'Z&J/juJffejL Izdal* okraja! odbor Sociali«*« mit delovatk ljadt » rrboviiafi — Ute ja|o ta odgovarja urednUkl odbor — Odgovorni urednik: Stane SuStar — Tiska Mariborska tiskarna s Maribora — Naslov uredništva m uprave. ..Zasavski tednik1' Trbovlje I.. Trt revolucije it. 28 (telefon 91) — Račun Ort pod rukole! Narodne banke v Trbovljah 814-T 148 - Ust Izbaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din. četrtletna 100 din . _ 40 dle — Posamezne številke 10 din — Rokopisi motajo biti V aredalltva najkasneje vsak torek dopoldne la |ib ne vračamo TEDNIK 11,1 11 ■ 9 .—P I sta in >■■■! m Via II —■ 11 Ji ^If lil V>! ■■ i mm mn sili V ^ ^ Štev. 6 Trbovlje, L februarja 1996 OB 107 -LETNICI PREŠERNOVE SMRTI Leto IX. se šeTtem Večno bomo črpali Se vedno prihaja v nato vred- _ _ ■ ■ « ■ is niegove zakladnice taštvo kopica pisem, v katerih bralci bodisi podOvno aU pa negativno obravnavajo dopisovanje dopisnikov našega Dota. Mnogo pa je tudi prispevkov, v katerih bralci pogumno predlagajo razne spremembe. Pred dnevi pa nam je neki bralec med drugim predlagal, da bi vsak teden pustili celo stran za senzacionalne novice, češ da bralci tako gradivo zelo radi berejo. Kar takoj mu moramo povedati, da senzacij v našem glasilu nismo nikdar prinašali in jih tudi v bodoče ne mislimo uvajati. Prav radi bomo v bo- ijaka t. •jajca l \ .» Kaj vse nem Je podaril! Ko- Sete z nošo veliko osvobo- imamo v vsakem domu vsako-li&šno obilje lepote slovenske dilno revolucijo, ko so naši bor- letno izdajo Prešernove knjii-beeede, umetniške dovršenosti, d z njegovo besedo v srcih sto- niče. Ne le zato. da bi se nam naprednih misli veje iz deber- pah novim cilj etn naproti, je prašile na knjižnih policah, ne njegove pesmi. Kako klena, veliki pesnik, mislec in mod marveč, da bi ob prostem času zvočna, sočna, dovršena in to- postal lMt ljudskih množic. Ta- črpali iz njih dragoceno znanje, pla je sleherna njegova besette. krat ga Je spoznal železar z Je- Zato Mj ^ letoSnji preger-Ali Je potemtakem čudno, če seme, žrebljar iz Krope^rudar ^ teden y pridobi. D,. Franoe Prešeren — največJI slovenski pesnik 7 ONI PO SVETO se vprašamo: »Kaj vse nam je iz Zasavja, tkalec s Kranja in podaril?« Ali je sploh treba kmet iz vseh predelov naše s iskati vzroke, da se spet in spet krvjo oblite domovine, vračamo k njegovemu imenu Vsakoletni Prešernov teden in njegovim poezijam in ga slavijo vse naše šole, kulturne znova in znova osvetljujemo od ustanove in delavska prosvetna vseh strani in skušamo (samo društva, skratka, vsi naši ljudje, doče morda celo več prostora skušamo) prodreti v globine nje- V našem Zasavju pripravljajo namenili raznim dogodkom po govega umetniškega to s loven- bogate spominske slovesnosti ta svetu, zlasti takšnim, ki bodo ekega duha. Ni čudno, da nas druge kvalitetne prireditve. Na-bralcem posredovali zanimivo- vsakikrat ta ali ona njegova polnili se bodo naši kulturni sti iz vsega sveta, da bi pa pesem spet ta spet prevzame, hrami ta z odrov se bo razletiva j ali ne vemo kakšne bom- ta vendar odkrijemo v njej no- gala Prešernova pesem polna bastične sestavke, pa bi nam po ve lepote ta bogastva. Skoro mehkobe in prisrčnosti, našem trdnem prepričanju ve- nehote nas prevzame ponos, da Ob tem vsakoletnem praznična bralcev to hudo zamerila. ^ je s svojim drobnim zvez- ku pa bi kazalo storiti še ne-Torej preprosto in na kratke »Poezij« uvrstil med dru- kaj: utreti pot v sleherno zapovedano: mislimo ostati pri ge vidne evropske narode. savsko hišo knjigam Prešemo- In ne le to: s svojo lepoto ta ve družbe. Menda nam ne mo-kristatao čisto slovensko bese- re biti v čast, da je v našem do je povsem jasno izpovedal Zasavju le 3900 članov te ve-svoje bolečine, ta če hočete, like ljudske kulturne ustanove, težnje slovenskega naroda. Nje- Resnično: dvakrat toliko ta jih gov čas mu ni bil naklonjen: lahko bilo in še ne bilo dovolj, pačili so njegovo pesem ta du- Poverjeniki Prešernove družbe potrdimo! Toda zares, le na poL dobro vedoč, da jim je oboje Cesto zaman trkajo na vrata Namreč ne gre pozabiti, da je nevarno. Malone osamel je stal naših domov. Le tu in tam se sedaj čas občnih zborov in da y nenehnem boju proti tujcu in najdejo tisti dinarji za knjige j« tako rekoč naša moralna y dvigu narodne zavesti r.lovanr Prešernove družbe. Menim, da vanja novih članov Prešernove družbe. Le tako se bomo dostojno oddolžili našemu velikemu poetu. Milan Vidic Slednjič smo pretekli torek le dočakali novo francosko vlado. Kakor so po svetu itak pričakovali, je predsednik francoske republike poveril mandat za sestavo nove vlade socialistu Guy Molletu, katerega kabinet se- Pred^ednik Tito - boter desetemu otroku rudttrjo Rntono BReduešIia s Senovega dosedanjih, včasih zelo zanimivih novicah iž vsega sveta. Nekdo drug se huduje, da pišemo nekoliko preveč o delu raznih organizacij. Pravi, da si ljudje želijo ob večerih malce lahkega čtiva. Na pol mu lahko dolžnost, da delovanju društev in organizacij posvetimo velik del prostora. Menimo, da bi nam tisoči delovnih ljudi, zlasti tistih, ki delajo v vseh teh naštetih ustanovah, upravičeno zamerili, či ta molče prešli njihove letne obračune. Res pa Je, da včasih morda preveč enolično obravnavamo posamezne občne zbore ta iz naših sestav- ljudstva. je naša moralna dolžnost, da Na Senovem se pripravljajo na občinski praznik 9. februarja letos preteče že 12 let, odkar je na znanem ju- kov ta člankov ni čutiti dovolj pohodu XIV. divizije tiste plodne ustvarjalnosti naših delovnih ljudL Včasih morda kdaj ne povsem upravičeno kritiziramo to in ono, vendar z dobrim namenom, da bi opozo- narodnoosvobodilne vojske n« Štajersko prišla ta divizija tudi na Senovo ta napravila strahovito zmedo ta preplah po vseh nemških postojankah tega pod- Jepskem razplamenela ▼ mogočen ogenj ta jih zbrala v nepremagljivo falango proti okupatorju. Za govorom bo gledališka skupina »Svobode« pod vodstvom režiserja tov. Horjaka uprizorila. Morodičevo dramo- stavlja 13 ministrov in 21 državnih tajnikov in podtajnikov. Mendes-France, prvak radikalov, zavzema v novi vladi položaj ministra brez listnice, s čemer pa v njegovi stranki niso najbolj zadovoljni ker bi ga rad) videli na položaju ministra za zunanje zadeve, ki je bil poverjen socialistu Pineauju. Ta, dvaindvajseta povojna francoska vlada je bila sprejeta v parlamentu z veliko večino, kar ji obeta trajnejše življenje, V nedeljo 22. januarja so na sednika Tita, se je slovestnosti ira>r/»r so ga bile deležne njene Senovem praznovali lep dogo- udeležilo več predstavnikov predhodnice. Vsekakor pa v tem dek. Posebno slovesen je bil ta cblasti in organizacij, predsed- pogiedu „e smemo biti preveli-dan za družino radarja Antona nik genovske občine pa je ▼ ki optimisti, ker nas je franco-Medveška, ki se mu je rodil že svojem nogovoru naglasil po- sjj0 javno življenje že večkrat deseti otrok. membnost tega izrednega do- postavilo pred nepričakovana Tovariš Medvešek se je s svo- godka. dejstva in ta tudi sedaj niso izključena. Pred novim premierjem niso lahke naloge, če upoštevamo samo vprašanje Al žira, Maroka ta Tunisa, pa notranje francoske razmere, katerih rezultat je pojava famoznega »protidavč-(Nadaljevanje na .8. strani)) Svobodarji na Lokah so zborovali Minuli torek so imeli Svobodarji Lok-K3sovci redni letni občni zbor. V malone nabito polni dvorani je upravni odbor društva podajal obračun svojega dela. Loški Svobodarji 00 imeli lani kot pravimo polne roke dela. Največje delo pa so opravili pred dnevi, ko so popolnoma preuredili svoj kul- rill na napake ta slabosti in jih genovski rudnik pa v svo- ta^jejariko -Operacija Altmark«. pomagali odpraviti. jem napadu, tako onemogočila, No, sedaj so občni zbori spet ^ gg vse do konca svetovne pri kraju. Le Se nekaj jih bo, vojne ni mogel več opomoči, o katerih bomo morali vseka- prav ta dan si je občina Se-kor spregovoriti besedico, dve. novo izbrala za svoj občinski Petem pa bomo imeli nekoliko praznik ta ga praznuje vsako več prostora za razne partizan- leto. Tud; letos ga bo ta kraj sike zgodbe in še druge povesti proslavil, ta to na predvečer te-lz našega življenja. To pa ne ga dneva. 8. februarja ob 19. uri pomeni, da bomo povsem opu- bo v šolski dvorani govor o ve-Krill zasledovanje dela naših likem pomenu tega dneva, to je društve ta ‘racij._____ prihoda XIV. divizije, kd je^vae Dramo bodo nato ponovili še v nedeljo, 12. februarja ob 16. uri. 11. februarja zvečer pa bo delavsko prosvetno društvo »Svoboda« priredilo Prešernovo proslavo ki obeta biti bogata po sporedu, saj bodo pri njej sodelovali senovška godba, pevski zbori, mladina pa bo nastopila z reciti cijami Prešernovih pesnitev, med drugimi tudi 60- Nekaj misli ob I. Prosvetnem večeru ,.Svobode" Trbovlje II. Prvi poizkus Uredništvo pozitivne sile na Spodnjem Sta- notnega venca. Jutri v nedeljo, 5. februarja, bo slovesna otvoritev nove železniške postaje v Sevnici. Pred vojno je bila v Sevnici lična železniška postaja, ki se je takoj po končani vojni v mesecu maju leta 1945 zaradi eksplozije mutacije porušila. Za prvo silo so postavili nekaj jsssm^ATJs: ss*. issnsfmssz S S»rMhlr M izobra- čeri naj imajo trojen namen, vezi s člani ta — izobraževanje. Tak kraj, kot je Sevnica, ki m So ^ejavIS prSSTal Š&eSSa ne*gre idcenjevuti. (Nadaljevanje * 2. Stranj le važen industrijski center, Svobodarjem prosvetne večere kot najboljši način splošnega izobraževanja ta boljših stikov med članstvom. Člani so predlog sprejeli posebno zategadelj, ker jim je član tega odbora nakazal prve splošne obrise takih večerov. No, med letom je prišlo do nepredvidenih zaprek, tako da ta »Svoboda« ni priredila niti enega prosvetnega večera. Zamisel pa so koristno uporabili letos Svobodarji v Trbovljah II. Minuli četrtek so malone vse sekcije tega delavskega dmitva izpolnile obljubo, zadano na nedavnem občnem zboru. Pripravili so I. pro-svelni veter tako temeljito, vsebinsko tako bogato, da je vredno pomuditi se ob njem nekoliko dalje. Predsednik društva je uvodoma predvsem poudaril, da je namen prosvetnih večerov v prvi vrsti prikazati nekako celotno dejavnost društvenih sekcij, razviti med aktivnimi člani in občinstvom tesneje sodelovanje in dati obiskovalcem osnovno znanje o tem ali onem jo prošnjo obrnil na predsedni- Za družino tovariša Med veka Tita, da bi botroval pri ma- ška je bilo nato prirejeno slav-tičnem obreda njegovemu de- nostno kosflo. setemu otroku. Predsednik Tito Ta dogodek, prvi v novi seje prošnji ugodil in je v svojem novški občini, da je botroval turni hram. ki bo, ko bo popol-imenu poslal zastopnika, tov. predsednik Tito novorojenčku, noma urejen eden najlepših ▼ Živka Bcrnota, ki je hkrati po- bo ostal v lepem spominu ne zasavju. slanec Zvezne ljudske skupščl- samo družini rudarja Antona Na občnem zbora so se člani ne za to področje. Medveška, srečni mamici in so- temeljito pogovorili o bodočem Slavnostni obred je bil v lepo rodstvu, temveč tndi vsem osta- delu in sprejeli vrsto važnih nature jeni matični dvorani občin- lim občanom, saj se čnti s tem potil. skega doma na Senovem. Po- počaščeno celotno prebivalstvo O tem res uspelem občnem leg tovariša Živita Bernota, ki tega rudarskega kraja. zboru bomo poročali več v pri- je družini izročil darila pred- '-odnjl številki. Jutri bodo otvorili novo sevniško postalo temveč tudi železniško križišče, res ne more imeti namesto urejene postaje leseno barako. Preden je prišlo do gradnje same. je poteklo nekaj let. Informacijski ogled je bil avgusta leta 1949, idejni načrt izde- za šefa postaje in prostor za avtomatično telefonsko centralo. To centralo bodo montirali šele v mesecu marcu. Razen tega je tamkaj še prostor za šolskega uslužbenca ta učilnica. Učilnica Je zelo majhna, saj je lan leta 1953, gradbeno dovolj e- samo na postaji zaposlenih 108 . • _ * Ll« 1 1______. T4..JJ - »4 — a,! ŠA nje pa je bilo izdano šele leta 1954. No, naj bo že kakor koli, postaja, ki je prav čedna, stoji. V prvem nadstropju je dvoje udobnih družinskih stanovanj ta samska soba. V pritličju sta dva manjša prostora za vozno osebje, prostor za postajniškega blagajnika, vozopise, administracijo, prometni urad, potniška blagajna, garderoba, lep vestibul ta čakalnica, pisarna ljudi, upoštevati pa moramo še kurilnico, kjer je zaposlenih 27, ta nadzomištvo proge, kjer je 60 ljudi. Prav zaradi majhnih prostorov bo baraka, ki je doslej služila za postajo, še ostala Zaradi tega bo treba v doglednem času misliti na obljubljeno dozidavo. Prostor za shranjevanje koles je premajhen, zato bo stara baraka služila za shram- (Nadaljevanje na 2. strani) Prešernov teden v Hrastniku Slednjič smo le dobili prgrliče snega tudi v našem Zasavju. Toda še vedno ga Je premalo, da bi prišli smučarji in naša mladež na svoj račun. Proletarski Hrastnik se bo oddolžil spominu na velikega Slovenca Franceta Prešerna, pesnika ta preroka svobodne domovine, v prvih dneh prihodnjega tedna. Po sklepu sveta za prosveto in kulturo občinskega LO bodo pripravili skupno prosla-v Domu TVD »Partizana« 1. t. m., to je v torek ob . url. Spored bodo pripravili ■»Svoboda I« in »Svoboda II« in gledališki krožek nižje gimnazije v Hrastniku. Nastopila bosta pevska zbora in recitatorji. Celoten večer bo posvečen slovenski narodni in umetni pesmi. zato vabimo vse Hrastničane, da s številnim obiskom po- vo dne 17. časte spomin našega velikega pesnika Prešerna. Po vseh šolah bodo tudi interne šolske proslave, v sredo. 8. t. m. pa bo v kinu »Svobode II« ob 9. uri dopoldne skupna slovesnost ra višja razreda osnovne šole in za gimnazijo. Na tej proslavi bodo predvajali tudi film o Prešernu. Podobne proslave bodo nadalje na Domu, kjer bosta priredila glasbeno-recitacijskl večer združena »Svoboda« In pionirski odred n*žj; rimraeije. Na Turju bo Prosvetno izobraževalno društvo nrav tak« priredilo večer Prešernove oesml In to z recitacijami pevskimi točkami in enodejanko. otvoritev sev- i niške postaje (Nadaljevanje s 1. strani) bo koles službenega osebja in potnikov V novi stavbi, ki je predvidena, bi bil prostor za nadzornika proge, za SV in TT naprave. Postajo v Sevnici je gradilo gradbeno podjetje »Sava« iz Videm-Krškega Mizarska dela je opravila Mizarska delavnica iz Dobove, delala pa so v stavbi še podjetja »Slikoplesk« iz Maribora, »Toplovod« iz Ljubljane in dr Osebje ki je zaposleno pri sevniški postaji, je marljivo. Pomanjkljivosti, ki so se prej pojavljale, sedaj nd. Vsi so Člani sindikata, Socialistične zveze, sodelujejo pa še v množičnih organizacijah kot so n. pr. »Svoboda«, »Partizan«, pri gasilcih itd. Če pomislimo na barake, ki jih je bilo pred leti več in so potnika na sevniški postaji navdale z občutkom koncentracijskega taborišča, ter žabjo lužo, ki so jo naši časniki čestokrat omenjali, moramo reči, da so Sevničani na lepo. novo postajno poslopje lahko ponosni. Na dohodni strani bodo sčasoma še uredili park z lepotičnim drevjem in postavili spomenik padlim borcem. Jutri ob 11. uri dopoldne po slavnostni otvoritvi bo torej scvniška postaja služila svojemu namenu. Na otvoritev se bomo povrnili v prihodnji številki. RUDNIK KRMELJ NAPREDUJE Letos daje že nad 300 ton premoga Pred volitvami v skupščino okrajnih zavodov za socialno zavarovanje V zasavju se dobro Eno izmed naj več j ih podjetij v Mimeki dolini je rudnik rjavega premoga v Krmelju. Rudnik se je v zadnjih letih razvil iz majhnega obrata v precej močno podjetje, ki nudi danes zaslužek več sto domačinom. Delo krme!jakega rudnika Je bilo tudi v preteklem letu dokaj uspešna Glavno skrb je njegov delovni kolektiv posvečal dvigu proizvodnje in je v tem prizadevanju tudi uspel. Od povprečno 162 ton premoga dnevno leta 1951 se je proizvodnja lansko leto dvignila že na 300 ton dnevno. Ob vsem tem se pa na rudniku porajajo težave zaradi pomanjkanja ostalih naprav in pripomočkov, zlasti voznega parka in zunanjih železniških tirov ter električnega omrežje, katere pomanjkljivosti bo trebe v naj-bližji prihodnosti odpraviti. Lansko leto so na rudniku odprli dve novi jami — Hinjo I in Hinj a II. V eni izmed teh že pridobijavo premog, medtem ko je druga še v raziskovalni in odpiralni fazi. Rudnik bo v kratkem začel : odpiranjem še ene jame in sicer na Polju, vendar daje glavni delež proizvodnja premoga še vedno jama »3. julij«, ki so j® lansko leto precej razširili. N' rudniku se nadalje še vedno prizadevajo, da bi obnovili leta 1943 potopljeno jamo »Majcen II«, iz katere so deloma že izčrpali voda Letos bodo na rudniku nadaljevali z betoniranjem izvoznega šahta ta jame, ki so ga pred nedavnim delno že skončali. Delu v tej jami pa povročajo v geološkem pogledu težave mnogoštevilni prelomi v premogovnih plasteh, tekoča sipa s kremenčastim peskom, jamski pritisk in površinska voda, ki pronica v sarozmerno plitvo ležeče premogovne jame. Ena izmed največjih težav, ki ovira napredek krmeljskega rudnika, pa je še vedno slaba mehanizacija jamskega dela. Tako v rudniku delno še vedno opravljajo vrtalna in zasekoval-na dela na roko. Zaradi tega je delavski svet na eni izmed zadnjih sej sklenil, da si rudnik še letos preskrbi nekaj najpotrebnejših strojev. Rudnik ima v načrtu, da bo tudi letos nadaljeval z raziskovalnim vrtanjem s svojo ročno vrtalno garnituro, prav tako namerava — če bo le mogoče — izvesti še vrsto raznih drugih del, Id bodo precejšnjega pomena za ves Krmelj in okolico. B. V. Skrb za povečanje stanovanjskega fonda v Brežicah S pričujočimi vrsticami sem se sicer zakasnil — saj storjenih grehov ni več mogoče popravljati, zato pa naj bodo vsaj opomin za v bodoče. Da je v Brežicah stanovanjska kriza, ni treba posebej razpravljati. Za omiljenje te stiske so si prizadevali najrazličnejši ljudje, od same občine in njene stanovanjske uprave, do številnih posameznikov, ki so si zadnja leta zgradili svoje hišice. Zgodilo se je pa tudi, da smo še sami stanovanjsko krizo večali. Zadnia leta je bilo vzeto iz stanovanjskega fonda lepo število dobrih prostore. Za to je kriva tudi sama brežiška občina. Tako je bilo zadnje stanovanje izpraznjeno šele pred nekaj meseci v prid trgovskega podjetja, čeprav sta občinska stanovanjska komisija in stanovanjska uprava takrat že dobro poznali četrti člen uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj, ki je izšla v Uradnem listu LRS štev. 19/55, kjer je rečeno, da se smejo stanovanjski prostori preurediti v poslovne prostore samo s poprejšnjim dovoljenjem stanovanjske uprave; ta uprava lahko da takšno dovoljenje samo, če prosilec poprej zgradi v istem kraju primerna nova stanovanja z najmanj tolikšno površino. Točka 5., člen 34 te uredbe pa predpisuje tudi kazenske določbe proti kršiteljem četrtega člena Določila te uredbe so popolnoma jasna in ni o njih nobenih dvomov, vendar je trgovsko podjetje s pomočjo ob- činskih funkcionarjev, ne da bi Na ta način smo torej do zdaj poprej zgradilo ustrezne stano- v Brežicah reševali stanovanj-vanjske prostore, omenjene pro- sko stisko in zadnji čas je — store preuredilo za poslovne mislim — da s tako prakso pre-namene. nehamo. r Dv. Podjetje „Slovenija-Vino“ izvaža vina na vse strani sveta Na pobudo podružnice »Slo-venija-vino« iz Ljubljane — skladišča Trbovlje so preteklo soboto obiskali centralno skladišče podjetja »Slovenija-vino« v Ljubljani odjemalci iz revirjev. da se na svoje Oči prepričajo od kod in kako prihajajo vina iz centralne kleti v Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. V Ljubljani so si revirčani ogledali vse vinske kleti in celoten postopek do polnjenja buteljčnega vina, velike kleti s cisternami in velikanskimi sodi. V razgovoru z direktorjem podjetja in ostalimi so revirčani izvedeli, da podjetje »Slove-nija-vino« izvaža naša vina v vseh pet kontinentov sveta in sicer v 29 držav. Od celokupnega izvoza jugoslavanskih vin znaša izvoz podjetja »Slovenija-vino« 52 odst. Podjetje je bilo na raznih razstavah vin odlikovano z neštetimi zlatimi in srebrnimi kolajnami ter številnimi kolajnami ter številnimi diplomami in priznanji. Podjetje oskrbuje z vini preko 30 diplomatskih predstavništev ter izvaža vina v večjih množinah v zadnjem času celo v Japonsko. Gostje iz revirjev so se prepričali, da so vse bajke o narejenem vinu le plod govoric raznih konkurentov. Videli in prepričali so se o kvaliteti vin podjetja »Sloveni ja-vino« v Ljubljani, ki ima v svojih kleteh zbrana vina iz cele Jugoslavije, ki jih kupuje od pridelovalcev v jeseni in sicer še grozdje ali pa mošt. ki se nato vskladišči, tako da so vinske zaloge zbrane za celo leto. Na ta način podjetje lahko nudi svojim odjemalcem dovolj dobrih in kar je važno — tudi v ceni sprejemljivih vin, Id so potrebna delovnemu človeku, če jih zna piti v trezni količini. -ar OBC. LO TRBOVLJE JE ZASEDAL Nedavno teg Je bila v Trbovljah 1. soja Sveta za zdravstvo pri Obč. LO. Na njej so se dotaknili raznih vprašanj s področja zdravstva in med drugim izvolili tudi 9-članski upravni odbor s predsednikom Karlom Koritnikom. Od 1. do 15. februarja bodo volitve v skupščine okrajnih zavodov za socialno zavarovanje. Tudi na teh volitvah bo širom po Jugoslaviji več tisoč delavcev in uslužbencev izbranih v organe zavarovanja. V Imenu zavarovancev bodo tudi upravljati socialno zavarovanje. Razumljivo Je, da bodo naši delovni ljudje spričo tako pomembnih nalog socialnega zavarovanja zelo dobro in temeljito presodili, koga bodo volili v te organe. Po vseh cbčinah zasavskega okraja so občinski sindikalni sveti s pomočjo Socialistične zveze in drugih organizacij izvedb že številne sestanke, n« katerih so se temeljito pogovoriti o tej nalogi. Pa tudi posamezne sidikalne organizacije po obratih so priredile vrsto posvetov. Tako so v Zagorju imeli kar 27 takih sestankov, na katerih so pretehtali predlagane tovariše, ki kandidirajo v organe zavarovanja. Po vseh znamenjih sodeč so vse občine v našem okraju spoznale, da bližnje volitve niso formalnost, marveč stvar, ki se tiče celotnega prebivalstva. Res pa Je tudi, da so se na bolje pripravili v Zagorju. Zelo dobro je, da so posamezni delovni kolektivi na teh predvolilnih sestankih imeli daljše razgovore s kandidati in članj dosedanjih skupščin okrajni zavodov, prav je tudi, da vsak zavarovanec spozna svoje pravice in dolžnosti, ki jih ima do te naše velike pridobitve. Prav je nadalje, da so dosedanji člani skupščin zavarovancem obrazložili problematiko svojega zavoda. Dobro pa bi seveda bilo, da bi se zavarovanci seznanili s konkretnimi nalogami glede zavarovanja v svojem podjetju Ne gre pozabiti, da je v prenekaterem našem podjetju število obolenj zadnje čase zelo porastlo, da so se nezgode množile, namesto manjšale. Mnogi tovariši ne vedo, da podjetje troši ogromna sredstva za zaščitna sredstva in da mora zaradi številnih obolenj plačevati še dodatni prispevek. In takole preiskovalne komisije ob nezgodah dostikrat ngotove, da bi do te ali nesreče sploh ne prišlo, če bi prizadeti ■" ——i pripravili delavec uporabljal zaščitna sredstva. Razen tega pa je še stotero stvari, o katerih bi morali biti zavarovanci na tekočem, namreč le s takšnimi koristnimi pomenki bo moč prihraniti precejšnje vsote denarja, na drugi strani pa bo mogoče pomagati vsem tistim, ki so pomoči res potrebni. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da nam naše socialno zavarovanje nudi le toliko ugodnosti. kolikor nam dovoljuje naša gospodarska moč. Za vsega tega pa Je silno važno, v kolikšni meri se razvijajo in krepe samoupravni organi v socialnem zavarovanju in koliko so naši zavarovanci poznali vse probleme tega zavarovanja. Triletno delovanje samouprave, v kateri Je aktivno sodelovalo na tisoče delavcev in uslužbencev, je pa potrdilo sposobnost našib delovnih ljudi, da tudi na tem področju samostojno odločajo o svojih vsakdanjih potrebah. Njihove izkušnje bodo vsekakor zelo koristile tndi delu novoizvcltenih organov, v katere izberimo res sposobne tovariše. Občinski sindikalni svet v Trbovljah je sestavil bogat program izobraževan a Minuli petek je bilo v Trbovljah prvo predavanje za predsednike delavskih svetov, upravnih odborov direktorje podjetij in predsednike ter tajnike sindikalnih podružnic. Program predavanj je sestavil občinski sindikalni svet Trbovlje. Prvo predavanje je imel član Republiškega sveta sindikatov Slovenije tov. Roman Albreht. V prihodnjih dveh mesecih bo še več zanimivih predavanj s področja našega gospodarstva, razvijanja proizvodnih sil in Šiviljski in kuharski TEČAJ v HRASTNIKU Poročali smo že, da hoče Društvo prijateljev mladine v Hrastniku organizirati tečaje za vzgojo dobrih gospodinj. Tako sta sedaj kuharski in šiviljski tečaj v kraju v polnem teku. Kuharski tečaj obiskuje 23 tovarišic šiviljski tečaj pa 54. Zla oba tečaja vlada veliko zanimanje, 6aj so sobe gostilniških prostorov Kemične tovarne v Hrastniku vsak dan zasedene. Izvedbo obeh praktičnih tečajev je zahvaliti gmotni podpori sindikalnih podružnic in LO mestne občine Hrastnik DOSLEJ 2E 87 NAGRAD ZA 2REBANJE NAROČNIKOV »ZASAVSKEGA TEDNIKA« Poleg že objavljenih nagrad za naše IV. veliko nagradno žrebanje, o katerih smo poročali v zadnji številki našega tednika, smo prejeli medtem Se sledeče nagrade: . } otroško posteljo (darilo drž. obrtnega mojstra Maksa Škrinjarja iz Zagorja), 1 par moških ali ženskih čevljev (darilo Čevljarstva, Trbovlje), 1 torta v petih nadstropjih (darilo Slaščičarne, Trbovlje), 1 nagrada: vsak dan skozi ves mesec i kg belega kruha, če je izžrebanec Trboveljčan, drugače 1.500 din v gotovini (darilo Mestne pekarne, Trbovlje), 1 dobitek v vrednosti 10.000 din (darilo trg. podjetja »Preskrba«, Hrastnik). _ . ^itite z vplačilom naročnine za »Zasavski tednik« — ro^Je 31. marca 19o6. Vsi tisti, ki bodo poravnali na- ročnino lista za vso leto in jo imeli v redu poravnano tudi aa nazaj (če so bili naročeni na naš tednik), se bodo lahko udeležili našega žrebanja, ki ga pripravlja Uprava »Zasavskega tednika« v Trbovljah s pomočjo podjetij in ustanov zasavskega okraja. Ne pozabite nadalje, da je vsak naročnik »Zasavskega tednika« zavarovan za primer nezgode in da dobi vsak naročnik našega lista mesečino brezplačno prilogo »Uradni vestnik okraja Trbovlje«. Uprava »Zasavskega tednika« gradnje našega družbenega življenja. Nedvomno bodo tovariši, kj obiskujejo ta predavanja, precej pridobili, kar bodo koristno uporabili pri svojem vsakdanjem delu Vse teme ki so predvidene, so aktualne in zelo važne. Prvi poizkus (Nadaljevanje s 1. strani) Morda so nekateri obiskoval-ci podvomili v uspešnost take-ga načina podajanja kulturnih stvaritev. Toda ko je program stekel, ko so se točke menjavale, so spoznali, da je ta način zelo dober in da ga kaže ohraniti. Program je bil res dober, —si nastopajoči: pevski zbor, godba na pihala, dramska družina, tamburaši, recitatorji in govorniki so opravili svojo nalogo binzhibno, zavedajoči se, da je od vsakega posameznika odvisen uspeh celotne prireditve. In ta zavest, predvsem pa celovitost in enotnost vseh nasto-Pojoč-ih, je obrodila lep uspeh. Nad 400 ljudi je odhajalo domov z občutkom, da so jtm Svobodarji pripravili poldrugo uro resnične sproščenosti in vpogled v življenje našega hovnega velikana: Franceta Prešerna. Oboji so bili zadovoljni: pri-riditelji zato, ker so s svojim nastopom privabili res rekordno število obiskovalcev in ker jim je prvi poizkus lepo uspel, obiskovalci pa zato, ker so spoznali, da je njihovo društvo trdno odločeno Izpolnjevati sklepe ročnega zbora. Bržkone bo »Svoboda II« v letošnji sezoni pripravila še nokaj prosvetnih večerov. Želimo, da bi bili tl še boljši in kvalitetnejši in 'da bi bila dvorana ponovno tako polna. Ne bi bilo napak, da bi tudi ostala naša zasavska delavska drttštva povzela tak način podajanja prireditev. Ni treba, da bi bil prosvetni večer docela podoben trboveljskemu. Le namen naj osta:xe isti Prvi poizkus trboveljskih Svobodarjev pa kaže, da ie moč vsebino teh večerov še izpopolniti In Izbolj-šati. m. FRANC ŠETINC. Sveti potrošnikov kot organ družbene kontrole MIŠU, KI NAJ BI BJLE NAPOTILO ZA DELO POTROSN1 SKIH SVETOV ZA IZBOLJŠANJE NASE TRGOVSKE MRE 2E itd. Tudi družbene organizacije, predvsem Socialistična zveza, O vprašanju, kakšne so pristojnosti In dolžnosti svetov potrošnikov, ni lahko pisati, kajti odločila uredbe o trgovanju, ki govore o svetih potrošnikov, so zelo skopa. Treba je tudi vedeti, da se sveti potrošnikov prvič uvajajo in da torej še ne moremo govoriti o kakih izkušnjah. V?n teoretična razglabljanja so več ali manj »plavanje po suhem« in se bodo pokazala kot koristna ali škodljiva šele ko bomo zanlavali »v vodi«. To kajpak ne pomeni, da moramo opustiti razpravljanje o vlogi svetov potrošnikov. Re-k«l bi celo, da mora biti takih razprav še več. Tudi moj sestavek naj bo malhe« prispevek k tei ramravi, ki pa le je — po pravici raivedano — v našem okra hi zelo malo. Uredba o trgovanju, ki je izšla v službenem listu številka 37 lansko leto. nas s rvojim določilom o svetih potrošnikov ni presenetila. O njih ee 1e raz-prhvUnlo tudi že.prej. Tudi trgovski delavci so *e prei Iskali povezalo s potrošniki. BiH ao cc’o nrimeri. da so trgovska pod!etia vabila na svoje posvete tudi predstavnik« potrošnikov so že pred leti opozarjale na potrebo večje povezave trgovine s potrošniki. Določilo o svetih potrošnikov v uredbi o trgovanju je torej le odraz potrebe, ki se je pojavljala že prej, vendar ji zaradi pomanjkanja predpisov ni bilo mogočo zadostiti. PREDPISI O SVETIH POTROŠNIKOV Rekel sem že. da so predpisi o svetih potrošnikov zelo skopi. Besedilo uredbe o trgovanju pravi, da občinski ljudski odbori lahko določijo, da se za trgovska podjetja in trgovine na območju občine lahko ustanovijo sveti potrošnikov Iz tega določila lasno izhaja, da sveti potrošnikov niso obvezni, temveč je njihovo ustanavljanje odraz potrebe, ki se Je pokazala Se prej. Pobuda za ustanovitev sveta pa pride lahko tudi iz trgovske mreže. Predpisi namreč pravijo, da je občinski ljudski odbor dolžan ustanoviti svet potrošnikov. če podjetje oz. trgovina to zahteva. Svet potrošnikov se lahko ustanovi za po- sacnemo trgovsko podjetje oz. trgovino, ali pa za več podjetij in trgovin. Sveti potrošnikov imajo pravico kontrolirati poslovanje trgovskih podjetij oz. trgovin in predlagati ukrepe za izboljšanje njihovega poslovanja. To ee pravi, da ao organi družbene kontrole in so potemtakem važno dopolnilo družbenega upravljanja v trgovini. Sveti imajo pravico, da dajejo pritrditev k sklepom organov podjetja oz. trgovine o uporabi sredstev rezervnega sklada, o razpolaganju z osnovnimi sredstvi, o uporabi investicijskih sredstev, o prošnji za investicijski kredit in o spremembi pravil podjetja oz. trgovine. Sveti potrošnikov imajo nadalje pravico, da pregledajo poslovne knjige, poslovne prostore in blago. O svojih zapažanjih so dolžni obvestiti pristojni državni organ, seveda če gre za določene nepravilnosti. ki so v navskrižju s predpisi. Ce se svet potrošnikov ne strinja s kakšnim sklepom, ki se nanaša na uporabo sredstev rezervnega sklada, razpolaganje z osnovnimi sredstvi in na prošnjo za investicijski kre- dit ter na spremembo pravil, odloči o tem dokončno svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. S POSEBNIMI ZVEZNIMI PREDPISI BO TREBA OBŠIRNEJE DOLOČIT! PRISTOJNOSTI' TN DOLŽNOSTI SVETOV POTROŠNIKOV Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je o svetih potrošnikov dejal, da je glede njihove ustanovitve še mnogo tekanja. Medtem ko je v trgovskem omrežju čutiti določen odpor proti ustanovitvi »vetov, »e tudi v razpravah potrošnikov škodljive težnje. Nekateri mislijo, da bodo sveti potrošnikov prevzeli vlogo tržne inšpekcije, da bodo določali cene, da ee bodo lahko vmešavali v operativne posle Kd. Tovariš Kardelj je nndallc dejal, da bo treba * zveznimi predpisi člm-prei določiti pristojnosti in dolžnosti svetov potrošnikov, njihovo razmerje do organov delavskega samouoravltenta v trgovini itd. Rekel Je. da te pristojnosti za začetek ne bi smele biti prevelike. Menim, da je tovariš Kardelj, ko je govoril o potrebi, da se izdalo zvezni nredobri o pristojnosti in dolžnostih svetov potrošnikom, mtslll na škodljive posledice, ki bi se lahko pojavile, če tol sl vsak svet po svo-ie krotil pristranosti in rioižnn-ti, Polastile bi »o lahko dve skrajnosti: prvič da bi se sveti potrošnikov r.*č»’l vpihavati v vsakodnevne operativne posle trgovine, kar bi jo v poslovanju samo oviralo in hromijo; in drugič, da zaradi pomanjkanja predpisov nekateri sveti potrošnikov sploh ne bi začeli delovati in bi torej samo kompromitirali svoj obstoj. Določilo uredbe o trgovanju, ki pravi da imajo sveti potrošnikov pravico vpogleda v poslovne knjige in pravico do pregleda poslovnih prostorov in blaga, se lahko različno razume. Ce ne bo to določilo natančneje precizirano, bo res lahko prišlo do tega, da bo ta ali oni svet potrošnikov prevzel vlogo tržne inšpekcije in bo lahko vsak dan na vratih trgovine. Tovariš Kardelj je v odgovoru uredništvu »Naše skupnosti« dejal, da se sveti potrošnikov ne bi smeli vmešavati v tekoče poslovanje, niti Imeti neposredne Inšpekcije ali kontrole, moral) pa bt Imeti pravico, da bi kdaj pa kdaj zahtevali od delavskega sveta vpogled v finančno stene podjetja oz. prodajalne in da bi o jem razpravljali. Tovariš Kardelj je nadalje dejal, da naj bi sveti potrošnikov zahtevali od finančne ali tržne Inšpekcije pregled poslovanja. Menim, da bi bilo treba tudi v tem primeru s predpisi natanko določiti, kdaj svet potrošnikov lahko zahteva od ustrezne Inšpekcije pregled poslovanin Treba Je vedeti, da so Inšpekcije maloštevilne, ln bo Jih to, če bi sveti zahtevati pregled zn-radi mnlhnth nepravilnosti Vi bi ilh konec koncev lahko tv ti sami rešili, samo oviralo v delu in jim jemalo dragocen čas. Nastropno pa bo zelo koristno, če bodo »veti potrošnikov opozarjali inšpekcije na večje nepravilnosti v poslovanju trgovskih podjetij oz. trgovin. KAKO JE V NAŠEM OKRAJU Z USTANAVLJANJEM SVETOV POTROŠNIKOV? Kakor drugod, smo tudi v našem okraju pri ustanavljanju »vetov potrošnikov šli v dve skrajnosti, ki ju ne gre prezreti. Nasploh velja, da smo povsod premalo razpravljali o vlogi svetov potrošnikov, da srno premalo študirali, kakšna naj bo njihova vsebina dela, kakšne naj bodo njihove oblike itd. Medtem ko smo ponekod šli v to skrajnost, da smo jih hoteli ustanoviti vsepovsod, drugod sploh nismo začeli s pripravami za ustanovitev svetov potrošnikov. Posledice »o bile konec koncev iste: tam, kjer smo ustanovili svete potrošnikov vsepovsod, ne da bi razmišljali o tem, če so povsod pogoji za njihov obstoj, kako bodo delali, na kaj naj bi za začetek usmerili svoio cktivnoM, »o sveti potrošnikov reaktivni in tako rekoč nn papirju. V občinah, kjer se sploh še niso lotili uetnnavlianja svetov potrošnikov (tudi razpravljanja ne!), so posledice čc kaIti to ka- že na to, da državljanom še sploh ni bila pojasnjena vloga Svetov potrošnikov. (Nadaljevanje sledi) Fliskova Janj*a in Tone iz Zagorja praznujeta biserno poroko Zanorjani jima želijo še mnogo let trdnega zdravja Raj nam Tone sam pripoveduje! Z ostarelo in malone onemoglo roko Je pred meseoom napisal na listič papirja nekaj vrstic. »Rojen sem 5. Januarja leta 1874 v Zagorju.« Potem pa pristavlja: »NI Sala Iti s Štirinajstimi leti v Jamo. Takrat smo delali Se po dvanajst or, ob nedeljah pa eeto 24, ker Je šla druga izmena k maši. Kajpak so rudarji v cerkvi od utrujenosti spoli. Go- to se or*vljnll y boj m svobodo. Zvesto ob njem je stala njegova Sena. Kdo ne pozna šmarne Janje«? Kolikokrat Jo vidimo na raznih sestankih, kjer s svojo preudarno besedo daje napotila aa delo mladim ljudem. Dane* praznujeta 60-letnioo kupnega življenja. Zagorski redstavnlki oblasti, političnih in množičnih organizacij Jim* bodo čestitali k biserni poroki. Hkrati a njimi pa ae čestitkam nridružujejo tudi vsi Zagorjani in Jima želijo še mnogo let trdnega zdravja. Milan V. Gospodinjski tečaj na Dolu Kmetijska zadruga na Dolu pri Hrastniku je organizirala gospodinjski tečaj a pomočjo Okrajne zadružne zveze in občine. Tečaj obiskuje 20 deklet. Poleg kuhanja so v učnem načrtu še ročno delo in splošni izobraževalni predmeti, kot na primer slovenščina, računstvo, domoznanstvo. Kmetijski strokovnjaki pa jim predavajo o kokošjereji in vrtnarstvu. Tečaj bodo zaključili predvideno 15. marca, meseca septembra pa bodo z delom nadaljevali, dekleta se bodo učila že vkuhavanja in konserviranja. V Turju je gospodinjski tečaj celodneven; v dopoldanskih urah imajo tečajnice kuhanje, popoldne pa teorijo. Obiskuje ga 16 deklet. V Turju nameravajo zaključiti gospodinjski tečaj konec meseca februarja. Dnevi, ki nam ostane o v spom.Au Tudi v Dobovcu so imele mladinke gospodinjski in šiviljski tečaj Flis kov Tone ln njegova žena Janja čila in zdrava. Zelo rada prebirata naš pokrajinski časnik, saj venomer najdeta na njegovih straneh kaj novega. Pred kratkim je neke nede- U o razstavi naprednega gospo-Ije donela pesem 2 deklet go- dinjstva. Ob 11. uri dopoldne so spodinjskega tečaja na Dobav- zavrteli film, za njim pa so de-cu na zaključni prireditvi Ga- kleta zapela nekaj pesmi. Mla-silski dom je tisto nedeljo spet dinke so se s solzami v očeh zaživel. Dvorana je bila polna zahvalile in obdarile svoje va-ijudi iz bližnjih in daljnjih va- diteljice. tovarišice Vero, Mile-sic, ki so prišli pogledat boga- no in Pavlo. Prisrčno so se zato gospodinjsko in šiviljsko hvalile tudi vsem tistim, ki so iz Zagorja sta še vedno ra2Stavo domačih deklet kakor koli pomagali pri teča- »Štirinajst let kasneje sem že moral začeti delati v kisovškl jami in ostal ondi do leta 1898.« »Stirj leta kasneje sem se zaposlil v trboveljskem ntdnikn, postal čez trt leta paznik, a po sedmih letih vržen na cesto, ker sem propagiral napredno organizacijo.« »Ustanovil sem pevsko društvo .Zarja’ in pomagal pri ustanovitvi godbe na pihala, M deluje sedaj v okviru .Svobode-CentcrV Najbolj pa sem vesel, da sem sodeloval pri ustanovitvi rudarske šole.« »Oprostite slabi pisavi. Roke se mi tresejo!« spod župnik pa so grmeli raz prižnice, da smo lenobe.« »Leta 1890 sem sodeloval v prvi rudarsk stavki. Kljub temu, da so nas preganjali vo- dvorani Gasilskega doma go- Sele v mraku so se ljudje po-spodinjski tečaj, ki so ga orga- slavljali in odhajali na svoje nizirale zadružniee KZ Dobovec, domove. Z njimi pa je odšlo Na tečaju so se dekleta učila tudi 22 mladih gospodinj, ki so kuhati in šivati vsak dan od zdaj prvič spoznale, kako važno jaki, smo si priborili osemurni delavnik in proste nedelje.« »Potem me Je pot zanesla v Nemčijo, Rusijo in po prestani težki bolezni sem ponovno prišel v Trbovlje.« Še marsikaj je napisal Tone o teh težkih časih. Čeprav star in onemogel, ni popustil v naši domovinski revoluciji. Njegov majhen dom je bil marš'kdaj gostoljnbno zatočišče tistih, k[ je dobro gospodinjstvo za blaginjo in zdravje naših ljudi. na- PreibivalCj vasi Zidani most, v V ambulanti na Vidmu Štiri nov® specialistične ordfnacl e 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne. Mlade kuharice so se sprva neokretno sukale okrog štedilnika in tudi igla jim ni šla takoj izpod rok. Precej truda je bilo z njimi. Toda z vsakim novim dnem so dekleta postajala pod vodstvom kuharice in vaditeljice ročnih del spretnejše in urnejše. Kaj kmalu je v dvorani zadonela vesela pesem dobro razpoloženih deklet. Zadnji dan tečaja pa je bilo tamkaj kakor na . mravljišču. Skupina mladink je pripravljala gvibnega Kolovrata, Bučke, je pekla jedila za razstavo, spet pašnika, Studenca, Vr- druga skupina je izdelovala m Novega, Pižec, Cerkelj Leskov-likala svoje šiviljske izdelke. Ta ca 2M0I pri Krškem, Zabukov-dan je gorela luč v dvorani ja Razborja. Podkuma, Jagnje-njega števila prebivalstva, zlasti niio tudi v nekaterih evropskih državah In v redkih velja še danes. Zaradi levega cestnega reda imajo avtomobili volan tudi na desni strani. Vidiš pav Angliji tudi zelo mnogo šoferje v nežnega spola. Tudi če se kelje y avtomobilu zakonski bar, Po navadi šofira boljša polovica. So pa taksiji v angleških mejnih, predvsem pa v Londonu, 'dealna Iznajdba, zlasti za tuj-ce. V Londonu se navzlic neverjetne obsežnosti mesta prak-bčno ne moreš izgubiti, tudi če Prvič v Londonu, če imaš le Cckaj drobiža v žepu, da naja-l°eŠ taksi. Po slavnejših ulicah n cestah pripelje namreč pra-*CP taksi v časovnih presledkih ene minute do pet minut, lu Podnevi *n ponoči, v zakot-'cjšlh ulicah pa čakaš nanj JJ^jvet do poj ure. NI ti treba .rPsi*ra, kakor da dvigneš ro-in taksi se že ustavi in te nepclje v hotel, kjer stanuješ "d kamor drugam želiš. Spri- jazniti se moraš I« s tem, da brzina taksijev ni velika, ker se mora na glavnih ulicah uvrstiti v procesijo avtomobilov, ki se le precej počasi pomika naprej. Tako sem na primer razdaljo v Londonu, na kateri me je taksi prepeljal v dvajsetih minutah, prevozil naslednji dan s podzemsko železnico v sedmih minutah. Je pa večina taksijev za noše pojme zelo starinska* Vsi so večinoma črno pobarvani, karoserija je Izredno prostorna, da more v taksiju udobno sedeti pet do šest oseb. Sploh je značilno za Anglijo, da vidiš na cestah precej starih tijiov avtomobilov. Sicer večkrat sploh ne moreš vedeti, ali je avto star ali nov, ker se nekatere avtomobilske tovarne še vedno držo pri Izdelavi vozil starejše linije zunanje oblike avtomobila. Tako smo se, recimo, v Manchestru vozili z avtobusom, kj Je lansko leto prišel iz tovarne, vendar Je Imel povsem starinski izgled. Motor Je bil četverooglat in ekscentrični potisnjen na desno, kar je značilno za angleške avtobuse, pa tudi za taksije starejšega tipa; šoferjeva kabina Je imela le en sedež in to sedež za šoferja na desni strani, medtem ko je leva polovica kabine bila popolnoma odprta in so v njej samo stopnice in kilometr- ski števec, steklena stena pa je po sredi kabine. Kabina za potnike je ločena od šoferjeve kabine s stekleno steno, stene in strop vozila pa so tapecirane s temnordečim plišem, okrašenim z zlatimi arabeskami. Sedeži za potnike so zgrajeni v obliki globoko tapeciranih foteljev z visokim naslonjalom, prevlečenih prav tako s temnordečim plišem z velikimi vzorci zelenih, belih in črnih rož. Svetilna telesa so ob stranskih stenah s senčniki in držajem iz brušenega stekla, tla pa so prekrita z debelo preprogo. Vsak sedež ima svoj pepelnik, ker lahko v vseh avtobusih kadiš. Kar se tiče kajenja, je bila za nas vsekakor tudi posebnost, da lahko kadiš v vseh gledališčih in kinematografih med predstavo In ima vsak sedež svoj pepelnik. Le v angleškem parlamentu je prepovedano kaditi, na kar te pred vstopom v parlament posebej ozo-zore. Vsekakor ne more biti preveč prijetno za člane parlamenta prisostvovati dolgotrajnim debatam v parlamentu, ne da bi smel prižgati kdo pipo, cigaro ali cigareto, zlasti še, ker so Angleži strastni kadilci pip in cigar. Ta prepoved kajenja v parlamenta pa je simbolična kot spomin na znani poskus požiga parlamenta v angleški zgodovini. Ta spominski dan praznujejo prve dni novembra kot nekakšen ljudski praznik, predvsem za otroke. Nekaj običajev na dan tega praznika in na predvečer ob sedmi url trgovine zapirajo, vale otroci iz trgovin prazne lesene zaboje in jih kotalijo po cestah na travnike in vrtove, kjer jib zažigajo. Na dan samega praznika pa streljajo otroci, pa tudi odrasli in žene, s strašilnimi pištolami. Ko smo že ravno govorili o avtomobilskem prometu, naj omenim še to — pravzaprav posebnost — da sc tudi na najprometnejših ulicah v Londonu, kjer vozijo avtomobili v četve- otroke surovo pretepaš. Tudi če brez posebnega vzroka obrcaš mačko, si lahko obsojen na zaporno kazen. Kakor sem omenil že poprej, vidiš v Angliji precej žc zastarelih tipov avtomobilov. Angleža ni sram, če se pelje po cesti v predpotopnem avtomobila. London — kraljevska rezidenca roredu, ves promet nstavi, če zaide na cesto otrok ali mačka, pa tudi odrasel pešec, vendar je slednji lahke tudi kaznovan, če jo domačin in pri poini zavesti in mora poznati cestno-policij-ske predpise. Angleži sploh izredno pazijo na ravnanje z otroki, pa tudi z domačimi živalmi, posebno s psmi in mačkami. Ce pelješ otroka v pivnico in mu daš piti alkoholne pijače, si obsojen menda na polletni zapor. Skoraj nič manjši kazni ne uideš, če Imeti avto je namreč v Angliji, zlasti zadnje čase, velika moda, kakor n. pr. nylon nogavice in perilo pri ženskah. Naši štipendisti, ki se izpopolnjujejo na univerzi v Oxfordu. so mi pravili, da študenti varčujejo trdi zadnje beliče za naka i av.tomo-bila. Ce ne more prihraniti več, si kupi predpotopen avtomobil za ?0 do 30 funtov, ki je bolj podoben kočiji kakor avtomobilu in ima včasih še prestave na zunanji strani vratc odprte šoferjeve kabine. V soboto ali nedeljo ga »zakljuka«, da požene motor, in se odpelje z dekletom na nedeljski izlet. V mestih vidiš sejme s starimi, pa tudi novimi avtomobili, kjer čaka kupca pod milim nebom na travnika tudi po sto in še več avtomobilov. Ce se ti nudi priložnost, lahko kupiš mesec dni vežen avtomobil za polovično ali še nižja ceno, ker lastniku, ki je Imel seveda precej pod jtalcem, ni morda več ugajala barva avtomobila, ali pa ženski spol ni bil nad njim navdušen. Nov štirisedežni «Au-stin« ali »Morris« stane 400 do 500 funtov, kar si seveda ne more privoščiti vsakdo, zlasti ne državni uradniki z mesečnimi prejemki 30 do 33 funtov. Avtomobil iz druge roke in starejši avtomobil so seveda dostopni tudi širšemn prebivalstvu In jih lahko vzameš tudi na mesečno odplačilo. Zato vidiš, recimo, tudi pred rudniškimi čakalnicami na parkirnih prostorih starejše avtomobile, s katerimi se vozijo rudarji na delo. Pripoznati pa je treba, da imajo angleški avtomobili to odlično lastnost, da so izredno solidno, enostavno in predvsem trpežno izdelani. Avtomobil, ki je že trideset let pri hiši in je vsak dan na poti, pa lastnik še ni imel z njim večjih defektov, ni v Angliji nobena redkost. Ta lastnost pa zagotavlja angleškim avtomobilskim tovarnam tudi popolno konkurenčno sposobnost, in še danes nimajo te tovarne v pogledu solidnosti izdelave in trpežnosti nobenega resnejšega tekmeca na svetu (Nadaljevanje sledi) Pri kmetijskih zadrugah bodo Dopolnilni gozdni sklad: 6 ustanovili sekcije »Mladih det ali - n®? NA&v*.*1 zadružnikov" KAKO NAPRAVIMO MESNO tudi sa kulturni to politični d vi* L. 1994 je izšla uredba o pla~ primerih plačuj« o*, odvaja ku- PAŠTETO kmečke mladine. čevanju prispevkov z gozdni pec, kar povzroča porast cen le- . jraansaz*; “rssrrs t-riaarass £s5SSfelrs Pred kratkim se jo na Okraj- dl gospodarji, ko prevzemajo trboveljskem okraju lahko le določila tudi orientacijske cene nemogoče je, da bi finančni " '— svoja posestva. Od časa do časa prav kmalu poročale o svojem ^ posamezne sortimente raznih revizorji gozdnega sklada zne- ali”maslu““Takoj' dodamo”'pol pa bodo prirejali tudi ekskur- delu in doseženih uspehih. Prav drevesnih vrst. Vsako prekora- ske, plačane na račun dopolnil- ki’ograma zrezanega česna in zije to si ogledali vzorna kme- tako pa želimo, da upravni od- tenje teh orientacijskih cen (iz- nega sklada, vračunavali več ‘j kilograma na tanko zreza- tijska posestva, sodobno obnovo bori kmetijskih zadrug posve- nad jq odst ) je progresivno ob- kot enkrat v prodajno ceno, kar ne2a korenja Vse to pečemo vinngradmr in Radovn Inkov. raz- tiio osnovanju teh sekeii VSO -1 _ ._______ . - . , ___i____ — iu: __- — ~—i: ' * šla mladinska komisija, ki je imela svojo prvo sejo. Poleg zastopnikov posameznih občin in kmetijskih zadrug sta seji prisostvovala tudi predsednik CK LMS tov. Franček Mirtič in se- vinogradov in sadovnjakov, raz- tijo osnovanju teh sekcij vso davčeno tako, da se prekora- bi po_ uredbi sicer morali sto- dokler se ne zmehča. Nato meso ne razstave in podobno. Kakor skrb in pomoč, saj bo prav iz vidimo, bo naloga in delo sek- teh krogov izšel kader bodočih kretar CK LMS tov. Tone Kro- cij mladih zadružnikov zelo ob- zadružnih funkcionarjev in na- pušek. širna. Poleg strokovnega izobra- prednih gospodarjev sploh. V teku razprave so ugotovili, ževanja pa bodo sekcije skrbele da je bilo doslej v pogledu strokovnega kakor tudi kulturnopolitičnega izobraževanja kmečke mladine premalo storjeno. Zato bo treba v bodoče vzporedno z ostalim razvojem zadružništva bolj upoštevati vlogo mladine, saj je le-ta najbolj dovzetna za vsestranski napredek. Ne smemo namreč pozabiti, da mladina s svojo revolucionar- -lj Prodnfa zelenjave na trnu v Brežicah ništvu kot celoti in s tem tudi pri ustvarjanju socialističnih okoli&no^ajT dobro odnosov na vasi. Čestokrat se Čeprav je okolica Brežic do- . volj velika in izključno kmetij- nje neupravičeno dviganje cen nostjo in potrebnim znanjem skega značaja, na brežiškem tr- in brezvestno izkoriščanje de-E?.ri?S?-,P_.!r>^!tl0-rei-ZaCI!!ji 8u kljub temu skoraj skozi vse lovnih ljudi. Poraja se pa pred ".....~ ' ' ” " leto primanjkuje zelenjave. To nami vprašanje, ali bi bilo pu- izkori- metno s kazenskimi ukrepi spet .... ... stiti nekatere ženske iz okolice, preganjati nedovoljeno trgotip- govori, c e*: kmečka mladina ne p<) g^krat ali dvakrat tedensko nje, v tem primem s solato. Mo-vidi perspektive v kmetijstvu, S0 V0zijo v Zagreb, kamor no- glo bi se namreč zgoditi, da v zato beži v industrijo. Res je, da sij0 naprodaj jajčka in ostalo, Brežicah v zimskih mesecih je bilo takšnih primerov precej, na zagrebškem trgu pa so na sploh ne bi bilo mogoče dobiti toda vprašanje je: ali smo tej pr}mer pred kratkim nakupile zelenjave. Gotovo bi bil učinko-m.adini res prikazali široko predvsem solato, naslednjo sre- vitejši ukrep, če bi Brežice za-meznost uspehov in bo.jsega do ajj ^boto pa so jo z lepim, čelo preskrbovati z zelenjavo čenje plača posebej. Kljub te- riti. Zneski se morajo namreč zmeljemo, česen pa pregnetemo mu progresivnemu obdavčenju vračunati v prodajno ceno, ako jn precedimo Ko smo to napra-prekoračenja orientacijskih cen jih plača kupec — na ta način vili, pomešamo vse skupaj in pa se cene lesa nenehno d vi- pa se odstotek prekoračenja iz- damo nazaj v posodo, kjer se gajo, kar je pač razumljivo, saj nad orientacijske cene takoj je prej pražilo meso, dodamo postaja les zadnja leta vedno spet dvigne itd. — v brezkonč- dve do tri jajca, nekaj zrnc bolj dragocena industrijska su- nost. stolčenega popra, nekaj lovo- rovina. Čedalje bolj se tudi Taka situacija na terenu rovih listov in šest žlic belega opaža, da progresivno obdav- vzbuja v človeku misel, ali ne vina. Vse dobro premešamo čenje ni doseglo želenega na- bi bilo morda bolje dopolnilni Tako pripravljeno pašteto mena — namreč maksimirati sklad odpraviti in gozdno takso lahko takoj jemo, če pa jo ho-cene lesa. Vsekakor je ta ured- povišati, tržišču pa pustiti, da čemo imeti za dalj časa, jo da-ba predvidevala, da dopolnilni svobodno formira cene posa- mo v posodo, ki smo jo prej io tatr, arpinmfpva- gozdni sklad plača proizvajalec, meznim sortimentom in vrstam obložili s koščki nerezane sla-v " 3 p p to je gozdni posestnik, ko les lesa. V Ilustracijo navajamo nine, posodo pokrijemo s papir- prodaja, ne pa kunec. Z goto- tabelo, M kaže, kakšno je tre- jem, jo zavežemo z vrvico in vestjo pa lahko trdimo, da pri- nutno stanje na lesnem tržišču kuhamo dve uri v pari. stojbino • gozdni sklad v 90 */# trboveljskega okraja: Pašteta se kuha v pari na sie- življanja, ki bi ga lahko ustvarila prav z delom v kmetijstvu? Premalo so zavedamo in pomi- včasih kar s stoodstotnim do- kakšno podjetje, tako na primer bičkom prodajale na trgu v Kmetijska zadruga ali Mestna Brežicah. Solato, ki jo je bilo ekonomija, če pa ni mogoče sluno, da v Sloveniji prevzame ^ y Zagrebu dovolj po 50 najti drugega izhoda, naj bi do- vsako leto okrog 4300 mladih gospodarjev svoja posestva. Ti mladi ljudje gospodarijo v glavnem tako, kakor so se naučili din za kilogram, so v Brežicah bil takšno dovoljenje kakšen lahko prodale po 80 do 100 din zasebnik. Mnenja sem, da je kilogram. Cvetačo so v Zagrebu možen precej velik promet. Ta prodajali po 35 din kilogram, trgovina bi jeseni lahko preskr- od svojih cčetov, žal največkrat prekupčevalke pa v Brežicah, in bela z ozimnicami številne dru- zclo slabo, ker se ne znajo posluževati neštetih izsledkov kmetijske znanosti in tehnike. če le mogoče brez tehtanja, po žine v mestu in še druge. Tako neprimerno višji ceni, tako da podjetje bi moglo v precejšnji jo cvetača stala kar 100 din kg. meri koristiti meščanom, prav O vsem tem in o podobnih Torej že zasiu2ek kakor pri tako pa tudi kmetom v oddalje- vprašanjih so prisotni razprav ljali in sklenili, da se v kmetijskih zadrugah, kjer so žo dani primerni pogoji, takoj osnujejo sekcije »Mladih zadružnikov«. V konskih določilih seveda kazniv solati. Podobno je bilo tudi drugo zelenjavo. z nih vaseh, ki bi vnovčili svoje pridelke. Ta trgovina bi morda prevzela tudi maloprodajo mle- Sortiment Hrastovi hlodi.............. Hrastova pragovska hlodovina Hrastov jamski les . Bukovi fumirski hlodi Bukova hlodovina A, B Bukova hlodovina C Bukova celuloza . Gabrova hlodovina Javorjeva hlodovina Jelševa hlodovina . Jelšev jamski les . Smrekova hlodovina A, B, C Smrekov jamski les . Smrekov gradbeni les Borovi hlodi A, B, C Smrekova celuloza . Drva trdih listavcev . Taninskl le3 kostanja Kakor že rečeno, bi Tak način trgovanja Je po za- . ~eqtu ki ie v kraju nereč polnilni sklad odpravili. To vse- to: gradnje gozdnih komunika- najbolj groba dela / gospodinj- vnoTrlV. chTrnHo lr«s■miTT v ^ ’ J J t' , « . • __::u nu 3 • l ---U .. -1 -.4 _____________________-3 • i teh sekcijah se bo mladina vsestransko izobraževala. Strokovno znanje, ki jim ga bodo posredovali predvsem kmetijski in ga je torej mogoče preganja ti. Preteklo leto je bilo nekaj takih prekupčevalk kaznovanih od krajevnega sodišča zaradi strokovnjaki, bodo v teku cele- nedovoljenega trgovanja zlasti s ga leta dopolnjevali z raznimi paradižniki, katerim je takrat s praktičnimi deli in poskusi. Ta- takim prevažanjem narasla ce-ko bodo s sortnimi in gnojilni- na od 50 din kg v Zagrebu, na mi poskusi spoznavali vrednost 120 din kg na trgu v Brežicah, dobrega semena to učinek de- Posledica tega ukrepa proti pre-lovanja umetnih gnojil, vadili kupčevalcem je bila, da paradiž-se bodo v sajenju, obrezovanju nikov potem ni bilo več mogoče in škropljenju sadnega drevja, kupiti na brežiškem trgu ne po-v prihrani živali itd. — skratka ceni ne drago, dokler niso do-v - -ri *tr morajo vedeti mla- zoreli domači Kako zdravima lisa] in ekcsm trboveljskega okraja: G'b?nje cen na tr.-.Ufu Odatotek prekoračenja orientacijske cene. (povrretje) navedene v Ur. listu din LRS štev. 26/54 . 11.000 23 odstotkov . 7,700 29 »» . 6.000 20 »» . 12.500 24 >» . 8.500 22 »’ . 6.100 36 n . 5.200 48 »» . 7.000 55 »» . 9.000 12 i* . 7.200 44 >> . 5.700 72 »* . 8.800 34 H . 7.100 18 • » . 9.500 32 »» . 9.500 35 »» . 7.900 18 »» . 2/eo 30 »» . 2.800 20 »» investicije (v Jugoslaviji 75 milijard v desetih letih), kot so to: gradnje gozdnih komunika- cij, gozdnih stavb, pogozdova- nje degradiranih in devastira- nih gozdnih površin. urejanje gozdov ter v zvezi s tem ugo- lijete vodo, ki naj zavre V to posodo postavite lonec s pašteto. GOSPODINJA IMA NA ROKAH RAZPOKANO K< fcO Gospodinji, ki ima vsak dan opraviti z mrzlo in toplo vodo ter raznimi drugimi tekočinami, pranjem in sušenjem perila, kaj hitro razpoka koža na rokah, Zlasti pri obešan. u perila, ko so roke vlažne, se to kaj rado zgodi. To je zelo neprijetna stvar, ki jo pa lahko preprečimo z nekaj pazljivosti. Zelo občutljive roke varujemo z gumijastimi rokavicami Roke namažemo z mastno kremo in jih potem potresemo z otfoškim pudrom. Nato pa nataknemo na roke gumijaste rokavice. Tako pripravljene lahko opravljamo drgnjenje tal, pranje in podobno. Če imamo roke že raz-tavljSnje lesnega prirastka itd. pokane, glejmo, da jih čimprej Ne smemo pozabiti, da se ce- ozdravimo. Predvsem jih umi-ne gradbenemu materialu for- vajmo stalno v topli vodi. Nato nikom povzroča velike prcglavi- občutljivosti organizma za do- administrativno določanje c«1 ° ce. Pač zato, ker ekcem navad- ločene mehanične, fizikalne, lce- lesa povzroča neravnovesje med Tudi rdeče roke so neviečen no zelo dolgo traja, cele tedne mične, zajedavske in bakterij- j potrošnjo lesa in potrošnjo osta- P°jav, kl P bomo odstranile s in tudi mesece, povrhu pa še ske dražljaje. Torej je že vzro- lega gradbenega materiala (ce- “m, da si bomo roke dvakrat kov za nastanek ekcema nešte- ' ment, železo, opeka). Prepričani dnevno kopale v topli vodi, ki to. Razni lugi, mazilna olja, jed- f smo, da bi ob zvišanju cen lesa ®m0 J' dodale malce boraksa, kovine, sploh najrazličnejše ke- potrošniki v veliko večji meri hrastove skorje ali galuna, mikalije, pa tudi najrazličnejše .uporabljali pravkar omenjeni Ne bomo porabile mnogo časa smeti, sobni prah itd. so lahko material kakor pa les, kar mo- za vsakdanjo nego rok, vendar tiste dražljive snovi, ki povzro- , ramo vsekakor doseči, ker se bom s tem preprečile boleče, čajo tvorbe najrazličnejših ek-: ta materlal lahko industrijsko razpokane roke, a tudi koža ne cemov. 'proizvaja, medtem ko je pride- b° ve^ raskava. zaradi individualnega zdravljenja, ki ga navadno zahteva Navadni lišaj ali ekcem, pri katerem gre v bistvu za kožno vnetje ali kožni katar, nastopa od naravnih lelc lesa odvisen zakonov. Objavljena tabela pa naj slu- čaje zdravilne, lahko kuha- lahko kot samostojna bolezen, 21 tudi gozdnim posestnikom v fta nafi^e Po prvem čaj lahko pa je tudi samo znak ka- orientacijo, kakšne povprečne :®popar:!no 6 kroPot^ in 8a po- “"a) •,nak prebavnih motenj, ledvič- -------------------pravljamo čaje ki vsebujejo Zasavski kmetje pravijo, da so nih in jetrnih obolenj, motenj dalje> da zaviramo razne organ- Sn^kdfer?urS,eo ^ posledica neprestanega dražljaja ^Toskrtimo^ koze pri delu, na primer pri d ? . in telesni m;r za zadostno vrtaaruh, pleskarjih zidarjih na svežem zraku itd. Za itd. Ekcem, ki se. navadno začne «p,0,nJ0 zdravl1en1e uporablja-z rdečino, se pozneje lahiio raz- mo razijgna zdravila, ki znižu-vije v razne oblike, od mehur- ^ preobčutljivost organizma jaste do krastave. Navadno po- ara^i£ne dražljajc, in to pred-vzroča srbež m traja dolgo, vscm z injkeci'JnT. lastne krvi, vendar ne zapušča brazgotin. z razlienimi prigotovki kalcija, Zdravljenje ekcema je sploš- broma, natrija itd. Ce pa so no in lokalno, kakršno pač ckccmom vzrok motnjo žlez no-ustreza vsakokratnemu stanju tranjic, poskušamo doseči hor-boleznl. Pri splošnem zdravlje- monsko ravnotežje z izvlečki nju gre predvsem za to, da sku- jajčnikov, žleze ščitnice in dru-šamo odstraniti razne dražljaje, gih žlez, ki na notranje izlo-ki lahko povzročajo ekcem. na- čajo. močni konji predpogoj za u::_,cšno gospodarjenje ....................................................................................... toliko važno, ali je seme dete- moremo iz njih zaključiti le eno lje luščeno ali v plevah, temveč samo veliko resnico: uporaba to, koliko in kakšne kakovosti umetnih gnojil je v poljedel-je seme v plevah, oziroma ltakš- stvu nedvomno zelo koristna, če ne^ kakovosti je luščeno seme. jih uporabljamo pravilno. A re-Zanimiv je bil tudi poskus cepta, po katerem bi mogli zatiranja plevelov s kemični- umetna gnojila v vseh krajih, mi sredstvi, t. j. s škropljenjem pri vseh rastlinah in v vseh le-hormonskih preparatov na raz- tih najbolj učinkovito uporabnih kmetijskih rastlinah. Po- 1 jati, doslej še nimamo. Zato skusi so pokazali, da je ta na- moramo samo preizkušati gno-čin uspešen pri zatiranju ne- j en j e na vsaki zemlji, ob suhih pravljamo čaje ki 'močno dišeče dele rastlin: pravi čaj, čaj za živce Po drugem načinu pustimo čai vreti pet minut, nato pa ga pustimo na toplem da se primemo ohladi. Tako pripravljamo čajo, ki vsebujejo trde dele rastlin: korenine, lubie in podobno. Tako pripravimo tudj zavrelice za razne kopeli, za izpiranje in kaj podobnega. Po tretjem načinu pustimo čaj čez noč namočen v mrzli vodi, zjutraj ga malo segrejemo, odlijemo in popijemo. Vse čaje lahko sladimo, razen čaja za okrepitev želodca, ki mora biti grenak sicer ne učinkuje. Ugotouitve polfedelskih poskusov so volne za vsakega kmetovalca Razširjenje cest c med Hrastnikcm in Zid. mostem (Kov;,1a v zadovoli tako dalje. v trboveljskem okraju leta 1955. ^ ^ voznikov. Končno je bilo lansko leto Plavimo naj_ le _*e, da so bili krompirja sorte se laž 'ugodijo okolju kot stare! Zelo zanimivi so u pehi poskusnega sajenja naj- tam, kjer je treba zemljo ob P 'finejše krompirjeve sorte sajenj ge zrahljati. In pod mo-vlbona«, katere seme smo do- ti ko tam, kjer je treba varovati bili leta 1955 iz Kopra, v raz- vlago v tleh hcievT Nadalje smo napravili poskus iih .l 3, ^ n letnega sajenja krompirja, ki krajih zelo razhčen. na sip los- , no na Izredno velik! Počakati ^ J« letos zaradi hladnega in bi ugotovili rodovitnost, čas tvorbe stročja, čas zrelosti, kakovost in odpornost proti boleznim. Pri teh poskusih Je za- Zasavr.ka cesta, ki veže Hrastnik z Zidanim mostom, je n*» posameznih krajih tako ozka. da resnično ovira promet. Zato Je bilo pravilno, da so preteklo leto začeli to cesto temeljito razširjati. Z deli so pričeli pri železniški postaji Zidani most. V nekaj tednih so velik apnenčev breg precej zmanjšali i-11 so sedaj že vidijo obrisi nov« — široke oeste. Upamo, da bodo dela na tej cesti tudi v bodočc nimiva ugotovitev, da so v domačem okraju zbrane sorte neprimerno bolj uspevale, kakor * at n° S1C 3/\n iTvrvirnih prikazani skoraj vsi našteti po- udl S ’ T na kmeUjskih razstavah več gnojl.n h posku.nv Z raz Trhovllnh in „ Radečah In so nlmi posameznimi vrstami gno- Y moramo, kal hcr,nje leto. Nadalje bo s to sorto pri- vlačnega poletja In Jeseni slabo v trgovini kupljene. To Je mig- jil in raznimi sestavami gno-uspel: gomolji so ostali drobni ijaJi da maramo v našem okra- jil. Taki poskusi PO bi’i naprav- ^ hll In za seme nesposobni. ju pridelovati semenskega fi- iienl na travnikih na žitu, na h Pred nekaj leti so temeljit^ obnovili tudi hrast n iški most čez Savo. ki Je bil neka) čn«8 pokazali zanje tako kmečki kot v zelo slabem stanju. Lans’^ nekmečki obiskovalci veliko za- leto so njegovo cestišče 8(3 vsaj neke asfaltirali. To le le kratek in nepopo’n primerjalni poskusi gojenja Isto- izvedeno tudi poskusno sajenje bl ugodne pogoje, sortnega krompirja različnega 18 krompir j eivih sort, da bi ugo- Izvedli smo tudi primerjalni izvora, id so že v letu 1954 po- tovili, kaitere sorte se na istem poskus setve črne detelje v kazali ih dokazali, da je uspe- mestu hitro izrodijo, katere Pa plevah in ------------- —........— - , . . A vanje in pridelek krompirja v ne. Po naših ugotovitvah se rov. Poskus je pokazal, da ni no, da celo nasprotujoče si, u _ nje za svoje delo v korist na_ dar v rasnih krajih in na raz- predka na3ega kmetljstva. luščene raznih izvo- nih vrstah rastlin tr> ko razile jih, zlasti po naših vaseh -jak- DESET LET DELOVANJA LJUDSKE TEHNIKE V ZASAVJU Av!o-mofo društvu v Trbovljah fc^ Ireba več pomoči Najmočnejše avto-moto društvo v Zasavju je nedvomno Avto-moto društvo v Trbovljah, ki v svojih vrstah združuje 164 članov, med njimi 37 mladincev in 11 žena. Društvo je imelo pred kratkim na svojem rednem Premajhna pomoč društvu od lokalnih činiteljev in tudi od AMD Slovenije Avto-moto društvo v Trbovljah je posvečalo veliko skrb vzgoji kadrov in to z raznimi letnem občnem zboru pregled tečaji, za katere je vladalo vedela. Ob tej priložnosti so si liko zanimanje. Na niso bili v zbrani člani zadali nove naloge, tem pogledu doseženi večji ki jih nameravalo izvesti v le- uspehi, je iskati krivdo — ka-iošnjem letu. Omenimo, da bo kor smo že omenili — v poprav to društvo pričelo s prvi- manjkanju prostorov. Društvo >ni prireditvami v okviru jubi- je priredilo tudi več strokovnih lejnih dni praznovanja 10-letni- predavanj in filmskih predstav, ce dela Ljudske tehnike v za- Društvo razpolaga z dvema av-savskern okraju. tomobiloma, ki na nista v upo- ... . . rabnem stanju, in dvema motor- Lansko leto največji uspehi nima kolesoma. Razen nekaj Meseca marca bodo pretekla orodja in učilnice društvo ne tri leta, odkar je bilo ustanov- razpolaga z drugimi pripomoč-ljeno to pomembno športno ki; glavno, kar manjka društvu društvo za vzgojo naše mladine so — garaže, za katere se dru- Kmalu bodo spet dirkali. štvo bori že od svojega obstoja dalje, toda doslej je vedno naletelo na gluha ušesa; za razno drugo so se našla sredstva, samo za rešitev tega vprašanja ne. Vrvm'i kadrov vavto-moto- ?h ostalih. V tem kratkem raz-^°bju je društvo vzgojilo 43 članov za voznike motornih ko-Jes. za vozni!Le avtomobilov in htotomih koles pa 94 članov. To število bi pa bilo nedvomno še večje, če društvo ne bi imelo stroki je pa tako pomembna, da težave z društvenimi prostori in ne bi smeli tega vprašanja pre-®e drugih nevšečnosti. V treh letih je društvo priredilo 12 akcij v izvenarmadni vzgoji, iz-vedlo je štiri tečaje za šoferje, Priredilo 12 izletov, štiri ocenje-vairie vožnje, dve krožni vož-Pji in štiri avtomobilske dirke. P trkale! društva pa so se udeležili večqega števila dirk v drugih krajih. Izredno plodno je bilo v tem pogledu lansko leto. Sampionat LRri — prvaki za . leto 1955 Lansko leto so bile dne 2. mala v Trbovljah tradicionalne dirke za šampionat LRS. Dir-*®ici društva so sodelovali nadalje na dirkalnih tekmah v favnah na Koroškem, v Slo-''Phjcm Gradcu, Ljubljani, Lju-d^lju, Radovljici. Preboldu, Šolanju in Brežicah. Društvo ima v svojih vrstah kar dva prvaka zreti, ne nanj pozabiti. Skupino je društvo prejelo v treh letih celotne finančne pomoči 375.000 din. Prav tako čuden je odnos do društva od AMD Slovenije; le-to na letno skupščino sploh ni poslalo svojega zastopnika, čeravno sodi društvo po svoji dejavnosti v vrsto najboljših v SlovenijL V počastitev 10-Ietnice Ljudske tehnike — III. velike tradicionalne mednarodne gorske dirke iz Trbovelj na Katarino dne 2. maja 1956 Za uvod v proslavo 10-letni-ce Ljudske tehnike v zasavskem okraju bodo dne 2. maja t. 1. pričeli v Trbovljah z velikimi tradicionalnimi gorskimi dirkami, za katere so se že priglasili dirkalci iz Avstrije, Trsta in ‘‘alije, ki se jih bodo udeležili •idi najboljši domači dirkači. - Letos bo to tekmovanje raz-'oljeno v dve skupini; v prvi 'rupini bodo tekmovali naj boli-' dirkalci, v drugi na vši ostali. - Za letošnje leto ima društvo ’ načrtu poleg teh dirk še dru-tvene gorske dirke dne 15. ju-!ja, lov na lisico. oceVevaino •ožnjo članstva in ud?w.bo na okmovanjih širom "o Sloveni-i. V programu društva so tudi rije avto-moto tečaji, več orc-’avanj, pa tudi priljubljeno ■'''•movanje za mladino — s ski-oM. Uspehi, ki jih je društvo do-'glo lansko leto in bogat delovni načrt za letošnje leto zgovorno pričajo, da je Avto-moto društvo v Trbovljah na najboljši poti in da ga upravičeno prištevamo med najboljša avto-moto društva v naši republiki in vsekakor zasluži več!o pozornost od prlstoinih činlteliev, prav tako pa tudi od AMD Slovenije. -sr. Zakcrf nedogra ena slonovem o? V zadnjih dveh letih so v Zagorju zgradili precej stanovanjskih hiš Nemalo so gradili tudi rudarji sami. zlasti takrat, ko so imeli na razpolago ugodne kredite. Na V6eh koncih in krajih so vstale iz tal lične stanovanjske hišice in tudi danes še vstajajo. Računajo da bo tudi letos dograjeno precej hišic m da se bo stanovanjska kriza za spoznanje omilila. Treba je poudariti, da so graditelji prejemali znatno pomoč od rudnika ali pa mestne oblasti. Nič koliko peska, gramoza je bilo pravočasno prepeljano iz Borovnika precej lesa prav tako pravočasno sežagano na rudniški žagi, pa tudi komunalna uprava je pomagala z raznimi ugodnostmi graditeljem Večina teh je cenila to pomoč saj jim je prišla ob pravem času. Zato pa je zelo nerazumljivo da so nekateri graditelji izdelali svoje hišice le na pol. Precej je hišic, v katerih so gornja stanovanja nedograjena Komu to koristi? Ublažitvi stanovanjske stiske vsekakor ne! Saj ni nikjer rečeno, da bi morali dati lastnik-' hišic stanovanja na razpolago stanovanjski skupnosti ali komur koli. Saj imajo z novo stanovanjsko uredbo pravico izbirati stanovalce. Koliko stanovanj bi na ta način pridobili, zaenkrat ni moč predvideti, ker ni natančne evidence o tem. Prav gotovo pa je, da jih ni malo. Polšniški gasilci so polagali obračun V nedeljo, 29. p. m. je imelo Gasilsko društvo v Polšniku redni letni občni zbor. Udeležba aktivnih zborov je bila dobra, pogrešati pa je bilo podpornih in častnih članov. Mestni komite ZK Zagorje je zastopal tov. Ule, zaman pa je občni zbor čakal na zastopnika občinske gasilske organizacije iz Zagorja, ki bi vsekakor moral priti. Dnevni red občnega zbora je potekal po zač .tani poti. Predsednik društva je podal kratko, a jedrnato poročilo; v njem je nanizal celotno dejavnost društva v zadnjih dveh letih — podrobneje pa je njegovo poročilo razčlenil tajnik s statističnimi podatki, iz katerih smo povzeli, da je društvo imelo osem rednih sej, na katerih je odbor reševal različna vprašanja 6voje organizacije, ki je na Polšniku najdelavnejša. Kulturno dejavnost so pokazali v preteklem obdobju s tem, da so uprizorili štiri gledališke igre, med katerimi sta posebno uspeli »Divji lovec« in »Odpoved«. Da izboljSajo finančni položaj društva, so gasilci priredili tri veselice, ki so okrepile društveno blagajno. Društvo je res dobro gospodarilo, saj si je s svojimi prireditvami in članarino preskrbelo novo motorno brizgalno in še drugega gasilskega orodja. Blagajnikovo poročilo je pokazalo, da se je denarno poslovanje društva razvijalo vestno in natančno, tako da je društvo kljub vsem nakupom aktivno. Poveljnik v svojem poročilu ni bil povsem zadovoljen; v njem jc omenil, da je od 29 aktivnih gasilcev hodilo redno k vajam samo 19 članov, kar za izurjenost celotnega članstva vsekakor ni ugodno. Štiri vaje so morale odpasti, ker je bila udeležba premajhna. Zelo pa je pohvalil desetino, ki jo vodi desetar tov Franc Repovš, saj je bila disciplina v tej desetini najboljša. — Tudi ostali člani odbora so poročali o delu v društvu, nate pa je nadzorni odbor pohvalil delo upravnega odbora, ki mu je načeloval neutrudni predsednik tovariš Franc Ribič, in predlagal staremu odboru razrešnioo. Po poročilih se je razvil živahen razgovor, v katerem so razpravljal o potrebi naprave rezervoarjev na Polšniku in v okolici, o sestavi komisije za pregled podstrešij itd. Mnogo so razgovarj ali nadalje o akti-vizaciji članstva, mladine in pritegnitvi pionirjev v gasilsko društvo ter še o drugih vpra-šanjdh. Ker je občni zbor spontano sprejel razrešnioo in je 6tari odbor pokazal toliko marljivosti in prizadevnosti, je delovni predsednik predlagal, naj stari odbor tudi v novem poslovnem letu nadaljuje započe-to delo, s- čimer so se vsi prisotni strinjali. Z dvema zamenjavama je bil v celoti sprejet stari odbor, ki si je zadal nekaj dobro premišljenih sklepov za nadaljnje delo. S seje upravnega odbora gradbenega podjetja Pionir v Krškem Povzročite! e gospodarskega kri m stala na? se narsirož'e kaznu e Na pobudo osnovne organizacije ZK pri gradbenem podjetju »Pionir« v Vidmu-Krškem Z občinske konference ZB v Brežicah Ne m imjaio širok padsiti borcev V drugi polovici meseca januarja je bila v Prosvetnem domu občinska konferenca ZB 27 odst. več kot lani. Taka posvetovanja so nedvomno koristna, zato je želja ZB, da se Brežice, ki sta ji poleg delegatov predstavniki organizacije ZB in prisostvovala tudi predsednik prosvetni delavci z gimnazije okrajnega odbora ZB Trbovlje večkrat snidejo. pirali koristi otrok padlih borcev. SKRBETI JE TREBA ZA ZDRAVJE ČLANOV tov. Ivan Sora in predsednik okrajnega odbora ZB Krško tov. Franc Mekina. Drugače pa je z otroki padlih borcev v Dobovi. Odbor ZB v Dobovi ne skrbi dovolj za otro- V imenu iniciativnega odbora ke padlih borcev. Ta odbor ver- ZB Brežice je podal obširno po ročilo o delu organizacij tovariš Franc Butara. jetno še danes ne ve, kako je neki učitelj pretepel otroka, ki prejema štipendijo kot žrtev fa- V bivšem krškem okraju bilo razpisanih 15 mest zdravljenje članov ZB Kei bila evidenca nad člani, ki potrebni zdravljenja, slaba, bilo v preteklem letu poslanih le sedem ljudi — članov ZB — ko je 8 je za je so je ^ovenijo in to v kategoriji moljev do 125 ccm; mod junior-!' So imeli trije športniki ena-K° število točk in med temi je 'udi Peter Klenovšek, član AMD Trbovlje. Prav lep uspeh je dosegel *J3<> evider,-a dobra, predlogi za zdravljenje pa podprti. flp.n AMD Trbovlje, dose-4. mesto. jejo gimnazijo v Bežicah, izde- da bi v šolskih odborih bili tudi lalo pouk nad 50 odst., kar je člani ZB, ki bi vsestransko pod- S posvetovanja občinskega sindikalnega sveta v Krškem V©© poze rnosil d©la«skoaiu svmeupravi'®n n u^bčlnski sindikalni ktmu-Krškem tavanje. ki l^edštavnikl sindikalnih po- su delovni staž preneha, zaradi podjetij, občinskega česar ■»jhuteja ZKS, občinskega SZDL* svet v je pripravil po-so se ga udcle- so že s tem. da niso zaposleni preko celega leta — kar pa je še huje, je to, da jim v tem ča- Jh ustanov. Kf.f^^dnik občine Videm-ikJ*0 tov- Stane Nunčlč je tjJail3th P< Ž^niških Ch' 'tim poročal o delavskih, težko dosežejo določene dodatke, kot n. pr. otroške doklade. Delavski sveti so pri gradbenih podjetjih slabi, niso nj° lahko namreč dovolj resni in odgovorni. Zanimajo se le za dobiček in plače. Ce bi Mii bolj budni, ne bi prišlo v podjetju »Pionir« do gospodarskega kri- delavske svete, mimala. Da so tako indiferentni skupne sestanke do samoupravljanja, je več imajo zgrešene pojme o delavskem samoupravljanju. Plan za leto 1955 je Ml prekoračen za ,, 5 odst. Ker so v tovarni gradili odbor ter delegati neplanske objekte so investicij- konferenco, skl načrt prekoračili za 157 mi- Novoizvoljeni upravni Denar, ki je bil določen za spominsko ploščo v Brežicah, naj bi se porabil za dograditev Prosvetnega doma, Dom na se bo Imenoval po bratih Milavcih. Ta predlog naj bi podprl tudi zbor volivcev in mestni odbor ZB. Tudi v Cerkljah so se odločili, da ne bodo postavili spomenika padlim borcem, pač pa bodo vgradili v šolo spominsko ploščo, ostali denar pa upo-raMlt za izboljšanje šolskih prostorov in okolice. Izvoljen je Ml 13-članskl upravni in tričlanski nadzorni za okrajno so sklioaii sejo upravnega odbora sindikalne podružnice, ki so ji prisostvovali člani upravnega odbora in nadzornega odbora podružnice, člani ZK in zastopniki direkcije iz Novega mesta. Na seji so razpravljali o kriminalu v podjetju in ugotavljali vzroke ter posledice. Direktor podjetja je 06 vet lil zgodovinski potek gospodarskega kriminala. O domnevnih tatovih so že razpravljali na upravnem odboru in delavskem svetu, niso pa prišli na sled dejanskim tatvinam. Po naključju je sprožil to zadevo Žlogarjev napad (šofer pri podjetju) na Mlakarja v Novem mestu, ki je dal povod za prijavo notranjemu odseku. Prejšnja prizadevanja za izsleditev tatvine niso naletela na pravo razumevanje ker za postopek proti osumljencem ni bilo zadostne osnove. Na seji so zahtevali, da se vsi krivci odstranijo z delovnih brez- mest, najstrože kaznujejo in 25 ha zahteva od njih. da povrnejo vso nastalo škodo. Razpravlali so. kakšno naj bo njihovo delo v bodoče, da ne bi še na drugih gradbiščih prišlo do podobnih primerov. S.ndikalna organizacija Je bila premalo budna, da bi zalotila krivce ter jim onemogočila njihovo zločinsko početje Železo, cement in drugi gradbeni material se je vozil noč in dan z gradbišča brez prave administrativne odprave. Na transportu ni bilo vse v re- du, ker niso bili na delovnih mestih pravi ljudje in ker za to ni bilo prave skrbi. Poleg tega so na gradbišču tudi popivali, čeprav so bile izdane ostre pismene odredbt proti pijančevanju. Šoferja Žlogarja so že leta 1954 zasledili da vozi železo iz gradbišča in je bil zaradi tega prijavljen odseku za notranje zadeve. Ker preiskava ni bila pozitivna, ni bilo osnove za odpust. Izdaja in prevzem materiala nista bila pravilna. Delovodje niso kontrolirali prevzeti material z naročilnicami. Revizija je ugotovila, da je bila na neki naročilnci napisana količina 1500 kg cementa s pripisom ničle, kar je spremenilo naročilnico na 15.000 kg. To se je zgodilo, ker kontrole niso dosledno izvajali, akoravno so prejeli več zadevnih okrožnic od uprave Kolikor je bilo mogoče, je delovodja prevzeti material pregledal, ni pa vedel, kako se z naročilnicami manipulira. Upravni odbor sindikalne podružnice je izrazil željo, da se obravnave tega gospodarskega kriminala udeleže tudi člani uprave, ZK in sindikalne podružnice, kjer bodo zahtevali najstrožjo kazen za vse krivce. Nato 60 razpravljali še o ostalih personalnih vprašanjih, plačah in odpustih. Prosvetni delavci v Hrastniku so zborovali odbor UJonov b. , ““MIŠ,''."** ‘K in stanovanjskih družbenem upravljali^ s. prosvet-,1J dejavnosti in o t^J?kcjn odboru. Nato sc je Je Vl*a živahna razprava, kjer - — ^. sodelovalo preko četrtine vzr^k°v, vzemimo n. pr. 6amo ^očih. gradbeno podjetje »Pionir«, kjer je le 29 odist. članov SZDL; jasno jc, da pri takih ljudeh zavest ni na taki stopnji, kakor bi sicer morala biti. V ROTOTOVARNI SE DVIGA STORILNOST DELA V Tovarni celuloze in roto papirja zadnje čase produktivnost dela raste in so zanjo objektivni razlogi. Odkar gradbena podjetja odnuičajo delovno silo. so delavci tovarne trdneje prijeli za delo. Normo preža 30 do 40 °/o, ki so jim v celoti izplača. Delavski svet je aktiven, lahko bl pa bil še boljši. Nekateri člani zopet nadaljevalo. _ageiJ y kratkem čiu p3ekte, kl * Na posvetovanju so sklenili, čjanov bi vse OTnovne or_ da bodo priredili seminar za ganizacije, zlasti še v Pišecah, ------------ organizirali kjer je 90 odstotkov prebivalcev dela pri pouku, ki se mora opi-vseh dielav- sodelovalo v NOV sledile zgle- rati skih svetov občine Videm- du Artičanom, bi lahko poveča-Krško, podobna posvetovanja le svoje vrste, hkrati pa okre-pa bodo Imeli mesečno. pile občinski odbor ZB Brežice. Na pobudo občinskega komiteja ZK Hrastnik so se prosvetni delavci, člani ZK, prvič se-šli prejšnji teden. Skoro stoodstotna udeležba Je dokaz, da je bila pobuda utemeljena, in d n so taki sestanki potrebni. Po uvodnih besedah tov. Brečka, predsednika občine H rastnih, v katerih le le-ia poudaril predvsem nekatera dejstva in potrebe glede uspešne j-ega dela prosvetnih delavcev, So navzoči v razgovoru izrekli sledeče misli: taki sestanki so rot-ebni i^rr-ni •>.»••» mnenj; da se doseže večja odločnost pori sprava jan ju načel *ROBLEMIgradbenih DELAVCEV ci trškem polju so gradbin-nte čase doživeli hujši kot pa v drugih pre-Idtjg s'ovenije. Gradbena pod-,1? odpustila mnogo delav- Tudi v Pišecah si želi!o ambu ante Vse doslej obiskuje zdravnik predstavniki množičnih organi- zaostalosti; kot ljudsk šecc vsak petek dopoldne in zaclj — dramska skupina v učitelji morajo prosvetni delav' na znanstvena dognanja; učne moči ne smejo iti mimo posameznih slabih učencev — zavzeti se morajo tudi za uspeh šibkejših; še Je treba mnogo budnosti, da se pri pouku odpravljajo posledice nazadnja-ljudški <^v’ imenovanih poldelav-*i >w,u|. na storilnost dela. kaj- Y ’ J'akor tudi prave proletnr--------------1 . Wa odpust na je zelo slabo *i jwa' na storilnost dela. kaj-*a>m fio J° onazila ne- 'fvik.s foslranost za delo in pro- c.vnost. Gradbenih delavcev koračujejo tudi smeli šteti za delavce, ki so skoro nc bl Vsaj, c delavce, ki so ^ rimo brez dela. Prizadeti Pišecc Ima deset do petnajst pacientov, okraju pa bo odstopila vse do-in sicer kar pri tov. Podgoršku, hodke od gledaliških predstav, čeprav so prostori za ambulanto nadalje bodo pomagali sindikat, v občinski hiši. Čakalnica, ordi- kmetijska zadruga, SZDL. ga-nacljski prostor in vodovod so silci Itd. Zdravstveni delavci so potrebni le malenkostnih popra- prav tako obljubili vso pomoč, vil. Na pobudo Občinskega ljud- zlasti kolektiv zobne ambulante skegn odbora v Brežicah in na Iz Brežic, ki bo prispeval tudi obljubo Okrajnega odbora Rde- nekaj inventarja, čega križa v Trbovljah, da bo Pišečanom želimo, da bi se dal 50 tisoč dinarjev na razpo- jim želja Čemprej izpolnila in lago, so v Pišecah sestavili od- da bi v okraju kmalu začela po-bor za ustanovitev krajevne am- slovati nujno potrebna ambu-bulanie. V odboru sodelujejo lanta. ci nuditi več pomoči pri izobraževalnemu delu »Svobod«; v šoli je treba delo opreti na strokovno znanje in politično-idej-no pravilno razgledanost Z nižje gimnazije morajo dijaki odhajati že svetovno-nazorsko pravilno usmerjeni, ker mnogi odhajajo že na delo. Kader na šolah, ki prihaja z učiteljišč in univerze, v tem pogedu ni dovolj pripravlien na delo med preprostimi ljudmi. Občine si morajo dober kader, ko ta še študira, pripraviti s pomočjo štipendiranja in pravilnega usmerjanja v poklice. Ker je med učnimi močmi mnogo žena in mater, bomo morali ustanavljati uslužnostna podjetja, ki bodo skupno z izsledki sodobnega gospodinjstva razbremenila žene in matere doma, da bodo le-te lahko bolj pomagale pri izobraževanju žena in deklet v tečajih itd. — 2e v jeseni bo v hrastniških šolata verjetno veliko pomanjkanje učilnic, večje kot pomanjkanje učnih moči. Mladi kadri bi morali redno opravljati strokovne izpite in tako izboljšati tudi kvaliteto dela v razredu. Poudarjeno je bilo tudi, da kvalitetno delo v razredu z izboljšanjem znanja dijakov posredno ustvarja boljši gospodarski položaj za vse delovne državljane. Ob koncu posveta so člani sprejeli med drugim tudi te-le sklepe: članice ZK, učiteljice in profesorice, bodo pričele na tečajih s predavanji o položaju naše žene v socialistični družbi. Aktiv bo s poglobllenlm političnim delom posredoval naš družbeni razvoj tudi drugim prosvetnim delavcem Posebno pozornost bodo posvetili vprašanju izbire poklica ali nadaljnjega šolanja tisti mladini, ki zapušča naše nižje gimnazije. Svoje sklepe bodo na prihod-ntem sestanku pregledali tn poročali o ntibovl Izvršitvi ter bo tako aktiv vedno delaven. Nekaj misli z občnega zbora občinskega sindikalnega sveta v Zagorju Ob občnem zboru rudniškega gasilskega društva v Trbovljah Le v skupnosti fe moč 75 let požrtuounlnega dela V ZAGORJU JE DOSLEJ ZAPOSLENO SKUPNO 3222 DELAVCEV IN USLUŽBENCEV, V SINDIKALNIH ORGANIZACIJAH PA JE VČLANJENO SKUPNO 3085 LJUDI — TEŽAVE SINDIKALNEGA SVETA Ker so ee na o omoči u Občinskega sindikalnega sveta lani izvršile razne spremembe, je imel njegov svet nemalo nalog, ki jih je moral sproti reševati. Zato bo prav, da nekoliko pogledamo delo tega sveta. Sprva je potrebno naglasiti, da je v Zagorju trenutno zaposleno 3222 delavcev in uslužbencev, od katerih je v sindikalnih organizacij ah kar 3085. Že iz tega je razvidno, da v Zagorju ni težav z vključevanjem v sindikalne vrste. In 9lej ko prej bo še preostalih 137 zaposlenih spoznalo, da so naši sindikati važna delavska organizacija, ki ima velik pomen in velike zasluge pri izobraževanju delavskega razreda. Na področju Zagorja je 17 sindikalnih podružnic. S tem je sindikat najmočnejša organizacija. Iz poročil je razvidno, da so malone vse sindikalne podružnice več ali manj kar dobro opravljale svoje vsakodnevne naloge. Pri nekaterih pa je opaziti, da so nekoliko popustile in zato niso imeli tolikšnih uspehov kot prejšnja leta. Spet druge pa so odvajale zgolj članarino. Tako bi morala biti podružnica državnih uslužbencev ena izmed najboljših organizacij. Zal ni v celoti opravila svojih nalog. Tudi članski sestanki v nekaterih podružnicah niso bili najbolje obiskani, kar je seveda oviralo boljše delo. Iz poročila tajnika sveta je razvidno, da se odnosi med občinskim sindikalnim in rudniškim sindikalnim odborom niso kdo ve kaj spremenili. Tudi lani ni prihajal na sejo občinskega sindikalnega sveta noben član rudniškega odbora, čeprav so jih redno vabili. Kajpak se delo zato ni moglo tako redno razvijati. Občinski sindikalni svet si prizadeva te odnose izboljšati, toda brez sodelovanja rudniškega odbora bo vek trud zaman. Prav gotovo pa je, da to stanje ne more trajati v nedogled, in bi bilo prav, da bi se odnosi med obema forumoma začeli razvijati v obojestransko korist. To bo velikega pomena zlasti letos, ko imajo sindikalne organizacije mnoge važne naloge. Jasno je, da je za vsako smotrno delo v prvi vrsti potrebno popolno soglasje in enotnost. Na lanskoletnih občnih zborih nekaterih sindikalnih podružnic so člani predlagali, da bi se obstoječa delavska samopomoč razširila na vse ostale podružnice. Občinski sindikalni svet je to željo svojll in plačujejo odslej te prispevke vse podružnice oziroma vsi člani. Jasno pa je. da ni prav, da pobirajo podružnice te prispevke tudi od tistih zaposlenih, ki niso člani sindikalnih podružnic Komisija za delovne odnose pri tem svetu je lani obravnavala 7 prim0-''*’ odpovedi delovnega razmerja po podjetjih \7 iv, .—: . -i - « n privolitev, v treh primerih pa odpovedi ni potrdila, ker so bile nezakonite Nekatera podjetja niso namreč upoštevala uredbe o delovnih odnosih. Občinski sindikalni svet kajpak ni smel dopuščati teh nezakonitosti. Prav iz tega sledi, da bi morale sindikalne organizacije aktivneje sodelovati z vodstvi podjetij, tako pri sprejemanju kakor pri odpuščanju delovnih ljudi. Pri občinskem sindikalnem svetu je tudi fond za začasne nezaposlene. Iz tega fonda je svet lani izplačal pomoč desetim člahom. V poročilu je rečeno, da svet ni mogel v celoti opraviti svojih nalog. Razlog za to ie iskati med drugim ▼ tem, da so malone vsi člani zaposleni v seh treh izmenah in zato niso mogli redneje obiskovati sindikalnih podružnic. Pa tudi vsi člani predsedstva niso izpolnili svojih nalog, zato je odpadlo več dela na posamezne člane sveta. V diskusiji so se delegati lotili najrazličnejših vprašanj. Precej so govorili o kulturni dejavnosti, preskrbi porošnikov in zaposlevanju. Na skupščini so govorili tudi podpredsednik zasavskega okraja tov. Burkeljc in predsednik zagorske občine tov. Lukač in še drugi gostje. Prav gotovo je, da bo imel novi svet obilico dela. Izpolniti bo moral številne naloge. Milan V. Preteklo soboto je Imelo gasilsko društvo pri trboveljskem rudniku svoj 75. letni občni zbor. Delo tega društva, v katerem opravljajo njegovi član', svojo pomembno nalogo tiho in zvesto vsa dolga leta, je bilo tudi lansko leto uspešno in v korist naš* skupnosti. Rudnišk: gasilci v Trbovljah so se lansko leto večkrat spopadli z ognjem — da omenimo samo požrtvovalno delo teh gasilcev ob izbruhu požara velikega rudniškega drobilca lansko leto na Neži, kjer se je posrečilo lokalizirati ogenj, ki bi lahko napravil še mnogo večjo škodo — poleg tega pa so ti marljivi gasilci napravili v društvu tečai za izprašane gasilce, vsakih štirinajst dni pa so imeli svoje redne vaje. Tudi razna dela so opravili v svojem skritem Do- mu, kjer stoje člani društva Število članov društva pa se stalno na straži. je v zadnjih letih precej zniža- Letos bodo rudniški gasilci lo. Zato bo društvo v bodoče praznovali 75-letnico svojega posvetilo temu vprašanju po-zve«4asa požrtvovalnega dela sebno skrb Problem Zdravstveno predavanje in ses anek SZDL na Zdolah t>'£S«fST «£»i?»“š““L“sl« Gasilci trboveljskega rudnika Dolga in zanimiva bi bila povest tega dela. če bi jo napisali. Ce bo dopuščal prostor, se bomo na to povest povrnili meseca junija oziroma julija, ko bodo ti gasilci praznovali svoj o raku, ki 9e ga je udeležilo nad n ju neprimerni. Ugotovili so, niških ur so žrtvovali domači 130 ljudi. Poslušalci so z zani- da so kmetje in vinogradniki z ni, da bi končno prišli do do-manjem spremljali predavanje umetnimi gnojili v zadnjih letih bre prometne zveze med Zdola-in na koncu izrekli željo, da bi precej izboljšali proizvodnjo, z ia Vidmom-Krškim. Kljub bilo še več podobnih predavanj, njo pa tudi svoj položaj. Isto- temu pa cesta še danes ni po-V prihodnjem predavanju naj časno‘so s tem koristili skup- vsem skončana. Vsa dosedanja bi predavatelj obravnaval rev- nosti, ker so tudi mali -kmetje dela bodo brez pomena, če ^ne matična obolenja. ' ’ ■ Po predavanju je bil sestanek zbrani be. radi razvil* tudi novo društveno zastavo. nadalje iztrošenost njegovega strojnega parka, ki ga društvo občutj že celo vrsto let. Upajmo. da se bo tudi to vprašanje v bližnji bodočnosti ugodno rešilo. Ob koncu je bil za predsednika ponovno izvoljen Jože Rozman. -jak h Spcdn ega Pešav a organizaieje SZDL. Vsi so se zanimali za naša gospodarska, politična in vprašanja. V Socilistični pa v kraju ni pravega vodstva, z umetnimi gnojili pridelali to- bodo v kratkem posuli cesto s liko, da so krili svoje potre- peskom, da z njim utrdijo ce- Ustanovitev potrošniškega skupno z upravo rudnika presveta. — Na nedavnem mno- gledala stalež delavcev in ugo-žičnem sestanku so Krmelj ča- tovila, da je v kolektivu 23 Iju-ni sklenili, da tudi v svojem di, ki imajo doma precej krneč- stišče. Ker je cesta okrajnega _ _ Lansko leto je bilo za modro značaja, bo morala »krajna kraju ustanove potrošni5ki svet. ke zemlje; Ti mard;i za- družbena galico veliko povpraševanje cestna uPrava nud‘ti potrebno k- bQ nalogo sodolovati pri poklic in se lobu zvezi Clam?SZDL z. Zdol} J* £™dtU te važne °cesteV upravljanju trgovskih posloval- titl smotrnejše obdelave svoj« zato med članstvom ni prave zanimajo za preskrbo modre Pred zaključkom sestanka so ^itne pamanjkliivosti galice in za njeno primerno ce- sklenili, da bodo organizacijo . ' upravljanju trgovskih poslovalnic in odpravljati v njih more- volje do dcls. w p*uu«>***»- —— - . Zdolski kmetje se v glavnem no. Zanimajo se tudi za škrop- SZDL okrepili. V ta namen do ukvarjajo z vinogradništvom, ljenje sadnega drevja, ki ga organizacija sklicala množičen Vino, ki so ga pridelali lansko nameravajo čim prej poškropi- sestanek, na katerem bodo raz- nega izvršnega sveta za izbo-lj- Izboljšanje našega kmetijstva. — V zvezi z ukrepi Zvez- jesen, ker je pa je kvalitetno slabo, v njem premalo slad- Električna luč na Zdolah je be vse volivce v vrste Sociali-korja. Zato je prodaja vina zelo zelo slaba. Zdolani so Imeli etične zveze, težavna, hkrati pa tudi njego- lansko leto možnost, da bi v va cena nizka. Kljub temu, da vas napeljali trifazni tok. Kme-morejo ti jaka zadruga jim je ponudila niso hoteli vasi širili — vino- razne sovražne govorice, da bo-bo treba do kmetje izgubili posestva, če bodo so spoznali, n •n ■J' i ♦'■'■»■n delili delo po terenih dn pride- šanje našega kmetijstva so tudi pri krmeljskem rudniku ustanovili posebno komisijo, ki je vinogradniki vina ne prodati, je treba odvajati davke posojilo, ki pa ga in prometni davek. Prav zaradi sprejeti. Tako so v te težave so kmetje gradniki mnenja, da najti kakršno koli rešitev tega vprašanja. N n .»-*npku ao govorfU na- Spet prem®Ista zaradi vin prosti š?fer a Dne 18. januarja t. 1. je po pol sedmi uri zvečer prišlo na titi smotrnejše obdelave zemlje. IZ DOLENJE VASI PRI KRŠKEM V okviru organizacije SZD^ so imeli v Dolenji vasi pre<* kratkim zdravstveno predavanje. Na tem predavanju je dr-Miroslav Krištofič iz Krškega na željo poslušalcev predaval 0 raku in revmatizmu. Snov ie predavatelj podal na način, k1 je bil vsakemu poslušalcu ra' zumljiv. Predavanj* ‘a vilo v zdravstveni debatni 'e' čer, na katerem eo se poslu- terem je napravil za okrog 20 ____ ____ _ _ tisoč dinarjev škode. Ako ne bi najeli posojilo Itd. Danes republiški cesti drugega reda iz bil na srečo obtičal za skalo bi rogovMriii"« valčka »znali, da so grešili, k*r*> Trbovelj proti^ Jfrastniku do bil z vozilom gobovo zdrčal^v Takih in podobnih predavani si vsi poslušalci želijo še več. V kabini poleg šoferja se je prometne nesreče zaradi neupo- Savo, kjer bi nastala še večja števanja cestno-prometnih pred- materialna škoda. oisov. Franc Varšič, voznik kategorije C, uslužben pri trboveljskem rudniku, je s tovornim avtomobilom S-4302 vozil iz Trbovelj na Dol pri Hrastniku material za potrebe rudnika. Po opravljenem delu se je ta voznik napotil v gostilno Laznik na Dolu, kjer je z delavci oziroma nakladalci popival precej časa in se odpeljal s tovornim avtomobilom prdti Trbovljam z delavci nekako tri in pol ure po končanem delu. Ko je se vozil še en delavec, v kasenu pa dva, katerim je s svojo neprevidnostjo ogrožal življenje, vendar se jim na srečo ni nič zgodilo. Tudi sam šofer je izstopil iz prevrnjenega in poškodovanega avtomobila zelo utrujen od ^roe"Tl" ure zvečer” pre' — prečili večji požari M bi laV saj se je ta večer zbralo okrog 70 ljudi, kar je za tk kraj ^ po število. Z J- BREŽIŠKI GASILCI SO PREPREČILI VEČJI POŽAR Prejšnji teden so brežiški 8a' zaužitih alkoholnih pijač, vem dar brez telesnih poškodb. Šoferju so organi Ljudske milice odvzeli vozniško knjižico in uvedli proti njemu pravni in ka- pripeljal na prav ravni odsek zenski postopek, ceste med trboveljsko Elcktrar- nastal v garažah »Prevoza« Brežicah. Ob izpraznjevanju P6' či so metali še goreč pepel & leseno garažo. Le pravočasni in' tervenciji brežiških gasilcev Pc e.c.vrarni so acia koi:ča..a Ta primer prometne nesreče zahvala, da ni prišlo do veješ* no in savskim mostom v Trbov- naj bi bil spet opomin vsem po- požara in materialne škode !jah, je zavozil v obcestno lese- klicnim voznikom motornih vo- vajenci in drugi uslužbenci p°d' zil, da morajo upoštevati pred- jetja (velja tudi za druga P0,] piše nove uredbe o cestnem pro- jetja in ustanove) pa naj b°*' metu v LR Sloveniji in voziti pazijo pri odmetavanju pepe™ trezni, če hočejo še naprej iz peči, da ne bi prišlo v bod°' opravljati svoj poklic. I. D. če do kakšne večje nesreče. no ograjo, jo poškodoval in zavozil čez rob ceste in obtičal kakšnih devet metrov globoko pod cesto v strugi Save s prevrnjenim avtomobilom, na ka- KDGAR VVALLACE 38 MELODIJA 'imrti »Kaj je to bilo?« je nenadoma vprašal general. »Mislim, da šum prihaja iz veže,« je dejala Edith. »No. in jaz sem mislil, da je bilo pri oknu,« je zamrmral general nekoliko osramočen če so mord» gostje opazili, kako se je zdrznil. »Pripovedujte svojo zgodbo dalje, doktor!« »Pred nekaj meseci,« Je začel doktor Seymor. »je prišel k meni mlad mož. Bil je iz boljših krogov in očividno tujec v Leedsu Vsekakor mi ni bl( znan. Pozneje sem odkril, da je prišel Iz Londona Že'e) s) je moje zd.*avni"ke pomoči. Bolel ga je škrbast k-.čnik. kaj vsakdanja stvar, in se je v ustih malo ranil. Ko je opazil do se mu ranica ni hotela zaceliti, se je vznemiril Kakor večina ljudi se je strašno bal raka.« Znižal ie glas kakor to zdravniki pogosto store če govore o tej najstrašnejši bolezni »K svojemu hišnemu zdravniku ni hotel Iti Zdi se mi da ga sploh ni imel. Prišel je torej k meni Takoj sem podvomil da bi bilo kaj nevarnega, vendar sem Izrezal majhen košček membrane, da bi ga mikroskopno preiskal.« Mlada gospa se je stresla od gro^e. •Oprostite.« je dejal doktor naglo, »sicer v tej zgodbi ni ve? nič groznega razen če ne misli* e Vsekakor ♦ Je nadaljeval, -sem mu obljubil, da ga bom obvestil o uspehu svoje preiskave ta sem ga zato poprosil za naslov. Odklonil ie. Bil je zelo nervozen. Dejal je: .Vem, da sem moralni strahopetec. toda spet ne bi rad zvedel gole resnice v obliki treznih. preudarjenih besed. Ce je moja bojazen upravičena, bi želel, da me cbvejtite na način, ki me bo najmanj prizadel’«. »In ta je bil?« je vprašal sir John in proti svoji volji pokazal zanimanje za zgodbo. Doktor je globoko dihnil »Zdi se« je nadaljeval, »da je moral biti kak muzik,« —-Edith je razburjeno dvignila glavo, krčevito stisnila roke in napeto gledala v zdravnika — •bil Je kos muzika, se pravi, glasbo Je zelo ljubil Želel Je, da ga ob ves . im o uspehu preiskave na res edinstven način; kaj podobnega nisem še nikdar prej v življenju slišal. Dal mi je dva listka in pisemski ovitek z naslovom, z naslovom nekega starega muzikanta v Londonu, k| mu je bil mladi mož dobrotnik in podpornik.« Edithi se je zdelo, da pleše vsa soba okoli nje, vendar se je držala naslonjala pri stolu tako krčevito, da so ji členki postali beli. »Kakor rečeno: listka sta bila naslovljena na njegovega starega prijatelja in sta imela skoraj isto besedilo. Prvo besedilo se je v glavnem glasilo takole: Pojdite na to in to mesto in zaigrajte »Melodij« v F-duru«, medtem ko bi naj po drugem besedilu na istem mestu zaigral »Pomladansko pesem«. No — tu se začne tragedija.« Dvignil je prst: »Listek z naročilom, naj mu starec zaigra »Melodijo v F-duru. bi imel odposlati v primeru, če bi imel raka.« Vladala je globoke tišina, slišati je bHo samo hitro dihanje mlade gospe. »In, in--------?« Je zašepeta- la Edith. »In,« — zdravnik jo je pogledal z duševno odsotnimi očmi — »odposlal sem napačni listek,« je dejal, »odposlal in uničil drugega, preden sem spoznal svojo zmoto.« »Torej nima raka?« Je zašepetala mlada gospa »Ne, in jaz nimam njegovega naslova ter mu tega ne morem sporočiti,« je rekel Rarclay-Seymour. »Bilo Je v marsikaterem pogledu tragično Mislim, da se Je takrat nameraval ravno poročiti; Izrečno m| je namreč rekel: ,Ce imam raka in se oženim, bom ženo zapustil v revščini’; na koncu ml je zastavil še prav čudno vprašanje,« je dodal doktor. »Dejal Je namreč: .Ali niste mnenja, da je na smrt obsojen človek upravičen vse storiti celo zagrešiti hudodelstva, če s tem zaščiti ljubljenko. k| jo zapušča’?« »Sedaj ml je vse jasno,« je rekla Edith. Glas ji je zvenel votlo ln kakor lz silne daljave. »Kaj je to bilo?« je vzkliknil general in skočil pokonci. Tokrat ni bilo dvoma. Jack Frankfort je skočil k zavesi, ki je pokrivala okensko vdolbino, in jo odgrnil. Tu je stal Gilbcn Standerton. bled ko smrt. Njegove oč| so bolščale v prazno, roka na ustih se mu je tresla. »Napačni listek!« je dejal »Sveta nebesa!« 16 Mesec dni po teh dogodkih je prišel Giibert Standerton iz zunanjega ministrstva domov v svojo hišico v St. Johns-VVoodu. »Neki gospod te čaka in želi s tabo govoriti, Giibert!« mu ie rekla Edith. »Lahko si mislim, kdo je,« je odvrnil, »najbrž bo prokurist moje banke.« Z vedrim nasmehom je pozdravil postavnega moža, ki je po njegovem prihodu vstal. »Torej, gospod Brown,« je dejal, »natančno vam moram pojasniti, kaj bi rad, da ml uredite. V Ameriki Je mož — kak teden ali dva bo tam — ki mu dolgujem večji denarni znesek. Vsota znaša osemdeset tisoč funtov — poskrbite, prosim, da bom imel za nakazilo denarja dovolj tekočega kapitala.« »Na razpolago Imate več ko dovolj denarja, gospod Standerton,« je odvrnil prokurist, »ln celo takoj, ne da b< morali od svojih varnih papirjev kaj prodati.« »To Je dobro. Vse podrobnosti boste našli tu,« je dejal Giibert in potegnil lz žepa zganjen list papirja. »Gre pravzaprav za skupno zadevo, se pravi, denar boste nakazali dvema možema: Thomasu Blacku ln Georgeu Smithu. Morda bo treba obračunati še s kom. Mislim namreč,« je smehljaje nadaljeval, »da imata moža še več družbenikov, ki so upravičeni do pripadajočih jim deležev.« »Gospod Standerton doslej še nisem imel priložnosti, da bi vam čestital zaradi čudovitih uslug, ki ste (ih izkazali mestu,« je dejal bančni prokurist. »Go- vori se, da se je treba vam zahvaliti, če bo povrnjena lastnikom vsaka para, ki jo je ukradla zloglasna VVallisova tolpa.« »Mislim, da to precej ustreza dejanskemu stanju,« je dejal Giibert ravnodušno. »Nedavno sem bral o tem poročilu v nekem časniku,« je nadaljeval prckurht. »Izredno srečno naključje je bilo, da je izbruhnil požar v neposredni bližini vlomilskega glavnega stana.« »Sreča je bila, da so odkrili ogenj, preden se je razširil na območje trgovine z blagajnami,« Je rekel GUbcrt. »Na srečo so me opazili gasilci skozi vrhnje okno. S tem je poslala vsa zadeva precej preprosta, čeprav «0 potrebovali precej časa. da so me osvobodili rešetk, kakor vam utegne biti znano.« »Ali ste se kdaj srečali s tem lopovom Wallisom?« je vprašal prokurist radovedno. »Ali niste tudi tega posneli iz časnikov?« se je Giibert suho nasmehnil in pošalil »Bral sem da ste na neki način zvedeli, da pripravljajo pri vašemu stricu vlom — da ste nadalje nemudoma pohiteli tja in zasačili \Vallisa na predzldju pod oknom.« »Na terasi je bilo,« je rekel Giibert mirno. »In da je zbežal, ko vas je zagledal?« »To ne drži povsem,« je dejal Giibert. »Bolje bi to izrazili tako, da mu je moj prihod dal vzrok, da se je odstranil. Ker nisem zanesljivo vedel, ali si je dragocenosti že prisvojil, sem skozi okno skočil v sobo, ne da bi opazil, da je bil kdo tam. Vedeti morate, da skozi težke zavese ni prodrl niti žarek sve- u* tlobe. Ko sem tam stal. jo 1 pobrisal. To je vsa zgouba.' Prokuristu je naročil še *** ali dve stvari žara d j nakaJN denarja, nato pa se je posl0’., in odšel. Giibert je v dne’-' sobi poiskal svojo ženo. Prišla mu je naproti, ljubeznivo nasmehnila bi *' vprašala: . ... »Ali se ne počutiš v mif.h ,# stvu za zunanje zadeve o*3 neugodno?« , »V začetku mj Jc bilo r malo čudno pri srcu, po teh 01 jih prejšnjih poslih.« Smejal se je. »Nikdar ne bi verjela, d-1..,., te mogel sir John s vplivom ponovno spraviti »Mislim, da ima večji '’P'<, kakor si ti lahko predstaviJ^ii je dejal. »Razen tega pa s« tu še drugi razlogi, ki so rili meni v prid. Veš v ,1 svoje mračne dejavnosti s y zunanjemu ministrstvu vil nekaj manjših uslug. in je bilo zelo dobro zame.« Zamišljeno ga je pogled>,3'j|| »Ali se hočeva sedaj povrjft na tisto t:č’;o, kjer so sc t1’3 stiki začeli?« je vprašale. j- »Kje pa so sc začeli?« 3C vrnil. *»« »Ne vem, če sva »plah k'c čela.« jc rekla zamišljeno, jt Ko j« prej prišel v sobo-gledala vozni red. Sedaj 63fI)0 vzela spet v roke Ln milo*®* listala po njem. »Ali sc zanimaš za vozni t# »Zelo!« je dejala. »Prav*™ mislim za nekaj odločiti.’ ji •Za kaj se misliš odloči1*-' vprašal. »Kje - kje naj prc'*>‘V svoje medene ledne,« j* petala. (Konec) ;' ': v * Oregonski Indijanci se želijo odcepiti c-d Amerike T oje indijančkih plemen, ki živijo v državi Oregon, je izkopalo »bojno sekiro« in nrpcve-delo vojno Amer.ki. Predstavniki teh plemen so izjavili, da se hočejo odcepiti od Amerike in ustanoviti lastno državo pod zaščito Organizacije Združenih narodov. Razlog za odcepitev jo 100 milijonov dolarjev, ki jim jih menda dolguje Amerika. Indijanski pravni zastopniki trdijo, da je Amerika leta 1885 sklenila sporazum s predstavniki teh plemen. S tem sporazumom se je ameriška vlada obvezala izplačati 100 milijonov dolarjev, ker so jim odvzeli lo- višča. Toda kongres ni nikoli ratificiral tega sporazuma, in ludi odškodnina ni bila izplačana. A tudi ta indijanska plemena se niso nikdar odrekla svoje suverenosti. Indijanski pravni svetovalci opozarjajo, da ta trojica indijanskih plemen ni nikdar spadala pod ameriško zakonodaj-stvo. Zato imajo V6e pravice do č'-.n siva v OZN. Stevenson v televiziji Pred dnevi je prvak demokratske stranke Stevenson zelo ostro kritiziral poslanioo predsednika Eisenhowerja o stanju Unije in jo imenoval za netočno. V okviru televizijskega programa je Stevenson izjavil no- vinarjem, da je Eisenhovverju in Dullcsu ljubše voditi politi-' ko zastraševanja, kakor pa pomagati nerazvitim deželam, da se ekonomsko opomorejo. Stevenson je dejal, da dve tretjini ameriške pomoč; Aziji odpadeta na tri države (Južni Koreji. Formozi in Južnemu Vietnamu) ki imajo 40 milijonov prebivalcev. a ostali del, ki ima 600 milijonov prebivalcev, prejema le tretjino pomoči. po polnoči se je vlegel v neki luksuzni avtomobil, ki je bil v bližini. Ko je vozač zjutraj odprl vrata avtomobila, se je kajpak zelo ustrašil in takoj poklical policijo. »Bojim se atentata«, je govoril po telefonu. Avto je bil namreč last Edgarja Fau-reja. Ameriški vojak je dobil sedem dni zapora zaradi izrednega vznemirjanja. Bejim se atentata ... srce močneje udarja ... • • • Rak in h pofoza O nastanku raka smo slišali že številne teorije. Zdaj se jim je pridružila še nova, ki so io izdelali Holandci in Angleži. Trdijo, da moramo iskati vzrok rakastega obolenja v funkcionalnih motnjah hipcfize. Podgane so krmili s snovmi, ki povzročajo raka in vse so dobile raka na jetrih. Enakemu številu poskusnih živalic so izrezali hipofize, dajali isto hrano, toda niti ena ni zbolela. Na osnovi teh dognanj so že izdelali teorijo Toda nejno resnično vrednost bo pokazala praksa. PO OVINKIH V bližini male železniške postaje pri Sc’nleswigu se nahaja, kot je to že navcda — mala hišica za nujne potrebe potnikov. Na vratih visi orumenela tablica z napisom: »V primeru potrebe dobite ključ pri postajnem načelniku.« Nekomu se je najbrž godilo slabo, pa je spodaj pripisal: »V nujnih primerih obrnite se na zvezno železniško direkcijo.« NEVAREN POSLANIK Sir Ralph Stevenson, trenutno angleški poslanik v Kaira, je znan kot slabo znamenje za vse kronane vladarje, pri katerih je bil akreditiran. Kar poglejmo seznam »nesrečnih« suverenov, pri katerih je bil akreditiran. Kar poglejmo seznam »nesrečnih« suverenov, ki so v njegovi prisotnosti zgubili krone! Tik pred vojno je bil Sir Ralph Stevenson poslanik v Jugoslaviji — prav v času, ko Ane deta BALZAC V ZADREGI K znamenitemu francoskemu romanopiscu Balzacu je prišla žena s prošnjo, kaj naj napravi s človekom, ki ima pisavo, kakor je bila v prinešenem šolskem zvezku. »Pisava je moška, vendar kaže, da oseba ni značajna, da je lenuh Izprijenec in ničvrednež in da od njega nima kaj pričakovati.« Zena se zr smeje in pravi: »Učenjak, saj to je vaš zvezek iz šolskih let!« 6e je poslavljal kralj Peter; od 1946 do 1950 je zastopal svojo deežlo na Kitajskem dvoru pri Cengkajšku, ki je prav tako moral menjati svoje bivališče; od leta 1950 naprej pa je, kot pravijo zlobni jeziki — spravil na beraško palico kralja vseh kraljev — Faruka, kjer je bil v kritičnem črsu poslanik. Kje bo našel znanilec nesreče svojo četrto kronano žrtev, se sprašujejo sedaj Angleži. Gola dejstva V Mays Lar.din.gu (Nev/ Jc:r-sey v ZDA) je pojasnil dr. Is!ey Boone, predsednik ameriškega združenja za sončne kopeli. da je nud zem edina pot, ki utegne pripeljati narode vsega sveta do miru Ko so radovedni novinarji prosili za bolj jasno izpoved te teze, je oče ameriških nudistov pribil: »Če bodo voiakt brez oblek, ne bodo ločili prijatelja od sovražnika. Kdo bo potem še streljal!? Sodoben vodič Uprava znamenitega državnega muzeja v Amsterdamu je uvedla novost, lrl sc je izkazala za izredno praktično. Vsak obiskovalec lahko dobi obenem z vstopnico tudi lahek ultrakratko valovni sprejemnik. S pomočjo tega sprejemnika vodijo obiskovalca skozj številne prostore muzeja, pojasnjujoč mu vse zanimive podrobnosti razstavljenih predmetov. Ko je po eni uri oddaje konec, dobijo slušalke novi obiskovalci, v upravi pa zopet vklopijo isto ploščo. Loterija cestne železnice V Djakart, (Indonezija) ni več slepih potnikov, čeprav 60 vozovi cestne železnice vedno natrpani. Nasprotno, potniki se celo potegujejo za vozne listke, kajti na vsakem je številka in enkrat na mesec je žrebanje te čudne loterije Praktičen pisalni stroj Neka ameriška tovarna električnih pisalnih strojev je iznašla poseben tip električnega pisalnega stroja ki ima poleg običajne tastature posebno skupino tipk. S tem, da prit snemo na eno teh posebnih tipk, napl- Nek. ameriški vojak, ki je v službi v Nemčiji, je prišel na oddih v Pariz. V nekem nočnem lokalu na Montmartru je porabil ves svoi denar, tako da ni mogel oditi v hotel. Nekaj • • «L šemo celo besede ali celo krajši stavek. Tipkarica lahko tudi sama vnese v to skupino besede, ki jih najbolj pogosto rabi. Stroj se pri uporabi v ničemer ne razlikuje od ostalih, ko pa pridemo do besed, ki so vnesene v posebne skupino, pritisnemo na določeno tipko Strokovnjaki trdjo. da so besede ali stavek lahko sestavljene največ iz 18 črk in da ima stroj lahko toliko posebnih tipk, kolikor ima običajni, to je približno 42. Na slovesnosti 80. rojstnega dne je zahodnonemški kancler Adenauer stal v Bonnu pod jamborom na katerem je plapolala trobarvna zastava. Vojaška godba je zaigrala ob tej priložnosti tudi njegov priljubljeni marš »Deutschmeister«. Čeprav je prejel številne čestitke, med njimi tudj od Eisen-howerja, Churchilla in svojih strankarskih kolegov, nadalje dragocena darila, med njimi tudi mladega leva, ki so ga takoj poslali v Zoološki vrt, so bil, Adenauerju najdragocenejši zvoki tega vojaškega marša. Ob tej priložnosti se je Adenauer obrnil k predsedniku republike in oči vidno ganjen dejal: »Srce mi je močneje udarilo, ko sem slišal vojake nove nemške armade, kako ’U. da strelišče ne bi bilo samo prostor za šnortno izživljanje določenega števila ljudi kakor nekateri drugi naši športni objekti, pač pa da bi ta nujno potrebni objekt v velikem rudarskem kraju mnogo pripomogel k izvenarmadni vzgoji precejš-pa naše mladine. O potrebi gradnje novega — S SENOVEGA Poročali smo že o izobraževalnih tečajih v zimskih mesecih v senovški občini. Tečaj RK in tečaj za gospodinjstvo obiskuje lepo število deklet, prav tako je z delom pričel tečaj za izobraževanje zaposlene mladine. Tečaj kaže, da bo rodil uspehe. Trenutno so torej na Senovem kar trije tečaji za izobraževanje mladine Zimski čas je zelo primeren za tovrstne tečaje in tudi volja mladincev in mladink do učenja je kar zadovoljiva, tako da je upati na uspeh tečajev. Na povabilo krajevnih in občinske organizacije SZDL je bilo preteklo nedeljo v kopriv-niški šoli zanimivo zdravstveno predavanje o raku. Predava! je bivši okrajni zdravnik tov. ‘Jože Cakš. Poučno predavanje je pritegnilo okrog sto ljudi, ki so zadovoljno odhajali po predavanju na svoje domove. Takšnih predavanj si naši kmečki ljudje zelo žele. To predavanje je bilo prej že na Velikem Kamnu. SZDL na naši vasi bo s takim načinom izobraževalnega dela pridobila na ugledu. Tudi občinski sindikalni svet ima v načrtu vrsto aktualnih predavanj, za katera je pridobil strokovno izobražene predavatelje. Za 10. februar je v načrtu zanimivo predavanje o našem novem gospodarskem sistemu in njegovih problemih. Predaval bo tov. Franjo Perič. Obisk predavanja priporočamo vsem. sodobnega strelišča v Trbovljah so na nedavnem občnem zboru govorili tudi člani Zveze borcev. !llll!!!!lllll!lll!!i!!llil!in!i!!!!i|l!l!!!l!l!l!lll!!!!lll!ll!!!!!l!!i!lllllll!!illl!llil!l!M Josič Brinar PIONIRSKI KOTIČEK iNaaalievaoiei Ko si Je volk zalizal rane, je šel spet stikat za plenom. Stika in gleda — na gori stoji velik kozel. Takoj Je prt njem in mu reče; »Oj kozel, kozliček, prišel sem k tebi, da te snem!« »Oh, ti volk, ti sivi, čemu bi si po nepotrebnem lomil svoje stare zobe? Raje stopi spodaj pod goro in odpri široko svoje čeljusti; jaz ti priletim naravnost v usta — in ti me lahko celega pogoltneš!« Volk se je razkoračil pod goro in je odprl svoje široko žrelo. Kozel pa Je pridirjal z brega kot strela in Je butnil volka s tako silo v čelo, da je kakor klada telebnil po tleh. Nato se je kozel zadovoljen vrnil na pašo. Cc-», dolge tri ure se je volk zbudil iz globoke nezavesti; glava ga je silno bolela in kar šumelo je po njej. In jel je premišljevati, ali je pogoltnil kozla ali ne. Mislil je in mislil, ugibal in ugibal. »Ce bi bil pojedel kozla, bi mi moral biti trebuh bolj napet. Zdi se mi, da me je ta bradati postopač res prekanil. No, bom vsaj prihodnjič vedel, kako mi je ravnati!« Ko je to rekel, jo je mahnil proti vasi. Zagledal jc svinjo z mladimi pujski in je takoj planil na enega izmed mladičev. Ker ga je starka hotela braniti, ji je dejal volk: »Ti grdoba svinjska ti, kaj, ustavljati se mi hočeš ?Glej, da te s tvojimi praseti vred ne snem!« A svinja mu odvrne: Haha, doslej se ti nisem smejala, a sedaj vidim, da si res velik bedak!« »Zakaj neki?« »No, le poglej in presodi sam, sivec: Ali ne vidiš, kakšni so moji mladiči? Vsi umazani so in blatni, In takšne packe hočeš ti jesti? Treba je vendar da jih poprej umijeva.« Volku je bilo to pogodu. Sla sta in naletela ravno prav: cb petoku sta zagledala velik mlin. In svinja je besedovala volku: »Ti ljubeznivi kum. ostani tostran jeza, kjer ni vode, a jaz pojdem na drugo stran in bom kopala prašičke v čisli vodi in ti jih dajala drugega za drugim.« Volk se je razveselil, misleč: »Kako dober plen mi pride pod zobe!« In šel je sivi bedak pod jez, a svinja je takoj z zobmi zgrabila zapornico, jo vzdignila in izpustila vodo. Voda je z vso silo udrla Po strugi; vrtinec je zgrabil volka in ga odnesel po potoku. Svinja s svojimi mladiči pa je šla domov in je legla z njimi na mehko ležišče. Kaj ne, pošteno so volka speljali za nos vsi trije, pes, kozel in svinja!« In Strkolin je končal svojo povest z besedami: »Volk se si cer postavlja kot junak, pa je največji bedaček!« (Nadaljevanje sledi) Rešitev nagradne uganke iz 4. številke Tudi na uganko, ki smo jo prinesli za naše pionirje in pionirke v 4. številki našega tednika, smo prejeli celo kopico pošte. Vsi so odgovorili, da je pravilen odgovor na uganko: Mačka. Tokrat je žreb odločil, da dobi prvo nagrado za rešitev te uganke Marija Dolinar, učenka 4. razreda osnovne šole v Zagorju ob Savi — drugo nagrado pa je žreb prisodil Jožetu Gomilšku, učencu 3. razreda gimnazije, pošta Leskovec pri Krškem, Golek št. 13. Zaradi oddaljenosti od Trbovelj bomo obema dostavili knjižno darilo po pošti. Vsemo stalim mladim rešiteljem naše uganke, ki jih je žreb prezrl, za njihovo pošto in pozdrave prisrčna hvala, zlasti Mariji Žnidaršičevi, učenki II. razreda osnovne šole. ki je živela prej s svojo mamico v Leskovcu pri Krškem, sedaj pa se je z njo preselila v Liubljano in obiskuje šolo na Viču. Tej učenki,- ki nam piše, da še vedno rada prebira »Zasavski tednik«, želimo, da bi se v šoli vedno pridno učila in s tem delala veselje svoji skrbni mamici. Uredništvo Nova nagradna uganka za naše pionirje Danes pa poskusite najti pravilen odgovor na sledečo uganko: Po glavi so me pččili in rep so mi zabili, kjer so me zabili, tam so me pustili. Ce boste rešili uganko, nam pošljite odgovor nanjo do nedelje. 12. februarja opoldne Tudi za rešitev te uganke imamo pripravljeni dve knjižni nagradi po odločitvi žreba Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka razred šole. ki jo obiskujete, ter pošto in kraj, kjer ste doma. Uredniš vo. JIODAvmeko (Nada' jevaniei Islam pozna pet glavnih zapovedi. ki se jih mora strogo držati vsak pravoveren moha-medanec Pravoverni so pa menda vsi, saj pozna maloka-tera vera toliko fanatikov kakor ravno ta. Prva in najvažnejša je ve a v Alaha bi Mohameda, njegovega p-eroka. Druga. ne dostj manjša, je vsakodnevna molitev Tretja je dajanje miloščin; svoj čas je nilo to prostovoljno, kasneje precej dolgo obvezno, sedaj pa spet dobrovoljro in prihaja vse bolj iz mode. Četrta zapoved zahteva post od oru ni bilo, da bi sami slišali grajo za svoje neodgovorno delo. Tako je v gledališki sekciji nastala zmeda zaradi nejasnih pogledov in zaradi monopolističnega dela in osebnega uveljavljanja nekaterih posameznikov. — V bodoče bo moral upravni odbor paziti, da se podobno ne bo več ponavljalo in da se bodo v dramski sekciji varovale koristi skupnosti. Ker ni bilo v sekciji enotnosti, je jasno, da ni bilo zaželenega uspeha. Tako v tej sezoni ni prišlo na oder niti eno gledališko delo. Tudi na Mladi oder je delo umetniškega sveta slabo vplivalo. Pri delu so ga sicer ovirali, vendar Je kljub temu dobro uspel. Niti leto dni ni preteklo od ustanovitve Mladega odra, vendar je v tem kratkem času izvedel. Sedaj spet marljivo vadi in bo uprizoril dramo »Mladost pred sodiščem« in komedijo »Za stanovanja gre« ter priredil literarno-glasbeni večer. S tem bo izpolnil naloge, ki si jih je zadal preteklo leto. Društvo je poskrbelo za družabnost in razvedrilo ter medsebojno spoznavanje članov. V poletnih mesecih ja bilo prirejeno taborjenje ob morju, kjer je sodelovala tudi folklorna skupina. Najbolje Je uspel večer neznanih talentov, kjer je sodelovalo 40 solistov, recitatorjev in godbenikov. Take in podobne prireditve naj bi društvo vsako leto ponavljalo, s čimer bi sčasoma postale tradicionalne. Vse ostale sekcije so v glavnem delale zadovoljivo in so program, ki so si ga zadale na prejšnjem občnem zboru, dobro Izvedle. sijo, ki je preskrbela idejni načrt. Pred meseci je ta načrt pregledala republiška revizijska komisija in ga zavrnila. O tej priložnosti je bilo ugotovljeno, da je izgradnja kulturnega doma v kraju potrebna, pač pa ni nujno, da bi bil nov dom tako razkošen. Ker v bližnji prihod- Pri polnjenju vozičkov nosti ni izgledov za izgradnjo Ljudska knjižnica, ki jo uprav- doma »Svobode«, bo treba pre- lja društvo, posluje v zimskih mesecih dvakrat, poleti pa enkrat tedensko. Vpisanih bralcev je 364, knjižnico pa obiskuje 131 ljudi. Lansko leto je imela knjižnica 1183 obiskov. Knjižnica posluje v razredu nižje gimnazije ▼ Krškem. Razred pa zanjo se- dosegel lepe uspehe. Nastopil je veda ni primeren. Potrebno bo, na mladinskem festivalu v Kranju z melodramo »Kronanje Matije Gubca«, uprizoril trikrat komedijo »Krapi« in trikrat gostoval v taboru predvojaške vzgoje v Kostanjevici. F agrama dela, ki ga je sprejel na zadnjem občnem zboru, v celoti ni Zagorska Glasbena šo.a v letala em šolskem letu Ravnatelja tov. A. Rusa sem dobil v pisarni’ nagel stisk rok, tako in tako, tamle je stol in kar presenetil me je z odgovorom. — Mislim, da so začetne težave že premagane in naša šola postaja zavod z utrjeno potjo in jasnimi cilji Ob vedno večjih zahtevah je treba dati zagorski občini čimveč glasbeno razgledanih ljudi, posebne talente pa psmerjati v nadaljnje šolanje. — Glede na ta zorni kot so že vidni uspehi prejšnjih let — kako pa je kaj letos? — Štervilo gojencev se. je dvignilo od lanskih 34 na 123, pri čemer pa je več kot zadovoljivo to, da so poleg gojencev klavirja (30) najbolj zasedena 'trobila — kar 25 jih je. Naša rudniška godba lahko torej mirneje gleda v bodočnost, saj so ji prav trobila eden izmed največjih problemov. Prav tako' so kar dobro zasedena pihala: klarinetistov ie 12, flavtistov pa 7; seveda je violinistov več (24), poučujemo pa tudi violončelo in kontrabas — poleg obvezne teorije za vse gojence. — Pri tolikem številu gojencev bi ntarda kdo podvomil nad kvaliteto nadarjenosti posameznikov? — Pravzaprav neupravičeno! Vsakega gojenca preizkusimo pred vpisom v šolo. konec prve- ga semestra pa smo tudi letos imeli kontrolne izpite. Uspehi teh so več kot zadovoljivi. Nezadostno ni bil ocenjen noben gojenec, zadostno le 8, dobro 35, razumevanje ljudske oblasti, delovanje šolskega odbora, učne moči, prostori, instrumenti in note. Ob poživljenem zanimanju staršev in ob povezavi Sole z prav dobro 38, odlično pa 10. njimi je treba predvsem pouda-Pri dokaj strogem kriteriju oce- riti uspešno delovanje šolskega njevanja so torej uspehi nad- odbora pod vodstvom tov. Fran-povprečni; to velja še posebno ca Ritterja. Z njegovo pomočjo za odličnjake! Trobentača sta je zagorski LO mestne občine dva (Franc Leplčnik III. 1. in odobril kar čedno vsoto za notni Janez Kalšek III. 1.), pihalec material in instrumente. Prav eden (Edi Lautar I. 1. klarine- tako nam Je z njegovo pomočjo ta), violinisti trije (Andrej Pru- uspelo dobiti vse uporabne in- ša I. L, Evstahij Urbanija I. 1. in Franc Prosen VI. L), klavi-ristke pa štiri (iz šole tov. Kristanove: Metka Skrabar I. 1. in Lidija Kumer I. 1., iz šole tov. Klodičeve pa Betka Felzer II. 1. ln Virinlja Valenčič II. 1.). — Znanje nekaterih je torej že tolikšno, da z njimi lahko že kar »računate«! Namen šole pa je le bolj vzgoja orkestralev? — Šolski strumente stare garniture rudniške godbe. Nujno pa bi potrebovali dober klavir za nastope, poleg morda še enega za vaje — Večji problem pa so učm moči in prostori. Za poučevanj klavirja sta tu trenutno le dv honorarni moči in bi bilo nuj n dobiti eno stalno nameščen moč. Prav tako pereče je vprn Sanje stalne moči za pouk teori ■težave so torej tudi, toda glede na izhojeno pot lahko Glasbena šola mimo postavlja predse nove naloge, nove cilje: še kvalitetnejše delo učnega kadra ln vse večje poglabljanje gojencev v lepoto tonov. Težimo za popularizacijo glasbe v najširših plasteh mladine pa tudi od- stanke. Večina sekcij se vadi raBlih. šoli na Vidmu, nekateri pa v Zadihano se Je prilepil zadnji tesnih prostorih bivše prosvetne stavek na papir. Kopica drob- dvorane. nosti mi je še brnela v ušesih, 2e pred leti so ugotovili ln ko sem se zamifflll: navdušenje sklonili, da je nujno potrebno je tu, volja za delo tudi, uspehi zgraditi v Vidmu-Krškem vri-so torej nujni. Pričakujmo jih meren kulturni dom. V ta na- A M mfffi Irvo^n da se čim prej odpre knjižnica In čitalnica na levem in desnem bregu Save. V »Svobodi« so v ta namen Izvolili posebno komisijo, ki pa v svojem prizadevanju zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov ni uspela. Kljub temu bo poskušala, da v najkrajšem času najde primerne prostore za čitalnico in knjižnico. S tem bo ustvarjena možnost, da se bo delovni človek lahko v večji meri posluževal lepe knjige in se seznanjal z raznimi revijami in časniki, s čimer si bo širil svoje obzorje. Velika ovira v razvoju vseh sekcij društva je pomanjkanje primernih prostorov. Tako »Svoboda« nima dvorane niti drugih prostorov za razne vaje in «e- v .e je. Prostori za individualni pou Že kar nekako samo po sebi ra- bi končno bili še primerni godalni orkester je (če zumljiv, novost letošnjega leta prav moti delo otroški vrtec \ pa je zasedba samih trobil In pritličju), manjka pa nam več) piha!. Ta naj bi bila nekakšna prostor za orkestralne vaje te: predstopm' a za sestavo godbe, za za interne in Javne nastope, kakršno so ti instrumenti pred- Glede na to Imamo sicer v na-vsem namenjeni, v krajši per- Črtu selitev v bivšo osnovno šolo spektivi pa morda tudi zametek zagorske mladinske godbe. — Uspehi so torej tu! Kaj pa težave, brez katerih skoraj gotovo niste? Prvi pogoj za uspešno delo — poleg dobre volje gojencev — so v Dolenji vasi, s čimer bi — ob primerni adaptaciji — problem zamašili, ne pa tudi rešili. Temu bo odpomogel šele novi Dor kulture, kjer je v načrtu tud dvorana za vaje - za r 'ipe Glasbene šole. Spet bodo nakopali nekaj ato ton... urediti bivšo prosvetno dvorano. Novi upravni odbor društva je prevzel na občnem zboru sledeče naloge: idejno naj usmerja delo gledališke sekcije in iz umetniškega sveta odstrani vse kverulante, prav tako pa poskrbi za adaptacijo bivše prosvetne dvorane, tako da bo prihodnji občni zbor društva že v novih prostorih. Gospodinjski tečaj v Pcccah dobro uspeya Gospodinjski tečaj v Pišecah dobro uspeva Teoretičen pouk je v šoli, prav tako poučevanje šivanja in raznih ročnih del, v Gasilskem domu pa imajo tečajnice pouk o kuhanju in serviranju. Tečaj obiskuje 12 deklet iz tečaja RK in tri starejša dekleta. — Tečajnicam želimo, da bi jim pridobljeno znanje čimveč poristilo v življenju. Pred zaključkom tečajev v brežiški občini Te dni so končali tečaj RK v Artičah pri Kapelah, v kratkem pa bodo zaključili te tečaje v Pišecah in drugod. Dekleta, ’i so vestno sledila predava-ijem, so sc marsikaj naučila, ;ar jim bo koristilo v življenju. Prav pa bi bilo, da bi te tečaj -dce postale dobre delavke Rdečega križa. S takim sodelovalnem in zgledom bodo lahko nnogo pripomogla k zdravstve-icmu napredku svojega doma-lega kraja in okolice. So pa še dekleta, ki jim ni do obiskovanja tečajev RK. Ce bi se vse bodoče gospodinje ki matere zavedale, ko‘iko jim taki tečaji lahko koristijo v življenju, bi jih prav gotovo z veseljem obiskovale. D. V. Ivina si je iskala hladno ffm senco, obirala je trdo Jm' vejevje, saj je hila tha-Va ogtodah« že do korenin. Fanika je zaganjala živino v goščo, da bi bila brez bojazni, da ne to ušla na sosedovo njivo, ki se je razprostirala na drugi strani potoka proti jugu. Stanko je že odgrinjal bodičaste kopine, da bi čimprej našel svoj zaklad. Brez posebnega truda se ga je dotaknil z roko in ga dvignil visoko v zrak. 2e js stala pri njem Fanika. »Preberi, kaj tu piše,« je kazal Stanko na neka njemu nerazumljiva znamenja. Preudarno je vzela Fanika neznan predmet v roko in počasi izgovarjala: »H-a-n-d-g-r-a-n-a-t-e«. Strašnega pomena te besede nista razumela. »Ilandgranate« — kot da bi odmev jeknil iz gozda, je Stanko ponovil njene besede. »To pa ne vem, če bo od elektrike.« »Veš, na tem koncu se Je nekaj premaknilo!« »Kaj, kako?« »Z roko sem hotela obrniti in se mi je posrečilo.« »Daj meni!« Voljno mu je izročila. Z vso silo svojih mladih moč) Je hotel odviti pokrov. Tuka notri mora biti nekaj lepega nekaj skrivnostnega, kar bo razveselilo oba. Nemo tišino je preglasil šuin prihajajočih stopinj in zvok človeške govorice. »Nekdo prihaja! Hitro skrij!« je z blazno naglico govorila Fanika. Nemudoma sta sedla in najdeni predmet skrila za hrbet. Prišli so trije moški. »Dober dan!« sta otroka glasno pozdravila in zdelo se jima je, da glasneje od besed bije srce. Trepetala sta, da bo to srce še izdalo ln odkrilo nepoklicanim njuno skrivnost, ki sta jo tako skrbno čuvala pred radovednostjo dragih. In ravno sedaj, ko se jima hočejo vsak hip razodeti Čudesa! Skoraj jezna sta bila na doŠIe. A ti so prijazno odzdravili ln nekdo ju je natanko Fogledal. Spoznal je Faniko in smeje dejal: »To je pa naša predica!« Fanika se je pogreznila vase ko* roža zvečer. Samo nemo je prikimala. Ko je odhajajoče zagrnil v svoje okrilje gozd, Je Fanika nemudoma prijela za bombo. Pokrov je bil že odvit in prikazala se je vrvica. »Poglej, kako lepa Je ta vr-je dejala. »Nesla jo bova očetu. Večkrat kakšno potrebujejo. Iščejo jo In so slabe vrije, kadar je ne najdejo.« »Rada bi vedela, kaj je tu notri!« Strašen pok, silnoši kot grom, steber ognjenih isker in dima se je dvigni! v ozračje. Vsa narava, zdramljena lz svojega pokoja, je zadrhtela, bolestno zaječala kakor umirajoči. Kakor da bi iz osrčja zemlje planil val groze in preplavil ozračje. Odmev se Je odbijal od gorfl, kakor da bi hotel govoriti o strašni nesreči. Kakor da bi hotel svariti... Vpitje, krik ljudi sta Se večala grozo. Nemo so izgovarjali vprašanja, ki ga ni z glasno besedo izrekel nihče: »Kaj Je z nj!ma?« Vsi so vedeli, kje In komu se Je prinetila nesreča, samo Fanika in Stanko nista vedela ničesar. I.ežala sta negabno na tleh In iz njunih ubogih radr-Ifanih telesc so tekli potoki krvi. Ni rosil dež iz oblakov, da *c omehčajo trde gruda zemi.ie, a močila ln pojila Jo je kri. Kri dveh drobnih, otroških src ki sta ljubili to zemljo. Iz krvi je dihala mehka, vonjajoča toplota in se strdila v mlako. Ko so prihiteli ljudje, sta njih ''bitjo in Jok zaradi groznega boglcda, ki se Jim je nudil, prebudila iz omedlevice oba ponesrečenca, Prvi se Je zganil Stanko NJe-Sovo oko je z mrtvim bleskom *ačudeno gledalo, kaj naj to Pomeni. Kaj je vendar na paši! Hotel je dvigniti glavo, a Je ni 'hcgel. Silna bolečina Je nad b.iim dvigni'a zastor noči. Omah-n*I Je nazaj na zemljo. Čutil Je ®biem očetove roke. Dvignil ga •o v naročje. A takrat — kot da bi se mu *eio hotelo razkleniti na dvo-• • • Obupno je zaječal. Glava *?” Je padla vznak ln odprta so razodevala očem umi-^jočega... Od sline bolečine se Je očetu "rosilo oko in čelo in položil Je »a mehko na trdo zemljo. Za-.,S:iil je oko. Življenje v otroku »b •''odevalo samo hropeče, pihajoče dihanje, ki Je kmalu »ostalo normalno. Srajca le bila •Počena od krvi ln se Je spo-a s telescem otroka kakor "J«'gov sestavni del. Stanko Je *oc| zdrave roke in noge samo o telesu in glavi mnogo ran. l'.1 se Je strdila in lasje so bili en sam šop. Mnogo bolj pretresljiv Je bil »led na telo Fanike: ni imela k« »M1* 1 ■ • f,arai) nekaj razbitih *** Jo ležalo tamkaj, onesna- mm ®^c Ženih a krvavo prstjo. Odtrgalo ji je tudi dlani in zapestja. Obleka na njej so bile samo krvave, umazane cunje... A njen obraz! Njen prej rdeči obraz je bi! sedaj neskončno lep, kakor da je izklesan iz najfinejšega belega marmora. Nemo je počival tamkaj in obkrožali so ga valoviti, temni lasje, spleteni v dve kiti. Ko je odprla svoja trudna očesca, Je izgledalo, kakor da hoče še enkrat s pogledom priklicati k sebi vso lepoto rodne zemlje, da jo bo sladkost spominov ogrevala v hladnem grobu. N;'en pogled je bil čist ln sve‘cl kakor modrina nebes. bi hotela zajeti tople žarke svoje ugašajoče mladosti, jih stisnila k sebi, da ustvari v sebi nov vir nmtrajočega življenja. Njen pogled je splaval proti soncu. A ono je bilo daleč in vedno bolj temni zastori oblakov so ga zagrinjali. Kri je odšla iz srca in srce je pričakovalo nove. NI je bilo več v telesu. Srce se je umirilo... Fanika Jo omahnila kakor pokošen cvet na trda Izsušena tla. Ženska, ki jo je obvezovala, ji je zaprla oči. Mrtvo so jo odnesli v rojstno hišo... Silna nada je žarela v srcih staršev In vseh ostalih. Ta nada je bil Stanko. Saj nima nobene hude, vidne poškodbe. Odnesli ilurca Mi bere m e dela »Fanika...« je kakor v sanjah zaslišala tužen glas svoje matere. In še enkrat, bolj bolestno: »Fanika...« Kakor da so se v dekletcu zganile nadčloveške moči, je dvignila glavo, so otožno ozrla po svojom telesu, se oprla na lakte in hotel? vstati. Čutila je, da v njenem telesu ni več toliko moči. Samo obu;;no je zaječala, da so se vsem okrog stoječim tr~ali možgani: »'lama, poglej, kakšna sem...« Prinesli so odeje in sveže rjuhe, da so ju položili na mehko. Neka ženska je bila toliko prisebna, da je obvezala oba »Vode bi bilo treba, da se tz-mije’o rane« so svetovali okoli stoječi. »Ne!« Jih je zavrnila ženska, ki je obvezovala ponesrečenca. »Manj ko ima voda opravka pri ranah, boljše Je. Ako odstranim z vodo strnjeno kri, bodo vnovič začele krvaveti rane.« Sicer pa je Fanika vidno ugašala. Iztezala je roke, kakor da ga bodo do ceste ln čakali da se pripelje avto Rdečega križa. Saj je neki mož že stekel na poštni urad od koder so tele-frmlčpo poklicali pomoč. v<. Nastopila pa je ovira In ta nesluteča ovira je bil Stanko sam. Nihče ni pričakoval, da se bo upiral. A Stanko je s trdovratnostjo, ki jo še nikdar ni pokazal, vztrajal, da v bolnišnico ne gre in ne gre. »Zakaj? Zakaj ne bi šel? Ce hočeš biti spet zdrav, moraš iti!« so mu prigovarjali od vseb strani. »Bil sem že enkrat v bolnišnici, a ne grem nikdar več vanjo,« je govoril Stanko. »Ali ti je bilo v bolnišnlei hudo?« so, ga vpraševali. »Ne, ni bilo hudo!« »A zakaj se sedaj upiraš?« »Bil sem v bolnišnici in so mi tamkaj vzeli moje oko in dali steklenega, na katerega nič re vidim. Samo z enim očesom vidim! Ako grem spet v bolnišnico, mi bodo vzeli še drugo oko ln ne bom popolnoma nič videl. Zato ne grem, zato ostanem doma!« »Nihče ti ne bo vzel očesa, nihče se tl ga ne bo dotaknil! Si lahko popolnoma brez skrbi in veruj našim besedam,« so mu govorili Stanko, četudi je slišal mnogo besed, še ni bil prepričan v njih resničnost, zato Je dejal: »Vem, da ml ne bodo prej povedali, ampak bodo storili z menoj, kar bodo hoteli.« Se mnogo besed je bilo Izgovorjenih, da se je umiril in bil voljan prisluhniti željam navzočih. K temu so ga silile tudi bolečine, ki so bile vedno hujše. A tožil ni — bolela ga le zayest krivde. Ko ga je nekdo vprašal, zakaj sla se s sestro igrala z orožjem je odgovoril: »Saj nisva vedela, kaj imava v rokah.« Ko so ga položili na nalašč zanj pripravljena nosila, je stisnil dlani proseče- ■ upanjem, ki je venelo v njegovem srcu, se je prepustil volji drugih. Večerni hlad je zagrinjal zemljo in vzdramile so se ptičice. Zapele so milo in otožno v poslednje slovo Stanku. Saj jih je vedno z veseljem poslušal in jim nikoli ni razdiral gnezda. Oblaki so zastrli nebo in temni-na je odevala zemljo s sivomo-drimi tenčicami. Murenčki so gostoleli v travi in žabe so napovedovale svoj koncert. Samo srca ljudi se niso veselila pokoja prihajajoče noči. V njih je blal groza, da so od bolestnih misli zadrhtel: udje kakor v mrzlici. Oče je spremljal sina v bolnišnico. Skrbno so ga preiskovali zdravniki 'n zmajevali z glavami. Niso močne zunanje poškodbe, a tem hujše so notranje. Rentgenski aparat je pokazal grozno sliko: želodec je sedemkrat presekan; v glavi, v možganih s*- drobci bombe in silna je tudi Izguba‘krvi. To se pravi — nemogoče.., »Poskusimo!« »Dajmo transfuzijo krvi!« -Srce jc oslabljeno!« Očo ni slišal vseb teh besed. Srnto videl je, da v očeb zdravnikov ni bilo upanja. Samo hladna dolžnost ponižal bi sc bil. pokleknil samo da bi bil njegov sin zdrav. Mimo, s sočutno besedo mu je dejal zdravnik: .Vrnite se domov; potrudili se bomo. kolikor je v naši moči; narava je včasih močnejša od nas in naše volje!« Z drhtečim, jecljajočim glasom je oče razodel zdravniku nesrečo svojih otrok in dodal: »Rad žrtvujem pol domačije, samo da bi bil otrok spet zdrav!« »Poskusili bomo vse!« je mehko dejal zdravnik Pretresta ga Je bolečina in ljubezen tega na videz okornega kmečkega č! o veka, Ko je oče stopil pod krov svojega rodnega doma, ao ae oči vseb uprle vanj ln hrepeneče vpraševale: »Kaj?« »Nič zanesljivega ne vem povedati; poskusili bodo vae!« je mrtvo dejal in sedel na klop ob odru, kjer je med zelenjem in rožami počivala njegova hčerka Fanike. Prinašali ao ji šopke in vence kot poslednji pozdrav in vsak sl je hotel vtisniti v spomin smehljaj, ki je počival na njenem obrazu. Tudi Stanko je nemo ugašal v bolnišnici. Sprejel je transfuzijo krvi tn premagal ga je globok] spanee Komaj so ga zbudili z Injekcijami. Položili so ga na operacijsko mizo ln spoznali, da je še vedno preslab, Njegovo oko je zdaj zdaj spregovorilo milo in proseče, a takoj spet ugasnilo. Dan se je nagibal proti zatonu In Stanko se Je poslednjič zazrl skozi visoko okno bolniške sobe. V očesu se mu Je zalesketala solze in zdrknila na bele blazine. Mlado življenje Stanka je ugasnilo... Nebo se je zagrnilo * oblaki in padale so deževne kaplje kot solze na zemljo. Zemlja jib je pila ln pila, samo premalo jib Je bilo. Več je bilo solz v očeh domačih. sorodnikov in vseh sosedov. Sojze so razodevale samo bridkost ln žalost src, niso pa mogle spremeniti resnice. Ne morejo obuditi mrtvih v življenje,.. Drugi dan je ležala obilna rosa. Narava je bila kakor prenovljena. Sonce je sijalo, da je popilo bisere rose. ni pa moglo posušiti grenkih solz. Saj je jokal vsakdo, kdor je spremljal Faniko na njen zadnji dom, na tiho vaško pokopališče. Vsi so vedeli še z3 težk> žalost: iz bolnišnice bodo pripeljali mrtvega Stanka, da ga polože s Faniko v skupni grob. Vedno sta bila skupaj. Samo en dan je Stanko preživel ses*rico Sedaj sta v skupnem grobu združena za večno... Na domačem travniku, kjer se je zgodila nesreča, so ogradili prostor, da n«- bi ga teptale noge živine. Napravili so grob Vedno je cveteč ali zeleneč pozna se skrbna roka matere in sestre Štefke Zasadil’ so tamkaj tudi dve cipresi. Ciprese so zeleneče klile še pozno v Jeseni in čez zimo. A spomladi namesto da bi pognale nove vršičke zelenja, so se Iglice vej začele rjavo barvati. Drevesi sta usahnili Zasadili so drugi dve Ravnotakn spet neuspeh. In še tretjič. Bujno sta rasti! cipres; čez vse leto. drugo spomlad pa usahnili Mar čutijo ciprese, da je tukaj ugasnilo dvoje mladih življenj, da nočejo rasti? Alj je morda zrak nasičen z vonjem smrti, da tukaj umre vsako drevo? Postavili so tamkaj skromen spomenik in na njem lahko vsak mimoidoči bere: »Tukaj sta se smrtno ponesrečila Fanika in Stanko Vahčič 27. julija 1947. Spodaj pa je pripisano: Z upanjem hitela sva sreči nasproti, zarja bodočnosti je vse sence zakrila, a kot bilki pokošeni sva omahnila in smrt razprostrla je čez naju peruti... „Žene na Niskavuori u“ na odru radeške Dramska družina Papirnice v Radečah je začela novo gledališko sezono z dramo finske pisateljice Hele Woulijoki »Žene na Niskavuoriju*. Drama je vsebinsko zelo bogata in ima mnogo človeške topline. iskrenosti in pristnosti. Ker je precej velika sorodnost med družbenim okoljem finskega ln slovenskega podeželja. ali natančneje rečeno, da je ta sorodnost oziroma podobnost bila vsaj do druge svetovne vojne, ne bo odveč, če se nekoliko dotaknemo vsebine te drame. Gre predvsem ta brezkompromisno pojmovanje pravice posameznika do ljubezni ln ljubezenske ereče. V drami »Žene na Nlskavuo-riju« je nakazal primer, kako v neko finsko vas Tavasland pride mlada učiteljica Ilon&. V to učiteljico «e hipno zaljubi veleposestnik Arne ki ima ženo in tri otroke, vendar se s svojo ozkosrčno, opravljivo in površno ženo Marto ne razume. Poročil se je bil namreč »z njenim denarjem«, da je tako lahko izplačal sestro in brate in obdržal veleposestvo. Med Ilo-no in Arneiem se — kot med sorodnima značajema — vname velika ljubezen. Arnejeva žena Mart« se hrupno vmeša med ljubmica in terja svojo pravico ter skliče šolski »vet, ki Rono izžene Iz kraja. Rona je medtem zanosila z Amejem Arne omahuje med obema ženskama, od katerih mu ena pomenj njegov veleposestniški dom, druga pa pravo in veliko ljubezen. Za ljubezen Rone pa se poteguje še drug mlad, samski in dobro- dušni veleposestnik Simola, ki je bil pripravljen Rono poročiti. čeprav je vedel za ljubezensko razmerje Ilone z Amejem in je celo vedel, da je z njim nosna. Toda Ilonina ljubezen do Ameja je trdna in odkloni velikodušno Simolovo ponudbo zakona, pri čemer bi raje ostala nezakonska mati ln osamela ženska, kakor pa se poročila z drugim in ne s tistim, s katerim jo veže sila narave. Zelo zanimiva Je osebnost Amejeve matere na Niskavuo-riju v poosebljeni veleposestniški tradiciji in obenem tudi ljudski modrosti. V njej Je tov Ida Krafogel lepe in zelo čustveno podala konservativno veleposestniško mater, ki gleda na svet jn življenje ne samo realno. temveč tudi s starodavno modrostjo. Kljub svoji modrosti pa mati ne sledi novemu času in trdovratno, uporno in spretno zagovarja oziroma prenaša tak način življenja in medsebojnih zakonskih odnosov, očitno samo z edinim n; menom, ohraniti in povečal-veleposestniško mogočnost. Ko Arna spozna vso nesebičnost Ilonino ljubezni, se kontno odloči za ljubezensko srečo in gre za svojo ljubljeno Rono. S tem napravi Arne prelomnico dotedanjega načina življenja in pokaže, da ima pravico do svoje ljubezni, ki mu več velja kakor tradicionalna dolžnost do doma. Mi bi za naše razmere lahko vzeli primer iz nedavne pretc klosti, ki jo je prav lepo opis: pisiitclj Franc S. Finžgar v d a-mah »Razvaline življenja« in »Veriga«, v katerih je avtor nazorno prikazal vso zlo, nesrečo in tragičen konec zakonskih zvez, v katerih starši niso dovolili svojim hčeram da bi se poročile po svoji volji — iz ljubezni — temveč so jih prisilili v zakonsko zvezo z možmi po svoji izbiri in volji, pri čemer jim je bilo vodilo predvsem veliko premoženje. Takšnih in podobnih resničnih primerov je bilo na našem podeželju mnogo. Naj samo mimogrede omenim, da je pisatelj in dramatik Finžgar pisal — kakor sam trdi — iz potrebe za podeželske odre oziroma za ljudstvo in da je vsaka od njegovih opisanih oseb v resnicj tudi živela. S svojimi deli Je mnogokrat hotel pokazati socialne probleme, ki eo nastali zaradi kulaškegta pojmovanja zakona kot kupčije pri našem ljudstvu. Zgoraj navedeno dramsko de- Papirnice lo je doživelo z uprizoritvijo velik uspeh, kar je dokazalo tudi vsestransko ploskanje gledalcev in polnoštevilen obisk obeh predstav, tako na domačem odru kakor tudi v Radečah, kjer je dramska družina iz Papirnice gostovala 7. januarja. Drama sama po sebi sodi med težja dela in moramo zaradi tega tej gledališki družini, posebno Pa režiserki tov. Steblovni-kovi, priznati podjetnost, ker se ni ustavila pred težavami, ki so bile v zvezi z uprizoritvijo tako zahtevnega odrskega dela. če v ilustracijo navedem samo število oseb, ki jih igra zahteva, kar 24, večkrat menjanje sceno in preskrbo primernih oblek, ki si jih je družina morsNi ime- MUuov* £M »bvooiHto« JOŽE POtfRtK - 80-IeInik Redko srečamo v revirjih »starega kngpa«, ki bi ti na vprašanje, koliko je star, odgovoril, da jih je že osemdeset. Med nje pa lahko zavestno stopi naš Pušnikov ata, ki je prejšnjo soboto kot zdrava revirska korenina praznoval svoj osemdeseti rojstni dan. Ko sem ga nedavno obiskal na njegovem domu v rudarski koloniji na Tereziji v Trbovljah, mi je med pogovorom na kratko opisal svoje življenje. Rodil se je v Šentjurju ob Južni železnici — tedaj že vasici — kot sin kmečkih staršev, ki so imeli z našim Jožetom dva sinova Ln dve hčerki, od katerih živi še ena v 75. letu starosti v Nemčiji, medtem ko sta drugi brat in sestra žg umrla Povedal mi je, da je bila tedaj v Šentjurju mala usnjarna, kamo ga je dal oče v uk za usnjarja. To mu ni ugajalo, zato se je prestavil k železnici, kjer je ,bil nekaj časa »ponlegar«. A tudi tu mu ni bilo všeč — vleklo ga je namreč h »knapom« v Trbovlje. Leta 1894 jo je pogumno prisekal v Trbovlje, kjer se je zglasil v tedanji rudniški »graščini«, kjer so ga kot močnega in korajžnega fanta »gor vzeli«. Tako je Pušnik nastopil svojo rudarsko pot ca rudniku v jami in opravljal svojo službo vestno 40 let — vseskozi pod zemljo. V štiridesetih letih je opravljal v jami vsa rudarska dela, zadnja leta še kot strelni mojster. Z ženo Marijo, ki preživlja sedaj 76. leto starosti, sta imela skupno deset otrok. O teh jih živi še 6edem. Dva sta umrla normalne smrti, sina Jožeta pa so Nemci 1. maja 1944. leta ustrelili. Ko hi vedeli, kakšen živ žav je v hiši ob osebnih praznikih starega ata Pušnika ali mame, ko jih obišče cela brigada vnukov in pravnukov! - Pet let je že minilo, odkar sta praznovala zl^to poroko, a njegova žena, čeprav je že tako stara, še vedno vestno gospodinji v hiši. Stari Pušnik pa ob lepih sončnih pomladanskih, poletnih in jesenskih dneh obišče hribe okoli Trbovelj, kjer prav rad nabira cvetje, zdravilna zelišča in gobe — in to prav rad, ker ve, da ga ob povratku doma v kuhinjski omari čaka kakšen kozarček žganja, ki mu ga pripravi njegova zvesta življenjska družica. Vsa kolonija na Tereziji pozna starega Pušnika, kako vsak dan — v kolikor ni zdoma — hodi okrog hiše, pripravka premog in drva za kuhinjo, ali pa celo pomaga pri kuhi Se danes ne more mirovati, kakor tudi ni po vstopu v pokoj — delal je dolga leta na rudniški opekami ip pri »Odpadu«. K njegovi osemdesetletnici mu vsi iskreno čestitamo in želimo njemu in njegovi življenjski družici še mnogo zdravih in srečnih let* -oža- soditi pid »Ljudskem odru v Ljubljani, potem je to ž» dovolj zgovoren dokaz, da je uprizoritev te igre za dramsko družino v Papirnici, ki Jo štejemo med podeželska gledališča. res lep uspeh. Vsi, ki poznajo delo dramske skupine v Papirnici, vedo, da ima ta skupina le manjše število igralcev, ki imajo za seboj že nekaj igralskih izkušenj in sposobnosti, kakor na primer Majda Poharjeva Radka Pod-lesnikova, Ida Krafoglova, Tatjana Pangeršičeva; druge mlajše p8 je Pilo treba šele poiskati med člani delovnega kolektiva. Mislim, da se podobne težave pojavljajo povsod, med katere prav gotovo sodi tudi prihajanje na vaje V Papirnici pride izraza, saj stanujejo papirniški delavci v dvanajstih okoliških vaseja. °d koder prihajajo v Papirnico na delo, nekateri med igralci prav tako tudi v vseh treh delovnih izmenah Vendar pa je njihova dobra volja, požrtvovalnost in veselje do dela v dramski družini kos vsem oviram in težavam. Igralcem in odboru te gledališke družine pa je najlepše plačilo in zadoščenje za trud prijetna zavest, da je dramska družina dosegla del svojega namena s tem ko je poleg raznih drugih oblik dejavnost; pripomogla tudi z dramatiko težkemu utiranju poti kulture in orosvete med najširše delovne množice. Ko sem v mislih že prj fi-ramčnih problemih in težavah bi rad tukaj omenil, da gledališki družini v Papirnici m namen igranja ustvarjanje dobička, temveč plemenito razvedrilo ln izobraževanje našega prebivalstva. kar valja mnogo več. Ob tej priložnosti želi dramska družina izreči toplo zahvalo matičnemu društvu »Svoboda« v Radečah posebno tov Pešcu in drugim, za ljubeznivo pomoč, ki so 10 nudili družini ob 'ostovanju v njihovi dvorani. Dramski družini v Papirnici pa želimo mnogo uspehov v njeni prizadevnosti v bodoče Milan Vidi«: fesa pnn I! ./CVU.%4. SEVN IŠKA ..SVOBODA" JE ZAČELA Z DELOM VoIIe šim n@ mtsngka Bogata Je zgodovina zasavskih d elavsko-pro sve tnih društev »Svoboda« Čeprav so bil* nekdanja društva povsem drugačna kot današnja, čeprav so delovala in imela povsem druge naloge kot povojna, ne gre pozabiti. da so odigrala velikansko vlogo v borbi našega delavskega razreda proti zatiranju in krivicam. Pravzaprav so zrasla iz čisto določene potrebe: delavk-: razred se je moral v tem '----Vn boiu s svojimi so- O ..SvOBODi" II Kksneje pa je strokovna organizacij« začela prirejati tudi različna predavanja. Vse je dalo povod, da so že dve leti kasneje ustanovili prvo delavsko kulturno društvo »Svobodo«. Delovni ljudje eo imeli svoje prvo delavsko društvo. K društvu so pristopili malone vsi dekvci, predvsem na mladina, ki je poleg navede- Skapin« nekdanjih hrastniAklh Svobofhurjev ‘St vražniki izobraževali, kajti brea znanja bi bil sleherni boj neuspešen in praktično nemogoč. Zatorej ni čudno, da eo se delavni ljudje že pred desetletji strnili okrog 6vojih delavskih društev in osredotočili vse svoje sile za njihovo rast. Malone sleherna »savska »Svoboda« Je postala zatočišče in zbirališče napredno mislečih ljudi; v teh društvih se je jelo razvijati tisto tvorno kultumo-prosvetno in izobraževalno delo, ki je kasneje preraslo svoj okvir in je razredni sovražnik spoznal, da so jim tli društva bolj nevarna kot ljudje sami. Pred seboj imam nekaj orumenelih lističev. Na nje eo nekdanji člani delavskega prosvetnega društva »Svobode II« iz Hrastnika vsak po ovoje opisali svojo dejivnoet pred desetletji Skopi so ti podatki; nič ni nepotrebnih besed, fraz, sama stva, gola suha dejstva, kropljena a številkami in datumi... Pa vendar! Dejstva mnogo povedo, m ko Jih prebiram, se mi zde neprecenljive važnosti, saj eo jih napisi li ljudje, ki so nosili vso peao tedanjih Mirovih časov — ljudje, ki so dandanes osiveti, toda kljub temu pozorno spremljajo rast im napredek sedanjega delavskega izobraževalnega društva. Se d£-nes so aktivni društveni delavci; radi svetujejo, pomagajo in kadar je potrebno, tudi kritizirajo. Morda je v teh podatkih tu pa tam kaj nebistvenega, zdi pj' se mi. da je sleherna beseda potrebna in da brez teh tud; najvestejši kronist ne bo mogel povzeti pomembnega zaključka Zato v tem skromnem sestavku le nekaj podatkov, ki bodo našim bralcem osvetliti ali morda celo osvežili spomin n« delovanje nekdanje »Svobode« v Spodnjem Hrastniku. Po zlomu osovražen« cesarsko- kraljevske avstroogrske monarhije so delavci v H rajniku ponovno ustanoviti napredno sindikate, v katerem so med drugim ustanovili moški pevski zbor. Zal m mogel začeti delovati, ker niso dobili pevovodje Mnoge eo prosili, vsi pa so sodelovanje odklonili oziroma zahtevali, m j bi se vključili v nacionalni pevski zbor, kor pa so seveda .kot intemeekmstisti odklonili. V tem času pa so ustanovili uri rudniku delavski pevtid bor. ki ga je vodil Povej Baloh iz Ljubljane. Le-ta se j« tedensko enkrat vozil iz Ljubiji na Pri zboru so delovali tudi steklarji. Prav z nastankom tega /.bora se je jola porajati želj« še po večjem kulturnem udejstvovanju. Zato eo let* 1921 u vili še tamburaški zbor. n!h sekcij ustanovite še telovaditi odsek, knjižnico in dramski odsek. Z začetnim delovanjem društva so tesno povezana imena: Kosmos, Vračun, Ketoier, Beutl. Gačnik, Siurič, Pfajfer in drugi. Strokovni organizaciji je uspelo dobiti celo lokaj, v katerem se Je poslej razvijalo celotno prosvetno in izobraževalno delo. Začela se je doba tvameg.-i dela. Vsi odseki so aktivno delali. Dramski odsek je uprizarjal v glavnem naprednejša! gledališka dela; »Hlapce«, »Mrak »Mati«, »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« itd. Vsi k® prireditev je imela prodoren uspeh zlasti med mladimi ljudmi, ki so kasneje ustanoviti še delavski športni odsek. Ni treba šc posebej poudarjati, da niso Imel aa to delo nobene pomoči. Nasprotno: marsikatero dejo sr izvedli s silnimi težavami. Letfci 1923 je Svoboda« izvedla prvi Javni telovadni nastop t-sodelovanjem pevskega zbori pred kozolcem Ludvika Urbaj-aa sa Savo. Malone brez nič &o pripraviti mogočno delavsko manifestacijo. Nej povem le to, da si Je telovadni odsek moral Izposoditi telovadni drog iz Maribora, bradljo pa #z Trbovelj. Odsek j« še isto leto nastopiti v Šoštanju Na povratku s gostovanja Je prišlo do insceni-ranega napi da Orjunašev. Svobod ar ji eo napad odbili. Telovadni odsek je plodno deloval delala. Ponovno eo ustanovili izobraževalno sekcijo, ki Je prirejala vrsto pomembnih predavanj, Ustanovili so celo espe-rantski klub, ki pa je žal po nekaj mesecih prenehf 1 delovati. Preuredila so tudi knjižnico: nekaj knjig 60 kupili, nekaj pa so jih darovali ljudje sami. V društvenih prostorih je bilo vedno polno ljudi. Vsi so delali v evojih sekcijah in tako razvijali svojo dejavnosti. Vsa ta risana in slikoviti' dejavnost je oila trn v peti Orjunašem, ki so vedno px>gumneje dvigali glavo in okušali n«, razne načine onemogočati delo društva. Svobo-darji p>a so kot protiutež ustanovili zaščitni oddelek »Udarnik« (delivsko rediteljsko združenj«), ki je imel nalogo ščititi vso dejavnost oziroma prireditelje raznih iger in nastopov. Da je btl ta oddelek nujno potreben, pove naslednji primer: Nekoč so se telovadci vračali iz Litije, kjer eo priredili telovadni nastop. Orjunaši so jih napadli, vendar Je stopil v ikcijo zaščitni oddelek in jih pognal v paničen beg. Po tem dogodku so imeti Svobodarji mir, še vedno p« so pohajati na njihove prireditve orožniki, ki so vestno poslušali in zapisovali sleherno besedo Članov društva. Zato so se ljudje raje shajali na raznih kmetijah in izletih, kjer eo biti nemoteni. V teh letih eo društvene skupine prirejale številne in po- ranje društvenih in delavskih voditeljev, šikaniranje in preganjanje. In kot vsepovsod, v vseh delavskih središčih, so tudi v Hrastniku namesto »Svobode« delali v že obstoječi »Zarji«, dokler niso ustanoviti »Vzajemnost« in v njej nadaljevali za-početo delo. Z okupacijo je tudi v Hrastniku zamrlo sleherno kulturno delo. Mnogi Svobodarji so odšli v gozdove, kjer so se s puško v roki boriti za lepši čas svojega ljudstva. Zamisel ponovno ustanoviti delavska društva »Svobode«, je v spodnjem Hrastniku naletela na mogočen odmev. Med prvimi eo ustanovili »Svobodo«, ki je danes, po treh ietih obstoja, doživela napričakovan Tazmah in spod' s svojo delavnostjo daje . - njemu delu Hrastnika veliko njem vaj se bodo kmalu dohrih. kakovostnih prireditev.------" ~ ”i”~ Na zadnjem letnem občnem zboru društva je bilo sprejetih mnogo koristnih predlogov. Novi upravni odbor, ki Je bil izvoljen na tem občnem zboru, se je pred kratkim sešel in začel z delom. Delo v sevniški »Svobodi« je v glavnem razdeljeno na štiri sekcije, in to na godbeno in gledališko sekcijo ter Ljudsko univerzo in ljudsko knjižnico. Godba na pihala do sedaj ni bila vključena v »Svobodo«, ker tudi ni bilo pogojev na priključitev. V tej godbi, ki so jo ustanovili 15. julija lanskega leta, sodelujejo sami mladi ljudje od 11—20 let starosti, in to vsi iz kmečkih in delavskih vrst Mlade godbenike vodi in poučuje požrtvovalni dirigent Ri-ko Černigoj. Svoje prostore pa imajo godbeniki v sobi podjetja »Bohor«, ki je razumelo njihove potrebe in jim daje zastonj sobo, razsvetljavo in kurjavo Volja tridesetih mladih fantov je velika. S pridnim obiskova- P°- vzpell na nivo dobrih godbeni- OB ZAKLJUČKU I. ŠOLSKEGA POLLETJA V HRASTNIKU eh le biS dober Zaključek I. polletja v hrast-nišklh šolah je bil zadovoljiv za učence in za učne moči. N« seji sveta za šolstvo smo ugotovili, da se večina staršev zanima za učenje otrok, vendar še opažamo, da učenci doma premalo utrjujejo učno snov 'n da Zanimiv prizor iz Miklove Zale učne Izlete, gostovanj* širom po Sloveniji in tako navezovati stike z delavci slovenskih tovarn. Leta 1923 so jeti steklarji stavkati. V stavki so se m j bolj izkazati člani »Svobode«, saj so bili politično tudi najbolj razgledani Po stavki se je z dotokom mlad ’ > Z-* ’• ■* kIT','"" ' Tl ” ' ? tir- Slednjič J« sneg pobelil tudi vse do leta 1929, Ido eo ga proti- Mti včlanjeni v »Vesni ljudski oblastniki razpustili, društvu te bolj poživilo. Le-ti ao imeli namen te člane zvabiti v «voja društva, Vendtr jton j« njihov« nakana spodte-tela. Takoj po raespuatu eo (tl členi ustanoviti »Društvo prijateljev prirodo« in Se naprej delovati z istimi načeti. Kljub sovražnemu pritisku in cpemogo&nju dejavnosti je »Svoboda« še naprej vztrajno K Prizor Iz Miklove Zate u.. .1 v Ustanoviti so ker troje dramskih odsekov, ki so razgibali celoten spodnji dol Hrastnika. Društvo p« je težUo e* tem, da bi svojim članom posredovalo čimveč izobrazbe. Skupno s »Svobodo I« «o organizirali knjigovodski tečaj. Predavati to tovariši iz Ljubljane, ker v Hrastniku niso dobiti knjigovodje, ki bi bil naklonjen njihovemu društvu. Pa tudi prerivanja o religiji, socializmu, vdatizmu, kapitalizmu in po-;bnlh snoveh ao »e dobro ob- Konec leta 1931 eo ustanovili e godbo na pihala. Po šestih mesecih obstoja je že priredila prvi koncert. Po nekaj letih pa /so Svobodarji oziroma godbeniki prihranili toliko denarja, da so kupili nova glasbila. Leta 1938 je Imela godba prvi koncert z novimi pihali. Nepozaben bo ostal članom Svobode« zlet delavskih dru-‘cv v CeOJu. Tu te je pokazala moč in enotnost delavskega izreda, njegova odločna volj« a še intenzivnejšega kultumo-■'braževalnegn dela. Dogodki, ki so sledili delavnemu zletu v CVju. so Jsifii in snani. Razpust »Svobod , zapri so mnogo preveč na cesti -n v kinu — opustit! pa bodo morali predvsem igranje za denar, k čemer lahko bistveno pripomorejo predvsem starši. Poglejmo, kako je bilo po posameznih šc-lah! Na nižJt gimnaziji je v 10 oddelkih 379 dijakov. Značilno je, da je v štirih prvih razredih L43 dijakov, v četrtem razredu pa samo še 34. Fantov je v prvih razredih 84, deklet samo 59, v četrtem razredu pa le 12 fantov in 22 deklet. Torej 'antje šole ne končajo, ampak izstopajo večinoma že prej. Izdelalo je pouk pozitivno 65,5°/o, negativno pa 33,3%>, kar je lep napredek v primerjavi z lanskim letom. V drugem polletju bo zlasti treba pravilno usmeriti v nadaljnje dijake 4. razreda in posvetiti več pazljivosti dijakom z več nezadostnimi ocenami, ki jih je kar '41. Nižja gimnazija na Dolu ima ,, petih oddelkih 152 dijakov in d teh jih Je Izdelalo 58°/o. Tv o treba upoštevati, da priba jo-dijaki k pouku od daleč, c' :'oraa mnogo delajo in nima. priložnosti za učenje, zahteve \ znanju, zlasti po utrjevanju, p so velike. Učni kader je zo.c obremenjen in Je bilo razreševanje strogo., Obisk pouka j«, bil prav dober (95,/»). V osnovni šoli na Dolu Je v štirih oddelkih 163 učencev in je od teh izdelalo 80»/« učencev kar Je lep uspeh. Učni kade. na šoli Je večinoma mlad in ec 6am izpopolnjuje in skuša zadostiti zahtevam sodobnega dela v šoli. Tudi tu je povprečje obiska kljub kmečkemu značaju kraja 95-odstotcn. Mnogo 6labše jo z obiskom pouka na osnovni šoli v Turju. Tu je v nižji skupini obisk pouka 82-odstoten, v višji skupini pa 85-odstoten, kar je zelo nizko povprečje, šolski odbor in starši se bodo morali zavzeti za to, da se to stanje izboljša, ker brez rednega obiska ni uspetiu. {Šoloobvezen otrok ne sme biti doma za hlapca, pastirja ali podobno. Da je to res, kažejo podatki o uspehu, saj je od 51 učencev le 39 pozitivnih. Osnovno šolo na Kalu obiskuje 18 učencev in učenk. Ti otroci zmin v glavnem le to, kar se nhtep V šoli ' r ? n!ro'» i" "• c- r ■„ v - > ati od det , •'1 dejo iz Sol« domov, Jih spet čaka delo, kvečjemu naloge Dapl-šejo. Zgodi »e celo, da kakšen otrok pri pouku zadremlje. Delo na šoli je v takšnih okoliščinah težavno In je bilo treba mnogo truda, da je izdelalo 78°/o učencev. Na osnovni šali v Hrastnlku-rrmter je v šestih oddelkih 224 encev. Stara stavba, stara mva, neprimeren prostor ob rti — vse to vpliva na delo i ustvarja- vedno nove težave. Zaradi epidemije škrlatinke je ovprečja obiska le 91-odstotno, •delalo pa je 185 učencev ali •J°/o. Zaradi številčnosti v oddelkih in poučevanja v dveh ddelkih je mnogo primerov bolenj tudi med učnimi močmi. Ker je ena učiteljica na po-•Kiniš/kem dopustu, je priako-t a na pomoč upokojena uči-Ijica tov. Fajdiga, za kar ji Je .ba izreči iskreno priznanje. Največ težav je zaradi nad-vilčnoflti oddelkov na šoli na n. V osmih oddelkih Je S84 .cev, samo 7 učnih moči in učni kader ročinoma zelo mlad. Mnogih tešav in nsusp®-ha so krivi tudi stariti, M zahtevajo od Sole vse, od učencev p« prav malo ali nič. Se vedno je med njimi nekaj tokih, ki menijo, da učencu za delo v rudniku ali v steklarni znanje ni potrebno. Tu imamo primere, da so učenci, k| «o v razredu naj slabši in najmanj čfcocipimi-rani, vedno v kinu ali pri igrah za denar. Za neuspeh pa Je seveda kriva šola, predvsem učitelj, ki da ne zna pravilno oceniti znanja učenca. Na šoli pri-de na eno učno moč povprečno 54 učencev, kor Je tudi vzrok, da uspeh ni zadovoljiv. Od 382 učencev je izdelalo pouk 3B8 otrok ali 75®/o, obisk p* je bil prav dober (97 odet.). Tj podatki imajo namen ne samo seznaniti Hrastničane in starše sploh z uspehi, marveč je naša želja, da pomagajo šolam odpraviti napake in pomanjkljivosti in tako doseči še boljši U6peh ob zaključku šolskega leta. »T. K. kov. Sklenili so, da bodo letošnje leto nastopili ob proslavi Dneva vstaje, ob praznovanju Dneva republike, prav tako pn Postaj bo dober glasbenik ... ob praznovanju občinskega praznika. Vodstvo Ljudske univerze je letošnje leto prevzela tov. Sonja Kolšek. Ker je ljudska univerza preteklo leto priredila samo eno predavanje, bo naloga novega odbora, da v letošnjem letu organizira čim več kvalitetnih predavanj iz vseh področij. Sklenili 6o, da bodo še to rimo priredili tri predavanja poučnovzgojne vsebine. Dramska sekciJu 6l je zadala nalogo, da bo letos naštudirala dve igri. Delo te sekcije je zelo naporno, vendar bo z dobro voljo lahko dosegla še lepše uspehe kakor lani. Trenutno Je ta sekcija v zastoju in to zaradi bolezni požrtvovalne tov. prof. Marije H vato v. Društvo »Svoboda« je le veja sindikalne organizacije, zato apelira na vse podružnice, da pridobe čim več članov v dramsko sekcijo in v »Svobodo« — seveda v glavnem le take, ki Imajo voljo do dela v društvu. »Svoboda« v Sevnici se zahvaljuje TVD »Partizanu« in podjetju »Bohor« za pomoč, ki st® Jo društvu nudila z razpolaganjem prostorov, in želi, da bi se medsebojni stiki še bolj povečali. Ce bo novi odbor vložil vse svojo moči v delo, bo prihodnji letal obračun društva bogat. OKRAJNI ODBOR LJUDSKE PROSVETE POMAGA PROSVETNIM DRUŠTVOM PRI NJIHOVEM DELU Okrajni odbor UP Trbovlje je na prošnjo KUD v Kapelah dovolil predstavo Potujočega kina, ki je bil v nedeljo, 22. I., ob 6. uri zvečer v Kapelah v Jrorist izgradnje kulturnega in gasilskega doma. Na sporedu je bil zabavni film »Maja v tančici«. Ljudska knjižnica pa Je prejela od okrajnega odbora LP Titoovlje precej novih knjig, ki so obogatile revno zalogo knjig, soj vso do zadnjega časa ni dobila od nikoder nobene podpore. Tega darila ni bil vesel samo knjižničar, ampak tudi vsi bralci, saj eo nekatere podarjene knjige bite prebrane že po pet do šestkrat, kar dokazuje, da je tu boš videla, da sem imel Prav.« Bila sta tako zaverovana v ~toj pogovor, na nista niti opa-'to, da se je zjasnilo in da ^PM sije sonce. »Spomnila se bom tvojih be-tod, Azim, in na svidenje!« je odhitela kakor gazela ^ko pisanega travnika. ,^zim se je vrnil na svojo kvioo, vendar ni mogel delati: J-dno je imel pred seboj beli toazek Abide, na katerega ni Ljkoll posijalo sonce. Kar ne-■j?ko toplo mu je bilo pri srcu. di sflJn se vdajal nadam, M j0 njen 0če dal siromaku, *Ppav ji je to malo prej odloč- no pobijal. Vzel je svoje orodje in odšel proti svoji kolibi, ki je bila njegov dom. Tudi Abida je mislila na A zima in na njegove besede: »Res si lepa, Abida, še lepša, kakor si misliš.« Tudi njej je ostal Azim v spominu tak, kakor je bil pod gabrom: razpete srajce, mokrih las in zagorelega obraza. Prav rada bi videla, da bi imel Azim denar, da bi ga dal njenemu očetu, da bi jo kupil. Nič več se ni zanesla na besede, ld jih je dejala Azimu o očetu. Se vedno je slišala Azima: »Oče ljubi denar, udobnost in zemljo!« Joj, če je to res... Ni bil daleč čas, ko se je o tem prepričala. Po nekem potovanju, ki ga je opravil njen oče, je prišel nazaj dobre volje kakor malokdaj; po večerji ji je oče dejal: »Abida, veselo novico imam zate! Glavna skrb, ki sem jo imel, se mi je odvalila od srca. Lahko si vesela: takega moža sem ti našel, da ga ni blizu! Hvala Alahu — nisem zastonj opravil svoje poti.« Abida ga je strme gledala: ni se upala vprašati ničesar. Oče v svojem zadovoljstvu ni opazil, da se hčerka ne vesel' njegovih besed: »Bogata bo: bolj bogata, kakor sem jaz! Do sti zemlje, denarja — vsega kar ti bo srce zaželelo; prva žena boš, vse ostale te bod' morale ubogati!« Šele tedaj je Abida sprego vorila. »Kam se vam mudi oče? Mlada sem še. in ne bi še rada zapustila svojega doma Komu me mislite dati? Kdo je? »Mlada — seveda si mlad — mlade hočejo možje in ravno sedaj je prilika: celih dve sto tisočakov mi bo odštel, d te bo dobil! Pa reci, če to n ljubezen?« »Torej me prodajate kalcoi ovco?« »Ti tega ne razumeš, Abida! Vedno damo hčerko takemu, ki da več zanjo, četudi se temu reče prodaja; jaz sem tvojo mater tudi tako dobil. Odšteti sem moral, odšteti!« »Niste mi še povedali, kdo je to?« »Moj prijatelj Ramis; posestva ima v Džalbasu, poznaš ga; ko sva bila v Kičevu, sva bila na njegovem domu.« »Kaj vendar mislite, oče? Saj je starejši kakor vi! Poleg tega pa ima že sedaj štiri žene! Ne, tega pa ne maram, za ves svet ne!« Pogumno je gledala očeta. Njegov obraz, ki ie bil do tedaj žareč od zadovoljstva, je pričel rdeti. Oči so mu izstopile, kakor da bi ga hotela zadeti srčna kap. Ni mogel razumeti, da se mu upira to dekletce, ki bi ga moralo ubogati na migljaj. »Kar sem rekel, sem rekel! In kar sem priietePu obljubil, bo tudi držalo. Niti besede več! Gospodar v hiši sem jaz in mene bos ubogala in — konec!« S trdnimi koraki je odšel Iz sobe in zaloputnil z vrati. Potok solz je zalil obrazek Abide, ki do tedaj ni vedela, kaj je žalost. Ihtela je, da ji je zmanjkalo solz. Ni si mogla misliti, da je očetu več vredno dve sto tisočakov kakor ona. Spomnila se je Azima. Kako je poznal njenega očeta! Bolj kakor ona. šele tedaj se je spomnila, da ne bo mogla nikoli pozabiti Azima, da se je zaljubila vanj, ko sta stala pod gabrom. »Odšla bom od hiše, zbežala bom!« ji Je vrtalo v možganih. To Til moj oče: prodati me hoče starcu pohotnežu, ki se mu je zljubilo mladega dekleta! Toda niso računali z menoj! Odšla Je v svojo sobico, vzela nekaj obleke, si povezala culo in skočila skozi okno, ko Je V trboveljskem okraju se je rodilo v mesecu decembru 1955 168 otrok. Umrlo je 108 oseb. Poročili so se sledeči pari: V Brežicah: delavec Jožef Jurman in delavka Ana Kle- grem. Šla bom v vodo! Ne bom menčič; miz. pomočnik Alfonz dovolila, da pohotni starec ste- Lopatič in polj. delavka Olga guje svoje roke po meni!« Gramc; kmetovalec Anton Oštir Vzela je culo in stopila proti in polj. del. Marija Kvartuh; vrata 5e poprej od znotraj za- Toda domov kljub temu ne pahnila. Plazila se je od drevesa do drevesa domačega vrta, da ne bi je kdo opazil. Nehote je bežala proti Azimovi bajtici. Sele vratom, ko je stala pred vrati njegove- »Skupaj pojdeva! Nekje bova in polj. del Karolina Repljeno-ga doma, se je zavedla. Neod- našla prostor, ker bova lahko v vič; kmet. Jože Vegelj in kmet. ločno je stala in nabirala po- miru živela; mlad sem in mo- Terezija Oštir; Božidar Suban, guma, preden ee Je odločila, da čan, lahko bova živela, samo da delavec in polj. del. Ana Kave- gozd. manipulant Vinko Tomac je pritisnila na kljuko. Azim jo je prestrašeno pogledal: ni bila pokrita s feredžo, gledala ga je s preplašenimi očmi, na katerih so se še poznali sledovi sloz. Takoj je uganil, kaj ee je moralo zgoditi. Ni je izpraševal, temveč ji me ljubiš! Nič nimam, da bi čič; elektromonter Franc Šetinc moral žalovati, ko odhajam, in šivilja Roza Lesinček; polj. Niti nimam drugega vzeti s se- del. Alojz Mramor in polj. del. boj kot pač največji zaklad te Ana Maček; ključavničar An-vasi: tebe, draga Abida!« ton Kovačič in poljedelka Ma- Tesmo objeta sta odšla skozi Preskar; skladiščnik Vlado vrata, ld jih nista niti zaprla Šekoranj a in polj. Marija Gr-za seboj. Kdo bi se brigal za movšek; rudar Stanislav Ger- je odvzel culo in ji ponudil po- preteklost — bodočnost je bila Bi P°^- Ivana Bo sina; lomljeni stol. »Pobegnila sem od doma,« je dejala Abida. »Prodati me hočejo, prodati starcu, ki ima dovolj denarja, da si lahko ku- njuna! Veter je majal stara P0«- delavec Franc Demikovic vrata, ld so cvilila, kakor da bi m P°lj. . Antonija Zagmajster; jokala za njima, ki sta tesno RJra"c Šepetave m korakala v svobodnejši P°‘J’ lel- Rozali^a Clzel5 rudar objdta svet, kakor je bil njihova vas, puje mlada dekleta! Ne grem njihovi običaji, ki so onesrečili več nazaj, Četudi me ubijejo!« že tisoče mladenk, ki so mora-Azim, ki je vedel, da je to le iti tja. kjer je bilo več deželo nevarno za oba, ji je začel narja. Ni bilo ljubezni v tej prigovorjati, naj se vrne do- vasi, zato nista žalovala; bila mov: da je to pač usoda vseh sta srečna, četudi revna... šiptark, da jih prodajajo, dokler pač ta rod živi... srečala kočijo. Štirje iskri »Torej me tudi ti ne ljubiš, vranci so peljali starega Ra Azim? Mislila sem, da me ne misa po nevesto boš prepustil tistemu starcu! Ivan Zagmajster in polj delav. Jelka Mlakar; ključavničar Alojz Pirc in servirka Alojzija Kranjčič; železničar Jožef Jurman in kmetovalka Rozalija Deržič; delavec Andrej Blažnič in kmetovalka Terezija Fras _ „ . , . ,. roj. Blazine; natakar Jožef Po- Proti juixu sta na^ veliki cesti - iovjj jn servirka Marta Rekelj; delavec Jožef Vogrinc in šivilja Marija Čančer; ključ. Anton Supančič in del Ana Koblar; Enit oficir JLA Nedelko Ivkovič in uprav, pošte Nada Virant; kmet. Anton Slakonja in polj. delav Ivana Beribak; traktorist Ferdinand Stermedski in polj. del Jožefa Lupšina; polj. del. Jožef Žmavc in pol], del. Marija Kovačič; polj. del. Franc Najger in polj. del- Terezija Bratuš; zidar Slavko Matjašič in polj del. Neža Ivanšek; traktorist Ladislav Rožič in šivilja Frančiška Volčanšek; skladiščnik Martin Lubšina in del. Ivana Rožman; laborant Franc Habinc in strojepiska Alojzija Žmavc. V Hrastniku: električar Anton Laznik in del Marija Špe-glič roj. Seme; rudar Janez Juršak in del. Silvestra Skaza; ključavničar Jože Velej in trg. pom. Jožefa Dragar; trg. pom. Ivan Kraner in Cirila, Milena Štravs, administratorka; električar Konrad Klešnik in šivilja Jožefa Vrana; električar Ciril Roter in kurirka Olga Bider-man; rudar Srečko Biderman in del. Hedvika Pavlič; zidar Franc Bombek in kuharica melj Franc in del. Ana Dermota; žel. Maks Hren in gosp. Frančiška Vodišek. Na Senovem: polj. del. Ivan Zupančič in polj. del. Ana Ro-bek; avtomehanikar Franc Pavlič in kinooperaterka Bernarda Agrež; polj del. Jože Setln-šek in polj. del. Gabrijela Sluga; rudar Janez Škoberne in gosp. pom. Matilda Škoberne; rudar Drago Gabrič in polj. del. Frančiška Kukovičič. V Sevnici: lončar Alojz Urh in polj. del. Pavla Ločičnik; kmet. Anton Medved In polj. del. Marija Kočevar; rudar Jožef Kalin in snažilka Jožefa Ratajec; traktorist Anton Koprivec in polj. del. Justina Rak; krojač Anton Štefanič in kroj. pom. Ljudmila Selak; polj. del. Vinko Judež in polj. del. Amalija Stegenšek; mehanik Anton Žibert in šivilja Anastazija Hrovat; usl. Franc Slakonja in kmet. Marija Kramžar; rudar Jože Virnat in del. Alojzija Šinkovec; mizar Božidar Škoda in trg. pom. Olga Morinc; kmetovalec Franc Jazbec in polj. del. Cecilija Germ; ključavničar Albert Tihole in steno-daktilograf Pavla Lakner; kmetovalec Šmit Ivan in gosp. pom. Jožefa Jager; zidar Franc Pavlič in gosp pom Martina Po-žun; zidar Branko Vodopivec in gosp. pom. Cilka Vidmar; kmet. Avgust Sinkovič in polj. del. Fani Vidmar; logar Franc Repar in gosp. pom. Miroslava Remih; mizar Ferdo Andronja in usl Marija Prinčič; del. Nu-rija Ahmetovič in del. Matilda Krajnc; polj. del. Rudolf Teraž in gosp. pom. Veronika Kunšek. V Trbovljah: delavec Adolf Jesenšek in kmet. del; Leopol-dina Kavšek; železostrugar Rajmund Jordan m del. Marija Jere, železostrugar Anton Virt in gosp. pom. Vida Grošelj; skladiščnik Ladislav Virt in otr. negovalka Marta Pavelšek; železostrugar Zvonimir Kamnikar in frizerka Marija Petan; delavec Josip-Franc Pravn in del. Magdalena Potrpin; delavec Otmar Tomšič in natakarica Joža Dolanc; ključ. Ljubo-mir-Mirko Cvar in šivilja Ljudmila Ovnič; strojnik Vekoslav Belčič in del. Terezija Hočevar; tesar Jurij Rajbar in gosp. pom. Marta-Marija Pajer; rudar Josip Potokar in del. Ivana Ozis; delavec Alojz Vozelj in delav. Dragica Dolinar; stroj, tehnik Ivan Kalšek in usl. Silva Že- ti a*e pravi, da se rad kopa, veu uae meni, da se pozuni vooa hitro shladi Mladinskemu aktivu na Polšaku ;e treba pomagati Prejšnjo nedeljo je imel mla- mladine in Ljudske prosvete, pa Zakošek; rudar Viktor leznjk; ^el. Milan Kuhar in del. dinski aktiv na Polšmku letno naj si bo to v moralnem ali ----v,1,Pn”na “ “ ' ' - — konferenco, katere se je udele- materialnem pogledu, žilo dvajset članov in zastop- Po daljšem razpravljanju so nik mladine občinskega komite- mladinci izvolili nov odbor, ki ja LMS Zagorje tov. Riter. si je zadal za prvo nalogo pri-Iz poročil predsednika in taj- tegniti in aktivizirati čim več nika povzemamo, da je bilo de- članov, urediti ob podpori ostalo v preteklem letu šibko in lih organizacij prostor za kul-pomanjkljivo, sodelovanje član- turne prireditve v šoli m začeti stva nezadovoljivo in da je treba z raznimi tečaji, ki bi mladini v bodoče prav aktivizaciji mla- zelo koristili. _ dine na Polšniku posvetiti več Ce bodo mladinci v bodoče pozornosti Predsednik je tudi naleteli na boljše razumevan e Sotošek in admin. Viljemina Kumlanc; učitelj Stanislav Zakonjšek in učiteljica Hedvika Jelen; ključ. Josip Zibert in del. Erika Skale; oficir JLA Josip Vodišek in učiteljica Justina Patušek. V Radečah: rudar Dobčnik Janez in šivilja Kristina Martinčič; rudar Franc Škrinjar in polj. del. Julka Škrinjar; mi-zarsk, pom Ivan Leskovšek in ____________ polj. del. Ljudmila Kramžar, naelasilda mladina^našla Vse in podporo upajo, da bo letošnje polj. del. Anton Povše in polj. ’............. - ------ leto prelomnica v mrtvilu, ki del. Frančiška Lamovšek; zel. premalo (ali celo nič) razumevanja in podpore v domačih množičnih organizacijah, kakor tudi premalo podpore občinskega in okrajnega komiteja Ljudske mladine v Zagorju in Trbovljah. Na konferenci so član priznali, da so bili sami premal aktivni in premalo prožni za,živahnejše delo v mladinskih vrstah. Bolj delavni pa so bili mladinci v gasilski organizaciji, kjer so sodelovali pri vseh igrah in bili aktivni tudi pri organizaciji občinskega praznika na Polšniku v juniju lanskega leta. Iz vseh poročil je bilo čutiti, da je mladina na Polšniku pripravljena delati, nima pa dovolj izkušenj in podpore, čemer se čudijo; v sosedn i organizaciji v Konjšici prejemajo mladinci izdatno podporo ob- mla- Danijel Zupančič in natakarica Zadnjič smo pisali o deiu Lesnega paujeija v Zagonu. miaainci -- Pavam dragi b™|ci prikazuJemoizdelek tega podjetja. Zagor- činskega in okrajnega komiteja skl mizarji menijo, da ni tako slabo... Hra&tniiki gasMci u pretepem letu niša zabeležili požara pred nedavnim je Prostovoljno gasilsko društvo Hrastnik 'melo svoj redni letni občni zbor. katerega so se udeležili skoraj vsi člani ter predstavnika občinske gasilsko zveze tov. Počar in tov. Kragl. Predsednik društva tov. Ja-cob Klemen je podal na zboru obširno poročilo o delu in o tavljali da brez primernega vo- ga bo tudi v bodoče vodil po-zlla ne'bodo mogli uspešno po- žrtvovalni predsednik tov. Ja-segati v akcijo in preprečevati kob Klemen, požare tud; izven svojega območja. Da bi prišli do potreb- __________ Tukaj odreži tel nega denarja, so organizirali /eliko tombolo. Cisti dobiče«. »o .lamenili za nakup tovornega avtomobila. Z razumevanjem občinskega ljudskega odbora so končno le uspeli in prišli do avtomobila, ki jim bo pri njihovem požrtvovalnem delu tudi znatno koristil. Zanimivo je, Franca-Silva Savšek; upokojenec Henrik Oblak in kmečka delavka Marija Markeljc; akad. kipar Alojz-Slavko_ Hočevar in študentka Veronika Logar; delavec Josip Fele in del. Justina Verdinek; ključ. Alojzij Amšek in kuh pom. Angela Teršek. V Vidmu-Krškem: učitelj Ivan Varsek in polj. del. Marija Zagorišek; delavec Ivan Božič in delavka Ana Pavlin; steklar Ivan Stoklasa in polj. del. Ana Levičar; delavec Franc Račič in Manja Rotar, delavka; ključavničar Maks Mirt in knji-govodkinja Neža-Draga Preskar; mizar Anton Jeke in gosp oom. Ana Komučar; blagajnik Vinko Zupančič in knjigovod-rinja Hermina Vodopivec; matičar Janez Uršič m administratorka Marija Benje. V Zagorju: rudar Jožef Ve-■eršek in poli del. Rozalija Zupan; rudar Stanislav Kreže an gospodinja Frančiška Jelševar; rudar Stanislav Repovž in Kmečka del. Marija Vrtačnik; Kovač Franc Bregar in gosp. pom. Vida Bukovšek; osebni ipok. Anton Rupnik in gospo-linja Marija Kovač; roj, Ze-eznik; ključ. Leopold Ravnikar n šivilja Marta Slapar; delavec Ivan Zore in delavka Marija Drnovšek; rudar Edvard Jere in predica Ljudmila Murene; stroj. Franc Burgar in kroj. pomoč Marija Zajc; žel. Stefan Kadoič in gospodinja Marija Faris, roj. Kotar; zidar Geza Kuplen in delavka Štefanija Simončič; delavec Miroslav Laznik in delavka Anica Polc. DOPISNICA as i; srsz '±£°£bK Upravi leži 11 niti enega požara, kar je julija so ob občinskem pra- vsekakor največ njihova zamiku razvili novo društveno ______ __ v»most- zastavo 2e dalj časa so ugo- sluga. ker so poostrili varnostne ukrepe. Komisija ja stalno pregledovala podstrešja in dimnike ter dajala hišnim lastnikom in upraviteljem navodila lednik“ Ne pozabite: vsak naroC 0 §r^eSmn3ztK>mZaJ.Uhrastni- k ..Zasavskega tednika ie zavarovan! Rudarji gredo na novo delo Na občnem zboru so škl gasilci sklenili, da si bodo preskrbeli novo motorko pionirko popravili dom in dvignili število članstva. Izvolili so 7-člf.nski upn-avh' in 3-člansk.j nadzorni odbor, ki T rjovite Uto riH,VOLULiJL ŠT. 29 7 DNI PO SVETU Obračun dela pri TVD ,Partizan* Košarka v Zagorju napreduj (Nadaljevanje s I strani) nega gibanja« malih trgovcev in obrtnikov V svoji p. stopni deklaraciji je predsednik nove vlade napovedal takojšnji obisk Alžira. ker smatra alžirsko vprašanje za eno najbolj perečih vprašanj, ki jih mora država urediti. Mnogo zanimanja je v zadnjih dneh zbudila v svetu tudi izmenjava poslanic med predsednikom sovjetske vlade Bulganinom in preziden-tom ZDA Ei.-enhovverjem, ki sicer ni privedla do kakšnega konkretnega sporazuma, vendar pa vsebuje določene možnosti za nadaljnj sporazumevanje. Po ženevski konferenci v lanskem letu je v odnosih med Vzhodom in Zahodom prišlo do določenega poslabšanja, ki se je izražalo v pogostejših in ostrejših medsebojnih obdolžitvah. Zdaj pa sta Eisenhovver in Bul-ganin z osebnim stikom zopet obnovila vljudnostni ton iz Ženeve, kar lahko v precejšni« meri olajša premostitev nasprotij med stališči obeh blokov. Ko smo zadnjič poročali o ustanovitvi vzhodnonemške vojske še ni bilo izgledov, da bo razvoj v tej smeri tako nagel. Danes lahko povemo, da je bila ta vojska na nedavnem posvetovanju dežel Varšavskega pakta tudi že vključena v skupne oborožene sile Vzhoda in podrejena skupnemu poveljstvu oboroženih sil Varšavskega pakta. Formalno pobudo za to je dal podpredsednik vlade Vzhodne Nemčije Walter .Ulbricht na sestanku političnega posvetovalnega odbora Varšavskega sporazuma Glede Cipra se je stvar v zadnjih dneh še bolj zapletla zaradi turškr spomenice, ki zahteva otok zase, če bi nad njim prenehala britanska suverenost. Vendar so za kaj podobnega v zadnjem času izgledi vse slabši saj poročajo. d* so celo pogajanja med guvernerjem otoka In Makariosom, ki vodi odpor Ciprčanov proti Britancem, opuščena. Glede na prekinitev pogajanj predvidevajo, da bodo akcije britanske vojske proti grškim nacionalistom na otoku Cipru znatno poostrene. Končno poglejmo še. kako napredujejo razgovori med anglosaškima predsednikoma med Edenom in Eisenhowerjem, o katerih vedo povedati razna poročila mnogo zanimivega, pa tudj o nesoglasjih v glediščih obeh državnikov na posamezne probleme. Vendar si konkretne slike o tem še ni mogoče ustvariti, ker uradne izjave katerega obeh državnikov ali avtentičnega poročila o razgovorih še niso objavili. Najvažnejša tema razgovorov je po sodbi političnih opazovalcev nedvomno Srednji vzhod, ki je po Eisenhowcrjevi Izjavi najvažnejše strateško področje sveta. To postane bolj razumljivo če povemo, da načrpajo na tem področju letno okrog 160 milijonov ton nafte to bla-go pa je, kakor je znano, povsod v svetu izrednega pomena Toda podroČ;e Srednjega vzhoda — arabski narodi tega predela ljubosumno gledajo na to kako anglo-amerFke družbe iz črpanje nafte kuj?ji dolarje iz njihovega blaga Tu je Iskati vzroke odpora Arabcev proti britanski In sploh zapadni politiki v lem de'«j sveta, tu so vzroki iordan-kih dogodkos teptan ia am' riške zastave v Jeruzalemu požigu angleške bank« 'n dru"ih dejanjih ki pričajo o tem da so Arabe sklenili otre~M se tujega gosrodar.ia Radeče TVD »Partizan« v Radečah je gotovo eno izmed zelo delavnih društev na področju našega okraja To nam potrjujejo poročila, ki so jih odborniki podali na letni redni skupščini, kjer se je zbralo skoraj 100 članov, kar dokazuje, da fizkul-tumo gibanje v Radečah nikakor ni le prazna beseda. Potek skupščine sicer ni bil tako zadovoljiv kakor obisk, vendar uspehi, doseženi v preteklem obdobju, nadkriljujejo nepripravljenost nekaterih članov, da bi se posvetili vaditeljskemu delu v društvu. Poročila so pokazala, da je društvo v celoti izvedlo vse sklepe, ki si jih je zadalo na lanskoletni skupščini, in ne samo to — celo preseglo jih je. Najpomembnejši dogodek je bilo vsekakor razvitje društvene zastave ob priložnosti 40-.etnice telovadnega gibanja v Radečah. Društvo je sodelovalo s svojimi oddelki skoraj na vseh nastopih v bližnji okolici, prav tako pa se je udeležilo tudi nastopa v Kopni. Priznati je treba tudi, da je društvena uprava znala pritegniti mladino, za kar gre v prvi vrsti zasluga vaditeljskemu kadru, ki je znal svoje telovadne ure pravilno in zanimivo organizirati, tako da starši sedaj brez skrbi in s popolnim zaupanjem prepuščajo svojo mladino, vedoč, da bo telovadna ura njihovim otrokom nudila še kaj več kot samo krepitev telesa. Kakor je zadovoljivo število mladih telovadcev in telovadk, tako pa je treba grajati malomaren odnos starejših, predvsem članov, do te tako važne organizacije. Njihovo število je tako majhno, da skoraj ne bi mogli govoriti o članski vrsti, in bo treba v tem pogledu še precej dela in tudi individualnega prepričevanja, da se bo število članov povečalo v taki meri. kot je društvo s takim obsegom, kakor je radeško, tudi zasluži. Če je kegljišče lahko vsak dan polno vztrajnih kegljačev, ki niso samo starejši od Abrahama, potem bo tudi telovadnico lahko enkrat ali dvakrat napolnilo toliko članov, da se bo tudi ta vrsta uspešno postavila v vrsto ostalih oddelkov. Iz poročila statističarja je bilo razvidno, da so vsi oddelki v \j| Kinematografi Kino »Svoboda-center« v Trbovljah bo predvajalo do ponedeljka franc film »Intriganti-nje«. Naslednji teden ameriški film .Zeleni šal«. Kino »Svobcda-Trbovlje II« bo imel na sporedu do ponedeljka ameriški film »Čudežni otrok«. .partizan« Sevnica: 4.—5. februarja angleški film .Kapitanov raj«, 11.—i2. febr jugoslov. film »Krvava pot«. Kino Brestanica: 3.—5. nemška komedija »Komur se sonce smeje«. 8.—9. febr, ameriški zabavni film »Protiletalska zaščita«. 10.— 12. februarja franc.-ital. koprodukcijski film »Tereza Raquen«. Rezervni oficirji mesta Trbovlje V klubskih prostorih rezervnih oficirjev mesita Trbovlje bo v četetek, 9. febr. 1956. ob 17. url zanimivo nredavanje O NOVEM PEHOTNEM OBOROŽEVANJU Udeležba za rezervne oficirje ibvezna! Odbor. tem obdobju prebili skoraj 40.000 ur v telovadnici ali na telovadišču. Razveseljivo Je tudi to, da so se poleg splošne vadbe razvile in razmahnile tudi ostale sekcije: odbojkarska, namizno-teniška in lahkoatletska; posebno prva je dosegla zelo lepe uspehe, med katerimi je gotovo na prvem mestu uspeh v aMriboru, ko so zasedli častno tretje mesto. Vse to je bilo zelo zadovoljivo in kaže. da je TVD »Partizan« v Radečah kot celota zelo homogeno društvo s pravilno usmerjenim vodstvom. Nerazumljiv in nepravilen pa je odnos nekaterih članov, ki so z Preteklo nedeljo je imela v dvorani restavracije »Turist« v Trbovljah Strelska družina »Franca Fakina« svoj II. redni letni občni zbor, ki ni bil najbolje obiskan. Strelska družina je v prvem letu svojega obstoja opravila skoro vse zadane si naloge. Uspelo ji je. da je v mestu popularizirala ta lepi šport in s tem tudi dosegla ustanovitev še nekaterih novih strelskih družin (n. pr. »Mehanika« in »Dobrna«), Strelci družine so se v minulih mesecih udeležili več tekmovanj, priredili pa so tudi tekmovanje obveznikov predvo-jaške vzgoje, ki je prav lepo uspelo. Na občnem zboru so največ govorili o potrebi izgradnje sodobnega strelišča, ki ga v Trbovljah do sedaj še ni. Kakor je povzeti iz poročil, so načrti za ta objekt menda že pripravljeni in bodo strelci, če bo le mogoče, začeti z gradnio strelišča že v najkrajšem času (o potrebi in nujnosti tega objčk-ta pišemo na drugem mestu). Društvo, ki šteje danes nekaj nad 100 članov, ima tudi za letos obsežen delovni načrt. Tako namerava organizirati več strelskih tekmovanj, zlasti pa ob občinskem prazniku mesta Trbovlje, udeležilo pa se bo seveda tudi vseh pomembnejših strelskih manifestacij v drugih krajih. Omenimo naj še. da bodo Šah v Trbovljah Preteklo nedeljo so člani šahovske sekcije SD »Svobode« v Trbovljah odigrali braotumlr za klubsko prvenstvo v . mesecu januarju. Prireditve se je udeležilo 8 igralcev. V dveumem turnirju je zasedel 1. mesto Jože Sever e 7 točkami, ki ni izgubil nobene partije, 2. mesto s 5 točkami je dosegel Lojze Sotlar, tretje in četrto mesto pa si delita Jože Krevell in Janez Hribar; oba sta dosegla po 4 točke. To nedeljo je v načrtu brao-tumir med šahisti SD »Svoboda« in SD »Rudarja« iz Trbovelj. Turnir bo v prostorih SD »Svobode«. L. S. Proletarec ■ Bratstvo (Hrastnik) « : 1 V povratnem prijateljskem srečanju je »Proletarec« iz Zagorja na svojem Igrišču v nedeljo, 29. januarja premagal v nogometu »Braitstvo« iz Hrastnika in se mu tako oddolžil za ooraz preišnjo nedeljo. vsemogočimi izgovori podaljšali občni zbor s tem, da niso hoteli sprejeti funkcij, za katere imajo i pogoje i čas. Ravno po njihovi »zaslugi« je tako uspeli občni zbor izzvenel precej revno in bi nepoznanemu obiskovalcu, ki bi prisostvoval samo zadnjim točkam, nudil kaj klavrno sliko in bi gotovo sodil, da so vse to, kar je bilo zgoraj napisano o tem društvu, le lepe besede brez dejanske podlage. Te zadnje vrstice v premislek tistim, ki bi lahko, pa nočejo. Vsem tistim, ki to društvo danes vodijo, pa želimo v njihovem delu čimveč uspehov. vse strelske družine Slovenije priredile v mesecu septembru Strelski teden. Namen tega tedna je v glavnem propagandnega značaja. Strelci družine »Franca Fakina« so prepričani, da bi bilo njihovo delo lahko še uspešnejše, če bi našli pri pristojnih mestih dovolj razumevanja za Le en dan v mesecu je športni dan, in če je še ta mrzel in vetroven, kakršen je bi! dan, ki se ga je udeležila vsa trboveljska osnovnošolska mladina, je za marsikoga morda neprijeten — najbrž za spremljevalca piia-dine najbolj — ne' moti pa tak dan otrok ki ne občutijo ne mraza ne vetra, niti drugih nevšečnosti Vsa dolina in obrobni predeli so zaživeli -ta dan. Lepo je bilo videti vrvenje mladine in ljudje so se nehote spraševali ob srečavanju kolon: »Kam pa gredo tile?« In so šli — ena skupina pod Partizanski vrh, druga pod Mrzlico, tretja pa kar po dolini v Zagorje, v Hrastnik ali na obisk ribogojnice za Savo. Kakorkoli in kamorkoli, vsi so šli za istim ciljem: otresti se dolgega časa, ki vlada v šoli, saj vemo, da sta vsaj dve uri dnevno moreči in da je treba mnogo koncentracije H samo-premc govanja, da vzdržimo ves šolski čas tako kakor je potrebno. Vse nekaj drugega pa je taka sprememba, kot jo nudijo šolski mladini vsakomesečni športni Viemenslto nopoveC za prihodnji teden V drugi polovici tekočega tedna razjasnitev In hud mraz. Ob zaključku tedna oziroma v začetku prihodnjega tedna bo zopet snežilo. V nadaljnjih dneh euho oziroma jasno In v jasnih nočeh hud mraz. Od konca prihodnjega tedna dalje večje snežne padavine in nekoliko topleje. Oopisujte v Ko eo ee leta 1952 v Zagorju pričeli navduševati za košarko, ni nihče mislil, da bo le-ta v nekaj letih dosegla že tako lep napredek. Po dveh letih treninga in tekmovanj so se lansko leto že pokazali prvi večji uspehi košarkarske sekcije »Proletarca«. Moška vrsta je bila uvrščena v tekmovanje skupaj z »Ilirijo« in »Svobodo« iz Ljubljane, »Partizanom« iz Postojne, »Kovinarjem« iz Štor »Partizanom« iz Hrastnika in Šoštanja in košarkarskim moštvom iz Litije. Zaradi neresnosti vodstev košarkarskih sekcij oziroma klubov pa so na koncu ostala v ligi samo štiri moštva. V spomladanskem delu tekmovanja so zagorski igralci dosegli nekaj lepih zmag (z »Ilirijo« in »Svobodo« v Ljubljani in prvoligašem Šoštanjem v Zagorju). Vse te uspehe pa je kronala še zmaga nad »Rudarjem« iz Trbovelj Rezultat 55:54 za »Proletarca« pomen; doslej skoro največji uspeh igralcev iz Zagorja. V decembru so se udeležili turnirja v Litiji z dvema ekipama. Prva ekipa je z odlično, hitro in dinamično igro postala zmagovalec. Zagorski košarkarji so priredili tudi dva turnirja, in to v počastitev 200-letnice rudnika in III. občinskega praznika ter osvojili obakrat prvo mesto. V počastitev 10. obletnice osvoboditve so člani sklenili, da bodo uredili svoje igrišče in ga elektrificirali. Obljubo so izvršili. 1626 udarniških ur P« mnogo pove, ne pove pa ljubezni. s katere so zagorski košarkarji predani športu. Na svojih uspehih se prav gotovo ne bodo uspavali, ampak še krepkeje prijel; za delo in dokazali, da so pripravljeni žrtvovati vse moči za uresničenje vseh načrtov. — V počastitev dnevi; to so dnevi, ko druži mladina koristno s prijetnim. Na takih izletih se otroci pozabavajo, mimogrede pa si prisvajajo najrazličnejše znanje, ki jim ga toga šola ne nudi. Vsega se ne moreš naučiti samo teoretično, s suhimi besedami, več ti koristi nazornost, ki jo na1 deš v naravi. Smisel takih dni pa je prvenstveno v tem, da se mladina naužije sveži ga zraka, da ee razgiblje in naskače in da se povrne domov z zavestjo, da je bil ta dan precej drugačen od ostalih v mesecu, ko več ali manj okostenelo posedaš po šolskih klopeh, če si nepripravljen za šolo, čakaš morebiti na slab red in . Navsezadnje le drži stari rek, ki pravi, da je le v zdravem telesu zdrav duh. Skoda le, da je v tem zimskem športnem dnevu pričel padati sneg le dan kasneje. Zime pa brez snega ni! 10-letnice osvoboditve so prav tako ustanovili žensko ekipo. S tem so storili vse potrebno, da se košarkarski šport v Zagorju čimbolj pospeši in da se v kraju vzbudi živo zanimanje za košarko, ki ima po izgledih v Zagorju največ možnosti za kvalitativen in kvantitativen dvig. Vodstvo košarkarjev bo moralo skrbeti da bo pritegnilo v svoje vrste čim več mladine, pomoč pri tej lepi nalogi pa mu lahko nudi tudi nižja gimnazija. Zagorski košarkarji so lahko j ostalim špor mikom v Zagorju j in drugod za zgled, kako lepe j uspehe in napredek je mogoče doseči s požrtvovalnim delom. Obrni zšior TVD »Partizan" t Trbovl ah Prejšnji četrtek so se zbrali člani in prijatelji TVD »Parti- j zana« v Trbovljah k rednemu letnemu občnemu zboru, ki je bil v Domu trboveljskega »Par- j tizana«. Iz poročil društvenih funkcionarjev smo slišali, da društvo v preteklem letu ni j spalo, ampak da je krepko de- i lalo. Ne mislimo naštevati vseh j uspehov, ki jih je društvo do- [ seglo, marveč le najpomemb- j nejše. Med najvažnejše uspehe, ki so bili doseženi v minulem letu, i smemo vsekakor šteti pritegnitev novih članov, zlasti mladi- j ne, v društvene vrste. Društvo : šteje danes okoli 400 aktivnih i čl sinov. Trboveljski telovadci so lan- : sko leto priredili več nastopov doma in drugod p*0 domovini, 1 nekateri telovadci društva pa so se pomerili v na j višjih razredih. Najlepši uspeh je preteklo leto dosegel mladi telovadec Ivah Trugar. Društvo je lani precej skrbelo tudi za dvig vaditeljskega kadra, ki ga ima razmeroma dovolj. Vaditelji so se udeležili več tečajev itd. Ob tej priliki naj omenimo še to, da je društvo lansko jesen dokončalo zgradbo ob svojem letnem telovadišču, kjer je lepo kegljišče. V njej je mogoče izvesti tudi strelska tekmovanja z zračno puško. V razpravi, ki je sledila poročilom društvenih funkcionarjev, so sodelovali tudi predstavniki drugih društev in član* »Partizana«. Zlasti so veliko gv vorili o potrebi in važnosti telesne vzgoje ki o tem, kako hi v društvo pritegnili še več novih članov. Tako bo ena izmed glavnih nalog trboveljskega »Partizana* skrb za povečanje članstva 1” telovadnih vrst. »Partizan« hoče postati zares množičen. —jak Obvestilo! Ljudska univerza Trbovlje Ll sporoča, da bo dne 9. fe- j bruarja 1956, ob 18. uri predaval v Domu Svobode Trbov- , lje II tovariš Ivan Regent, član Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS in predsednik Zveze Svobod in kulturnih j 0 IZVORU RELIGIJE Na podlagi člena 25. In naslednjih Temeljnega zakona o štipendijah Komisija za štipendije pri občinskem ljudskem odboru Brežice razpisuje štipendije za naslednje dijake in študente za mesec marec— avgust 1956: 1. 12 štipendij za slušatelje univerze ln njej enakih visokih šol, od tega 2 štipendiji za medicinsko fakulteto, 2 štipendiji za pravno fakulteto, 2 štipendiji za tehnično fakulteto, 2 štipendiji za ekonomsko fakulteto, 4 štipendije za filozofsko fakulteto. 2. 15 štipendij za dijake učiteljišč. 3. 2 štipendiji za gojenke srednje vzgojiteljske šole. 4. 11 štipendij za dijake TSS. 5. 7 štipendij za dijake drugih industrijskih in cko- VABILO Občinski odbor SZDL ▼ Trbovljah vabi vse aktiviste in člane Socialistične zveze na predavanje »S POTOVANJA PO AMERIKI« Predavanje bo v Doma SZDL Trbovlje (pri Forteju) na Trgu revolucije št. 28 v ponedeljek. 6. februarja 1956, ob 17. uri. Predaval bo član Republiškega sveta sindikatov Slovenije, tov. Jože Plevnik iz Ljubljane. Člani strelske družine »Franca Fakina1 v Trbovljah so pregledali svoe de o svoj a prizadevanj a. Športni d n So ške mladine u Irboul ali — — — — — — — Tukaj odrežite! — — — — — — _ NAROČILNICA Naročam I tzvofl lednika »ZASAVSKI TEDNIK« na naslov: Ime m priimek __ Poklic__________________________ Kral__________________________________________________ Pošta — ("JaKopis onštute na gornji naslov od dne - laore' Naročnino bom redn( plačeval po položnici — osebno četrtletno - polletno — celoletno vnaprej (nepotrebni prečrtajte!) N '•očllnlca velja do mole pismene odnovedt lista Dne _______________ 195- (iMtaoroča: podpis) Komisija za volitve in imenovanje Občinskega ljudskega odbora Radeče razpisuje v občinski upravi naslednja delovna mesta: 1. Referenta za upravnopravne zadeve in splošno ljudsko " premoženje. 2. Referenta za gradbene ln komunalne zad»v» 3. Tržnega inšpektorja. 4 Finančnega nadzornika. ". Strojepisko. Pogoj * : Pod 1. Višja strokovna izobrazba — strokovni iz .»it in najmanj 3 leta upravne prakse. Pod 2. Srednja strokovna izobrazba — strokovni Izpit in najmanj 5 let prakse. Pod 3. Srednja strokovna izobrazba — $trokovni izpit in najmanj 5 let trgovske prakse. Pod 4 Srednja strokovna izobrazba — strokovni izpit in najmanj 5 let finančne prakse. Pod 5. Nižja strokovna izobrazba in strokovni Izpit. Osnovna plača po temeljni uredbi. Dopolnilna plača po občinskem odloku. Pravilno kolkovane prošnje r obširnim življenjepisom ir ooslatl do 25. februarja 1956 na občinski ljudski odbor Radeče Predsedni: Ferči Miler nemških šol. 6. 1 štipendija za dijaka geodetske šole. 7. 1 štipendija za dijaka gozdarske šole. 8. 3 štipendije za dijake kmetijske srednje šole. 9. 3 štipendije za dijake višjih razredov gimnazij. Interesenti morajo vložiti prošnje, opremljene z vsetn potrebnimi prilogami in dokazili v roku 30 dni od doc v* razglasitve na uradni deski občinskega LO Brežice, t. j 20. februarja 1956. Brežice, 19. januarja 1958. Komisija za štipendije občinskega ! O žic* ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter darovalcem vencev, kakor tudi za vsa izražena sožalja in sočutja, ter spremljevalcem na zadnj; poti našega nepozabnega BRANKA, se najtopleje zahvaljujeta Emil in Pepca Zibe rt, Rcštamj. 1 VABILO Planinsko društvo »Kum« v jTrbovl ih vabi na redni letni občni r’'o.\ ki bo dne 9. februarja. ob 17.30, v dvorani restavracije »Turist«. SPREJMEM gospodinjsko Pjj, močnico, po možnosti šo. Lahko tudi kmečko de^.. Dam tudi stanovanjc in J1 ^ no. — Zule, Trbovlje, ni trg — Blok 1 /II. PRODAM IllfiO v Gabrki za 350.000 dinarjev na 0y obroka. — pojasnila Pr** cu. Gabrskem 39, Trbov J PRF.KLICUJFM, kar ser« 'j*: voril o Fikt< rju Trou''--;1' / iz Hrastnik, štev 300* Ignac Kmet, Hrastnik.