Porabo vstaviti v realne okvirje
Z uveljavljanjem ustavnih načel o združe-nem delu ter z uresničevanjem osnovnih ciljev družbeno-ekonomske politike v SR Sloveniji prehajamo na nove odnose v programiranju splosne in skupne porabe ter oblikovanju vi-rov sredstev za to porabo. Načeloma naj bi se splošna poraba (dejavnost organov družbeno-politionih skupnosti, narodne obrambe, druž-benopoldtionih organdzaoij in društev ter ne-gospodarske investiicije) ter del skupne porabe (dejavnost socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, komunale in krajevnih skupnosti) fi-nancirala iz sredstev proračuna občine. Poleg navedene splošne in skupne porabe pa naj bi občina še nadalje financirala določene gospo-darske investicije (ceste) in razne investicije v gospodarstvo (premdje, regresi in podobno). Vso ostalo skupno porabo pa bodo financirale posamezne samoupravne skupnosti.
Za financiranjeprogramov interesnih skup-nosti naj bi se zagotovili viri iz osebnih do-hodkov delavcev in iz dohodka temeljnih or-ganizacij združenega dela, za financiranie pro-računov pa naj bi zagotovili vire iz naslova davkov na dohodke, prometnih davkov, dav-kov od premoženja in taks.
Iz republiške resolucije je razvidno, da bo nominalni družbeni proizvod v Sloveniji po-rasel za 23 odstotkov, pri čemer naj bi se sredstva za splošno in skupno porabo poveča-la za 19 odstotkov. Skupne dajatve gospodar-stva za družbene dejavnosti in za proračune pa naj bi se povečale le za okoli 17 odstotkov.
Proračunska poraba vseh občin v Sloveniji naj bi se v letu 1974 v globalu povečala za največ 16 odstotkov nad porabo v letu 1973. Globalni podatki proračunske porabe v občini Šiška, vkljuono s porabo v temeljnih samo-upravnih skupnostih kažejo, da smo v letu 1973 porabili 148 milijonov dinarjev. če upo-števamo zmanjšanje obremenitev gospodarstva na podlagi nižjih stopenj prispevka iz davka na osebne dohodke, smemo pričakovati za fi-nanciranje splošne in skupne porabe okoli 176 milijonov dinarjev, kar je približno 19 odstot-kov več kot lani.
Skupna poraba proračuna oboine Šiška je lani znašala 64,290.601 dinarjev. Ce to porabo očistimo tdstega dela skupne porabe, fei jo bo-do v bodoče prevzele posamezne interesne skupnosti (kulturna, telesno-kulturna, vzgoja in otroško varstvo) ter za nove investicije na teh področjih (stare obveznosti, anuitete in so-financiranje gradnje šol ter VVZ na podlagi odlaka o samopnispevku, ostanejo še naprej obveznost občinskega proraouna), znaša prora-čunska poraba naše občine 58,017.700 dinarjev za leto 1973. Če upoštevamo 19 odatotni porast (pri čemer se splošna paraba ne bi smela po-večati nad 16 odstotkov) bi smeli v proračun za leto 1974 programirati največ 69,041.000 di-narjev. Skupni zahtevki posameznih prora-čiinskih porabnikov pa znašajo skupaj 105,7 milijana dinarjev, kar krepko presega progra-mirano vsoto.
Veliko naporov in zavestnih odločitev bo še potrebno, če bomo hoteli proračunsko po-rabo vstaviti v realne okvire, postavljene s smennicami družbeno-ekonomske politike SR Slovenije.
B. Jurčič