Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor -priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXX.
Celovec, 21. vinotoka 1911.
Št. 51.
XXI. letni občni zbor
»Katoliško - političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem"
ss vrši
v četrtek dne 26. oktobra 1.1911.
točno ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu.
Spored:
1.	Pozdrav in poročilo predsedstva.
2.	Pozdrav poslancev.
3.	Poročilo starega odbora.
4.	Volitev odbora.
5.	Slučajnosti.
Nobenega zavednega koroškega Slovenca ne sme manjkati na tem občnem zboru! Pridite vsi do zadnjega slovenskega bioža v odgovor šikanam deželne vlade !
Odbor.
Samoutnor na jugu.
j Čudežna je naša država, zdi se kakor , eVeta dežela, kjer je drugačno življenje,
a k or ga živijo navadni zemljani. V kato-bski Avstriji vladajo svobodomisleci; iz sake najmanjše naprave gleda svpbodomi-Selbo kopito. Na Koroškem n. pr. diha vse, Wl1' se prišteva k državnim oblastim, tako svobodomiselno, da je uradnik, ki bi si v Javnosti upal zastopati in očitno zagovarjati katoliško stvar, kratkomalo nemogoč, lakotnim lutrovskim lističem je dovoljeno sramotiti papeštvo, iz raj ha privandranim Jutrovskim. pastorjem se ne zabranjuje, hujskati k odpadu in uganjati protizakonito in lzdajalsko gibanje za »proč od Rima«; gorje IJa katoliškemu duhovniku, če tega gibanja Re opazuje od strani, ampak če gre med Judstvo, ga poučuje in vodi, da tudi dobro Judstvo ne zaide v brezverski in protiav-sirijski tok, ampak da si ohrani najdražje
svetinje, vero in jezik! Take vzor-duhovni-ke se preganja, vsaj na Koroškem je tako, oko deželnega predsednika in nemški »Volksrat« čuvata, da tak duhovnik ne pride na kraj, kjer bi mogel katoliškonarodni in patriotični stvari koristiti in brezverskemu ter protiavstrijskemu gibanju »proč od Rima« škodovati.
Avstriji in habsburški dinastiji udana pretežna slovanska večina v naši državi ne pride do svojih pravic, nemška manjšina, koje dobršen del komaj čaka spojitve Avstrije z Nemčijo, pa gospodari. Nemec dobi na slovenski zemlji vse, Slovenec na lastni zemlji ni deležen niti najnavadnejših pravic. Koroški Slovenci čutimo to dan na dan, ob vsakem koraku.
Tisti, ki vzdržujejo državo, morajo v državi molčati ali je pa njihovo vpitje glas vpijočega v puščavi. Tisti pa, ki so plačani, da služijo državi, so gospodarji v državi in imajo prvo in zadnjo besedo. Uredništvo je v državi prva moč, kmetje in drugi davkoplačevalci pa pomenijo malo ali nič.
Kakor je notranja politika v državi čudna, tako in še bolj čudna je bila od nekdaj zunanja politika Avstrije. Avstrijski ministri za zunanje zadeve go s svojo politiko na jugu opravljali za Avstrijo politiko samoumora. Avstrija ima prihodnjost edinole na jugu, kjer se ji lahko morje odpre bolj na široko, in kjer ima še. odprto pot za izvažanje svojih pridelkov. Pridobiti pa bi si bila morala v to simpatije Jugoslovanov, Toda dejanja avstrijskih, vlad in naših ministrov za zunanje zadeve iso bila Slovencem in tudi Hrvatom malo, zelo malo naklonjena in pri balkanskih Slovanih niso mogla vzbuditi simpatij. Avstrijske vlade so do zadnjega časa v Dalmaciji in na Primorskem podpirale in pospeševale umetno narejeno italijanstvo, kakor med Slovenci na Štajerskem, Koroškem in celo Kranjskem umetno vzgojeno nemštvo. Tako je vlada sama vzgajala laško irredento in vse-nemško gibanje.
Avstrijska ministrska diplomacija je bila celo tako pametna, da je v Albaniji zidala Albancem šole z laškim učnim jezi-
Podlistek.
Izgubljeni študent.
(Dalje.)
Rerx ■ J6 sinu tožiti, kaka stiska je z Se (Rjem, in je rekel: „Francelj, poboljšaj v L/1, lahko boš še popravil in spravil vse ti*3 Ni tir. Glej, jaz sem star, kmalu boš sestv^°sP0Claril- Precl vojaščino dobiš po-A sii?’-n® 330 ti treba obleči vojaške suknje.” mi ^ 3e rekel: „Preje taka baharija, a zdaj enkrat* ^rozi s propadom, če se pošteno Poveselim,” in je odšel, rekel CV* na sPomlad pospravil svoje in delat “Tance*3’ *as 3e’ P°jdi, greva pismo sklenal i ®la sta k sodniji. Oče je celo zimo Vorii s’ ki naredil, da bo prav. In zgodo «m V6 Sok° zase in za mater ter živež N j1 za oba.
ves ,a c°rak je sina spreobrnil, in postal Sina 3Naeen. Z veseljem je oče opazoval skih 1	36 na vsezgodaj v pomladan-
kridno^1^*1 °dpravljal na polje ter tam Zvečer °e*al in se vesel svojega uspeha tem	domov. Pomladil se je oče ob
biti po ®du, in kri mu je pričela hitreje In stari*18'®9'.3 3® sinu i s svetom i z rokami, enkrat N^i; vsa potrta od žalosti, je zopet
razveseliiagn^a vel° ®el° 311	80 se 33
® °b pogledu na pridnega sina.
Staro ime na Trati se je zopet dvignilo, in Francelj je veljal za dobrega gospodarja.
Tovariši so mu bili nevoščljivi in so ga vabili v svoj krog, da bi jih napajal z vinom. Toda Francelj se jih je izogibal in hodil raje po svojih opravkih ter o prostem času pregledoval sad svojih rok po polju in vinogradu.
Trte se oživele, zasadil je mnogo mladih, stare pa pognojil in obrezal. Le gozd je bil še zanemarjen, a tudi tja je obrnil Francelj svojo pozornost. Po nasvetu očetovem je zasadil mladih dreves, a onih starodavnih hrastov le ni bilo in tako je gozd Franceljne še vedno spominjal na prešlo dobo in ga bodril pri delu.
In prišel je čas, ko ni več mogel sam povsod, na polju in v hiši ukazovati. In vprašal je očeta za nasvet. Zbral si je nevesto. Bila je najlepša deklica v vsej okolici. Bila je lepa, a tudi njeno srce je bilo blago. Udana je bila s srcem in dušo svojemu izvoljencu Franceljnu. Zanj bi dala vse, vse, tudi življenje. Bila je tudi delavna, skrbna gospodinja.
Prišla je na Trato nova gospodinja. Vso svojo veliko doto je izročila Franceljnu, ker je menila, da je tu najbolje shranjena, a revica se je zmotila.
Z vso skrbjo je stregla stari materi in očetu in zavladal je na Trati vesel dan.
kom. Tiste šole, sezidane na avstrijske stroške, so vodili potem laški podaniki in širili v Albaniji laški vpliv. Laška vlada je vedela ceniti vpliv laških frančiškanov in laških šol v Albaniji! Kjerkoli in kadarkoli je mogla, je izpodmaknila v Albaniji avstrijski vpliv; razni begi v južni Albaniji so z zadovoljstvom polnili svoje žepe z laškim denarjem iz Rima in so zato pomagali Italiji do vpliva po Albaniji.
Namesto slovenskih in hrvatskih konzulov je na jugu vlada nastavljala konzule iz aristokratskih nemških ali vsaj nemško-mislečih družin, kakor da bi bili konzulati edinole za to tukaj, da morejo dobro živeti nezmožni in privilegirani nemški aristokratski diplomati. Svojo zmožnost so n. pr. ob izbruhu laško-turške vojne avstrijski poslaniki v Rimu, Parizu, Carigradu in Bero-linu tako dokazali, kakor ruski poslanik v Tokio, ki je igral karte, medtem ko ,se je krvavi ples med Japonsko in Rusijo začel. Ti poslaniki namreč za časa izbruha vojne med Turčijo in Laško niso bili na svojih mestih in so šele iz laškega ultimata, o katerem so dosti pozno zvedeli na svojih letoviščih, posneli, kaj da ,se godi. Bolj začudenih ljudi ni bilo, kakor c. in kr. poslanika v Rimu in v Carigradu, sodi po vsej pravici dunajska »Reichspost«.
Kje je iskati vzroka te za Avstrijo tako nesrečne zunanje politike? V nemški pože-ijivosti in nikjer drugod! Samo da Slovenci in Hrvati ne pridejo do moči in se Nemcem germanizacija Slovencev ne bi ponesrečila! To je imela avstrijska vlada pred očmi. Iz ljubezni do nemštva je naši državi škodovala in ji na jugu tla izpodmaknila. Ni še ravno dolgo, odkar je poslanec Dobernig, eden izmed politikov, ki ne vidijo drugega kakor samo slovensko nevarnost, v državnem zboru zagovarjal stališče, da bi se naj Bosna, Hercegovina in Dalmacija prepustile Madjarom, seveda za gotove protiusluge nasproti ogrskim Nemcem. To se pravi: Dobernig in njegova garda bi rada napravila Ogrom pot do morja, tostranski polovici jo pa zaprla. Tako bi prišla trgovina v ogrske roke, tostranska polovica pa bi lahko gle-
A sreča je opoteča. Ni bilo še pol leta po poroki, ko so nekoč tovariši zvabili neko nedeljo mladega gospodarja v gostilno. Tu so ga pili, posebno Francelj si ga je danes privoščil. Vino jim je že segalo v lase, ko privleče nekdo karte iz žepa. Vsi so ga obsuli. Vrgli so enkrat, dvakrat, Francelj je vse dobil. In vrnil se je stari volk ter strgal belo jagnje. Franceljnu se je zbudila strast. Zastavili so veliko svoto. Francelj je izgubil. Hotel je nazaj dobiti, a vselej je izgubil.
Zvesti tovariši so ga pomilovali, pa si je tolažil vest in rekel. „Kaj ta mala vsota!"
Zopet so se sešli, Francelj je le zapravljal. Žena ga je prosila in rotila, naj več ne igra, sicer gre vse rakom žvižgat.
„Kaj to tebi mar? Saj igram za svoje. Dobiti moram vse nazaj, ali pa vse izgubiti, preje ne neham.” Zahajal je tudi ob delavnikih v gostilno.
Pozno v noč se je vračal pijan in razburjen domov. Če ga je skrbna žena, videča pretečo pogubo, prosila, naj vendar neha s tem igranjem, ki mu vse požre, je revico neusmiljeno pretepal.
Celo noč je sirota prečula v molitvi in solzah. In to se je vrstilo dan za dnem. Polje je bilo zopet zanemarjeno, v vinogradu so se vile trte po tleh, kakor se jim je ljubilo.
(Konec sledi.)
dala, kako se Mažari bogatijo in pripravljajo na kopnem in na morju za popolno neodvisnost, za ustanovitev samoogrske države. Vse to bi bilo Dobernigu po volji, da bi se le Jugoslovani — v Avstriji — z Bošnjaki, Hercegovci in Dalmatinci ne pomnožili in tako prekrižali nemškim naeional-cem ponemčevalne načrte.
Sadovi te čudne avstrijske politike se že kažejo. Lahi se iz naše države naravnost norčujejo. Laške torpedovke so obstreljevale luko San Giovanni di Medua, in sicer dan pozneje, ko je laška vlada avstrijsko vlado že tretjič zagotavljala, da ob albanskem obrežju opusti vse vojaške operacije. Kakor da bi hotela Avstrijo izzivati. In to ni bil morda edini slučaj. Zunanji minister avstrijski, grof Aehrenthal, pa se ni resno zge-nil. Še več; na vse laške napade ob albanskem obrežju je grof Aehrenthal odgovoril s tem, da je prevzel zastopstvo in varstvo laških interesov v Albaniji po c. in kr. avstrijskih konzulatih po Albaniji. To pa pomeni, da pride tudi Avstrija vsled tega lahko s Turki navskriž, in trgovine v Levanti, ki bi jo vsled laško - turške vojske dobila namesto Lahov lahko Avstrija, se bo polastila Nemčija z drugimi državami vred.
»Reichspost« je primerjala zunanjo politiko Italije in Avstrije tako-le: Grof Aehrenthal je za Bosno, ki je bila vsled bero-linske pogodbe avstro-ogrska posest, ki ni bila izključno mohamedansko ozemlje in v kateri je Avstro-Ogrska oprajvila tridesetletno kulturno delo, žrtvoval pravice monarhije v Santdžak-Novembazarju, Avtsltro-Ogrsko je pustil plačati v turško državno blagajno 55 milijonov, žrtvoval je pogodbene pravice države v črnogorskih vodah, pustil je kot v nadaljno »odškodnino« vreči iz Levante celo vrsto avstrijskih poštnih uradov, trpeti je moral cele mesece dolg bojkot in velike stroške za vojne priprave, in vse to bi državi še ne bilo ohranilo od strani Italije miru, če bi ne bil nastal potres v Mesini. Italija pa ne plača (za Tripolis) prav nič, meni nič tebi nič odtrga Turčiji ozemlje, večje kot je Laška sama, in do katere nima nobene pravice in kjer ni izvršila nobenega kulturnega dela, ne briga se niti najmanje za svoje zaveznike in konec vsega je, da smatra grof Aehrenthal laško metodo za tako izvrstno, da sedaj prigovarja Turčiji, da naj brez resnih odškodnin odstopi Tripolis in se naj izreče v vojni, ki je ni povzročila, kratkomalo za premagano. Reči je treba, da se načela, ki jih je grof Aehrenthal uporabil za Italijo, čudno razločujejo od onih, ki so po njegovem veljala za nas in vsled katerih še danes čutimo, kako so nam prišla drago!
Ostra, pa pravična obsodba! Avstrija na jugu dosedaj žal ni delala prave avstrijske politike, tako da se je morda že marsikdo vprašal, ali so avstrijski državniki res tako slepi, ali pa v pogubo Avstrije posega v njeno politiko neka skrivna moč, ki nam navadnim zemljanom n|i| znana. iVsekako je zadnji čas, da krene »nemška« politika na jugu na druge poti, če ne marajo naši državniki Avstro-Ogrske pred drugimi državami še bolj ponižati, kakor so jo že!
$10*1 podpirajte „1“ i liraanleni!
Politične vesti.
DRŽAVNI ZBOR.
Dne 17. t. m. se je v državnem zboru končala dolga debata o draginji. Grozno veliko besed je bilo slišati, na kako od pomoč pa ni upati, ker nekatere stranke kakor socialni demokrati draginjo izrabljajo samo v svoje strankine namene in se vsledtega razne stranke ne morejo zediniti za velikopotezno skupno gospodarsko politiko. Po končani debati o draginji je prišlo na vrsto prvo branje predloga zvišanja uradniških plač in pokritja v to iSvrho>. Pri tej priložnosti se je pokazala hinavščina raznih nemško-nacionalnih in socialdemokratskih poslancev, ki pred volitvami gromijo pred ljudstvom zoper visoke plače uradnikov, v državnem zboru pa so kar celo brez prvega branja hoteli izročiti tozadevni predlog odsekom. Seveda! Razne Nagelete, Pirkerje, Lutschounige je volilo kmečko ljudstvo, toda v resnici so bili le kandidati nemško-nacionalnih uradnikov. Prvo branje te predloge je zahteval edinole »Hrvatsko-slo-
venski klub«, v katerem je tudi poslanec Grafenauer, in klubov načelnik dr. Š u-s t e r š i č sam je kot edini govornik tolmačil zahteve kluba. Dr. Šušteršič, ki ga je z velikim zanimanjem poslušala skoro cela zbornica, je izvajal nekako takole: Kljub opetovanim regulacijam uradniških plač postaja nezadovoljnost med uradništvom vedno večja. Naše stališče v tem vprašanju je, da se mora v prvi vrsti pomagati tistim, ki so res potrebni. Z vso- odločnostjo moramo pa zahtevati, da se pomaga zlasti pomožnim uslužbencem, oficiantom in nižjim kategorijam uredništva od 11. do 6. činovne stopnje. Pri tem pa zahtevamo, da obenem povišajo plače definitivnim in provizoričnim delavcem, ki SO' v službi države, posebno delavcem v rudništvu, salinah in gozdih ter cestah. (Živahno odobravanje in pritrjevanje.) Pri tej priliki pa je treba kon-statirati, da je kljub vednemu pomnoževa-nju uradniških mest državna uprava od dne do dne slabša. Čim več je uradništva, tem slabše se dela! (Klici: Zelo resnično!) Število državnega uslužbenstva se je od 1. 1894. pomnožilo za 50 odstotkov, uprava pa se je za 50 odstotkov poslabšala. Mi imamo najmanj 40 odstotkov preveč uradništva. Mi državnim uradnikom časovni avanzement in službeno pragmatiko iz polnega srca. privoščimo, zahtevamo pa, da se delavna moč uradništva primerno, porabi in se število uradništva reducira. Če bi uradništvo pri privatnih podjetjih tako delalo*, kakor v državnih, bi bile vse privatne družbe že dav-nej v konkurz prišle. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Ko je država dovolila šest milijonov za pospeševanje živinoreje, je bilo vse pokoncu, češ, toliko in toliko se je vrglo agrarcem. Beda kmečkega prebivalstva pa je stokrat večja od uradniške! (Viharno pritrjevanje in ploskanje.) Nato se je govornik obrnil proti temu, da ise je med regulacijo uradniških plač in pokritjem potom novih davščin napravil junktim. Hrvašiko-sloven-ski klub stoji na stališču, da se mora predložiti obširen in temeljit finančni reformni načrt, da se državne in deželne finance sanirajo, način pa, kako hoče sedanji finančni minister to važno vprašanje rešiti, pa ni pravi. Povišanje o sebnodohodi i i n sk ega davka v višjih in najvišjih stopinjah je popularen, če pa pusti finančni minister to popularno davščino iz rok, mu bo potem nemogoče spraviti skozi davek na žganje in druge. Hrvaško-slovenski klub se najodločneje obrača proti temu, da bi se finančno-reformno vprašanje na tak način rešilo. (Živahno odobravanje, govorniku čestitajo.)
Po dr. Šusteršičevem govoru je bila debata zaključena in predlogi izročeni tozadevnemu odseku. Nato je prišla na dnevni red reforma poslovnika in je bil pri glasovanju o dnevnem redu sprejet predlog Italijanov, da ima po debati o reformi poslovnika priti na vrsto laška fakulteta. Za ta laški predlog so glasovali tudi Slovenci. Pričakujemo od slovenskih poslancev, da ne bodo glasovali za laško u n iver z o , dokler vlada koroškim Slovencem niti pravih ljudskih š o 1 ne privošči !
TURŠKO - LAŠKA VOJNA.
Boj pri Bu—Melianu.
Iz Rima se poroča, da sta turška pehota in kavalerija z eno strojno puško in enim topom napadli 15. t. m. zjutraj Italijane pri Bu—Melianu, kjer se nahajajo studenci. Po kratkem boju so bili Turki odbiti. Turki so izgubili 11 mrtvih, strojno puško, top, sedla ii> več zabojev streliva. Turki streljajo s slabo disciplino. Pri njih so našli le nekaj kruha in čebule. Podnevi so laške prednje straže večkrat streljale na turške patrulje. Ena turška patrulja je vjela tri spahije, ki ise nahajajo v laški službi. Neki laški oddelek je vstavil karavano z 200 velblodi, ki so nosili orožje in strelivo. Vodnike karavane so zaprli. Iz Carigrada se poroča, da se je bil 12. t. m. nov boj med 500 turškimi vojaki in Italijani v bližini vodnjaka Bumelian. Italijani da so imeli 23 mrtvih in 14 ranjencev, Turki 3 mrtve in 12 ranjencev. »Agenzia Stefani« pa poroča iz Tripolisa: Dne 15. t. m. okolu pol 11. ure ponoči so* nanadli Turki demonstrativno Lahe v smeri na vodnjak Bumelian. Turška artiljerija se je izborno držala. Napad je bil brezuspešen. Lahi so izgubili enega samega moža. Okolu polnoči so se Turki umaknili.
Vojna na nož.
Lahe zelo razburja turški prestolni govor, v' katerem se je posebno povdarjalo, da so Lahi kršili mednarodno pravo. Še pred-no je potekel rok 24 ur, ki so ga Lahi sami , postavili v ultimatumu na Turčijo, je- Laška napovedala vojno in laške ladje so obstreljevale turške torpedovke, ki o vojni š« niso mogle biti obveščene. Vse stranke v turškem državnem zboru so se izrekle za vojno in o kakem mirovnem pogajanju ne ‘ marajo slišati, odkar je Italija povedala, da ne misli na okupacijo, ampak na priklopljen je Tripolisa.
Občni zbor
,Slov. županske zveze za Koroško*
se vrši
v četrtek dne 26. oktobra 1.1911. točno ob pol 9. uri dopoldne v mali dvorani hotela Trabesinger v Celovcu.
Spored:
1.	Pozdrav.
2.	Poročilo odbora in tajništva.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Slučajnosti.
Slovenski župani in občinski odborniki) udeležite se v velikem številu zborovanja Vaše strokovne organizacije! Odbor.
Dnevne novice in dopisi.
Himen. Poročena sta bila 17. t. m. na Brezjah g. dr. Rožič in gdč. Milka Hafnerjeva. Čestitamo!
Poročena sta bila 14. t. m. g. Anton Dečman iz Ljubljane in gdč. Marica Schnabl iz Drašč v Zilski dolini. Bilo srečno!
Na občni zbor političnega društva pride
tudi zastopstvo »Hrvatsko-slovenskega kluba«. Možje in mladeniči, tedaj ne sme manjkati nobenega!
Šolske vesti. Imenovan je za podučite-Ija v Št. Janžu v Rožu učiteljski aspirant Franc Lutscbounig; prestavljeni so učiteljica Matilda Bock iz Št. Janža v Rožu v Bistrico v R., Zofka Kodrič iz Št. Jakoba v R-na Vrata, Ana Prettner iz Volšperka na me- • ščansko šolo v Borovlje in podučitelj Franc Kogelnigg iz Prevalj v Glinje.
Trgovska in obrtna zbornica in celovška razstava. V seji -koroške trgovske in obrtne zbornice dne 16. t. m. je vendar enkrat bil -slišati od oficielne -strani glas o žalostnem koncu celovške razstave. Zbornični tajnik dr. Kaiser je poročal o prošnji predsedstva »koroške deželne« rokodelske razstave za podporo. Lani je zbornica obljubila za razstavo podporo v -znesku 2000 K s pogojem, da -se oskrbi garancijski fond ^ visočini 50 odstotkov od proračun j enih stroškov, h kateremu bi zbornica pisala 3000 K-To pa se ni zgodilo, čeravno bi bilo zelo potrebno. Zato bi zbornica namenjeno podporo lahko umaknila. Predsedstvo razstave pa prosi za povišanje -svoječasno sklenjen® podpoi’e. Predlaga, da se da razstavi 5000 K podpore, od katerih se izplača 2000 K takoj, 3000 K pa prihodnje leto. Gosp. Muhlbachef želi predlogo računskega zaključka, da bi bilo mogoče videti, koga bi ise še dalo vščip) niti. G. pl. Dietrich opravičuje, da tega ni bilo mogoče storiti, ker še velik del podpor, kakor od vlade ni uplačanih. Šele v enem mesecu bo mogoče podati natančnejšo p°' dobo. G. Wirth je mnenja, da naj s pod' poro počakajo tako dolgo, da bodo -zvedeli» koliko je primanjkljaja. Naj bi morda zaenkrat dovolili le 2000 K, vsako nadaljno podporo pa napravili odvisno od tega, če predloži račun. G. Keuschnigg je za to, d® ne smejo biti tako ohrni. Razstava je bila lepa in je deželi prinesla velik uspeh. Medklic: Beži, beži!) G. Wirth opominja, da J® treba varčevati, ker imajo druge zbornice P/2,% doklad, koroška pa z^
8 in kmalu bo imela 10%. Obžaluj1-’ da že prej niso začeli varčevati. Vitez Burger izjavi, da bo primanjkljaj znaS morda 40.000 K in pravi, da se bo celo ra -stavno podjetje klaverno končalo. Preiirag poročevalca Kaiserja je bil nato sprejet, b1 zanima le to, da se do pičice vse uresničuL’ kar je »Mir« prorokoval, ker so nemški 1 cionalci »deželno« razstavo naredili za ne^, škonacionalno. Klavern konec, dolgovi, 1
111 rokodelci! Je bilo tega treba!? Značilno tudi, da se ne upajo na dan s pravim primanjkljajem, ki je seveda veliko večji, ka-40.000 K, najbrž še večji kakor dvakrat Jako velik. Napumpati hočejo vse mogoče korporacije, da bodo dale prej podpore in .a se ho v javnosti zdel primanjkljaj manj-SJ- To se pravi, da se sramujejo tistega jkrasnega uspeha« razstave, o katerem je Celdjal Keuschnigg. Vprašamo pa tudi, kdo bo pokril ostali primanjkljaj? Ali naj zopet sežejo v že itak izžete žepe — davkopla-Cevalci? Če to storijo nemški davkoplače-valei, je njihova reč, a slovenski se bodo za to zahvalili. Saj se jih prej ni vprašalo, ali Se naj priredi deželna razstava ali ne, in ker '5° nacionalci dali razstavi nemško lice, naj *e stroške plačujejo sami. Alo, gospodje ‘uetnitiz, Burger i. dr., le globoko sezite v j;®P! Če bi se bili pred razstavo spomnili, da na Koroškem in v sosednih južnih de-tudi Slovenci, potem bi ne bilo takega -lavernega konca razstave!
Koliko je stalo poslopje koroške obrtne fornice? V seji koroške trgovske in obrtne zbornice 16. t. m. je tajnik Kaiser predložil zbornici poročilo o stroških novega zbornič-ile&a poslopja v Kolodvorski ulici. Nakup ®veta je stal 49.192 K, material in zidanje “95.655 K 52 v, vse skupaj pa 488.375 K 7 v. Zbornični očetje so tudi tožili, da gre z gospodarstvom slabo, in zbornični svetnik wirth je kar naravnost povedal, da mora hekje tičati velik kozel, vsled katerega je °škodovana dežela in zbornica. Stara pesem! Kako dolgo že dokazuje »Mir«, da so beingki nacionalci za vsako gospodarsko vodstvo nezmožni, toda slepcem se še niso 0(lprle oči.
Slab prerok v Celovcu. Veliki lepaki po Celovcu so naznanjali, da bo v Musiksàle toč predavanj verskega značaja. Prišel je les nek droben možicelj, ki se pa v javnosti bi upal povedati svojega imena in je začel Predavati o verskih rečeh, kakor o vpraša-bju: »Je-li Kristus živel?« Pri nas ve to že toak šolarček, mož pa je moral dolgo stufati, da se je o tem prepričal. Njegova Ptodavanja pa niso bila morda učena, am-y b možu je šlo menda za kaj druzega.
je bil namreč brezplačen, ne tako pa ' izstop. Ko se je možicelj načivkal, tako (%očasno, da ga maloštevilni poslušalci — Pbvečmi mladina — niso poslušali, je krožil 'boli — krožnik s servijeto. To- pove vse! y Pozor ho.elirji, gostilmčarji, podjetniki. v Par dneh pride na prodaj veleposestvo v /Jjdem kraju na Spodnjem Štajerskem. K ^ leposestvu spada tudi moderno urejen jboro popolnoma nov hotel. Podjeten pod-jčbik, ki bi se ondi naselil, bi lahko izvrst-t! shajal. Ker se prodaja v par dneh vrši, se vprašanja nemudoma pošiljajo pisar-i.^Slovenske Straže« v Ljubljani, ki daje itobna pojasnila.
skp ^i°vensKo podporno društvo za sloven-kf6 tìì^ake kor°ške v Celovcu je imelo 12. t. omJs; «voj občni zbor za leto 1911.. iz poročil
umikov povzamemo, da je imelo društvo Šjč' K 61 h dohodkov in 1739 K 4 h stro-biap Dru«tvo je podpiralo 11 dijakov. Zani-
Od
Po . as ziasi1 imena uarovaict Po^Tlnic so poslale podpore posojilnice v S ravljah, Velikovcu, Mariboru, Ptuju in jlp/Jah na Štajerskem. Za koroške poso-'’bbsto t0 ni — najlepše spričevalo. Od slo-«> ":ib državnih poslancev je poslal edino ■ Krek 10 K. Izvenkoroška duhovščina
'k.
je
dar,
ka^vala razmeroma malo. Celo v celem dry-’, da je zanimanje za to prepotrebno koče T0 vse premalo. Vzrok tega so pa mo-Po er.lu'di nekateri dijaki sami, ker ljudje OdK1 ali drugem preradi -sodijo vse!
za nabavo krme vsled suše pri-bdt6j ^ posestnikom (F-utternotstandskom-p° bek^^116 zopet opravljati svoje posle, ker V^bden^h Krajih zelo pomanjkuje krme. K blsnv. baj se takoj obrnejo naravnost na 1Iilehov Tal. Podgorca v Celovcu, ki je član
bde«
jirtr
Žn^beiga odbora.
Učilna
dr. Tavčarjeva izjava. »Slove-
očej^javil iz Celovca došlo notico: Svo-
di^^T, u zvesti stražarji na meji nismo č;i '■ 51 dri° ®mo brali v »Slovenskem Naro-A kj ? b. oktobra izjavo dr. Ivana Tav-»r-bO'Uai° j0 izrekel na zaupnem shodu na-nrilr*bilpt edne stranke dne 4. oktobra: pjitev bdova družba je ena glavnih usta-r, t,°vairi1asb. stranke«. Stvar je namreč ta. ' d-]yje Učitelj g. Ante Beg po vseh shodih dovih podružnic na Koroškem pri-
diga, da družba ni liberalna, pa tudi ne klerikalna, ampak edino le slovenska. Verjeli smo g. Ante Begu, a sedaj pa izvemo, da je družba strankarska organizacija. Dobro je, da to vemo in da bomo znali odgovoriti g. Begu, ko bo trdil take neresnice. — Kaj je odgovoril nato »Slov. Narod«? Potrdil je Tavčarjevo izjavo in jo -skušal še dokazovati, kakor da bi bilo še treba takih dokazov! Naj bo ta izjava voditelja in glasila liberalne stranke na Kranjskem enkrat za vselej pribita!
C. kr. državna obrtna šola v Ljubljani.
Šolsko leto 1911/12 se prične v ponedeljek, dne 6. novembra. Letos se, otvorijo naslednji oddelki: L Delovodska šola mehanično-tehnične smeri za kovinske obrtnike. Pouk traja dve leti. — II. Šola za stavbne obrtnike (zidarje, kamnoseke in tesarje) s pripravljalnim tečajem in dvema strokovnima tečajema. Vsak tečaj traja pet mesecev. S to 'šolo je v zvezi triinpolmesečni mojstrski kurz za zidarje, ki stoje neposredno pred skušnjo za zidarskega mojstra. — III. Mojstrska šola za stavbno in pohištveno mizarstvo. Pouk traja eno leto. — IV. Šola za lesno in kamneno kiparstvo s tremi letniki. — V. Specialni kurzi za obrtnike, in sicer: Za prostoročno, geometrijsko in projekcijsko risanje, za strojeslovje in strojno risanje, za mizarski strokovni pouk in mizarsko strokovno risanje, za oskrbnike parnih kotlov, parnih strojev in za vlakovodje. Pouk iraja tri do sedem mesecev. — VI. Javna risarska in modelirska šola. Pouk se vrši vsako nedeljo od 9. do 12. ure. — VIL Ženska obrtna šola z oddelki za perilo, za obleke in za umetno vezenje. Vsak oddelek ima dva letnika. Poleg teh -sta dva enoletna ateljeja za šivanje oblek in umetno vezenje. — VIII. Strokovni kurzi za izobrazbo učiteljskega osobja na obrtnih nadaljevalnih šolah. — Sprejemni pogoji: Za oddelke L, li., III. in V.: Dovršena ljudska šola, starost vsaj 17 let in učno izpričevalo dotičnega obrta. Za oddelke IV. in VIL Dovršena ljudska šola in starost 14 let. — Vpisnina znaša 2 K, šolnina 5 K in delavniška taksa 6 K na semester. Ubožne učence je mogoče oprostili od plačevanja šolnine in delavniške takse. — Vpisovanje se vrši zadnji teden pred pričetkom šole vsak dan od 9. do 12. u.e, in sicer v pisarni bivše umetno-obrtne strokovne šole (Stari trg 34). Za specialne kurze se bode dan vpisovanja pozneje naznanil. — V javno risarsko in modelirsko šolo se vpisuje vsako nedeljo do konca šolskega leta. —• Natančnejša pojasnila daje podpisano ravnateljstvo. — V Ljubljani, 6. okt. 1911. — C. kr. ravnateljstvo.
Za pogorelce na Potoku pri Lipi so darovali:	Posojilnica v Podravljah 50 K. —
Nemec na Potoku 2 K. — Vrbin v Srejah 1 K. — Ivan Šervicelj v Podravljah 10 K. — Tone Šitelkopf na Udmatu 10 K. — Tone Šervicelj na Udmatu 2 K. — Ilič na Udmatu 2 K. — Hauptman na Otežu 2 K. — Neuwirt na Gozdanjeh 2 K. — C. kr. sodnik Oskar Dev v Kranju 2 K. — Skupaj 83 K. —Bog plati! Živeli nasledniki!
Št. Tomaž. (Darovi.) Za našo društveno hišo so darovali sledeči gospodje: G. dr. Rožič 2 K; č. g. Wedenik 20 K; č. g. Schit-telkopf 5 K; č. g. Meško 1 K; č. g. Kindlman 2 K; č. g. Lugger 1 K; č. g. Wieser, dekan v Gospisveti, 10 K; č. g. Peteiman 8 K; č. g. I ubej 3 K; č. g. Mi chi, dekan, 3 K; č. g. Ko gelnik 5 K; č. g. Greiner 10 K; č. g. Vidovič, kn. šk. kancelar, 50 K; č. g. Kolarič 7 K; č. g. Lasser 10 K; č. g. Wieser, prošt v Podkrno-su, 20 K; č. g. Kaplan 3 K. Vsem najprisrč-nejša hvala! Bog plačaj! Ker pa še veliko potrebujemo, prosimo še druge č. g. duhovnike in p. n. rodoljube za pomoč. Živeli nasledniki! — V Št. Tomažu pri Celovcu, dne 15. oktobra 1911. — Za odbor: Ivan Brabe-nec, župnik.
Revizija ljudskega štetja. V Trstu je vlada odredila revizijo ljudskega štetja, ker so Lahi požrli preveč Slovencev. »Primorski List«'poroča, da je c. kr. notranje ministrstvo odredilo na pritisk slovenskih goriških poslancev tudi revizijo ljudskega štetja v Gorici. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli uradno 6653 Slovencev, dočim je bilo število Slovencev po zasebnem ljudskem štetju, ki ga je izvršil tozadevni narodni odbor, za več tisočev večje. Seveda dotičnega odbora zaradi ljudskega štetja vlada ni laz-pustila, kakor je storil to baron Hein v Celovcu s političnim društvom. Najbolj po-
trebna bi bila revizija ljudskega štetja pač na Koroškem, zlasti v Celovcu, kjer niso samo na skrivnem sleparili, kakor v Trstu, ampak so čisto očitno in proti volji Slovencev črtali v polah napovedi slovenskega občevalnega jezika in samovoljno izpolnovali pri magistratu nove pole z nemškim občevalnim jezikom. Seveda bi take revizije ne smel voditi Hein ali kak njegov u.adnik! Vlada, zgani se, če si pravična!
Kotlje. Čudni časi! Svet se izpreobrača, pomalem bo sadje cvetelo jeseni in spomladi zorelo. Dne 7. oktobra je donil nek tukajšnji kmet poldrug kilogram težak če-belni roj, od vigrednega mladiča ali provca. Torej je rojil »vnuk« in ob takem času in tako slabi paši!	\
Bruca. ( B 1 a g o s 1 o v 1 j e n j e o 11 a i--j e v.) Po darežljivosti nekaterih blagih far-manov je bila v tem letu tukajšnja farna cerkev na novo -poslikana, oba stranska ol-trja, prižnica in krstnica so bile popravljene. Pretečeno nedeljo, 15. vinotoka, so preč. gospod mestni župnik Jurij Trunk oltarja blagoslovili; imeli so tudi cerkveni govor, med katerim se je marsikatero oko solzilo. Cerkev je slikal gospod Jurij Graber iz Šteb-na pri Bekštanju, ki ga vsem cerkvenim predstojništvom najtopleje priporočamo. — Vsem blagim dobrotnikom naj mili Bog vse stoterno povrne!	i
Marija na Žili. (Tatvina v župni-š č u.) Neznani lopovi so vlomili v noči od 17. na 18. vinotoka v klet tukajšnjega župnišča. Ko so v spodnjih prostorih vse preobrnili, so obiskali še dve sobi v nadstropju in so pokradli župniku vso obleko, kolikor je ni imel pri sebi v spalnici, mnogo perila in popotne kovčege. So si pač mislili: Župnik že prihaja v leta, kaj bi še popotoval! Morali so biti humoristični fantje, ker so se kar preoblekli ter so pustili župniku umazano spodnjo obleko in en plašč. Kdo so le bili? Če Nemci, bodo morda ušli. Če Slovenci — »Slovenec nima sreče . . .«
Borovlje. (Žalostne cerkvene razmer e.) Dopisnik v zadnji številki »Mira« nam je' vsem iz srca govoril, ko je odgovoril na dopise v nemških listih. Ali ni res žalostno, da celo že cerkveni vodniki žrtvujejo verske vaje na ljubo brezvercem! Saj ni ostalo samo pri nemški cesarski maši, ampak poje se in moli vsako nedeljo pri šolarski maši ob osmih. Ne odrekali bi Nemcem pravice do nemške božje službe, če bi jih res kaj bilo; teh par privandranih pa v cerkvi itak ni videti, kvečjemu kako učiteljico, ki bi po pravici imela biti slovenska, ker so otroci slovenskih starišev. In tako mora poslušati katehet, ko moli pred oltarjem nemško, slovensko »sveto Marijo« o b č i n s t v a in molk šolarjev, ker nemške molitve ne znajo, slovensko se pa menda ne upajo moliti. Tisti pa, ki se potegujejo za nemško stvar v Borovljah, so dali prostor v ljudski šoli, ki so jo sezidali katoličani in po rodu Slovenci, lutrom, da se tam dela vsak mesec propaganda za proč od Rima. Žalostno, žalostno, da se na merodajnem mestu posluša take ljudi, katerim ni za nič druzega, nego za ponemčevanje, in ise zanemarja edino Iše verne Slovence. Menda se hoče še te izgnati iz cerkve, da bo cerkev popolnoma — prazna!	Lajik.
Ve’ikovec. (Na mesečnem zborovanju) društva »Lipa« je govoril zadnjo nedeljo, 15. oktobra, g. dr. Rožič o draginji. Navedel je več važnejših vzrokov sedanje draginje, kakor: zvišanje obrestne mere avstro-ogrske banke, bojkot avstrijskega blaga vsled priklopitve Bosne na Balkanu, velekapital, kartel, akcijske družbe, prekupci, preveliko število državnega urad-ništva. Za zelo zanimivi govor gre gosp. govorniku vsa čast! Gosp. župnik T r e i b e r je na kratko govoril o vporabi solnčne luči v bodočnosti in o dolžnosti, podpirati katoliške misijone. Da so naši mladeniči izborno vprizorili šaljivo igro »Kmet Herod«, ni treba še posebej povdarjati. Prihodnje zborovanje bo proti koncu meseca novembra.
Iz Domač ah (ge nekaj od občinskih volitev v Vernbergu.) Oprostite, gospod urednik, da Vas is par vrsticami nadlegujem. Že ves čas po volitvah povprašujejo naši volilci, kako je pravzaprav z g. grofom Wagenspe.g na Domača-lah, da je volil zdaj z liberalci, ker je bil poprej zmirom tako temnočrne barve; morda nam veste Vi kaj povedati, gospod ured-
nik? — Naše mnenje je, da ga je prekrstila neka kosmata čebela, katera je ob času volitev tako čudno brenčala, da je še par učiteljev prav razburila, ker nista vedela, ka,m se zateči, da bi pož.la kakega ornega trota. Največ sta pa trpela zastran tega, ker je bila zavoljo agitacije pri zadnjih državnozborskih volitvah koža na podplatih čisto razcapana in mlada še ni bila prav utrjena; treba zdaj dobre žavbe, če bomo še enkrat volili.
Naročja strojev iz Nemčije za Angieško. Tovarna strojev Poly.sins, Dessau, je ravnokar dobila naročilo za upravo velike tovarne za cement na Angleškem. Kot gonilni stroji so bili izvoljeni zaradi gospodarske vrednosti patentni vročeparni lokomobili z brezzaklopnim precizijskim vodstvom z 800konjskimi silami od R. Wolfa, Magdeburg-Buckau. Ta naročila pomenijo vsekako posebno priznanje za tvrdko. Sploh se R. Wolfovi velikanski stroji v veliki množini izvažajo ; v zadnjem času jo ta tvrdka odposlala v evropske in prekmorske dežele en tucat takih strojev s 600 do 800 konjskimi silami, ne glede na to, da je ob istem času izgotovila veliko število srednjih in manjših vročeparnih lokomobilov.
Celovec, (Zborovanje kršč. soc. de lav. društva.) Redno izborov an j e, ki se je vršilo dne 15. t. m., je bilo še precej dobro obiskano. Društveni konzulent je razjasnjeval, od kod je draginja. Treba je, da tudi delavstvo enkrat sliši, odkod da je draginja, in o krivi sodbi soc. demokracije, ki dolži kmeta. Dokazal nam je s številkami, kakšne cene so zdaj in kakšne so bile nekdaj. Navedel nam je nekatere vzroke, ki jih najdemo v propadanju kmetskega stanu. Popolnoma napačno je mnenje, ki ga ima soc. demokracija, da je kmet kriv draginje. Liberalizem je tisti, ki je uvedel sedanjo svobodno gospodarsko politiko, ki uničuje kmeta in je porodil med ljudstvom misel, da je kmetsko delo poniževalno. To misel pa nadaljuje dandanašnje liberalno učiteljstvo. V ljudskih šolah dandanes ubijajo otrokom v glavo misel, kako je lepo življenje v mestih, namesto da bi jih učili in jim dajali veselje do kmetskega stanu. Ako hočemo to vprašanje draginje rešiti, moramo začeti z rešitvijo kmetskega vprašanja. Oglasil se je k besedi tudi gosp. Smodej ter nam dokazal, da je hujskanje soc. demokracije proti kmetom sploh nespametno in hinavsko. Socialna demokracija hujska proti kmetom, a ne proti karteliranim kapitalistom, ki delajo draginjo. Judje so krivi draginje, a teh soc. demokracija ne vidi, ker so pokrovitelji njih organizacije. Sprožil je tudi misel tovariš Č., da naj bi pričeli s telovadnim odsekom »Orlom«; društveniki so to idejo z veseljem pozdravljali. Razvila se je konečno debata o gospodarski organizaciji v Celovcu. Celovško delavsko društvo je poklicano, da to organizacija izpelje. Vas pa, celovški Slovenci pozivamo, da se odzovete vabilom in se bolj zanimate za zborovanja delavskega društva. Po sklepu zborovanja se je sporočilo, da se priredi prvo nedeljo po Vseh svetih žaioigra »Mlinar in njegova hči«. Tedaj na svidenje!
Veàkovee. (Zopet vikar li a u p t.) Zadnji torek je zopet predaval protes an-tovski vikar Haupt iz Celovca v gostilni pri Kollorosu o svetem pismu, seveda po svojem. Pri prvem predavanju se je tudi pošalil, kakor da bi ne bilo pekla. Seveda, česar se človek boji, to tudi rad taji. Če je Kristus sam trdil, da je pekel, ga tudi protestant Haupt ne bo odpravil. Udeležujejo se teh predavanj povečini nemško-nacio-nalni uradniki in učitelji,- torej taki, ki v katoliško cerkev ponavadi nikoli drugače ne gredo, kakor če so primorani. Toda pri karteliranem pivu in pri podraženih smod-kah v gostilni je veliko bolj prijetno poslušati lutrovskega pridigarja, kakor pa v prostorni cerkvi katoliškega duhovna. Radovedni smo, če bi gospod Kolloros tudi klerikalcem ali celo Slovencem prepustil svoje prostore v enake ali podobne namene? Vikar Haupt naj bi raje ostal med protestanti in tam izpolnoval svojo dolžnost, da bi ne bilo med njimi toliko brezvercev.
Iz Podravelj. (Odgovor dopisniku »B a u e r n - Z e i t u n g e« od 2 9. o k -tobra t. 1.) Dobri prijatelj! Ne zameri, da ti tako dolgo ne odgovorim, zakaj šele zdaj mi je priletelo na uho, da se me spominjaš v gori navedeni piščalki v dopisu: »Wern-be g. Zur Gemeidewahl.« Dragi! Jako me veseli, da imaš z menoj sočutje, ker mi ni bila sreča mila, splaziti se v lonec, kateri bi znabiti v tvoj obup porodil še enega nemškutarja manj, zakaj na velikanski trud
agitacije in vaših kunštov vendar zaslužite eno šestino vseh odbornikov. Glej, prijatelj, ravno mi pride na misel, kaj napraviva, ako bi bila volitev zastran nemškutarskih lumparij razveljavljena. Ti mi daš svoj glas, s katerim gotovo proderem do županskega stoica, potem pa te vzamem za tajnika ali pa celo za »Gemeindedienerja«. Videl boš, kako bova imenitno gospodarila in kako dohro boš živel, ko boš odpotoval po opravkih po občini! Vsakokrat ti dam seboj za malo južino iz volilnega imenika enega čr-nuha. Gospoda župnika Gabrona in tiste poštene Nemce, ki so volili s Slovenci, ker so uvideli, da Slovenci dobro gospodarijo ter so plačali precej starih dolgov, te pa pustiva nazadnje, zakaj iste spraviva znabiti kak zimski dan, ko bo prav snežilo, še pod belo barvo. Veš, kaj še! Če ti pravilne glasovnice, katerih je zmirom dosti na razpolago, ne bodo ugajale, morda dobiš od svojih pristašev, kako tri ali pa šest let staro, pri prihodnjih volitvah bo taka štela za deset glasov. Zdaj pa še nekaj! Ko ,se zopet oglasiš, piši v »Mir«, gotovo ti bo teklo črnilo glad-keje, in jaz ti tudi hitreje odgovorim, tebi znabiti v korist, da se lahko poboljšaš, zakaj gospod urednik te bo opomnil, da moraš pisati resnico, pa nikar takšnih laži, ki si jih pisal v istej vse bolj kot »Bauern-Zei-tungi« o »črnem blagajničarju«. Dobro si vedel, da sam ni hotel v odbor; zakaj lažcš? Vernbe g ima zadosti zavednih korenjakov, ki že čez tri leta prav dobro gospodarijo. — Zato pozdrav od »Schvvarze Kasse - Fiih-rerja.«
Karielirani pivovarnar in Keuschnigg v laseh. Dne 27. m. m. so imeli gostilničarji velikovškega okraja shod, na katerem so sklepali o ustanovitvi zadruge gostilničarjev. Seveda so govorili samo »stramm-deutsch«. Sicer nimamo prav nič zoper združevanje gostilničarjev, nasprotno, čas bi že bil, da se gostilničarji uprejo v svojo in svojih gostov korist karteliranim pivo-varnarjem. Zanima nas pa predvsem sledeče dejstvo: Gostilničarji so' se sešli, da ustanovijo zvezo gostilničarjev, ki naj bi branila gostdničarje pred karteliranimi pivovarnar-ji, ki hočejo pivo zopet podražiti; na shodu sta si segla v lase kartelirani pivovarna? Nagele in načelnik deželnih zadrug gostilničar Keuschnigg iz Celovca, ker je slednji napadal kartel pivovarnarjev. To je povsem naravno! Zato so se vendar sešli, da se branijo proti pivovarnar jem! Toda nemškuta-rija ima drugo pamet kakor navadni zemljani. Po poročilih v »Fr. St.« in lutrovski »Bauern-Zeitung« so se navzoči gostilničarji zavzeli za karteliranega pivovarnarja Nage-leta zoper izvajanja Keuschnigga. Zakaj? Zato ker je Nagele vsem nemškutarjem pravi bog. Saj so bili predvsem gostilničarji, ki so se za izvolitev Nageleta v državni zbor najbolj trudili, menda po prislovici, da si največja teleta volijo svojega mesarja. Znani Žepi iz Št. Štefana pri Velikovcu se je celo s podpisom v »Fr. St.« potegnil za Nageleta. Mimogrede bodi samo omenjeno, da tista Zepije.a izjava ne bo plod njegovega duha! Nagele je tudi v »Bauern-Zeitung« poslal dolgo klobaso, iz katere pa ni dru-zega posneti kakor trditev, da imajo pivovarne izgube in da je bil Keuschnigg na kartele zelo hud. (»Bauern-Zeitung« je v isti številki objavila voden članek z o p e r kartele.) Kdo bo Nageletu verjel, da imajo pivovarne izgube! Nagele naj potem pove, kje da je dobil toliko denarja, če vari pivo v izgubo! Dunajski list »Der Arbeiter« je n. pr. poročal, da so kartelirani pivovarnarji stopili k nekemu nižjeavstrijskemu opatu, ker pivovarna dotičnega samostana ni bila kartelirana, in so ga prosili, da naj zviša pivu potrebno, ker je hmelj dražji. Opat jih je vprašal, če bodo cene tudi zopet znižali, če bo hmelj bolj po ceni. Ker pa tega kartelirani pivovarnarji niso marali razumeti, jim je opat pokazal — vrata!
Društveno gibanje.
Št. Tomaž. (Shod) bo naše društvo »Edinost« priredilo v nedeljo, dne 29. vinotoka, popoldne ob pol 3. uri v društvenem prostoru. Govoril bo č. g. Fran Šenk o lanskem romanju Slovencev v Svelo deželo. — Tako bomo poceni ludi mi romali na te svete kraje! Nato uprizorijo dekleta veselo igro: »čašica kave«, fantje pa »Krčmar pri zvitem rogu«. Vstopnina kakor navadno.
Čisti dobiček se bo podaril pogorelcem. Udje se na novo sprejemajo. Obenem se lah^o tudi udnina plača. K obilni udeležbi vabi odbor.
Št. Štefan pri Velikovcu. Krščanskosocialno ljudsko društvo za Vovbre, Št. Štefan in okolico priredi dne 22. oktobra 19Ui j ob 3. uri pri Likebu v Št. Štefanu svoj občni zbor z gospodarskim govorom in šaljivo igro. Nastopijo tamburaši. — K najobilnejši udeležbi vabi odbor.
Železna Kapla. Dne 22. oktobra po blagoslovu priredi slovensko k.ščansko izobraževalno društvo v Železni Kapli pri »Bo-šteju« reden shod. Shod bo važnega pomena, ker nastopi kot govornik gosp. Krištof, uradnik »Zadružne zveze« v Ljubljani, ter bo predaval o gospodarskem vprašanju.
Podljubelj. (»S 1 o v e n s k a Straža«) ima 22. oktobra ob 3. uri popoldne svoj ob; čni zbor. Govornik gospod Smodej. Dmgi govor: Vojska v Tripolisu. Pri tej priliki se uprizorita tudi dve šaljivi igri. Vstopnina 20 vin.
Dobrlavas. Katol. slov. izobraževalno društvo ima na nedeljo, dne 29. oktobra, popoldne po blagoslovu v »Narodnem domu« svoj mesečni shod. K obilni udeležbi vabi vse ude in prijatelje društva — odbor.
Gorence. Izobraževalno društvo Št. Pe-ter-Ruda priredi v Gorenčah dne 22. oktobra ob 2. uri popoldne pri Hartlnu shod s sledečim sporedom:	1. Pozdrav predsednika'
2. Govor gosp. kanonika Dobrovca. (Gospod dr. Lambert Ehrlich iz Celovca.) 3. Igra »Sveta Neža«. (Vstopnina 20 h, sedeži 40 h.)
4. Prosta zabava pri Buchbauru; poje žvabe-ški pevski zbor. — Ob lepem vremenu na prostem pri Buchbauru.
Vogrče. Slov. katol. izobraževalno društvo za Vogrče in okolico priredi v nedeljo, dne 29. oktobra v gostilni pri Škofu po blagoslovu mesečno zborovanje in igro »Kmet Herod«, h kateri uljudno vabi odbor.
Podljubelj. (»Slovenska Straža«) vabi tudi vse narodnjake iz soseščine, ki še ' niso udje, na svoje zborovanje. Ker so tudi volitve pred durmi, se lahko zgovorimo o našem postopanju dne 12. novembra. Pridite torej vsi! Igrala se bo igra »Nocoj je en lep večer« in »Kmet in fotograf«.
Vabilo na žaloigro »Mlinar in njegova hči«, katero priredi Slov. krščansko delavsko društvo v Celovcu dne 5. novembra t. L, : točno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Trabesinger. Vsi Slovenci v Celovcu in i iz okolice so prijazno vabljeni. — Odbor delavskega društva.
Prve avtoritete tu-in inozemstva priporočajo „Kufeke" kot najboljše živilo proti bljevanju, črevesnemu katarju, driski itd.
Loterijske številke.				
Praga, 11. oktobra:	78	26	13	50	74
Dunaj, 14. oktobra:	51	12	49	15	21
Gradec, 14. oktobra: 51	62	81	15	67
Nihče ne trpi
rad revmatizma, skrnine, nevralgiie ali ozebline. Zelo naglo se čuti olajšava pri uporabi zdravniško priporočenega sredstva, imenovanega
Contrheuman.
Lajša in pomiruje bolečine, izsesava otekline na členih, pospešuje njih gibčnost in odstranjuje neprijetno boleče srbenje.
Poprašajte pri svojem zdravniku.
jiilolovaleliiHlaviiazalBia
c. kr. dvorni zalagateij,
PRAGA-III., vogel Kerudove ulice štev 203. 1 škatlica 1 krono.
Proti	predplačilu	K	1'50	dobi	se	1 škatlico 1	o
„	„	„	5-—	„	„	5 škatlic J	-c
„	„	»	9-—	„	„	10 „ J	2
J5W Pozor na ime izdelka, izdelovatelja in varstveno znamko!
mi
Dobiva se v vseh lekarnah, v Celovcu: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Vikt. Hauser, H. Gnit.
Tržne cene v Celovcu
12. oktobra 1911 po uradnem razglasu:
			100 kg				80 litr.	
Blago			od		do		(biren)	
			K	v	K	V	K	V
Pšenica ....					24		15	84
Rž . . .			20	64	21			12	68
Ječmen ....			23	53	25	20	12	24
Ajda				—		22	08	10	60
Oves				18	57	20			6	81
Proso .... Pšeno .... Turščica . . .					20	71	11	60
Leča				—	—	—			 .	—
Fižola rdeča . . Repica (krompir)							8	88	4	__
Deteljno seme .			-	—	—	—	—	—
Seno, sladko . .			6	50	8	—	—	—
„ kislo . .			5	50	6	50	—	—
Slama ....			3	80	5	—	—	—
2elnate glave po 100 kos.			12	—	18	—	—	—
Aepa, ena vreča	• •		—	—				—'	—	—
Mleko, 1 liter			—	24	—	28		
Smetana, 1	„ Maslo (goveje) .			—	60	1	20		
	. 1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	80	3	60		
Slanina (Špeh), pov. 1		?	2	20	2	30		
„	..	sur. 1			2	10	2	20		
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par .	.			12	—	14		
Piščeta, 1 „			2	80	3	60		
Race .	...			—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .	. .		—	—	—	—		
30 cm drva, trda,	1 m2		3	—	3	40		
30 „	„ mehka, 1		n	2	60	3	—		
			100 kilogr.					
Živina	jruciez		živa		zaklana			O
							a	£
	od	do	od	do	od	do	■S	g
	v kronah						i	0,
Konji											.
Biki											—	—	—
Voli, pitani . .	—	—	—	—	—	—	—	—
„ za vožnjo . Junci								_	_
Krave ....			_						
Telice .... Svinje, pitane .					150	160	17	17
Praseta, plemena Ovce . .	11	60					186	110
finski sejni je bil zaradi kužne bolezni na gobcu
____________in parkljih zaprt.______
Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“ !
V najem se da
se Prosilci morajo biti izučeni trgovci in nii °?lasiti ustmeno ali pismeno pri „Hra-nici in posojilnici v Velikovcu11 do dne ^^vembra 1911.
_	majhne stare
^i§ne orgije.
miha.Cv^ organist v Št. Lenartu pri Sed-— ^udencih, p. Rekarjaves.
Kdor rabi
za/srip11 ^V^tufibarvne zimske barhente, i Uanaf-k ln .dru&0 perilo, lanene in borni
sko blan’ cefire> Platno, inlet, brisače, rjul
drugetkn?,-Za d™6 in gospode, žepne rc rune, naj se obrne zaupno na kršč.
Jaroslav Marek £
V zavuBistrB,n WN(1VliII, fflfisili Ol) Met. (Češ!
zimskeKa v!?8!111 i11111 veliko množino os PoSiljam r:hen.t.a, flanele, kanafasa itd. za 20 K frar?tV°Jlh po 40 m za 18 K, prv zastonj in ™3, po Povzetju. Vzorci se
VZorci ne noi-?1116 Pr0st0- - °d o;
Pošiljajo. — Dopisuje se
Zaradi bodočega novozidania
:: hiše le krojno blago po ::
znižanih cenah
naprodaj.
Z& preliBipce passane cene.
Z velespoštovanjem
Hilion REHKO, Celouec,
vogel Novi trg in Kramer j eve ulice.
Lepo posestvo
na katerem se more rediti 18 — 20 glav živine, se proda. Poleg njiv, travnikov, velikega vrta in dveh sadovnjakov še spada zraven obširen tuftolom, žaga in mlin, pripraven za umetni mlin. Več pove Frančiška Prajnik v Peračici, pošta Škocijan v Podjuni, žel. post. Sinčaves.
~ V najem se odda —
gostilna in
trgovina
v društvenem domu v Žitarivasi. Pojasnila se dobe istotam pri Kat. slov. izobraž. društvu „Trta“ v Žitarivasi, p. Miklavc, Koroško.
I Lovske puške
...
Prva DorovsRa oražnota-ar-niška družba
Ceniki brezplačno
v seh sestav, prizna-n o delo prve vrste,z n ajb oljšim strelnim a cinkom, priporoča
družba z omej. zavezo
: v Borovljah na Koroškem.
poštnine prosto.
se odda od 1. januarja 1912 v črni. Prošnje naj se pošljejo na župnijski urad v Črni, Koroško.
j Sukno. Koci. Konj- ( | ske odeje. Vezivo I
I (Stickgarn) v različnih barvah in vsaki | i velikosti se dobiva v Velikovcu v tovarni i j volnenega blaga Jakob Pogatschnigg. j l Tudi kupujem in v zameno z blagom j prejemam ovčjo volno.
Namesto 40 kron samo 6 kron!!!
Ganuooa brada
{Egr krasotni izvod “»3J podobna jelenovi bradi, pristna, zelo lepa, 16 cm dolga dlaka, s starosrebrno Hubert-cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj
samo 6 kron,
Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Razpošilja po povzetju in colnine prosto izdelovalec gamsovih brad
L. Fenichel, Dunaj, IX., Altmiittergasse 3/43.
Jožef Božičff CeinvEi>
Beljaška cesta štev. 14
trgovec z mešanim blagom
kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke,
kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča
patentirano oBje za večno luč in ogije za kadilnice
vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in druge cerkvene sveče itd.
Zahuala.
Podpisani si štejem v dolžnost, zahvaliti se slavni »Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani«, da je vsled požara mojega gospodarskega poslopja dne 26. avgusta t. 1. takoj pustila škodo ceniti in zavarovalnino v mojo popolno zadovoljnost takoj izplačala.
Jan. fledued
Spodnje Krčanje, Koroško.
Pomočnika
Herinnik mi. Tlrnvne na
sprejme takoj črev-Ijarski mojster Jak.
V Narodni šoli
v Šl. MsH v liži m lorošlin
imajo čč. šolske sestre
Gojenke se učijo in vadijo v vseh ženskih ročnih delih kakor tudi v kuhinji in perilnici.
Na stanovanje in hrano se sprejemajo tudi šolarji za ondotno trirazredno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom.
Krompir in fižol
kupuje na debelo in drobno
Jožef Božič,
trgovec v Celovcu.
Obtežuje Vas kašelj?
Skusite od zdravnikov predpisovani, iz-nenadljivo hitro učinkujoči, znani, za otroke in odrasle pripravni
Izvolite vprašati svojega zdravnika.
Steklenica K 2’20. Po pošti franko proti predplačilu K 2-90. Tri steklenice po pošti franko proti predplačilu K 7-—. Deset steklenic po pošti franko proti predplačilu K 20*—.
IzdelovatelJ in glavna zaloga
lekarna I. FMSSI, c. kr. dvorni doMelj,
PRAGA-III., ogel Nerudove ulice št. 203. Pozor na ime izdelka, iz-
delovatelja in varstveno
znamko!
Dobiva se v večini lekarn, v Celovcu »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.
Cinfernat)
čč. iolsi sester v Mei šoli Družtie se. Cirile in HM e lleliliovcu
se priporoča p. n. slovenskim staršem.
V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira se posebno na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se prične dne 4. novembra 1.1. Plačila 26 kron mesečno.
Ogiasilanaj se blagovolijo poslati čč.šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.




VŽIGALICE ^ družbe sv. Cirila in Metoda. , Zaloga pri Jv.Perdanu vLiubljam.

Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske
Ciril in Metodove vžijolice
ki so priznano najboljše.
Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani.

VŽIGALICE
družbe sv. Cirila in Metoda, j Zaloga pri Jv.Perdanu vLiubliam. j
ffoMUNflAlffig,
1
Priddmžb

Lekar-
narja
A. It M balzam.
Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko.
Postavno zavarovano.
Vsaka ponaredba, posnemanje in razprodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti, se bo sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. —Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženjn, hripavosti, olajša katar, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnim boleznim, vnetju jeter in slezene, netečnosti, slabi prebavi, zapeki, proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih, opeklinami, prišču itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 velika specialna steklenica K 5*60.
Lekarnarja il. TMerry-ja
edino pristno
centifolllsko mazilo
zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3’60.
Izdelovatelj : Adolf THIERRY, lekarna PRI ANGELU VARIHU v Pregradi pri Rogatcu.
Dobiva se skoro po vseh lekarnah. Na debela v medicinaldrogerijah.
Allein echter Balsam
■us der Schutlsngtl-Apithtktlsi
A-Thierry in Pregrada
ksi R*Wr»«l»-Sasierljruink
ninr^i—
UzaiOruÉ sv. Moria v Čira
je nanovo izšla knjiga:
Živlienie svetnikov in svetnic božjih.
Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar.
Dva dela, druga izdaja.
Cena: Mehko vez. K 8'—, za družnike K 6'—, po pošti franko KI-— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 12-—, za družnike K 8-80, po pošti franko K l-— več.
nt——ir—3L jl jnanaaan
Po okužbi
so se neznatne ranitve mnogokrat izpremenile v hude rane. Obvežite tedaj vsako rano z najbolj pripravnim sredstvom.
Že let se je izkazalo mečilno vlažno mazilo, takozvano
Draško domače mazilo
vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušica stane 70 v. Proti preplačilu K 316 se pošljejo štiri pušice, za K 7'— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogr. monarhije.
Pozor na ime izdelka ter iz-delovatelja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin.
6. FRAGNEB, c. in kr. dvorni dobavilelj
lekarna „Pri črnem orlu“
Praoa, Mala sirand, vooal Nerudove mise šl. 203.
Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu »Pri angelu«, P. Hauser, H. Cult, Viki. Hauser.
[Glavna zaloga:
Kmetovalci !
Naročajte litoželezna prenosna kotlišča za pico, nove prekucljive prenosne kotle kakor tudi parilnike, bakrene kotle za žganje kuhati, poljedelske stroje in vse druge potrebščine železnine pri
“ Peter Mii, delie.


umi^siinis
CROHTIH
Centrala:
zauarooalna zadruga = U ZHGREBU. =
Edini domali zararov. zavod.
ihhmjjgjnw, Olaona zastopstua:
Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo.
mm
Im
-ZAGREB, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradovičeve ulice.
Podružnica: Trsi, Via del Lavatoio št. 1. II. nadstr.
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja:
i Mas fillSiPSidg» * 1- Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
■« na	«j 2. Zavarovanje dote.
3. Zavarovanje živi jenske rente.
2.	Proti shodi po požaru: ?^“jrp££^
gospodarskih strojev, blaga itd.).
3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.).
3.	Zauarooanie steklenih šip.
Zadružno imetje v vseh delih znaša...........................K 2,319.068-21
Od tega temeljna glavnica....................'......................... 800.000-—
Letni dohodek premije s pristojbinami.................................. 1,221.748-41
Izplačane škode........................................................ 4,323.268-44
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod jako ugodnimi pogoji.
Natančneje informacije daje ft\m ZflSlODSÌVO „CrOaÌÌfle“ V LjliDljQ[ÌÌ (IVròltó Kfflgl & SllVfllj.
Okrajni zastopnik za Celovec in okolico je g. JOŽEF ŠTUHEC, solicitator v pisarni dr. Miillerja. — Obenem sprejemata ponudbe imenom okrajnega zastopnika gosp. ALOJZIJ TERČEK, knjigovez v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu, in g. MILOŠ SVANJAK, učitelj v Strojni, pošta Prevalje.

Hotel Trabesinger u Celovcu
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Velikoušha cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočuiejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo služi
S1», senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Velike duarane za shade in aeselice.
kegljišče.
pozimi zakurj eno.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000.
Dem vloge Gtirestulemo po
4	Do le vil
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
curala v Liiiiiliaiii. Podružnice v Saljelu, frslii, Sarajsvu in Gufici;
Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8‘— za komad. Tiske srečke s 4 0/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K IO-— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti potovini po dnevnem kurz11-
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.