TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje ŠTEVILKA 26, LETNIK 16 28. 12. 2006, CENA 270 SIT/i.m Knjižnica sp 0 ZASAVC 2006 352(497.12 Zagorje ob Savi) COBISS e TRGATEV s NAJVEČJA SNOWBOARD AKCIJA -100 X WJME ram 0Wi»w SLOVENSKIM SNOWBOARDARJEM PODARJAMO 100 PAROV ODLIČNIH SNOWBOARD ČEVLJEV BRONX! Več informacij in pogoje akcije najdete na spodnjih naslovih! tgaites s L O ve N 8 K I SNOWBAOROI TRBOVLJE, Savinjska cesta 35 - TEL.: 03-563-30-31 www.goltes.com info@goltes.com öd 4.790.000 9IT Avto hiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov popust 300.000 SIT navigacijo Garmin Mazda* Zmagovalka z zmagovalno ponudbo. Mazda! Izzivalko z izzivalnim popustom Mazdini največji hiti 2006! popust 200.000 SIT popust 150.000 SIT MazdaS Družinski popust zo družinskega ljubljenčka. Mazda2 Velikansko ugoden malček. 190.000% od 2.390.000 SIT 13.728.93 EUR Nov model 8X4 - diesel GUME ZA DOLOČENE ELE S U Z U K + UVODNIK »Živjo, zvesti Zasavc,... Približije se konec leta, pa nam dovoli, da se tudi mi obrnemo k tebi s kakšno lepo mislijo.. .Nekoga presenečati preko celega leta ni mačji kašelj. Zato se ti v imenu svojem obračam z besedami, ki prihajajo iz dna srca, nasmeh podarjam prav vsakemu zvestemu prijatelju ZASAVCU... nasmeh podarite naprej in namesto pisanih lučk bodo nasmejani obrazi osvetlili prav vsakogar s tega planeta. Kakšen je recept za leto, ki prihaja? Osnovni, ki vsak ga po svoje prilagaja!... LJUBEZNI nikoli ni dovolj, dodajmo srčno še DOBROTO, sladkajmo s kapljicami notranjosti DUŠE... preliv pa vedno topel je OBJEM...Kako zamešati? S POLJUBOM nežnim, TOPLIM še pogledom,... in...saj ni mogoče ob vsem obdan ostati z ledom. Kdo pravi, da življenje ni lepo??? Ne čakajmo, da nam je DANO, potrudimo se PODARITI. Ali ni to že VELIKO, mar ni to VSE? In Novem letu 2007 bodite VELIKI, pa ne v VIŠINO, ampak v GLOBINO - in...SREČNO » MAJA Ne, nisem velika v VIŠINO, prav nič pa ne ovira me na poti v GLOBINO in kri mi radostno zapolje, ko prejmem pismo, ki poplača delo in prebedene ure moje. Za bralce Zasavce je vredno oboje. SREČNO DRAGI, ZVESTI NAŠI - V IMENU SVOJEM IN SODELAVCEV PRAV VSEH ŽELIM, DA SE SREČUJEMO NA NAŠIH ZASAVSKIH POTEH Urednica Marta MORATE PREBRATI: Hrastniška drsalna Dejavnosti v stanovanju Klobasanja _ ^ in bunkucarija f O VDC - ljubezen Anina Pre-drzno NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 11. januarja 2007 Naslovnica: GOLTES STYLE tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutarin Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880158, komerciala: 031 822 533,040267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si, http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 0> PIS MA_____________ TUDI 7A DIUJGA ŽIVA BITJA JE BOŽIČ... Izjava za javnost študentov filozofske fakultete. 19. 12. 2006 Ledena birokracija »humanističnega« faksa Zaradi bližajoče zime se nas je nekaj študentov odločilo pripraviti zbiralno akcijo za zavetiščne živali. Namero smo želeli izpolniti v okvirju Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in tako dokazati, da lahko poleg študijskih obveznosti študentje naredimo tudi kaj Splošno dobrega. S tem bi marsikateri zapuščeni živali olajšali breme hudega mraza in votlega želodca. Tako smo stopili do pristojnih na Filozofski fakulteti in jih zaprosili za uporabo fakultetne avle. Na njihovo zahtevo smo še isti dan (v torek, 12.12.) napisali pisno prošnjo in jo oddali. Kolegica iz Biotehniške fakultete je prav tako zaprosila za uporabo njihovih prostorov (BF), njeni prošnji pa so že na podlagi pogovora ugodili. Od Filozofske fakultete smo pričakovali podoben odziv, zato smo dan po vlogi prošnje (šest dni pred načrtovano akcijo) na svoje stroške natisnili plakate, na katerih smo avlo Filozofske fakultete določili za kraj zbiranja. Vsak dan od oddaje naprej smo preverjali, če smo že dobili odgovor z dekanata. Ker nam še do dneva izvedbe akcije (torek 19. 12.) niso odgovorili, smo se spet obrnili na pristojne Filozofske fakultete. Ob prvotnem vztrajanju, da oni naše prošnje nimajo, so nam kasneje dejali, da prošnja še ni rešena in da zato akcije ne smemo izvajati na Filozofski fakulteti. Pojasnili smo, da naša akcija ne bo motila nikogar (potrebovali smo namreč samo dovoljenje za uporabo ene od štirih praznih miz, ki so nameščene v avli) in da akcije ne moremo preklicati, saj veliko ljudje pričakuje dogodek in bodo samo zaradi zbiranja prišli na fakulteto. Nagovorjeni so ponovili, da imajo na dekanatu pomembnejše delo, zato naša prošnja ni prišla na vrsto, brez prošnje pa ne smemo uporabljati Fakultetnih prostorov. Naše vztrajanje ni pomagalo, zato smo se postavili pred Filozofsko, kjer smo pet ur ob pihanju sevemika in pri 2 stopinjah Celzija čakali donatorje in na ta način zbrali nemalo reči: 60 kilogramov pasje hrane, 17,5 kilogramov hrane za mačke, 5 igrač, prav toliko povodcev, malo več ovratnic in 21 odej. Vse zbrano bomo na lastne stroške odpeljali v Obalno (koprsko) zavetišče za zapuščene živali. Kljub skrajnem mrazu in pomanjkljivem oglaševanju nam je k akciji uspelo spodbuditi kar nekaj ljudi. A kljub splošnem pozitivnemu zaključku ne moremo skriti razočaranja nad pristojnimi s Filozofske fakultete in njihovemu rigoroznemu vztrajanju na črki birokracije. V študijskem programu nemalokrat poudarjajo širino humanističnega duha, ki rase na Filozofski fakulteti. Ob tem poskusu (ne)sodelovanja z njimi se je njihovo trkanje po prsih izkazalo za neutemeljeno. Mogoče pa je treba po humanistično pobudo na kak »nehumanistični faks« tipa Biotehniške fakultete. študentje Filozofske fakultete Nahajamo se božičnem času. Mnogi kristjani se bodo za božič zbrali v svojih družinah in se veselili Jezusovega rojstva - ob tem pa si bodo mogoče zaželeli tudi srečne božične praznike. Ali bo božič srečen tudi za živali? Za mnoge ne, saj se ravno v tem času, podobno kot za veliko noč, za hrano zakolje zelo veliko živali. Za mnoga živa bitja je torej božični čas čas neizmernega strahu, trpljenja in grozljivega umiranja. Eni se veselijo, drugi umirajo. Kje je vzrok takšnega odnosa do živali? Ker se povečano število živali ubije ravno za verski praznik, ali ni mogoče vzrok za to ravno v religiji. V religiji okolja, ki je katoliška in ki celo uči Ne ubijaj? Ta, kot tudi mnoge druge na Bibliji temelječe religije, podpirajo oz. dopuščajo ubijanje živali za prehrano in še za druge namene (lov,...). In seveda ne samo za verske praznike, temveč na splošno. Kaj bi rekel Jezus, ki je bil vegetarijanec in ljubitelj živali ter se je zanje boril na vsakem koraku, danes, ko se v Njegovem imenu zakolje na milijone živali za praznovanje Njegovega rojstva? To vprašanje želimo tako postaviti cerkvi, ta namreč trdi, da sledi Jezusu, ter ga predati nekaterim škofom v Sloveniji s pobudo, da naj cerkev iz ljubezni do Boga in živali preneha učiti, daje dovoljeno ubijanje, mučenje in uživanje živali. V ta namen smo pripravili ustrezne pobude za ljubljanskega nadškofa Urana, mariborskega nadškofa dr. Krambergerja in druge slovenske katoliške škofe, kot tudi za škofa Evangeličanske cerkve mag. Emiša. Pobudo za prenehanje ubijanja, mučenja in uživanja živali kot tudi za preklic izobčenja vegetarijancev, te je namreč cerkev preklela že v 6. stoletju po Kristusu, pa smo poslali tudi papežu Benediktu XVI. v Vatikan. Na tiskovni konferenci, ki je bila:v četrtek, 21. 12. 2006, ob 11.00 uri v prostorih STIC, Krekov trg 10, Ljubljana so predstaviti stališče društva v zvezi s problematiko živali, božič in cerkev ter omenjene pobude. Navedeno problematiko sta na tiskovni konferenci predstavila Stanko Valpatič, predsednik društva in Vlado Began, varuh pravic živali. Društvo za os vobodite v živali in njiho ve pra vice: Zanj Stanko Valpatič, predsednik NAJ NOVICA TEGA LETA: V HRASTNIKU DRSAJO... V Hrastniku ob teh prazničnih dneh ne bodo nadrsali, pač pa se lahko po mili volji drsajo...Od 9. decembra 2006 imajo namreč na rokometnem igrišču pod stadionom na Logu postavljeno umetno drsališče z dimenzijami 20m krat 10m, kar je čisto dovolj za začetek. »Za to imenitno pridobitev imata največ zaslug direktor TKI Brane Majes in župan Miran Jerič, pomagala pa so še nekatera druga hrastniška podjetja...,« je povedal Lojze Deželak, direktor KRC -a, kjer zdaj upravljajo s tem športnim objektom. Drsališče je na voljo od 9. do 21. ure, drsalke pa izposojajo od 17. ure dalje. Ura uporabe stane 200 sit, kar mladina s pridom izkorišča, saj je bilo doslej v povprečju 70 izposoj dnevno. Umetna masa seveda ni občutljiva, zato je drsališče uporabno v vsakem vremenu. »Če bo zapadlo veliko snega, ga bomo odstranili, maso očistili s toplo vodo in drsališče bo zopet nared...«je še dodal Lojze Deželak. Čeprav je masa primerna za celoletno uporabo, predvidevajo, da bo drsališče odprto do konca marca. Fotograßje in besedilo: FančiMoljk »Poskrbeli bomo, da bo praznični mesec razgiban, pester in prijeten,...« je med drugim zapisal župan Miran Jerič v zloženki, ki vabi občane na prireditve raznih društev, šol, organizacij... Začelo seje že 12. decembra 2006 z novoletnim koncertom GŠ in nadaljevalo predvsem s prireditvami za mlade. Občinska zveza prijateljev mladine je poskrbela, daje dedek Mraz obiskal na Dolu in v Hrastniku vse otroke v vrtcih, predšolske otroke, učence na razredni stopnji in jih obdaril z igračami, filmskimi in lutkovnimi predstavami, muzikali... Veselemu decembru so se prilagodile tudi ustvarjalne delavnice v Knjižnici Antona Sovreta. Še posebej bi omenili dobrodelni koncert, kije bil v sredo, 20. decembra v Dolanki. »Vaš odziv v lanskem letu je bil presenetljiv, zato smo sklenili, da ga ponovimo,« je ob pozdravu obiskovalcem povedala Belinda Ladiha, ki je pripravila program v sodelovanju s KUD Svoboda Dol. Med nastopajočimi je posebno navdušila steklarska godba z dirigentom Jožetom Rusom in pevcem Jožetom Budnom, ZPZ in skupina Plavica. Tudi učenci so se odrezali predvsem kot plesalci in pevci ter v igranju harmonike. Navdušila je tudi gostujoča skupina Vrelec iz Rimskih Toplic. Za otroke, potrebne pomoči, pa so obiskovalci zbrali 90.000 tolarjev. Na soboto, 16. decembra, so člani Turističnega društva že tradicionalno na ploščadi DD razveseljevali mimoidoče z zelenimi šopki, čajem, kavo...V soboto, 23. decembra, pa je pripravilo Občinsko združenje Rdečega križa Hrastnik novoletno srečanje s starejšimi občani v športni dvorani na Logu. O prireditvah v zadnjem tednu decembra bomo poročali v naslednji številki. Besedilo: Fanči Moljk Letos so v SB Trbovlje realizirali plan, povezan z obnovo in modernizacijo prostorov in opreme laboratorija za klinično kemijo. Delovanje in dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, so predstavili 14. decembra 2006 na dnevu odprtih vrat. S sodobnimi, računalniško podprtimi analizatorji lahko opravljajo preiskave s področja hematologije, biokemije in imunologije. Storitve nudijo v okviru zdravstvenega zavarovanja in samoplačniško. Zaposlujejo 16 laboratorijskih delavcev z izobrazbo, ki jo določa Pravilnik o delu medicinskih laboratorijev. Vsi se dobro zavedajo, da je pomembna kvaliteta dela, zanesljivost in natančnost preiskav, zato vsakodnevno preverjajo rezultate, kar predstavlja tudi notranjo kontrolo. Vključeni so še v slovensko kontrolo kvalitete dela in mednarodno kontrolo. Tako jamčijo uporabnikom storitev točnost in zanesljivost rezultatov, kar jim bo prišlo zelo prav, ko bodo uzakonjeni strožji pogoji dela v medicinskih laboratorijih. Njihovi analizatorji so povezani z bolnišničnim informacijskim sistemom, ki povečuje ažurnost, saj elektronsko naročanje preiskav in spremljanje njihovih rezultatov, zmanjšuje možnost napak, povečuje preglednost in elektronsko arhiviranje podatkov. Z adaptacijo prostorov želijo omogočiti lažji in prijazen odvzem krvi in urina. Na dan odprtih vrat so z veseljem odgovarjali na vprašanja obiskovalcev in ponosno razkazali svoje nove pridobitve, kdor pa je želel, so mu izmerili krvni sladkor ali holesterol. Besedilo in slike: Irena Vozelj DRUGA ZAGORSKA SEJA V Odvijala se je v vroče-hladnem prazničnem vzdušju Medijskih Toplic, kjer je bil najprej sprejet zapisnik prve seje, potem pa so dijakinje litijske gimnazije, ki so sicer Zagorjanke, predstavile svoj razvojni program, s katerim so osvojile drugo mesto v Sloveniji za Naj podjetniško idejo (»103 inovativne podjetniške ideje za Zasavje«). Projekt so izdelale pod mentorstvom Staše Baloh-Plahutnik. Njihova naj podjetniška ideja nosi ime »Posladkajte in pozabavajte se v Evroparku«. Kristina, Urška in Maja so projekt uspešno predstavile in ga tako dale v razmislek članom OS. Potrjen je mandat članici OS Anici Ule Maček in sprejeto poročilo župana o izvajanju tekočih aktivnosti v občini. V tem poročilu je bilo največ govora o plazu Markelj, katerega sanacijo bo v največji meri financirala država, nasprotovanju ukinitve dežurne zdravstvene službe in policijske postaje v Zagorju in dodeljena je pomoč gospodinjstvu v Ravenski vasi, kjer je zgorel hlev. Ostaja tudi še problem Vrsarja, kjer še niso razčiščeni premoženjski odnosi, pa si bodo predstavniki občine januarja objekt podrobno ogledali. Potrjen je proračun za januar-marec in sprejet Predlog 1. rebalansa za leto 2006. Sklep o določitvi vrednosti točke za uporabo stavbnega zemljišča je sprejet s petimi glasovi proti, sprejeta sta tudi lokacijski načrt za območje nekdanjega obrata Lisce in sprememba lokacijskega načrta za bencinski v Kisovcu. Komisija za mandatna vprašanja je tudi imela svoje poročilo in tu seje atmosfera, kljub hladnem jutru malce segrela predvsem zaradi članstva v komisijah ter odborih in števila predstavnikov različnih strank. Bilo je kar nekaj vročih debat, slišati je bilo o šikaniranju, sprenevedanju in še marsikaj. No, po seji so vsi člani OS dobili novoletna darila in bili povabljeni na kosilo, kjer se naj bi strasti pomirile. Upajmo, da so se, vsaj do konca praznikov. Besedilo: St.R. ______FUNŠTERC © S SODELAVCI IX XOVINAll.il Ob letošnjem zaključku leta je hrastniški župan Miran Jerič z nekaterimi sodelavci občinske uprave v sredo, 15. decembra 2006, našel čas za razgovor z zasavskimi novinarji. Že ob pozdravu v Zadružnem domu Čeče je izrazil zadovoljstvo, ker je bilo njihovo poročanje skozi vse leto korektno in dobronamerno. Zadovoljen je tudi z letom 2006, saj je bilo na vseh ravneh zelo uspešno. Spomnil je na zaključen projekt obrtno industrijske cone in nove steklarne v Podkraju, kjer je zaposlenih 200 ljudi. Omenil je začetek postopkov za gradnjo čistilne naprave in dokončanje kolektorskega sistema. Povedal je, da namerava klub zasavskih poslancev skupaj z RTH, TET in ministrstvom za gospodarstvo do 10. januarja 2007 vložiti predlog za spremembe zasavskega zakona. In se navsezadnje pohvalil tudi z umetnim drsališčem v vrednosti pet milijonov sit, ki so ga kot prvi v Zasavju postavili v teh dneh na Logu v Hrastniku. Novinarji so županu Miranu Jeriču zastavili številna vprašanja. V zvezi s križiščem pri Riklovem mostu je župan poudaril, da jih čakajo predvsem z obvozi velike težave in bodo morali imeti udeleženci v prometu veliko potrpljenja. Z deli bodo nadaljevali v naslednjem letu. Zanimal jih je tudi podjetniški inkubator, ki bo zaživel v drugi polovici leta 2007. Izvedeli so, da bodo v teh prostorih tudi prostori obme zbornice. Vprašali so tudi, kaj bo v praznih prostorih nekdanje Jutranjke na Dolu. Odgovoril je, da so last Mirana Vidmarja, ki namerava do aprila prihodnjega leta urediti gostinski lokal. Na koncu so si zaželeli še naprej uspešno sodelovanje, v novem letu 2007 pa veliko osebne sreče . Slika in besedilo: FančiMoljk V ZNAMENJU MEDSEBOJNIH TIPANJ V sredo, 20. decembra 2006, je v Radečah potekala prva redna seja novega občinskega sveta in z novo izvoljenim županom Matjažem Hanom ml., po konstitutivni seji po volitvav Na začetku seje je župan predlagal umik sedme točke dnevnega reda Sklepanje o zadolževanju občine v letu 2006 z obrazložitvijo, da je bilo stanje v času priprave gradiva za sejo drugačno kot tik pred sejo. Govora je bilo o načelno obljubljenih državnih sredstvih, ki pa so na osnovi uresničevanja dogovorov s predstavniki različnih ministrstev že ‘okrepila’ občinski proračun, tako da ima občina ‘le’ še 30 mio SIT neporavnanih računov. Slednje bodo ob pravilno naravnani porabi proračuna lahko odplačali brez nepotrebnega zadolževanja in kreditov v naslednjih mesecih. V nadaljevanju seje so svetniki in svetnice potrdili člane in članice občinskih komisij, odborov, svetov javnih zavodov in javnega podjetja. Z nekaj različnimi pogledi in razmišljanjem navkljub so sprejeli povišane oz. usklajene cene in vrednosti komunalnih točk. Spregovorili so tudi o nepričakovanem in neprijetnem dogodku, ki seje zgodil na OŠ Marjana Nemca. Vrstniki naj bi poškodovali enega od šolarjev, ki jo je sreči odnesel brez hujših poškodb. Na seji je ravnateljica Simona Zupančič povedala, da je preiskava še vedno v teku in da kriminalisti še vedno ne vedo ali je fant na hodniku padel sam ali ga je kdo namerno spotaknil. Kot pa so ugotovili, naj bi se vse to dogajalo kot prerivanje, ki ga mladi poznajo s televizijskih ekranov in računalniških igric. Na žalost je takšno ruvanje preseglo mejo igre. Udarec v pletež je povzročil težave z normalnim dihanjem in ena od učiteljic mu je nudila prvo pomoč in obenem poklicala zdravnika . Moteč pri vsem tem je bil, po mnenju ravnateljice, župana in svetnikov, odnos uslužbenke na OŠ, ki naj bi ob klicu staršev poškodovanega otroka glede informacije o njegovem zdravstvenem stanju, odložila slušalko. Po končani seji smo za kratko izjavo o vtisu s seje poprosili župana. Glede na to, da je bila seja krajša kot seje v prejšnji sestavi sveta in dokaj pestra, nas zanima vaše mnenje o njej? »Moje želje so se uresničile, saj bom seje vodil predvsem v tem smislu, da bodo zanimive in konstruktivne, da se bo debata izmenjavala, da se bodo pogledi ‘križali’, vendar da bo še vedno vse v skladu s poslovnikom. S tem bodo seje krajše, čeprav bodo vsebinsko zahtevne in kot sem že dejal, bomo s tem racionalno porabili čas in tudi obogatili vsebino. V tem kratkem času po volitvah je že bilo precej narejenega, kar občani zaenkrat še ne vidijo, vendar verjamem, da bodo rezultati naših prizadevanj v kratkem dobro vidni. Verjamem v to občinsko upravo, v svetnike, v dobre projekte v Radečah. Sam osebno pa imam dovolj energije, da pripomorem k temu, da se lahko projekti hitreje realizirajo.« Kaj je razlog za umik sedme točke z dnevnega reda seje? »Glede na to, da v času sestavljanja dnevnega reda in pri pripravi na sejo nismo imeli določenih podatkov, predvsem o tem, kakšno je finančno stanje Občine Radeče, smo sklep uvrstili na dnevni red. Nato je prišlo do nekaterih sprememb in prav zato smo sklep o zadolževanju Občine, na vso srečo, umaknili. V tem času, v roku treh tednov, smo veliko delali in imeli precej sestankov na temo financiranja. Obiskali smo pet ministrstev in dobili sredstva, da se ni bilo treba občini zadolževati. Ostaja še nekaj odprtih postavk, vendar bomo vse v nekih normalnih postopkih pokrili.« Tako občina Radeče s svojim novim občinskim svetom in županom odhaja v novo leto z novimi izzivi in z možnostjo uspehov v 2007. z o n e Bešedilo. $ TR Rr Na 2. redni seji Občinskega sveta občine Trbovlje, ki je bila 18. decembra 2006, se je ponovila stara praksa nesmiselnega nategovanja poteka seje. Tako je seja, na kateri ni bilo pričakovati posebnih zapletov, trajala nepričakovano dolgo. Dobro uro so se svetnice in svetniki zadržali pri 2. točki dnevnega reda Pobude in vprašanja članov občinskega sveta in informacije župana. Svetnik Milenko Škrinjar (LDS) je izzval hudo kri s predlogom, da se svetnice in svetniki odpovedo sejnini v korist izobraževanju romskih otrok. Prišlo je do prerekanja in polemike, kije pred leti že prinesla ugotovitev, da sejnina posameznika ne more biti predmet odločanja občinskega sveta. Marija Juraja (LDS) je zahtevala pojasnilo, zakaj ob istem času, ko je sklicana seja občinskega sveta, poteka tudi okrogla miza z naslovom, »Ohranimo javne zdravstvene zavode« v Delavskem domu, ob udeležbi ministra za zdravje. Menila je, da bi bila udeležba članic in članov OS na okrogli mizi s tako pomembno tematiko nujna. V nadaljevanju seje so svetnice in svetniki potrdili predlog sklepa o začasnem financiranju, ker proračun za leto 2007 do februarja ne bo sprejet. O samem predlogu proračuna za prihodnje leto so imeli številne pripombe in pobude. Na koncu so soglašali, da gre Predlog odloka o proračunu občine Trbovlje v 30 dnevno javno obravnavo. V nadaljevanju so potrdili predlog spremembe cen pomoči na domu. Cena je za 10,3% višja, kot je bila leta 2003 in znaša 1.669.00 sit. Veljala bo do podelitve koncesij. Potrjen je bil predlog o povečanju vrednosti točke za izračun za uporabo stavbnega zemljišča z 1,80 sit na 1,90 sit. Sledil je predlog o povečanju vrednosti točke komunalne takse, ki bo po novem namesto 33,00 sit znašala 35,95 sit. Župan Bogdan Barovič je prisotne seznanil s svojo odločitvijo, da bo v novem mandatu funkcijo župana opravljal nepoklicno. V nadaljevanju seje so ‘prodali’ nekaj zemljišč pod garažami po 5.991.00 sit/m2 ter na predlog Komisije za volitve in imenovanja potrdili novo sestavo Nadzornega odbora občine Trbovlje in nove kandidate za komisije občinskega sveta ter predstavnike ustanoviteljice v Svet Zavoda za šport Trbovlje ter Nadzorni svet JP Komunala Trbovlje. M.A.Š. Na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje (STPŠ), ki predstavlja center tehniškega izobraževanja v zasavski regiji, so v šolskem letu 2006/2007 podelili štipendije dijakom tehniške gimnazije. V šolski sklad za štipendije so podjetja Rudnik Trbovlje Hrastnik, Rudis Trbovlje, Lafarge cement Trbovlje, ETI Izlake, JP Komunala Trbovlje, Občina Trbovlje, Livarna Trbovlje in SGP Zagorje prispevala finančna sredstva v višini 2,4 mio sit. Štipendije so podelili dvajsetim dijakom tehniške gimnazije na podlagi postopkov in kriterijev, določenih v pravilniku o štipendiranju. Največ točk so vlagatelji vlog za štipendije pridobili na podlagi učnih uspehov zadnjega letnika, oziroma v zaključnem razredu osnovne šole. Pri točkovanju je bilo zelo pomembno tudi sodelovanje kandidatov v obšolskih dejavnostih. Še najmanj točk so kandidati pridobili na podlagi pozitivnih odmikov od cenzusa za štipendije. Dijakom, ki so po omenjenih kriterijih zbrali največ točk, je pripadla pravica do štipendije. Podelili so osem štipendij dijakom 4. letnika, po dve štipendiji sta pripadli dijakom 3. in 2. letnika in osem štipendij dijakom 1. letnika tehniške gimnazije. Dijaki in njihovi starši se zavedajo pomembnosti sodelovanja med šolo, na kateri imajo vsi učitelji individualen pristop do vsakega dijaka in domačimi podjetji, ki se zavedajo, kako pomemben je za industrijo kakovostno izobražen in usposobljen tehniški kader. »Sem dijakinja 1. g letnika STPŠ Trbovlje in sem v mesecu decembru 2006 postala ena izmed dvajsetih štipendistov na naši šoli. Dejstvo, da sem med izbranci, je plačilo za vložen trud v osnovni šoli. Seveda pa je to tudi motivacija za naprej, saj se bom zelo potrudila, da štipendijo tudi obdržim. Kaj si bom s štipendijo privoščila? Želja in potreb je veliko. S štipendijo in malo finančne podpore s strani staršev jih bo kar nekaj uresničenih,« je dejala Eva Psarn. Darjana Kneževič iz 4. letnika tehniške gimnazije pa je menila: »Že tretje leto prejemam šolsko štipendijo. Izkoristiti želim priložnost za zahvalo vodstvu šole in vsem donatorjem, ki so mene in druge dijake nagradili za učni uspeh. To je lep občutek. Dijaki tako dobimo dodatno motivacijo in voljo do učenja.« Tekst in slika: M.A.Š. ? ZAKAJ ? ALI ? ZA KAJ? Nadzorni svet družbe Lafarge Cement d.d. je na seji, ki je bila 18. decembra 2006, sprejel odstop predsednika uprave Francija Blazneka. Slednji je odstopno izjavo podal pretekli teden in v njej zapisal, da odstopa iz zdravstvenih in osebnih razlogov. ‘Upam, da se vsi zaposleni pridružujejo moji zahvali za vse, kar je Franci Blaznek storil za Lafarge Cement’, je ob tej priložnosti dejal Peter Orisich, predsednik Nadzornega sveta. ‘Napredek, ki gaje na vseh področjih dosegel dosedanji predsednik upra ve, je trdno zagotovilo, da bo cementarna tudi v prihodnosti poslovala uspešno 'Dokler ne bo sprejeta končna odločitev o predsedniku uprave, ki bo nasledil Francija Blaznika, je Nadzorni svet odločil, da začasno za vodenje Lafarge Cementa skrbijo Božo Čemila, komercialni direktor in Marko Pirc, finančni direktor. Hude žalitve in neupravičeni napadi na cementarno ter Francija Blazneka osebno so se v zadnjem času močno stopnjevali in imeli negativen vpliv na njegovo zdravje. Poleg tega pa so se ti napadi razširili na njegovo zasebno življenje. Podatki iz leta 2005 dokazujejo, da je Lafarge Cement, d.d. med najuspešnejšimi podjetji v Sloveniji. Zaposluje 220 ljudi, v hčerinskih družbah Apnenec in Lafarge Transport pa je še 50 zaposlenih. V letu 2005 je podjetje imelo več kot 39 milijonov EUR prometa, proizvedli in prodali pa so več kot 540.000 ton cementa. Leta 2005 so dosegli rekordno prodajo, ki je za 12 odstotkov presegla plan prodaje. Kot smo izvedeli, se uspešna prodaja nadaljuje tudi v letu 2006, ko so morali zaradi povečanega povpraševanja zaprositi sestrsko tovarno cementa v Avstriji, da pokriva področje na severu Slovenije. Lafargeva Divizija Cement, Lafarge Cement d.d., Cementarna Trbovlje, je del mednarodnega podjetja Lafarge, ki je največji svetovni proizvajalec gradbenega materiala. Lafarge sestavljajo štiri svetovne divizije: Cement, Agregati in betoni, Strešne kritine in Mavec. Divizija Cement proizvaja cement, hidravlična veziva, proizvode iz apnenca in je vodilna proizvajalka cementa na svetu. V 49 državah Afrike, Severne in Južne Amerike, Azije ter Evrope je prisotna s 127 cementarnami in 31 mlini, zaposluje pa več kot 40.000 ljudi. V letu 2005 je divizija prodala 123,2 megatone cementa in ustvarila več kot 7,5 milijarde evrov prometa, kar je 8 odstotkov več kot leto poprej. ZAKAJ? ZAKAJ? Vizija Lafargeeve Divizije Cement je biti prepoznavna kot prva vodilna proizvajalka v cementni industriji in ustvarjati trajno vrednost za stranke, zaposlene in druge. V svoji strategiji seje usmerila v širjenje na svetovne trge, kjer bodo v prihodnosti potrebe po cementnih izdelkih večje. Inovativno razvija nove izdelke in kupcem zagotavlja različne vrste cementov. Na trgih želi dosegati vodilni položaj glede na standarde izdelkov, enostavno uporabo in same lastnosti cementa. Prav tako si prizadeva za najboljšo storitev za kupce, zelo pomembno vlogo pri tem pa imata logistika in dobava. Pomembno mesto v strategiji imajo vsi zaposleni, saj so nosilci znanja. Divizija tako želi razvijati strokovno znanje, ki bo ustrezalo prihodnjim potrebam skupine. To pa lahko doseže le z razvojem in izobraževanjem zaposlenih ter inovacijami in skrbnim upravljanjem znanja. Zato si je Divizija Cement v skladu s strategijo do leta 2010 zadala naslednje cilje: »Hočemo biti med najvarnejšimi skupinami na svetu, najboljši poslovni partner za svoje stranke, privabiti, razvijati in obdržati najboljše ljudi, s katerimi bo divizija dosegla najboljše rezultate in voditi v trajni poslovni odličnosti.« Trboveljska cementarna se je Lafargeevi Diviziji Cement pridružila v letu 2002. V letu 2004 so v Lafarge Cementu sprejeli sanacijski program zaodpravo čezmernega obremenjevanja okolja z izpusti snovi v zrak. V letu 2007 bo v okviru ekološkega sanacijskega programa sledila ena največjih investicij v zadnjih letih - 10 milijonov evrov vredna izgradnja odžveplevalne naprave. S tem bodo zadostili strožjim ekološkim standardom, ki jih prinaša nova zakonodaja Evropske Unije, predvsem pa bistveno zmanjšali izpuste snovi in praženje. Z uspešno zaključenim sanacijskim programom bo cementarna izpolnila svoj delež pri okoljski sanaciji celotne regije. Lafarge Cement je nezdružljivo povezan z lokalno skupnostjo, s katero sodeluje že dolga leta. Podpira mnoge projekte in društva s področja športa, kulture, glasbe ter druge, za lokalno skupnost nedvomno pomembne dejavnosti. Uspešno poslovanje cementarne pomeni tudi uspeh Zasavske regije, ki v zadnjih letih vidno napreduje na gospodarskem, družbenem in ekološkem področju. Torej, zakaj? Besedilo: Rudi Špan DRUGA ZASAVČEVA KLOBASARIJA IN BUNKUCARIJA TOREJ BO 19. JANUARJA 2007 OB 18. uri na Vidrgi, v Gostilni pri Vidrgarju, Jože Žibert s.p. Vse predelovalce domačih dobrot iz Zasavja in okolice vabimo, da se odzovete na naše vabilo in se nam devetnajstega januarja zvečer pridružite na reviji zasavskih klobas. Letošnje druženje bo še posebno pomembno, saj boste sooblikovali kriterije za zaščito naše zasavske jetmice. Vaš glas bo med strokovnjaki različnih področij dodal še posebno težo, saj ste vi tisti, ki jetrnico poznate do najmanjših podrobnosti. Tako kot se bomo dogovorili, bo obveljalo! Ta korak je pomemben tudi za prepoznavanje Zasavja in zasavskega turizma, pa naj bo to izletniški ali pa stacionarni, nastanitveni. Prav gotovo pa tudi čisto prodajni vidik teh dobrot, klobas in bunkuca, ni nezanemarljiv. Poleg jetmici bomo posvetili dobršen del časa in pogovora tudi »bunkucu« , kako skrbeti zanj, katere sorte sadja nam strokovnjaki priporočojo, kaj ugotavljate pridelovalci, s kakšnimi težavami se srečujete, vaši uspehi, dosežki, kako bi ocenjevali kakovost, kaj je najpomembnejše pri okušanju,.... Prijavite se že danes - dobrodošli in težko pričakovani! (o Klobasanji in bunkucariji lahko preberete tudi na portalu zasavje.org) MM, slike: St. R. P RIJ AV N 1C A PRIJAVLJAM SE NA2. ZASAVČEVO KLOBASARIJO IN BUNKUCARIJO Ime in priimek: naslov: telefon: GSM:... dal bom sledeče vzorce: a) jetrnico a) meseno klobaso c) suho klobaso d) kožno klobaso e) krvavico f) bunkuc (iz jabolk) g) bunkuc (iz hrušk) h) bunkuc (mešano) i) jabolčni sok j) hruškov sok k) jabolčni kis Datum: Podpis: 'A\CS/A' OGLASI ® VINOTO KLOPOTEC Tržnice. Zeg.orjej Tel. & fax: 03/56 64 195 Marija Naprudnik s.p. 10 let V mesecu decembru ste vsako soboto od 9.00 ure dalje vljudno vabljeni na degustacijo vin. V soboto, 30. decembra 2006, predstavitev Kraških Teranov vinogradnikov Lisjak-Štok. PRISRČNO VABLJENI IN SREČNO 2007 SAJ: VINO NE OPIJE ČLOVEKA, AMPAK SE ČLOVEK OPIJE SAM. Ministrstvo za zdravje opozarja! Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju. K9EFTI GSM 040 267 411 cm ELEKTROPROM Avto SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI ‘ za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2, Trbovlje, Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje, Tel.: 56 28 349 ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM «1 ELEKTROPROM 4.O.I. Uk* 11 1411 KISOVEC M.: 01 S* S7 ISO fax: 01 Sl n 214 www.elcktroprom.il ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija E TV 4 trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje r\ e produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z | m g možnostjo sponzoriranja postanltß 171X1H 1 • trženje in produkcija za gospodarsko 1 e interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP Valvasorjev trg 3 1 270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! Podjetniški kotički Irene Meterc: OPRAVLJANJI« DEJAVNOSTI V STANOVANJU Kaj zahteva zakonodaja od vseh podjetnikov, ki želijo delati doma Veliko ljudi želi svojo dejavnost opravljati kar iz stanovanja, če že ne iz domačega naslanjača. Toda tudi v tem primeru se moramo držati nekaterih pravil. Nekatera pravila so splošna in torej veljajo za vse podjetnike ne glede na vrsto dejavnosti. Prav o teh pravilih bomo spregovorili v tem prispevku. Prvi izziv je soglasje etažnih lastnikov Stanovanjski zakon v 14. členu določa, da lahko etažni lastnik stanovanje uporablja v skladu z zakonskimi določbami, tudi za opravljanje dovoljene dejavnosti v delu stanovanja, če izpolnjuje predpisane pogoje za te dejavnosti. Zakon določa, da mora lastnik za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja pridobiti dovoljenje, ki ga izda državni upravni organ (upravna enota). Se preden lastnik zaprosi za izdajo dovoljenja, mora pridobiti soglasja etažnih lastnikov, katerih solastniški delež obsega več kot polovico etažne lastnine v večstanovanjski stavbi. Naj opozorimo, da zakonska določila veljajo tudi za najemnika stanovanja, vendar ta potrebuje tudi dovoljenje lastnika stanovanja. Dovoljene so mirne dejavnosti Stranka, ki zaprosi za izdajo takega dovoljenja, mora na obrazcu vloge navesti, kakšno dejavnost želi opravljati v delu stanovanja, ter pojasniti, ali bo navedena dejavnost motila stanovalce in drugo okolje. Pristojni organ lahko zavrne izdajo dovoljenja, če lastnik, ki želi opravljati dovoljeno dejavnost iz dela stanovanja, ni pridobil potrebnih soglasij, in če gre za dejavnost, ki bi motila stanovalce pri mirni rabi stanovanja in bi povzročala prekomerno obremenitev skupnih delov večstanovanjske stavbe oziroma okolja. Poleg tega mora stranka v vlogi priložiti še naslednje: fotokopijo dokazila o lastništvu, če nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo, sicer pa podatke, potrebne za vpogled v elektronsko zemljiško knjigo; skico stanovanja z vpisanimi površinami, poimenovanimi prostori, označenimi vstopi in označenim delom stanovanja, za katerega se prosi dovoljenje za opravljanje dovoljene dejavnosti; sklep o vpisu subjekta v sodni register; fotokopijo pogodbe o medsebojnih razmerjih oziroma izjavo, če pogodba ni sklenjena. V večini primerov se izdajo dovoljenja za mirne dejavnosti, kot so razna pisarniška dela, zelo pogosto je na primer opravljanje računovodskih del. Zavrnjene pa so dejavnosti, za ki bi preveč motile druge stanovalce ali obremenjevale skupne prostore, kar je še posebej pogosto pri dejavnostih, ki predvidevajo obiske strank. Vsekakor ne pridejo v poštev razni gostinski ali trgovinski lokali. Če upravni ali mestni organ ne izda dovoljenja, se lahko lastnik pritoži na ministrstvo, pristojno za stanovanjske zadeve (Ministrstvo za okolje in prostor RS). Kdo lahko določi dejavnosti Občina lahko z odlokom opredeli dovoljene dejavnosti, ki se lahko opravljajo v delu stanovanja, sicer pa imajo upravni oziroma mestni organi pravico do proste presoje. Drugo omejitev lahko pomeni pogodba o medsebojnih razmerjih, ki jo podpišejo lastniki večstanovanjske stavbe, ki lahko na podlagi Stanovanjskega zakona in Stvamopravnega zakonika omejijo opravljanje dejavnosti v delu stanovanja. Zakon ne razlikuje med fizičnimi (samostojni podjetniki) in pravnimi osebami. V vsakem primeru lahko etažni lastnik brez soglasja drugih etažnih lastnikov opravlja vzdrževalna dela, spremembe in izboljšave v svojem posameznem delu, če to ne pomeni poslabšanja za kakšen drug posamezni del ali skupne dele večstanovanjske stavbe. Spreminjati ne sme niti zunanjega videza take stavbe. Če bi izvedbena dela v posameznem delu pomenila tudi poseg v skupne dele, etažni lastnik potrebuje soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na teh skupnih delih; dela pa morajo biti opravljena v skladu s predpisi o graditvi objektov. Če etažni lastnik povzroči škodo, ki izvira iz njegovega posameznega dela in ki nastane na drugih posameznih ali skupnih delih, je odškodninsko odgovoren v skladu z določbami Obligacijskega zakonika. Sedež je lahko kjerkoli, prava oblika Zakon o gospodarskih razmerjih ne vsebuje ovir pri določitvi sedeža družbe. Taje lahko tudi na domačem naslovu, vendar mora za to izpolnjevati navedene pogoje. Na Tržnem inšpektoratu Republike Slovenije opozarjajo, da morajo podjetniki, ki svojo dejavnost opravljajo doma, ravno tako izpolnjevati določila o ustrezni statusni organiziranosti subjektov in opravljati dejavnosti, ki so vpisane v register. Pri njihovih inšpekcijskih pregledih je najpogostejša kršitev »šušmarstvo«, to je opravljanje dela brez statusne organiziranosti in prekoračitev registrirane dejavnosti družbe. Sicer pa inšpekcijski nadzor nad uresničevanjem javnega interesa na stanovanjskem področju opravljajo inšpektorji stanovanjske inšpekcije pri Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije. Če ugotovijo, da se v stanovanju opravlja dejavnost v nasprotju z dovoljenjem upravnega organa ali celo brez dovoljenja, z odločbo odredijo, da se z opravljanjem dejavnosti preneha do pridobitve ustreznega dovoljenja. Kaj je delo na domu? Od opravljanja dejavnosti v stanovanju je treba razlikovati delo na domu. Slednje je namreč oblika netipične pogodbe o zaposlitvi, kije urejena v Zakonu o delovnih razmerjih. Delo na domu pomeni, da delavec opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. To vpliva na posebno ureditev pravic v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu, povračilom stroškov za material in delovna sredstva, organizacijo in nadzorom dela, delovnega časa, plačila in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. I.M. KOLUMNA © ALEKSU P011EDMK: ZNOVA PO STAREM? “Juhuhu, novo leto je tu!!!” V vznesenem tonu se bo tako ali še z večjim pretiravanjem vzklikalo novemu letu. Kaj nam je, da si voščimo s takšnim vikom in krikom? Kaj bo sploh drugače v novem letu? Za večino ljudi nič ali bo še slabše. “Kaj ti pa je, Aleksij, ali si znorel?! Kaj trosiš te črne misli? Ali nimamo pravice, da se poveselimo?!” “Hvalabogu, da se zna še kdo poveseliti. A kaj sploh je veselje?” Ali je veseljačenje res veselje? Meni se zdi, da je med obema za več kot ocean razlike. Veseljačenje je pogosto samo krinka za veselje. Nebrzdano veseljačenje še posebej. “Klinc gleda, spet ga bom dal na zob, da malo pozabim na življenje, ki gre hudiču v rit.” Tako bi lahko marsikdo opisal svoj veseli december, dneve pred Silvestrovim in najbolj noro noč v letu. Ni čudno, daje najbolj nora, ker marsikoga pred novim letom tlači mora. Pri povprečni plači in razsipnih željah se zaveda, da bo po novem letu še bolj “suh” kot na začetku drugih mesecev v letu. “Saj sploh ne bo treba ničesar spreminjati v evre, ko bom račun iztisnil v limit.” Čemu sploh to pisanje? Imam občutek, da ljudje, ki bi se lahko prepoznali v zgornjih namigih in bi se morali krepko zamisliti nad tem, kam vodijo svojo življenjsko barko, sploh ne berejo mojih pisarij. “Tista slik’ca plešastega tipa je čist’ za en kure, pa to grozno nakladanje. Kot bi vlekel kurja čreva ali pa razdeval mlada svinjska. Jaz bom živel, kot živim. Noben ‘zjak’ mi ne bo solil pameti. Dovolj sem že izkusil v življenju, da mi filozofi in pesniki ne bodo srali po glavi. Kaj koga briga, koliko imam denarja in sreče, saj si nisem sam izbral zemeljskega veka. Drugi so me spravili na svet. Živel bom, kot živim, še naprej si bom pomirjal dušo, kot vem in znam. Naj pijem, skačem čez plot ali vzorno živim, tam za ‘kalnarjem’ se znajdem tako ah drugače.” Tako razmišlja prenekateri človek. Morda svojih misli sploh ne ubesedi ali pa se niti misli ne izkristalizirajo v popolnosti. Toda dejanja kažejo, da nezavedno človek sledi točno temu, kar je zapisano v prejšnjih vrsticah. Verski dostojanstveniki in pristni verniki trdijo, da so črnogleda razmišljanja posledica pomanjkanja vere. “Evropa je razkristjanjena. Ni vere, zato se množi greh. Satanovo seme klije, ne ve se več, kje je meja med dobrim in slabim.” Meja je zabrisana, zato se ‘folk’ ne znajde več. Tistemu, ki bi jim to mejo lahko postavil, ne zaupajo, svojih čustev in strasti ne znajo krotiti. Posledica je, da je postalo narobe prav. “Narod se nebrzdano opijanja, goni in se naslaja nad svojo bedo, na ‘šiht’ hodi samo še zato, da jim pravkar našteto ne bi nakopalo rubežnikov na glavo.” Svet je pokvarjen. Ta trditev se pogosto sliši. Toda nič bolj ni pokvaijen kot nekoč. Morda je celo dobro in dolgoročno koristno, da so vrednote padle in se je človeški rod v sitih deželah predal razpuščenemu življenju. To vodi v nezadržen propad takšnega načina življenja. Vodi k prelomu, kajti v nedogled današnja človeška norija ne more trajati. Blizu je čas katarze, ko bomo “spoznali svojo zmoto, se pokesali grehov in šli z novim zanosom v prihodnost”. Različni so pogledi na stvari. Marsikdo pravi, da je “nebrzdana spolnost” rak rana naše družbe. Kaj imajo zagovorniki takšnega videnja stvari pri tem v mislih? Ali menijo, da je “življenje na koruzi” v nebo vpijoče zlo? Tudi pred 100 leti so živeli na koruzi, razlika je bila samo ta, da ilegalno in velikokrat krajši čas. Kaj je bolje, živeti na koruzi in se razumeti z ljubljeno osebo ter ljubeče skrbeti za otroke ali živeti v zakonu, zaznamovanem s prepiri, zasramovanjem in poniževanjem? Kdo si upa za vsako ceno zagovarjati svetost zakona in na sramotilni steber privezovati koruzništvo? Mar tisti, ki niso nikoli živeli v zakonu? Hočem reči, da je nemogoče vse ljudi spraviti v en kalup. Zaradi takšne naravnanosti so v preteklosti padale glave, gorele grmade, se polnila koncentracijska taborišča. Pa ne le v preteklosti. Če samo za minuto preklopite na novice, lahko ugotovite, da nekatera ljudstva iztrebljajo samo zato, ker že stoletja živijo na območju, kjer so zdaj napoti interesom pohlepnih oblastnikov. Hitleijev in Stalinov duh sta še vedno živa... Kje je razlog? Kriva ni družba, ki jo tako radi kritiziramo, kajti stanje v družbi je samo posledica notranje naravnanosti njenih članov. Vsakdo po svoje prispeva k negativnim družbenim pojavom. Spremembe na bolje so mogoče samo pod pogojem, da se človeška zavest dvigne na višjo raven. A predpogoj za to je, da se določen delež ljudi spremeni na bolje. Črnogled pogled na svet določa splošna miselna naravnanost človeštva, ki temelji na strahu. Ampak česa se bojimo? Človek se boji ljubiti. Kdor je sposoben resnično ljubiti, se osvobodi spon strahu. Lahko si veselo zažvižga in zapoje hvalnico življenju. To je pravo veselje, ki se obnavlja vsak trenutek, naj bo praznik ali povsem navaden dan. Prizadevajmo si zanj. Srečno 2007! © DRUŠTVENO IMAJO SE ZA KAJ POHVALITI Prostovoljci Društva prijateljev mladine Trbovlje so resnično z vso upravičenostjo lahko ponosni na svoje delo in prizadevanja preko celega leta. Za veseli december, na katerega otroci čakajo že od oktobrskih počitnic dalje, pa so se še posebej potrudili. »Za nami je že kar nekaj uspešno izpeljanih aktivnosti, ki smo jih za otroke pripravili v mesecu decembru. Varovanci vrtca in učenci osnovne šole do 5. razreda so si že ogledali zabavno kulturne prireditve, ki smo jih organizirali v dopoldanskem času. Višje razrede njim namenjene prireditve še čakajo. Zelo zadovoljni smo z obiskom otrok na sobotnih delavnicah in sicer smo do sedaj izdelovali novoletne koledarje in svečnike. Čakata nas še dve ustvarjalni soboti in sicer se 16. in 23. decembra ob 10. uri dobimo na sedežu društva. Za nami pa je tudi že ena večja prireditev. Pravljični dan, ki smo ga organizirali v sodelovanju z Občino Trbovlje je potekal v avli Delavskega doma Trbovlje. Najprej je naše najmlajše obiskal Dedek Mraz, ki tudi že pridno obiskuje otroke po podjetjih in ostalih organizacijah. Nato se nam je z nekaj plesnimi točkami predstavila Plesna skupina BIT, na koncu pa so otroci ob ustvarjalnih delavnicah rajali z Romano Krajnčan. Želimo si,da bodo vse do konca decembra naše aktivnosti polno obiskane in da se vsi zopet srečamo na sprevodu Dedka Mraza, ki bo v četrtek, 28. decembra potekal po ulicah našega mesta in se zaključil z ognjemetom v mestnem parku.« je zapisala za DPM Trbovlje Sekretarka: Lavra Izgoršek DRUŠTVENO 15 + ZLATA VRTNICA ODPRLA SVOJE LATI Turistično društvo Trbovlje (TDT) je, 15. decembra 2006, v sodelovanju z Občino Trbovlje, v trboveljskem Delavskem domu na slavnostni prireditvi podelilo priznanja in nagrade. Nagrado za najboljši spominek v letu 2006 je prejel Leopold Odlazek. Priznanje za promocijo Trbovelj so prisodili Ženskemu pevskemu zboru upokojencev, Tatjani Urek, Ivanu Glavaču in Metodu Črešnarju. Najvišje priznanje, »Zlato vrtnico«, pa je TDT tokrat podelilo osebju Delavskega doma Trbovlje. Delavski dom Trbovlje letos praznuje 50 letnico obstoja in delovanja in zato si je ‘zaslužil’ Zlato vrtnico, ki jo je prevzel direktor Javnega zavoda DDT Jurij Velkavrh od predsednice TDT Marije Juraja in podžupana občine Trbovlje Mitje Rozina. Marija Juraja je v slavnostnem govoru pohvalila delo članov TDT in poudarila, da je za občino značilen in trenutno edino možen enodnevni turizem, saj za kaj več manjkajo predvsem prenočitvene zmogljivosti. Na podelitvi priznanj in nagrad TDT je prisostvoval tudi podpredsednik Turistične zveze Slovenije Stanko Lazar. Slavnostna prireditev ob podelitvi priznanj in Zlate vrtnice TDT Predsednica TDT Marija Juraja Po prireditvi so člani TDT obiskovalcem postregli trboveljske dobrote: jetmice, funšterc, mandeljčke, razne vrste potic ter posebne vrste kruhov. Pekarske izdelke je predstavila Pekama Lipa Brede in Ludvika Kupška. I : : ■ I Oblikovalec Metod Črešnar Jurij Velkavrh in Zlata vrtnica za Delavski dom Trbovlje ob petdesetletnici Delovanja V Galeriji Delavskega doma Trbovlje je ob tej priložnosti pripravil razstavo svojih najboljših kreacij oblikovalec tekstilij in oblačil Metod Črešnar, ki je s svojimi unikatnimi eksponati kot Trboveljčan znan širom sveta. Podpredsednik slovenske Turistične zveze Stanko Lazar Besedilo in slika M.A.Š. Qe) KLOPKOTANJE DRUGA TRGATEV V KISOVCU Avgust Krajnc iz Kisovca nam jo je zagodel. Kako? S kvaliteto seveda! Lepa jesen mu je omogočila kasno trgatev, ki se je odigrala 26.11. v Kisovcu, kjer Gusti goji približno 1000 trt. Modrega pinota ima okrog 600, chardonaya 300, letos pa je še zasadil še 100 trt traminca. No ja, tistega za na mizo, ne računamo zraven. Gusti in njegova Tina sta prava zaljubljenca v vinsko trto, čeprav Tina trdi, daje ona malo manj.. .samo da veste, ve pa vse.. .kar vprašajte jo. Brez mentorja Franca Jankoviča sicer še vedno ne gre. Zemlja, kjer je vinograd, mora dobiti odlok o spremembi namembnosti od občine Zagorje, da bi lahko naredili klet z majhno barako. Zato grozdje iz Kisovca že drugo leto potuje v Rogaško Slatino, kjer živi mentor. Tam se spremeni v tisto žlahtno kapljico, v kateri potem uživajo prijatelji Avgusta in Tine. Žlahtna trta seje izkazala s kvaliteto. Chardonay ima 108 § Oe (pozna trgatev), modri pinot pa celo 128 § Oe (izbor). Rodila je res manj kot lani, je pa zato, kot ste že videli iz podatkov, kvaliteta boljša. Suhe jagode vsebujejo več sladkorja in manj soka. m- Gusti, le tako naprej, tudi v Zasavju lahko vzgojimo žlahtno trto in pridelamo tisto žlahtno kapljico, ki v teh prazničnih dneh ob dobro založeni mizi prinaša dobro voljo. Besedilo: St.R. slike: Tina KLOPKOTANJE © ----------1—— VRHUNSKA VINA SAKSIDA V soboto, 16. 12. 2006, je v Vinoteki klopotec svoja vina predstavila družina Saksida. Družina goji trto v vinorodni Vipavski dolini, ki leži v zahodnem delu Slovenije, tik ob italijanski meji. Dolina je na južni strani obdana z obronki Krasa, na severni pa se dviga Trnovska planota. Na vzhodu dolino zapira hribovje Nanosa, zahodni del pa se odpira proti furlanski nižini in Jadranskemu morju. Vipavska dolina leži na 45 do 200 m nadmorske višine. To je dolina, kjer se čuti vpliv morja, ki se meša s celinskim podnebjem. Tokrat nam je, poleg že znanega, družina Saksida postregla z dvema presenečenjima. Predstavili so svojo penino rose Borghesia, kar pa je še posebej zanimivo in tudi presenetljivo, je vina predstavila Ingrid Saksida. Obe, tako penina Borghesia kot Ingrid Saksida, sta delovali kot osvežitev na vse obiskovalce in poznavalce vin, ki so to decembrsko soboto obiskali Vinoteko klopotec v Zagorju. Ingrid je pojasnila, zakaj ima penina tako nežno rose barvo. Gre za izredno občutljivost v postopku maceriranja. Penina tako ostane osvežujočega okusa in blagih arom ter nežno rose obarvana. Ingrid je prisotnim tudi pojasnila, da jo je družina zadolžila za predstavitev in prodajo vin, kar pa ne pomeni, da ne Ingrid Saksida je predstavila penino Rose Borghesia opravlja vseh ostalih del, tako v vinogradu in tudi v kleti. Poleg novosti, penine Borghesia, je Ingrid Saksida predstavila tudi že znano avtohtono vino zelen in klasična vina po katerih slavi družina Saksida. Beli pinot, chardonay. sauvignon, muškatna penina, merlot, cabemet sauvignon in modri pino, carisma cuvee- belo in rdeče so vina iz kleti Saksida, ki ne skrivajo svojega vipavskega porekla ter se ponašajo s pridihom mediteranskega podnebja. Blago mediteransko podnebje, obilica sonca in prava mera dežja z ostrimi zobmi burje so dejavniki, ki oblikujejo vino iz Zalošč v spodnjem delu Vipavske doline, kjer živi in obdeluje svoje vinograde družina Saksida. V soboto, 23. 12. 2006, je v Vinoteki klopotec potekala prava revija Isteničevih penin, ki jih je predstavil njihov kletar Andrej Žmavc. Vedno prepoznavni, zrelega in suhega okusa No 1, osvežujoča suha rose gourment millesime, iskrivi, polsuhi rdeči Miha, ki pokaže svojo moč ob divjačini in pol sladki šarmantni Desiree, ki se prilega ženskemu okusu pa tudi moški, ki niso preveč napihnjeni mačisti, radi občasno sežejo po njem. To so penine, ki navdušijo vsakega poznavalca vrhunskih grozdnih stvaritev. V Isteničevi kleti premorejo še veliko več vrst penin, ki smo jih lahko poskusili v predstavitvah v preteklih letih in jih je mogoče kupiti v Vinoteki klopotec v Zagorju. Poleg tega, da so Isteničeve penine prepoznavne na domačem trgu, se vse bolj uveljavljajo in prodajajo tudi v tujini. To je glavni razlog, da so se odločili za nakup sosednje domačije na kateri intenzivno obnavljajo staro klet, v kateri naj bi že v mesecu januarju leta 2007 pristalo dodatnih 100 tisoč steklenic Isteničevih penin. Tako bodo imeli v postopku staranja naenkrat kar 500 tisoč steklenic raznih penin. Kupili so tudi dodatne 3 ha vinograda in razširili svoje območje s 5 na 8 ha. Med samimi peninami bodo v naslednjem letu na trg lansirali novo penino Euro Desiree. To bo, kot je dejal kletar Andrej, posebna izvedba njihovega pol sladkega Desiree z dodanim okusom breskve, ki bo svoje mesto našla v ekskluzivno oblikovani modri steklenici. Na novi domačiji, ki so jo kupili, bodo okrepili tudi domačo gostinsko ponudbo. Restavracija, v obnovljenem objektu, bo goste razvajala z izbranimi jedmi. Tekst in slike: M.A.Š. Andrej Žmavc, kletar Isteničevih vin @ INTERVJU i-------------- Pogovor z direktorico Varstveno delovnega centra Zagorje -Prijazna in energična Ana Režun zagotavlja: »SREČNA SEM V SVOJEM POKLICU« V petek smo se prebudili v megleno, turobno in nič kaj prijazno jutro. Prepričana sem, da je vsakdo izmed nas najprej pomislil, da bi bilo najlepše ostati doma, poležavati, lenariti in si na kakšen pameten način polepšati dan. No, sama sem se že navsezgodaj zjutraj odpravila v Varstveno delovni center Zagorje, da bi poklepetala z njihovo direktorico Ano Režun... in dan je tako postal lepši. Že prihod v izjemno lepo urejene prostore VDC-ja v Zagorju daje slutiti, da je pri njih poskrbljeno prav za vse. Kratek pozdrav, stisk rok in pogovor je stekel. Ana Režun je čudovit sogovornik in, kot sem spoznala v urici najinega pogovora, tudi izjemen človek. Lahko bi rekla, daje ena izmed tistih ljudi, pri kateri lahko Človek zapišemo z veliko začetnico. Tisti, ki jo že poznate in tudi tisti, ki jo boste še spoznali, mi boste gotovo pritrdili. Koliko let že vodite zavod VDC? Direktorica Varstveno delovnega centra Zagorje sem že od leta 1991, ko je postal samostojna ustanova. Trenutno je vanj vključenih 96 varovancev iz občin Zagorje, Trbovlje, Litija in Hrastnik. Delujemo kot neprofitna organizacija, v katero so vključene odrasle osebe. Kako deluje center? V VDC vsi prihajajo v službo, tako varovanci kot tudi zaposleni. Vsem je skupno to, da je delo zanje neizmerna dragocenost. V programu kooperacije sodelujemo z obrtniki iz Zasavja, za katere opravljamo lažja montažna dela, poleg tega imamo tudi lasten program, kjer s svojimi idejami snujemo in sami izdelujemo stvari, kijih lahko tržimo. Za 25 izdelkov smo dobili »Certifikat narodne in umetnostne obrti«, ki ga podeljuje Obrtna zbornica Slovenije. Smo edini v Sloveniji, ki jim je to uspelo. Iz kakšnega materiala so izdelki? in, (kot sem se lahko tudi sama prepričala, Za izdelovanje uporabljamo naravne op.p.), prava paša za oči. Z njimi materiale, lepenko, papir in domače sodelujemo na različnih razstavah po platno, ki ga obogati prava slovenska Sloveniji in tudi v Zasavju, vezenina. Vsi narejeni izdelki so unikatni Kaj za Center pomeni lasten pro- AV^VA gram izdelkov? Lasten program varovancem zelo veliko pomeni, ker lahko vidijo pozitiven odziv na svoje izdelke. Skrbite tudi za čim večjo kakovost življenja varovancev in razvijanje sposobnosti in znanj ter širite splošno izobraženost. Tu gre predvsem za ohranjanje znanj branja, pisanja in računanja. Zelo dejavni smo tudi na kulturnem in športnem področju, imamo svoj pevski zbor, folklorno skupino in celo svojo navijaško skupino, ki smo jo poimenovali Skokice. Varovanci zelo radi prihajajo v VDC in jim delo nikoli ne predstavlja problem. Kako? Imamo svoj avtobus, kijih pripelje na delo in odpelje domov. Zanje, oziroma za nas, je to zelo velika pridobitev. Pri vsem tem je zelo pomembno, da sta nam v pomoč občini Trbovlje in Hrastnik, ki sta si pridobili naziv »invalidom prijazna občina«, kar je seveda zelo pohvalno. Tudi v matični občini imajo zanje izjemno velik posluh, zato so lahko dejavnosti zavoda vse bolj kvalitetne. Kako Varstveno delovni center sprejemajo krajani, ki živijo v bližnji okolici? S krajani še nikoli nismo imeli nobenih težav. Z njimi zelo lepo sodelujemo in v letošnjem letu so nam podelili priznanje za najlepše urejeno okolico. Nikoli še nismo občutili, da tukaj nismo zaželeni. Ali ste v svojem poklicu srečni? Imela sem zelo veliko srečo, da sem se v svojem izobraževanju znašla v poklicu, ki ga izjemno rada opravljam. To je velika sreča. Čutim, da lahko zelo veliko prispevam h kakovostnemu načinu življenja varovancev. Delo me bogati in zelo rada prihajam v službo. Seveda pa ne smem pozabiti na svoje sodelavce, ki so neverjetno prizadevni in se med seboj zelo dobro razumemo. Ne glede na težavnost dela, nikoli ne govorimo o pregorelosti. Vesela sem, da imam ob sebi takšne ljudi. Ob tako napornem delovniku zagotovo poskrbite za sprostitev, da se lahko vsak dan znova vračate na delo polni elana in energije. Umetnost je, da zna človek poskrbeti za ravnotežje. Na eni strani je delo, na drugi strani sprostitev. Vključena sem v slikarsko kolonijo Izlake-Zagorje, rada imam umetnost, glasbo. Moja dolgoletna želja je bila, da bi živela na podeželju. Letošnje poletje se mi je uresničila. Iz Zagorja sem se preselila v Čemšenik in tam neizmerno uživam. Iz Čemšenika imam zelo dobra izhodišča za pohodništvo, najraje pa grem do Sv. Primoža in na Čemšeniško planino. Sem pa tudi zelo velika ljubiteljica živali. Imela sem psa, ki pa sem ga morala zaradi spleta okoliščin oddati, sedaj pa močno upam, da ga bom ponovno imela. Vključena sem tudi v Konjeniški klub Janez Vajkard Valvasor iz Kisovca, ker sem velika ljubiteljica konj. To je balzam za mojo dušo. Najin pogovor se kar ni mogel končati, porajala so se mi nova in nova vprašanja. Za konec sem hotela izvedeti še,... ...kaj si direktorica Ana Režun želi INTERVJU ® v letu, ki prihaja? Želim, da gre naša občina tako pozitivno naprej, kot je šla do sedaj. Moja velika želja je tudi, da bi v prihodnjem letu zaživela bivalna enota. Kaj si je pa Ana zaželela? Zase si želim, da bi bila zdrava, saj to je edina vrednota, ki jo imamo in brez nje ne moremo. To želim prav vsem. Poleg tega pa veliko mero medsebojnega razumevanja. Skozi ves pogovor je iz njenih besed vel optimizem, veselje do življenja in neizmerna sreča, da lahko pomaga in osreči druge ljudi. Mislim, da sem vas sedaj prepričala o tem, zakaj lahko za nekatere ljudi v naši sredini napišemo Človek z veliko začetnico. Prizadevajmo si, da bo takšnih ljudi vsak dan več, da bi bili mogoče eden njih, vsaj eno minutko na dan..., saj, ko osrečiš druge, si srečen tudi sam. Po sprehodu po prostorih VDC je nastalo tudi nekaj posnetkov. Varovanci so z veseljem pokazali svoje novoletno okrašene delavnice in se brez zadržkov postavili pred fotografski objektiv. Besedilo in slike: Aljoša Barlič Kdor pravi, da so pravljice za majhne otroke in o njih starejši nimajo pojma o pojmu, se krepko moti in nasploh je v hudi zablodi in oropan vsega lepega, kar pravljica ponudi tistemu, ki jo posluša, še več pa pripovedovalcu... »Svet domišljije, svet brezskrbnosti - svet pravljic. Vstopili smo vanj skupaj z otroki Vrtca Kekec iz Izlak.« je zapisala Tina Drnovšek, univ. dipl. soc. del Pravljice je prebirala naša stanovalka gospa Neže V mesecu novembru je naša stanovalka, gospa Neža, pripovedovala pravljice v dvorani našega doma. Obkrožili sojo otroci, seveda pa so se »dogodka« z velikim veseljem udeležili tudi naši stanovalci in stanovalke. Pravljice Pametni veter, Babica Zima in Šepava račka iz zbirke Lonček kuhaj so v malih, radovednih poslušalcih zbudili zanimanje, predvsem pa se je med pripovedovalko zgodb in poslušalci spletla vez - vez zaupanja in povezanosti. Smeh, vprašanja in zelo zanimive pripombe so dopolnjevali pravljice. Skupaj prisluhnili pravljicam (otroci in stanovalci našega doma) Gospa Neža je izkušena pripovedovalka pravljic; svoje izkušnje je nabirala vrsto let, ko je pravljice pripovedovala najprej svojim trem otrokom, nato sedmim vnukom, danes pa jim prisluhnejo tudi pravnuki. Ura pravljic v Eberlovem domu se je zgodila v okviru projekta »Oblikovanje medgeneracijske mreže prostovoljcev«. Namen mreže je, da prostovoljci v obliki družabništva zapolnijo prosti čas našim stanovalcem. Projekt je zaživel v mesecu oktobru, ko smo povabili k sodelovanju društva, šole, zavode, organizacije ... Odziv je bil lep, vedno znova pa smo veseli vseh, ki ste pripravljeni popestriti vsakdan našim stanovalcem. Vedno zanimive ilustracije v otroških knjigah Dobrodošli v naši sredi - kot obiskovalci, prostovoljci ali kar tako.« se glasi prijazno povabilo stanovalcev in zaposlenih Doma starejših z Izlak. Slike in besedilo: T.D. • • • .. .to že dolgo vsi vemo, mladi, malo manj mladi in še malo bolj manj mladi. Tudi to vemo, da je srečo treba deliti, če jo že imamo, saj lahko damo le tisto, kar premoremo sami. Naj bo to v čustvih ali v pujskih.. .ali pa kar v obojem. Posebno rad moraš imeti bližnje, da se potrudiš, daš svoj čas, svojo energijo - skratka svojo ljubezen in se spraviš ustvarjati takle dobrodušne in prijazne prašičke: \\ V k Naša Fanči Moljk je poslala slike, avtorica izdelka pa je upokojena vzgojiteljica Stanka Zekar z Dola, ki jih je s pomočjo Deželakove sosede prizadevno pekla in jih spekla celo košaro. »Pošiljam ti jih za srečo, lahko pa jih tudi objaviš.« Ja, pa seveda, saj srečo je treba deliti... MaH DRUŠTVENO ----------h ■p* >*> ~*m š$ j ■K ' 1 s 1 i ™| f m jM ■ n * 4il CTil 0) REPORTAŽA Če v muzeju eksponati naenkrat oživijo, je to imeniten dogodek...Prav to se je zgodilo sredi decembra v hrastniškem muzeju, ko so otroci lahko spremljali Rdečo kapico v prijetni muzejski dvorani, kjer so jih spet - po skoraj tridesetih letih, ročno vodili stari lutkarji. Vendar predstava ni bila zabeležena v zloženki novoletnega programa... »Seveda ne,« je dejal Darko Majcen, režiser in organizator, »saj nismo vedeli, če nam bo uspelo...« »Problemi so bili namreč z volkom, ki ga niso imeli,« je povedala Jana Mlakar Adamič, muzejska svetovalka iz Trbovelj, nekakšna botra hrastniških marionet, ki so se po številnih znanih zapletih v vsem sijaju znašle obnovljene v hrastniškem muzeju. Po raznih zvezah so volka komaj dobili v izposojo od Ljubljanskega lutkovnega gledališča. »Če bomo z igranjem nadaljevali,« je dodal Darko, »bomo kmalu imeli svojega, saj lutke izdeluje tudi moj sin...« Posvet pred predstavo - vodiči ali animatorji. »Od desetih vaj, ki smo jih imeli za predstavo, smo tri vaje porabili samo za navezavo marionet...,«je povedal Ivan Teršek, volk in lovec hkrati, kije sodeloval pri lutkah od leta 1965 pa vse do konca leta 1977. Jana Mlakar Adamič ima hrastniške marionete nadvse rada... »Jaz sem pa zlata rezerva,« je hudomušno dejal 79 letni Kamilo Kocman, kije ves čas spremljal priprave na ponovno oživitev svojih prijateljic, saj je z njimi sodeloval od leta 1951 do žalostnega konca... «O vsem tem bom moral nekaj napisati,« je obljubil. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da je bila predstava dobra, da so navdušili stare in mlade in da si vsi nadvse želijo, da to ne bi bil njihov zadnji nastop. Mama in Rdeča kapica. Naštejmo še druge animatorje: Alojz Verdaj, Janez Vovčko, Ivan Zlotko in glasovi - Lilijana Oplotnik, Tatjana Kraus, Suzana Potočnik in Rajko Bočko ter Franc Jerman, ki sta včasih tudi igrala. Scenografijo so zaupali Borisu Volaju, razsvetljavo pa Miletu Majcnu. Fotografije in besedilo: FančiMoljk Veliko sreče, zdravja in poslovnih uspehov v letu 2007 vam želi OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA TRBOVLJE GALERIJSKA + FOTOGRAFI Z DOLA V GALERIJI 1)D HRASTNIK Člani foto sekcije KUD Svoboda Dol so pripravili v galeriji DD Hrastnik svojo tretjo razstavo fotografij, ki bodo na ogled od 23. decembra 2006, do 7. januarja 2007. »Pestrost motivov in pristopov kar pristaja v ta prednovoletni čas,« je med drugim dejal na otvoritvi njihov mentor in organizator razstave Branko Klančar, »saj so nekakšno zrcalo naših fotografskih prizadevanj skozi vse leto...« Na prvi razstavi je prevladovala krajinska fotografija, na drugi so predstavili pretežno portrete in figure, zdaj pa je tematika svobodna. Fotografije so nastajale na delovnih izletih, na počitnicah, na potovanjih ali pa kar doma. Avtorji: Bogdan in Dejan Biderman, Goran Celan, Drago in Jure Gašparut, Branko in Iztok Klančar, Ljoba Klanče, Ljubo Podlogar, Blanka in Pavel Savšek, Bojan Šibila in Matjaž Tauses. Prijazno spremno besedo je zapisal Aleš Gulič Leko, na otvoritvi pa je na klasično kitaro odlično zaigral mladi Jure Zdovc iz Trbovelj. Besedilo: Fanči Moljk © BUKVARSKA Libijo so spoznali redki Slovenci. Med njimi so tisti, ki so pred desetletji gradili vojaške bunkerje. V četrtek, 14. decembra 2006, jo je v zagorski knjižnici Mileta Klopčiča predstavil, z vsemi njenimi zanimivostmi, bivši snemalec RTV Slovenija, Radovan Riedel. Socialistična Ljudska Libijska Arabska Jamahirija, kot se danes uradno imenuje, je raznolika in zelo zanimiva. Osupljiva so pričevanja ljudi o časih, ko Sahara še ni bila puščava. Ostanki davnih mest velikih kultur Sredozemlja pričajo o svojevrstnem načinu življenja. Se bolj poseben je način gradnje bivališč staroselskih Berberov, ki so se prilagodili življenju v puščavi. Na jugu Libije je Sahara, puščava, kjer je gluha tišina, vročina, neskončna samota, žeja in peščeni viharji, a med vsemi temi raznolikostmi narave ostane v spominu lepota, ki jemlje dih. Tam so skalne pokrajine s čudnimi stolpi in oboki, skalnate tvorbe, ki hranijo tisočletja star spomin na slikah z lova, ki sojih ohranili vse do danes prebivalci puščave. Žilavi in ponosni nomadi, čudoviti Tuaregi, živijo tam, kjer v dolinah zelenijo tisočletna drevesa, kjer so zlate peščene sipine in kjer je fatamorgana. Libijo vodi karizmatični polkovnik Omar Moamer el Gadafi že 35 let. Bil eden izmed mlajših častnikov, ki so Leta 1969 v Libiji vodili državni udar v takratni monarhiji. Januaija 1971 je postal predsednik vlade in predsednik obrambnega sveta. Svojo vladavino imenuje ‘islamski socializem’. Dovoljuje zasebno lastnino v malih podjetjih, večja pa so državna. Poudarek daje izobraževanju, svobodi, socialnemu varstvu, večina pa ga pozna iz časa prijateljevanja z maršalom Titom v gibanju Neuvrščenih. Obiskovalci predavanja so vse te lepote videli na številnih diapozitivih in načrtovan čas je bil mnogo prekratek, da bi videli in slišali vse. Besedilo in slika: Irena Vozelj Vulkan Kot oglar žarečega se oglja kopo svojo hrani, da niti iskrica na piano se ne spravi, skrbno razpoko vsako na obodu on popravi, le dim, dim hladni se na plan odpravi Kot oglje žareče in vroče iz vulkana lave pekoče, se kaos izliva v potok bolečine tekoče. Srce se spreminja v kamen bolečine žareče žgoče duša beži in kriči od žareče raztopine vroče. Ven, ven, ven iz tega kaosa v obod zaprtega obupa, krik prihaja iz globine, pride pa le do olupa. Skorja trdna nima odprtine in vse se le v telesu kuha, v srcu skrita bol obupa ne najde trohice posluha. Upanje je izgubljeno, da glas dosegel bi vesolje črno, odletel v neznano, v globino al’ višino temno. Da bol skelečo bi odnesel v temo svinčeno gluho, kot blisk žareči šinil bi nad širno puščavo suho. Megla jesenska, mrak večerni hlad prinaša, Se veselimo tega, kar je nekoč bila bojazen naša. Mraz jesenski bol žarečo zdaj ohlaja, v pekočo dušo in srce žareče blagodejno mi prihaja. Spet mir se naselil bo v lupino prazno, posvetne želje, zmote strašne, vse to postalo bo nevažno Nič več trpinčenja telesa - mir in vse bo spet prijazno, ščepec sreče, bolečine strašne, vse v trenutku bo končano. Rudi Na vodnik KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Prihodnja številka našega pesniškega kotička bo izšla že v letu 2007. Takrat bodo praznična voščila že preteklost, vsakdanja resničnost pa bo razkrila, koliko ljudi nam je iskreno zaželelo sreče in zdravja. Zavedati se je namreč treba, da praznično razpoložen človek veliko lažje izreka dobre misli, ker to še poveča njegove prijetne občutke. Vendar so besede eno, dejanja pa mnogokrat nekaj povsem drugega. Zasnežena pokrajina je romantična tudi zato, ker snežna odeja skrije rane v naravi. Želim vam, da bi v novem letu ne le skrivali, ampak zlasti uspešno celili vaše osebne rane. Sprejemajte se takšne, kot ste, in spoštujte soljudi. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) ZIMSKA PRA VLJICA Bela tišina. Bele postelje postilja srebrna mesečina. V moje mesto so s hribov priplesale, v tančicah iz bleščeče svile, snežno bele gorske vile, se z belo odejico pokrile in sladko zaspale. Vlado Garantini LETU2007 NA POT V očeh so solze sreče, novo leto je pred vrati, ko vsak želi le to, da se sreča z njim pobrati. Zdravje še povabi v goste, mir v srcu podari, da voščilo bo zaleglo do decembrskih spet dni. Dobri Znanec “Tvoja prihodnost je odvisna od marsičesa, predvsem pa od tebe.” (Frank Tyger) ZIMA Zima, zima bela s svojimi rokami nas je objela. Veterin mraz na vsakem vogalu čakata nas. Toplo se oblecimo, usnjene škornje in kožuhe nadenimo. Vjutranjem soncu se breg zaiskri, le brž po smuči in sani. Tam v bregu je noro, staro in mlado zabava se močno. Eni s smučmi, drugi s sanmi vsevprek se po bregu podijo. Tudi snežaka so naredili, za Mrazka so ga krstili. To zdaj traja iz dneva v dan, a zimski se čas umika drugam. Kmalu bo maj in zelen bo gaj, ko polje bo obrodilo, nam zopet zimo bo v goste povabilo. Andrej Režun ZDOMA Daleč, daleč zdaj si, draga zemlja moja, rodni kraj, le čemu me s tvoj’ga praga sla odgnala je, zakaj? Sem po svetu gnan za srečo od družine vzel slovo, v tujino šel bleščečo, kjer se dela za zlato. Zdaj v tujini dozorevam, dom izgubil sem, svoj mir, prazno srce razodevam, domotožje in nemir. Dva otroka, mlada žena mene čakajo doma, res bila je kruta cena, jaz - brez sreče in srca. Maks Marinčič USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca. Cesta zmage 3. 1410 Zagorje ob Savi. Pon do kwan Izlake: KUTINA 2006 V soboto, 9. 12. 2006, so na 10. mednarodnem turnirju Hrvaške, Kutina 2006, udeležili tudi predstavniki Pon Do Kwan kluba z Izlake, poleg Trboveljčanov in Zagorjanov. Tekmovanja, kjer je sodelovalo 799 tekmovalcev iz 142 klubov iz šestnajstih držav, so se Izlačani sodelovali s petimi tekmovalci. Med kadeti je Tilen Zajc (do 42 kg) zasedel peto mesto. Med člani je Miloš Rozman (do 69 kg) dosegel deveto mesto, Nusmir Bajraktarovič (do 74 kg) peto mesto, Jure Vetršek (do 79 kg) pa sije priboril tretje mesto. Med članicami seje domov z bronom vrnila Urška Dolinšek (nad 65 kg). IRH Rokomet: OBČNI ZBOll 11K l)OL TKI HRASTNIK V ponedeljek, 11. decembra 2006, je v prostorih dvorane Dolanka potekala redna letna seja občnega zbora Rokometnega kluba Dol TKI Hrastnik. Seje se je udeležilo okrog 60 udeležencev, občni zbor pa je vodil Marko Jerič. »V sezoni 2005/2006 so bile posamezne sekcije izjemno uspešne,« je dejal v svojem poročilu predsednik kluba Jani Kraner. Izstopajo: mlajši dečki B (3. mesto v Sloveniji), starejši dečki B (1. mesto v Sloveniji), starejši dečki (4. mesto v Sloveniji) in člani (5. mesto v l.B državni rokometni ligi). »Hvala vsem sponzorjem,« je dejal na koncu, »zlasti direktorju glavnega sponzorja Branku Majesu, županu Miranu Jeriču, sodelavcem in drugim, ki imajo razumevanje za rokomet...« Predsednik IO Marjan Bremec je povedal, da so se sestajali enkrat do dvakrat mesečno, nosilci nalog pa tedensko in organizirali tekmovanja vseh selekcij. Posebej je v poročilu izpostavil plesne skupine in navijaško skupino - Dolske slavčke, ki popestrijo članske tekme. Pohvalil je uspešno organizacijo turnirja v mini rokometu Zasavje CUP 2006 in Dolsko noč. Posebej je poudaril vzorno sodelovanje s KRC Hrastnik. Po poročilih in razpravi so sledile kadrovske zadeve. Letošnji občni zbor ni bil volilni, zato so člani glasovali le o dveh spremembah v IO kluba. Podpredsednica je postala Darja Zekar na željo dosedanjega podpredsednika Martina Blatnika, slednji pa je odslej član IO, zadolžen za marketing. Za člana IO pa je bil izvoljen tudi Marko Jerič kot podpredsednik organizacijskega odbora turnirja v mini rokometu Zasavje CUP. Sprejeli so predlagane programske usmeritve in finančni plan za obdobje 2006/2007 ter potrdili predlagani nespremenjeni znesek članarine, preračunan v evre. Občni zbor je pozdravil tudi župan Miran Jerič, se zahvalil vsem sponzorjem in rokometnim delavcem ter dejal, da si želi podobno zavzetost tudi v prihodnje. Marko Jerič pa je v duhu veselega decembra vse prisotne povabil na klepet in druženje v spodnjo etažo dvorane Dolanka. Besedilo in fotografija: FančiMoljk ŠPORT 0 Karate: VELIKI USPEH TRBOVELJSKIH ORGANIZATORJEV IN TEKMOVALCEV NA 34. MEDNARODNEM KARATE TURNIRJU »TRBOVLJE 2006« Karate klub Trbovlje je v soboto 16. decembra organiziral in izvedel že 34. mednarodni karate turnir »TRBOVLJE 2006«, ki je hkrati tudi najstarejši karate turnir v Evropi. V prekrasnem vzdušju, ki je prevevalo športno dvorano POLA J v Trbovljah, je svoje znanje in moči v spretnostih karateja merilo, do sedaj rekordnih 645 tekmovalk in tekmovalcev s 723 nastopi v športnih borbah in katah iz 83 karate klubov. Tako kot tudi v preteklih nekaj letih, je bil tudi letošnji obisk turnirja številčno in kakovostno bogat. Sodelovali so tekmovalci iz desetih držav in sicer: BOSNE IN HERCEGOVINE, ČEŠKE, FRANCIJE, HRVAŠKE, ITALIJE, MAKEDONIJE, SLOVAŠKE, SRBIJE, POLJSKE in SLOVENIJE, generalno pokroviteljstvo nad turnirjem pa je že tretje leto zapored prevzel LAFARGE Cement d.d. iz Trbovelj. Tekmovalci in tekmovalke, med njimi večje število nosilcev medalj z evropskih in svetovnih prvenstev, so se pomerili v različnih starostnih in težnostnih kategorijah. Tudi ljubiteljev in navijačev karateja ni manjkalo, saj si je turnir ogledalo preko 2000 gledalcev. Tekmovanja so trajala več kot 10 ur, Z uradno otvoritvijo med dopoldanskim in popoldanskim delom tekmovanja in show programom pa je bilo poskrbljeno tudi za razvedrilo. Poleg zanimive demonstracije domačih karateistov, ki je v dvorani požela velik aplavz, je bilo v Trbovljah možno videti tudi atraktivno zasavsko plesno zasavsko KOBRE. Tako na organizacijskem kot na tekmovalnem področju so trboveljski karateisti odigrali zelo pomembno vlogo. Tudi številčnost ni zanemarljiva, saj je nastopilo kar 50 domačih tekmovalk in tekmovalcev. V dopoldanskem delu, ko so nastopali tekmovalci v starostni skupini do 15 let, so najprej nastopili kataši. Že takoj na začetku so najmlajši varovanci trenerjev Mihe KOVAČIČA in Jerneja SIMERLA presenetili trenerje in vse ljubitelje karateja v Trbovljah. Na prvih nastopih na tako pomembnem in kvalitetnem tekmovanju sta osvojila Žan KRAJŠIČ bronasto in Mila NEDIČ srebrno medaljo. Da je bila konkurenca na turnirju res izvrstna kaže tudi podatek, da se najboljši mlajši trboveljski kataši, ki že nekaj časa osvajajo medalje na domačih in mednarodnih tekmovanjihTraffHMEK; Aljaž VESENJAK in ägBÄÖZE&V kljub zelo dobrim nastopom, niso uvrstili v boje za zmagovalne stopničke. So pa bili nepremagljivi v ekipnih sestavah ter z zlato medaljo dokazali, da so v tej disciplini med najboljšimi v tem delu Evrope. Njihov uspeh so dopolnile še štiri trboveljske ekipe s bronastimi medaljami. Športne borbe so bile vedno paradna disciplina Trboveljčanov. Tudi tokrat se je pokazalo, da ni strahu za bodočnost trboveljskega karateja, saj so tudi najmlajši že obogateni z izkušnjami na domačih in mednarodnih boriščih. Poleg rednih treningov so v klubu s pomočjo dodatnih treningov preko vikendov svoje bodoče upe pripeljali do takšne športne forme, da so lahko na tem, za Trboveljčane najpomembnejšem tekmovanju, pokazali vse kar so trenutno sposobni. Želja vsakega trboveljskega karateista je stati na zmagovalnih stopnicah najstarejšega in v tem delu Evrope najkvalitetnejšega turnirja. Splošno pravilo, da je tisti, ki osvoji medaljo na tem turnirju res zelo kvaliteten tekmovalec, ni zanemarljivo, kajti v tako številčnih kategorijah uspeh ne more biti naključen. Na zmagovalni oder sta se tokrat povzpela Tea LOPAN na drugo stopnico in Timi UMEK na najvišjo. Ponovno je dokazal, da Trboveljčani z njim dobivajo enega izmed najuspešnejših tekmovalcev v vsej zgodovini trboveljskega karateja. Devet osvojenih medalj v dopoldanskem delu je bila dobra popotnica za tekmovalce, ki so nastopili v popoldanskem delu. Na mednarodnih boriščih se vse bolj pojavljajo tekmovanja v veteranskih kategorijah, zato so organizatorji omogočili starejšim karateistom, ki so načeloma že zaključili svoje tekmovalne kariere, da se srečajo, obudijo spomine iz preteklosti in pomerijo med seboj. Sam nastop ni bil nič veteranski, kajti tekmovalci so se sicer športno, vendar zagrizeno pomerili med seboj. Strategija trboveljskega karateja © ŠPORT/POHODNIŠTVO govori o tem, da v klubu najdejo svoje mesto tako najmlajši, kot tudi tisti po letih malo starejši. To je potrdila Marija PLOHL z osvojeno srebrno medaljo. V športnih borbah je bila konkurenca res izvrstna, saj je nastopilo kar nekaj nosilcev medalj z najvišjih evropskih in svetovnih tekmovanj. V kadetski konkurenci so s svojo kvaliteto prevladovali tekmovalci francoske reprezentance, saj so v petih kategorijah osvojili kar štiri zlate medalje in s tem dokazali, da so zares svetovna karate velesila. Trboveljski tekmovalci so bili v zares dobri formi, kar so tudi dokazali na borišču, vendar je bila pot do medalje tokrat zelo težka. Bronasta medalja seje za las izmuznila Niku ZLAKU, kijev borbi za finale izgubil s francoskim reprezentantom, nato pa še v repesažu za bronasto medaljo z bosanskim reprezentantom. Svoj dan pa je imel Kristijan OSTOJIČ. Vse svoje nasprotnike do finala je prepričljivo premagoval. V finalni borbi seje spopadel z evropskim prvakom, Francozom GRILLONOM. Kristijan se je ob bučni podpori publike, s tribun kot klubskih prijateljev za ringom pogumno in brez strahu spopadel s svojim veliko ‘trofejnejšim’ nasprotnikom. Borba je bila precej časa izenačena, dokler ni francoski tekmovalec izkoristil trenutek Kristijanove nezbranosti in z atraktivnim nožnim udarcem v glavo osvojil tri točke. Po tem ni bilo več vprašanje zmagovalca. Po končani borbi je Kristijan prejel zaslužen aplavz cele dvorane. V članski konkurenci sta navduševala vse prisotne v dvorani letošnja svetovna prvakinja Slovakinja Eva MEDVEDOVA ter slovenski reprezentant Matija MATIJEVIČ. Enajst osvojenih medalj za Trboveljčane v vseh starostnih kategorijah ponovno potrjuje pravilno usmeritev trboveljskega karateja. Pohvaliti velja tudi sodnike, ki so pod vodstvom vrhovnega sodnika, Mariborčana Primoža DEBENAKA, sicer mednarodnega sodnika svetovnega ranga, svoje delo uspešno opravili, saj so skrbeli, da ne bi prišlo do morebitnih hujših poškodb med tekmovanjem v športnih borbah, kar pa je za tovrstna tekmovanja posebej pomembno. Samo število nastopajočih tekmovalcev iz rekordnega števila držav udeleženk turnirja je letos potrdilo, da je bila organizacija na izjemno visokem nivoju, kar je nedvomno najvišje priznanje celotnemu kolektivu Karate kluba TRBOVLJE in tudi hkrati napoved, da bo organizacija turnirja prihodnje leto šla še korak naprej. Za karate klub Trbovlje: Bogdan SIMERL Predsednik organizacijskega odbora V soboto 23.12.2006 je v dvorani Osnovne šole Trbovlje potekal dobrodelni božično novoletni rokometni turnir »Revirček 2006« v soorganizaciji Mladega foruma SD Trbovlje ter navijaške skupine Torcida Trbovlje. Na turnirju so se med seboj pomerile različne generacije rokometašev, poleg njih pa tudi navijači in ljubitelji rokometa, ki že dolga leta spremljajo to športno panogo. Kljub temu, da je bil predvsem družabna prireditev, je ponujal tudi precej tekmovalnega naboja, saj seje za vse ekipe ponujala odlična priložnost za dokazovanje v igri, ki jo posamezniki navadno spremljajo s povsem različnih perspektiv. Sodelovale so ekipe Torcida Trbovlje, Šaleški graščaki (Velenje), Veterani Trbovlje, RK Rudar Trbovlje -mladinci, SPOT Rudar (sestavljen iz odlične bivše mladinske ekipe Rudarja, katere posamezniki še vedno igrajo vidno vlogo v slovenskem rokometu), ST. MARTIN’S Stars (ekipa iz Šmartnega pri Litiji, kije sestavljena iz bivših in tudi aktivnih igralcev, ki so svoje prve rokometne korake naredili v domačem Šmartnem). Dobiček iz prijavnin in sredstev zbranih med turnirjem je namenjen (v dobrodelne namene) eni izmed družin v hudi socialni stiski, po priporočilu Centra za socialno delo, ob tem pa je potrebno poudariti tudi to, da so se denarnim premijam velikodušno odpovedali sodniki in ostali funkcionarji, ki so bili prisotni na turnirju. Prosto po Mladem forumu SD Trbovlje: MaH ČESTITKE 10 ČESTITKA Drage Trboveljčanke, Trboveljčani, spoštovani Zasavčani! Ob preskoku iz starega v novo leto naj se vam izpolni čim več želja, naj bodo vaše osebne in poslovne poti posute s čimmanj preprekami in naj vas dobra volja in sreča spremljata tudi v letu 2007! Sporočamo, da bo Občina Trbovlje, namesto čestitk in voščit ob Božiču in Silvestrovem, darovala v dobrodelne namene Območnemu združenju Rdečega križa in Karitas Trbovlje. Srečno! Bogdan BAROVIČ ŽUPAN ‘V’ živCjetiju so dnevi, izpisani z rdečimi števiCkami, ko srečamo [judi, kj nas navdušijo kot Cepa pesem, kat eri C stisk, rok, prekjpeva neizgovorjenega sočutja in katerih 6Caga, ßogata živCjenjska moč napoCni naš nemirni duh s čudovitim mirom... (JCeCen KjCCer) 8REČNO 2007 VSE DOBRO V LETU 2007 VAM ŽELI OBČINSKA ORGANIZACIJA DESUS ZAGORJE OB SAVI <© RAZVEDRILO DEJSTVO, DAJE ŽENSKA MATI ZAOPAZO VANJE NARODNI MANJŠA KRINKA: OSNUTEK. OKVIRNI NAČRT PLANINAH IN DOLINA BRIT. MANEKENKA CAMPBELL BRITANSKI PISATELJ PINTER TL. MEHIŠKI REVOLU- CIONAR ZAPATA POMLADNI 1 INREžisER fr % AMERIŠKI MATEMATIK (HOWARD) KOLUMBU- DIRKAČ (JUAN PABLO) 0 ŠPANSKI SUKAR VADOR) IEDORA- IELFANT GRAFIČNO ZNAMENJE, OPUŠČAJ HOKEJIST ZUPANČIČ MATI GR. IMPSKIH lOGOV OUI B< JEZERO V ETIOPUI, POVIRJE MODREGA NILA ZNAMENITO ITALIJANSKO VINO IZ OKOUCE VERONE JAKOBOV BRAT DVOJČEK. EDOM NAŠ IGRALEC MATOH TAZIO NUVOLARI TRSNO STEBLO T ]0 MOČVIR- UBI IGF IITAAM. !SHARON) TRGOVEC Z ŽITOM t NAJNIŽJI ROB STREHE N, IGR/ IAŠ iRALEC BAN HOKOST KOPITAR RAROG AU 'OG JASTOG JUŽNO- AMERIŠKI INDIJANEC MENAMA NA SEVERU DOBI ŽAREČ DELEC * SONJA LOKAR S L SL GR, (GABRI IUEL »____ TONE PAVČE) AVTOM. (ONSTRUK. FERRARI T TRII OKR VLADAR AMERIŠKI IGRALEC (LUKE) DALJŠE OBDOBJE KEMIJSKI ZNAK ZA KALCU t) TL |L BIBLIJSKI OČAK V MANJŠE OKO £ ČLOVEK, KI IZGOVARJA GLAS L NAMESTO NORMALNEGA (DVOUSTNIČNEGA) Ö POZITIVNA ELEK- TRODA V/ AMARONE: vino iz okolice Verone NONAGON: deveterokotnik ASKEW: ameriški igralec ZASUN: zapah Vicoteka ME DA SE GOLJUFATI Bila sta mož in žena, ki sta bila bolj revna, zato mož predlaga, da bi ona za denar... (no, saj razumete, a ne?) »Pa evre zahtevaj,« ji reče. Ona gre in prvi stranki zaračuna 15 evrov. »Uf, to pa je poceni,« ji pravi stranka. Zato ona zviša na 150 evrov. Še zmeraj je poceni. Nato zviša na 1500 evrov. Nato pride bogat človek in mu pove ceno - 15000 evrov. Potem konča in si sešteje, koliko je zaslužila: 15 + 150 + 1500 + 15000 = 16665. »Tako, zdaj pa si bom nekaj nazaj vzela, da bo še kaj meni ostalo,« si reče in gre domov. Doma jo mož vpraša: »Koliko si zaslužila?« »16000 evrov,« pravi. »Pa nisi nič sebi vzela?« »Ne, seveda ne.« »Koliko pa si imela strank?« »Štiri,« pravi žena. »Bomo to preverili,« odvrne mož. »Štiri stranke: 0000; najprej so jim gor stali: 6666; potem pa dol: 9999; to je: 6666 + 9999 = 16665. Ja, 665 imaš premalo!« POZDRAV »Zakaj si tega človeka pozdravil z dober večer? Saj je šele jutro!« »Ker se mi stemni pred očmi, ko ga vidim ...« PABERKOVANJE Vsak dan naš planet strese povprečno 80 potresov, vendar jih je večina k sreči zelo šibkih. Le desetino potresov lahko zaznamo tudi ljudje. Največji meteorit na svetu so leta 1920 odkrili blizu mesta Grootfontein v Namibiji. Dolg je bil 2,7 metra, širok 2,4 metra, težak pa okoli 59 ton. EVRO DARILA m n BMnMi® Naročite se na RAZVEDRILO in postanite naš redni naročnik. AKCIJA VELJA OD 21.11.2006 DO 28. 02.2007! ? ” ””1 J"'0'8’ Velja za celoletno naročnino. (((* 080 87 87 ) RAZVEDRILO © Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 06 januarja 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 26/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 25/2006 so: Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: Anton Koban, Cesta zmage 18,1410 Zagorje -bon za 5.000,00 sit Ivanka Kerin, Trg pohorskega bataljona 7,1412 Kisovec -bon za 3.000,00 sit Štefan Sapač, Cesta zmage 12a, 1410 Zagorje -bon za 2.000,00 sit BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO POZOR POZOR ! VSE OKROG NAS TAKO ČAROBNO, POLNO PRIČAKOVANJ, VSI SI IZREKAMO NAJLEPŠE ŽELJE, ŽELIMO VSEM LE NAJLEPŠE... NAJBOLJ SLADKE ŽELJE PA PRI NAS POTEŠITE SLAŠČICE RAZLIČNIH OKUSOV 1 kom SAMO 260 SIT 1,08 € OD 28.12.2006 DO - 11.01.2007 NAREDITE SI NEPOZABNO 2007 KOLEKTIV BRGLEZ ALI SE PREPOZNATE? Kaj bi bilo, če ne bi bilo? Tako bi bilo, kot je bilo! Ampak - ali veste, kje ste bili, ko smo vas takole lepo ovekovečili! O, ja, pa ste bili in to ravno VI! Zdaj pa brž v roke telefon, saj Marta na GSM 041 410 734 nestrpno čaka na vaš klic, za vam za vas naroči bon za dve pici in dve coca-coli v Pizzeriji Čebelica - za prepoznavanje imate časa do 5. januarja 2007. PIZZERIA ČEBEUCA VRAÖEYIÖ m o 1 c j Valvazorjeva % IZMIKE, Tel.: 03/56-74-137 TKOPIC AL iz ANANASA IN KIVIJA (za 4 osebe) PRIPRA VITE: 0,4 dl soka kivija, 2dl soka ananasa, 0,5 dl gina, 1 žlica sadnega likerja Vse sestavine vlijte v shakerju z nekoliko kockic ledu dobro pretresite, porazdelite v kozarce in v vsakega dodajte še po dve kockici ledu. Okrasite z listki mete ali krogci kivija in postrezite -gostom in sebi! NA ZDRAVJE! STOP! Preden boste okusili, kaj ste ustvarili, ovekovečite svojo gurmansko umetnino v tekočem stanju za vse večne čase, torej fotografirajte - z uživačem ali brez - in fotografijo pošljite na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje S pripisom: ŠEJKANJE Priložiti morate logo Zasavca z zadnje naslovnice! Trem novopečenim fotografskim mojstrom, katerih barmanski izdelki na sliki nas bodo navdušili, bomo slike objavili in jih nagradili z recepti za še več različnih šejkerskih tekočih umetnin, najbolj všečna pa bo mojstru prinesla shaker. Na nagradno uganko iz 25. številke Zasavca, ko smo vas spraševali, kaj je na sliki, se pravilni odgovor glasi VAŠHAVA in trije naši uganjevalci bodo prejeli knjižne nagrade po pošti in sicer: Marta Žuža, Trg Franca Fakina 1a, 1420 Trbovlje David Klinc, Polje 15,1410 Zagorje Marija Lajkovič, Opekarna 20a, 1420 Trbovlje_________ POSLOVNA + ŽtiAO/tŽAJcti/ ŠupiAžJkcv ^\\maA^v^cv Zasavska ljudska univerza seje v letu 2006 vključila v nacionalni razvojni projekt »Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje - POKI«, ki ga razvija Andragoški center Slovenije. Na Zasavski ljudska univerzi si prizadevamo, da bi bile naše storitve kakovostne, da bi bili kot ponudniki izobraževalnih programov za odrasle najboljši v regiji. Zato se ves čas trudimo, da bi bili korak pred ostalimi. V projekt »POKI - ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje« smo se vključili ne samo z željo, da kakovost naših storitev še povečamo, pač pa želimo k procesu kakovosti pristopiti tudi sistematično. Prepričani smo, da se bo to obrestovalo nam in tudi udeležencem naših izobraževalnih programov. Ena izmed nalog v projektu je bila tudi oblikovanje skupine za kakovost. Skupina je v tem obdobju izpeljala vrsto aktivnosti na področju presoje kakovosti, med drugim smo anketirali udeležence izobraževanja, učitelje, ki poučujejo v omenjenih programih, in zaposlene na ZLU. Namen anketiranja je bil pridobiti povratno informacijo o tem, kako so z izobraževalnimi storitvami zadovoljni udeleženci izobraževanja, kako delo ustanove ocenjujejo učitelji ter zaposleni. Projekt bo trajal dve leti. V letu 2007 bomo izdelali končno samoevalvacijsko poročilo o kakovosti izobraževanja odraslih in akcijski načrt v zvezi potrebnimi ukrepi za uvajanje izboljšav na izbranih področjih. Projekt POKI sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Evropski socialni sklad. v V Y PONUDIMO ODRASLIM KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT PROGRAM SOFINANCIRA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT * * * PROGRAM SOFINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski Socialni Sklad Spoštovane občanke in občani Občine Zagorje ob Savi, dragi Zasavčani ! Staro leto 2006 se poslavlja, prihaja Božič ter novo, sveže in upanja polno novo leto 2007. Naj bo za vse vas zdravo, polno življenjske radosti in optimizma. Tudi mi se bomo potrudili, da bo življenje v naši občini in v Zasavju v prihajajočem letu še prijetnejše. Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje ob Savi. KOFETKAMO @> ...z Medveškovim atom, ki trdi, da je za dolgo življenje treba: Tako pravi Medveškov ata Tomaž iz Znojil, ki je te dni proslavil svoj 90. rojstni dan. O preteklem praznovanju priča tudi zeleni mlaj nad njihovo domačijo, ki je s svojim zelenjem popestril pravljični zimski ambient sončnega dne, v četrtek 30.12., ko sem s svojim jeklenim konjičkom prispela v ta prelepi kotiček Čemšenika. V dolini nikjer snega, v Znojilah pa....kot daje neki drugi svet. Pa saj tudi je, sicer ne bi tam živeli takšni korenjaki, kot je ata Tomaž. Povedal je, da se je rodil davnega leta 1916 in to 9.decembra, kot sedmi od dvanajstih otrok, ki sta jih imela njegova starša. Šolske klopi ni gulil daleč proč. Kar v Znojilah jih je. »Ker so uspeli takrat tam odpreti šolo, kije trajala le za dva rodova,« kot pravi ata. Po končani šoli je bilo treba še kaj zaslužiti pa so štirje bratje poiskali zaslužek v zagorskem rudniku, v katerem je Tomaž pustil svojih sedem mladostnih let. Težko je bilo hoditi peš, delati za dva (v službi in na kmetiji) in seje odločil, da se posveti kmetiji. Z ženo Štefko sta se poznala že od majhnega. Preden sta se poročila, je služila v Zagrebu, Ljubljani, kelnarila v Čemšeniku in se naučila odlično kuhati. Ko sta se vzela, sta oba ostala doma, le ona je včasih po potrebi pokazala svoje kuharske mojstrovine še drugim, če sojo prosili. Na proslavah in porokah sojo radi imeli v kuhinji. Imela sta kar 10 otrok, dva sta umrla še čisto majhna, tako da je ostalo pet sinov in tri hčerke. Zdaj je tu še 6 vnukov in 10 pravnukov. O, to je pa veselo, ko se družina zbere, kot seje na proslavi atovega 90. rojstnega dne. Kar čez petdeset jih je bilo. Leta 1997 sta Tomaž in Štefka praznovala zlato poroko, no potem je Štefka umrla in od takrat ata Tomaž ne spi dobro, nekaj mu manjka. Saj ve kaj, samo tu ni pomoči. Rad se spominja starih časov. Bilo je težko, vse se je moralo postoriti z rokami v teh hribovitih krajih, daleč od mestnega živžava. Še do zdravnika je bilo predaleč. Hrane je bilo, denarja pa ne. Tudi sadja včasih ni bilo veliko, tega je začel kasneje gojiti, predvsem mošnice in jabolka. Predstavniki Zveze borcev ga vsako leto obiščejo, saj je bil Tomaž več kot eno leto partizan in to na Dolenjskem. Sicer pa ne gre zadnje čase nikamor, čeprav je še kar zdrav. Pred tremi leti je padel z drevesa in takrat je bil prvič v bolnici. Osebje kar ni moglo verjeti, da je to še mogoče v današnjih časih. Žganja ne pije, včasih kozarček vina. Pravi: Poleti je voda najboljša! Ni izbirčen, rad dela, saj še vedno kaj postori na kmetiji. Potem sva se še menila o tem in onem, simpatična snaha je celo štrudelj spekla. Sin Rado je predlagal, da se kar dogovoriva, da se dobiva za stoti rojstni dan, ampak se ata ni dal. Je rekel:« Brez obveznosti, prosim!« No, možnost za tak jubilej ima ob takšni družini, zdravju in vedremu duhu. Ni pa to za lase povlečeno, saj je Tomažev oče Jakob dočakal 92 let, pa zakaj sin ne bi bil boljši? Uredništvo Zasavca se pridružuje čestitkam, atu Tomažu želimo obilo zdravja in lepih trenutkov v krogu svojih najdražjih. Potiho upam, da se bova čez deset let mogoče le dobila, saj ne, da jih ne bi dočakal, ampak zato, ker ne mara obveznosti... Do takrat pa, ata Tomaž: ‘Fajn jejte, fajn počivajte, pa enmal tud delite.’ Besedilo: St.R. Slike: družinski album 'A\CSVA\\ NAJSTNIŠKA i---------- Srednja šola Zagorje je bila izbrana na razpisu ARMAL ZA ZDRAVO PITNO VODO V SLOVENSKIH ŠOLAH. Nagrada je deset sanitarnih armatur, ki imajo vgrajene filtre za filtriranje vode. Da pa bodo res prišli do teh armatur, morajo opraviti precej aktivnosti. “Pri vseh teh aktivnostih so poglavitni akterji dijakinje in dijaki.” je zapisala Stana Kovač Hace. “Člani strokovnega tima eko šole bomo usmerili vse svoje znanje, energijo in pedagoško delo ter skušali prepričati dijake in »pripeljati« do razmišljanja, da je voda res brez barve, vonja in okusa, vendar je tekoče zlato prihodnosti. Vsak mesec bodo na šoli potekale različne dejavnosti. V mesecu oktobru so na šoli potekale literarne delavnice za vse dijake. Izvajale so jih profesorice slovenskega jezika. V mesecu novembru pa so bile delavnice namenjene samo dijakom programa pomočnik gospodinje oskrbnik (1. letnik in 2. letnik). Dijaki so pod vodstvom prof. Tatjane Alauf izdelovali koše iz odpadnih plastenk. Plastenke smo zbirali na šoli, nato pa uporabili v ustvarjalni delavnici. Dijaki so naredili več košev, ki smo jih postavili na hodnike, saj na šoli že drugo leto poteka ločeno zbiranje odpadkov. V mesecu oktobru so dijaki 4. in 5. letnikov - ekonomski tehnik - imeli delavnice na temo KEMIČNA ANALIZA VODE in ker sodelujemo v projektu Armal za zdravo pitno vodo v slovenskih šolah, je Mariborska livarna Maribor poslala za vse dijake propagandne materiale in beležke o vodi. Za EKO ŠOLO: Stana Kovač Hace Srednja šola Zagorje je EKO šola. Njeno osnovno nalogo ponazarjajo številni slogani, povezani z ekologijo. Naj jih omenimo samo nekaj: EKO šola kot način življenja. Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš »frajer«! »V Sloveniji je v mrežo EKO šol vključenih 11 vrtcev, 142 osnovnih šol, 16 srednjih šol in 6 dijaških domov. Da šola postane EKO šola, mora izpolniti 7 EKO kriterijev. V šoli smo v preteklem šolskem letu izvedli številne dejavnosti. Upamo, da smo dijake vsaj malo osvestili, kako pomembno je razmišljati EKO. Zavedamo se, da bomo z malimi koraki počasi, a vztrajno, dosegli drugačno raven razmišljanja o ekologiji. V letošnjem šolskem letu smo zavihali rokave in se lotili novih nalog ter si začrtali številne cilje. V ospredje smo postavili problematiko pitne vode, ki seje, žal, ne zavedamo dovolj. Pitna voda bo v prihodnosti postala tekoče zlato. Zato se je začelo sodelovanje z Mariborsko livarno Maribor. Naša šola se je prijavila na razpis Armalovega sklada in bila ena izmed izbranih šol iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. V Mariborski livarni Maribor se zavedajo, daje voda srce našega planeta. Iz prahu dviguje življenje. Očara, očisti in odžeja. Dijakom so podarili armature Armal VivAqua, ki omogočajo pitje neoporečne vode tudi v šoli, zato, da bodo vedeli, da je voda lahko tudi zdrava, in da moramo storiti vse, da bo tako tudi ostalo, da se bodo vsak dan spomnili, da telo potrebuje vodo, saj je vir življenja vseh živih bitij na planetu Zemlja. V mesecu oktobru smo na šoli v okviru literarnih delavnic, ki sojih vodile profesorice slovenščine, dokazali, kako lahko povežemo ekološko temo in slovenščino. Vsak razred si je izbral svoj način dela in izdelal plakat, katerega tema je bila VODA. Tako smo izdelali plakat, na katerem smo prikazali pomen imen slovenskih ustekleničeni voda, izdelali vodno turistično pot, predstavili mite, pregovore in reke o vodi, popisali slovenske narodne pesmi, ki opevajo vodo, pisali spise o pomenu pitne vode za sodobnega človeka, izdelali konstruktivistično pesem o vodi ... Dijaki so v delavnicah uživali, saj so lahko pokazali vso svojo kreativnost, ki jim je ne manjka. Hkrati so spoznavali nove načine dela v razredu in se, nehote, tudi marsičesa naučili. Vse izdelke smo shranili in jih bomo predstavili v mesecu aprilu na srečanju EKO šol. Tako smo zaključili prvo aktivnost, povezano z EKO šolo, ampak kličejo nas že nove dolžnosti. Upamo, da bomo nadaljevali s takim delovnim in zanesenjaškim elanom, kot smo delali do sedaj. Nikakor nam ne zmanjka idej, prepričani pa smo tudi, da bosta združitev mladostne energije in znanja profesorjev obrodila številne nove sadove.« je v imenu vseh sodelujočih zapisala. Maruša Kolar, prof. »Letošnje praznične prireditve so se začele že z letnim simfoničnim orkestrom naše šole konec novembra,...« je povedala direktorica GŠ Polona Kovač. Skladbe različnih zvrsti od muzikala do filmske glasbe in klasike so pod dirigentsko palico Maje Lebar Kotar naštudirali že na intenzivnih vajah na Debelem Rtiču. V četrtek, 30. novembra 2006, pa je nastopil v dvorani GŠ Jože Bogolin, študent Akademije za glasbo, solist na marimbi, ki je navdušil predvsem z originalno glasbo za to glasbilo. Slovenski kvartet klarinetov v zasedbi Andreja Zupana, Matica Kreča, Matica Titovska in Janeza Benka se uvršča med najboljše komorne pihalne sestave v Sloveniji. V dvorani GŠ so nastopili v sredo, 6. decembra. Trio Klavilina - Sara Rustja, klavir, Mojca Gal, violina, Sandi Vrabec, klarinet, so glasbeniki, ki sestavljajo dokaj redko obliko komorne zasedbe. V prostorih GŠ so koncentrirali v ponedeljek, 11. decembra, v okviru slovenske turneje GM ODER v organizaciji Glasbene mladine Slovenije, 12. decembra 06 je bil tradicionalni božično - novoletni koncert, ki s petjem, plesom in igranjem predstavlja izvirno voščilnico občanom Hrastnika in okolice. Zvrstila se je tudi vrsta internih prireditev in nastop učencev klavirja iz razreda Dejana Jakšiča v Zdravilišču Laško, kjer so navdušili z melodijami znane filmske in popularne glasbe za klavir. Fotografiji: Dragica Potisek, besedilo: FančiMoljk ŠOLE TRBOVLJE V trboveljskem Delavskem domu so v sredo, 20.12.2006 koncertirali in plesali učenci Glasbene šole iz Trbovelj, ki so upravičeno, s svojim glasbenimi in plesnimi točkami in obojimi v sozvočju zvoka in gibov, navdušili zares polno dvorano, kajti prireditev, predstava ali koncert, kakor komu drago, je bil razprodan. Besede ne morejo opisati vzdušja, še manj bi z njimi lahko povedali, koliko truda, prizadevanj in vztrajnosti je bilo potrebnih in vloženih v pripravo predstave. Glasbena šola res ni obvezna, je pa zelo obvezujoča za učence, ki jo pravzaprav prostovoljno obiskujejo in za vse, ki se z njimi trudijo. Publika, navdušena nad njihovimi dosežki, jim je bila silno hvaležna za posebno vzdušje večera pred prazniki, mogoče za koga bolj vznemirljivega od odštevanja zadnjih sekund starega leta. S hvaležnostjo in zanosom so zapuščali dvorano v globokem prepričanju, da se ni bati za naslednike zasavskih glasbenih umetnikov. Besedilo in slike: MaFf <©> NAJSTNIŠKA KONCERT DIJAKOV USPEL NAD PRIČAKOVANJI V četrtek, 21.12.2006, so dijaki STPŠ pod mentorstvom prof. Mihe Simončiča pripravili božično-novoletni koncert. Koncert, ki ga je povezovala v preobleki božičkove škratinje dijakinja Monika Hribar, je prijetno presenetil vse obiskovalce. Harmonikarja Denis Zajc in Matic Bajda, citrar Riki Pimaver, pevka Sanela Alič in skupina Pommes Frites z dijakoma STPŠ Primožem Centrihom in Domnom Hendijo, so s svojo instrumentalno in vokalno izvedbo poskrbeli za prijetno vzdušje, ki gaje s svojimi vragolijami še popestril breakdancer Janoš Bedenik. Na koncertu pa se je pojavil tudi Božiček, ki je prisotne s svojo pojavo in nastopom spravil v smeh do solz. Nastopajoči dijaki Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje so s svojim nastopom presenetili in hkrati razveselili vse navzoče. Takšnih prireditev bo na šoli očitno še več, saj seje izkazalo, da znajo in zmorejo nepričakovano veliko in s svojo igrivostjo razveseljujejo sovrstnike, profesorje in starše. Tekst: M.A.Š. Slike: Simončič mali oglasi r ~ ^ Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): Prodam Omaro, češnjevo z dvemi vrati, spodaj predal, predalnik s tremi predali - oboje lepo ohranjeno- staro več kot 100 let, prodam. Prodajam tudi kozla za pleme brez rogov in večjo količino bukovih drv. Informacije: 031469 279 ali 031277 101 Ugodno prodam tovorno prikolico srebrne barve, registrirano - kason 120 x 80 cm. Informacije: 041 597 569 Prodam sobno peč na olje - malo rabljeno. Informacije: 041 560 983 Prodam kozla za pleme brez rogov, kozo za pleme, bukova drva-suha, dve omari, stari okoli sto let in škodo favorit 1.19994 za dele. Inoformacije: 03 56 76 310 Prodam cca 2 ha gozda v okolici Zagorja (Slačnik) - cena po dogovoru. Informacije: 041 463 629 V Čateških Toplicah prodam prikolico z lesenim predprostorom in veliko verando - cena 700.000,00 sit. Informacije: 041 336 720 Podarim Podarim gramofonske plošče in moške kravate. Informacije: 031 439 238 Najamem V najem vzamem garažo v Trbovljah (Gimnazijska cesta, Majcenova cesta, Kešetovo, Vreskovo, Neža, Savinjska cesta) GSM: 031 654 525 Storitve Nudim pomoč v gospodinjstvu (čiščenje, likanje, urejanje stanovanja ipd. ) -popoldan lahko tudi varstvo otrok. Informacije: 040 585 401 Njuno potrebujem delo - nudim pomoč: likanje, čiščenje stanovanjskih prostorov in službenih prostorov in varstvo otrok. Informacije: 031 596 821 MALI OGLASI ©I KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE BO OD 1.1.2007 DALJE ODPRTA: ODDELEK ZA ODRASLE IN ODDELEK ZA MLADINO PONEDELJEK, SREDA, PETEK od 10.30 do 18.30 TOREK, ČETRTEK od 7.00 do 15.00 SOBOTA OD 7.30 DO 12.30 ENOTA KISOVEC TOREK OD 15.30 DO 18.30 ČETRTEK OD 11.00 DO 15.00 ENOTA IZLAKE TOREK OD 11.00 DO 15.00 ČETRTEK OD 15.30 DO 18.30 Opaž, suh smrekov-debelina 13,16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko 0 KINO / OBVESTILA KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE 29.12.2006 petek ODPLAKNJENI GIZDALIN ob 18.00 -Anim. komedija - 86' DVOJNA IGRA ob 20.00 - Triler -149' 30.12.2006 sobota ODPLAKNJENI GIZDALIN ob 10.00 DVOJNA IGRA ob 18.00 DEJAVU ob 20.30 ZF triler 31.12.2006 nedelja ODPLAKNJENI GIZDALIN ob 10.00 1.1.2007 ponedeljek ODPLAKNJENI GIZDALIN ob 16.00 VZTRAJAJ ob 18.00 DVOJNA IGRA ob 20.00 2.1.2007 torek ODPLAKNJENI GIZDALIN ob 10.00 DVOJNA IGRA ob 18.00 DEJAVU ob20.30 3.1.2007 sreda VZTRAJAJ ob 18.00 DEJAVU ob20.00 4.1.2007 četrtek APOKALIPSA DANES ob 18.00 - Vojni -153' 5.1.2007 petek Ml ŠE VEDNO NISMO ANGELI ob 18.00 - Komedija - 89' ŽAGA III ob 20.00 - Grozljivka -107’ 6.1.2007 sobota Ml ŠE VEDNO NISMO ANGELI ob 18.00 APOKALIPSA DANES ob 20.00 7.1.2007 nedelja Ml ŠE VEDNO NISMO ANGELI ob 18.00 ŽAGA III ob 20.00 8.1.2007 ponedeljek ŽAGA lil ob 18.00 9.1.2007 torek APOKALIPSA DANES ob 18.00 10.1_.2007 sreda BOŽIČEK 3 ob 18.00 - Družinska komedija - 98' 11.1.2007 četrtek OTROCI ČLOVEŠTVA ob 18.00 - ZF triler-109' POČITNICE ob 20.00 - Romantična drama -138' KINO DELAVSKI DOM HRASTNIK 28.12.2006 četrtek VZTRAJAJ ob 10.00-am.športna komedija VRAŽJA ESKADRILJA ob 19.00-am.akcijska drama 29.12.2006 petek BLUES ZA HAVANO ob 19.15-am.komična drama 30.12.2006 sobota VRAŽJA ESKADRILJA ob 17.00 BLUES ZA HAVANO ob 19.00 31.12.2006 nedelja VZTRAJAJ ob 10.00 BLUES ZA HAVANO ob 17.00 VRAŽJA ESKADRILJA ob 19.00 3.1.2007 sreda ŽAGA 3 ob 19.00-am.grozljivka 4.1.2007 četrtek ŽAGA 3 ob 19.00 5.1.2007 petek JOHN TUCKER, MRTEV Sl ob 19.15 - am. komedija 6.1.2007 sobota JOHN TUCKER, MRTEV Sl ob 17.00 ŽAGA 3 ob 19.00 7.1.2007 nedelja JOHN TUCKER, MRTEV Sl ob 17.00 10.1.2007 sreda Ml NISMO ANGELI ob 19.00 - srbska komedija 11.1.2007 četrtek Ml NISMO ANGELI ob 19.00 KINO DOL PRI HRASTNIKU 29.12.2006 petek VZTRAJAJ ob 10.00-am.športna komedija BLUES ZA HAVANO ob 17.00 - am.komična drama 30.12.2006 sobota DIVJINA ob 10.00-am.animirana komedija 5.1.2007 petek ŽAGA 3 ob 17.00 KINO DELAVSKI DOM ZAGORJE 29.12.2006 petek BORAT ob 17.00- ameriški, komedija (82 minut) JAMES BOND-CASINO ROYAL ob 19.00- britanski, akcijska avantura (144 minut) 30.12.2006 sobota JAMES BOND - CASINO ROYAL ob 19.00 1.1.2007 ponedeljek JAMES BOND - CASINO ROYAL ob 19.00 2.1.2007 Torek FILM TEATER: BORAT, ob 19.00 - ameriški, komedija (82 minut) Spoštovani! Vox humana smo študentje zagorske doline, ki smo se odločili narediti nekaj dobrega za sokrajane in jim pomagati z organizacijo velikega dobrodelnega koncerta. Na koncertu se Vam bodo predstavile različne kulturno-umetniške zasedbe naše doline. Donacije, zbrane s pomočjo koncerta, bomo v sodelovanju z organizacijama Rdeči križ in Karitas razdelili pomoči potrebnim zagorskim družinam. Vabimo Vas, da se udeležite Velikega dobrodelnega koncerta Zagorjani za Zagorjane dne 6.1. 2007, ob 18.00 v zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla. Ker pričakujemo velik odziv ljudi, vas prosimo, da prispete na phreditev 15 minut pred začetkom, s seboj prinesete vabilo ter si tako zagotovite sedež.. Lep pozdrav! <0^ VOXHUMANA VOX HUMANA Za skupino: Janez Lipec GSM: 031 367 223, GSM: 040 895 052 A Praznični čas naj bi bil čas, ko čutimo veselje in smo polni dobrih želja do sebe in drugih. Kljub temu pa se pri mnogih prav v tem času pojavita žalost in obup. Eden od petih ljudi pred in med prazniki iz takšnih ali drugačnih razlogov zapade v depresijo. Depresija je bolezen, ki povzroča motnje razpoloženja in čustvovanja, spremembe mišljenja in telesno simptomatiko. Je posledica spremenjenega delovanja možganov zaradi kemičnega neravnovesja, do katerega privede splet genetskih, osebnostnih in okoljskih dejavnikov. Pogostejša je pri ženskah, obolevajo tudi moški, najbolj ogroženi pa so bolniki z različnimi kroničnimi telesnimi boleznimi. Zadnji dve desetletji se resno obravnava tudi depresija pri otrocih in mladostnikih. O depresiji govorimo takrat, ko se pojavi nekaj ključnih in več ostalih znakov, ti pa trajajo vsaj dva tedna. Značilno je prepletanje petih procesov, in sicer občutje praznine, izguba energije, samopomilovanje, vdanost v usodo, negativna obarvanost sveta, sebe in prihodnosti. Simptomi depresije so zelo raznovrstni in so različno izraženi. Bolnik je jokav, potrt, nemiren, upočasnjen, utrujen, brezvoljen, umikajoč se iz družbe, poln občutkov krivde, manjvrednosti in obupa. Nima veselja do dejavnosti, ki jih je nekoč rad opravljal, premleva nepomembne stvari, prepričanje, da ima hujšo telesno bolezen (npr. raka). Ima motnje spomina, spanja in apetita. Je razdražljiv, nagnjen k nevarnemu vedenju, zlorabi alkohola in drog ali celo samomorilen. Od telesnih simptomov se lahko pojavijo glavobol, vrtoglavica, omotica, težave z dihanjem, prebavne motnje, motnje srčnega ritma, menstruacijskega cikla in bolečine v mišicah ter sklepih. Prvi korak za ustrezno zdravljenje depresije je obisk pri zdravniku, ki izključi telesno bolezen s pogovorom, pregledom in laboratorijskimi izvidi preiskav. Postavitev diagnoze temelji na opredelitvi simptomov depresije, ki jih izbrani zdravnik ponavadi pridobi na osnovi enega izmed več obstoječih vprašalnikov. Osebni zdravnik lahko bolnika napoti tudi na nadaljnje preglede k psihiatru ali psihologu, kadar meni da je to potrebno. Za zdravljenje depresij imamo na razpolago veliko zdravil (antidepresivi) in psihoterapevtskih tehnik, v zdravilstvu pa se kot pomoč pri zdravljenju blažjih oblik uporablja zdravilna rastlina šentjanževka. Pri manj prizadetih osebah večinoma zadostuje le psihoterapija, pri hujših oblikah depresije pa se najbolje obnese kombinirano zdravljenje z zdravili. Najpogosteje predpisovana zdravila za depresijo so selektivni zaviralci ponovnega prevzema serotonina (SSRI). V večini primerov se prvi znaki izboljšanja simptomov pojavijo med 2. in 6. tednom jemanja, zdravljenje pa je potrebno nadaljevati v vsakem primeru še nekaj mesecev. Na voljo imamo več oblik psihoterapije (kognitivna vedenjska, suportivna psihoterapija itd.), izboljšanje simptomov pa je lahko nekoliko počasnejše kot ob jemanju zdravil. Pri tej bolezni si lahko sami veliko pomagamo. Zavedati se moramo, da je treba med zdravljenjem vztrajati. Pomembno je da svoja razmišljanja nekomu zaupamo, da se redno in pravilno prehranjujemo, se ukvarjamo s telesno aktivnostjo in si s tem izboljšamo fizično počutje. Najbolj pomembna pri zdravljenju pa je podpora družine in prijateljev, ki nam pomagajo pri izpolnitvi zadanih ciljev, nas spodbujajo in nudijo oporo pri ponovnem vključevanju v družbo in družabne aktivnosti. Avtorja besedila: Marko Miklič, dr.med. in Maja Knez, dr.med. NAŠA BODOČNOST Q NASA BODOČNOST UM IŠČE, SRCE MAJDE (SAM D) Petnajst malih bodočih cepetavčkov smo v trboveljski porodnišnici dobili v drugem delu decembrskih rajanj... 12.12.2006 Barbara Iskra, Izlake 7, Zagorje - sin Vid 14.12.2006 Nataša Drnovšek, Jesenovo 1, Čemšenik, Zagorje -hči Naja Logar Zvonka Zorec, Šemnik 5, Kisovec, Zagorje - sin Aljaž Simona Majdič, Sučidol 3a, Izlake - hči Julija 15.12.2006 Jasmina Pogačnik, Gtovlje 138d, Žalec - sin Enej Faletič 16.12.2006 ____________________________________________ Anica Zupan, Orehovica 27, Izlake - sin Amadej in hči Amanda Zupan Kovčan________________ Klavdija Orlčnik, Ul. frankolovskih žrtev 11, Celje -hči Rebeka Krajnc 17.12.2006 Melita Goste, Podkum 20a, Zagorje - sin Lan Glažar 18.12.2006 Polona Mišic, Ravenska vas 7, Zagorje - sin Žan Bebar 19.12.2006 Mateja Košir, Prapreče 7a, Trbovlje - hči Brina________ Katarina Kravogel, Savinjska c. 2, Trbovlje -sinova Gaber in Jaka_____________________ 21.12.2006 Petra Bajda, Podkum 59 b, Podkum - Sara Laca 25.12.2006 Blanka Gombač, Sallaumines 5a, Trbovlje - sin Erik ISKRENE ČESTITKE! NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:... Naslov:.......... Podpis:.......... Telefon:.......... Davčna številka: o> I M >o o o CZ > o £= S "c/5 O Q. čč O RAZMIŠLJANJA / KLEPETALNICA PRAZNIKI V NAŠIH GLAVAH V mesecu decembru se ljudje iz resničnosti preselimo v nek namišljeni, pravljični svet. Veseli december smo poimenovali zadnji mesec v letu. Vse je na videz drugače kot v običajnih dneh leta. Da bi bila pravljica popolna, smo si izmislili tudi Božička in Dedka mraza, ki nas popeljeta iz sveta resničnosti v pravljično deželo. Ne samo otroci, tudi odrasli se radi predamo iluzijam pravljičnega čutenja sveta. Za nekaj dni nam uspe uiti iz kletke realnosti in sivega vsakdanjika. Ljudje se občasno zavestno in povsem hote predamo radostnemu veseljačenju. Želimo pozabiti na vsakdanje težave in vsaj za trenutek ubežati pred obveznostmi. Zato smo si izmislili zakone in verske predpise, ki nam zapovedujejo dneve praznovanja in brezdelja, dneve izobilja in pravljičnega razpoloženja. Lepe besede, ki sijih izrekamo ob stisku rok, ko si voščimo srečne božične in novoletne praznike, bi morale biti izrečene iskreno, pa bi pravljično živeli celo leto in sleherni dan našega življenja. Prevečkrat smo tako obremenjeni s kovanjem lastne sreče, da ne opazimo kako gradimo svoj pravljični svet na pomanjkanju in nesreči drugih. Želimo si razumevanja soljudi, a le redkokdaj pomislimo, da si tudi drugi zaslužijo in želijo našega razumevanja. Prehitro smo se sposobni maščevati sočloveku in le redkokdaj znamo izreči besede zahvale. Pozabljamo na prijazen nasmeh, spoštovanje in uvidevnost in smo prepogosto osorni in zadirčni zgolj zaradi našega trenutnega razpoloženja. Včasih so za našo nejevoljo dovolj že vremenske razmere. Ker smo vstali z napačno nogo, smo cel mili dan sposobni ubijati s pogledom vse, ki se zgolj slučajno tisti dan najdejo v dometu naših očesnih izstrelkov. Vse se dogaja v naših glavah. Če pravljice ni tam, nekje v sivih celicah našega možganskega premoženja, potem ne morejo nikoli zaživeti. Lahko se občasno pretvarjamo, da smo radodarni, uvidevni in razumevajoči...Toda, če takšni nismo zares, kaj kmalu pokažemo svoje prave lastnosti in pravljice je konec. Saj veste kako gre tista stara ljudska modrost: »Volk dlako menja, svoje čudi nikoli!« Sreča in zadovoljstvo naše osebnosti je pogojena z okoljem v katerem živimo in naših sposobnosti prilagajanja okolju in načina razmišljanja. Skromnost je zagotovo predpogoj, ki nas popelje na pravljična pota. Vedno imejmo nek cilj, ki smo ga sposobni doseči. Malo više lahko merimo, pretiravati ne smemo. V premajhen koš niti Božiček in Dedek mraz ne moreta spraviti vseh želja sveta, kaj šele dostaviti na vsak dom, k vsakemu posamezniku. Tako smo se razmnožili in tako zahtevni smo postali, da tudi onadva potrebujeta našo pomoč v času, ko se izpolnjujejo želje v božičnih in novoletnih dneh. Če bi jima pri tem opravilu pomagali vsi vojaki in bombniki sveta, bi bila pravljična moža veliko bolj uspešna in vsi ljudje bliže pravljičnemu svetu. Vse je v naših glavah. Tudi pravljični svet v katerem kraljujeta Božiček in Dedek mraz, a kaj, ko je toliko glav in večina le o tem razmišlja kako zahtevam lastnih riti ugoditi. Mefisto SEDEM ZLA TIH PRA VIL Vem, da vasje strah (tudi mene je), da boste ob mizah polnih dobrot pozabile na vse dietne zaobljube. Skrbi vas tudi, da boste videti kot nemogoče in zadrte, ki si niti ob praznikih ničesar ne privoščijo. Sem slišala, da ne bo toliko škodilo, če bomo upoštevale naslednje: *RECITE NE DESERTU ALI GLA VNIJEDI. Mogoče imate kar dva praznična obroka v enem dnevu, na prvem jejte glavno jed, na drugem pa si privoščite sladico. *POSKUSITE VSAJ MALO TELOVADITI Vsaj pol ure na dan, recimo trikrat na teden. Saj ne bo tako velike koristi, imele pa boste občutek, da ste nekaj le storile zase. Splača se zaradi lastnega miru. *NIKAKOR NE GLEJTE OSTANKE NA DRUGIH KROŽNIKIH Saj ne bo nič hudega, če bo čokoladni preliv, ki ga nista zmogla sin ali hči, romal v smeti. Zavrzite tudi slastne ostanke, ko pečete pecivo ali pomivate posodo, izgledajo tako nedolžno, a v resnici... .brrrrr *OSTANITE TREZNE Kozarec vina ni prepovedan, tudi kozarček žgane pijače ali eno pivo...to še ni katastrofa. Pred obrokom je to kar v redu, da se pri tem sprostite. Nikar pa ne popivajte. Škodi liniji, a da ne govorimo o spodobnosti. *SVOJ OBROK SIZASLUŽITE Storite vse, da pozabite jesti. Zavijajte darila, okrasite hišo, pospravljajte, telefonirajte, celo prepir je dobrodošel. Ko vas zgrabi lakota se prepričajte, kako si obrok morate najprej zaslužiti. % * ^PRAZNIKI NISO CAS ZA DIETE Vsaka praznična miza naj bo v veselje tudi vam. Če je skušnjava prevelika, poskusite vsakega po malo. Pri pogledu na tehtnico pa se tolažite: saj ni slabo, niste veliko pridobili. Če pa vseeno niste zadovoljni se odločite, DA TAKOJ PO NO VEM LETU ZA ČNETEZDIETO. *NEIZPUŠČAJTE OBROKOV Obeta se vam bogata večerja, pa boste zato izpustile kosilo. Poskrbite, da boste pri večerji zaužile dovolj beljakovin in zelenjave. Zajtrk boste tako in tako najbrž preskočile, ko boste po obilni večerji malo dlje počivale. PRAZNIČNI KILOGRAMI SO VSEENO TU -STOPITE KALORIJE Pomagale vam bodo ob tem zimske radosti. Če se z otroci sankate in jih še vlečete v klanec, boste pokurile največ kalorij, drsanje je tudi smrt za kalorije, kepanje in čiščenje snega prav tako, hoja po snegu je pa tudi boljše kot nič. Ne vem še, če snega sploh kaj bo. Božič že ni bil bel, za novo leto je pa še tudi vse v božjih rokah. Glede na to, da se bodo naše denarnice drastično stanjšale, pa še prihod evra nas čaka. ...bomo pa januarja hujšale! Stanislava 2>0&0^aJc*1/ SREČA, RADOST IN VESELJE, NAJ BO V VSAKEM IZMED NAS. NAJ IZPOLNIJO SE VSE NAM ŽELJE IN SMEHA NAJ BO POLN GLAS. Veliko sreče in uspehov! LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Občinski odbor Trbovlje NOVO LETO JE NOV LIST V KNJIGI ČASA, BEL IN ČIST, NANJ VAM PIŠEM ŽELJE: SREČA, ZDRAVJE IN VESELJE, VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2007 VAM ŽELIJO Računalniški Sistemi Hrovatič d.o.o. CK) OTROŠKA DOMIŠLJIJA JE V VSAKEM IZMED NAS. PREDAJTE SE JI IN UŽIVAJTE VSE DNI V LETU. SREČNO! LAFARGE CEMENT