z» koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi fo moč!
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMETUK.I
Od bofa do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes
Štev. 28.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, TU., under Act of March 3rd, 1876
Chicago, 111., 12. julija 1912.
Kdor ne misli svobodno, sa ne more boriti sa svobode !
Leto XI.
Razgled po svetu.
Avstrija.
Praga. — Policija izjavlja, da je izvršila hišne preiskave pri jugoslovanskih dijakih na ukaiz spljetskega redarstva. Policija v Spijeta je namreč našla neko o-krožnico, ki je bila baje v Spljet poslana iz Prage, v kateri se med drugim pravi: “Žal, da je komisar Čuvaj še vedno na krmilu. Ali ni na Hrvaškem človeka, ki bi ga odstranil?” Polieija je aretirala med drugim vseiuieilišenika Sojeti-iča in Dromoviča, ki urejujeta organ srbo-hrvaške akademiične mladine. V redakciji so zaplenili rokopise, ki so stari že štiri leta.
Praga. — Hrvaški dijaki so i-meli zborovanje, na katerem so sklenili, da pošljejo hrvaški vladi protestno brzojavko, v kateri bodo odločno protestirali proti surovemu ravnanju z dijakom Jukičem v preiskovalnem zaporu, in zaradi nasilstev proti drugim hrvaškim dijakom. Obljubili so, da bodo nastopili proti tem nasilstvu z vsemi mogočnimi sredstvi.
Reka. Tu so prijeli nekega neznanca, ki se je izdajal za mehanika Masj-aka iz Rusije in je pokazal tudi potne listine, glaseče se na to ime. Ko so mu pa zagrozili, da se bodo prepričali o istinitosti njegovih navedb, je ta izjavil, da se piše Aron Cir in da je doma iz Balje na Ruskem. Pri preiskavi njegove prtljage so našli ruska pisma od raznih anarhističnih zvez in laške liste, v katerih je bilo podrobno poročilo o atentatu na laškega kralja. — Policija je mnenja, da je zasegla nevarnega ruskega anarhista.
Zagreb. Tz .:	-ga zapo-
ra je bilo izpuščenih 22 dijakov, vendar pa vsi ti ostanejo še nadalje pod redarstvenim nadzorstvom. V zaiporu je še okrog 120 dijaikov. Nedavno so pripeljali semkaj 20 gimnazijcev, ki so jih aretirali v Karlovcu, Koprivnici in Krapini. Kaki nevarni “zarotniki” so to, se ho sprevidelo, ako povemo, da obstoji v Krapini samo nižja gimnazija s štirimi razredi. Aretacije med srednješolci se vrše zategadelj, ker je baje policija dobila v roke neki revolucionarni statut, ki so ga izdelali srednješolci.
Budapešt. — Voditelj o pozi j e Jusih je kabinetni kancliji poslal vlogo na cesarja, v kateri jemlje ozire na najnovejše senzacionelne dogodke v poslanski zbornici.
Justh v dokumentu pravi, kralj mu je svoječasno poveril dostojanstvo tajnega svetnika; ali sedaj je bil pred kratkim izpostavljen najhujšim policijskim šika-nam, da, še celo njegovo življenje je bilo izpostavljeno nevarnosti. Stavil je torej vprašanje na kralja, če se to strinja z dostojanstvom tajnega svetnika in če ne bi bilo boljše, če odloži dostojanstvo.
Portugalsko.
¡Lizbona, 8. julija. Predvčeraj-šnem je razsodilo sodišče v Portu v procesu proti Paivi Conceirosu in njegovim 18 drugovim, ki so se bili udeležili monarhističnega vpada v Vinha-es dne 5. oktobra 1911. Vsi obtoženci so bili in contuma-ciam obsojeni. Conceiros je bil obsojen na 6 let samotne ječe ali na 10 let deportacije. Njegovi drugi so dobili po 6 let samotne ječe in .deportacije za 10 do 20 let. Neki duhovnik je bil oproščen. Conceirosu so priznali z ozirom na njegove velike zasluge kot častniku, olajševalne momente.
Lizbona. Listi poročajo pisma, iz katerih je razvidno, da je pripravljalo vojaštvo v Portu in drugih severnih portugalskih krajih za revolucijonarne demonstracije, če bi se kabinet ne sestal. Cilj tega gibanja je bila zaključitev parlamenta in popolno uveljavljenje ljudske republike v smislu dogodkov 5. oktobra 1911.
Nemčija.
Berolin. — ¡Dne 9. t. m. je pričel pred takajšnim deželnem sodiščem proces proti soeialdemo-kratičnim članom deželnega zbora dr. Julian Borchardt in Leinert, zaradi odpora proti državni oblasti. Obedva poslanca, ki zase zahtevata iste pravice kot jih imajo elani druzih strank, sta bila od predsednika pruskega deželnega •zbora, barona pl. Errfa — ki je med tem umrl — pozvana, naj zapustita dvorano. Ker sta zavrnila to samovoljstvo, je predsednik dal poklicati policijo in poslanca s silo iztirati. To brutalno nasil-st,vo je imunitetni odsek odobril ter obedva postavil pod obtožbo.
Mnogo se govori o izidu procesa zaradi žaljenja veličanstva vsled katerega je bil tovarnar Schatz iz Saargemünd obsojen v štirimesečno ječo.
¡Dogodek se je svoječasno vršil k sklepu seje krilnega društva “Souvenir français” v -Saarge-miindu. Z francoske strani se je stvar tako predstavljala, kot da se je šlo za šaljivi znak. — On (Schatz) je v naglici cesarjevo doprsje obrnil in znane njego,ve besede v drugim smislu izgovoril : “Mi smo ga do sedaj poznali samo od ene strani, toda hočemo ga tudi od druge strani poznati.”
Preiskava je dognala, da je Schatz deležnike pozval, naj o-pljuvajo cesarjevo doprsje.
Bolgarija.
Sofija. —. Pri dopolnilni volit-vi v parlament glavnega mesta Sofije je bolgarska zjedinjena so-cialdemokratična stranka sijajno zmagala, ker je izvolila svojega prvoboritelja Janko Sakasoffa. — Ta volitev je bila poslednja po .majoritetnem sistemu. Bodoče vo-,litve v Bolgariji se bodo vršile po še precej liberalnem proporcionalnem sistemu, ki je vpeljan pri vsih volitvah.
Rumunsko.
Bukarešta, 7. julija. — Oddaja mesta za trgovsko in menično pravo je povzročila v senatnem kolegiju pravne fakultete veliko razburjenje. Profesorji so začeli stavkati. Rektor vseučilišča prof. dr. Bogolan je podal zaradi stavke profesorjev demisijo.
Anglija.
London. Kapitan Fabre, ki je vzbudil lansko leto vsled odkritij glede angleške mornarice veliko senzacijo v Angliji in tudi po drugih državah, je imel v Londonu zopet javno predavanje o pomorskih silah raznih evropskih držav. Med drugim je poudarjal, da bo morala Anglija prepustiti premoč aa morju drugim državam (?). Y zvezi s Francijo, katera zveza se še lahko izpopolni v zavezo, ostane Anglija prva pomorska moč še do Jeta 1914. Po tem času pa bodo 'mornarice, Avstro-Ogrska, Italija in Nemčija v trozvezi močnejše v Sredozemskem morju kakor Anglija in Francija. Anglija, tako trdi Fabre, tudi nima dovolj vojaštva, da bi mogla po potrebi pomnožiti posadke na Gibraltarju in v Egiptu. Možno je, da izgubi Anglija vsléd nenadnega preobrata ne samo Malto in Egipt, marveč tudi Indijo. Tudi lahko napade kaka tuja velesila Francijo od severa in jo spravi lahko s tem nenadoma v položaj, da mora skleniti mir.
Norveško.
Stockholm. Na postaji Mahm-sta-dt je trčil ob 5. uri 30 minut zjutraj brzovlak, ki je bil prenapolnjen, v tovorni vlak. Pet voz br-zovlaka je bilo razbitih in je eksplodiral kotel za plin, vsled česar so zgoreli trije vozovi. Nesreča se je zgodila vsled zakasnitve tovornega vlaka. Med 21 mrtvimi, ki so jih doslej našli, je tudi- hčerka pisatelja Avgusta Strindberga, ki je bila omožena s .pisateljem Filpom. Med mrtvimi in težko ranjenimi je mnogo zna-Imenitih oseb.
Italija.
Rim, 7. julija. Sodišče v Florenci je izreklo včeraj razporoko zakonskih Tosseli. Žena si je izprosila, da sme vsak čas obiskati svojega otroka, ki ga bodo vzgajali Tosselijevi starši.
¡Carigrad, 8. julija. Turški listi se pečajo v zadnjem času veliko z otoškim Vprašanjem. Vsi listi, posebno “Jeni Gazetta”, “Tanin” in “Hakk” svare otočane, da naj ne verjamejo laškim obljubam, da bi dosegli avtonomijo ali pa prešli v grško last. Listi svare tudi Grke, med katerimi se je pojavilo v zadnjem času čudno gibanje proti Turčiji. Listi poudarjajo, da bi morala Grška živeti s sosednjo državo, s katero ima toliko stikov, v najboljših razmerah.
Carigrad, 8. julija. Včeraj je odpotovalo čez 500 Italijanov v Pirej, Varno, Trst in Odeso. Danes je odpeljal iz mesta nemški parnik “Ella” nad 1000 italijanskih izgnancev. Med temi je tudi 200 delavcev, ki so bili uslužbeni pri gradbi Bagdadske železnice.
¡Carigrad, 8. julija. Iz Dedeaga-ča so izgnali s kruto silo vse Italijane. Bilo jih je okoli 270. V mesta sta ostala samo 2 bolna starca in neka vdova s 3 otroci.
Rim, 9. julija. V diplomatienih krogih zatrjujejo, da je, izključeno, da bi dobila Turčija onih 12 o-tokov v Egejskem morju, ki jih je zasedla Italija, zopet nazaj. Ve-nizelos si je izbral nalogo, da poskusi v Rimu, Londonu, Petrogradu in Parizu pridobiti vlade za to, da se priznajo tem 12 otokom nekako iste predpravice kakor svoj čas otoku Samosu. Izključeno je, da bi obdržali Italijani zlasti otok Rodos, ker bi s tern Angleška nikdar ne bila zadovoljna.
Pariz. “Eclaire” poroča iz Rima, da italijanska vlada koneentri ra v italijanskih mestih vojaštvo in vojni materijal. V Lombardiji sta poklicani 2 diviziji pod orožje. Vojaška skladišča v Benetkah se dobila povelje, da naj pripravijo velike množine streliva, ki ga bodo odpeljali na transportnih parnikih najbrže tik pred Dardanele in v bližino Smirne.
Turčija.
Rim, 9. julija. Vojni poročevalec Štampe, Arnoldo Cipolla, poroča, da Turki svoje evropske o-bali in otokov nikakor ne marajo ščititi. Za Italijane pa je najvažnejše, da napadajo Dardanele, ker zbirajo tam ogromne množine vojaštva. Vidi se, da je Turkom največ na tem, da z vsemi silami obdrže to svojo zadnjo in najvažnejšo postojanko. Za napad na Dardanele pa pridejo v poštev samo zrakoplovni oddelki, proti katerim turško vojaštvo in trdnjave ne izdajo nič.
Milan, 10. julija. Nekemu vojnemu -poročevalcu lista “Seeolo” se je posrečilo, da se je utihotapil preoblečen v častnika francoske trgovske mornarice skozi Dardanele v Carigrad. V svojem poročilu piše, da so utrdbe v Dardanelah pomankljive in da ne vzdrže moderno opremljenim ladjam. E-dino dve utrdbi sta, ki bi se lahko uspešno zoperstavljali. — Vse druge utrdbe niso tako nevarne, kakor izgledajo in kakor se je o njih poročalo in bi se morale po kratkem hudem ognju modernih vojnih ladij udati, ali pa bi bile razdejane. Nevarne so pač mine, toda tudi to modernega vojnega brodovja ne zadrži.
Grško.
Atene. — Grki z otokov, ki so jih zasedli Italijani, so izročili zastopnikom evropskih velesil v A-tenab po posebni deputaciji spomenico, v kateri poživljajo velesile, da naj se zanimajo za to, da bodo obdržali Grki na teh otokih vsaj tiste pravice in prednosti, ki so jih imeli pod turško vlado. — Krečani so sklenili, da pošljejo v jeseni zopet svoje poslance v grško zbornico.
Razne novice.
Grozne katastrofe na železnicah.
Caraing, N. Y. — Dne 4. t. m. se je pripetila grozna nesreča na tukajšni železnični postaji. — Ex-presni vlak je s polno silo zavozil v osobni vlak št. 9 Lakawanna železnice, kateri je bil s prazničnimi izletniki prenapolnjen ter čakal na tovorni postaji da ga tovorni vlak prevozi. Nezgoda se je zgodila zjutraj ob 5. uri 25 minut s tem, da sta zadnja dva voza o-sobnega vlaka iz tira zavozila in stroj brzovlaka se je do polovice v Pullman-vozove zaril.
Cea 40 popotnikov je mrtvih in čez 50 ranjenih, veliko med njimi smrtno.
Prizor je bil grozen, ko so bili ranjenci med razbitimi vozovi za-gojzdeni a pomoči ni bilo mogoče dokler ni dospel pomožni vlak ob uri zjutraj.
Druga nesreča.
-Pit-tsburg, Pa. — Se se ni groza polegla o včerajšnji železnični nezgodi, že se je pripetila druga nesreča. Na, kot Ligonir Valley znani postranski progi Melon železnice je zadel tovorni vlak v o-sobnega, ter je, kolikor je do sedaj znano 10 do 15 mrtvih in 25 do 40 ranjenih. Vzrok nesreče še ni dognan.
Latrobe, Pa. — Posledno brzojavno poročilo pravi, da je 17 o-seb mrtvih in 30 ranjenih. Nezgoda se je pripetila na Fair G-rounds pri Wilp-en, letovišče, poldrugo miljo od Ligonierja.
Dogodki v Panami.
Panama. — Due 4. zvečei so dc-šla poročila o prepiru med panamsko policijo in ameriškimi pomorskimi vojaki. Novejša poročila pravijo, da so vojáki obhajali praznik četrtega julija. Ko so se vračali na ladijo vnel se je pravcati boj med njimi in policije, ter vsled rabe orožja je bil ubit ameri-kanski državljan Davis in ranjenih je 8 .vojakov desetega pešpolka, dva pomorska vojaka in eden ameriški civilist. Ranjenci se nahajajo v Ankon bolnišnici. Dva policista sta tudi ranjena. Poslanstvo Zdr. držav preiskuje stvar.
Privrženci Porrasa trdijo, da panamska policija že dolgo časa goji neisprosno sovraštvo proti vsefa Amerikancem; od tod go-rejni dogodki.
Odpoklic Tafta?
Washington. — Mnogoštevilni republikanski uradniki, člani kongresa, državne legislature, kot državni in okrajni uradniki in strankarski kandidati so pričeli akcijo, da pripravijo predsednika Tafta do tega, da umakne svojo predsedniško kandidaturo. Organizatorji že razpošiljajo formulare, katere bodo poduradniki razdeljevali republikanskim /vo-lileem. Ako bo ta akcija imela vspeh, potem bodo tudi od Theo-dorja Roosevelt zahtevali, da v korist stranke opusti načrt organizirati svojo stranko.
Boj med unijskimi in neunijskimi delavci.
New -Orleans, 8. julija. — Napeto razmerje med unijskimi in neunijskimi delavci na žagah v Louisiani je .prišlo 'včeraj v Grabo-wu do groznega izbruha, pri katerem so štirji ubiti.
Socialisti, na čelu jim Willia-m Haywood, bodo jutri zborovali ter protestirali proti tem, da bi trupe prišle v Grabow.
James ¡Creek, urednik socialističnega časnika v St. Loui-su, je mislil imeti govor, a je bil po, od lastnikov žag naščuvanih in oboroženih delavce,v pregnan.
Grabow, La., 8. julija. Vsled si-nočnega boja so 4 mrtvi, dva smrtno ranjena in 18 poškodovanih, veliko je zaprtih in 12 od njih je obtoženih umora.
Sheriff Reid je governerju brzojavil, da za sedaj ne potrebuje pomoči.
Roosevelt namerava delavstvo izvabiti.
Oyster Bay, N. Y. — Theodore Roosevelt, bo kot kandidat nove progresivne stranke, čisto na novi način vodil svojo kampanjo. Kakor se je v četrtek tukaj izjavil, bo poglavitno apeliral na f-ar-merje in delavce, ke.r ne republikanska i ne demokratična stranka ne stori nič v prospeh temeljne gospodarske in socialne potreb: dežele.
V nadi na podporo teh mož, mi sli bivši predsednik, da mu ne škoduje beg izpod zastave nekaj njegovih najbolj uglednih vodij, kar pa v resnici pomeni veliko zgubo. On pravi, da je bila demokratična platforma zanj toliko bogata zaloga znanstva, ker je iz nje izprevidel, da očetje tiste (dem. delegati) niti razuma nimajo za socialno in gospodarstveno gibanje, katero koraka skozi deželo. —
Thaw neozdravljiv?
New York. Dr. Carlos B. McDonald, tretji državni izvedenec o zadevi Thawa, je bil danes zaslišan pred sodnikom Jerome, ter izpovedal, da se strinja z izpovedbami zdravnikov dr. Flint in dr. Baker, ter da je prepričan, da Thaw ni zdrav in tudi ni ozdravljiv.
¡Preiskava bo te dni končana in potem se bo videlo, bo li milijonar--morilec oproščen, ali ostane v Mat-te-awanu.
Statistika zločincev v Chicagi.
Nemore se tajiti, da ne bi bila Chicago precejšna vas, toda vseeno število zločinov, ki se ta -dogajajo prekoračijo že vsako mero. Da je temu tako, nam kaže poročilo, katero je te dni obelodanil policijski načelnik McWeeny, in sicer za leto 1911.
Iz tega poročila je razvidno, da je v letu 1911 policija nič manje kot 84,838 aretacij izvršila; tedaj : Štiriinosemdeset tisoč osemsto in osemintrideset. V istih dvanajstih mesecih je bilo tudi aretiranih sedemnajst (17) — duhovnikov.
Največ slučajev je bilo policijsko vknjiženih pod “Misdemeanor” — nedostojno obnašanje. — Blizo 5000 oseb je bilo procesiranih zaradi poneverbe in tatvine. 82 oseb je bilo obtoženih umora in 17 zaradi bigamije (dvožen-stvo).
Nadalje pravi poročilo, da je bilo velikiporoti izročenih 2783 o-seb in skupno je bilo kaznovanih 30,612; v Bridevill in okrajni zapor je bilo poslanih 1116 oseb in oproščenih 49,034.
¡Ukradene in izgubljene stvari v .vrednosti $1,500,000 so bile lastnikom vrnjene. —
Koliko zločinov se je izvršilo, katerim policija ni prišla na sled — ali pa ni hotela zaslediti, — o tem molči poročilo.
Nasilstva proti delavcem v Lena-majni.
Petrograd. — V Lena-zlatopral-ni-cah je policijski mojster izdal na-znanilo, da delavci, ki niso sprejeli od -družb dane delavne pogodbe, bodo smatrani kot brezposelne osebe. Vsled tega so,pozvani, da svojo zastalo plačo sprejmejo in v teku osem dni zapustijo kraj. V tem obroku se znajo z delodajalci pogoditi sicer bodo vsi s silo iztirani, ki ne bodo prostovoljno odšli.
Tiralniea proti Gorkimu?
Ruska vlada je izdala ponovno tiralnico proti Maximu Gorki ter oblasti naprosila, da ga izsledijo in zapro. Pisatelj je v mnogih svojih spisih -rusko razmerje grozno toda opravičeno bičal, zakar se je zameril ruskim bblastim. — A vseeho ni prav -umevna ta ponovna tiralniea. Pisatelj živi na Capri ter se ne skriva, tor-aj ne bi bilo težavno ga “izslediti.”
Politični pregled.
Demokratska stranka se sedaj raduje nad tem, da ni prišlo do razkola v njenih vrstah in da se je konečno konvencija v Baltimore nad vse ugodno zaključila. Wilson, ki je bil nominiran za predsedniškega kandidata Zdr. držav se že pripravlja za kampanjo in je najel nebroj stenografov, ki bodo odgovarjali -na došla pisma in brzojave. Governor Marshall, podpredsedniški kandidat je prejel ¡samo v enem dnevu 1200 častitk.
Občna govorica je, da bodo demokrati letos popolnoma zmagali. Program dem. stranke bomo objavili v prihodnji številki.
Republikanska stranka je kla-v-erna in nezadovoljstvo vlada vsepovsod. Stari privrženci te stranke proklinju j o Tafta in Roosevelta, ter ju direktno obsojajo radi njunega početja. Roosevelt se noče vdati in diktatorično izdaja edikte svojim privržencem, ki bodo sklicali novo konvencijo v 'Chicagi na dne 5. augusta. Pri tej konvenciji bo imel glavno besedo Roo-sevelt in na isti bo proglašen za kandidata nove -stranke. Roosevelt trdi, da on je pravi kandidat, ker je tako ljudstvo pri predvolitvah pokazalo in zato se ne ozira na to, č-e je korupirana konvencija imenovala Tafta — namreč po goljufiji, za predsed. kandidata rep. stranke. Taft se pa tudi ne poda in to sam — bog ve ... .
Dalekovidni -politikarji že sedaj vidijo poraz obeh — Tafta in Roosevelta in zato zahtevajo novo konvencijo, na kateri bi se republikanska stranka reorganizirala in obračunala s Taftom in Rooseveltom. Če bo do tega prišlo se še ne ve. Demokrati tega ne bi radi videli.
Socijalistična stranka je podobna v-alovju na morju. Na obzorju zapaziš mal, teman oblaček in prej ko si si sv-est hudourja pridrvi mogočno valovje in drvi naprej . . . ¡Eugene V. Debs, preds. kandidat in Emil ¡Seidel, bivši mihvauški župan, podpreds. kandidat nastopita v kratkem svojo turo po Zdr. državah. Poseben odsek, ki je nabral fakte o Rooseveltu i-n Taftu je dokončal svoje delo in oddal s.voj-e poročilo kandidatoma, katera ga bosta prav pošteno porabila.
Prospekt za socijaliste zgleda jako -dober—• boljše kot še kedaj poprej. Nek rep. p-olitikar se je izjavil, da prej bosta Debs in Seidel zvolj-e-na kot p-a Roosevelt ali pa Taft. In to pove dosti.
Listnica uredništva.
INačevalec (?!) Ravensdale, Wash. Brez podpisa ne priobčimo pič, kar smo že neštetokrat na ,tem mestu povdarjali.
Ahasver, Muddy, 111. Isto velja Vam; sicer je veliko pisanega, toda naj razumi kdo drugi kaj hočete povedati, mi stvari ne raztolmačimo.
Gazolinova svetilka eksplodirala. Iz Krakova poročajo: V hotelu Wittels v Nadvorni je eksplodirala gazolinova svetilka. Lastnik hotela in neka dekla sta bila u-,bita.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poliramo:
za $ 10.35 ................. 50	kron,
za $ 20.50 ................ 100	kron,
za $ 41.00 ................ 200	kron,
za $ 102.50 ..............  500	kron,
za $ 204.50 .............. 1000	kron,
za $1020.00 .............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh »votah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične, je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 ContUnd St. Nsw Talk lWSt.Olair Ave., ». K,	Cleveland, Ohio
t
Zahodna
Podporna
Bolniška
Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vstanoiljena apri.a 25. Inkorporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predseinik: FRANK JERA.3, Box 44, Taylor, Wash. Podprediednik:	PAVEli K03, Box 10, Ravensdale, Wash., Box 44.
Tajnik: FRANK TOSTO VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Blagajnik: BE\Z FELICIAN, Bjx8J, Enumc.aw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN, Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Rarensdale, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. SHAW Seja gl. odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos.	Uradno glasilo je Glas Svobode.
L
TEMNI OBLAKI
POVEST. — SPISAL DOBRÁVEC.
IV.
Kjer Postoj’na v spodnji svet Svoja čuda vabi zret,
Ona zemlja slavoglasna Moja vlast je, dom je moj.
Nadaljevanje.
— Jaz koga opravljam? Vsi hudiči in gromSika strela! Ali je že ■svet slišal kaj takega? Svoje de-
Netkateri .prijatelji so mislili, da bo sedaj Jurij po svoji navadi razkladal vso stvar na dolgo in ši-rolko, a nič tega, in čudno se jim je zdelo.
Zunaj v senčnem vrtu sta stopala Josip Korenčan in mladi Lesar ter se pogovarjala o zadevi, ki je bila Josipu najbolj mila. Samo-
narje pošteno zaslužim in shranim, s™ie .f otresal Ivai1 z šlavo in
beračil nisem še nikoder, oropal še nikogar in pobil tudi ne! če kdaj zaipijetm kak krajcar, zapijem svojega, ne tujega, pr’diuš’! vsega pa tudi nisem še zapil. Pomni, jaz nisem hodil po Hrvaškem! Dobro veš, da je Jurij Trobec poštenjak. — Tu se je potrkal po junaških prsih, da so zadonele kakor hramova vrata, in ponovil je — “poštenjak, ki si je moral sleherni prihranjeni krajcar krvavo zaslužiti.”
“No, no! Kdo ti pa očita nepoštenje v takih stvareh? Rekel sem ti le, da si me obrekoval in opravljal, ko te je oni dan Korenčan iz Bistrice izpraševal o nekem dogodku, o katerem je meni ravno tako malo znano kakor tebi. —-Kar je res, to je res, Jurih Tedaj si laghl, kakor si dolg'in široky pa. brez vse zamere, moj dragi ku-
nSRf*- " —■-sr	---:
az sem lagal,--praviš?-"™ y
—'Imam mnogo napak, ne bom rekel, a da bi koga vedoma opravljal v pogubo, te pa nimam. Kar me je izpraševal mladi Korenčan, povedal sem le toliko, kolikor vem, in le tako, kakor vem, a ne drugače. Pil sem ga danes res že več kot samo jeden kozarec, ali toliko mi ni še zasedlo pameti, da bi ne vedel, kaj govorim, če rečem, da si upam vse potrditi s prisego.
‘‘Tako!” zarjovel je Gašper, da so ga vsi pogledali. “Ti duša —, ¡ti pol ež alk ar, oče Lenček, ti plačani lenuh, vreteno, ki ni vredno, da te zemlja nosi! Torej ti si me videl oni da!n pred pobojem rajnkega Lesarja na tržaški cesti? Že dva dni prej sem bil na Reki in še delj na Hrvaškem. Mari misliš, da mene nosijo coprnice po tistih krajih, kjer vi tukaj pobijate ljudi? Zares lepa ¡reč! No, bodeš pa dokazal, ti smrdokavra, ti lakomnik, oderuh, obrekovalec . . .” — Gašper je vedno huje silil v svojega nasprotnika. Rdeč je bil kakor kuhan rak. Bradavica, katero je imel že od rojstva na levi strani nosa, bila je taka kot zrela črešnja. Hotel je udariti Jurija, a prijatelji so se zgrnili okoli Trobca ter odrinili napadnika, da se je Timeknil. Jezno je stiskal pesti, toda še tisočkrat huji so bili pogledi, s katerimi je ošinjal ubogega Trobca, Potem je pa pristopila Barba in s silo potisnila na pol pijanega moža skozi vrata.
Le najbližjim znancem je bilo jasno, o čem sta se pričkala Jurij in Suhorec. Največ je bilo takih, da se jim je zdelo čudno, zakaj se stvar še sploh pogreva.
Gašperja niso nikoli imeli za prevelikega poštenjaka. Prijela se ga je rada marsikatera reč, in ker se je danes zdržal črednik tako moško in trdovratno, da nekaj ve, vzbudil se je marsikomu sum, ki je spravljal Suborca v neprijet-
govoril:
Meni se zdi stvar dognana. 0 kakšni rodbinski zvezi med nami niti misliti ni mogoče, kam li, da bi se zgodilo, kar želiš ti. ’ ’
—	Od kdaj pa tako in zakaj tako, Ivan?
“Imam za to dovolj povoda, a povem ti ga drugikrat.”
Kako da si zašel na tako napačna pota? —- S tem mu je začel razkladati svoje uspehe v raziska-vanju.
Yse to ni Ivana preverilo skoro nič; dejal je le: “Ne rečem, da bi se utegnila naša sumničenja kdaj tako zasukati, da bi bila popolnoma neutemeljena, ali do tedaj mine morda tudi še pol veka lahko in mimo, ne da bi kdo vprašal mojo sestro, koliko ji je let. Tega- pa venda^ne^m.oreš zahtevati, saj si dovolj 'moder, naj te. Gabrijela čaka do omenjenega konca ¡’reklo bi se drugače labko: vednp. —.In šf nekaj. Pomisli, da se-vi dva res vzameta — slučaj — mahoma se pa pojavi Bog ve kod človeče, ki zbere moje in tvoje priče, Gašperja in starega Korenčana, ter dokaže, da le ta in ta Korenčan Luka — je zločinec. Ali bi mogla tvoja soproga potem tebe pogledati; ali ne bi prešla z očetovih rok pokojnega Lesarja kri tudi na sinove roke? Nisem prijatelj takih grozovitih dogodeb in mehkočutnih romanov, a tu, mislim, nehalo bi biti človeško življenje.”
Ko bi ne bil Josip živo prepričan o nedolžnosti svojega očeta, bile bi ga Ivanove besede potrle prav do cela. Tudi tako ni odgovoril Lesarju ničesar. Zato je oni nadaljeval: “Najbolje bo, če se zgodi, kakor pravim jaz. Mi ostanemo prijatelji, ženitev pa pozabi.”
—	Kako labkodušno govoriš, I-van! Ali misliš, da se to žabi tako, kakor bi rekel: izbrisi s kredo napisane številke z mize. Prijatelj, ljubezen piše s stalnejšimi potezami! Sipominov, katere je začrtala ljubezen, srečna ali nesrečna ljubezen, teh spominov ne izbriše nikdo!
Tu ga zmoti Ivan, rekoč: “Kdo bi bil mislil, da si še takšen idealist?”
—	Idealist ali ne. Toliko že labko rečem, da srce ni kamen.
“Verjamem, rad verjamem to, a sam lahlko spoznaš, da Gabrijela ni in ne more biti tvoja. Dokler sem jaz gospodar na Lesarjevem domu, ne sme se to zgoditi. Razlogi so ti znani.”
—	Ivan, ali veš, da misli zato Gabrijela v samostan?
“Kaj?” vpraša ta in se zgane, kakor da ga je pičila kača. “Kdo ji je vcepil neki zopet' to misel? Ali se ji nedostaje priložnosti za možitev ? ’ ’
—	In tu vpričo mene govoriš o
izpremenil. često sem že računal na tvojo pomoč, a zdaj vidim, da je bilo vse le britka prevara. Ti podiraš moje najlepše načrte —
“Ki so načrti brez podlage,” preseže ga Lesar.
—	Seveda, če je ne dobe tam, kjer bi jo iskal za gotovo.
“Jaz, da bi te še podpiral? — Pojdi in pomisli, kar sem ti že govoril! Meni se zdi, da se vrši med nama isto, kar nekdaj med mojim in tvojim očetom: če le prideva skupaj, pa se sporečeva.”
—	Ivan, nehajva! Ti ne veš, kaj je ljubezen, in odkar si se izpremenil v smisli, ki je meni nasprotna, uveril si se in vse presojaš tako, kakor bi bil ves svet na prodaj.
“Morda ni res?”
Korenčan mu ni odgovoril, marveč molče se je vrnil v sobo, in Ivan za njim. Tu je imel prvo besedo Frankič. Šalil se je z nežnim spolom, pripovedoval razne dovtipe in včasih tudi pogledal skozi okno, kdaj se vrneta Josip in Ivan. Ko sta se vrnila, umirila se je tudi živahnost med družbo. Neki težki vzduh je zavladal nad vsemi. Noben pogovor ni hotel v pravi tir, celo Frankič je nehal z dovtipi. Gabrijela je najbolj čutila posledice pogovora na vrtu. Z obrazov jima je poznala, da se nista ločila v najlepšem miru. Kaj je bil predmet pogovoru, to je tudi uganila, ne da bi vprašala. Vrtela je v roki dišečo vrtnico in se pogovarjala s profesorjem.
“Kdaj se vrnete zopet v naše kraje, gospod?”
—	Jeseni, gospica. Tedaj pridem za delj časa.
“Prosim, ne zabite nas poseti-ti. Saj vam menda še ni znana naša okolica.”
—	Nekoč sem bil sicer že tam, vendar vzprejmem rad vaše cenjeno vabilo. Moja nečakinja me namreč prosi že dolgo časa, da bi smela z menoj na počitnice za nekaj tednov. Deklica zelo ljubi naravo, ljubi pa tudi slovansko zemljo in slovanski narod, dasi nima doma preveč časa baviti se s tem.
“O, potem bodeva kmalu dobri znanki.”
—	Veselilo me bode, če jo bom mogel seznaniti z vami.
“O, lepo vas prosim, gospod profesor!”
V tem se je družba odpravila na železniško postajo. Zopet je stopal Josip poleg Gabrijele, a njegov pogled ni izražal več polovice one navdušenosti in vztrajnosti kakor prej v Jami. In vendar ga je misel na ljubko sprem-ljajko bodrila k nadaljnjemu delovanju.
“Ali sta se kaj sprla z mojim bratom ? ’ ’
—• Ne mnogo. On je čuden že nekaj časa. Nikakor si ne morem pojasniti, zakaj se je spremenil.
“Glejte, torej tudi vi slutite, da se je vse zarotilo proti nama? Ali ni najlepše, če šiloma ipretr-žem vse te zanke in si poiščem miren kotiček, kjer ni zavisti, ne sovraštva, ne jeze, marveč prava nesebična ljubezen, ki vse žrtvuje svojemu bližnjiku?”
—	Gabrijela, o tem niste še do: volj preudarili!
“Ne rečem, da sem, toda ta misel od dne do dne bolj dozoreva v meni.”
—	A ne dozori nikdar, pravi Josip strastno in jo pogleda v lice. Zavest o izgubi predrage zaročenke je zanetila v njegovi duši silen odpor. Srce je vzplapola-lo z nekdanjim žarom.
“Ne vem. Moje razmere vse kažejo : da.”
—	Prosim vas, gospica, pustite mi vsaj iskrico nade! Grel si bom ob njej srce in vzpodbujala me bode k uspešnemu delovanju za vašo in mojo srečo.
Talko lepo je prosil Josip, da bi mu Gabrijela nikdar ne mogla odreči. Molče mu je stisnila v roko žarečo vrtnico, katero je on skrbno spravil, pogledal hvaležno Gabrijelo in dejal na tihem: — Hvalo lepo! Ta mi bode drag spomin!
Njeno oko se je za hip zatopilo v njegovem, govorila pa nista nič več. Došpeli so na kolodvor in po-slovivši se odpeljali vsak na svoj dom.
Dalje prihodnjič.
no zvezo z omenjenim dogodkom, njeni možitvi! Ivan, mnogo si se
V listu “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo.
PAPEŽ ZOPER KRŠČANSKA STROKOVNA DRUŠTVA.
Že dolgo so napovedovali, da poseže papež v razbeljeno razmerje med klerikalnimi delavskimi organizacijami na Nemškem: med katoliškimi delavskimi društva (s sedežem v Berlinu) in med krščanskimi strokovnimi organizacijami (s sedežem v Kelmorajnu). To se je zgodilo o binkoštih na zborovanju zveze katoliških delavskih društev; papež je poslal župniku Beyerju, voditelju katoliškega delavskega gibanja, pismo sledeče vsebine:
“Poznam vaša načela in stremljenja in predvsem tudi diference med vašo organizacijo in drugimi. Vas hvalim, vas odobravam in priznavam in z vsemi silami si prizadevam, da si vsi osvoje vaša načela. Drugih ne odobravam. Ne preklinjam jih. Zakaj preklinjanje ni moja stvar; ampak njih načel, ki so kriva, ne moreni priznati.
Če se gospodarska stran življenja odloči od religije, da leta ne prešinja vsega človeka in vse organizacije, nastopijo žalostne posledice. Če se religija izključi od določnega življenskega delovanja n. pr. od gospodarskega prizadevanja, ho kmalu izključena tudi od drugih vprašanj, ki se dotikajo praktičnega življenja in tako pridemo kmalu in po bližnici do brezverstva, t. j. do zanikava-nja verstva. Zato ne morem odobravati takih organizacij.
Tudi ni mogoče individua, po-edinega člana odločiti od organizacije, češ da so posamezni člani podrejeni cerkveni avtoriteti, nikakor pa ne organizacija kot taka: to je popolnoma krivo, nevzdržno in se ne da misliti. Cerkev ima ukazovati tudi organizacijam.
Povej svojim prijateljem in dragim delavcem: Sveti oče odobrava njih stremljenja v vsem in Soglaša z Vami in želi živo, da bi vse ostale delavske organizacije soglašale z vami. Hočem, da vsem načelnikom in članom poveš, da jim papež podeljuje iz ysega srca svoj blagoslov, in jih prosim, da enako kakor doslej tudi zana-prej delujejo ne le za pozemski, temveč tudi za duhovni blagor delavcev.” • •
Da papež z drugimi organizacijami nima v mislih modernih, na stališču razrednega boja slonečih strokovnih društev, ni treba na dolgo in široko razlagati. Z besedo “druge organizacije” meri papež na krščanska strokovna društva, kar je takoj jasno, če pomislimo, da so papeževe besede odgovor na adreso, ki so jo katoliška delavska društva odposlala na papeža. Ta adresa je prozorna denuncijacija krščanskih strokovnih društev; v njej proglaša organizacija katoliških delavskih društev:
“Zametava načelo, da je delo in gospodarsko življenje smatrati za “čisto gospodarska pojava in da se trgata iz zveze z nadnaravnim življenjem in iz zveze z Bogom in poslednjim smotrom . . . Z okrožnico Rerum novarum zametava zlasti naziranje, da obstoja med stanom delodajalcev in delavcev naravno nasprotje; z navedeno okrožnico priznava, da sta oba stanova drug na drugega navezana in od narave poklicana na mirno sodelovnje.
Ravno zaradi tega mirnega sodelovanja pa je naša zveza predmet najhujših napadov od strani vseh delavskih zvez, ki snujejo svoje upe zlasti na gospodarski boj. Zveza katoliških delavskih društev stremi po družabnem miru in je zatorej eminentna državo ohranjajoča sila, trdnjava zoper prevrat in trdna opora družabnega reda in državne avtoritete.
Kakor je zveza katoliških delavskih društev zgrajena po navodilih cerkve popolnoma na religiji in uresničuje verske nauke v praktičnem življenju, prav tako izjavlja, da so njeni poedini člani, kakor tudi po zboljšanju mezdnega in delovnega razmerja stremeče strokovne organizacije kot take v verskih in nravnih vprašanjih podrejene oni instanci, ki jo je Bog sam postavil za čuvarico svojegp zakona in sicer tudi za javno življenje. Jasno in očito priznava zveza za vse svoje delo-
vanje avtoriteto svete stolice in od Boga postavljenih pastirjev cerkve, dobro vedoč, da je ves blagor in izveličanje poedincev kakor vse človeške družbe dosegljiv le v zvezi z ono avtoriteto, ki jo je Bog postavil za oznanjevanje svojega zakona.
Zaradi tega trojnega pravila pobijajo zvezo od mnogih strani, zlasti oni, ki uče, da prizadevanja po zboljšanju mezdnega in delovnega razmerja kot čisto gospodarski pojavi niso v nobeni zvezi z religijo in da organizacije, ki zasledujejo ta stremljenja, niso podrejene cerkveni jurisdikciji.”
Kdor količkaj pozna nemške razmere, uvidi prvi trenutek, da je v tej katoliški adresi vse polno bodečih osti zoper krščansko strokovno organizacijo in da papež popolnoma soglaša z denuncianti.
Papeževo pisanje je precej kislo jabolko za klerikalni centrum (ki se prav močno ozira in naslanja na krščanska strokovna društva) — z barvo mora na dan, pokazati mora, kar je v resnici: da je politična garda katoliške hierarhije, ki sprejema svoja navodila od škofov. Krščanska strokovna društva se morajo preustrojiti v katoliška delavska društva, ki ne-katoličanov ne smejo sprejemati, ki so celo v lastnih delavskih zadevah oropana sleherne samostojnosti in ki ne smejo voditi nobenega gospodarskega boja več, ki ni po godu duhovščini. Katoliški delavci so kakor otroci, ki se po papeškem ukazu sami brez duhovske pestunje nikamor ganiti ne smejo. Napačno hi bilo pričakovati vsled pomnožitve škofovske oblasti, vsled degradacije centruma na konfesionalno stranko, na generalno agenturo papežstva na Nemškem, ki izvršuje natančno navodila svojega rimskega gospodarja, napačno bi bilo vsled tega pričakovati nov razkol med oblastniki na Nemškem. Saj ni protestantizem v socialnem pogledu nič manj nazadnjaški nego katoličanstvo rimske kurije. Narobe! Srca vseh izkoriščevalcev, katoliških in protestantovskih, bodo u-tripalaoglasnejs in hvalila papeža, da je strl poslednje samostojnost krščanske strokovne organizacije in ji odvzel vso sposobnost za obrambo delavskih interesov.
Ampak papežev korak je značilen še v drugem oziru: prodirajočo moč kapitalizma kaže, ki se poslužuje najkompliciranejšib sredstev za utrditev svoje vlade. Ame-ričanski trusti si kupujejo sodnike in upravo, plačujejo udane politike, ustanavljajo cerkve in u-niverze, snujejo sekte in financirajo duhovščino. In nič drugače ni v Evropi! Le da ima kapitalizem na evrop$»m kontinentu na razpolago celo vrsto mogočnih ideologij, da ž njimi podkrepi svojo oblast. Mogoče da rimski škof ni provizionar zlate internacionale, ki dobro plačuje in hudo kaznuje že na zemlji. Mogoče da si — zapreden v srednjeveške, s plesnobo pokrite, po trohnobi dišeče nazore svoje cerkve — celo domišlja, da sledi le božjim poveljem, če onemogočuje katoliškemu delavstvu težek boj za obrambo interesov. V resnici služi ta ideologija izkoriščevalnim interesom velikega kapitala in namestnik božji je v vsej svoji slavi nazadnje le orodje kapitalizma.
Klerikalna demagogija je vsled odkrite papeževe besede v hudih škripcih: delavske organizacije potrebuje kakor lačni kruha. Ampak “svetemu očetu” se ne more ustavljati. Rešpekt pred Petrovim naslednikom zabranjuje klerikalcem slednji odpor proti papeževi sodbi. To je ena! Druga je pa ta, da so papeževe besede tako resnične, da jim vsa klerikalna dialektika ne more do živega. — Krščanska strokovna organizacija se nam zdi kakor gorak led, kakor leseno železo, zakaj klerikalizem in strokovna organizacija sta kakor voda in ogenj. Strokovna organizacija je organ delavske poželjivosti, proletarskega stremljenja po samostojnosti; krščanstvo pa terja od delavca skromnost, pohlevnost. Strokovna organizacija se vojskuje zoper izkoriščanje in zatiranje, krščanstvo blagoslavlja sedanji družabni red: Klerikalizem ustanavlja krščansko strokovno organizacijo za delavce, ki še niso socialisti, ki pa so že izprideni kristjani. V njej
igrajo strokovno gibanje, delavske boje — kar je v resničnih strokovnih organizacijah krvava resnoba, je tu le igrača in slepilo,, ki traja, dokler je varane žrtve ne pregledajo. Temu švindlju napravlja papež kraj in konec z jasno svojo izjavo, da se krščanstvo' ne vjerna s_strokovnimi boji. Odtod velikanska zadrega v klerikalnih vrstah!	“Zarja”.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35 			 K. 50
$20.50 			 K. 100
$30.85 		
$41.00 			 K. 200
$61.50 			 K. 300
$102.50 			 K. 500
$204.50 			 K. 100O
$1020.00 			 K. 500C'
S temi cenami so vračunjeni vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE v donfimno in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island ave., Chicago, Hl.
Vam zaupamo
in radi tega, smo se odločili v sakemu poštenemu delavcu pro-ati na upanje to je na ko labko plačevanje mesečnih obrokih ekrasno 14 karat. Gold filled uro-veri-I žico in privesek. Piši- | te takoj danes in pošli-te marko za lep ilustro vani katalog in pojasnila kar dobite zastonj MOROZOW & CO.
3310 3. AVE. New York, n. Y.
KAKO POSTAIETE VESELI.
Srečajte se z nami in mi
vam povemo Itako pridete do lepe farme, ki vam bode dala svobodo pred revščino in bosi.— neodvisnost, dobro zdravje, čist zrak in vse najboljše, dobro življenje in zadovoljstvo za se in družino.
TO JE KAR Ml GARANTIRAMO.
Zadavaljnost ali povračilo denarja — dobro rodovitno “clay loam” zemljo in ne pesek. Damo delo z dobro plačo. Več denarja si napravite na 40 akrih naše zemlje kot pa na 200 akrih peska ali močvirja. Najboljši trg na svetu. Kaj več še hočete?
Naša zemlja rodi na aker 300 mernikov krompirja — 20 tonov pese, 75 mer. ovsa; 25 mer. pšenice, 2% tona sena, 250 mer. jabolk, 100 mer. jagod. To so goli fakti In ne proračuni.
Pridite v naš urad, da vam povemo, kako z lahka pridete do farme. Če pa nimate časa obiskati nas, pišite nam. Imamo lepo knjižico za Vas.
ILLINOIS—NORTHWEST COLONIZATION CO.
908 Tacoma Bldq. No. 5 N.
La Salle St., Chicago, III.
ORIGINALNI
IZDELOVALCI
iREG.TRADE marks
Te imajo največ odjemalcev, ker so garantirane, ker so tako-močne kot železo in strpe največ. Take obuče ne zdeluje nobena druga tvrdka. Pri kupovanju o-klejte ua znamko in vedno vprašajte po C. W. JOHNSON Asbestos čevljih, če vaš trgovec nima teh čevljev, pišite na C. W. JOHNSON, Natick, Mass.
Obednica
Gaiden Cify Hotel & Buffef
ŠtefanSkendrovič lastnik
Izbrana domača vina, likerji in cigare
1345 W. 18th Street Chicago
Tel. Canal 4671
J
S.S.P.
Zveza
y
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111.
"WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
(FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-S3rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 —136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio.
JOHN BATICH, R. D. No. 1 Box 28 Washington, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK. 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale aye., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
SPLOŠNO GLASOVANJE.
Pregled glasovanja društev pri volitvi gl. porotnega odbornika.
Ime kandidatov; na konvenciji ,je zastopal društvo:
'John Batich dr. št. 2; Matk Pečnik, št. 4; Anton Križman, št. S; Anton Ausec, št. IB; Anton Kladnik, št. 15; Frank Mrak, št. 16; Frank Košmrl, št. 25; John Potochar, št. 26; Frank Leben, št. 27; John Kubin, št. 31; Alojz Pe-kol, št. 36; Ivan Košir, št. 37; Josip Kirk, št. 55; Louis Skubic, član gl. odbora; Jos. Ivanšek, el. gl. odbora; Jos. Verščaj, čl. gl. odbora ; Louis Bergat, ni bil na konvenciji; Frank Levar, ni bil na konvenciji.
Izzid glasovanja;
John Batich: dr. št. 2, 8, 15, 23, 36, 39, 43, 49, 51, 56, 57, 58, 59, 62,
64, 70, 71, 79, 80, 90, 91. Skupaj 21. Math Pečnik: 4, 5, 7, 21, 29, 33,
52,	68, 83, 84, 85. Skupaj 11. Anton Križman: Nič.
Anton Ausec: 11, 78. Skupaj 2. Anton Kladnik: 14, 32, 73. Skupaj 3.
Frank Mrak: 12. Skupaj 1. Frank Košmrl: 9, 13, 17, 67. —
Skupaj 4.
John Potochar: 10, 20, 26, 42, 77, 87. Skupaj 6.
Frank Leben: 27.
John Kubin: 31, 65. Skupaj 2. Alojz Pekol: 48.
Ivan Košir: 86.
Josip Kirk: 18.
Louis Skubic: 1, 16, 19, 22, 35, 40, 41, 44, 46, 47, 60, 63, 69, 72, 82, 88. Skupaj 16.
Jos. Ivanšek: 28, 30, 34, 37, 38:
53,	74, 75, 81, 89. Skupaj 10.
Jos. Verščaj: 3, 25, 45, 55, 61,
76. Skupaj 6.
Louis Bergant: 24, 50. Skupaj 2 Frank Levar: 6.
Skupno glasovalo 89 društev. Društva štev. 54 in 66 niso glasovala.
John Batich z večina glasov je izvoljen v porotni odbor.
Pregled glasovanja društev o volitvi povišane plače glav. tajnika.
Za povišanje so glasovala društva št. 3, 4, 5, 6, 9, 11, 12, 13, 14, 15, 16,	18,	19, 20, 21,	22,	25,	26, 28,
29, 32,	33,	34, 37, 38,	42,	44,	45, 46,
48,	51,	52,	53, 54, 55,	56,	57,	59, 60,
61, 62,	63,	65, 67, 69,	71,	72,	73, 74,
75, 77,	78,	79, 81, 82,	84,	86,	87, 88,
89, 90, 92. Skupaj 62 društev.
Za ne povišanje glasovala društva št. 1, 23, 24, 27, 30, 36, 41, 68, 70, 80, 83, 85, 91. Dr. št. 39 glasovalo za povrnitev voznih troskov. Skupaj 14 društev.
Društva katera niso glasovala: Št. 2, 7, 8, 10, 17, 31, 35, 40, 43, 47,
49,	50, 58, 64, 66, 76. Skupaj 16.
Jos. Benko, gl. taj.
ŠKOF IN KAPLAN.
Spisal dr. Slane.
Bogata, neznansko bogata je katoliška cerkev! Sama si je prisvojila pri podjarmljenju kmetov mnogo poljedelskega sveta, ali si ga je dala dati po posvetnih so-vladajočih mogotcih, ki so si podvrgli kmeta in njegovo zemljo, pridobila si je velikanska bogatstva tudi po upravi verstva od bogatinov in največ od revežev, ki so si hoteli pridobiti priporočilo duhovnika pri Bogu, sodečem žive in mrtve. Kat. duhovnik se je rad udajal vabi, da vstopi med posvetno fevdalno gospodo; postal je zraven bogat, kakor >po-svetnjaške “gospodske narave” na fevdalni kmetiji in da zveže bogatstvo svoje zemlje in ljudi-delavcev na nji ter svoje sobrate s fevdalnim sistemom, je vpeljal celibat, da se ne more razkosati, zgubit^ to bogatstvo in je posamezni duhovnik trdo «vezan s tem sistemom in cerkvijo. Vsak župnik je tako “majoratni gospod” manjšega, škof pa ...“majoratni gospod” velikega fevdalnega premoženja. So škofi, ki imajo pol do celega milijona dohodkov na leto. Kat. cerkev še trdno drži to premoženje iz fevdalne dobe
Cenili knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE’’
1$09—1813 Loomis St., Chicago, 111.
CANKARJEVI SPISI:
Gospa Judit.......................75
Kralj na Betajnovi ............ 1-00
Hiša Marije Pomočnice.............15
Hlapec Jernej.....................75
Jakob Ruda . . .	 50
Knjiga za lahkomiselne ljudi... .$1.00
Nina..............................75
Ob zori........................$1.00
Vinjete........................I1-00
Za narodov blagor.................75
Zgodbe iz doline, šent florjanske .75 Za križen......................$1.00
JURČIČEVI SPISI:
IV.	zv Tihotapec, Grad Rojinje,
‘ Klošterskt Žolnir........50
V.	zv. Hči mestnega sodnika.
Sin kmetskega cesarja...	.50
VI.	zv. Sosedov sin, Telečja pe-
čenka in dr. .............50
VII.	zv. Lepa Vida, Ivan Erazem
Tatenhah .................50
IX.	zv.: Doktor Zober; Med
dvema stoloma...............50
X.	zv. Rokovnjači, zg. r. Šest parov klobas, Ženitev iz ne-
vošljlosti in dr..........50
XI.	zv.:	Tugomer, drama iz
slov. življenja; Berite Novice; Veronika Deseniška.50
KERSNIKOVI SPISI!
Agitator ....................$1.W*
Berite Novice, Politični listki ..$1.25
Ciklamen ......................$1.00
Gospod Janez, Kmetske slike 1 dr.$2.00 Jara gospoda, Očetov greh ....$1.00
Kritika, Komentar ................50
Lutrski ljudje, Testament .....$1.00
Na Žerinjah ...................i1-00
Roši j in in Vrjanko ..........?l-00
Zbrani spisi, (pasmi) .......... .50
Levstika spisi:
Obsojenci ..............*......$1.00
Svoboda .........................
STRITARJA SPISI:
Lašniki ............................™
Jagode ............................60
Pod lipo	.,.......................6®
Zimski večeri .....................
Murnika spisi:
Najhujši sovražniki ..............30
Znanci ...........................75
Meška spisi:
Mir božji .....................$1.00
Ob tihih večerih ..............$1.50
Remcovi spisi:
Ljubezen Končano ve Klare.........75
Premaganci .......................30
Velik punt .......................75
V Študentovskih ulicah ......... ,75
Zadnji rodovine Benaija ..........75
SIENKIEWICZOVI SPISI:
Brez dogme.....................$1.50
Mali vitez v 3 delih...........$2.50
Potop I. in II. zvezek.........$2.50
Rodbina Polaneških v 3 delih... .$3.50
Šorlija spisi:
Človek in pol .................$1.25
Novele in črtice, (vezana).....$1.50
Pot za razpotjem,	(vezana) ---$1.50
TAVČARJEVE POVESTI.
I.	zv.: Ivan	Slave!j;	Antonio
Glednjevič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami ...................$1.25
II.	zv.: Otok in struga; V Kar-
lovcu; Valovi življenja;
In vendar; Tat; Gospod Ciril; Čez osem let; So-ror Pia...............$1.25
III.	zv.: Ivan Solnce; Grajski
pisar.................$1.25
IV.	zv.: Tiberius Pannonlcus;
Kuzovci; — Vita. vitae
......................$1.25
V.	zv.: Mrtva srca; 400<J ’ času	primerna	povest iz
prihodnjih	dob......$1.25
TOLSTOJEVI SPISI:
Kazaki............................75
TRDINATOVI SPISI:
Bohovi bazarji in	Hiri........$1.26
Bajke in povesti,	I. zvezek.....75
n	»,	n	H-	f*	••••-•	*75
................	m.	„	...75
................	iv............75
Bajke in povesti,	V. zv.........1.25
Trošta spisi:
Pri stricu ........................40
PREVODI
Iz svetovne književnosti.
Ben Hur, (vezana)................$2.00
Biagor na vrtu cvetočih breskev .50
Dim ...............................40
Igralec, iz spominov mladeniča.
Roman ........................ ,75
Islandski ribič.....................50
Jacque Damour in Nais Miooulin .50 Jan Marija Plojhai Roman ....$1.75
Kako pišejo ženske...............$1.00
Karamfil s pesnikovega groba.. .25
Mali lord...........................71
Momenti..........................$1.25
Novele: Morilec, Debeluška; Morilec: Končano; Pijanec in dr. .75 Pet tednov v zrakoplovu (vez.) $1.75
Povesti Maksima Gorki ............ .75
Prva ljubezen ......................50
Ruska modema.....................$1.50
Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30
Taras Buljba ................... .75
Tartarin iz Taraskona...............50
Vohun...............................75
Leposlovna knjižnica:
Razporoka........................$1.00
Mož Simone.......................$1.00
Ponižani in razžaljeni...........$1.00
Straža...........................$1.00
Skrivnosti srca ....................60
Ljudska knjižnica:
Znamenje štirih, v 3. sešitkih... .30 KNEZOVA KNJIŽICA.
Zabavni in poučni spisi.
1.	zv.: Anton Knezov životopis;
Gospod Lisec; Ženitev vojvode Ferdulfa...........40
2.	zv.: Gorski potoki; Planinska
idila; Matija Valjavec.. -40
9.	zv.: Za vozom; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Klanec siromakov...................40
10.	zv.: Življenje in smrt Petra
Novljana; Ella.............40
11.	zv.: Križ na gori; Spomini
gospoda Ignacija Brum-za.........................40
12.	zv.: Potepuh Marko in kralj
Matjaž; V mesečini; Brez
zadnjega poglavja..........40
17. zv.: Brambovci:	Mladost;
Vojna ...........................40
Knjižnica časopisa “Naprej!”
3.	zv.: Zakaj smo socialisti? ...	.10
5.	zv.: Kdo uničuje proizvajanje
▼ malem? ...............• .15
6.	zv,: Prolearijat................15
7.	zv.: Katoliško svetovno nazi-
vanje im svobodna znanost 35 9. zv.: Kapitalistični razred ...	,15
srednjega veka in je danes glavni reprezentant fevdalitete v našem gospodarstvu, ki je fevdali-teto posvetnih fevdalcev vsaj v tem uničilo, da je vzelo tlačana tej gospodi, ki pa tudi , še uniči fideikomis, «vezanost velikih posestev te gospode. Tedaj neha tudi gospodarska fevdaliteta kat. cerkve. Zemljo bo isti lastil, ki jo bo sam obdelaval, veleposestva so obsojena na smrt. Ali kat. škofje in višji duhovniki drugih veroiz-povedanj dobivajo iz tega nepremakljivega premoženja in iz dotacij v denarnih vrednostih velike dohodke. Škofom še državna o-blast potrjuje naslov “knezov” in to so tudi v gmotnem oziru glede velikosti premoženjskih sil. — Nekoč, tam v daljnem srednjem veku so bili škofje knezi tudi v tem, da so kaj vračali iz premoženjskih sil svojih fideikomi-sov svojim tlačanom. — Reklo se je: “noblesse oblige”. In marsikateri cerkveni knez je imel v svojem spremstvu umetnike, imel na svojem dvoru večje talente vseh vrst, preskrbel jim je bogato preživljenje. Doli na Hrvaškem je živel nedavno neki dr. Juraj Strossmayer. Res je imel velikan ske dohodke kot škof v Djako-vem. Ali bil je res knez, še na mali slovenski svet je prišel njegov denar in pomagal zbujati mrtvilo naroda na tej zemlji. In mož ni vprašal, ali pride njegov denar Židu ali kristjanu v dobro. Bil je ta Strossmayer v vsakem oziru človdk čez navadno mero ip razumljivo je, da taka narava jemlje razvoj človeka z višjega stališča, kakor človek, ki ne vidi dalje, kakor sega njegov nos. — Naj si je človek nasprotnik kat. duhovništvu, ali celo sovražnik, pred Strossmayerjem sname klobuk. Sicer so njegovi dohodki prihajali po večjem iz kmetom nekdaj s silo vzetega premoženja, kakor je bilo vse fevdalno premoženje in ni Bog si ga vedi kaka posebna velikost duha ali srca, a-ko se oddaja kaj tega premoženja potomcem oropanih; - ali ker se smatra to premoženje kot legalno pridobljeno, je prav lepo, ako je posamezni knez darežljiv in ako produktivno s tem premoženjem ■ravna posebno v tem oziru, da odpira pot naukov, izobrazbe revnim mladim ljudem, da skrbi tudi za razvoj umetnosti, literatu-
Knjižnlca Narod, založbe v Celju.
II. zv.: Izlet g. Brouška v XV.
stoletje .................75
Narodna Biblioteka:
Babica.............................50
General Lavđon.....................25
Zaroka o polnoči...................15
Za kruhom ....................... ,15
"NAŠ DOM.”
Zbirka najpoljudnejših ljudskih
povesti.
1.	zv.:	Cesarjevič in sestri
dvojčkinki; Kronika Teharskih plemičev .......... 25c
2.	zv.:	Zadnji grof, celjski in
iskalci biserov na otoku sv. Duha .................. 25c
3.	zv.: Vojna leta 2000. — Doma
in na tujem................25'
Slovanska knjižnica:
Na bojišču..........................40
Pripovesti o Petru velikem..........75
Slučaji usode ......................75
Božična noč.........................40
Mladost..........................  .40
Svetovna knjižnica:
Aleksanda Dumas:
Dama -s kamelijami...............$1.00
Grof Monte Crlsto I.	zvezek .... $2.00
Trije Muškertirji................ 2.25
Dvajset let pozneje, (nadaljevanje Treh Muškertirjev.).... 2.25
VENEC SLOVANSKIH POVESTI.
Slovanske povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestav-
Ijene na slovenski jezik.
3. zv.: Prokleti ste...!.........50
4.	zv.: Rusinja .................50
5.	zv.: Lux in tenebris lucet ..	.50
6.	zv.: Črtice z ogljem...........50
7.	zvl: BoMik ...................50
8.	zv.: Kako se je pijanec Iz.
preobrnil ...................50
9.	zvi.: Jazbec pred sodnijo ...	.50
ZABAVNA KNJIŽNICA.
13.	zv.: Za staro pravdo..........50
14.	zv.: Sami med seboj. Učenr
jak (Igri.)..................25
15.	zv.¡Pogreb, Brez volje, Črti-
ce. In druge povesti......50
16.	zv.: Pri Jugoslovanih.........50
17.	zv.: Pot spokornikov, in dru-
ge .......................50
20. zv.: Amerikanci (igra) in povesti ............................50
RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI:
Andersenove pravljice .............50
Avstralija In nje otoki...........50
Avstrijski junaki.................75
re naroda, med katerim živi. A-merikanski milijardarji, ki so večinoma iznikli iz revnih delavcev, kažejo, kako se ima v tem oziru ravnati z velikim premoženjem; večina kulturnih ustanov v Ameriki je izšla iz njihovih .rok.
Spominjam se kakega slov. duhovnika, ki je bil v majhnem svojem premoženskem razmerju tak knez. V malem, revnem kmečkem narodu, kakor je naš slovenski, kateremu je bila državna oblast s svojimi velikanskimi gmotnimi silami vedno mačeha, je treba pomagati mlademu, revnemu človeku na noge, da g a glad ne zatre, predno doseže svoj živi j enaki smoter. Treba je delavcev v vseh panogah gospodarstva, duševnosti, in sam za-se skrbiš, ako skrbiš za dobro delavstvo in ureditev gospodarstva, duševnosti svojega naroda, ki brez dobrih delavcev ni mogoča. Ali ni veselje, gledati, kako se razvija kak lep talent, kako iskri v njem, ko spoznava svet in človeka na njem in ko si dela osnutke, kako bi on nrejeval to vse okolo sebe! Ali ni veliko veselje, ako kak Simon Gregorčič zapiše: Soči, ali: človeka nikar, ali Oljki in ako kak človek more reči, da je ž njim ravnal kedaj ljubeznjivo, mu o-lajšal pot skozi življenje, mu vsaj vzmogočal boljše gmotno izhajanje ! —
Iz manjših nkupin ljudi nastaja država, in narava je razvila razne jezike, narode. Ta manjša skupina in zemlja, na kateri človek živi, je kaj posebnega za vsakega rojaka. Delaj se kozmopolita kolikor hočeš, pojdi v tujino in zaslišiš tam domačo pesem ali jezik svojega naroda pa hodi naprej, če moreš, da ne bi poslušal, govoril z rojakom v tujini! V tem je naravna sila, tej smo podvrženi vsi. In biti preskrbljen s stalnim velikim dohodkom, hiti voditelj kakega dela, biti višji dostojanstvenik v svetu, kateri ima še podedovan rešpekt pred dostojanstvi, kaj lepšega bi mogel želeti, nego biti dober prijatelj mlajšim rojakom, posebno, ako isti ravno tako .revni gmotnih sil začnejo svojo pot v dosego naukov, omike, 'kakor jo je kak tak dostojanstvenik nekoč sam začel in hodil ! — Narava poro jeva različne duševne zmožnosti. Bog je človeka ustvaril, božja volja je vse; zakaj
Bele noči .........................Zb
Bitka pri Visu.....................30
Boj za pravico.....................40
Brodkovski odvetnik ...............75
Burska, vojska ....................30
Cesar Jožef II.....................25
Bolgarija in Srbija................50
Barvaste črepinje..................30
Črna žena .........................75
Deteljica ....................... .20
Dobra gospodinja (vezana)....... 1.50
Džungl..........................$1.00
Elizabeta .........................30
Etiketa in politika................15
Frančka in drugo...................25
Fra DiavOlo .......................30
Gozdovnik, 1. zvezek ............. 50
Humoristični leksikon. ............30
Igračke............................75
Ilijada............................50
Izdajavec........................  50
Iz nižin življenja.................50
Iz dnevnika malega poredneža..	.75
Jurkica Agičeva ................ 1.00
Kako naj se pišejo zasebna pisma ................................75
Kako vzgaja ussda................40
Kacijanar..........................50
Krvava noč v Ljubljani .... 35
Kitajci in Japonci.................50
Knez črni Jurij..................20
Kraljica Draga ....................25
Križana usmiljenost ...............40
Križem sveta.......................40
Kratka zgodovina slovenskega
naroda .........................50
Kultura in politika................10
Libera nos a malo..................75
Lazarlč Lindarski, povest v ver-
zich ...........................70
Marjetica..........................50
Materina žrtev.....................50
Malo življenje.....................50
Med knjigami in ljudmi........... .25
Mina ..............................50
Mlinarjev Janez ...................40
Morski razbojnik ................1.00
Na krivih potih................... 40
Narodne pripovedke soških planin ............................ 1.50
Oče naš............................50
O te ženske.....................$1.00
O kulturnem pomenu slovenske
reformacije .....................50
Pisana moti .......................40
Politično življenje Slovencev.,.	.30
Postrežba bolmilkov ............. .20
Peter Prostak (vezana).............40
Pol litra vipavca..................75
Popolna slovnica esperandskega
jezika .........................50
Pod spovednim pečatom; prva
knjiga ....................... 1.25
Pod spovednim pečatom; druga
knjiga ....................... 1.00
Prilike patra Bonaventure..........40
Pred nevihto....................  .30
Reformacije in socialistični hoji slovenskih kmetov .................50
je dal gospod Bog Simonu Gregorčiču, Antonu Aškercu na Slovenskem duševne zmožnosti, ka-koršne sta ravno ta dva razvijala v življenju, to človek, ako ti niso všeč, vprašaj gospoda Boga, ali bile so v teh dveh možeh. — Kaj bi bil še lepšega izgojil kak Strossmayer iz teh dveh višjih slovenskih talentov!
Konec prihodnjič.
I Vsak slovenski delavec j j in napredno misleč človek j j bi moral brati “Glas Sva. j 1 bode” in se nanj naročiti. j \-----------------------—j—-
IŠČEM,
Valentina Gregorin in Karola Kramar, oba doma iz Brezovske fare nad Ljulhljano. Pred par leti sta se nahajala nekje v državi Illinois. Ker imam važnosti za o-ba naj se zglasita ali pa če kedo ve za njun naslov naj mi blagovoli sporočiti. Peter Pekljaj, Box 86 Moon, Run, Pa.	7-19
oooooooooooooooooooooo
5.................. §
o o
LOUIS ROBSEL
o
0
g	----o
q	Slovensko-brvaški	o
1	SALOON
O	O
O	Vedno	sveže	pivo,	izvrstno	O
O	žganje	in pristno	domača vina.	5
O	o
O	460 Grand ave.	O
§	KENOSHA, WIS.	§
O	Telefon 1199	2
o	2
oooooooooooooooooooooo
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
!<)21,Blue Island Ave.,
Chicago, III.
NAJEMNIK & YANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač,
62—84 Fisk St, Tel. Oa&al 1406
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB.
redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO!
Revolucija na Portugalskem...M
Reliefi ........................ .75
Rječnik hrvatsko-slovenski........50
Robinzon..........................60
Rusteo-japonska vojska s krasnimi slikami iz bojišča 18 snopičev .......................... 2.25
Repoštev .........................20
Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini leta 1878, II. zv. ... .75
Skrivnost najdenke ...............30
Socijalizem in moderna veda...	.50
Spake .........................  .75
Spominski listi iz avstrijske zgo-
'dovive ........................25
Spomini na Prešerna...............75
Srečolovec .......................20
Štiri ruske slike (vezana)......	.50
Štiri ruske slike (broširana)...	.30
Tajnosti španske inkvizicije, I. zv.. 05 Telesni naš postanek razvoj in
konec ..........................75
Tilho in drugi....................75
Turiki pred svetim Tilnom (ve.
zana ........................ 1.00
Ugrabljeni grofič ................30
Ukrajinske dume...................15
Umdina ...........................45
Uporniki.........................40
Utrinki.......................$1.00
Vaška kronika....................75
V	delu je rešitev.................20
Veliki trgovec...................50
V	kamnolomu .....................30
V	naravi.......................  50
Vojska na Turškem.................35
Vstaja Škenderbergova (vezana) .40
V	tujih službah....................50
V	znamenju življenja ..............75
Za bratoljubje ......................40
Za srečo ............................40
Zgodovina avstrijslko.ogrske monarhije ............................25
Življenja trnjeva	pot.............40
Zlatokopi ...........................30
Zmaj iz Bosne........................50
Zlatarjevo zlato.....................75
Naročilom ja priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina Je pri vseh teh cenah že všteta.
BROŠURA
“ŠKOF PROTI ŽUPNIKU” je izšla v založbi “GLAS SVOBODE”
in stane s poštnino vred 35 centov. Rojakom priporočamo najtopleje, da sežejo po njej.
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO,
“Glas Svobode”
(Thb Voice op Liberty)
WEEKLY
Published by M V. KONDA (SL CO. 1809-1813 Loomis- .Street Chicago, Illinois.
Subscription $2.00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski __________narod v Ameriki._________
'Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
------------in velja--------------
IA AMERIKO:
Za celo leto.............
za pol leta...........81.00
•A EVROPO:
Za celo leto..........82.50
za pol leta...........81.25
Naslov za dopis® ih poBiljatv® ji
GLAS SVOBODE
1809-1813 LOOMIS STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivaliSča prosimo naročnik da nam natanino naznanijo poleg Novega tud 9f abi naslov.
281
JUSTIÖNI ZLOČIN.
iSvoječasno smo poročali o zadevi Folka E. Brandt, bivšega strežaja bankirja in milijonarja Martirnera L. iScbiff, ki je bil obtožen zločinstva vloma, krivim spoznan in od sodnika Rosalsky obsojen v tridesetletno ječo, od katerih je že presedel pet let.
Brandt je vedno trdil svojo nedolžnost in rekel, da je bil svoje-časno obsojen le formalno ter se mn je zagotovilo, da bo v kratkem času ©svoboden. V tej nadi je v ječi prebil, kakor rečeno, dolgih pet let, a ker zaželjena svoboda ni prišla, pričel je prositi za novo razpravo, katera se mn je koneč-no tudi dovolila in Brandt je bil izpuščen iz ječe —• seveda pod jamstvom — in nova preiskava se je pričela na široko in dolgo.
Kakšen konec je dosegla ponovljena razprava, piše “Arbeiter Zeitung ’ ’ doslovno:
“Prizivno sodišče v Albany je razsodilo, da Folke E. Brandt, nesrečni strežaj bankirja Mortimer L. iSchiff, kateri je bil obsojen zaradi namišljenega vloma po ■znanem sodniku Rosalsky v tridesetletno ječo, mora prestati svojo kazen.
Prizivno sodišče je v svojih razlogih utemeljevalo, da je bilo edino vprašanje za razsoditi, je li bilo sodišče, ki je obsodilo Brandta, opravičeno v zadevi proti obtožencu postavno postopati.
'Tedaj se ni šlo pri prizivnem sodišču za to, da se'dožene. je li Brandt zločina, katerega se dolži,, kri v ali-ne, marveč samo za to, če je imelo sodišče, ki-ga je obsodilo — če postavno ali po krivici, je vseeno — sploh pravico, izreči razsodbo proti njemu. In ker je prizivno sodišče to vprašanje z “ da” potrdilo, in ker se v to vprašanje kriv ali nekriv sploh remore spuščati, tedaj, mora vbogi človek svojih trideset let ječe prestati.
Prav slabotna nada preostaja še obsojencu, a le v toliki smeri, če se bo preiskava governerja Di-xa, ki je bila prekinjena vsled postopanja prizivnega sodišča, sedaj nadaljevala. Toda ta preiskava je bila v rokah ljudi, ki so bili že od pričetka bolj nagnjeni za Brandtovo krivdo kot nekrivdo.
'Tedaj pač komaj ostaja še nada za vbogega siromaka ki ni, in naj je rečeno od strani Schiffa, Gansa in njih plaćenih orodij, kar se hoče, izvršil nobenega zločina, ki bi se smelo kaznovati s tridesetimi leti ječe. In pa “častivredni” sodnik Rosalsky, kateri je izrekel sodbo, tisti sodnik, ki je hitro preklical svojo .razsodbo, ko je prišlo v javnost njegovo postopanje proti Brandtu, ta sodnik ki je ‘hitel k okrožnemu pravdniku in tega jokajoče prosil, naj mu pomaga v zadevi Brandta, ker vendar pripadata obedva k “eni in isti stranki” — tisti sodnik je sedaj “opravičen”. On je bil “pravičen sodnik” v očeh svojih kolegov sodnikov in svojih — sokrivcev.
A nihče drugi, ki je zadevo Brandta, količkaj zasledoval, se ne bo strinjal s tem mnenjem. — Nad ubogim .Švedom se je izvršil justieni zločin, ki bo trideset let v ječi žaloval, zaradi zločina, katerega ni izvršil.
A pravi zločinci pa, .Sehiff, Gans in Rosalsky so prosti in so “častivredni možje”.
Tako piše kakor rečeno, “Arbeiter Zeitung”, iz česar je 'razvidno, koliko je vredna ameriška pravica. Dolar je bog, dolar je
pravica in dolar je bič za vse o-pe, ki se bore z:a vsakdanji kruh in ki ne Vklonejo tilnika do tal pred lopovi, ki predstavljajo Zdr. državo ameriško.
ZGODBA O VELIKEM AMERIŠKEM PREMOŽENJU.
Spisal Fric Kummer.
(Nadaljevanje.)
5. Zaključno motrenje.
V nobeni deželi vsega sveta ni našel kapitalizem tako malo odpora in ovire, kot baš v Zdr. državah. Tukaj so znali njemu posebne lastnosti neovirano stopiti v ospredje ter se razvijati nekaljeno radi moraličnih pomiselkov. — Kar posebno zbuja našo pozornost pri razmotrivanju razvoja ameriškega bogastva in kar se nam 'karakteristično v pot postavlja, je v prvi vrsti brutalen in neprikrit način, kako se preša .postavodaja in pravosodje v službo kapitalizma sploh in pa celo v robstvo posameznih magnatov.
Brez postavodaje bi bil kapitalističen razred tako brezmočen kot 'je dojenček: 'S prva mu je dovolila prilastitev zemljišč in njih zakladov, potem izsesavanje fconsumentov in izkoriščanje delavstva in nato si je po svojih organih osnovil: policijo, milico in sodišča, trdno zaslombo za na tak način dobleno bogastvo. Zakoni, nakupičenje suhoparnih paragrafov, s si jajem naj višje nepristranosti in pravice, so bili narejeni potom podkupovanja ter se vpo-raibljajo od podkupljenih sodišč v lastno korist in pa v korist onih, ki imajo sredstva za podkupovanje: Velekapitalistov. Ostali del ameriškega ljudstva se ne more vpreti temu orožju velekapitala, to je: postavi. Kjerkoli se rešuje nasprotje koristi, najsibo v posta-vodaji ali pred sodnijo, zna navadno na vspeh računati tista stranka, ki ima na razpolago po-največ denarnih sredstev. In če se misli kaka država ali kaka občina upreti posegu velekapitala, potem ima le ta razlaganje postave v visokih in najviših instancah vedno na svoji strani. Višje da je sodišče, tembolj je naklonjeno kapitalističnim interesom. Na tem stališču se niti ne more od-pomoči s postavodajo. Zvezno-višjesodišče {¡Supreme Court) si je v teku desetletij prisvojilo pravico, da razveljavi kot proti ustavi-postave, katere so se sklenile po dolgotrajnem .posvetovanju obedveh zbornic, tedaj ustavne postavodaje. In če vendar enkrat kakšna, kapitalu sovražna postava prekorači sotesko Zvez. višjega sodišča, potem se izvršitev tega zakona zabrani s podku-,pom dotičnih organov.
In “najsvobodnejše ljudstvo sveta” si pusti vse to mirno dopasti? Pravzaprav ne. Skoraj vsaka večja korupcija je spremljana z izbruhom javnega mnenja. Toda ta preobrat mnenja ne vpliva na koristi zopetne izvolitve; nekaj se mora zgoditi, da se pomiri valovje; navadno se imenuje preiskovalna komisija, od katere se pa zavoljo tega ne sme ničesar pričakovati, ker je navadno sestavljena iz ljudi, ki so direktno v zvezi z zločinom, kateri se ima preiskati. Po preteku več časa poroča potem komisija, da je vse v .najlepšem redu, ali pa tudi, da so .znaki o nerodnosti, toda nemore se dognati pravega krivca. Medtem je javnost že zdavnej .pozabila, zakaj da je bila imenovana komisija in zakaj se je šlo, ali je pa .pozornost nase potegnila druga rakrana. iNa vsaki način pa gre zlogospodarstvo nemoteno svojo pot naprej.
!Ni redka prikazen, da pritira gnili razvoj oblasti do nekega re-formatoričnega gibanja; ali docela brezuspešnost vsega prizadevanja ostaja za vedno nerazvoz-ljiva .uganka za tiste, kateri ne poznajo vso prefriganost politi-karjev “najboljše dežele vsega sveta”. Rešitve te prikazni, ni treba dolgo iskati.
“Isti ljudje, ki so mesta, države in narod za velikanske svote davčnega denarja ogoljufali, ki so po svojih kreaturah podkupa-vali postavoda.jalstvo, sodnike in uradnike, ki so vsled korupiranih spletkarij po svoji volji sodnike posajali na sodne .stole, kateri so
vlado kratkim potom naredili za pomočnico svojih namenov in ljudstvo si podjarmili na tisoče načine—in to so tudi ljudje takozvanih “reform-komitejev”... Ko bi se tudi najmanjši resni poskus naredil, dotakniti se njih, po nepoštenim potom pridobljenjih privilegijev takoj bi vrišč zagnali o revolucij onarni konfiskaciji. — Vseeno so bili ‘pri volji konec narediti manjšim sleparijam, politi-karjem z bordeli, pivotoči in proti krošnjarjem, to pa zato, da so dobili glas, češ, da se pobrigajo za splošno dobrobit meščanov. — Časniki so jih podpirali v njihovi prizadevi, da so svoje kandidate v urad spravili. Edini pravi razloček je bil ta, da pod izrazovito korupcijsko upravo so le ti ‘re-formarji” izdali ogromne svote za podkupovanje v svrho pridobitve gotovih pravic, postav in oproš-čenja kazni, medtem, ko so po izvršeni "reformaciji” uprave zopet vse in često še veliko več nazaj dobili, ne da bi bili le en cent tvegali. Mnogokrat je boljše da se i-ma “reformarje” v “gospodi”,... ker le teh delavnost ni vedno v splošni sumljivosti, da je korupcijska in zaradi tega se jo strogo ne nadzoruje . . . Kar smo tukaj rekli, ima veljavnost za vsako “reformno” gibanje.
Seveda, zlogospodarstvo uradov ne bi moglo dobiti tisto sploš-nost, kakor tudi ne bi ogromna sleparstva — imenovano “reformno gibanje” — mogla vspevati, če bi se delavstvo spominjalo svoje dolžnosti. Do tega je le redko prišlo; v širših vrstah ameriškega proletariata se je tudi zgubilo merilo državljanske morale. O zavedbi, da delavstvo mora nositi vse posledice in stroške korupcije, ni bilo nič najti. Zaman se išče o kakšnem odločnem protestu proti gnilobi v politiki in družbi. Moralo se je že nekaj hudega zgoditi, predno se je prebudil delavec, a še potem je pri volilnih protestih volil enega izmed obe-dveh korupiranih strank. Pa tudi, če bi si bilo ameriško delavstvo vstanovilo politično organizacijo in bilo nastopalo samostojno, tako vendar ne bi imelo nado na vspevanje, ker mu manjka razredne zavednosti in pa spoznanje spremembe kapitalističnega gonila, zaradi česar nemore najti prave poti iz korupcijskega blata. iSicer je bilo devetnajsto-stoletje prineslo ameriškemu delavstvu par naskokov k politični samostojnosti, in to je bilo leta 1830 in 1880; toda vsej začetno obetajoči nadi, sledil je kmalo žalosten konec.
V zadnjem času je vendar socialistična stranka med ameriškim delavstvom zavzela trdno tal. Ogromne težave, ki jih mora delavstvo premagati, kar je tem težje, ko se mora premagati korupcija, baš katera vedno skuša vtihotapiti se v vrste zavednega delavstva. Ali kapitalističen razvoj, kateri je odgojil to korupcijo, skrbi :sam za to, da se vedno ne samo narašča in pomnožuje njemu sovražna armada, marveč da se vedno z novim revolucijo-narnim duhom nasiča, na katerim konečno vsaka vaba izpodrsne. KONEC.
ZA VSESLOVENSKI SANITARIJ.
'Nedavno tega je pisal rojak Matija Gaišek iz Nokomis, 111. v svojim dopisu med drugim tudi, da ako bi se več Slovencev naselilo v Texas na farme, da bi ne bilo težko dobiti od kompanije, ki prodaja ondotne farme, kakih 160 a-krov dobre zemlje in sicer zastonj.
Mi smo prepričani, če kedaj pride do tega, da se zjedinimo za .vseslovenski sanitarij, da bomo dobili zemljo zastonj, povrh pa tudi pomoč od mesta ali občine za zgradbo, kajti mala mesta in trgi se kar trgajo za sanitarije in take institute in dajo poleg denarne podpore še druge privilegije. Kar se tiče zemljišča je najmanjša skrb, pa tudi za poslopje oziroma zidanje istega ni ravno tolike važnosti, kajti za isto se bi dalo nabrati dovolj pri rojakih in drugih filantropih. Vprašanje je le: Hočete sanitarij ? In kedaj bomo začeli?	/
Rojaki! Poglejte velikanska poslopja in zavode, katere postavlja po skoro vsih mestih takozvana
Y. M. C. A. in Y. W. C. A. Premoženje, to je zemlja in stavbe teh družb cenijo na več miljonov dolarjev in vse te milijone so nabrali od trgovcev in filantropistov. — To lahko tudi mi Slovenci storimo. Edino za kar bi imeli skrbeti, je vzdržavanje tega zavoda. In ta skrb je prav mala, kajti enkrat smo že omenili kako se bi ti stroški pokrivali.
Rojaki ne bodite mlačni! Začnite se zanimati za stvar! Pričnimo z delom! Pogovarjajte se o tem pri društvenih sejah in doma, da se zbudi zanimanje. Pišite v časnike in povejte svoje mnenje! Nikar ne spite! Čas beži in staramo se. Nesreča pa tudi nikoli ne počiva. Morda ravno tebi, rojak, bo prišel prav tak zavod, ki te bo z odprtimi rokami sprejel in za te skrbel. Za slučaj, da se ti kaj takega pripeti, kot starost, onemoglost, revšičina itd., ali ne bi bilo lepše za te, da najdeš zavetišče v domačem zavodu, kot pa bi se moral potikati med tujci, ki te ne bodo gledali z lepim očesom. Katero si izbereš: Domač zavod ali miloščino od tujih rok?
IZ ZAMENE.
¡Sedemindvajset mladih duhovnikov je bilo na Italijanskem na “iust rajze” in ko so odhajali nazaj v Ameriko šli so se poslovit od papeža in le ta, ko jih je blagoslovil jim je rekel:	“Povejte
Amerikancem, da jih ljubim.” — Mi popolnoma verujemo, da jih ljubi — še bolj pa njih imetje!
W. T. Burns, notorični detektiv v zasledovanju McNamara bratov in senator Lorimerja s diktogra-fom, sedaj okoli predava o svojih detektivskih izskušnjah, pod pa-tronanco vitezov Columba. To se pač vjerna, če pomislimo, da so McNamara bratje kot i Lorimer katoličani, kar znači, da vsi so prijatelji delavcev — unijskih delavcev.
The New York World je.-od 14. jun. poldrugo kolono posvetil “0-četu” Richard Hawley-u, katoli-škegamu duhovniku, ki je bil ta dan aretiran, ko se ga je bil preveč nasrkal in potem razsajal kot kak žganjar po ondotnih ulicah. Naše mnenje je, da je bil gl. u-rednik na počitnicah takrat, ker bi drugači ta .razprava ne zagledala belega dne v imenovanem listu.
Neki Poljak po imenu Joe Ke-roskiwicz je 11. jun. v Passaie, N. •J. ravno ko sta imela z nevesto v ondotno poljsko cerkev sv. Jožefa vstopiti, da bi se poročila, pobegnil. Redar Van Wagoner, ki je bil tudi navzoč, se je spustil za njim, ga v enourni nogotekmi, potem i:o je iztrelil vse patrone iz revolverja za njim, konečno prijel in privedel vklenjenega v cerkev nazaj, kjer ju je duhoven poročil. — Blažen bo menda sad take zveze prisilnega zakona.
UPRAVNIŠKI PREDAL.
Od tajnikov raznih S. S. P. društev smo prejeli mnogo naročil za dopisnice, katere je omenil glavni tajnik S. S. P. Z: v svojem poročilu, a vsa ta naročila so tako mala, da se jih ne splača za vsako posamezno društvo posebej delati. Na naročila pod 250 dopisnic se ne moremo ozirati. Te dopisnice se rabijo za vabilo društvenih bratov za k sejam, obvestilo za obisk bolnih bratov in pa naznanilo asesmenta in drugih prispevkov. So zelo praktične in prihranijo društvenim tajnikom mnogo dela.
[Ravno zadnji mesec, ki je šesti v letu, je potekla skoro eno treti-ni naših naročnikov naročnina. — Pismenih opominov nismo nikomur poslali, ker ravno sedaj smo preveč obloženi z delom in zato u-pamo, da bodo rojaki naročnino predplačali v najkrajšem času, ne da bi jih rabili še posebej o-pominjati. Vsakdo prilično ve do kedaj ima naročnino plačano, in zato naj ne odlaša ampak pošlje še danes tisti dolar ali dva, da se mu ne bo, treba bati, da bi mu list ustavili. Tisti pa, ki ne nameravajo naročnine ponoviti, nam naj takoj sporoče na dopisnici, ker če tega ne store, jih smatramo za nadaljne naročnike li-
sta in bodo morali zaostalo naročnino plačati.
Naši zastopniki posebno po zapadu in po tistih naselbinah, koder je lansko leto potoval naš so-trudnik Martin V. Konda, naj se podvizajo in poberejo naročnino, kajti mnogim naročnikom, katere je nabral Konda je naročnina potekla s koncem junijem.
Zastopnikom se ni treba bati vprašati za nov imenik 1 naročnikov, kajti z veseljem vam ga odpošljemo na migljaj. Pišite po i-menik, ker brez istega ste takore-koč zgubljeni.
Rojakom, prijateljem in znancem po državi Kansas naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal Mr. Konda. V državi Kansas je imel list Glas Svobode že od nekdaj naj večje število naročnikov in pri tem hočemo tudi vstrajati. Menda ga ni slov. lista v Ameriki, ki bi imel tako močno armado naročnikov v Kansasu, kot jo ima ravno Glas Svobode. In da si list še bolj vtrdi svoj temelj, se je namenil sotrudnik Konda obiskati vsako slov. naselbino v Kansasu in med rojaki agitirati za napredno časopisje.
Upamo, da ondotni rojaki bodo šli Kondatu na roko in mu pomagali pri agitaciji in drugem.
Do sedaj smo razprodali že 1387 brošur “Škof proti župniku.” — Takega vspeha si nismo nadejali v tako kratkem času. In ker i-mamo še par tisoč teh knjižic na rokah in ker bodo iste kmalu po-
šle svarimo rojake, da ne zgube ¡nobenega časa in da si nemudoma naroče eno ali dve knjižici. — j Te brošure so najboljše sredstvo za agitacijo. Nek roj. svobodomislec skoz in skoz, ima, tako je sam pisal, štiri prijatelje, ki so pa zakrknjeni pristaši duhovščine, da jim pa oči odpre, nam je poslal naročilo za 5 brošur, od katerih naj pošljemo eno njemu, druge pa na poslane naslove. To smo seveda, storili in prepričani smo, da, so knjige že zdavna prebrali in da nekaj je le ostalo, kajti eden izmed tistih si je naročil in pred-plačal “Glas .Svobode”. Ali nimate tudi Vi kakega takega zakrknjenega vernika? — Pošljite nam naročilo, da mu pošljemo e-no teh brošur, morda bo spregledal.
Brošure stanejo samo 35e poštnine prosto in če jih naročite 25 ali več, tedaj vam damo iste po 25c komad, a vi pa plačate poštnino.
¡Ne odlašajte! Poslužite se spodnjega naročila in nam ga pošljite.
Omenimo naj, da smo prejeli mnogo naročil za te brošure in sicer brez denarne vrednosti, ampak na ista se nismo ozirali in smo jih enostavno vrgli v koš, ■kajti na ta način smo se vjeli pri knjigi “Opatov Praporščak.”
V današnji izdaji lista smo priobčili cenik knjig. Nikar ne prezrite tretje strani. Oglejte si katera knjiga se Vam dopade in naročite si jo.
GLAS SVOBODE CO. 1809-1813 S. LOOMIS STREET, CHICAGO.
POŠLJITE mi ....... brošur: “Škof proti župniku”, za
kar prilagam .............. ..................$.........
POŠILJAM podporo za lastno tiskarno ...........$........
NAROČNINO za Glas Svobode......................$........
Skup.
Ime priimek .................
Naslov .....................
Mesto in država ............
Sem star ali nov naročnik
NAJ VEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
NARODE TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TEL. CANAL 445
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.
BROŠURA
V
\/
ŠKOF PROTI ZCPS1KD
stane samo 35c poštnine prosto.
Za dobiti pri:
GLAS SVOBODE CO.
1809-1813 So. Loomis St., Chicago.
Na naročila brez denarne vrednosti, se ne ozira.
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko <^vt> Društvo
Ustanov. 21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GIAVNI OtDfBOB:
PSaBODSEIDiNlIIK: Jo«. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
If AJNlK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.	L
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adam gburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NAIDZOR1NIEKI:
^jTTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. , £i. JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.	-M.
m. At ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK s O«. GEORGE BOEHM, Arana, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
Odškodninski zakon.
*■>- (Workmen’s Compensation Act.)
Da bodo rojaki — delavci — v državi Illinois vedeli in razumeli kaj predpisuje ta 1. maja 1912 pečeni zakon hočemo tu prevesti na domač jezik vsebino istega, ki s« direktno tiče vsacega delavca.
State of Illinois Workmen’s Compensation Act.
NA ZNANJE DELAVCEM!
Delavski odškodninski zakon, ki je stopil v veljavo 1. maja t. 1. določuje, da predno je kateri delavcev zavezan pod tem zakouom, mora biti obveščen o tem od svojega gospodarja in to osebno kadar mu da delo ali pa mora delodajalec nabiti iztis tega zakona na vidljiv prostor, kjer so delavci vposleni.
V smislu s to ustanovno zahtevo, podpisani s tem obvešča vse delavce o kompenzacijskih določbah delavškega odškodninskega zakona in podaja spodaj glavne j poteze tega zakona.
ČLEN 4.
Odškodnina, plačana v vsakem slu
čaju poškodbe, ki povzroča smrt delavca, je:
1.	če delavec zapusti vdovo, o-troka ali otroke, ali stariše ali druge krvne dediče, dobe isti štirikratni povprečni letni zaslužek, katera svota ne sme biti manj kot $1500.00 in ne več kot $3500.00.
2.	Če pa delavec zapusti samo stranske sorodnike, samo toliki odstotek, kolikor je umrli prispeval letno v ta namen od svojega zaslužka.
3.	Če delavec ne zapusti nobenih dedičev, ne več kot $150.00 za pogrebne stroške.
4.	Odškodnina se izplača v obrokih somerno s polovičnim povprečnim zaslužkom in sicer v i-stem časovnem razmerju, kot je bil plačilni dan ali pa vsak teden.
¡5. Odškodnina se plača zapuščinskim oskrbnikom ali varuhom dedičev za porabo slednjih.
ČLEN 5.
Odškodnina se plača za vsak slučaj poškodbe, ki se pripeti ali je posledica najema dela, kot sledi:
1.	Prva pomoč, kakor tudi zdravniška in ranocelniška, zdravila in vse prosto v bolnišnici za dobo ne več kot 8 tednov, s pripombo, da stroški ne znašajo več kot $200.00; kakor tudi potrebna pomoč od zdravnika ali ranocelnika, katerega preskrbi delodajalec v teku onemoglosti.
2.	Polovično plačo,-pričenši z 8 dnevom onemoglosti, toda ne manj kot $5.00 in ne več kot $12.00 na teden, dokler se svota za posmrtnino ne porabi.
3.	Primerno odškodnino v slučaji hude in trajne spake rok ali o-braza, svota se določi potom pogodbe ali atrbitracije in ne sme presegati ene četrtine odškodnine za smrt.
4.	Za delno popolno nemočnost polovico diference med zaslužkom pred nezgodo in zaslužkom, ki ga dobi po nezgodi.
5.	Za popolno nezmožnost, odškodnino za 8 let od dne poškodbe, enako 50% njegovega zasluž-
ka, toda ne manj kot $5.00 in ne več kot $12.00 na teden, dokler skupna svota ne znese svote za u-smrtnino, ali po preteku omenjenih 8 let in potem odškodnino tekom življenja, enak 8% posmrtnine, katera odškodnina pa ne sme hiti manj kot $10 na mesec, plačljiva vsak mesec.
6.	A vseh slučajih nezmožnosti, kjer se je plačalo kot gori navedeno in kjer nastopi smrt, predno je cela svota izplačena, dobe line-alni dediči preostanek, toda nikoli ne manj kot $500.00.
7.	Popolna nezmožnost zavzema slepoto ali popolno trajno zgubo vida, zgubo obeh nog do in nad členkom, 'zgubo obeh rok za in nad plestjo; zgubo ene roke in e-ne noge, poškodbo hrbtenice, ki povzroči mrtvoud v rokah in nogah ; in pokvarjenje ali potolče-nje lobanje, kar bi povzročilo znorelost ali katero drugo popolno ¡nezmožnost in po preteku šestih mesecih sme delavec vložiti prošnjo za izplačilo celotne svote.
8.	Kurator ali varuh mora hiti postavljen, da prejme, odškodnino za nekompetentno osebo ali mladoletnika.
GLEN 51/2.
Osebe opravičene do odškodnine smejo vložiti prošnjo za izplačilo odškodnine v celotni svoti in sodišče lahko dovoli tako izplačilo, če vidi, da je tako najbolje za stranke.
ČLEN 6.
Podlaga za izračunanje odškodnine je letni zaslužek za tisto leto pred poškodbo in letna plača, če se je ne more drugače določiti, se vzame produkt od 300 dni in povprečne dnevne plače to je 300 krat eno dnevna plača v vseh slučajih, kjer ni delavec delal eno leto pred nezigodo, odškodnina se nadalje zračuni na podlagi letnega zaslužka oseb, ki so isto delo opravljali in če ta podlaga je nemogoča ali neprimerna, tedaj naj bo odškodnina 300 krat tolika kot je poškodovana oseba zaslužila povprečno tiste dneve ko je delal. V zaslužek se računa samo navadni čas in so “overtime” in drugi stroški izvzeti. Če pa se oseba, ki že prejema odškodnino znova po-škodi, tedaj se odškodnina za nove poškodbe določi v primeri z naknadno nezmožnostjo.
ÖLEN 7.
Odškodnine, katero mora plačati delodajalec, se ne more znižati zaradi tega, če mu drugi delavci pomagajo z darovi.
ÖLEN 8.
Kdor si nalašč poškodbo povzo-či, ni opravičen do kake odškodnine.
ÖLEN 9.
Nezmožni delavci se morajo dati zdravniško preiskati na stroške delodajalca po nezgodi, potem teden po 1. preiskavi in na to pa ne več kot enkrat vsake štiri tedne, da se dožene značaj in trajnost poškodbe, pri kateri preiskavi i-ma lahko delavec tudi svojega zdravnika in če se oba zdravnika ne moreta zediniti glede poškod-
be, si smejo zbrati tretjega zdravnika ali pa ga določi okrajni sodnik (County Judge), in če se delavec noče podvreči taki preiskavi, tedaj nima pravice do odškodnine.
ČLEN 10.
Vsako nesporazumljenje poravnajo trije razsodni možje, odikate rih imenuje enega delodajalec, dražega poškodovana oseba in tretjega okrajni sodnik, kateremu razsodišču morati obe stranki tekom 10. dni dati vse fakte in kopija reporta od tega razsodišča se mora vložiti pri State Bureau of Labor Statistics. Isti report veže obe stranki izvzemši v slučaju pomote, kadar se sme apelirati na Circuit sodišče ali pa tisto sodišče, ki je imenovalo tretjega razsodnika, pri čemur se mora položiti varščino (bond), pri takem prizivu imati obe stranki pravico zahtevati porotnike, če prej tako pismeno zaprosijo.
ČLEN 11.
Odškodnina se smatra za “¡preferred claim” in vsaka plača za odvetnika mora biti potrjena od sodišča.
ČLEN 12.
Vsaka pogodba za poravnavo narejena med delodajalcem in 0-sebo, opravičeno do odškodnine v teku sedmih dni po poškodbi se smatra za fravdolentno.
PRVOTNI NAROD V AMERIKI.
Razkritja pri izkopavanju v Novi Mehiki.
Obsežna izkopavanja, katere izvršuje že nekaj časa ravnatelj a-meriške šole za starinoslovje, dr. Edgar L. Hewett v Rio Grande-dolini v Novi Mehiki, so privedle do presenetljivih novih razkritij o prvotnih narodih v Ameriki.
Predvsem je bilo dokazano, da le-ti prazgodovinski jamarji (ljudje, ki so stanovali po dup-pljinah,) so živeli po nekem izra-zovitem komunističnem sistemu.
V vkupnih velikih hišah so stanovali; malo močene zemljične pokrajine, ki so jih s silnim trudom obdelovali, so bile njih skupna lastnina. Baš tako so bile zamotane vodovodne naprave od vsih skupno izvršene in delitev pridobljenih proizvodov se je godila po jednakem komunističnem načinu. Kakor v “American Magazine” izvaja na podlagi poročil Hewetta, se imenuje narod, o katerim običaje in življenje se je nekoliko jasnosti dobilo, Paja.ri-tanci, ker so stanovali na takozvani Pajarito^planoti v Rio Grand-dolni.
Izkopali so dve veliki skupni hiši, potem eno prostorno duplino v klečevitim obrežju reke Rito de Los Frijoles, poleg katere se nahaja ogromen podzemeljski prostor, kateri je služil za raznovrstne religiozne ceremonije. Natančna starost te paja-ritanske civilizacije se nemore dognati, vendar se da sklepati iz raznih znamenj, da je od tedaj minulo tisoče let, ter se jo stavi v dobo prvotne babilonske in egiptovske kulture. Izkopavanje je zadelo na silne ovire; stoletne plasti so morali odstraniti, predno je bilo mogoče razkriti velike skupinske hiše in dupline. Dela so se vdeležili v Rio Grande-dolini stanujoči Pueblo-Indijanci, o katerih se misli, da so potomci pranaroda. — Najzanimivejša je nanovo razkrita stavba, okrogla hiša Tyu-onyi, ki je bila do sedaj skrita .pod kupom zemlje v Frijoles-Can-non. ¡Stavba, ki ima neko obliko rimskega kolozevna, je edina v svoji arhitekturi; nobena, še tako primitivna ameriška stavba se z ono nemore primerjati. Očivid-no je bila grajena po odstavkih (terasah) kviško se spenjoea, 0-krogla stavba, ki je bila visoka najmanje tri nadstropja. Medtem, ko so bile druge družinski a-li skupne hiše Pajaritancev z dozidavo vedno ¡razširjene, -je bila omenjena okrogla hiša po posameznim načrtu izvanredno pravilno zgrajena ter daje spričevalo o spretnosti teh prvotnih arhitektov.
Gradnja te stavbe je bila namenjena za obrambo. V stanoval-ške prostore se je prišlo iz dvo-
' ČLEN 13.
Noben delavec ali oseba, opravičena do odškodnine nima oblasti odreči še pravici do odškodnine.
'ČLEN 14.
Tožbe za odškodnino se ne sme naperiti če se ni delodajalca prej obvestilo in če se ni zahtevalo odškodnine tekom šestih mesecev pri popolni nezmožnosti, tekom 30 dni pri 'začasni nezmožnosti in 6 mesecev po smrti ali onemoglosti delavca. Y obvestilu naj bo zapisano ime in naslov delavca, dan prostor in vzrok nezgode in isto se naj dostavi delodajalcu osebno ali pa v priporočenem (registriranem) pismu.
******
Opomba.
Predstojeće je samo delni izvleček mnogih določb “ Compensation” zakona in kdor hoče imeti popolni ¡tekst istega se naj obrne do : David Ross, Secretary of the Bureau of Labor Statistics, Spring field, 111..
Uredništvo želi, da si delavci izrežejo ta prevod in shranijo, tako da imajo istega vedno pri rokah, če bi slučajno hoteli vedeti kaj smejo pričakovati od delodajalca za slučaj nezgod. Tudi bi bilo dobro, da date list, ko ga prečkate svojemu prijatelju in mn še posebej pokažite ta prevod odškodninskega zakona, da bo tudi on vedel, kako stvar stoji. * V
rišča, v katerega se je šlo po lestvi z strehe. Vhod od vznnaj na dvorišče, je bil samo eden šest čevljev širok ter vodeč od vzhodne strani. Jednako zgrajena, če tudi ne tako umetno, je skupna hiša v Puye; bilo je središče ene* ga plemena, katerim so pripadale mnoge skalovite vasi iz Cannona. Ob robu globokega Cannona, je bila postavljena visoka, štirioglata stavba v primeri 300x275 čevljev. Okoli ravnokotnega dvorišča so se sklepali prostori, v katere se je takisto težko prišlo. Važni resultati so se potem dobili z ¡razkritjem okoliležoeik duplin, tako, da si. sedaj zamoremo .predstaviti nekako podobo “prvotnih Ameri-kancev.”
Posebno zanimivo razkritje pri kopanju je velika duplina v Rio de los Frijoles, ki se razširja pod nadvršnimi stavbami in je služila za religiozne obrede. Iz te dupline se gre v Štirni podoben šoht še globeje ter se pride v prostor, ki meri 100 čevljev širjave in 75 čevljev globočine. V tej votlini so zopet prostori, v katerih so stanovali duhovniki in čarovniki, medtem, ko so Pajaritanci molili deževnega boga v oni 175 čevljev globoki duplini.
PRODA SE
40 in 80 akrov posekanega gozda ravnine, jako lahko za čistiti. — Zemlja leži ob glavne j cesti 1 miljo od mesta, vse kmetije okrog. Cena akra 22 dol. z lahkimi plačili.
F. GRAM
8-16	Naylor, Mo.
Telovadba.
Kakor trdi Dr. Dunkirk naj bi fizično vadili edino z namenom, da si ojačimo duh, da isti lahko diktira telesu. Ni tako lahko prikrajšati telo za tisti, kar se mu dopada, dasi vemo, da taka zabava je škodljiva. Čil duh ali dobra pamet daje povelja telesu in regulira njegove navade. Ali lahko preprečite vašemu telesu, da se ne preobje, prepije ali posluži drugih ekscesov. Skusite in če ste vspešni, postanete popoln. Če pa vam katerikoli nered v prebavi pri tem nagaja, poskusite Tri-nerjevo Ameriško Zdravilno grenko vino. Isto ho ojačilo vaš želodec in čreva, bo poživelo apetit in povečalo prebavne snovi, isto vam bo sčistilo drob in ga ohranilo čistega. Bo oblažilo bolečino. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, Illinois.
“The Southern Guardian”, katoliški list v Aurora, Mo. se z vsemi neumnostmi bavi, le tega ne pove, “why an old bachelor priest needs a three-story house to live in.” Da zakaj?
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

&&
PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA:
Kaiser Prani Josef I. IS. junija 1912. Deviška(prva) vožnja iz New Yorka‘
Kaiser Franz Josef I, 27. julija Martha Washington 21. avgusta Oceania	17. julija Argentina	31. avgustu
Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne it pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuj« ae r SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
QLAVNI ZA8TOP ZA
AMERIKO
Nove|omladn|iyole|nei modne obleke za može in dečke.
Najboljše blago dobite za najnižjo ceno, če kupite pri
HiNG<§
JELINEK in MAYER, imitelja.
Vogli Sine Island Arene in 18ta cesta.
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure.
Odprto v nedeljo dopoludne.
B'
M. A. WEISSK0PF, M. D.
----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK ---
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel, oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od I. — 3. ur« popoludne in	od 4.—8. popoludne.
od 6.—S:30 ure več«r.	Ob nedeljah samo od 8,—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
0
m-
ATLAS BREWING C0.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER I MAGNET | GRANAT j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Compagnie Générale Transatlantique
lx New York v Avstrijo čez Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivaj© brezplačno hrano na parnikih družbe,, snažne postelje, vino in razna memo jedila.
Pristanišče 57 Worth River vznožje 15th St., New York City
r
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj:
S. S. France nov dvovijak)	8. S. La Provence
S. S. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavnizatop na 19 State St., New York.	MAURICE W. KOZMINSKI.
glavai zastopnik za zaptiu, 139 N. Daarbara St. Chicago, 111
Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi onim potujo čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobre urejen
West Roundup Saloon.
Samo 'A milje zahodno od postal..
Vedno sveže pivo. —Postre žba solidna. Domača vina.
Josip Cerovček
‘lastnik.
Telefon: Canal 3014
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare. 'i Potniki dobe pri meni čedna preno čišča. J Potrežem vsakemu točno in izborno.
MARTIN POTOKAR P
1625 So. Center Ave., Chicago, 111.

DOPISI.
CLEVELANDSKIM FARIZEJEM V JAVEN PODUK.
Pri nas imamo zopet krasno priliko radovati se lepih, umetnih komadov domače godbe, ki jo proizvaja dobro znana muzikalna, St. Clairska, magnatska družba večnih farizejev. Glavni trabant, naš nepozabni in nikdar u-gnani Anton Grdina svira na klarinet na vso svojo močno sapo, da se je bati da bo revež od napenjanja počil ali pa da bodo poslušalci nehote oglušeli. Da je pa koncert še popolnejši pritiska ne rezko činele in razbiti boben dikqf vseh dik, večni gojenec ljubljanske hiše čednosti in usmiljenja naš brez pravega cilja blodeči Lojze. Kako upijejo ti farizeji in zavijajo oči k nebu, samo da bi svoje skrite namene pred ljudmi utajili, ker vest jih peče in boje se resnice, zato so v Cl. Ameriki zagnali tak krik.
No, Anton Grdina vsak dobro pozna, zato je pač nepotrebno zgubljati besede o tem kremenitem značaju. Za danes se omejimo le na njegovo upitje, s katerim hoče ugnati Aug. Kužnika, za katerim prozornim zastorom stoji ljubljenec slepomišlja pri frknjen Lojze s svojim Trompi helnom. Na druge izjave udov in ubogih sirot, grdih obrekovanj in velikih laži in nizkih, malih ra čunov bodo že oni odgovorili, ki vedo za vse nakane teh poštenja-kovičev. Grdina, ta junak cerkve nili revolucij, prijatelj nočnih na padov, somišljenik krvavih anar histov, se nam dela kot nedolžno velikonočno jagnje, kateremu se mora vse klanjati in zažigati di šave. Temu junaku je sedaj kar naenkrat vse, kar piše Svoboda grda laž, obrekovanje in tatvina dobrega imena. Ta krščanski rimsko katoličan piše: Kje je še kak trgovec, duhovnik ali posamezna oseba, katerega še niso oglodali Ko jih pa primejo oblasti za širok jezik, potem je pa zopet en čas mir. Take grde hinavščine je zmožen samo spufani katoliški a narhist, kateremu danes povemo, da Tone, Tone resnično, resnično ti povemo, kakor je širen in pro storen vesoljni svet od veka do veka, tako resnično si ti Anton Grdina pred bogom in ljudmi tisočkrat večji glodalec trgovcev in duhovnikov in posameznih oseb kakor vsi dosedanji dopisniki desetih letih obstoja Glas Svobo de. In resnično, resnično ti pove mo, ko bi se kedaj držali tvojih naukov resnično rečeno, že zdavnaj bi pol clevelandske slov. na selbine v Columbusu na električ nem stolu usmrtili. Ampak fari -zej, mi se ne držimo tvojih naukov zato pa sedaj vse blatiš, kar tebi nesluži v korist, le dobro je to, da tvoje neumnosti pozdrav lja v še bolj neumen listu Cl. A-merike še navaden psiček, ko dvigne nogo in ji da pozdrav, katere ga od vekomaj do vekomaj zaslu iži. Pošteni ljudje pa že od daleč ovohajo katoliški smrad ki veje iz teh cunj, katere plačuje oropa na, uboga para, osramočena čast mladih deklet, v Zvonarskih ulicah.
¡Samo par besed še. Kaj se pa briga ostali svet za tvoje upnike, in kaj kričič o tem in delaš sramoto celemu narodu, kaj ne veš kje se deli pravica. Kaj ne poznaš postav. Vse lopove, ki te izkoriščajo izroči težki roki pravice, mi se o tem popolnoma strinjamo, ker stojimo na stališču, da gre vsakemu kar mu sliši. Ampak z upit jem po okužnem cunjastem listu ne boš nič opravil, marveč še isto izgubil. Mi Aug. Kužnika poznamo, on ni še nikogar za jeden cent ogoljufal, on je storil več na društvenem polju kot vas bo kedaj storilo cel regiment farizejev, ki rodoljublje le izrabljate v svojo korist. On je vstanovitelj štirih društev katera vsa lepo vspe-vajo, Vi, cela banda ste pa le lovci za dolarjem, ki denar Vam u-stvarja vero, boga in -za tisti denar ste pripravljeni objednem prvo temno noč napasti ne samo trgovca ali duhovnika ampak vsakogar ki Vam v obraz pove, da ste izkoriščevali slov. naroda in ste izkoriščevalec slov. naroda in se oglasi v Vašem žepu blagoglasni cink, cink, cink. In Aug. Kužnik je edSn tistih čistih in rodo-
ljubnih značajev, ki vam je zagodel že marsikatero pošteno in jo bo še; zato ga hočete ugonobiti, pa se motite vi, farizeji, če ti pa on ne plača, kar imata skupaj ne, on že ve zakaj ne, in to je pač krivda tvoja in tvojih trabantov. Bodite le pripravljeni račune bomo zravnali.
H.
Odprto pismo gosp. vdovi Luciji Kovač, v Cleveland, O.
Velecenjena gospa: —
Kar se tiče Vaše izjave, v 50. štev. lista “Clevelandska Amerika”, kot odgovor na moj dopis v 24. štev. “Glas Svobode”, v kojem sem hotel nič druzega kakor opozoriti g. A. Grdina na svojo dolžnost, ki jo je imel kakor sama veste proti vam, ker ste se mi smilila. Jaz sploh nemorem verjeti kako ste morala Vi in g. Jalovec podpisati tisto lažnjivo infamijo, ki bluje pravi resnici v obraz ter sramotiti nekoga, ki Vam sploh ni nobene krivice prizadjal. Vam je gotovo prava resnica ravno tako znana v tej zadevi, kakor me ni.
Vprašam Vas, ni li resnica, da je g. Grdina popolnoma na svojo roko postopal v zadevi iztirjanja posmrtnine po Vašem pokojnem možu? Ni li resnica, da je g. Grdina najel advokate popolnoma na svojo roko, ne da bi bil Vas prašal ali obvestil in mazal to stvar nad sedem mesecev? Ni resnica, da ste mogla Vi laziti za njim in ne on za vami? Ni li resnica, da sta šla Vi in g. A. Jalovec meseca marca k g. Grdinetu ter zahtevala nazaj zavarovalne listi ne od njega, da se odda zadev drugemu v roke, toda mesto da bi Vam dal, kar je bilo vašega Vas je prav pošteno nahrulil ter všel v svojo spalnico? Morda ni resinca, da je zavarovalna druž-ba Security Casualty Co. v Indianapolis izplačala usmrtnino ter poslala ček za $400 Grdinatovim advokatom dne 2. maja t. L, kar potrjuje sam superintendent ome njene družbe Mr. Clifforth? Kaj tudi ne bo resnica, da ste šla Vi dne 3. maja z g. Grdinatom v pisarno njegovih advokatov, kjer ste podpisala pobotnico, denarja Vam pa niso dali? Gotovo se še spominjate kakšne “izjave” ste dajala (in sicer opravičene) g. Gr-dinatu, ko je odšel v stari kraj dne 7. maja, ko ste se zavedala da v slučaju kakšne nesreče na potovanju (a 1-a Titanic) zgubite vse svoje premoženje, za kojega Vam je bil edino g. Grdina odgo voren, ki Vam pa ni dal nobene jamčevine pred odhodom, ker st vedela, da nemorete nikogar dru zega po nič vprašati ker niste drugemu Vi nič izročila?
Dalje morda ni tudi resniea, da Vam je g. Grdina izplačal šele 18 junija, ko se je povrnil iz star domovine tedaj ko je bil opozorjen v “Glas Svobode”, ter odra čunal za trud in stroške, za se in svoje advokate svoto 65 dolarjev
Tukaj toraj je resniea, ko jo Vam dokažem spričami. In Vaša dolžnost je, da omenjeno izjavo prekličete ter daste zadoščenje resnici . . .
Kar se tiče Grdinetovih pretenj z Columbusom in žlicami ter ne sramnega obrekovanja meni in G. Svobode v 51. štev. ‘Trambihlna bom vkratkem odgovoril. Pri tej priliki bo morda zvedel, kdo je bližje — Columbusa?
Z pozdravom ostajam Vam u dani	Ahasver,
Taylor, Wash Dogodki zadnjih dni so me napotili ,da se zopet oglasim. In ravno ti dogodki so vzrok, da se se daj lahko bolj prosto, svobodno in brez strahu izrazim, kakor je pa to bilo poprej mogoče.
Mislim, da je bilo 20., ko so pri šli na Taylor union vpeljevati, pri čemur je prišlo tudi do nekih pre tepov. Organizatorji niso nič pravili, toda vrnili so se zopet 23 Nastopali so razni govorniki, to da priznati moram, da so govorili skoro samo tistim, ki so z nji mi prišli. Ker so videli, da tudi ■ pot nič ne opravijo, so obljubi da pridejo zopet čez eden teden medtem pa naj vsak med svojim narodom malo poagitira.
Toda, kaj se je zgodilo? službenci Denny Renton Co. so sklenili imeti svojo sejo, predno
organizatorji povrnejo. Seja je bila sklicana na 25. večer; odbra-so bili zastopniki za vsako narodnost; jaz za Slovence. Mene se je vprašalo, če hočem biti za tolmača, ne pa govornika, kakor se pozneje izkazalo. (Hoteli so namreč zvedeti, koliko jih je za union in koliko proti.) Sedaj so začeli govoriti; najprej “višje glave” potem pa zastopniki. Naj-prvi izmed njih je bil Poljak. Kako je to živinče vpilo in organizatorjem razna hudodelstva pod-tikovalo, ni za popisati. Tako je govoril Slovak, tako Ital j an in ■razni drugi, ki sploh s premogo-kopom nič opraviti nimajo. Vsa kemu govoru je sledilo burno plo skanje, jaz sem pa sedel med njimi kot grešnik in roke križem držal. Trla me je jeza tako, da ko je prišla vrsta na mene, skoro nisem vedel kaj bi rekel. Govorila je še cela vrsta drugih, eden in vsaki proti union. Nato je prišlo glasovanje.
Da, glasovanje. In kako mislite da je izpadlo? Šest ubogih Slovencev nas je stalo na levi, proti (?) na desni? Pokazali smo, da smo možje, ki si upamo ne samo prosto misliti, ampak tudi govoriti in z dejanji dokazati. Dokazali smo, da smo možje, ki ne prodajamo sebe in svojih otrok v kapitalistično sužnost. S ponosom lahko gremo povsod in s povzdignjeno glavo in ni se nam treba bati grdega imena.
Med nasprotniki sta se posebno odlikovala dva, katerih prvih črk ne morem zamolčati; J. M. in F. M. sta junaka. Prvi se je nekaj ujedal, koliko mu je že union snedel, o drugem pa mislim še pozneje poročati. Sramota, kličem jima iz vsega grla.
Razun Renton-a, kjer so pred kratkem union upeljali, pa še ni pripoznan in Taylor, kjer se ga z vsemi štirimi tako branijo, so vsi premogokopi v uniji. Toraj je sramota za nas, če se ga mi branimo. Imamo isto plačo kot po u-nion kempah, toda mi jemo kruh, ki ga je union nam priboril.
O nadaljnih dogodkih hočem poročati.
Socialističen pozdrav kličem vsem zavednim Slovenkam in Slo-Rudolph Gradišnik.
vencem.
Moon Run, Pa.
Dolgo že nisem čital v našem listu Glas Svobode iz naše naselbine; toraj se jaz nekoliko oglasim. Delavske razmere so, kakor ima kdo prostor, dela se vsaki dan; ljudi je dovolj, marsikdo slabo zasluži ter ne svetujem za delom sem hoditi.
Čital sem dopis Frank Močnika iz Moon Runa, Pa., priobčen v G. N. št. 139. Nič ne oporekam dopisniku, samo brez zamere, če se o stvari nekoliko oglasim. Omenjeni je popisal slavnost odtvoritve novega “doma”, ki ga je postavilo društvo “sv. Barbare” v Moon Runu. Slavnost odtvoritve se je vršila 30. maja t. 1. — No, saj je bil zadnji čas, toda nič prepozno za prihodnost, —- za pretečeno prepozno!
Že pred časom bi lahko stal društveni “hram” v Moon Runu, a kaj je bilo temu vzrok, ko ni? Nesporazumijenje in nasprotje, ki je bilo v društvu. Ko se je stavila erkev v naši naselbini, se je že takrat debatiralo za “Društveni Dom”, in to na sedaj in povsodi. Posledice temu so bile hude. Več mož, ki so bili svoječasno odločni nasprotniki “Društvenemu Domu”, so danes sprevideli, da jim je bolj v korist “Društveni hram” nego “cerkveni hram”. — Za cerkev so Kranjci mnogo proč vrgli; za “Društveni hram” je bilo škoda in prepozno. Bili so možje, beseda je ostala in cerkev je postala; mi imamo potem prosto društveno zborovanje v pritličju cerkve itd.. Toda koliko časa je to trpelo? Ni dolgo bilo, kc jim je božji namestnik vrata pokazal; to je poljski duhovnik, ki je sedaj vladar moon runske cerkve. No, pa saj je imel prav! Socializmu se je srce ohladilo, ko so se pustili najbolj premeteni možje, da jim je pop-Po-ljak, sv. duha “napumpal” v njih srca, pred časom blagoslovljen j a moon runske cerkve. Že par tednov popred se je pisalo, a-gitiralo in vabilo okrajna društva in druge ljudi, češ kaj bo to za-ena slavnost itd. Da! Predno se je odtvotril “Društveni Hran1.1 se ni čitalo in ne vabilo; povsem je bilo bolj površno dano razglasilo na sosedna društva.
It doesn’t pay to neölect
^0Ur « i**«- i^?û!üiiIPS1hïïïïi •
Jtemnici
Će pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr.. Richterjev
PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F.AD. RICHTER & CO-.21S Pearl St., New York, N.Y.
^	Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So, Centre Ave„ Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščia.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blae Island Av. cor. 21.St
SVOJI K SVOJIM!
U-
Globe, Ariz.
Imam za poročati žalostno novico, namreč da smo izgubili iz naše srede brata Anton Pančiča, doma iz Bribir, na Primorskem, star 32 let. V rudniku je podel 12 čevljev globoko ter se poškodoval, da so ga morali operirati, kar se je izvršilo 23. junija in tisto noč je bil tudi že mrtev. Tukaj zapušča ženo in dva otroka. Bil je član društva “Slovani Naprej” št. 93 S. 'S. P. Z., katero mn je priredilo lep pogreb.
Dasi je naše društvo še mlado, je vseeno pokazalo tukajšnjim Slovakom ,in ¡Slovencem, koliko so koristna društva. Tukaj je na tisoče Slovanov, ki pa imajo samo eno — srbsko — društvo, in še to je daleč v vzadju za drugimi naselbinami.
V državi Arizona smo imeli o-sem urno delo; seveda pod zemljo; kompanije so delavce pritiskale na 9 urno delo, a zaradi živahnega gibanja socializma in organizacij, se je legislatura izrekla odločno za .osemurni delavni čas kar so tudi morale kompanije pripo-znati. V rovih smo sedaj po 8 ur, toda kompanije pa so se izrekle, da delamo samo 7 ur; zu-najnim delavcem so plačo za deset odstotkov zboljšali, nam v rovih pa nič, češ, saj delate samo po 7 ur.
Kakor mi je pravil socialistični organizator, šteje v državi Arizona soc. stranka 12,000 članov in od meseca januarja se je število za 4000 članov pomnožilo, če bode šlo tako naprej, potem nam je obstoj socializma zagotovljen. — Država Arizona raste živahno z napredkom; dobili smo takoime-novanega državnega “Mine Inspector” in tri “Mine Inspeetor-Deputy,” katerim bo naloga gledat da kompanije vzdržujejo varne rudnike. Kakor se sedaj društvo zanima, bo država Arizona i-mela najboljše postavo dajalce.
Naj še omenim, da tukaj delamo stalno, posebno sedaj ko je baker v dobri ceni.
Pozdrav vsem naprednim Slovencem.	Anton Fisher.
V Moon Runu so jo že mnogo-krat zagazil'., za enkrat vendar ne. In zakaj ? Ponos ih čast gre onim, ki so ukrenili, da niso po staro-kranjsko” blagoslovili no vega “Društvenega Hrama”. Delavec blagoslovi svoje, pop naj svoje; proč s popom in z barovo smolo, če prav ima prijetno vonjavo, toda teka pa nič za nas, on dolarje v žep, a kdor svojih otročičev s kruhom ne blagoslovi, so lačni.
Želim vsim moon runskim m drugim društvam, raznih Zvez in Jednot lepo zastopnost, složnost in pa mir posebno pri sejah; saj nas že svet uči, da več mož več napravi, eden pa malo.
Prosim, da se ne bodem komu preveč zameril, upam da sem pisal resnico; vsaki se ima pravico oglasiti, komur ni kaj po volji, Mislil sem omeniti par surovih farskih mož, toda za enkrat opustim.
Seme, ki stanuje od Moon Runa tam preč,
Po ženi zdihuje še vedno naj več! Se bliska, grmi se v koči tiši,
Pri toplemu solneu se v senci hladi.
Pridem še, ko nisem svobodaš!
Jos. Seme.
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbovec A Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co.
1622 Arapaboe St-, Den ver, Colo-
The Komad Schreiet Co.
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
Dobra linijska Gostilna,T" ÏÂ Jos. S. Stastny
2005 Bloe Island Ave.
veliki Dvorana z» drugtvene in unijske seje, in druga dvorana za konoerte, ženitve in zabav«,
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plač*.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mili is spilile Mi
ODVETNIK
PATENT»
GARL STROVER
(Sobe štev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
Tel, 3989 MAIN
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in najr«4 vžitka za par centov s biljardna mizo na razpolago. Vse to »e doba v gostilni
John Košiček
1807 B. Centre Ave. Chicago, UL
Teleion Canal 1439.
“TheRoosevelt SalĐon”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
trgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bloe Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
Prve cigarete. Težko si je misliti čas, ko ljudje niso tobaka kadili, njuhali, žvečili itd. in vsled tega tudi včasih bljuvali. Pred odkritjem Amerike, stari svet ni poznal tobaka in njega užitka. Krištof Kolumb in njegovo moštvo so prvi videli človeka kaditi. Ko so leta 1492. prišli k otoku San Salvador, so k svojemu začudenju opazili skupino rjavih ljudi ki so sedeli okoli ognja ter spuščali iz nosa dim. Ko so si jih bolj natančno ogledali, so videli, da imajo en konec tankega in suhega listja, zavitega v fine kuruzne liste, v ustih, dočim imajo drugi konec prižgan. Indijanci so kadili prve cigarete. To tajinstveno rastlino so domačini imenovali “tobako”. Od tod ime tobak, pa ne od otoka Tobago, ki so ga štiri leta nato odkrili.
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Proatgorak in mrzel prigrizek v»ak dan.
ti
SLOVENCI POSEČAJTE
Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul
Izvrstna kuhinja. Fina viaa in smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Bloe Island Av. in zap. 18. ni.
"Sloralai Clol” Saloon
V STRINGTOWN, Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
Slovenska gostilna
1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Colo.
Tu dobiš vedno sveže ^Valterjevo pivo, ohioška vina, dobro domače žganje im najboljše smotke.
Slovenci obiskujte nas.
J. GABER In F. TURK, lastnika.
Dr. J. H. ROTH
zdravnik in ranocelnik.
1664 Blue Island av. 2612 S. Millard av.
vogal 18 cesta	blizu 26 ceste
od 9 do 10.30 dop., 2.30 do 4 pop., Ô 30 do 8 pop.
Tel. Canal 85.
vjutro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer.
Tel. Lawndale 3470.
Edino pristni
Električni Obliž
(Plaster)
izdeluje in prodaja
LOUIS SCHEFFEL, lekarnar
vogal 20 cezta in Bine Island nlica.
Ni boljšega sredstva proti bolečini. Poskusite ga!
RAZNO IN DRUGO
1
KRANJSKO.
Zločin ali nesreča? V nedeljo 9. m. m. je bilo na Blejski Dobravi blagoslovljenje gasilnega doma. Veselica se je vršila v Zajčevi gostilni, kamor so tudi prišli vete-ranci iz Jesenic. Med temi tudi veterane in tovarniški delavec 34 let stari oženjeni Janez Rabič, o-če 6 nepreskrbljenih otrok. Ko je Rabič večerni vlak zamudil, se je podal peš v spremstvu treh drugih fantov proti Jesenicam. Med potjo je pa izginil in so ga našli 11. m. m. mrtvega v Savi pod Sotesko v veteranski uniformi. Sod-nijska komisija bode šele dognala ali se je zgodil zločin ali pone-srečenje. Rabiča so prenesli v mrtvašnico na Koroško Belo.
napornemu delu vseh okoliških požarnih bramb. Prebivalci v vasi so bili vsi zbegani, bilo jih je pa zelo malo, ker so ljudje gnali živino na planine in so bile nekatere hiše popolnoma zapuščene. — Pogorela je cela vas in sicer 7 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Skoda je velika, in še bolj občutila, ker so bili ljudje za male vsote zavarovani.
Dve žrtvi Osojskega jezera. 17.
m. m. sta utonila v Osojskem jezeru slikarska vajenca 171etni G. Plaeota in 161etni D. Gante. Kopala sta se ob obrežju in zašla nenadoma v globočino. Plavati ni iznal nobeden.
Samomor častnika. Poročnik 17. pešpolka v Celovcu, Erih Zimmermann, se je v garnizijski bolnici v Gradcu ustrelil. Star je bil 26 let. Vzrok samomora je še neznan.
ŠTAJERSKO.
Drugi časi, druge misli Vsakomur je znano, da imajo na Dolenjskem božjo pot Novi Lurd pri Št. Jerneju, ki ga je ustanovil šent-jernejski kaplan s pomočjo župnika iste fare. Kmalu po ustanovitvi božje poti pa je postal župnik-u-stanovitelj najhujši nasprotnik božje poti in svetosti Novega Lurda, ker ni dobil uprave božje poti v svoje roke in ker se ni zlival vernemu ljudstvu izsiljeni denar izključno v njegove roke, v blagoslovljeno bisago. — Sledilo je pravdanje, vsled katerega je prišlo mnogo kmetov v občutno škodo. In žnpnik-ustanovitelj Lurda, je izjavil, da Lurska voda nima čudežne moči, da je nikdar ni in ne bo imela. No, letos je župnik popolnoma nasprotnih nazorov, kajti denar, dohodki Lurda se stekajo v blagoslovljeno malho in to nekaj stri. Tudi niso dohodki Lurda tako skromni, kakor bi človek sodil po premoženju vernega ljudstva. Letos se je ponudil neki podjetnik, da hoče sezidati veliko lurško kapelo, če mu prepuste par mesecev dohodke Novega Lurda, milodare našega vernega ljudstva. — Župnik pa v svoji dalekovidnosti ni bil zadovoljen in je dejal, da privoli v to-le^ če plača podjetnik še par tisoč kron povrh. Po tem soditi, je finančno stanje Novega Lurda zelo ugodno. Ni torej čudo, da je to vplivalo na župnika, da je postal popolnoma drugih nazorov, kakor je bil lani, ko še ni imel Lurda izključno v svojih rokah. Pa kaj zato; saj še papež ni vedno istih nazorov, če gre tza vero in bero.
Um se ji je omračil. Dne 7. junija se je obesila v svoji podstrešni sobi 431etna Ana Čižmek, gospa sodnega oficijala v Novem mestu. Imela je v življenju 13 otrok, od katerih & pa živi le še petero in od katerih najmlajša — Lea — je komaj 14 dni stara. Revici se je bilo, kakor smo zdaj izvedeli, že preje enkrat zmešalo in se je hotela zastrupiti z neko kislino, pa so jo še rešili in oddali v blaznico, odkoder je kmalu prišla zboljšana domov.
Sin ubil očeta. V Dravljah pri Šiški se je zgodila krvava žaloi-gra. 211etni Martin Sirnik je ubil svojega očeta. Oče, znan dobro-voljček, je bil nekaj pijan. Med njim in med sinom Martinom, ki je baje precej sirov in je pred 14. dnevi tudi svoji materi hudo grozil, je nastal prepir. Sin je očeta dvakrat z gnojnimi vilami udaril po glavi tako hudo, da je mož takoj umrl. Ubijalec se je baje v spremstvu prejšnjega zgornješi-šenskega župana Galleta sam zglasil pri orožnikih. Sirnikova hiša v Dravljah, po domače se pravi ‘pri Požarju’, je znana klerikalna hiša in bo še prilika razmišljati o dobrodejnem vplivu klerikalne vzgoje in klerikalne morale.
KOROŠKO.
Francoske nune. Česar Francozi ne marajo, to vsprejema z odprtimi rokami Avstrija. Tako je zopet neka francoska kongregacija kupila več posestev ob Milstat-skem jezeru. Nune bodo napravile bržkotne kak dekliški zavod in bodo delale dobre “kšefte”!
Velik požar pri Beljaku. V Vazah pri Beljaku je izbruhnil velik Požar. Ogenj je nastal v Bachar-jevi gostilni na neznan način in se je silno hitro širil po vasi. Pihal je hud veter, ki je skoro onemogočil, da bi ogenj omejili kljub
Iz Maribora. V Marb. Zeit. čitamo to-le zanimivo novico: “V Mariboru je ustanovila slovensko-nacijonalna (?) duhovščina — pemško mladinsko zvezo. Črno-rdeče-rumeni znaki in pozdravi s lieil-klici! ” Eno moramo reči: naša duhovščina je zelo mnogostran-ska. Za Slovence ustanovlja mladinske zveze s helo-modro-rdeeimi znaki, za mariborske nemškutarje zopet mladinske zveze s črno-rde-če-rumenimi. In na grmado z o-nim, ki bi ne verjel, da je ta duhovščina do kosti slovensko-na-rodna!
Uboj v Jeruzalemu. Dne 12. junija se je vršila veselica v Petro-varjevi gostilni v Jeruzalemu pri Ivanjkovcih. Na tej veselici sta bila tudi kovaški pomočnik Anton Kemenovič in 201etni Ignacij Ivan j čič. Proti 11. je nastal med Rudolfom Rakušo in Ivanjčičem prepir in pretep. V pretepu je I-vanjčie dvakrat zabodel Kemeno-viča z nožem v prsS, vsled cesar je pri Kemenovieu takoj nastopila smrt. Ivanjčič se je imel pred mariborsko poroto zagovarjati zaradi uboja. Vsled Ivanjčičevega zagovora pa je bilo porotnikom stavljeno poleg vprašanja uboja tudi vprašanje silobrana. Porotniki so vprašanje glede uboja zanikali ,potrdili pa vprašanje glede silobrana proti varnosti življenja. Sodni dvor je nato obtoženca obsodil na osem mesecev težke ječe.
PRIMORSKO.
Bojkotirana cerkev. Pred par dnevi je poklicalo okrajno glavarstvo v Gradišču starešinstvo občine Bruma zaradi cerkvenega vprašanja, Občani namreč bojkotirajo cerkev, odkar je prestavljen proti njihovi volji vikar Pelka. Ne o-biskujejo službe božje, in približno 30 otrok v občini še ni bilo krščenih. Na tozadevni opomin o-krajnega glavarstva, naj vendar ta bojkot občani opuste, je starešinstvo odgovorilo, da bo občina vstrajala pri bojkotu, dokler se ne vrne vikar Pelka, če se pa to v doglednem času ne izvrši, darovali bodo občani cerkev državi in si bodo sezidali lastno evangeljsko cerkev. Župan Jakob Veni er Coneion je izjavil, da je cela občina za to, da izstopijo vsi iz katoliške cerkve in pristopijo k evangeljskemu veroizpovedanju in si zgrade svojo cerkev.
Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu v Predračah se je razletela predčasno mina. Delavca, 25-letni Fran Šavli, in 211etni Ignacij Erjavec iz Lokavca sta bila v bližini mine. Zračni pritisk ju je vrgel čez rob kamnoloma in padla sta eden v 15 m in drugi v 40 m globok prepad. Oba so našli popolnoma razbita med skalovjem.
Smrt morilca svoje žene in o-trok v kazilnici. V kazilnici v Gorici je umrl posestnik Franc Kragelj, ki je letos meseca aprila v hipni blaznosti, ali pa v silni jezi umoril svojo ženo in dva otroka. Kragelj je bil od aprila v preiskovalnem zaporu. Odklanjal je dosledno vsako hrano in so ga morali po sili in umetno hraniti. Pri vsem tem pa je vendar jetnik tako oslabel, da ni dočakal obravnave.
Srce na desni strani. V bolnišnici v Voloski ste je zglasil neki kmet Mareelja iz okolice. — Prosil je zdravnika, da naj ga preišče, češ, đa mu nagaja nekaj v prsih. Pri natančni preiskavi bolnika so
zdravniki konstatirali, da ima Mareelja srce popolnoma na desni strani.
Moderna kaznilnica. V kaznilnici v Kopru, ki je bila vsled modernih naprav že do sedaj posebno priljubljena kaznencem, so napravili sedaj še električno razsvetljavo in umetno ventilacijo v celicah.
Boj med finančnimi stražniki in tihotapci. Na avstrijski strani, nedaleč od avstrijsko-laške meje, sta trčila dva avstrijska finančna obmejna paznika na tri tihotapce. Bila je tema in nasprotniki se niso prej zaznali, dokler niso zadeli drug oh drugega. Tihotapci so začeli takoj streljati s samokresi, toda brezuspešno. Ustrelila sta tudi paznika, in eden tihotapcev, 22-letni Sukovič, je padel zadet v čelo. Ostala dva tihotapca sta nato pobegnila. Ustreljeni, ki je obležal na mestu mrtev, je imel pri sebi vrečo, ki je vsebovala 120 kg kave.
RAZNO.
Pametna beseda iz nemških ust.
Graška “Tagepost” je priobčila članek pod naslovom “Serbien und Bulgarien. Eine Etappe in der südslavisehen Bewegung”. — Ta članek se zaključuje takole: “Politično gluh mora biti, ki ne razume znamenj, ki se kažejo v jugoslovanskem gibanju. Vedno napredujoče zbližanje balkanskih Slovanov v zvezi z vedno iskrenejšimi zvezami balkanskih Slovanov z Jugoslovani naše monarhije pomenja stvar usodepolnega pomena za Avstro-Ogrsko. — Da se takšna stremljenja ne morejo zavirati in zatreti niti z diplomatskimi spletkami, niti s trgovsko političnimi presijami, najmanj pa s policijsko politiko in veleizdaj-niškimi procesi, o tem so nas poučila zadnja leta. Dalekovidni, moderni avstrijski . državniki bodo morali najti pota, ki bodo vodila k temu cilju, da se združijo interesi balkanskih in naših Jugoslovanov z interesi avstro-ogrske monarhije.”
Očetovsko srce. L. 1794. je revolucijski komite prijel v Parizu bivšega kraljevskega svetnika' in generala Jeana de Loizerolles in so ga z njegovim sinom Simonom de Loizerolles vrgli v ječo v St. Lazaru. Dne 2. julija 1794., dva dni pred padcem Robespierra, so pri jutranjem razglasu imen žrtev, ki naj bi bile usmrčene z giljotino, prečitali tudi ime Simona de Loizerolles. Mladi mož se je v svoji* celici zamudil samo en tre-notek in ko je hotel iti iz celice, tedaj je videl, da so vrata zaklenjena. Njegov oče se je priglasil v njegovem imenu in čez pol ure je padla glava starejšega Loizerolle-sa pod giljotino kot žrtev očetovske ljubezni. Dva dni nato so prijeli Robespierrja in iz zaporov so bili izpuščeni vsi, ki so bili kot žrtev njegove maščevalnosti zaprti. Med izpuščenimi je bil tudi Simon de Loizerolles.
Otroka svoje hčere umorila. —
Pred inomoškim porotnim sodiščem je bila 631etna kmetica Veronika Konrad obsojena na smrt, ker je umorila novorojenca svoje hčere, da hi s tem odvrnila sramoto od svoje hiše. Porotniki so potrdili stavljeno jim vprašanje soglasno.
Sodna obravnava proti morilcu Tomanu. Dne 27. junija se je začela pred sodiščem v Ogrskem Gradišču obravnav» proti Ladislavu Tomanu in tovarišem. Toman se je kakor znano, zavaroval na 73.000 K. Nato je umoril dunajskega mizarskega pomočnika Ernsta Schiillerja, ki mu je bil zelo podoben, da dobi na ta način zavarovalno vsoto. Obtoženi so razen Tomana tudi nadzornik zavarovalnice, neki solicitator in posestnik Blaha, ker so sodelovali pri umoru.
Majhna zmota. Slavni zdravnik dr. Renard v Parizu je bil znan kot jako bistroumen napram svojim pacijentom in znanim. Nekega dne je dobil pri viziti svojega pacijenta, ko je ta z nekim starim gospodom mimo igral piquet. — “Kaj tukaj delate, gospod?” reče dr. Renard temu staremu gospodu. “Pojdite domov m dajte si puščati kri. Ne smete odlašati niti trenotek.” Prestrašeni mož je hitel domov ter legel takoj v posteljo. — Dr. Renard mu je sledil ter mu parkrat sam
8 TUJA SLABOST. !
8

m
9
Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, v slabi krvi in nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeha. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh pr* bavnih organih, in ki
IZČISTI CELO TELO,
DA ZDRAVO KRI,
VREDI PREBAVO.
Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero bi moral tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabe ga počutja, je veleznano:
g Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
# ------------------------------------------------------------------------------
®	To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih želišč in rdečega vina, ima velik
delokrog, zato ker tako uspesno deluje v vseh neprilikab prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v
boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil, ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih,	¡1
nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov
in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptom slabosti. V lekarnah.
JOS. TRINER
® 1333-1339 So. Ashland A ve.
Din
Chicago, 111. ^
•###
999®
pustil kri. Dal mu je tudi praške, da je bruhal, toda navzlic temu se je njegovo stanje vedno bolj slabšalo. Tretji ^dan je prišel k bolniku njegov brat. Dobil je obvestilo, da njegov brat umira. Hitel je torej k postelji Loh.ika, kjer je dobil tudi zdravnika. “Za boga,” je vprašal zdravnika, ‘kaj je pa vendar mojemu bratu?” “Kap bi ga skoro zadela,” je odgovoril dr. Renard, “spoznal sem to slučajno na njegovih zvitih ustnicah.” — ‘.‘Moj bog!” je zaklical brat, ‘moj brat ima že šestdeset let zviti ustnici.” “Zakaj mi vendar niste tega prej povedali?” je odgovoril dr. Renard, “prihranili bi meni mnogo truda, bolniku pa mnogo muk.”
Čudna sodna razprava. “Journal des Débats” pripoveduj« o nekem čudnem slučaju, s katerim se je bavilo londonsko sodišče. — Slikar O’ Connor je bil pozvan, naj plača svoji zaročenki odškodnino, ker se ni hotel z njo poročiti. Toda slikar je pred sodiščem navedel vzrok svojega postopanja. Njegova zaročenka je namreč vedno nosila oklep. Nekega dne je bil slikar zelo ljubosumen na svojo zaročenko ter je streljal na njo, vendar je pa ni zadel. Zaročenka je iz strahu pred zopetnim napadom kupila pri nekem trgovcu z orožjem oklep iz plutc-vine in pločevine, ki ga baje rabijo tudi vojaki in ki ga ne more prestreliti niti kroglja iz vojaške puške. O’Connor je venomer prosil zaročenko, naj odloži oklep, ter jo zatrjeval, da ne bo več ljubosumen. Sodnik je prišel na pametno idejo. Prosil je gospodično, naj odloži oklep, da ga preskusijo. In pokazalo se je, da ga prestreli navaden revolver. Sodnik je vsled tega prav lahko pregovoril zaročenko, da ni več nosila oklepa. — Zaročenec je pa obljubil, da ne ho več ljubosumen. Trgovec je moral povrniti znesek, ki ga je dobil za oklep. Par dni pozneje je bila poroka.
* # *
Kaplan: To bi pa le rad vedel, če alkohol res voljo slabi?
Fajmošter : Larifari ! Bolj ko ga žehtam, bolj sem odločen, da ga nikoli ne pustim.
POPOLNO ZDRAVJE
VAŠ ZDRAVNIK, kedar vas zdravi tokaj vpraša glede vašega želodca, jeter in droba, kajte njegov prvi čin je stimulirati iste da delujejo; ZAKAJ PA ČAKATI, DA PRIDE DO TEGA? Popravite vzrok takoj predno obolite in odstranite strup iz vašega sistema.
ZAM-ZAM TABLETE
stimulirajo delovanje teh organov, ZAM—
ZAM vam dajo rdečo barvo in vas poživijo.
ZAM—ZAM je gladka pot do popolnega zdravja, so lahke za vzeti, jih lahko dobite, so lahke in positivne v njih delavanju. Samo en poskus in hvalo jim bodete peli do neba — kupite jih še danes.
Najboljše zdravilo za zabasanost
ZAM = ZAM TABLETE V lekarnah 10c in 15c.
Dajte zdelati svoje tiskovine pri
“SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne ' —o—	Delo solidno
“SPRAVEDLNOST” I?\N4č?tM&DNEVN,K
a®
“Glas Svobode” >k do roki
naj kroži od
; i , +-
Vsak slovenski delavec naj Člta “GLAS SVOBODE”
TAM [RA.
(Nadaljevanje.)
Carvalho je radovoljno spolnil Selijo Madagasčana, ki je steklenico duskoma izpraznil ter se takoj zopet odstranil.
“Kdo, je ¡mož?” vprašam tolmača v njegovi materinščini.
“On je moj brat, gospod,” mi odvrne.
“Vaš brat? to si pač ne bi mislil, kajti nista si najmanje podobna.”
“Temu se ni čuditi, ker on ni ne po očetovi niti po materni ¡krvi moj brat.”
“Tako? Po, Isteri strani pa potem?”
“Bamo po lastni krvi, gospod.” “Tega ne razumem; izrazite se točneje.”
“'Ako bi Vi poznali običaje Ma-dagaske, bi me umeli. Ako se boce v tej deželi koga brata naziv-Ijati, tedaj se javna ceremonija vrši, vsled katere se ta naslov dobi, tako da se po smrti tudi na škodo njegove žene, za njim podeduje. ’ ’
“IV.čem obstoji ta ceremonija, ce smem vprašati?”
“To je čisto preprosto. Obedva moška, ki se ¡hočeta pobratiti, si ranita ramo, pristrižeta iz razne te kočo krv, jo zmešata in popijeta, med tem Iko si v roko sežeta. Navzoči prično vpiti, pojo pesen njima na čast in pobratimstvo je 'zvezano. ’ ’
Ne bom se mudil pri težavah in dolgočasju, ikar smo morali prvi dan popotovanja prenašati, ker pripovedoval sem vam že, kako trpljenje mora popotnik v kraljevini Bombetok prestajati; a poleg vsega tega se je 'še pridrulžila po neivspešnem izidu mojega poslanstva zlobnost portugiškega tolmača in smelost Madagasča-nov, kteri so nosili našo prtljago.
Jaz sem Portugalca Carvalho že opetovano zasačil, ko je z našim spremstvom sporazumljive šale zbijal; moja dva pomorščaka sta isto opazovala.
“¡Znate gospod poročnik,” mi reče Bernhard, nekoč, ko smo za trenuteik sami bili, “da s Portugalcem ni vse v redu? Jaz stavim deset liber tobaka proti enemu založku, da lopov misli na izdajstvo.”
“Tega mnenja sem tudi jaz.” “In jaz tudi, gospod poročnik,” dostavi Pojre.
“Toda jaz sem se nekaj zmislil, kar mu bo zabranilo nam škodovati.”
“Daj, da slišimo, kaj da je?” “Jaz bom vzadaj ostal; Vi se delajte skrbni za-me, ponudite lopovu steklenico araka, ako nazaj ¡pojde in mene poišče, a jaz mu poženem kroglo skozi glavo.” “Tvoj načrt se mi vidi bol e-nergičen kot ostroumen; Ti 'zabiš naših spremljevalcev. ’ ’
“O, s temi bomo že gotovi.” “Ti misliš, da bi tudi vseh deset postrelili?”
“¡Če tudi ne vseh, vendar vsaj nelktere. Ostali potem zbežijo.” “In napravijo v bližnjih vaseh hrup.”
“To je res . . . toda vseeno, v sili pobijemo tudi vaščane.” “Tedaj Ti misliš, da bi mi trije kraljestvo Bombetok premagali?”
“Pripoznam, da bi bilo to precej težaven in zagrabljiv kos dela. Toda kaj hočemo storiti? Izdani smo brez vsakega dVoina in to je pribito, da nam je zanjka nastavljena. Ali se jim naj ¡pustimo kar mirno zadaviti? . . . Hočemo . . . tiho! Tukaj je lopov.” ¡Portugalec je res z velikimi koraki prišel proti nam.
“Gospod,” reče globoko se priklonivši, “imam Vam zla poročila ‘sporočiti. Dva moža Vašega spremstva 'sta od kač pičena in nista zmožna pot nadaljevati; ker pa uboge pare ne moremo ostaviti ter jih kajmanom in tigrom žrtvovati, smo se dogovorili, da eden od nas v bližnjo mesto po pomoč pojde in da mi taborimo to noč .tulkaj.”
Potem, ko je to Portugalec izgovoril gostobesedno, brez da bi mene pogledal, nameraval se je odstraniti, a jaz sem ga pridržal ter mu rekel:
‘‘Ker sem jaz vas in druge zato ¡plačal, da vi mene slušate, se mi zdi čudno kako Vam mora v
glavo pasti, določbe vkrepati, brez da bi mene vprašal. Ni mogoče, da bi mi tu prenočili med razvalinami, grmovjem in na pesku. Recite tedaj Madagaščanom, da naj se takoj odpravijo. Ona dva pičena pa naj nemudoma sem prineso, da se-o njih stanju uverim. ’ ’
Ker sem z odločnim naglasom govoril, ki ne pripušča ugovora, se Portugalec ni upal očito upirati. —
“Jaz hočem Madagaščanom vašo voljo sporočiti, gospod,” mi odgovori; “toda dvomim, da se bodo tudi vaši volji odzvali.” “Kaj mislite sedaj gospod poročnik?” vprašata obadva pomorščaka.
“Mi lahko vsaki dvanajst strelov izstrelimo, draga prijatelja,” odvrnem njima, “in razuntega i-marno krepke pesti, oborožene z britkimi meči, s tem se da že kaj pričeti. ’ ’
Odsotnost Carvalha je trajala skoraj četrt ure, in baš sem ga hotel s pomorščaki zasledovati, ko smo ga konečno vidli prihajat; delal je silno čmren obraz.
“Oj, gospod,” je z bolestnim glasom iskliknil, naše stališče postaja čim vedno bolj kritičneje. Med tem, ko sem popred z vami govoril, se je nova nezgoda nad vašim spremstvom pripetila ; še trije možje so od kač pičeni, dva sta od kajmanov ranjena in eden si je nogo zlomil. Tedaj sta od desetih Madagaseev samo dva še rabljiva; vi vidite torej, da ni mogoče popotovanje nadaljevati.”
Te številne nezgode so pač bile nekoliko neverjetne, da bi jaz mogel le za trenuteik verovati. — Dal sem tedaj pomorščakoma dogovorjeno znamenje, nakar sta Portugalca popadla in na tla vrgla.
Ta napad je bil izvršen tako nenadoma, da ¡Carvalho iz presenečenja in bojažni za kakšen upor niti sposoben ni bil.
“Tvoja poslednja, ura je prišla, Carvalho!” mu zakličem; “pri priči te ustrelim!”
“Milost! Milost!” vpije v smrtnem strahu; “podarite mi 'življenje, gospod, in jaz hočem vse storiti, kar mi bodete ukazali!”
“Prepozno je, Ti moraš umreti ! Kaj bi Ti nam znal tudi še pomagati, ko se je naše spremstvo skrčilo na dva moža?”
'“Stojte gospod . . . poslušajte me en trenutek, jaz Vas prosim za to . . . Ljudje, ki so bili od kač pičeni, so le neznatno ranjeni, da niti govora ni vredno o tem. ’ ’
“In oni, 'ki so bili od kajmanov popadeni ? ’ ’
“Tudi tisti so neznatno poškodovani, ni govora vredno/’
“In tisti z zlomljeno nogo?” “On je s prva mislil, da je zlomljena . . . toda ni bila . . . zamore prav dobro hoditi ... tako brzo, kot veverica ...” “Potem vidim v moje veselje, da od naših deset mož niti eden ni za posel nesposoben in da morejo vsi pot nadaljevati.”
“Da, in oni se tudi ne protivi-jo, ako me osvobodite, jim hočem takoj naznaniti, da Vi želite nemudoma oditi. To sporočilo jim bo prav prijetno.”
“Pravzaprav sem jaz silno prizanesljiv napram Tebe, da ti Tvoje laži tako lahko odpuščam . . . vstani in se vrni k tvojim ljudem. Toda zapomni si, kar Ti sedaj še povem:
“Pomorščak Bernard Te bo v primernem razdalj n spremljal, in ko hitro zapazi, da daš najmanje znamenje sporazumljivosti Madagaščanom te ustreli v glavo, in Bernard nikoli ne zgreši lastovke na sto korakov. Sedaj si posvarjen ter zamoreš storiti kar hočeš. “Bernard,” rečem k temu, ko je Portugalec vstal, “Ti poj deš s Carvalho in na prvi sum, ki bi ga njegova kretnja zbudila v tebi, ga ustreli! ’ ’
“Dobro, ¡gospod poročnik, zanesite se na-me.”
Ko je portugalski lopov slišal ,to povelje, se ni mogel vzdržati, da ne hi napram meni vrezal otožen obraz. Iz njegove bojazni sem sklepal, da vsaj za trenutek ne misli več na kakšno izdajstvo.
“Dobro,” odvrnem mu, “sedaj bodite dobrohotni in idite spredaj, da nam pot kažete.”
¡Vsled te previdnosti, ktera Portugalcu ni dopuščala z našo e-skorto govoričiti, se je red sam-obsebi zopet vredil, ter do večera se ni ničesar dalje pripetilo.
'Bilo je že pozno zvečer, ko smo do prvega našega šotorišča dospeli, polegli smo na zemljo, z orožjem pri rokah in se zedinili, da vrstivši vsake dve uri stražimo. Ko je Carvalho, katerega smo v našo sredo vzeli, videl, da proti taki previdnosti ne more ničesar ukreniti, se je vlegel in kmali trdno zaspal.
Naslednji dan dospeli smo popoldan v podkraljevino, v kateri smo bili zelo gostoljubno sprejeti. Zopet nam je prišel podkralj naproti, nas pozdravil s vsemi znaki odkrite prijaznosti ter nas slovesno povedel v svojo bajto.
Potem, ko smo zavžili malico, ktero nam je dal pripraviti, smo hoteli zopet oditi; podkralj pa je rekel, da bi s tem njegovo soprogo žalili. Kakor sem želel, brzo v Mazangajo priti, moral sem se njegovi prošnji udati, posebno ker je izjavil, da v nasprotnem slučaju nam peroge ne posodi, ki nas prepelje preko jezera, katero nas je ločilo od pristanišča. Ker pa je jezero, kakor rečeno, pet milj široko in okrog <z nepredor-nimi gozdovi ter s strmi hribovi obdano, tako si moramo misliti, v kakšen položaj bi bili prišli, če ne bi čolna dobili.
Ko je tolmač Carvalho dobrohotno mišljenje podkralja napram nam zapazil, nas je prosil s solznimi očmi, da podkralju ne povemo dogodkov na potovanju, namreč o bajonili kačjih pikov in o napadih tigrov in kajmanov, ,kar je naše popotovanje za nekaj Časa oviralo. Jaz sem bil baš zaradi izvanredno gostoljubnega sprejema, ki smo ga bili deležni, za oprostitev razpoložen; toda prevdaril sem, da prevelika dobrohotnost od moje strani ojači predrznost Portugalca ter ga napoti, da se k svojim izdajalskim načrtom povrne.
Konec prihodnjič.
KULTURNA SLIKA NA OGRSKEM.
Priredil A. Ser jak.
Ogrska dežela je prva za Francijo, v kateri več ljudi umrje kot se jih rodi. ¡Število rojencev se je v zadnjih 15 letih zmanjšalo za
12,000	in še od živečih jih umrje ena tretina pred petim letom vsled revščine — po največ vsled gladu. ¡Sploh je umirajočnost številnejša na Ogrskim, kot v kate-risibodi drugi deželi in jetika je tam takorekoč vdomačena. — V zdravstvenih ozirih stori država toliko kot nič; zdravnikov in bolnišnic je vse premalo; za to pa je toliko več cerkev. Na 5000 zdravnikov pride 13,000 popov, kje so pa še razne redovnice, menihi in slični parasiti!
Parlament izda desetkrat več za militarizem, kot za šole.
V zadnjih 15 letih se je delavcem zaslužek zboljšal za eno petino, a nasprotno pa se je življenje za sedemkrat podražilo.
Budapest je izmed vseh mest najbolj nezdravo mesto. Ubogi delavci ! Dve tretini teh revežev stanuje v lesenih, z blatom obmeta-nih in s slamo kritih barakah. Tuberkuloza (jetika) in lačni typhus (gladni legar) zahteva na stotine teh vbogih žrtev. Saj ni čuda; medtem ko nad 4000 farskih in drugih dostojanstvenikov lastuje krasne palače, se mora iz med revnih vsaki deseti izseliti ter iti po svetu za kruhom, katerega doma nima.
Razkošnost plemenitašev in “kristovih namestnikov” presega že vse meje, med tem ko revni proletarijat nima za svoj trud niti toliko, da bi se vsaj enkrat na dan do sitega najedel.
In to se naj imenuje kristjan-ska kultura v dvajsetem stoletju!
Pullman, 111.
Prosim uvrstite to malo poročilo v nam priljubljenem listu Glas Svobode.
Malo kedaj se kaj sliši iz naše male slovenske naselbine.
Z delom se nemoramo pohvaliti, večina rojakov je brez dela, kar jih je še uslužbenih pa ne delajo stalno, radi tega ne svetujem rojakom širom Združenih držav a-
meriških za delom sem hoditi ker .Pullman Car Co. je odpustila mnogo delavcev za nedoločen čas.
'Kljub temu imam za poročati par veselih novic:
Gospa štorklja je obiskala obitelj g. Kopača ter ga obdarila z čvrstim dečkom prvorojencem. — Castitamo.
¡Poročil se je g. Jakob Puc z go-spico Mary Podboj oba doma iz Planine na Notranjskem. Mlademu paru želimo vse najboljše.
Pozldrav vsim rojakom, tebi Gl. Svobode pa mnogo naročnikov, predplačnikov..	A. Aučin.
Prednedavniim je poročal New York Tribune, da je pisateljica Miss Carew stavila na jezuvita Vaughan-a, ki se je iz Angleške mudil tu v Ameriki sledeče vprašanje: “Do yon think if women would become more interested in public affairs they would train their children better?” in jezuvit ji je odgovoril: “Rubish, rubish! perfect rubish! You eannost change a women’s mind in a thousand years. Jackasses!” To dokazuje, da jezuvit Vaughan je bil v dotiki edino le z katoliškem žen-stvom in da slišijo ti komplimenti katoliškega kolovodje edino le njim.
OPOZARJAM
Markota Živkovič, da mi nemudoma naznani njegov naslov, da mu zamornu poslati slike in mu ob e-nem sporočim nekaj zelo koristnega in važnega. M. Kranjc, Durbin, W. Va.
Sedlar, Lowell, pošljite nam stari in novi naslov.
JE ŽE TU.
Naj večja nesreča za vsakega človeka je, če zgubi kak ud, recimo roko ali nogo. Delavec in tisti, ki gledajo na lepoto, potrebujejo roke, da se more preživeti in potrebuje noge za hojo. Bili so časi, ko se zgube takega uda niso mogle nadomestiti in tak človek je ostal revež do smrti. Danes je to drugače, zgubo roke ali noge nadomestimo s umetno roko ali nogo, ki odgovarja skoro povsem naravni. Take umetne ude dobite pri Ameriški napredni ortopedič-ni družbi (American Progressive Orthopaedic Association), ki sestoja iz samih Slovanov. Ta družba se priporoča vsakemu, ki je bil tako nesrečen, da je zgubil kak ud, katera mu nadomesti istega z umetnim udom po najnižji ceni, garantirajoč, da bo delo najboljše in odgovarjalo vsim potrebam naravnega uda.
Poleg umetnih rok in nog zdeluje ta družba tudi druge priprave za pohabljence, kot železa in obveže pri skrivljenih ali slabotnih, onemoglih nogah, nadalje za odstranitev grbe na hrbtu itd., v čem so veščaki.
Njihova posebnost so razni pasovi, kot za kilo pri moških, nadalje za obvezo želodca pri debelih ljudeh, potem gumijaste nogavice za otekle žile. — Pri Kratkonogih rabijo takozvani “improved extension.”
Ta družba daje posebno pozornost otrokom, ki imajo krive noge ali kako drugo telesno napako. Na to bi morali paziti stariši, kajti če se ta napaka pri otroku zastara, navadno ostane nepopravljiva in tak otrok potem ostane pohabljenec do smrti, ki nima nobenega pravega veselja do življenja,
American Progressive Orthopaedic družba rabi samo najboljši materijal in priprave ter uživa popolno zaupnost od strani svojih odjemalcev. Njih večletna skušnja v tem poslu jamči vsakemu, da se sme do njih z vso sigurnostjo obrniti. Cene so nizki in delo je garantirano. Kato pa, če kaj potrebujete, ne hodite k drugemu, temveč pridite k nam, ali nam pa pišite v domačem jeziku in mi vam z slovansko gostoljubnostjo vrlo postrežemo.
Ženskim pacientom postreže skušena dama. Posebne sobe za preiskovanje in primerjanje udov.
AMERICAN PROGRESSIVE ORTHOPAEDIC ASSO-CIATON,
1623 Blue Island Ave., Chicago, Illinois.
Telefon Canal 3879.
gvns SZOBo¿>£ \
1809-1813 Loomis St., Chicago, IH.
OBVESTILO!
Vsem društva r, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
° Vsakovrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko m za 2c se naj priloži za odgovor.
»..».¡»n«.

»«.. »..»<■ ».«». I »n »■•
|1N BOLE&N.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočirh se moških. Prioite k nam vsi, ki ste se nevspeš. o zdravili pri drugih zdravnikih. Moja 15 letna praksa vam je na razpolago in jamči popolno oidravljenie. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE BOLEZNI
ZGUBA nagona, bolez-IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglost^ slabost, na. por, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis. srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
Nasvet zastonj.
STALNO OKREVANJE
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ZEN8KE.
ZASTRUPLJENJE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lucije, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture. garje, oteMine, pod ju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
DR. ZINS, 183ShS5f,
_________St-
Randolph & Lake
Odprto od 8 zjutraj do 8 zvečar. Ob nedeljah od 8 z j utr. do 4 oop.
Preiskovanje zastonj.
Chicago
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS,FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chicage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .‘r'-"-it:rvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
	^Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
	Dr. B. K. Šimonek
	Zobozdravnik.
	644 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127,
jlSS&EESSESŽSžaEESESmKBŽESSS
\ Pijte najboljše pivo


Peter Schoenhofen Brewing Co. i
PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.
43. polletno izplačilo obresti v našem hranilnem oddelku. Obresti bodo kreditirane 1. julija in bodo v redu za izplačilo ali nakazuje na vložne knjižice po tistem dnevu.
Nove vloge prišle do in vštevši 15. julija se obrestujejo od 1. julija.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto ob sobotah večer od 6. do 8. urete.
Premoženje nád pol milijona dolarjev.