivjanega sveta in ker topologija roba tega kraja omogoča raziskovanje tiste minimalne razlike med ozemljem in pokrajino, videzom in resničnostjo ter umetnostjo in življenjem, ki odpira neskončne ustvarjalne možnosti. Je ime vasi zares slučaj?« se sprašuje režiserka. Otvoritveni večer tradicionalnega šmartenskega martinovanja v organizaciji agencije Jota se bo ob 21. uri nadaljeval s koncertom Dražena Franoliča (arabska lutnja) in Ka-menka Čulapa (tolkala). Za peko kostanja in pokušino mladega vina bo poskrbljeno. Četrtek, 11. novembra 2010 17 Danes praznujeta 60. obletnico poroke Bernarda in Mirko Peric Iz srca jima čestitajo hči Sonja z Borisom, sin Boris z Eleonoro ter ljubljeni vnuki Jara, Gregor in Jakob llkiriEED etu H GLIklllltE iiiiiig i rj.i :i r ¿ldkid ■bMPiijib yjir.?**}* WW»» [niču in mcieii/pcijs M Npgnjni !SSlj TcL: 00» 0403d2M2 finzpbto ilcvllka: MÚ 2141« w3fir[j viiik Oelivnik Z urnikom i&.OO-IS.OO 11-1 (LipreAíi*) ^ _ OSNOVNI PROÜKAM VÜOttlCI í.Lifí nqvt produkLiJt fSC 3 3ZRTRNI SKLOPI V TRSTU: [Irnmski rwianíikri/ K«na gUsta n llrjirtski IjuforciSivi/ tjliiuknuirtiriikL pLtii -Dramikl rjxbuíljiviJ LaJika ¡gja^ba Llhrru '■ rflIU «II POHITITE ^J REZERVIRAJTE SVOJ ABOKMft1 Vpisov anje ¿boniriijev do petki 12. noveiriuM di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 12. decembra ob 17. uri »Črna komedija«, nastopa gledališka skupina KUD Dolomiti - Dobrova; 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 13. novembra, ob 20.30 »Un tram che si chiama desiderio« Tennes-seeja Williamsa, v izvedbi gledališke skupine Compagnia dellEclissi iz Sa-lerna; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo danes, 11. novembra, ob 20.45 predstava »Fenomeni« Maurizia Crozze; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo v ponedeljek, 22. novembra, ob 21. uri »Testimoni«, igrajo Giam-piero Ingrassia, Cesare Bocci in Giovanni Vettorazzo; informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI- NU v petek, 19. novembra, »Suoceri sull'orlo di una crisi di nervi« Maria Sca-lette, igrajo Gianfranco DAngelo, Eleonora Giorgi, Nini Salerno in Paola Te- desco; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 12. in 13. novembra, ob 20.45 »II mistero Buffo di Dario Fo (PS: nell'umi-le versione pop)« nastopa Paolo Rossi; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v soboto, 13. novembra, ob 15. uri in ob 16.15 v sklopu Goriškega vrtiljaka »Ke-kec«, nastopa Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana. V nedeljo, 14. novembra, ob 17. uri »Gugalnik« Novaka Novaka, nastopa Dramska skupina Štandrež; predprodaja in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 13. novembra »Nella tana del lupo«, nastopa gledališka skupina César Brie (za otroke od 5. leta starosti); informacije in predprodaja vstopnic v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro do 12. novembra (tel. 0481-537280, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it/blog). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Maschi contro femmine«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 »Winx club -Magica avventura«; 20.10 - 22.15 »Ben-venuti al sud«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Uo-mini di Dio«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Maschi contro femmine«. Dvorana 2: 18.00 »Cattivissimo me« (digital 3D); 20.20 - 22.15 »Salt«. Dvorana 3: 17.30 »Winx club - Magica avventura«; 20.15 - 22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 4: 18.15 - 20.20 - 22.20 »L'Im-mortale«. Dvorana 5: 17.40 »Potiche - La bella sta-tuina«. Razstave V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. V GALERIJI FRNAŽA v Novi Gorici bo do 26. novembra na ogled razstava slik »Zahodi sonca« Miroslava Ivankovica. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju bo od 13. novembra na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50. leti Artura Gherga; na ogled bo do 31. januarja 2011. OBČINA SOVODNJE OB SOČI, osnovna šola Peter Butkovič Domen, osnovna šola Vrh, osnovna šola Miren in podružnična šola Kostanjevica v sodelovanju z Deželo Furlanijo Julijsko krajino, KD Sovodnje in KD Danica vabijo na odprtje fotografske razstave »Skriti kotički tvoje vasi« v petek, 12. novembra, ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah. V AVLI GRAŠČINE CORONINI V ŠEMPETRU je na ogled razstava treh slikarjev iz Društva paraplegikov; do 19. novembra po urniku odprtja občine. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici je na ogled kiparska razstava »Berljivo 9+1«; do 19. novembra od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto; informacije po tel. 003865-3354015, mest-nagalerija@kulturnidom-ng.si, www.mgng.net. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU je na ogled razstava del Dore Bassi; do 21. novembra od četrtka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici bo od 24. novembra do 8. decembra razstavljal Davide Garbuggio in od 28. decembra do 12. januarja 2011 bo razstavljala Alessandra Bernardis; od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro, informacije po tel. 0481-383287-383297, www.comune.gorizia.it, urp@comu-ne.gorizia.it. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava koroškega umetnika Gustava Ja-nuša; do 28. novembra ob prireditvah. V GALERIJI SPAZZAPAN v Ul. Battisti 1 v Gradišču (tel. 0481-960816) je na ogled razstava »Spazzapan a Torino. Le collezioni Accati e Villa«; do 15. januarja 2011 od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Koncerti ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE prireja v soboto, 20. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 21. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici 52. revijo goriških pevskih zborov Cecilijanka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je glasbeniku Emilu Komelu ob 50-letni-ci smrti. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 23. novembra, ob 20.30 koncert avstrijske skupine Global Kryner. Gostovanje v Gorici sodi v okvir njihove evropske turneje; informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma (ul. Brass 20 - tel. 0481-33288). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v sredo, 24. novembra, ob 20.15 bo koncert skupine Feedback; informacije po tel. 003865-3354013, www.kul-turnidom-ng.si. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 26. novembra, ob 20.45 »Il giocatore« Cherubinija, »La serva padrona« Pergolesija in »Opera giocosa italiana«; informacije in rezervacije po lipizer@lipizer.it in www.lipi-zer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia clas-sica« v soboto, 20. novembra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert pianista Marca Grieca; vstop prost. 9 Šolske vesti TEHNIKE UPRAVLJANJA IN PRODAJE TURISTIČNIH STORITEV: Ad for-mandum sprejema vpise na tečaj po maturi v sodelovanju s podjetji. Pogoji za vpis: status brezposelne osebe, opravljena matura na višji srednji šoli, bivališče v Furlaniji Julijski krajini; dopolnjenih 18 let; trajanje: 540 ur (300 ur v razredu in 240 ur delovne prakse); honorar za prisotnost na delovni praksi:2,30 evra na uro. Tečaj je brezplačen. Potrdilo o obiskovanju. Datum selekcije: 11. novembra; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.eu, www.adformandum.eu. & Izleti KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... po zaklad v Sauris«, v soboto, 27. novembra; informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) v Slovenskem dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, ulica Montesanto, 84, tel. 0481533495 od 14. do 17. ure. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da bo v soboto, 13. novembra, avtobus odpotoval ob 7.40 iz Štivana, nato se bo ustavil ob 7.45 v Jam-ljah, ob 8. uri v Doberdobu in 8.15 v Ronkah (pri piceriji Al Gambero); na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829). KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža organizira v nedeljo, 21. novembra, avtobusni izlet z naslovom »Preživite dan na obali nekoli drugače. Obiranje oljk v Strunjanski dolini«; informacije in prijave po tel. 338-7956855 (Erika) do 14. novembra. 13 Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsaki petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure naprej. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). ZDRUŽENJE LOČENIH STARŠEV FJK AMPS nudi pomoč pri reševanju problematik, povezanih z ločitvijo parov z otroki. Na svojem sedežu v večnamenskem centru v Ulici Baiamonti v Gorici prireja vsak torek med 20.30 in 22.30 srečanja, na katerih zagotavlja staršem strokovno psihološko in pravno pomoč; informacije po tel. 0481-1995591 in na www.mammepapaseparati.org ali in-fo@mammepapaseparati.org. POKRAJINSKI MUZEJI v goriškem grajskem naselju bodo zaprti do 12. novembra. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo ob praznovanju zavetnika Sv. Martina danes, 11. novembra, vsi uradi zaprti. Za prijave smrti klicati na tel. 348-7795064. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča, da bodo ob praznovanju sv. Martina, obcinskega zavetnika, danes, 11. novembra, vsi uradi zaprti. PD RUPA-PEČ vabi izletnike, ki so letos avgusta obiskali Škotsko, na ogled fotografij in predvajanje diapozitivov v danes, 11. novembra, ob 19. uri na sedežu društva v Rupi. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja Martinovanje, ki bo v nedeljo, 21. novembra. Letošnji izlet predvideva udeležitev na 10. pohodu po Vertovčevih poteh. Po pohodu pa bo potekalo že tradicionalno druženje pri Martinovi večerji. Prijave za avtobusni prevoz do petka, 12. novembra. Prijava izključno za Martinovo večerjo do ponedeljka, 15. novembra; informacije in prijave po tel. 320-1423712 (Andrej), info@spdg.eu ali na društvenem sedežu v četrtek, 11. novembra, od 19. do 20. ure. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS2 obvešča, da bodo med 8. in 19. novembrom zaradi posodobitve infor-matskega sistema okenca CUP poslovala s skrajšanim urnikom in sicer do 15. ure, v petek, 12. novembra, pa samo do 12. ure. KD SOVODNJE obvešča občane, da bo v soboto, 13. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domači kruh za blagoslov in po-kušnjo, pa naj ga prinese v nedeljo, 14. novembra, zjutraj h kulturnemu domu v Sovodnjah pred 10. uro. KD DANICA bo v nedeljo, 14. novembra, odprla »martinovo osmico« od 10. ure dalje v kulturnem športnem centru na Vrhu; ponujali bodo tople obro- ke, ne bo manjkalo kostanja in rebule, pa tudi glasbe v živo ne. Udeleženci bodo lahko igrali na karte, namizni nogomet in še kaj, tudi otroci se bodo lahko naigrali. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da bodo v nedeljo, 14. novembra, med 9.30 in 11. uro na sedežu združenja v Ul. Cipriani 71 v Gorici volitve za obnovo vodilnega odbora. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo okence za davčno službo v torek, 16. novembra, zaprto zaradi izobraževalnega tečaja osebja. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina tečaj »Ribe v morju in na krožniku - spoznavanje naših rib iz ekološkega in kulinaričnega vidika«. Predavanja v italijanskem jeziku bodo v petek, 19. in 26. novembra, ter v petek, 3., in v soboto, 4.decembra od 19.30 do 21.30; informacije in vpisovanje na inforogos@gmail.com ali po tel. 3334056800. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta zgodovinski arhiv in knjižnica zaprti ob sredah zaradi izpopolnjevalnega tečaja uslužbencev do 29. decembra. 15 Prireditve DRUŠTVO ARS in Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko vabita v prostore galerije ARS na Travniku v Gorici danes, 11. novembra, ob 18. uri na predstavitev knjige »Grajske stavbe v zahodni Sloveniji - III. Območje Nove Gorice in Gorice«. Spregovorila bosta avtor Igor Sapač in zgodovinar Jernej Vidmar. KNJIGA OB 18.03: danes, 11. novembra, v dvorani APT goriške železniške postaje bo Giuliana Sgrena predstavila svojo knjigo »Il ritorno. Dentro il nuovo Iraq«; z novinarko se bo pogovarjala Margherita Reguitti. PO SLOVENSKIH PRAVLJIČNIH POTEH - ŠC Melanie Klein v sodelovanju z Odborom staršev Gorica in Mladinskim domom obvešča, da bo naslednja brezplačna delavnica za otroke od 5. do 8. leta v soboto, 13. novembra. Pravljičarka Martina Šolc bo otrokom podala pravljico »Strahica Mona«. Branju bo sledila jezikovna in ustvarjalna delavnica, ki jo bodo vodile vzgojiteljice ŠC Melanie Klein. Srečanje bo potekalo od 9.45 do 11.45 v prostorih Mladinskega doma v ul. Don Bosco 60; informacije in prijave na: solcmartina@gmail.com, tel. 334 1243766. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu E. Kardelja 5 v Novi Gorici bo v sredo, 17. novembra, ob 19. uri v okviru Soočanj s sodobno vizualno umetnostjo predavanje Marie Hlavajova »Spopadanje z družbenimi in političnimi nujnimi zadevami na področju umetnostne prakse: BAK, basis voor ac-tuele kunst, kot študija primera«. L. Mali oglasi PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 328-8872507. SADIKE OLJKE belica prodam po ugodni ceni; tel. 0481-882112 ob uri kosila. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Domenico Zoccali iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Raimonda Badin s pokopališča v stolnico in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 12.00, Bruno Saule (iz Vidma) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču. / TRST Petek, 12. novembra 2010 1 1 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Po 11. krogu A-lige Milan na lestvici prehitel Lazio Edija Reje Kljub golu Slovenca Bačinoviča je Milan premagal Palermo - Inter v škripcih Slovenski zvezni igralec Palerma Armin Bačinovič je dobro pokrival Milanovega igralca Seedorfa ansa RIM/MILAN - Lazio ni več prvi na lestvici. Prehitel ga je Allegrijev Milan. Presenečenje enajstega kroga A-lige pa ni poraz Lazia v Ceseni, temveč Interjev neodločen izid v Lecceju. Benitezovi varovanci niso več neustavljivi »stroj«, ki ga je upravljal Jose Mourinho. Španski trener ima pač zaradi številnih poškodb velike težave. Milančani so povedli z Militom, po lepi podaji Eto'oja. Že tri minute kasneje pa je izenačil Olivera. Varovanci ločniškega trenerja s slovenskim poreklom Edija Reje so po slavi pristali na realnih tleh. V Ceseni so izgubili z 1:0 in tako niso več prvi na lestvici. Prehitel jih je Allegrijev Milan, ki je na domačem San Siru premagal »slovenski« Palermo Iličiča in Bačinoviča. »Črno-rdeči« so povedli s Patom, nato pa so gostje s Sicilije izenačili z nekdanjim mariborskim igralcem Arminom Bačinovičem, ki je tako zabil svoj drugi gol v A-ligi. V nadaljevanju je bil iz enajstmetrovke uspešen Ibrahimovič in nato še Ro-binho. Milan je tako prvič letos sam na vrhu lestvice. Negativna novica je, da sta se poškodovala Pato in Inzaghi. V nedeljo ne bosta tako na razpolago za milanski derbi proti Interju. Tudi Juventus ni zmagal v gosteh v Brescii. Del Nerijevi varovanci so povedli s Quagliarello, po 180 sekundah pa je črno-belo mrežo s krasnim golom zatresel Diamanti. Napoli je v Cagliariju zmagal z golom Lavezzija šele v 94. minuti. Največ golov je padlo v Rimu, kjer je Roma s 3:2 strnila odpor Fiorentine. Ranierijevo moštvo je po-vedlo s Simpliciom, drugič pa je zadel Bo-riello (5 letošnji gol). Gilardino je nato poskrbel, da je bila Fiorentina znova v igri. Per-rottin zadetek je nato pokopal upe vijoličastih, ki so znova zmanjšali zaostanek minuto pred koncem tekme. Bilo pa je prepozno. Nocoj bosta 11. krog »zaključili« Parma in Sampdoria. NOGOMET Na gostovanju na Siciliji Po šestih tekmah Udinese tokrat brez točk Argentinec Maxi Lopez (desno, v boju za žogo z Gokhanom Inlerjem) je z lepim golom z glavo odločil včerajšnje srečanje med Catanio in Udinesejem desno 17 golov je padlo v si-nočnjem 11. krogu. Izkupiček bi lahko bil še slabši. Kar nekaj golov je padlo v zadnjih minutah. Zadnji v Cagliariju, ko je Napoli slavil zmago v 94. minuti. 0 Avti Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vljudno vabi na proslavo ob praznovanju 40-tetnice ustanovitve, ki jo bnmn obeleiili s fctillurnim programom in prccfHavilvipO knjige 107 naših azzurrov - nostri Aizurri V petek, Ji- npuembrs 2010 ob 20. urF v Športnem centru Zarja v ftaiovid Catania - Udinese 1:0 (0:0) STRELEC: Maxi Lopez v 60. min. CATANIA (4-3-1-2): Andujar 6, Alvarez 6, Bellusci 6 (Terlizzi 6), Silvestre 6.5, Marchese 6, Izco 6, Biagianti 6 (Carboni 6), Ledesma 5.5, Mascara 6, Maxi Lopez 6.5, Antenucci 5 (Gomez 6). Trener: Giampaolo. UDINESE (3-5-2): Handanovič 6, Benatia 6, Coda 6 (Cuadrado), Dom-izzi 6, Isla 6, Pinzi 5.5 (Floro Flores 6), Inler 6.5, Asamoah 6.5, Armero 6.5, Sanchez 6.5, Denis 5 (Corradi). Trener: Guidolin. RDEČI KARTONI: Ledesma, Pasquale, Guidolin. CATANIA - Udinese je po šestih tekmah znova okusil grenkobo poraza. Zadnjič so črno-beli izgubili v 4. krogu proti Bologni (2:1). Po šestih krogih pa je do zmage znova prišla Catania, ki je furlansko moštvo premagala z edinim golom na tekmi Maxija Lopeza v 60. minuti. Argentinski napadalec je Han-danoviča premagal z glavo po visoki podaji Mascare s kota. Udinese je nato skušal reagirati, toda napadi so bili precej jalovi. Proti vratom je streljal tako Sanchez kot Floro Flores. Vratar An-dujar pa je bil vsakič na svojem mestu. Lestvica Milan 11 7 2 2 20:11 23 Lazio 11 7 1 3 13:9 22 Napoli 11 6 3 2 18:11 21 Inter 11 5 5 1 13:6 20 Juventus 11 5 4 2 22:12 19 Roma 11 5 3 3 14:14 18 Sampdoria 10 3 6 1 11:8 15 Chievo 11 4 3 4 11:10 15 Palermo 11 4 2 5 17:16 14 Catania 11 3 5 3 9:8 14 Genoa 11 4 2 5 9:11 14 Udinese 11 4 2 5 9:12 14 Fiorentina 11 3 3 5 12:13 12 Lecce 11 3 3 5 8:18 12 Cagliari 11 2 5 4 11:10 11 Brescia 11 3 2 6 10:14 11 Bologna 11 2 5 4 10:15 11 Cesena 11 3 2 6 8:14 11 Bari 11 2 3 6 9:18 9 Parma 10 1 5 4 6:10 8 PRIHODNJI KROG (13.-14.11 .) 13.11. Fiorentina - Cesena (18.00), Juventus - Roma (20.45); 14.11. 12.30 Lazio Napoli, 15.00 Bari - Parma, Bologna - Brescia, Caglia ri - Genoa, Palermo - Catania, Samdporia - Chievo, Udinese - Lecce, Inter - Milan (20.45) IZIDI 11. KROGA Brescia - Juventus 1:1 (0:0) STRELCA: v 66. Quagliarella (J); 68. Diamanti (B) Cagliari - Napoli 0:1 (0:0) STRELEC: Lavezzi v 94. Cesena - Lazio 1:0 (0:0) STRELEC: Parolo v 85. Chievo - Bari 0:0 Genoa - Bologna 1:0 (0:0) STRELEC: Milanetto v 81. Lecce - Inter 1:1 (0:0) STRELCA: Milito (I) v 76.; Olivera (L) v 79. Milan - Palermo 3:1 (1:0) STRELCI: Pato (M) v 19.; Bačinovič (P) v 63.; Ibrahimovič (M) v 77. iz 11-m in Robinho v 83. Roma - Fiorentina 3:2 (1:0) STRELCI: Simplicio (R) v 45., Boriello (R) v 51.; Gilardino (F) v 69.; Perrotta (R) v 77.; D'Agostino v 89. Parma - Samdporia danes ob 20.45 JADRANJE Pokal Amerike leta 2013 v San Franciscu? SAN FRANCISCO - San Franciscu se nasmiha organizacija 34. pokala Amerike, ki bo na sporedu leta 2013. Kalifornijsko mesto je podpisalo pogodbo z Golden Gate Yacht Clubom, ki je že sporočil, da španska Valencia ne bo več gostila zaključne dvoboje na najbolj sloviti jadralski preizkušnji na svetu s 159 let dolgo zgodovino. BMW Oracle Racing, ki nastopa pod okriljem Golden Gate Yacht Cluba in je na letošnjem februarskem 33. pokalu Amerike v Va-lencii ugnal švicarski Alinghi z 2:0, je sporočil, da Španija ne bo gostila zaključnih jadralskih dvobojev, morebiti le predtekmovanja. San Francisco je v mikaven športni projekt pripravljen vložiti 270 milijonov dolarjev, jadralsko tekmovalno polje pa bi bilo med slovitim mostom Golden Gate in bržkone najbolj znano nekdanjo «vzgojno ustanovo» na svetu - zaporom Alcatraz. ZDRAVSTVENE TEŽAVE - Wesley Sneijder, nizozemski reprezentant in član italijanskega Interja, je sporočil vzrok za zadnje zdravstvene težave. Izčrpanost in slabokrvnost sta vzrok, da je zadnjo tekmo italijanske serie A proti Brescii končal predčasno. Sneijder je za nizozemski časnik De Telegraaf dejal: «Po prvem polčasu tekme proti Brescii sem se začel tresti. Začutil sem bolečino po vsem telesu. Zdravniški pregledi so pokazali, da sem slabokrven, moje telo pa je povsem izčrpano.» NESTRPNOST - Hrvaške homoseksualne skupine pripravljajo tožbo proti predsedniku Hrvaške nogometne zveze Vlatku Markovicu zaradi izjave, da ne bo pustil homoseksualnim nogometašem zaigrati za nacionalno ekipo. Prav tako se bodo pritožili na Evropsko nogometno zvezo (Uefa). Markovic je v nedeljo za Večernji List dejal, da dokler bo on predsednik nogometne zveze, noben istospolno usmerjen nogometaš ne bo igral za hrvaško nogometno reprezentanco. Na vprašanje ali se je že srečal s kakšnim homoseksualnim nogometašem je odgovoril: »Ne. Na našo srečo igrajo nogomet le zdravi ljudje.« ZLATA MEDALJA - Italijanski ženski »dream team« (Elisa Di Francisca, Arianna Errigo, Valentina Vezzali in Ilaria Salvatori) je na svetovnem prvenstvu v sabljanju v Parizu osvojil zlato medaljo v floretu. Italijanke so v finalu premagale Poljakinje. ODBOJKA - Svetovno prvenstvo »Azzurre« za uvrstitev od 5. do 8. mesta Italija - Kuba 2:3 (25:16, 24:26, 25:21, 23:25, 22:24) Italija: Lo Bianco 2, Del Core 11, Arrighetti 15, Ortolani 24, Piccinini 23, Gioli 15, Cardullo (L), Bosetti 2, Rondon, Crisanti. N.v. Di Iulio, Barcellini. Trener: Barbolini. NAGOYA - Italijanska odbojkarska reprezentanca bo v nadaljevanju svetovnega prvenstvu na Japonskem igrala za uvrstitev od 5. do 8. mesta. V odločilnem srečanju proti Kubi so »azzurre« po izenačeni tekmi izgubile; da jim bo uvrstitev med najboljše štiri ekipe spodletela, pa je bilo sicer jasno že na koncu četrtega niza. Barbo-linijeve varovanke bi lahko z zmago in boljšim seštevkom doseženih točk še prehitele ZDA in se torej uvrstile v polfinale; ko pa so Kubanke v četrtem nizu povedle s 15:13, so se želje o polfinalu razblinile. Italijanke so sicer začele zelo spodbudno, saj so prvi niz zmagale s 25:16. V nadaljevanju pa so Kubanke stopnjevale ritem igre z odlično Caracacesovo na čelu (34 točk, 52,5 % - samo v petem nizu 13 točk) in prevladale. Ekipi sta si bili sicer zelo enakovredni. »Kuba je bila boljša na servisu in v bloku, v napadu pa smo si bili enakovredni, mogoče smo bili mi za nianso boljši,« je po tekmi pojasnil italijanski selektor Barbolini. Za spletno stran volleyball.it je še pojasnil, da ga zelo veseli reakcija vseh varovank po nerodnem porazu s Češko in pa njihova borbenost, ki jih je krasila tudi na tekmi proti Kubi. Peti niz, ki ni odločal več o ničemer, se je namreč zaključil šele pri izidu 22:24. V polfinale so se ob ZDA uvrstile Rusija, Brazilija in Japonska, ki bodo prve tekme odigrale v soboto. Ob 7.00 se bosta pomerili Rusija in ZDA, ob 10.00 pa Brazilija in Japonska. Istočasno bodo igrale Nemčija in Turčija ter Srbija in Italija za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Kot je dejal selektor Bar-bolini, bo šlo za evropsko prvenstvo v malem. / ŠPORT Četrtek, 11. novembra 2010 19 KOŠARKA - Četrti krog evrolige Za prvi poraz Uniona Olimpije v Moskvi usoden prvi polčas V petnajsti minuti 30:8 za CSKA - Najnižja razlika 57:50 - J. Zdovc:»Spremembe so nujne« CSKA Moskva - Union Olimpija 55:65 (5:20, 19:34, 39:51) CSKA Moskva: Kurbanov 2, Holden 5, Voroncevič 9, Langdon 12 (1:4), Marjanovic 4, Šved 10 (3:3), Sokolov 8 (4:5), Gordon 15 (3:3). Union Olimpija: Ilievski 9 (2:2), Gregory 6 (0:2), Jagodnik 4 (1:2), Šermadini 2, Pinkney 26 (7:8), Markota 3, Vrkic 5. Skoki: CSKA Moskva 41 (29 + 12), Union Olimpija 30 (21 + 9). SON: CSKA Moskva 18, Union Olimpija 18. Košarkarji Uniona Olimpije so po treh zaporednih zmagah v uvodnih treh krogih evrolige doživeli prvi poraz. Na gostovanju v Moskvi so morali priznati premoč domači CSKA, ki je slavila z desetimi točkami razlike. Ljubljančani so praktično vse možnosti za zmago zapravil v prvem polčasu ali celo prvi četrtini. Ponovila se je zdaj že stalna slabost Uniona Olimpije na zadnjih tekmah - slab začetek tekem, tako da so v uvodnih minutah zmogli vsega dva koša (20:5), v petnajsti minuti pa so si nabrali že 22 točk zaostanka (30:8). Varovance trenerja Jureta Zdovca je poleg meta izdala tudi telesna pripravljenost oziroma utrujenost po nizu sedmih težkih tekem v slabih treh tednih. V prvih dvajsetih minutah so zeleno-beli zadeli vsega pet metov iz 29 poskusov (trojke 1:12, za dve točki 4:17), osem od devetnajstih doseženih točk pa so jih zabeležili s črte prostih metov. Union Olimpija je v drugem polčasu prikazala nekoliko boljšo predstavo, vseeno pa še vedno premalo zavzeto in razpoloženo v napadu, da bi se vrnila v igro. Razliko petnajstih točk ob odmoru je v štirih minutah in pol skoraj prepolovila (38:30), bližje kot v 37. minuti, ko je bilo 57:50, pa ni prišla. V napadu je bil edina svetla točka pri Ljubljančanih Američan Kevinn Pinkney, ki je zbral 26 točk, od tega šestnajst v drugem polčasu. Vlatko Ilievski je dosegel devet točk ob metu iz igre 3:11, Kenny Gregory je metal 3:10 (6 točk), Goran Jagodnik 1:5 (4 točke), Sašo Ožbolt pa v 32 minutah sploh ni dosegel točke (met 0:3). Naslednjo tekmo evrolige bo Union Olimpija igrala v sredo, 17. novembra, v Stožicah proti Power Electronics iz Valencie. Po tekmi je trener Jure Zdovc za spletni portal MMC Rtv-Slo izjavil, da so ljubljanski košarkarji šli na tekmo z napačno mentaliteto: »Niso prišli zmagati, ampak za izgubiti čim manj točk. To se je videlo na njihovih obrazih. Začetek je bil katastrofalen. Izgovor za to je lahko tudi utrujenost, a vendarle si ne smemo več dovoliti tako slabih začetkov, ki se nadaljujejo, sploh v gosteh. Res je tudi, da smo igrali proti ekipi, ki je morala zmagati. Tudi sodniški kriterij je bil tak.« Zdovc je napovedal, da bo moral predvsem na tekmah v gosteh kaj spremeniti; uporabil bo najbrž bolj čvrste in agresivne igralce, saj vselej igrajo »preveč mehko«. Ostali izidi: Asecco Prokom - Partizan 62:69, Caja Laboral - Žalgiris 88:92, Olympiacos - Charleroi 86:78, Unicaja -Virtus Roma 104:83, Fenerfahče - Mon-tepaschi Siena 81:68. »Zmaj« Damir Markota se je »boril« proti Andreju Voronceviču kroma Še ne 22-letna Nabrežinka Lisa Ridolfi igra že šesto sezono pri milanski ekipi Sandonatese v najvišji namiznoteniški ženski A1-ligi. Ri-dolfijeva in soigralke so v soboto pred domačimi mizami premagale zgoniški Kras. Lisa je bila boljša od Mateje Crismancich. Premagala jo je s 3:0. »V zadnjih tednih sem res v odlični formi. Upam, da bom nadaljevala tako,« se je pohvalila Ridol-fijeva, ki v Milanu trenira dvakrat dnevno. Nabrežinska namiznoteniška igralka, odlična 6. (6463 točk) na ženski državni jakostni lestvici, si je v letošnji sezoni izborila mesto v standardni postavi. »Proti Krasu sem prispevala točko, pred tem pa sem dosegla kar dve. S svojimi nastopi sem zelo zadovoljna. Le na prvi tekmi sem igrala pod pričakovanji in sem izgubila proti nasprotnici, ki bi jo morala premagati,« je še uvodoma dodala Lisa. Tudi letos se boste borile za državni naslov. Tako je. Društvo cilja visoko, čeprav dobro vemo, da ne bomo imele lahkega dela. Sterilgarda, ki je naš glavni tekmec, ima močno ekipo. Proti njim bomo prvo tekmo igrale 7. decembra. Bi se lahko v boj za naslov vključila še tretja ekipa? Najbrž ne. Kako bi ocenila Krasov nastop? Kras se je dobro upiral. Kitajka je igrala dobro. Mateja tudi, čeprav zaradi študijskih obveznosti trenira manj. Eva je dobro opravila svoje delo. Ali bodo Krasovke dosegle obstanek v ligi? Vsekakor. Kako si si izborila mesto v začetni postavi? Z veliko treningi, trudom in požrtvovalnostjo. Po koncu lanske se- Nabrežinka Lisa Ridolfi bo 24. novembra dopolnila 22 let zone me je poklical na razgovor predsednika kluba in mi dejal, da mi društvo zaupa. To mi je bilo v veliko spodbudo in v oporo. Kako pa je z nastopi v evropskih pokalih? Žal ne igramo v ligi prvakov. Letos si uspešno nastopala na raznih državnih turnirjih. Pred kratkim sem se v Turinu uvrstila na absolutno 2.mesto. Ko so nastopile tudi tujke, pa sem se prebila do četrtfinala. Proti Kitajki sem tesno izgubila s 3:2. Junija sem na državnem prvenstvu zmagala v mešanih dvojicah in sem se uvrstila na 3. mesto v prvi kategoriji. Na italijanskem mladinskem prvenstvu aprila sem osvojila tri prva mesta (ekipno, mešane dvojice, ženske dvojice) in drugo mesto med posameznicami. Kateri so tvoji cilji za prihodnost? Najprej bi rada letos postala s Sandonatesejem državna prvakinja in rada bi se še izboljšala. In državna reprezentanca? To je žal poglavje zase. Predsednik državne federacije je tudi predsednik naših glavnih nasprotnic Sterilgarde Castelgofredo. Čeprav sem doslej igrala dobro, še nisem prišla v poštev za državno reprezentanco. Bila sem že na poskusnih treningih in reprezentančnih pripravah. Vsekakor ne bom popustila in se bom še naprej borila, da si zagotovim državni dres. Ali bi lahko še izboljšala položaj na državni jakostni lestvici? Zdaj sem šesta in je to že odličen rezultat. Prepričana sem, da ga lahko še izboljšam. Prvouvrščena Štefanova (7500 točk) in drugouvrš-čeni Tan Monfardinijeva ter Arisije-va (7033) so trenutno nedosegljive. Ostali pa sta v mojem dometu. Jan Grgič PO TV - Danes Na Telechiara o čezmejni odbojki Danes bosta televizijski postaji Telechiara in FVG Sport Channel (kanal 15 DT) predvajala prvi del niza oddaj »Parliamone ... da Vogrič - Palla-volo senza forontiere« (Pogovorimo se ... pri Vogriču - Odbojka brez meja). Gosta prve oddaje, ki jo vodi Ales-sandro Bonfanti in so jo posneli v Šte-verjanu v gostilni Vogrič, bosta Andrej Vogrič, športni direktor Olympie in odbornik deželne odbojkarske zveze Paolo Santuz. Oddaja bo jutri od 18.15 do 1930 (ponovitev ob 24.00 in jutri med 14.00 in 15.00). ODBOJKA - U16 V »ognju« tudi pet ekip naših društev Konec tedna se bo na Tržaškem začelo žensko odbojkarsko prvenstvo Under 16, v katerega se je vpisalo letos štirinajst ekip, od katerih je pet naših: Bor, Breg, Kontovel (v sodelovanju s Slogo), Sokol A Bar Igor (v sodelovanju s Kontovelom) in Sokol B Fer-rojulia. Tržaška pokrajinska odbojkarska zveza se je odločila, da ekipe tako kot lani v prvi fazi razdeli v štiri skupine. V drugem delu pa se bo najboljših sedem ekip (zmagovalke skupin, dru-gouvrščeni ekipi v skupinah s po štirimi ekipami in najboljša med drugouvrščenima v skupinah s tremi nastopajočimi) pomerilo v skupini zmagovalcev, ostale pa bodo prvenstvo nadaljevale v tolažilni skupini. V play-off se bo neposredno uvrstilo najboljših pet iz prve skupine, šestouvrš-čena pa se bo pomerila z najboljšo med poraženkami. Zmagovalka se bo prav tako uvrstila v končnico, kjer bodo ekipe razdeljene v dve skupini po tri. Prvouvrščeni ekipi se bosta nato pomerili v finalu. V kvalifikacijah bosta v skupini A igrali združena ekipa Kon-tovela in Sloge ter mlajša Sokolova vrsta. Njun nasprotnik bo še Olympia. V skupini B bosta nastopila Sokol A Bar Igor in Breg, ki se bosta pomerila še z Virtu-som in ekipo Volley 3000. V skupini C bo proti ekipi S. Andrea in Lucchiniju igral Bor, v skupini D pa ne bo nobenega našega predstavnika. Vanjo so bili vključeni Oma, Altura, Brunner in Coselli, ki je tudi glavni favorit za osvojitev pokrajinskega naslova, saj je bil v tej kategoriji že lani tretji, letos pa nastopa celo okrepljen. Med našimi predstavniki imata največ možnosti za uvrstitev med najboljše Sokol A Bar Igor, ki pravzaprav tudi edini nastopa v glavnem z igralkami letnika '95, in združena ekipa Kontovela ter Sloge. BOR: Nicole Pillepich ('95), Scharon Costantini, Alice Gher-si, Sofia Shanti Giannotti, Lara Kraljič, Denise Olivo, Lucrezia Pozzo, Francesca Quaia, Carolina Rabak, Michela Zonch (vse '96), Veronika Pučnik ('97). Trener: Mitja Gombač BREG: Sara Preprost, Valentina Amabile (obe '95), Tina Klun, Irene Kalin, Giorgia Barut, Nicole Novello, Marta Zaccaria, Maria Grazia Petrella (vse '96), Federica Lo Pinto, Lara Gelleni (obe '97). Trener: Mikica Desi-mirovic KONTOVEL: Caterina Ca-brelli, Karin Čok, Nika Klobas, Nina Malalan (vse '96), Breda Ban, Isabel Cassanelli, Nada de Walderstein, Petra Grgič, Greta Kralj, Agnese Poiani (vse '96), Clarissa Guidone, Urška Ravbar, Petra Sossi, Demi in Nina Vatto-vaz, Carlo tta Viezzoli (vse '97). Trenerka: Tania Cerne SOKOL A BAR IGOR: Alesandra Brankovic, Tereza Budin, Marinka Devetak, Fulvia Gridelli, Mara Micheli, Ivana Škerk, Janika Škerl, Urška Vido-ni, Sara Žerjal (vse '95), Maja Ko-janec, Anastazija Pertot (obe '97). Trener: Andrej Pertot SOKOL B FERROJULIA: Katerina Abrami, Francesca Fer-foglia, Sara Gergolet, Martina Milič, Veronica Moro, Marija Pertot, Giulia Rauber, Caterina Simeoni, Belinda Trobec, Luisa Vescovi (vse '96), Hana in Leah Zidarič (obe '97). Trenerka: Laj-ris Žerjal (T.G.) www.primorski.eu1 2 0 Četrtek, 11. novembra 2010 ŠPORT NAGRADA ŠPORT IN ŠOLA - ZSŠDI in bančna zavoda za dijake in dijakinje višjih srednjih šol Na dvajseti izvedbi je nagrado prejelo 19 športnikov Trinajst dijakov in dijakinj s Tržaškega ter šest dijakov in dijakinj z Goriškega / Nagrajenci s predsednikom Juretom Kufersinom in predstavnikoma bančnih zavodov kroma Uspešni športniki in dijaki slovenskih višjih srednjih šol so včeraj v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah prejeli nagrado Šport in šola, ki jo je ZSŠDI v sodelovanju z bančnima zavodoma Zadružno kraško banko in Zadružno banko Doberdob Sovodnje letos podelila že dvajsetič. Nagrado je letos prejelo 19 dijakov (deset manj kot lani) - trinajst dijakov in dijakinj s Tržaškega ter šest dijakov in dijakinj z Goriškega. Med njimi je pet odbojkaric, štirje karateisti, nato še po dva jadralca, alpska smučarja in kolesarja, nogometaš, šahistka, skakalka v vodo, kolesarka in gorska tekačica. Vsak nagrajenec je prejel denarno nagrado in likovni izdelek Marca Faganela, umetnika, člana fotografske skupine Skupina 75 in Društva za umetnost KONS, ki je v mladih letih igral odbojko pri Olympii, košarko pa pri Domu. Priložnostno je pripravil izdelek »Uspešna pot«, ki ponazarja pot do vrha Triglava, na nebu nad goro pa kraljuje pet olimpijskih krogov. Vsem nagrajencem bo ZSŠDI podelilo tudi knjigo »107 naših azzurrov« Branka Lakoviča, ki je pravkar izšla in jo bodo jutri predstavili v Bazovici. Pred podeljevanjem je predsednik ZSŠDI-ja Jure Kufersin poudaril, da je dvajseta izvedba nagrade dokaz, da je bila pobuda, ki si jo je zamislil profesor Franko Drassich, dobro premišljena. Predsednik je poudaril, da se mu zdi binom šport in šola neločljiv: »Ne moreš biti dober športnik, če nisi dober dijak. Šport vcepi mlademu človeku dobre delovne navade, red, hitrost in urejenost pri izvajanju vsakdanjih obveznosti, kar se potem kaže tudi pri učni praksi in v življenju.« Po njegovem mnenju morajo postati ravno nagrajenci vzorniki vsem ostalim, ambasadorji življenjskosti in delavnosti. Prisotne je v imenu obeh bančnih za-vodovo pozdravil Robert Frandolič, podpredsednik Zadružne banke Doberdob So-vodnje, prisoten pa je bil tudi Sergij Stančič, predsednik ZKB. (V.S.) LETOŠNJI DOBITNIKI NAGRADE ŠPORT IN ŠOLA Letos so podelili 19 nagrad, trinajst dijakom in dijakinjam s Tržaškega in 6 dijakom in dijakinjam z Goriškega. Legenda: DP = Državno prvenstvo; EP = evropsko prvenstvo, SP = svetovno prvestvo Aleksija Antonič - šola: izobraževalni zavod»Trubar - Gregorčič« Gorica; učni uspeh: 8,1; šport: odbojka pri Govolleyu; športni uspehi: pokrajinska prvakinja U16 z ekipo Bor/Govolley; nastopanje v deželnem prvenstvu D-lige; druge dejavnosti: zborovsko petje, solo petje, glasba Giulia Bressan - šola: izobraževalni zavod»Trubar - Gregorčič« Gorica; učni uspeh: 8,7; šport: odbojka pri Govolleyu; športni uspehi: nastopanje v D-ligi; druge dejavnosti: pomožna trenerka mlajših ekip Sofia Carciotti - šola: licej »France Prešeren« Trst; učni uspeh: 7,6; šport: skoki v vodo pri Trieste Tuffi; športni uspehi: 2. mesto s stolpa in 4. z meterske deske na zimskem DP med mladinkami; 3. mesto s stolpa in 5. z meterske in trimeterske deske na poletnem DP med mladinkami; 6. mesto s stolpa na absolutnem DP Jaš Farneti - šola: licej »France Prešeren« Trst; učni uspeh: 80/100; šport: jadranje pri Čupi; športni uspehi: 1. mesto na DP Slovenije; 1. mesto na mladinski in 2. mesto na absolutni jakostni lestvici v Italiji; 10. mesto na mladinskem EP; 28. mesto na članskem SP; nastopanje na več državnih in mednarodnih regatah Giada Giuntoli - šola: izobraževalni zavod »Trubar - Gregorčič« Gorica; učni uspeh: 8,3; šport: odbojka pri Govolleyu; športni uspehi: nastopanje v D-ligi Matjaž Guštin - šola: licej »France Prešeren«; učni uspeh: 100/100; šport: karate pri Shinkai club; športni uspehi: nastop z deželno reprezentanco na državnem turnirju črnih pasov; več nastopov na deželni in mednarodni ravni; druge dejavnosti: pomočnik pri treniranju začetnikov karateja, igranje bas kitare pri Scuola 55 Albert Kerpan - šola: poklicni zavod za industrijo in obrt »Jožef Stefan« Trst; učni uspeh: 8,2; šport: smučanje pri Mladini; športni uspehi: nastop z deželno reprezentanco na DP; pokrajinski prvak v svoji kategoriji; več nastopov in dobrih uvrstitev na deželni ravni; druge dejavnosti: nogomet, jadranje na deski Jasmin Laurencic - šola: poklicni zavod za trgovske in turistične dejavnosti »Ivan Cankar«; učni uspeh: 8,6; šport: kolesarstvo pri Team Isonzo - Pieris; športni uspehi: deželna prvakinja na cesti in v kronometru; nastop na DP na cesti in v kronometru; več nastopov in dobrih uvrstitev na deželni in državni ravni Jernej Legiša - šola: licej »France Prešeren« Trst; učni uspeh: 100/100; šport: karate pri Shinkai club; športni uspehi: deželni prvak Libertas med rjavimi pasovi v svoji kategoriji; več nastopov na deželni in mednarodni ravni; druge dejavnosti: igranje violine in tolkal pri Glasbeni matici, igranje pri orkestru Syntesis 4 Lenart Legiša - šola: licej »France Prešeren« Trst; učni uspeh: 8,7; šport: karate pri Shinkai club; športni uspehi: deželni prvak Libertas med rjavimi pasovi v svoji kategoriji; več nastopov na deželni in mednarodni ravni; druge dejavnosti: igranje klavirja, igranje v glasbeni skupini Vigred iz Šempolaja Milena Legiša - šola: licej »France Prešeren« Trst; učni uspeh: 9; šport: karate pri Shinkai clubu; športni uspehi: deželni prvak Libertas med rjavimi pasovi v svoji kategoriji; več nastopov na deželni in mednarodni ravni; druge dejavnosti: igranje kitare, petje pri DPZ Kraški slavček, članica lutkovne skupine v Devinu Denis Milic - šola: poklicni zavod za industrijo in obrt »Jožef Stefan«; učni uspeh: 96/100; šport: kolesarstvo pri Junior team Sorgente -Pradipozzo; športni uspehi: nastop na DP z deželno reprezentanco; deželni podprvak v olimpijskem sprintu; več nastopov na deželni in državni ravni Mateja Nanut - šola: izobraževalni zavod »Trubar - Gregorčič« Gorica; učni uspeh: 96/100; šport: alpsko smučanje pri SpDG; športni uspehi: pokrajinska prvakinja med mladinkami; absolutna pokrajinska prvakinja; druge dejavnosti: odbojka pri ŠZ Soča Kaja Obidič - šola: izobraževalni zavod »Trubar - Gregorčič« Gorica; učni uspeh: 8,9; šport: gorski tek - Športno društvo Nanos -Podnanos; športni uspehi: 1. mesto na DP v teku na 10.000 m; 1. mesto na DP v krosu; nastop na evropskem prvenstvu z reprezentanco Slovenije v gorskem teku Tjaša Oblak - šola: licej »France Prešeren« Trst; učni uspeh: 9; šport: šah pri Societa scacchistica triestina; športni uspehi: nastop z deželno reprezentanco na igrah Alpe Adria; več nastopov in uvrstitev na deželni ravni; druge dejavnosti: ritmična gimnastika, gledališki krožek Miha Pečar - šola: trgovski tehnični zavod »Žiga Zois«; učni uspeh: 8,6; šport: nogomet pri NK Kras; športni uspehi: osvojitev 2.mesta v deželnem prvenstvu mladincev in napredovanje v državno prvenstvo Mateja Petejan - šola: izobraževalni zavod »Trubar - Gregorčič« Trst; učni uspeh: 9,3; šport: odbojka pri Govolleyu; športni uspehi: pokrajinska prvakinja U16 z ekipo Bor -Govolley; nastopanje v D-ligi; nastopanje z deželno reprezentanco U17; druge dejavnosti: obiskovanje tečaja angleščine in nemščine Simon Sivitz Košuta - šola: trgovski tehnični zavod »Žiga Zois« - oddelek za geometre, Trst; učni uspeh: 81/100; šport: jadranje pri Čupi; športni uspehi: 1. mesto na DP Slovenije; 1. mesto na mladinski in 2. mesto na absolutni jakostni lestvici v Italiji; 10. mesto na mladinskem EP; 28. mesto na članskem SP, nastopanje na več državnih in mednarodnih regatah; druge dejavnosti: obiskovanje tečaja angleščine Janika Škerl - šola: licej »France Prešeren« Trst; učni uspeh: 8,5; šport: odbojka pri Sokolu; športni uspehi: napredovanje iz 3. v 2. divizijo; nastopanje v prvenstvu U16; druge dejavnosti: članica taborniške organizacije □ Obvestila ŠZ OLYMPIA sporoča, da bo 19. novembra 2010 ob 19.00 v Slovenskem športnem centru "Mirko Špacapan" v Gorici, potekala predstavitev dejavnosti, telovadnih skupin in odbojkarskih mladinskih ter članskih ekip. SK DEVIN začenja letošnjo zimsko sezono in prireja trodnevni OPENDAY od 10. do 12. decembra 2010 v Toblachu. Informacije na info@skdevin.it ali na 340 2232538. SK DEVIN prireja tedensko zimovanje za novoletne praznike od 26. decembra 2010 do 2. januarja 2011 na Prelazu Jochgrimm z možnostjo tečajev smučanja in s Silvestrsko večerjo. Informacije na info@skdevin.it ali na 348 1334086 (Erika) SK DEVIN prireja smučarski sejem v Domu železničarskih delavcev, Nabrežina Postaja. Prodaja do nedelje, 14. novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.ure, od ponedeljka do petka od 16. do 19.ure. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah. Danes, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 12., od 18. do 21. ure, sobota, 13., od 16. do 21. ure in nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 347-5292058. NOGOMET KI VV • •■• Narašcajniki izgubili tretjič zapored Cgs - Kras Repen 3:1 (1:1) KRASOV STRELEC: Ghira (Vi-doni), Kovacic (Stancich), Ragno, Racman (Alessio Verni), Simeoni, Kerpan, Paoletti, Rossone, Krasniqi, Arduini, Rebula. Trener: Žeželj. Združena ekipa naraščajnikov Krasa je tudi v zaostalem srečanju ostala praznih rok. Žežljeve varovance, ki so znova igrali z okrnjeno postavo, je premagal Cgs. Rdeče-beli so povedli s Paolettijem v 30. minuti. Pet minut kasneje je bilo že 1:1, saj je sodnik gostom dosodil (dvomljivo) enajstmetrovko. V drugem polčasu so gostitelji še dvakrat premagali Krasovega vratarja. »V prvem polčasu smo igrali dobro, nato pa smo še enkrat imeli zvrhano mero smole. Žal ne preživljamo najlepših trenutkov,« je dejal spremljevalec Ardui-ni. Kras je izgubil že tretjič zapored. Orlandu (Kras) en krog Disciplinska komisija državne nogometne zveze D-lige je za en krog kaznovala Krasovega igralca Federica Or-landa, ki tako ne bo igral v nedeljo v Repnu proti Unionu Quintu. PLANINSKI SVET Martinovanje SPDT ... Narava se je odela v žareče jesenske barve, Sveti Martin je pravkar krstil novo vino, pa tudi kostanja smo že dovolj nabrali, tako da se karprileže sprostitveni sprehod, nabit z estetskimi užitki ob pogledu na prelivanje jesenskih barv, združen s prijateljskim druženjem ob peki kostanja in pokuš-nji novega vina. Slovensko planinsko društvo Trst bo priredilo že tradicionalno martinovanje ali kostanjevo nedeljo, 14. novembra 2010. Člani in prijatelji se bodo tokrat zbrali v Gro-čani, na sedežu Kulturnega društva Krasno polje ob 9.30. Pridružili se jim bodo tudi člani pobratenega društva Integral iz Ljubljane. Skupno se bodo podali na krožno pot, ki pelje mimo starih kalov in ledenice, na Veliko Grobljo in na Kokoš, od tod pa do izvira Vroček in na Veliko Gradišče (741 m) mimo Zelenega centra in cerkvice Sv. Tomaža se bodo nato vrnili na zbirno mesto. Predvidene so tri ure prijetne, lagodne hoje. Izlet je primeren za vse. Sledilo bo prijateljsko druženje v prostorih Kulturnega društva Krasno polje. ... in martinovanje SPDG SPDG prireja martinovanje, ki bo v nedeljo, 21. novembra. Letošnji izlet predvideva udeležitev na 10. pohodu po Ver-tovčevih poteh. Po pohodu pa bo potekalo že tradicionalno druženje pri Martinovi ve- čerji. Pohod je nezahteven, traja približno pet ur zložne hoje. Organizatorji bodo ob pohodni poti priredili več oskrbovalnih točk. Kdor se želi prijaviti za avtobusni prevoz, ima čas do jutri, petka, 12. novembra. Za tiste, za katere je pohod prezahteven pa je možna tudi prijava izključno za Martinovo večerjo, za to pa je čas do ponedeljka, 15. novembra. Izlet je namenjen članom društva. Tisti, ki niso še včlanjeni, se bodo morali ob prijavi včlaniti. Informacije in prijave na tel. št. 3201423712 (Andrej),po maj-lu, info@spdg.eu, ali pa na društvenem sedežu, v četrtek, 11. novembra, od 19. do 20. ure. (av) Predavanje o biotski raznolikosti na Krasu Leto 2010 je bilo proglašeno za mednarodno leto biotske raznolikosti. Vsi se dobro zavedamo pomena tovrstne izbire, saj predstavlja prav pestrost rastlinskih in živalskih vrst, ki živijo na določenem teritoriju, vrednost oziroma originalnost določenega teritorija, so zato najboljši pokazatelji njegove kakovosti. V tem smislu se je želelo tudi Slovensko planinsko društvo Trst, na začetku svoje nove predavateljske sezone spomniti te pomembne, mednarodne pobude. Svoje člane, oziroma širšo javnost je želelo opozoriti predvsem na posebnosti kraškega sveta na katerem živimo, se po njem sprehajamo, ga čutimo za svojega. In vendar nismo vedno dovolj pozorni, da bi opazili veliko raznovrstnost njegovega rastlinstva, ki je predpogoj za izredno pestrost živalstva na sploh, predvsem pa žuželk, kar predstavlja istočasno veliko originalnost našega teritorija. V goste je zato povabilo dr. Andreja Gogala, višjega kustosa Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Dr. Gogala je entomolog zelo širokega znanja, ki se poglobljeno ukvarja prav z raznolikostjo žuželk na kraškem svetu. Vzroke za njihovo raznolikost išče tako v geološki zgradbi tal in posebnih klimatskih razmerah, kot v rastlinski odeji in v človeški prisotnosti na tem teritoriju. Pred kratkim je izdal zanimivo knjigo Kamen, voda, sonce in veter, v kateri predstavlja Kras in Istro ter njuno veliko raznovrstnost, ki jo moramo ohraniti za zanamce. Predavanje ki smo ga naslovili Biot-ska raznolikost na Krasu, bo v četrtek, 18. novembra 2010 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ulica Ri-creatorio 2, z začetkom ob 20.30. / AVTOMOBILI Četrtek, 11. novembra 2010 21 HYUNDAI - Enoprostorsko večnamensko vozilo ix20 je novi malček iz uspešne korejske družine Dva turbodizla in dva bencinarja, ki pa ne navdušujeta Naj vas oznaka x v imenu Hyundai-jevega malčka ne zapelje: ne gre za vozilo s štirikolesnim pogonom, kot je n.pr. x pomenil pri obeh večjih modelih ix35 in ix55. V našem primeru pomeni x večnamensko vozilo in je najbrž potegavščina, katere namen je pritegniti pozornost kupcev. Manjši enoprostorci oz. večnameska vozila so zadnje čase še kar v modi. 1x20 je bratranec Kiine venge, čeprav nekoliko bolj dodelan in z nekoliko spremenjeno pločevino, a pod kožo sta obe vozili enaki. Novi ix20 je 4,1 m dolg avtomobil zanimivega in dinamičnega videza. Ko smo že pri videzu, naj takoj povemo, da je ix20 lepo oblikovan, v slogu, ki ga pri Hyundaiju imenujejo »fluidic sculpture«» (kar bi lahko pomenilo gibljivo oblikovanje). Avto je videti dokaj dinamičen in nihče ne bi rekel, da je visok kar 160 cm. Všeč bo tudi tistim, ki si v avtomobilu želijo sedeti više in imeti boljši pregled nad v prometu. Pri ix20 so na voljo štirje različno močni motorji. Bencinska sta dva, osnovni je 1,4-litrski, močnejši pa ima prostornino 1,6 litra. Oba sta znana že iz drugih Hyundaijevih modelov, kar velja za 1,4-litrski turbodizelski motor, ki je na voljo v dveh različicah glede moči, pri Hyundaiu so jima nadeli oznaki »low power« in »high power«. Šibkejši motor ima 77 KM in je namenjen tistim, ki so bolj zapisani varčni vožnji, kot dirkanju, močnejši 90-konj-ski pa ni kaj prida živahnejši. Oba motorja imata bržkone težave s poganjanjem več kot 1250 kg težkega vozila. Omeniti velja še, da so za najbolj varčne pripravili še opremo z oznako »blue drive«, s katero se znižajo povprečja porabe in izpusta CO2 v ozračje. Odvisno od različice motorja je znižanje povprečja porabe pri obeh turbodizlih manjše (le 0,2 litra na 100 km), pri bencinskih različicah pa večje. 1,4-litrski bencinski v tej opremi porabi za 0,4 litra goriva manj, 1,6-litrski celo za 0,5 litra manj. Do teh dosežkov se pride z dodatkom sistema stop in start (pri Hyundaiju ima oznako ISG), dodatnega upravljavskega me-nedžmenta alternatorja (AMS) in gum z manjšim kotalnim uporom. Prvi vtisi pri vožnji so bili kar pozitivni, lega na cesti zadovolji, zlasti zato, ker se kljub višini karoserija v ovinkih ne nagiba preveč. Udobje je za tako majhen avto kar presenetljivo. Cene se začenjajo pri 13.500 evrih za bencinsko različico in pri 15.300 pri turbodizlu. JUBILEJ Ob 40-letnici izdelali milijonti Range Rover Angleži bodo leto 2010 zapisali z velikimi črkami v zgodovino, saj je Range Rover dosegel kar nekaj prelomnic v svojem življenjskem ciklusu. Revija Autocar ga je letos razglasila za najboljši avto v zadnjem desetletju, v letošnjem letu pišejo 40 let njegovega obstoja, za piko na i pa so pred nekaj dnevi izdelali še milijonti primerek. Slednji je obarvan v črno barvo, pohvali se z bogatim paketom opreme Vouge, vendar ga niso prodali individualnemu kupcu, pač pa ga nameravajo prodati na posebni dražbo prihodnji mesec na še neznani lokaciji, začetna cena pa je nastavljena na 100 tisoč angleških funtov. Murciélago odhaja Pretekli konec tedna se je »rodil« zadnji Lamborghini murcielago. Gre za mur-cielaga LP 670-4 superveloce uveljavljene oranžne barve (arancia atlas), ki je namenjen švicarskemu kupcu. Po skoraj desetih letih na trgu so jih izdelali natanko 4099, a športnika z V12 motorjem bo zelo kmalu nadomestil nov predstavnik, ki sliši na ime Jota. Stran pripravil Ivan Fischer PEUGEOT - Najprimernejša zanj je bencinska motorizacija RCZ je zelo vznemirljiv konceptu podoben športni kupe Da je vznemirljiv, o tem ni nobenega dvoma. Peugeot RCZ je namreč avtomobil, ki vznemirja: s svojimi linijami, pa tudi med vožnjo nikogar ne pusti hladnega. RCZ je prav tako eden zelo redkih avtomobilov, ki se v serijski obliki niti malo ne razlikuje od študije. Obdržal je aluminijasta strešna loka, zavito balonasto streho, širok in agresiven sprednji del, ki spominja na dirkalnik iz Le Mansa ter daje občutek, da je RCZ brutalen stroj s sredinsko nameščenim motorjem in silno močjo, kar pravzaprav ni. Najbolj primeren zanj je seveda bencinski motor, za sedaj je mogoče izbrati 1,6-litrski THP-motor s 155 KM, tisti z 200 KM pa bo na voljo kasneje. Notranjost je presenetljivo zračna, sedi se sicer dokaj nizko in potnika spredaj nikoli ne bosta pozabila, da sedita v športnem kupeju, a pretirane utesnjenosti ni, če seveda sedite na prednjih dveh sedežih. Zadnja sta le zasilna in za potnike dejansko nedostopna in neuporabna. Proti pričakovanjem pa je prtljažnik še kar prostoren, kar je za športni avtomobil redkost. WOLFSBURG - Še kar optimistične napovedi Ali bo koncern VW čez 5 let prvi na svetu? Če gre verjeti napovedim nemške tovarne, bi lahko že čez pet let Volkswagen oziroma koncern VAG postal vodilni avtomobilski proizvajalec na svetu. Martin Winterkorn je leta 2008 na salonu avtomobilov v Detroitu predstavil dolgoročni prodajni načrt Mach 18, ki je takrat predvideval, da bi v obdobju desetih let postali vodilni avtomobilski proizvajalec na svetu. A viri blizu tovarne so za Automotive News povedali, da bo omenjeni načrt najverjetneje izpolnjen že leta 2015. Z letno proizvodnjo 10 milijonov avtomobilov bi s prestola spodrinili japonsko Toyoto. Ki se je zadnje čase morala otepati z množičnimi vpoklici nekaterih svojih modelov. Prvi korak v tej smeri bo narejen že letos, ko bodo proizvedli in prodali 7 milijonov vozil in se tako izenačili z japonskim tekmecem. Sicer pa na vseh večjih tržiščih beležijo rast prodaje. V primerjavi z lanskim letom so v Evropi prodajo povečali za 1,1%, v Ameriki za 21% in na Kitajskem za 39%. Naslednji korak je zaključiti leto 2012 z osmimi mi- lijoni prodanih vozil, leta 2015 pa bodo skušali osvojiti prej omenjenih 15 milijonov prodanih vozil. K temu bodo še dodatno pripomogle dve novi tovarni na Kitajskem in partnerstvo z rusko družbo GAZ, ki naj bi zanje proizvedel 150 tisoč avtomobilov letno. Jasno je, da bo za dosego teh ciljev potreben tudi finančni vložek. V prihodnjih letih bodo investirali še šest milijard evrov. Kaj pa naš Fiat? Prodaja, tudi v Italiji, iz leta v leto pada. Prevzem Chry-slerja za sedaj ni obrodil želenih sadov, morda pa bo v prihodnosti. Doma se otepa s sindikalnimi težavami in nizko produktivnostjo, ki pa bržkone ni odvisna od storilnosti delavcev, temveč od pomanjkanja naložb v tehnologijo. Vzroki za padec prodaje so različni: višja kakovost konkurentov, nezanimivi modeli, površna izdelava, pa še bi lahko naštevali. Če so resnične napovedi, ki pravijo, da se bo do leta 2020 obdržalo le 5 velikih proizvajalcev avtomobilov, lahko mirno trdimo, da Fiata ne bo med njimi. SPARTAN - Izdatno zavarovana karoserija Novo terensko vozilo za potrebe ameriške vojske Predstavniki podjetja Spartan Motors Chassis, ki sodi pod okrilje koncerna Spartan Motors Inc., so obvestili javnost o pridobitvi novega podizvajalskega posla v vrednosti 6,8 milijona ameriških dolarjev, ki ga bodo opravili za znanega orožarskega velikana BAE Systems. John Sztykiel, predsednik podjetja Spartan Motors, je novinarjem ob predstavitvi novega terenskega vozila iz programa MRAP (Mine Resistant Ambush Protected) povedal, da predstavlja razvoj takšnega vozila ameriški odgovor na lanskoletne dogodke v Afganistanu ter drugod, kjer se je dramatično povečalo število incidentov v obliki samomorilskih napadov in zased ter ostalih neljubih presenečenj (vkopane protioklepne mine). Pri podjetju Spartan Motors Chassis bodo izdelovali skoraj vse vitalne dele pri nosilni šasiji ter z oklepom izdatno zavarovani karoseriji, ki jih bodo še letos dostavili vojaškemu oddelku USSO-COM (United States Special Operations Command). Četrtek, 11. novembra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI NAPOVED ZA DANES Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Predvsem v zahodnih in južnih krajih bodo občasno še krajevne padavine, kratkotrajne plohe pa bodo možne tudi drugod. Meja sneženja bo okoli 1200 m nad morjem. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, najvišje dnevne od 7 do 12, na Primorskem do 14 stopinj C. Nad Alpami bodo do četrtka zvečer dotekali občasno nestabilni jugozahodni tokovi. Ob koncu tedna pa se bo krepil anticiklon tropskega izvora, ki bo prinesel bolj topel in stabilen zrak v višjih r, plasteh ozračja. V prizemlju pa kse bo zadrževal r^rSZ. '"vbolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 16.39 -Dolžina dneva 9.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.51 in zatone ob 21.24 Ä^AA Med Islandijo in zahodno Evropo se poglablja novo ci-klonsko območje, medtem ko se območje nizkega zračnega pritiska nad srednjo in južno Evropo polni. Nad našimi kraji se v višinah še zadržuje hladen in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo vremensko občutljivi ljudje še imeli z vremenom povezane težave. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 14, stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.05 najvišje 18 cm, ob 8.57 najnižje 14 cm, ob 20.33 najvišje -30 cm. Jutri: ob 5.08 najvišje 25 cm, ob 22.15 najnižje -27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............8 2000 m . 1000 m............5 2500 m . 1500 m............2 2864 m . . -2 . -5 . -7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. O1 TRŽIČ 3/11 ČEDAD O sr"-! VIDEM O 6/13 CS 5/14 O PORDENON 6/13 = 8/14 O KRANJ ČO 3/12 S. GRADEC CELJE 4/13 O, MARIBOR O 5/14 PTUJ O M. SOBOTA O 4/14 O N. GORICA 7/1 d oc LJUBLJANA 5/12 N. MESTO 5/14 ZAGREB 5/14 , O O 4/10 KOČEVJE c _ O " ČRNOMELJ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo spremenljivo do oblačno vreme, v spodnji nižini se bodo pojavljale goste meglice ali megla. Na območju Trbiža bo več jasnine. V pokrajinah Trst in Gorica pa bo več oblačnosti tudi z možnostjo rahlih padavin. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri in soboto bo večinoma suho vreme. Več sonca bo v vzhodni Sloveniji. Pihal bo okrepljen zahodni veter. Topleje bo. AVSTRIJA - V požaru vagona zobate železnice umrlo 155 smučarjev Deset let po tragediji v Kaprunu rane ostajajo nezaceljene DUNAJ/LJUBLJANA - V avstrijskem Kaprunu je pred desetimi leti zagorelo v vagonu zobate železnice. Nesreča je zahtevala 155 smrtnih žrtev, med njimi so bili štirje Slovenci. V desetletju so se končali sodni procesi, izplačali so odškodnine in zapečatili predor, v katerem so umrli smučarji, a za preživele in družine žrtev rane ostajajo nezaceljene. Njihova sodna bitka namreč še ni končana, saj ne morejo sprejeti dejstva, da za požar doslej ni bil nihče kazensko preganjan. Deželno sodišče v Salzburgu je leta 2004 oprostilo vseh 16 obtoženih in menilo, da nihče od njih ni kršil zakonodaje, ker ni bilo ustreznih predpisov. Prav tako požar v vagonu ni bil del morebitnega scenarija nesreč, ki bi ga inženirji morali upoštevati, kar je naletelo na velike kritike sorodnikov žrtev. Kaprunska nesreča se je pojavila tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasburgu, kamor se je v treh primerih obrnil avstrijski odvetnik Gerhard Padovsovnik. Sodniki in strokovnjaki, ki jih je najelo sodišče, naj bi bili po njegovem mnenju pristranski. 451 sorodnikov žrtev je sicer v letih po nesreči doseglo izvensodno poravnavo, s katero so bili upravičeni do skupne odškodnine v višini 13,9 milijona evrov, a je denar večinoma šel za honorarje odvetnikov. "Gre za neizmerno razočaranje nad našim pravnim sistemom," je dejal dunajski odvetnik Johannes Stieldorf, ki je v požaru izgubil 18-letnega sina Matthaeusa. "Upam, da bo nekega dne pravica vendarle ugledala luč sveta. Ne moremo dopustiti, da ostane tako, kot je sedaj," je dejal 73-letni Hermann Geier iz Nemčije, eden od le 12 ljudi, ki se jim je uspelo iz gorečega predora rešiti. V Kaprunu se še danes soočajo s posledicami tragedije pred desetimi leti Ob letošnji deseti obletnici nesreče bodo v Kaprunu pripravili spominsko slovesnost, ki se je bodo udeležili tudi avstrijski kancler Werner Faymann in drugi visoki avstrijski predstavniki. V spomin na žrtve so v bližini končne postaje zobate železnice v preteklosti že postavili spominski kraj z nišo za vsakega od umrlih. Številne med njimi so opremljene s fotografijami, mislimi in osebnimi spominki. Kaprunski upravitelj zobate železnice pa je šele nedavno objavil opravičilo, v katerem je prevzel moralno, ne pa pravne odgovornosti za katastrofo. "Prosimo za odpuščanje, saj vsa naša prizadevanja niso bila zadostna, da bi preprečili nesrečo," je zapisalo vodstvo. Več strokovnih poročil je ugotovilo, da je požar na vagonu zobate železnice v Kaprunu 11. novembra 2000 izbruhnil, ko je vagon vstopal v predor. Vzrok požara je bil po navedbah nemških izvedencev nestrokovna vgradnja grelca, ki ni bil primeren za zobato železnico. Prvotno je obveljalo, da naj bi bila vzrok za nesrečo napaka na grelcu. Med 155 žrtvami kaprunske katastrofe je bilo 92 Avstrijcev, 37 Nemcev, deset Japoncev, osem Američanov, štirje Slovenci, dva Nizozemca, Britanec in Čeh. Številne žrtve so lahko na podlagi analize DNK identificirali šele več tednov po nesreči. Četrtina žrtev je bila otrok in najstnikov. Najmanjši je bil star pet let. Smučarsko središče Kaprun se še 10 let po nesreči trudi, da bi si povrnilo ugled. Okoli 3000 vaščanov je namreč zelo odvisnih od okoli 130.000 gostov, ki vsako leto prispejo v to gorsko vasico. "Bili smo šokirani, zgodilo se je nekaj nepredstavljivega in še sedaj se skušamo spopasti s tem," je priznal kaprunski župan Norbert Karlsbock. (STA) NEW YORK - V prodaji od torka George W. Bush v knjigi spominov razkriva marsikaj, omenja pa tudi Slovenijo NEW YORK-Američani lahko od torka za 35 dolarjev kupijo knjigo spominov svojega nekdanjega predsednika Georgea Busha z naslovom Decision Points (Točke odločitve) in izvedo številne zanimivosti iz njegovega življenja. Bush tudi v pisanju svoje zgodovine, ki se ga je lotil še pred zgodovinarji, ne odstopa od naj-spornejših potez svojih dveh mandatov. Za svoje spomine naj bi Bush prejel sedem milijonov dolarjev predujma. Prva izdaja je izšla v milijonu in pol izvodih. V teh dneh bivši predsednik tudi obiskuje različne televizijske postaje, da bi povečal prodajo knjige. Razgovoril se je že na televizijah NBC in ABC, čaka ga Oprah show, ni pa pozabil tudi na dva komentatorja televizije Fox, Billa O'Rilley-ja in Seana Hanittyja. Knjiga sicer ne vzbuja toliko zanimanja kot spomini Bushe-vega predhodnika Billa Clintona, kljub temu pa so knjigarne po vsej državi v torek zjutraj preplavile vrste ljudi. Bush v svoji knjigi ne poskuša obračunati z nasprotniki in je nadvse prijazen do svojega naslednika Baracka Obame. Nekoliko manj lepih besed najde za svojega nasprotnika v tekmi za republikansko predsedniško nominacijo leta 2000 Johna McCaina, za katerega je računal, da ga bo leta 2008 nasledil v Beli hiši. Republikanski naslednik naj bi namreč avtomatično zagotovil, da bi bila zgodovina do Bushevega vodenja ZDA prizanesljivejša. A tudi sedaj Bushu ne gre tako slabo kot ob koncu mandata, saj ima dobro mnenje o njem kar 45 odstotkov Američanov. Bush za zmago Obame na predsedniških volitvah namreč krivi samega McCai-na, še posebej njegovo "znamenito" brezglavo divjanje ob poglabljanju finančne krize, ko je takrat senator McCain prekinil predsedniško kampanjo in na vrat na nos sklical krizni sestanek v Beli hiši, na katerem pa ni povedal niti besede. Bush priznava, da ga je McCainovo ravnanje povsem presenetilo, medtem ko je Obama s svojo mirnostjo nanj naredil velik vtis. V knjigi pa Bush nekajkrat mimogrede omenja tudi Slovenijo, predvsem zaradi vrhunskega srečanja z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. V poglavju o vojni v Afganistanu Bush omenja, da je Putina spoznal junija 2001 v slovenski palači, ki jo je nekoč uporabljal komunistični voditelj Tito. Bush je želel na vrhunskem srečanju ustvariti zvezo s Putinom na osebni ravni in piše, kako ga je prekinil med razpravo in ga vprašal o križu, ki mu ga je podarila mati in ki ga je kasneje blagoslovil v Jeruzalemu. Bush piše, da ga je Putinov čustveni opis zgodbe o križu potem navdihnil, da je na novinarsko vprašanje, ali mu lahko Američani zaupajo, odgovoril pritrdilo in izrekel slavni stavek, da je Putina pogledal v oči in mu videl v dušo. "V naslednjih letih mi bo Putin dal razloge, da spremenim mnenje," v knjigi sklene Bush. DECISION POINTS GEORGE W, BUSH / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. novembra 2010 23 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu! Prehranjevalna veriga Deželni Tv dnevnik Film: Slovenka - režiser Damjan Kozole, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 20.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Ho sposato uno sbirro 2 23.25 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce ^ Rai Due 6.00 18.45 Talent show: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: La peggiore settimana della nostra vita 7.00 Risanke: Cartoon flakes 8.00 Variete: L'Albero azzurro 9.45 Variete: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Aktualno: Spazio Santoro - Anno- zero (v. M. Santoro) 23.20 Dnevnik, sledi Punti di vista 23.35 Dok. odd.: La storia siamo noi 0.35 Glasb.: Ritratti musicali 1.10 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita- lia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: 88 minuti (triler, ZDA, '06, r. J. Avnet, i. Al Pacino, A. Witt, A. Brenneman) 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Rai educational - Ma-gazzini Einstein Rete 4 Nan.: Charlie's Angels Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Carabinieri 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Il Tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Tempeste sul Congo (pust., ZDA, '53, r. H. Hathaway, i. S. Hay-ward, R. Mitchum) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: I dieci comandamenti (zgod., ZDA, '56, r. C.B. DeMille, i. C. He-ston, A. Baxter) Film: The life of David Gale (dram., ZDA, '02, r. A. Parker, i. K. Spacey, K. Winslet) 12.00 12.55 13.50 15.10 16.15 16.45 17.20 18.55 19.35 20.30 21.10 23.55 2.25 Nočni dnevnik in Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Chi ha incastrato Peter Pan? (v. P. Bonolis) 23.30 Variete: Chiambretti night - Solo per numeri uno 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.05 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 6.40 Risanke 9.35 Nan.: Smallville 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Nan.: CSI: Miami 23.00 Nan.: The mentalist 0.50 Nan.: Flash Forward 2.30 Nočni dnevnik - Pregled tiska 6.00 7.00 7.30 9.55 10.50 11.25 12.30 13.55 15.55 18.00 19.00 21.10 23.40 0.55 1.15 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.30 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30 Aktualno: Otto e mezzo Variete: Dr. Oz Show Aktualno: Life Film: I tre della croce del Sud (pust., ZDA, '63, r. J. Ford, i. J. Wayne, L. Marvin) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Adventure Inc. Nan.: The District Dok.: Impero Variete: Victor Victoria Aktualno: Prossima fermata Aktualno: La 25a ora ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Attualita (pon.) 8.05 Aktualno: Videomotori 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Dok.: Splendori d'Italia 11.20 Dok. odd.: Borgo Italia 12.25 Rotocalco ADNKronos 12.50 Aktualno: La provincia ti informa 13.15 Antiche ville del FVG 14.05 Variete: ... Copertina da Udine 16.55 Risanke 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Športne vesti 20.05 Šport: Anteprima Triestina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Perche??? 21.40 Proza: Si racconta... 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Nan.: Schimansky - Crimini di guerra (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Nan.: Talebajski 10.35 Pod klobukom (pon.) 11.15 Sprehodi v naravo (pon.) 11.35 Sveto in svet (pon.) 13.00 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Družinska nan.: Moji, tvoji, najini (pon.) 13.55 Parada (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Vipo, pustolovščine letečega psa 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.10 Kratki igr. film: Adijo 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 Gledamo naprej 17.30 Nan.: Sinje nebo (pon.) 18.15 Odpeti pesniki 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 19.55 Pogledi Slovenije 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Podoba podobe 23.35 Globus (pon.), sledi Na zdravje 1.20 Dnevnik (pon.) 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.20 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 9.00, 0.35 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 12.40 Nad.: Strasti, 23. del 13.10 Globus (pon.) 13.40 Dok. odd.: Ponovno divje (pon.) 14.35 Slovenska jazz scena (pon.) 16.00 Evropski magazin 16.30 Pomagajmo si - oddaja Tv Koper 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 17.30 To bo moj poklic 18.00 Prava ideja! 18.25 Mlad. odd.: Z glavo na zabavo (pon.) 18.50 Družinska nan.: Peta hiša na levi, 10. epizoda 19.20 Rad igram nogomet (pon.) 20.00 Film: Trixie 21.50 Nad.: Prijateljske zdrahe 22.45 Nad.: Ko napade tiger (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 0.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Iz arhiva po vaših željah 15.20 Nautilus 15.50 Dok. oddaja 16.20 Sever - Jug, predstava Gianfranco Jannuzzo 17.00 Slovenski magazin 17.30 Globus 18.00 Pomagajmo si 18.35 23.55 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Zgodovina ZDA 20.30 Avtomobilizem 20.45 Film: Fighting Mad 22.50 Izostritev 23.20 Primorski mozaik Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Otroški program 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani Pod drobnogledom Objektiv Videostrani radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Pogovori o glasbi; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Lev Nikolajevič Tolstoj - Kreutzerjeva sonata, 8. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.45 Time out - in pol!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do rapa, hip-hop in Valterap. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sulla via delle Indie; 9.33, 20.00 Luoghi e sapori; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Cultura e societa; 11.45-12.15, 21.00 Punto e a capo; 13.00 Parole e musica; 13.33-14.45, 21.3022.40 Sogni di vacanza; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 Dr. Music Lounge cafe; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 23.00 In orbita show; 0.00 RSI slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.50 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banc-hetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. prilogo pripravila ™ edia ^ martinovanje w za vašo reklamo brezplačna št. 800.129.452 Martinovanje v Brdih: okusi, vonjave, glasba in gostoljubnost Pravljična pokrajina, od koder razgledi sežejo proti morju, Furlaniji in Benečiji, ima posebno, čarobno moč. Dežela gričev, ugnezdena na pol poti med Alpami in Jadranskim morjem, blagodejno vpliva na življenje v Brdih, kjer ohranjajo in razvijajo svoje izročilo, varujejo svoje lepote in podarjajo blagodejne učinke, ki jih lahko spozna in občuti vsakdo, ki prihaja v te kraje. Obilje barv, okusov in vonjav še vedno pritegne pozornost slehernega popotnika, ki obišče Brda. Bistvo ostaja vedno isto - prvinski užitek ob jedi, omamnost doživetja vina in radoživo občutenje veselega druženja. Trta, sadje in oljke so vtisnile Brdom svoj pečat že v starih časih. Ta značaj se ohranja še danes, sicer nekoliko drugače, a vedno s srcem. Briško vino pa je posebna zgodba, polna doživetij, spominov, radoživega druženja, pa tudi svetovnih izkušenj. Izročilo stoletij daje sadove. Mlada generacija vinarjev prevzema znanje, izkušnje, obenem pa ustvarja, tvega in si utira poti v svet. V Brdih se vedno pogosteje rojevajo velika vina, posebno bela. Prav v Dobrovem se namreč nahaja Vinska klet Goriška Brda, kjer se proizvajajo izključno vrhunska vina. Klet, zgrajena leta 1957, je največja v Sloveniji in je last članov. Med vini izstopa rebula, tudi v peneči različici. Vina kleti Goriška Brda so prejela številne nagrade na sejmih in srečanjih po celem svetu. Chardonnay, na primer, je bil sedemkrat zapored nagrajen z medaljo na srečanju »Chardonnay du Monde«, v Franciji. Tri dni v znamenju izvrstnih vin, briških dobrot, glasbe in zabave Goriška brda vabijo v vseh letnih časih, ob Martinovem pa postanejo priljubljeni cilj ljubiteljev izvrstnih vin in pristne domače hrane. Tudi letos vas Brda vabijo na različna Martinovanja, ki se bodo odvijala čez cel konec tedna. Vsako je malce drugačno, zato je le stvar odločitve ali vas bo pot zanesla v Šmartno, Medano ali na Dobrovo. V Medani, v petek, 12. novembra od 15. ure dalje se lahko sprehodite po kleteh, in teh ni malo, okušate mlado vino, zvečer pa bo osrednje dogajanje na vaškem »Placu«. Kulturnemu programu bo ob 21. uri sledil krst mladega vina Medana novo. Za tem je v sporedu zabava s Slavkom Ivančičem. Na Dobrovem, se bo 13. novembra, z začetkom ob 18.30, odvijalo Martinovanje v zaprti obliki na dvorišču renesančnega gradu. Pod ogrevanim šotorom se bo skozi ves večer odvijal zelo raznolik in pester glasbeni ter zabavni program z veliko znanimi imeni, pripravljen je srečolov z bogatimi nagradami, kulinarični del pa bo posvečen briškim jedem in dobrotam. Poleg degustacij vin vseh briških vinarjev bodo obiskovalci imeli možnost vodenih degustacij zaprtega tipa v Vinoteki Brda. Za informacije je na razpolago Turistično informacijski center Brda (+386053959594). V Šmartnem, utrjeni srednjeveški vasici, se odvija Martinovanje na prostem od 12. do 14. novembra. Po gasah in v kleteh opuščenih stoletnih hiš bo v soboto in nedeljo celodnevno pestro dogajanje. Začeli bodo že v petek zvečer, od 18. naprej pokušina mladega vina in peka kostanja, sledila bo premiera dokumentarca Anje Medved o Postaji Topolove, Običaj in prevara. Večer bo zaključil etno koncert Franoliča in Čulapa. V soboto in nedeljo pa bo živahno že od 11. ure dalje: degustacije po kleteh, bogata ponudba domače hrane, tržnica briških in domačih dobrot, vinski srečolov z bogatimi nagradami. Za vse, ki še niste martinovali v Šmartnem: ob vstopu obiskovalec kupi degustacijski kozarec s tremi kuponi in se nato poda novim spoznanjem o vinu naproti, od ene kleti do druge, kjer bo ponujalo svoja najžlahtnejša vina več kot 30 vinarjev iz Brd in Collia. Slovesna otvoritev dogajanja bo v hiši kulture v soboto, 13. novembra ob 18h. Podrobnejše informacije nudi agencija Jota (www.jota.si, +38631750673). Poleg Martinovanja v Šmartnem organizira agencija Jota tudi praznik češenj, prvi teden junija, ter Brda in vino, zadnji teden v aprilu. Agencija se ukvarja tudi s turizmom, saj se načrtovanje vodenih izletov po Brdih začne pri njih. V Šmartnem upravljajo s Hišo kulture, večnamenskim prostorom, ki redno gosti priznane etno glasbenike, v zgornjem nadstropju pa se nahaja galerija z rednimi razstavami sodobne likovne umetnosti. Poleg tega, upravljajo s kočo Korada, v zadnjem času pa postajajo prepoznavni po cateringu. V Šmartnem nudijo prenočišča za 5 oseb v hiši Danica. Za podrobnejše informacije www.jota.si, +38631750673. Petek, 12. novembra Medana od 15. ure Sprehod po kleteh in pokušnja mladega vina ob 21. uri Krst mladega vina Medana novo Zabava s Slavkom Ivančičem Šmartno od 18. ure Peka kostanja in pokušina mladega vina ob 19. uri Dokumentarni film o Postaji Topolove »Običaj in prevara« Režija: Anja Medved / Produkcija: Postaja Topolove in Kinoatelje 2010 ob 21. uri Koncert Dražen Franolic (arabska lutnja) in Kamenko Čulap (tolkala) Sobota, 13. novembra Šmartno od 11. ure Degustacije vin briških vinarjev po kleteh srednjeveškega Šmartnega Peka kostanja in pokušina mladega vina Ponudba domače hrane (jota, pršut, polenta, golaži, štrudel, ...) Organizirana tržnica briških in domačih dobrot (sir, suho sadje, med, žganja, olje,...) Vinski srečelov Glasbene skupine, pevski zbori po ulicah Šmartnega (I Benandanti, Ljudski pevci Tepanje iz TD Slovenske konjice, Global etno partizani trio,...) ob 16.30 Program za otroke; glasbena predstava Nepridiprav v dvorani Hiše kulture ob 18. uri Otvoritev v Hiši kulture s kulturnim programom Pozdrav briškega župana Franca Mužiča, Slovenske vinske kraljice Andreje Erzetič in Kraljice češenj Polonce Bregantič Konzorcij Brda Premierna predstavitev promocijskega filma: »Trenutek v Brdih«. Kratki turistični film predstavlja Brda kot deželo čarobnih trenutkov, ki nikogar ne pusti ravnodušnega.. ob 20. uri Koncert Etno skupine Kontrabant ob 22. uri Zabava z glasbeno skupino 7 Šrit Dobrovo ob 18.30 (na pokritem in ogrevanem grajskem dvorišču) Živa glasba s slavkom ivančičem in skupino kalamari Nastop stiškega kvarteta s tejo saksido in rokom ferengja (rok' n band) ter tamburaško skupino mlin Nastop tine drole - slovenija ima talent Nastop dalmatinske klape Nastop harmonikaša denisa kodra Za željne igre bo na voljo srečelov Nepogrešljivi blagoslov mladega vina Degustacija češnjevega likerja sadjarstvo mavrič Degustacija vseh vin briških vinarjev Možnost vodene degustacije vseh briških vin v vinoteki brd Nedelja, 14. novembra Šmartno od 11. ure Degustacije vin briških vinarjev po kleteh srednjeveškega Šmartnega Peka kostanja in pokušina mladega vina Ponudba domače hrane (jota, pršut, polenta, golaži, štrudel, ...) Organizirana tržnica briških in domačih dobrot (sir, suho sadje, med, žganja, olje,...) od 11. do 14. ure Likovni extempore po ulicah Šmartnega; slikarji in otroci ob 17. uri Veseloigra gledališke skupine Globočak Kambreško »Kje je meja?« Avtor: Josip Ogrinec / Režija: Ana Facchini Solkan Mossa Lucinico J NOVA GORIZIA GORICA < Gorica Hiša Marica se nahaja znotraj obzidja slikovite srednjeveške vasice Šmartno. V pristnem ambientu obnovljene, 600 let stare kleti, nudijo domač pršut, narezke ter druge hišne specialitete in vrhunska vina. Vedno je na voljo kakšna hišna sladica, ob vikendih pa tudi izbran tipični briški menu. Ozke ulice nudijo v pomladnih in poletnih mesecih prijeten kotiček za počitek, za bolj utrujene imajo v hiši Marica tudi tri rustikalno opremljene turistične sobe in en apartma. V hiši Marica je možen tudi nakup tipičnih domačih briških pridelkov. Domačija Belica se nahaja v Medani, točneje povsem na vrhu Medane, od koder sega veličasten pogled vse od Alp do Jadranskega morja. Odprta je celo leto. Poleg sob je domačija Belica razvila tudi gastronomsko kuhinjo s tipičnimi jedmi teh krajev, kjer lahko pokušate sezonske domače jedi. Še posebej so ponosni na lastno proizvodnjo pršuta, salam in drugih domačih mesnin. Daleč od vsakdanjega hrupa vam domačija Belica ponuja tudi komfortno in prijetno bivanje v eni od osmih sob in dveh apartmajev, ki so opremljeni z vsem potrebnim udobjem za preživetje prijetnih počitnic. Venko je zgrajen v grajskem slogu, ki lepo sovpada s slikovito briško pokrajino. Hotel s štirimi zvezdicami ima 32 opremljenih sob na ravni prvega razreda. Poslopje z urejeno okolico razvaja tudi v nostranjosti z restavracijo »a la carte« s 120 sedeži in razgledom na briške griče, kjer se lahko pohvalijo s prvovrstno mediteransko kuhinjo v kombinaciji z izbranimi domačimi vini. Venko lahko gosti tudi večje dogodke ali spremljevalne prireditve v svoji konferenčni dvorani, ki je opremljena s sodobno avdiovideo tehniko. Vrh njegove ponudbe pa je seveda igralni salon, ki premore 200 igralnih mest na 184 igralnih avtomatih in dveh elektronskih ruletah. Za vse, ki se niso še odločili, nudi Turistično informacijski center Brda informacije glede vseh pobud, ki so organizirane v Brdih. Poleg tega je TIC Brda na razpolago za vsakorkoli informacijo glede prenočitve in gostinjstva na celem briškem področju. Na voljo je spletna stran www.brda.si ali telefonska številka +38653959594. ¡Mino e BRDU °SLD 88386/8/53041315 00386/0/31150613 JOTRoSIOLIICT lillillil.J0Tn.5l PRIREDITVE Hiša kulture, Briška hiša, koncerti (jazz, etno), razstave. Praznik češenj, Martinovanje, TURIZEM Informacije, organizirani ogledi Brd in degustacije pri briških vinarjih. GOSTINSTVO Catering, gostinstvo na prireditvah in organizacija zasebnih zabav. Koča Korada. PRENOČIŠČA Nočitev za 5 oseb v centru srednjeveške vasice Šmartno. Turistično informacijski center Brda Grajska cesta 10,5212 Dobrovo telefon: +386 (0)5 395 95 94 faks: +386 (0)5 395 95 95 e-mail: tic@obcina-brda.si spletna stran: www.brda.si