Celje - skladišče D-Per glasilo delavcev 539/1981 sond ||||l||||||||||||||||||||l|||, rpv$>Qki I 1 lili II lil ili li revirsKi nigsniig.s energetski komb________________ edvarda kardelja I I E l C0RIS5 e »eptember ‘81 leto XVII št. Jama TOZD Premogovnik Trbovlje — pridobivanje nadkopnega dela na širokem čelu s samohodnim hidravličnim podporjem Marrel — Hydro. Foto N. Bizilj Izvajanje sanacijskih del v jami Ketredež Po izdelavi smernic za sanacijo jame Kotredež smo takoj pristopili k realizaciji konkretnih nalog. Sanacijska dela potekajo v dveh smereh. Prva dela so namenjena za raziskavo vodonosnega dolomita in kasneje za izdelavo vodnjaških vrtin, skozi katere bomo z nivoja 8. obzora črpali čisto vodo na 6. obzor, kar bi zagotavljalo potrebno varnost pri nadaljnjem odkopavanju. V ta namen sta izdelani dve komori na 6. obzoru. Prva na ordinati 4300 je že aktivirana in iz nje vrta ekipa GZL z vrtalnim strojem Janez 600 horizontalno vrtino proti dolomitu. Trenutna dolžina je 27 m. Nekaj težav imajo zaradi stiskanja vrtine (talnina). Izdelava druge komore na ordinati 4400 je v zaključni fazi. Iz nje bodo zavrtali pahljačo vertikalnih vrtin in kasneje še vodnjaške vrtine. Druga smer sanacije je zače-pitev vode na hodniku H-83-0 na 8. obzoru. V ta namen je že izdelana komora na 10. etaži v P-73, iz katere bodo zavrtali vertikalne vrtine do hodnika na 8. obzoru in poskušali začepiti vodo. Vsa ta dela bodo opravili madžarski strokovnjaki. Pred deli za začepitev vode bodo prav tako madžarski strokovnjaki geofizikalno preiskali območje čepa na eventualne večje kaverne. V glavnem ta dela potekajo po planu sanacije, vendar nekoliko časovno zaostajajo. Pri sanaciji jame Kotredež je posebno pomembno odkopavanje 3. etaže v P-77, kjer smo imeli večje dotoke vode (1.0 m3/ min) in manjši vdor vode (4 m3/ min). Sedaj se stanje normalizira in upamo, da bo iz te jame prihajala načrtovana proizvodnja (200 do 250 ton/dan). Ostala dela pri zagotavljanju črpal-nih kapacitet stalno izvajamo. Črpalki Pellizzari na 6. obzoru sta generalno popravljeni in je njuna posamezna kapaciteta 4.8 mVmin. Po sanacijskem planu bo iz jame Kotredež ponovno stekla normalna proizvodnja v maju 1982. Anton Koban Delavski svet REK EK o sanaciji Ketredeža Delavski svet SOZD REK EK je na svojem 10. zasedanju dne 17. septembra t.l. razpravljal pod posebno točko dnevnega reda o sanacijskem programu za jamo Kotredež. Kakor vemo je to jamo julija letos zalila voda in onemogočila nadaljnjo proizvodnjo premoga za določen čas. Del rudarjev je še ostal pri raznih najnujnejših sanacijskih delih, večina pa je bila razporejena na dela v jami Kisovec. Kljub temu, da so v jami Kisovec na ta način povečali proizvodnjo, pa bo do konca tega leta proizvodnja premoga v TOZD Premogovnik Kotredež manjša za okoli 20.000 ton. Medtem pa so strokovnjaki intenzivno pripravljali sanacijski program za saniranje zalite jame Kotredež. Po tem programu je predvideno, da naj bi znašala vlaganja za vnovično usposobitev jame za proizvodnjo premoga okoli 500 milijonov dinarjev. Če bodo sredstva na voljo, bi po sprejetem programu lahko intenzivneje pričeli z delom, tako da bi bila sanacija končana do aprila 1982. Pri izvedbi sanacijskih del bodo v prvi vrsti zaposleni domači strokovnjaki in delavci jame Kotredež, deloma pa tudi madžarski strokovnjaki. Dela bo vodil poseben odbor, ki ga bodo tvorili predstavniki izvršnega sveta Slovenije, predstavniki drugih strokovnih organizacij in domači strokovnjaki. Odbor bo imel posebej določene naloge s ciljem, da se z deli čimprej začne in čimprej konča. Z vsebino sanacijskega programa, ki je bil dokončan 23. septembra t.l. so bili seznanjeni delegati občinske skupščine Zagorje, pa tudi člani kolektiva TOZD Premogovnik Zagorje oz. DO Zasavski premogovniki. O poteku Sanacijskih del bomo tudi v bodoče redno poročali na straneh našega lista. Aktualnosti tega trenutka na rudniku Senovo Proizvodnja: Vprvem polletju je bil letni plan proizvodnje dosežen z indeksom 48,7. V obdobju prvih 6 mesecev je pridobljena količina premoga za 3 0/° pod polletnim planom po dinamiki iz delovnega načrta. V mesecu juliju je bila proizvodnja pod planom za 5,5 %, v tekočem mesecu avgustu pa so rezultati v pogledu izpolnjevanja proizvodnega načrta zadovoljivejši, saj je do sredine meseca avgusta plan celo nekoliko presežen. Spremembe v pozitivno smer pripisujemo v precejšnji meri akcijam, ki so bile koncem meseca julija in v začetku avgusta podvzete na o-snovi ukrepov, ki so bili sprejeti v kolektivu ob priliki obravnave rezultatov po polletnem periodičnem obračunu. Na razširjeni seji delavskega sveta dne 21. 7. t. L, katere sta se udeležila predstavnik Izvršnega sveta občinske skupščine Krško in družbeno-političnih organizacij v občini, smo kritično obravnavali stanje v kolektivu in sprejeli deset ukrepov, z izvajanjem pa naj bi v najkrajšem času odpravili subjektivne slabosti in pomanjkljivosti. Seveda smb ob analiziranju rezultatov razpravljali tudi o objektivnih težavah, ki še pojavljajo v proizvodnem procesu. Z odkopavanjem v večjo globino se namreč poslabšujejo montangeološke razmere (siromašenje premogovnega sloja, hribinski pritisk, škodljivi plini, povečan dotok vode, daljše transportne poti). Največja ovira pri izpolnjevanju proizvodnih nalog pa so premogovne sipke, katerih zmogljivost se je zaradi odkopavanja, ki se približuje obzorju na koti 125, bistveno poslabšala. Kljub povečanemu številu lokomotiv prihaja do prekinitev etažnega transporta, kar podaljšuje trajanje nekaterih faz na odkopih. Ta problem bo rešen z dovršit-vijo odpiralnih del pod koto 125, v sklopu katerih bodo izdelane nove sipke, po katerih se bo rovni premog presipaval do transportnih trakov in naprej v zbirni bunker. Pospešeno bo torej treba razreševati vse probleme, vključno finančne, da investicijska odpiralna dela, ki so v Rudniku Senovo trenutno v teku, čimprej končamo. Kadri: Kljub v zadnjem času nekoliko povečani splošni ponudbi delovne sile nam za proizvodnjo po delovnem načrtu stalno primanjkuje tudi do 3 °/o predvidenih delavcev. Skoraj polovica vseh zaposlenih delavcev se na delo v rudnik dnevno prevaža iz bližnjih in dalj njih krajev, med njimi celo iz SR Hrvatske. Težnja k nujni večji kadrovski kvaliteti in stabilizaciji ter potrebe po dopolnitvi manjkajočega števila delavcev nam narekujejo, da čimprej realiziramo investicijski program izgradnje samskih in družinskih stanovanj, ki spada v sklop celotnega programa nadaljnje ekploatacije premoga v Senovem. Finance: Medtem ko smo v prvem trimesečju letos poslovali z izgubo. pa je finančni rezultat, dosežen po obračunu za prvo polletje letos, ugodnejši. Polletno poslovanje sicer nismo zaključili z izgubo, vendar kljub temu z rezultati ne moremo biti zadovoljni saj nismo dosegli dovolj dohodka za oblikovanje nujno potrebnih skladov, kar pomeni, da poslujemo z motnjami. V prvem polletju 1981 je bila namreč dosežena naslednja realizacija finančnega plana: -ti -j; | i! O £5 Sp, O Gj If >U Cti o g J s? ud a celotni prihodek 117,954.347,51 47,9 porabljena sredstva 53,400.149,14 49.9 dohodek 64,554.198’37 46,4 prispevki iz dohodka 13,498.342,20 47,3 čisti dohodek 51,055.856,17 46,1 Od tega: bruto oseb. dohodki 43,617.394,15 47,9 stanovanjski prispevek 2,851.638,25 47,5 rezervni sklad 1,613.854,95 46,4 sklad skupne porabe 2,972.968,82 31.6 poslovni sklad — — Približno tako realizacijo smo za prvo polletje pričakovali z ozirom na to, da so bile nove cene komercialnega premoga uveljavljene šele sredi meseca aprila in da je bila udeležba v skupnem prihodku elektrogospodarstva dosežena v višini 37;75 % od normativne cene, ki je bila z elektrogospodarsko bilanco za I. 1981 določena v višini 112,41 din za GJ. Investicije: Trenutno v Rudniku Senovo izvajamo investicije po investicijskem programu treh etaž pod koto 125. Izvajalec rudarskih gradbenih del je Geološki zavod Ljubljana, ki po terminskem planu z izvajanjem nekoliko zaostaja. Izvajalec ima velike probleme, kajti primanjkuje mu ustreznih delavcev za jamsko delo, pa tudi tehnična opremljenost delovne skupine ne ustreza zahtevnosti predvidenih rudarskih del. Rudnik v funkciji investitorja stalno opozarja odgovorne osebe izvajalske firme na pomanjkljivosti, ob tem pa v okviru naših možnosti nudimo pomoč pri razreševanju problemov, ker smo spričo sedanjih težav v proizvodnem procesu zelo zainteresirani, da se vsi rudarski objekti po pro- V jami TOZD POTEK RAZISKOVALNIH, PRIPRAVLJALNIH IN INVESTICIJSKIH DEL TER PROIZVODNJA PREMOGA V JESEN SKO ZIMSKI SEZONI V letu 1981 so bila predvidena raziskovalna dela v VI. polju, južnem delu Vode polja in Frančiška polju. Od tega je delno izvršeno raziskovalno vrtanje v AB polju in južnem delu Vode polja. Za predvideno raziskovalno vrtanje v VI. polju pričakujemo ponudbo od Idrijskega rudnika. Ponudbo za raziskovalno vrtanje s površine za Frančiško imamo od geološkega zavoda (potrebno je urediti še finančno stran). Pripravljalna dela v AB polju K 285 potekajo po načrtu, izvajalec je GZ. Trenutno pa so u- gramu čimprej končajo (skrajni rok je koncem letošnjega leta). Pri izvajanju investicij pa nastopajo tudi, problemi finančne narave, ker razpoložljiva transa energetskih sredstev za leto 1981 ne pokriva dejanskih potreb. Tako nimamo s tranšo 1981 pokritih vseh investicijskih stroškov jamskih gradb. objektov in opreme, ki je že izdelana in bo v teh dneh dobavljena (transportni gumi trakovi). Poleg navedenega ni zagotovljena transa posojila za leto 1981 v znesku 15,735,819 din za Stanovanjsko gradnjo po že odobrenem investicijskem programu. Ta zadeva .je v tem trenut7 ku aktualna, ker gre naš program izgradnje stanovanj, kije bil potrjen na seji Poslovnega odbora ISE dne 29. 10. 1980, v teh dneh v realizacijo preko programa Samoupravne stanovanjske skupnosti Krško in nam je dokument (pogodba) o udeležbi energetskih sredstev v finančni konstrukciji stanovanjske gradnje nujno potreben. Franc Pušnik Premagovolfi Trbovlje stavljena pripravljalna dela v Vode polju zaradi izriva materiala in večjega dotoka vode iz starih del. Sanacijska dela potekajo po načrtih tako, da ne bo večjega časpvnega vpliva na pripravljalna dela za leto 1982. Investicijska dela v AB polju in Vode polju se bodo kljub težavam (odvoz jalovine) časovno ujela s pripravljalnimi deli. Težave, ki se pojavljajo pri pridobitvi soglasja Ljubljanske banke za investicije in raziskave, se neposredno odražajo na izvajanje oz. časovni potek teh dql. Omeniti pa je potrebno, da ne premoremo nobene sodobne opreme za izvajanje teh del in da so temu primerni rezultati dela. Planirana proizvodnja v IV. kvartalu 1981 je okoli 2.000 t/dan. Pri takšni intenziteti odkopavanja so zagotovljene kapacitete za naslednjih šest mesecev. Trenutno je 150 m odkopne ironte, in to: AB polje 40 m Zg. VIL polje 50 m Vode polje 60 m Skupaj: 150 m Odkopni pogoji v Zg. Vil. polju so normalni. Odkopavamo po naklonu 14°, kar se je izkazalo dokaj ugodno. V Vode polju predstavlja večji problem dotok vode iz starega dela. Nosilnost talne podlage (talninski premog z vložki gline) je majhna, tako da so delovni pogoji neugodni. Za AB polje, kakor tudi za celotno jamo v Trbovljah, so značilne nepravilne konture slo-jišča. Za čisto odkopavanje je praktično nemogoče projektirati pravilne etaže brez slepih delov. Odkopavanje takih slojev predstavlja poseben problem. Značilen problem predstavlja odkopavanje pod starimi deli. Stara dela v glavnem predstav- Skupina jamskih reševalcev in sanitejcev iz TOZD Premogovnik Trbovlje. . . Foto S. Weiss Ijajo akumulacijo vode in ponekod blato. Za dosledno izvajanje planskih nalog je potrebno poleg odkopne fronte (v našem primeru) poznati tudi krovnin-ske plasti. Na žalost lahko ugo- tavljamo, da kljub slabim izkušnjam na celotnem področju ZPT za rešitev tega problema ni konkretno še nič narejenega. Martin Putrič Na podlagi potreb TOZD po rudarskih delavcih in srednjeročnem planu Pl S za geologijo in rudarstvo je bil objavljen skupni razpis za vpis v rudarsko usmeritev, in sicer v SKR (skrajšani program) za pomočnika rudarja 30 učencev ter en oddelek za odrasle in 90 učencev v SR (srednji program) za rudarja in rudarskega tehnika. S tem v zvezi je bila v TOZD imenovana komisija, katere prvenstvena naloga je bila usmerjanje učencev osnovnih šol v rudarsko usmeritev. V mesecu aprilu je v sami regiji dokaj uspešno potekala akcija okrog usmerjanja in razgovori z učenci in starši. Rezultat te akcije pa je, da se je za rudarsko usmeritev iz Zasavja odločilo 21 učencfev, tako da se je v 1. letnik usmerjenega izobraževanja vpisalo skupaj 24 učencev iz Šolsko leto v TOZD a- Slovenije od tega tudi štiri de-č- kleta. To je po 12 letih velik in uspeh, saj je vsem poznano, da d- so bila vsa dosedanja prizadevajo n ja za vključevanje učencev iz R Slovenije za rudarski poklic za-č- man. Ob samem vpisu pa velja :n poudariti, da je vpis učencev iz i- ostalih republik slabši, saj se je za vpisalo samo 67 učencev. Vsi a. učenci, ki so se vpisali v prvi D letnik rudarske usmeritve, bodo r- v štipendijskem odnosu s TOZD, r- ravno tako pa bo TOZD pokri-v val stroške bivanja in prehra-:u njevanja tistim učencem, ki bo-aj do bivali v domu učencev. Raz-)g pisane so bile tudi štipendije za i- elektro in kovinsko usmeritev, je in sicer skupaj 31. Odziv na te :o razpisane štipendije pa je bil 11 slab, saj so se za kovinsko usme-t- ritev odločili trije učenci, za ja elektro usmeritev pa osem učen-iz cev. RŠC se je pričelo Število učencev v TOZD RŠC: £ f £ ¥ cu s t; aj -i 0) i—i i—i rudarji: CA 91 62 48 201 kovinarji: 3 4 4 ii elektrikarji: 11 16 avtomehaniki: 4 31 4 1 5 skupaj, učencev: 248 S pričetkom šolskega leta nastopaj d precejšnje težave, predvsem pri uresničevanju programa za učence I. letnika, in sicer pri angažiranju učiteljev za posamezna predmetna področja. Kljub zagotavljanju predstavnikov šolskega centra Trbovlje, da bomo zadeve okrog kadrov skupno reševali, to ni rodilo sadov, ker so nekateri posamezniki, ki bi morali prevzeti zadolžitve na rudarski šoli, tik pred dvanajsto odpovedali. Tu se postavlja vprašanje, ali niso učenci na rudarski šoli enakovredni ostalim učencem? Postavlja se tudi vprašanje pravilnega odnosa nekaterih do učencev iz ostalih republik. Število oddelkov se je iz osem zmanjšalo na sedem. Manj težav je pri izvajanju praktičnega pouka za učence II. in III. letnika, ki se bodo praktično usposabljali na šolskem revirju, učenci III. letnika pa na posameznih TOZD proizvodnje premoga. Proizvodno delo in delovna praksa za učence v u-smerjenem izobraževanju (1. letnik) pa bo izvedeno strnjeno v desetih dneh v mesecu marcu in aprilu. To bomo izvajali v posameznih TOZD. Največ težav se ob začetku šolskega leta pojavlja v domu učencev. Tu še niso urejeni vsi prostori, to pa predvsem zaradi tega, ker smo začeli preurejati stare stavbe (adaptiran j e spalnic). Z deli kasni izvajalec, vendar pa je njegovo zagotovilo, da bodo dela končana v dogovorjenem roku. Istočasno smo pristopili tudi k delni preureditvi kuhinje oziroma razdeljevalnice hrane in jedilnice. Ob tem velja poudariti, da bodo glede na veliko število učencev v domu prebivali samo učenci I. in II. letnika. Polovica učencev III. letnika biva v samskem domu Zagorje, polovica pa v samskem domu Hrastnik. Sodelovanje s šolskim centrom Trbovlje ppteka sedaj samo na ravni sestajanja ravnateljev srednjih šol. Vsebina teh sestankov je namenjena predvsem medsebojnemu sodelovanju, pripravam glede povezovanja posameznih šol v šolski center, vendar je tu še precej odprtih vprašanj, odprto je tudi vprašanje vključevanja TOZD RŠC v šolski center, za kar pa se bodo morali odločati delavci na referendumu. Jože Omahne 0 0 0 V Zagorju nastaja nov center. Ob letošnjem občinskem prazniku občine Zagorje., v avgustu so odprli adaptirani oz. obnovljeni zdravstveni dom, levo pa je v gradnji pošlovno-stanovanjski objekt Emona. Foto A. Bregant Dejali so... LAZAR MOJSOV, predsednik predsedstva CK ZKJ Samoupravljanje terja aktivno vlogo vsakega posameznika Ker samoupravljanje terja aktivno vlogo vsakega posameznika pri urejanju razmer, življenja ter dela v družbi, je še posebej pomembno zagotoviti javnost obveščanja v funkciji delegatskega odločanja v matičnih proizvodnih celicah, v skupnem življenju in političnem delovanju. Razvoj celotnih družbenih odnosov brez dvoma širi prostor in doseg javnosti, ta pa pomembno spodbuja razvoj socialistične samoupravne demokracije. Javna politična dela — kot družbena kategorija v socialistični družbi — so razredno utemeljena. So potreba, pravica in obveznost delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, pa če gledamo na ta pojem v širšem smislu, torej kot na javno razpravo o družbenih delih in kot sprejemanje družbenih sklepov, ali pa v ožjem smislu, torej kot na javno obveščanje. Javnost družbenega dela in politične oblasti, še zlasti pa dejavnost javnih glasil, je zato za delavski razred področje posebnega pomena, vendar ne kot sila, ki se dviguje nad družbo ali prenos oblasti, temveč kot sestavni del in nujno potrebna komponenta v dejavnosti subjektivnih socialističnih sil. S tem je določen tudi širši družbeni pomen vloge sredstev javnega obveščanja v samoupravni socialistični družbi in časnikarjev kot aktivnih družbenopolitičnih delavcev. VESELI N DJURANOVlC — predsednik zveznega izvršnega sveta »Izboljšati plačilno bilanco države in omejiti inflacijo to sta najpomembnejši nalogi, ki sta medsebojno povezani in odvisni. Zato je ustalitev plačilne bilance — to bomo dosegli če bomo zmanjšali primanjkljaj — najpomembneje z dinamičnejšim izvozom blaga in večjimi prihodki na neblagovni podlagi povečati devizni priliv. Prvi pogoj za povečanje izvoza pa je v sedanjih razmerah bistveneje umiriti rast domačih cen ter tako zagotoviti večjo konkurenčnost izvoza našega blaga. Spričo visoke inflacije so možnosti za povečanje izvoza skrajno omejene. Zato bomo z umiritvijo rasti domačih cen ob vrsti drugih ukrepov gospodarske politike, s katerimi bomo spodbudili izvoz, ustvarili realne razmere za njegovo rast. Razumljvo, pa si moramo hkrati nenehno prizadevati za boljšo kakovost izdelkov, utrjevati moramo dolgoročne usmeritve v izvoz, bolje organizirati naše nastope na zunanjem trgu, oblikovno izpopolniti naše izdelke itd«. ;| FRANCE POPIT — predsednik CK ZKS Moralnopolitična trdnost naše dežele izvira iz spoznanja, da so delovni ljudje sposobni neposredno in samoupravno uresničevati svoje interese, iz poznavanja in uveljavljanja skupnih interesov, iz ustvarjanja humanih odnosov, iz naše zgodovine, predvsem pa iz spoznanja o nujnosti našega skupnega življenja v okviru Titove socialistične, samoupravne, federativne, neodvisne in neuvrščene Jugoslavije. Ljudje, prežeti s takšnim patriotizmom, so usposobljeni ljudje, ljudje, ki vedo, za kaj se je treba boriti in kaj bo treba jutri braniti, če nas kdo napade ali ogrozi. Takšna zavest in moralnopolitična trdnost pa se pri vsakem našem človeku ne oblikuje in izostri enkrat za vselej in čez noč. Za to so potrebni napori, za to so potrebne akcije, prepričevanje in usposabljanje. Za to je potrebna politična in samoupravljalska aktivnost ljudi. Osnitek elektroenergetske bilance ZA PRIHODNJE LETO Osnutek elektroenergetske bilance SR Slovenije za prihodnje leto se bo do dokončnega izoblikovanja dokumenta še v marsičem spremenil. Zanesljiva pa je podoba o razpoložljivih zmogljivostih za proizvodnjo električne energije. Ob skupno 1954 megavatih moči vseh agregatov bo 623 megavatov (31,9 odstotka) moči na voljo v hidroelektrarnah 844 megavatov (43,2 odstotka) v termoelektrarnah na pre- mog, 171 megavatov (8,7 odstotka) v plinsko-parnih elektrarnah in 316 megavatov (16,2 odstotka) v jedrski elektrarni. Sedaj računajo, da bi proizvodnja električne enrgije prihodnje leto znašala 9257 milijonov kilovatnih ur, kar je za 8,1 odstotka več, kot obeta plan za letošnjh leto. Iz . hidroelektrarn bi dobili 2976 milijonov kilovatnih ur, 5681 milijonov kilovatnih ur iz termoelektrarn, 600 milijonov pa na podlagi dolgoročne pogodbe iz BiH. V omenjeni proizvodnji termoelektrarn naj bi bila s 1573 milijoni kilovatnih ur udeležena Nuklearna elektrarna Krško. (Informativni bilten EGS) PREDLOG ZA VEČJO CENO ELEKTRIČNE ENERGIJE >X>XSNXVVVSXVSX\\>XSXXNXSXSX>N>X>X>XVXX>N>XV%X>NXV Koncem avgusta t.l. je imel izvršilni odbor splošnega združenja energetike Slovenije svojo 24. sejo. Na tej seji je odbor obravnaval predlog ISE — Interesne skupnosti za energetiko in SOZD Elektrogospodarstva Slovenije, za zvišanje cen električne energije za 15 %, Predlog je izvršilni odbor sprejel in ga posredoval v dokončno odločitev republiški skupnosti za cene. Ta naj bi koncem septembra predlog obravnavala in o tem odločala. Ce se bo skupnost za cene odločila na temelju predložene dokumentacije za novo ceno električne energije, naj bi ta podražitev stopila v veljavo s 1. oktobrom t.l. Sicer pa je izvršilni odbor na tej seji obravnaval tudi drugo problematiko. Predvsem vprašanje graditve elektroenergetskih objektov v letu 1982 in graditve prenosnih in distribucijskih objektov v tem srednjeročnem obdobju, obravnaval pa je tudi vprašanje cen zemeljskega plina v letošnjem letu in problematiko itarifnih postavk električne energije. Seznanjen pa je bil tudi z analizami o poslovanju energetike v preteklem letu, porabi energetskih virov v letošnjem prvem polletju, izvajanju plana graditve elektroenergetskih objektov v letu 1981 ipd. Mnenja je bil, da je treba povečati delež združenih sredstev pri financiranju naložb in da je treba čimprej izdelati razvojno politiko energetike za naslednje obdobje. To pa bo izdelal izvršni svet SRS, tvorila pa bi podlago za realno planiranje proizvodnje in politiko cen za naslednje obdobje. Ker zvišanje cen ni posebno pri srcu nobenemu občanu, niti nobenemu gospodarstveniku, pa tudi ne splošnemu združenju energetike Slovenije, je bil izvršni odbor tega odbora mnenja, da predlagano zvišanje cen električne energije ne bi smelo vplivali na rast cen na drugih področjih, ker gre za majhen odstotek, ki bremeni celotni prihodek. IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA NAČRTA od 1. I. do 15. IX. 1981 Do načrt dosež. + — % ob dela TPZD ton ton ton prostih sobotah DO ZASAVSKI PREMOGOVNIKI Proizvodnja premoga Pr. Hrastnik 200.269 197.983 — 2.286 98,9 13.662 Pr. Ojstro 157.672 156.161 — 1.511 99,0 9.445 Pr. Trbovlje 334.964 357.719 + 12.755 103,7 22.287 Pr. Kotredež 166.697 159.180 — 7.517 95,5 10.220 RSC 18.654 17.564 — 1.090 94,2 598 Jama 888.256 888.607 + 351 100,0 56.212 Ret j e 80 13.200 9.311 — 3.889 70,5 170 Ojstro 80 29.000 33.269 + 4.269 114,7 1.280 Celokupno 930.456 931.187 + 731 100,1 57.662 Proizvodnja gradbenega materiala letni načrt doseženo % Hrastnik Zagorje — kamnolom (m) 135.000 109.447 81,1 Storitve delavnic — 31. VIII. RESD ' Hrastnik (din) 84,821.000 56,561.064,95 66,7 RESD Trbovlje (din) 97,048.000 64,814.513,65 66,8 RESD Zagorje (din) 59,854.000 41,906.757,50 70,0 PJL (din) 38,841.000 39,228.265,30 101,0 Toplotna energ. (Gj) DO TERMOELEKTRARNA Proizvodnja električne energije (MWh) Načrt doseženo % — PEE-N 265.000 232.511 87,7 — PEE-PP 38.000 21.007 55,5 — KE 15.000 437 2,9 Skupaj 318.000 254.025 79,9 Ostalo — storitve — 31. VIII. letni načrt doseženo O/o Vzdrževanje naprav (din) — 43,280.125,20 ■— DO RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST — 3 11. VIII. RIG (din) 323,000.000 252,954.077,30 78,3 ESMD (din) 66,600.000 59,213.784,70 88,9 Avtoprevoz »Zasavje« (t/km) 9,200.000 6,623.015 72,0 GRAMAT (enot) 10,000.000 6,833.851 68,3 Kamnolom (m3) 50.000 32.998 66,0 DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE - - 31. 8. SIMD (din) 71,521.000 53.078.637,55 74,2 EIMD (din) 32,548.000 21,619.366,15 66,4 DO RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO od 1. 1. do 31. 8. 1981 letni plan ton • doseženo ton 0/° Proizvodnja premoga 120.150 77.516 64,5 DO RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA Proizvodnja premoga 120.000 77.00 64,2 Erika Kavčič 00000000 REK EK ob prelomu polletja V prejšnji številki našega glasila smo objavili finančni rezultat poslovanja v I, polletju letošnjega leta za vse DO, TOZD in DS našega kombinata. Iz objavljenih podatkov je bilo razvidno, katere DO, TOZD in DS so poslovale pozitivno, katere z izgubo in katere z motnjami. V tej številki pa nadaljujemo z objavo teh podatkov po stanju 30. 6. 1981. Objavljamo le podatke na ravni posameznih delovnih organizacij, tako da bomo na kratek način zaokrožili najpomembnejše podatke o poslovanju posameznih DO in SOZD REK EK v I. polletju t.l. I ti M ti Q co O NI I> rji O tr~ 03 IO o co co LO rf CO rf m m m CM C-' in r> m CD CO co CM 9 rji 05 CO CO cq o co CM cd o O) CO CM CO in co co m co co in 05 CD CD CO 05 CO CD m in 05 T—I O CM t> CO O rji 05 I> O rji O 05 OO CO O CO co Q t- co m od CM co co 05 rji CM LO O cd co in r- cd xji O rH CD g C-’ CD m co cd co 05 CO cd o m m’ 05 i—1 05 CD cd' cm" rji rji 05 i-H CO D- in rji" O C- 05 CM rH cd i> i-H rH CD CO O cd t> co o o CO H CO Q CM 03 CD m* co rH O £> CO 05 CD O O rji CD CM CO 05 CO CM LO LO in rji co cd CM CO CM co cd L'- co CD 05 CD CD' CM" CD rji CD rH rH CO CO I> CD rji co in rH o CM rji O IO CM CM rH P B o p CM O CD CM* i—i m i> m co co D- rh CD co o co CD O CD m'm m o co co rh m 05 t>* rji co o CO CD rji O in co CM rji 05^ co co rji" co" CD 05 rH rH i—( O co 05 in rh 05 05" CM 05 CO in 05 CO CO rH in CO Q O ti O Q o co CO rji O in co co rH CM rH m 05 m in co 05 rH O in cd i> 05 CM m co in CM rji CM CD i-H l>* rH rH o in CM 05 05 cd co co CM 03 O CM rH o co r> 05 D- 05 TH o o rH 1-H CM rji CD m cm CO rH 05 CO cd H m 05 CO rh t> 03 rh CO rH CD m 05" cm" 05 rh CO rH rh CO rh rh CO 03 05 ^H CM 05 03 CD CM rh rh CM rji cd CM* O 03 03 05 CD in rh CD CO CM CD rH rh P CM* CM* 05 rh CD m t- i> cd co co o o rH 05 l> CO co CM a _o 'u cti >N *s Cti CD CD O in CM CM m co CO rji cd CM [> m 05 03 rh in cd rh 05 O in rh CM CD O CD 05 m o CD O O CM rH O CO rji CO CO rh 03 rh in in t> 03 CO" I>" CM CO rH rh CO CO 05 CD CM" rh t- 05 CM L" 05 I> rH i-H 05 CO I> CM CO 03 O 03 I>* 03 i-H 03 CD m CD CD m in 05 rh rh CD 05 rh in rh in rh 05 0 1—1 CO CM 1—1 co rh rh > CD rh 05* rji 0* m* 0 rh in CO in m p* CM 05 in 0 rh' CD m CO CD CD CD CD CO CO 05 CO CD I> m co CD CM H ti N o Q LH CO rH 03 CM ^1 CO rH O CD* 05 CO rH 03 CO CM D- rh CO 05* 03 CM CD CO 03 rH* m* CM rh CO 03 CO co CM CD L> rji in’ rH CM 05 m 05 o CM rh co O rH CM rh 05 CM i-H O co* co* i-H o co 05 rh 05 t> rh 05* cd I> in 11 ^ 'u U a ll »o •M o ti O "cu > § (U M >N M O) to OJ § ■ ^ T3 r-l .ti M O) TJ o 'g T3 is g Ctio 0) m O >N M ti o U 1^5 g OJ m O >N M r; O OJ to O) 5 S2 , TJ >,2 ' d rG O Cd _ ti N "—J oj m ^ >n ti ti 05 OJ 0) ti-; g Ti ^ “ 'aP t .S I s tž o P! rfti raJ H5 C CD w O O So ti s ti . Ti lin O c ti .b OJ T . ^ oi -u M m . >N 0 t/j oj to oj a !£> g , T T »-J .ti $.5 S ^ "X co P . O ^ "ta Posamezne delovne organizacije in sestavljeno organizacijo so vodili kot kolektivni in individualni poslovodni organi naslednji tovariši: SOZD REVIRSKI ENERGETSKI KOMBINAT EDVARDA .KARDELJA — predsednik poslovodnega odbora mgr. Srečko Klenovšek, dipl. ing. rud. — v. d. član poslovodnega odbora za razvojno tehnično področje (DS TSO) Rudi Sikovec, dipl. ing. rud. — v. d. član poslovodnega odbora za samoupravno, splošno in kadrovsko področje (DS ASO) Tine Lenarčič, ing. — član poslovodnega odbora za gospodarsko - finančno področje Janko Koritnik, dipl. ek., bo pričel izvajati dela in naloge 1. oktobra 1981. DO ZASAVSKI PREMOGOVNIKI — direktor Ivo Berger, dipl. ing. rud. DO TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE — direktor Miro Florjane, inž. str. DO RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST — direktor Boris Dolanc, dipl. inž. rud. DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE — direktor Mihael Eržen, inž. str. DO RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA — direktor Vladimir Breznik, dipl. inž. rud. DO RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO — direktor Martin Vidmar, dipl. inž. rud. Separacija premoga v Trbovljah. Premog ■ iz površinskih kopov Ret j e in Ojstro potuje preko dmbilni.ee v vagone, odkoder ga transportirajo v Termoelektrarno Šoštanj. Foto A. Bregant Rjaii premog ianes !o jutri (II. nadaljevanje) Priprave za izdelavo gospodarskih načrtov za srednjeročno obdobje 1981—1985 so izpostavile interes za vse premogovni- ke, tudi za tiste, ki smo jih v letu 1978 ob sestavljanju dolgoročne energetske bilance označili kot neperspektivne (Laško. Premog nakopan v jami Kisovec transportiramo že dolga leta s tovornjaki na separacijo premoga v Zagorju. Prevoz opravlja DO RGD — TOZD Avtoprevoz »Zasavje«. Foto L. Vozelj Senovo, Kisovec, Kotredež), v prvi vrsti programov so raziskave. Ob takšnem pomanjkanju denarja, kot se kaže sedaj ob poskusu stabilizacije gospodarskih tokov smo predvideni denar razpolovili. Od približno 160.000 milijard se je vsota zmanjšala skoraj za polovico, na 80.000 milijard din v naslednjih petih letih. Razumljivo je, da tako pristopamo k razvoju spet bolj po trenutnih potrebah kot z dolgoročno vizijo razvoja premogovništva v SR Sloveniji. Zaloge v premogovnikih pa so zaskrbljujoče nizke, čeprav izkazujemo 78 mili j. bilančnih in 84 milij. ton potencialnih rezerv rjavega premoga v SR Sloveniji. Laško že nima kaj več odkopavati, Senovo pa je tudi ujelo zadnji trenutek za raziskave in odpiranje v globino, ravno tako Kanižarica in Zagorje. V srednjeročnem družbenem planu SRS je posebna skrb posvečena energetiki in premogovnikom še posebej. Samo proizvodnja premoga, vsaj takšna kakršna je, če že ne večja, lahko doprinese k manjši rasti stopnje energetske odvisnosti. Slovenija je doslej dosegla že odvisnost okrog 50 %>. Ta skrb ni rezultat kakšne zavestne odločitve, da bomo več skrbi posvečali domačim virom energije, ampak ekonomske prisile, ki preti našemu gospodarstvu s popolno ohromitvijo. Še pred petimi leti smo dajali za nafto manj kot 20 “/o iztrženih deviz, letošnje leto pa bomo potrošili preko 60 %> deviz za uvoz nafte. Vse gospodarske panoge, lačne moderne tehnologije in opreme in celo surovin iz uvoza pa so tako avtomatično postavljene na stranski tir, če izvzamemo energijo in hrano, katerih razvoj je osnova, da sploh obstanemo na takšni stopnji družbenega življenja z življenjskim standardom ljudi, kot smo ga uspeli dosegati doslej. V Jugoslaviji naj bi porast proizvodnje premoga dajal ton energetski politiki. Proizvodnja naj bi se dvignila od 42.500.000 ton na 96.300.000 ton. v letu 1985 to je več kot za 100 %>. Pri tem skoku se najbolj vidno pojavlja lignit, pa tudi proizvod- nja rjavega premoga v porastu dosti ne zaostaja, saj bi morala porasti od 9.525.000 ton v letu 1979, na 16.478.000 ton v letu 1985. Glavni delež nosijo bosanski rudniki, saj predvidevajo v letu 1985 kar 12.500.000 ton proizvodnje rjavega premoga. Delež slovenske proizvodnje je v porastu od 1.750.000 ton na 1.910.000 ton. Kot vidimo, kakšnih bistvenih zvišanj proizvodnje ni pričakovati, še več: dosti moči bo treba, da se bo ta proizvodnja stabilizirala in dobila trden temelj za naslednja leta. Razvoj rudnikov rjavega premoga je zajet v dveh osnovnih dokumentih skupščine SRS, v Samoupravnem sporazumu o urejanju medsebojnih razmerij in povezovanju v skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje pri razvoju proizvodnje in porabe premoga v SRS v obdobju 1981—1985 in v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana sa- moupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981-1985. Zasavski premogovniki Trbovlje in Rudnik rjavega premoga Senovo že izvaja program modernizacije in razisko-valno-odpiralnih del po sprejetih programih. Kanižarica pa ima svoj program tik pred sprejetjem. Sporazuma predvidevata, da se bo v naslednjih petih letih investiralo v raziskave, modernizacijo in odpiranje slojišč premoga 8.107 milj. dinarjev (cene 1. 1979), od tega 3.843 milj. din za rjavi premog. V Plansko poslovni skupnosti za premog naj bi se zbiral investicijski denar ob vsaki prodani toni industriji, prometu, potrošnji, in sicer 274,00 din na tono. V Interesni skupnosti elektrogospodarstva pa se financira razvoj iz združene amortizacije 95 % ZEPS in 50 °/o premogovniki ter prispevka porabnikov na različnih napetostnih priključ- Proizvodnja premoga v Sloveniji naj bi bila naslednja (v 000 ton) Naziv 1981 1982 1983 1984 1985 ZPT 1500 1510 1500 1570 1640 Kanižarica 130 135 135 140 150 Senovo 120 120 120 120 120 Laško 40 40 — — — Skupaj 1790 1790 1805 1827 1910 kih v odstotkih od prodajne cene (20 °/o na 10 kV, 35 °/o od 1 do 3,5 kV in 48 °/o na 0,4 kV) ter od priključkov po posebnem pravilniku ISE ter prispevka iz poslovnega sklada uporabnikov električne energije. (5 °/«). Delež sredstev ISE za razvoj premogovništva je odvisen od količine premoga, ki ga rudnik daje za energetske potrebe. V ZPT je udeležba 76 0/°, v Senovem 60 °/° in v Kanižarici 59 ”/o. Ostalo so sredstva PPS, lastna sredstva in bančna sredstva ter domači in tuji krediti proizvajalcev opreme. Iz grobega pregleda vlaganj je razvidno, da je glavni cilj zadržati proizvodnjo oziroma o-hraniti ali še bolje obnoviti od-kopne kapacitete. Vsi obrati predvidevajo posodobitev proizvodnih naprav predvsem od-kopne mehanizacije in transporta. V Zasavju je predviden prehod od pranja drobnih vrst na odsejavanje drobiža ter izgradnja deponije, ki bo dosegla tudi 600.000 ton premoga. Za vse premogovnike je najpomembnejše raziskovalno-odpiralno delo. Za nekatere raziskave ni več časa, zato so združene z odpiralnimi deli. V premogovniku Kotredež odpirajo 8. in 9. obzorje, odkopavanje se že bliža 8. obzorju. V Trbovljah je v teku odpiranje A — B polja. Ojstro pa bo pričelo že naslednje leto spomladi na osnovi izsledkov zadnjih vrtin poglabljati vpadnik pod 5. obzorjem. V Hrastniku se odpiralno raziskovalna dela že odvijajo proti 7. obzorju oziroma na poglabljanju vpadnika, na Senovem pa odpiralna dela od kote 125 do 102, kasneje pa naprej do kote 52. Kanižarica bo odprla južno polje. Najglobje bo segel Kotredež in sicer na koto — 200 oziroma bo imel relativno globino odkopavanja na 9. obzorju 540 m. Naslednji večji investicijski namen so odpiralplo raziskovalna dela na mejnih območjih posameznih premogovnikov. Kar 118,9 milj. dinarjev je predvideno za dela med Kisovcem in Kotredežem. Predvidevamo, da v tem področju lahko računamo vsaj z 12 milijoni ton premoga. Samo odpiranje tega slojišča lahko zaustavi prekinitev rudarjenja v Zagorju, kajti Kisovec opuščamo zaradi izčrpanosti, Kotredež pa ima le še nekaj več kot 2.000.000 ton vseh rezerv premoga. Naslednje raziskovalno delo, ki bi doprineslo k večji proizvodnji po letu 1985, je odpiranje slojišč na meji Dol —• Laško. Dela na približno en kilometer dolgem zveznem rovu so stekla, odpiralno raziskovalna dela, ki bi morala odpreti najmanj 10 milijonov ton premoga pa bodo stala okrog 831 milj., starih dinarjev. Vsako vlaganje v razvoj in odpiranje bo jalovo, če čim hitreje ne razrešimo kadrovske zagate. Eden od temeljnih elementov za pridobivanje delovne sile je nudenje stanovanj delavcu ali vsaj dostojna namestitev v samskih domovih. Predvidevamo 1653 stanovanj za rudarje v Sloveniji in 200 ležišč v samskih domovih. V planu izgradnje je dom družbene prehrane v Kanižarici kot del investicijskega programa, v Hrastniku in Trbovljah pa smo pred pričetkom izgradnje dveh samskih domov z 200 ležišči. Že v naslednjih letih pa naj bi tudi rudarski vajenci dobili nov dom z 240 posteljami. V že sprejetih programih razvoja ZPT, Senovega in Kanižarice je predvidena tudi izgradnja 600 stanovanj v tem petletnem obdobju. Investicijski program je primeren času in potrebam. Vendar je bil ves ta program sestavljen pa tudi sprejet pred ustalitvenimi gibanji v gospodarstvu SFRJ. Izgleda pa takole: ZBIRNI PREGLED VLAGANJ PO PROGRAM U PLANSKO POSLOVNE SKUPNOSTI ZA RJAVI PREMOG V OBDOBJU 1981-1985 (Cene leta 1979) Osnovna sredstva družb, stand. Skupaj Osnovna sredstva proiz. zmoglj. Obratna sred. za nov proiz. Premogovniki e objekti n, • "3 E/3 E 1981-85 milj. din Sof. PPS milj. din 1981-1985 milj. din Sof. PPS milj. din 1981-85 milj. din Sof. PPS milj. din "?0 Sof. PPS milj. din Zasavski premogovniki 5.478 modern. proizv. Trbovlje 3.429 824 24,1 471,4 38,1 8,1 27,5 3,6 13 3,6 13 868,7 22,1 —Hrastnik 2.005 1.796 435 340,00 28,0 27,5 Kotredež I. faza 6—8 obz. 236 Kotredež II. faza 121 29 8—9 obz. 208 208 50 36,2 2,8 Oprema za mehan. odkop 189 65 16 modemizac. transporta 198 22 5 raziskave 622 275 666 60,0 4,6 Kotredež — zahod 1.189 111 27 odpiranje Dol 831 831 198 35,1 2,6 Rudnik rjavega premoga Senovo 204 183 73 40,0 74,6 5,9 7,9 Odpir. od kote 125—102 67 46 18 28,2 23.2 2,2 Odpir. od kote 102—52 137 137 55 46,4 3,7 Rudnik rjavega premoga Kanižarica — odpiranje južnega polja in modernizacija proiz. 228 228 100 44,0 43,2 8,6 9,3 1,2 13 Rudnik rjavega premoga Laško — raziskovalno odpiralna dela 3 3 3 100,0 0,1 0,1 (nadaljevanje sledi) Srečko Klenovšek Proces! rušenja v krovnih plasteh V sredo 23. septembra je bilo ob 16. uri v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah strokovno predavanje na temo »Dogajanja pri procesih rušenja pri krovnih plasteh«. Predaval je prof. dr. Rudi Ahčan, redni profesor na odseku za rudarstvo FNT univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Rudarski institut Beograd je pripravil nekatere modele in poskuse z našim premogom in na temelju teh izsledkov so bili izvedeni določeni eksperimenti. Ti so zajeti v posebni študiji, ki bo tvorila osnovo za projektiranje odkopavanja premoga na območjih, kjer so možni vdori vode in mulja. Predavanja so se udeležili vsi nadzorniki, poslovodje in vodje TOZD iz Zasavskih premogovnikov, udeležili pa so se ga tudi nekateri tehnični sodelavci iz rudnika Kanižarica in Senovo. m 1 mi, DElKVSKl svit SOZD m EK ' tovarIict l!OT StOTjimc, oBNDENi ?o Letnici, , HASiOV ČASTNE ČLANICE SOZD-REVIRSKI ENERGETSKI KOMBINAT' EDVARDA KhRDEUA.. ZAN3ENE ZASLUGE •- . ■ . PRI RAZVODU ' . ZASAVSKIH REVI R3EV “SEr- . rkeoiu«. » i.isti 1 _ '■ Na proslavi dneva rudarjev in praznika delavcev našega kombinata je bila po sklepu delavskega sveta SOZD REK EK, proglašena Lidija Sentjurc za častno članico našega kombinata. Listina je bila izdelana v izvirniku, v ustrezni velikosti in. z motivi dejavnosti naših TOZD in DO. Listino je izdelal in oblikoval Franc Kopitar, ak. slik. Foto S. Weiss ČESTITKE MIHI MARINKU Častni član kolektiva našega kombinata Miha Marinko, član sveta federacije, je 8. septembra t.l. praznoval svoj 81. rojstni dan. Na sam rojstni dan so ga počastili z obiskom pred-stavniki revirskih občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ter nekateri tovariši — revirčani iz Ljubljane. V imem^ vseh občanov so mu čestitali k rojstnemu dnevu. Naslednji dan, 9. septembra, pa so ga obiskali predstavniki našega kombinata in mn prav tako čestitali k visokemu življenjskemu prazniku in mu zaželeli še dolgo in zdravo življenje. Čestitke so mu v imenu vseh posredovali mgr. Srečko Klenovšek, predsednik poslovodnega odbora, Jože Žitnik, predsednik delavskega sveta in Jani Seme, predsednik KO OOZS SOZD REK Edvarda Kardelja. Akcija SAVINJA '81 uspešna V času od četrtka do nedelje, 17. do 20. septembra, je potekala na območju revirjev in Savinjske doline v okviru NNNF 81 posebna vaja, ki je nosila naziv »SAVINJA ’81«. Vaja je bila pripravljena skupno z družbenopolitičnimi organizacijami, organi za notranje zadeve, združenim delom, krajevnimi skupnostmi, društvi in drugimi organizacijami. Z vajo naj bi prikazali način delovanja vseh služb, organizacij in občanov pri razkrinkavanju »so- vražnika«, ki se je pojavljal v direktni obliki, kakor tudi v obliki izdajstev. Diverzantske akcije sovražnika je bilo treba onemogočiti že vnaprej s popolno budnostjo mladine, borcev, drugih krajanov, služb in organizacij. Vaja je v celoti dosegla svoj cilj, kar dokazuje, da je bila temeljito pripravljena in dobro izpeljana. Prikazana je bila politična osveščenost vseh sodelujočih pa tudi drugih občanov, ki so spremljali potek akcije. Tudi člani kolektiva našega kombinata smo sodelovali v tej akciji v raznih oblikah. Pri tem se je posebej izkazala narodna zaščita pri varovanju številnih poslovnih oz. obratnih objektov in naprav. Zasavski premogovniki imajo kolektivni poslovodni organ Na temelju dopolnjenega statuta Zasavskih premogovnikov so organi upravljanja imenovali razpisno komisijo za razpis prostih del in nalog članov poslovodnega odbora Zasavskih premogovnikov. Na podlagi javno objavljenega razpisa v časopisu Delo so v odprtem roku prispele prijave. Na predlog razpisne komisije je delavski svet DO Zasavski premogovniki na svoji izredni seji dne 16. 9. 1981 imenoval: —- za predsednika poslovodnega odbora DO Ivana Bergerja, dipl. inž. rud., dosedanjega direktorja DO ZPT —- za člana poslovodnega odbora za razvojno področje Franca Selana, dipl. inž. rud., vodjo TOZD Premogovnik Hrastnik — za člana poslovodnega odbora za planiranje in proizvodnjo premoga Leopolda Grahka, dipl. inž. rud., dosedanjega izvajalca zahtevnih operativno tehnoloških opravil — za člana poslovodnega odbora za finančno — komercialno področje Zdravka Stradanja, dipl. ek.; doslej je bil zaposlen v Strojni tovarni Trbovlje — člana poslovodnega odbora za tehnično področje delavski svet ni imenoval, ker se za ta dela in naloge na podlagi javnega razpisa ni nihče javil. Zato je delavski svet imenoval vršilca dolžnosti člana poslovodnega odbora za tehnično področje, in to Petra Schneiderja, dipl. inž. rud., dosedanjega tehniškega vodjo DO ZPT. Delavski svet ZPT je hkrati imenoval petčlansko komisijo za izvedbo razpisnega postopka za ponovni razpis prostih del in nalog člana poslovodnega odbora za tehnično področje. Novoimenovanemu kolektivnemu poslovodnemu odboru Zasavskih premogovnikov želimo, da bi pri svojem delu dosegel kar naj večje uspehe v vseh pogledih. Končali smo z LETOŠNJIM LETOVANJEM NA MORJU Delavci TOZD in DS SS SOZD REK- Edvarda' Kardelja ter njihovi družinski člani so lelos imeli možnost letovati v naših počitniških domovih na Rabu, v Crikvenici, Pineti pri Novigradu, pri zasebnikih v No-vigradu s prehrano v hotelu Emonia ter na Partizanskem vrhu, ki ga upravlja delovna skupnost Pomožna dejavnost Trbovlje. Poleg lastnih počitniških domov pa je bilo članom kolektiva in njihovim svojcem omogočeno letovanje tudi v .zasavskih planinskih postojankah ter drugod. Z ustreznimi potrdili bodo lahko letovalci prejeli regres za oskrbni dan. Po sklepu delavskega sveta SOZD REK EK z dne 6. 3. 1981 je v smislu regresiranja letovanja prejel vsak zaposleni de- lavec po 2.400,00 din. Za formiranje združenih sredstev regresne mase, ki je namenjena za regresiranje letovanja po kriterijih socialne lestvice in za kritje razlike do ekonomske cene oskrbnega dne, delavci združujejo 1.275,00 din na zaposlenega. Člani kolektiva in njihovi svojci so imeli na voljo naslednje kapacitete posteljnega fonda po počitniških domovih, in sicer: Počitniški dom Rab: 10 ležišč v Kaldani in 120 ležišč v dvoposteljnih in troposteljnih sobah pri zasebnikih v bližini doma s prehrano v domu. Počitniški dom Crikvenica: 32 ležišč v našem domu in 28 ležišč pri zasebnikih s prehrano v domu. Počitniški dom Pineta: 28 ležišč v naših hišicah s prehrano v domu počitniške skupnosti Hrastnik. Novigrad — turist biro: imeli smo 30 ležišč v zakupu pri zasebnikih s prehrano v hotelu Emonia. Dopustniki so se v letošnji leto valni sezoni izmenjavali v osmih dekadah, in sicer od 20. 6. 1981 do 29. 8. 1981. Letošnji dopustniki so bili na letovanju v glavnem zadovoljni, to smo lahko ocenili iz razgovorov nekaterih letovalcev in smo o njihovem mnenju že pisali v sedmi številki glasila Srečno. Na splošno lahko ocenjujemo, da ima pretežni del zaslug za dobro počutje predvsem osebje, saj se je trudilo, da bi zadovoljilo, kar se v takšnih pogojih dela sploh da. Zato vsa priznanja predvsem zaposlenim v kuhinji tako na Rabu kot v Crikvenici. Slabše je bilo v Pineti pri Novigradu, predvsem v hotelu Emonia, kjer so letovalci dobivali premajhne obroke hrane. Z nekaj osebjem pa smo imeli težave, predvsem s točajem za prodajo pijač in šoferjem za odvoz hrane, pijač in drugega potrebnega materiala, saj smo jih morali na višku sezone zamenjati in iskati bolj primerne za to delo. Ta problem nastaja skoraj vsako leto, ker je zelo težko dobiti ustrezno osebje za sezonsko delo v počitniških domovih, zato bo potrebno pričeti razgovore z delovnimi skupnostmi pomožnih dejavnosti vseh treh področij, da bi za naslednjo sezono 1982 odstopili nekaj kadrov, ki jih imajo v svojih menzah, saj je bilo v preteklem obdobju v ta namen tudi nekaj zaposlenih z namenom, da v sezoni delajo tudi v naših počitniških domovih. Mirko Pirnauer Zasedanje delavskega sveta SOZD REK Edvarda Kardelja Delegati vseh šestih delovnih organizacij so se zbrali na 10. zasedanju delavskega sveta v četrtek 17. septembra 1981. Objavljamo kratek povzetek z omenjenega zasedanja: . Iz poročila poslovnega uspeha kombinata v času od 1. 1. do 30. 6. 1981 je bilo razvidno, da kombinat ne dosega planiranega celotnega prihodka. Izguba je v višini 160.177.040,70 din in je v celoti izguba v DO ZPT. Ostale delovne organizacije so poslovale z motnjami, razen DO IMD, ki je v prvem polletju poslovala pozitivno. Po potrditvi poslovnega poročila so delegati ponovno opozorili na zmanjšanje nadurnega dela na minimum oziroma na odpravo, če to delo ni vezano na proizvodnjo. Navzoči so bili seznanjeni z izvajanjem investicijskih del v I. polletju za leto 1981. Ta potekajo po programih, vendar ne tako, kot so planirali. Težave so zunanjega in notranjega izvora — pomanjkanje finančnih sredstev, kritično stanje v sektorju za projektiranje, nezadostna kadrovska zasedba; reorganizacija DS TSO še ni bila izvedena, kot je bilo predvideno v letnem planu. Sprejeli so rebalans proizvodnega plana DO ZPT in rebalans DS TSO in DS ASO za rudnika Kanižarica in Senovo po predhodnem razgovoru s tema dvema delovnima organizacijama. Potrdili so poročilo o poslovanju DS ASO in DS TSO. Sanacijski načrt za obnovitev kotredeške jame je sedaj pripravljen. Računajo, da bi jo ponovno usposobili za normalno proizvodnjo premoga v mesecu aprilu prihodnjega leta. Strokovne službe DO ZPT in DS TSO pa so zadolžene za pospešeno izvajanje del po tem načrtu in za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Delegati so na 10. zasedanju delavskega sveta še posebej poudarili, da je potrebno čimprej omogočiti večjo proizvodnjo komercialnega premoga v Ko-tredežu, na Oj strem in v premogovniku Hrastnik. Vozni park mora biti v najkrajšem času urejen, da bo potekalo delo brez zastojev. Opozorili so na zniževanje nabave materiala in izkoriščanje zalog, ki se kopičijo po posameznih skladiščih v tozdih. Opozorili so tudi na pomanjkljivo prisotnost delegatov na sejah delavskega sveta. Apelirajo na izvršni odbor .delavskega sveta SOZD, naj pogosteje zaseda ten razpravlja o tekočih problemih v poslovanju in skrbi za realizacijo sklepov, sprejetih na zasedanjih delavskega sveta SOZD. Dragica Bregant Varnost IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V času od 2. do 8. oktobra t.l. bo v prostorih Delavskega doma v Trbovljah razstava na temo: »Varnost in družbena samozaščita«. Razstava je namenjena vsem občanom iz revirskih in drugih občin, Zanimiva bo predvsem za tiste, ki se ukvarjajo z varnostnimi in zaščitnimi dejavnostmi, to so: medob- činska in občinska vodstva, vodstva družbenopolitičnih organizacij v občinah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, člani komitejev za SLO in družbeno samozaščito na vseh ravneh, člani štabov in pripadnikov teritorialne obrambe, delavci pravosodnih organov, pripadniki narodne zaščite, aktivni in rezervni vojaški starešine, člani raznih društev in drugi. Obiskovalcem razstave bodo strokovni sodelavci razlagali varnostna vprašanja ter tolmačili uporabo tehničnih sredstev. Za organizacijo obiska bodo skrbeli posebni odbori pri občinskih konferencah SZDL. Ti bodo določili urnik obiskov, posredovali informacije in drugo. Razstava bo vsebinsko razdeljena na več enot, ki prikazujejo razvoj naše varnostne službe med NOB in socialistično revolucijo, ključne varnostne probleme povojnih obdobij, upiranje vsem vrstam sovražnega delovanja, zatiranja kriminalitete, področje javne varnosti, tehnična sredstva in proces podružab-Ijanja varnosti in družbene samozaščite. Prvikrat so to razstavo pripravili 13. maja 1974 ob 30-letnici organov za notranje zadeve, nato pa razstavljali na 94 krajih v vseh republikah in pokrajinah. Razstava v Trbovljah bo predzadnja, zadnja pa v Kranju. Nato pa bo končala svojo pot na našem območju. Povsod, kjer so doslej razstavo pripravili, je bil obisk izredno visok in so jo sprejeli kot široko družbeno-politično in samozaščitno akcijo. Doslej jo je namreč obiskovalo preko 2,5 milijonov obiskovalcev. V naši republiki je razstava posvečena 40-letnici VOS, OF in narodni zaščiti, njeni pokrovitelji pa so republiški oziroma pokrajinski komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V Trbovljah je to razstavo pripravil poseben odbor pri upravi za notranje zadeve Trbovlje. Vabimo vse člane kolektiva, pa tudi njihove svojce in krajane, da si razstavo zanesljivo ogledajo v organiziranih skupinah. 11. oktobra Letošnji jubilejni vlak bratstva in enotnosti bo doslej največji. Skupina 1400 izseljencev ni drugih potnikov bo 11. oktobra zvečer odpotovala iz Slovenije v Srbijo. Od tega bo 1200 bivših izseljencev. Udeležence bosta odpeljala dva vlaka, in to eden z Jesenic, drugi pa iz Maribora. Potniki bodo prišli iz 31 slovenskih občin in bodo obiskali svoje gostitelje v 28 pobratenih občinah v Srbiji. Pokrovitelj vlaka iz Slovenije je mariborska TŽV Boris Kidrič. Letošnji vlak poteka ob 40-letnici Delo mladinske delovne brigade na Raku zeli uspeino Ko smo prispeli na Rab, smo se najprej namestili, nato pa uredili vse potrebno za nemoteno delo. Naslednji dan smo pričeli z delom. Od 9. 9. pa do 20. 9. 1981 smo izkopali približno 240 m dolg kanal, globine okoli 80 cm in širine 45 cm. Vmes nam je nagajalo vreme, tako da nismo mogli delati po planu. Teren, na katerem smo kopali, je zelo težak, saj je predvsem kamnit. Položili in seveda zasuli smo že prvih 100 m cevi. Čistili smo tudi okolico gradbišča in ceste, pri tem pa smo naleteli na težave z domačini, predvsem pri čiščenju cest. V prostem času smo se ukvarjali s športom, največ smo igrali nogomet, tenis in šah. Če jč bilo lepo vreme, smo se kopali. Ogledali smo si tudi pokopališče NOB na Rabu. Upravnik doma nam je povedal nekaj zgodovine tega pokopališča in Raba. Več o našem delu pa bom napisal prihodnjič. Rado Žagar vlak bratstva in enotnosti izgnanstva številnih naših ljudi v Srbijo, Hrvaško, Nemčijo in drugam, hkrati pa bo ta vlak organiziran na pobudo mariborskega časopisa Večer ob 20-let-nici izgnanstva naših ljudi, ko so nemški okupatorji s 14 transporti izgnali iz svojih domov najbolj zavedne Slovence. Leta 1974 je bil pokrovitelj vlaka bratstva in enotnosti predsednik republike maršal Tito. Letošnja vlaka bosta vozili lokomotivi modrega vlaka. En vlak bo imel 17, drugi pa 6 vagonov. Vlak iz Maribora bo imel Aktivnost mladih Na seji predsedstva OK ZSMS Hrastnik (26. avgusta) so mladi podali oceno letošnje MPPS in ocenili delo mladinskih delovnih brigad. Kritično so spregovorili zlasti o MDB Bratska mesta, za katero so pričeli prepozno evidentirati mlade, tako da v brigadi ni sodeloval nihče iz te občine. Poleg kadrovskih sprememb in obravnave tez Statuta Skupščine občine Hrastnik so imeli še razgovor s predstavniki OO ZSMS TOZD 4 Steklarne Hrastnik. Mladi v tej sredini se zadovoljivo vključujejo v druž-beno-politično delo v okviru TOZD kot tudi v okviru delovne organizacije in širše. Povprečna starost zaposlenih v tej TOZD je okoli 30 let in kar 36 mladih deluje v OO ZSMS. Pred kratkim so se mladi v tej sredini uprli nepravilnemu normiranju. Opozoriti pa še velja, da v tej DO še vedno veliko bolje od OO ZSMS po TOZD dela koordinacijski svet ZSMS. 29. avgusta je OO ZSMS Zagor-1 je-center organizirala v sodelovanju z KS Jože Marn lokalno MDA na Kosovelovi ulici, kjer postanke tudi v Celju, gorenjski pa tudi v Ljubljani. Mariborski vlak bo peljal do Kraljeva, jeseniški pa do Titovega Uži-ca. Številne močne vezi, ki so povezovale srbske gostitelje in naše izgnance, tako v času okupacije, kakor tudi v povojnem času, se bodo okrepile tudi z nadaljnjim tesnim sodelovanjem in povezovanjem mlajših generacij. Tudi iz naših krajev se bodo udeležili te manifestacije bivši izgnanci, (tl) so kopali kanal za električno razsvetljavo. Pri delu pa so jim pomagali tudi sami krajani. V mesecu juliju in avgustu so potekala dela na izgradnji košarkarskega igrišča pri domu RŠC v Kisovcu, ki so ga izročili svojemu namenu 1. septembra. Dela na igrišču so opravili sami mladinci s prostovoljnim delom ob koncu tedna. Člani predsedstva OK ZSMS in predsedstva KMD Zagorje so se odločili, da v mesecu septembru izvedejo obiske po OO ZSMS v združenem delu z namenom, da ugotovijo organizacijsko učinkovitost delovanja mladine. Upajo, da bodo lahko rezultate posredovali že na volilni-pro-gramski konferenci, tu bo v prvih dneh meseca oktobra. Petčlanska komisija predsedstva RK ZSMS je bila ,8. septembra na obisku v Premogovniku Hrastnik in Steklarni. Po ogledu so se z mladimi pogovarjali o njihovem delu in problemih. Istega dne je predsedstvo OK ZSMS Hrastnik organiziralo posvet s predsedniki OO ZSMS, kjer so se pogovarjali o organiziranju mladine v izrednih razmerah. Beseda pa je zatem tekla še o pripravah na 11. kongres ZSMS in skupščinskih volitvah. Mladi pa so sprožili tudi postopek evidentiranja mladih za odgovorne funkcije v ZSMS, kajti mesec april se naglo približuje in z njim volilno-pro-gramska konferenca OK ZSMS Hrastnik. 3. septembra so bili predstavniki OK ZSMS iz Zasavja na obisku v kasarni Heroja Rajka v Celju, kjer so se pogovarjali o pripravah in sodelovanju na vsakoletnem kviz tekmovanju »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«,, ki mora biti v občinskem merilu zaključeno do 30. oktobra, na nivoju regije pa do 15. novembra. V zagorski in trboveljski občini pa so v mesecu septembru potekale aktivne priprave na volilno programski konferenci OK ZSMS, ki bodo v. začetku meseca oktobra. Z mesecem avgustom so se končale zvezne in republiške MDA, v katerih je sodelovalo 5040 mladih. Vrednost del ocenjujejo na več kot 90 milijonov dinarjev. Čeprav natančnih podatkov o delu še ni, vse kaže, da so bili načrti povsod doseženi, marsikje pa celo preseženi. Za delo bri\ gadirjev smo letos v naši republiki združili 53,5 milijonov dinarjev. Drago JAMNIK Udarniški delavnik dalavcev DS SS področja Hrastnik Po sklepu zbora delavcev smo se delavci DS SS področja Hrastnik odločili, da 19. 9. 1981 opravimo solidarnostni delavnik z namenom, da tudi mi prispevamo svoj delež k izboljšanju proizvodnih in poslovnih rezultatov v DO ZPT. Vodstvo TOZD Premogovnik Hrastnik nam je omogočilo, da ta delavnik opravimo v jami, pri čiščenju vozičkov. Že sama misel na delo pod zemljo se je prepletala z nekoliko tesnobnimi občutki, vendar tega nismo pokazali. V delovnih oblekah, z jamsko svetilko, samoreševal-cem in seveda z malico, ki je bila ta dan enaka za vse, smo se spustili po glavnem hrastni-škem jašku na Zvezno obzorje, kjer nas je že čakala »rajža« krepko zablatenih vozičkov. Z veliko mero dobre volje smo do 12.30 očistili 52 vozičkov. Čeprav nas je bilo samo petnajst, trinajst žensk in samo dva moška (dva sta ostala v kovinarski delavnici), bi očisti- li znatno več vozičkov, če ne bi normalno obratovali na pridobivanju premoga. Ko smo jamo zapuščali, bi najraje naglas potožila: —O jej, imam težko glavo, kako me vse boli, pa roke pa noge pa vsaka kost zase, saj za prestajat ni.. . Pa smo prestali in eno samo dopoldne je bilo dovolj za spoznanje, da je rudarski kruh, čeprav danes že bel, resnično trd. Sicer pa, če bo v prihodnosti za takšna dela še zmanjkalo rok —računanj te na nas! (MH) Situacija z Zadnjih Lazah v Hrastniku, kjer bo v bližnji bodočnosti zgrajen nov dijaški dom. Priprave na postavitev tega doma potekajo že dalje časa, sicer pa posnetek dokazuje, da so rudarji in njihove žene pridni obdelovalci slehernega m2 zemljišča. Foto J. Kirič Naši delegati v JUGEL-u JUGEL — Jugoslovanska elektrogospodarska skupnost ima v skupščini in izvršnem odboru svoje delegate tudi iz Slovenije. Iz Slovenije je v skupščini 10 delegatov, hkrati pa tudi 10 njihovih namestnikov. V izvršnem odboru JUGEL-a pa so zastopani trije člani, ki imajo tudi vsak svojega namestnika. V skupščini zveze jugoslovanskega elektrogospodarstva sta iz DO Termoelektrarna Trbovlje Miro Florjane kot delegat, Janez Perger pa kot njegov namestnik. V izvršnem odboru zveze jugoslovanskega elektrogospodarstva pa je Miro Florjane iz DO Termoelektrarne Trbovlje namestnik enega izmed članov izvršnega odbora iz Slovenije. odslej ■it-**.***.*.*-****-*-******-**-**-*' TITOVO VELENJE Dne 10. oktobra 1981 bodo Velenjčani praznovali svoj občinski praznik. Ob tej priliki bodo poimenovali Velenje po pokojnem predsedniku republike maršalu Titu. Od 10. oktobra dalje bo nosilo naslov svojega kraja — Titovo Velenje. ********-**-***************• Skupni temelji načrtov revirskih občin Ob občinskem prazniku občine Zagorje je skupina gostov iz Aleksinca obiskala rudarje v jami Kisovec. Spremljali so jih predstavniki zagorske občine. V aprilu t.l. so Vse tri revirske občinske skupščine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, skupnost revirskih občin Trbovlje, medobčinska gospodarska zbornica revirskih občin, medobčinski svet zveze sindikatov revirskih občin, medobčinski svet SZDL revirskih občin, medobčinski svet ZSMS revirskih občin in Ljubljanska banka — Temeljna banka Zasavje sklenile družbeni dogovor o skupnih temeljih planov občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi za srednjeročno obdobje 1981-1985. Podpisnice tega dogovora so se obvezale, da bodo skupno reševale vprašanje družbenega razvoja preko samoupravnega delegatskega sistema s sporazumevanjem in dogovarjanjem ter družbenim planiranjem za pospeševanje uravnovešene rasti v zasavski regiji. Ta dogovor poleg uvodnih ugotovitev vsebuje tudi poglavja o okvirnih ciljih družbenoekonomskega razvoja zasavske regije, skupnih nalogah družbenoekonomskega razvoja in končnih določbah. Zajeta so posamezna področja; kmetijstvo in preskrba prebivalstva, gozdarstvo in lesna industrija, energetika, industrija in gradbeništvo, drobno gospodarstvo, trgovina, gostinstvo in turizem, infrastruktura, promet, urejanje prostora in varstva okolja, ureditev spominskega parka na Čebinah, raziskovalna dejavnost, informativna dejavnost, vzgoja in izobraževanje, kultura, telesna kultura, socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, usklajevanje tekoče politike socialnega varstva, splošni ljudski odpor in družbena samozaščita, razvoj krajevnih skupnosti, medobčinske službe ter usklajevanje aktivnosti in programov mladinskih delovnih brigad za potrebe regije. Iz družbenega dogovora lahko povzamemo ugotovitev, da premogovništvo predstavlja strateško dejavnost širšega družbenega interesa, zato udeleženke podpisa tega dogovora ugotavljajo, da je obseg razvoja premogovništva in zagotavljanje pogojev za nadaljnji razvoj predmet dogovarjanja, sporazumevanja in združevanja sredstev, predvsem v ustreznih panogah v interesnih skupnostih in v rezubliki. Iz dogovora povzemamo nedvoumno odločitev, da bodo podpisnice dogovora enotno nastopale pri urejanju odnosov med slovenskim elektrogospodarstvom in premogovniki za določitev prednostne investicije TE - TO III, ki naj bi pričela z obratovanjem leta 1986 in izgradnjo toplovodne napeljave, ki bo oskrbovala in zadovoljevala potrebe gospodarstva in prebivalstva. Podpisnice nadalje podpirajo pospešitev priprav in izgradnjo verige pretočnih savskih elektrarn na našem območju Litija, Renke, Trbovlje in Suhadol. Podpisnice bodo vztrajale tudi na nadaljnjem dogovarjanju dohodkovnih odnosov v okviru ISE, pa tudi znotraj SOZD REK EK. Dogovor zajema prednostni program na področju izgradnje infrastrukturnih objektov, Foto L. Vozelj in to v prvi vrsti toplifikacijo, ki je povezana z začetkom obratovanja TE - TO III v letu 1986. Razvoj toplifikacije bo potekal po posameznih etapah. Poleg Hrastnika, Trbovelj in Zagorja bo proučila možnost toplificiranja iz trboveljske TETO III tudi občina Litija. Dogovor ugotavlja, da je prednostnega značaja izgradnja zasavske ceste na odsekih Zagorje— Radeče in Ribče — Hotič na ožini Mole. Skupnosti za ceste bodo srednjeročno in dolgoročno programsko opredelile pogoje in možnosti za izgradnjo cestnih odsekov Trbovlje — Prebold, rekonstrukcijo in izboljšavo cest: Zagorje — Trojane, Hrastnik — Šmarjeta, Trbovlje — Čeče — Hrastnik, Izlake — Moravče, Trbovlje — Čebine, — Vrhe — Podmeja, Vrhe — Čemšenik — Trojane, Trbovlje — Slačnik — Zagorje. Podpisnice dogovora so se odločile, da bodo podprle prednostno realizacijo investicije v avtomatsko telefonsko centralo za medkrajevni promet in razširitev rajonskih ATC pri PTT. Posebno poglavje govori o ureditvi spominskega parka na Čebinah. Gre za. preureditev Barličeve hiše v muzejski objekt, izgradnjo potrebnih spremljajočih objektov ter cestnih povezav, vsebinskim povezovanjem objekta v razne programe itd. Zasavski računski center bo predstavljal temelj nadaljnjega hitrejšega razvoja informatike v revirjih. Radio Trbovlje ima prav tako revirski značaj, zato ga bo treba podpirati v vseh pogledih. Za celovitejše informiranje pa si bodo podpisnice dogovora prizadevale ustanoviti revirsko glasilo in uskladiti pristop k organiziranju in financiranju obveščanja. Prepričani smo, da nam bo uspelo do konca tega srednjeročnega obdobja v celoti izvesti vse, kar smo zapisali v temeljni družbeni dogovor. (tl) Združevanje sredstev ZA POSPEŠEVANJE IZVOZA V začetku t. 1. je bila v teku akcija pri interesnih skupnostih družbenih dejavnosti, v kateri so obravnavali predlog družbenega dogovora o načinih zagotavljanja in usmerjanja dela družbenih sredstev za pospeševanje izvoza v letu 1981. Ob-; ravnava je bila končana in sklep sprejet na skupni izredni seji zborov skupščin vseh samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti , v Trbovljah dne 11. septembra v gledališki dvorani Delavskega doma. Udeleženci tega dogovora so ugotovili, da je izvrševanje dogovorjenih nalog na področju izvoza' v skladu s sprejetim družbenim planom in resolucijo o družbeno-ekonomski politiki in razvoju Slovenije v letošnjem letu temeljnega pomena za družbeno reprodukcijo, in da je za pospeševanje izvoza potrebno zagotoviti ustrezna dodatna družbena sredstva. Na področju Trbovelj so posamezni podpisniki družbenega dogovora s podpisom tega dogovora zagotovili družbena sredstva v skupnem znesku 14 mi- lijonov 020.000,00 din iz svojih prihodkov v letu 1981. Posamezni podpisniki bodo zagotovili sredstva v štirih mesečnih obrokih do konca tega leta, skupno naslednje zneske: din — izvršni svet skupščine občine Trbovlje 326.000,00 — SIS s področja družbenih dejavnosti 10,004.000,00 — SIS s področja komunalnega in stanovanjskega področja 3,020.000,00 — skupnost za izgradnjo družbenih objektov 540.000,00 — SIS za varstvo pred požarom 130.000,00 Posamezne interesne skupnosti bodo iz svojega prihodka v letošnjem letu prispevale na- slednja sredstva: — zdravstvena din skupnost — skupnost otroš- 3.974.000,00 kega varstva skupnost social- 2.000,000,00 nega skrbstva — izobraževalna 2.000,000,00 skupnost — raziskovalna 1.000,000,00 skupnost — kulturna 300.000,00 skupnost — telesmo-kul- 290.000,00 turna skupnost — skupnost za 240.000,00 zaposlovanje 200.000,00 SKUPAJ — komunalna 10.004.000,00 skupnost — stanovanjska 2.700.000,00 skupnost — stavbno zemljiška 170.000,00 skupnost 150.000,00 SKUPAJ 3.020,000,00 Obveznosti ostalih uporabnikov družbenih sredstev smo že navedli v tem sestavku. Q 0 0 0 Obveznosti občin za pospeševanje izvoza Dne 24. julija 1981 je bil v Ljubljani podpisan družbeni dogovor o načinu zagotavljanja in usmerjanja dela družbenih sredstev za pospeševanje izvoza. V letošnjem letu bodo podpisniki dogovora zagotovili za te namene skupno 1 milijardo 635 milijonov dinarjev. Od tega zneska bo prispevala SR Slovenija 0,5 0/° izvirnih proračunskih prihodkov republiškega proračuna za letošnje leto v znesku 42 milijonov din, velik del prispevka bodo prispevale republiške interesne skupnosti družbenih dejavnosti, SISEOT, Gospodarska zbornica Jugoslavije, SD^C, Splošno združenje, narodna banka, Ljubljanska banka s svojimi temeljnimi bankami, Zavarovalna skupnost Triglav itd. Med podpisniki tega družbenega dogovora pa so tudi vse slovenske občine. Vse te bodo zbrale skupaj 1 milijardo 30 milijonov 411.000 din. Občine, na katerih področju leže naše DO oziroma TOZD in DS, bodo po tem dogovoru v letošnjem letu prispevale naslednje zneske: — Črnomelj — Hrastnik — Krško — Trbovlje — Zagorje din 7.632.000. 00 5.989.000. 00 15.726.000. 00 14.020.000. 00 7.298.000. 00 Navedena sredstva bo treba odvajati v štirih enakih mesečnih zneskih 15. 9., 15 10., 15. 11. in 15. 12. 1981. Družbena sredstva za pospeševanje izvoza bo izvršni svet Slovenije usmerjal na račun interesne skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino. Ta sredstva bodo koristili domači izvozniki pri izvažanju svojih izdelkov. Vodno gospodarstvo v revirjih Sprejeti so bili samoupravni sp o razumi o usklajevanju planov območnih vodnih spupnosti in temeljih planov. Območne vodne skupnosti, teh je devet na območju Slovenije, so na temelju javne razprave sprejele samoupravni sporazum o usklajevanju planov ob močnih vodnih skupnosti in zveze vodne skupnosti Slovenije na temelju skupno usklajenih osnov razvoja vodno gospodarskega razvoja Slovenije za obdobje 1981-^-1985. Sprejet pa je bil tudi samoupravni sporazum o temeljih plana zveze vodne skupnosti Slovenije za obdobje 1981-1885. Ker je vodno gospodarstvo Slovenije, posebej pa še vodno gospodarstvo območne skupnosti Ljubljanica — Sava, v katero so zajete tudi občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje zelo pomembno za revirje, naj na kratko navedemo, kaj je v tem srednjeročnem obdobju predvidenega v teh dveh osnovnih samoupravnih aktih za naše območje. Osnovni cilji vodnega gospodarstva kot dejavnika posebnega družbenega pomena so predvsem redno vzdrževanje vodno — gospodarskih objektov in naprav v splošni rabi in vodotokov ter vodno gospodarska dejavnost, nadalje varstvo pred vodno stihijo in erozijo, zagotavljanje in varstvo vodnih količin, zmanjšanje onesnaženosti vode in vodotokov ter urejanje osnovne odvodnje na hidromelioracijskih sistemih. Na temelju sprejetih in objavljenih samoupravnih sporazumov bodo izšli tudi temelji planov območnih vodnih skupnosti za to obdobje. Vodno gospodarstvo v naši republiki bo udeleženo z 0,56 %> v porabi družbenega proizvoda Slovenije za srednjeročno obdobje 1981— 1985, kar predstavlja po cenah iz leta 1980 skupno 7 milijard 716 milijonov dinarjev vlaganja v vodno gospodarstvo. Potrebna sredstva se oblikujejo iz obsto- ječih vodnib prispevkov ter odškodnin za vodo in vodno gospodarske storitve. V Sloveniji je okoli 70 %>'hribovitih predelov, kjer izvira večina slovenskih vodotokov —-rek, potokov, studencev, ipd. Od teh površin je 8.800 km2 podvrženih eroziji, 4.000 km2 je nestabilnih področij, 1.500 km2 je ogroženih površin s snežnimi plazovi, okoli 1.300 ha pa je izrazitih erozijskih žarišč. Pri nas v Sloveniji imamo okoli 10.000 km vodotokov in večjih hudournikov. Povprečna gostota vodne mreže znaša 0,5 km,/km2. Prispevki se zbirajo pri območnih vodnih skupnostih, te pa so po obstoječem sporazumu obvezane odstopiti del zbranih sredstev zvezi vodnih skupnosti Slovenije za izvedbo sprejetega programa. Vse vodne skupnosti bodo združevale sredstva v višini 1 milijardo 151,5 milijonov din ali povprečno 14,7 %. Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava bo odstopila zvezi vodnih skupnosti Slovenije 28,1 '%> od zbranega vodnega prispevka v znesku 743 milijonov din. Zbrana sredstva pri zvezi vodnih skupnosti Slovenije bodo porabljena na območju Pomurja, Dolenjske, Primorske in morda še kje drugje. Iz preostalih sredstev pa je del namenjen tudi za vlaganja v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju pri urejanju potoka Boben, Trbovelj šči-ce in Kotredeščice. S področja varstva voda pa so predvidena vlaganja v zvezi s sanacijskimi ukrepi za izboljšanje kakovosti voda v Trbovljah in Hrastniku. V tej zvezi sanacijski ukrepi v Trbovljah in Hrastniku predvidevajo odpravo mokre separacije premoga, čiščenje tehnoloških odplak v Trbovljah in spremembo tehnologije in čistilne naprave za tehnološke odplake v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku. Izvedba teh ukrepov bo zagotovila bistveno izboljšanje kakovosti Trboveljščice in Bob- na, s tem pa tudi Save, ki je pod izlivom obeh pritokov v naj slabšem razredu. Celotna sanacija zagotavlja odpravo anorganske-• ga onesnaževanja kar je nujno zaradi predvidene gradnje energetskih stopenj, to je hidroelektrarn na Savi in možnosti ponovne rabe savske vode na niz-vodnih objektih. Ta program del je vsebovan v samoupravnem sporazumu zveze vodnih skupnosti Slovenije. Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava pa je za leto 1981 predvidela v svojem načrtu vodnogospodarskih del naslednja dela nd območju revirskih občin: — občina Hrastnik: za urejanje hudournikov je predvidenih 4 milijone 71.000 din in to za ureditev Brnice nad industrijsko cono, Bobna v Čečah pri zadružnem domu, za drobna vzdrževalna dela na Bobnu in za drobna vzdrževalna dela na Brnici. Določena sredstva so predvidena tudi za izdelavo načrta za ureditev potoka na levem bregu pri novi transportni postaji. Iz naslova varstva kvalitete voda pa so namenjena sredstva v višini 17 milijonov din kot soudeležba za spremembo tehnologije v kemični tovarni v Hrastniku, s katero bi bistveno znižali onesnaževanje Bobna z odpadnim gipsom; — občina Trbovlje: Za nadaljevanje regulacije Trboveljščice od Trga revolucije do Kešetove-ga in za manjša vzdrževalna dela ob Trbovelj ščici in pritokih bo porabljenih 11 milijbnov din. Poleg tega bo angažiranih 2 milijona 500.000 din kot soudeležba za gradnjo črpalne naprave. Gradnja te naprave bo trajala več let. Predvideno pa je tudi 100.000 dinarjev za kritje stroškov pri ugotavljanju perečih problemov onesnaževanja Save. Kompletni program prečiščevanja v trboveljski industriji oziroma izvedbo naloge bo sofinancirala tudi Komunalna skupnost Trbovlje; Forte Karel - Marko Gestapo v Trbovljah (Prispevek za zgodovino NOG v Trbovljah) (5. nadaljevanje) V letu 1945 se v izpostavi v Trbovljah, razen zmanjšanja, ni kaj bistveno spremenilo. Od začetka februarja je posle šefa prevzel dotedanji namestnik Gielke Walter, njegovo mesto pa je prav od takrat prevzel tudi SS Hauptscharfuhrer in kriminalistični sekretar Marki Fritz. Ob koncu 1944. leta je prišlo tudi do združitve izpostave z izpostavo SD. Dne 4. 5. 1945 so pretežni del arhiva zažgali, nekaj vrednejših dokumentov so odpeljali v Avstrijo. Definitivno se je izpostava umaknila 7. maja 1945. En del uradnikov je padlo v roke naši varnostni službi, med njimi dolgoletni šef izpostave Kram-holler in zloglasni domačin Rudolf Jaklič, tolmač in pretepač v zaporih. Delo izpostave gestapa z mrežo vohunov Gestapo si je takoj od svoje ustanovitve v Trbovljah prizadeval, da se dokoplje do svoje popolnoma nove informativne mreže, da bi lahko zadostil nalogam boja proti NOG. Za te namene se ni mogel posluževati prejšnjih agentov nemške obveščevalne službe, ki so se že legalizirali in prevzeli pomembne položaje niti funkcionarjev Štajerske domovinske zveze. Svoje prve zaupnike so si varnostni organi pridobili iz vrst ljudi, ki so iz koristoljubja ali iz kakšnih drugih negativnih razlogov sami prijavljali posamezne ljudi ali skupine, da subverzivno delujejo oziroma da so sovražno razpoloženi do okupatorja. Takšne prijave so običajno prihajale do gestapa posredno, preko krajevnih organizacij Štajerske domovinske zveze ali preko orožniških postaj. Gestapu pa so neposredno ponudili svoje sodelovanje le nekateri posamezniki, ki so iz politično-ideološ-kih razlogov nasprotovali Osvobodilni fronti. Vendar je največji del svoje nove agenture izpostava pridobila s pritiskom na aretirane in zaprte politične nasprotnike. Se pred prihodom izpostave gestapa v Trbovlje so Nemci s policijo okrepili orožniške postaje. Tako se je že 31. julija nastanil v trboveljski orožniški postaji 1. vod 2. čete 72. rezervnega policijskega bataljona tridesetih mož. Dne 12. avgusta pa sta prispela v Trbovlje še dva voda rezervne policijske čete Wien pod poveljstvom stotnika Mechelsa. Ta Mechelsova enota je imela tudi radijsko oddajno postajo in je do odhoda iz revirjev, v septembru istega leta, partizanom zaplenila 19 pušk, 2 revolverja in 500 nabojev. Orožniški vodja iz Trbovelj je 27. avgusta 1941 javljal:24) »Politična situacija je v industrijskih revirjih še vedno napeta. Radikalni komunisti, ki so pobegnili iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, se še vedno potikajo po hribih in so v zvezi z drugimi komunističnimi bandami. Z nasiljem, sabotažami, akcijami in širjenjem najbolj neumnih vesti, vznemirjajo vse območje. Močno komunizirano delavstvo simpatizira z njimi in jim celo pomaga, v najslabšem slučaju formalno, ter jih o poliaiji pravočasno obvešča, da lahko pobegnejo iz svojih skrivališč. Pomnožene policijske patrulje so jim stalno za petami, tako da je bilo nekaj banditov ranjenih ali zajetih, ko so se vrnili domov. V nekaj primerih so morali na hitro zapustiti svoja skrita taborišča in pustiti orožje, ki ga je nato policija zaplenila.« Tako se je zgodilo s Hohkrautovo četo, ki so jo 20. avgusta zaradi izdajstva obkolih. Med bojem so jih razbili. Nekaj jih je pozneje odšlo na Dolenjsko in so se tam vključili v razne partizanske enote, drugi pa so se vrnili čez Savo v Revirje, kjer so nekatere polovili itn postrelili (Ivana Kešeta in Jožeta Petriča iz Trbovelj, ki so ju ustrelili 10. oktobra 1941 v Šoštanju). Še pred tem pa so jih Nemci razkropili z napadom na četo pri Šentlenartu, kjer so jih tudi nekaj odkrili in nato ustrelili v celjskem Starem piskru. Eden od njih se je 14. 8. 1981 prostovoljno javil na orožniški postaji v Trbovljah ter med drugim povedal:2’) »Jaz sem stanoval do 31. 7. 1941 v Trbovljah, Loke št. 203. Bil sem zaposlen na Vzhodnem revirju kot rudniški delavec. Še pred 31. 7. 1941 me je ponovno pozval Franc Kralj iz Trbovelj, da se moram priključiti skupini, ki pripravlja revolucijo... Kralj mi je tudi rekel, da si ta skupina partizanov prizadeva ujeti nemške vojake, jih pomoriti in se polastiti njihovih uniform, čevljev in orožja... Dne 31. 7. 1941 sem na pritisk Kralja zapustil Trbovlje in se podal čez Klek v komunistični tabor na Čemšeniški. Nekaj sto metrov od taborišča me je pričakal Alojz Ribič, ki me je peljal v taborišče. Ko sem prispel v taborišče, sem se moral predstaviti vodji taborišča Alojzu Hohkrautu... Do 12. avgusta je bilo v taborišču na Čemšeniški 54 komunistov. Četa je vzdrževala stike tudi z bivšimi Sokoli. Za zvezne ljudi nisem zvedel, ker je bila to stroga tajnost. Trenutno se komunistični voditelji Hoh-kraut, Sergej, Tončka Čečeva in drugi po imenu neznani ljudje 24) Poročilo orožniškega okrožja Trbovlje, arhiv IZDG ”) Zaslišanje Franca Horvata, Revirski muzej revolucije dogovarjajo o nadaljnjih akcijah. Govorijo, da bodo zbrali vse komuniste v Alpah na Gorenjskem in nato ob določenem času udarili. Kolikor ne bi Nemci prenehali z aretacijami dn izseljevanjem, bodo ponoči napadli Trbovlje in uničili vse Nemce in njihove simpatizerje, predvsem pa orožniško postajo...« Horvat je, kolikor je vedel, še govoril o napadu na Zagorje ter posameznih sabotažnih akcijah. Poročilo orožniške postaje iz Trbovelj še dodaja, da bodo nadaljnja zaslišanja in preiskave izvedene skupaj s tajno državno policijo (gestapom). Poročilo žandarmerijske postaje Trbovlje z dne 6. septembra 1941 pa navaja, da so 3. 9. 1941 poslali na teren Horvata s posebnimi nalogami. Oglasil se je v gostilni Zavrašek na Sv. Planini, kjer ga je Zavraškova nahranila, nato pa še poslala do Počivavškovega hotela, kjer sta mu kuharica Ančka Deželak in natakarica Marija Goršek dali nekaj denarja. Nato je srečal še partizana Alojza Ribiča in Toneta Vratanarja. Dogovorili so se za srečanje pri kmetu Kudru — Krvavičniku pri St. Lenartu. Potem se je vrnil v Trbovlje, kjer so na orožniški postaji napravili načrt, v katerem so sodelovali zaščitna policija iz Zagorja in Trbovelj, orožništvo in pripadnik SD Trbovlje Andor-fer. Ob tej akciji so Nemci aretirali Stanislava, Franca, Antona in Cirila Kudra ter Bartolomeja Turnška. Kasneje so aretirali še Dušana Hrena in kmeta Novaka s Kleka, kjer so zbirali gradivo, ki so ga pošiljali iz doline. Prav tako so bile aretirane tudi Zavraškova, Deželakova in Gorškova. Sin Zavraškove Aleksander — Sašo je takrat pobegnil v partizane. Dušana Hrena in Stanislava Kudra so skupaj s Fortunatom Pogorelčnikom in španskim borcem Francem Drobničem iz Šoštanja, ustrelili 17. septembra 1941 pri Figabirtu v Trbovljah. Tako so se maščevali za ustreljenega vermana Franca Tausla, ki ga je 16. septembra ob pol šestih zjutraj zadela partizanska krogla.26) Z ozirom na vse močnejše narodnoosvobodilno gibanje tudi po ostalih predelih Jugoslavije je šef gestapa Heinrich Miller že 22. oktobra 1941 izdal smernice, s katerimi je jasno določil mesto in vlogo enot varnostne policije in varnostne službe v boju proti narodnoosvobodilnemu gibanju tako proti terenski organizaciji kot tudi proti partizanskim enotam. V začetku razpisa je ugotovljeno, da uporniška gibanja v Jugoslaviji niso delo skupin, ki delujejo nepovezano, pa tudi ne posameznikov, pač pa vodi 2Č) Lojze Požun: Revirska četa, prispevki za zgodovino delavskega gibanja, izdal Inštitut za zgodovino delavskega gibanja gverilsko vojskovanje, sabotaže in teroristično dejavnost komunistična partija Jugoslavije, ki jih je tudi organizirala. Ko govori o ciljih NOG, Miiller naglasa, da je osnovni namen vezanje nemških enot in preprečevanje ekonomske eksploatacije ozemelj, ki jih je zavojevala Nemčija. Za uničevanje partizanskih enot Miiller odreja sodelovanje z nemško vojsko in enotami uniformirane policije (Ordnungspolizei), medtem ko daje pristojnost varnostni policiji za uničevanje terenskih organizacij, z eventuel-nim sodelovanjem z lokalno policijo. Kot prvenstveno nalogo naroča Miiller varnostni policiji »popolno uničenje komunizma in zavarovanje vseh objektov, pomembnih za nemško gospodarstvo.« Potem ko je v razpisu 27) ugotovil »vodilno vlogo KP v osvobodilnem gibanju«, je dal pregled organizacij KPJ in SKOJ. Zahteval je, da se ugotovi kadrovska struktura vodilnih kadrov v KPJ in njene organizacijske oblike. Ta cilj naj bi dosegli z zasliševanjem aretiranih funkcionarjev in z vrivanjem agentov v vrste KP. Poudaril je, da od tega za visi celotni uspeh akcije proti NOG. Miillerjev razpis je še posebno poudaril pomembnost obveščevalnega dela proti NOG. Posebej zahteva, da je treba na celotnem območju razplesti mrežo zaupnikov gestapa, pri čemer si je treba še posebej prizadevati, da se pridobe ujeti partizani in ljudje, ki so bili aretirani zaradi ilegalne dejavnosti. Tako zgrajena obveščevalna služba naj bi prodirala v ilegalne organizacije in zbirala podatke o organizaciji, njenem delovanju in načrtih. Poročila o splošnem razpoloženju po Mu-llerjevem mnenju niso bila pomembna. Zahteval je, da je agent v stalnem stiku z ilegalno organizacijo, da bi lahko o vseh njenih namerah do podrobnosti natančno in pravočasno obveščal, s čimer bi lahko tudi pravočasno onemogočali vse njene akcije. Sklicujoč se na eno od svojih prejšnjih okrožnic iz avgusta 1941 Miiller zahteva, da mora to delo voditi za to usposobljen referent, da pa zanj hkrati osebno odgovarja tudi šef ustanove. Kot nadaljnjo nalogo gestapa je Miller predpisal sestavljanje posebnih tiraličnih seznamov vseh oseb, za katere se ugotovi, da so »komunisti, teroristi ali člani bande«. Takšen spisek bi morali poslati vsem ustanovam, ki delujejo proti komunizmu, tako da bi uvedle postopek proti osebam, ki jih ujamejo na svojih operativnih področjih ali pa so bile aretirane pri drugih akcijah. Za preprečevanje sabotažnih akcij je Miiller naglasil, da se bodo te nadaljevale še po uničenju glavnih »oporišč« ”) K. F.: Nič več strogo zaupno band, ker se bo tudi potem skušalo preprečiti izvoz surovin in hrane po prometnih poteh. Se posebej pa je Miiller opozoril, da se gibanja v Jugoslaviji ne more zatreti samo s široko zasnovanimi »očiščevalnimi akcijami«, ampak le s skrbno pretehtanim delom, ki ima za cilj uničenje vodstva KPJ in vdore v pokrajinske, okrožne, okrajne in mestne komiteje partije. Potrebno je prav tako uničevati zvezo med bandami in ilegalnimi centri, od koder dobivajo stalno pomoč in iniciativo. Na zaključku razpisa je Miiller zahteval aretacijo vseh oseb, ki so znane kot komunisti, ne glede na to ali so v ilegalnem delu aktivni ali ne. Prav tako je zahteval aretacijo tistih oseb, za katere sumijo, da pripadajo komunističnemu gibanju ali da z njim simpatizirajo. V zvezi s tem je zahteval natančna mesečna poročila, iz katerih naj bi bilo razvidno ali je gibanje v upadanju ali porastu, kakšni ukrepi so bili p od vzeti, koliko je aretiranih funkcionarjev iz posameznih komitejev, na katerih mestih so se povezali obveščevalci in koliko je bilo izvršenih »komunističnih sabotaž«. Razpisu primerno je bilo tudi obnašanje nemškega varnostno-policijskega aparata v Sloveniji in posebej na Štajerskem. Z nasiljem nad partizanskimi dezerterji, kot je bil v našem primeru Horvat, in kasneje z ujetimi partizani, takšen primer je Kos Draga — Draža in Jelen Ivana — Miloša, so v zaporih omehčali nekatere, da so klonili. Naj na tem mestu opozorim na osnovno kategorizacijo mreže, ki je bila običajna v nemški varnostni policiji. To so bili Hauptvertrauensmann — glavni zaupnik. Ta je imel zvezo tudi z drugimi zaupniki gestapa. Nadalje je bil najbolj razširjen pojav V-Mann (Vertrauensmann) ali agent — zaupnik. To so bile osebe, ki so bile v neposrednem stiku s sovražnikom, pri čemer je bilo zelo pomembno, kako jih organ, s katerimi je imel zvezo, vodi, kako se z njimi sestaja in kako glede na akcije, ki so sledile (aretacije), ostanejo prikriti. Ti bi morali tudi po eksekutivnih operacijah nadaljevati svojo dejavnost pod okriljem sovražnika. Druga kategorija so bili tako imenovani W-Gewahrsperson — informatorji, ki so glede na svojo delovno mesto, kot vrtnarji v hotelih, prometniki, gostinsko osebje, logarji, cestarji, lahko dajali informacije. Tretjo kategorijo (A-Aufklarer-Erkunder) — izvidnike so v glavnem angažirale izpostave in oporišča gestapa. Opravljali so izvid-niške obhode proti partizanom, sledili njihovim premikom, kurirskim potem ter odkrivali njihova taborišča. Preverjeni izvidniki so spotoma obiskovali tudi ostale zaupnike gestapa in od njih prejemali poročila. Mnogokrat so se gibali tudi kot preoblečeni partizani in so jih ljudje zaradi teh provokacij in izdaj (večinoma so bili partizanski dezerterji) imenovali »raztrgane!«. V zvezi z vsemi tremi kategorijami so strokovnjaki varnostne policije izdelali posebna navodila, ki so obravnavala področje dela z agenturo. To področje dela so poimenovali Ge-gnernachrichtendienst-obveščevalna služba proti nasprotniku, skrajšano GND, »ki obsega obveščevalno dejavnost državne policije na notranjepolitičnem in protiobveščevalnem področju, tj. odkrivanje posameznih sovražnikov države, njihove dejavnosti, organizacije, zvez in odnosov, predvsem pa obveščevalno dejavnost proti bandam in OF«. Zato naj bi bila najučinkovitejše sredstvo »sistematsko zgrajena obveščevalna mreža, ki se mora zavedati svojega cilja in ki mora pokrivati vse nasprotnike in vse sovražne kroge«. Posebej so naglašali, da je treba z agenti — zaupniki naj pazljiveje ravnati in skrbeti zanje, »da bodo v istem obsegu zainteresirani za svoje delo«. Na sodelavce kategorij V in W, ki v glavnem ali izključno delajo za denar, je treba gledati s potrebno opreznostjo, pa tudi v primerih, ko so že dali preverjene in zanesljive podatke, ker je pri njih najpogosteje vzpodbuda za delo želja po denarju. »Želeti bi bilo, da agenti V in W kategorije delajo iz prepričanja, ker bi tako bila njihova poročila najkoristnejša«. Nagrade so izplačevali iz posebnih sredstev varnostne policije, o čemer so vodili naj strožjo evidenco. Izvidnikom, ki so jih pošiljali na izvidniške patrole proti partizanom, so dajali za vsak dan po 10 mark, kadar pa niso bili na terenu, so prejemali 6 mark. Dajali so jim tudi ustrezne potrošniške bone, predvidene za vojne razmere. Iz razpoložljivega arhiva, zaslišanj ujetih gestapovcev, med njimi šefa Kramhollerja in tolmača Jakliča, je mogoče sklepati, da je bilo delo z agenturno mrežo v določeni meri površno, posebno glede na predpise o konspirativnosti. Tako je zaradi prehitrih aretacij in drugih ukrepov prišlo do kompromitiranja in do izgube zvez z agenturo. Zelo pogosto so pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja odkrivali zaupnike zaradi tega, ker so se organi gestapa s posamezniki sestajali na javnih mestih, v gostilniških lokalih ah pa celo na uradu gestapa. Mnoge zaupnike so dekonspirirali tako, da so jih uporabili na soočenjih z aretiranimi pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja. Takšnemu delu z agenturo so ustrezali tudi rezultati. Odkrivanja terenskih organizacij v večini primerov niso bila rezul- tat dobro načrtovanega obveščevalnega dela z zaupniki, ampak bolj rezultat aretacij in nato zaslišanj v zaporih, ki so jih spremljala zverinska mučenja, pri katerih se je zlasti »odlikoval« že omenjeni Jaklič, ki je bil po osvoboditvi sojen pred vojaškim sodiščem in usmrčen. Izpostava tudi ni kontrolirala objektivnosti zaupniških poročil in prijav. Referat IV N, ki je odgovarjal za delo z zaupniki, je bil pristojen tudi za delo z izvidniki, ki so bili v glavnem ujeti partizani ali dezerterji: Drago Kos, Ivan Jelen, Polak,Gračner in slični. Nekatere nekompromitirane izvidnike, ki so jih izbrali na terenu, pa so pošiljali tudi kot vrinjence v partizanske enote z nalogo, da so poročila o partizanskih enotah oddajali na posebej določenih javkah. Pretežno večino teh vrinjencev so partizani odkrili in likvidirali. Neuspeh je doživel tudi poskus trboveljske izpostave z vrivanjem svojih agentov — sovjetskih ujetnikov. Izpostava se je v letu 1943 poslužila že preverjenega agenta gestapa v Gradcu, sovjetskega poročnika Valentina Melnika, ki se je pridružil dvema drugima sovjetskima ujetnikoma, ki sta se dogovorila, da gresta v partizane. Urejeno je bilo, da se »jim omogoči« pobeg. Kamion, ki ga je preskrbel gestapo v Gradcu in ga je vozil neki litvanski pomožni policaj (HIPO — Hilfspolizei), je »slučajno« zastal v bližini taborišča vojnih ujetnikov Murfeld pri Gradcu in je bil »namenjen« v Ljubljano. Odpeljali so se do bližine Hrastnika, kjer so krenili v gozd. Melnik je imel nalogo povezati se s partizani v okolici Trbovelj s tem, da se predstavi kot sovjetski oficir, ki je pobegnil iz ujetništva. Ko si bo pridobil potrebno zaupanje in dobil ustrezen položaj, naj se na primeren način poveže s pristojnimi nemškimi oblastmi. V zvezi s tem je bilo dano strogo zaupno povelje vsem izpostavam Gestapa in so bili osebno obveščeni poveljniki orožniških postaj, da so dolžni v primeru, če se pojavijo ti trije ujetniki obvestiti najbližjo ustanovo gestapa, ki bo obvestila referat IV N pri izpostavi. Orožništvu je bilo prepovedano zasliševati tiste, ki so se vračali iz partizanskih odredov. Partizani so celotno operacijo pravočasno odkrili in o tem obvestili nadrejene. Oblastni komite za severno Slovenijo je v svoji okrožnici obvestil OK KPS v Mariboru, kar pa so Nemci ob neki preiskavi julija 1944 v Mariboru dobili v roke. V okrožnici je oblastni komite svetoval, da se s pridobivanjem sovjetskih ujetnikov še počaka, ker obstoji nevarnost, »da se na tak način vrivajo gestapovski agenti«. Veliko podatkov je varnostna policija v Trbovljah dobivala preko SD, in to od funkcionarjev v raznih podjetjih in ustanovah, ker je večina le-teh že prej sodelovalo s SD. Vsi ti bi na mestih, kjer so bili, morali splesti lastno mrežo svojih sodelavcev, ki naj bi jih obveščali o pojavih, splošnem razpoloženju, pa tudi o odporniškem gibanju. Vendar pa vse te institucije in posamezniki niso imeli neposrednega stika s partizani, na terenu pa so zadevali le na periferijo odporniškega gibanja. Posebno karakteristiko obveščevalnemu delu izpostave je dajalo njeno tesno sodelovanje z vodstvenimi organi industrijskih podjetij, predvsem z direkcijo rudnika, ki je obveščala gestapo o vsem, kar je zvedela od svojih lastnih zaupnikov. Nekateri od teh funkcionarjev so bili tudi sami sodelavci ge-stapa. Posebej je treba s tem v zvezi naglasiti najtesnejše sodelovanje z Werkschutzom (obratno zaščito). Poveljnik Bene-zeder je bil neposredni zaupnik izpostave, ki je pomagal predvsem v boju s sabotažo in v dajanju pomoči zaupnikom in izvidnikom gestapa, ki jih je tudi formalno vodil na listi osebja Werkschutza. Werkschutz je bil po vsej Sloveniji enotno organiziran. Njegova osnovna naloga je bila zavarovanje podjetij, proizvodnje in vzdrževanje reda. V strokovnem pogledu je bil podrejen tako organom Abv/ehra2*), kot varnostnim organom — gesta-pu. Pripadniki Werkshutza so bili strokovno inštruirani v protiobveščevalnem delu. Poveljstvo Werkschutza je za učinkovitejše delovanje vodilo posebne kartoteke: A (Auslander — inozemci), v katero so bili vpisani delavci in nameščenci podjetja — tuji državljani; t) (Oberwachung) nadzor, kartoteka v katero so vnesli vse delavce in nameščence, ki so bili na kakršenkoli način osumljeni, osebe, ki so dalj časa prebile v inozemstvu in osebe, ki so večkrat menjale delovno mesto; P (politische) — politična kartoteka, v katero so vnesli delavce in nameščence, ki so bili politično sumljivi; W (Warn) — svarilna kartoteka — v katero so vnašali imena oseb, katerim je bil prepovedan vstop v podjetje. Werkschutz je namreč vodil strog nadzor nad obiskovalci podjetja. Sicer pa so bila podjetja dolžna vsak izostanek delavcev in nameščencev z dela, ne glede na to, kakšnega značaja je bilo podjetje, javiti gestapu preko najbližje policijske ali orožniške postaje. Za to so bili odgovorni direktorji in vodje obratov. J>) Abwehr (obramba), nemška vojaška obv. služba. Šef cd 1935-1944 admiral Canaris. Himmler ga je obtožil veleizdaje in je bil 1944. leta obešen. Po tem so bile službe Abwehra skoraj v celoti vključene v RSHA kot Militaramt. ' 1^:'; . - ^TTFT V teku ,so obsežna regulacijska dela na potoku Trboveljščica na Trgu svobode, neposredno ob stari rudarski stanovanjski koloniji Njiva. — občina Zagorje: Za urejanje Medije pri avtobusni postaji in za vzdrževalna dela na Mediji in pritokih nad Dolenjo vasjo do železniškega mostu in vzdrževalna dela na dveh mestih pod jezom rudniške separacije, nadalje v Kisovcu, Orehovici in v Izlakah, Sklendrovcu in Brišah je predvideno skupno 2 milijona 200.000 dinarjev. Predvidena pa so tudi določena sredstva za izdelavo tehnične dokumentacije za vzdrževalna dela na Mediji in Orehovici. Nadalje je na Mediji predvidena ureditev 650 m potoka v vrednosti 6 milijonov dinarjev. Na področju "te občine bo angažiranih še nadalje 6 milijonov 400.000 din kot prispevek za nadaljnjo soudeležbo pri sofinanciranju programa izgradnje centralne črpalne naprave v Zagorju. Finančni načrt območne vodne skupnosti Ljubljanica — Sava za letošnje leto predvideva prihodkov v višini 510 milijonov 463.097.70 din, odhodkov pa imajo prav toliko. Se nekaj podatkov o realizaciji srednjeročnega načrta Ljubljanica — Sava 1976—1980. Pregled združenih sredstev kaže, da se je v naših občinah zbralo v tem obdobju: — na področju Hrastnika 18 milijonov 847.655,90 din —• na področju Trbovelj 54 milijonov 325.520,45 din —■ na področju Zagorja 18 milijonov 216.049,10 din Za redno vzdrževanje na nižinskih vodotokih pa je bilo porabljenih na področju Hrastnika 3 milijone 990.974,60 din, na področju Trbovelj 20 milijonov 474.099.70 din, na področju Zagorja 12 milijonov 934.708,15 din. Za redno vzdrževanje na hudournikih je bilo porabljenih v prejšnjem srednjeročnem obdobju na področju Hrastnika 11 milijonov 843.003,00 din in na področju Trbovelj 1 milijon 546.925,50 din. Vrednost investicijskih objektov je znašala v prejšnjem srednjeročnem obdobju na področju Trbovelj za regulacijo Trbovelj-ščice 991.569,45 din in na pod- ročju Zagorja za regulacijo Ko-tredeščice 5 mio 590.000,00 din. Za varstvo voda oziroma vodnih količin, to je za oskrbo z vodo, je bilo na področju Hrastnika vloženih 2 milijona 500.000 din za kaptažo vodnih virov, na področju Trbovelj za vodovod in sondiranje črpališča pri železniški postaji ter vodovod Sklendrovec skupno 9 milijonov 490.000. 00 din, na področju Zagorja pa za izdelavo rezervoarja v Semniku 2 milijona 100.000,00 din. Za varstvo kvalitete voda, to je za urejevanje kanalizacije in izdelavo črpalnih naprav pa je bilo na področju Trbovelj za ko-lektor angažiranih 4 milijone 610.000. 00 din. Na področju Zagorja pa za črpalno napravo ob Kotredeščici 4 mio. 41.000,00 din. Vseh sredstev je bilo v srednjeročnem obdobju 1976—1980 iz območne vodne skupnosti Ljubljanica — Sava vloženih na področju Hrastnika 18 milijonov 333.977,60; na področju Trbovelj 37 milijonov 112.594,65 in na področju Zagorja 24 milijonov 665.708,15 din. Pri vzdrževanju vodotokov in gradnji novih potočnih korit je bilo v preteklem obdobju opravljenega precej dela, prepričani pa smo, da bodo z enako, ali še večjo intenzivnostjo z deli nadaljevali tudi v tem srednjeročnem obdobju, (tl) Foto A. Bregant NEKAJ PODATKOV O ELEKTROGOSPODARSTVU SLOVENIJE Dne 10. avgusta t. 1. je v Mariboru na sedežu elektrogospodarstva potekal razgovor s predsednikom republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Vinkom Hafnerjem in njegovimi sodelavci. Generalni direktor SOZD EGS je navzoče seznanil z organizacijo elektrogospodarstva in poslovanjem v L polletju t. 1. Razpravljali so še o problematiki izvajanja investicijske politike v letošnjem letu ter uveljavljanju družbeno-eko-nomskih odnosov v elektrogospodarstvu in organiziranju na podlagi določil zakona o združenem delu. Iz tega razgovora povzemamo nekaj najpomembnejših podatkov, ki jih je poročevalec posredoval navzočim. V SOZD EGS je vključenih 14 delovnih organizacij z 80 TOZD, dve rudarski delovni organizaciji s 23 TOZD, tri delovne organizacije za proizvodnjo hidroelektrične energije in prenosa z 21 TOZD, štiri delovne organizacije za proizvodnjo termoelektrične energije z 11 TOZD in 25 TOZD organiziranih v petih delovnih organizacijah distribucije. Posebej pa je organizirana še interna banka EGS. Doseženi skupni prihodek, izražen v specifični vrednosti v letu 1980, je znašal 114,40 par na k\Vh, izgube so za 6,3 °/o manjše od planiranih. Stroški električne energije na kWh po posameznih dejavnostih v letu 1980: hidroelektrarne 22,49 pare na kWh termoelektrarne 126,30 pare na kWh prenos 6,11 pare na kWh distribucija 33,33 pare na kWh Stroški za hidroenergijo v prvem polletju leta 1981 znašajo 38,20 para na kWh za termo-energijo' v prvem polletju leta 1981 znašajo 164,68 pare na kWh. V elektrogospodarstvu- Slovenije je zaposlenih preko 7.000 delavcev skupaj s stransko dejavnostjo, okoli 6.000 pa jih je samo na osnovi dejavnosti proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije. V obeh premogovnikih pa je prav tako zaposlenih okoli 7.000 delavcev. Tu sta všteta Rudnik lignita Velenje in Zasavski premogovniki. V letošnjem prvem polletju so znašale potrebe po energiji 4.210 GWh in so bile pokrite. Po planu naj bi se poraba gibala v višini 5.320 GWh, kar pomeni, da je bila dejanska poraba za 2,5 0/o manjša kot je bilo predvideno, vendar pa je za 3 °/o večja kot v lanskem prvem polletju. Proizvodnja TE je bila v letošnjem I. polletju manjša za 14 n/o od predvidene, proizvodnja HE pa je bila skoraj v skladu s planom — 99 °/o. Odstopanja pa so pri uvozu električne energije in je znašal indeks 156, kar pomeni 56 % večjo nabavo od predvidene, predvsem zaradi varčevanja s premogom. Stroški so se temu ustrezno povečali, ker so fiksni stroški TE enaki ne glede na to, če proizvajajo električno energijo ali ne. Udeležba v razporejenem skupnem prihodku za I. polletje 1981 je znašala: DEM 9,9%, SEL 3,4%, SENG 3,5%, TEB 2,3 %, REK Velenje (RLV+TES) skupaj 44,0 % (od tega RLV 26,4%, in TEŠ 17,6%), REK EK 10,3%, (od tega ZPT 5,7 % in TET 4,6 %) TOL 5,3 % in pet delovnih organizacij distribucije 21,3%. V slovenski proizvodnji električne energije v I. polletju 1981 pa so udeleženi: DEM 34,9%, celotne proizvodnje, SEL 1,6 %, SENG 3,4%, TEB 0,5%, TES 48,4 %, TET 7,1 % in TOL 4,1 %. V EGS pričakujejo, da se bo v zadnjem trimesečju letos situacija glede dohodka popravila tako, da bi dosegli na ISE dogovorjenih 12.760 milijonov dinarjev dohodka. Odhodki pa se znatno povečujejo predvsem zaradi nabave električne energije v drugih republikah in povečanih cen premoga v drugih republikah za okoli 40 %. Goste so seznanili tudi o drugih visokih stroških. Precejšen del razprave je bil namenjen analizi izvajanja plana graditve elektroenergetskih objektov v letošnjem letu. Izvajanje tega plana poteka v prvem letu tega srednjeročnega obdobja v izjemnih okoliščinah, ker ni veljaven samoupravni sporazum o graditvi elektroenergetskih objektov za to srednjeročno obdobje. Zato so bile potrebne druge rešitve, sprejete z dogovorom. Poseben problem predstavlja tudi pomanjkanje sredstev za jedrsko elektrarno v Krškem, rudnik in TE Ugljevik, HE Solkan, HE Mavčiče, RUZV in prenos ter distribucijo. Razprava pa je potekala tudi o skupnem prihodku in pripravljanju novega samoupravnega sporazuma, o vzdrževanju naprav, organiziranosti prenosa in EGS, finančnem poslovanju, pokrivanju izgub, združevanju amortizacije, osebnih dohodkih, tehnološki, tehnični in ekonomski povezanosti elektrogospodarstva, pokrivanju potreb po električni energiji, republiški energetski skupnosti, obstoju dveh REK-ov, povezovanju z elektroenergetskim sistemom drugih republik, pripravah na prob- lemsko konferenco ZK elektrogospodarstva, čimprejšnji vključitvi jedrske elektrarne Krško v energetski sistem, ipd. Tovariš Hafner je ugotovil, da je bil .razgovor koristen in da bo brez dvoma pripomogel k nadaljnjemu sodelovanju in razreševanju nastopajočih proble-' mov. Kova stanovanja za upokojence Društvo upokojencev Trbovlje je že pred meseci začelo akcijo za zgraditev novih stanovanj na območju Kolonije 1. maja v Trbovljah namensko za upokojence. V ta namen je društvo imenovalo poseben koordinacijski odbor. Ta je, v sodelovanju s projektanti in financerji pripravil projekt, katerega naj bi začeli izvajati že 1. avgusta letos. Žal pa so se dela precej zavlekla, predvsem zavoljo tega, ker ni bilo mogoče pravočasno izseliti 24 družin v obstoječih dveh rudniških hišah Kolonija 1. maja 15 in 17. Nov stanovanjski blok bo zgrajen v neposredni soseščini bloka in doma Franca Salamona. Predračunska vrednost za gradnjo celotnega kompleksa bo znašala 153 milijonov 400,000 din. Gradili bodo postopoma. Z gradnjo prvega bloka, ki bo i-mel 38 stanovanjskih enot, od tega 28 enosobnih in 10 garsd-njer, naj bi pričeli sredi septembra t. 1. Bistvena novost novozgrajenih blokov bo v tem, da bodo s pokritimi hodniki povezani stanovalci tega bloka z domom upokojencev Franca Salamona. Iz tega razloga bodo tudi novozgrajena stanovanja nekaj vmesnega med klasičnim stanovanjskim blokom in dbmom u-pokojencev oziroma socialnih oskrbovancev. S hodnikom bodo povezali zato, da se bodo storitve doma upokojencev Franca Salamona lahko posluževali tudi invalidi na vozičkih. Kori- stilj bodo lahko njihovo kuhinjo, pralnico, zdravstvene usluge, posebno nego, itd. Računajo, da bo blok. katerega letos pričenjajo graditi, odprli za dan republike 1982 leta. Pri preseljevanju stanovalcev iz obstoječih dveh stanovanjskih, hiš, se je izkazal REK EK— DO ZPT, posebno še TOZD Premogovnik Trbovlje, saj za nadomestitev porušenih stanovanj ozirtoma hiš niso terjali zamenjave. Zato bodo imeli prednost pri koriščenju novozgrajenega stanovanjskega bloka za upokojence predvsem upokojenci iz vrst DO ZPT oziroma TOZD našega kombinata s področja Trbovelj. Naslednje bloke bodo zgradili postopoma v naslednjih letih v tem srednjeročnem obdobju, (tl) Rudnik Laško postal samtotojen S sklepom temeljnega' sodišča v Celju, z dne 17. 6. 1981 je bilo končano konstituiranje e-novite delovne organizacije Rudnik Laško. Do nedavnega je rudnik Laško posloval kot TOZD Rudnik v sestavu DO Tovarne izolacijskega materiala Laško. Tako je Rudnik Laško pričel poslovati povsem samostojno. Njihovi najosnovnejši podatki pa so naslednji: — firma DO: Rudnik Laško, p. o. — sedež- Rečica 17,63270 Laško — direktor: Franc Seme, v. d. — telefon: n. c. (063) 730-700 — telex: YU TIM 33501 Rudnik Lašku SE NAMERAVA VKLJUČITI V REK VELENJE Poročali smo že, da se je Rudnik Laško kot TOZD izločil iz prejšje delovne organizacije Tovarna izolacijskega materiala — TIM Laško in se po določe- nem postopku organiziral kot enovita delovna organizacija. Dne 3. septembra t.l. pa so predlagali republiškemu odboru sindikata energetike, da bi ta organ dal soglasje k samoupravnemu združevanju rudnika Laško v REK Velenje. Predlog temelji na sklepu zbora delavcev z dne 19. 6. 1981, da s^ rudnik poveže z REK Velenje. Osnovna organizacija sindikata rudnika Laško' je predlagala konferenci Osnovne organizacije zveze sindikatov REK Velenje, da bi se rad ta kolektiv združil v REK Velenje. Za združitev z REK Velenje so se odločili iz razlogov, ki so jih posebej navedli in utemeljili. Deset odstotkov višje pokojnine Skupščina skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 18. septembra sklenila, da bodo slovenski upokojenci prejemali od 1. julija letos dalje za 10 0/<> višje pokojnine. Gre za medletno uskladitev oziroma povečanje pokojnin. Povečane pokojnine bodo izplačane pri Znano je stališče republiškega odbora sindikata energetike iz preteklega leta, da naj bi se rudniki rjavega premoga povezali v REK Edvarda Kardelja, rudniki lignita pa v REK Velenje. O predlogu laških rudarjev so na republiškem odboru sindikata energetike razpravljali 4. 9. 1981. V razpravi je sodelovalo več članov izvršnega odbora, ki pa niso bili vsi enotnega mnenja. / Kakšnega konkretnega sklepa na tej seji republiškega odbora sindikata energetike niso sprejeli. O tem bodo vnovič razpravljali na eni prihodnjih sej. oktobrski pokojnini. Sklep o povečanju pokojnin so sprejeli glede na to, da so se življenjski stroški sorazmerno povečali in da je treba pokojnine v tem smislu tudi povečati. Že junija t.l. je namreč skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v naši republiki sklenila, da bo ohranila razmerje, v* katerem znaša povprečna starostna pokojnina 73,5 0/0 povprečnega OD v naši republiki. Po objavljenih statističnih podatkih so OD v I. polletju t.l. Fotografija predstavlja naselje Polaj s Kurjo vasjo ob prelomu stoletja. Takrat je bil na Polaju aktiven jamski obrat Polaj. Spredaj vidimo na fotografiji vrsto vozičkov naloženih s premogom. (Sliko nam je posodil za objavo Franc Dolinšek). v naši republiki narasli za 28,3 % v primerjavi s I. polletjem 1980. Povprečni OD v naši republiki znaša 11,248,00 din, višina povprečne starostne pokojnine pa se nato izračuna po omenjenem odstotku. Povečanje pokojnin velja tudi za borce NOB oziroma njihove pokojnine, ki so odmerjene od zajamčene pokojninske osnove (pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. 10. 1943). Povprečna starostna pokojnina v naši republiki bo s tem povišanjem znašala 8.267,00 din. Za 10 0/° se bodo povečale vse pokojnine, razen tistih, pri katerih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani OD iz leta 1981. V Hrastniku kmalu nov otroški vrtec Na področju Hrastnika so, na temelju rezultatov referenduma, pričeli z zbiranjem samoprispevka 1. 1. 1979 za dobo petih let. S sredstvi iz zbranega samoprispevka naj bi med drugim zgradili tudi novo vzgojno-varstveno ustanovo na Novem Logu v Hrastniku. Z gradnjo tega prepotrebnega objekta so pričeli v začetku preteklega leta in to na lokaciji »Dolinica« v neposredni soseščini rudniških stanovanjskih hiš. Kot investitor gradnje nove vzgoj novarstvene ustanove nastopa občinska skupnost otroškega varstva Hrastnik. Dela izvaja Splošno gradbeno podjetje Hrastnik. Z intenzivnejšo izgradnjo so pričeli oktobra 1980, dela pa naj bi bila končana v septembru tega leta. V oktobru, ob Tednu otroka pa naj bi novozgrajeni objekt tudi zaživel. V novem vzgo j novarstvenem zavodu oziroma otroškem vrtcu bo prostora za 152 otrok v starosti od 8 mesecev do 7. leta. V Hrastniku je problem varstva in vzgoje za naj mlaj še otroke že dolga leta zelo pereč, sedaj pa kaže, da bo to vprašanje re- šeno za nekaj let. Upajmo, da se bodo predvidevanja o čimprejšnji dograditvi novega otroškega vrtca tudi uresničila brez kakšnih daljših odlaganj, kar se zelo rado dogaja pri dokončevanju številnih objektov. Krajani Bcbavca so praznovali V nedeljo 13. septembra so krajani krajevne skupnosti Dobovec praznovali svoj krajevni praznik tako, kot že nekaj let doslej. V sestav krajevne skupnosti Dobovec spadajjo naselja Dobovec, Župa, Ključevca, Škofja riža in Završe. Skupno šteje krajevna skupnost 501 prebivalca. Po površini je to največja krajevna skupnost v Trbovljah, saj pokriva 38,8 % vse površine občine Trbovlje. Od skupnega števila prebivalcev je 184 krajanov zaposlenih v TET, na separaciji, Strojni tovarni, v Peku, Iskri, Cementarni in drugod. Večina prebivalcev je torej polproletarcev — deloma se ukvarjajo s kmetijo, deloma so zaposleni. Na,fobmoč-ju krajevne skupnosti je 81 kmetij, nekaj pa je tudi opuščenih. V času praznovanja krajevnega praznika običajno krajani in občani pregledajo svoje naloge, predvsem ugotavljajo med enim in drugim praznikom kaj se je koristnega naredilo. V zadnjem enoletnem obdobju so se precej angažirali pri urejevanju cest, dokončali so telefonsko o-mrežje v dolžini 3800 m za naselja Dobovec, Zupo in Škofjo rižo. Dokončali so tudi javno razsvetljavo. V gradnji je garaža za teptalni stroj, postavljene so na novo omare za razglase v posameznih naseljih, nabavljena je cisterna za pitno vodo, ipd. Se vedno pa obstaja odprto vprašanje zgraditve mrliških vežic na pokopališču. Upajo, da bodo z deli letos končno pričeli, ker so nekaj denarja le zbrali. Tudi na področju kmetijstva računajo na večje uspehe. Radi bi dosegli večjo stopnjo sodelovanja s kmetijsko zadrugo in veterinarsko postajo. V času praznovanja krajevnega praznika so odkrili spominsko ploščo izseljenim krajanom z območja Dobtovca. Teh je bilo med zadnjo vojno okoli 200. Pozabili tudi niso na športne prireditve, ki pa so bile že teden pred praznovanjem krajevnega praznika. Napredek je tudi v tej krajevni skupnosti občuten in vzpodbuden, (tl) Rudarji Premog. Kaj vse nam pove ta beseda? Toploto in še marsikaj. Vendar so se rudarji neprenehoma borili za svoje pravice že v preteklosti. O tem nam lahko povedo očetje in dedje. Preberemo pa lahko tudi v raznih knjigah. Rudarji so pred vojno živeli zelo težko. Izkoriščali so jih tuji kapitalisti. Delovni dan rudarja je bil dolg in naporen. Delali so od jutra do večera. Zvečer so se utrujeni vračali v mrzle, vlažne domove, ki niso bili zdravi za življenje. Za zdravstvo ni bilo poskrbljeno, zato je veliko rudarjev zbolelo za jetiko, ki je huda bolezen. Plače so bile majhne, zato so pričeli organizirati stavke. S stavkami rudarji niso veliko dosegli, pač pa so jih veliko odpustili z dela. Tudi v Hrastniku je bila velika gladovna stavka. To pomeni, da so bili delavci v rudnikih, vendar niso hoteli delati. Prestrašene žene so delavcem prinesle hrano, ampak rudarji so odklonili vsako ponujeno jed. To se je zgodilo 3. julija. Takrat praznujemo Hrastničani krajevni praznik. Sedaj je od tega minilo mnogo let. Življenje rudarjev se je močno spremenilo. Delovni dan se je skrajšal, plače so večje in zato rudarjem ni potrebno stavkati. In kar je najvažnejše, tudi za zdravstvo je poskrbljeno. Delavci na raznih sestankih samoupravljajo. Imajo svojo godbo na pihala in se tako po napornem delu sprostijo. V rudnikih imajo zračne naprave. Vendar pa se še vedno borijo proti svojim večnim sovražnikom. Ti so: voda, ogenj in razni plini, ki so pljučam škodljivi. V premogovniku lahko pride tudi do zruška in tako zasuje veliko rudarjev. Vendar se vsi s skupnimi močmi borijo, da bi rudarjem omogočili varno delo. Vendar pa se vse premalo mladih odloča za ta poklic. Anita Roškar, 6. c OSNH Rajka Hrastnik Opomba uredništva: Gornji prispevek je bil nagrajen s III. nagrado na razpis, ki je bil objavljen ob letošnjem dnevu rudarjev. Umetniška mapa HEROJI REVIRJEV Na pobudo zgodovinske komisije pri občinskem odboru zveze borcev NOV Trbovlje je revirski muzej ljudske revolucije Trbovlje avgusta t.l. po daljših pripravah izdal umetniško mapo z naslovom Heroji revirjev. Mapa vsebuje linoreze 13 herojev — junakov revolucije iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, ki jih je izdelal Janez Knez, ak. slikar, na temelju gradiva revirskega muzeja. Mapa je izšla v nakladi 100 izvodov. Vsebuje portrete 10 narodnih herojev in treh junakov revolucije iz predvojnega delavskega gibanja in prvoborcev. Mapa vsebuje tudi kratek opis življenja in dela ter bojev teh herojev. Opis je preveden tudi v srbohrvaščino in francoščino. V mapi so upodobljeni in opisani: Tončka Čeč, Alojz Hoh-kraut, Franc Farčnik, Fric Keršič, Miha Marinko, Jože Marn, Joško Menih, Anton Okrogar, Franc Salamon, Ivan Skvarča, Lidija Šentjurc, Anton Vrata-nar in Franc Vresk. Mapo bodo prejele prevsem pobratene občine vseh treh zasavskih občin, šole, knjižnice, heroji oziroma njihovi svojci, nekatere organizacije zdrženega dela, občinske skupščine, itd. Tekstualni del te mape sta pripravila Irena Doberlet in Vinko Trinkaus, prevod v srbohrvaščino in francoščino pa je oskrbelo društvo prevajalcev Slovenije. Polovico sredstev za kritje stroškov je bilo zbranih na področju Trbovelj, ostalo polovico pa bosta pokrili področji Hrastnika in Zagorja, (tl) Razpisan je gledališki abonma Zveza kulturnih organizacij Trbovlje — programsko abonmajski svet, je tudi letos razpisal abonma za gledališke predstave. Prijave so sprejemali od 16. do 25. septembra t. 1, Do 5. vrste se cene niso spremenile in znašajo 250,00 din, cene o-stalih sedežev pa. so se povečale na 300,00 din. . V okviru razpisanega obon-maja za kulturno sezono 1981-1982 so predvideli gostovanja naslednjih gledališč: Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Shakespeare: »Dva gospoda iz Verone« november 1981: Prešernovo gledališče Kranj »Odločna zahteva« ali »Glavnik« december 1981: Slovensko narodno gledališče Ljubljana — Drama: »Protest — atest« februar 1982: Slovensko ljudsko gledališče Celje: »Žlahtni meščan« marec 1982: Gledališče Svobode Center, Trbovlje: »Arzenik in stare čipke« april 1982": Šentjakobsko gledališče Ljubljana: »Ko bi padli oživeli« Poleg abonmajskih predstav pa bo ZKO organiziral še razna druga gostovanja gledališč oziroma igralskih skupin. Tako bo že v oktobru prišla na gostovanje skupina Relija Bašiča pod naslovom »Teatar u gostima« s predstavo »Nevama zadeva«. Predvideno je tudi gostovanje. Nove Gorice s predstavo »Vojna v tretjem nadstropju.« V novembru naj bi gostovalo mladinsko gledališče iz Velenja s predstavo »Pasje srce«. Pri tem pa ne smemo prezreti dejavnosti domačih gledališčnikov Svobode Center, pa tudi Svobode II, saj bodo gotovo pripravili za domače občinstvo več dobrih predstav. Gradnja nove vzporedne ceste v Trbovljah gre h kraju. Žal ceste ne bo mogoče uporabljati dokler ne bosta zgrajena priključka na to cesto pri Kamnikarju in na Trgu svobode. Foto A. Bregant Maks Marinčič SONET ZAUPANJA I. Prekleto so rekli naši občani, ko v jami smo bitko zgubili z vodo, da je zmagala ona ne gre v glavo rudar se ne klanja beli zastavi. Vedno on ve kaj narediti hoče vlaga v tehniko, pa znanje in moč, neprestano ruje, dela dan in noč, do zdaj odnehal ni — poraza noče. Rudar zmagati hoče, se boriti naj le rovarijo sile v zemlji skrite, borbo težko, ve se kdo ima dobiti. V srcu rudarja ni dvomov — ne skrbite v njem je želja sile ukrotiti. Bitko poslednjo on mora slaviti! SONET ZAUPANJA!!. Rudar odpiral osmo bo obzorje, bo pripravil sloj za nove odkope več tisočerim dal premoga kupe iz globin večjih kot se zrcali morje. V globine so skriti skladi premoga sile naravne so jih pokopale za boj z njimi usposobit rudarje iz neder krasti je težka naloga. Prodreti do njih — premagat ovire saj v svetu primanjkuje energije, ti — rudar pojdi vzemi zemlji mere, od zakladov, ki jih v globinah krije pojdi s strojem, krampom in ne brez vere, da splača znoj se, ki z obrazov lije! (ob vdoru vode v jamo Kotredež, julija — avgusta 1981) Rudarstvo in energetika doma in po svetu NOV PREMOGOVNIK V KOLOBARI V prihodnjem letu bo Rudarsko energetski industrijski kombinat Kolubara začel z odpiranjem še enega površinskega kopa za eksploatacijo premoga. Zahodno polje površinskega kopa Tamnava zajema površino preko 14 km2 z rezervami lignita, ki jih cenijo na preko 300 milijonov ton. Tu imajo instalirano eksploatacijsko moč za preko 12 milijonov ton. Da bi prišli do premoga, bodo odkopali 570 milijonov m3 zemlje. S področij vasi Kalenič, Mali Borak, Skobalj in Radijevo bodo do leta 1985 izselili 62 gospodinjstev, od katerih bodo odkupili 410 ha plodne zemlje. Do leta 2012, to je do zadnjega leta nameravane eksploatacije premoga v zahodnem polju Tamnave, se bo izselilo 297 gospodinjstev. S premogom, ki ga bodo pridobili s tega površinskega kopa, bodo oskrbovali drugi blok termoelektrarne Nikola Tesla B ter prvi blok termoelektrarne Kolubara B, ki imata preko 1200 MW moči. RUDARJI IN ZNANSTVENIKI PRI ISTEM DELU Rudnik rjavega premoga Zenica je v začetku tega leta podpisal samoupravni sporazum s 105 porabniki — kupci premoga iz vse države. Sklenili so ga na temelju zakona o združenem delu, s čimer želijo urediti odnose z vsemi poslovnimi partnerji. Sporazum temelji na skupnem prihodku in dohodku. Tudi železarna Zenica je podpisala ta sporazum. Predstavniki temeljnih organizacij združenega dela rudnika Zenica in instituta za rudarske geološke raziskave v Tuzli so svoje dosedanje sodelovanje kronali s sklenitvijo samoupravnega spo- razuma. Ta temelji na dolgoročnih osnovah skupnega prihodka in dohodka, regularno pa je tudi sodelovanje premogovnikov in znanstvenikov ter raziskovalcev, kar se je doslej odvijalo izključno 'na tržnih osnovah. V bodoče se poslovni odnosi ne bodo končali le na izdelavi znanstvenih projektov za premogovnik, pač pa bodo delavci instituta zainteresirani, da vsak projekt uspešno izpeljejo, ker bodo plačani po realizaciji. Tako se bo. z združenimi močmi rudarjev in strokovnjakov odvijalo delo pri odkrivanju novih ležišč premoga, potrjevanju rezerv premoga, pripravljalnih delih, pri odpiranju novih premogovih ležišč, ipd. Cilj skupnega sodelovanja rudarjev in strokovnjakov je, da bi v letu 1990 nakopali 2imilijona ton premoga letno, namestol 1 milijona toni v letošnjem letu. / REMBAS — RESAVICA, POTREBNI SO MLAJŠI LJUDJE V premogovniku Resavica dokončujejo šestletno investicijo oziroma modernizacijo. Krampe in lopate so zamenjale modernejše naprave pri odkopu in transportu, vendar pri tem ugotavljajo, da so modernizacijo izvedli s svbjim delom že starejši rudarji, saj znaša povprečna starost skoraj 50 let. Z modernizacijo so ustvarili pogoje za proizvodnjo okoli 730.000 ton premoga letno. Program je izdelan na podlagi vlaganja sredstev v višini 1,7 milijard dinarjev. Poudarjeno je, da je treba v premogovnike stalno vlagati sredstva in ne samo kompanj-sko, da bi si na ta način lahko zagotovili stalne in neprekinjene dobave premoga. Dolgotrajno oziroma »večletno tavanje« premogovnika, pa tudi sedanje poslovanje z izgubo, ta znaša 160 milijonov din v osmih mesecih, je zapustilo vidne sledove. Iz premogovnika in rudarskih naselij so odšli dobri rudarji, dotok mlajših pa je praktično enak ničli. Letno odide o-koli 500 delavcev, prav toliko jih tudi vključijo na novo v delo, vendar jim neprekinjeno manjka 350 rudarjev. Manjka jim kvalificiranih kopačev, kovinarjev in elektrikarjev za vzdrževanje novejše rudarske opreme. Rudnik je ostarel, zato potrebujejo mlajše moči. Zato pa so potrebni večji osebni dohodki in boljši delovni pogoji. NOVA SUŠILNICA LIGNITA REIK Kolubara bo zgradila v naslednjem obdobju nove zmogljivosti za sušenje surovega lignita. V Vreocih, poleg obstoječega obrata, bodo postavili sušilnico z zmogljivostjo 855.000 ton oplemenitenega lignita. O-premo jim bodo dobavili Kolubara — Metal, MIN Niš, SEVER Subotica, Mostogradnja in Gradbeno podjetje Trudbenik. Investitor novih zmogljivosti je »Kolubara-Prerada«. Sušilnico bodo dokončali v roku 2,5 let. Računajb, da bodo takrat proiz- vajali plin iz kolubarskega lignita. PRI POŽEGI PONOVNO ODPIRAJO PREMOGOVNIK Geološke raziskave so pokazale, da obstajajo velike rezerve premoga v vasi Rasna v bližini Po-žege. Ta premogovnik so zaprli pred 7 leti z obrazložitvijo, da njegovo poslovanje ni rentabilno in ekonomično in, da ni dovolj premoga za nadaljnjo eksploatacijo. Energetska kriza pa je vnovič napotila strokovnjake, da so opravili raziskave. Ugotovili so, da se eksploatacija tudi v bodoče lahko nadaljuje oziroma obnovi. Rezerve premoga so ugotovili v vaseh Dobrnja, pa tudi na območju Kosjeriča. V Rasni bi lahko lignit pridobivali s površinskim kopom. ZASLUŽKI SO OMOGOČILI VEČJO PROIZVODNJO V rudniku Kakanj so v prvem polletju nakopali 885.000 ton premoga, kar je za 1,4 0/o nad načrtom in 101.000 ton več na-pram prvemu polletju lanskega leta. Posebno dober rezultat so dosegli v juniju t.L, v času, ko je potekal III. kongres jugoslovanskih samoupravi j alcev. Takrat so nakopali 163.000 ton premoga v enem mesecu, kar pomeni doslej rekord v 80-letni zgodovini tega premogovnika. Zelo se je izboljšala kakovost premoga. V TE Kakanj so zadovoljni zaradi zagotovljenih rezerv premoga, saj imajo na deponiji v Čagičih okoli 250.000 ton energetskega premoga. Zavoljo tega računajo, da ne bo problemov po tej plati okrog obratovanja elektrarne. Da so dosegli tako dobre rezultate, so pripomogle boljše okoliščine v jami pa tudi materialna plat rudarjev se je izboljšala. Nagrajujejo po stvarnih rezultatih dela. Uvedli so stimulativno nagrajevanje, to pa je bil predpogoj za dobro delo in doseganje dobrih rezultatov. Rudarji v Ka-knju so v preteklem letu zaslužili tudi pod 7.000,00 din mesečno na zaposlenega, letos v I. polletju pa se je njihov OD dvignil na 10..000,00 din. Nekateri zaslužijo tudi več. Dosedanji uspehi garantirajo, da bodo rudarji premogovnika Kakanj letošnji plan dosegli pred rokom, ta pa znaša 1 milijon 670.000 ton premoga. NOVEMBRA PRVI KILOVATI IZ HE BOCAC V prvi polovici novembra bodo stekli prvi kilovati električne energije iz HE Bočac na Vrbasu. Dela pri izgradnji HE potekajo zadovoljivo. Po izjavi predstavnikov sarajevske Hidrograd-nje morajo v jez nove HE vgraditi še 3000 kubičnih metrov betona. Do sedaj so ga vgradili že 85.000 kubičnih metrov. Jez nove HE bo visok 66 m. V naslednjih dneh bodo začeli montirati generatorje in turbine. Moč nove HE znaša 110 MW. Letno bo ta HE poslala jugoslovanskemu energetskemu sistemu 310 milijonov kilovatnih ur električne energije. LIGNIT V GLOBOKEM Geološki zavod Slovenije je začel na temelju doseženega sporazuma z republiško raziskovalno skupnostjo —- enoto za odkrivanje in raziskovanje surovin splošnega pomena, z deli pri u-g otavi jan ju ležišč lignita v Globokem pri Brežicah. Ta rudnik so zaprli pred dvema desetletjema kot nerentabilen in neperspektiven. Sedaj pa ugotavljajo strokovnjaki, da so na voljo še dodatne zaloge premoga lignita, tako da bi rudnik lahko vnovič odprli. Menijo, da bi premog spupno z delom proizvodnje iz rudnika Senovo lahko koristili v TE Brestanica. Računajo, da je na širšem območju Globokega od 2—3 milijone ton lignita. Geološki zavod je namreč pri vrtanju že v globini 98 m navrtal na 235 cm debelo plast lignita. Če -bodo tudi ostale vrtine pozitivne, bodo raziskave razširili. Sedaj namreč v Globokem pridobivajo le kremenčev pesek ter glino za potrebe keramične industrije in za cementarno. Doslej je v Globokem TOZD s to proizvodno usmeritvijo, ki pa je združen v Salonit Anhovo. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ PRIPRAVLJENA ZA OBRATOVANJE TE Šoštanj, ki je združena v REK Velenje, je v glavnem dokončala redni remont IV. bloka z močjo 275 MW. Tako so pripravljeni, da bodo v jesenskih in zimskih mesecih obratovali s polno močjo. Dokončali so tudi popravilo hladilnega stolpa, ki se je pozimi zaradi nakopičenega ledu zrušil. Redni remont so na omenjenem bloku opravili v dveh mesecih, dela pa so veljala preko 100 milijonov din. Kotel tega bloka je obratoval preko 70.000 ur, zato so med letošnjim remontom zamenjali zaradi izrabe tudi okoli 120 ton cevi, ki so jih izdelali v Tovarni parnih kotlov v Zagrebu, zamenjali pa delavci tovarne D j uro Djakovič. Če bi te cevi pravočasno dobavili, bi remont tega bloka opravili še 14 dni prej. Remont je opravljala skupina delavcev, polovico tega iz TEŠ. V Šoštanj-skih termoelektrarnah kurijo v glavnem z lignitom iz rudnika Velenje, deloma pa tudi z lignitom iz Kolubare; letos pa naj bi tudi Zasavski premogovniki dobavili okoli 200.000 ton premoga Šoštanjski elektrarni. Te dobave so bile dogovorjene zavoljo tega, ker je TET — PEE II letos v štirimesečnem r emontu. Deponij ski prostori v Trbovljah pa ne dopuščajo skladiščenja premoga več kot okoli 100.000 ton. BOGATA NAHAJALIŠČA PREMOGA Na območju Belega polja pri Mostarju potekajo priprave za odprtje novega rudnika rjavega premoga. Z dosedanjimi raziskavami so ugotovili, da na tem območju leži okoli 90 milijonov ton kakovostnega premoga. Strokovnjaki z dokajšnjo natančnostjo predvidevajo, da so na tem območju še nove neodkrite zaloge rjavega premoga. Nov rudnik bodo odprli najkasneje do konca leta 1985, skupne naložbe pa naj bi dosegle 1,2 milijarde din. LIGNIT IZ BITOLJA Iz rudnika lignita rudarsko — energetskega kombinata »Bi-tolj« bodo pričeli v prihodnjih dneh oskrbovati makedonsko tržišče z lignitom. Rudnik je začel šele obratovati, vendar bodo do konca leta nakopali 100.000 ton kakovostnega lignita. ZMANJŠEVANJE IZVOZA PREMOGA IZ POLJSKE Poljski minister za rudarstvo je pred nedavnim izjavil, da se naglo zmanjšuje izvoz premoga iz Poljske. Dolgo je že znano, da je prav izvoženi premog pomenil najpomembnejši vir tuje valute za potrebe njihove države. V letu 1980 so Poljaki izvozili 35 milijonov ton premoga, letos pa računajo, da ga bodo izvozili le 16,5 milijona. Če se bodo poljski rudarji odločili za delo ob dela prostih sobotah, bodo izvoz lahko povečali za nadaljnih 4,8 milijona ton. RUDARSKA NESREČA V ČSSR Dne 3. septembra t.l. je v premogovniku »Zmagoviti februar« v Zaluži na severu ČSSR eksplozija povzročila smrt 66 rudarjev, 40 pa so jih rešili. Vzroka za eksplozijo niso mogli takoj odkriti. Na kraj nesreče so takoj prispeli vodilni tovariši čehoslo-vaške vlade. NESPOŠTOVANJE ROKOV — KDO JE ODGOVOREN? V našem glasilu smo že večkrat poročali o poteku izgradnje rudnika in termoelekrarne Bitola I v SR Makedoniji. Investicija bi morala biti končana že pred dvema letoma, vendar ne kaže, da bi jo kaj kmalu dokončali. O vzrokih, ki so v glavnem subjektivnega značaja, je v začetku septembra razpravljal komite občinske konference ZK Bitola. Govorili so o aktivnostih in problemih, ki se nanašajo na začetek dela premogovnika, pa tudi termoelektrarne Bitola I. Posledice podaljševanja rokov tako za dokončno zgraditev rud- nika kakor TE so zelo težke. Visoko so prekoračena investicijska vlaganja, nepravočasno pa so tudi dokončali oba objekta, čeprav so z energetsko bilanco Makedonije računali na njihovo polno obratovanje. Prvotna investicija je bila preračunana na 4,8 milijard din, sedaj pa so že prekoračili 10 milijard din. Če bi TE pravočasno pričela obratovati pred dvema letoma, bi doslej proizvedla več kot 2 milijardi kWh električne energije. Za takšno stanje krivijo najbolj investitorja, nato pa tudi nezadostno angažiranost in neodgovorno obnašanje izvajalcev del, nepripravljenost posameznih proizvajalcev opreme v naši državi, itd. Bitolski komunisti so takšno obnašanje v celoti kritizirali. Iščejo ne le politično, pač pa tudi disciplinsko in materialno odgovornost. Sprožili so akcijo za mobilizacijo vseh poslovodnih, strokovnih, samoupravnih in političnih delavcev skupno z delavci na gradbišču z namenom, da z naj večjimi možnimi napori dokončajo tudi termoelektrarno — I. blok z močjo 210 MW. PRVA SVETOVNA ENERGETSKA KONFERENCA — SOGLASJE V juliju in avgustu t.l. je potekala v Nairobiju — Kenija prva svetovna energetska konferenca. O tem smo že na kratko poročali v prejšnji številki našega glasila. Predstavniki bogatih in siromašnih držav so bili zadovoljni z uspešnim zaključkom prvega dogovora o energetski bodočnosti sveta in z osvojitvijo skupnega programa akcije. Program so sicer sprejeli, vprašanje izvedbe pa še vedno ostaja odprto, predvsem zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Posebna pozornost bo veljala predvsem tistim državam, ki so revne z energijo. Dosegli so soglasje, da je treba predvsem tem državam pomagati z dodatnimi finančnimi pomočmi, da bi se čimprej izvlekle iz ekonomske zaostalosti. Ustanovili bodo tudi posebno mednarodno telo, ki bo skrbelo za izvedbo nairobijske-ga dokumenta oziroma progra- 'rna akcije. Ta program bo ugodno vplival na mednarodne odnose, predvsem v zvezi z razvojem držav »tretjega sveta«. INDUSTRIJSKE ELEKTRARNE — PRIPRAVLJENOST Poleg termoelektrarn in hidroelektrarn, ki so vključene v energetski sistem, pa obstajajo v naši državi tudi takoimenova-ne industrijske elektrarne, imenujejo jih tudi energane, ki jih imajo v svojem sestavu nekatere večje delovne organizacije. Te industrijske elektrarne obratujejo občasno in tvorijo v bistvu nekako rezervo »za vsak slučaj«. Le-te obratujejo običajno takrat, kadar zmanjka električne energije iz omrežja. Energija proizvedena v industrijskih elektrarnah je namreč precej dražja od tiste iz omrežja. Industrijske elektrarne pa predstavljajo v jugoslovanskem elektroenergetskem sistemu glede na svojo moč 3,9 %. "Če upoštevamo da naš celotni elektroenergetski sistem razpolaga z močjo 13,977 MW, potem nam je jasno, da industrijske elektrarne predstavljajo dobršen del rezerv. Izkušnje pa dokazujejo, da te industrijske elektrarne niso vedno najbolje pripravljene za obratovanje. Pogosto prav v primeru resnih potreb le-te odpovedo, ker pred 'tem že dalj časa niso obratovale. Najpomembnejše pri teh elektrarnah pa je vprašanje oskrbe z gorivom. Večina jih je postavljenih na obratovanje z nafto, nekatere pa tudi na premog. V gospodarski zbornici Jugoslavije so o tej zadevi razpravljali in ugotovili, da je treba vse tiste organizacije združenega dela, ki imajo v svojem sestavu industrijske elektrarne opozoriti na nujnost obratovalne pripravljenosti. KRIZA ENERGIJE Države na našem planetu izkoriščajo naravne vire energije—■ premog, nafto in zemeljski plin skoraj milijonkrat hitreje, kakor pa jih je narava ustvarjala. Še sredi prejšnjega stoletja je bilo 80 0/"svetovnih potreb po energiji zadovoljenih z lesom, ostale potrebe pa s premogom. V začetku tega stoletja pa se je delež drv zmanjšal za polovico tako, da je, znašal leta 1970 le še 8 °/o. Računajo, da bo delež drv čez pet let padel le še na 4 %>. Primarni viri energije, s katerimi danes zadovoljujemo potrebe, predstavljajo 98 % potreb, in so neobnovljivi, zato toliko večja zaskrbljenost. Skupne svetovne rezerve trdih goriv, nafte, zemeljskega plina, oljnih Skrilj avcev, bitumenskega peska in urana (brez SSSR) cenijo na 9.000b ilijonov kWh, medtem ko se današnja poraba giblje do 64 bilijonov kWh. Za nastanek fosilnih energetskih goriv pa je narava potrebovala več milijard iet. Sodobni svet jih bo porabil v skoraj treh stoletjih. V zadnjih 30 letih je namreč človeštvo porabilo toliko energije kot prej v vsej svoji zgodovini. Računajo, da se bo poraba energije potrojila do konca tega stoletja. Zato so v glavnem najpomembnejši viri energije: nuklearna, temonuklearna, sončna in vodna energija. Krizo energije, katero je zajel cel svet, sta povzročila dva osnovna razloga. Prvi je kratkoročen, to je podražitev nafte, kar je povzročilo hitro preusmeritev na druge vrste goriva in povzročilo varčno gospodarjenje z vsemi vrstami energije. Prvega januarja 1970 je znašala cena za en barel nafte (barel je 158,8 1) 1,85 dolarjev, 1. januarja 1980 pa za enako količino nafte med 24 in 50 dolarji. Drugi razlog pa je dolgoročnejšega značaja. Človeštvo se je dolgo preorientiralo na predelavo razmeroma poceni naravnih virov, pri tem pa ni poskušalo, da za svojo moderno tehnologijo poišče nove, obnovljive vire energije. Znastveniki trdijo, da sodobni svet živi v ^oceanu energije«. Narava neprekinjeno ustvarja ogromne količine enrgije, od katere pa človeštvo za svoje potrebe izloča le majhen del. Že samo hidroenergetski potencial rek bi lahko zadovoljil 80 °/o skupnih človeških potreb, od tega pa se danes izkorišča le 8,5 %. Če bi danes lahko ukrotili veter, bi lahko zagotovih 2 krat več električne energije, kakor pa nam jo - dajo reke danes. Valovi plime in oseke na morju, če bi jih zadovoljivo izkoristili, bi lahko pokrili polovico energetskih potreb, V dobi, ko goriva tako primanjkuje, lahko naš planet računa na toploto naše zemlje, pa tudi na toploto sončne energije. V 15 minutah namreč sonce s svojim sevanjem ogreje naš planet s tolikšno količino energije, kolikor jo človeštvo porabi v vseh drugih oblikah v letu dna. MADŽARI VARČUJEJO Z ENERGIJO Madžarska vlada je sprejela poseben program za varčevanje z vsemi oblikami energije v obdobju 1981 do 1986. V svoji državi nimajo dovolj lastnih virov energije, zato so toliko bolj odvisni od uvoza. Zato toliko intenzivnejše varčevanje z energijo. V prvi polovici letošnjega leta so Madžari privarčevali pri energiji več kot so pričakovali. Poslovanje so racionalizirali na vseh ravneh, od industrije do kmetijstva. MANJ PREMOGA IZ JAM — VEČ S POVRŠINSKIH KOPOV Tivovi rudniki premoga Tuzla so predvideli v sedanjem srednjeročnem načrtu, da bo v lem obdobju prenehalo z dedom več jam in površinskih kopov z zmogljivostjo 5,5 milijonov ton premoga. Zavoljo tega bodo v sedanjem in v naslednjih štirih letih vložili v razvoj premogovnikov okoli 20 milijard dinarjev, s čimer naj bi nadomestili izčrpane oziroma stare jame. V petletnem obdobju naj bi nakopali skupno 78 milijonov ton premoga v tej sestavljeni organizaciji, od tega predvidevajo, da bodo nakopali 35 milijonov ton na površini. Sedaj namreč še vedno pridobijo 54 % nakopanega premoga na jamskih odkopih. V teh premogovnikih je le 17 % jamske mehanizacije modernizirane, čez pet let pa bi 80 °/o premoga iz jam dobili z mehaniziranim odkopavanjem. Za eksploatiranje bodo pripravili površinske kope Si kul j e,. Dubravak, in Potočar. (tl) Zakoračili smo 1 ATOMSKO dobo Jedrska elektrarna Krško je 11. septembra t.l. dobila status jedrskega elektroenergetskega objekta. To je prva jedrska e-lektrarna v naši državi. Tega dne je namreč verižna reakcija, ki se je dan prej pričela v reaktorju prešla v prvo fazo neprekinjenega delovanja. Jedrsko elektrarno Krško so gradili 81 mesecev. Gradnja se je zavlekla za približno dve leti in pol iz raznih razlogov, predvsem zaradi nepravočasnih dobav opreme itd. Vrednost objekta je skoraj trikrat dražja kot prvotna predračunska vrednost. Jedrska elektrarna "ima zmogljivost 644 M V/, in bo vsako leto proizvedla 4,2 milijarde kWh električne energije. S pol-„no zmogljivostjo naj bi elektrarna pričela obratovati leta 1984. Polovico energije dobi Slovenija, drugo polovico pa Hrvatska. Obe republiki sta namreč vsaka polovico sredstev prispevali za zgraditev prve Jugoslovanske jedrske elektrarne. Temeljni kamen za zgraditev tega izredno pomembnega objekta je položil predsednik Tito 1. decembra 1974. Predvideno je bilo, da bo jedrska elektrarna stala blizu 7 milijard dinarjev. Kot smo že omenili, bo dejanska vrednost novozgrajenega objekta tri do štirikrat večja od predvidenega. Jedrska elektrarna naj bi obratovala po predvidevanjih 25 let, nato pa jo bodo preuredili za druge namene. V času gradnje jedrske elektrarne v Krškem je bilo precej razprav glede vzrokov za zamujanje, pa tudi zaradi povečevanja gradbenih stroškov. Del teh stroškov bo nosila ameriška firma V/estinghouse, del pa naši investitorji. Glavni izvajalec del, ameriška firma, je precej zamujala z dostavo načrtov in opreme, medtem ko naši domači izvajalci tudi vedno niso bili najbolj solidni predvsem pri dobavnih rokih. Slovenija in Hrvatska nameravata kmalu pričeti graditi novo jedrsko elektrarno, ki bo stala v Prevlaki na Hrvatskem. Lokacija za eno naslednjih JE pa je predvidena na področju Slovenije, na Dolskem pri REGIJSKI POSVET ZK REVIRSKIH OBČIN Dne 9. septembra t.l. je potekal v Trbovljah regijski posvet zveze komunistov revirskih občin. Področnega posveta na medobčinskem svetu ZKS revirskih občin se je udeležil tudi Janez Krnc, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. Govorili so o uresničevanju stabilizacijske politike in sposobnosti zveze komunistov, da izpolni naloge na tem področju. Povsod, tudi na drugih regijskih posvetih ZK je bila poudarjena pozornost in usmerjenost na izvoz. Obveznosti slovenskega združenega dela so namreč do konca leta zelo zahtevne, saj mora Slovenija do konca t.l. vsak mesec izvoziti za preko 200 milijonov dolarjev blaga. Na regijskem posvetu v Trbovljah so konkretno govorili o premajhni zavzetosti za izvoz v nekaterih organizacijah združenega dela. Izvzete so bile tiste delovne organizacije, to je Tovarna polprevodnikov Iskra, Cementarna, IPOZ, Tovarna kemičnih izdelkov in Steklarna, ki sodijo med tiste zasavske kolektive, ki so se izredno angažirale na vseh ravneh za premagovanje gospodarskih težav in ravnajo stabilizacijsko. Razmere v zasavskih premogovni- Ljubljani. Do leta 2000 naj bi obratovalo v Jugoslaviji sedem jedrskih elektrarn. Glede na splošno pomanjkanje vseh vrst energije, predvsem tudi električne, želimo in upamo, da bi novozgrajeni objekt dejansko odigral z normalnim poslovanjem in obratovanjem svojo vlogo in s tem opravičil velika sredstva, ki so bila vanj vložena in izpolnil tudi druga pričakovanja, predvsem v pogledu varstva okolja ipd. (tl) kih se popravljajo, saj je bil proizvodni načrt v juliju in avgustu dosežen pri odkopu premoga, pa tudi sicer se stabilizacijska prizadevanja zelo poznajo. Na splošno pa so ugotovili, da je premalo zavzetosti za izvoz, za izboljšanje discipline, za zmanjšanje izostankov z dela, za zmanjšanje režijskih delovnih mest, za povečanje izvoza, za zmanjšanje uvoza itd. Izvoz je nasploh letos v revirskih občinah slabši kot preteklo leto. Na temelju teh ugotovitev pa so izvršni sveti vseh treh občinskih skupščin skupno s predstavniki medobčinskih sindikatov takoj naslednje dni sklicali na razgovor individualne poslovodne organe vseh organizacij združenega dela s področja svojih občin, na katerih so bile sprejete konkretne zadolžitve za povečanje izvoza do konca t.l. RADIO TRBOVLJE SPREMINJA PROGRAMSKO SHEMO V Delavskem domu v Trbovljah že 16. leto dela lokalna radijska postaja Trbovlje, na kratko imenovana tudi Radio Trbovlje. V Delavskem domu so od vsega začetka študiji in pisarne novinarjev ter drugih sodelavcev. Radio oddaja preko kilovatnega V nekaj vrstah... oddajnika na Kleku na frekvenci 1485 kHz. Število ur emisije se iz leta v leto zvišuje, saj radio oddaja šest dni v tednu v popoldanskih urah, ob nedeljah pa od 11. ure. Najbolj poslušana oddaja je »Občanov barometer«. Prav tako je zelo poslušano »sobotno popoldne«. Teme so lahkotnejše, planinske, športne ipd. Na Radiu Trbovlje so trenutno zaposleni štirje novinarji, Franci Kadunc, Helena Kastelic, Vojka Povše in Marko Planinc. Direktor pa je Slavko Stošicki, dipl. inž., ki je hkrati glavni in odgovorni urednik. Za tehnično opremo skrbi samostojni tehnični delavec Jože Naglav, pomaga pa mu Janez Skvarča. Dve sodelavki sta še • v računovodstvu, lektor in napovedovalci pa delajo honorarno. Sicer pa ima Radio Trbovlje še okrog 50 občasnih sodelavcev. V zadnjem času so dobili tudi glasbenega urednika. Septembra t.l. je popolna ekipa začela resneje pripravljati spremembo programske sheme, ki jo bodo uveljavili že letošnjo jesen. Računajo, da bodo dosegli večjo stopnjo aktualnosti in da bodo še bolj posredovali utrip ljudi v revirskih občinah in krajevnih skupnostih. Tehnične naprave so razmeroma stare, zato je rezervne dele težko dobiti. Računajo, da bodo do konca leta zagotovili z oddajnikom na Kleku brezžično zvezo. Doslej je bil studio povezan z oddajnikom preko poštne linije, kar pa je pogosto povzročalo slabo kakovost predvajanih oddaj. SEMINAR ZA KANDIDATE PREDLAGANE V ZK V HRASTNIKU V času od 7. do 14. septembra je potekal v Hrastniku seminar za kandidate za člane ZK iz posameznih organizacij združenega dela in drugih organizacij. DELAVSKA GODBA IGRALA NA BRDU PRI KRANJU V nedeljo 6. septembra je bil na Brdu pri Kranju slavnostno odprt novozgrajeni hipodrom. Za zgraditev tega športnega objekta je dal pobudo maršal Ti- to. Pri otvoritvi sta sodelovala dva najboljša slovenska ansambla, to je Delavska godba Trbovlje iz vrst pihalnih orkestrov in narodno zabavni ansambel Vilka in Slavka Avsenika. Tega slavja se je udeležilo preko 20.000 ljudi iz vse Slovenije. Godba je nastopila pod vodstvom svojega dirigenta Mihe Gunzka. RAZGRNJEN JE BIL URBANISTIČNI NAČRT MESTA TRBOVLJE Skupščina občine Trbovlje — izvršni svet je po svojem oddelku za urbanizem in stanovanjsko izgradnjo vnovič razgrnila osnutek urbanističnega načrta mesta Trbovlje. Ta osnutek je bil pred štirimi leti že razgrnjen v avli Delavskega doma. Takrat so si ga občani in predstavniki organizacij združenega dela dodobra ogledali in dali razne pripombe. Sedanji predlog načrta pa je usklajen z naj-novejšo zakonodajo, pa tudi s prostorskim planom, ki je bil izdelan pred meseci in bil razgrnjen v občinski sejni dvorani. Občinska skupščina je organizirala razgovor in tolmačenje s predstavniki zainteresiranih organizacij in drugih institucij, in to 10. 9. za organizacije združenega dela, 15. 9. za samoupravne interesne skupnosti in 16. 9. za krajevne skupnosti. Osnutek načrta je izdelal IBT — TOZD Projektiva, tolmačil pa ga je Ratko Blažič, dipl. inž. arh. Načrt je razgrnjen 30 dni. V tem roku je treba podati pisne ali ustne pripombe, nato pa bodo po sprejetih dopolnitvah ta načrt sprejemali zbori občinske skupščine. Tolmačenja so se udeležili tudi predstavniki naših DO, TOZD in DS s področja Trbovelj. Le-ti so dali več pripomb na ta načrt s posebnim ozirom na bodoče eksploatiranje premoga na eksploatacij skem območju. V izdelavi je namreč že zazidalni načrt od Žabjeka do Sušnika in od potoka Trbovelj ščica do Lakonce. Za postavitev raznih industrijskih in drugih poslovnih objektov na tem območju obstaja interes večjega števila delovnih orga- nizacij, kot naprimer Strojna tovarna Trbovlje, Komunalno obrtno podjetje, Elektro Trbovlje, GIP Beton Zasavje — TOZD Operativa Zasavje, Trbovlje, PTT podjetje in morda še kdo. Izdelan pa je že načrt za zgraditev vzporedne ceste od Sušnika preko III. etaže do Žabjeka, ob kateri naj bi položili tudi toplovod, vodovod, kanalizacijo, prestavili daljnovode itd. Naš interes pa je, da dobe na tem območju prvenstveno svoj prostor DO ZPT, DO RGD in DO IMD s svojimi TOZD. Opozorjeni so bili na predvideno bodoče odkopavanje premoga v Frančiška polju in na drugih območjih. Sklenili so, da je treba organizirati širši razgovor med predstavniki delovnih organizacij našega kombinata, urbanisti, občinsko skupščino in potencialnimi interesenti za eventualno bodočo zazidavo na III. etaži in drugem bližnjem zazidalnem območju KULTURNA DRUŠTVA PRIČELA Z DELOM Številna pevska društva, godbe, gledališke skupine, lutkarske sekcije in drugi so pričeli že avgusta, v glavnem pa septemb-bra z intenzivnimi pripravami na nastope, bodisi doma ali na gostovanjih. Vse te skupine pa ob začetku vaj vključujejo nove pevce in pevke, mlade godbenike, lutkarje, igralce, likovnike in druge v svoje sekcije oziroma društva. Vabimo člane kolektiva, da se njihovim vabilom odzovejo in se v čim-večjem številu vključijo v razna kulturna društva in njihove sekcije. ZAGORJE POBRATENO Z OBČINO OMIŠ Skupščina občine Zagorje ob Savi, se je ob letošnjem občinskem prazniku 9. avgusta pobratila z občino Omiš. Na slavnostni seji občinske skupščine katere so se udeležili delegati vseh treh zborov in številni gostje, med drugim tudi tovariši Miha Marinko, član sveta federacije, Miloš Prosenc, sekretar republiške konference SZDL Slovenije in Marjan Orožen, sekretar mestne konference ZKS Ljubljana, so podpisali listino o pobratenju med občinama Omiš in Zagorje. KOČEVJE SE BOJI VODE V marcu 1978 so prenehali z eksploatacijo premoga v rudniku rjavega premoga Kočevje. V glavnem so se rudarji zaposlili v tovarni Itas, nekaj jih je odšlo v pokoj, nekaj pa se jih je zaposlilo v drugih delovnih organizacijah. Ostali pa so rovi, jaški, pa tudi velika jama, ki je nastala zaradi površinskega odkopavanja premoga. Tekom let pa se je tu nabralo veliko vode in nastalo je jezero na vrhu bližnjega hriba. Voda nenehoma narašča in grozi, da se bo razlila v Kočevje. V teku so razna sanacijska dela, ki naj preprečijo zalit j e Kočevja. Ob sedanjem hitrejšem naraščanju vode bo kotanja polna že čez kako leto dni, če se globina vode ne bo ustalila. DRUŠTVO UPOKOJENCEV — RAZPRAVA O NOVEM OSNUTKU STATUTA Dne 10. septembra dopoldan so se sestali v Trbovljah na skupnem razgovoru predstavniki društev upokojencev iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Velenja in iz Žalca. Na razgovoru sta sodelovala tudi predsednik društva upokojencev Slovenije Gustel Batagelj in predsednik komisije za pokrajinsko invalidske zadeve tovariš Erjavec. Prisostvovali pa so tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij iz revirjev, Drago Sotlar, Miro Strajhar in drugi. Na dogovoru so razpravljali o osnutku statuta pokojninsko invalidskega zavarovanja SR Slovenije in o tezah novega zveznega zakona o pokojninskih in invalidskih zadevah. Na razgovoru so bili tudi informirani o usklajevanju pokojnin od 1. 7. 1981 dalje, kar pa bo še vedno veljalo kot akontacija, medtem ko bo dokončna uskladitev opravljena s 1. 1. 1982. Dela pri gradnji novega mosta čez Savo v Zagorju gredo h kraju. Hkrati so zgradili tudi nov most pri železniški postaji čez potok pred izlivom v Savo, neposredno ob novem mostu čez Savo. Foto L. Vozelj NOVO GLASILO SOZD GIK ZASAVJE Sestavljena organizacija združenega dela Gradbeno industrijski kombinat Zasavje, s sedežem v Zagorju, je pred kratkim začel izdajati novo glasilo, namenjeno delavcem tega kombinata, pod nazivom Glas GIKA. Prva številka vsebuje koncept nove makroorganizaci j e gradbene operative SOZD GIK Zasavje. Pričela se je namreč javna obravnava nove organizacije. Gre namreč za smotrnejše izkoriščanje proizvajalnih sredstev v gradbeništvu v revirjih. Predvidena je tudi vključitev DO SGP Hrastnik v ta kombinat. RAZSTAVA V REVIRSKEM MUZEJU LJUDSKE REVOLUCIJE Muzej ljudske revolucije za zasavske revirje je v svojih prostorih v Trbovljah na ulici 1. junija pripravil razstavo na temo: Organizacija OF in prvi partizani v letu 1941 v revirjih. Razstava je odprta vse dni, kadar je odprt muzej. Za pripravo razstave so si izposodili precej gradiva iz instituta za zgodovino delavskega gibanja in arhiva CK ZKS. RUDISOVA STOLPNICA NA TRGU REVOLUCIJE DOGRAJENA V začetku septembra so pričeli naseljevati novozgrajeno poslovno zgradbo, šest nadstropno stolpnico na Trgu revolucije v Trbovljah. Stolpnico je zgradil RUDIS Inženiring. Osnovni projekt za to stolpnico je skupno s poslovnimi prostori z Ljubljansko banko in Zavarovalnico Triglav izdelal arhitekt Marko Župančič. Glede na to, da stavbe pred leti zaradi raznih ovir niso mogli dokončati, je po naročilu investitorja stolpni del zgradbe zaradi spremenjene organizacijske oblike RUDIS in potreb dopolnil arhitekt Ratko Blažič iz IBT-TOZD Projektiva. Dela je izvajal GIF Beton Zasavje — TOZD Operativa Zasavje, Trbovlje. V novozgrajenih prostorih ima svoje prostore Poslovna skupnost RUDIS in del strokovnih služb delovne organizacije RUDIS Inženiring. Z novo zgrajeno poslovno stavbo RUDIS se je center Trbovelj precej spremenil. ZKO TRBOVLJE IMA POKLICNEGA ORGANIZATORJA Zveza kulturnih organizacij Trbovlje je po predhodnem so- glas ju drugih institucij v začetku septembra t.l. zaposlila poklicnega organizatorja kulturnega življenja. To delo opravlja Iztok Jereb. Pretežni del svojega časa bo namenil' gledališki dejavnosti na trboveljskem območju. Deloma pa se bo posvečal tudi drugim zvrstem kulturne dejavnosti. Upajmo, da bo tudi po tej plati gledališko življenje zaživelo v pričakovanem obsegu. 9. ZASAVSKI SEJEM Od 12. do 21. septembra je bil v prostorih Delavskega doma in na trgu pred njim v Trbovljah 9. zasavski sejem. Pripravilo ga je ABC Pomurka — Trgovsko podjetje 1. junij Trbovlje. Na sejmu so razstavljali pohištvo številnih tovarn, pletenine, konfekcijo in metrsko blago, belo tehniko, akustiko, gradbeni material. Naročiti pa je bilo možno tudi ozimnico — krompir, čebulo, česen, jabolka. Vsak dan so imeli tudi degustacijo raznih prehrambenih oziroma živilskih proizvodov. 19. septembra ob 17. uri pa je bila v Delavskem domu modna revija s priznanimi proizvajalci konfekcije, (tl) Zahvala Iskreno se zahvaljujem za izkazano pozornost meni, predvsem pa mojima otrokoma, ki sta je bila deležna z letovanjem v Vrsarju. Prelepo se mi zdi vaše ravnanje oz. vaša pozornost, ki jo izkazujete otrokom družin ponesrečenih rudarjev, prav tako tudi otrokom družin preminulih rudarjev, ki so bili zaposleni v naši delovni organizaciji. Malokatera delovna organizacija je tako pozorna do družin preminulih delavcev — rudarjev, kot prav vaša, zato menim, da je to treba javno pozdraviti, saj takšne humanosti ne srečaš vsak dan oziroma je danes že prava redkost. Da se vam zahvalim z nekaj napisanimi vrsticami, me je pripeljala pozornost vašega predstavnika ob odhodu otrok z avtobusne postaje v Zagorju in pa seveda ob prihodu otrok z letovanja. Bila sem prav ginjena, ko sem videla tolikšno pozornost do otrok. Zahvaljujem se vam v svojem imenu in v imenu svojih otrok za letovanje in pa za denarno pomoč, ki sta jo prejela pred odhodom z avtobusne postaje. Prosim vas, da mojo zahvalo objavite v vašem glasilu »SREČNO«, ker smatram, da se vam moram javno zahvaliti za izkazano pozornost. Tovariško vas pozdravljam! Štefka GRIČNIK, Zagorje K ■ Zahvala Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta Stanka PUŠNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje. Posebno zahvalo izrekamo TOZD Premogovnik Hrastnik, rudarski godbi, pevcem, govornikom, sosedom in vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči: žena Marija, sin Aleš, hčerki Irenca in Metka z družinama KRVODAJALSTVO V času od 7. do 28. avgusta 1981 so darovali kri naslednji naši sodelavci: 7. avgusta 1981 TOZD Premogovnik Trbovlje: Sener Miro, Lesičar Jože, Cenil ar Alojz, Rajevec Rado, Kranjc Andrej, Mak Ciril, Smode Drago, Mohorko Karel, Dolar Franc, Blaznik Ferdo, Resman Marjan, Vrbnik Boris, Jambrovič Mladen, Pavlovič Jože, Karamarko-vič Dušan, Hrovat Janez, Rabu-zin Rudi, Smode Anton TOZD Premogovnik Kotredež Vidergar Karlo 14. avgusta 1981 TOZD Premogovnik Trbovlje: Hriberski Jože, Tancer Drago, Žarn Ivan, Gorčar Franc, Frajle Martin, Gorišek Darko, Sladič Anton, Planinc Zdravko, Toplak Daniel, Nosan Jože, Kolar Boris, Mujkanovič Sakib, Pavlič Nedeljko, Kos Herman, Krnic Jez-dimir, Goljuf Janez, Murko Milan, Lesar Srečko, Grčar Ciril, Zagorišek Bogdan, Matanovič Mato, Belovari Davor, Alič Esed, Jakovljevič C vi jan TOZD Rudarski šolski center Trbovlje: Doberšek Franc, Breg Ivan, Cevka Dominik TOZD Premogovnik Kotredež: Bregar Dušan, Rozman Jože, Knez Marjan TOZD Rudarski šolski center Zagorje: Zabrložnik Jože, Filkovič Ivo, Avsenak Marjan, Dobnik Ervin, Perčun Janez TOZD Premogovnik Hrastnik: Kramar Stanko, Stojkovič Jovo, Orač Jurij, Funkelj Miroslav, Dulič Meho, Gorenc Peter, Kasu movič Senahid 21. avgusta 1981 TOZD -Premogovnik Trbovlje: Erjavec Franc, Kepa Karel, Pucelj Marjan, Dolinšek Drago, Baiaban Ranko, Žibert Mihael, Sotlar Milan, Gasparič Pavle, Perič Drago, Baškovič Ladislav, Oberčkal Kamilo, Prašnikar Ivan, Cerar David, Omerovič Šalim, Šuštar Robert TOZD Premogovnik Hrastnik: Brečko Zoran, Kirn Alojz 28. avgusta 1981 TOZD Premogovnik Trbovlje: Pavlovič Jože, Zupan Iztok, Kav čič, Andrej, Golob Rajko, Černič Janez. Kramar Jože, Mujič Husein, Kmetič Drago, Osmanovič Nezir, Habjan Peter, Pišek Franc, Avsec Martin, Zalar Franc TOZD Premogovnik Kotredež: Zahirovič Jasmin, Osmanovič Rifet Tovariši darovalci krvi — hvala vam! J. D. 25. ŠPORTNO SREČANJE »ELEKTRA« V KRŠKEM X>XN>XNXS>XWX»CS>X>XXX>XXVVC»XSXkXX\>XNX^Xse®eee»e»ee»e« Kadrovske vesti PRIHOD — JUNIJ DO ZPT TOZD PH: Babič Mirsad — učnik, Ibrahimovič Rasim — učnik, Maksimovič Radoje — učnik, Pilavdžič Nazif — vozač, Kodrič Anton — učnik, Salka-novič Hasan — učnik, Džaferi Basri — učnik, Hvala Lado — učnik, Cešnovar Marjan — kopač, Rahmanovič Suad — učnik. TOZD P Ojstro: Bukovič Ludvik — učnik, Gajšek Alojz — učnik, — Subotič Jožo — učnik. TOZD P Ko: Turanovič Vahid — učnik, Alibašič Sejfo — učnik, Maslič Nezir — učnik, Halilovič Milan — učnik, Horvat Vlado —- učnik, Terzič Murat — kopač, Velič Azim — kopač, Duratovič Vehid — kopač, Gazibara Meaz — kopač, Džafič Muhamed — kopač, Beganovič Ailja — kopač, Lazič Draško — kopač, Delič Mašo — kopač, Zupančič Venčeslav — učnik. TOZD PT: Vodopovec Jože — ključ., Jerše Ivan — kopač, Marinkovič Milan — vozač, Tri-vunčevič Djuradj — kopač, Mlinar Jože — vozač. TOZD sep. Trb.: Vran Marjan — varilec, Sluga Srečko — sep. del., Dolanc Jože — sep. del., Mavrič Marjan — sep. del., Novak Ivan — sep. del., Godec Stane — strojni tehnik. TOZD RESD Trb.: Kolar Boris — kovinar. TOZD RESD Hr.: Velikonja Jože — pom. del., Štefane Aleš — pom. del., Biderman Mitja — pom. del., Borovšak Roman — elektrikar, Hribernik Boris — pom. del. DS PD Hr.: Kapetanovič Safet ;— pom. del., Fazlič Mersudin — pom. del. TOZD RŠC: Kolar Dragutin — kopač, Alič Mehmedalija — kopač, Dudič Azim — kopač. TOZD sep. Zag.: Kusič Slavko — sep. del., Pegan Ani — ek. tehnik. DS PD Zag.: Poznič Ivica — čistilka. Za čas od 1. 6. do 31. 8. 1981 DS SS ZPT: Malovašič Sebastjan — dipl. str. inž., Hribar Ivan — figurant DO RGD TOZD RIG: Rozman Jakob — vozač, Lebar Stane — vozač. TOZD RIG: Ravnikar Anton — vozač, Mašič Nurija — vozač, Prašnikar Marjan — vozač, Sedlar Bojan — vozač, Starče-vič Rajo — kopač, Ejup Esad — kopač, Potrata Ivan — vo- 7clČ TOZD GRAMAT: Imširovič Ragib — op. del., Sever Borut — op. del., Lozinšek Branko — op. del. DO TET DS SS: Štrtak Marjan — el. tehnik, Kotnik Jožefa — delavka. TOZD PEE: Zupan Ivan — el. tehnik. SOZD DS ASO Kravogel Rezi — gl. kuharica v poč. domu na Rabu, Ljubi Mili — kuharica I, Šketako Gizela — pomoč, v kuhinji, Ameršek Malči — pomoč, v kuhinji, Tržan Boris — servier v kuhinji, Pošebal Martin — servier v kuhinji, Železnik Martin — točaj v kuhinji, Ribič Miran — šofer v kuhinji. PRIHOD JULIJ DO ZPT TOZD PT: Bendra Franjo — kopač. Bubonja Tugomir — kopač, Hamidovič Šalih — kopač, Tomažič Igor — kop. pom., Solce Anton — vozač, Meštro-vič Huso — kopač, Šimenc Branko — vozač. TOZD PT: Golič Irfan — vozač, Bobinac Andrija — kopač, Mujkanovič Sahib — vozač, Stojanovič Nenad — vozač, Sirovka Šefik — kopač, Džukič Radovan — vozač, Martinčič Franc — vozač. TOZD P Ko: Jurišič Pejo — kopač, Saraf Ilija — kopač, Mešič Nesib — vozač, Begovič Mirzet — kopač, Lovrač Franc — kopač, Trivič Miladin — kopač. TOZD PH: Šebez Simo — učnik, Gianini Marjan — učnik, Ojstršek Jakob — učnik, Muh-vič Vladimir — pom. del., Hopo-vac Sejad — učnik, Kadič Ni-jaz — učnik, Todorovič Dragomir — kopač. TOZD P Ojstro: Bobonja A.n-ton — učnik, Ojstršek Dušan — učnik. TOZD RESD Trb.: Prnaver Dušan — strugar, Majcen Rajmund — elektrikar, Rozina Karlo — ključavničar, Andren-šek Mitja — elektrikar .. TOZD RESD Hr.: Draksler Ernest — ključavničar, Primon Zdravko — ključavničar, Sapor Janko — pom. del. DS PD Hr.: Laznik Milan — pom. del., — Mestrič Milan — pom. del., Koritnik Nataša — čistilka. DS PD Hr.: Matek Jože II — pom. del., Teršek Franc II — pom. del. TOZD RŠC: Dragojevič Nikola — kopač, Stupar Brane — kopač. TOZD sep. Trb.: Kotnik Srečko — sep. del., Hacin Ivan — strojni delov., Matič Ivo — sep. del. TOZD sep. Zag.: Regancin Bojan — sep. del. TOZD RESD Zag.: Gregorinčič Ivan — kovinar, Brinovec Alojz — elektrikar. DS SS ZPT: Petek Darja — ek. tehnik, Hribar Marta ek. tehnik, Žuža Marjeta — ek. tehnik TOZD PJL: Latifi Hamid — lesni del. DO RGD TOZD RIG: Gorišek Darko — vozač. Mrkaljevič Avdo — učnik, Mujič Sejad — kopač, Ka-Sumovič Pašaga — pom. kop., Majcenovič Marino — vozač, Grošelj Janez — kopač, Petrovič Draško — kopač, Deredžič Salko — kopač (rud. tehnik), Deredžič Šahbaz — pom. kop., Mujič Ragib — kopač, Nurič Samoudin — vozač. DS SS RGD: Drnovšek Marija — admin. TOZD GRAMAT: Razboršek Silva — zlagalec opeke. DO IMD TOZD SIMD: Šimenc Dušan — pom. del. DO TET Živoder Stanka — ekonomski teh. SOZD DS TSO Stankovič Branislav — rud. teh. DO ZPT TOZD PH; Bečič Alija — uč-nik, Klemenčič Marjan — uč-nik, Bremec Marjan — učnik, Sladič Marjan — učnik, Žibert Zoran — učnik, Lokovšek Miloš — učnik, Adžaga Niko — učnik, First Zlatko — vozač, Zaletel Roman — učnik, Davič Miladin — kopač, Vukovič Drago — kopač, Lovrinovič Stipan — učnik, Vehabovič Ad-mir — vozač, Lovrenovič Ivo — učnik. TOZD P Ojstro: Lukovič Šef-ket — učnik, Petrič Stanislav — učnik, Bečič Sejad učnik, Krmelj Ivan — učnik. TOZD P Ko: Gazibara Mirsad — kopač, Vrebac Alija — kop. pom. Vidovič Mijo — kopač. TOZD PT: Maček Alija — vozač, Bokal Bojan — vozač, Gajič Mičo — vozač, Tomaič Žarko — vozač, Tomaič Stjepan — vozač, Dekič Hamdija — vozač, Odobašič Husein — vozač, Gašparič Pavle — vozač, Zalar Franc — kopač, Karaba-šič Zijad — vozač, Remar Franc — vozač, Halilovič Rezat — vozač, Casič Sedalija — kopač. TOZD RESD Trb.: Ilič Zlato-mir — elektr., Tomažič Ignac elektr. TOZD sep. Trb.: Mihailovič Nikola — sep. del., Dautovič Zijad — sep. del. Moni Džavid — ključ. — Dabič Borislav — sep. del. Zupanc Franc — strugar, Dizdarevič Stipe — sep. del., Cizmič Faid — sep. del., Caj-linger Peter — sep del. DS PD Hr.: Šuštar Vojka — čistilka. TOZD PJL: Krajnc Jernej — lesni del. TOZD RESD Zag.: Drnovšek Tomaž — elektrikar. DS PD Zag.: Škoberne Rudolf — čuvaj. DO RGD TOZD RIG: Strnad Jože — rud. teh., Kalnder Ibro — kop. pom., Derviševič Atif kop. pom. TOZD RIG: Stošicki Franc — vozač, Ibrakič Miralem — vozač, Gajzer Franc — vozač, Radič Nedo — kopač, Likič Muhamed — vozač, Ahmeto-vič Mujo — vozač, Podkorit-nik Matija — vozač, Lukano-vič Matija — vozač, Vukeljič Milan vozač, Trbovc Janez — rud. tehnik. DS SS RGD: Zore Slavi ek. tehnik, Murn Gabrijel — iz-vaj. oprav. soc. sl., Molnar Eli — admin. TOZD Avtoprevoz: Klopčič Bogdan — šofer. DO TET TOZD PEE: Pohar Vinko — del., Daradan Branko — del. Barovič Janez — del. DS SS TET: Dolinšek Marjan — ek. tehnik. DO IMD TOZD SIMD: Plahuta Alojz — ključ., Gorenjec Igor — pom. del. SOZD DS TSO: Pirnat Karlo tehn. risar. Ljuba Poznič Kratko poročilo ORGANIZIRANJE MLADINSKE DELOVNE BRIGADE NA RABU Na pobudo investicijskega sektorja DS TSO naj bi pri izgradnji počitniškega doma na Rabu sodelovala tudi mladinska organizacija. O tem so potekali razgovori s predstavniki mladipe, predstavniki TOZD RŠC in oddelkom za družbeni standard SOZD REK EK. Komisija za družbeni standard in kadrovsko socialno politiko SOZD REK EK je potrdila predlog, da se organizira mladinska delovna brigada 30 učencev II. letnika Rudarske šo- le z dvema inštruktorjema in dvema predstavnikoma mladine, ki bo v času od 8. 9. 1981 do 8. 10. 1981 delala pri izgradnji počitniškega doma na Rabu. Šolski svet TOZD Rudarski šolski center Zagorje se strinja s sprejetim sklepom Komisije za družbeni standard in kadrovsko socialno politiko SOZD REK EK ki se nanaša na organiziranje in izvedbo mladinske delovne akcije pri izgradnji počitniškega doma na Rabu iter s tem v zvezi vse nastale stroške pokriva TOZD RŠC iz svojih sredstev. Mirko Pirnauer Usposabljanje za SLO Okoli petdeset mladink in mladincev iz vseh treh zasavskih občin (Hrastnika, Trbovelj in Zagorja) se je od 25. do 28. avgusta usposabljalo za enote TO na Kalu nad Hrastnikom. Bivanje pod šotori, hladno in zadnji dan megleno in deževno vreme je mlade soočilo s tistim »pravim« življenjem v naravi. Program usposabljanja je bil obsežen in delovhi dan natrpan, pa vendar je ostalo nekaj časa tudi za družabna srečanja in športne boje. Glavni poudarek tega štiridnevnega usposabljanja je bil na seznanitvi s tehniko pehotne oborožitve in taktiko boja. Zadnji dan pa so mladinci-prosto-voljci slavnostno zaprisegli in postali pravi vojaki, ki so odšli na svoje domove, v svoje enote TO, oboroženi z novim znanjem in spretnostmi. Drago JAMNIK FžHiRSR Kaj je z vami tovariš Polde, da sedite pred hotelom s steklenico? Ste bolni ali pijani? — Oženjen, sem, tovariš miličnik, oženjen . . . — D — Tovariš zdravnik, moj mož med spanjem smrči in ima odprta usta! Ali bi se dalo kaj pomagati? — Nič gospa! ' Prekratko kožo ima, ko zapre oči, je za usta zmanjka! — D — Franc razlaga prijatelju, kakšno smolo ima. — Zakaj pa, vpraša prijatelj. — Zato, ker sem se prijavil k mornarici, da bi malo bolj spoznal svet, ti pa so me dodelili v podmornico. — D — Tovariš kaznjenec — reče sodnik, — lahko izbirate med obešanjem in streljanjem ... — O streljam pa rad, tovariš. sodnik, sem bil tri leta član strelske družine v našem kraju. Zagrizen nogometni navijač je umrl na petek in bi ga morali pokopati v nedeljo. Žena pa je prosila, da bi pogreb prestavili na ponedeljek. Uslužbenec pogrebnega zavoda jo je vprašal, če ima za to kakšen razlog. Žena mu je odgovorila: — Tako rada bi videla, da bi bil vsaj eno nedeljsko popoldne doma! Med potjo na Triglav se zakonca menita vse mogoče. Pa reče žena: — Kaj bi storil, če bi zdaj padla in se ubila? — Znorel bi! Prav gotovo bi znorel! — Eh, kaj lažeš, še enkrat bi se poročil. — Ne, tako hudo pa ne bi znorel, ji odvrne. — D — Zdravo Metod, kako ti kaj gre? — Slabo, slabo, oče sem postal. To je vendar čudovito, čestitam in kako se počuti tvoja žena? —• Molči, saj vendar ona tega ne sme izvedeti! Marinka Sterniša —■ Danes sem se pa s svojo mamo na smrt skregala, — pravi Micka sosedi, — sedaj bom pa pospravila svoje stvari in grem nazaj domov k svojemu možu. — n — Janez je bil s čolnom na morju, ko je opazil, da v čoln vdira voda, zato je hitro vzel sveder in zavrtal luknjo v dno čolna," da bi lahko voda odtekala. — Moja žena je pred poroko vedno igrala klavir, no sedaj, ko imava štiri otroke, je pa s tem čisto nehala. — Ja, ja, je dejal sosed — otroci so včasih pravi blagoslov. — Oh, kako majhen je svet — je dejal Janez, ko je razgrnil žepni atlas. — D — Janez je prišel na milico in potožil, da so mu sneli in ukradli vsa štiri kolesa. — Pa točno veste, da ste jih še imeli, ko ste se zadnjič peljali? — je vprašal miličnik. Janez je bil ravno na službenem potovanju, ko je njegova žena rodila. Pa je Janez dobil takle telegram: Čestitamo k zdravemu in močnemu sinku, — Tvoji sodelavci. — Oprostite, ali veste koliko je ura? — Neumno vprašanje — seveda vem, koliko je ura. — n — Vprašanje v časopisu: Sem dvanajst let poročen in imam dvanajst otrok. Ali naj o tem napišem knjigo? Odgovor: Ne, rajši vzemite knjigo zvečer v posteljo in jo berite. — □ ~ Starejša tovarišica je dala beraču tisočak: — In da mi ne boste zapravili za žganje! — Vem, — se začudi berač, — kako ste prišli na to? Milan Kovač Glasilo Srečno izdaja SOZD Revir ski energetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečna Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Rudi Kreže. Glasilo ureja uredniški odbor: Jože Skrinair, Hinko Jazbec, Matjaž C» rovac, Ivan Gorobinko, Dragica Bregant, Janez Oberžan (predsednik odbora), Emil Kohne (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3.400 izvodov. Za člane kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju republiškega sekretariata za Informacije št. 421-1/74 z dne 9. 1. 1974 spada glasilo »Srečno« med proizvode Iz 7. točke 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov In storitev v prometu, za katere ae ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Tisk KTL — TOZD TIKA Trbovlje.