Leto II., štev. (22 V Ljubljani, sreda dne 28 maja W2! Posamezna štev. 30 par • 1*20 K Izhaja ob 4 xjutr*j» Stane celoletno «. 180 K mesečno* ••»»•• IS t za zased. ozemlje. 800 , za inozemstvo . . 520 „ Oglasi za vsak mm viSins stolpca (38 mm) . 2 K mali oglasi do SO mm stolpca (68 mm) . 1 , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politika Uredništvo« MfldoSiSevm ceste K. 160» Telefon M. 71 Upr&vnI&tvo: Sodna nlloa K. S. Telefon it& Račun kr. poit Sek.«rada 6tev.rL842. Ljubljana, 24. maja« Medtem ko vrši demokratska stranka svojo historično nalogo, da dovr-šuje ustavo Jugolavije, si je opozicija izbrala prijetnejši posel. Kakor je v konstituanti uboga na tvornih idejah, tako je plodovita v izmišljanju vedno norih napadov na demokrate in pri pravljanju terena za strankarske efekte med onim delom našega ljudstva, kateremu je radikalna beseda več nego pozitivno dejanje in ki celo mirno pr naša. da ee mu v dokaz reakcijonar-nosti demokratske stranke servirajo angleški prevodi latinskega originala Magnae Chartae. Mi se neradi pečamo z vsakodnevnimi smrdljivimi bombami (čitatelji naj nam ta izraz oprostijo), ki jih v zameno za stvarne argumente dan na dan streljajo opozicijonalni listi na demokratsko stranko. Da pa stigmatiziramo načid borbe, M se vodi proti naši stranki in njenim voditeljem, hočemo vendar izjemoma navesti karakterističen slučaj: Pod naslovom «Dekadenti» je objavilo glavno glasilo soc.-dem. stranke »Naprej* odlomek iz procesa, ki se jo pred nekaj dnevi vršil v Zagrebu. Minister Pribičevič je namreč tožil zagreb. advokata Stožirja, ki je v seji občinskega sveta kričal »Pribičevič je lopov!* Stožir se je zagovarjal, da ni rekel »lopov*, temveč »politični lopov in da je s tem hotel obsoditi »nemoralno politiko* gospoda Pribičeviča. katero hoče tudi dokazati. Navedel je potem tri slučaje, ki jih sedaj »Naprej* z veliko slastjo serrira svojim ci t a tel jem. Predvsem je treba konštatirati. I:do gospod, ki mu »Naprej* izkazuje rast, da ga tako spoštljivo citira. Sto-iir je ena od najžaiostnejših figur hrvatske javnosti. Danes je izrazit fran-kovec, nekdaj je bil poslušen sluga jnadžaronsfce politike na Hrvatskem in je kot državni odvetnik igral vlogo javnega obtožitelja v znanem zagrebškem veleizdajniškem procesu. Socialistična. gospoda se morda še spominjajo. kako so takrat sodila o Stožirju. Obdolžitve iz ust takega človeka so forej ž« v naprej sumljive. To pa »Na p*eja» ne ženim. Z besedami gospoda Stožirja. ki je pred skoraj 20 leti tako vnemo obtoževal Pribičeviče ve-]°izdajstva napram ljubljeni habsburški monarhiji, postavlja na svoj sramotni oder Svetozarja Pribičeviča. Navaja- tri slučaje, o katerih bi se HI, da je nekoliko povprašal svojo neposredno okolico, lahko uveril. da niso ničesar drugega nego uprav nesramno in brezvestno izkrivljenie dejstev. Pribičevič je hotel podkupiti TVinkoviča! Ali je »Naprej* tako naiven. da veruje, da bi bil Pribičevicev najhujši nasprotnik, sam Drinkovič na tak poskus molčal in prepustil kom-promitiranemu tipu. kakršen je Stožir, d a to spravi v javnost? Pribičevič je botel dati ubiti jRadiča! Takrat, ko so 7. demokrati vred tudi zajedničarji in socijalisti soglasno sklenili, da se Ba^ diča. kot izdajico izključi iz Narodnega Vieča. je res menda obstojala nekaka narota proti Radiču. Mi pa vemo, da je bil ravno Svetozar Pribičevič, ka-t--ri je. čim je izvedel za izvestne naklepe proti Radiču, kot podpredsednik Narodnega Vieča vsako nasilno akcijo ostro obsodil in jasno pokazal, da bo brez [Ktrdona nastopal, če se Radiču res kaj zgodi. O tem bi vedeli člani predsedstva Narodnega Vieča, med njimi zlasti tudi gosp. Drinkovič, gospodom od »Napreja* še kaj več povedati. ln končno afera Lipovščak! Začetnik te afere je znani socijal.-demokratični voditelj Korač, ki je obvestil predšedništvo Narodnega Vieča o sumljivih pripravah tega generala. Preiskava se je vršila pod vodstvom gosp. Drinkoviča, ki je bil takrat poverjenik za narodno vojsko . . 5 V ostalem gosp. Stožirju njegove prostaščine niso pomagale. Za svoje psovke je dobil zasluženo plačilo — dva meseca zapora. Toda »Napreju* je navzlic vsemu dobrodošel, kakor je bil svoječasno -Slovencu* dobrodošel lopov, ki je ministra Pribičeviča obdolžil, da je one-čaščal v pouk mu izročena dekleta in kakor bo jutri »Jugoslavija* z veselici:! pozdravila falota, ki bo povedal, poročajo iz Washing-tona. da so člani ameriškega kongresa prepričani, da se izjava o vzpostavitvi miru med Nemčijo in Zedinjenimi dr žavami odloži na poznejši čas, kakor kaže, na mesec junij. Nemčija mora najprej pokazati svojo dobro voljo vprašanju vojne odškodnine. Politične belsžIsB Po svetu — Češki socijalni demokratje in vlada. 22. t. m. se je v Pragi vršil kongres socijalno-demokratske delavske stranke, na katerem se je med drugim sklenilo, da je stranka pripravljena vtopiti v vlado, če bi se pokazala taka potreba. N — Češki komunisti na kongresu v Moskvi. Iz Prage poročajo, da je doslej 32 delegatov češke komunistične stranke prosilo za potne liste v Mo- -r Revizija rapailske pogodbe. Zf tekom volilne borbe v Italiji se jo oc nacionalistične strani povdarjalo, ds je zmaga nacijonalističnega bloka naj boljše jamstvo za popravo napake, ki jo je službena Italija zagrešila v Ra-pallu, ko je kapitulirala v dalmatinskem vprašanju. Zato je nacionalistični blok v svoj volilni program vzel tudi točko o reviziji rapailske pogodbe Nacijonalistdčno novinstvo govori danes že jasno o nujni potrebi take revizije; padec Giolittija in prihod Salan-dre smatra kot rešeno vprašanje. Za Salandro pa trdijo, da bo imel poguma lotiti se takoj rešitve tega problema. Proti taki argumentaciji je odločno nastopil del resnejšega italijanskega novinstva s »Tribuno* in »Secolom* na čelu. Zahteva po reviziji rapailske pogodbe v škodo Jugoslavije, pravi Secolo*. je popolnoma neutemeljena in bi jako čudno osvetljevala pojme o razumevanju mednarodnih pogodb od strani Italije, a revizija sama bila bi mogoča samo s silo, to je z oboroženim konfliktom z Jugoslavijo. V tem slu- čaju se revMJonfsfl skUenJsJo na »z mere v kraljevini SHS, katere slikajo kot skrajno ugodne za uresničenje ita lijanskih zahtev. Proti takemu nazi ranju je nastopila tudi »Tribuna*, ki opozarja, da so se v Jugoslaviji raz mere od dne, ko je bila podpisana rapallska pogodba mnogo izpremenile, da je odporna moč Jugoslavije na zunaj danes mnogo večja nego takrat, To dokazuje dejstvo, da je Jugoslavija kratkomalo odbila pogajania o trgovinski pogodbi, kar znači, da se čuti Jugoslavija dovolj močno, da doseže izpolnitev vseh določb rapailske pogodbe. Pisanje resnega italijanskega novinstva je smatrati kot nekako navodilo bodočemu rimskemu parlamentu, ker nehote se priznava, da sedanje stanje v Italiji ne znači pravega, izraza ljudske volje, ampak nasilno in s šovinističnimi sredstvi vstrajeno trenot-no razpoloženje, ki v italijanski politiki nikakor ni korak naprej, marveč korak nazaj, ki pa nekega dne lahko postane za Italijo tudi usodepoln. -f- Ustava — nasilje. Klerikalni in narodno - socijalni listi tožijo, da ustava ne bo imela »etične sankcije*, ako bo sprejeta z majorizacijo »večine Hrvatov in Slovencev*. Zahtevajo »sporazumno* ustavo, ki mora biti sprejeta tako, da ne bo majorizirano ni jedno pleme. Beograjska »Demokratija* izvaja iz te zahteve kocsekvence ter izvaja: Ta zahteva znači, da je vsaka ustva nasilje, ki nima za sebe tudi vsaj nadpolovične večine slovenskih poslancev. Ako bi torej za ustavo glasovalo v konstituanti 397 poslancev, proti pa slovenski klerikalci in komunisti, ki imajo nadpolovično večino slovenskih mandatov, bi taka ustava ne imela »etične sankcije*. Narobe pa bi ustava, za katero bi se izrekli Radičevci, komunisti in klerikalci ter toliko, recimo srbskih radikalcev. da bi ruhrskega bilo pri glasovanju doseženo za njo 220 glasov, bila seveda brezhibna in izraz prave narodne volje. Do takih logičnih zaključkov morajo seveda priti ljudje, ki nimajo pojma o narodnem jedinstvu in vidijo v ustavotvorni skupščini jugoslovanskega naroda zbor delegatov slovenskega »naroda* pa srbskega »naroda* in hrvatskega »naroda*. Pri tem pa ua vso moč tarnajo, da naša država ni dobila službenega iemna »Jugoslavija*. -j- Organ gospoda Protiča o «Auto-nomistu«. Beograjski organ gospoda Stojana Protiča, »Tribuna*, je napisala te dni eno svojih znanih revolverskih beležk o ljbljanskem »Avtonomistu*. »Tribuna* pravi: »To je organ antidr-žavnih elementov vseh mogočih in ne- mogočih barv, neprijateljev našega ujedinjenja. To so ljudje iz kleti hotela Union*. »Demokratija*, ki beleži ta napad Protičevega glasila na ljubljanske avtonomiste, zlobno pristavlja: »Tribuna* je pozabila povedati, da se je v društvu gospode iz »podruma našel tudi njen —• Stojan Protič, ki svoja razmotrivanja objavlja ljubljan ski publiki preko istega »Avtonomi sta*. Ta list ima tedaj v Ljubljani isto vlogo, kakor v Beogradu »Tribuna*, ta je torej njen »rodjeni brat*. Pribičevič in Drinkovič. Na zadnjem zagrebškem procesu ministra Pribičeviča proti dr. Stožirju. je trdil pravni zastopnik zadnjega, da je hotel minister Pribičevič podkupiti dr. Drin-koviča, da bi ta menjal svoje politično prepričanje. O ti obdolžitvi se je izjavil minister Pribičevič sledeče: To je popolnoma navadna laž, katere se poslužujejo moji politični nasprotniki, ki niso sposobni, da bi se borili z lojalnimi sredstvi, pa se zato poslužujejo laži. Jaz nimam niti sredstev, da bi mogel podkupiti Drinkoviča, in tudi naša stvar ne bi prav ničesar dobila, ako bi se mi posrečilo podkupiti Drin-koviča za njo. Ta obdolžitev je istota-ko sramotilna za samega Drinkoviča, dolžnost M bila, da se takoj izjavi o nji, ker mu očitajo, da je ou človek, katerega bi se s podkuplje\a-njem moglo dobiti za stvar, proti kateri se je do danes boril. + Politika izsiljevanja. Muslimanski poslanci iz Macedonije, ki so glasovali v konstituanti proti ustavnemu načrtu, so izdali komunike, v katerem trdijo, da je njih glasovanje smatrati samo kot protest proti današnji vladni večini, ki ni hotela pristati na njihovo zahteve v agrarnem vprašanju. Proti takemu naziranju piše beograjska »Politika* in pravi, (la je to breznačelna politika in politika izsiljevanja. »Ustava nima — nadaljuje »Politika* — z agrarnim vprašanjem v Macedoniji prav nobenih zvez. Zato je neodpust-Ijiv političen greh muslimanskih poslancev, ki so hoteli izsiliti v momentu, ki se jim je zdel pripraven, rešitev agrarnega vprašanja. Stališče vlade, ki je odklonila tako kupčijo, je bilo popolnoma pravilno, ker je smatrala za nedostojno, da se pogaja z ljudmi, ki so hoteli izsiliti deloma v svojo korist pristanek vlade na njih zahteve. Žalosten dokaz politične in državne zavesti je pa izjava muslimanskih poslancev, ki opravičujejo svoj korak. Ta izjava je dokaz, da njih postopanje ni bilo utemeljeno, dokaz je njih politične nezrelosti in demagoštva.* Izmeček H. — V Pragi, 14. maja. Češka javnst je bila presenečena, ko ji je senator Klofač razkril, da je jugoslovanski poslanec Janečka, glavni pomočnik Radičev, republikanec, čisti Hrvat, seljak in radikalen poštenjak identičen z moravskim beguncem, šolskim ravnateljem iz Kostelca pri Holešovu. Begunec iz časa vojne. Slovenci dobro vedo, kaj je pomenilo za časa vojne pobegniti s petimi otroci in ženo v tujino. No, Jan Janeček je pobegnil v avgustu 1918, ravno pred prevratom, pa ne pred avstrijsko persekuci-jo ali pred vojno grozo; pobegnil je na Hrvatsko le radi svojega novca, da ga skrije in da se umakne — roki pravice, škandalu in sramoti. Evo Vam portreta velikega Hrvata in republikanca Jana Janečke. Sin priprostih staršev iz Hane, najbogatejšega dela Moravske, je star sedaj čez 47 let. V svojem 19. letu je postal učitelj in je zgodaj zabredel v stiske in dolgove. Poskušal je to : ono, da si pomaga materijalno, počel je končno kmetom opravljati razne pismene posle. Od početka ni imel sreče- Že le'a 1'^OS. ie moral kot knjigovodja kmetijske mlekarne v svoji vasi radi malverzacij zapustiti mesto. Premeščen je bil drugam. Pozneje je večkrat menjal svoje mesto. Leta 1914. je postal šolski vodja v Hlmskem pri Holešovu. Imel ie mnogo spretnosti y občevanju s kmeti, katerim je znal prirejati predavanja, pomagati pri raznih sodnijskih in davčnih zadevah itd. Bavil se je z mislijo, da postane poslanec. S političnimi načeli in programi si ni ubijal glave: enkrat jc bil v Masaryko-vi stranki, drugič pri klerikalcih, tretjič navdušen nadstrankar, četrtič agra-rec. Javno mnenje o njem pravi, da je bil kameleon in koristolovec, ki menja politično barvo po konjunkturi. Ko je izbruhnila vojna, je postal pa-trijot. Približal se je takoj glavarstvu in uradom, pomagal pri rekvizicijah in kmalu je postal za svoje zasluge ravnatelj okrajnega aprovizacijskega urada. f ol?nosti avstrijskega komisarja je vršil zelo strogo, ne glede na bedo in solze ljudstva. Vneto je pomagal pri »Durchhalten* ljube Avstrije. Pri tem pa ni pozabil na sebe. Leta 1915. so ga še trli dolgovi — začetkom Ict.i 19IB. je bil največji bogataš v svoji okolici. Dolge vrste peticij, tožb. pozivov, objav pri uradih v Holešovu, v Brnu, v Pragi in na Dunaju iz časov Avstrije, govori, da »republikanec* Janečka ni bil Ie neusmiljen, trdosrčen c. kr. žandar, ampak tudi nepošten človek. V svojem stanovanju je imel za časa največje bede bogato skladišče moke, živil in vsega, kar nihče ni imel, ako ga ni mati Avstrija vzela pod posebno zaščito. Ljudje iz daljne okolice so prihajali k Janečki kupovat za oderuške cene. Janečka jc blago, namenjeno za aprovizacijo okraja obdržal in iz aprovizacijskega odbora je napravil lastno oderuško trgovino. Koncem leta 1917. je počelo nezadovoljno in razburjeno ljudstvo v okraju javno govoriti o malverzacijah in nezaslišanem neredu v Janečkovi okrajni aprovizaciji. Janečka se ni zbal. Posmehoval se je vsem tožbam in bahavo se je hvalil: »Proti meni gredo ovadbe na glavarstvo, tudi v Brno in celo na Dunaj; toda vse gredo v koš!* Bilo je povsod znano, da pošilja Janečka neprestano moko, meso in druge reči gospodom na vseh instancah in da ima povsod prijatelje. Ampak končno so njegove drzovite malverzacije v aprovizaciji prekoračile tudi meje, ki jih je Avstrija^ dovoljevala svojim ljubljencem. Početkom I. 1918. je bil Janečka suspendiran, na podlagi ovadbe, podpisane od mnogih oškodovancev, je bila vpeljana _ preiskava, katera je, dasi so na visokih mestih hoteli vse prikriti, pokazala, da jc bil sedanji gospod »revolucijonarec* običajen lopov, ki se je obogatil iz bede svojih bližnjih. Tožba je šla za tožbo, in končno se je Janečka obvaroval katastrofe s tem, da je zapustil šolo, vas, deželo in pobegnil v — Jugoslavijo. Za denar, ki si ga je nakopičil izkoriščajoč bedo ljudstva, si je kupil na Hrvatskem veliko kmetijstvo. Letos v marcu je Janečka poslal deželnemu šolskemu svetu v Brnu pro- šnjo — za trajno penzijoniranje; prošnja je bila seveda odbita. To je curriculum vitae poslanca Janečke, ugotovljen na podlagi uradne preiskave, ki se je izvršila po inicija-tivi senatorja Klofača in beograjskega poslanika Kaline. Češka javnost se je bala, da bi v Jugoslaviji mogli v moralni propalici Janečki videti tip Čeha. S tem večjim zadoščenjem so češki krogi pozdravili, da je jugoslovansko javnost na ta izvržek opozoril baš če ški človek in da je češki državnik za hteval, da se izvrši stroga preiskava in rezultat javi jugoslovanski vladi. Tak je torej Radičev glavni pomočnik. Kakšna mora biti politika, ki jo vodijo Janečke? NARODNO GLEDALIŠČE. Drama: Sreda, 25., Hauptman: »Elga*. V prid Udruženja gledal, igralcev. Izven. Četrtek, 26., Nušič: »Navaden človek*. Izven. Petek, 27., Hauptman: »Elga*. Bed A. Sobota, 2«., Hauptnan: »Elga*. Red B. O p er a: Sreda. 25.. zaprto. Četrtek, 26., Bizet: »Carmen*. Red Petek, 27., zaprto. Sobota. 28., Weingartner: »Vaška šola* Pieretin pajčolan*. Red C. Nedelja, 29., Parma: »Zhtorog*. Po zni žanih cenah. Izven. E. Prosvefa *Elga». Hauptmaiiova »Elga* je delo, ki je doseglo na vseh odrih svoj uspeh — in to se mu mora pripoznati tudi na našem odru. Dejanje se razvija pred nami s krepkimi potezami zavito v sanic in v romantično okolico pridobi na čarobnosti. Pri tem pa se razgrinjajo globine človeške duše od veličastne sreče ljubezni do temnega obupa in zločina, ki zaključuje dejanje. Drama daje torej igralcu mnogo prilike, da pokaže moč svoje umetnosti. To se je tudi pokazalo. Posebno gospod Rogoz v slavni vlogi je podal zopet velik dokaz svoiih posebnih zmožnosti. «Elga-> gospe Danilove je bila sicer dobra, vendar ni mogla podati vsega, kar je v nji. Zato je bil gospod Danilo izrazit tip. Nastop gospoda Murato-a nam jc zopet pokazal, da se naše nade z ruskimi igralci niso izpolnile. Pohvalno moramo omeniti manjše vloge, ves slog in lepe kostume. Gledališče je bilo pri drugi predstavi prccej polno in je le želeti, da pogledajo vsi, ki si žele videti v gledališču kaj res dobrega. Koncert Lisinskega v Ljubljani. Po zmagoslavni turneji skozi slovanska mesta Prago in Varšavo in skozi Dunaj — je prišel »Lisinski* tudi v Ljubljano, da se nam predstavi kot nosilec umetne in narodne jugoslovanske pesmi. Dasi je žc pokoncertna sezona, vendar je naša publika pokazala svoje veliko zanimanje za zagrebške pevce in je napolnila dvorano. Pevce je pozdravil navdušen aplavz, ki se ie ponavljal pri vsakem nastopu. Nekaj točk so morali zagrebški pevci ponoviti, nekaj so Jih dodali. Bil je pester, lep program, zvajan z vso preciznostjo; zbor ima izbrane pevske sile, ki z lahkoto podajajo umetne in moderne skladbe in jugoslovanske narodne pesmi. Zboru in pevovodji prof. Lhotki je prirejalo občinstvo burne ovacije. Pevce so dame obsipale s cvetjem, ravnatelj Hubad pa je izročil prof. Lhotki lovorov venec. »Lisinski* na je pripravil lep večer in je potrdil priznanje, ki si ga je dobil v slovanskem svetu. Kulturna in moderna revija "Vesna*. Prva naklada lista je do malega že razposlana. Ker je zanimanje veliko, bo oskrbel konsorcij drugo naklado in vabi vse, ki se zanimajo za sodobna, kulturna, umetnostna in družabna vpr.)-šanja. da si list pravočasno naroče. Dosedanje naročnike, ki bi vsled morebitne pomote ne prejeli lista, prosimo, da nam blagovolijo to takoj sporočiti. V prvi Številki je vsled neljube pomote izostala na. strani 17. pri sliki vezenega zastorja in namiznega prta označba domače tvrdke Jager-Černe & Co. v; Ljubljani, katere izvirno delo so naslikane vezenine, kar tem potom popravljamo. Ker je zamišljena »Vesna* kot mesečnik, izide druga številki, po možnosti če bogatejša od prve, okrog 10. meseca junija. Naročila in prijave za oglase (anonse) sprejema uprava »Vesne*, Ljubljana, Miklošičeva cesta, št. 16/1. (pisarna Delniško tiskarne.) (867) Softolsfei vestnih Oražnova številka *Sokolskcga Glas nika*. Za mesec maj in junij je ravnokar izšla obsežna številka <-Sokolskega Glasnika* z izrecno oznako »Oražnov broj». Ta spominu velikega prvobornika sokolske misli posvečeni spis nam črta v uvodnem članku življenje in delovanje pokojnega dr.Ivana Oražna; slede mu črticc; Ora-žen in Sokolstvo, Oražnova izpoved (po knjigi »Med ranjenimi brati*), Oražnov testament ter končno govori ob krst pokojnega dr. Oražna. Spominska številka Glasnika* prinaša izborno uspelo sliko pokojnikovo, njegov dom »Zeleni hrib> in vrsto fotografičnih snimk pogrebnega sprevoda. Vsem mnogobrojnim prijateljem pokojnikovim bo ta spis dragocen spomin na prerano nmrleca vzzlcdneca domoljuba,. * Proslava praznika sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Slovesno je danes Ljubljana prvikrat obhajala državni praznik naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Mesto je bilo v zastavah. Topovski streli 7. Grada so dvignili slovesnost. Ob 9. dopoldne je bilo pravoslavno bogoslužje v belgijski vojašnici, ob 10. pa je bila v stolnici slovesna služba božja, ki jo je v odsotnosti škofa dr. Jegliča opravil prošt Kalan ob veliki asistenci. Pontifikalni maši so med dragimi prisostvovali: predsednik deželne vlade dr. Baltič s soprogo, poverjenika R i b n i k a r in J a m n i k, poveljnik dravske divizijske oblasti general D o k i č, načelnik jugoslovanske delegacije razmejitvene komisije z Italijo general Maister, dr. M. Z a r-n i k kot zastopnik mestne občine ljubljanske, načelniki, raznih uradov, zastopniki društev in korporaeij, uredništvo in zelo mnogo občinstva. Po končani službi božji je celokupna ljubljanska posadka na Vodnikov, trgu defili-rala pred generalom Dokičem in drugimi oficielnimi gospodi. Defile je na gledalce napravil globok vtis s svojo strumnostjo in impozantnostjo. Zvečer jc vojaštvo priredilo mirozov po glavnih ljubljanskih ulicah. Vse polno občinstva je korakalo z našimi vrlimi vojaki ob zvokih godbe dravske divizije - Demokratski župan v Podčetrtku. J s Podčetrtka na Štajerskem nam javljajo 24. maja: Danes se je konstituiral novi občinski odbor. Za župana je bil izvoljen demokrat Cvetko, tudi občinska svetovalca Strah in Jurca sta demokrata. * Županske volitve na Štajerskem, V občini Slatina okolica, kjer so klerikalci pisali o svoji sijajni zmagi, jc bil izvoljen za župana napredni kmet Vinko Žurman; v Sv. Katarini pri Rogaški Slatini posestnik Alojzij Anderlič; v Sv. Trojici pa posestnik Janez Žurman, oba pristaša SKS. Od 11 občin župnije Sv. Križ pri Slatini bodo imeli klcrikalei župana komaj v treh do štirih. V Sv. Florijanu pri Rogatcu jc bil dne 21. maja izvoljen za župana na prerini kmet Anton Berkovič: v Rogatcu pa so nemškutarji pod krinko soci-jalistov izvolili za župana Josipa Bcr-lisga. V Vojniku je župan demokrat Julko Kovačič, od svetovalcev pa je po en demokrat in samostojnež, dva pa klerikalca. — V Mozirju se je vršila županska volitev dne 22. maja. Izvoljen je bil naprednjak. trgovec Rudolf Pevec. Med svetovalci pa sta- ža-libog vsled osebnih nasprotstev med tukajšnjimi" naprednimi krogi tudi dva klerikalca. — V občini Mozirje okolica je. bil izvoljen za župana klerikalni posetnik Šfrue.elj; v Novi Cerkvi pri Celju pa naprednjak Lešnik, p. d. Kuz-man. * Manifestacijsko zborovanje akademske mladine za Koroško. Akademiki ljubljanske univerze, so priredili včeraj v zborniški dvorani univerze ob znatni udeležbi, pod vtisom senzačne izjav f ministrskega predsednika Nikole Rašica o novem stadiju koroškega vprašanja za našo državo, manifesta-cijsko zborovanje, na katerem so govorili akademiki Ude. Urbane in Fel-laeher. Sprejeta je biln resolucij;!., ki poživlja vlado, naj z vso odločnostjo vztraja, n;. stališču, da se mora slovenski del Koroške priklopiti naši državi. Zborovanja sta se udeležila tudi zastopnik Jugoslovanske Matice, gospod Mahkota in predsednik »Gosposvet-skega Zvona* gosp. dr. Oblak, kakor tudi več vseučiliških profesorjev. * Konfiskacija hospica sv. Jeronima v f;imu. Iz Kima se poroča, da pripravlja italijanska vlada ek-proprijacijo zavoda sv. Jeronima. Glavno poslopje na Via j Kipetta namerava izročiti za privatna stanovanja. Prodala bo vso pohištvo, upravo zavoda pa poveri Prefetturi di Koma. Ta starodavni jugoslovanski kul turni in verski institut postaja torej zopet popriiče, na katerem se križata naša in italijanska oblast. Že leta 1902. se je vodila huda borba, a tedaj je naš epis-kopat ob podpori celokupne javnosti rešil to staro našo ustanovo. Mislilo se je splošno, da je zadeva gladko urejena, a sedaj ta nepričakovana vest, iz Tiima, ki bo ves jugoslovanski narod navdala z ogorčenjem. Upati jc. da bo naša vlada storila potrebne kerakc. da se reši naša petstoletna pravica. — Zavod sv. Jeronima v Riinu je naša najbogatejša ustanova. Njena vrednost se ceni na deset milijonov lir. V zadnjem času se je nameravalo v tem zavodu ustanoviti zgodovinski institut, kakor jih imajo v Rimu skoraj vsi kulturni narodi. * Črnomelj — Belokranski Verdun. Črnomelj je trda kost. za naše klerikalce. Vrši se bitka za bitko. Od vseh strani ga oblegajo, da bi se jim posrečilo. dobiti ga nazaj. Najprej so hoteli kupiti Laknerjev grad. Ta grad hi v rokah klerikalcev pomenil močno trdnjavo za njihove politične namen" — kupili ga niso. Pri občinskih volitvah so napeli vse svoje moči. da bi obdržali staro klerikalno občino Črnomelj v sv oji!* rokah, ali tudi tu so »slavno* propadli. Dnnes je župp.n v Črnomlju .»Tinko Strug ar. napreden mož. Klerikalci pa šc niso obupali. Dno 19. junija t. 1. nameravajo napraviti z r.ovi-nii svežimi rezervami nov naskok na b 51227 : 2000 53604 : 4000 57586 : 4000 99 57781 : 10000 n (508-23 : 1000 6-I99R : t'000 J> 00501 : 4000 79 99 66803 : 1000 r 08648 : 1000 71339 : 1000 r» 71381 : 2000 99 73505 : 1000 73159 : 2000 99 731" >*' : 1000 v 76931 : 1000 76681 : 1000 99 77420 : 1000 99 77104 : 2000 99 81508 : 2000 99 84104 : 2000 99 88210 : 2000 99 90433 : 4000 r» 90533 : 1000 99 01205 : I000 „ 01371 : 2000 02070 : 2000 •9 94912 : lnno 97 90480 1000 99 07178 : 4000 „ 08603 10(10 119308 : 2000 79 le iz »Classe* so napravili »Classis*. Kaj čakajo, morda da pridejo v veljavo zopet. prejšnji napisi?! V Jnlijski Renečiji so naenkrat, odpravili vse slovenske napise. Razen tega so prinesli iz matere Italije vse polno slik. zemljevidov, načrtov. I «.Spori». Izšla ic 21. številka te sport-ki poveličujejo mater Italijo. Čas jc, da ne revije z bogato vsebino. Najnovejša Spoft in tmtM tudi pri nas začnemo tako delati. .številka obsega: Vpliv športa na živčni Društvo organov finančne kontrole sistem. Nogometni trening. Občni pravil za Slovenijo. Dne 20. maja ob 10. uri do- nik jugoslovanskega nogometnega savc- poldne se vrši v Mariboru, Taltcnbacho- za ter razne beleške o nogometni, lahki va ulica (Narodni dom) tovariški sesta- atletiki, konjskem športu in končno služ- nek. Na sestanku poročajo: Predsednik' bcnc objave. Lepo število zanimivih ilu- s-Saveza* Kovač in odborniki Arko, češ-nik in Držaj. Ker se bodo obravnavale zelo aktualne in važno stanovsko zadeve. stracij krasi našo športno revijo. S. K. "Primorje» in <Šparta» v Ljublja ni otvorita v nedeljo dne 29. t. m novo .abimo gg. tovariše, da se sestanka pol- nogolnctno igrišče na Dunajski ccsti za noštevilno udeleže. — Predsedstvo. Aleksandrovo (artiljcrijsko) vojašnico ob * Podružnica planinskega društva v Li- 17. uri popoldne s tekmo proti reprezen-tiji. Izredni občni zbor podružnico .Slo- tanci Slovenije (S. K. »Ilirija*). Predpro-venskega planinskega društva v Litiji se I daja vstopnic se vrši od petka naprej pri vrši dne 26. maja t. 1. ob pol štirih po- tvrdki Bar, Cankarjevo nabrežje in pri poidne nem. * Prostovoljno gasilno društvo naVer- Robavsovi gostilni v šmart-1 blagajni kavarne »Zvezda*. Stoletnega teka skozi Maribor, ki sc ie vršil v nedeljo, so sc udeležili vsi ma- du priredi dne Si. junija t. 1. veliko vrt- rihorski k|uh|. ZmagaIo jc moštvo S.K. no veselico r ----- — šaljivo pošto. vstopnina pros' nc.iši spored se pravočasno objavi. * Pr' sobotnem skupnem obedu Udru-ženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov so nabrali: "osp.a Leposlava na-, „ čučeva. soproga arhitekta iz Beograda zc" z rezultatom 2: 1. Med tekmo je pri- čo z j-ivno tombolo, plesom in J iviar?bor jšte. Vstopnina prosta.. Natanč- n _ .. . _ „ , Poraz ' Gred/anskega v Splitu. Kakor smo že včeraj kratko poročali, je bil za- I srebški «Grad)anski> v nedeljo v Splitu v tekmi s splitskim "Hajdukom* pora- in Anka Pilarjev?, soproga arhitekta iz Zagreba ter prof. Miloš Miloševič iz tehniške visoke šole v Beogradu za Jugoslovansko Matico 3P40 dinarjev, in sicer samo pri gostih sekcije Ljubljana. * Za Jugoslovansko Matico jc daro- slo do škandaloznih izgredov, tako med igralci samimi, kakor tudi s strani publike. <■ tiradjanski* jc igral zopet prccej robato, kar jc izzvalo pri nasprotniki!: in pri publiki ostre proteste, ki so do-vedli naposied do pravih pretepov. Trije zagrebški igralci so bili pri tem več ali •al gosp. dr. Klepec iz kazenske po- manj poškodovani. - V soboto je igral ravnave Fon - Burja, Ribnica. zn°fek 500 kron. * Za družbo sv. Ciril? in Metoda je splitskim »Jugom* in »Gradjanski* s zmagal s 7: 1. Zagrebški nogometni rezultati od ne- 1. daroval o priliki svoje porok" g. Frane . " " Lebar, učite.i v H^4iku, 200 kron» kot obrambni kamen. * Levo roko si je pri nesrečnem padcu Pri tekmi je padel • Haškov* back Rajncr tako nesrečno, da si je zlomil rebro, do- zlomil železniški pleskar Josip Kampič I S™ Ista,se dva dr"ea St^0 v Mariboru. Prvo pomoč mu e podelila h^ovata na nogah. Sploh ic bi a igra -1 zelo robata, kar najbolje označuje dej-po. taja. stv0) da bj,c djk{jranc ŠUri cnajstme. " Pcrctno zasedale pri deželnem so- trovke. »Slaven* : »Zmaj* 3:1. »Spar-diščn ljubljanskem se prične 30 t. m. Na ta- : «Croatia» 2: L vrsto pride nabrž do 40 slučajev, tako da Lahko atlelični klubski miting je pri-bo zasedanje trajalo skoro tri tedne. redn v nedeljo zagreski - Hašk*. Doscže-Poštne defravdaci.-e tokrat se ne pridejo ni so prav Icpi rezultati, tako na primer na vrsto, ker še niso zbrani potrebni po-1 v teku na 400 m Kojič 55.4 sek., v teku na 800 m Vojir, 2 min. 12.8 sek„ na 1500 V Zlebeh pri | metrov \Vcinbcrgcr 5 min. 24 sek. datki iz Amerike. * Poskusen samomor, Medvodah se jo z vojaško puško ustrelil SELJENCEV IN IZSELJENCEV Po mirovnih dogovorih z neprijatelj-skimi državami in jx> § 33. uredbe o dosegi in izgubi našega državljanstva morejo osebe, ki so optiralc za našo, oziroma tuje državljanstvo, uvoziti, oziroma izvoziti v določenem roku prosto brez vseh dajatev in taks vse svoje premičnine vseh vrst. Ta uvozni in izvozni postopek se vrši pod sledečimi pogon: Osebe, ki se nameravajo priseliti aii izseliti, se morajo obrniti na generalno direkcijo carin s posebno vlogo, kateri jc treba priložiti: A) Priseljencem: 1.) Uverenjc naše upravne oblasti prve stopinje, s katerim sc izkažejo, da se nameravajo priseliti na podlagi opcijske ga prava; 2.) uverenje politične ali policijske oblasti dotičnega kraja, kjer so doslej živeli: v tem uverenju mora biti označeno: dosedanje državljanstvo in narodnost priseljenca, njegov dosedanji poklic, katere premete, koliko in kakšne vrste želi priseljenec izvoziti iz tuje države; 3.) uverenje občinske ali policijske oblasti dotičnega kraja, kamor sc hoče priseljenec priseliti in kjer namerava stalno živeti: v tem uverenju je treba označiti: kakšnemu poklicu se bo posvetil, s koliko rodbinskimi člani se bo priselil. B.) Izseljencem. 1.) Uverenje pristojne politične (policijske) oblasti, s katerim se izkažejo, da se izselijo na podlagi opcijskega prava; označeno mora biti, v katero državo se nameravajo izseliti, in da so že prijavili pristojni oblasti, da so odpuščeni iz našega državljanstva; 2.) uverenic občinske oblasti, potrjeno od policijske oblasti dotičnega kraja, kjer ie prosilec do sedaj stalno živel; označeno mora biti sledeče: katere narodnosti je Izseljenec, njegov dosedanji poklic, ako je poljedelec, koliko meri njegovo zemljišče, dan, kdaj in komu je prodal svoje imetic, koliko in katero živino je gojil na svojem imetju, s kolikimi rodbinskimi člani sc izseli, katere predmete, živino itd. in koliko bo izvozil iz države, natančno označenje slednjih predmetov, od kdaj so njegova lastnina, in ako odgovarjajo njegovemu položaju in dosedanjemu poklicu v pogledu živine, ter kako in kje si jc živino nabavil, preko katere glavne carinarnice se bo izvršila izvozna carinska ckspcdicija. = Nova emisija delnic Vevške papirnice je, kakor nam poročajo, popolnoma uspela. Podpisanih je bilo dvakratno število razpoložljivih delnic. Reparticija je že izvršena^ Kakor čujemo so delnice ki so bile dosedaj v nemških rokah (družba Lev kam jih je imela 29.000 to je 39 odstotkov prvotnega kapitala) prešle v jugoslovanske roke. - Nemčija bo vrnila ugrabljene vagone in lokomotive. Naš ura/1 za iskanje za časa vojne v Srbiji ugrabljenih pred- j Avstr. kronska renta 1921. dražbenim potem 1000 hI dobrega vina iz lastnih vinogradov letnika 1917 in 1920 sledečih vrst: šipon, beli burgun-dec. rulandec, traminec, renska graše-vina, portugizec in kadarka. Dne 4. junija ob 10. uri zjutraj bo licitacija v vla-stelinskeui vinogradu Litmerk, pol ura hoda od železniške postaje Ormož n* Štajerskem, in dne 5. junija ob 10. uri zjutraj pa v vlastelinskih pivnicah v Ze-lcndvora pri Vinici na Hrvatskem, železniška postaja Varaždin. Vozovi iz Varaždina v Zelendvor bodo na razpolago. Kupec mora položiti za kupljeno vino na dražbi polovico vsote takoj, ostanek pa pri prevzetju vina, katero se mora izvršiti tekom treh tednov po licitaciji. Za kupljeno vino ima poslati kupec svoio posodo ter pri prevzemanju vina biti navzoč ali sam ali njegov namestnik. (648) — Francoska banka za slovanske kraje v Parizu je otvonis. svojo podružnico v Beogradu. Glavnica znaša 1 milijon francoskih frankov. Ssfza 24. msia Zagreb, devize: Berlin 209.50 — 210, Milan izplačilo 68T> — 691, ček 683 — Ck-.", London izplačilo 498 — 503, Ne\v-vork ček 122 — 123, Praga 185 — 186, Švica 2225 — 2230, Dunaj 21.90 — 22.05, Pariz 1070 — 1085. Budimpešta 57 — 58. Valute: dolar 121.50 — 122.50, avstr. krone 22.25 — 22.50, rublji 00 — 57, napoleondori 415 — 420, marke 213 — 215, leji 218, ital. lire 670 — 675, funti 485. denar blago Hrvatska eskomptna banka . Ljubljanska kreditna banka Jugoslavenska banka . , » Slavonia....... Trgovsko-obrtna banka » . Jadranska banka > . . < . Praštediona . . . • » > Poljedelska banka . > % Banka Brod na Savi ... Gutman ....... n Srpska banka ...»«,• Narodna banka < • t 1 • Eksploataclja drva , . , Slovenska eskomptna banka Narodna šnmska Industrija . Banka za Primorje . . • Gorania c , • < . > c • Bfograti. Borza je bila radi. praznik« Sv. Cirila in Metoda zaprta. Dunai, devize: Zagreb '450 — '454, Beograd 1798 — 1818, Berlin 940 — 94(1, Budimpešta 252 — 255, Btabarešt* 980 900. London 2267.50 — 2387.50, Milan 3090 — 3115. Newyork 569 — 573, Pariz 4810 — 4850, Praga 847 — 858,' Sofija 695 — 705. Varšava 55 — 57, Curih 10.200 — 10.250. Valute: (tolarji 563 — 567, levi 685 — 695, ftrntž 2250 — 2270, franc franki 4790 — 4830,: lire 3085 — 3105, poljske marke 59.50; 61.50, leji 955 — 975, švic. fraaftf 10.162.50 — 10.212.50, češkoslor. kron« 845.50 — 850.50. majska renta » > • • • . . . 110-— 635 650 895 COO 450 455 875 355 370 1930 1975 4700 4750 91 97 460 480 1200 690 715 575 595 1700 560 580 606 610 910 560 570 metov je izsledil v Nemčiji 250 vaironov in 12 lokomotiv. Na našo zahtevo, da se ti predmeti vrnejo, je Nemčija odgovorila. da lv> zahtevi ugodila, in sicer se bo transportiral v teh vagonih prvi transport živine, ki nam jo mora izročiti Nemčija na račun vojne odškodnine. Ta transport, bo prisj>el v našo državo že početkom junija. =- Predhodna pogajanja za naše železniško posojilo končana. Iz Beograda poročajo, da so se predhodna pogajanja z našimi domačimi bankami glede notranjega posojila v znesku 500 milijonov dinarjev uspešno zaključila. Vse bančne kupinc, tako iz Zagreba. Ljubljane in Sarajeva, kakor tudi srbijanske, so v načelu pristale na to, da dajo državi posojilo. Podrobnostni in tehnični pogoji tega posojila se bodo določili na posebni konferenci, ko se zastopniki bank po dobljenih navodilih vrnejo iz Zagreba in Ljubljane. Pričakuje sc, da bodo pogajanja koncem tega meseca končana. = Predmeti oproščeni surtakse. Finančno ministrstvo je odredilo, da sc opro-tijo plačanja 50 odstotkov od fakturne vrednosti blaga iz Nemčije sledeči predmeti: 1.) vse vrste strojev in aparatov za industrijske in obrtniške potrebe, strojni deli, strojne in vodovodne cevi ter poljedelsko oprave in orodje, 2.) vse vrste aziilinskih barv, 3.) vse vrste zdravil in 4.) vse vrste kemikalij. Carinarnice so žc prejele potrebna navodila. Prodaja bolgarske goveje živine na račun vojne odškodnine se začne tekom ega tedna. Našo oblasti so za sprejem goveje živine že pripravile vse potrebno. = Razstava industrijskih vzorcev v Zagrebu. Družba Zagrebački zbor namerava prirediti letošnjo leto v Zagrebu razstavo industrijskih vzorcev. Družba bo prosila mestno občino, da ji v to svrho prepusti prostor na Sajmištu. Riharska razstava bo otvorjena o priliki vsesokolskega zleta v Osjeku. Pripravljalna dela vodi šandor Sorgcr, ki ima velike ribnike v Slavoniji. = Za svobodno trgovino s premogom. V Zagrebu se je vršila v pondeljek na poziv trgovinskega ministrstva pri ze-maljski vladi anketa n ureditvi trgovine premogom. Anketa je sklenila predla-iti uvedbo svobodne trgovine in prostega izvoza premoga. Ncgiašalo se je tudi. da je treba za vsako ceno preprečiti špekulacijo s premogom. = Vinska dražba. Vlastelinstvo Opeka Josipa grofa Bombellesa na Vinici, Hr- Ogrška kronska renta 3 » • ■ 360• V. avstrijsko vojno posojilo . . 82.B9 Turške srečke -. i . . • t i 3688-—j Anglobanka ...>»•■> 1702-— Bankvcrein . . ..... i 134S-—j Avstr. kred. zav. za trg. in ind. 1535-—, Landerbank 2480'—. Avstro-Ogrska banka . . . . 4200-— 2ivr.ostenska banka 3330-—• Bosanska zemaljska banka . . Državne železnice - . . » . 4555'--Lombarde . . .-.••• > 2260--^ AIpinc-Montan ... = «• j 5940-— Praška železna industrija . : 10200'— Zcnica-železo . . . . i . « —"— Kranjska železna industrija . . 9J90'-" Trboveljski preimigoUopna . . 37a0--— Lejkatn. papirnica . . . . . 5500 ■ — Praga, devize: Berlin 111.75 — i::!.25, Curih 1213.50 — 1210.30, Milan 369 — 371, Pariz 572.50 — 575.50, London 2C9 — 271. Ne\vyork 66.875 — 67.875. Beograd 211 — 213. Bukarešta 114 — 113.50. Sofija 83 — 84, Dunaj 11.40 — 12.40, Varšava 6.25 — 7.25, Zagreb 52.75 — 53.75, Budimpešta 30.50 — 31.50. Valute: marke 111.75 — 113.23. švic. franki 1208.50 — 1211.50. lire 360 — 368, franc. franki 569.50 — 572.50, funti 2o7 •— 2Gn. dolarji 66.375 — 07.375, dinarji 205.30 — 207.50, leji 11.875 — 13.375, levi 79.30 — 80.50. avstr. krone 11.10 — 12.-10. poljske marke 0.25 — 7.25. Berlin, devize: Italija 330.55 — 331.35, London 2-11.50 — 242, Newvork C0.18 — 00.32. Pariz 514.45 — 515.55, Švica 1092.05 — 1094.35, Dunaj 14.58 — 14.02. Praga 89 — 89.20, Budimpešta 27.57 — 27.03. Curih, devize: Berlin 9.15, Newyort 558. London 22.20. Pariz 47.25. Milan 30.20, Praga 8.20, Budimpešta 2.55, Zagreb 4.65, Bukarešta 9.70, Varšava 0.00, Dunaj 1.375, avstr. žig. krone 1.09. Vremensko poročilo J.inM ana 3H5 m nad rnori«m D a - S o £ .. ^ :S i s U 00 ;*/:• ja ► && e s Sa VetroTi Nebo iT! I | arij 730-2 |l7 0j «1. nh. ob I. j Več iasnl jasno ! 23. ma, ! 14. uri1 758-5 124 71 i 21. arij 738-7 J18 Si slab sever i I I I ■ 1, Sredn a včerajšnja temperatura 20 S, normalna is-7 Vremenska napoved; toplo Jopo vreme. Solnce vzhaja ob 415 zaaap ob 19*39 Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Helene, Hugh Conway: 63 Iz te me v luč Roman. In sklenil sem, da odpotujem. Zavedal sem se, da je bila edina moja pot, da nemudoma izvršim svoj sklep. In ko sem ga enkrat naredil, sem ga hotel izvesti drugi dan. Spravil sem vse svoje reči v kovčeg. Določil sem, s katerim poštnim vozom in vlakom odpotujem. Zjutraj bi imel še tri ure časa, da bi dal Priscili končna navodila ter se za vedno poslovil od svoje žene. Nisem pa mogel oditi, da ji ne bi pojasnil nekaterih reči. Ni treba, da bi jo mučil z namigavanjem na najino sorodnost, obvestiti pa sem jo moral, da ni bila ona dedinja, kakor je mislila. Povedati sem ji pa moral, da ima dovolj, s čemer lahko živi, ne da bi ji razodel, da ji bom vse to dal jaz, njeni mož. Ko bo vse to urejeno, na z Bogom za vedno! Kakor hitro sem pozajtrkoval, sem se podal k hiši, kjer je Pavlina bivala. Dotle še ni nič vedela o moji nameri. Skorajda dalj časa kakor po navadi sem jo držal za roko in le z obupnim naporom sem se prisilil, da sem mogel spregovoriti. naBBMMSB—BEBESBE 3gggTStt3 Hupi sc stara, dsisra ohranjena decimalna tehtnica za težo 700 do 800 kg. Ponudbe z navedbo cene pod „Tehtnioa" na upravo „Jutra". 859 s—-' prvovrsten retušer se sprejme. 864 Atelje Pelikan, Celje. ♦Prihajam, "da se poslovim. Odhajam danes v London*. Ona ni odgovorila besedice, čutil pa sem, kako se ji je roka stresla. V oči je nisem mogel videti. «Dovolj sem postaval tcdi», sem nadaljeval in skušal govoriti neprisiljene«, »mnogo reči me kliče v London*. To jutro ni bila posebno zdrava videti. Lica so ji bila bledejša kakcr izza mojega prihoda. Bila je videti oslabljena in potrta. Ni dvoma, da jo je moja navzočnost mučila. Reva, kmalu je bo rešena! Videč, da sem utihnil, da bi njo pustil do besede, je spregovorila, a glas je bil videti, kakor da bi bil izgubil na svežosti in zvonkosti. «I na zobcuem kolesu in spredaj, ter številko 135 208 (135.308). Imelo je na prvem obroču slsr, temnosiv in ob obeb straneh razpoka n, ca drugem kolesu popolnoma nov, belosiv gumijev plašč znamke «PIRELLI>. Naznanilo sprejme policija; ali uprava »Jutra*. 870 Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalegi. Tnristovskl čevlji domačega izdelka. 631 14 Ant. in Jož. Brajer-Ka.pela Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. ca novo se snujoče Na podlagi odobrenja ministrstva za trgovino in industrijo z dne 13. aprila 1921. VI. št. 2067, in koncesijske listine oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dae 21. aprila 1921., št 2806/21, se daje v podpis 5 (pet) milijonov kron delniške glavnice zgoraj imenovanega novo se snujočega bančnega podjetja v Kočevju, razdeljene na 1Z.S00 Komadov na prinositelja se glosečih delnic po H mw nominaie. Prijave sprejemajo: Mestna hranilnica v Kočevju, Jadranska banka v Ljubljani in vse njene podružnice, Posojilnica v Ribnici, Posojilnica v Sodražioi, •*■ posojilnica v Loškem potoka, Posojilnica v Velikih Laščah in Posojilnica v Dobrepoljah. Podpisovanje se vrši do 1. junija 1.1. Delnice se bodo izdajale v izvodih po 1, 5, 10, 20 in 25 komadov skupaj. Pripravljalni odbor si pridrži pravico svobodno odločati o dodelitvi delnic. Znesek delnic po K 400-— za kos in za kritje stroškov po K 30*— na vsako delnico je vplačati takoj po naznanjeni dodelitvi pri podpisnem mestu, oziroma pri Mestni hranilnici v Kočevju, ali pa kjer bode naročil pripravljalni odbor najkasneje v 8 (osmih) dneh po prejemu obvestila o dodelitvi. _ . Vsak podpisatelj prejme začasno potrdilo o vplačanem znesku delnic, delnice same pa prejme pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah in vplačanem znesku. V Kočevju, dne 1. maja 1921. Za pripravljalni odbor »Kočevske trgovske in industrijalne banke, d. d. v Kočevju": s*- 863 i 3 B S Vinko Heinrlhar, trgovec in industrijalec v Kočevju. A. Kajfež, veletržec in posestnik v Kočevju. Alojzij Loy, posestnik in župan v Kočevja. Matija Bom, trgovec in posestnik v Kočevju. France Zle, trgovec in posestnik v Ribnici. Alojzij Kresse, trgovec, načelnik trgov, greuiija in posestnik v Kočevja. Zffliko Kajfež, 9r. V. Manrer, trgovec v Kočevju. notar v Kočovju. Josip BBthel, Bor. Sbil, posestnik in trgovec v Koče-ju. trgovec r Kočevju. jgkufli