PoStnina plačana v gotovini. V Ljuhijani, v čelrlek dne 13. oktobra 192L Leto M. »SLOVENEC« velja po poŠti na vse itrani Jugo- slavi]« ln t Ljubljani: ca oelo leto naprej. K 240-— sa pol leta n • • 120-— za čotrt leta „ . . n 80-— za cn mesec „ .. H 2°'— Za Inozemstva celoletno K 480-. b Sobotna izdaja: s i.a oelo leto.....K 40 — za inozemstvo ,., „ Sč-— i Inserati: Enostolpna petitvrsta (58 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) na enkrat . , po K Odposlana Itd. . . po K Pri večjem naročilu popust. Najmanjši oglas 59/8mm K15. Izhaja vsak dan Izvzem&l ponedeljka ln dneva po prazniku ob r>. ari zjutraj. Mesečna priloga; Vestnik SKSU fijSgT Uredništvo je v Kopitarjevi ollol štev. 6/IIL Koz-oplsi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Uradn. telef. štv. 50, upravn. štv. 326. Političen list za slovenski narol Uprave |a v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 850 za naročnino In št. 340 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bero, 7563. Univ. prof. dr. Kari Hinterlecliuer, dekan tehn. fakultete: (Dalje.) Alarmantna poročila slovenskih dnevnikov od 7. oktobra t. 1. in dejstvo, da odklanja minister prosvete imenovanje legalno mu predloženih profesorskih kandidatov, pa silijo, da zavzamemo svoje jasno stališče še v drugih ozirih. Tehniška fakulteta je štela v prvem letu svojega obstoja 257 rednih in 1 izrednega slušatelja, torej vsega skupaj 258 slušateljev. V tem času pa ni bilo vseli oddelkov, ki jih naj bi imeli, ker ni Dilo profesorjev. V drugem letu fakultetnega obstoja smo šteli 297 rednih in 2 izredna, vsega skupaj pa 299 slušateljev. Tudi v drugem letu fakultetnega obstoja še nismo imeli vseh oddelkov za 3 letnike kompletnih. To zaradi tega ne, ker zopet ni dosta-jalo učnih moči, in ker nam je manjkalo tudi prostorov. Letos štejemo do sedaj, torej v tretjem letu fakultetnega obstoja okroglo 280 slušateljev, in to vzlic temu, da so nas morali zapustiti vsi oddelki višjih letnikov, ker nimamo učnih moči izvzemši morda za montanski oddelek, čigar usoda pa nikakor še ni zagotovljena, če ostane res pri tem, da nam minister ne imenuje predlaganih profesorev. Če upoštevamo, da se letos nekateri diiaki že v 1. letnik pri nas niso inskribi-rali, ker ni bilo jasno, kaj bo s tehniko? Če upoštevamo dalje, da smo doživeli emigracijo celega letnika, ki naj bi bil letos četrti, tedaj smemo z mirno vestjo trditi, da bi imela letos tehniška fakulteta vsaj okoli 400 slušateljev, če ne bi bilo prišlo do sedanjega — kulturnega škandala, ki ga pa n i zakrivila tehniška fakulteta oziroma njen profesorski zbor. Število 400 slušateljev bi bili dosegli torej letos, ko fakulteta do danes nima nikake tradicije, ki vendar vedno močno vpliva na vprašanje, kje se naj izobražuje mladina za bodoči svoj življenjski poklic. Smelo si upam zato trditi, da pridobimo pri mirnem razvoju fakultete in pri primerni preskrbi njenih potreb zadevno prostorov, za katere se do danes centralna vlada niti najmanj brigala ni, še mnogo več dijaštva, ki dohaja že sedaj iz vseh krajev kraljevine. Na ljubljanski univerzi vidimo, kar naj tu mimogrede tudi omenim, uresničene ravno one razmere, ki so ideal premnogim našim politikom, oni ideal, s katerim se skladajo upi in želje nas vseh. Ljubljanska univerza ima učitelje vseh treh vej našega naroda, in isto velja tudi o dijaštvu. Tu se prvič taktično in brez obligatnih jugoslovanskih fraz pretaplja troedini naš narod v eno samo kulturno enoto. Potreba obstoja naše tehniške fakultete je s tem, kakor upam, zadostno dokazana, saj se je zgodilo to temeljem uradno mi na razpolago stoječih številk. Polrebo in upravičenost svoje eksistence pa ima tehniška fakulteta tudi sicer v vsem obseg-u na svoji strani. Samo na kratko naj opozorim še enkrat, da je bila in je še sedaj vsaj deloma naša fakulteta v veliki zadregi zaradi prostorov, v katerih se naj nastanijo njeni instituti, laboratoriji, predavalnice in risalnice. To ne brez vsake krivde centralne vlade, ki se briga za tozadevna vprašanja ravno toliko kot nekateri očetje za svoje nezakonske potomce. Uvidevši težko situacijo so se združili slovenski finančni krogi in slovenski indu-strialci ter so žrtvovali iz prostega nagiba tudi za sedanji čas priznanja vredno velike vsote, da zgrade tehniški fakulteti provizorne prostore, ker se za nas, kakor rečeno, centralna vlada kratko-malo nič brigala ni. Stotisoče kron so žrtvovala podjetja kakor n. pr. Trboveljska premogokopna družba z namenom, da omogoči vzgojo inženerjev, ki jih rabi, pa jih ne dobi, če noče nastaviti tujcev. Iz lega sledi živa potreba po slovenskem inže-nerskem naraščaju, ki ga čuti vsa naša industrija, in ki se ne straši žrtev, da pridobi strokovno izšolanih akademskih delavcev. In kaj je storilo ministrstvo prosvete...? Ko je doprinešen eklatanten dokaz našega razvoja, nam ukinja via facti našo fakulte- to s tem, da nam ne imenuje predlaganih profesorjev. Naše pokrajine so predestinovane za nekak industrialen del vse države, saj je že sedaj največ industrije ravno tu. Ni pa dvoma, da se bo vsled vsakdanje potrebe i dalje bolj in bolj razvijala. Zato upam, da se mi bo priznalo brez daljnega dokazovanja, da bodo podjetja inženerjev vedno več potrebovala. Brez njih kratko izhajati ne bodo mogla. Kje jih pa vzeti? Morda jih bo domačinov dosti, morda jih bo pa jemala industrija tudi iz drugih in zlasti iz inozemstva, ker jih ne bo. Ali ne pomisli naša vlada, da so tu našim političnim sosedom odprta vrata na stežaj, da nam pod najrazličnejšimi pretvezami importu-jejo od juga in severa cele organizacije — o g 1 e d u h o v ? In ti inženerji morda niti ne bi prihajali sami. Marsikateri bi pripeljal tudi družino seboj. Tu nam nastanejo nehote jezikovni otočiči z vsemi njihovimi škodljivimi posledicami. Poreče se mi morda, saj ne ostanemo brez tehnike, tudi če se ukine celo de iure tehniška fakulteta na ljubljanski univerzi. Saj se bo vzdrževala ena in zato morda celo tem večja tehnika za vso državo. Naj pa pohajajo dotični zavod posebej tudi slovenski dijaki. Pri tem se naj dotaknem kulturne vrednosti takega singularnega zavoda. Kjer ni konkurence, tam ni napredka. Ta splošno priznani stavek velja v vsem obsegu in z vsemi konsekvencami tudi z ozirom na vsako posamezno fakulteto. Zato je tudi nepobitno dejstvo, da se univerze v takih državah in pri onih narodih, ki so jih imeli v preteklosti le v ednini, nikdar niso razvijale povoljno, ali pa vsaj nikdar ne tako, kakor pri onih, kjer je gnala vsakega posameznika misel: ne kar mora, kar more, to mož je storiti dolžan. Kjer imajo singularne visoke šole v kaki državi, tam je težko primerjati delavnost profesorja z ono drugega, ki zastopa morda docela drugo stroko. Popolnoma drugače pa je, če imamo v isti državi več univerz. Tu je mogoče primerjati voljo in sposobnosti posameznih akademskih učiteljev, iz tega se razvije zdrava kritika, ki sili posameznika, da napne vse svoje sile, da ne zaostane. Poleg tega je pa zdravo sredstvo proti enostranskemu razvoju kake stroke. Včasih pa onemogoči ali oteži tudi postanek gotovega klikovstva. Škoda bi bilo skoraj časa ta dejstva podrobneje utemeljevati. Morda zadostuje, če opozorim na ves tehniški napredek Srednje Evrope v polpreteklem času. Zakaj je bila v stanu kljubovati Srednja Evropa tako dolgo skoro vsemu svetu? Morda zato, ker so zanemarjali tehniko? Predobro mi je znan princip, po katerem se je gospodarilo v predvojni Srbiji. Kjer je bilo mogoče ustanoviti uspevajoč; podjetje, polastili so se predpogojev Francozi ali Angleži, skratka tujci. Pritegnili so par domačinov, in delo je šlo, dobiček pa ravno tako. Samo kam? Navadno v žepe tujcev, in davčni dohodki so šli navadno z njimi — iz dežele. Takemu gospodarstvu mora pa biti enkrat tudi konec. Stvarnih argumentov je, kakor upam, v prospeh obstoja tehniške fakultete že dosti navedenih, in zato naj končam še z nekim psihološkim argumentom. Slovenski narod se je trudil že pod avstrijsko vlado, da si pribori svoje lastno kulturno središče, kakršna je popolna univerza v modernem zmislu besede. Vsi tedanji upi, klici in nade so pa ostali neizpolnjeni dotlej, da nam je izšlo solnce slo-bode v lastni državi, in eden prvih državnih aktov skupščine je bil sklep, da se ustanovi v Ljubljani univerza, ki naj ima tudi tehniško fakulteto, ki je pa pravzaprav vznikla že sama in pred univerzo in vsled požrtvovalnosti Slovencev samih. Zato občutimo naravnost kot vdarec v obraz, da se nam je sedaj po poteku dveh let, ko se je začela naša fakulteta najlepše razvijati, via facti ukinila. Sedaj, ko se naj odpro vrata naše almne matris v tretjič ukaželjni mladini iz vse kraljevine, sedaj se naj nam popolnoma neutemeljeno protizakonito ukine v lastni državi. Kaj so naši politiki res s slepoto udarjeni, da ne uvidijo kaj to rodi? In zakaj vse to? Bodimo odkriti: iz gole užaljene osebnosti'četvorice ali peto-rice ljudi, ki imajo žalibog trenotno popolnoma neprimeren vpliv v Belgradu. Prihranki tu ne pridejo niti v poštev, ker se da na razne druge načine mnogo več prihraniti — če se hoče. Kakor hitro bomo imeli svojo fakulteto v glavnem urejeno, bodo stroški sploh tako mali. da se jih da prištediti že s tem, da bi kupovala zlasti naša vojna uprava vse potrebno v boljši kvaliteti in — ceneje v Sloveniji, meslo da se pošiljajo drage komisije — v inozemstvo. Tu pridobimo prihrankov na eni strani, po drugi pa pridobimo novih ali pa vsaj večjih davkov, zadevno katerih trdijo že sedaj nekateri — jaz o tem momentu nisem zadostno podučen — da niso premajhni v primeri z drugimi deli mlade naše države. lisfična struja. Zagreb, 12. okt. (Izv.) Današnji ^Hrvat piše povodom kongresa jugoslovanske muslimanske organizacije, da se je na kongresu ponovno izvršil preokret pri muslimanih v tem, da je zmagala skupina dr. Spahe. List konstatira to iz resolucij, ki so bile sprejete na kongresu, od katerih prva izraža nezadovoljstvo vladi, ker ni izpolnila sporazuma, ki ga je vlada podpisala z rau-siimr." kim klubom. " ---a resolucija na- glasa, da vztraja jugoslovanska muslimanska organizacija v vprašanju notranje ureditve države na svojem (t. j. avtonomistič-nem) stališču. V vodstvu stranke so se iz-\- šile izpremembe. Mesto dosedanjega predsednika Maglajliča je bil izvoljen minister dr. Spaho. Uredništvo sarajevske Prvade je odvzeto poslancu Korkutu in je postal glavni urednik dosedanji Korku-tcv namestnik. Italijanski socialistični kongres ¥ Milan. 11. okt. Na današnji dopoldanski seji je kot prvi govoril maksimalist poslanec Baratono. Ostro se je izjavil proti vsakemu sodelovanju z meščanstvom na obnovi dežele. Vendar pa socialistična stranka ne sme ostati ob strani in prekri-žanih rok gledati propad dežele. Iti mora v boj, toda na razrednem temelju in nadomestiti mora kapitalizem z obliko zadružnega kapitala. Končno se je Baratono izrekel za edinost stranke in predlagal, naj se izvoli novo vodstvo malo mož, ki bi mu stal ob strani narodni svet, oba pa naj bi delala za zedinjenje duha in volje v razcepljeni stranki. Na popoldanski seji je kot prva nastopila osivela nemška socialistinja Klara Zetkin. Rekla je, da prinaša pozdrave moskovske eksekutive in nemške komunistične stranke. Ostro je govorila proti re-formizmu, proti dosedanjemu vodstvu italijanske socialistične stranke, proti sodelovanju z meščanstvom. Med govorom Klare Zetkin se je odigral v časnikarski loži, ki je bila gosto zasedena, kratek intermezzo. Zetkin je bila namreč prišla na kongres brez policijskega dovoljenja; zato so reditelji po njenem prihodu zaprli vse izhode iz poslopja in zaprli tudi telefon, tako, da nihče ni mogel obvestiti policije. Časnikarji so proti tej kršitvi svobode protestirali in hoteli oditi s kongresa, a končno so se dali pomiriti in so estali. Za Klaro Zetkin je govoril posl. Tre-ves, ki so mu zborovalci priredili navdušene ovacije. Pobijal je maksimaliste in rekel, da je revolucionarna misel premagano stališče, kar je pokazal polom mednarodne stavke 20. in 21. julija za Rusijo, ko je ostal italijanski proletariat osamljen. Danes ne govorimo več o revoluciji, ampak segamo nazaj po stari taktiki socialne demokracije, ki je enkrat transigentna, enkrat in-transigentna, kakor zahtevajo prilike. Laž-zariju je zaklical Treves: Kadar začne giljotina delovati, se ne ve, kdaj se ustavi. Ba-ratonu je očital sektarsko nestrpnost. Potem je govornik rekel, da se mora najti formula, ki obvaruje edinost stranke. Poleni je govornik prešel na vprašanje sodelovanja z meščanstvom in rekel: Dokler nas je malo, nam more parlament služiti kot tribuna za propagando; toda ko smo se ojačili in narasli, negativna politika ni več mogoča: izhod vodi v minist?rinli/.em, ako nočemo prolotariata oropati močnega obrambnega orožja. Za Trevesom je govoril Lazzari, eden izmed trojice »moskovskih romarjev . Napadal je reformiste in zahteval, da se izključijo iz stranke. Imenoma je napadel zlasti navzočega Ferrija. Pozival je na revolucijo. Po Lazzarijevem govoru se je seja zaključila. STAVKA TISKARJEV. Praga, 12. okt. (Izv.) V Kovorncm in v Košicah jc izbruhnila stavka tiskarjev. Nov relsm v Rusiji. Praga, 12. okt. -Narodny Listi« poročajo iz Pariza, da so nekateri voditelji ruske socialno revolucionarne stranke odpotovali v Prago, da se udeleže važnih razgovorov pod predsedstvom Kerenskega. Ni neverjetno, da se bodo pričela direklna pogajanja z moskovskim izvrševalnim so-vjetom radi uvedbe novega režima v Rusiji. V zadnjem času so sc v tej smeri že podvzeli gotovi poizkusi. Socialni revolucionarji so se baje izjavili pripravljene, vstopiti v koalicijsko vlado, če se odločijo boljševiki, da vstopijo v koalicijo, izdajo amnestijo in da ponudijo zadostna jamstva voditeljem socialnih revolucionarjev za povratek v domovino. siaeionaSci za monar Frankfurt, 12. oktobra. (Izv.) Vodja nemških nacionalistov jc na neki skupščini zelo ostro nastopil proli sedanji vladi in kanclerju dr. Wirthu in dejal, da je cilj nemških nacionalistov obnovitev monarhije. MADŽARSKA AGRARNA STRANKA — KARLISTIČNA. Budimpešta, 12. okl. (Izv.) Legitimisti-čni krogi z velikim zadovoljstvom komentirajo preokret v agrarni stranki v prid Habsburžanov, Govori se, da bodo iz stranke, v kateri sedaj prevladujejo Karlovi pristaši, izstopili ekstremni Karlovi nasprotniki. PROTI PODALJŠANJU DELOVNEGA ČASA NA POLJSKEM. Varšava, 12. okt, (Izv.) Socialdemokrati so zelo ostro nastopili v svojem časopisju proti nameravanem podaljšanju delovnega časa od 8 na 12 ur, kakor ga je v svojem načrtu za zboljšanje gospodarskega slanja razvil finančni minister. Tudi v vladi sami so sc glede tega vprašanja pojavila nasprotja in bo ta predlog finančnega ministra skoraj gotovo propadel. POSREDOVANJ I«; NEMŠKIII POSLANIKOV Pariz. 11. okl. Nemški poslanik dr. Mayr je danes dopoldne posotil ministrskega predsednika Brianda. Kakor se govori, jc poslanik ministrskemu predsedniku obrazložil, kakšne neprilike bi povzročila za Nemčijo neugodna rešitev v gorenje-šlezijskem vprašanju, in je izjavil, da bi laka rešitev mogla dovesti padec \Virlliovega kabineta. Ta korak poslanikov oslane, kakor so zdi, brezuspešen. ker so zavezniki svoj čas sklenili priznali odločitev Zvezo narodov v lom vprašanju. Ta odločitev sc pričakuje za jutri in bo šele v začetku prihodnjega ledna nolifiVirana Poljski in Nemčiji, da se da niedznvczniški komisiji čas, izdati potrebno naredbe. Parit, U. okt. Agence Havas javlja iz Londona: Tukajšnji nemški poslanik je pri lordu Cur-zonu storil glede Gorenje šlezije isti koral; kakor nemški poslanik dr. Mayr v Parizu pri Briandu. Lord C u rzoii ,i>> poslaniku odvrnil, dn bo angleška vlndn. kakor je izjavila svoj čas, sprejela sklep /.vezo ua rodov. Protest proti brezglavi politiki. Poslanec Anton Sušnik je poslal finančnemu ministru sledeči protest: Finančni zakon za leto 1920-21 predpisuje spccieino za Slovenijo za vino, vinski mošt in vinsko brozgo trošarine 32 K na hI, ki je pa z najnovejšo tozadevno naredbo povišana na 140 K. Pravilnik o trošarini na vino z dne 7. sept. 1920 št. 8801 pa določa, da je trošarine prosto samo ono vino, ki ga vinogradnik porablja za lastno potrebo in za delavce, zaposlene v vinogradniškem obratu. Množino takega vina določi pristojni užitninski urad sporazumno s poljedelcem, oziraje se na število članov in obseg vinogradniškega obrata. V to svrho mora producent vina ves svoj pridelek prijaviti pristojni finančni oblasti najkasneje 24 ur, ko je vino v kleti. Prestopki se kaznujejo po določilih kazenskega zakona o dohodarstvenih prestopkih. Toda komaj je ta naredba stopila dobro v veljavo, so že spoznale oblasti same, da je kruta in neizvedljiva. Že 20. novembra istega leta je finančno ministrstvo izdalo novo naredbo, po kateri so produ-centi vina za one množine vina lastnega pridelka, ki jih porabijo zase in za svoje gospodarstvo, oproščeni plačevanja trošarine. Porabo vina lastnega pridelka za svoje gospodarstvo jim ni treba naznanjati; kontrole pa tudi ti producenti niso oproščeni. Po tej naredbi torej odpade uradna določitev množine vina za domačo porabo kakor tudi vsako plačevanje trošarine za ono vino, ki bi se porabilo doma preko oblastno dovoljene množine, kakor je to predvidevala prvotna naredba. Vinogradnik zase in svoje gospodarstvo lahko porabi vina kolikor hoče, veliko ali malo, en del ali pa vsega, za to mu ni treba vprašati finančne oblasti in tudi ne plačati nobene trošarine. Kljub temu pa so producenti vina še nadalje podvrženi kontroli, t. j. ves svoj pridelek morajo še vedno najkasneje 24 ur, ko je spravljeno v klet, naznaniti pristojni finančni oblasti. Zakaj to? Nemogoče je najti pametnega vzroka, zakaj je ta določba ostala, Ni si je mogoče tolmačiti drugače, kakor kot pogrešek, povzročen vsled površnosti aH pa kot čisto navadno šikano. To šikaniranje pa postane tem občut-nejše, če vpoštevamo okolnost, da se prestopki ne kaznujejo več po predpisih kazenskega zakona o dohodarstvenih prestopkih, kakor v prvi naredbi, ampak po čl. 77 pravilnika za splošno trošarino, ki določa nenavadno visoko kazen. Kdor pravočasno ne naznani vsega pridelanega in vkletenega vina, zagreši tihotapstvo in plača za vse vino poleg redne užitnine še pet-do desetkratno trošarino; vino s posodo vred pa zapade državi. Ta čezmerno visoka denarna kazen za brezpomembni prestopek in vrhu tega še konfiskacija vsega vina, je tako kruta in krivična naredba, da se mi zdi naravnost nemogoče, da bi mogla še nadalje obstojati v moderni, demokratični in pravni državi. Zato moram v imenu jugoslovanske kmetske zveze, v kateri je organizirana velika večina slovenskih poljedelcev in vinogradnikov, najodločneje protestirati proti nedemokratični in krivični naredbi in proti nepotrebnemu šikaniranju našega ljudstva. V irnenu pravice in v interesu reda in mira v državi prosim gospoda ministra, da omenjeno naredbo takoj uldne. Ljubljana, dne 11. oktobra 1921. Popotnik. Ksaver Meško. (Dalje.) Pri priči smrt. — »Pravkar je veselo in brezskrbno kosil, čez hip pred sodnim stolom božjim,« pravi poltiho in sklene roke. Molčala sva tudi midva. Povsem drugačen vtis je naredila pripoved o smrti med temi tihimi zidovi, nego bi naredila kje zunaj med šumnim svetom. In da ga niso mogli dobiti iz prepada, je pravil po kratkem molku dalje. Vsega bi strgali ob kamenju. Oviti so ga morali z debelimi koči, čez te povezati kože, šele potem so ga izvlekli iz globeli. Ni bilo toliko na dogodku samem. A kako je to pripovedoval, mi je genilo srce. Kakor bi govoril o lastnem bratu, vpisanem mu globoko v srce, ne o človeku, ki je bil sicer ud družine, a vendar tujec. Če bi ne bilo drugega, že to bi mi moralo narediti poriilnega, dobrotnega moža simpatičnega... V sredo mi je dal pred odhodom s seboj pismo za brata laika, ležečega v bolnišnici v Kandiji. S strehe je bil padel. Naslov zunaj se je glasil: »Unserem lieben Mitbruder N. — našemu dragemu sobratu N.« — »Na tem bodo spoznali ljudje, da ste moji učenci, ako drug drugega ljubite,' je govoril pred devetnajstimi stoletji Gospod. In glej, njegov duh in njegova ljubezen še živita ... Drugi dan nama je pokazal na pokopališču sredi velikega, vedno tihega in Baroš pripade Jugoslaviji? Belgrad, 12. okt. (Izv.) Vlada je prejela poročilo, da je razmejitev z Reko na vzhodni meji končana. Luka Baroš pripada nam, toda Italijani je še nočejo izprazniti, češ da še niso določene meje severnega dela Baroša. Naša vlada ne bo otvorila prometa z Reko, dokler Italija popolnoma ne izvrši izpraznitve. TOŽBA SAVEZA HRVATSKIH UČITELJEV ODBITA. Zagreb, 12. okt. (Izv.) Danes se je pred okrajnim sodiščem vršila razprava o tožbi Saveza hrv. učiteljskih društev proti pokrajinskemu namestniku Demetroviču, policijskemu ravnatelju dr. Urbaniji ter po-verjeništvu Udruženja jugoslovanskih učiteljev oziroma njegovemu predsedniku Skaviču radi motenja posesti. Razpravo je vodil sam predsednik sodišča Bubanj, ki je odvzel celo zadevo dosedanjemu referentu. Predsednik sodišča Buban* je tožbo enostavno odbil, češ da ne obstoji nikako motenje posesti. Obenem je ukinil sklep sodišča, s katerim se Demetroviču, Urbaniji in Skaviču zabranjuje, da posegajo v imovino Saveza hrvatskih učiteljev. Proti tej razsodbi se je Savez hrvatskih učiteljev pritožil na višjo instanco. MINISTRSKI SVET. Belgrad, 12. okt. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je bil sprejet proračun ministrstva za šume in rude. Na seji se je prebrala tudi Pašičeva brzojavka iz Pariza, v kateri sporoča, da se je včeraj razgovar-ial s predsednikom posl-miške konference Cambonom glede Albanije. Danes je bil Pašič pri francoskem ministrskem predsedniku Briandu. PROTI REVIZIJI USTAVE. Belgrad, 12. okt. (Izv.) Demokratski listi poročajo o pogajanjih med radikalci in demokrati, da so bili vsi delegati zadovoljni z uspehom sestanka. Konstatiralo se je, da so tako radikalci kakor demokrati proti vsaki reviziji ustave. ZAKONODAJNI ODBOR. Belgrad, 12. okt. Druga sekcija zakonodajnega odbora, ki razpravlja o naredbah notranjega in pravosodnega ministrstva, se je danes posvetovala o raznih odlokih in naredbah ministrskega sveta, ki se nanašajo na javno varnost. Nekaj naredb je bilo predloženih finančnemu ministrstvu, druge pa bosta proučila poslanca Popovič in Vu-jičič. ODBOR ZA POSLOVNIK. Belgrad, 12. okt. Danes popoldne je zboroval odbor za poslovnik. Največ se je debatiralo o tem, ali so tudi ministri podvrženi disciplinarni kazni, če ne odgovore v določenem roku na interpelacije, RAZŠIRJENJE BELGRAJSKE BOLNICE. Belgrad, 12. okt. Ministrstvo za javna dela je odobrilo 700.000 dinarjev za razširjenje belgrajske državne bolnice. DEMENTI. Pariz, 12. okt. Poslaništvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev demenlira vse govorice, po katerih se bo kralj Aleksander odpovedal prestolu v korist svojega brata Jurija. OGROMNA ŠTEVILKA. Moskva, 12. ost. Vlada je določila 2000 milijard rubljev kot temeljno glavnico za ustanovljajočo se državno banko in je več znanih državnikov pozvala v upravni svet. samotnega dvorišča kartuzije najnovejši grob: »Tukaj počiva tisti ponesrečeni brat.« Tla pod kartuzijo so kamenita. Šele razstreliti so morali skalovje, da so dobili prostor za novo kartuzijo. Zato je zemlja za posmrtni dom pleterskih prebivalcev navožena. Naokrog obzidana, da ne razpada. Sredi velik križ. Ob zidu ciprese. Na grobovih preprosti leseni križi brez napisov. »Ne napišete nikomur imena na grob?<č — »Ne,« pravi o. gostitelj. »Nepoznani smo v življenju, nepoznani po smrti. Edino v knjigi življenja so zapisana naša imena, upamo.« — »Blagor vam k sem mislil na tihem. Prosila sva prijaznega patra, da bi smela ponoči v kor in prisostvovati njihovim molitvam. — »Nocoj spita in si lepo odpočijta. Jutri ponoči lahko gresta.« — »A tako vam bodeva jutri še ves dan v nadlego.« — »V kako nadlego? Če sta le zadovoljna s tem, kar vama moremo nuditi.< — Bože moj, če sva zadovoljna 1 Ko bi v svetu skrbeli tako za človeka, kakor so tukaj za naju! Drugo jutro sva maševala v sprednji, javni kapelici, kamor ima pristop tudi ljudstvo. Stregel nama je prijazen brat, ki je stregel prejšnji dan tudi pri večerji, Nemec iz Ogerskega. Kadarkoli sem pogledal ta ascetični, bledi, ostro izrezani obraz s kratko črno brado, sem si rekel: »Sv. Ignacij Lojolanski.c Nato sva se udeležila konventualno sv. maše v notranji cerkvi. Zanimiva služba božja sama, zanimivo petje. Pristopne Konferenca v Benetkah. Benetke, 12. okt. Kakor že javljeno, so se pogajanja na otvoritveni seji vodila ločeno. Italijanski zunanji minister Della Torretta je imel najprej z avstrijsko potem pa z madžarsko delegacijo daljše razgovore. Avstrijska delegacija je v svojih izvajanjih poudarjala odločno svoje pravice glede Burške, ki so zajamčene po mirovni pogodbi in po odločitvah poslaniškc konference. Nato je natančno obrazložila sedanji položaj v Burški ter ugotovila, da se je situacija zadnje tedne zelo poslabšala. Avstrijska delegacija je izčrpno utemeljila svoje stališče, da ni treba, da bi Avstrija zajamčila kateresibodi garancije, temveč da se mora Avstriji garantirati posest Burške, predvsem pa osvoboditev tega ozemlja od madžarskih tolp, Posvetovanja se danes še niso zaključila, temveč se jutri nadaljujejo. Praga, 12. okt. (Izv.) »Čech«, ki stoji, kakor znano, zelo blizu zunanjemu ministru, priobčuje daljši članek glede konference v Benetkah in piše, da ta konferenca ne bo končnoveljavno rešila spora med Avstrijo in Ma/džarsko brez sodelovanja male antante, ki je predvsem interesirana na pravični ureditvi Srednje Evrope. Militarizem. Washingtonski dopisnik »Chicago Tribune« objavlja po uradnih informacijah sledeče številke glede jakosti vojaškega stanja. Na prvem mestu je Kitajska z 1,370.000 možmi, za njo pride Francija z 1,034.000, Anglija ima 740.000 mož pod orožjem. Na zadnjem mestu je Nemčija s 100.000, na predzadnjem pa Zedinjene države s 140.000 možmi. — Jugoslavije dopisnik ne omenja. Kolikor je znano, ima 170.000 mož vojaštva in 2000 mož mornarice. Te šteVilke bodo predmet razprav konference, ki se sestane v Washingtonu v svrho svetovne razorožitve. Polltlfine lOTise, + Zadrega demokratskega učiteljstva. Znana je gonja, ki jo je uprizorilo demokratsko učiteljstvo proti učiteljstvu drugega kulturnega in političnega mišljenja. Menda še v nobenem drugem stanu ni bilo toliko nekolegijalnosti, kakor so jo pokazale demokratske glave UJU proti članom Slomškove zveze, ki so jih metali takorekoč na cesto, To početje in vloga demokratskega učiteljstva v ptujski aferi je silno škodovala ugledu demokratskega učiteljstva samega. Da reši padli ugled demokratskega učiteljstva — saj krščansko misleče učiteljstvo ni prav nič trpelo na ogledu in časti, nasprotno — sklepa UJU resolucije, proteste proti »sedaj vsem ogabnim napadom zadnjega časa v raznih slovenskih listih na šolo in celokupni učiteljski stan.« Tak protest je sklenilo radovljiško učiteljsko društvo, včlanjeno v UJU, ki ga je objavilo včerajšnje »Jutro«, pov-darjajoče, da so okrajna učiteljska društva stanovske organizacije in da so za resolucijo glasovali vsi navzoči, tudi pripadniki protidemokratskih strank. Prav so storili, ker resolucija govori le o napadih na učiteljstvo kot tako in šolo. Se strinjamo tudi mi, da je obsojati napade na učiteljski stan in šolo. Toda vprašanje je, je-li kdo zadnje čase napadel učiteljski stan in šolo kot tako? Se ne spominjamo, Pač pa je slovenska žurnalistika zasluženo okrcala nekole-gialnost demokratskega učiteljstva in tisti molitve moli duhovnik, stoječ na vzvišenem prostoru, nekakem tronu ob steni na evangelski strani oltarja. Duhovniki v koru mu skupno odgovarjajo odnosno od-pevajo. Streže mu sobrat duhovnik. Ta poje tudi evangelij in sicer na istem vzvišenem prostoru, kjer je molil poprej maš-nik pristopne molitve. Knjigo si prenaša med mašo duhovnik sam. Povzdigne le sv. hostijo, keliha s sv. Rešnjo krvjo ne. Med povzdigovanjem se vržejo vsi prisotni menihi na tla, da tako v najgloblji ponižnosti počaste svojega Boga. Zvončkov pri oltarju ni. Duhovnik strežnik da znamenje s tem, da udari s peto ob tla. Pač pa pozvanja eden patrov z zvonom v zvoniku, z enkratnim udarcem v primernih presledkih. Tako ve vsa kartuzija, kaj se v cerkvi vrši. Dopoldne nama je razkazal č. o. Avguštin kartuzijo. Je stavba za se, za prednjim delom samostana, ki je določen bratom in tujcem. Čudovito krasna, obsežna stavba v četverokotu. Vsak štirih hodnikov meri v dolžini 160 m. Okna proti dvorišču so barvana. Tako igrajo ob solnčnih dnevih po tlakovanih širokih hodnikih čudoviti odsevi. 24 kapelic je v hiši. Po dva in dva brata mašujeta v eni: eden mašuje, drugi streže. Izredno krasna je kapclica sv. Frančiška Asiškega. Najdragocenejša je reliquiarium, obsežna, zelo visoka. Po vsem visokem hrastovem oltarju so vdelane v zlatih svetinjah koščice svetnikov. Ob straneh se oltar odpre. V njem polno dragocenih križev in mon-štranc s sv. ostanki. Oltarje, vse dragoce- del demokratskega učiteljstva, ki se je udi« nil demokratom za najogabnejše politične namene in ki je oškodoval ugled učiteljstva tako kakor nihče drugi. Dem. učiteljstvo, ki ni poznalo »slovenskega učitelja« ampak samo UJU, ki ni imelo lepe besede za svoje tovariše v Slomškovi zvezi, ampak samo brce, se je sedaj naenkrat zopet zavedlo, da obstoji poleg pojma UJU tudi še pojem slovenski učitelj sploh; sedaj naj bi »slovenski učitelj« reševal demokratsko učiteljstvo iz blata, v katero se je isto samo spravilo, Mi pravimo: Mesto da mečete na cesto pošteno slovensko učiteljstvo, mesto da f i n g i r a t e napade na šolo in učiteljstvo kot tako, pomedite v demokratskih učiteljskih vrstah s tistimi, ki so ugledu učiteljstva res škodovali in UJU v njegovi zadregi ne bo treba takih resolucij. Kadar se bo v UJU dvignil kak demokratski učitelj s plamenečim protestom proti g. Luku Jelencu ali g. Ganglu, ko bosta zopet gro-mela proti tovarišem »Slomškarjem«, pa bo vsa žurnalistika pisala: Bravo, gg. demokratski učitelji, še ste značaji, še ste možje. + Pašič v Parizu. Min. predsednik g. Nikola Pašič je bil v Parizu sprejet od predsednika republike g. Milleranda in od francoskega min, predsednika g. Brianda y daljših avdijencah, O uspehu svojih diplo-matičnih razgovorov, ki s se tikali ureditve razmejitve z Albanijo, izvršitve tria-nonske mirovne pogodbe z ozirom na Burško in naših odnošajev z Italijo, pošilja Pašič dnevna poročila belgrajski vladi. Če smemo verjeti belgrajskim poročilom, so uspehi povoljni. Dobro pa bo, če ostanemo napram sedanjim precej optimističnim poročilom rezervirani. + »Panika v Zagrebu.« Pod tem naslovom piše belgrajski »Balkan«: »Okrog Protiča se v Zagrebu niso zbrali samo Hrvati, ampak tudi Srbi iz Hrvatske, ki so nezadovoljni s sedanjim režimom Pribiče-vičevim. Protič je postal upanje vseh, ki je niso obupali nad demokracijo. Vsled odličnega sprejema Stojana M. Protiča vlada v vrstah zagrebških demokratov prava panika.« + Zanimiv interview. »Giornale d'Ita-lia « objavlja razgovor svojega urednika z nekim mažarskim diplomatom glede Habs-buržanov, iz katerega posnemamo sledeči odstavek: Na vprašanje, kakšno stališče zavzemajo velike sile napram habsburškemu vprašanju, je mažarski diplomat odgovoril: »Dejstvo je, da Francija in Anglija — in ne samo Švica — priznavajo kralja Kar? la.« — Ta izjava v velikem italijanskem listu na predvečer konference v Benetkah je značilna. + Don Sturzo o svojem potovanju po Nemčiji. Vodja italijanske ljudske stranke (partito popolare), don Sturzo, se je v mesecu septembru delj časa mudil v Nemčiji ir. proučeval razmere med tamošnjimi katoličani. O tem svojem potovanju je poročal na zborovanju milanske skupine ljudske stranke in med ostalim dejal, da je bil glavni namen potovanja ta, da stopi v stik z uglednimi nemškimi voditelji glt 'd ustanovitve politične krščanske interna c i o n a 1 e. Ustanovitev te je nujno potrebna, kajti razen problemov, ki jih mora rešiti vsak narod sam, so tudi taki splošnega značaja, ki jih morajo rešiti vzajemno vse stranke, katerih temeljna točka politič-neg:. programa je prerojenje človeštva po naukih Kristusa in pa princip pravega in resničnega demokratizma. Na teh temeljih ustanovljena politična internacionala je nosti, vso opravo so pripeljali menihi-be-gunci s seboj s Francoskega. Ogledali smo si tudi hišice patrov. 24 duhovnikov je tačas v kartuziji, večinoma Francozov, kar se takoj opazi pri branju brevirskih beril. Slovenec je en sam. Vsak menih duhovnik živi zase v svoji hišici. Izhodi vseh se zlivajo v križni hodnik. Okna gledajo na vrt. Tako je hišica, dasi zase, vendar povsem ločena od sveta. V pratlačju je delavnica. V njej je stružnik, nekaj hlodov lesa, javorjevega, jesenovega, drva, ki si jih mora žagati in cepiti seveda vsak pater sam. Na stražniku dnevno nekoliko dela. V predsobi v nadstropju stoji stroj za rezbarijo. Okvirje in slične drobne rezbarijo izdelujejo na njem. V spalnici v zid vdelana postelja s slam-nico, s kožuhinjem natlačeno, podzglavnik istotako napolnjen s kožuhinjem. Vsekakor zdravejše in tudi bolj higijenično nego pernice; se lahko vsaj vsako leto prenovi. Pred posteljo zavesa. Zakaj resnično ni malenkost leči kedaj julija, avgusta, v najhujši vročini, ob 6. in zaspati, ko je solnce še visoko na nebu. — »Kdor tega ne more« — razlaga o. gostitelj —■ »nima poslica. Zato imamo novicijat, da se vsak preizkusi.« — V zidu ob zglavju postelje klopica, pred njo klečalnik. Nad njim na zidu ura, molčeča, a glasna ura: slika mrtvaške glave s krogom, kažočim dvanajst ur. Ob slednji uri razni opomini v francoskem jeziku. Sredi sobe mizica, stol. Ob oknu stojalo s knjigami. Vse seveda izdelano najpriprosteje. iu :ia, če se upošteva, da obstoja nevarna internacionalni židovskih bank, ki skuža vse napore in sadove človeškega dela zasužnjiti v izrabljanje plutokraciji, ki grozi, da bo preplavila ves svet, in da obstoji tudi rdeča intemacionala, ki — vsaj glasom svojih naukov — zatajuje domovino in sanja o razredni diktaturi. + Reška P. P. I. in sedanja vlada. Reški »Voce del Popolo« poroča, da je reška skupina it. ljudske stranke zahtevala za sodelovanje na vladi naučno ministrstvo. Ker ji večina tega ni hotela priznati, so po-polari odklonili vstop v vlado, ter zavzeli nasproti Zanellovi vladi stališče dobrohotnega čakanja. + Nov list. V Tuzli v Bosni je pričel izhajati tednik »Tuzlanski list«, ki bo podpiral zemljoradnički pokret. + Petdesetletnica Henry Wickham Steeda. Sedanji glavni politični urednik »Timesov« Steed slavi danes svojo 50let-nico. Steed je eden izmed najodličnejših angleških publicistov in današnja Jugoslavija mu je dolžna mnogo hvale za njegovo ogromno delo pred vojno in med vojno v interesu balkanskih Slovanov. Pred leti je živel kot »Timesov« dopisnik na Dunaju, odkoder je odšel tik pred vojno. Na Dunaju je stal v ozkih stikih tudi z nekaterimi Slovenci, ki ga imajo še danes v hvaležnem spominu. Za časa svetovne vojne je stal na strani Jugoslov. odbora, kar mu je tedanja srbska vlada zelo zamerila in odtod izvira še danes neka gotova averzija Pašičeve politike napram Angležem, o kateri upamo, da ne ostane trajna. Prijateljstva in srčnih odnošajev z mogočno Anglijo, seveda brez klečeplaztva, ni za-metati. Anglija za nas ni storila vsega, ampak mnogo je bilo le in na teh temeljih bo treba graditi dalje. Zaslužnemu jubilantu pa tudi mi, mali Slovenci, srčno čestitamo. Dr. M. Malnerič: železniška zveza melJ-Oplln. Vprašanje žeezniških zvez zahteva prav različne vidike: tehniški, narodnogospodarski, zlasti trgovski, industrialni in poljedelski, vojaški, pravni in politični. Z njim v zvezi je tudi ravno v tem slučaju pomen morske luke, čije prometno območje je treba najprej poznati. K prometnemu območju luke Baroš ter ostalih naših kvar-nerskih luk je prištevati dele Kranjske, Štajerske, .vzhodne Češke in Galicije, Ogrske, fiMftke in Slavonije, Bosne, Srbije, Bolgarske in Runnmije, ne pa južne Nemčije. Nasproti progi Kočevje-Brod-Moravi-ce ima proga črnomelj-Ogulin prednost, da leži obenem v območju splitske (in ši-beniške) pa solunske luke, ako se zgrade spodaj označeni deli centralne železnice. Progo Črnomelj-Bosiljevo-Ogulin si je predstavljati kot glavno progo za veliki državni in meddržavni promet, za zvezo s Kvarnerom, Dalmacijo in Bosno; zadnje povdariti se mi zdi posebno važno, ker se na to v obče pozablja. Projektirana zveza Plaški-Bihač je velikega pomena i za Slovensko i za Hrvatsko, a največjega pomena za Bosno samo. Bosna je znana po svojem neizčrpnem le;-:, sadju, zlasti slivah in orehih, Lika pa po tvoji drobnici, volni, kožah, lesu, pa vodnih silah Gacke in Korane, Dalmacija pa je vsakemu znana s svojim vinom in južnim sadem, zelenjavo, oljem. Proga Črnomelj-Ogulin-Plaški-BihaČ vodi preko t. zv. »nizkega Krasa« (plitki Krš), dočim vodi proga Kočevje-Brod-Mo-ravice čez »Kočevske p la n i n e«; na slednji bo posebno težavno postaviti kolodvore. Ako velja v tehniškem oziru, da je v hribovitem zemljišču bolja krivulja, kot z viadukti in predori zvezana prema črta, — in o tem med tehniki ni dvoma, potem se v tehniškem oziru prej odločimo za zvezo Črnomelj-Ogulin, kot za zvezo Kočevje-Brod-Moravice, pri čemur je še upoštevati, da ustreza prva proga tudi bolje območju kvarnerskih luk ,zlasti, ko se zgradi proga Št. Janž-Sevnica, ki bo veliko več pritegnila iz drugih držav v našo, kot pa bo odtegnila domačega prometa Ljubljani. Atrakcijsko območje proge Črnomelj-Ogulin je tedaj večje od atrakcijskega območja proge Kočevje-Brod-Moravice. Kdor hoče danes potovati iz Mitrovice na Kosovem polju v Prijepolje, ta si izbere najvarnejšo pot preko Skopi ja, Belgrada, Broda, Sarajeva in Uvca. Kaj je tedaj v državi najnujnejše? Progo Črnomelj-Ogulin si je predstavljati kot del glavne proge Ljubljana-Sara-jevo-Skoplje. Na tej progi bi ležala sledeča mesta in kraji: Novo mesto, Črnomelj, (les, premog, vinstvo), Ogulin, Plaški (izvoz lesa), Bihač, Drvar (važno industrijsko mesto z velikansko lesno industrijo, s tovarno za celulozo ter kemične produkte, s tovarno za zaboje za Maroko, Alžir, Indijo, Italijo, Las Palmas); od tu dalje vodi železnica ne daleč od Sinjakova pri Varcar Valcufu, z bakrenim rudnikom, do Jajca (karbidna tovarna z elektriko), odtorl pa proga preko Travnika, pa nedaleč od Zenice (veliki železni rudokopi in železna produkcija, premogokopi) v Sarajevo; dalje vodi železnica do Uvca na eni in do Vardišta na drugi strani. Od Uvca je projektirana proga skozi Prijepolje, Sjenico, Novi Pazar ter dalje ob vznožju na raznih rudah prav bogatega Kopaonika (zlato, srebro, baker, hematit, mangan, rjavi že-lezovec, krom) ter mimo mnogih mineralnih izvirkov v Mitrovico, odkoder vodi železnica v Skoplje in dalje v Solun. Ko se zgradi tudi še proga Vardište-Užice, dobimo tako tudi zvezo s Caribrodom, kakor tudi skozi Novi Pazar, ako se ta zveže preko Raške s Kraljevim. Potrebno je tedaj, da stopi javnost v zavest, cla je treba imenovane že obstoječe ali pa šele samo projektirane dele zvezati in kot glavno progo zgraditi. Tako je tudi najbolje označeno razmerje zveze Črnomelj-Ogulin kot državne, glavne, za Dalmacijo direktne proge, nasproti zasebni stranski ali sekundarni progi Kočevje-Brod-Moravice, komercialnega značaja. Tudi v strateškem oziru ima vsled svoje varnosti, solidnosti (t. j. ker ne rabi takšnih viaduktov in predorov, kot kočevska) proga Črnomelj-Ogulin gotovo prednost pred kočevsko. Naposled ne smemo pozabiti na vodne sile Krke, na »ključ Dolenjske«*, ki ga bo treba zvezati s Stražo. Morda bo treba ravno tu priklopiti zvezo kočevske proge z novomeško? Na vsak način pa jc lahko razumeti, da se n. pr. Kos*anjevičsrn in Novo-meščani ne bodo mogli ogreti za to, da potujejo k morju — preko Grosuplja. — Cenj. naročniki (razun ljubljanskih) ki še kaj dolgujejo na naročnini, so prejeli te dni z zneskom označene položnice. Dotični gospodje naj se teh položnic posluži-jo čimpreje, ker bo sicer »Slovenec« ustavljen z dnem 20. t. m. — Tržič. Zadnjo nedeljo je društvo sv. Jožefa otvorilo sezono gledaliških predstav s Finžgarjevo »Razvaline življenja«. Igralo se je pri napolnjeni dvorani. Pred igro je društveni moški zbor kot na preddan nesrečnega koroškega plebiscita zapel par koroških narodnih pesmi, zatem se je gosp. kaplan Milavec v pozdravnem govoru spomnil koroških Slovencev. Med odmorom se je nabralo za koroške Slovence nad 700 kron. Omeniti moramo društveni godbeni zbor, ki je nastopil prvikrat in žel burno pohvalo. — V ponedeljek je v telovadnici meščanske šole stud phil. Lojze Ude predaval o Koroški. — V ponedeljek bo ob 8. uri zvečer v »Našem domu« predavanje. — Razgovor o železniški politiki. Radi nenadne obolelosti predsednika upravnega sveta Dolenjskih železnic, dvornega svetnika g. Frana Šukljeta, se nameravani razgovor o železniški politiki ne more vršiti dne 14. oktobra, kakor je to bilo naznanjeno v vabilih, temveč se vrši razgovor v ponedeljek dne 17. oktobra ob 9. uri v Ljubljani (Kranjska hranilnica, priti. des.). — Ministrstvo za pro snet je izdelalo nov pravilnik o ureditvi potovanja in plačila potniških zahtev. Po pravilniku sme v vozovih I. razreda potovati samo določeno število potnikov. Ako potnik višjega razreda ne dobi mesta, more potovati v nižjem razredu ter se mu povrne preveč plačana voznina. Potnik ima tudi pravico, da odstopi od potovanja in mu mora železniška uprava vrniti denar za kupljeni vozni listek. Ta pravilnik bo stopil v veljavo dne 1. novembra. *— Poslednja želja srbskega trgovca. »Jugoslovenski Lloyd« poroča: »Te dni je umrl v Srbiji trgovec, ki je zapustil v svoji oporoki sto tisoč dinarjev onemu ministru, ki bo prvi vpeljal batine v naši državi.« — Dr. Vekoslav Kukovec le hitro na delo, da ne postane preje dr. Žerjav minister in Vam ne odvzame tako lahkega zaslužka. — Veltprotlaja tobaka. Pri licitaciji za veleprodajo tobaka v vsej kraljevini, ki bo dne 20. t . m. v Belgradu, se bodo kot za-, časne kavcije sprejemala tudi garancijska pisma onih bank, katerih vplačana glavnica znaša en milijon dinarjev. (Iz uprave državnih monopolov.) — Javna varnost se boljša. Sarajevska »Večerna Pošta« prinaša dopis iz Tre-binja, da je bila v mesecu septembru javna varnost dosti boljša. V mesecu septembru je bilo v celi Črni gori ubitih samo 5 ljudi. —Sprejem v službo državnih železnic. Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani sprejme za prometno in komercielno službo državnih železnic pet uradniških in pet poduradniških pripravnikov. Sprejemni pogoji in vsa pojasnila se osebno ali pismeno zvedo pri inšpektoratu državnih železnic v Ljubljani, Bleiweisova cesta (li-cej), soba štev. 21. — Baron Fuchs. Dne 29. septembra je v starosti 89 let umrl v Hallu na Tirolskem eden najznačilnejših voditeljev kr-ščanskosocialne stranke v Avstriji, baron Fuchs. Bil je dolgo vrsto let poslanec v bivšem avstrijskem parlamenhi in je bil v L 1898 tudi predsednik poslanske zbornice. Z njim je krščanskosocialna stranka zgubila zopet enega svojih najboljših mož. — Osebno spremembo na južni žcleznici. Na novo so sprejeti uradniški pripravniki Mencin Friderik, Prebil Ludovik in Anton Perko v Ljubljani iu Rafael Bačar v Mariboru. Premeščeni so višji nadzornik Josip Ringel iz Maribora v Inomost; V račko Karel iz Dravograda-Meže v Ljubljano, asistenti Likar Stane iz Rakeka v Ljubljano, Leskovec Anton iz čakovca v Ljubljano, Amalretti Avg. iz Podsuseda v čakovec, Hauptman Viktor iz Maribora v Zaprešič, Ceglar Ivan iz Zaprešiča v Zidani most in Jeretin Rudolf iz Tezna v Maribor. Premeščeni so končno sledeči uradniški pripravniki: Erker Ivan iz Maribora v Pravograd-Mežo, Urbančič Ivan iz Siska v Prevalje, Tominec Vladimir iz Knkeka v Dravograd-Mežo in Franjo Jaz-binšek iz Dravograda-Meže v Rakek. Izstopili so u službe južne železnice strojni komisar inž. Karel Klausberger v Mariboru in uradniška pripravnika Maks Smerdu v Mariboru in Rado Mazi v Ljubljani. Vpokojena sta inž. Schvvarz Josip v Zagrobu in višji revident Anton Sterniša v Slatini. — Dijaki, diiakinie! Ali ste že kupili »Dijaški koledar« Jugoslovenske Matice? Storite svoio dolžnost in nabavite si »Diiaški koledar« ter dokumentirajte s tem. da ste zavedni dijaki in zavedni Jugosloveni. — Študij v inozemstvu. Po dolgem iskanju in trudu smo končno odkrili v Ljubljani prošnje na vojaške oblasti, da se nam aktivno službovanje preloži, dostavljene nam pa še niso — leže v Ljubljani — mi pa nestrpno čakamo, seveda zaman. Ker pa se to reševanje in dostavljanje vrši že nad šest tednov, nas je doletela zopet nova naredba g. ministra prosvete: »da mora imeti vsak dijak za študij v inozemstvu dovoljenje tudi od njegovega ministrstva.«.' Cela zadeva roma nazaj v Belgrad — mi naj pa čakamo in zamudimo s tem prav lahko semester. Zakaj se sploh izdaja sedaj taka naredba, ko je nad polovico vseh dijakov že odpotovalo iz države? Obračamo se z nujno prošnjo na pokrajinsko upravo, da nam taista vsaj nekoliko priskoči na pomoč, ker imamo že velike izdatke s tem iskanjem potnih listov (n. pr. neki tovariš je bil radi tega že trikrat v Ljubljani, kjer je videl prošnje rešene in tudi oprostilne liste. Obljubili so mu, da jih ekspresno [je on za to plačal!] odpošljejo na okrajno glavarstvo — tam jih po preteku štirih dni še ui! Poleg potov v Ljubjjano je taisti napravil še 11 drugih k okrajnemu glavarstvu; — koliko to stane, si lahko vsak sam preračuna.) — Narodni ženski savez SHS ima 6vojo plenarno odborovo sejo dne 20., 21. in 22. t. m. v Splitu. Na dnevnem redu je predvsem pravni položaj žene v Jugoslaviji. — Kongres je odložen na spomlad. — Svoji k svoiitnl V zadniem času se opaža, da nekateri trgovci z neverjetno pridnostjo razširjajo tuie izdelke, predvsem Viemške in italiianske- Ne rekli bi nobene besede, če bi ti trgovci nar-<čevali blačo, ki se t?a pri nas ne proizvaia. Amoak škandal ie, če se naroča v tujini blačo, ki tfa ie v izobiliu doma. Ne dede na to, da ie tako početie skraino protinarod-no. ie to tudi skraino an tisoči alno in negospodarsko, zakai s tem slabimo po nepotrebnem našo valuto. Zato »svoji k svoiim«, proč z nepotrebnim tuiira blagom I — Amerikanecm. Kdor izmed onih, ki so se vrnili iz Amerike, bi kaj vedel o Janezu Lovraču iz Vojidola pri Pečah, naj proti povrnitvi stroškov poroča Elizabeti Hočevar, Zvonarska ulica št. 11, Ljubi iana. H Srbije. Iz poročila ministr-tva notranjih del: Natalija Petrovič iz sela P>resja v beličkem okrožju jo s sekiro ubila svojega moža Živojina, ki ga radi raznih vzrokov ni mogla več trpeti. — Desanka, hči Jovana Stankoviča, mesaria iz Les-kovra, je radi neslosre in prepirov s svoiim možem skočila v vodnjak, ki se nahaja na dvorišču niiho-vega posestva, da enkrat za vedno naredi konec neznosnemu življenju. Toda sosed ie so hitro pritekli in Desanko izvlekli iz vodnjaka, ki je cjlobok 20 metrov. — Mora pač imeti mnogo čar.a to ministrstvo, da se bavi z objavlianiem nnvadnih policijskih raportov, kakor jih izdajajo pri nas nn primer občine. — — Vlom v župnišče na Rovih. Dno 2. oktobra med 9. in 10. uro dopoldne, ko so bili vsi domači pri službi božji, je bilo vlomlieno v župnižčo na Rovih. Gosp. župniku Josipu Volcu je bilo ukradeno približno 300 kron v bankovcih po 40 kron ter razni predmeti in živila v vrednosti do 0000 K. Okradeni sta bili tudi kuharica Angela Sa;ovic in služkinia Mari::a Adamič. Takoj, ko so odkrili tatvino, je šest mož z Rov zasledovolo tatovo in so v gozdu nad šolo zasačili dva tatova, katera sta si ravnokar delila plen, a ko sta zapazila zasledovalce, sta pobegnila v kolovške gozde. Eden od tatov je bil maskiran. Tatova sta v gozdu pustila 8 litrov žganja in med, druge reči sta pa odnesla seboj. — Prefrigan goljul Alfred Wahtar iz Tržiča jo prišel v Medvode na posete in je prodajal pozlačene verižice za zlate. Ogoljufal je več oseb za 3000 kron ter pobegnil v Nemško Avstrijo. — Naglo izsledena tatvina. Dne 8. oktobra je bilo ukradeno v Vižmarjih Ivanu šusteršiču kolo, vredno 4000 kron. Orož. narednik Jož. Benčina je poizvedel, da je tatvine sumljiv Karel Notar iz Moš pri Smledniku. Gosp. Benčiua je zasledoval Notarja do Smlednika, kjer se mu je pridružil orož. podnarednik Franc Pegan. Orožnika sta šla na Notarjev dom, kjer sta našla ukradeno kolo. — Notarja sta orožnika aretirala iu ga izročila sodišču. — KovSeg zamenjal je nekdo v vlaku, ki vozi zvečer proti Karlovcu, dne 11. t. m. vsled teme. V kovčegu se nahajajo tudi važni spisi in računi. Prosi se, da se zamenjeni kovčeg odda osebi, ki je na teh spisih označena in pri kateri 6e nahaja zamenjeni kovčeg. Stroški se povrnejo. š Brežice ob Savi. Dne 1. oktobra je bila v Brežicah proslava prvega slovenskega župana. Slučaj je nanesel, da sem se je udeležil tudi jaz. Udeležil sem se je z veseljem, ker proslava slovenskega župana v starem nemškutarskem mestu jo navdušila tudi mene, čeprav mi pravijo, da spadam k »protidržavnim« elementom. Kakor še vedno, sem bidi pri tej priliki spoznal, da si jemljejo pravico do slovenstva in jugoslovanstva samo naši laži-demokrati in njihovi »Sokoli«. Iz poteka slavnosti se je Videlo, da se je proslavljal prvi »sokolski«, ne pa »slovenski« župan. Menda som bil edini, ki je prišel na slovesnost z »orlovskim« znakom na prsih. Ta nesrečni znak je toliko vplival na Sokole, da jim je takoj vzbudil bojno navdušenje. Neki gospod, voditelj nekega bližnjega »sokolskega« odseka, se je izrazil, da bi bil jaz gotovo tepen, ker sem se predrzni! proslavljati »slovenskega« župana z »orlovskim« znakom na prsih, ko bi ne bil on zabranil. Tudi kultura! š Obsodbe občinskega sodišča v Mariboru, Dne 12. okt. je bil pred občinskim sodiščem v Ma-riboru mesar I.judevit Vlahovič obsojen na 1 mesec zapora in 100.000 K globe, ker je prodajal meso preko določene cene. — Nadalje je bil obsojen mesar Mhpovič na 1 mesec zapora in 200.000 K globe, ker je prodaja) gostilničarki Tereziji Pavlig goveje meso po 23-26 K 1 kg (maksimalna cena „ 'U,teletlno P° 18 K (maksimalno cena 10 do 12 K). Terezija Pavlič je bila obsojena na 10 dni zapora m 4000 K globe, ker je plačevala meso po talcih cenah, dasi je vedela za maksimalne cene. Svetovni žitni trg. Nemčija je določila ceno nizozemski pšenici na 6200 mark za 1000 kg (K 12.400 v naši valuti.). V Čikagu slano pšenica krog K 10.000,— loco Čikago. Na Angleškem je cena žita padla, Češkoslovaška ima znatno boljšo želev kot lani. Ogrska — po vladni ogrski statistiki — slabšo. Rumu-nija je izročila ves žitni izvoz v roke peterih bank, s katerimi je sklenila posebne pogodbe. V Indiji je vsled dežja letina veliko boljša, toda potrebščine še niso krite in treba bo uvažati zopet iz Avstralije. V Argentiniji je žetev bogata in boljša, kakor se je pričakovalo. Koruze izvaža Argentina dvakrat toliko kot severna Amerika. V Kanadi cenijo letošnjo žetev na 271 mi-ljonov bushejs. Kvaliteta bo najbrže vsled mraza slabeiša. V severni Ameriki so cene žitu znatno padle. Grška je veliko tu nakupila, toda tudi ti veliki sklepi niso dvignili cen. Poletna pšenica se ceni na 200 miljonov bushels, koruza pa na 3187 miljonov bu-shels. BORZA. Curih, 12. okt. Devize: Berlin 4.40, Holaudija 180.150, Ne\v-York 541, London 21, Pariz 39.70, Mi-i lan 21.65, Bruselj 39, Kodanj 104, Stockholm 127.50. Knstijanija 66.50, Madrid 73, Buenos Aires 180. Praga C, Varšava 0.10, Zagreb 2.10, Budimpešta 0.80, Bukarešta 4.50, Dunaj 0.25, n.-avstr. li 0.19. Vsled židovskih praznikov včeraj v Zagrebu in na Dunaju ni bilo borze. g A^tomobilna prometna d. d. v Ljubljani, katero vabilo na subskripcijo delnic smo priobčili te dni, je dobila z Dunaja brzojavno obvestilo, da bodo koncem tega tedna gotovi trije avtobusi tipa Saurer, katere namerava vpostaviti na progi Ljubljana—Celje in na novi progi Škofja Loka—Železniki. — Naročeni so šo štirje avtobusi istega tipa, ki bodo gotovi še to leto in se bodo stavili v promet na ostalih projektiranih progah, pred vsem tam, kjer bodo interesentjo pokazali svoje zanimanje s številnim podpisovanjem delnic. Ker poteče! rok za subskripcijo že 15. t. m., je nujen podpis zelo priporočljiv. g Gospodarske zanimivosti iz Poljske. Znano je, da notira poljska marka na curiški borzt' 0.10, tako da bi dobil v Curihu za eno našo krono 21 polj. mark pri vsej mizeriji naše valute. Sedaj sanirajo poljsko valuto. Uvedli so prisilno državno posojilo, ki se bo obrestovalo samo po 3 odstotke. Kdor ima pet milijonov poljskih mark premoženja (to je približno 200 000 kron v naši valuti), bo moral oddati 20% kot državno posojilo in še zraven 35% od svojih dohodkov. Kdor ima več, bo moral oddati pa še veliko več. Plačuje se lahko tudi s 5% državnim posojilom iz leta 1920. (Pri nas se naši finančniki niso na to spomnili.) Na Poljskem vlada velika draginja. Posamezna številka enega poljskega dnevnika stano 20 poljskih mark (v našo valuto prešteto okrog 80 vinarjev). Toda za Poljake je to veliko. — 100 kg pšenice slane loco Poljska netto 7800 poljskih mark — (v naši valuti okrog 320 kron), kar je veliko ceneje kot pri nas. g Žetev na Ogrskem. Ogrsko poljedelsko mi-mstrstvo je izdalo o letošnji žetvi sledeče poročilo: Pšenica 12.37 milijonov meterskih stotov (lansko leto 10.42), rž 5.39 milijonov (5.22), ječmen 4.55 (4.91), oves 2.87 (3.23), koruza 6.73 (12.74), krompir 11.57 (20.87), sladkorna pesa 4.40 (6.37). Žetev je torej slabšo izpadla, kakor lansko leto g Sedemdeset milijard. V zadnjem tednu » septembru je naraslo stanjo avstrijskega papirnatega denarja za šest milijard kron, tako da ima Avstrija za sedemdeset milijard kron papirnatega denarja v prometu. g The Anglo-Danubinn Assoeiation Ltd., angleška akcijska družba, ki je bila ustanovljena z namenom, da bi dobavila surovine različnim tovarnam po ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije ter gotove izdelke zopet izvažala v dežele z zdravo valuto, se je pred kratkim prostovoljno razdru-žila, ker vsled različnih prometnih, političnih i'd gospodarskih ovir ni mogla vršiti svojega posla. g Dobava usnja, čevljarskih potrebščin, žic« itd. Upraviteljstvo državnih proteznih delavnic za Slovenijo v Ljubljani namerava nabaviti usnje, čevljarske potrebščino, žico itd. potom konkurenčnega razpisa. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 15. oktobra t. 1. Predmetni oglas in seznam blaga, ki bi ga hilo dobaviti, je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. mmm V NEDELJO 16. OKTOBRA V UNIONU ^ruJl 96 S vfm DOBRODELNEGA DRUŠTVA TISKARJEV LEP VSPORED ZAČETEK OB /. ZVEČER B K 21 ilmi novsce. Ij Jesenska pastoralna konferenca za Ljubljano bo 3. novembra ob 16, uri v semenišču. ]j »Slovenska Straža« podružnica št. Peter — mesto v Ljubljani — sklicuje člane na ustanovni občni zbor, ki bo v soboto dne 15. oktobra 1921 ob osmih zvečer v prostorih Št. Peterskega prosvetnega društva. — Dnevni red- Poročilo predsednika pripravljalnega odbora, volitev odbora po § 10 dr. pr., razni predlogi in nasveti. — Kdor, še ni pristopil kot član, se vabi, da priglasi svoj pristop takoj, ali vsaj neposredno pred občnim zborom. — Pripravljalni odbor, lj Novoizvoljeni krajevni odbor SLS za dvorski okraj ima sestanek v petek ob 8. uri zvečer Kongresni trg 2, Konsumno društvo, soba na levo, v svrho konstituiranja in razgovora o nadaljni organizaciji. Potrebna je navzočnost vseh odbornikov! lj Starešinski sestanek se vrši v petek, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Akad. doma. Na dnevnem redu je razgovor o delu v Starešinstvu, zlasti ev. osnovanje učnih kurzov. Prosim polno-številne udeležbe. — Predsednik. li Poselska zveza nam pošilja: Tekoči teden so v ljubljanskih dnevnikih »Slov. Narod«, »Slovenec« in z eno opazko tudi v »Jutru« objavile glede zahtev »Poselske zveze« gospodinje, oziroma gotovi njihovi krogi svoje mnenje, ki se . pa nikakor ne more smatrati za resno in brez dvoma ne odgovarja naziranju vseh gospodinj, ki vendar pripadajo inteligentnim krogom. Na nestvarne napade »Poselska zveza« ne bode odgovarjala, pač pa je stvarne in resne ugovore vedno tudi stvarno in resno pretresala. i,i Umrli so v Ljubljani: Brigita Brajer, čev-ljarjeva hči. 23 lel. — Matevž Končan, užitkar, 73 let. — Franja Jančar, užitkarjeva hči, 30 let. — Vinko Nahtigal, rejenec, 3 leta in pol. — Ivan Gorjanc, tob. delavec v pok., 77 let. — Ivan Premrl, policijski sluga, 52 let. — Augelica Battelino, zidarjeva hči, 3 mesece. — Josip Lavrič, delavec, 65 let. — Katarina Kuhar, zasebnica, 58 let. — Anion Pinlar, drž. žel. ključavničar, 48 let. — Šte-lan Bulic, posestnik, 45 let. — Karolina Brilej, trgovčeva vdova, 60 let. — Frančiška Grund, tesar-jeva žena, 56 let. — Miloš Tavzes, sin sodnega lNar, Listy«, se katoliška fakulteta v Bratislavi razpusti. Sv. Stolica je zahtevala, da se morajo predavati posamezne discipline v smislu tridentinskega zbora in da mora profesorje imenovati škof. češkoslovaška vlada tem zahtevam ni hotela ugoditi ter se fakulteta razpusti. SocSalni ves&taik. s Nemški državni kancler o katoliških delavskih društvih. Ob priliki 25 letnice katoliškega delavskega društva v Offenburgu je nemški državni kancler dr. VVirth priobčil v tamošnjem listu zanimiv članek, v katerem pravi, da so skušnje zadnjih let pokazale, da si morajo biti vsi sloji ljudstva svesti, da je edino v delu in požrtvovalnosti rešitev in blagostanje narodov. Zato delo ni danes samo gospodarska in socialna dolsnost ,temveč je prva dolžnost vsakega državljana napram državi. Krščansko-socialno delavstvo, posebno še katoliška delavska društva, že od nekdaj niso zasledovala samo materialnih koristi, ampak so ocenjevala delo tudi z nravnega stališča. Iu ta versko etični moment, ki ga zasledujejo kat. delavska društva, je največjega pomena za današnjo dobo, ki zahteva nravno prerojenje in poglobitev tudi naših socialno-gospodarskih pojmov. To velja tako glede dolžnosti posesti, kakor glede dolžnosti dela. Po krščanskih načelih so z lastninsko pravico zvezane velike dolžnosti napram človeštvu. Posest premoženja še ne daje pravice do popolnega in samovoljnega izkoriščanja, temveč nalaga dolžnost do sodelovanja za zmanjšanje bede človeštva in posameznika. In ravno s krščanskim pojmovanjem je etično združena dolžnost, da se lastnina uporablja glede na svojo produktivno moč v obči blagor. Isto pa velja tudi o delu. Tudi delo je nravna dolžnost in to tem večja, čim bolj je odvisna rešitev blagostanja celokupnega ljudstva od intenzitete dela. To so temelji zdravega gospodarskega solidarizma, sodelovanja posedujočih in neposedujočih za procvit in blagostanje vesoljnega človeštva. s Mednarodni kongres zvez krščanskih nameščencev se je vršil 28. sept. v Luksemburgu. Udeležili so se tega kongresa zastopniki društev kršč. nameščencev iz Nemčije, Nizozemske, Avstrije, Francije in Belgije. Zveze krščanskih nameščencev iz Mažarske, Italije in Švice so poslale pozdrave in se opravičile. Delegati so poročali o gibanju iu delovanju nameščencev v posameznih deželah in o zahtevah, ki so jih stavili povodom zakonodaje. Kongres je sklenil, da se ustanovi internacionala krščanskih nameščencev. Sedež internacionale je Pariz, Rue Cadet 5. Odbor se bo posvetoval o pod- pori slabo situiranim zvezam iu o pripravah za medsebojno pogodbo. Internacionala krščanskih nameščencev šteje sedaj že 530.000 članov. s Tarifne pogodbe v rudarskih podjetjih. Strokovna zveza krščanskih rudarjev v Nemčiji je po vočdesetletnem boju dosegla leta 1910. vpeljavo tarifnih pogodb. Kako potrebne so iste, kažejo naslednji podatki. V letu 1919. sc je zveza, ki Šteje 136.802 člana, udeležila 272 mezdnih gibanj; od teh je 259 končalo mirnim potoni, 12 polom stavke in samo 1 z odpustitvijo delavcev. V letu 1920. je bilo sklenjenih, oziroma obnovljenih 157 tarifnih pogodb, ki jih je sklepala zveza. Zveza je bila pri sklepanju tarifnih pogodi) soudeležena v 22 pre-mogokopih, v 1 kalijevem, v 21 železnih in v 24 različnih rudnikih. Od teh je bilo 43 tarifnih pogodb za posamezne obrate, 36 za okrožja in 1 za colo državo. Te pogodbe so obsegale skupno 1184 podjetij, v katerih je bilo zaposlenih 963.898 delavcev. Med njimi je bilo 136.802 člana zveze krščan-skih rudarjev. s Nova ureditev delovnega časa v rudnikih na Nemškem. Sociahiopolitični odsek nemškega drž. gospodarskega sveta je v sporazumu z delavstvom soglasno sklenil zakonski načrt, s katerim se ureja delavni čas v rudnikih. Zakon določa, da velja kot najvišji delavni čas doba, ki je določena v zadnjih tarifnih pogodbah temeljem dogovora med delavci in delodajalci za posad (Schicht). Kjer tarifne pogodbe ne obstojajo, znaša delavni čas, vštevši prihod v jamo in odhod iz nje, na splošno 7 ur, ob posebnih gospodarskih potrebah pa 7 in pol ure. Pri višjih temperaturah se mora delavni čas uredili po stopnjah. pr Glasbena Matica. Opozarjamo ua predpro-dajo vstopnic za koncert mojstrov B a 1 o k o v i č a in L i č a r j a. Vstopnice se prodajajo v hiši Fil-harmonične družbe. Vabimo vse glasboljubeče občinstvo, da v velikem številu poseti koncert, saj se nudi najidealnejši umetniški užitek. Balokovič je kot umetnik velikan, nikar ne zanemarjajmo svojih pravih umetnikov, ki že v inozemstvu uživajo svetovni sloves in ugled. Naj se mesto Ljubljana obvaruje sramote praznega koncerta tembolj takrat, kadar nastopi naš domači veliki jugoslovanski mojster! (k) izobražen in izvežban v v vseh panogah kmetij ttva, išče službo OSKRBNIKA aH kaj podobnega. — Ponudbe na upravo lista pod »Oskrbnik 3749«. Odvetniško pisarno je otvoril BAZPSS. za prešite odeje (koltre) se sprejmejo pri F. & I. GORI-ČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29. V SEVNICI. 3746 Službe sprejmem. One iz Ljubljane in bližnje okolice imajo prednost. Kartonažna tovarna I. B0NAČ SIN, Čopova cesta 16. Zavarovalnica v Ljubljani sprejme spretne in dobro uvedene al^Jej-je za življenjsko in požarno stroko ter zastopnike v vseh večjih krajih Slovenije. Ponudbe pod B. Š. na upravo tega lista. STROJEPISEC (strojepiska) in (stenografinja) za slovenski in nemški jezik se sprejmeta ta koj ali v bližnjem času pod ugodnimi pogoji. Stanovanje event. zasigurano. — Dr. IVO BENKOVIČ, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6/1. 3737 Zahtevajte proračun za objavo oglasov. E^iEillEIHEiil! jpnn bolj priletna, zanes- ---- IJSLC ljiva, samostojna _ PRODAJALKA -^HC. Gre najraje na deželo. — Ponudbe pod ^Zanesljiva?, poštno ležeče, Ljubljana. 3742 Prodam d jjinumohbs&j&sj ji. .lobro ohranjen, krasen avtomat, godba na lok. Ogleda se v gostilni št. 37 v Trebnjem, Dolenjsko. Cena po dogovoru. 3739 1 Mestna občina Kranj proda na pod j lagi dovolila Pokrajinske uprave, oddelka za notranje zadeve v Ljubljani, svoje ; v bližini kranjskega kolodvora se nahajajoče parcele, in sicer štev. 1155/1, 1153 j in 1156/1, vi. štev. 243 k. o. Stražišče. Od navedenih parcel se uporabljata dve kot lesni skladišči in ena kot pašnik. Kupni pogoji so na vpogled med uradnimi urami v občinskem uradu. — Rok za ponudbe poteče dne 20. oktobra t. I. opoldne. Mestno županstvo Krani, dne 8. okt. 1921. Zupan: C. PIRC, L r. 3708 je: salonska garnituro, kuhinjska oprava omare, poniklj. lestenec za plin, slike, koledarji, tri železno peči, plinova peč, stojalo za sod, kurilniki, razne steklenice. -• VALVAZORJEV TRG št. 7, II. nadstr., levo, nasproti Križevn. cerkvi (2.-3.). 3747 čevljarski stroj z"aa;nrk0°da^ax« 3000 K, v dobrem stanu. Več povedo: ŽABJAK, štev. 3, pritličje. 3748 Do 30 vagonov stoječega jbukovega lesa. j prage in oglje, oddam proti plačilu v višini polovične vrednosti lesa. JOŽEF MIKLIČ, Lukovk, Trebnje. 3718 ai v Novem mestu, s štirimi sobami, kuhinjo in malim vrtičem, je naprodaj. —-Natančnejša pojasnila se dobijo v Frančiškanskem samostanu. 3730 Po nizki ceni: "^BC '^bifeni0 kočiji in lovski voz s streho, vse v dobrem stanju, proda poceni JAKOB KRALJ, Železniki. 3715 tudi malo rabljeni. F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg št. 28 — Karlovska ccsta št. 4. C KJJHS Češki orlovski pokret. Po najnovejši statistiki je v Češko-slovaški republiki 120.000 Orlov. Pred tremi leti je bilo Orlov samo 30.000. To število je vsako leto po vojni narastlo za novih 30.000, tako da bo njihovo število čez kako leto nadkrililo število Sokolov, v katerih vrstah vlada veliko mrtvilo. V velikem katoliškem pokretu, ki zavzema vedno večji razmah, stojijo na Češkem v prvih vrstah omladinci. Orlovska zveza je razposlala na odseke besedilo k članskim in naraščajskim prostim vajam za leto 1922 ter slike k članskim vajam, »Osnutke« in razne druge tiskovine v znesku 40 kron, katere prejmejo po povzetju. Klavirski izvleček k vajam za člane in članice za leto 1922 lahko naročajo odseki pri O. Z v Ljubljani. Po 'pi-ana naznanjava cenj. odjemalcem, da sva ustanovila družbo n za uvoz manufakturnega blaga, pletenin itd. ter se tem potom priporočava za nadaljno naklonjenost. Zaloga: Ljubljana, Turjaški trg žtev. 1. Charles Princ. FšSip Pečenko. Trgovski potnik in zastopnik v Vel. Bečkereku išče glavnih zvez za celi Banat, ter sprejme tudi glavno zastopstvo. Jamstvo za blago na razpolago. Ponudbe na naslov Franjo Maiszler, Cara Dušana ulica broj 20, Veliki Bečkerek. 3668 Imam več raznih oprav za spalne sobe ^ kakor tudi drugega pohištva po najnižjih cenah v Ljubljani. — IVAN ANDLOVIC', mizarski mojster, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13, Kolizej, pritličje 38. 3753 Zahhvajie 'powod samo MOKO ZAOTROKE v premogovni stroki verziran se sprejme. Gospodje, kateri so bili že pri premogokopih zaposleni, imajo prednost. Nastop 1. novembra 1921. — Ponudbe na Senfanški premogovnik v Krmeliu, Dolenjsko. \a doJe'nžke! Tovarniško podjetje v bližini Ljubljane sprejme v vseh pisarniških poslih popolnoma samostojno ntoristinjo Ponudbe z navedbo referenc in plačilnim zahtevkom pod šifro „Tovarna 3710" na upravništvo lista „Slovenec". Zelo ojakujoie sredstvo za bolne na želodcu, rekonva-lescente in osobito xa premalo hranjene ter v obie slabe osebe vsake starosti. DOBI SE POVSOD. Tovarna kemiikih predmete« brana ..SAIUBRA" D. O. ZAGREB. BoSV.o»l{eva ul. 23. telefon 7-91. tvornica NOVA GRAOlSKA železni, fino lakirani in pozlačeni se dffl&S po zelo nizki ceni pri ■ a* ■ naHamwTnimK»i ra promet železa, kovin in tehničnih izdelkov ZAGEEB iiica 112 Ilica 134 Telefon 21-09 Int. telefon 1-98 Brzojavi: „METALLUM".