6t- 69. V Gorici, dne 29*.&rgmta, 1899. Izhaja dvakrat na teden t Štirih 5zdanjib, in sicer: vsaktorek in petek, zjutrnnje izdanje opoldne, vežemo Izdanje pa ob 5. uri popoldne, in "tane z »Gospodarskim Listom" in s iako drago uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......gld. 6— •pol leta. ....... . » 3-— Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gotici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSook vsakdan So5e» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1-20. «Soea» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSič na trgu delia Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA Uredništvo in odnravniftro "" i Si 9v G (Večerno izdanje.) se nahaja v Gosposki ulici Si S v Gorici v IT. nadstr. sadej. — Urednik sprejemne stranke vsak dau od 11, do 13. ure psedpcldne. Popisi naj se p-oSiljajo le uredništvu. ¦, Naročnica, Teklamanije in droge re$j, katere as J""._y delokrog uredništva, naj se .-.pogljajo 1« F_Jfem ne sprejemlje ne uredništvo ne :¦¦ Oglasi In poslanic« se racunijo po petit-vrstah, de tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Veoje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. »GoriSka Tiskarna« A. Oabršček ttaka k zalaga razen «Soce» in «Primorca» Se »Slovansko knjižnico5*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr, — Oglasi v »Slov. knjižnioi* se racunijo po 20 kr, petit-vratioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog1 in narod! »Gor- Tiskarna* A. Gabršgck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in *al. Ali bo rešitelj zopet Slovan? Seme, katero so zasejali z velikim nemškim duhom napojeni in protiavstrijskega Čuta navzeli Wolfovci, rodi obilen sad. Nemški narod na vseh tistih mestih, kjer se je navžil Woifovih naukov, besni proti Slovanom, proti državi in proti dinastiji. To besnenje je opazovati vsaki dan v govorjenju in obnašanju teh Velikonemecv, njihovi časniki pa prinašajo v širšo javr.ost, včasih bolj odkrito včasih bolj prikrito, to, kar se govori, misli in dela med njimi. Od slučaja do slučaja pa se nabere navdušenja za Veliko Nemčijo, ucepljenega sovraštva do Slovanov in do države toliko, da tisto navdušenje in sovraštvo dobita svoj pojav na ulici. To je bilo videti v Celju, v llebu, v Aschu, v Graslicah, v Celovcu itd. Nemška druhal porabi to ali ono priliko, kakor jej baš prija, da da odduška svojemu od kolovodij Banetenemu vznemirjenju. Nemški narod besni, ker ni zadovoljen s položajem v državi. Wolfovci hočejo napraviti iz Avstrije poddržavo Nemčije; zato mora bili vse nemško po njihovih mislih, čeprav se to ne strinja z državo, ki je po velikanski večini slovanska, in v kateri baš sedaj slovanski narodi zahtevajo pravic, ki jim sicer pritičejo po zakonih že davno. Ker pa ne grd Veliko-nemcem baš vse tako, kakor hočejo, huj-skajo narod, in ta včasih zbesni takd hud6, da je videti na tistem besnenju prav očitne znake — revolucije. Sama okolnost, da so prišli cesM visu-košolci v Celje v posete k svojim bratom Slovencem, je zadostovala, da je zbesnela nemška svojat. Torej Slovan ne srn«* več obiskati Slovana na slovanskih Heh, zatd, ker v tistem kraju živi peščica renegatov, ki trobijo v velikonemški rog!---------- V Celju že je bilo čuti poleg vsklikov, izvirajočih !? skrajnega sovraštva do Slovanov, tudi protiavstrijske pojave. Ali vse drugače še je bilo v nemškem delu Češkega, v Graslicah, Hebu, Aschu, kjer je divjala nemška sodrga naravnost proti državi ter se očitno ogrevala za »mater Germanijo". Pod pretvezo, protestovati proti § 14., je razbijala razdivjana pouličnjad okna na okrajnem glavarstvu, naskokovala druga erarična poslopja, metala cesarske orle ob tla ter zraven kli- cala smrt Avstriji! In to se je godilo i tisti dan, ko so drugodi v svečanih paradah, ob slovesnih sv. mašah, proslavljali rojstni dan Njeg. Veličanstva! — Za temi mesti je prišel Celovec, ki tudi ni smel zaostali, da no bi pokazal svojega velikonomškega čutenja. V Celovcu jim je prišel prav shod vseučilišč-nega nemškega kat. društva v Solnogradu, da so pokazali svojo volikonemško barvo. In pokazali so jo sedaj, ko se imajo vršiti na Koroškem veliki manevri, h katerim pride sam cesar! Ali ni to značilno?------Cu-* jejo se glasovi, da nameravajo demonstro-vati cel6 tačas, ko bo navzoč cesar v Celovcu! V nemški del Češkega pa cesar sploh ne pojde na manevre, in listi pravijo, da tega ne stori radi zadnjih izgredov. Politiške oblasti pri teh izgredih so pokazale, da niso kos svoji nalogi, da bi krotile razburjeno duhove. V Celju okrajni glavami ni hotel jamčiti Slovanom za osebno varnost, v Celovcu so drugič poklicali mirit domobrance namesto slovenskih vojakov 17. pošp., katere jo nemška druhal pri prvem nastopu nekaznovana na nečuven način žalila. Da bi se bilo kaj posebnega zgodilo glede na Graslice, Heb, Asch, Celje, Celovec, kar bi pričalo o stremljenju vlado, udušiti v kalu lake pojave revolucije, tega še nismo culi, in najbržc tudi ne bomo, ker proti Nemcem kaj energičnega ukreniti, teora si vlada ne upa storiti, če tudi bi oilo skrajno potrebno. Ali morda polje po njenih poslopjih utui gori tuai že tisti pog «Hni velikonemški duh?! Pač, nekaj se je zgodilo za Jelje! Predsednikom okr. sodišča v tem k aju je imel biti imenovan državni poslanec in deželno-sodni svetnik dr. Ferjančič. Toda glej! Dr. Ferjančič je pozdravil na Bledu češke izletnike v kratkem navdušenem govoru brez vsake opazke, ki bi bila naperjena proti Nemcem, kar pa jim je bilo že dosti, da so zagnali krik ter slikali dr. Ferjančiča kot provzročitelja celjskih izgredov. Ta je lepa l — Sedaj čujemo, da dr. Ferjančič ne bo Imenovan predsednikom celjskega okr. sodišča, pač pa neki Nemec, ki je zapustil prav slabe spo -mine Slovencem, ko se je pred leti poslavljal iz Celja drugam. — Tepeni so torej le Slovenci! S kratka! Označeni izgredi imajo znake revolucije, do katere utegnemo priti, še predno mislimo, ako vlada ne krene na druga pota. Za to pa nima volje, ker je po večini Se v rokah Nemcev, ki ne umejo naloge Avstrijo ! Neumevno se jim zdi, da reči v Avstriji se morajo zasukati tako, da pokaže država svoje slovansko lice. Toda tak bo naraven zgodovinski razvitek in nikakor drugačen, — seveda če ne pride kaj izvanrednega! Predno pa se prvo zgodi, utegnejo nastati za državo še hudi časi. Zavrelo bo, splošna nezadovoljnost bo prekipela, in na jugu Italijani in na severju Nemci bodo majali obmejne kole — in takrat, kam se zateče avstrijska vlada? Kam drugam, če ne k S1 o v ;•• n o m, kateri so jo Že rešili iz marsikatere krize, k Slovanom, kateri so pretili za-njo že toliko krvi, a so bili za to le tepeni in podvrženi gospodstvu drugih narodov ! Takrat, v tako kritičnem hipu pa morda ne pojdejo več tako radovoljno krotit objestne Nemce in Italijane, morda spregovori odločno besedo, predno postavijo svoja telesa nasproti sovražnikom svojim in države, ali pa morda ukrenejo Cisto kaj drugega!?... Zgodovina bo pričala o tem ali onem,.. DOPISI. Iz Oslavja. — Slučajno sem se vračal neko nedelio zvečer iz gornjih Brd skozi G&lavje v Gorico. A ker senrvečkrat slišal, da imajo oslavski krčrnarji izvrstno vinsko kapljico, stopim v krčmo, da bi si privoščil par kupic rujnega brica. Ko se vsedem za mizo, že mi donijo iz bližnje sobe na ušesa mogočni glasovi neke italijanske pesmi. Mislil sem si, da so goriški Italijani ter sem se pomiril, češ, vsakdo naj poje pa svoje, pa mirna Bosna! Ko sem pa potem zvedel inkonečno 5e prepričal, da so ti pevci domači fantje, taterih ne zna nobeden niti besedice italijanski, fantje, kateri so bili lansko leto priprav-jeni kri preliti za slovenski narod, sem se aopraskal za ušesa in globoko vzdihnil: Ža-ostna nam rnajka! Popotnik. S potovanja. — Naj Vam, g. urednik, povem na kratko, kaj mi se je pripetilo na potovanju v Ljubljani. Povem Vam zato, ker sem bil ogorčen do sile. MARCO VISCONTI Zgodovinski iioman j julijanski napisal Lommaso Grossi. (Ualj.i) Da bi ga ne motil, je Vinciguerra stopil k vratom, kjer je pravil unim štirim vojakom, ki so bili na straži, vse obsojenčeve besede in jim kazal denar, ki je bil prejel od njega, da bi ga razdelil med tovariše, ter sklenil rekoč: »Kar mene zadeva, sem mu povedal, da bo moj delež le za molitve v prid njegovi duši*. «Jedhako tudi moj, tudi moj, tudi moj», so rekli vsi štirje vojaki. Na to so potihnili, pričakovaje osodni trenotek, ko bi morali peljati k vislicam ubogega nesrečneža. Vsem se je zdelo nevredno, da ima umreti n« tak način mlad, hraber in lep vojak, kakoršen je bil Lupo. In Če so potem med seboj Še kako besedo rekli, so govorili le bolj potihoma. To je bil res le malenkosten obzir, pomenljiv pri tako" jenih le trpeti in pa druge trpinčiti, Na dvorišču samostanske palače in ; prste, oziraje se proti vratom, ki so vodila iz dvorišča na cesto. Vinciguerra jo stekel v sobo, da bi bil na svojem mestu. Lupo, vzbujen iz svoje pobož-nosti od vojakovih stopinj, katere je zaslišal prav zraven sebe, je vstal, prekrižal se in rekel z jasnim obrazom: Nemara je čas?* Takrat so se odprle duri, vstopila sta dva vojaka izmed tistih štirih, ki pod oboki okolo dvorišča, od koder se je prihajalo v sobo, kjer so stražili Lupa, se je trlo vse polno radovednežev, pohajačev in lenuhov, kateri — kakor se to godi vedno in povsod — so se z divjim veseljem shajali gledat usmr-čenje človeka, kakor da bi Šli h kaki zabavi. V človeški naravi je pač neko skrivno nagnjenje, katerega se skoro ne zavedamo: mika nas gledati svojega so stražili pri vhodu, za njima pa neki bližnjega, ko je v najhujših in najbrid- redovnik s pismom v roki. Lupo je po-kejših težavah, menda zatd, da bi pri gledal temu čez ramo in zapazil, da gre taki priliki občutili močne utise strahu jta njim še neki drugi mož. Ker si je in usmiljenja, da bi spoznavali svojo brž domislil, kdo bi mogel biti, gaje naravo v druzih, da bi razmotrivali jspreletela groza in je povesil očf. A ma-skrivnost življenja in smrti. homa je začutil, da ga je nekdo objel Pretekel je bil že čas, ko bi bili čez život. Vzdignivši očf, je videl, da morali peljati obsojenca k vislicam, in ga objema in pritiska k sebi njegov druhal je začenjala godrnjati zaradi te oče, kateri ni mogel jokati, niti bese-zamude. Ta hudobna nestrpnost je pekla dice izpregovoriti. nemalo Vinciguerro; jel je torej dajati «Niste prav storili, da ste me prišli odduška svoji nevolji s tem, da je s gledat v teh zadnjih trenotkih», je rekel toporiščem svoje sulice odbijal najfte-Lupo, brž ko so mu močni občutki do-sramnejšej češ, da se preveč gnetejo ob volili spregovoriti; mu je dajal razumeti, zanikuje" Osupniti mora vsakega Nekranjca, da trpijo drugače bojeviti Ljubljančani v svoji sredi hotel, v katerem natakarji ne razumejo — Cujte in strmite — slovenskega jezika! Dasi se bo vsakdo čudil in neverjetno zmajeval z glavo, je to vendar Žalostna isti na. Po svojem potovanju po Koroškem in Kranjskem sem se ustavil nekaj dnij v Ljubljani, kjer sem obiskal restavracijo »Stadt Wien" na Dunajski cesti. Tam si naročim po natakarju vrček piva. A revček zmaja z glavo, češ, da me ne razume. Poklice drugega natakarja, kateremu stavim isto zahtevo v slovenskem jeziku, Ta mi po krutkom obotavljanju vprav demonstrativno odvrne: »Bltte, wollen Sie ein kleines oder ein grosses Bier?" Jaz na to: »Prosim, prinesite mi vrček piva*. ,Ich verstehe nicht sloveuisch", odrežo se moško nemški zogrlzenec. Kaj sem hotel? Molče som vzel klobuk in odflel v drugo roslavracijo, kjer so razumeli tudi slovenski jezik. Tako v Ljubljani I Najbolje bi pač bilo svetovati Ljubljančanom, noj bi v neki meri odnehali od srditega medsebojnega boja in obračali večjo pozornost do vkupnega sovražnika, ki tako nesramno prezira slovenski jezik v mestu, kjer so gospodarji oni. Dostavek uredništva: Da no bo zamere ali krivega razumljonja, dostavljamo, da dopisič je pisal mlad gospod, katerega je v mladentški idealni goreCnosJlbo-lelo, da v Ljubljani v hotelu ga niso postregli po slovensko. No, to je pač naš star greh, da v javni lokalih le preradi dajemo prostora tujemu jeziku, namesto da bi se posluževali domačega, kakor delajo Nemci in Italijani; zato pa tudi ne gledajo dosti v javnih lokalih, ali zna osebje slovensko ali ne. Tako je drugodi, in deloma tako tudi v Ljubljani. Kadar pa bodo nastopali vsi tako, kakor naš g. dopisnik, potem se pa že reči v tem pogledu kmalu spremene. Zato g. dopisnem vsa čast. Naj bi ga posnemali vsi prizadeti ! Oemače is razne novice. Osebno restl. — Finančni minister je imenoval računska revidenta Jerneja Sar-dotseha in Alfreda Gaverja račun- z glavo in z rokami; konečno je po velikem naporu vzdihuj^ izrekel te besede: Ne, ne unirješb «0, pa še kak, je odgovoril sin, «žal mi je le za vas, sicer pa sem pri-pravljec-;. Ko ga je oče še vedno boij krčevito k sebi pritiskal in zmajeval z glavo, da ne in ne, je pristopil redovnik in rekel Lupu: «Prav pravi vaš oče, opat vas je pomilostil*. *Pomilošcen! pomiloščen !» so zaklicale tedaj straže v sobi. *Pomiloščen», sta ponovila vojaka, ki sta bila ostala na vratih; in ta klic se je glasil naprej pod oboki, po. dvorišču in po cestah poleg palače med množico, ki je polnila vse tiste prostore. «Bodite hvaležni opatu*, je zopet dejal redovnik obsojencu. «Ottorino in jaz sva prišla sem*, je rekel sokolar, «s pismom od Marka Viscontija, da bi dosegla pomiloščenje od opata*. «S pismom od .Marka?* Je rekel Lupo, «Živel Marko!* In življenje se mu je dozdevalo toliko več vredno, ker mu ga je podaril tisti sloviti gospod. <Živel Marko!« so zaklicale tudi straže. skima svetovalcema za obsežje finančnega ravnateljstva v Trstu. P. Kalist Medic gre iz Gorice za gvardijana v Pazin. Poštnim kontrolorjem so imenovani višji poštni oficijali Ari. Lndwig, Ant. pl. Cernizza in Ed. Riavitz v Trstu. Zadcrski nadškof inons. Rajčevič, ki je bil na posetih pri kardinalu dr. Mi3siji, je odpotoval včeraj iz Gorice. Poroka. — V'četrtek se poroči g. Viktor Ž ni dar C i C, trgovec in občinski tajnik v Rencah, z g.Čho Karlo Faganelovo iz Mirna. Čestitamo,' Nastavljer.je novomašnikov. — Č. g. Josip Abram nastopi svojo duhovniško službo kot kapelan v Bovcu in C. g. Karol Oblak v Komnu. . Premeščanja in nastavljenja med užiteljstTom, — Premeščeni so gg.: R. Gorjup s Kala v Lokavec, Jos. Urbančič z Gorenjegapolja v Sv. Križ, Franja Krajnik iz Kozane v Ajdovščino, Rozalija Bizjak iz Ajdovščine v Rihemberk, Karla Gostiša iz St. Martina v St. Andrež, Alojzija Gulin iz Mirna v Št, Martin. Na novo so nastavljeni gg. Karol Bra-lina v Smarji, Karol Fiiipič v Lokvah, Maks Knniih na Kalu, Rajko Gradnik v Kozani, Zofija Plcsniear v Oseku. Za ssboljšanje učiteljskih plač. -Dni 19. jul. t. 1. je izročila namestniku v Trstu deputacija učiteljev iz ajdovskega okraja prošnjo za zboljšanje plač. V isti pravijo: »Spoštljivo podpisan?, deputacija uči-teljslva v ajdovskem okraju prosi naji'ljud-nejše Vašo Ekscelehco, da bi blagovolili pripomoči učitelistvu poknežene grofovine Goriške in Graufščanske do plač državnih uradnikov najnižjih snovnih razredov; dokler pa deželni zbor v Gorici ne zboruje, delati na to, da se od visoke vlade naši deželi za zvišanje učiteljskih plač obljubljena subvencija razdeli med šolske okraje v začasno zboljšanje učiteljskih plač". Za teni navajajo v prošnji razreditev učiteljskih plač, se sklicujejo na § 55. drž. šel. zak. ter skončujejo tako: Učitelji, ki ne morejo dobiti postranskih opravil, ne morejo, kolikor toliko stanu dostojno živeti, naj so še tako varčni; oni žive v uboštvu in pomanjkanju. Pri tem morajo poučevati do 80 otrok istočasno v skupinah in oddelkih ter se horiii z nevednostjo ljudstva. — Deželne razmere so pri nas za uči-.; tcljstvo.tako nehvaležne,' da mlajše učitcljstvjV ki ni navezano^ na družino, trumoma odhaja v druge dežele. Zarad; tega šole vsled- vedne premembe in pomanjkinja-učiteljskega osebja ne morejo priti do. i katerem niti vedeli niso, kdo je in k< je'storil, da si je zaslužil smrt. Želeli t — kaj vemo mi? — da bi jih pretresi) ¦ kaj nevidnega, izvanrednega, in sedlj j se je njih želja na drug način izpolnili, i S pomočjo straž komaj prerivS j množico sta dospela Lupo in njegor oče na chiaravalski trg. Pred cerkvijo j sta našla Ottarina, in pri njem neke kmete, ki so držali tri konje za uzdo. Mladi vitez je objel svojega zvestega služabnika, in vse ljudstvo je ploskalo in klicalo: «Živio!» — Kot bi trenil, so bili vsi trije na konju. *Kaj ne greste zahvaljevat opata ?» je= rekel redovnik Lupu. Ta je pogledal svojega gospoda, pa ko je videl na njegovem obrazii neki prezirljivi izraz, katerega je spremljalo še zmajanje z ramami, kakor da bi dejal: a, pusti ga! — je odgovoril: «Mudi se mi sedaj». Vinciguerra, ki je bil pospremil Lupa do tja, mu je položil za vrat sre- raštva, katero imajo Italijani do nas, in sedaj, Ce se v kratkem ne reši povoljno učiteljsko vprašanje, bosta kriva le dr. Tuma in Gabršček. Kak6 pa! Vsega sta kriva le ona dva, kar se ne posreči. Glasilo narodnih voditeljev je hitro pri rokah, kadar je potreba odvaliti kako krivdo od sebe, da jo naprtijo dr. Turni in Gabrščeku. Kadar sta pa ta dva kaj storila ter se jima je tudi posrečilo zapričeto delo, takrat pa pravijo: Mi smo to napravili, kaj sta ona dva, ki sta nas le — ovirala! — Na tak način nekako se glasi najnovejša naša oficijelna politika, — in tista se ravna najbrže po programu dr. Gregorčiča! Uprav klasično! Za spravo med dr. Gregorčičem in dr. Turno. — »Gorica" pravi: »Misel (namreč : mirovna konferenca) vendar ni slaba, a njen nasledek bi zamogel biti le tak, da bi konferenca, ako bi hotela biti pravična, morala spoznati, da je grešil dr. Tuma". — Tako! Mr pa mislimo, da bi se pri oni konferenci pač pokazala vsa podlost sumničenj in obsodeb proti dr. Turni ter bi se prikazali v povsem drugi luči razni naši prvaki! — Dr. Turna je grešil! Tako vedno govore bodisi z besedami po ulicah, gostilnah in kavarnah ter tako pišejo v vsaki številki »Gorice", ali kaj je zagrešil, tega Se niso povedali, kljubu temu, da so bili pozvan: od dr. Turne v »Soči" ter se je na zadnjem občnem zboru zahtevalo, da povedo liste »grehe". Toda nič! Našim voditeljem zadošča reči: Ti si grešil! Kaj si zagrenil, tega ti ne povemo — ker ne vemo — zadosti je. če rečemo: Ti si grešili Zato padi v prah pred nas, stori pokoro, priznaj svoj greh! Prav kakor za tistega časa v srednjem veku, ko je cvetela inkvizicija! Skupni pastirski list avstrijskih škofov -- program dr. Gregorčiča?? —-V »P. listu* čitamo: »A dr. Gregorčič je pred državnozborskimi volitvami na volilnem zboru »Sloge" izjavil, da se drži skupnega pastirskega lista avstrijskih škofov. Kaj pa, če bi morebiti ravno radi tega dr. Gregorčiču bili odrekli vsak program?" Na to ta-le odgovor: Kakošen »progam" ima Gregorčičeva stranka, srno povedali že dosti jasno v članku: »Brez programa — brez odločnosti". Ce pa ima morda biti skupni pastirski list av^-slrijskih škofov program dr« Gregorčiča, potem pač smelo rečemo, da glede na naše posebne razmere na Goriškem ne pridemo daleč naprej. Pastirski list avstrijskih škofov in pa naš tako zamotan politiški položaj! Kako naj se to krije? — Nam je pač potreba čisto drugega programa, (kakšnega, je bilo v »Soči" že večkrat povedano) kajti vsakdo p"ač je teh mislij; da pastirski list avstrijskih škofov, pa naj bo, mnrdn šfc tako lep. ne reši goriških Slovencev iz laške sužnjostif r Kje je program iz l. 1895,?!? »Pobalinsko počenjanje". Dopisnik »Od nekod" v zadnji številki „Pr.L." pravi: »Tako. kakor t;i dva časopisa (namreč »Gorica* in »Soča"), se ne polemizuje, to je že »pobalinsko počenjanje". G. dopisnika, katerega dopis preveva spravljivost, bi prosili, naj malce pomisli ter preudari, kaj vse v kratkem času svojega obstanka je nakopičila »Gorica* lažij, obrekovanj, zasra-movanj itd. na dr. Tumo in Gabrščeka. Pomisli naj, kako se je v »Gorici" že kradlo poštenje in čast, ker list je bil izročen Petru in Gašparju, potem pa naj presodi, kako malo ostro se je reagovalo od strani »Soče*. Da imenujemo včasih reči približno takd, kakor zaslužijo, kdo bo nam to zameril? Saj smo ljudje, ki čutimo; toda, g. dopisnik, naše polemizovanje pač ni »pobalinsko počenjanje" ! Roko na srce, g. dopisnik! Pomislite, da ste storili nam krivico; :iato upamo, da po ' svoji vesti odvzamete nam brno verižico ter vzemši iz Žepa denarje, katere je imel razdeliti med svoje tovariše — «Primi», je rekel, «to je tvoje*. — «Obdrži si denarje*, je odgovoril Lupo, »pijte skupaj nocoj na moje zdravje*. — «Prav radi», je popri j jI stražar, *m sedaj ti pa obetam, da ti hočem tudi jaz prav pošteno čast delati... O, ravno sem se spomnil — tvoje srebrno razpelo — kmalu bi bil zabil vrniti ti ga». — »Imej ga v moj spomin*, je odgovoril. Lupo, stiskajoč mu roko, in se je napotil z očetom in Ottorinom po sredi množice, ki se je ugibala, da bi jih pustila naprej. Ko so dospeli na konec trga in so se tam obračali na levo, da bi zavili v neko ozko ulico, je zagledal Lupo vislice, ki so bile ondi pripravljene zanj. Pozdravljajo jih z roko, je zaklical na ves glas: «Srečno, preljubo veselje!* na kar se je vsa množica srčno za-smejala. Ubogemu Ambrožu se skoro ni zdelo res, da vidi ondi poleg sebe sinti otetega in zdravega. Kakor da bi mu bilo treba vsak hip uverjati se o tem, ^ga je vedno gledal, držal za roko in z i nekakim otroškondanim obrazom pravil mu polglasno: «Ti izgubljena duša! po- tisli del »pobalinskega počenjanja", Rama ste nam naprtili, ter ga prenesete na ledja mlade grešnice »Gorice", kamor spada v celoti 1 Notarska mesta v Gorici. — Pišejo nam: Zgodilo se je vendar, da je bil imenovan na mesto ranjkega laškega notarja Del-labona Slovenec notar Čibej iz Komna za Gorico. Lahi so usiljevali svoje kandidate, ali zmagala je pravična stvar, in mesto je dobil Slovenec, kakor je bila »Soča" takoj zahtevala, da mora priti na tisto mesto Slovenec. Lahi kriče radi tega imenovanja, kakor kriče vedno, kadar se izvrši imenovanje kakega Slovenca na boljše mesto. Pri tem ne upoštevajo nič, da na takem mestu mora biti Slovenec, temveč zahtevajo povsodi le Lahe. Saj imamo že tako preveč laških notarjev v deželi in tudi v Gorici, kjer bi zadostoval 1 laški notar, drugi bi morali biti vsi Slovenci. Z imenovanjem notarja Cibeja za Gorico nam ni bila dana nikaka koncesija, temveč popravljen je ž njim le eden izmed nedostatkov, katere bo treba še popraviti. Taka je resnica, pa naj Lahi govore, kar hočejo. V Gorici nI Irrcdeiitc. — Poroča se nam : Pred kratkim sem šel po neki goriški ulici. Kar je prihrumelo za menoj kakih 5 mladih Italijančkov, ki so poli neko italijansko pesem. H koncu pa so zakričali: »Evvivu Italia! Evviva Re Umberto ! Evviva la nostra patria bella !" Hm ! Prav lepo, če se zavzemajo za vladarja zavezne države, ako bi ne bilo to tak6 preznačil no, kake misli p' -tresajo tiste mlade neodrešence. S t«m je na novo ovržena laška trditev, da v Gorici ni irredente! Basta! Iz »dežele noverjetnostij*. — Pišejo nam: Dolgo je že od tega, odkar sta dva moža-veljaka priredila v nekem kraju v »deželi neverjelnostij" shod. Govorila sta oba. Ko je govoril starejši mirno, nekam plašno, skoro brezpomembno, je bilo tudi na shodu navzoče ljudstvo mirno, skoro nezadovoljno. Ko je pa nastopil mlajši ter govoril navdušeno, uprav iz srca poslušalcem, je bilo navdušeno tudi občinstvo. Razmere so bile take, da bi bil starejši veljak moral biti vesel, da mu je popolnil mlajši tisto, kar je njemu nedostajalo, in kar je bilo njegova dolžnost govoriti, tolmačiti, jasniti. Pa ne, ni bil vesel, pač pa užaljen, in sicer užaljen tako hudo, da jo mlajšemu zaklel — pogin. In res, od takrat ga preganja, spletkari proti njemu, kjer se da, da bi ga le spravil ob ves ugled, da bi o n potem neomejeno tiral politiko svoje »svobodne roke" tako. kakor jo podtika v jednomer mlajšemu. Pa, je li to mogoče? Pri nas seveda kaj takega ni mogoče, pač pa v »deželi neverjetnosti j", ki leži »tam za deveto goro*. Nevihta. — V nedeljo dopoludne je bilo oblačno, ali upati ,i<> 1<= bilo, da popo-h*ia naslednjo nedeljo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Brzojav dobč v Cerknem. Ž njim bo zvezan Tolmin ter Idrija na Kranjskem. Brzojavna urada bosta pri sv. Lucij: in v Cerknem. Železnica Gorica — Trst? - Prof. Koch je preštudiral novo progo železnice Gorica — Trst. Ta železnica bi šla iz Gorice skozi Prvačino v Rifetiberk do Štanjela; potem bi zavila južno po Krasu proti Du-tovljam, od tam proti Opcini ter bi se ustavila na kraju, kjer se vidi zaliv, istrsko gorovje in kopelj v Gradežu; od -tam bi krenila skozi dva prerova in bi dospela mimo Lonjera čez Farneto, v Čarbolo, in poleg Lloydovega arzenala na postajo pri Sv. Andreju. Trd6, da proga bi bila za tako železnico ugodno prav na vse strani. Kaj pa porečemo k temu gledč na vipavsko železnico? Torej vendar! — Dolgo časa in zadnje dneve že nestrpno smo čakali, da začujemo kak glas o otvoritvi hrvatskega gimnazija v Pazinu. Slednjič so vendar izvršena imenovanja ravnatelja (g. Malejčiča) in profesorjev in tako je hrvatski gimnazij v Pazinu do-gnana reč. Italijanski listi so že vriskali radi tega v mnenju, da polovč za svoj italijanski gim- Berndt na listov zemljevida za kolesarje. Iz" dveh nam na pogled poslanih (Goriško-Gradiščansko s Trstom in okolico ter Kranjsko) vidimo, da so taki zemljevidi prav praktični za kolesarje, ker so majhni, se branijo lahko v vsakem žepu, ter je v njih natančno označeno vse, kar potreba : ceste po kakovosti, klanci, višine, nižine, daljave od kraja do kraja, železnica, itd. Tak kos zemljevida stane 15 kr. Za kolesarje, ki napravljajo velike ture, pa je priporočati večje izdaje takih zemljevidov po 80 kr. Slavonija išče delavcev. — V »Naši Slogi" čitamo, da v Slavoniji primanjkuje delavcev ter da mnogo obrtna in gozdarska podjetja posebno potrebujejo več stotin dobrih delavcev. Kdor hoče kaj več poizve-deti, naj se obrne do g. Nikoia At. P1 a v -š i č a, tajnika pri trgovsko-obrtni zbornici v Oseku. — Zadnjič sn;o povedali, da v Ru-munijo ni hoditi letos, zato opozarjamo delavce na Slavonijo, kjer morda dobe primernega dela. Jednajsto stoletnico Pavla Dljakona, slavnega zgodovinarja, ki je umrl I. 799, po Kr., bodo praznovali dne 3. septembra t. I. in naslednje dni v bližnjem Čedadu. Svojo udeležbo je naznanilo 100 znanstvenih zavodov, med temi tudi »Matica Slovenska", vseučilišča v Gradcu, na Dunaju, v Krakovu in Kološu, politehnika na Dunaju, društvo »Minerva* in »licej* v Trstu, državna arheološka muzeja v Akvileji in Spljetu ter deželni muzej v Trstu, gimnazija benediktincev na Dunaju in občinska v Trstu, in pa ženski licej v Trstu, Poleg znanstvenih konferenc bode tudi drugih zabav, n. pr. pojedelska obrtna razstava goveje živine, Tomazinijev oratorij »La risurrezione" se bo ponavljal, shod furlanskih učiteljev, duhovne svečanosti, streljanje v tarčo, itd. Med tem pa bodo koncertovali »bandisti* in se bodo zažigale »čarobno ar-hitektonične ilurninacije, izvanredni pirotehniki špotakuli in velikanski ognjeumetniški prizori". ¦ »Matico Slovensko* bodo zastopali: kurat Koblar, prof, Laharnar in prof. Rut ar. Brzojavni In telefonski promet meseca Julija 1899. — Na c. kr, brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva je bilo meseca julija 1899, in sicer na Pri m o r-s k e m oddanih 45.250, došlih 53.332, tranzitujočih 136.096, skupaj 234.678 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 30.049, došlih 34,657, tranzitujočih 122.126, skupaj 186.832 brzojavk; na Kranjskem oddanih 8584, došlih 10.188, tranzitujočih 17,994, skupaj 36.766 brzojavk. V i n ter u r-b a n n e m telefonskem prometu je bilo v isti dobi: v Trstu 1571, v Opatiji 248, v Pulju 146 in v Ljubljani 168 pogovorov; v lokalne m prometu se je govorilo : v Trstu 220.000krat, v Pulju 7470krat, v Gorici 5580-krat, v Opatiji 1449krat in v Liubljani 14.050krat. da bi bil napadel Drevfusovega zagovornika Laborija. Zaslišavanje prič bo po francoskih listih trajalo do 5. sept. Dve seji bo obsegal govor odvetnika Demange in vladnega komisarja Carriere. Sodišče naznani razsodbo dne 9. septembra. Kuga. — »Agence Havas* javlja iz Oporta: Kuga se širi po mestu; predvčerajšnjem sta na~'novo oboleli dve osebi. Ruski zdravnik Heppenez, specijalfet v tej bolezni, pride v Oporto. Društvo trgovcev je prosilo dr. Kocha, da pride proučevat kugo. Iz Bukarešta javljajo dne 24. t. m.: Vsled uradne obvestitve, da se je v Astra-hauu pojavila kuga, se je rumunsko-ruska meja zaprla. Le v Galcu in nekaterih drugih krajih je dovoljen prehod iz ene države v drugo. Potniki, ki prihajajo iz Astrahana, ne smejo v nobenem slučaju na Rumunsko. Vsakdo, ki hoče čez mejo, mora imeti potni list, potrjen od konzulata, v katerem je izkazano, kje je dotičnik bival zadnjih 20 dnij. Prtljaga se mora desinficirati na meji. Tudi na Kitajskem se je pojavila kuga, kakor poročajo iz Tien-tsina dne 24. t. m. Dosedaj se je pokazala samo v Ninč-vanu in sicer v lahki obliki. Vendar je opravičena bojazen, da se utihotapi tudi v Tien-tsin 1n v ves severni Kitaj. Italijansko ministerstvo za notranje stvari je zaukazalo preiskavo proti provzro-čiteljem neresnične vesti, da so se v Na-polju in Palermu pripetili slučaji kuge. Zdravstveno stanje da je izvrstno v vsej kraljevini. Do sedaj je zbolelo za kugo v Oportu 81 oseb, umrlo jih je 18. Tudi v jetnišnici se je pokazala kuga. Raznoterosti, — V »Grazer Tagblattu* * smo čltali, da se vrše priprave v la namen, da se zasnujejo slovenski senati pri najvišjem sodišču. To bi bilo le pravično. — Govori se, da cesar ne pojde na velike vojaške vaje na Češkem, do česar so ga dovedli baje zadnji dogodki v nemškem delu Češkega. -— Cesar pride dne 16. sept. na Koroško. Na deželni meji ga pozdravi dež. predsednik, v Celovcu pa dež. glavar in župan celovški.— Politiško oblast je iztirala iz Avstrije socij. demokratiškega agitatorja W i e s e n t h a 1 a iz Lipskega, ker je hotel imeti predavanja po Češkem. — Sultan je odlikoval dunajskega župana Luegerja z velikim kordonom Medžidic-reda. — Ogrski knez primas Vaszarjr je izdal pastirski list, v katerem se spominja tragične smrti cesarice ter določa v vseh cerkvah zadušno opravilo na dan 11. sept. — Celovec se je pomiril. Od srede dalje ni bilo nikakega izgreda več. — Med Anglijo in Transvalom utegne priti do vojne. Ta mala republika v južni Afriki noče iti na li-manice Angliji ter odklanja predloge, katere jej je stavila slednja v namen, pridobiti zase Transval. — Minister Goluchovvski je bil 26. t. m. zopet v avdijenci pri cesarju v Ischlu. — Zadnja ministerska konferenca se je navila z dogodki na nemškem Češkem, ali sklenila ni nič odločnega. — Dr. Ferjančič pojasnjuje v včerajšnjem »Slov. Nar.*, da on ni prosil za predsednika c. kr. okr. sod. v Celju, in torej da je brez podlage vse, kar se o njem govori in piše v tem pogledu. — Ves občinski zattop v Graslicah je odstopil. Razgled po svetu. Državni zbor se snide po novejših poročilih v drugi polovici meseca oktobra. Nekateri listi določajo dan 20. okt. kot dan otvoritve državnega zbora. Bolniško zavarovanje delavcev. — Upravno sodišče je sklenilo važno odločbo, glasom katere velja zakonito podpiranje bolnikov po § 6. zakona o bolniškem zavarovanju v vsakem slučaju bolezni na umu. Po tej odločbi morajo torej tudi blazni zavarovanci dobivati zdravniško in lekarsko pomoč in primerno gmotno podporo. V Prago pride tekom tega tedna finančni minister dr. K a i z J. in sicer radi posvetovanja s češkimi voditelji. V Pragi se čuje novica, da zakonska načrta, sprejeta v zadnjem zasedanju češkega deželnega zbora giedd na varstvo narodnih manjšin in pa glede na uradni jezik avtonomnih oblastij sta dobila cesarjevo sankcijo. Španska kraljica. — Dne 26. t. m. je dospela španska kraljica Marija Kristina na Reko, kjer jo je pričakoval brat nadvojvoda Kari Štefan. Z Reke se je napotila v Lošinj, kjer ostane nekaj časa pri bratu, Pariz. — Vodja antisemitov Guerin je še vedno zabarikadiran v ulici Ghabrol. Izgredi v Parizu se pojavljajo še vedno. Eden Guerlnovih pristašev je umrl vsled tuberkuloze; zato je razobesil Gučrin črno zastavo. Guerin se ne uda. Breyfus. — Razprava proti Drcvfusu se nadaljuje. Neka priča je izjavila prav odločno, da znani borderau je Drevfusovo delo, da on je torej izdajalec. Kakšen pa bo konec obravnave, tega niti z daleka ni mogoče določiti, ker v Franciji smrdi po korupciji na vseh straneh. Prijeli so zopet nekega drugega človeka, po imenu Aleks. Triffnad, b katerem slutijo, Razgled po slovanskem svete. Druga železniška zveza s Trstom. Profesor geologije na visoki šoli za zemlje-delstvo dr. Koch preiskuje po nalogu mi-nisterstva za železnice vse projektovane v&-njanle med Beljakom, Celovcem in Trbižem, ki peljejo v Gorico ter iz Gorice v Trst glede na drugo železniško zvezo s Trstom. To preiskovanje ima dognati, katera vari-janta bo najboljša za tako zvezo. Dirk«. — »Zveza slovenskih kolesarjev* priredi dne 3. sept. t. ). pri vsakem vremenu svojo III. distančno dirko z Reke v Ljubljano. Za to 129 km. dolgo progo je določen maksimalni čas vožnje 6'/s ure. Start v R ki bo ob 5. uri zjutraj pn »giardino publico" — cilj v Ljubljani pa pred »Narodnim domom*. Dirkati smejo samo člani »Zveze slov. kolesarjev". Za zmagovalce pri tej dirki so določene 3 nagrade s častnimi znaki vred; razun tega pa še dobi tisti, ki pride »rvi na cilji naslov: »Prvak »Zveze slov. kolesarjev" za leto 1899-1900*. Vsi drugi vozači pa, kateri dojdejo v določenem času 6'/a ure na cilj, dobe časovne kolajne. Z vodiči voziti je dovoljeno, toda vporabljati se smejo le kolesa z jednim sedalom. Prijavnice k tej dirki in vioge (6 kron), katerim je treba priložiti legitimacijo »Zveze« za leto 1899, naj se blagovolijo vpošiljati zveznemu blagajniku • g. Ivanu F r e 1 i h - u, dež. rač. oficyalu v Ljubljani, in sicer najkasneje do vštevšega 1. sept. t. 1. opoMne. Banka »Slavjja*. — Iz poročila banke »Slavije* za L poluletje 1899. smo povzeli, da je bilo od 1. januvarija do konca junija v življenskem oddelku banke »Slavije* predloženo 2423 zavarovalnih oglasil na kapital 3,333.780 gld. — Premija je znašala v tej dobi 645.674 gld. 31 kr. Zavarovanih fcapi-talov za slučaj smrt in doživetja izplačalo se je 247.722 gld. 93 kr. Reserve in fondi znašajo koncem 1898. 1. 9,585,636 gld. 17 kr. V celem bilo je izplačano kap^alov za 29,910.069 gld. 98. kr. 10% ne dividende izplačalo se je členom za 305.942 gld. 15 kr. Banka »Slavija*, ustanovljena na temelju temelju vzajemnosti, sklepa pod najugodnejšimi zavarovalnimi pogoji zavarovanja za slučaj smrti in doživetja, dote otrokom, penzijeter mnogovrstna druga zavarovanja. Pojasnila in tarife pošilja brezplačno generalni zastop banke »Slavije" v Ljubljani, Gospodske ulice štev. 12. Vinjete. — Znani mladi slovenski pisatelj Ivan Cankar je zbral pod tem naslovom več črtic in novelic, deloma še ne-natlsnenih, deloma že objavljenih. Knjiga je izšla v založbi. L. Schwentnerja v Ljubljani. Cena 1 gld. 80 kr„ po pošti 10 kr. več. Oceiic«' o priliki. '^ Shod slovenskih stenografov v Žalcu na Štajerskem. Ta shod, k? so J* vršil dne 13. avgusta, je bil jako dobro obiskan, Došlo je nekoliko starejih strokovnjakov in mnogo mlajših stenografov, posebno učeče se mladine višjih in srednjih šol. Sltvnoznani strokovnjaki na polju stenografija ho bili navzoči : c. kr, šolski svetnik veleč, gospt prof. Krušic" iz Celja, gosp. prof. Anton Bezenšek iz Plovdiva, gosp. prof. Mijo Vamberger te Karlovca, gosp. prof. A. Santel iz Gorice, gosp. gitnnaz. učitelj Slavo Dragic iz Zagreba, gosp. Binter, davkarski adjunkt iz Novega mesta in kot gost gosp. prof, J. Klvana iz Kraljevega Gradca na Češkem. Zborovanje je vodil kot. starosta v. g. prof. Krušic. Po določenem sporedu je bil na prvem mestu referat nrof. Bežen Seka o razvitku stenografije pri 'Slovanih sploh in Slovencih posebej. Potem se je debatiralo o vsaki točki dnevnega red;; zanimivo, ter so se sprejeli sledeči predlogi skoraj ednoglasno: Slovenski stenografski list bode začel izhajati, čim se osnuje slovensko stenografsko društvo. Pročitala so je osnova doti enih pravil ter se je izbral odbor seslorice strokovnjakov, kateri bo pravila pripravil ter predložil vladi na potrdile, tako da bo že k letu o počitnicah prvo občno zborovanje slovenskega ste-nografskega društva v Ljubljani. V odbor za pravila so bili izbrani sledeči gospodje: c. kr, svetnik grof. Kruli«, prof. Bezenšek, prof. Santel, prof. Novak, prof. Vamberger in dr. Ivan Dečko, V društvenih pravilih bo predviden poseben slste« men odsek, kateri bo skrbel, da se ohrani jednota sistema pri slovenskih stenogroflh ter omogoči složno delovanje z drugimi brati Slovani na polju stenografije. — Lepa sloga in popolno soglasje, ki je vladalo med vsemi udeležniki prvega slovenskega Rtenografskega shoda v Žalcu, nam je porok, da bodo naši stenografl tudi v prihodnje čislali zlato geslo: »s slogo rasto male stvari, a nesloga sve pokvari*. Zborovanje je trajalo do pol i. ure, a potem je sledil skupni obed, pri katerem so se cule marsikatere napitnice v slovenskem, hrvatskem in češkem jeziku. Došlo je nad dvajset brzojavnih pozdravov iz raznih mest na Slovenskem, iz Češkega, iz Srbije Bolgarije od naših bratov, a celo iz Saksonskega od poštenih Nemcev. Vsi brzojavi, govori in sprejeti predlogi bodo priobčeni v posebni knjižici: »Spominek 251etnice prve »Besede« slovenskih dijakov in 1. shoda slovenskih stenografov v Žalcu«. V isti knjižici bo natančen opis cele slovesnosti dne 13. avgusta zajedno s sliko vseh udeležhikov. Na ta način se bode ohranil za mnoga leta spomin te prekrasne slavnosti v prijaznem in rodoljubnem žalskem trgu med našim narodom in med brati na jugu in severu. Srbija. — MInf." pišejo iz srbskih krogov: Kot novi žrtvi Milanovega krutega vladanja sta zaznamovati prejšnji pravosodni minister dr. Milanovič in Giorgjevič, dosedanji poslanik v Bukarešta. Prvi je pisal prav zmeren člančič za neki dunajski list, in je bil zato zatožen kot sočlan zarote. Drugi pa ni mogel dobiti v Rumuniji dokazov za zarote, kakor jih je hotel imeti Milan, ter ni mogel izposlovati izročitve Srbov, ksfterih Milan ne more videti, v njegove roke, zato* je moral odstopiti, čeprav je bil poprej Milanov ljubljenec. — Milan ne pusti na miru tudi Srbov iz Avstro-Ogrske. Tako so imeli v zaporu 10 dnij nekega Živa Veljkovica U-Kikinde s pretvezo, da je razžalH kralja. V zaporu je bil v nekem kleti podobnem, vlaž« nem prostoru s 55 zločinci. Takrat je imel priliko videti vse odličnejše može, ki so zar prti. Vsi so telesno jako slabi. Jako značilno za srbske razmere je to, da je pomilostil kralj dne 14. t. m:, na svoj rojstni dan, 117 roparjev, tatov, sploh naj* hujših zločincev. To spominja na telo 1871; v Parizu, ko so izpuščali iz ječ prave &$<* fiince, tatove, roparje, a so zapirali najfe$^Š% francoske meščane ter jih morili. Kabinetni tajnik dr. Mttičevic Je li&e* novan poslanikom za Bukarešt. Kneževič in sooV.toženci so bili včeraj izročeni prekemu sodu. Ruski car in carica v NeinMk -^ »Frankfurter Zeitung" javlja, da prikujejo dohod ruske carske dvojice v #eJ)siL$o jsa-r eeikom meseca septembra. Naitaftita Je v gradu Friedberg v Btessenu. Tam Jiamera-vata ostati par tednov? carica bo od iam pohajala v toplice v Nauheimu, ker trpi na revmatizmu. ¦ > -sf 3b&9kbtibm$ti$*•'*&$&. •&*$ «mlow» Sfca0nlrftf**M* Mg«B»l*iftttB^ft Mi»"V 15 , i Atestt$*a'Jdata renta.......118 » 75 , Avstrijska kronska renta 4% ... 99 , 90 , Ogerska zlata renta 1% ...... .118 , 65 , Ogerska kronska renta 4% . .... 96 , 85 , Avatro-ogerske bančne delnice ... 906 , — , Kredilne delnice.........389 , — , London visla...........120 , 62Vt „ Nemški drž. bankovci za KM) mark . 58 , 87'/», SO mark.............1 i , 76 . 20 frankov............ 9 . 55 . italijanske lire..........U , 50 . C. kr. cekini..... ..... ft » 66 . Dve kandidatinji aii dva učenca, sprejme na stanovanje in hrano poštena slovenska družina. Ponudbe je pošiljati A. K r a t o c h v i 1, trg sv. Antona §t. 4 prvo nad. blizu , Zvezde". Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Raštelju 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalisče nfrnberSkega in drobnega blaga ter tkanin, prej« In nitij. POTREBŠČINE a pisamice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalno stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje* Svetlnjiee. — Rožni vmcl. — Masne knjiži««. Sišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmi.: in trgih ter na doželi. 8 33-8 Veliki prazni sodovi iz Srbije iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6—7 em debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. — Natančneje se izve pri g. L. Sternu na Franc Jožefovi cesti št. 0. i na Travniku štev. 11 v Gorici, ) A na Acqnedottn it. 2r> v Trstu, L jfl priporoča se mk O slavnemu občinstvu v mestu D v in na. deželi v blagohotno podporo. W ^l^rol praščil^, , pefeovsM mojster in sladčičar V* Gorici na Komu št. 3. ... , ¦ Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmancev torte i> t, d. - - . 'Priporoča- se; slavnemu občinstva za •-mnogobrojna narožila ter obljublja solidno jpostežbo po. jako zmernih cenah. Naznanilo poljedelcem! €omaževa žlindra W ~-218'$, prah za-travnike, je na razpolago no gld. 2(55 za 100 Mg. . MDrugtva za prodajo umetnih gnojil" v Gorici, v ulici Contatale hiš. štev. 2 _«fa. »fbliftn. kavarne Schwarz.) Sest dijakov sprejme slovenska družina na stanovanje in hrano. Več pove upravnistvo tega lista. : Brfiniovgsss Bgdvoaulmfi •Isbaneri Itd id &b Dva aiiaKa*™<^ dilail ifM»or»«A -: ' •*> ... se sprejmeta takoj na stanovanje in hrano v slovensko družino. — Ponudbe je pošiljati v ulico Corso Fr. Gius. št. 19., III. nadstr. na levo. Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, v Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2 priporoča to-le blago: Sladkor — kavo — rlž — mast — poper — sveče — dlje — škrob — ječmen — kavlno primeso — moko — gris drobne in debele otrobe — turšfco — zob - sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijol itd. »20 8 Zatiga prišteta dalmatinskega žganja na debelo ter pristnega črnega in belega vina. Špedicijska poslovnica Gašpar Hvalic v Gorici v ulici Morelli št 12. Anton Pečenko Vrtna uitca 8 - GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih ou 56 itrov naprej. Na zahtevo poSilj; ' '" narhije \ a tudi u E Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvellic za vsakovrstne cerkveno potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu ludi svojo (S. cl.) tiskarno Jrk na perilo. (P. cl. Dobroznana gostilna ijff ANTONA VOOOPIVCA j* Priporoča se toplo Slovencem v mestu in rojakom na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. Ker ima nov, zaprt voz za prevažanje zagotavlja, da se blago uepoškodovano dostavlja Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brhije-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril -Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po smernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semcuiški ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je => Trgovska obrtna zadruga«. ulici Ghega št. 7. je v bližini južnega kolodvora jedina narodna gostilna s prenočišči , katera toči pristna bela in črna vina iz Vipavske doline. Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni. Velika zaloga vsakovrstnega modernega pohištva Anton Breščak v Gorici Gosposka ulica št. 14. Hogaln zalogi podob un plalno in Sipe z mz-lir-nimi okvirji, oglndnln VHiiko velikosti ter preprogo za okna. Itnzlir-nc slolice iz trnja in po nemškem slogu, posebno Zii jedilne sob«. Hlazinc na si rune in afriške trave z zimami in platnom na izbero ter razne fapecarije. .Sprejema naročila raznih divanov ter naročila od priproslc do najfineje jedilne, spalne in poselne sobe od prvih mizarskih mojstrov, posebno od odlikovane Črnigojevn delavnice v (torici. Heči, kalere so ne nnliajnjo v zalogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času. D.ije se ludi na obroke, bodisi ledenike ali mesečne. Pošilja se tudi izven tiurice po železnici in parobrodih. Zahteva naj se popis iii cenik leposlovnih' in dragih knjig iz nase zaloge, katerega pošiljamo franko kamorkoli* t „G0RISKA TISKARNA" A. GABRŠČEK V GORICI is> (Ustanovljena leta 1893.) Gosposka ulica št. 9. (Ustanovljena leta 1893.) f(J J je najmodernsje urejeni tiskarski zavod, kjer se izgoiavija vsako najfineje in elegantno delo v najkrajšem času po jako kulantnih cenah, kakor: _ Brošure v vseh oblikah in jezikih v modernih in trdnih platnicah, diplome za častne občane in druge enake prilike v najrazličnejših barvah, trgovske račune, pisna in zavitke s firmo, cenike, društvene vspsrede in vabila na kartonu ali papirju, posetnice najelegantneje kakovosti v škatljab z zavitki, poročna in zaročna naznanila v veliki izberi in vseh mogočih oblikah, plesne vsporede, osmrtnice itd. itd, D začetku šolskega leta »ri',oroča 3E5L?SS^ vse potrefcne šolske tiskovine v slov., hrv. in Hal. jeziku za Goriške in /sfro, nadiJie za izdelovanje uradnih zavitkov [kuvert] p razUšnih oblikah in kakovostih. Velika zaloga izgotovljenih tiskovin za c. kr. okrajna glavarstva, županstva, sodnije, notarje, šolske, cerkvene in druge urade. te* V naii založbi imamo te-le časopise: ,,Soea", celoletna naročnina stane gld. 6'—, izhaja dvakrat na teden. — »Primorec", celoletna naročnina stane gld. 1'20, izhaja trikrat mesečno, na osmih straneh. — »ddriatisehe Post", list, kateremu je namen proučevati druge narode in višje kroge o naših razmerah, celoletna naročnina stane gld. 2m~, polletna gld. 1'20. — »Slovanska knjižnica", izhaja 6. leto ter je izšlo do sedaj 38 snopičev najrazirčneje vsebine, celoletna naročnina stane gld. 1'80. ®1b1^* Rfllnn^lffl Irniffnimi" 79 nifrasb !znaJ& v nedoločenih rokih. I. knjiga »O ta ienstr*", novele in črtice. ¦W MMIHIWM KHJMISlid Id UliraSIB Sj)igaI Fl% 6ovekar? je iz§ls L jfcfo s'tllne s p0§tuiMo vred gld. VIO. V teku, iednega meseca izide II. knjiga, katera prinese Šekšpirovo žaloigro „HAMLET". —¦ Pripravljeno je jako interesantno gradivo za III. knjigo. „BEN-Hl)R", roman iz časov Krlstevib. Mehko vezan gld. t'30, trdo vezan gld. 1-65 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postalo obče zanimanje tako, da imamo le malo izvodov več v zalogi. Kdor želi še imeti to knjigo, opozarjamo, da si jo za časa omisli. »Rusko-slovenski slovar in slovnica" 0 Sestavil M. M. Hostnik. ^ •j * Cena mehko vezanemu gld. P50, trdo vezanemu a/d. P80, poštnina 10 kr. veš, «*^fl| /