M 51
O Ljubljani, a soboto, dne 10. marca 1906.
Velja po pošti:
»a celo leto naprej K 261— «.a pol leta „ „ 131--/a četrt leta „ „ 6 50 ■v« en mesec „ „ 2'2Q
V upravništvus
■sa «elo leto naprej K 20 ■?ffl pol leta w w 10"— <a Setrt leta „ m S°—
>.4S mesec „ m II1?©
>'41 pošilja na dom 3 mesec.
Posamezne štev.
Iki ma
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
-- dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
tie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. CJredniSkega telefona Stev. 74,
Političen list za slovenski narod
Leto XXXIV.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat » ... 13 h ta dvakrat . „ . □ 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-tavljenju primeren popust
Izhaja
<«ak dan, IzvzemSI nedelje Hi« praznike, ob pol 6. ur! popoldne.
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—1- Vsprejema naročnino, inserate in
rei<lamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Čudni politifti.
Polemika zaradi volilne reforme narašča v slovenskem časopisju od dne do dne. Čudno, a res je, da povzroča največ polemike sedaj tista stranka, ki se je najmanj trudila za volilno reformo. Zdaj najbolj kričijo ljudje, ki nimajo nobenih zaslug za to, da so pomenljiva vprašanja volilne reforme, ki naj dd Slovanom v Avstriji in ljudstvu sploh več pravic in jih odvzame tistim, ki so jih doslej neopravičeno vživali, prišla na dnevni red.
Liberalna stranka rabi nekaj gradiva za svoj klavrni zaupni shod, na katerem hočejo ropotati proti »klerikalcem", ker drugega ta stranka sploh ne zna. Edino le s tega stališča se mora opazovati vse to upitje, ki gre zdaj skozi časopisje.
Liberalci so svoje zahteve sestavili tako, kakor mislijo, da bi bilo všeč njihovemu strankarskemu interesu. Na Kranjskem zahtevajo :
1. Da se dasta mestom in trgom poleg Ljubljane še dva mandata in da se na j k m e t s k i m okrajem dva man data vzameta; 2. da se priklopi r a -deški okraj krškemu volilnemu okrožju, odkoder se naj vzame sodoji okraj trebanjski in se pridene litijskemu okolišu ; 3. da se izloči iz kočevskega okrožja žužemberški sodni okraj; 4 da se odloči iz idrijskega volilnega okoliša vrhniški sodni okraj, k' se ima pri-klopiti ljubljanski okolici in 5. da se S i š k a izloči iz ljubljanske okolice in se ji di volilna pravica v mestni skupini!
Gotovo je, da v prikrajšanje kmetskih volivnih ® k r a j e v mi ne moremo privoliti. Druge iz-premembe se pa ne bodo izvršile, ker so preveč samovoljne in umetne ter jim nasprotuje tudi statistika. Vlada se bo gGtovo držala svojega na podlagi statistike osno-vanega načrta. Da hočejo iz kočevskega okrožja izločiti žužemberški okraj, zahtevajo le zato, da bi slovenski element tega okraja oslabili. Pa to se ne more zgoditi, ker ima kočevski okraj z žužemberškim
vred že zdaj le 10.100 volilcev, med tem, ko jih ima novomeško-belokranjski, h kateremu hočejo pritisniti žužemberškega, že 10 600. — Torej je nemogoče brez krivice ugoditi liberalcem. Isto velja za druge liberalne zahteve. Njih strankarske zahteve so kratko-malo neizvršljive glede na dane razmere na Kranjskem.
Da pa volijo majhna mesta s kmeti, jim utegne le koristiti, saj ima n. pr. Škcfja Loka veliko več skupnih koristi s Poljansko ali Selško dolino, nego pa recimo s Tržičem ali Radovljico. Liberalci po mestih naj bi bili še hvaležni, da na ta način pridejo vsaj v ožjo dotiko s kmečkim ljudstvom, kar bo slednjič tudi njim koristno, če so pametni.
Glede Koroške in Štajerske pa je opravičeno, da se cglasi ves slovenski nar«d in zahteva tam za Slovence več zastopstva. A obrniti je treba orožje proti sovražniku, ne proti rojaku, s katerim se moramo skupno boriti ramo ob rami. Ia tu so storili liberalci veliko lopovščino, ko so napadli poslance »Slovanske zveze", namestu da bi se obrnili proti sovražnikom Slovenstva — proti n e m š k o -11 ber a 1 ni m in nacionalnim strankam, s katerimi so še vedno zvezani.
Vzemimo Koroško! Na koga se je tu vlada ozirala, če ne na sedaj vladajočo stranko, ki jo zastopajo Dobernig, Lemisch itd? Da se je storila Slovencem krivica, so torej krivi ti, in samo brezvestni in predrzni lopovi morejo priti na čudno misel, da je doktor Š u s t e r š i č »prodal koroške Slovence." On je storil svojo dolžnost, kakor gotovo tudi dr. Ploj, ki je prevzel še posebej nalogo, potegovati se glede volilne reforme za koroške Slovence, ali posl. Robič glede Štajercev.
A sovražniki so nemške stranke, ki groze vledi, da vržejo vso volilno reformo, ako jim ne žrtvuje Slovencev na Koroškem in Štajerskem. Tu je sovražnik, proti kateremu je treba iti v boj! Lopovsko je, če se zdaj zahrbtno napadajo poslanci, ki imajo ravno v teh osodepolnih dneh težavno nalogo, boriti
ss proti tako močnemu in brezobzirnemu nasprotniku.
Ne moremo dovolj obžalovati kratkovidnosti onih obmejnih Slovencev, ki ne iz-previdejo te lopovščine, ampak se je celo bolj ali manj udeležujejo, kakor celjska »Domovina" ali celo celovški »Mir", ki v brez-mtjni naivnosti še danes r.e ve, ali so res »klerikalci prodali Koroško" ali je niso. Ali ne vidi pred sabo pravih sovražnikov, proti katerim bi morali iti v boj vsi in podpirati poslance »Slovanske zveze"?
Kdor tega ne izprevidi, zasluži, da se ga ožigosa pred vso javnostjo po zasluženju. Pošteno smo se borili dozdaj, in tudi odslej se b»mo vedno odločnejše. Niti lopovščine »Narodove" niti naivnost od njegovih laži zaslepljenih »brezstrankarjev", ki tako radi sedajo ns liberalni hin, nas ne bodo premotile te za hip!
tedenski pregled.
„Slovenska Ljudska Stranka" je priredila v nedeljo sijajen shod v Ribnici. Zbralo se je okrog 600 najboljših mož, ki so z odkritim navdušenjem poslušali poročila in izvajanja naših poslancev. Govoril je na shodu najprej posl Jaklič; po njegovem vplivu se je osnovala „Kmetska zveza za ribniško-velikolaški okraj". Po-tl. Susteršič je omenjal volitve dnč 4. jan., ko so s „Slov. Lj. Stranko" zmagale kmečke pravice. Tudi pri volivni reformi so poslanci „S. L. S" storili svojo dolžnost, zakaj kakor kaže, dobimo deset kmečkih poiiancev, ko jih je bilo poprej le šest. Govornik je razpravljal o načrtih naših nasprotnikov, ki hočejo novo postavo. da bi se uničil *akon; končal je s poročilom o deželni zbornici Navdušenje in viharno pohvalno odobravanje je sledilo dičnemu govorniku.
Posl. Šuklje se je zahvaljeval volivcem za možati nastop pri zadnji volitvi. V zanimivem poročilu se je bavil z novo volivno reformo, po kteri dobi Kranjska dežela ll slovenskih poslancev S tem je obsojena Heinova politika, ki je merila na to, da je treba podpirati nemški živelj na Kranjskem. Govornika, ki je končal s proslavo kmečkega stanu, so živahno pozdravljali.
Na protestnem shodu krojačev in čevljarjev v Ljubljani je govoril dunajski zastopnik Wegel-Leckl o stališču rokodelcev k obrtni reformi. Poslanec Žitnik je kot član obrtnega odseka pojasnil delo v odseku. Več drugih govornikov se je pritoževalo radi žalostnih razmer, ki uničujejo obrtnike. Sprejeli so resolucijo v kateri se vlada in poslanci naprošajo, naj se ohrani določba, da trgovci z obleko — ne smejo jemati mere.
Predavanje g. Podlesnika o telovadbi je bilo dobro obiskano. Novo telovadno društvo v Ljubljani naj bi se po nasvetu nekaterih imenovalo »Orel«.
Državni zbor je sprejel v vseh branjih pred-
log, da se poviša podpora sodnim avskultantom. V razpravi je bilo prvo branje vladne predloge o volivni reformi. Vlada je izjavila, da je pripravljena želje zbornice upoštevati. — Govorili so že razni poslanci, vsak seveda za svojo „malho". Izmed slovenskih poslancev je v sredo nastopil Robič, ki se je pritoževal radi krivične razdelitve mandatov na Štajerskem in Koroškem.
Volivna reforma. Na Dunaju je bil shod nižje-avstrijskih mestnih županov, ki sodijo, da je reforma naperjena proti meščanstvu. — V Lvovu je zborovalo 30 mestnih županov; zahtevali so, naj dela poljski klub za pomnožitev poslancev po ga-liških mestih. — Na Koroškem je bilo 4. t m. 12 političnih shodov radi volivne reforme, ki daje koroškim Slovencem le en dvomljiv mandat, dasi je število Slovcncev v deželi čez 90 000. Zborovališča so bila povsod prenapolnjena Jutri se vrši ondi zopet 10 protestnih shodov.
Novomeški kanonik M. Jeriha je umrl 4. marca. Deloval je z vso vnemo celih Ho let pri uršulinkah v Škofjiloki. Zadnjih 12 let je preživel v Novem-mestu vedno delaven v spovednici in na prižnici. Ljudstvo ga ohrani v hvaležnem spominu. — Dne 5. marca se je mudil v Parizu kralj Edvard. Z njim potuje tudi prince/.inja Batemberška, ki bo v Biaritzu slovesno prestopila v katoliško Cerkev.
—	Sto tisoč lir je poslalo rimsko framasonsko društvo „Dante Alighieri" tržaškemu liberalnemu društvu „Patria" za volitve. Pri občinskih volitvah se bodo liberalci združili s socialisti.
Na predlog dr. Trillerja je občinski svet ljubljanski sklenil peticijo na predsedstvo državnega zbora; v njej zahteva, naj se dva mandata na Kranjskem prepustita mestom in trgom, a vzameta kmečkim volilnim okrajem. Volivce v mestih imenuje Triller ^inteligentne". Lepa inteligenca, ki se hrani s svinjarijami, kakoršne kažejo njene žalostne publikacije!
Ogrska koalicija razpada; Banffy je že naznanil svoj izstop. Nemški listi, kakor tudi cesar Viljem, obsojajo mažarske zahteve. — Vojno sodišče je obsodilo znanega ruskega poročnika Schmidta na smrt. Posadka križarice „Prut" se je radi tega uprla.
Zaupni shod liberalne stranke bo na praznik Mar. ozn. Bomo videli, kdo ima tako malo spoštovanja do samega sebe, da bo prišel. Pri viharjih na „Družinskih otokih" je izgubilo življenje deset tisoč oseb, več otokov je izginilo, mnogo vasi je voda odnesla. — Pri reki Guliki in Aleksiji v Makedoniji so odkrili obširna zlata polja. — V iinskem morskem zalivu je odtrgal vihar veliko plast ledu; na ledeni plošči je bilo okrog tisoč ribičev. Rešilo se jih je okrog 120, drugi so se najbrž ponesrečili.
—	Ustanovila se jc nova poljska stranka z imenom ^Katoliško središče". Verska vojska, zlasti inventura cerkvenega premoženja na Francoskem je pro-vzročila poraz framasonsliega Rouvierjevega ministrstva Zbornica je izrazila pri glasovanju nezaupnico vladi z 33 glasovi večine. Siloviti odpor katoličanov ima vendar prvo važno posledico. Kaj še sledi, — se ne ve. Poraz framasonske vlade je napravil velikanski vtis na prebivalstvo.
Srbska vlada je odstopila zaradi spora z Avstrijo. Kralj Peter je naročil Vujidu, poslaniku na Dunaju, naj sestavi novo vlado.
* s *
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja 11. marca Heraklij, Cozim; ponedeljek 12. Gregor I ; torek 13. Rozina, Evfrazija; sreda 14. Matilda, Pavlina, Evtihij; četrtek 16. Longin, Kle-
LISTEK.
Carigrajsko pismo.
Carigrad, 3. sušca,
Početkom sušca je došel v Carigrad benediktinski opat baron Stojan Stotzingen iz Maria L^ach, ki je na potu v Jeruzalem, da posveti ondi ondi novo benediktinsko cerkev. Prostor za stavbo je kupil nemški cesar Viljem 1. 1895 od turškega sultana ter ga je podaril benediktincem. Stavbišče je tem znamenitije, ker je tu po ustnem izročilu umrla (?) Marija. (Dormitio B. M V ) Nemški katoličani so sezidali na tem sv. mestu krasno cerkev, ki je stala čez 500 tisoč mark. Poleg cerkve je tudi mali hospic (samostan) sv. Pavla za redovnike — benediktince.
Dne 21. sušca bo cerkev slovesno posvečena.
Z opatom je prišel sem tudi p. Raban, ki bo predstojnik novega samostana, — dr. Klein, bivši dež. predsednik in sedanji pod predsednik nemškega »Palestinska društva" ter še pet visokih državnih uradnikov. Ta družba ima namen, pot pripravljati nemškim romarjem, ki potujejo čez Genuo v Neapol, AleksandrijO in dalje v Palest no,-
Po posredovanju nemškega poslanika se je imenovana sedmorica udeležila 2. t. m. selamlika ; sprejeti so bili tudi pri sultanu v zasebni avdijenci. Sultan iim je obljubil dati posebni ferman ali ukaz na turške uradnike, da jim bodo šli povsod na roke. Nemško deputacijo je turški cesar odlikoval z redom Medžidže in sicer opata z redom prve vrste, druge gospode pa z redom druge vrste.
Prve dni februarja je došla v Carigrad švedska šolska ladja „ Freja" za kadete. Kmalu nato je na ladji vsled slabe pitne vode zbolelo 21 kadetov. Izbruhnil je legar; nevarnost je bila velika, kajti vseh izletnikov je bilo 300. Ea gojenec je umrl. Princ Viljem, ki je spremljal vojaške gojence, je prosil sultana, da bi dovolil kadetom naseliti se v kaki vojašnici toliko časa, da se ladja razkuži. Sultan je odkazal vojašnico v Kavaku, ob koncu Bospora, obolele kadete so oddali v bolnico. Princ Viljem je hotel med tem posetiti Kamil paša v Smirni. Sultan sam mu je preskrbel številno spremstvo in razne darove Bilo je vse pripravljeno za odhod, kar priplove »Freja" nenadoma na zaj v Carigrad. Poveljnik trdnjave v Kavaku namreč ni pustil, da bi $e kadeti iz-
krcali, češ, da zidajo nove utrdbe. Ko princ to izve, pošlje nemudoma darove sultanu na zaj ter se zahvali za častno spremstvo. Za hip je bilo vse vznemirjeno v sultanovi palači. A zamotana zadeva se je hitro pojasnila in rešila. Ordonanca namreč še ni bila obvestila poveljnika v Kavaku, da ima »Freja" sultanova pooblastila in da so gojenci na ladji sultanovi gostje. Pricc je odpotoval v Smirno, kadeti v Kavak, ladja pa se je povrnila v Carigrad, kjer čaka daleč zunaj pristanišča odrešenja.
Zdi se, da se je jela Turčija zopet po malem gibati Rada bi posnemala vsaj Kitajsko, o kateri se vedno piše, da jo je zadnja vojska zdramila. Turški vojaki se pridno vežbajo ne samo v caiigrajskih vojašnicah, temveč tudi na prostem. Sploh se govori, da sultanu Nemčija gre pridno na roke in da marsikateri nemški častnik vživa turški kruh; zato tudi pri zadnji demonstraciji Nemčija ni hotela poslati nobene bojne ladje. Za organizacijo nove armade je treba seveda denarja. No, pomaga se hitro. Te dni so naložili nov davek. Pobirali bodo 8 do 11 odstotkov od vsega blaga, ki se uvažuje v Turčijo.
Kaj bodo pore-kle velevlasti ? Sknrai
gotovo nič, ker bi bilo brezuspešno; saj tudi v makedonski zadevi niso, kakor se zdi, ničesar dosegli. Davek na tuje blago je odgovor na demonstracije velevlasti
Hkrati bo mala turška parobrodna družba, ki je dosedaj vozila samo po Bos-poru, začela s prometom med Carigradom in Solunom. V ta namen je naročila dva velika, popolnoma moderna parnika. S časom bo »tvorila tudi čtto Carigrad - Smirna. Da bo ta turška družba — imenuje se »Mahut-se" — imela vse predpravice in olajšave, je umevno.
Pretekli teden so bili v Carigradu nemški turisti. Putujejo z ladjo .Meteor" in so dešli iz Algira. Udeležencev je okrog 250. Ostali so tu samo dva dni. Tudi turisti iz daljne Amerike so nas ta mesec obiskali. Mora jih biti pač veliko, ker vse mrgoli po Peri in Galati. Posebno veliko je žensk.
Za veliki teden se je oglasilo okrog 150 trgovskih pomočnikov iz Linca. Velikonočne praznike bodo imeli sv. mašo v cerkvi „S Maria" v Peri
Nesreč se mnogo pripeti, osobito v pristanišču, kjer je neprestano vtvenje in dr-venje. 13 febr. sta trčila prav v luki pri belem dnevu dva parnika. Maniši se je na
men Hofb ; petek Iti. Hilarij in Tacijan; sobota 17. Jedert, Patricij.
Debata o volivni reformi v državnem zboru.
Tretji dan.
Dunaj, 9 sušca.
Pomudimo se še malo pri včerajšnjem govoru poljskega voditelja. Njegor govor je treba čitati. S tem govorom se je grof Dzieduszycki pokazal politika, ki je mnogo čital, mnogo mislil, mnogo naučil v teku dolgega svojega življenja v politiki. Tudi drugi mnogo čitajo, a še več pozabijo. Grof Dzieduszycki pa ni pozabil zgodovine in tradicij poljskega plemstva. In ta zgodovina sega daleč nazaj v srednji vek, tradi cije so vkoreninjene v poljskem plemstvu, katero še vedno upa na boljšo bodočnost in sijaj na kraljevskem dvoru Z vsem pato som, s plemenitim ognjem poljskega rodoljuba je udaril ob mizo, kakor da bi hotel s pestjo streti vlado, ki poljskemu plemstvu z vol. reformo izpodmakne stole pri zeleni mizi Kdo more obsojati njegove besede, ako se postavi na stališče poljskega grofa ? Last vsakemu resnemu prepričanju, ki se izraža v odkritih besedah. S tem pa seveda ne rečemo, da si osvajamo njegovo stališče. Mi Slovenci nimamo nikjer one avtonomije, onih privilegijev, ki jih imajo Poljaki v Galiciji. In če splošna ter enaka volilna pravica ne ugaja Poljakom, te ni naša krivda, pač pa zgodovinskega razvoja posameznih narodov. In v tem oziru je poljsko plemstvo sokrive, da je zaostal njihov narod v socialnem in kulturnem oziru. Rečem sokrivo, ker v slavni in tudi žalostni zgodovini poljskega naroda najdemo še dovolj drugih vzrokov. Vedni boji s tremi mrgeenimi sovražniki so črpali poljskemu narodu duševne in telesne moči Zato je povsem opravičena zahteva poljskega kluba, da ss Poljakom in Rusinom razmerno pomnože mandati.
Dva Italijana.
Danes je tretji dan govorniške bitke — za mandate Da, stranke bijejo boj za mandate. Tudi veleposestniki bi se sprijaznili s splošno volivno pravico, ko bi jih ne strašilo Mačelo enakosti, ki v doglednem času prodere tudi v Avstriji. Tudi Italijani zagovarjajo splošno in enako volivno pravico. Take je današnji prvi govornik, tržaški poslanec dr. P i t a c c o pozdravil z veseljem splošno in enako volivno pravico. Ustrašil pa se je, ko je pregledal vladni načrt. Vlada je po njegovem mnenju Italijanom napravila veliko krivico. Posegla je v posestno stanje italijanskega narodu na Goriškem in v Primorju ter postavila v nevarnost ^narodni in zgodovinski značaj italijanskih dežel " Dr.Pitacco je akad. izobražen mož, a morda je dovršil višje nauke v Italiji, ker ne pozna avstrijske zgodovine. Gotovo pa živi že mnogo let v Avstriji, oziroma v Primorju in mogel se je na svoje oči in ušesa prepričati, da v Avstriji ni bilo in ni ital ijans kih dežel. Mi poznamo Italijane v avstrijskih pokrajinah, a ne italijanskih dežel. In če je vladni načrt ugodnejši Slovanom v Primorju in na Goriškem, popravi vlada le krivico, ki se jo Slovani trpeli dolga desetletja. Sicer pa je izjavil dr. Pitacco, da bodo Italijani kot zastopniki »napredne misli" glasovali za vol. reformo, ako jim vol. odsek predrugači vol. geometrijo ter pomnoži italijanske mandate.
V	enakem smislu je govoril goriški poslanec dr. Vercegnassi. Trdil je, da Italijani na Goriškem plačujejo več davkov, imajo več šol in kulture, nego Slovenci. Torej
mestu potopil. Pri tem je utonilo več ljudi, gotovosti tukaj nikdar ne izvemo. Nekateri poročajo, da je izgubilo življenje 5, drugi da 20 ljudi.
V	nemški bolnišnici bi se bila pripetila kmalu velika nesreča. Prednici protestantskih dijakonis so se bili vžgali lasje; toda z lasmi ni izgubila tudi pameti. Gorečo glavo je hipoma pokrila s posteljno odejo, ter se je rešila. Neprostovoljna tonzura bo skoraj da utrdila njen poklic.
Te dni je umrl v Antijohiji razkolni patrijarh Meletios, ki ni bil nikdar priznan od carigrajskega, grškega patrijarha.
Naj še omenim, da je na svetovno znane carigrajske pse prišla huda nesreča. Ne en sam človek, ampak cela družba je morala biti, ki se je zarotila, da hoče pomesti te pasje zveri z mesta. Nastavili so jim zastrupljene jedi, da jih je poginilo po posameznih ulicah kar po 10, 20 da celo po 30. Mrcine cvilijo, lajajo, tulijo, zraven pa ga-gajo v največjo jezo in žalost Turčinov, ki imajo usmiljenje s temi grdimi bestijami, ne pa tudi z ljudmi. — Gorje mu, če bi dobili onega, ki psom nastavlja zastrupljeno meso!
morajo Italijani na Goriškem dobiti tri man date, Slovenci pa le dva. Vederemo.
[ako zanimiv je bil govor grofa Syl va Tarouca, ki je označil stališče češkega konservativnega veleposestva. Rekel je približno: Zedinile so se razne stranke, da si razdele mandate veleposestva kot plen. Te mandate pa ima veleposestvo v smislu zakona, ki ga nhe skovali kens. veleposestniki. Bili pa bi po besedah znanega nemškega politika podobni teletom, ki sami gred<i v mesnico. Konservativni veleposestniki so vedno dovolili državi, kar je potrebovala, pospeševali so obče koristne predloge, sploh storili svojo dolžnost. V zahvalo jih vladni načrt potisne iz zbor niče, kamor pridejo na njihova mesta mnogi, ki državi odrekajo davke in vojake. Govornik te nehvaležnosti ne očita sedanji vladi, pač pa staremu, nesrečnemu avstrijskemu zistemu. Po njegovem mnenju bi morale voliti državne poslance stanovske zadruge, ki bi se morale povsod osnovati in vdomačiti. Tako zastopstvo bi zagovarjalo stanovske koristi. Ce pa je vlada že hotela ali morala izdelati in predložiti vol. reformo, potem je baron Gautsch slab amateur-fotograf. Vladni načrt pač ni prava fotografija narodnih razmer v Avstriji. Tako voli na Predarelskem že 7697 volivcev enega poslanca, dečim v Galiciji šele 18 800 volivcev. Tudi grof Sylva Ta rouca trdi, da bode vladni načrt le utrdil nemški centralizem in birokratizem. Ako vlada trdi, da nobena narodnost sama v zbornici ne sme dobiti večine, je to že danes v veljavi, ker so Nemci v zbornici v manjšini. Ako obvelja splošna in enaka vo livna pravica, nastane v zbornici »babilon ski stolp", še večja zmešnjava, anarhija. Narodna sprava je nujno potrebna in tudi prememba ustave Avstrija potrebuje močan parlament, močno armado in mornarico, potem se izboljšajo tudi politične razmere. Govorniku so mnogi čestitali, med njimi tudi baron Schwegel.
Dr. Adler.
Danes je prišel na vrsto tudi »general avstrijske socialne demt kracije", dr. Adler. Ta je nedavno proglasil na nekem shodu, da je socialna demokracija vladna stranka! In zakaj r Ker se je vlada izrekla za splošno in enako volilno pravico. Radovedni smo, ali bodo socialni demokratj« glasovali tudi za državne potrebščine, ki jih vlada zahteva ed parlamenta. Danes je dr. Adler z istega stališča zagovarjal vladni načrt. Ta sicer ni ideal, a kar še ni, more s časom postati. In te bode, ko dobe vsi moški in ženske že z 20 letom volilno pravico. Najmanj je dr. Adler zadovoljen z določbo, da mere volilec le tedaj voliti, če je vsaj ene leto stoječ v občini. Ta doba je predolga, a vlada je ustregla dunajskim krščanskim socialistom. Govornik je za popolno volilno svobodo, a ta naj se vrši osobito na volišču. Tudi strogemu poslovniku se ne ustavljajo socialni demokratje, ker so »prijatelji reda in dela". (Dr. Adler še ni bil v zbornici, ko so leta 1897 socialni demokratje, prvi naskočili predsedstva!) Nato se je bavil s predgovorniki. Privoščil si je osobito dr. pl. Gramayerja in grofa Dziedu-szyckega. Dr. Grabmayer trdi, da je svo bodomiseln. Ta svobodomiselnost pa je le negativna, doktrinama, ker pozna le dvojno mero. Sebi moč in oblast, drugim hlapče-vanje. Posebno je prijemal grofa Dzieduszyc kega, ki je včeraj baje rekel, da bode bodoča zbornica podobna »zaboju lačnih podgan", ki se bodo grizle. Kdor to trdi, pravi dr. Adler, ta je »bestija". V daljšem svojem govoru je dr. Adler priporočal Nemcem, naj se zmernejši. Ako se širi slovanski živelj, je to na korist le nemškim kapitalistom. Narodi v Avstriji naj se spravijo, zedinijo, petem se ne bodo grizli kot podgane.
£a njim je prišel na vrsie grof S t e r n-berg, ki je s svojimi slanimi in neslanimi dovtipi napravil mnogo smeha. Izrekel je marsikatero umestno misel, a tudi mnogo takih, ki se slišijo v vojašnici.
Rumunski poslanec dr. O n c i u 1 je zagovarjal splošno in enako volilno pravico ter za Rumune v Bukovini zahteval pet mandatov, mesto štirih.
Volivna preosnova.
V državnozborskem odseku, ki ima nalogo razpravljati o volilni preosnovi, bo 7 poljskih, 7 mladočeških, 6 poslancev nem ške ljudske stranke, 4 poslanci nemške napredne stranke, trije poslanci ustavovernega veleposestva, trije poslanci središča, 4 Jugoslovani, dva konservativca, dva Italijana, 1 svobodni Vsenemec, 1 socialni demokrat, 1 Rusin, 1 Ruman, 3 krščanski socialci in 3 divjaki. Večina strank je že določila svoje zastopnike za odsek. Jugoslovani so določili dr. Š u s t e r š i č a , dr. P 1 o j a in I v -č e v i č a , Mladočehi poslance dr. Kramar, Mastalka, Cipera, Stransky, Začek, Holan-sky in češkega radikalca Choca; nemška napredna stranka Pergelta, Grossa, Demela, Voglerja; krščanski socialci Gessmanna, Finka in Schraffla, liberalni Slovenci Fer-j a n č i č a; svobodni Vsenemci Heroida; soc.
demokratje dr. Adlerja; Rusini Romanczuka Rumunci Onciula; Vsenemci pa Schalka in Steina O kandidatih divjakov se še pogajajo. Nemška ljudska stranka še ni določila svojih kandidatov, a sodijo, da odpošlje v odsek za volilno preesnevo poslance Der-schatto Kienmanna, Sylvestra, Pradeja, Chia-rija in Kaiserja, ki postane tudi najbrže odsekov predsednik.
Avstrija proti Črni Gori.
Dunaj, 10. marca. Včeraj so~*biTi konfhcirani vsi tisti dunajski listi, ki so priobčili vest, o odredbah Avstrije proti Črni Gori. V tej zadevi bo v parlamentu vložena interpelacija. ; i^fjggj
Ogrska kriza.
Zadnje dni so poročali časopisi, da postane Banffy minister za notranje stvari v Fejervaryjevem ministrstvu, in da bo „ vodil" nove volitve Listi zdaj dementirajo ta poročila in pravijo, da je cesar odločno zoper Bant'fyjev vstop v ministrstrstvo. Cesar je baje rekel, ko se mu predložili Ban-ffyjevo spomenico: »Spomenico lahko sprejmem, Banffyjeve osebe pa ne." Minister za notranje stvari je razveljavil protest keč-kemetčke občine, ki je ugovarjala imenovanju kraljevega komisarja. Bivši naučni minister Lukacs je izjavil, da ne upa na pravočasne sklicanje ogrskega državnega zbora. Opozicija upa, da bo prisiljena vlada odstopiti zaradi finančnih težkoč, v katere bo prišla, ker se ne plačujejo redno davki.
Spor med Turčijo in Ameriko poostren.
Turčija je odklonila zahtevo severnoameriških Zsdinjenih držav glede priznanja vseh ameriških misijonov in zahteva, da se podvržejo ameriške misijonske postaje v Turčiji zakonitim predpisom.
Spor med Turčijo in Ameriko je poostren. Ziedinjene držare izjavljajo, da ne pritrjujejo tudi 3% zvišanju carine.
Pretrgana pogajanja o trgovinski pogodbi med Srbijo in Avstrijo.	^
Srbska vlada je odpoklicala brzojavno srbske odposlance na Dunaju, ki so bili pooblaščeni za pogajanja o trgovinski pogodbi med našo države in Srbijo. Srbski carinski uradi so pričeli uporabljati nasproti iz Avstrije v Srbijo uvažanem blagu postavke avtonomnega carinskega tarifa.
Uvoz avstrijskega sladkorja in tekstilnega blaga v Srbijo je popolnoma preprečen.
Potovanje kralja Edvarda.
Vest o sestanku kralja Edvarda in našega cesarja se dementira. Kralj Edvard se bo mudil od 31. t. m. do 4. aprila v Dubrovniku in stanoval na svoji jahti. Obiskal bo tudi Zader, a z našim cesarjem se ne be sestal.
Nemiri v Maroku.
.Times" poročajo, da se jako hitro širi vstaja med rodovi, ki žive v okolici Tangra. Angleže to zelo skrbi. V petek se se bojevali gorski rodovi z Rajzulom. Iz Tangra so videli goreče vasi.
Verska vojska na Francoskem.
Na Francoskem so tudi včeraj nadaljevali z inventure cerkvenega premoženja. Nemiri so bili po več krajih. Ritmoister 35. artiljerijskega polka v Vamresu, Croy je dobil trdnjavski zapor, ker ni hotel dati orodje, da bi vdrli v neko cerkev. V vasi Sant Gingolpf. ki leži polovico v Švici in jolovico na Francoskem, so prenesli vso cerkveno opravo iz francoske cerkve v švicarsko. General De Mibielle, poveljnik 28. diviziji v Chormbdny, je upokojen, ker je delal težkoče, ko so zahtevali, naj da na razpolago vojaštvo za inventuro cerkv. premoženja.
Pri maroški konferenci
v Algecirasu je avstriiski odposlanec Wel-sersheimb predložil sledeči načrt: Vrhovno joveljstvo nad maroško policijo ima sultan; )olicijskim četam naj zapovedujejo v 4 lu-sah francoski, v 3 pa španski častniki Za generalnega inšpektorja vseh policijskih čet imenuje sultan kakega častnika kake tretje ne udeležene države. Moštvo bedi maročan-ske. Upravo naj vodijo evropski uradniki. Ta vpeljava naj velja 5 let. Sodi se, da bodo pri tem prišli v poštev tudi avstrijski, bosanski častniki, ki bi kot mohamedanci med mohamedanskimi Maročani, opravljali službo saj v vpravi, če morda ne celo v nadpovelj-stvu.
Rusija.
Včeraj so napadli na Kavkazu Tatari pri vasi Aliate neki vojaški oddelek. Po triurnem boju so pregnali Rusi Tatare. Vojaki so nate popolnoma razdjtli Aliate in dvoje sosednih vasij. V Minskem je razpočila bomba pod Tuškinovo knjižico. Dva delavca sta bila ranjena. V Čudnovu je napadlo trideset oseb poštni urad. Ubili so nekega poštnega uradnika. Policija je prepodila roparje. Na
Livskem, kjer je bile središče revolucionarnega gibanja, pričenja prebivalstvo z delom, izroča orožje in prisega zvestobo oblastim. Iz Vilne poročajo, da ruska vlada ni zaprla škofa barona Roppa zaradi politične agitacije. Škofu je ruska vlada le svetovala, naj odloži vodstvo katoliške ustavne stranke, ker se ne strinja z njegovim dostojanstvom.
Vsenemška morala.
Imunitetni odsek drž. zbora je sklenil izročiti sodišču vsenemške-ga poslanca Bergerja, ker je prešestvoval s soprogo dunajskega indu-strijca K o 1 b i n g e r j a ter jo odveiel seboj. Taki ljudje so za razdružljivost zakona,
iz slovanskega sveta.
sl Izseljevanje iz Hercego-
vine. V zadnjem času so se začeli seliaki iz nevesinjskega in gatač^ega kotara v Hercegovini v večjem številu izselievati v Ameriko nego do daj. Večjidel se izseljujejo mladi, krepki ljudje; sile jih k temu slabe gospodarske razmere. Ze tri leta zaporedoma je bila v Hercegovini slaba letina.
si Besedilo za novo srbsko himno je spisal srbski pesnik Aleksa Š a n t i c. Pesem obsega štiri kitice po šest vrstic.
sl Odbor za prirejanje vse-slovanske razstave v Pragi bode v kratkem začel sv no delavnost.
sl Balkanska banka. S sodelovanjem dunajske bančne zveze in nekaterih sofijskih uglednih tvrdk so osnovali v Sofiji »Banque Balca n q ie" z glavnico 3 milijone levov in z nalogo, da vzdržuje trgovske zveze med Avstrijo in Bolgarijo.
sl »Russkaja liga mira«. Neki L. V Kolotilov je sprožil v enem ruskem listu misel, da bi se v Peterburgu ustanovilo novo politično društvo pod naslovom »Russkaja liga mira"; naloga tega društva bi bila ohranjevati in vzdržavati mir in red v vseh sedaj obstoječih političnih strankah na Ruskem. Društvo bi poravnalo vse spore med posameznimi političnimi strankami in osebami, preprečevale agrarne nerede in vladi podajale predloge zboljšanje gmotnih razmer kmečkega liudstva. Ud tega društva bi bil vsak prebivalec na Ruskem, ki bi ne bil nasproten osnovnemu načelu lige, ki mora brezpogojno zahtevati nerazdelnost ruske države in obenem ruski državni jezik pri vseh državnih uradih.
sl Predlog nove ruske az-buke. Te dni je bilo v Peterburgu pod predsedništvom J. A. Vitberga letne zborovanje ,Sejuze revni te -lej russkago slova", pri katerem je P. D E n j k o predaval .0 z v u k o -v o j v z b u k e". Govornik je predlagal korenito izpremembo ruske azbuke v tem smislu, da bi se nekatere ruske črke popolnoma odstranile in nadomestile z novimi. Predavanje je vzbudilo dolgo in ostro debato. Večina zborovalcev pa je bila za ohranitev sedanje azbuke, ker »nova azbuka bi bila tuja in nepojmljiva ruskemu preprostemu prebivalstvu.
sl V Turčanskem Sv. Martinu na Slovaškem je izšla zanimiva knjiga pod naslovom: »Slovaci. V y -vin ich ndrodnčho povedo-m i a ". Dejepismy ndkres. Napisal Julius Botto. 8° 263 sla Cena K 2-50. To knjigo so Slovaki že zelo potrebovali; nimajo slovaških šol in zato slovaški mlajši rod le malo pozna slovaško preteklost.
Štajerske novice,
š Loka pri Zidanem mostu.
Občinski odbor zbran 1. sušca t. 1. 1. načeloma odobrava vladne predlogo za splošno in enako volilno pravico, protestira pa proti vladni razdelitvi volilnih^ okrajev na Slovenskem Štajerskem, ker ni pravične, da bi 29 tisoč prebivalcev v nemčurskih trgih in mestih dobili enega poslanca, 72 tisoč prebivalcev po kmečkih občinah pa tudi samo enega. 2. O b -činski odbor v isti seji protestira zoper razdružitev svetega zakona, ker taka razdružitev bi bla poguba družbe.
š Od kapi zadet je 2. marca umrl v Zibiki občespoštovani fant Frančišek Novak, p. d. Sedovški, edini sin premožnega kmeta.
š Umrl je v Apačah blizu Radgone tamošnji župnik g. Kukovec dne 7. t. m. Bil je zaveden Slovenec in je v napol po-nemčeni svoji fari med svojimi slovenskimi farani, vedno gojil slovenske zavest. R. i. p.!
š Tajnim svetnikom cesarja je imenovan sekcijski svetnik v poljedelskem ministrstvu dr Maks Vladimir baron Beck, lastnik grajščine Plevna pri z>alcu.
š Slovenska zmaga. Pri volitvah v okrajni zastop ormoški so zmagali Slovenci. Nemci se izgubili dva mandata.
I.
57. štev. ..Slovenca" dne 10. marca 1906.
Skupaj z mandatom južne železnice imajo sedaj 6 mandatov, Slovenci pa 26. Soglasno so zmagali Slovenci v veleposestvu in v veleindustriji. Ormož je volil pet nemških, Središče pa 5 slovenskih odposlancev.
š Nemško društvo za Ptuj, ki bo podružn<ca nemškega narodnega sveta za Spodnje Štajersko je naročil obč. svet ptujski ustanoviti d r. P 1 a c h k y j u. Za kaj vse skrbi ptujski obč. svet
š Slovenske pridige v Ptuju. Pred tem „strahom* se je 7. t. m. zagrozit ptujski obč. svet. Neslani dr. P 1 a c h k i je interpeliral Omika, ako mu je znano, da je vikar Pšunder v mestni župni cerkvi naznanil slovenske pridige. Ornig je to potrdil in poročal, da mu je prošt Fleck zatrdil, da dokler bo on prošt v Ptuju ne bo brez dovoljenja obč. sveta dopustil v svoji cerkvi slovenske pridige. V Ptuju je torej pravzaprav prošt — Ornig. Za gosp. Flecka je žalostno izpričevalo, da se strinja z vsenemškimi nestrpneži.
š Obesil se je 131etni deček dne 7. t. m. na Mohorju blizu Črnega vrha. Konec svojega pasu z zapeno si je dal okolu vratu, drugi konec pa je z nitjo zvezal ter tako naredil zanjko, da se je mogel obesiti na klin, v steno zabit. Njegovi zelo kratki nogi bi še tal dosegali, da bi ju ne bil skrčil. Kaj je krepkega in zelo živahnega dečka privedlo do tega obžalovanja vrednega čina ni znano, če ni bilo to dejanje otročje lahkomiselnosti in razposajenosii ali morda hipnega slaboumja.
Koroške noulce.
k Kačji pik. Dne 6. t. m. je v Komlu nad Pliberkom modras pičil na roko nekega kmeta Žival se je tako vjedla, da so jo morali z nožem izrezati.
k K protestantizmu sta meseca februarja prestopih v celovcu 2 osebi, obe ženskega spola; ena izmed teh je prestopila z malim nezakonskim novorojenčkom moškega spola.
Idrijske noulce.
Zadnji »Naprej« je jako mogočen; veleval je, na] se prestavi višjega uradnika, ki je Kristanu neljub Hujskanje proti vplivnim osebam je nehvaležno delo. Na ta način se položaj delavcem ne bo izboljšal. Kdo trpi vsled take pisave? „Naprej" gotovo ne. — Več preudarka pri sestavljanju člankov!
Dekan Arko je storil svojo dolžnost pri minisiru. Škodoval ni nikomur nič, pač pa koristil mnogim! Ali je morda komu žal, da se ni peljal z ministrom v Logatec?
Kršč. gosp. društvu vedno pro-rokuje sKorajšni pogin a urezal se je grozovito! Naj ne meče ljudem peska v oii, pač pa pctresa pred svojim pragom, da se mu kmalu ne izpolzne!
Čipkarski trgovec insuplentna naši realki Dragotin Lapajne piše o razvoju čipkarstva v Idriji in njenem okrožju. Mi ne bi imeli nič proti temu, saj je dobro, da se pojasni kaka zadeva od več strani, ker se potem toliko jasnejša slika dobi, ako on v .Narodu" obljublja, da bode ^popolnoma stvarno" poročal, že v začetku dolgega svojega dopisa kaže, da je strasten strankar.
Ligvorjanska morala, „po kateri se lahko pavšalno obrekuje in laže" mora v tem „stvarnem" poročilu že v začetku figurirati. Če razni Narodovi dopisniki take stare in že obrabljene psovke vedno ponavljajo, jim ne zamerimo. Saj njih duševno obzorje ne sega preko zabavljanj. Še celo ako bi se v šoli spozabil in kaj enakega govoril, bi molčali, kakor smo že pri njegovih gg. tovariših molče prezrli, če jim je pri razlaganju všla kaka neumestna fraza, ki so jo pobrali v kakem liberalnem listu A če se piše, se vendar malo premisli, kaj se bode dejalo na p*pir. In učitelj na kaki srednji šoli vendar že radi ugleda zavoda, ne sme kazati tako lapidarno in očitno svoje nevednosti. G. Drag. Lapajne ne pozna ne sv. Ligvorija ne njegovih spisov, zato naj raje o njem molči, ker se drugače kot su-plent silno osmeši samega sebe, a osmeši tudi zavod, na katerem deluje.
Svojo mamko gospo Karolino hvali, da si je pridobila največjih zaslug za razvoj čipkarstva. Lepo je sicer od sina, da je hvaležen svoji materi, katera je marsikateri stotak za njega žrtvovala. A da bi bila ona , mati današnje cvetoče čipkarske trgovine" s tem, da je vpeljala novi vzorec „pogačke", se ne strinjamo. Vsak trgovec si pomaga, kakor ve in zna, da pospeši svojo obrt. Ako mu ene vrste blago ne gre v denar, poizkusi z drugim, pa da bi radi tega že kar postal dobrotnik svojim odjemalcem, zelo dvomimo. On le gleda kako bi koristil samemu sebi, kje kaže več dobička. Znano je v Idriji, da so „pcgačke" spekle gospej Karolini lepo pogačo. Poleg tega, da je svojim otrokom pomagala do boljšega stanja, si je nakupila še par hiš in še sedaj ianko od kapitaia
brezskrbno živi, kakor je isti Drag. Lapajne sam konstatiral svoje dni v .Jednakoprav-nosti"
Čipkarska šola je več let na poti našim liberalcem, ost. bito še g. Lapajnetu. Do sedaj smo sploh mislili, da so šole za izobrazbe in obrt za prospeh ebrtnije. Da se mlade deklice v nežni starosti v šoli pri uče pravilno in umetno čipkati je vendar le zasluga šole. Naj bi se po mnenju g. Lapaj-neta le same po novem vzorcu izobraževale, bi dosledno morali zapreti tudi vse ljudske šole. Starejše čipkarice so učile mlajše in ves napredek je bil že tu. Stariši tudi lahko nauče brati, pisati in za silo še malo drugega svoje otroke, pa lahko zapremo ljudske šole in odstavimo učitelje.
Bronasto, srebrna kolajno in častno pohvalo je dobila g. Karo lina na raznih razstavah, „tako se je industrija razširila". Čipkarska šola pa je zadnjič v Peterburgu dobila veliko zlato kolajno, kar se niti g. Karolini ni posrečilo. Ako bron in srebro povzdigujete pri svoji materi, nimate nič priznanja za zlato pri čipkarski šoli ? Saj to je v ceni veliko višje, kakor bron in srebro.
Kdo pa najbolj skrbi za nove vzorce, da vzdržuje konkurenco z dru gimi čipkami? Ne li ravno naša šola? So li trgovci dvignili, zadnji čas cene in boljši zaslužek čipkaricam ? — G. Lapajne, ko eni strani tolike zasluge pripisujete, b.dite toliko pravični in priznajte vrline tudi onim, ki so si stekli tudi nekaj zaslug za povzdigo našega ebrta v novejšem času. Pa ker gosp. Lapajne hoče še pisati o tem predmetu, dovoljujemo si še mi za drugi pot o tem še kaj pregovoriti
Monopol, kakor kaže naj bi imela velezaslužna gospa Karolina Lapajne v čip-karstvu Kaj pa hočete ? Saj je tudi bilo, dokler se ni podala v mirni pokoj prva v Idriji glede trgovine s čipkami. Da bi pa radi zaslug svoje mamke sedaj še sinček živel brez vsake konkurence, bi bilo pa že preveč
i Za reformo — oziroma po-kvaro — zakona je med drugimi, kakor je videti, znani idrijski depirnik „S1. Naroda", ker se pritožuje nad klerikalno agitacijo zoper reforme. Dopisniku se pozna, da je še fant, sicer bi se bal stare doma, ter ne bi pretil nabiratelju podpisov.
i Najnovejša blamaža idrijskih občinskih juristov, doktorjev in nedoktorjev. Na dan 28 oktobra pr. 1., je mestno županstvo sklicalo občinsko sejo, da bi odbor imenoval novega občinskega uradnika. Bilo je še nekaj drugih, ne ravno nepomembnih točk na dnevnem redu. Odbornik Kavčič je takoj pri seji omenil, da niso sklepčni. Župan Šepetavec je kratko zavrnil: Dosti nas je! Odbornik dr. Ogoreutz je molčal, iz česar je pač sklepati, da se je skladal z županom. Odbornika Kavčič in Lapajne sta se pritožila proti veljavnosti sklepov, na kar so dobili komueski juristi precej dolg nos. C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu je na znanilo Kavčiču in Lapajnetu, da je z odlokom dne 10 fehruarja t. 1. št. 1641 izreklo, da se je vršila seja občinskega odboaa idrijskega dne 28. oktobra 1905 nezakonito, ker ni bilo za pravoveljavno sklepanje dovolj nega števila članov občinskega odbora, da so toraj sklepi v tej seji neveljavni in se ne smejo izvršiti. Tako so juristi podlegli navadnemu delavcu in sicer v strogopravni zadevi, pa tudi g. Kristan vidi iz tega, da je pripihal drug veter, ko tudi delavcu od govarjajo oblasti. Na našem zadnjem shodu se je še norčeval iz rekurzov, sekundiral pa mu je obč. tajnik Juljče. Mesto da se zabavlja nabiralcem podpisov proti reformi zakona, bi gotovo Narodove čitatelje, med katerimi je jako mnogo juristov, zanimale razsodbe, kakoršna je zgorajšnja.
j Župan Šepetavec je prodal svojo hišo v Rišah za 14 000 kron. Bo že za nekaj časa.
Po suetu.
Proroška rastlina. Lansko leto sta dva bogatina dala znanemu profesorju Novaku 70000 kron, da nadaljuje svoje študije o takozvani proroški rastlini, ki s položajem svojega listja napoveduje v naprej vreme in nesreče. — Omenjeni profesor je meseca februarja odpotoval v Havano in v Meksiko, a sedaj se namerava povrniti v Evropo ter ustanoviti v Londonu in na Dunaju zavoda, ki bosta točno štiri tedne naprej poročala, kedaj in kje da se zgodi kaka elementarna nesreča, ali kako da bo vreme. — Profesor bo izdajal tudi dnevno izvestje o bodečem vremenu.
Najrazkošneji avtomobil vsega sveta ima milijonar Mr. Georg W. Perkius v New Yorku. Avtomobil je izdelala neka new yorška tvrdka in ima 23 konjskih moči. Znotraj ima sedem primernih, z usnjem preoblečenih sedežev, med katerimi je miza, velika dovolj, da se zamore nanji obedovati oziroma kartati. Na eni strani se nahaja mala posieija, na drugi pa shramba za jedi z omaro
za led, drugimi omarami in pripravami, tako da izgleda avtomobil kakor malo stanovanje. Seveda je vse to izdelano iz najfinejega blaga lz tega notranjega prostora je za cbaufferja napeljan slušavnik, po katerem zamore lastnik veza, ne da bi mu bilo treba ustati, nazna-čiti cili svoje vožnje in hitrost, ki jo želi.
Zidanje novega cesarskega dvora ni uspelo. Sedanji Stavbeni odbor za zidanje dunajskega cesarskega dvora je razpuščen, a prestolonasledniku je poverjeno nadalnje zidanje. Dunajski časopisi sklepajo, da je sedanja stavba ponesrečena. Cesar je izjavil, da se ne bo preselil v novi dvor, ker je prvo nadstropje tako visoko, kakor sicer po navadnih hišah tretje (14 metrov nad zemljo). Kaj napravi prestolonaslednik ni znano.
Novi topovi. Zagrebška topničar-ska divizija je dobila neve topove ki so krajši od starih in širši in imajo zeleno pobarvana kolesa. Z njimi se urijo zdaj samo častniki in kadetje, ki bodo petem učili e njihovi porabi ostale vojake.
Pes dobil zlato svetinjo. Društvo za obrambo živali v Parizu je pedelilo psu nekega tamošnjega delavca zlato svetinjo, za zasluge. Ta pes je nosil svojemu gospodarju vsak dan kosilo, in če ni bilo gospodarja na navadnem mestu, ga je po iskal. Rešil je tudi prav dosti delavcev, ki so padli pri delu v reko. Nekoč ie našel svojega gospodarja onesveščenega. Lizal ga je in skušal zdramiti in ker je ostalo vse to brezuspešno, je letel domov in lajal in cvilil proii gospodinji. Naposled jo je zagrabil za krilo in jo vlekel za seboj. Peljal jo je na mesto, kjer je ležal onesveščeni gospodar. Zato delo je dobil zlato svetinjo.
Princip zmernosti bodo vpeljali na Angleškem med oficirji. Pomorski častniki ne smejo pred 20 leti uživati alkohola in v bodoče se bo pazilo na vse častnike, katerih vinski dolgovi so dosegli visoko stopinjo.
Stavka proti socialnodemo-kraškim delodajalcem pričakujejo v Bcroimu. Brivski pomočniki so sklenili na splošnem shodu, da nastopijo z novimi plačilnimi zahtevami pred društvo »Freie Vereinigung selbstiindiger Barbierea, ki sestoje skoro iz samih socialnih demokratov.
Londonski aristokratje se ženijo v zadnjem času zelo med nizkimi sloji. Elen izmed takih ženinov se zove lord Eli-fort, je 22 let star, silno bogat, in zavzema med lordi prvo mesto. Ta se je zagledal v neke zelo lepo koristko in jo tudi poročil. Drugi lord se imenuje Ashburton, ki premore tudi milijone. Poročil je neko igralko, ki je služila na pariškem gledišču enajst let. Taki dogodki so londonsko aristokracijo zelo vznevoljili in vznemirili, a jo je lepota mladih gospa iz nizkega pokolenja naglo pomirila
iamoumor dietnega dečka.
Iz G,<rešcvce poroča „Dnevm List", da se je tam na podu obesil enajstletni učenec Josip Faisl. Imel je napaka pri izgovarjanju in so ga zato sošolci zasmehovali. To ga je tako bolelo, da se je usmrtil.
Morilec, zasačen po 35 letih. 15. julija 1. 1861 so potegnili v Ka-b.stiji v Bukovini iz vede nekega Aleksandra Fischerja, o katerem se je sklenile, da je v pijanem položaju utonil. Šele po 35 letih pa so dognali, da je umoril Fi-scheria njegov lastni sin Ivan Fischer.
Shod kitajskih dijakov. Kitajski dijaki, ki študirajo na Japonskem, so priredili 2. t. m. v Tokiu shod, katerega se je udeležilo 8200 dijakov. Na shodu se je sklenilo, da zapuste kitajski dijaki Tokio in osnujejo v Tiensinu svojo visoko šolo. Na dve tisoče dijakov je že odpotovalo na Kitajsko.
Gledališčna igralka na dunajskem dvornem gledališču Katarina Schratt defimtivno zapusti pozorišče in ne misli v bodeče tudi več gostovati.
Preteča stavka trgovskih pomočnikov. V Pragi so zborovali te dni trgovski pomočniki in stavili več zahtev. — V slučaju, da bi ostale te neizpolnjene, prično stavkati.
Delo norca. V Mešini pri Poznanju je bil te dni prijet umobolni posestnik Ogro-dovski, ki je ponoči izkopaval po pokopališču mrliče in jim rezal glave. Te je nosil v živinski hlev in tam zaprisegal z njimi živino, da bi jo po neki vraži obvaroval kužn\h bolezni.
Čudni ljudje. Baptisti se čudni ljudje. Na shodu v deželi Indianopolis so sklenili, da je vsakemu članu zabranjeno rabiti telefon, ker podpira ta lenobo. Baptisti se telefon nato iz svojih hiš odstranili.
»Bog pomagaj« in 10 mark. V hanoveranskem mestu Weningsene je bila sodnijska obravnava, pri kateri je sodnik kihnil. Zatoženec mu je dobrohotno voščil: Bog pomagaj! To sicer nedolžno voščilo je predsednik sodišča spoznal za neumestno in nedostojno ter je obsodil zateženca posebej še na 10 mark denarne globe.
Kokoši odkrile rudnik. Tedni je bil predan v Mehiki rudnik za 750000 kron, ki se ga odkrile kokoši Te so bile last blizu sedanjega rudnika stanujočega trgovca in so nosile v kljunih pogostokrat zlato zrnje Ljudje so to opazili, jih zašle dovali in odkrili tako rudnik.
? Jekelinus ?
je naj-je naj-je pač
boljše
cenejše
edino
racionelno
suho čistilo
sedanjosti!
ne samo za vse kovine, marveč tudi za lesno in nsnjato pohištvo, oljnate slike, igralne karte, marmornate plošče itd. itd. Zahtevajte za 12 vinarjev povsod „Jekel3nus". 500 12-2 Osrednja prodaja: Josip Zug, Dunaj 11/3,
Ober-Donaustrasse 101. Zaloga v Ljubljani: Henrik Kenda, I. Korenčan, Anton Krisper, Vaso Pe-tričič, Viktor Schiffer.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani
Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno kavarno". -O- 526
Od nedelje 11. marca do vštete sobote 17. marca 1906:
Primorsko.
Lepo stanovanje
s tremi sobami, kuhinjo, kletjo tik župne cerkve, najpripravneje za kakega upokojenca, se odda s 15. marcem v najem.
Več pove lastnica pismeno ali ustmeno Katarina Hafner, Škofja Loka 91. 519 31
Krasnega, eno in pol leta starega
bernhardinca
potem pol leta staro psico Iste pasme
proda po ugodni ceni	525 3—1
_I. Čeme, Sv. Petra cesta 81
Strežnik (hlapec)
se sprejme takoj
v knezo=škofij, dijaškem semenišču asi i-i v Mariboru.
Jeseniške noulce.
i Občinske volitve v III. razredu. Pozno v noč so trpele volitve v 3. razredu. Končane so bile ob '/i11 zvečer. Zmaga je naša. Izvoljenih je vseh sedem odbornikov i» a š i h. Dobili so: Zabukevec Janez, župnik, 280 glasov; K 1 i n a r Josip, pjsesestnik Jesenice 17, (prejšnji župan) 282 glasov; S m o 1 e j O t o n , posestnik, Prihode, 280 glasov; V i 1 m a n Kristijan, posestnik, Sava, 282 glasov; Debel a k Janez, posestnik, Jesenice, 277 glasov; Krivec Janez, posestnik, Sava, 279 glasov; Klinar Tomaž, posestnik, Hrušica, 283 glasov. Tudi namestniki so vsi naši. V manj-žini so ostali kandidatje liberalne stranke: R a z i n g e r Franc, posestnik, Hrušica, 184 glasov; R o ž i č Josip, posest nik, Sava, 185 glasov; Bizjak Luka, posestnik, Jesenice, 187 glasov; Novak Josip, posestnik, Jesenice, 186 glasov; Viš n e r Karol, posestnik, Jesenice, 187 glasov; B a 1 o h Lovro, posestnik, Jesenice, 189 glasov; dr. Kogoj Franc, posestnik, Jese-Kako so liberalci .o, grožnjami, zvijačami slovensko narodnost na Jesenicah hoteli rešiti, bomo že še govorili. S Hrušice so spravili na volišče vse kar leze in gre, tujce Italijane, Nemce, Hrvate, t-ebe, jude. Samo s Hrušice so dobili blizu 100 glasov.
j Po volitvah. Nikdar še ni bil tako strasten boj ob volitvah ko 6. in 8.
niče, 190 glasov, s surovostj
marca t. 1. »Svobodomiselna* stranka je vzbujala strasti po časopisju že nad leto dni. ^ V ta namen je bila ustanovljena „Jes. Straža", v ta namen je bil ustanovljen tudi „Sokol". Pri vsaki priliki so se Sokoli jeseniški kazali kot agitatorji »svobodomiselne" stranke. Bolj ko so se bližale volitve, hujši napadi so bili zlasti na župnika Zabukovca. Razupili so ga po vsem slovenskem svetu kot Judeža Iskarjota, ker ni odobraval »svobodomiselnega" početja jeseniških mogotcev in se mu postavil po robu. Nagromadili so čez njega toliko ostudnih laži ia ga sramotili tako grdo, da se moramo le čuditi, kako je mogel vse to prenesti. Niso ga napadali samo kot politika, marveč tudi kot duhovnika. V volivnem oklicu so mu »svobodomiselni" naravnost očitali, da »ljudstvo izkorišča pod plaščem vere v svoje sebične namene", da »zvero hoče ljudstvole slepiti". Razširili so te oklice po vseh hišah. Raznosil jih je R e s m a n , oče ustreljenega Lnta, zran iz dr. Tavčarjeve afere.
j Hujskanje zoper župnika
je rodilo ze lepe sadove: Nekdo na Jesenicah (ime in priče na razpolago) je zagro zil, da bo župnika ubil, kadar ga dobi. Tudi na Hrušici se mu je že grozilo z ubojem. Zlasti ženske se nekatere odlikujejo v boju zoper župnika. Seveda je njih orožje jezik. Podivjanost, kakršno so »svobodomiselci" zanesli na Jesenice, nekdaj nismo tu poznali. Pijane ženske v družbi pijanih moških na cesti duhovnika sramote.
j Ljudski sleparji so napred-
njaki, to dokazujejo z vsem svoj m ravnanjem. Vedno upijejo, kako ljubi narod in domovino, pa samo h u j s k a j o zoper duhovščino, da bi ljudstvo napolnili z duhom upornosti proti nji, da bi ga podivjali in pripravili eb vero. Sami hočejo veljati za učenike resnice, sami hočejo povsod gospodovati. Gorje tistemu, ki spoštuje duhovnike, z najostudnejšmi priimki ga zmerjajo, da si ne bi upal vsaj na zunaj pokazati, da duhovniku zaupa. Strahovlada je doma pri »svobodomiselcih*. To smo videli tedni. Kako so naprednjaki obdelovali naše ljudi, kakšne priimke so jim daiali, kako čez duhovnike zabavljali, to presega vse meje do stojnosti! In vendar dobili so le dva odbornika v podobe nah, v direh podobčinah in III. razredu pa so bili pošteno tepeni.
j Hrušica je volila .svobodomiselno". Ni čuda, Sufan P o d p a c , svobodomiselc prve vrste, je volivce tako obdelaval, da jih je čisto obdelal. Imenujejo ga »kralja na Hrušici". Ped njegovo komando so prišli Hruščani volit. S c h r e y je pa s pomočjo inženirja Muzike spravil delavce iz predora na volišče. Volilo je z »napredno" stranko vse križem, Lahi in Nemci, Slovenci in Cehi, katoličani in toličani,kristijani in V podobčini so spravili na volišče
neka-j u d j e. vo
43
livcev Izvoljen je prejšnji podžupan, anal-fabet Matija K o b e n t a r. Občudovanja vredni so možje, ki so kljub strašnemu terorizmu trdno stali in se držali svojega pre pričanja. Samo 6 takih značajnih mož se je pokazalo ob volitvah na Hrušici. Vsa čast jim!
j Plavški Rovt je prišel v oblast »svobodomiselcev" po jako čedni poti. Vseh volivcev je 14. Nasprotnih 6 naših 8. Dva naš h imata posestvo na Koroškem in tam bivata. O enem so vedeli naprednjaki, da ne pride k volitvi, od drugega pa so hoteli dobiti pooblastilo, da bi oskrbnik njegovega
imetja volil v njegovem imenu. Dal je res pooblastilo oskrbniku toda z naročilom, naj voli našega kandidata. Toda Schrey je upli-val na pooblaščenca, da je zoper voljo go-spcdirja volil napredajaškega kandidata. Tako je bil izvoljen Andrej Klinar s 7 glasovi. Jakob Žerjav pa je ostal s 6 v manj-š ni. Torej se naprednjaki lahko sramujejo take zmage. Ko je gospodar g. Mihael Ker-žič izvedel, kaj mu je naredil njegov oskrbnik, preklical je telegrafično pooblastilo s pristavkom, di pride v 3 razred sam osebno volit. Oskrbnik je že hotel zopet voliti na pooblastilo, pa g. komisar prebere telegram in poparjen jo mora oskrbnik potegniti z volišča. G. Keržič je prišel sam in pojasnil ustmeno naglas in odločno, di so vsi slišali, da je dal pooblastilo z naročilom, naj oskrbnik voli Jakoba Žerjava. — Tako so zmagali naprednjaki v Plavškem Rovtu! Keržičev oskrbnik Anton Koder si je tisti dan, ko je pomagal naprednjakom do zmage, pri Schreyu dobro privezal dušo. Domu grede je bil jako zgovoren, in je pripovedoval, kako ga je Schrey pogostil in mu obljubil plačila za eno šihto za četrtek, če bo prišel spet volit na njegovo stran. (Priče na razpolago!)
j Jesenice - Sava - Prihode -Plavž so skupaj kot podobčina izvolili za podžupana Romavh Simona, posestnika na Savi. Njegov namestnik je Jakob Vovk z Jesenic 92. Ivan Legat, kandidat svobodomiselne stranke je dobil 143 glasov manj in tako propadel. Jesenice same brez Save ne morejo — n i č. Pa so tako zoper Savo! Ali ni mogoče v prijateljstvu skupno živeti ? Ali nimate skupnih potreb ?
j Planina se je izvrstno držala. .Sl. Narod" sicer čvaka, da je padla vsled izdajstva, a to zdihovanje je le odmev užaljene duše Fabinčeve, ki je po Planini agi-tiral — pa nič opravil. Podžupanom je izvoljen Š t e f a 1 i n Franc, vrl mož.
j 200 kron stave je izgubil stari podžupan Razinger. Stavil je, da bo gotovo izvoljen za podžupana. Štrdi 200 K.
j »Neodvisni volivci«. Te frazo so gonili naprednjaki cele leto že in upili, da vsi neodvisni volivci so .napredni". Očitali pa so tovarni, da pritiska na delavce, da morajo ž njo voliti. No sedanje volitve so pokazale, da naprednjaki posebno ljubijo »odvisne" volivce, če s o o d n j i h. o d v i s n i. G. Schrey, premislite vendar, kako ste vi pritiskali na vse, ki le količkaj kruha dobivajo od vas, ali se le količkaj odvisni od vas. Spomnimo vas samo na pogovor s cestarjem. V torek je volil po svojem prepričanju nasprotno vam, v četertek je pa volil z vami proti svojem prepričanju Uplival je nanj tisti pogovor z vami, ki ste načelnik cestnega odbora, on je pa cestar.
j Predavanje v strokovnem društvu na Savi, v nedeljo 11. t. m. ob 4. popoldne bo iake zanimivo. Predaval bo g. profesor Evgen Jarc iz Kranja o delavcu in delavskih stanovanjih. Pričakuje se obilna udeležba
Nasilstvo Kamniških liberalcev.
Ponedeljkova seja z dne 5 t. m občinskega odbora kamniškega je odkrila liberalno nadutost v vsej nagoti. Da bi bili liberalci udušili premoč odbornikov »Slo venske Ljudske Stranke", nastopili so s tolikim nasilstvom, kakršnega ne poznajo anale kamniškega mesta. N a s i 1 s t v u pa je položil krono župan dr. Kraut s svojo brezmejno p r i s t r a n o s t j o in ž njo razbil glasovanje. Ker je bila seja vele-važna, sešii so se odborniki polnoštevilno, ia sicer naših deset (dva virilista), nasprotnih z g. županom osem in eden neodločen. — Obravnavala se je vloga meščanske korperacije, da naj se konstituira korpora-cijski odbor, ki se je pred tremi leti izvolil, ali pa veli nor odbor. G. Benkovič predlaga prvo z ozirom, ker se je odbor po dvakratni volitvi pravilno izvolil, pa do danes vsled neopravičenih ugovorov še ne konstituiral, g. Koschier zavrači ta predlog in zahteva novo volitev, ker bi bil seveda on najraje novemu odboru načelnik. Sprejme se z desetimi našimi glasovi Ben-kevičev predlog proti sedmim', kar pa častihlepnega Koschierja tako razvname, da zoper sprejem protestuje in ž njim liberalni somišljeniki in zagrozi povrh z ugovorom. Ne pa le: da bi potem vzorcu naših liberalcev postalo vsako zborovanje odveč in vsako glasovanje absurdno, smo radovedni kje bode gospoda protestirala, ki je prej že tolikrat opravičeno v korporacijskem vpra šanju in posebno v tej seji malo trenutkov prej odrekla kompetenco vladi in deželnemu odboru, katere si faktično tudi vlada niti deželni odbor ne prilastuje. Hkrati pa je za razvedrilo poskrbel stari g. P o t o k a r , ki je kempetenco odrekel tudi obč. odboru čeprav je on sam kot načelnik korporacijski predložil zadevo občinskemu odboru v razsodbo in s tem je priznal
kompetenco. — Zahtevamo t o -raj, da se pravilne izvoljeni edbor konstituira in prične svoje poslovanje, ker je to z večino sklenil občinski edbor kot edino kompetenten odločevati, kakor vedno do slej, v meščanski k e r p o r a -c i j i. G g. odborniki, ki so vsi ugledni meščani in vzorni gospodarji, bodo izvestno kar naj-vestneje zastopali korporacjske zadeve. Če se jim pa stavijo ovire še nadalje, so nasprotniki grobokopi meščanskih interesov in za vse sami odgovorni.
Višek brezobzirnosti pa je tičal v tem, da se je protest glede reforme zakona uvrst 1 v dnevnem redu k e t zadnja točka s prezornim namenom, da bi bila liberalna gospodu naše odbornike estavila nesklepčne. G Benkovič je toraj izrazil želje in predlagal, da s e 1 e tavelevažna točka pomakne višje in obravnava kot tretja tudi z ozirom na nujnost predmeta. Nasprotniki, ki se sličnega predloga niso nadejali, spogledali so se začudeno, g Močnik je kar poskočil, zadri se v g. dekana in odkuril iz dvorane v bojazni, da se bode glasovalo. Pa g. župan se je branil trdovratno in v enomer zatrjeval, da se ne ukloni in prepušča točko o protestu kod zadnjo. Odborniki Slovenske Ljudske Stranke uvidč, da dr. Kraut u ni na složnem delovanju in tako malo vpošteva večino, so vstali kot en mož in korporativno zapustili sobano in take nudili priliko liberalni gospodi divaniti se medsebojne nad svojimi dolgimi in kislimi obrazi. Naravno, da naši gg odborniki, ki so navzlic nečuvanim krivicam ob občinski volitvi radi sodelovali v občinskem odboru in posebno v gospodarskem odseku mnogo koristili mestu, ne morejo več prenašati na silstva, najmanj pa dopustiti, da bi se prtežiral liberalizem in pe d pvi r a 1 e težnje framason-s k e. — Županstvu so poslali to pismo: Z ozirom na §§ 49 in 50 obč. reda, po katerih mora občinsko starešinstvo, to je župan in svetovalci izvrševati sklepe odbora in so jih v prejšnih perijodah tudi faktično sami izvrševali ; z ozirom, da je g. čupan večkrat preziral za blagor mesta še tako važne predloge in nasvete odbornikov Ljudske Stranke; nadalje z ozirom na nastop g. župana v zadnji seji dnč 5. marca t. 1. — bodo podpisani kot obč. odborniki po §§30- 48 ob činskih sej se vdeleževali, izstopijo pa iz vseh odsekov v in prepuste v smislu zgornjih paragrafov 49 in 50 izvrševanje sklepov c d bora gg. županu in svetovalcem "
Poslano.

Kdor IjiU kakao ia lokolado, toni bodi prip.re6en i
Ivano fiofl*
Kandol-Kakao
ki Ima najmanj toliio » a.bi, je torej n^ilaie pro-baven, n* prov.roia nikoli aaprtoati in j« ob najbolj -lom oknau iaredno poceni.
Prieten eamo a imenom Ivan Boff
in ■ levjo varatveno anamko.
Zavojlpo V« kg 90 vinarjev » » */. » <50 » Dobiva ao povsod.
»tf ga

Gospodične
katere se želč izobraziti v šivanju in krojnem risanju
1828 52—42	sprejema	^
Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi
kroj po životnl meri. isa
naravna mineralna voda
Najčistejši Notron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarih v sapniku aH prebavnih
organih. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu KasfnerJu. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In drožerllah
2510 8
P VITA ^
Postavnovarovano. Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev 263o balzam 52-11
le z zeleno znamko nredovnica*.
Stavoalavno neprekoano
proti slabemu prenavljanju, krčem v želodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim,
influenci itd. itd. Cona 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklonic ali 1 velika specialna steklenica 8 patent, zamaškom K 5'— franko.
Th(erryjevo centifolijako mazilo, povsod znano kot non plus ultra
proti vsem So ako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončku K 8*00 so pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Bloiura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vsoh večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah.
Ol (O
I
Ml 09
n> Bt o -O O
(/> cr = • _JU
o Š« S«
2 . 3- I
« o. 2 ;
00^ S2 -n
C n i
(D —. C3: O) 3C' -I ■
Kdor želi kupiti izvrstno, naravno
^vinoterrefoško
za buteljke, naj „se izvoli obrniti na posestnika in trgovca Sime Defar v Tinjanu pri Pazinu, Istra.	417 6—6

najboljša inizna in osvežu-v. joča pijača,
katera je p r e s k u š e n a pri
kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
fsvirek: Giesshiibl Sauerbrimio,
«oltz. postaja, zdravilno kopaligfia pri Karlovih varili
Prospekti zastonj iti franko.
V Ljubljani so dobiva, v vseh lekarnah, vufjih -jjiaserijekih prodajalni«*!! in trgovinah a jestvbuusii st
•IJUHJ.
Zaloga pri MIhami Kautner-ju in Petit» Lastnik-? !ail|snl	114 52-8
II. priloga 57. štev. »Slovenca" dne 10. marca 1906.
Dnevne novice.
Učiteljstvo na razpotju. Liberalno učiteljstvo prihaja d« spoznanja, da ga je liberalna stranka imela za norca. Zato pa je »Učiteljski Tovariš" napel druge strune. V zadnji številki piše: Približno kakih 18 let bo od tega, kar se je ustanovila ta stranka. Poprej je širil liberalno idejo edini jSl Nared", pa tudi po ustanovitvi napredne stranke. Stranka pa obstoja le po imenu, o delovanju ne vemo skoraj prav nič. Le o času volitve vidimo na oglasih podpisanega predsednika, drugače pa ni o stranki ne duha ne sluha. Spi spanje pravičnega v se, danjem burnem času. Dela je povsod dosti, ali delavcev — voditeljev ni nikjer. Zlasti učiteljstvo, ki je vneto za narodno delo, pogreša voditeljev in navodil, ker je osamljeno, zapuščeno in tudi največkrat z namenom prezrto. Po pravici se dela norca klerikalizem iz na-rodno-napredne stranke, a niti to je ne prebudi iz spanja. Liberalni poslanci so obljubili večkrat in marsikaj, a storili niso ničesar. Tudi tukaj je tista brezbrižnost kakor v stranki sploh. Obljubiti in storiti sta dve reči. Lahko je obljubiti, a težko je izpolniti. Kdor je pa vajen živeti brezbrižno, ne bo obljubljenega izpolnil — in to vidimo tudi pri narodno naprednih poslancih. Učiteljstvo je stavilo nanje zaradi obljub, premnogo upanj«, v vselej je bilo varano. Mi smo to častitim tovarišem že davno pravili, zato nas veseli, da so prišli tudi oni do spoznanja. A kaj zdaj ? Če se učiteljstvo odvrne od liberalne stranke, katere pogin čuti instinktivno, se mora obrniti drugam. Zato pa neki učitelj — pa menda ne Kristan? — v »Rdečem praporu deka-zuje, da ni drugod rešitve in blaženstva za učitelje, kakor le pri socialnih demokratih. Kot »inteligentni preletarci" naj kar priskočijo v mokraški tabor, pa jih bedo tam pritiskali n». sveje rdeče srce in omike in napredka ne bo več ne konca ne kraja. Samo za koliko se bodo vsled tega učiteljem plače izboljšale, o tem deslej nista še edina »Učit. Tovariš" in ,Rd. Prapor". In to je vendar, za kar se gre pri vsem ttm repotanju!
Nova predsednika višjih deželnih sodišč v Gradcu in Trstu.
Z* predsednika višjega deželnega sodišča v Gradcu je imenovan namesto 22. m. mes. umrlega grofa Gleispacha ministerialni svetnik v pravosodnem ministrstvu dr. Avgust vitez pl. P i 11 r e i c h. Upokojen je tudi predsednik višjega deželnega sodišča v Trstu Edvard vitez pl. Kindinger. Za njegovega namestnika je pa imenovan predsednik višjega deželnega sadišča v Zidru dr. Adalbert Gertscher. — Novi predsednik graškega višjega deželnega sodišča vitez P i 11 r e i c h je bil rojen leta 1855. V pravosodni službi je že 30 let. Služil je do I. 1888 v okrožju graškega višjega deželnega sodišča, dokler ga niso pozvali v pravosodno ministrstvo. V ministrstvu je vodil pisarniške posle oddelka za trgovsko in mornariško pravo, konkurzno pravo in tudi pravosodno nadzorništvo. Sodeloval je pri sestavi raznih zakonskih načrtov in tudi pri zak. načrtu o družbah z omejenim jamstvom. Ministerialni svetnik je postal leta 1899 Odlikovan je z viteškim križcem Leopoldovega reda. Upokojeni predsednik višjega deželnega sodišča v Trstu Kindinger je služil malone 54 let. V Claryjevem ministrstvu leta 1899 je bil tudi minister za pravosodje in je bil takrat odlikovan z redom železne krone I. razreda. Novi predsednik višjega deželnega sodišča v Trstu dr. Adalbert Gertscher je bil rojen 1.1846. V pravosodno službo je vstopil 1. 1867. Služil je za okrajnega sodnika v Mariboru, za drž. pravdnika in predsednika okrožnega sodišča v Celju in za deželnosodnega nadsvetnika v Ljubljani. Ko je bil nekaj časa generalni odvetnik, je bil imenovan 1. 1898 za predsednika višjega deželnega sodišča v Zadru. Gertscher je vitez Franc Jožefovega reda, odlikovan je tudi z redom železne krone III. razreda in z Leo-poldovim redom. Za tajnega cesarjevega svetnika je b 1 imenovan 1. 1900.
Vilharjev spomenik. Preteki* je že petintrideset let, odkar je umrl ptsnik in skladatelj Miroslav Vilhar. Kmalu se utegne izvršiti misel, sprožena že pred tridesetimi leti, da se v Postojni postavi Vil-
barju spomenik po načrtih arhitekta Ivana J a g r a. Bronasti kip v dvojni naravni velikosti je mojstrsko dovršil akademični kipar gosp. Alojzij Repičin ravnokar se je oddalo tudi vse klesarsko del* mo-numentalnega podstavka. Vilharjev spomenik bodi trajen znak narodne hvaležnosti vzornemu boritelju in pesniku, zavednemu našemu narodu odsev čistega rodoljubja, naši mladini v izpodbujo k požrtvovalnemu in plodovitemu narodnemu delovanju in tujcem, ki neprestano prihajajo v svetevno-znano jamo, bodi ta spomenik viden dokaz, kako visoko spoštuje in ceni slovenski narod svoje zaslužne može. Vsi stroški spe-menika so proračunjeni okroglo na 12 000 K, a odbor razpolaga dosedaj s pičlo polovico; ostanek bo treba še nabrati. V to svrho se obrača odbor do celoskupnega slovenskega naroda s pozivom, da prispeva vsak po svojih močeh. Pobirajo naj se prispevki pri raznih zabavah, izletih ia sestankih, narodna društva naj prirejajo veselice, koncerte in zabave v prid skladu za Vilharjev spomenik, tudi občinski zastopi in denarni zavodi naj izvalijo rodoljubno prizadevanje podpirati z denarnimi prispevki. Odbor za napravo Vilbarjevega spomenika je v Postojni, predsednik mu je g. J o s i p Lenarčič, blagajnik Gregor Pikel.
Mladi poučujejo stare. Mladi pišejo:
Zaupni shod liberalne stranke bode, kakor poroča »Slovenski Narod", dne 25. marca. Kakšen mu bode dnevni red, ni povedano. Kakor slišimo, s* dobili vabila tudi taki, ki se ne prištevajo liberalni stranki. Shodu je menda namen, preprečiti »snutje kake nove stranke. Ali se bode to posrečilo spričo globoko segajočih nasprotij med »starimi" in »mladimi", je veliko vprašanje. Preveč strank sicer ni dobro v malem narodu, a po sili zbijati, kar tišči narazen, tudi nt zdravo.
S tem stališčem seveda stari niso zadovoljni. Oni hočejo pokorščino ped priznanimi in zaslužnimi poglavarji. »Slov. Narod" piše:
Narodnostno načelo ne zahteva samo, da se dela za javno in zasebno veljavo slo venskega jezika, za ravnopravnost v uradu in v šoli, to načelo zahteva, da se ustvari samostojen jugoslovanski kulturni tip, zakaj samo narod, ki repre-zentira samostojen kulturen tip, je v pravem pomenu samosvoj narod.
Torej nov .kulturen tip" bodo liberalci naredili na zaupnem shodu dne 25. marca t. 1. Ce sodimo po liberalnem časopisju, se že naprej zgražamo nad tem .tipom", kajti kulturni tip, ki ga kaže »Slov. Narod", je tak, da ga ne privoščimo niti culukafrom!
Ženska bolnica v Novem mestu. Za tolikanj potrebno žensko bolnico v Novem mestu so kupili zelo ugoden stavbeni prostor na parceli g. dr. Poznika pod tako zvanimi »Šancami." Krasen je razgled proti jugu in zapadu. Glavno pročelje | bode baje obrnjeno proti novi stavbi okraj glavarstva s pred vrti na dve strani, hiša Maloviče*a bode tvorila nekak vogal, kar znaša njena dolgost, bode obsegal predvrt bolnice, na zgornjem kraju hiše zopet vrt s stranskim vhodom v bilnico. Ker je ta kraj odmaknjen za vedno vsakemu šumu, v zavetju in solnčen, s finim svežim zrakom, ki dohaja iz bližnje hoste »Portoval" in iz Krke se vsled tega more smatrati ta kraj kakor nalašč ustvarjen za tak človekoljuben zavod. Vsekako je ta prostor bolji, nego oni pod kapiteljskim hribrm nasproti hesti .Ragovega loga" kar bi bilo daleč od mesta, izpostavljeno ostrim vetrovom in povsem osamljeno od bližnjih poslopij. Ker ni do tam primerne dovozne ceste bi naprava iste sama povzročila dokaj stroškov. Želeti bi bilo da se tudi za bodočo zgradbo gimnazije najde toliko primeren prostor kakor ta. Mladina potrebuje svežega zraka in svetlih prostorov. Zato je umestna previdnost tudi v tem, dokler ni prepozno! Opazovalec in prijatelj napredka.
Javni ljudski shod bo jutri v Senožečah v grajščinski dvorani.
Volivni boj v Trstu že počenja Iredentovska judovska in liberalna klika je že postavila svoje kandidate za IV. in III. občinski volilni razred. Predsednik -Patrie".
Venezian je sila bombastično napovedal, da se bosta proti »italijamtvu" Trsta vzdignili dve stranki: Ljudska in sec jalistična. V prvi vidi Venezianova bujna domiš'jija zvezo vladnih privržencev z »reakcijonar-nim" .Katoliškim Društvom", .pangermane" iz Koroškega in Štajerskega in c k. vete-rance! Socijalisti topot baje ne bodo sklenili kompromisa z judi. Slovencev Venezian ni omenil, ker jih po stari svoji navadi ignorira.
—	Avstrijski častnik v črnogorski službi. Zag:ebški »Obzor" je predvčerajšnjim piiobčil vest, da je iz Ko tora izginil neki avstrijski častnik, ki je sedaj poveljnik črnogorske artiljerije. T o vest je .Slovenec" priobčil že pred kakimi štirinajstimi dnevi. „Neue Freie Prt s se" pravi, da je iz privatnega vira izvedela, da je iz Kotora res irginil neki avstrijski častnik in da nihče nd ve kam.
—	Kmetijsko poizkuševali-šče subvencionirano od c. kr. ministrstva za kmetijstvo v Urni Vasi in mestna občina ljubljanska. Posestnik iz ljubljanskega barja nam poroča: Kmetijsko poizkušališče v Črni Vasi je bilo prav lepa vrejeno; sedaj je pa vse razvoženo in vožnja na njem raztrgana. In kako je prišlo do tega? Ljub ljanska občina je potrebovala za šolski vrt na Karolinški zemlji mnogo prsti, katero je odvzela na poizkuševališču in jo vozila čez njega. Barjanski posestniki so brez izjeme ogorčeni nad takim postopanjem.
—	Zločin v Polešniku. Iz Zadra poročajo, da so vse vesti o reviziji cele afere neutemeljene Obsojeni Kovačevic je pozval sicer sodnika k sebi, priznal de janje in izkušal vso stvar malo ublsž ti, češ da je stat ko R a n č i n g a j udaril v prepiru samo enkrat po glavi ker je bil skrajno jezen. Starka je imela na glavi pet ran in Kovačevic p-a vi, da je gotovo pozneje nesrečno padla in se poškodovala pri tem na glavi. Kakor se vidi, hoče Kovačevic napraviti iz cele stvari uboj. Zanika pa, da bi imela pri celi stvari kaj opraviti T o m a -š e v i c ali A n t o n i e t a Oštrič
—	Za Vilharjev spomenik. Iz S t. Petra na Krasu 3 sušca se je vršil tu koncert v prid spomeniku pesnika iz Kalca, slavljenega M. V i 1 h a r j a. Postojnski salonski orkester je brez odškodnine priredil zabavo v sijajno razsvetljenih prostorih kolodtorske restavracije, kjer se je zbralo lepo število domačinov, gostov iz Postojne, II. Bistrice, Trsta, Senožeč in bližnje okolice. Koncert je v vseh ozirih iz vrstno u^pe', čisti dobiček znaša nad 260 K.
—	Alkohol je umoril v Gorici 23letnega Davida Pina. V neki gostilni se je silno napil in potem še pcgoltnil skoro pol litra ruma. Kmalu nato je umrl.
—	Za žužemberško deka-nijo bo konferenca „ S o d a i i -t a t i s " prihodnjo sredo, dne 14. t. m. in sicer v Žužemberku.
—	V žužemberski župniji se je nabralo nad 2200 podpisov na piotestne pole zoper nameravano reformo zakona. — Aužemberski in dvorski obč. odbor sta tudi polnoštevilno podpisala protest.
—	V inseratu g. Viktora Korsike, umetno vrtnarstvo, je bilo zadnjič pomotoma tiskano Rimska cesta št. 15, namesto pravilno 5.
—	Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu ie bil obsojen že star tat Gregor Blatnik, rojen v Skoc-janu in stanujoč v Artičab, vsled raznih večjih in manjših tatvin na 3 leta težke ječe, poostrene s samotnim zaporom vsak tretji mesec Po prestani kazni pride pod policijsko nadzorstvo.
—	Prvosocialnodemokraško občinsko zastopstvo v Istri je Vižinada, ki je vsied kompromisa s slovanskimi volivci prišlo «a krmilo Tudi župan dr. R tossa je socialni demokrat.
—	Deset sinov pri vojakih. Iz Poreča v Istri poročajo, da ima kmet Alojzij Buzlini 10 sinov, od katerih že devet sinov služi pri vojakih, deseti sin je bil pa te dni potrjen.
—	V stalni pokoj je stopil vojaški kurat v G inci g. Ivan I v a n e t i c.
—	Umrl ie v Selcih posestnik Jakob S e d e j . st^r 67 let.
—	V konkurz je prišel trgovec Leopold ZaKrajšek.
—	Surovost liberalnega učitelja. Iz Pedbrtzij se nam piše: Dne 19. t. m. pokaral je naš liberalni gosp. učitelj Zirkelbach svoje omiko nad ubogim šolskim učencem. Otroci igrali so se pred šolo in se nekoliko pokepali. Vse to je gosped učitelj zvedel in vso krivd* zvrgel na Antona Grego rca, sina veleposestnika I*ana Gre-gorca, kateri je trdnega krščanskega mišljenja in zato tudi gospodom trn v peti. Ko se je šola pričela, je liberalni učitelj začel ime
nevanega dečka lasati, biti i. t. d. in sicer tako dolgo, da je otrok padel v omotico, to liberalnemu učitelju še ni dostovalo, zaprl ga j* po pouku celo uro. Stvar pride pred sodišče. Poškodovani dečsk je v bolnici, kjer se mu je vsled bolečin in strahu pričelo blesti. .Narod" seve o tem molči in prikriva take izbruhe „naprednosti."
—	Za dom iz tujine. Hrvatie iz Amerike so poslali istrski »Družbi sv. Cirila in Metoda" 800 dolarjev. Kaj pa naši Ame-rikanci in .Družba sv. Cirila in Metoda v Ameriki." Naj bi slovenski listi v Ameriki ji v prvi vrsti z agitatoričnim delom prihiteli na pomoč!
—	Vojaki z Ogrskega v Zagrebu. Zagrebškemu vojaštvu bo te dni prideljemh 600 vojakov z Ogrskega.
—	Zaročil se je c kr. stotnik g. Martin Majcen z gdč. P e p i c o P • 1 1 a k iz Kamnika.
—	Vojaško imenovanje. C. g Ernest 1'erstenjak, duhovnik la-vantinske škofije, je imenovan vojnim ku-ratom 2 razreda pri dejanskem stanju vojaške duhovščine ter je prideljen vojaškemu dušnopastirskemu okraju v Gradcu.
—	Obesil se je v Malih sabljah blizu Sv. Križi na Goriškem kmet Alojzij Stor.
—	Iz Kranja. Društvo .Kranj" priredi v nedeljo, 11. t m, ob polosmih zvečer javno predavanje na »Novi pošti". Predava pa g. prof. dr. D e b e v e c o balkanskih narodih. K obilni udeležbi vabi vse člane kakor tudi nečlane
,* d b o r.
—	Blaž Ravnik se v Gradiški vobče dobre obnaša, ker upa, da le s takim načinom še kdaj dobi prostost. Ravnik je knjigovez; učil se je risanja in or-glanja v šali. Ko bi imel srčnost, bil bi jako nevaren ietnik.
— Angleži v Dalmaciji. Z Dunaja javljajo, da bo p®t»valo letos po Dalmaciji veliko angleško društvo v svrho prouča-vanja. Ostalo bo tam nad 20 dni.
—	Prešernova koča na Stolu. Iz Kranja se nam piše: Naša po-družaica »Slovenskega planinskega društva" je imela pretečeni torek svoj občni zbor. Članov šteje 74. Tekom leta se je popravilo več markacij krog Sv. Jsšta in pričtta je markacija na Stolu na prostor, kjer bo stala nova koča. Dobro so se obnesli podružnični izleti. Poleg tega pa so napravili člani mnogo različnih gorskih tur Podružnična imovi a znaša 1926 K 20 h Vsled volila pokojnega predsednika gosp. Jankota Maidiča pa razpolaga podružnica s svot* 4018 K 68 h V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: profesor A Zupan, predsednik, F. P o 1 a k , podpredsednik, A Ko-k a 1 j , blagajnik, dr. K u š a r, tajnik Odborniki pa so: gg. dr. H e r 1 e , prof. E. J a r c, F Savnik Občni zbor je sklenil enoglasno zgradb* koče na Stolu. Ta sklep je jako važen, ker odslej slovenski turisti ne bodo več vezani na nemško kočo, ki leži povrhtega še jako nerodno, dečim bo od nove slovenske koče na Malem Stolu do vrha samo eno ure. Ž.lcti je le, da bi zgradbo podpirali tudi naši domačini. Koča se bo imenovala Prešernova koča.
—	Prvi semenj na Suhorju, ki se je vršil na pu->tai torek, se je siaDo obnesel. Kupcev je bilo še precej, a živine je bilo jako malo, zavoljo pomanjkanja pitne vode.
—	Kolikokrat je treba inse-rirati ? Na to vprašanje ie odgovoril tajnik trgovske zborniae v Erfurtu dr. Vide-mak na nekem svojem predavanju sledeče: .Najmanj sedemkrat! Prvi oglas se namreč prezre, drugi se zapazi, tretji se prebere, a se pri tem nič ne misli, četrti se čita z raz-mišljevanjem, pri petem se razgovarja človek z ženo, pri šestem želi poizkusiti in pri sedmem kuni "
—	V Litiji imajo »zdravstveni svet", ki se pa smatra posebno kompetentnega v vseh v njegov delokrog ne spadaječih stvareh. Ker se litijski zdravstveni svetniki v .Narrdu" brali, da se mora odpraviti ne-razdružaest zakona, je zdravstveni svet v svoji seji takoj sklenil, da je to res nujno potrebno. Kaj pa bodo dejale vaše ženke doma, gospodje svetniki? Pamet, pamet! Saj ste stari dovoli.
—	Izboljšanje položaja poštnim prometnim uradnikom 7. in 8 čin»vnega razieda se v kratHtm uresniči. Pomožili bodo v teku 4 let število uradnikov. Doslej je b<lo uradnikov 7. razreda 41, osmega pa 513, do konca 1. 1909 pa bo prvi razred štel 55, osmi pa 650 kar pomeni zvišanje mest za 141, ali 30% izboljšanja. Seveda bo to znatno pnmnoženje mest zelo vplivalo tudi na povišanje iz 9. v 8 razred. Sedaj se više drgovori za izboljšanje stanja v nižjih razredih, kar se bode izvtšilo, kolikor mogoče, po željah uradništva
—	Ponesrečena deklica. V
Kranjski Gori se je deklica kočarja Matija
igrala pri ognju na prostem, vnela se ji je obleka in deklica je zgorela.
—	Utopljenega je našel delavec - France Koder v Koritu, po katerem teče potrebna veda tovarnam v Tržiču. Ponesrečenca so spoznali, da je to 311etni čevljar France Klemene. Popival je v večji družbi v noči na 28 februarja t. 1. od istega časa ga niso več videli. Sedi se, da je v piiaaosti padel v konto in vtonil.
—	Spomladni javni vinski semenj v Krškem. Stavuo občinstvo opozarjamo še enkrat na javni v sredo, dne 14. t. m. v Krškem vršeči se viuski semenj.
—	Otvoritev železnice. Železniška proga Jesenice Huia Južna ae otvori s 1. majem t. 1.
—	Preganjanje socialističnih vodij na Reki. I c Reke javljajo, da je pričela tamošnja policija popdnoma strogo postopati proti voditeljem in povzročevalcem minule splošne stavke Nekaj soc. voditeljev je že pregnanih z Reke, a mnog« jih je zaprtih. Neko socialne dem. društvo je raz-puščeno in odbor prijet in zaprt. Vsled tega zadnjega dejstva se boje novih nemirov.
—	Semitska nesramnost tržaških mogotcev je vedno hujša. Sedaj so prekrstili čisto slovensko vas Materije v — Metelliano! Sveta dolžnost vlade je, da prepreči taka samovoljna popači-vanja.
LinbllonsKe novice.
lj Krščansko ženstvo v Ljubljani! Juti i v nedeljo 11. marca ob 5 urt popoldne se vrši v veliki dvorani „Uniona" protestni ženski shod o razporoki in svobodni šoli. Poročata gg. dr. Susteršič in dr. Schwei-tzer. Vstop imajo samo ženske. Vhod le skozi Frančiškanske ulice. Krščanstvo ženstvo prihiti v velikem številu na ta shod manifestirat za nerazdruženost zakona, za svojo čast!
lj Naša glavna pošta. Kakšen je peštm promet dandanes in kako narašča isti od dne do dne, je občeznano. Stari ljudje se še spominjajo, ko se je v Ljubljani poštno osobje lahko na prstih ene roke seštelo. Zdaj ga je za celo armado. Obširno Maličevo poslopje je bilo postalo pretesno in približno pred 12 leti se je moralo zidati novo poštno poslopje — današnja glavna pošta. Pa vzlic temu, da je danes v Ljubljani 5 ptštnih uradov in še dva takoj v bližini, v Šiški in na Glincab, je postala naša glavna pošta, ta impozantna palača in kras mesta, dandanes tudi že pretesna. Imam priliko poznati precej dobro razmere tukajšnje pošte in vsaki dan tam opraviti. V pismenih zadevah pridem večkrat v tako-zvano špedicijo, kjer je, posebno zvečer, pravcato vrvenje. Cele koše časopisov, vzorcev, knjig, pisem in bogvekaj še vse, se navleče tja in osobja kar mrgoli notri. Prostora je takrat tako malo, da morajo uradniki in sluge čez kopico vreč skakati, ker ne preostaja mesta za hojo. Stempljanje se razlega po dvorani, da bi človek mislil, da se nahaja kje na fužinah. Špedicija je sicer velika dvorana, ali za toliko materijala in toliko ljudi očito premajhna. Pa kakšen vzduh in kakšen prah vlada tam! Menda se nikdar ne zrači. Se slabeje pa, kakor v špediciji, je v sobi zraven, pri pismonešah. Imeti tam posla, n. pr. zjutraj, je pravi bogpomagaj Zatisni si nosnice, pa glej, da kmalu svoj posel odpraviš. Gnječa je taka, da se človek komaj skozi prerine. Sploh čuda, kako ljudje tam delajo in izhajajo. Kakor v špediciji, pa ni dosti bolje v poštni blagajni. Tudi tukaj si moraš kaj dostikrat nos vihati radi neznosnega zraka. Treba bo, da se tudi tu po možnosti zboljšajo razmere.
lj Postni govori v stolnici. Zadnji četrtek zvečer je nadaljeval dr. Jan. Ev. Krek svoje govore o bilju in značaju Kristusovem. Značilno svojstvo religioznosti Kristusove je ljubezen in edinost Za edinost je molil v svoji velikoduhovniški molitvi; edinost naj bi bila čudežno znamenje, po katerem bi svet brez novih čudežev lahko spoznal, da je krščanska religija nadnaravna in božja v svojem izvoru in da je nje p«-četnik res božji Sin. Ia zares je edinost v vsem bojnem življenju krščanstva skozi stoletja ostala in bo ostala, dočim se krog nje vse menja in gineva. A edinost in ljubezen je mogoča le z zmago nad individualističnimi instinkti. Žito je religija Kristusova obenem globoko socialna. Dva inštinkta je predvsem pobijal Kristus, gospostva želj nest pa sebičnost. Vsa oblast je po njegovem nauku le služba in blagor je klical njim, ki imajo srce prosto pohlepa in sebičnosti. — Religija Kristusova ima ljubezni poln rodbinski značaj. Krasno je opisal dr. Krek, kako je Jezus ljubil svojo mater in svoje drage, kako je ljubil domače kraja in svoj rod, kako je njegova ljubezen objela vse, ki bodo kdaj verovali, vse človeštvo. Zjokal se je o nesrečni usodi svojega naroda, a na križu je pozabivši sam sebe molil za vse:
Oie, odpusti, saj ne vedo, kaj delaj«. Apostole je poslal oznanjat evangelij vsem narodom in vsemu stvarstvu. Vse stvarstvo naj bi po človeku Bigu - «četu pelo slav«. Tisti pa, ki nočejo religioznosti v e d i n s t v u I i u b e z n i, bodo prisiljeni pripoznati kdaj božje gospostvo .v edinstvu— sodbe! — Zopet opozarjamo zlasti inteligenco na te prelepe govoro »[pravi religioznosti. Pri svetem Petru ima postne govore ob »edeljah ob 2 uri popoldne profesor dr. M. Opeka.
lj Skioptične slike. Dne 5 in 7. t. m , je kazal g. I. Ražun, fotograf iz Litije, razne skioptične slike na II mestni deški ljudski šoli. Vso pripravo ima oskrbljeno tako dobro in posamezne slike so tako lepe, osobito kar je posameznih iz naše domovine, da nas je jako presenetil. Dobro bi bilo. da si te slike ogledajo vse večje šole kranjske, ker se ž njimi got«vo vzbuja ljubezen do prelepe Kranjske.
lj Samoumor. Včeraj popoldne so našli v Malem grabnu utopljenega 37-letnega zlatarja v Židivskih ulicah, Karola JinuSa. Ko so ga našli je držal z roko neko vej« in je imel glavo zunaj vode. Povod dozdevnemu samoumoru ni znan, dozdeva se pa, da so vzrok finančna stiske Na lice mesta došli policijski zdravnik g. dr. Illner je za-mogel konstatovati le smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Nesrečnež je zzapustil vdovo s šestimi nepreskrbljenimi otroci.
lj Poizkušeni samoumor. Danas zjutraj se je ustrelil v vojašnici na mostovžu prostak 17. pešpolka Anton Krištof. Zadel se je v desno stran prsi. Prrepeljali s« ga v garnizijsko bolnišnico, a ni upanju, da bi okreval. Vzrok poizkušenega samo umsra je neznan.
lj Repertoir slovenskega gledališča. Danes se ponavlja izvirna drama „Ljubislava". — V torek, dne 10 marca se poje tretjič mična opereta „Don Cezar". Vlogo Maritane poje to pot g«spa Irma P o 1 a k o v a , kater« je intendanca pridobila z velikim trudom za enkratni nistop. Rsdi tega se je tudi odredilo, da za to predstavo abonirani sedeži ne veljajo in na tak način omogoči, da postane udeležba predstave vsestranska.
li Slikarski pomočniki v Ljubljani so predložili mojstrom nove zahteve. Zahtevajo večjo plačo.
lj Premembe posesti. Kakor poroča današnji uradni list je g. Leopold Simončič prodal svoj« hišo štev. 19. pred škofijo izdelovalcu dežnikov g. Jožefu Vidmarju za 60 000 K.
lj Umrla je gospa Marija Laschan pl. Moorland, udova vladnega svetnika, stara 70 let.
lj Cestiti člani pevsk. zbora »Glasbene Matice« se uljudno opozarjajo, da sd vrše pevske vaje moškega zbora deljen« po glasovih ob ponedeljkih in sredah, in sicer ima prvi in drugi tenor vaje od pol osmih do pol devetih, prvi in drugi bas od pol devetih do pol desetih zvečer. Pevski zbor pr«si čestite člane, da bi izvalili redno zahajati k izkušnjam, ker se namerava prirediti drugi koncert še pred Veliko nečjo.
lj Bolniške blagajne mojstrov občni zbor se b« vršil ▼ nedelj«, dne 11. marca t. 1., ob 2. uri popoldne v steklenem salonu Auerjeve restavracije
lj Konj splašil. Sinoči se je spla-šil konj fijakarskemu hlapcu Francetu Lju-biču pred južnim kolodvorom. Dirjal je po Kolodvorskih ulicah do Štrukljevega hotela, kjer ga je vstavil kočijaž Alojzij Božič na ta način, da je skočil v voz in zgrabil za vajeti. Konj se je bil ustrašil dveh psov.
lj Plinova razsvetljava po ulicah. Mestna občina se pogaja s pli-novo družbo za nakup plinarne. Ako se pogodba sklene, dobimo po ulicah baje zo pet plinovo razsvetljavo, ki bo gotovo lepša nego so sedanje električne leščerbe.
lj Novo društvo. Danes ob 6. zvečer bo ustanovni shod novega „Podpornega društva za delavstvo v ljubljanski tovarni za lep."
lj Zadruga krojačev, krojačic, klobučarjev, rokovičarjev in krznarjev v Ljubljani vabi na svoj redni občni zbor. ki se b« vršil v nedeljo, dne 11. marca 1906 ob pol 10. uri dopoldne v prostorih „Roko-delskega doma" pri g. L«žarju
lj Koncert gojencev „Glas-bene Matice". Glasboljubiv« in za muzikalno vzgojo naše mladine zanimajoče se občinstvo opozarjamo še enkrat n a koncert g«jencev „Glasbene Matice", ki bode jutri, 11. marca zvečer ob pol 8. v veliki dvorani .Narod, doma." Koncert bode nov dokaz, kako resno se deluje na našem glasbenem zavodu in kako visoko stopinjo glasbene izobrazbe je v njem možno doseči. Točke so za klavir, violin«, čelo in s«l«petje. Vstop na sedeže in stojišča je prost, le nekaj re-rerviranih sedežev bo po 1 K v delno pokritje tmšk«v.
lj Obsodba dr. Hudnika. V kazenski zadevi dr. S u y e r j a proti dr. M a-tiju Hudniku potrdila se je pri rzklicni
| razpravi prvotna obsodba glede razžaljenja ; časti in je bil g. dr. H u d n i k obsojen na 500 kr«n denarne globe oziroma 14dnevni zapor.
lj Obravnave v zadevi župan Hribar-Prosenc danes popoldne ni bilo, ker še nis« bili uloženi pripravljalni spisi.
lj Veliko kemično tovarno,
ki bo razpolagala s 7 milijoni akcijskega kapitala, zgrade tujci v Mostah na posestvu g. Predoviča.
Razne stvari.
Najnovejše.
Radi slabega izpričevala se je vrgla pod vlak pri Badenu 141etna hčerka tovarniškega vratarja Lujiza Dietrich. Vlak jo je strašno razmesaril.
Umrl je na Dunaju bivši poslanec Rudolf Auspitz, star 69 let.
Lekarna v parlamentu. Dunajski parlament dobi svojo lekarno. 0»em doktorjev poslancev bo skrbelo, da se pomaga poslancem, ako kateremu postane slabo.
Rak ozdravljiv. Dr. Adler v Ge-nevi naznanja, da je iznašel sredstvo, ki ozdravi raka. Sredstvo je poizkušal dozdaj na živalih, izmed katerih jih je ozdravelo 80 odstotkov.
Telefonsko m brzojavno poročila.
Jesenice' 10 marca. Drugi razred volil vsled kompromisa dva napredna, prvi razred ves liberalen, en glas večine.
Trst, 10. marca. Za bližajoče volitve v obč. svet, ki se vrše prihodnji teden, je shod slovenskih obč. volivcev III. mestnega vel. razreda sklenil resolucijo: da se slovenski volilci III. razreda vdeleže volitve le pod p«gojem, da se obe opozicijonalni stranki, ki nastopajo v volilni borbi proti vladajoči stranki, zedinijo na edino listo, za katero naj vsi slovenski velilci volijo, da tak« «m«g«čijo, da pride v mestni svet gotov« opozicija.
Maribor, 10. marca. V Studenicah pri Poljčanah je umrla č. sestra magdalenka Frančiška B o n i s c h , ki bo v ponedeljek, 12. sušca ob p«l 10. uri dopoldne pokopana.
Dunaj, 10. marca. Debata o volilni reformi je v državnem zboru prekinjena do torka. Zanimivo je, da edino odkritemu zagovorniku splošne in enake volilne pravice med nemškimi liberalci, dr. Lecherju, nemški liberalci niso hoteli odstopiti govorniškega mesta, ker se boje njegovih izvajanj. Dr. Lecherju so nato odstopili med govorniki krščanski socialci prostor poslanca prof. Sturma.
Dunaj, 10. marca. Zdravje na slepem črevesu operirane cesarjeve vnukinje Elizabete kneginje Windischgraetz, hčerke umrlega prestolonaslednika Rudolfa, se tudi danes boljša.
Reka, 10. marca. Za 15. t. m. pripravljajo demonstracijo v spomin ogrske revolucije 1. 1848.
Opatija, 10. marca. Rumunski kralj pride 17. t. m v Opatijo
Celovec, 10. marca. Na Velikem Zvanarju so včeraj dobili izpod snega trupi« ponesrečenega turista Obervvalderja.
Tokaj, 10 marca. Sodnika Varanora so z oboroženo silo odstranili iz urada.
Pariz, 10. marca. Falličres je naročil Sarrienu sestavo kabineta. Ta se posvetuje s prijatelji.
Pariz, 10. marca. V Montdemarche so poizkušali kmetje uradnike, ki so hoteli izvršiti inventuro žive zakopati (?) Orožniki so uradnike oprostili.
Berolin, 10. marca. 63 let stari poslanec Evgen Richter je umrl.
Berolin, 10. marca. Sodišče trdi, da je bil napadalec, ki je grofa Zitzevvitza napadel v vlaku, pobegli ropar H e n n i g.
Madrid, 10. marca. Nevesta španskega kralja Ena Battenberška, ki je predvčerajšnjim prestopila h katoliški veri, je darovala sv. očetu dva milijona frankov za pobožne namene.
New York. 10. marca. Pr«ti predsedniku zavarovalnice Mutual in proti dvema drugima uradnikema je sodišče dvignilo tožb« radi tatvine in ponarejevanja.
Kdor pad pije kakao, naj poizkusi enkrat Ivana Hoffa kandol kakao. Ta ima izmed vseh kakaovskih vrst najmanj tolšče (19% proti večkrat nad 5o% i, je torej resnično netolščat, jako lahko preba/en in ob najboljšem okusu zaradi tesne zveze s sl idom izredno redilen ter hasniv celo najsla-botnejšemu organizmu. Ker je poleg tega jako p0. ceni, se lahko rabi v vsakem gospodinistvu.
Zelodeo prebavlja in čisti,
Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem oziru preveč napenjati, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B Frag-n-;ija, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavljanje in povzroča lfchko odvajenje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. 431 (7—6) a
priporoča raiucmaia.
vizitnioe
>:« aiiki o»oi.
Tržna poročila
dne 9. marca 1906.
Budimpešta. Pšenica za april K 1662 do K 16 64; rž za april K 13-62 do 13-64; oves za april od K 13-44 do 13-46; koruza za maj K 13-7C do K 13-72
Pšenica: ponudbe in povpraševanje srednje, tendenca ugodneja. Prodaja 15000 meterskih stotov, za 6 stotink višje. Druga žita nespremenjeno. Vreme; oblačno.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
■ a	Čaa opa-isvaoja	Stanje barometru » mm	Temperatura po Celzija	Vetrovi		cf -s s a Is- £
9	9. zveč	729 2	8-6	sl. jug	obl.	
10	7. *jutr.	728 8	6 1	sl. sever	del obl.	o-o
	2. pop.	731 3	121	p.m.sszah.	n	
Srednja včerajšnja tomp. 8 7°, norm. 2 5'.
Tržne cene v
Tedensko poročilo
dne 10. marca.
ni
		K	h				K	h
Goveje meso 1. v.	k?	1	48	100 kg pšen.m. št.O			28 Uo	
» v.	r>	1	48	0 ii	•	„ 1	2-S20	
B IU. V.	n	1	20	» a	v	» 2	27 10	
Telečje meso	>	1	20	n g	0	. 3	25 60	
Prašičje » sveže	>	1	6'	0 a		„ 4	23 80	
& prek.	n	1	60	B B	g	» 5	21 ]80	
Koštrunovo meso	>	1	08	• 0	9	„ 6	21	—
Kozljič . . . .	»	1	28	B .	0	. 7	18 30	
Maslo . . . .	»	2 20		B 0	■	. 8	19	—
„ surovo	n	2	20	„ koruzne moke			19	—
Ha H prašičja . .	>	1	60	„ ajdove			35	50
Slanina sveža	»	1	58					
. prekajenn	»	1	60	Fižol, liter			—	28
Salo.....	s	1	70	Grah, . . » .	•	• •	—	30 40
Jajce, tri . . .		—	18	Kaša, „ .			—	22
Mleko, liter . .		—	16	Ričet, „ .			—	14
„ . posneto		—	—					
Smetana sladka,	lit.	—	—	Pšenica . .	100 ke		16	50
„ kisla,	n	-	—	Rž . . .	»	»	6	—
Med, kg . . .		1	20	Ječmen . .	»	»	18	—
				Oves . . .	»	»	16	_
PiSčanee . . .		1	70	Ajda . . .	»	»	18	_
		—	50	Proso, belo.	>	»	17	—
		2	60	„ navadno „		■	i7	_
		6	—	Koruza . .	»	»	16	—
				Krompir	>	»	6	-
Drva,
trda, m8 mehka, >
Lesni trg.
. . . od K 10-- do K -•— • • • . K 8-— „ „ —• —
Trg za seno, slamo in steljo.
Seno, 100 kg.....od K 6 60 do K 7 -
Slama, » » ...... K 6-- do K 7-
Zahvala«
V težkih urah bolezni in smrti najboljšega soproga in očeta, gospoda
■ rcs&saa &
S
franca«5ega
dohajalo nam je obilo odkritosrčnih tolažil, ki so nam lajšala bridkosti. Predvsem se pa moiamo kar najis-krenejše zahvaliti veleč. g. dr Ivanu Jenkotu, ki se ni strašil nobenega truda, da je lajšal dragemu rajniku bolečine, čast. g. kaplanu Potokarju, ki je dragemu dal poslednja tolažila sv. vere ter ga okrepčal za poslednji pot v lepšo bodočnost, velerodnemu g. E. Guttmanu, višjemu nadzorniku in načelniku postaje južne železnice, za izkazano naklonjenost.
Našo najsrčnejšo zahvalo pa naj sprejmejo tudi vsi gospodje uradniki, železničarji in vsi, ki so se s krasnimi venci spomnili rajnika, in pa vsi oni, ki so od daleč in blizu prihiteli ter ga spremili k večnemu počitku.
Ljubljana, 7. marca 1906.
žalujoči ostali.
Borzna poročila.
Ljubljanska ^Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 9 marca 1906
Zaloibenl papirji.
4•/, majeva renta.....
4*/, srebrna renta .... 4*/, avstrijska kronska renta 4*/, , zlata renta . . i*/, ogrska kronska , . . 4 */, , zlata , . . 4*/, posojilo dežele Kranjske 41/«'/. posojila mesta Spije t . 4V/. ,	, Zader .
4*/«*/. bosn.-herc. žel. pos. 1902 4*/, češka dež. banka k. o. . 4'/. . , , i. o. . 4'/i*/, za81, pisma gal. d. hip. b. 41/,*/. pešt. kom. k. o. z lo'/, pr 4V//, zast. pisma Innerst. hr. 41/,*/, , , ogr. cen. dež. hr 4'/i'/. , n , hip. banke 41/,*/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr 4Vi*/, obl- češke ind. banke . 4*/, prior. Trst-Poreč lok. .
4*/. prior. dol žel.....
3*/. , Juž. žel. kup. '/i'/t -4Vi*/. avstr. pos. za žel. p. o.
BreSka.
Srečke od 1. 1860'/, ....
1864 .....
' tfzske......
„ zem. kreditne I. emisije
, ogr. hip. banke . .	.
„ srbske i frs. 100 —	.
, turške......
Basilika srečke .	.
Kreditne , .	.
Inomoške , .	.
Krakovske „ .	.
Ljubljanske „ .	.
Avstr. rud. križa , .	.
Ogr......
Rudolfove , .	.
Salcburške , .	.
Dunajske kom. , .	.
Delalo«
Južne železnice......
Državne železnice.....
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . .
Ogrske.....
Zivnostenske , ... Premogokop v Mostu (BrUx)
Alpinske montan.....
Praške žel. indr. družbe . .
Rima-Mur4nyi......
Trbovljske premog, družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbo . .
Valut*.
C. kr. cekin.......
30 franki........
20 marke........
Severeignt?.......
Marke.........
Laški bankovci.....
Rublji.........
Dolarji.........
Uen.r
99 80 99 65 99 90 117 S5 9505 113 10 99 50 10065 100-10025 100 — 10015 100 35 106 20 100 50 100 — 100 — 99 50 100-60 9990 99 60 316-— 100 30
195-2«7 25 168- -28^-50 290-267 — 100-150 75 23 50 472 -78-91-59 -50 75 31 80 66 — 71*-627-A
124 90 674 -1633 — 672 — 794 — 24 -50 655 — 540-50 2664 63840 270-— 565-— 156 —
11-36 1912 23-49 2396 117426 9576 251 50 484
Bltgu
100 — 99 85 100-10 118 -5 96 25 113 30 101 — 101-65
101-25 100-20 10025 101-86 107 20 101-50 10010
100-50 10050
101-50
100-— 318 — 10120
197— 289 25 l',0 — 299 50 300* -275 — 107 50 151 75 25 50 482-84 — 99--65.-62 75 S3 80 60 — 77-636 -
125 93 675 -1643 — 673 — 794 75 246 50 660 -541-50 2674--539-40 274 -567-— 156'—
11*39 19*15
23-57
24-04 117 625
95 95 251*50 6,-
Dobro ohranjena likana
DDPflVj) za iedi,no sobo
" f ■ w je poceni naprodaj*.
Naslov pri administraciji tega lista.
524
Podjetniki!
in železniška se namerava 31.000 K.
V Št. Lambertu, p.
postaja Sava ob juž. žel., zgraditi vodovod. Proračun
Podjetniki, ki bi hoteli prevzeti instalacijo vodovoda, se vabijo v sredo dne 21. marclja 1.1. ob 10. dop. na lice mesta.
Jakob Vozel, predsednik 520 3—1	gradbenega odbora.
tr v * *	dvovprežna, z
B/	-g -g 4TB usmern krita, še malo
l\ 11 L/ I I iV rabljena, je radi po-J ^^ manjkanja prostora pod ceno napro-daj pri g. Ivanu Breznikar v Šmartnem pri Litiji.	507 2-1
P	63 63 63 63 63 63
Prvi živinski semenj v Cerknem
na Goriškem v tekočem letu bode radi praznika sv. Jožefa dan pozneje t. j. na
sredpostni torek dne 20. marca 1906.
Županstvo v Cerknem. 523 l—l	Župan A. Kosmač.
Vabilo
621
na
redni občni zbor
.kmetijske hranilnice In posojilnice'
« Starem trgu pri Ložu
reglstrovane zadruge z neomejenim poroštvom
kateri se vrši
t nedeljo 25. marca 1906, ob 3. uri popoldne
v prostorih kons. društva v Staremtrgu.
SPORED
1.	Poročilo načelstva.
2.	Polaganje računov.
3.	Odobrenje računov.
4.	Volitev odbora.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi ude
Odbor.
Mlad
470 1
pisarniški pomočnik
z 1 letno prakso želi vstopiti s 1. aprilom v kako notarsko ali odvetniško pisarno.
Ponudbe na upravništvo pod št. 7359.
V Leskovcu pri Krškem
se odda služba
organista.
Stalne plače je 500 kron. Na razpolago je nov harmonij. Prošnje naj se pošljejo župnemu uradu do 25. marca. 5201—1
\ abilo
na
1, redni itdi zlor
I delavskega „konsumnega društva"
na Jesenicah
registrovane zadruge z omejeno zavezo
ki se bo vršil
v nedeljo 25. marca. 1906 ob 3r popoldne v IHarkotovih prostorih na Savi.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva,
2.	„ nadzorstva,
3.	Odobrenje letnega računa za I. 1905.
4.	Volitev načelstva.
5.	„ nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
518 1—1
Načelstvo.
000Q00Q000QQ00Q000000000000000000
a 0 0 0
fiiiaogoiG) 0 0
0 S
K 0 0
PETEH JVIRTELtlč
podjetnik za snaženje stanovanj in oken (Snaženje ia izprašenje z Vacnum-Cleaner strojem)
0 Ljubljana, Francovo nabrežje 7 ta in Škofje ulice 14
0 0
0 0
0 0
0 0 taogjoog
0 0 0 0
10000000000000000000000001510
J	naznanja, ]
j	da je po c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani imeno-
j	van za upravitelja tvrdke
j Alojz Kališ, zavod za lepljenje lepakov
3	v Ljubljani.
J Lepake sprejema na Francovem nabrežju 7 ali pa v Škofjih ulicah št. 14, pošlje pa tudi ponje, če se ga preje obvesti.
000000000000000000000000 __ Telefon St. 155.
0 0 0 0 0 0 0 0 0
0
0
0 0
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0 _ 0000 0 0 0 0
I .Katoliška Bukvama*
u Ljubi]*
govori:
Schuster, 2 Zyklen Fastenpredigten. I. Der gute
Hirt. II. Maria Magdalena. S poštnino K P70. Bellen, Siinde und Siihne. S poštn. K 154. Kolberg, Die Werke der Genugtuung. S pošt. K 130.
„ Die Busse in Passionsbildern. S poštnino K —-80.
Schlor-Katschner, Fastenpredigten. S poštn. K 2-60. Grundkotter, Sechs Fastenpredigten iiber die letzten Dinge des Menschen. S poštn. K — SO. Denifle-Schultes, Die katholische Kirche und das
Ziel der Menschheit. S poštnino K 1 80. Droder, Die acht Seligkeiten Jesu und die moderne Welt. Neun Vortriige fur gebildete Stiinde. S poštnino K 2'—.
Hofmann, Opfergang des Sohnes Gottes. Sieben Vortriige iiber den Kreuzweg in seiner Beziehung zum Hohenpriestertume und zum Opfer des Sohnes Gottes. S poštnino K 154. Bellen, Die letzten Worte des sterbenden Er«
losers. S poštnino K 154. Pletl, Kreuzessplitter. S poštnino K 1'70. Fuhr, Von Gethsemani bis Golgatha. S poštnino K 130.
Stingeder, Die brennendste aller Lebensfragen.
S poštnino K 105.
Stingeder, Gottes Antwort auf die brennendste aller
Lebensfragen. S poštnino K 160. „Eines nur ist notwendig". Sieben Fastenpredigten. K — 95.
Huhn, Fastenpredigten in 3 Zyklen. Mit Anhang:
Exercitien-Vortrage fur Miinner. Po pošti K 310. Hecher, Die sieben Kreuzesvurorte Jesu Christi.
Po pošti K 130. Hecher, Frauengestalten am Leidensvvege des
Herrn. 7 Fastenpredigten iiber die Busse. K l-90. Diessel, Fastenpredigten. 10 zvezkov:
„ Die grosse Gottesthat auf Golgatha. Š pošt. K 1-88.
Der Karfreitag.
Die Erde, Die Heimat des Kreuzes. Der Schliissel zum Himmel. Der Rettungsanker der Siinder. Der Tod der.Siinde Sold. Die Rechenschaft nach dem Tode. Der grosse Tag der Ernte. Das Leiden in ewiger Nacht. Das gliickliche Jenseits.
1-88. 1-40.
1-88. 1-88. 1-64. 1-88. 1-88. 1-88. 1-88.

R SS £9 H R H
1291 84
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vso vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjava ln ekskoinptujc	Huje predujme na vrednostne i>Hplrje.
izžrebane vrednostne papirje in vnovči^jo Zavaruje ireik« proti hurzni zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije.
Bakorapl lu Inka..o mento- "V2&	,IUf Bonna naroStla. HH
Podružnica vSPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti
ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
od
Velik uspeh
|e doseglo naše avstralno milo brez sode
1281a 26—19 (zak. 2av.)
v, škatlie K 1-—, '/. Škatlja K 2 -. v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, ogrcev itd. Najboljše sredstvo za roke !
Manol je edino in res preizkušeno, pri plemstvu splošno vporabljeno sredstvo, da se doseže zdrava in čista polt.
Tisoče priznanj! Dobiva se povsod!	Zahtevajte Manol 1
|[Glavna zaloga:
F. Vitek k Ko., Prago, Vodna uiica.
V Ljubljani naprodaj v drožerijah: Anton Kane, A. Korbar, V. Wiebe.
«	603 104—100
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14
Kuharica
srednje starosti, izurjena v gospodinjstvu in poljedelstvu sprejme službo najraje v kakem župnišču.
Kuharica
ki je tudi vajena v gospodinjstvu, se takoj sprejme.
Ponudbe na upravništvo. 506 3-2
Osem
ii m
se takoj sprejme 495 3-3 Fr. Civha, mizar v Trebnjem 11.
Na javni dražbi se bo 14. marca ob 9. uri dopoldne v Zagradcu, županstvo Slivnica pri Grosupljem prodajalo
posestvo
Jožefa Seidla obstoječe iz hiše, njiv travnikov in gozda. — Dražbeni pogoji se izvedo pri dražbi.	5i3 4—1
Proda se
pogorišče mlina
ob modni stanovitni vodi, (prej je bil na 7 tečajev) na lepem krpju pri dežtlni cesti, tfr ob novozarajeni železnici Celovec - Podrožica-Trst, oziroma Podrožica-Beljak, oddaljeno 25 minut od koloivora Podrozice. Prostor je zelo pripraven za tovarno ali umetni mlin, ker daloS okoli ni nič ppdobneps.
Več se poizve pri Marku Komet-ter-ju na Bistrici, p. St. Jakob v Rožu, Koroško.	527 3—1
iz portland-cementa in peska
MMMMa^j" 1 I 1.1 . ■-■ ;-
SStngett Igclmtzmari«
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani
se priporoča preč. duhovščini |||]hOVni$ke OlMe v izdelovanju vsakovrstne """""""^ ^
Iz trpežnega In solidnega blaga go nizkih cenah.
0po::$*znaa.ov8oiko izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dohavltej uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
Prostovoljna dražba
Franc Marošičevega posestva v Žužemberku št. 145, obstoječega iz prostorne hiše tik mosta, pripravna za vsako obrt, več njiv, košenin in hoste, vršila se bode 18. marca 1906 ob L uri pop. pri podpisanem. — Le-ta odda tudi v najem svojo gostilno s 13. marcem 1906 naprej. Pogoji ugodni.
532 1—1 Ivan Jerše, Žužemberk.
vež sa zavijanje.
flERB jftBHV-J^
podfosfornoklsli
apnetii-zelezni sirup.
Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo sdravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
je sle« odstranjujoče lu kaSelj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebadanje in pospefinje redltev. To za tvorjenje krvi tako važno Seleio je v tem sirupu v lahko asimiilraui obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje kosti, ker ima v sebi fosforovo apneno sol.
Cena eni steklenici Herbabn^Jevega apnenega železnega sirupa K 2-50, po poŠti
2307 D 14—8
.Svarilo!
:nakim ali podobnim menom razširjene, tar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 36 let obstoječega tt stornokislega apneno-žeieznega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „Herbubiiyjev ufinenoželeznl strup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala. 2348 20-7
Edino Izdelovanje In glavna rajposlij&tes, Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzigkelt" Wlen, Vlit Kalserstrasse 73—73. Zaloga ekoro v viteh lekarnah.
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschlager, I. Mayr,
G.	Piccoli, U. pl. Trnk6czy; B e 1 j a k: L. Ass-mann, Jobst & Schneider; B r e ž e: G- ElsSsser dediči; Celj e: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; C e 1 o v e c: P. Birnbacher vdova, P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hauser & R. pl. Hillinger,
H.	Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; Sovodenj: F. Kordon; Št. Vid: A. Keichel; Trbiž; I.Sicgl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, T. Pigatti, Dr. J. Se-ravallo, A. Suttina, A. Siebich; Velikovec:
I.	Jobst; Volšperk: 1. Huth.
5 kron!
Brez konkurence v tej kvaliteti!
Prva ivloarska ■Istem Roskopf patent remont, ura a sidro z masivnim solidnim antlma-gnetišklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno ni-kelnastlm okovom, šanlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5'—, s sekund-pristno srebrnem okovu K 10'—, s sekundnim ka-
nim kazalcem K 6---, v brez sekundnega kazalca zalcem K 12 50.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
Razpošilja po povzetju
prva tovarna ur
v Mostu (Briix) St.
1157. (ČeSko.)
Oj- t"to tluHtr. ceniki « nad iooo slikumi se nn btevo poiljcjo 6 rutin in franko.
Vabilo
na
VII. redni občni zbor
»Kmetij, društva" v Loškem potoku
reglstrovHne zmlruge z omejeno zavezo
kateri se bode vršil
v nedeljo, dne 25. marca 1906, ob 3. uri pop.
v društvenih prostorih na Hribu.
528 1—1
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računov za leto 1905.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Čitanje poročila o izvršeni reviziji, dne 6. in. 7. febr. 1906.
7.	Slučajnosti.
se poslovodjo
| na deželi za trgovino z mešanim blagom, vešč slovenščine in ntmščine, z mesečno j plačo 100 kron event. prostim stanovanjem.
498 4—4	Več pove upravništvo tega lista.
V večjem trgu na Spod. Štajerskem
se zaradi bolehnosti posestnika takoj proda dobro obiskana 460 10-2
večin gostilna
katera je v celem okraju na najboljšem glasu in vsakemu lahko dokaže, da se izvrstno obrestuje.	Kje, pove upravništvo.
OGLASI
NEW
* mata
•Y0RK in LONDOB
nista prizanašala niti evropski c* lini ter je velika tovarna srebrninr. prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgoi; proti majhnemu plačilu delavnih moč) Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmet« le proti temu, da se mi povrne
! gld. 6"90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih n»
leV s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. Srebrnih Vilic far
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Milni? illc;
12 kom. amer. pat. srebrnih katfnSt žlic;
1 kom. amar. pat. srebrna zajemali nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemu! nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla čašlč za pod-klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnike« 1 kom. cedilnik za čal; 1 kom. najfin. slpalnlce za sladkor,
42 komadov skupaj samo jI d. 6'9C>.
Vseh teh 42 predmetov je poprsj stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni jld. 6*90. Ame ričansko pat. srebro je znano, je skor in skozi bela kovina, ki obdrži boji. srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne t« melji na nlkakrinl sleparlll, zaveiu jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bili. blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo! ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasn garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	87 9
A. HIRSCHBERG-a
oksportni hiši američanskega pat. srebrnega blagi
na Dniiaji II., Reinbramltstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znesek naprej vpošlje.	' "
Čistilni prašek za njo 10 kr.	** '
Pristno le z zraven natisnjeno varst-	<1.
veno znamko (zdrava kovina).	' . #
Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jate-ladovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolkt S pat. srebrno garnituro sem jako zadovolj«:.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jak' fcoristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški io avnifc„ S poslanim namiznim oro jem sem ze!6 zado-d»oljeu — Mihael Kovačevid,ravnat, pomo o uradov de*, pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22. okt 1904
: i<iii(:s:;s:::::i:ii t :::ut <>£<>• •>::*! .i.iil liiiiiiiijisiiliiliss;
St
Brivci pozor!
Na Jesenicah na Gorenjskem št. 118 je oddati	522 5—i
brivnica. "sa
Najugodnejša lega. Ponudbe sprejema posestnik Ignac Morič.
■ ■
Naprodaj je hiša
zelo prostorna in velika, 8 minut oddaljena od železniške postaje blizu mesta na Spodnjem Štajerskem ob okrajni cesti, v prijaznem trgu, kjer je več tovarn in kamor zelo radi prihajajo letoviščniki. Poleg hiše je v posebnem poslopju novozgrajena peč za pekarijo. Hiša je posebno pripravna za gostilniško obrt. S hišo vrt d se tudi proda nekaj njiv, travnik in gozd. Več pove upravništvo »Slovenca".
533 6-1
r,
^3C
Gričar & Meječ |
I
Ljubljana
Prešernove ulice 9.
priporočata svojo velikansko zalogo konfekcijskega blaga za gospe, gospode, deklice in dečke.
Največja izbira v novostih za pomlad in poletje Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Delikatesa
414 3-2
je pristni dunajski
rženi in pristni s sirotko umešeni kruh
ki ga najtopleje priporočam velecenjenemu ljubljanskemu kupu-jočemu občinstvu kot vsakdanjo potrebščino, ki se v moji pekarni izdeluje vrlo snažno, in prosim, da poizkusite odlični okus tega mojega izdelka.
Jean SchreiMeva pekarna Ljubljana, Gradišče.
T^azgla^.
Št 237.
Najboljša in najcencjša postrežba
za drogve, kemikali|e, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. - Zaloga svežih mineralnih lčafc	vod iz soli za kopel. 62—18
Oblastv. konccs. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, soliter, enejjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se
izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Prima trboveljski in dolenjski
V gozdni drevesnici v Gradišču pri Ljubljani se bodo oddajale letošnjo pomlad triletne smreke po 4 K in dveletni beli borovci po 3 K za vsacili tisoč drevesec, pri čemur so všteti že stroški za izkopavanje in zavijanje drevesec v mah in slamo, eventualno tudi v zaboje in za prevažanje drevesec do kolodvorov, oziroma do poštnega urada v Ljubljani.
Naročila, katerim se mora obenem tudi dotični novčni znesek priložiti, prejemajo c. kr. deželno gozdno nadzorstvo v Ljubljani, c. kr. okrajna gozdna nadzomištva in c. kr. gozdne nadzorne postaje dokler je kaj zaloge	486 3-3
C. kr. deželno gozdno nadzorstvo za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 3. marca 1906.
Pivovarna d. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. ——— -O-
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 let'
kakor tudi orehovnik in grušč, za gospodinjstvo in industrijo, nasek-Ijana mehka in trda drva, priporoča po nizki ceni naloga premoga
475 7-3 Josip Paulin
v Ljubljani, Nova ulica št. 3.
Fr-S
tipeue
Pozor lovci!
Naprodaj sta dva
lovska psa.
Pes in psica. Čista angleška pasma „Spaniel". Pes je bil že večkrat odlikovan. Najmanjše
vrste „Vorstehhund". 415 3—3	Naslov povč upravništvo.

priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čehelno - voščene sveče
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
kojl se dobiva v steklenicah. Skatljah In škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno In pošteno postreči.
1657 62-30 ij J U B ll J fl fl R ,
Prešernove (Slonove) ulice 7. Perlesova hiša.
Ueliko Izbero raznovrstnih
voz
priporoča
499 3—3
Peten Keršič
v
tovarna vozov, Spodnja Šiška.
Naročila se izvršujejo v najkrajšem času. Ceniki na zahtevo brezplačno.

Zaščitna znamka: „Sidro'
Liniment. Capsici comp,
Nadomestek za
1'ain - Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K. 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj S8 jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „Siciro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richferjeva lekarna
pri »zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 novu.
M* Vnmno razpošiljanj«.
■	s Preje * Gradišče št 1 - 1"	-
\ Stanje vlog do 80. nov. \ d •'K	. ' ' [ Denarni promet od l.jan. do j
| 1905 žoz 11 milijonov kron. | Se §[ ^""nadstr. ^ ! 30.nov.1905čez50 milj.K. j
Lastna glavnica K 214.843-38.
Najboljša in najsigutrnejSa prilika za štedenjel
Ljud^a posojilnica
4*
0
brez kakega odbitka, tako, da
a sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 30. nov. 1905: K 11,173,979 02. Denarni promet od I.Jan, do 30. nov. 1905: 50,407.689-84. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične poloinice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. septembra 1905.
Dr. Ivan Susterilf,
predsednik
Josip Slika, knezoškofljski kancetar, podpredsednik.
2545 30—28	O d b o p n i lt i i
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad L|ubljano. Dr. Andre) Karlln, Karol Kauschegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, iupnlk pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani. Frnnčliek Leskovlc, Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,	Greg. Sllbar,
hišni pos. in blag. Lj. pos.	tovarnar.	tovarn, in pos v Ljubljani. iupnik na Rudnika.
Josip Jarc,
veleposestnik v Medvodah.
Uiu»j . ,x ..' --..J
Preč. cerkvenim predstojništvom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike, krasne
mozaicnc plodeč
iz cementa v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih po K 3—6 loco Ljubljana za 1 m'. Imam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkva. — Krasni so pokopališki križi iz imitiratiega marmorja.	463 4-2
Sl. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 2o, 25, 30, 40 cm notr svetlobe) po jako ugodnih cenah, miljne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje (bargerje), oklepe za okna itd.
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centimeterske cevi (l m po K 120) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.
Andrej Zajec,
cementarna na Pešati, pošta Dol p. Ljubljani.
um«..................... Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo I iiiiiiiiiiimmiiiiiimim


*****
Če se opreme za neveste delajo doma ali če jc nanovo treba napraviti rjuhe, preobleke za odeje, brisalke, namizno perilo ali če je treba švicarskih vezenin, se obrnite na specialno trgovino Antona Šarca v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 8, hi ima zalogo c. kr. priv. tvornic za plat/lino in bombaževino Norbcrt Langer & Sohne. Prepričali se bodete, da je ta trgovina glede na izbiro in cene izredno ugoden nakupni vir prav prve vrste. V novourejeni šivalnici se naročila na popolne nevestinske opreme, dalje srajce in nočne srajce, negližeji, hlače, fri-zirski plašči itd. po najnovejših modelih po meri in najboljšem kroju izdelujejo z največjo skrbnostjo in zaračunavajo prav ceno. Posebno pozornost se obrača na perilo za gospode. — Domače delo in vendar cenejše nego tvor-niško blago	302 5
l

:
Naznanilo in priporočilo.
Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem otvoril
nožarsko delavnico
iti trgovino z vsakovrstnimi noži, škarjami
in drugimi v nožarsko obrt spadajočimimi potrebščinami.
Poprave in vsakovrstna brusaška dela se izvršijo točno. Na zahtevo se tudi poniklja.
Za dobrohotno podporo se najtopleje priporoča
36 20	ANTON LEBEN, nožar, Stari trg 15.
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.


Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za O notranje in zunanje bolezni. Q
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste
ter vse od glist izhajajoče bolezni Deluje izborno proti Hripavosti in prehlqjenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: fflesfna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Horkov trg it. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
t ducat (12 steklenic) 4'— K. L 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-— K. C 5 ducatov (60 steklenic) 17-— K.
3	ducate (36 steklenic) 11'— K. ]
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamid, opankar: Zofija Vukclič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena I. 1360. ^BStllll l8K(irn(I, Zl^GlJ, Ustanovljena I. 1360.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 281 20—5
i *
i
m
•A":
Prodaja na debelo. Prodaja na drobno.
i 1 S I «	1 , S*	IF
0) ctf
N ®
Č O O
J
p
3
X O
t

Ustanovljeno 1832. Priznano najboljše in najizdatnejše 8GT* oljnate barve fgg flrnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in
najfinejše lake "^g angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate barve sa študije dr.Schon-felda; akvarelne barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronce, slikarsko platno in papir, palete, škatlja za študije, čopiče za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje 2364 33-19 in mizarj e, najnovej ši slikarski v z o r o i,
prodaja in ima v zalogi:
Adolf Hauptmann
■v JDJ-«l *j».lj|»»m JL
Prva tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Največja zaloga mavca (gips), karbolineja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv za apno in najboljših čopičev za zidarje In vsako obrt.
Zahtevajte cenike!
i
i
2461 52—15
Sv. Petra T T	Sv. Petra >
cesta 27 U. LUZdl cesta 27 ^
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno ——delo! Nizke oene!-
Velika
eksportna tvrdka.
Ljubljana
punajska cesta št. 12
Franc Keber
ur ar in trgovec z zlatnino in srebrnino
priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ur, verižic, prstanov i. t. d. po najnižjih cenah.	286 10—8
Št. 109, srebrna cil, rem. ura v kamnih tekoča . . gld. 3-75 „ 137, srebrna anker rem ura s tremi močn. pokrovi „ 5-90 „ 155, srebrna cil. rem. ženska ura, močno kolesje „ 4-50
Zahtevajte \eiiki in najnovejši cenik, ki ga razpošljem brezplačno.
Odlikovan s častno diplomo in zlato svetinjo — v Parizu 1905. =====
Ivan Triller, im
stavbeni in umetni ključavničar.	70 4
Zaloga koles in delavnica in za popravila
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot štedilnike, umetno dovršene ograje, obhajilne mize, nagrobne križe, železna vežna vrata, lestence, svetilke itd. v najtrpežnejši in najsolidnejši izdelavi po najnižjih cenah
Dunaj
•ke želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin, bkat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	183 49—7
Razglas.
Posredovalnica za službe
zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev = in žganjetočnikcv v Liulilioni =
se nahaja 517 3—2
v Gradišču štev. 7
I. nadstropje na levo.
Ljubljana, 9. marca 1906.
Načelnik Tosti.
T
O
N< rt
C h-i
>-• O
V)<
Gr >1
n> g
N 3 o Z
< £B
n crq o
za gld. 3-80
najmodernejše dolge jopice (ranglans) in paletoti z baržunastim ovratnikom ter obrobljene z baržunom.
ia
dame in ottoKe
rt
W 3
Sfi
N
er
rt ►"»
o
za gld. 1*50
temu primerna
suknena krila moderne oblike.
. Mirnem 1 izvedbe
za gld. 4-20
damski kostum
iz sukna v elegantni obliki.
—	in
-O	B
°	S.
«	>
O	O
.-H	V	*
-rs	b	m
c*	£	0>
—	C	s
J*	#	c
"	«	f
R
>c/i
<d	■ —'
—	O £
teJO	w 3
°	3
462 6—6
A. Kraczmer
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
itejtgrr' Trrg&ra-"*.—.	priporoča
^	popolno talogo
f kratkih klavirjev f mlgnonov in planl»»

najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-igra-^i klavirji, solidno in ^h stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi. —
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendor-fer. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-lagauje z usnjem str okov-njaško in preskrhno in ■araiunavajo najcenejše. 2178 52-18
®®©(g) ®<s> ©o®©
6 mesecev na polzkušnjo!
3 mesece krediti Popolno zastonll
in enake širokoustne reklame moja svetovnozn&n* tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	2148 20—lb'
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ame-rlkansko, antlmagnettško, sistem
Roskopf= patentnem, nrc s sidrom št. 99
s plombo
v ornem imit. jeklen, ali ni-klinastem okroTU, pat. email. kazališiie, 86 nr idočo, natančno repasirano s triletnim primernim jamstvom, v futeralc iz jelonine, z nikeln. verižico in priTOsknm za ceno 2*—, :! komadOT gl. 5-75, 0 kom. (1. 11*25. Istn ara z dvojnim pokrorom gl. .'1 40. Cene sistem „Knskepf" - nre, bres plombe, kakurine prodajajo mali urarjl in trgOTcl, komad gl. 1 50-
Denar nazaj! ali zamena do vol jen* _____tudi po 6 mesecih v
nepokvarjenem stanu. — PoSilja proti povzetju aH Če se denar pošlje naprej.
Prva tovarna ur
v Mostu (Briix) št. " 844, (Češko), c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in src brnlmi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Bogato ilustr. ceniki z nad 1000 slikami se na zahtevo pošljejo gratis in franko.
©<S> (BKSHBHS
je varstvena znamka za
Ceres-jedilno mast
1320 39-5 (iz kokos orehov) in
Ceres-sadne soke
Gospodinja, ki hoče pospešiti zdravje svojih, vporabija Ceres-jedilno mast pri peki, praženju in kuhi in postavlja le Ceres-sadne sokove, kot pijačo na mizo. Tovarna živil „Ceres'; Ustje.
o _ . ------- ■ -- | -
Izdelovanje se vrši pod kemiško kontrolo preizkuševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX, Spital ulice št. 31, ki jo je potrdilo visoko c. kr. notranje ministerstvo.
Kupovalci Ceres-maščobe smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku.
Leopold Tratnik
LJubljana, S?. Petra cesta 27
priporoča	A
j}.^ visokočastiti du- £ v" hovščini in cer- sjrfjj kvenim predstoj- ^ijjj ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga.
Prečastiti gospod!
Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poslatim itd.
Velika zaloga elektr. svetil in kiparskih del.
Ivan Jax& sin
T LJubltaDl' Dl"iajska cesta 17  svojo bogato zalogo
šivalnih strojev voznih koles
2675 52—10
pisalnih ^r strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
IOT Najcenejša vožnja v Ameriko, m
1 iiimmm __ /mxx x oblastveno Koncesllonl-
rana potovalna pisarna
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
118 52_10 -. (na dvorišču).-
1	SEST* Najcenejša vožnja v Ameriko.	\
C ii HB a i*€l liliie.
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line" to je gotovo in se ne da vtajiti. Veliki modem« opravljeni snažni parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih želežnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 24
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
OOOOOOOOOOOOOOOOO Najcenejša pot za zdaj!! §
8 ___ 8 JtEI-STAt > IJNf" %
[pl zvrni
O ^^Hk^raOk	O vozne liste dobite v Kolodvorskih O
OO ulicah štev. 41 od južnega ©
0Q kolodvora na desno. Q
torek dopoldne, da prestopite pravočasno W
5 Z Finland, Kronlad, Vaderland, Zeelarid vozijo
%J	Wr do New Yorka osem dni To je pribito. Uljud-
tiOQQOOOOQOOOOOQOO n0Bt> snaga in zdrava brana jc na njih
nas jn z c	Red Star. „
O 86 52-10	Q	Q
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Na željo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik
Hamburg-Amerika Linie
FR SEUfllG, Ujubljana
1928 52—25 Dunajska eesta 31.
IzVfstna pfilika potovanja v
AMERIKO tdres HAMBURG
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo številke, obsežnosti novih par-nikov, katera se imenujeta.
Amerika 690 čevljev dolg, 74 ši-prvi: AHierlKd rok, 53 globok,
.nosi 22.250 ton,
drugi: Kaiserin Augusta Victoria
nosi 25.000 ton, torej vsaki še enkrat večji, kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8,—12.000 ton.
Vožnja preko oceana samo 7 dni.
Potniki odhajajo v pondeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki Severonemškega Lloyda"	iz
oBremenin Neu-Vorkia
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Vfilhelm, Kaiser Vfilhelm d. mmmm GrOSSe. ■
SfBgT Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-30
Edvard Tavčar-ju, v Kolodvorskih mm st. 35.
nasproti občeznane gostilne »Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washingtonj nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmoro in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
irekten nakup od tovarne!
V prospeh plesa, kakor tudi z godbo spremljevanega petja, kupi se dandanes edino le samoigrajoči
fiodbenl < < avtomat
Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavarnarje, gostilničarje, zavode in zasebnike. Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne po: 92 52-4
Ljubljana
Umetno in trgovsko vrtnarstvo J|
= Šjk
Dovoljujem si najvljudneje p. n. občinstvu v Ljubljani, kakor na deželi naznanjati, da sem otvoril
na Rimski cesti št. 5
umetno in trgovsko
* vrtnarstvo. *
Izdelujem vsakovrstne šopke in vence po najnovejši obliki, kakor tudi vsa v vrtnarsko stroko spadajoča dela, solidno in po zmerni ceni.
V upanju, da me slavno občinstvo po-seti z mnogimi naročili	487 3-3
se najvljudneje priporočam
Viktor Korsika
umetni in trgovski vrtnar.
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidraiične vidre in sesalke
Josip Weib!
Elegantna, skrbna Izvršite« po vseh cenah.
771 52—49
Kolodvorske ulice štev. 26.
Cene avtomatov so: 1800, 1200, 900 in 800 K, lo pa le, ako se plačuje v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 10°/0 popusta.
Delo je prve vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno.
Postrežba je reelna in jedno
leto se jamči. Ker je to domača industrija, Jzato so tudi cene prav nizke.
J. Spreitzer~ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4,
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajtlne mize, ograje na mlrodvoru obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjldnl zastorl in solndne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—30	oporami brez vijakov.
Zaloga čevljev
Julija Šfor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah šf. 5.
Največja zaloga moških, damskih In otroških čevljev, čevljev za lawn-fennls In pristnih golsserskih gorskih čevljev.
z glasovirjem, mandolinami, zvonkljanjem, kastanjetami, malim in velikim bobnom, = činelami.--
Vsako teh glasbil igra tudi lahko samo zase.
Vsakemu avtomatu se prida 16 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako vravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko ali dolgo.
F'
PRIHRANJEVATI
in vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja z
Maggi - jevo p1f0So°vSoro juhno zabelo
kajti malo kapljic — pripravljeni jedi prilitih, zadostuje, da slabi juhi, omaki, zelenju itd. takoj podeli čvrst, prijeten okus.	910
Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga delikates in dišav v steklenicah od 50 h više (dolito v izpraznjeno steklenico od 40 h dalje.)
Od srede 7. marca do 25. marca 1906
se bo i*;i!»;|li*<0il sifst S ostanek zaloge manufaktut*~ nega in modnega blaga tvrdke A. Primožič, f^esljeva cesta 3
za vsako količkaj vspt*ejemljivo eeno.
V	prvi vrsti so v zalog-i še mnoge vrste blaga za obleko za dame in gospode, platno, preproge, bluze 111 pomladni paletoti za dame kakor tudi velika rano-
m 4	žina različnih ostankov.
V	svrho priprav za znižanje cen za to zadnjo prodajo bo trgovina zaprta
5. in 6. marca.
Prodajalniški lokal se d£ takoj v najem in se lahko odda že s 25. marcem.
F. P. lfidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke, jsblssl
514 6-2	(Strangfalzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani.
Te vrste strešniki so pntentovani u vseh kulturnih državah, od Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Harzola.
sar Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, "ža
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. 1®'.	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	ffijj- Sprejmejo se zastopniki.




' .•'<• J>S'. ■ -.j
Štev. 3253.
GLOB I IS
/EXTRACT/ ~
I Ber.tcsPul:mit^ i tri fiir a 41 e \ Metine
rsm7,1 Allc;nig:rx .Fabrikanf
mr
j //* Neueste y^Epfindung
Zahtevajte le
Nui' aclit mil A jrossrav' Firma u,0lobuv, ,triB.leipu»,m rtlhcmSIrtif^SJS
k r-itzSchulip
Globus
761 III 9
- čistilni izvleček
kakor kaže slika
ket* se ponuja mnogo slabih ponarejanj.
Edini tovarnar: Fric Schulz ml. akc. dr., Heb in Lipsko.
AVi Al
Razpis.
477 3—3
Podpisani deželni odbor razpisuje službe
okrožnih zdravnikov
1. v Grosupljem, 2. v Senožečah in 3. na Trati.
Z vsako teh služb je združena plača 1600 K in aktivitetna dokada 200 K. Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do I. aprila 1906 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, 1. marca 1906.
»Vzajemna zavaroval
Dunajska eesta št. 19 IT Ljubljani Dunajska cesta št. 19
38 24—5
v Medjatovi hiši v pritličju
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, ln 3. zavarovanja za ni/jeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja p »d jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
i i